LF-TO XXXI. ŠT. 26 Ptuj, 7. julija 1978 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Dela delno kasnijo (stran 2) Silvo Topolovec iz Podlož (stran 5) Bo most na Dravinji dočakal... (stran 6) Kadri za ..Mojo drago Izo" (stran 7) Trdo delo je rodilo sadove (stran 9) Člani občinske organizacije Zveze komunistov Slovenije Ptuj so se v sredo, 5. julija sestali na redni seji. Sekretar komiteja OK ZKS Ptuj, Milan KneževiČ je spre- govoril o nalogah, ki jih pred komuniste zastavljajo dokumenti 8. kongresa ZKS in 11. kongresa ZKJ ter referat tovariša Tita na kongresu jugoslovaiiskih komu- nistov. Na temelju omenjenih dokumentov so člani konference sprejeli dopolnjeni program nalog. Predvsem si bodo prizadevali za učinkovit razvoj samoupravnih družbenoekonomskih rsizmerij v združenem delu tako, da bo v sleherni odločitvi izražen samoupravni interes delavca. Zato morajo družbenopolitične orga- nizacije z zvezo komunistov na čelu še naprej uveljavljati odlo- čilno vlogo v dograjevanju družbenopolitičnega in ekonom- skega sistema znotraj samou- pravnih organizacij. Posebno pozornost bodo komu- nisti posvetili idejnopolitičnemu izobraževanju komunistov ter strukturi članstva, ki se mora izboljšati v prid neposrednih proizvajalcev, mladine, žensk in kmetovalcev. Osnovne orga- nizacije morajo, v kolikor že niso, izdelati konkretne programe svojega dela ter se tako organizi- rati, da bo zagotovljen konkreten proces stalnega samoupravnega odločanja delavcev in občanov. Prizadevati si je tudi za čim tesnejšo povezanost in dobro akti- vnost komunistov v vseh družbenopolitičnih organizacijah tako v temeljnih in drugih organi- zacijah kot v krajevnih skup- nostih. Z novimi delovnimi metodami je potrebno doseči uresničevanje vodilne vloge Zveze komunistov v družbi. Tako se bodo komunisti idejno, politično in akcijsko povezovali v akcijske ter problem- ske konference, posvetovanja, zbore komunistov in podobno. Cilj takega dela je dajanje pobud za reševanje skupnih vprašanj, poenotenje stališč in akcij, da bi omogočili delovanje in vpliv komunistov v vseh temeljnih samoupravnih sredinah. Zato je potrebno ustanoviti osnovne orga- nizacije ZKS povsod, kjer še niso. Pomembne naloge so tudi na področju splošnega ljudskega odpora, družbene samozaščite in narodne zaščite, ki morajo temelji- ti na množičnosti. Zveza komu- nistov pa mora skrbeti za idejno in akcijsko enotnost vseh družbenih dejavnikov v obrambnih pripravah in samozaščitni aktivnosti. V vseh informacijskih virih je potrebno zagotoviti idejni vpliv ZK, težiti za boljšo kvali- teto in podružbljanje informa- cijske dejavnosti, saj je predpogoj za uveljavljanje delegatskega sistema in odločanja pravočasno, objektivno in demokratično informiranje.Tudi ostalim družbe- nim dejavnostim je posvetiti pozornost v večji meri, predvsem na področju svobodne menjave dela. Gotovo je najpomembnejše področje delovanja komunistov gospodarstvo. Se vedno ostajajo naloge pri uresničevanju določil zakona o združenem delu, večjo pozornost je posvetiti temeljitemu kadrovskemu in razvojnemu plani- ranju v združenem delu in razvoju manj razvitih območij. Nadaljnje- mu razvoju kmetijstva v naši občini je podlaga dosežena organi- ziranost, ki pa jo je potrebno dograjevati v skladu z zakonom o združenem delu. Ponovno opozarja pro- gram zveze komunistov v ptujski občini na dvig produktivnosti, storilnosti, ustvarjalnosti, strokovne usposobljenosti ter na sodobne oblike organizacije dela in tehnologije obenem pa na odpiranje novih produktivnih delovnih mest. Po seji občinske konference ZKS Ptuj so se sestali še člani komiteja, ki so obravnavali aktua- lne naloge, ki jih postavlja pred komuniste pokongresno obdobje. N. D. XVII. srečanje bratstva in prijateljstva Srečanje mladine in borcev . Letošnje srečanje OK ZSMMS iz bratskih občin Varaždin, Ptuj, Krapina, Cakovec, Kopriv- nica, Ormož in Slovenska Bistrica, je organizirala OK ZSMS iz Slovenske Bistrice. Srečanje, posvečeno 4. juliju, dnevu borca, je bilo v soljoto, 1. julija. Iz Ptuja so na srečanje odšli člani ZSMS, zaposleni v ptujskih delovnih organizacijami ter član ZSMS, ki v teh delovnih organi- zacijah opravljamo počitniško prakso. Mladi iz bratskih občin smo se zbrali na Osankarici, kjer so mlade prostovoljce sprejeli v enote teri- torialne obrambe, nato pa smo krenili do Treh žebljev — na prizorišče poslednjega boja legnedarnega pohorskega ba- taljona. Tu je bila tudi osrednja pro-slava ob letošnjem dnevu borca. odred" iz Slovenske Bistrice so izvedli čudovit recital, nato pa je kustos mariborskega muzeja, tudi sam borec NOB, vsem prisotnim, mladini in borcem, spregovoril o bojih na Pohorju ter o samem Pohorskem bataljonu, in nas opozoril, kako važno je čuvati pridobitve revolucije. Vsi smo z zavzetostjo prisluhnili njegovim besedam. Predstavniki ZSMS iz posameznih bratskih občin so na spomenik položili vence, nato pa smo odšli spet na Osankarico, kjer smo si ogledali muzej NOB. Po kosilu, izvrstnem, vojaškem pasulju, smo si ogledali še parti- zansko bolnišnico Jesen, nato pa odšli na Tri kralje, kjer je bilo športno srečanje. Mladi iz bratskih občin so se med seboj pomerili v raznih spretnostih, kot npr. ple- zanje po vrvi, streljanje z zračno puško, preskakovanje ovir, meta- nje ročne bombe v cilj itd. Zma- gala je ekipa Slovenske Bistrice, Ptujčani smo bili peti. Po tem ,,trimčkanju" so folklo- rne skupine iz bratskih občin izvedle kulturni program. Dekleta in fantje v pisanih oblačilih iz Varaždina, Krapine, Koprivnice in Cakovca so zaplesali tako lepo, da je vse samo strmelo. Zatem je bila prosta zabava, mladi iz bratskih občin smo se v znak bratstva in prijateljstva zavrteli v kolu ter se skupaj poveselili. Pridružili so se nam tudi borci NOB. Polni lepih vtisov smo z našim avtobusom zvečer ob 20. uri kre- nili spet proti Ptuju. Majda Zoreč Nova cesta - nova brizgalna - veliko priznanj Leskovec v nedeljo so v krajevni skupnosti Leskovec praznovali prvi krajevni praznik. Zgodaj zjutraj je Jože Bračič, dolgoletni družbeni delavec v krajevni skupnosti na Okiču odprl 4,-5 km dolgo asfaltno cesto proti Cirkulanam in Leskovcu. Kasneje, prireditev je bUa pred prenovljenim domom kraja- nov, se je na prireditvi zvrstilo več govorov in podelitev priznanj. Ob tej priložnosti je krajevna konferenca socialistične zveze podelila 10 priznanj OF, občinski odbor ZZB NOV občine Ptuj je podelil posebna priznanja desetim borcem. Priznanja pa jim je podelil Janko Vogrinec, predsed- nik občinskega odbora ZZB Ptuj, ki je v slavnostnem govoru tudi orisal našo revolucionarno pot in ob tem poudaril pomen in vlogo združenja zveze borcev. Ko je govoril o prazniku borcev je Janko Vogrinec, dejal, da s tem, ko krepimo našo notranjo politično moč in koncept SLO, krepimo tudi sebe in smo tako vedno pripravljeni, da branimo našo suverenost, socializem in vse pridobitve naše revolucije. Ob praznovanju dneva gasil- cev in 50-letnice domačega gasilskega društva so gasilci dobili tudi novo motorno brizgalno. Ob tej priložnosti je gasilsko društvo sprejelo za 50 letno delo odlikovanje tretje stopnje. Prizna- nja gasilske zveze in značke za 10, 20, 30 in 40-letno delo je prejelo več gasilcev. Za 50-letno aktivno delo pa so priznanja in značke prejeli Franc Korošec, Jože Stopajnik in Jože Bračič. Ob šestem prazniku gasilstva v občini So priznanja prejela tudi društva in^ sicer GD Leskovec, Nova vasf Slovenja vas, Zavrč in Stoperce. Po kuhurnem programu, v katerem so sodelovah pionirji osnovne šole in mladi iz osnovne organizacije ter moški komorni pevski zbor iz Ptuja, je Jože Foltin prebral tudi pozdravno pismo tovarišu TITU, predsedniku SFRJ. Po svečanostih so gasilska društva, ki so se udeležila prireditve ob prvem krajevnem prazniku organizirala še parado, v kateri so sodelovali tudi gasilci iz Bednje iz SR Hrvatske. zk Pred številnim občinstvom je spregovoril Janko Vogrinec, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Ptuj foto: zk Velunšek in Alič izpolnila normo za svetovno prvenstvo Pred kratkim je bilo v Novem Sadu 19. državno prvenstvo letalskih modelarjev z vezanimi modeli. Iz ptujskega aerokluba sta se tekmovanja udeležila Oto Velunšek in Peter Ali^č. Ponovno sta dokazala, da sta trenutno najboljša jugoslovanska tekmovalca v hit- rostnih modelih in modelih za ekipno dirko. V kategoriji hitrostnih modelov je zmagal Velunšek pred Aličem in Ivančekom iz Zagreba. Oto je na tem tekmovanju dosegel tudi novi državni rekord in takOj popravil svojega prejšnjega za 8 kilometrov na uro. Novi rekord znaša 248 kilometrov na uro. Alič je dosegel hitrost 236 kilometrov na uro. V kategoriji ekipna dirka sta zmagala Velunšek in Alič, pri akrobatskih modelih pa Bezgovšek iz Celja. Nastopilo je oUrog 30 tekmovalcev. Velunšek in Alič sta z doseženimi rezultati izpolnila normo za nastop na svetovnem prvenstvu vezanih modelov, ki bo avgusta v Veliki Britaniji. 1. kotan Z razširjene seje MS ZKS Maribor Razkorak med šolstvom in ostalim združenim delom To je bila ena izmed nespornih ugotovitev zadnje razširjene seje članov MS ZKS Maribor in vab^enih gostov, ko sorazprav^ali o usmerjenem izobraževanju. Ko se bo celotno združeno delo samoupravno organiziralo, je povdaril Alojz Gojčič, sekretar medobčinskega sveta, bo mogoče uspešno planirati, dotlej pa so vsa prizadevanja jalova. Družbeni svet za usmerjeno izobraževanje pri medobčindcem svetu ZKS Maribor, ki mu predseduje dr. Magaž .Mulej, sekretar komiteja univerzitetne konference ZKS Maribor, je pripravil d dkaj popolni osnutek koncepta o organizaciji usmerjenega izobraževanja, ki pa predvsem visokemu šolstvu nalaga konkretno izvedbo postavljenih misli. Seveda pa se morajo v okviru koncepta za konkretizacgo le-tega povezati vse šole v regiji in skupno načrtovati nadaJgnjo izobraževalno politiko v okviru celotnega združenega dela, Žal je še vedno žalostna resnica ta, da združeno delo, vic^učno s šolstvom, slabo in nerealno planira. To seveda ni izgovor, da bi ostali v trenutnem položaju in čakali na „lepše" dni, ampak je prva naloga vseh delovnih |udi in občanov, da v javni razpravi, ki bo organizirana, prispevajo svoj delež tako k oblikovanju zakona o usmerjenem izobraževanju kot v konkretizacgi le-tega. Na seji so bila postav^ena vprašanja v zvezi z osnu&om zakona o usmerjenem izobraže- vanju, saj se v nekaterih zadevah popolnoma odda^uje od zastavljenih ci^ev in skuša, morda nenamerno, ohraniti sedanjo hierarhgo šolskega sistema, ki pa mora v usmerjenem izobraževanju nujno od pasti Načelo izobraževanje za delo in iz dela mora imeti polno veljavo v praksi, taka stališča je zaslediti tako v resoluciji 8, kongresa ZKS kot v dokumentih 11. kongresa ZKJ. Vprašanje, ki se vsi^uje je, zakaj je potrebno „biti bitko na tem področju", kot je dejal eden izmed udeležencev seje. Končno je oblikovanje, konkretna izvedba usmerjenega izobraževanja in obli- kovanje učnih programov skupna stvar celotnega združenega dela, ki se že dolgo premalo vk^učuje po tej plati Nove naloge, kijih nalaga usmerjeno izobraževanje združe- nemu delu ne bo lahko izpeljati, posebej še, ker bo v bodoče nujna tesna povezava med šolstvom in združenim delom, čeprav konkretnih načrtov še nI Vprašaiije pa je, koliko se lahko ostalo združeno delo kvalitetno vk^uči v program izobraževanja, če ni sposobno nakazati niti kadrovskih potreb zaradi neustrezno organiziranih kadrovskih služb. Očitno je potrebno ^remeniti iniselnost ne samo prosvetnih delavcev, temveč vseh delovnih ^udi in občanov. Pojav^^o se namreč vprašanja, kje je v konceptu usmerjenega izobraže- vanja n^ti poklicne šole. Vpraša- i^e pokliciuh šol in gimnazij v celoti odpade, saj koncept prinaša popolnoma drugačno organizira- nost šolstva od sedanje. P anembno in težko nalogo pomeni tudi opredelitev za centre izobraževanja, Ici jih bomo imeli v mariborski regiji oziroma v celi republiki Te potrebe bo potrebno usklajevati na ravni republike, k^ub temu pa ni časa, da bi čakali na odločitve „od zgoraj", zato so člani medobčinskega sveta *:ienili, da je potrebno takoj pristopiti h konkretnemu delu. V konceptu usmerjenega izobraževanja je posvetiti veliko pozornost poklicnemu usmerjanju, večji povezavi s samoupravno prakso, povezovanju šol z ostalim združenim delom in preprečiti pasivnost študentov ter nenazadnje je potrebno doseči večjo povezanost šol v SR Slove- ngl Izpostav^a se tudi vprašanje reelekcne učite^ev, ki pa ob pomanjkanju strokovnega kadra ne bo lahko izvedljiva naloga, posebej pomembno pa je zagoto- viti pohcentričnost usmerjenega izobraževanja. Nalog, ki jih je potrebno rešiti že do pricetka šolskega leta 1978/79 je precej, mnogo več pa je nalog, ki morajo biti oprav jene do pričetka šokkega leta 1979/80, ko bomo pričeli z izvajanjem usmerjenega izobraže- vanja. Rešiti jih bomo morali s skupnimi prizadevanji m to tako, da bo usmerjeno izobraževanje resnično pomenilo izobraževanje za delo ter iz dela. N. D, Pred združitvijo Panonije in Izbire DELOVNI DOGOVOR PREDSTAVNIKOV Prejšnjo sredo so se v Ptuju sestali predstavniki trgovskih delovnih organizacij MERCATOR iz Ljubljane, PANONIJE in IZBIRE iz Ptuja skupno s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in SO Ptuj. Razgovor je tekel o nalogah, ki čakajo ptujsko Izbiro in Mercator-Panonijo pred združit- vijo v enotno delovno organizacijo v okviru SOZD Mercator Ljublja na. Prisotni so predvsem tople pozdravili pobudo o zdiužv.^^ ptujskih trgovskih organizacij, saj je to želja delavcev samih v težnji za učinkovitejšim delom. V okviru SOZD Mercator Ljubljana deluje sedaj 21 trgov- skih delovnih organizacij s 63 TOZD po vsej Sloveniji in Jugoslaviji. Združitev ptujske Izbire in Mercator-Panonije je posebnega pomena tudi za nadaljnji razvoj gospodarstva ptujske občine, saj bo po mnenju udeležencev razgovora ta delovna organizacija postala eden od nosilcev razvoja. _________________ -OM Udeleženci delovnega dogovora v Ptuju Foto: M. Ozmec 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 7. julija 1978- TEDMIH Poročilo o poteku del pri gradnji srednješolskega središča v Ptuju Dela delno kasnim Za sofinanciranje gradnje teh dveh objektov so se občani občine Ptuj izrekli na referendumu, kije bil izveden 21. novembra 1976. Delavci v teme^nih organizacijah združenega dela in drugih organizacij pa so v decembru sk^nili poseben samoupravni sporazum o združevanju sredstev za grad 150 teh objektov. Samoprispevek občanov in prispevki OZD so se pričeli zbirati od 1. L 1977 in se bodo zbirali 5 let. Po programu bo v tem obdobju zbranih: za SŠC za šolo Markovci - iz samoprispevka 34,347.000,00 10.880.000,00 - prispe\icov OZD 29.855.000,00 5.145.000,00 V letu 1977 je zbrano: - iz samoprispevka 9.696.549,75 3.062.068,35 - prispevkov OZD 5.381.768,05 927.455,95 V prvem četrtletju leta 1978 je zbrano: - iz samoprispevka 2.669.043,25 842.855,75 - iz prispevkov OZD 2.963.159,95 510.610,05 Do 31. 3. 1978 je zbrano: - za šok) Maikovci 1.353.505,80 -zaSSC 5.632.203,20 Nosilni stebri za zgradbe srednješolskega centra že stoje. Posnetek: M. Ozmec Obe investiciji vodi skupen gradbeni odbor. Za oba objekta je vodeige investic^skih poslov predano Inženiring biroju Maribor. Po objektih potekajo dela tako: SREDNJEŠOLSKI CENTER: Idgni načrt za objekt in projekt za pridobitev padbenega dovoljenja in izvedbo za I. fazo je izdelal Projektivni biro Ptuj pod vodstvom dipl. ing. arh. Zdenka REBERCA. Investitor je glede na razpolož^iva sredstva, ki se bodo zbrala v občini investicgo delil na lU faze, prvo fazo pa še na L A in I. B fazo. V I. A fazi, ki je sedaj v gnidnji bo 60 učilnic in upravni prostori. Z dozidavo I. B faze bo pridobljenih še 6 učilnic in skupni prostori. II. faza zajema kuhinjo, jedilnico in večnamenske prostore, III. pa telovadnice, pomožne prostore in igrišča. Gradbena dela na izgradnji objekta so oddana Gradbenemu podjetju Stavbar Maribor. Prq)ravljalna dela za gradnjo so opravljena v novembru in decembru 1977. V nriprav^ainem obdobju do pridobitve gradben^a dovoljenja, je bilo 8,987.321,35 din stroškov (idejni načrt in projekt za pridobitev gradbenega dovobenja in izvedbo za I. fazo, arheološke raziskave, soglaga, piik^učki, zem^išče, vodenje investicije in pripravljalna gradbena dela). Ta sredstva je skupnost zagotovila iz sredstev zbranih po samoupravnem sporazimiu m iz samoprispevka občanov. Za ostali del gradnje I. faze pa je konstrukcga financiranja taka: - kredit KB^Maribor 41,856.000,00 - zbrana sredstva po sporazumu in iz samoprispevka do pričetka gradnje 5.956,877,00 - pranega za pritok sredstev v času gradnje 7,410.801,56 Gradbeno dovoljenje za I. fazo je pridobljeno 31. 1. 1978. Hkrati so bila tudi zagotovljena finančna sredstva. Z gradnjo se je pospešeno nadaljevalo februarja 1978. Pri gradnji srednješokkega centra dela napredujejo v časovnem zaostanku glede na termindci plan. Med izv^anjem zemeljskih del je bilo precej težav zaradi prepogostih in obUnih padavin, ki so občasno popolnoma paralizirale gradbišče. Poleg tega pa je slaba geološka sestava tal zahtevala sanacijska dela pri temeljei^u. Zaradi slabo nosilnih tal je bilo potrebno odstraniti pod projektirano koto temeljenja 1,5 m slabega materiala in ga nadomestiti s komprimirano prodnopeščeno blazino. Na objektu so zaključena vsa dela pri teme]yenju. Prav tako sta končani obe kleti. Tako so zemeljska dela v javnem končana, manjka še samo navoz in vgrajevanje tampona ter dela na izvedbi hišne kanalizacije. \ Pri izdelavi montažnih elementov je v zaključni fazi izdelava ornega nosilcev, kaset in elementov zaključnega venca, medtem ko so vsi betonski stebri že izdelani Po izjavi predstavnika izvajalca bo končana izdelava vseh montažnih elementov šele 26. 6. 1978. V terminskem planu pa je predviden pričetek montaže teh elementov okrog 10. marca, iz česar sledi, da so dela na objektu v trimesečni kasnitvi. Investitor ima pri sedanjem delu največ težav z izvajalci načrtov, to je s Projektivnim birojem Ptuj, ki kljub prekoračenim pogodbenim rokom še vedno ni izročil vseh izvedbenili detajlov. Neizdelana tehnična dokumentacija detajlov fasadnih elementov pa bo povzročila še večjo kasnitev. Prav tako pa obstoji nevarnost, da zaradi velikega obsega mizarskih del, ki so vezana na detajle lecte ne bo mogoče izdelati do roka, da bi lahko v zimdcem času zaprli objekt in izvajali finalizacgo v njem. Istočasno z izgradnjo glavnega objekta je potrebno reševati tudi izgradnjo primerne infrastrukture (vodovod, kolektor, trafopostaja in kablovod, PTT, dostopne cene). Pred izgradnjo vseh teh sprem^ajočih objektov je potrebno izdelati projekte ter pridobiti vsa soglaša in dovoljenja. Za reševarne teh problemov smo navezali stike s komunalno interesno skupnostjo Ptuj. Za izgradnjo sekundarne infrastruktiue in ureev okolja je nujno naročiti izdelavo projektov. Zgradba nove šole v Maikovcih je že pod streho. Posnetdc: M. Ozmec Pri realizaciji vsega zastavljenega programa pa je najbolj pereč problem pomanjkanja fmančnHi sredstev. Za nemoteno nadaljevanje gradnje je Izobraževalna skupnost vložila vlogo na letošnjem natečaju pri Izobraževalni skupnosti Slovenije za pridobitev sredstev iz združenih sredstev za izgradnjo objektov usmerjenega izobraževanja v višini 74,6 milgona dinarjev. Izid natečaja še ni znan. OSNOVNA SOLA MARKOVCI: Šola se gradi v montažni izvedbi. Glavni projekt je izdelan v Projektivnem biroju Marles Maribor po ideji dipl, ing. arh. MUivoja Lapuha. Zaradi pomanjkanja sredstev je tudi ta objek deljen na I. in II. fazo. Prva faza obsega vse dcupne prostore in prostore za predmetni pouk. Druga faza pa prostore za razredni pouk. Investitor je bil prisiljen deliti objekt na faze, ker ni dobil kredita od izobraževalne skupnosti Slovenije v načrtovani višini. Konstrukcija sredstev za gradnjo I. faze je taka: 1. po samoupravnem sporazumu in iz prispevka 16.025.000,00 2. kredit IS Slovenije 6,980.000,00 3. KS Markovci 600.000,00 Gradbeno dovoljenje za I. fazo je pridobljeno 31. 1. 1978. V februarju pa so se pričela dela na objektu. Dela na objektu napredujejo po terminskem planu. Na učilniškem delu je izvajalec že pričel z montažo objekta. Postavljene so že vse ladje tega dela in so v izvajanju instalacijska dela. V podkletenem delu in telovadnici oz. kleti so zabetonirane nosilne stene in plošča. Izvršena so tudi. že zemeljska dela za greznico in ponikovalnico. V postopku je pridobivanje soglasij za vkop cisterne in postavitev butandce postaje. Za izvedbo vodovodnega priključka je pripravljena pogodba in bo delo izvršeno čim bodo dela na gradbišču to dovoljevala. Izobraževalna icupnost Ptuj je vložila vlogo za pridobitev kredita po natečaju za kreditiranje naložb v osnovnošolski prostor pri Izobraževalni skupnosti Sbvenije. Po predlogu, ki ga bo obravnavala naslednja icupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije je predvideno, da bo investitor dobU še 2,990.000,00 din. Za manjkajoča sredstva do predračunske vrednosti v znesku 6.655.000,00 dinarjev pa bo moral iskati druge vire. Predsednik gradbenika odbora: Ivan SUMANDL Pred 10. kongresom ZSMS Mladinec, mladinski aktiv, osnovna organizacija, ... mladina Smo pred 10. kongresom Zveze socialistične mladine Slovenije. Ocenjujemo uspešnost, neuspe- šnost mladega človeka v mladinski organizaciji, v krajevni skupnosti, v združenem delu. Smo uspešni? Zakaj, kako, čemu in kje nismo? Je kdo tega kriv? Ima kdo posebne zasluge za uspešnost? Oceno stanja v mladinskih organizacijah občine Ptuj smo podali na volilno-pro- gramski konferenci! Poglavitna naloga mladih, v času od devetega kongresa do danes, je bila povezati delavsko, kmečko, dijaško in študentsko mladino. Smo uspeli? Smo, vendar ne v zadostni meri. Uspešni smo bili pri podružbljanju politike, predvsem skozi družbene orga- nizacije in društva. Štipendije, štipendijska politika — pereč pro- blem mlade generacije še vedno ni zadovoljivo rešen. Je kdo temu kriv? Smo temu krivi pred- vsem mladi sami? Delovne akcije, udarniške značke, priznanja... seveda, uspešni smo bili... brigada Haloze 75, Slovenske gorice 76, 77..., brigadirski horuk je živ tudi letos na delovišču brigade Sloven- ske gorice 78. Komandant Marko Potočnik pa še vedno trdi, da so brigadirji premalo pripravljeni, brigade slabo organizirane. Ce ocenjujemo dejavnost mladih po posameznih konferencah lahko rečemo: Konferenca mladih delavcev je skušala reševati predvsem stano- vanjsko problematiko mladih; izvedli so tekmovanje ,,Najboljši mladi delavec-samoupravljalec" in ,, Naj boljša osnovna organizacija v združenem delu"; navezali so stike z mladimi bratskih občin; razpravljali o štipendijski in kadrovski problematiki; organi- zirali marksistične krožke v OZD; osrednjo pozornost pa so posvečali uresničevanju zakona o združenem delu. Zastavili so si nalogo POVEČATI PRODUKTIVNOST DELA. Mladi iz krajevnih skupnosti so aktivno vključeni v organe samou- pravljanja, prisotni v SZDL, v družbenih organizacijah in društvih. Ocenjujemo: idejno- politično izobraževanje članstva je zaživelo; kadrovska politika se je izboljšala; kulturno snovanje mladih vidno narašča; šibka točka delovanja je področje SLO in DS; izredno velika je aktivnost na športnem področju; udarniške akcije niso nobena redkost; infor- miranje, kot izredno pomemben dejavnik za uspeSno delo mladih, si je utrlo svojo pot; prostorski in finančni problemi pa ostajajo Se vedno nerešeni. Konferenca mladih v izobraže- vanju — prizadevali so si, poleg osnovnih naiog, vzpostaviti medsebojne odnose med dijaki in profesorji na osnovi tovariš — starejši tovariš. Mladi iz kmetijstva ugotavljajo; vpis v kmetijske šole ni zadovoljiv, mladi se ne vključujejo dovolj v 00 ZSMS, mladi se premalo zani- majo tudi za družbenopolitično usposabljanje. Uspešni smo vendar je med mla- dimi premalo tekmovalnega duha, mladi komunisti ne delujejo znotraj mladinske organizacije, premalo zaleta... preveč pri- čakovanj..., pa tudi uspešni smo tu in tam; v Stopercah, v TVI Majšperk, v mladinskem klubu v Ptuju... (Dcenili smo tudi področje infor- miranja in propagande in dejali, da smo naloge opravljali uspeŽno ter vzpostavili trajno sodelovanje z zavodom RADIO—TEDNIK Ptuj, v času počitnic smo v zavodu izobraževali številne mlade ljudi, mladinske oddaje so redno prina- šale prispevke o dejavnosti mladih. Izvolili smo novo vodstvo; pred- sednik Dragica Voda, sekretar Branko Novak, 23, članov predse- dstva... ter soglasno podprli pre- dlog delegatov za 10. kongres ZSMS. Udeležili se ga bodo: Rajko Matijevič, Milan Tacinger, Marija Meznarič, Dragica Voda, Stane Segula, Branko Novak, Branka Bezeljak-Glazer, Branko Skrt, Marko Potočnik, Zdenka Vogrinec in Nada Topolovec. Konferenco smo sklenili. Zadali smo si konkretne naloge in eno samo nalogo: AKTIVNOST! Potr- dili smo besede Ljuba Jasniča, predsednika ZSMS: ,,Kjer ni bilo vsebine, so se mladi razšli. Ljudje v vodstvih morajo poznati mladi- nsko organizacijo! PriSli smo do vrhov, do mladinca pa vedno ne. Zaupnico vodstvu morajo dati mladi sami. Mladinski aktivist mora prijeti za vsako delo..." Začnimo, mladinec, mladinka! Nadaljujmo, delajmo, ustvarjajmo, kujmo enotnost mlade generacije uspešnost družbe... mlada generacija! Nada Topolovec Obisk Vinka Kastelica v preteklem tednu se je v Ptuju mudil Vinko Kastelic, družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije. Obiskal je Kmetijski kombinat, kjer se je s predstavniki te delovne organizacije pogovarjal o vzpostavljanju dohodkovnih odnosov kot aružbeno-ekonomrfteea procesa, ki je zlasti na področju kmetijstva zelo široko, vendar je uresničevanje le-teh v praksi toliko težje. Na razgovoru so sodelovali tudi Silva Bauman, pomočnica družbenega pravobranilca in Jože Kalinger, družbeni pravobranilec iz Maribora, ki je zadolžen za koordinacijo pravobranilcev v regijL Ob koncu svojega obiska je Vinko Kastelic pozitivno ocenil začeto pot na tem področju. Sicer pa je potrebno povedati, da je treba dohodkovno povezanost reševati sporazumno od začetka do konca; v duhu sistemskih zakonov in ustave. MG SINDIKAT GRADITELJ SAMOUPRAVNE ZAVESTI PROIZVAJALCA Slovenska Bistrica v torek 27. junija je bila v domu kulture Slo- venska Bistrica skupščina občinske organizacije r/eze sindikatov Slovenska Bistrica, katere so se skupno z dosedanjimi in novimi delegati udeležili tudi najvidnejši predstavniki družbenopolitičnega življenja občine. Uvodni del skupščine so posvetili 27. juniju, dnevu samoupravljalcev. O pomenu tega dneva je spregovoril sekretar OK ZKS Slovenska Bistri- ca Adi Zunec, ki je poudaril ogromen napredek iiaše družbe od leta 1950, ko je samoupravljanje stopilo na trdna tla. Poudaril je tudi, da je bil; preteklo leto v občini Slovenska Bistrica ustanovljen klub samoupravljalcev, ki pa še ni zaživd kot je bilo v programu načrtovano, zato bo potrebno v prihodnje temu klubu nuditi več pomoči z njim vzpostaviti tesnejše sodelovanje na vseh področjih samoupravljanja in njenega uveljavljanja v praksi. Stin leta uspešnega delegatskega delovanja sc svečano proslavili tudi v sindikalni organiza- ciji. V tem okviru so na letošnji skupščini podelili p«tim, najzaslužnejšim delegatom iz minulega mandatnega obdobja, predvsem za uspešno uveljavljanje samoupravnih odnosov v prakso, srebrni znak sindikata Slovenije za leto 1978. SREBRNI ZNAK SINDIKATA SO SPREIELI: Silva Težak iz Poljčan, Franc Dežman izCreš- njevca, Zalika §uc, Martin Karlovčec in Edo Polanec vsi iz Slovenske Bistrice. Iz govora dosedanjega, dolgoletnega pred- sednika občinskega sveta ZSS Slovenska Bistri- ca, Stanka Robnika je bilo čutiti izkušenost in dobro poznavanje trenutnega položaja sindikata v občini. Poročilo predsednika je med delegati vzpod- budilo posebno zanimanje, bilo pa je tudi bogata osnova za razpravo delegatov kot prispevek k sprejetju smernic bodočega dela sindikata bistri- ške občine. S posebno pozornostjo so obravna- vali razvojni plan, stanovanjsko problematiko vlogo in mesto zakona o združenem delu, prido- bivanju in delitvi osebnega dohodka, izobraže- vanje in informiranje ter še mnoga druga pod- ročja, ki bodo našla mesto v programu prihod- njega dela sindikata. Da bodo številne naloge katere jim nalaga republiški, občinski kot tudi sindikati osnovnih organizacij kar najuspešneje uveljavljali v delov- nih sredinah so v občini sprejeli tudi novo orga- niziranost sindikata. Tako bodo pri občinskem sindikalnem svetu Slovenska Bistrica v prihodnje delovali trije družbeni sveti in to svet za družbeno ekonomske odnose, gospodarjenje in družbeno planiranje, za področje razvijanja in uveljavljanja samoupravnih odnosov in razvoj delegatskega sistema ter za področje družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja o skupni in splošni porabi. Pomembno vlogo v dejavnosti sindikatov bo- sta imela kongresa ZK Slovenije in Jugoslavije. Nova organiziranost pa bo v bistriških sindikatih prinesla še nekaj pomembnih samoupravnih in akcijskih sprememb. V občini Slovenska Bistrica bo tako v prihodnjem mandatnem obdobju delo- valo petnajst sindikatov, medtem ko se bodo osnovne organizacije povezovale v skupno šestih odborih sindikata. Na skupščini občinske orga- nizacije sindikata Slovenska Bistrica so izvolili še 38-članski občinski svet zveze sindikatov in spre- jeh osnovne smernice dela. Za novega predsed- nika je bil izvoljen Hinko Zolnir. Za podpredsed- nika je bil izvoljen Zvone Potočnik, izvolili so še 15-člansko predsedstvo ter delegate za medobčinski svet ZS podravske regije ter soglas- no potrdili, da še nadalje opravlja nalogo sekre- tarja občinskega sindikalnega sveta dosedanji sekretar Jože Logar. Viktor Horvat Slovenska Bistrica! Za dolgoročnejše sodelovanje v okviru UNIAL Nedavna sqa razširjenega programdcega odbora, ki deluje v okviru UNIAL-a, bila je v delovnem kolektivu IMPOL Slovenska Bistrica, je bila posvečena predvsem mrejetju osnovnih programdcih usmeritev v raziskovalnih dejavnostih na področju alummgdcega kompleksa v SR Slovengl Osnova za to dcupno sejo je bila tudi medsebojna pogodba za izdelavo raziskovalne naloge razvoja alumingsk^a kompleksa v SR Slovengi, ki sta jo podpisala IJNLAL, predvsem TGA „Boris Kidrič" Kidričevo in IMPOL Slovenska Bistrica kot nosilci nalog ter Visoko dconomsko komercialno šolo iz Maribora kot izvjgalka. Ker |e problematika združevala interesov v alumingski industr^i prisotna ze vrsto let, ves ta čas pa se skoraj ni premsdcnila iz mrtve točke, je bilo to srečanje težko pričakovano, še posebno pa njegovi zak^učki, saj so se v Slovendci Bistrici, zbrali skor^ vsi zainteresirani, med njimi predstavniki družbenopolitičnih oiganizacg, gospodarske zbornice Slovence, banke, trgovine in vsi tisti ki n^ bi sestavljali slovendci alumingski kompleks^ Na tej pomembni seji so se dogovorili, da morajo k razvojnim nalogam pridati več konkretnih nalog m razvojne programe posameznih nosilcev alumin^ske industrije kot tudi finalistov ter tiigovine. To bi pomenilo nujnost, v okviru študge VEKS Maribor, njgti večje število' skupnih interesov v tej industrgski vejijci pa ne bi smeli biti zaprti v občinske ali republiške okvire. Viktor Horvat fEDNIK — 7. julija 1978 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Razgovor s Cvetkom Pantarjem, dobitnikom plakete civilne zaščite Jugoslavije Videti njegovo življenje, videti življenje velikega borca Njegovo življenje je bogastvo ideje in dejanj. Neposrednost, ki jo izia- fi\'/' sobesednika v nova vprašanja in videti je kot da je njegov življenj- 0 vir neusahljiv; strma pot, ki jo je prehodil v 53 letih tudi potrjuje to. Vsto- 0 srtio v življenje borca, spoznali posamezna obdobja ter odvzeli nekaj Intimnosti, kakor vsakdo, kdor išče veren prikaz življenja okrog sebe. Pogovarjamo se s Cvetkom Pantarjem, rezervnim pehotnim podpol- kovnikom, kije pred dnevi prejel visoko priznanje zveznega izvršnega sveta jiigoslavije, plaketo civilne zaščite Jugoslavije. Plaketa ni njegova edina nagrada. Poleg te krasi stekleno vitrino še plaketa J L A; zvezna plaketa ZZB \{0V Jugoslavije; zlata plaketa ZR VS SR Slovenije in plaketa občine Ptuj. y svoji posesti ima še 12 odlikovanj, srebrno priznanje OF. Lahko rečemo, ia je priznanj še več in vse sije to v. Cvetko pridobil z neutrudnim in ustvar- julnitn delom, ki ni poznalo predaha in ne površnosti. Vedel je, da samo ijobro delo, rodi tudi sadove in le-ti gradijo nov polet, novo idejo in napre- dek. Iz njegove biografije smo iztrgali nekaj skopih podatkov. Pred skoraj 53 leti se je rodil v Prezidu, Gorski Kotar; sicer pa družina izvira iz Kočevskega. Družina se je nato v letu 1930 preselila iz Prezida na Su- §ak. Trgal je hlače v trgovski šoli. S skojevsko organizacijo se je srečal že zelo zgodaj, njen član pa je postal v februarju 1942. Ze v začetku leta 1943 se je pridružil par- tizanom; postal je borec II. primor- ske — goranske udarne brigade XIII. udarne divizije. Svojo borbe- nost je kalil v številnih borbah, iz katerih je večkrat izšel z ranami. Med vojno si je za svoja junaštva pridobil 4 odlikovanja. Oficir pa je postal že v letu 1944. Tako je po osvoboditvi nadaljeval službo v JLA kot aktivni oficir, kjer je ostal vse do leta 1956. Potem, ko se je poslovil od aktivne službe v JLA, je prišel v Ptuj in tu postavil temelje strokovni organizaciji ljudske obrambe in bil polnih 22 let načelnik oddelka za ljudsko obrambo SO Ptuj. Pred dnevi pa je po 40-letih službe, odšel v zasluženi pokoj. ,,Priznanje, ki sem ga prejel ne pripada samo meni, temveč celotni strokovni službi civilne zaščite, za katero sem bil kot predstojnik upravnega organa za ljudsko obrambo občine tudi odgovoren. To je priznanje občinskemu štabu CZ, kateremu sem bil po ustanovit- vi pred 16 leti dva mandata zapored podpredsednik; vsem 25 štabom CZ v KS; štabom v OZD in drugim institucijam; gasilskim društvom; RK ter vsem obveznikom CZ. Ponavljam, priznanje je nagrada celotni organizaciji CZ v občini. Tu moram poudariti, da brez skupnega nastopa vseh odgovornih v CZ takih uspehov v občini ne bi bele- žili, čeprav moramo v prihodnje še bolje delati," je odgovoril Cvetko Pantar. ORGANIZIRANOST CIVILNE ZAŠČITE Civilna zaščita je v jugoslovan- skem obrambno-zaščitnem prosto- ru mlada dejavnost. Značilno zanjo je, da je brez tradicije, saj jo šele pridobiva; njena organizacija je sta- ra 16 let. Uspehi, ki smo jih v tem obdobju dosegli niso majhni. Kako jih opre- deliti za nazaj in v prihodnje? ,.Civilna zaščita se je v ptujski občini povsem organizirala, posta- vila svoje delo na isti nivo kot oborožena komponenta v sistemu SLO z jasno opredeljenimi naloga- mi. Tako ima kot celota CZ pomembno vlogo v obrambno-za- ščitnem sistemu občine. Mi po 2. svetovni vojni nismo poznali nobe- nega organizma, ki bi bil neposred- no organiziran in zadolžen za zaščito prebivalstva in dobrin. Cvetko Pantar Foto: OM razen gasilskih društev, ki imajotra- dicijo in so sama po sebi hrbtenica CZ. Moram povedati, da pa so gasilska društva ozko specializira- na. Naše težnje so bile usmerjene v organizacijo take organizacije, zaščite in reševanja, ki bo kos vsem nalogam zaščite in reševanja tako pri požarih, pri velikih in hudih nesrečah, pri potresih, poplavah, zlasti pa, da bo takšna organizacija sposobna zaščititi in reševati ljudi in imetje v izrednih ali vojnih razme- rah. V čem je bistvo tako širokega razvejanega organizma za izvedbo nalog pri zaščiti in reševanju prebi- valstva? V uvodu bi povedal, daje v ptujski občini za to nalogo angaži- ranih okrog 8 odstotkov prebival- cev; v OZD pa okrog 12 odstotkov. Prav je, da ob tem povem tudi to, da je bilo v I. svetovni vojni razmerje izgub civilnih oseb nasproti vojakom 1 proti 10; v II. svetovni vojni 1 proti 1; v korejski vojni 20 proti 1. To so strahotne žrtve civilnega prebivalstva, da ne govorimo o materialnih dobrinah. Stanje, kakršno opisujem ima neposreden vpliv na moralo ljudi, občanov, posebej pa na občana v oboroženih enotah, ki se nahajajo na borbenih položajih. Povsem drugačno razpoloženje bo in bor- bena ter delovna morala prav tako na potrebni višini, če bo vsak prepričan, da obstoja organizacija, ki bo skrbela za njegovo družino in imetje tudi v najhujših vojnih časih, da ne govorimo o vseh dru- gih oblikah reševanja v mirnem času. Občinski štab CZ nenehno in nepretrgoma izvaja program pou- ka tako prek tečajev in seminarjev, kakor tudi s pomočjo praktičnih vaj. V prve oblike so vključena vodstva enot in služb ter štabov v KS in OZD še posebej specializira- nih enot; v drugo obliko, to je obliko praktičnih vaj pa vsi obvezniki CZ. Gasilsko — tehnično — reševalne enote imajo skoraj vsakodnevne praktične va- je. Zelo važne so ekipe prve pomo- či, ki jih usposabljamo v organiza- ciji občinskega odbora RK prek 20 in 80 — urnih tečajev; dalje ekipe za borbo proti radiološko — kemično — biološke nevarnosti. Prav sedaj pa pristopamo k organizaciji pouka za reševanje na vodi z najmodernejšo potapljaško opremo; pouk geofonistov za reše- vanje izpod ruševin je z delom že zaključil. Tako pozornost posvečamo razširjanju mreže usposobljenih oseb za uničenje — miniranje in razminiranje ubojnih sredstev. V programu pouka so še druga vprašanja kot na primer: zaklonišča, disperzija, režim obnašanja ob raznih priložnostih; vprašanje oskrbe, prehrane, pitne vode. Opremljanje enot in služb CZ tako specializiranih v pristojnosti občinskega štaba CZ kot v pristoj- nosti štabov CZ v KS je potekalo počasi in neredno. Tu ni bilo toli- ko vprašanje finančnih sredstev, temveč tržnih zakonitosti. Prepri- čani smo, da bomo v bodoče bolj realno uresničevali zastavljeni pro- gram že zaradi doseženega dogo- vora med proizvajalci ustrezne opreme. Pri teh nalogah je izredno pomembna vloga družbeno- političnih organizacij, zlasti socialistične zveze v KS in sindika- tov v OZD. Menim, da so sindikati v OZD mnogo več nctedili kot pa krajevne DPO. Vse preveč so štabi CZ pri svojem delu osamljeni ali ozko vezani na občinski štab CZ in na odbor za LO in DS v KS; vse premalo pa na DPO v KS. Zato bi bilo potrebno ta odnos v bodoče le spremeniti. KAKO NA SEDANJI STOPNJI Kadar ocenjujemo sedanjo stop- njo organiziranosti, usposobljeno- sti in opremljenosti CZ v občini, moramo imeti vedno pred očmi, da sistem SLO še zdaleč ne bi bil popoln, če bi zanemarili samo eno vejo CZ, da bi obrambno-zaščitni sistem imel razpoko ali manjkajoči člen — zato moramo imeti v vidu celovito organizacijo na potrebni strokovni višini", je povedal glede dosedanjega dela na področju civilne zaščite, Cveto Pantar. ,,0 organiziranosti in usposobljenosti organizacije CZ v občini lahko trdimo, da je dobra. Pri opremljanju pa je reči, da se moramo nenehno truditi, da se program materializacije kakovost- no realizira. Tudi pri organizira- nosti CZ ne smemo zanemarjati, da bomo imeli v občini najmodernejši Center za obvešča- nje, opazovanje, javljanje in alarmiranje, ki je v fazi razvoja in ki bo neposredno povezan z vsemi štabi CZ v KS in OZD. Ustanovi- tev takega centra bo tudi omogoči- la k veliki operativnosti enot CZ poleg drugih dejavnikov, s kateri- mi bo center z najsodobnejšo opremo in sredstvi zvez tudi pove- zan. Že iz mojih dosedanjih odgovo- rov je razvidna vloga in tudi nalo- ge občinskega štaba CZ ter štabov iz KS in OZD. Imel bi le pripom- bo, da bi bilo potrebno poiskati tesnejšega sodelovanja med štabi CZ iz KS in OZD, predvsem zara- di usklajenega delovanja na področju CZ v okviru KS. Ce se ustavim pri samem delu občinskega štaba CZ, ga lahko brez zadržkov ocenim kot odlične- ga, pri tem se oslanjam zlasti na delo štaba v zadnjih štirih letih. Pripominjam tudi, da si je štab v minulem obdobju pridobil enako- vredno vrednotenje kot teritorialna obramba, čeprav se naloge razli- kujejo. Po drugi strani pa se delo obeh tesno prepleta in ju ne more- mo ločeno obravnavati tako v ak- tivnem, operativnem in obrambno- zaščitnem sistemu," je zaključil tov. Pantar. OCENA VAJE CIVILNE ZAŠČITE Pred dnevi se je na območju KS ,,Jože Potrč" izvajala med- republiška praktično reševalna va- ja enot in štabov CZ SR Hrvatske in SR Slovenije pod geslom: ,, Bratstvo — enotnost — solidar- nost — Ptuj 78". Kako vi kot dolgoletni delavec na področju CZ ocenjujete vajo? ,,Medrepubliška praktično reše- valna vaja enot in štabov CZ ni bi- la samo strokovna vaja oziroma preverjanje sposobnosti enot in štabov pri izvajanju nalog v naj- težjih pogojih, to je zračnega napada, bombardiranja neke urbanizirane celote, temveč je bila to velika in zelo pomembna družbeno-politična manifestacija v počastitev XL kongresa ZKJ. Sko- zi vajo se je dokazovalo bratstvo in enotnost med občinami dveh socialističnih republik, medse- bojno sodelovanje, povezava, usklajevanje akcij, kar bi se še zlasti odražalo v primeru dejanske ogroženosti, nevarnosti, rušenja in reševanja v katerikoli od sodelujo- čih občin. Občinski štab CZ ptujske občine je zelo globoko dojel bistvo takega političnega sodelovanja, ki se zaključuje s strokovnimi povezavami v skupnih akcijah. To je neprecenljiva vrednota med- sebojnega sporazumevanja. S tako analitično oceno je občinski štab CZ občine Ptuj predlagal listino — sporazum o nadaljnji solidarnosti in sodelovanju. Listino so svečano podpisali vsi predstavniki so- delujočih občin na vaji. Občinski štab CZ Ptuj je tako dokazal, da enakovredno deluje tudi na poli- tičnem in ne samo na strokovnem področju. Vaja je tudi dala os- novno orientacijo kako se naj obnašajo štabi CZ v OZD in KS v svojih sredinah v povezavi z DPO. Ko je občinski štab CZ občine Ptuj sprejel sklep o izvedbi vaje na območju KS Jože Potrč se je pred vodstvo te KS postavila vrsta nalog .in obveznosti, ki jih je ta v celoti izvršila. Štab za CK KS je zelo prizadevno pristopil k organizaciji in izvajanju nalog in je imel ves čas polne roke dela. Tako razveja- na aktivnost, resnost in prizadev- nost je morala roditi sadove uspe- ha. Vsekakor gre pohvala za uspeh vodstvu KS, osnovni organizaciji ZKS, mladinski organizaciji, štabu CZ KS, organizaciji narodne zašči- te, hišnim svetom in posebej obča- nom, ki so dobesedno upoštevali navodila organizatorjev; zlasti pa gre pohvala vsem sodelujočim na vaji. Moja ocena o vaji bi izzvene- la preveč subjektivno, pomemb- nejša je ocena občinskega štaba CZ in republiških štabov CZ SR Slovenije in SR Hrvatske. Prva ocena o vaji pa ni samo pozitivna, temveč izredno laskava. KS Jože Potrč si je v vaji pridobila yelike izkušnje, ki jih bodo morale na neki način pridobiti tudi ostale KS v mestu Ptuju", je o vaji povedal Cvetko Pantar. Ko se je pred dnevi poslovil od aktivne službe, se ni poslovil od aktivnega dela v okviru DPO, KS in še na drugih področjih. Čeprav je na prvi pogled videti, da smo zapisali veliko, je to le skromen izsek iz bogatega življenja velikega borca Cvetka Pantarja. Pripravila: MG Pogled v vitrino s priznanji VEČJA POZORNOST DELEGATSKI INFORMACIJI Ob širjenju delegatskih odnosov je vedno bolj prisotna želja in zahteva po dobri, hitri in natančni informaciji, ne samo pri delegatih, temveč pri vseh delovnih ljudeh in občanih. Dokaj pogosto se delegati pritožujejo, da so gradiva za seje občinske in samoupravnih interes- nih skupnosti preobsežna in ne- razumljiva. Poleg tega mnogi delegati — in to upravičeno — nienijo, da bi morali s problemati- Ito, ki jo obravnavajo delegati na skupščinah, seznaniti širšo javnost, ki lahko tako ustvarjalno vpliva na oblikovanje določenih aktov. Prav o tem je bilo govora na zadnji seji koordinacijskega odbo- ra za informativno in propa- gandno dejavnost pri predsedstvu OK SZDL Ptuj. Ob anketi, ki je bila izvedena med vodji delegacij in konferenc delegacij je večina odločila, da je informiranost tre- nutno nezadovoljiva. Večina delegatov se je strinjala z mislijo. da bi izdajah posebno delegatsko informacijo — 44 za izdajanje gradiva kot prilogo Tednika se je odločilo 35 %, za oboje 17 "^o anketiranih, en anketiranec se navdušuje za klub samoupravljal- cev, ostali pa bi želeli INDOK cen- ter. Samostojna delegatska informa- cija bi zahtevala precejšnja sred- stva in predvsem kader, ki bi jo pripravljal. Zato se zdi toliko bolj umesten predlog, da bi v okviru Tednika izdajali posebno prilogo, ki bi jo uporabljali hkrati kot gra- divo za seje. Seveda so to načrti za vnaprej. Kljub temu pa bi lahko takoj pričeli ,.širiti" delegatsko in- formacijo s pomočjo lokalnega sredstva obveščanja. Predlagatelji posameznih aktov bi naj že ob ob- likovanju osnutka zapisali v Ted- nik obrazložitev — dovolj kon- kretno in jasno ter utemeljeno, da bi se lahko na podlagi le-te dele- gacije pozitivno odločale. Ob ta- kem načinu informiranja bi v dele- gatskem sistemu delovalo še več ljudi kot sedaj, razna sporna vpra- šanja pa bi bilo moč rešiti pred sa- mim zasedanjem skupščine. Misel o takem načinu informira- nja daje nehote slutiti, da bo rodi- la sadove, saj pomeni boljšo informiranost delegatov, hitrejše delo skupščin predvsem pa sodelo- vanje širokega kroga delovnih lju- di in občanov v delegatskih odno- sih. Seveda je učinkovitost takega informiranja odvisna od posamez- nih predlagateljev akta in njihove pripravljenosti za čim tesnejše sodelovanje z delegatsko bazo. N. D. Osankarica Srečanje delovnih invalidov Maribora, Kranja in Kraljeva , številnim srečanjem, ki postajajo na kraju poslednjega boja 'Sgendamega Pohorskega bataljona z vsakim letom masovnejša, se je v ^boto, 24. junga pridružilo še eno, to je srečanje delovnih invalidov Pobratenih društev iz Maribora, Kranja in Kraljeva. Ta srečanja so že ^adicionalna, vsako leto pa jili organizirajo v drugi občini Tokrat gaje Organiziralo društvo delovnih invalidov Maribor pod pokroviteljstvom SZDL Slov. Bistrica. Srečanja pa se je udeležilo okoli 400 članov. Svečanosti so pričeU v dopoldanskih urah, ko so se zbrali pri Planinskem domu na Osankarici. Tuk^ so se gostje udeležili najprej ^^jše slovesnosti in potem nadaljevali pot na kraj posfednjega bojišča •^ohorskega bataljona k Trem žebljem, kjer so udeležence srečanja ^Znanih s tragedgo. kije bila 8. januarja 1943. Udeleženci ^ nato pri ^meniku izvedli krajši kulturni program. Ob vrnitvi pa so si z ^inianjem ogledali še spominsko razstavo in muzej NOB v planinskem ''^mu na Osankarici. Viktor Harvat v počastitev dneva borca Srečanje borcev in mladine v Destrniku Vsakoletno srečanje borcev - železničarjev prometne sekcije Pragersko, ki vključuje železničar- je od Pragerskega do Murske Sobote, je bilo preteklo soboto v Destrniku. Letos so na srečanje povabili še mladino z željo, da borci prenašajo tradicije NOB na mladi rod. Vabljeni so bili prav tako predstavniki Železniko- -transportnega podjetja iz Ljub- ljane, predstavniki DPO prometne sekcije Pragersko in ptujske TOZD za vzdrževanje voz. Udeleženci srečanja so se zbrali pri spomeniku Reševi družini. Tam jih je v imenu krajevne iravskem polju je bila v soboto slovesnost, povezana s proslavo dneva borca. Slovesno so odprU obnovljeno in dograjeno šolo in tudi otroški vrtec za 80 otrok. V prizidku šole je 6 sodobnih učilnic, 8 kabinetov in telovadnica. Na slovesnosti so sodelovaU tudi pionirji osnovne šole Hajdina, ki že vrsto let sodelujejo s svojimi vrstniki iz Starš. V soboto so v Staršah odprli ^udi razstavo živine in kmetijske mehanizacije. Na njej sodeluje tudi Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo iz Ptuja. MG TEDNIK -7-julija 1978 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Poklicna poljedelsko - živinorejska šola Turnišče Kljub velikim potrebam premajhen odziv Sodobno kmetijstvo si brez potrebnega in ustreznega znanja ne moremo zamisliti. Pri tem ne gre le za srednje, višje in visoke šole, tem- več čutimo pomanjkanje kadrov, ki si znanje pridobijo v poklicnih kme- tijskih šolah z nadaljnjo specializa- cijo. Družbeni sektor je pri tem v veliko boljšem položaju od zaseb- nega, saj potrebe po kadrih planira in si jih s štipendiranjem poskuša zagotoviti. Velika vrzel pa je pri kadrih v zasebnem delu, kljub temu, da ima ta del kmetijstva enako odgovorne in zahtevne nalo- ge. Menimo, da je omogočanje šolanja z dajanjem štipendij veliko premalo zakolikor toliko zadovoljiv vpis mladih s kmetij v kmetijske šole in njihovo nadaljnje delo v kmetijstvu. Mlade in tudi starejše je potrebno o koristnosti znanja pre- pričati , jih poučiti in pridobiti. To pa ne sme biti izključno naloga preda- vateljev na teh šolah, temveč mno- go širše. Prav tako pa je splošno znana resnica, da kmetijski poklici niso tolikocenjeni, toliko priznaniin stimulirani kot ostali kljub temu, da niso nič manj pomembni, lahko bi trdili celo nasprotno. Na območju občin Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica je Poklicna poljedelsko-živinorejska šola v Tur- nišču pri Ptuju edina izobraževalna ustanova, kjer si mladi in starejši kmetovalci lahko naberejo ustrez- nega znanja, ki ga nato lahko do- grajujejo na srednjih in višjih ter visokih agronomskih šolah. Vendar se na šoli s stalnimi prostorskimi težavami, premajhnim vpisom in opremljenostjo srečujejo že vrsto let. Ob zadnjem obisku sem ugoto- vil, da se od prejšnjega, nekako pred dvemi leti, ni ničesar spreme- nilo na bolje, upam trditi, daje sta- nje s prostori še slabše. O pravkar končanem šolskem letu mi je ravnatelj Miran Horvat povedal: ,,Poklicna poljedelsko- živinorejska šola Turnišče je peda- goška enota Srednješolskega zavo- da Ptuj. V preteklem šolskem letu smo imeli v dveh razredih 62 učen- cev, od tega 40 v prvem in 22 v dru- gem. Vsi učenci v drugem razredu so končali s šolanjem. Ti imajo možnost nadaljevati s šolanjem, saj jih pripravljamo tudi na diferencial- ne izpite, ki jih morajo opraviti na tehniški kmetijski šoli. V letošnjem šolskem letu se bo tako 12 naših absolventov vpisalo v tretji letnik tehniške šole v Mariboru in Raki- čanu." — Na šoli se že vrsto let srečujete s težavami, tako prostorskimi kot s tem, da nimate lastnih kmetijskih površin za praktični pouk. Kako premoščate te težave? ,,Prostorske težave ostajajo in kaj bistvenega nismo mogli storiti. Za praktično delo na kmetijskih zemljiščih in objektih imamo urejeno s Kmetijskim kombinatom. Perutnino in Obdravskim zavodom za veterinarstvo in živinorejo. Prav tako imamo v ta del pouka vklju- čene tudi njihove kooperante. Tako imamo v učni proces vključeno okrog 50 urejenih preusmerjenih kmetij, ki služijo kot učne, tako- rekoč vzorne kmetije. Naši učenci med šolanjem spoznajo in delajo vsaj na desetih različnih tako ureje- nih kmetijah. Menimo, da je to zelo široka in pestra praksa, kjer učenci tudi spoznajo prednosti in možnosti razvoja tako urejenih kmetij. S tem jih želimo vzpodbuditi in jim doka- zati, da je tudi na urejeni kmetiji moč doseči primerni dohodek." — Po zaključenem šolanju lahko vaši učenci nadaljujejo z izobraže- vanjem, se zaposlijo v družbenem delu ali pa ostanejo in delajo na svojih kmetijah. Ali obdržite z njimi kakšne stike? ,, Vsake dve leti prirejamo zboro- vanja absolventov v slovenskem merilu. Srečajo se z absolventi dru- gih kmetijskih šol, izmenjujejo izkušnje. Naše absolvente pa vabi- mo na šolo, srečujemo se z njimi na terenu, mnogi izmed njih imajo že danes urejene kmetije na katerih sedanji učenci opravljajo praktično delo. Ti stiki so, lahko rečemo, kar pestri." — Pred nami je novo šolsko leto. Skrbi, želje in potrebe vam ostajajo iste kot v preteklem letu. Kako je z letošnjim vpisom? Ste tako kot lani tudi letos obiskali osnovne šole? , ,Tudi letos smo šli v akcijo, da bi popularizirali vpis v našo šolo, kajti ta še vedno veliko zaostaja za na- šimi možnostmi. Vsako leto bi lahko vpisali najmanj 60 učencev, dosežemo pa le dobro polovico. kljub temu, da veliko otrok po kon- čani osnovni šoli ostaja doma in s šolanjem ne nadaljuje. Prav te bi radi pridobili, da jim omogočimo vsaj najosnovnejšo izobrazbo. V letošnjem šolskem letu bo, kot kaže, vpis približno enak lanskemu, ko je vpis po nekaj letih slabšega nekoliko napredoval, čeprav še vedno ne bomo dosegli števila 60. Vpisujemo vse dni do septembra tako, da imajo vsi, ki se še niso odločih, možnost vpisa na naši šoli. Letos bomo enako kot prej imeli dva oddelka. Poklicni traja dve leti skozi vse šolsko leto, boljši učenci pa lahko napredujejo v tretji letnik tehniške kmetijske šole. Odprt pa bo tudi oddelek za kmetovalce, kjer traja izobraževanje dvakrat po šest mesecev v zimskem času. Ta odde- lek je namenjen vsem tistim, ki de- lajo doma na kmetiji in bi se radi posvetili nadaljnjemu šolanju. Mož- nost imamo organizirati izobraže- vanje ob delu, za kar je interes v ormoški občini ob gradnji tovarne sladkorja. Dogovori so že z Delav- sko univerzo Ormož in bomo v zim- skih mesecih verjetno to izvedli. Naši problemi ostajajo, zlasti pro- storski. Mislimo, da se bo v prihod- njem šolskem leiu, torej 1979/80, z izgradnjo srednješolskega centra to uredilo. Takrat se bo tudi naš teore- tični del pouka odvijal v primernej- ših prostorih." — Bralce bo verjetno zanimal vpis, torej pogoji inpridobivanješti- pendij? ,,Pogoj za vpis je končana osnovna šola in veselje do tega poklica, ker brez tega ne gre. Želimo pritegniti predvsem otroke s kmetij, ker ti imajo smisel in tudi kasneje ostanejo na kmetijah. Štipendije so zagotovljene skoraj za vsakega, ki si to uredi, bodisi pri organizacijah združenega dela, če so ta izkoriščena pa iz združenih sredstev medobčinskega solidar- nostnega sklada. Višina štipendije je odvisna od uspeha v šoli in pre- moženjskega stanja. Za štipendijo je potrebno urediti takoj po vpisu, kajti septembra je že prepozno in tako je učenec leto dni brez nje." Tako je torej na poklicni poljedel- sko-živinorejsici šoli na Turnišču. Vrata so odprta vsem, ki jih Veseli poklic v kmetijstvu. Samo odločiti se je potrebno. 1. kotar Učilnice že čakajo — foto JB Miran Horvat — foto JB Ekipa Viba filma snemala v Ptuju Kadriza „IVIojo drago Izo" Gotovo ste opazili pretekli torek, sredo in četrtek ekipo Viba filma iz Ljubljane, ki je pod vodstvom režiserja Vojka Duletiča snemala zanimive kadre za nov sldvenski celovečerni film Moja draga Iza. To je fib^n po romanu Iva Zormana, ki je bil leta 1973 nagrajen s tremi nagradami: OF, Vstaje in Kajuhovo nagrado. Po treh izredno dobro prejetih filmili Vojka Duletiča: Na klancu, Ljubezen na odoru in Med strahom in dolžnostjo je to že četrti film, ki obeta jugoslovanskemu filmskemu občmstvu nove užitJce. Čeprav je film zasnovan nekoliko drugače kot predhodni trije, ki bi jih lahko enačili z nekakšno triloggo o hrepenenju, ^ubezni in o nekih emocionalnih težavah, seže film Moja draga Iza glob^e v človekovo psiho. To je po mnenju režiserja Vojka Duletiča kronika neke družine pred, med in po vojni z posebnim pogledom na družbeno opredeUtev različnih slojev v teh obdobjih. P o tem je logično, da zajema meščanski, kmetski in tudi delavski razred. Sicer pa Vojko Duletič vsebino novega slovenskega filma takole tolmači: „Film spremna razmiš^anje mladega Andreja Fbjdingerja, ki se je po očetu pisal Novak. Ta fant, ki se je udeležil NOB in revolucije se kot 40 letnik ^minja in poskuša obuditi vso pot, ki jo je naredil od nedozorelega neosveščenega mladega človeka in bo celo zelo obremenjen z preteklostjo svojih staršev. Fantje zavesten revolucionar, ki se zaveda, da poseg NOB in borba nista bila sanio za osvoboditev naroda, ampak tudi močan revolucionarni poseg v družbenih spremembah." In komu so zaupane glavne vloge? Andreja H^jdingerja igra mlad izredno nadarjen talent Zvone Hribar, sicer je šele študent III. letnika igralske akademge. Zvone ima zelo zanimiv filmdci obraz, zelo tenkočuten je m prepričani smo, da bo prijetno presenečenje in dopohiitev te velike galerije igralcev, ki nastopajo v tem filmu. V Moji dragi Iz i nastopa prek 70 slovenskili igralcev, pnstali so na to, da celo v najmanjših vlogah sodelujejo kot gostje. V glavnem je zasedba tega filma sedem do osem dobitnikov zlatih in srebrnih Aren. y filmu nastopijo v glavnem vsi tisti, kijih poznamo iz dobrih slovenskih filmov: Štefka Drolčeva, Marjeta Gregorač, Majda Grbac, Ratko PoUč, Milena Župančičeva, Majda Potokaijeva, Bert Sotler, Boris Juh ter ostali. Snemanje filma bo Fredvidoma trajalo še en mesec. Iz tuja se bo ekipa preselila na snemanje še v Slovendco Bistrico in po mescu dni bo najverjetneje snemanje že končano. Obdelava in izdelava kopije ter ton bodo gotovo izdelani do konca tega leta. Premiere lahko torej pričakujemo že spomladi 1979. Upamo, da bo ta film slovensko in jugoslovansko občinstvo prejelo še topleje, kot vse ostale poprej, k^ti obeta se zares dober film. M. Ozmec Eden izmed kadrov filma Moja draga Iza. Pogreb Andrejeve matere, ki ga zmoti racija nemških vojakov. Foto: M. Ozmec . VIDA ROJIC. UPORNE SLOVENSKE GORICE (54. nada^evanje) NASTOPI OSVOBODILNE FRONTE PO SLOVENSKOGORISKIH VASEH Na predvečer prve obletnice nemškega vd aa v Jugoslavijo, 6. aprila 1942, so obešali sodelavci OF na ptujskem območju Slovenskih goric slovendce zastavice, ki so jih sami naredili iz papiga. Razstrcsah pa so tudi lističe z gesli: „SmTt fašizmu — svoboda narodu!", „V boj za svobodo!" in Snaga. Za 1. m^ so priredili še večji nastop. Spet so pripravili papirnate slovendce zastavice in jih lepili na vidnih krajih. V Cerkevnjaku sta obesila na kostanj pred gostilno večjo zastavo iz blaga Alojz Štefanič in njegova sestra Slava. Pri tem nastopu so tudi razstresali lističe z gesli 24. maja 1942 zvečer so pripravili širši zbor Cfevobodilne fronte ob opuščenem vojaškem bunkerju pri cesti Trnovska vas—Vitomarci. Tu so se zbrali: Jože Lacko in Franc Kramberger, kot dclicatelja zbora ter Matqa Pravdič in Vinko Jurančič iz Drbetinec, Franc Trancer, mlinar iz Trnovske vasi. Urban Toplak z Biša, po poklicu ključavničar, Jože Kocbek iz Stanetinec, Alojz Šafarič iz Cagonskega vrha, Andraž Vršič iz Cagone in Franc Knez iz Renkovec. Matija Pravdič je v svojih spominih navedel, da se je zbora verjetno še kdo udeležil sestanku sta zbranim govorila Lacko in Kramberger. Lacko je povedal o pomenu oboroženega upora proti okupatorju in o uspehih partizandcega boja po domovini Povedal je tudi o slovenskogorišKi četi kije pred kratkim zažgala Scharnerjevo opekarno v Rogoznici, last zagrizenega hitlerjevca. Kramberger je dajal navodila za konspiracflo v osvobodilnem boju. Glede mobilizacije v vermane, ki so tedaj potekale, je Lacko svetoval, n^ se domačini raje pridružijo partizanom. Sestanek je trajal približno od devete do enajste ure zvečer. OSOJNIKOVI N^važnejša naloga sodelavcev CF v Slovenskih goricah leta 1942 je bila pomoč partizanom na domačih tleh. V tedanji občuii Destrnik so imeli partizani najmočnejše oporišče pri CSojnikovih v Desencih. Domačija je bila že preje postojanka OF. Tu sta preživela zimo ilegalca Lacko in Kramberger. Tu so člani okrožnega komiteja ustanovili slovenskogoriško četo. TU seje pogosto zadrževala sekrtarka Barčka. Vsi Osojnikovi so sodelovali v najbolj vneto pa seveda Franc (42), ki je bil od začetka junga 1942 čctin komandir. Nemci so junija zaprli vse Cfeojnikove, razen Franca, ki je bil s partizansko četo že v juršindci občini, Osojnikova žena Ivana (32) in mati Ana (70) sta umrli v Os\viecimu že leta 1942, sestra Marija pa seje vrnila po končani vojni v svoj opustošeni dom. Njena hčerka je morala avgusta 1942 v taborišče mladoletnih. REŠEVI V tedanji občini Destrnik je bila druga pomembna postojanka osvobodilnega gibanje Reševa domačija. Stala je na hribu Qstrovcu v Vintarovcih. Emest Reš (54) in Gera (50) so bili starši partizanov Mirka, Vinka m Kostja. . ^ Orožniki so odgnali najprej v ptujske zapore očeta l^inggta. Bilo je 7. junija 1942. Nekaj dni za njim so zaprli mater, čez mesec dni pa Mirkovo ženo Matilda Midco in Matilda nista stanovala pn starših, ampaK v bližnjih Zasadih, pač pa je Mirko delal jjred vojno v očetovi delavnici kot k^ucavničardci pomočnik. Mirkovo zeno so Nemci ustrelili 30. junga 1942 v Ce^u, oce in mati partizanov Rešev pa sta umrla v taborišču leta 1943. Miricova dva otroka sta bila odpeljana v otroška taborišča, kakor tudi mladoletna sestra bratov Rešev-Dragica. Otroci so veliko prestali v izgnanstvu. Ni Miricovem sinu Janku so Nemci preizkušali neke mjekcije, ki jih je slabo prenesel Še po vojni je bolehal in umrl 1970, starkomq 34 let. Reševa družina je žrtvovala za osvoboditev največ smrtnih žrtev med družinami v Slo/enskih goricah, kar šest svojih članov. Nemci so Reševim zažgah tudi domačno, kar nam je že znano. DRUGE PARTIZANSKE POSTOJANKE V DESTERNIŠKl OBCINI V bivši občini Destrnik so bila partizanska oporišča še v Doliču, GomiUcah, Janežovcih, Drstelji, Janezovdcem vrhu, Stnncu, Levonjcih, Placarju, SVetincih in v Zg. Velo vlaku. To so vasi po goričkem hrbtu ter po dolini potoka Rogoznice. V ZG. VELOVLAKU so se oglašah partizani in člani okrožnega komiteja KP pri kmetu Francu in Tereziji Simonič in Cuševih. V DRSTELJI so se zatekaU k Polančevim, Cucku in Grabarjevim. V LEVANJCIH so našh zavetje pri Jožetu Zeleniku in Cuševih; v PLACARJU pri Frasovih, v STRMCU pri Cfemecu in Kocmutu. V Strmcu so večkrat prenočili v zidanici Franca Pihierja. V JANEŽOVCIH je dajala hrano partizanom Olga Ceh. Za mhn dge Cehove sta prinašala hrano tudi Janez Zelenko in Jože Ceh s Kcarja. V Janežovcih so ju ob večerih enkrat ah dvakrat na teden čakali partizani ko so prebivali v destrniški i občini V JANEŽOVSKEM VRHU je kmečka hči Ana Januš opravila več poti za partizane, kakor tudi Neža in Terezija Koletnik. Ana Januš (21) je umrla v taborišču leta 1943. V GOMILACAH sta dajala hrano partizanom brata Horvata. Nidila sta jim tudi prenočišče. V DOLiCU je posebno požrtvovalno sodeloval s partizani Franc Rajšp, k^učavničar, kije partizanom popravljal orožje. Kakor že vemo, so ga Nemci ustrelili 23. junija 1942 v Ce^u. I^egova žena Marga (38) je umrla v taborišču. Štiri bratove otroke je R^šp preživljal od leta 1939 na svojem domu, ker so preje pri bratu, delavcu v Bosni trpcU pomanjkanje. Po aretacgi strica in tete so otroke odvedli Nemci v taborišča mladoletnili. Najstarejši je bil tedaj star 16 let, najmlajši pa 6. Vsi so se vrnih po končani vojni v domovino k očetu, kije bil tedaj zaposlen v Titovih Užicah. Toda Romana, najstarejša, je umrla že leta 1950, ker je v taborišču zbolela za jetiko. Iz občine Destrnik je padlo teta 1942 največ talcev izmed' slovenskogoriSiili občin. Poleg Raj^a in Matilde Reševe so ustrelili Nemci še tele domoljube: Z DRSTELJE so kot talci omahnili v smrt Jakob Cucek (28), Vinko Polanec (42), Franc PolaneC'(2) in Jakob Grabar (28). Iz ZGORNJEGA VELOVLAKA so padli med talci: Franc Simonič (58), Terezga Simonič (45), Marija Cuš (5 7) in Janez Cuš (46). Iz STRMCA je bil ustreljen Janez Kocmut (31), iz GOMILIC brata Anton (28) in Franc (36) Horvat, s PLACARJA pa kovač Jože Fras (54) in njegova žena Marga (53). S tega območja je umrl v taborišču še Franc Potočnik s Placarja poleg že imenovanih: Ernesta in Marge Reš, Marije R^šp, Vinka Frica ter Ane in Ivana Cfeojnik. >hdaljevanje prihodnjič i Ivan Cuš (46) iz Zg. Velo- vlaka, ustreljen v Mariboru 2. Oktobra 1942 Terezija Simonič iz Zg. Velo- viaka, ustreljena 2. oktobra 1942 v Mariboru. Transport talcev iz ptujskih zaporov v Celje, julija 1942. Sedež gestapa v Ptuju, kjer so mučili sodelavce CF. 8-naSi dopisniki 7. julija 1978- TEDNIK OTROCI MED SEBOJ Otroci imamo navado, da si da- jemo najrazličnejša imena. Leta so včasih šaljiva, včasih pa tudi za- smehujoča in ponižujoča. Nekega dne smo igrali na gozdni jasi nogomet. Zbralo se je mnogo otrok, med njimi tudi moj sošolec, ki smo ga klicah MiSck. Njegovo pravo ime je bilo Drago. Kadar smo ga poklicali z imenom Mišek, mu je v očeh zbliskalo, toda lotiti si ni upal nobenega od nas, ker je bil prešibak. Vedel sem, da ga vzdevek boli, zato ga nisem zmerjal z njim. Tisti dan pa je bil vratar. Naš nas- protnik je spretno brcnil Žogo, mre- ža se jc stresla, vratar Drago se je vrgel na žogo, a žal prepozno. Do- bili smo gol. Razjezil sem se in siknil skozi zo- be: ,,Mišek prisomojeni, drugič pa ostani doma, saj vidiš, da ne znaš braniti." Nič ni odgovoril, samo ustnice so mu zatrepetale. Zadrže- val je jok. Obrnil se je vstran, da bi jaz ne videl, kako hudo ga boli psovka. Ob pogledu nanj sem začel premišljevati, ali je bil gol vreden, da sem tako hudo prizadel sošolca, saj je prav gotovo tudi sam želel, da bi zmagala naša enajstorica. Sklenil sem, da ga ne bom nikdar več žalil. Tudi meni bi bilo hudo, če bi me kdo poklical z zasmehujočim imenom. Daniel Bračič, 6. a 0§ GoriSnica NA OBISK V CRNO GORO Moj očka se je odselil v Titograd. V poletnih počitnicah sem ga obi- skala. Tja sem potovala z avtom. Pot je bila zelo dolga in naporna, ker je bilo vroče. Zelo sem si oddahnila, ko smo prišli pred hišo. Takoj sem Sla spat. Sanjala sem, kako se še vedno vozimo v avtomo- bilu. Zjutraj sem bila spet spočita. Dopoldne mi je očka razkazal Tito- grad. Mesto je zelo lepo. Tu sem ostala dva meseca. Spoznala sem prijateljico Sandro. Ker sem z vsemi govorila le v srbohrvaščini, sem po vrnitvi k mamici v Ptuj me- šala med slovenske besede tudi srbohrvaške. V Črni gori mi je bilo zelo lepo, doma v Ptuju pa mi je Se lepše. Minja Vučinič, OS Toneta 2nidariča, 2/a, Ptuj POT V ŠOLO Doma sem v Spuhlji. Do šole imam skoraj 4 km. Cesta je brez pločnika, zato je moja pot zelo ne- varna. Vedno moram paziti in ho- diti po levi strani. Lidija FOrbas, l/d, OS Toneta Znidariča, Ptuj ŽIVAL, KI JO IMAM RAD 2e od nekdaj je bila moja naj- večja želja, da bi imel psa. Nešte- tokrat sem prosil mamico in očka, naj mi ga podarita za rojstni dan. Moje prošnje nista uslišala. Pa vendar se je moja želja iznenada izpolnila. Bili so novoletni prazniki. Po- trkalo je in vstopila je mamina sodelavka. V roki je nosila karton in nam otrokom, ki smo se gnetli pred vhodom povedala, da ima darila za nas. Povabili smo jo v kuhinjo, kjer nam je dovolila pokukati v karton. Našemu presenečenju ni bilo ne konca ne kraja. Iz kartona so poskakali trije kodrasti, okrogli kužki. Želeli smo imeti vsak enega. Mami, ki je bila proti, da bi imeli pri hiši psa, je s težavo končno le uspelo, da nas je prepričala, da lahko obdržimo le enega. Izbrali smo najlepšega, črnega z belo liso in ga še isti dan prekrstili iz Miška v Nera. Z Nerom smo otroci dobili k hiši velikega prijatelja. Njemu in nam je bilo hudo, ko so nam ga prepovedali imeti v kuhinji in so- bah, zato smo tudi mi večji del dneva prebili v kleti z njim in mu delali družbo. Ko se je otoplilo, Nero pa je nekoliko zrasel, smo ga preselili na balkon, kjer smo se lahko vsak čas čez okno v dnevni sobi z njim pogovarjali. Naše prijateljstvo se je z dneva v dan poglabljalo. Sedaj je Nero srednje velik, črn mešanec s povešenimi uhlji in prijaznimi včasih zelo otožnimi očmi. Rad se igra in je dober čuvaj. Ne moremo si zamišljati, da bi ostali brez njega. Današnje ravnanje me je silno zabolelo. Ko sem prišel iz šole, sem kot navadno šel pozdravit Ne- ra. Ker je bila skodelica za vodo prazna, sem mu prinesel vode in ga pobožal. Naenkrat se je zasukal in me zgrabil za roko. Zelo sem bil žalosten, vendar ne toliko zaradi roke, ki me je bolela, kot zaradi tega, ker mi je pokazal zobe moj najljubši prijatelj. Tolažim se s tem, da se je hotel z mano le poigrati. Lipam, da bova spet prijatelja. Luka Terbuc. 5/a, 0§ Tone Znidarič" PODELITEV BRALNE ZNACKE V torek zjutraj smo okrasili raz- red, ker smo pričakovaU obisk pe- snika Miroslava Slana. Prišel je okrog pol desetih. Spremljal je po- zorno naš program, ki smo ga pri- pravili zanj. Po programu nam je prebral nekaj narečnih in drugih pesmi. V eni smo mu vsi pomagali. Vprašal nas je, če je kdo med nami že napisal kakšno pesem. Oglasila se jc dekUca iz drugega razreda in jo zapela. Na koncu nam je pripenjal bralne značke. Potem mu je predsednik pionirske organi- zacije podaril šopek in lepe grablji- ce, ki jih je naredil deček iz drugega razreda. Zahvalil seje za tako lepo darilo. Danilo 2unkovič, OS Stoperce, 3.razred NAŠ SPOMINSKI ODHOD V soboto smo bili na spomin- skem dnevu. Najprej smo si ogle- dali spomenik narodnega heroja Jožeta Lacka. Potem smo si ogle- dali zapore, kjer so Nemci mučili slovenske ljudi. Nato smo si ogle- dali hišo Olge Meglic. Slišali smo, da je Olga Meglic imela na podstre- šju tiskarno. Zbirala je na skrivaj zdravila in obveze za partizane. Ponoči je Olga Meglic vozila s čolnom partizane preko Drave. Da- nes se po njej imenuje podjetje in cesta v Ptuju. Ta obhod je bil en od najbolj zanimivih in poučnih. Hilda Mihočinovič, 2/b, OS Toneta Znidariča, Ptuj NEPOZABNO SREČANJE Prišel je mesec mladosti in z njim tudi sreča vseh Titovih ljudi. Vsepovsod plapolajo zastave, maj- sko cvetje se igra v vetru. Tudi pri nas v v Halozah je pol- no plapolajočih zastav, ki nam naznanjajo veliki praznik. Tudi mi smo danes srečni, naša srca močno bijejo in oči se nam iskrijo od neizmerne sreče. Ta dogodek in ta občutek je zelo težko opisati. Danes, ko se je štafeta mladosti ustavila pri nas, danes, ko smo tu- di mi lahko videli to dragocenost, ki potuje k tovarišu Titu, danes smo najbolj srečni ljudje na svetu. Tudi naše svobodne zastave pono- sno vihrajo v vetru, rdeča petero- kraka zvezda se žari v soncu. Naša slovenska pesem odmeva, naša slovenska beseda doni in kako si želimo, da bi jo slišal tudi tovariš Tito. A med nami je le štafeta, s katero mu pošiljamo najtoplejše želje. Pri nas je bila štafeta le kra- tek čas. Prebrali smo pozdravno pismo tovarišu Titu in mu zaželeli še mnogo srečnih zdravih let med nami. Potem pa je priSel naj- srečnejši trenutek, ki ne bo nikoli izbrisan. Sprejeli smo štafeto mla- dosti in z njo smo tekli skozi špalir, ki je bil obsut s cvetjem. Joj, kako smo bili srečni, ko smo pomishli, da je za tovariša Tita. Sijalo je sonce in štafeta se je iskrila v soncu. Koliko želja je skrito v njej in koliko sem mu jih zaželela jaz, to ne moremo prešte- ti. Tovariš Tito nobeno darilo ti ne bo moglo povrniti tvojih humanih del, kajti kdo ve, če bi bila Jugo- slavija danes to, če ne bi bilo tebe. Veliko si naredil za nas, saj si sko- raj vse življenje žrtvoval za to, kar imamo. Vsi te imamo radi, pose- bno mi pionirji in mladinci, ki ho- čemo nadaljevati tvoje delo. Ne veš kako radi, kako bi bili srečni, ko bi ti stisnili roko ob tvojem prazniku in zaželeli najboljše. Od vsepovsod prihajajo čestitke, za tvoj praznik in naša čestitka je ena izmed mnogih, ki ti jih poSiljajo ljudje, ki te imajo radi. Tako smo oddali štafeto mlado- sti učencem iz Zetal, ki so te želje nesli naprej k tovarišu Titu. Vsepovsod plapolajo zastave, miaj- sko cvetje se igra v vetru. Lilijana SvenSek, 8/a OS Martin Kores, Podlehnik LEPO V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD Zjutraj sem se zbudil in misel je bila današnji izlet. V kuhinji sem popil skodehco čaja in pojedel kos kruha s klobasami. Pri tem sem bil hudo nestrpen. Ves čas sem mislil le na izlet. Ko sem pojedel zajtrk, sem se poslovil od mame in očeta. Dal sem si na ramo torbo, v kateri sem imel hrano in pijačo. Sel sem po ulici. Bilo je Se vse temno. Iz teme se je izluščila postava. Bil je moj sošolec Viktor. Veselo sem ga poklical, tudi on se mi je odzval. Sla sva skupaj po poti in prispela pred bolnišnico. Tam je že bilo dosti učencev in učenk iz 5.a in 5.b razreda. Veselo smo se začeli pogovarjati. Kmalu je pripeljal avtobus. Z njim smo se odpeljali v SR Hrvatsko. Naš cilj je bilo taborišče Jasenovac, ki se je imenoval po kraju. Tam so ustaši med drugo svetovno vojno mučili veliko ljudi. Med njimi so bili komunisti, partizani in veliko domoljubov, ki so se uprli sovražniku. V Jasenovcu so mučili tudi nedolžne ljudi. Tam smo si ogledali memorialni muzej in fihn, ki je bil grozen. Ogledali smo si tudi velik spomenik, ki predstavlja vstajo. Imel sem čuden vtis in priznati je treba, da me je bilo malo strah. Iz Jesenovca smo se odpeljali na Kozaro. Kozaro smo obšli po zahodni strani. Pripeljali smo se v Prijedor. Iz njega pa na Kozaro v nacionahii park. Tam smo si ogledali spomenik, ki predstavlja obkoljeno ljudstvo in obroč okoli njih. V njem so posamezni izhodi. Skozi nje so se prebili le redki posamezniki. Vse druge so pomorili ustaši in Nemci. Kar je ostalo živega pa so odpeljali v koncentracijska taborišča. Na spomeniku so napisana imena tistih, ki so padli na Kozari. Tam gori večni ogenj v spomin vsem znanim in neznanim žrtvam, ki so padle na Kozari. Nek moški nam je pripovedoval o grozotah, ki so se dogajale med vojno na planini Kozari. Ko nam je pripovedoval, je naokrog vladala tišina. Le ptice so žvrgolele na drevesih. Prevzelo me je nekakšno sočutje. Padli borci in ljudje so se borili na nas, za Jugoslavijo, da bi živele generacije, ki bodo prišle za njimi, lepše in boljše dni kot so jih oni. S Kozare smo se odpeljah v Kozarac iz njega pa v Banja Luko. Občudovol sem naravo ki nas je obdajala. Posavina je res lepa pokrajina. Peljali smo se skozi Zagreb, kmalu zatem se je znočilo in postalo je temno. V Ptuj smo se pripeljali ob deveti uri zvečer. Bili smo veseli. Tudi jaz sem bil vesel. O tem izletu bom imel vedno lep spomin in vesel vtis. KrajSek Nikolaja 5. a — dopisnik Osn. š. F. Osojnik Ptuj MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA Zelo rada berem. Berem v pros- tem času. Všeč mi je bila knjiga, ki sem jo prebrala pred kratkim. Napisal jo je Kajetan Kovic. V njej so tudi lepe ilustracije. Narisala jih je Jelka Buchman. Piki Jakob je bil medvedek. Fantek je imel Se več medvedov. Z njimi se je igral in jih učil. Večkrat se je z njim igrala Se njegova sestri- ca, včasih pa tudi očka in mamica. Želim si Se več knjig s tako zani- mivo vsebino. Marta Kovačič, 3/a, OS JurSinci NAŠ ŠOLSKI IZLET V sredo, smo hodili učenci 3., 4. in 5. razreda, na šolski izlet. Vodja je tokrat bila tovarišica učiteljica Vida ToS. Odhod je bil ob 6. uri zjutraj. Najprej smo se odpeljali v Celje, kjer smo si ogledali muzej revolu- cije. V njem so bila Se vsa poslovil- na pisma in imena talcev na steni dvorišča. Iz Celja smo Sli v Šempeter. Tam smo obiskali jamo Pekel. V jami Pekel so si ogledali kapnike. Neka- teri so podobni špagetom. Igrali smo na orgle. Videli smo steber, ki je nastal tako, da sta se stalaktit in stalagnit zdriižila. Iz jame Pekel smo se odpeljali v lepo Logarsko dolino. Ko smo pri- šli tja, smo se vsi razveselili visoke- ga snega. Tovarišice so nam pove- dale, da je bil to plaz. Ko smo prišli do koče pri slapu Rinka, smo nameravali iti čisto k slapu, a nismo mogli, ker je bil sneg. Nato smo se odpeljali v Mozirje v park. V tem parku je veliko rož. Cvetelo je 120.000 tulipanov; to je precej, kajneda? V tem parku smo si še ogledali flos, staro neoprem- Ijeno kovačnico in 200 let stari mlin. Nada Horvat, OS Vitomarci DELO NA ORMOŠKI CESTI Mimo naše hiše pelje cesta. Zdaj jo širijo in delajo pločnik. Zato pri nas močno ropota in se trese vsa hi- ša. Cesta bo kmalu gotova. Barbara Lužnik, l/d, OS Toneta Znidariča, Ptuj OPIS ŽIVALI Pri stricu sem opazovala psička Murija. Muri je še bolj mlad. Njegov kožušček je svetlorjav. Ima zelo dolgo dlako. Vidi zelo dobro sliši pa še bolje. Muri je zelo zvest. Domačega dvorišča nikoli ne zapusti za dolgo. Ker je še mlad, se zelo rad igra, posebno z otroki. Miui je prijazen. Ce se mu približaš, ne zalaja. Tudi ubogati zna. Ce mu veli? naj sede, te takoj uboga. Nekoč sem prinesla Muriju kosilo. Kosti je zakopal, ostalo pa pojedel. Med jedjo me je prijazno gledal in veselo mahal z rep)om. Vedno, kadar obiščem strica, pogledam tudi Murija in ga pobo- žam. Zelo ga imam rada. Tudi on me ima rad. Eva Jurkovič, 3/b OS Toneta Znidariča, Ptuj RDECI PETELIN JE UNIČIL VSE 12. aprila je bil pust, deževen dan. Dež je kmalu prešel v sneg. Učenci smo bili že zjutraj nemimi. Ze pred koncem prve ure je zatuli- la sirena. Postali smo še bolj nemirni. Malo smo pozabili in že nas je vznemirila drugič. Postala sem tiha, kajti zelo me je strah, ko kje gori. Cas je bil za odmor. Ker pomagam pri delu v knjižnici, lahko mnogo novega slišim. V knjižnico je prišel tudi Maričin bratranec. Rekel je, da je pri Zorečevih gorelo, kot se pravi pri Marici po domače. Mislim, da je postalo Marico strah. Bilo je na začetku tretje šolske ure, ko spet zatuli sirena. Roke so se mi začele tresti. Ko sem si pospravljala zvezke, se mi je vse razsipalo na tla. Cez nekaj časa je tovarišica poklicala Marico v jedilnico in ji povedala, da je pri njih gorelo. .Marica se je prijokala v učilnico. Vedela sem, kaj to pomeni. Odšla je domov. Z njo je šel sosed Simon. Pri Marici je zgorelo vse. Požar je nastal zaradi slabe električne napeljave. Edita Kostanjevec, OS Vitomarci MED PRAZNIKI Med prazniki sem imela mnogo prostega časa, kar ga seveda med tednom nimam. Zjutraj in zvečer sem pasla, seveda, če ni deževalo. Preden sem šla na pašo sem postlala postelje, pospravila, pometla in zakurila, šele potem se gnala na pašo. Tudi sosedov Ivan- ček je pasel živino. Pritekel je k meni. Skupaj sva se igrala in pazila na mojo in njegovo živino. Živina se nama je lepo pasla. Zato sva tu- di imela manj skrbi. Na paši sva se skrivala, lovila, skakala in še marsikaj lepega kar imamo radi otroci. Ko sem prignala domov, sem še staršem pomagala. Nato pa sem imela spet nekaj prostega časa. Med prostim časom se se igrala, brala in zajčkom trgala tra- vo. Zvečer sem spet gnala na pašo. Med prazniki mi je bilo zelo všeč. Rada bi bila, da bi bili še kakšni prazniki. Marta Kovačec, 3/a, OS JurSinci PRED BLOKOM Stanujem v novejšem bloku v Volkmerjevi ubci. Pod streho naše- ga bloka stanuje 29 dnižin. Zato je pred blokom vedno živahen otroški živžav. Nikoli mi ne zmanjka druž- be. Z otroki se dobro razumemo. Nekoč pa smo se tudi sprli. Se isti dan smo se spet pomirili. Ce smo kdaj preglasni, nas starejši mirijo. Ksenja Meško, OS Toneta Znidariča SONCE IN SENCA Kakor vsak človek tudi jaz doživljam vesele in žalostne trenutke. Največje sonce sta mi svoboda in domovina, del sonca so starši, ki nU delijo ljubezen in skrbijo zame. Žarek sonca so moji bratje in sestre, ki jih imam rad. Bil sem star štiri leta, ko je mama morala v bobiico. Zakaj, nisem vedel, ker sem bil še premajhen. Tiste dni je bila pri nas babica. Tekli so dnevi, a mame še ni bilo. ,,Kje se mudi mama?" sem vprašal babico. ,,V bohiici," je le-ta hitro odgovorila. ,,ln kaj dela tam?" sem bil radoveden. Tople, raskave dlani so me pobožale in ustnice so zadrhtele: ,,Mama, kaj dela? Veš, fantek, dobil boš sestrico aH bratca." Mislil sem, da sem vse razumel in ušel babici. Zvečer se je vrnil oče in povedal, da smo dobili sestrico. Izbirali smo ime. Cez nekaj dni je mama prinesla novorojenčka, ki smo mu dali ime Majda. Oče, mama in osem otrok, pač vsi, smo z veseljem sprejeli enajstega člana. Imel sem devet let. Tisto leto je bila zelo huda zima in zapadlo jc precej snega. Na gospodarskem poslopju, ki smo zgradili poleti, je ležal debel sneg. Oče in sosed sta v skednju sekala drva, zunaj pa je močno snežilo. Mama in otroci smo bili v kuhinji. Naenkrat je zunaj močno zabobnelo in nekaj težkega se je zrušilo. Ko smo stopili na hišni prag, smo videli na dvorišču vehko razvalino. Pod težo snega so se podrli podporniki in skedenj je zlezel vase. Pod ruSevinami je ležal oče. Sosedje so ga rešili in takoj poklicali reSihii avto. V bohiici so ugotovili, da ima zlomljeno nogo in notranje poškodbe. ,,Kaj bo z očetom?" smo se nemo vpraševali. Da je bila nesreča še večja, je tiste dni umrla dobra babica, ki nas je imela tako rada. Oče je počasi okreval, bolečina za babico se je ublažila, ostali pa so spomini, senčni in sončni. Stanko Vilčnik. 8. b OS GoriSnica KURIR Skozi zelene gozdove in zasnežene poljane, od kolone do kolone hodil je kurir Stane. Varno prenesel postaje vsako, komandant važno mu pismo zaupal je lahko. Nikoli ga strah ni bilo, da izdal bi kakršnokoli skrivnost, saj s trinajstimi leti bilje že pravi mož. Vendar zgodilo seje, kakor mnogim drugod, sovražna mu brzostrelka skopala prerani Je grob. Mnogo Je takih, ki žrtvovali so svoja življenja, da domovino, rešili so muke, trpljenja. Vesna Carli, OS Franca Osojnika, Ptuj BORCI PRIPOVEDUJEJO — PIONIRJI ZAPISUJEJO V petek nas je obiskal tovariš Pravdič. Pripovedoval njun je o življenju med vojno. Bil je borec za svobodo. Tudi v taborišču je bil. Pripovedoval nam je: ,,Med vojno nismo smeli govoriti slovensko. Vse slovenske učitelje so odpeljah. Zaprt sem bil v Ptuju in Mariboru, nato so me odpeljali v Dachau v taborišče. Ko so me odpeljali, mi je bilo 26 let. V taborišču sem tehtal 46 kg, pred vojno pa 74 kg. Ženo so mi odjjeljali 9. avgusta leta 1942, ustreljena pa je bila 2. oktobra 1942. V taborišču je bilo zelo težko življenje. Morali smo na vozovih voziti težke kamne, ampak ne s kravami ali s konji, temveč smo mi vlačili vozove. Zvečer pri štetju, smo morali dolgo stati, dokler niso našU pobeglega. Včasih smo stali kar po tri dni. Veselja je bilo malo. Samo tedaj, ko smo prihajali z dela je ob strani igrala godba. Zraven smo nosili še mrtve, ki so med delom omahnili. Za zajtrk smo dobili čaj, ampak ne šipkovega, temveč hmicljevega, za kosilo krhlje, korenček ali zelje, včasih še kolerabo, za večerjo pa krompirja. Imel sem prijatelja, ki je bil zelo dober. Bil je bolan. Vso noč se je potil. Zamenjavala sva srajci: ko je imel on svojo srajco mokro, sem mu jaz dal svojo suho in to se je ponavljalo vsak večer. Nato so ga odpeljali v drugo taborišče, kjer je med potjo umrl." Iz taborišča so jih rešili Ameri- čani. Vsi so se zelo veselili svobode in po štirih letih boja je le prišla. Tovarišu Pravdiču sem se v imenu vsega razreda zahvalila za zanimivo pripovedovanje. Nada Horvat, OS Vitomarci MOJE MESTO Moje mesto ima že veliko stavb, uradov in trgovin. A če bi ga gradi- la jaz, bi mu sezidala Se dosti več. Gradila bi nebotičnike z dvigah, veleblagovnice z vsemi potrebnimi stvarmi, velika igrišča, lepe telovadnice in bazen, ki bi bil tako velik, da bi se v njem naenkrat lahko okopali vsi meščani. Seveda ne bi pozabila na otroke. Njim bi sezidala prostorne vrtce s svetlimi igralnicami. Zgradila hj jim celo- dnevne šole z bazeni, novo trimsko stezo in vrtiljake. Posebna igrišča bi namenila otrokom, ki bi se vozili s pravimi majhnimi avtomobilčki. Gradila bi slaščičarne, ki bi dajale sladoled zastonj. Povsod bi bili postavljeni koški in škatle, v kate- rih ne bi manjkalo žvečilnega gumi- ja. Tudi na šport ne bi pozabila. Velika teniška igrišča bi bila v mo- jem mestu. Otroci bi se ponmi in poleti drsali na drsališčih. Vendar bi pazila tudi na red in čistočo. Nihče ne bi bil brez stano- vanja ali brez denarja. Za revne otroke bi po mestu poslala lepa oblačila in igračke. Sreča je to, da revnih otrok v mojem mestu ni. Toda pazila bi, da ne bi zgradila preveč, tako, da ne bi ogrožala zelene površine in svež zrak. Veliko travnikov in gozdov bi bilo v oko- lici mesta. Tudi lepe in velike kme- tije bi bile. Polja, polna pšenice, bi vsako leto krasila vasi v okolici me- sta. Otroci, ki so vse leto živeli med hrupom avtomobilov, bi šli vsaj desetkrat na leto na izlete v naravo. Kmetom bi dala dosti živine in stro- jev za obdelavo zemlje. Jeseni bi meščani lahko v gozdovih nabirali kostanje in gobe. Da, tudi na nara- vo ne bi pozabila. Takšno bi bilo moje mesto in okolica. Polno stavb in trgovin, polno narave in svežega zraka, v večnem miru, brez prepirov in vojn — res bi bilo lepo! Tamara Kampuš, 5/a, OS Franca Osojnika, Ptuj SKRITI DNEVNIK Sedim v sobi in premišljujem o spisu, ki sem ga dobila v SoU. Ta- krat se spomnim dogodka, ki se je zgodil nekega dne. S sestro sva sedeli za mizo in gledali televizijo. Takrat sem opazila, da je sestra s svojimi mislimi nekje daleč. Vsa nestrpna vstane in iz predala vza- me nekak čudno debel zvezek. Vprašala sem jo, kaj ima, a ona mi ni odgovorila, ampak se je zasme- jala ter dejala: ,,Ha, ha, to so stvari katere se tebe ne tičejo!" Po končani oddaji je sestra odšla k prijateljici in takrat sem imela pri- ložnost pogledati ,,ta čudaški zve- zek". Listam, listam in takrat se ustavim pri zapisku, ki je bil zapi- san z rdečo barvo. ,,V Soli sem spoznala fanta, ki mi je zelo všeč in me je osrečil. Po končanem pouku sem Sla z njim v kino, a staršem sem dejala, da sem imela gledališče. Drugi dan sem v šoli dobila nezadostno oceno." V tistem trenutku so se odprla vrata in zvezek mi je padel od strahu na tla. V sobo je stopila sestra. Z ostrim glasom je dejala: ,,Kaj delaš tukaj, zopet brskaš po mojih stvareh, kaj?" Od sramu sem str- mela v tla. Zvezek, ki mi je padel od strahu na tla, je sestra zagledala ter zakričala: ,,Kaj celo ta zvezek, v katerem imam zapisane vse svoje skrivnosti, si prebirala, 'smrklja smrkava." Stopila je k meni, zamahnila z roko, da bi me udari- la. Za trenutek je med naju stopila tišina. Opazila sem, da je s sestri- nih oči nekaj zasijalo. S tresočim glasom sem spregovorila: ,,Oprosti mi, priznam, moja radovednost je bila preveUka, a upam, da se to ne bo ponovilo." Sestra me je pogle- dala ter dejala: ,,Je že v redu." Prosila me je, naj očetu in materi ne povem. Obljubila sem ji, da ne bom. Jožica BratSnajder, 8/b CIRKOVCE TBDNIK -7. julija 1978 ŠPORT IN DRUŠTVA - 9 OBČINSKA LIGA BOLJŠA Nogometaši ptujske nogometne selekcije so se po končanem tekmovanju v slovenski nogometni ligi pomerili z reprezentanco občmske lige. V selekciji je manjkalo nekaj standardnih igralcev, zato tudi igra ni bila tako dobra kot na zadnjih nastopih v slovenski nogometni Ugi. V prvem polčasu smo bili priča nezanimivi igri, saj nismo videli skoraj nobene priložnosti. V drugem polčasu je kapetan Drave, Hvaleč, povedel svoje moštvo v vodstvo. Nekaj trenutkov za tem pa je Dončec najprej izenačil, Kmetec pa je dosegel zmagoviti zadetek za reprezentanco občinske Uge. Takšnih srečanj'bi moralo biti več, eaj bi lahko tako pridobili nove moči za selekcijo in za igralski kader sploh ne bi bilo problema. Danilo Klajnšek Majšperk prvi OO ZSMS Stoperce je organizi- rala turnir v malem nogometu, na katerem so sodelovale štiri ekipe. Povabila za turnir so poslali večjemu številu mladinskih aktiv- ov, ki pa se ga niso udeležili. Doseženi so bih naslednji rezultati: Stoperce-Majšperk 2:5; Medvedce-Preša 7:1; Za tretje mesto: Preša-Stoperce 4:8; Za prvo mesto: Majšperk-Medvedce 8:0. Prvo mesto je zasluženo osvojila ekipa Majšperka, ki je prepričljivo premagala svoje nasprotnike. Zmagovalna ekipa je prejela pokal, ostah pa diplome. Diplome so podehli tudi najboljšemu strelcu Dragu Janu in najboljšemu igralcu Borisu Peinkiherju. Danilo Klajnšek Rajko Čuš je trenutno naj- uspešnejši tekmovalec AMD Ptuj. Na dirki v Orehovi vasi je osvojil tretje mesto. Na zmagovalnem odru mu čestita državni prvak v kategoriji 125 ccra Predan iz Orehove vasi. MOTOKROS Ob polčasu Motokrosisti, ki nastopno v letošnjem državnem prvenstvu v kategorijah 50, 125 in 250 kubičnih centimetrov, imajo za sabo nekako polovico tekmovalnih voženj. Nastop tekmovalcev avto moto društ va Ptuj in njihove uvrstitve lahko ocemmo kot dokaj uspešne, saj jih v nekaterih kategorijah spremlja smola in okvare strojev. Se najbolje kaže v kategoriji 125 kubičnih centimetrov. Naš zunanji sodelavec Bojan Rode, ki spremlja ptujske motokrosiste na tekmovanjih, je „prvi polčas" letošnjega državnega prvenstva strnil v naslednji fotoreportaži: Janez Habjanič na obronkih Radizela. Mladi in nadarjeni tekmovalec se vse bolj prebija v ospredje. Petra Segulo v najmočnejši kategoriji (250 ccm) v letošnjem državnem prvenstvu pestijo okvare motorja, zato še nima boljših uvrstitev, ki bi jih z ozirom na svoje kvalitete in izkušnje lahko dosegel. Upajmo, da bo v drugem delu manj takšnih prizorov. Višje, hitreje, dalje ... Motokros nam ponuja veliko atraktivnih potez; NAMIZNI TENIS Trdo delo je rodilo sadove Namiznoteniaci klub „Petovia" Ptuj je bil ustanovljen pred skorajda šestimi leti, pobudo pa so dah občani, ki so se amaterdco ali bolje rečeno Ijubite^sko ukvarjali s tem zanimivim športom. Predsednika kluba, Marjana Piska smo povprašah o začetkih in razvoju kluba: „V začetku .smo k delu pritegnih nekaj n^bolj za namizni tenis ogretih ^udi in pričeh vaditi z najmbjšimL Po osnovnih šolah amo v nigih razredih „pobrah" pionirke in pionirje ter pričeli z intenzivnim, skoraj vsakodnevnim strokovnim delom. Koliko članov ima klub danes? „Približno osemdeset nas je, od tega je nekaj aktivnih, ostali pa so bo^ ah manj podporni člani Najmlajšim smo posvetili vso pozornost in ti so v treh organiziranih skupinah vadih od začetka. Poskusah smo tudi z delom na terenu, to je v krajevnih skupnostih Ifejdina, Domava in drugod. Žal nismo imeh dovolj strokovnega kadra, da bi lahko intenzivno pričeli in nada^evali s tem delom. Kako pa je s finančnim položajem kluba? „Moram povdaritl da smo imeh takoj ob ustanovitvi finančne težave. Do sredstev smo se prikopali z enkratno prireditvgo Jugoslavga-Nizozemska, ki smo jo lani organizirah, vendar nam sed^ sredstva spet primanjkujejo. Lahko pa rečem, da ano skvahteto osvojih telesnokuhumo skupnost, ki nam je zaupala v nasledrgem letu ter nam z dotacgo bo^ pomagala kot v prejšnjih. Zato upamo, da bo to vplivalo na naš razvoj in na širjenje tega športa v Ptuju. IShmizni tenis je šport mahh mest, saj ni vezan na velSca finančna sredstva, imamo pa tudi dovolj perspdctivnega kadra, ki bi ga z usmerjeno strokovno politiko lahko primerno vzgojih do kvalitetnfli ah celo vrhunskih igralcev. Tomo Džankič je tehnični vodja kluba in trener. Njemu je veljalo vprašanje o razvoju igralcev v klubu. „Vsak začetek je težak, za namizni tenis to prav tako velja. Posebej še za Ptuj, ki v tem ^ crtu ni imel tradicge. Mnogi še danes mengo, daje zaradi ,,male žogice m malega loparja" namizm tenis lahka ^a. Pa ni tako, saj je po težavnosti med posameznimi šp orti kar na četrtem mestu. Tega smo se zavedah in resno zagrabili za delo. Nasaprva naloga je bila, da bi strokovno delo z mladino potekalo na res visokem nivoju. V začetku je bilo okrog 50 otrok vk^ucenih v klub, od teh smo čez dve leti s selekcgo izoblikovah takšno generacijo, ki je v repubhških merilih dosegala dobre rezultate. Potrebovali smo nadaljnji dve leti da smo dosegh kvaliteto." je mesto kluba v Slovengi in v Jugosla\'gl po šestletnih prizadevanjih? „Mislimj da ne bo izzvenelo nedcromno če povem, da ptuj^i namizni tenis kotira danes visoko v republiki in v državi. Nismo sluč^no poštah organizatorji tekme v super Ugi Nizozemdca—Jugoslavga, tudi uspehi^ ki jih predvsem naše igralke dosegajo - to je rezultat smiseln^a dela. Ce hočete direktni odgovor - smo nekje na četrtem mestu v Sldvengl To ogromno pomeni saj se Slovenga v namiznem tenisu v mladinski in pionirski konkurenci nahaja na samem vrhu v državi. Cb nas so še Mariborčani Ljub^ančanl igralci Murske Sobote in Raven na Koroškem. Zato je naš uspeh, tretje mesto v ženski konkurenci in plasiranje v prvo repubUško ligo pri fantih, - za teh slabih šest let dela dok^šen uspeh." N. D. SELEKCIJE V KOŠARKI Ne pričakujmo rezultatov prek noči! v prejšnji številki smo poročali o zaključku seminarja za vaditelje košarke, ki ga je v Ptuju vodil profesor Janez Drvarič. Košarkar- ski strokovnjak nam je po zaključku seminarja odgovoril na nekaj vprašanj. — Kje smo v slovenski košarki s sistemom selekcij? Velja tudi v košarki princip ena tekmovalna skupnost ena piramida? ,,Seveda, tudi v košarki je tako. To smo tudi že potrdili v praksi. Dosedaj smo povezali piramido v njenem spodnjem delu, torej pri mlajših in starejših pionirjih. Tako smo letos imeli v pionirskem festivalu košarke 18 pionirskih ekip, kar nam že nakazuje, da bo- mo imeli v tekmovalnih skupnostih celotno verigo vrhunskega športa. Do podobnega prihajamo v članski kategoriji, kjer poskušamo zagotoviti vsaj eno ekipo v tekmovalni skupnosti." — Marsikdaj slišimo pripombe, da Slovenci nismo za košarko, da ta v nekaterih prejšnjih središčih izumira in podobno. Verjetno je to posledica sedanjega prehodnega obdobja, ko veriga še ni sklenjena, ter gledanja izključno na tekmovalne dosežke članskih ekip? ,,Ko bomo dosegli, da bo veriga selekcioniranja sklenjena, ko bomo strokovno delali od prve do pete selekcije v republiškem merilu oziroma sedme v zveznem, potem bodo seveda tudi tekmovalni rezultati kot tudi nivo gledanja na višji stopnji. In ko bomo tak pri- stop vpeljali na področju celotne republike, takrat ne bo težav. Tu- kaj bi takoj uporabil vaš primer, torej pristop ptujskih košarkarskih entuzijastov, ki so popolnoma razumeli sistem selekcioniranja. Pričeli so v bazi, v preteklem letu so postavili sistem selekcionionira- nja na prvo, torej selekcijo mlajših pionirjev. To verigo sedaj povezu- jejo z drugo selekcijo in sistem njihovega dela je pravilno usmer- jen. Zato lahko v perspektivi zanesljivo pričakujete ustrezne- rezultate v kvaliteti m množičnosti, kar je opazno že sedaj. Ta primer je poznan v slovenskem košarkar- skem prostoru in kot takšen priz- nan, saj je v smislu celotne usmeritve slovenske telesnokuUur- ne dejavnosti. Zato mora biti pri- znan tudi v vaši tekmovalni skup- nosti." — Ste zadovoljni s potekom in zaključkom seminarja? ,,Moram povdariti, da sem izredno zadovoljen z izidom z ozi- rom na udeležbo kandidatov, njihovo zanimanje in rezultate na današnjih izpitih. Ta seminar je ena izmed akcij vaših košarkarskih delavcev za pridobivanje strokov- nih kadrov. Zavedajo se, da brez šolanih kadrov tudi ni strokovnega dela. Zehmo, da bi se takšne obli- ke šolanja nadaljevale, sedanji vaditelji na višji stopnji, nove kandidate pa vključiti na prvo stopnjo." — Večino privržencev športa zanimajo tekmovalni rezultati, izredno pomembnega dela z mladi- mi toliko niti ne opazijo. Zato, , kakšen tekmovalni sistem se pripravlja v slovenski košarki? ,,Na republiškem nivoju bo bodoči tekmovalni sistem zagotav- ljal možnost udeležbe članske eki- pe vsem tekmovalnim skupnostim. Ze v prihodnji sezoni bo v Sloveni- ji pet tekmovalnih skupin, ki bodo štele od 4 do 5 ekip. Prva in druga ekipa v vsaki skupini bosta napredovali v takoimenovano su- per ligo. Skupine bodo razdeljene teritorialno, s tem bodo potovanja krajša in tudi stroški tekmovanj. Pogoj za nastop teh ekip v posameznih skupinah je celotna veriga selekcioniranja, torej organizirano in strokovno delo od prve do pete selekcije. Na uvrstitev vaše pete selekcije v republiški rang tekmovanja v prihodnje vsekakor računamo. Seveda pa je potrebno pri tem delu biti potrpežljiv, vzgojiti igralski kader, ne pričakovati rezultatov takoj, čez noč, temveč počakati le- to dve, mogoče celo tri. Ko bo celotna piramida sklenjena, bo seveda tudi ptujska ekipa lahko nastopala ne le v krogu skupine, temveč celo v zaključni f'Qzi tekmovanja, v super ligi." V nadaljevanju pogovora je beseda tekla tudi o rekreacijskem delu košarke. Ta bo v ptujski občini zaživel malo kasneje, ko bomo postavili trdne temelje selekcioniranju in bodo vsi košar- kaši, ki ne bodo napredovali, čutili potrebo po tej igri. To pa bodo našli v rekreacijskem delu. 1. kotar Osnova — delo z mladimi — foto B. Rode 90 let PGD Poljčane Prostovoljno gasilsko društvo Poljčane praznuje letos 90. ob- letnico aktivnega delovanja. Usta- novljeno je bilo 3. februarja 1888 kot požarna bramba. Tudi to društvo, kot mnoga druga gasilska društva, je moralo začeti predvsem z veliko mero dobre volje, požrtvovalnosti in kar naj- skromnejšimi materialnimi sred- stvi. Ker pa je med ustanovnimi člani prevladovala dobra volja in požrtvovalnost so leta 1845 že združevali 38 rednih in 55 podpor- nih članov. Obdobje obeh vojn je dejavnost tega društva omrtvilo, čeprav ne povsem prekinilo. Vseskozi so se srečevali s finančni- mi težavami, zato tudi niso do- segali vidnejšega napredka v iz- boljšanju materialnega stanja društva. Obdobje po drugi svetovni vojni je v vrste PGD Poljčane prineslo mnoge kadrovske spremembe, ki so odločilno vplivale tudi na hit- rejši povojni razvoj društva. Leta 1968 je društvo zopet štelo 32 čla- nov, tega leta je prosla\ilo tudi 80 letnico svojega delovanja. Razvili so svoj prapor in sprejeli še zah- tevnejše naloge izobraževanja in usposabljanja članstva. Svojemu namenu so to leto predali tudi prenovljeni gasilski dom, ki jim je omogočil še širšo aktivnost. Pričeli so z nabiralno akcijo za dopolnitev opreme in novo vozilo. Leta 1973 so nabavili z zbranimi sredstvi novo črpalko Rosenbauer, kupili več cevi in drugi potrebni material. Največji del zbranih sredstev, ki so jih prispevali kraja- ni, društva, delovne organizacije in druge sredine krajevne skupnosfi Poljčane ter občinska gasilska zve- za Slovenska Bistrica, pa so porabili za nabavo novega, kombiniranega gasilskega avtomo- bila TAM 5500. Danes to društvo šteje 35 rednih in prek 50 podpornih članov. Je drugo najstarejše gasilsko društvo v občini Slovenska Bistrica, zato so se na osrednjo svečanost še po- sebno skrbno pripravili. V tem okviru so izvedli tudi tekmovanje vseh gasilskih desetin občine Slo- venska Bistrica v taktičnih vajah in velik miting članov gasilskih društev te občine, na katerem pa so kot gostje sodelovaii tudi gasilci iz Radvanja pri Mariboru. V okviru praznovanj 90. obletnice delovanja PGD Poljčane je bilo na športnem stadionu v Poljčanah letošnje občinsko tekmovanje v taktičnih vajah in štafeti. To tekmovanje so posvetili tudi prazniku krajevne skupnosti Poljčane in XI. kongresu ZKJ. Tekmovanja se je udeležilo skupno 17 ekip industrijskih in prosto- voljnih gasilskih društev iz vse ob- čine Slovenska Bistrica. Med udeleženimi je bilo 10 ekip terito- rialnih društev, tri industrijska, dve desetini članov in ekipi civilne zaščite in garnizije JLA iz Slo- venske Bistrice. Na tekmovanju v posameznih skupinah so bili najuspešnejši: v desetinah teritorialnih prosto- voljnih gasilskih društev: 1. PGD Videz, 2. PGD Slovenska Bistrica in 3. PGD Oplotnica. Med ženskima desetinama je bi- la uspešnejša PGD Šmartno na Pohorju pred PGD Oplotnica. Iz- ven konkurence pa sta nastopili še desetini civilne zaščite in JLA. V skupni uvrstitvi je bila naj- uspešnejša desetina PGD Videz. Prve tri uvrščene ekipe v vsaki skupini so sprejele pokale in pri- znanje, posebna priznanja pa so prejele tudi vse ostale ekipe, ki so sodelovale na tem tekmovanju. Najzaslužnejšim članom gasil- cem bistriške občine so ob tej pri- ložnosti podelili tudi republiška, občinska in društvena odlikovanja ter priznanja. Amon Kolar in Franc Kračun iz Poljčan sta ob tej priložnosti prejela republiško ga- silsko odhkovanje II. stopnje, Alojz Slamberger, Anton Kidrič iz IMPOL-a in Jože Cvetočnik iz Op- lotnice pa republiško gasilsko od- likovanje 111. stopnje. Občinska gasilska zveza Slovenska Bistrica je ob tej priložnosti podelila več dip- lom in značk za 20 in več letno delovanje v gasilskih vrstah. Po- sebno priznanje od PGD Poljčane pa je prejel tudi njihov sedaj že častni član Andrej Mesaric. Ob tej priložnosti je PGD Poljčane prejelo tudi novo gasilsko vozilo kombibus TAM za katerega so prispevali sredstva krajani in delovne organizacije v Poljčanah, samo društvo kot tudi občinska požarna skupnost Slovenska Bistrica. Svečana povorka, ki so jo v Poljčanah organizirali, je bil po- polen prikaz usposobljenosti tako društev kot njihove opreme v protipožarni obrambi. V tej po- vorki so sodelovale tudi ekipe ci- vilne zaščite in JLA iz Slovenske Bistrice. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Srečanje gasildcfli desetin bistriške občine predstavlja pravi zlet gasilcev in tehnike Zakaj referendum ni uspel Zdravstvo o tem tečejo od 29. junija dalje pogovori ne samo v zdravstvenih delovnih organizacijah, v družbenopo- litičnih organizacijah občine temveč predvsem med uporabniki — plačniki zdravstvenih storitev. Znan je podatek, da so se delavci ZZD TOZD 1. izrekli proti združitvi. Ko so ocenjevali neuspeh referenduma, so med ostalimi vzroki navedli neustrezno samoupravno organiziranost, ki je opredeljena v samoupravnem sporazumu o združitvi, med odločujočimi dejavniki pa tudi ,.blatenje njihovega dela v informativnih sred- stvih". O zadnjem navedenem vzroku bi marsikatero rekli uporabniki sami, ki so nezadovoljni z zdravstve- nimi storitvami predvsem to velja za kmečke zavaro- vance. Vsi smo upravičeno pričakovali pozitivni izid referenduma zaradi dobro zastavljene akcije, ki pa je bila prav v TOZD I slaba. Vsi tudi pričakujemo, da bo novi zdravstveni center, do katerega bo slej ko prej moralo priti, prinesel ob racionalizaciji boljšo kvali- teto zdravstvenih storitev. Tega so se očitno zavedali delavci vseh temeljnih organizacij združenega dela s področja zdravstva, razen delavcev v TOZD I — Služ- ba splošne medicine. Pravega odgovora na vprašanje, — zakaj referen- dum ni uspel, nismo dobili, vsaj doslej ne. Družbeno- politične organizacije ptujske občine so popolnoma negativno ocenile delo družtjenopoluičnih organizacij v tej temeljni organizaciji združenega dela, postavlja pa se vprašanje, ah ne temelji neuspeh na neurejenih medsebojnih odnosih delavcev, na slabo izpeljanem samoupravljanju. Odgovor lahko dajo le zaposleni v tej TOZD, ocena, ki so jo sedaj pripravili pa je zelo nerealna in izzveni zgolj kot izgovarjanje na ,,zunanje činitelje". Najbrže se zdravstveni delavci v tej TOZD vse preveč zavedajo, da jih delovni ljudje in občani potrebujejo — češ, saj nam nič ne morejo, ko pa brez nas ne gre. Uporabnik pa se bo lepega dne odločil iskati druge poti do zdravja — vse možnosti ima za to — v mariborski regiji. Ob neuspelem referendumu lahko mirno trdimo, da so se delavci, ki so glasovali proti združitvi v ZC Ptuj in Ormož neodgovorno obnašali do družbe kot celote, saj je prišla pobuda za združitev prav tako iz vrst uporabnikov. Le-ti niso v nič kaj zavidljivem položaju nasproti zdravstvenim delavcem. Po izjavah uporabnikov naj zapišem — ,,saj ne upam nič reči zdravniku — on me bo zdravil!". IViislim, da to dovolj pove. Ob koncu le še nekaj besed o informiranosti zdrav- stvenih delavcev. Vsi so ocenili, da je bila dobra, da so na zborih delavcev dodobra proučili vso gradivo in se lahko na tej osnovi pozitivno odločili. Zakaj je potem referendum v TOZD I v ZZD Ptuj — propadel? N. D. KAJ TAKŠNEGA PA ŠE NE Dimčetu Stojčevskemu in nje- govemu sinu Filipu se ie prejšnjo nedeljo spet nasmehnila športna sreča, kajti tega dne je iz Podlehniškega jezera potegnil ribo velikanko z imenom TOLSTO- LOMOBIK, ki je tehtala nič manj in nič več kot 20,15 kg in bila dolga reci in piši kar 117 cm. ,,S sinom sem se odpravil k jeze- ru," je pripovedoval Dimče Stojčevski. ,,Bolj pripravljen na dež kot pa na ribolov. No, kljub te- mu sem vrgel blestivko in začel lo- viti. Lovil sem na vrvico s številka 0,40. Poleg mene je lovil tudi ribič Gotal. Cez nekaj časa se je nekaj obesilo in prav tovariš Gotal ima največ zaslug, da smo velikanko potegnili na suho. In naj še kdo reče, da v PodlehniSkem jezeru ni rib?" zk Zares kapitalen ulov foto: zk Delajo v Juršincih pri vodohramu Tako zagoreti so od sonca in žulje imajo na rokah, orodje pa leži ob cesti. Kje so ti mladi zagnani fantje in dekleta? Se ve, pri maUci. Dali so mi tudi breskvo... V petek so se brigadirji akcije Slovenske gorice 78 pomerili v nogometu s člani Drava Ptuj in izgubili srečanje 9:3. Rekli so tudi: ..Ni važno zmagati ampak sodelo- vati". Svojo žalost so potešili z ogledom filma v ptujskem kinu. Bil je zanimiv. V soboto so imeli obrambni dan in so morali vstati zelo zgodaj, morda bi kdo — ki ni šel spat — rekel: pozno. Kmalu po tem, ko je ura odbila polnoč, ob 12.30 je bil napad diverzantske skupine. Mo- ramo priznati, da so brigadirji naselje dobro branili. Ob 5. uri je bil letalski napad in nato evakua- cija brigadirjev. Se istega dne so brigadirji obiskali vojake v vojaš- nici Ptuj, si ogledali kasarno, popoldan pa odšli na ,,streljanje". Obrambni dan so zaključili z orien- tacijskim pohodom. Zvečer so jih obiskali borci domačega kraja in mladina. V nedeljo jih je pot zanesla v Krapino, kopali so se v Krapinskih toplicah, obiskali rojstno hišo tova- riša Tita in Dom mladine in borcev. Srečali so se z brigadirji druge izmene Kozjansko 78. In kako je bilo v tem tednu? V ponedeljek so poslušali predavanje o športu in igrah nogomet s člani redakcije tednika Mladine. V torek so bili navdušeni nad nastopom folklorne skupine iz Markove. Vče- raj so imeli udarni dan, znova žulji, žeja,... in nato brigadirska pesem in veselo razpoloženje: ,,Znova smo uspešni, znova bogatejši ker smo koristih drugim." Delajo pridno. Zavedajo se, da dela ne manjka. Brigadirji te izmene bodo delo na odseku do vodohrama tudi končali. OpraviU so že zasip v dolžini 900 metrov, nato pa bodo nadaljevali delo na trasi JurSinci—Gabrnik—Mostje. Znova brigadirska pesem, briga- dirski pozdrav: Z-D-R-A-V-O in veselo na delo. H-O-R-U-K v Slo- venskih goricah 78. N. TOPOLOVEC Ormož Obujanje revolucionarnih tradicij Na dan pred praznikom dneva borca so tudi v občini Ormož pripravih svečanost, ki je bila v dvorani delavske univerze. Ob tej priložnosti je zbranim udeležencem NOV, mladim, predstavnikom družbenopolitičnega življenja in združenega dela govoril predsednik občinskega odbora ZZB Ormož, Vlado Ožbolt, kije poudaril m razčlenil ves razvoj NOB in med drugim dejal, daje NOB zahtevala številne žrtve, ki nas danes opominjajo in zavezujejo, da je potrebno z vsemi sredstvi čuvati sociahstične pridobitve. Obujanje revolucionarnih tradicij pa ni samo pogled v zgoclovino, temveč pogled v revolucijo prihodnosti. V imenu občinskega odbora ZZB Ormož, se je Vlado Ožbolt tudi toplo zahvalil vsem pionirskim odredom osnovnih šol in društvu prijateljev mladine za plodno in dobro sodelovanje z borci. Predsednik občinske skupščine, Mirko Novak je ob tej priložnosti tudi izročil visoka državna odlikovanja. Dobih so jih Ivan Petek, Franc Senica, Nataša Sladnjak, Anton Uplaznik, Franc in Stanko Munda. Po kulturnem programu, v katerem so nastopili mladi iz osnovne organizacije ZSMS Ormož, so preživeh borci NOV na spomenik revolucije položih venec. zk Velik prometni vrvež - skrajna previdnost Neprilagojena hitrost Ponovno nezgoda na Potrčevi cesti, tokrat se je poškodoval voz- nik kolesa z motorjem Ivan Horvat iz Kicarja. Vozil je iz smeri Ptuja proti Novi vasi, ko je na Potrčevi cesti po prehitevanju dveh pešcev, zaradi vinjenosti in neprilagojene hitrosti, padel po cestišču in se telesno poškodoval. Prometna nezgoda je bila zabeležena 29. juni- ja. Tudi tokrat krivec hitrost Na cesti 4. reda K.ungota pri Ptuju se je 1. junija ob 2,30 zjutraj pripetila prometna nezgoda zaradi ČRNAKRONIK/i Kljub veliki prometni obremenitvi naših cest v zadnjem času, je belei- nica prometnih nezgod ostala nepopisana. To pa še ne pomenr, da poslej puščamo previdnost vnemar. Potrebno jo je še poostriti, saj je ravno sedaj, ko pričenja glavna turistična sezona, pričakovati še večji drenj. neprilagojene hitrosti. Janez Letina iz Brunšvika je vozil v smeri proti Kidričevemu. V trenutku, ko je pri- peljal v Kungoto ga je v levem ostrem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo izven cestišča; nakar je s prednjim delom vozila trčil ob drevo. Franc Lešnik, sopot- nik v vozilu Letine se je v nesreči telesno poškodoval. Materialna škoda na vozilu znaša 40.000 di- narjev Zaradi suma, da je voznik vozil pod vplivom alkohola je bil odrejen odvzem krvi. Neprevidnost boter trčenju 2. julij na cesti II. reda v Cirkov- cah. Voznik osebnega avtomobila Alojzij Snoj iz Ljubljane je vozil iz smeri Ptuja proti Pragerskemu. V Cirkovcah mu je z desne strani s stranske ceste presekala pot voz- nica Cecilija Fuks iz Maribora, tako je prišlo do trčenja med vozili. Snojev avtomobil je zaneslo izven cestišča na njivo; po večkratnem prevračanju, je avtomobil obstal na strehi. Materialna škoda je 15.000 dinarjev. Sopotnica v Snojevem vozilu se je v nesreči poškodovala. MG vreme do nedelje 16.juhjii 1978 Mlaj je bil v sredo, 5. julija ob 10.50. Prvi krajec bo v četrtek. 13.juUja ob 11.49. Napoved: čez nedeljo. 9. julija bo lepo in prav toplo. V pjonede- Ijek. 10. in v torek. 11. julija bodo rahle ohladitve in vmes dež. Od četrtka. 13. julija, do nedelje, 16. julija bo ponovno lepo in vroče. Vmesne plohe ali slabe nevihte, bodo krajevnega značaja. Alojz Cestnik, Biserna poroka zakoncev Kekec v poročni dvorani skupš- čine občine Ptuja na magistra- tu se je v zadnjem desetletju zvrstilo že mnogo zlatih porok, biserne pa še nobene. Zato je bila deležna toliko večje pozornosti prijava, da bosta v soboto, 1. julija prišla sklenit biserno poroko zakonca JANEZ in KA TARI- NA KEKEC iz Hrastovca 60 pri Zavrču. Na kratko nekaj uradnih podatkov: Janez Kekec je bil rojen 19. julija 1888 v Hrastovcu, Katarina, roj. Bratuša pa 3. novembra 1890 v Korenjaku. V zakonu sta imela 5 otrok, od katerih živijo še 4 in imajo 19 vnukov, našteh pa so skupno že tudi 14 pravnukov. Premalo bi bilo. če bi ostah le pri teh golih podatkih, premalo, da bi le omenili, kako je biserni ženin še vedno čil in zdrav, še vedno veseljak, pobi življenskega optimizma. Najbolje bo. da zapišemo kratko pripoved, ki jo je o sebi povedal ta 90-letni ..mladenič" po končanem obredu na ptujskem magistratu: „Po končani osnovni šob sem se šel učit v Ptuj za zidarja. Potem sem zidaril po deželah Avstro- -ogrske, več let sem delal v Pulju. Dodatno sem se izučil še za kleparja in drugih spretnosti, tako da sem znal zgraditi hišo od temeljev do strešnih žlebov. V prvi svetovni vojni sem bil bolan 4 leta. Proti koncu sem nevarno zbolel, prišel domov na dopust in se 19. avgusta 1918 na Zavraču poročil, potem pa sem bil med „zelenim kadrom' in nisem hotel oditi nazaj. K sreči je bilo čez nekaj mesecev vojne konec. Z ženo sva imela skromen dom, okrog 1 ha zemlje, kjer ježena ves čas gospodinjila in gospodarila in čakala name, da sem se vračal z dela, pa tudi z gostij in veselic. Povedati namreč moram, da sem že kot otrok imel izredno veselje do glasbe, z 9 leti sem začel raztegovati harmoniko in od svojega 16 leta naprej sem tudi muzikant. Igral sem na številnih gostijah, prav gotovo na več kot 300 svadbah in najbolj vesel sem bil, če so bih svati radodarni, da sem lahko prinesel ženi nekaj več drobiža. Pripovedoval je še, daje bil tudi 45 let lovec, od tega precej časa lovski paznik, pred tem pa še tudi „raubšic", pripovedoval je o nevarnostih, ki jih je preživel med drugo svetovno vojno in marsikaj bi še bU rad povedal, toda številni svati niso mogh čakati, pa še poročno dvorano je bilo treba sprazniti, saj so zunaj čakah na obred že drugi, sicer ne biserni, temveč navadni, ,,zeleni pari'. No, povedati je še treba, da njegovi biserni družici Katarini, zdravje ni tako naklonjeno, kljub temu se za svojih 88 let še dobro drži. Razgovor z možem je spremljala smehljaje, rekla pa ni nobene. Vendar je nazadnje duhovito pripomnila: „Veste, moj mož je muzikant. zato moram paziti, da ne pove katere preveč, saj kar gre za časopis mora biti popohioma resnično." Iz tega smo lahko sklepah, daje tisto, kar nam je povedal biserni ženin tudi res in da ni vmes nobene „godčevske". Biseroporočencema tudi naše čestitke in še mnogo zdravih in srečnih let! FF Dogodek desetletja na magistratu v Ptuju Biseroporočenca v krogu svojih otrok, vnukov, pravnukov, sosedov in prijateljev Foto: Langerholc Čestitke in darilo v imenu skupščine občine Ptuj Foto: Langerholc Janez Kekec je v poročni dvorani tudi zaigral na svoj najpriljubljenejši instrument in obljubil, da se bo popoldne doma še zavrtel, saj ne zna samo igrati, temveč tudi plesati. Foto: Langerholc RODILE SO: Nada Drevenšek, Kidričevo 13 — dečka; Terezija Vidovič, Bukovci 67 — deklico; Slavica Ožinger, Gajevci 29 — dečka; Edi- ta Mazera, Vodova 4 — Sašo; Marta Braček, Vitomarci 31 — deklico; Katica Malinger, Lancova vas 69 — deklico; Aleksandra Masten, Trstenjakova 16 — Tino; Marta Gregorc, Cerovec 33 — deklico; Nada Krasnič, Hardek 40 — dečka; Matilda Hržič, Senik 27 — Matejo; Irena Skuk, Lancova vas 5 — dečka; Marta Tržan, Zg. Bistrica n. h. — Kristijana; Zofka Voda, Prešernova 15 — Damjana; Ivan Kokot, Korenjak 16 — dečka; Elizabeta Dužič, Kvedrova 4 — Iris; Silva Mlakar, Majski vrh 19 — Aleša; Angela Slukan, Zg. Velovlak 23 — Petro; Stanislava Sakelšek, Nadole 41 — Damjana; Leopoldina Krivec, Ptujska gora 106 — Polonco; Marta Zemljak, Mihovci 1 — Petro; Ljudmila Kukovec, Bratislava 28 — Franci- ja; Anica Starčevič, Hajdoše l/G — Jasmino; Alojzija Holc, Placar 27 — deklico; Olga Bobnarič, Kog 80 — Heleno; Ivana Hojnik, Lahonci 15 — dečka; Otilija Kolmančič, Vel. Brebrovnik 100 — dečka; Neža Vrtačnik, Markovci 7 — dečka; POROKE: Martin Korenjak, Gregorčičev drevored 12 in Irena Fridauer, Ormoška 16; Slavko Burjan. Hajdoše 53 in Marija Lorbek, Turški vrh 95; Stanislav Kukovec, Nova vas pri Markovcih in Marja- na Segula, Dornava 74/a; Boris Bizjak, Obrtniška 2 in Majda Roj- ko, Prešernova 18; Vlado Žemljic. Potrčeva 25 in Ana Ertl. Potrčeva 25; Milan Zaje, Kidričevo 23 in Justina Kristovič, BelSakova 32; Mirko Kukovec, Bratislavci 14 in Matilda Majcen, Bratislavci 23; Radomir Horvat, Ul. heroja Lacka 5 in Štefanija Zoreč, Rogozniška 15; Franc Simonič, Bodokovci 7 in Marta Pečuh, Bodkovci 7; Franc Koser, Vampah 14 in Milica Mihelič, Grajenščak 51/a; Peter Kopše, Dobrina 22 in Ana Korez, Dobrina 22. UMRLI SO: Neža Brodnjak, Hajdoše 46. roj. 1897, umrla 23. junija 1978; Ludvik Cernesl, Muretinci 45, roj. 1911, umrl 25. junija 1978; Marija Pulko, Zetale 14, roj. 1899, umrla 27. junija 1978; Marija Ekart, Sp. Hajdina 14, roj. 1911, umrla 29. junija 1978; Terezija Luci, Vodranci 5, roj, 1902, umrla 2. julija 1978. TEimiK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TED- NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079 in 77-226. Celoletna naročnina znaša 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-106^9. Tiska ČGP Mariborski tisk. Ma podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Janko B.: Najin dan Danes, ko iz zemlje temnih neder nežni pajčolan je splezal na gole veje, prišel je najin dan, ves nasmejan in veder. Danes, ko škrjanec prvič nad poljano poje in oznanja najin dan, in ko na livadi metulj razpenja perutnice svoje, v zalivu skupnem sva izbrala najin pristan. Vsa si v belem, kot cvetoča češnja, kot lilija v vrtu moje sreče, kot narcisa bela, ki na svetu celem od nje ne našel bi še bolj dehteče! Propad Odvrzi, človek, svojo lažno krinko, da videl boš ves nič in vso neznatnost svojo, ki skrita v bedni kič zasleplja stvarnost tvojo! Preceni, človek, smisel svojega bogastva, ki zanj žrtvuješ mir in nas, otroke tvoje- bodočnosti edini vir, da potešiš vse želje svoje! Spoznal početja svojega nesmisel boš, ko boš omagal na krvavi poti, posuti s trupli vseh še nerojenih otrok, spočetih v zmoti, ker v telesih mater bodo umorjeni. Pohlep Tulil bi kot volk v sibirski tajgi, lajal kot šakal v afriški savani in rjul bi kot bizon v ameriški preriji, da bi pretresel svet moj glas in zaustavil čas, nemimi beg vseh nas! Kje je Rusije nekdanji mir, kje mir je črnih afriških plemen, kje Indijancev v Ameriki spokojni sen? Povsod pohlep, iskanje in bezanje, nemirno vrenje in vršenje, znojna čela obledela in človeška kri, ki tla poji za nizki cilj: imeti, še več imeti, pa čeprav - umreti! Fotografija meseca Ob sodelovanju štirili avtorjev z 12 fotografijami je za fotografijo meseca bila izbrana fotografija Miša Koltaka: TAM, KJER TIŠINA GOVORI. FKK Izumiranje Na senčni strani nizkih gričev stojijo s slamo krite bajte, ki veter strehe jim razkriva in kjer v plesnivih, mračnih izbah slovenski živelj nas usiha. Otroci so odšli po svetu iskat svoj boljši košček kruha, ker zemlja jim ga noče dati in nič ne da jim naša družba, ki v njej so mnogi prebogati! Tu, v bajtah, so ostali starci, bolehni, žalostni in sami - le lačni pes jim v tugi drami in sove krik se razprostira kot žalni spev deželi naši: Tod rod naš čvrsti izumira! . Železničarji Vlažvižgajo v noč, a mi bedimo kot stražarji utrujeni smo kot mornarji, ki vihra jim je vzela moč. Vsaj enkrat nam postojte, vlaki, ko mrak bo legel na zem^o in ko k počitku vsi gredo - takrat postojte, črni vlaki! A vlaki žvižgajo v temo in isker snop nam v očeh priče ugašati ob treh, ko prvi svit bledi nebo... Mladi Mi nosimo sonce v rokah in nova obzorja oznanjamo ter nove pesmi prepevamo. Na naših poteh ne samevamo, številne pristaše i±>bivamo, ki lažna enakost jih drami Ponosni smo in vzravnani, ker nismo sužnki denarja in nimamo v bankah oltarja. Svobodni smo luikor ptice, ki v dalje neskončne hitijo in viher se nič m bojijo. Mi nosimo upanje v srcih, ker v jasne dneve verjamemo in mračne misli preziramo. Ob tebi Moja duša izgoreva v toplem nemiru srca in pomladnih mislih, kakor večerna zarja Moja pesem prepeva o modrini neba in sinjini morja, kakor pesem mornarja. Tvoje tople dlani so kot jadra razpeta na modrih valovih in s soncem ogreta. Z milino tvojih oči ni duša prežeta kot val vzvalovi, kot veter v kodrih dekleta. Negacija negacije Po nizkih gričih spet je belo, kot nežni pajčolan neveste mar s snegom drevje se odelo, mar so to cvetoče češnje? Da, spet pomlad po gričih pleza in lije sonce na poljane a mša se mladost pogreza kot barka v vode prostrane. Čas nas nosi kot snežinke, ki v globelih mračnih se zgubijo in tavajo kot bedtu dokler se v jugu ne tiuptjo. Kako vse slutnje so abotne, da iz niča v nič se spremenimo! Kako so misli vse nizkotne, da s smrtjo kakor up zbledimo!] V otrocih naše je življenje, mladostna sila ognjevita, iskrena čustva, hrepenenjej naš smeh in radost v njih je . ^Jkhta/ -L li i. Neskončni tiri so združili svet: širok in lep, mračan in tuj - v veliko skupnost narode strnili. To so žile novega stoletja, mogočne vene mest, vasi, zaselkov majhnih - orjaške lovke, ki so svet ovile. Nekdanji mir drobni strahotni tempo; jekleni tiri vedno bolj ječijo pod težo vlakov, ki v mračne dalje vsak dan bolj drvijo. Neskončni tiri so razbili svet: bogati in zlat, bolan, požgan - prepade so med narode zgradili! ' Panji (posnetek Ivo Ciani) Franc Miloili PROSTOVOLJNI PRISPEVKI ZA PRVO POT Lepega avgustovskega dne leta 1810 seje na vrh Rogaške gore podal nadvojvoda Janez, ki je bU tega leta na oddihu v zdravilišču Rogaška Slatina. V veseli družbi je hil tudi dvorski shkar Kari Russ, ki pa ga gora ni tako navdušila kot njegovega gospodarja. Naslednjega leta se je nadvojvoda vrnil m se v zdravihšču srečal z Ludvigom Bonapartejem, Napoleonovim bratom; 1812. leta pa je bil poslednjikrat v Rogaški Slatini. V svoj dnevnik je zapisal prijetno poročilo o razgledu in dnevu, ki ga je preživel. Ta njegov vzpon pa je sprožil znanstveno raziskovanje gore, predvsem geološko in botanično. Gora je tako začela dobivati prve prave prijatelje in poznavalce svoje vehčine in muhavosti. Tako se že 1/41 omenja prva pot na goro, ki vodi po jugozahodnem strmem pobočju. V resnici je to bila bolj sled obiskovalcev, kakor pa prava pot. Ker so se noge vdirale v mah in zemljo, je bila hoja mehka, a dokaj naporna. Ko so pot 1855 prvič predstavih v Wiener Zeitung, jo imenujejo ,,Gummiclastikum pot" prav zaradi mehkega mahu. Enajst let pozneje pa zvemo iz nekega poročila, da te poti na goro ni več, ah pa je poročevalec ni našel. S potmi na goro in z goro samo pa je tesno povezano življenje dr. Ernesta Hilariusa Froehlicha, ki je s svojim delom pokazal, kako je zaljubljen v ta slovenski Matterhorn. Froehch je bil praktični zdravnik na Dunaju, sicer doma nekje iz okolice Rogaške Slatine. Devetnajsto stoletje pomeni afirmacijo zdravilišča v njegovem domačem kraju in Froehch postane tudi kopališki zdravnik, h kateremu prihajajo gostje in bohiiki z vseh vetrov. Te goste je Froehhch nav^ševal za vzpone na Rogaško goro po stari poti mimo Beletove gostilne. 1852 pa se je z njimi ustavU v gostilni in zbrani družbi je gostilničar preveč računal. Nastal je prepir, sledilo pa je Froehhchovo maščevanje. Začel je zbirati prostovoljne prispevke gostov in že spomladi naslednjega leta je bilo na Rogaško goro možno priti po novi poti, kije potekala od Strmca na zahdno pobočje, dalje na Polajžarjevo sedlo - Vehki travnik in od tam v seprentinah do vrha. Pot se je tako izognila Beletove gostUne, ki je s tem izgubila večino gostov in začela propadati. Ta prva Froehhchova pot je bOa nekoliko predolga in zato jo je že 1855 speljal po današnji trasi. Verk pravi, daje sčasoma privabil na vrh „tudi kmetsko ljudstvo in strmečim tujcem odkrival lepoto slovenske narodne in nabožne popevke." Z Rogaške gore so se tako razlegah glasovi slovenskih pevk in pevcev in peli hvalo zemlji pod njenim vznožjem. Froehhchovo zbiranje prispevkov med gosti zdravilišča v Rogaški Slatini pa vsem ni bilo po volji. Zato je načelnik uprave zdravilišča 3. oktobra 1855 poslal v Graz poročUo ,o Froehhcbovem početju, v katerem e zapisal, da nova pota na goro nudijo izletnikom precej ugodnosti in priliranijo vehko napra. Po tej pohvali pa je namignil, da za te poti ni potreb in da so le kaprica zdravnika Froehlicha. Načelnik seje celo zbal, da bi ta z nabranim denarjem obogatel, saj pravi, da „dr. Froehlich nabira prispevke že tri sezone v kavarn in pošilja nabiralne pole tujcem celo v sobe; sedaj morda še res niso kriti stroški, pa bode naposled po več letih imel še dobiček,,," Zdravnik Froehhch pa je bil tako zaljubljen v svojo goro, daje oelo denar, ki bi ga moral nameniti zdravilišču za stanovanje, leto za letom dajal v fond za vzdrževanje poti na goro. Letno je bila ta stanarina celo višja od stroškov za prvo kočo na gori. Leta 1860 je namreč okraina blagajna v Rogatcu larila stroške za postavitev te koce, vendar je takoj zahtevala od zravilišča, da Ji denar vrne, ker ,,so se dela izvršila v interesa zdravihških gostov." Zdravihšče je denar takoj nakazalo v Rogatec. Froehhchova turistična pot na Rogaško goro, je menda prva te vrste na Slovenskem, prav tako omenjeno zavetišče. Današnja pot na goro poteka povečini po tisti, ki jo je začrtal zdravnik 1855. leta in njegove serpentine so še danes najboljša rešitev za strmo pobočje pod vrhom. Orožen 1896. leta omenja teh „devetnajst ključev ali serpentin in Froehhchovo kočo, katera dobro služi turistom pri vremenskih nezgodah." Za konec dodaja še, „da je treba jedila in pijače s seboj prinesti." Vsi zapiski takratnega časa nas silijo k trditvi, daje gora imela precej obiskovalcev in da je bila čislana izletniška točka ne le za domačine, ampak tudi za tujce, ki so zašli v njeno okohco. Težko se je bilo upreti notranji želji po vzponu. Prihodnjič: Starost odtrga Froehlicha od ljubljenke 2 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA 7. julija 1978- TEDNIK SLAVJE V GLOBASNICI JOŽE KODRIČ V podjunskih dobravah se je oglašala kukavica. Nismo je videli, samo slišali smo jo. Zdaj je previdno utihnila. Pred oči smo jo dobili šele tedaj, ko je pred nami tilio vzletela. Prav tako pritajene, plahe in skrite so se mi zazdele globasniške liiše, ki so se prikazale za gozdom pod prvimi obronki Pece. Že od križišča sem, kjer smo pustiii avtobus in mrki asfalt, smo hodili po rosnih travnatih poteh, po beU preprogi pomladnili vetrnic, mimo še skoraj golega trdovratnega hrasti čj a in gomilastih gričkov, posejanili z borovci m rdeče brstečim vresjem. Tu in tam smo se ustavili. V ozračju je nekaj trepetalo kot brnenje daljnega zvona. Na obzorju pred nami so se za obirskimi kopami iz modrikastih meghc svetile Karavnake. Za vasjo se je ustavil pogled na strmih peškUi pobočjih. f^zno bukovje je med temnimi smrekami in hojami žarelo v zelenkastem soju, kot da bi padala luč z visokili pisanih oken mogočne zgradbe. Nič ni motilo spokojnosti zgodnje nedelje. Le smrekovje je lahno šumelo v vetru, ki skoraj vedno vleče tod od kapelskega prevala kot nenehni pozdrav koroški zemlji. Tudi mi smo prinašali, pozdrave. Globasnica je tiste dni praznovala sedemdesetlet- nico obstoja svojega prosvetnega društva. V Chbarku nas je bil kot člane ptujskega pevskega zbora pričakal predsednik Luka Hudi, rjavolas, še ne trideset let, star, ne prevelik, a močan in neomajen, z besedo, ki je takoj znala pridobiti človeka. Mladi koroški rod je stopal na plan! V slavnostnih dneh so prišle še druge skupine, gostje in hkrati podporniki iz matične domovine — recitacij ska skupina iz Radov jice, godba na pihala iz Gorij pri Bledu, Ptujski muzikanti Toneta Kmetca, FoMoma skupina iz Cirkovec na Dravskem polju, pa tudi slovenski predstavniki iz Celovca. Globasnica je oživela v nasprotju z željo nekaterih deželnih uradnikov, da bi naj ostalo skrito, če je kje kaj slovenskega. Matična domovina je torej stopila do svojih koroških rojakov. Začutili smo, da si moramo nekaj povedati, si pogledati v dušo, pustiti ustaljena mnenja. Zvrstili so se pozdrav- ni govora dostojanstveni zaklinjajoči, budeči spe. .^a koroških partizanskih borcev, zdaj zgodovinsko zamaknjeni tja do davnih časov naselitve zdaj zagledani v lepšo bodočnost. Bile so besede o narodu, o sedmem členu, o človečanskih pravicah; tu in tam že preveč zanosne, da bi mogle biti resnične. Recitatorji so navezali s Prešernom. Kot pevci smo se trudih z latinsko renesačno hvalnico od našega Gallusa, čeprav s takim seganjem po visoki umetnosti nismo mogli povsem pritegniti poslušalce. Po drugi strani menda tudi niso prepričale rezko predirljive polke, valčki, koketne popevke in beatniška glasba. Rojakom smo z dobrim namenom prinesli nekaj odrske omame, ki bi jim naj za trenutke pregnal skrbi in jih navdala z novimi upi in vero. Težko se je človeku opirati samo na goli razum, na gola spoznanja, na gole izkušnje, na to, kar v resnici je, naneizbežno, trdo stvarnost. S sveta, žal, nismo spravih niti koščka krute vsakdanjosti. Morda nismo niti razmišljah o njej, ko smo slišali o veliki in še zlasti drobni kmetijski mehanizaciji, o iznajdljivem zadružništvu in gospodarjenju. Toda ob vseh prednostih ne morejo vsi kmetovati. Deželni svetniki sicer skrbijo za industrijski razvoj južne Koroške. Toda podjetja gradijo nemški lastniki iz zvezne republike. Dežela jim stavbišča skoraj poklanja. Na novih področjih mishjo izkopavati tudi cinkovo rudo, čeprav napol jalovo. Za starim geslom, daje najprej potreben kruh in da šele potem pride narodni ponos, se skrivajo temni načrti. Nobena tovarnica ni na Koroškem v slovenskih rokah. Gorenje se ob vseh geslih o prostem tržnem gospodarstvu ni moglo pogoditi, da postavi svoj obrat Vse to je Luka Hudi kratko vpletel v svoj govor. Beseda mu je tekla nekam uradniško suho, le njegove oči so stremel preko nas, kot da vidijo vso ljubo Podjuno v tej sočni pomladi. Dejstva in številke so govorile same. Dvorana je pridrževala dili. Zunaj je žuborela Globasnica. Iz duše, ki jo razjedajo skrbi, se je tedaj oglasila koroška f)esem, drobec lepote, ubran in skopili in grenkili besed neizpolnjenega hrepenenja. Ponotranjeni in vzneseni nape vi so vstajali iz zamolklih globin, nosih s seboj zatajevano stisko, se prečiščevali in obhkovaU, da si začutil, kako pojejo v njih trate in gozdovi, sveth studenci in jezera, vsa prazničnost podjunskih dobrav, skozi katere nas je vodila pot. Za Lukovo Anito in Milko Hartmanovo iz Phberka, ki sta nastopili kot pesnici, je bila značilna bledica lic, ki je izražala nekako tiho odrekanje. Njuni stihi, daleč od abstraktne neobveznosti, so biU mehka, valujoča izpoved deklet, ki ostajajo na svojih gredicah same, ko nihče ne pride, da bi Avto in ceste mu zasadila rdečih rož — tiha obsodba sodobnega odtujevanja. Tudi v igrici o kralju Samu ni bila prizadetos prav nič naučena. Celo vsi drzni kriki in izzivi, ki so pačih obraze in razklepali obzorja, so se v spisih koroških študentov spet zlivah z elegično trpnim razpoloženjem. Takšna je pač koroška lepota, porojena iz ljubezni do vsega ogroženega, iz odnosa, ki smo ga mi s svojim preglasnim nastopanjem že v znatni meri pozabi i V koroškem izrazu zveni kot (posnetek Ivo Ciani) struna vsa zadržana napetost, ki se nabira v človeku in se ob vedno novih pritiskih ne more ikoh do kraja sprostiti. Pesem, ta večglasna harmonija, je eden od virov, iz katerih naš koroški človek jemlje notranjo moč, ki mu je potrebna v vedno novih oblikah narodnega in socialnega boja. V zahajajočem soncu smo se še enkrat zazrh po ravnici. Nanjo so padale prve sence. Toda, še bodo šumele dobrave, še bo pela v njih kukavica? ERIMA MEŠKO Tiho-po prstih je prišla pomlad... Tista prva, nežna pomlad j že mimo. Tista, ki prihaja še odeta v solzavost poslavljajoče se zime in gologlava hiti skozi krajino in siplje iz naročja bogastvo lepote in veselja, da v otroški ljubezni zazvone prvi zvončki in se prižgo na še počivajoči travni ruši žametne trobentice in še na čisto kratkih pecljih t ko preproge skromne majetice. Ko pa na sončnih obronkih nepopisno prijetno zadiši ponižna vijolica, takrat je pomlad prav zares med nami. Premišljujem, kako naj izlijem nasapirj kar se budi v moji duši, v mojem srcu. Najraje bi, da bi se čas nekoliko ustavil. Spomnim se Zupančičeve pesnitve ,.Z vlakom", kjer kliče, ko se vozi iz domovine:". . . Ne beži, ostani pri meni domovina, tesno me okleni..." In zopet: „Z menoj ve zvezde, z menoj ve planine! Razširi, raztegni se krog domovine!" Tako se mi zdi, da se oglaša iz mojih prsi: ne odmikaj se vingred, ostani, ostani! Četudi nas še muči pomladna utrujenost, kar hrepenimo po delu. Po vseh goricah hite z rezjo, da se rozge ne bojo solzile. Kjer ni bilo v jeseni skopano, tam opravljajo sedaj prvo kop, drugi pa ravnajo jesensko praho. Tudi po njivah je zaživelo! Traktorji brne, a tu in tam pa še vidimo in shšimo marljive orače, ki z ljubeznijo poganjajo svoje konjičke in se od časa do časa ustavijo na vrateh za par trenutkov, da si obrišejo znojno čelo in da se z živino vred malce spočijejo. Lepo je pogledati ta skrbno obdelani svet. Mnogi jagnjedi — Palme jim pravimo — stoje kot zvesti stražarji po naših gričih. Med prvimi so, ki začno brsteti in veselo je poslušati, ko se jate škorcev ob povratku posedejo po teh visokih razgledišČih in začno neutrudljivo čebljati in žviž- gati. Ko sem še bila čisto mlada deklica, mi je vsake pomladi mama naročila, da sem nabrala jagnjedovih brsti- čev. Te je potem spražila na neslani masti in naredila odlično dišeče mazilo za nego las in lasišča. Zame je bilo vedno veselo presenečenje, ko sem zagledala, kako so se v široki ponvi ti brstiči, ki so bili vrženi v razbeljeno mast, v hipu razcveteli v nežne zelene lističe, čez par trenutkov pa porjaveli in tedaj je bila kuha mazila končana. Mama je zmes precedila skozi platneno krpo, ki jo je močno ožela. nato pa mazilo spravila v lepo škatlico. Vsako jutro si je z drobcem te kreme natrla dlani in si z njimi pred česanjem gladila lase. Spominjam se, da je to delala tudi moja babica pa še nam otrokom so s tem mazilom krotili laske, da nismo bili preveč ,Jcuštravi". Ko se spomladi delo odpre, ga ne zmanjka več. Dokler še ni zemlja docela godna za obdelavo, čistimo trate, se jezimo nad neštetimi krti- nami, sekamo šibje, grabljamo listje itd. Setve so zelene, vsak dan so večje, v pšenici se že lahko skrije vrana, ob Jurjevem pa e tako mora najti že v rži klas in sadovnjaki postanejo cvetoči vrtovi. K) pride maj, se kar vse topi od radosti. Bukovi gozdovi so vsi pomlajeni, ko stopaš skozi nje so, kakor da bi bili spredeni iz tančice. Iz njih samo puhti življenje in ljubezen. Kdor je zrasel kot kmečki otrok in ga je doraslega zvabilo mesto ali tujina, ne more potešiti v sebi hrepenenja in vedno znova se rad vrača vsaj za nekaj dni v svoj rodni kraj, da se naužije duha sveže preoranili brazd, ptičjega petja, da se razvedri ob vrišču razigrane otročadi, ki se svobodno podi po cvetočih poljanah. Pa tudi dela si zažeh in ko se pošteno oznoji, ima občutek, daje vsa tista betonska hladnost, ki ga je v mestu vsega prevzela, šla iz njega in da mu topli sončni žarki vlivajo novo moč. Pisala mi je hčerka, ki živi v Stuttgartu: „Odločili smo se, da letos ne bomo šH na morje, ampak bomo prebili štiri tedrie dopucta doma v Prlekiji, seveda, če smemo. Vsak dan bomo pomagali pri delu in se obenem posluževali kmečkega turizma." In res so prišU, Kako je bilo prijetno. Z veseljem so nam pomagali nekaj ur. Po kosilu so se običajno odpeljali v bližnje kopaUšče. Ko so se vrnili, so zopet malo poprijeh za delo, hčerka je medtem običajno skuhala „turško" in povabila „težake" k mizi pod košato jablano, da so se malo odpočili, okrepčali in pokle- petali. Otroci so uživah ob neomejeni prostosti! Po ve- čerji so naši „letoviščarji' redno poiskali kako rezvedrilo izven doma, brezskrbno ob zavesti, da so otroci na varnem. Vse prehitro je potekel čas dopusta vseeno v obojestransko zadovoljstvo. Tudi to ne bo zatonilo nikoh v pozabo, kako se je 6. maja 1945 umikala skozi našo vas nemška vojska, ki se je pred tem 4 tedne borila ob jugoslovansko-madžarski meji. Pravzaprav je bila fronta na Kogu. Vso noč je donelo miniranje, z dnevom pa je nastala neverietna tišina. Tudi v naših hlevih je bilo tiho, ker so nam izropali konje in vso govejo živino. Ko so odšle zadnje enote vojaštva, smo čutili, da je vojne konec. Ker je mož videl, da so na cesti za našim skednjem Nemci zako- pali mino, je šel in jo previdno izkopal. Pri tem opravilu sta bili „priči" 3 in 4 letna sinčka Ciril in Maks. Groza me obide ob mish, ko bi mina lahko eksplodirala, kakšna nesreča bi se lahko zgodila. Mož je nato mino odnesel na sredo obširnega travnika, postavil zraven tablo s svarilnim napisom, čez nekaj časa pa so jo strokovno uničili. Takoj je tudi izobesil slovensko zasta- vo, ki je radostno vzplapolala. Se danes vidim, kako je z brega prišel sosed Jakob in ko je zagledal zastavo, je padel na kolena in zalivaljeval nebo, da je to dočakal. Čez malo časa je prišel z drugega brega prijatelj Južek in je naredil enako. Ljudje so se objemali in jokali od veselja. Samo smo čakali kdaj se nam vrnejo naši ljubi, ki so bih izgnani. Načrtovali smo, kako s jih bomo sprejeli, kako jim pomagali. Naslednjo nedeljo 13. maja 1945 sem se napotila peš z 8 letno hčerko Benjamine gledat v Ormož, če se je že kdo vrnil. Mož mi je dal na pot majhen samokres - da bi mi bil vsaj v moralno oporo varnosri, kajti do Ormoža je po bhžnjici 10 km in treba je bilo iti tudi skozi gozd. Potikalo pa se je še mnogo zaostalih vojakov, ki so počenjah nečedne stvari. Vendar želja p snidenju z domačimi, mi je pregnala sleherni strah in sem kar junaško šla na pot. PrispeU sva v bUžino Ormoža, zavili sva na pokopaUšče in kako ,sva se razveselili, ko sva tam zagledaU očeta oziroma ded- ka. Prišel je peš v copatih, dobre štiri ure hoda iz Varaždina. Domačija je bila porušena, pa se je zatekel po tolažbo na pokopališče. Na hitro nama je povedal, da seje pač napotil gledat, kako je doma. Drugi bodo prišH za njim čim bo našel stanovanje. Oče je šel z nama in ker je bil zelo utrujen, smo počasi pešačili. Pripovedovanja in spraševanja ni bilo ne konca ne kraja. Naše veselje so zasenčile mnoge žalostne novice. Olga je v izgnanstvu umrla, Ciril in Ivek sta bila pobita v Jasenovcu, Janka so iz Jasenovca spravili v neko taborišče v Nemčiji, in še in še. Koliko znancev in prijateljev se ni vrnilo nikoli več. Takšna je pač vojna, a mi smo izšli iz nje kot zmagovalci, osvobojena je bila naša domovina, vendar iz- mučena, zdesetkana, poru- šena, izropana ,. . Povsod nas je čakalo delo, delo in zopet delo. A bili smo bogati - imeh smo Tita in njemu z ljubeznijo vdane delovne množice, ki se niso ustrašile nobenega napora. Domovina je bila obnov jena, da se lahko primerjamo wz najnapred- nejšimi državami. Zato pa z radostjo prisluhnemo, ko zaori iz neštetih mladih grl: „Lepo je v naši domovini biti mlad . . ." Od kod pomlad? (posnetek Ivo Ciani) TEDNIK -7i""ia1978 LITERARNA PRILOGA TEDNIKA - 3 Franjo Brumen (Biografski roman petih rodov) 4. nadaljevanje Sedaj je bilo tudi tega veselja konec. To pomlad je Potokar opustil tudi to svoje tako zelo zakoreninjeno navado. To ni ostalo niko- mur prikrito. Opazili so sosedje, prijatelji, meščani, posebno pa vsi Potokarjevi. Mnogo so šušljali o tem. Vedeli so tudi, da gre Poto- karjevo gospodarstvo rakovo pot. Nihče pa ni slutil, da je polom tako blizu. Nekoč tako ugledni Potokar se je izogibal glavne ulice, umaknil se je v stranske vijugave obrobne ceste. Nikoli ni bil odljuden, sedaj pa je bil ve- sel ceste, ki je bila prazna. Vsi so bili obzirni. Nihče niti s trenom ni ho- tel pokazati, da bi kaj vedel, kar bi bilo naro- be, ker je pač bil Potokar in četudi malce ču- daški in včasih komaj opazno pobahaški, je bil v svojem bistvu premočrtni poštenjakovič, pri- kupno prisrčen in s polnimi rokami pomoči, kakršnokoli bi kdo potreboval. In končno, skoraj da ni bilo hiše, s katero bi ne bilo tesnej- še povezave. Krvnega sorodstva sicer ni bilo kdove koliko, a bilo je nešteto botrin. Krstnih in birmanskih, pa še lepo število poročnih pri- čevanj. Vsi so ga imeli radi in so ga vsak po svoje cenili. ,,Dober dan, sosed, pozdravljen gospod Potokar! Bogdaj boter! Kako si prijatelj!" so ga pozdravljali po ulicah, koderkoH se je poja- vil. Sedaj pa njegov korak ni bil nič več legak. Prej vzravnano telo se je začelo udajati. Nekoč prodirno bleščeči pogled je počasi ugašal in gle- dal je v tla, kakor da bi iskal varnejše stopinje. Se pred nedavnimi leti je Potokar pridno nalagal prihranke v mestni hranilnici, katere ugledni odbornik je bil. Zdaj na svojo, zdaj za ženino in izmenično na knjižico katerega svojih otrok. Sedaj so že zdavnaj izčrpane vse na- ložbe. Hranilne knjižice so uničiU in mesto njih so v hranilnici odprli dolžno pismo, ki že dolgo s svojo visoko številko nagrizuje in gloda Poto- karjevo imovino. To so bili pač še takšni časi, ko so dolgovi človeka uničevah, ne pa, kakor dandanašnji, ko marsikomu prinašajo nezasluženih koristi. Nekoč je imel koristi tisti, ki je štedil, danes pa žanjejo oni, ki niso sejali. Vinski pridelek je le še komaj pokrival visoke obresti dolgov in komaj zadostoval za najnuj- nejša škropiva in prašiva. Težakov ni bilo mogoče več redno plačevati in jih je moral Janko z vpregami odsluževati. Viničarjem in kočarjem je oral njive in privažal drva za od- služilo. Marsikateri voz domačega gnoja so od- peljali težaku pod plug, čeprav bi bil nujno potreben na domači njivi. Tako so krparili razpadajoče gospodarstvo. Tudi davkarija je zelo pritiskala. Gospodinja Ana je škrtala povsod, koHkor je pač mogla. Odpovedali so celo dimnikarjem delo in Janko je moral prevzeti še ometanje dimnikov. Pomočnici sta na njivah imeli čedalje manj težakov in vedno pogosteje sta tudi večje njive okopavali sami. Začel je pešati tudi poljski pri- delek, ki za prodajo ni nudil več nobenega viška. Potroših in pojedli so, kolikor so pri- delali. Čedalje pogosteje so prihajale terjatve z vseh strani. V trgovinah so poprej obračunavaU pol- letno, sedaj so trgovci pohiteh z računi vsak mesec, da ne bi zamudiH tistega trenutka, ko Potokarjevi ne bodo mogli več plačevati sprot- nih računov. Dnevi Potokarjevine so se tako počasi iztekah. Mlad človek ne misH na preteklost, še komaj da ugleda čeri sedanjosti. Njegov pogled je uprt v bodočnost, ki je tohko lepša, kolikor •lepše si jo more kdo zamishti. Bodočnost vsakega mladega človeka je idealna, sam si jo svobodno kroji po svoji volji in željah. Je ka- kor sanje, ki sicer včasih tudi pripeljejo do pre- pada, vendar se pri kraju konča vse dobro in sanjač se prebudi zopet v svojem resničnem vsakodnevnem življenju. Tudi Potokarjevi otroci so bih veseli in razigrani kakor nekoč. In to je bilo v tmurnosti vsakodnevja za mamo Ano svetla točka, ki jo je odvračala od obupa. Čedalje bolj je čutila, kako ji počasi lezejo vsa bremena in odgovornost na slabotna rame- na. In, kakor živalska samica prezira svojo varnost, kadar je treba zaščititi mladiče, tako je tudi ona po premisleku vseh nesreč vselej pristala v skrbeh za dobro svojih otrok. Take so večni spomeniki vseh mater. Najstarejši sin je sicer že malo naslutil težave domače hiše, a tudi on gnan od mladosti ni globlje razmišljal o njih. Redno se je še družil s svojimi vrstniki, se rad pridružil skupini prijate- ljev in zahajal z njimi na vsakodnevno prome- nado, ki je v starejših tako mnogo pomenila za mladi rod. Bredini častilci so se zbirali pod velikim oknom Smrekarjevega stanovanja, odkoder so doneli akordi lepe hčerke in se tako prijetno zli- vah s toplim večernim mrakom. Tajinstvena svetloba, ki je prodirala skozi sinjemodri senčnik iz močne luči izpod stropa, se je v posebnih nijansah odražala na rožnatih zavesah. Prome- nada je pod oknom zavirala korak in prevzeti fantiči sc se zamaknjeni oziraU v okno, dokler ni prvi tvegal in se ustavil. Kakor v tekmovanju so se ustavljali še drugi, dokler se gručica ni dopol- nila. Se in še so vstajale melodije, ki so v roman- tičnem pianisimu skoraj zaspale, da so potem bolj mogočno zabučale v najglasnejših herojskih akordih, da so se polresle zavese in šipe. Malo- kdo je odromal mimo, ne da bi se ustavil in pri- sluhnil. Dušan se ni ustavljal pod oknom zgolj zaradi lepe glasbe. Že od lani velja njegov pogled brhki Bredi. Čedalje bolj se mu potapljajo čustva in srce v mislih nanjo. Vse je zaenkrat še samo pla- tonska ljubezen: misli, hrepenenja, srečujoči se pogledi, občudovanje na ulici, v cerkvi in pov- sod. Dekletom leta hitreje dozorevajo in so pri igri, ki se imenuje prva ljubezen, mnogo bolj umirjene, skoraj bi rekel smotrno usmerjene, morda celo spretne. Ko imajo občutek, da so trubadurja dovoljno zamamile, poskušajo pogle- dati tudi še za kom drugim, da s prebujenim lju- bosumjem podžigajo gorečnost, ki tako že preki- peva. Tako izbranega še bolj priklepajo nase in ga obenem tudi še preizkušajo v njegovi vztraj- nosti in trdnosti. To sposobnost imajo vrojeno vse ženske in je pravzaprav ena bistvenih zna- čilnosti ženskega spola. Tudi Smrekarjeva Breda ni bila nič drugačna. Že kmalu, ko se je komaj vnela prva iskrica v Dušanovem srcu, je to zaslutila. Pravtako pa se je zavedala, da tudi ona goji čustva, ki so hitro prerasla začetno dobo prikupnosti in se vkoreni- nila tam, kjer zraste prava ljubezen. Že tisto poletje se je Dušan pogosto pridružil Smrekarjevima dekletoma, kadar sta odhajali na kopanje v mestno kopališče, ki je bilo za njihovo majhno mestece kar mikavno urejeno ob topli rečici. Kakor drugod, je bil tudi njihov bazen zgrajen tako, da so se v plitkejšem delu brez nevarnosti kalužih najmanjši, v globljem delu pa je bilo dovolj globoko za plavanje in tudi manjše skoke je bilo moč previdno tvegati. Tu se je pred Bredo razkazoval in postavljal Dušan s svojim vitkim telesom elegantnim plavanjem in izpilje- nimi skoki. Ničesar ni lepšega in mikavnejšega na svetu, kakor je nago lepo telo mladega člo- veka. Ko sta se že nekaj bolj udomačila, sta včasih zlezla tudi onstran zajeza, kjer seje pod visokimi jelšami in krivenčastimi vrbami, ki so sipale pri- jetno senco, v soncu kopala lepa zelenica. Vča- sih sta v tej odmaknjenosti posedala in polegala tudi po več ur, toda vedno v taki daljavi, da jima je budno oko gospe Smrekarjeve stalno sledilo in tako sta svojim letom primerno gojila res čisto platonsko ljubezen do konca počitnic, ko je Dušan moral znova od doma. Žetev ozimin je bila to leto bolj skopa. Patudi drugače ni bilo več pravega veselja, kakršno je sicer vladalo v žetvenem času prejšnjih let. Veči- noma vsa polja so morali požeti sami trije Poto- karjevi pomočniki, včasih s pomočjo domačih viničarjev, ki so prišli od viničarij pri Stari gori. Vinskih vrhov. Železnih dveri in Temnarja. Ko so želi rž, ki je to poletje zrasla z visoko slamo, je prišel na polje tudi gospodar Potokar. Hotel je osebno nadzirati žetev, ki naj bi bila opravljena posebno skrbno, da bi dala čimveč lepih uglajenih snopov za prekrivanje viničarije v Vinskih vrhovih. Delo so opravili v redu, a vesele pesmi, ki je odmevala od drobnih gozdov prejšnja leta, ni bilo več. Tudi gospodar je bil mrk in redkobese- den. Življenje spoznavamo, ko se izteka. Tisti, ki bi še najraje živel, se običajno najbolj zaveda, da korači smrti naproti. Srečni umirajo le tisti, ki na smrt nikoli ne mislijo. Naš Potokar pa je bil ne- kako po sredi. Kot gospodar bi rad umrl, kot člo- vek pa bi še živel. Toda enega bitja in žitja ni mogoče razdvojhi. Njegova mrkost in nerazpo- loženje, ki sta kljub nalezljivi bolezni sevala iz njega, sta kužila in hromila prizadeto okolico. Kljub vsemu se je žena An^ razveselila dogodka, da se je mož po dolgem času pozani- mal za gospodarska opravila na polju. Sirota je videla v tem prvo lastovko, ki napoveduje novo pomlad v njihovem življenju. A bile so le želje, ki so se pod pritiskom življenja spremenile v up in prepričanje. V megli bodočnosti je nesrečnica za hipec zazrla moža, kako se otresa strupene letar- gije. Toda upanje je bilo brez upa zmage. Le samo enkrat še, ko so jeseni grabili prvo listje za steljo, se je podal Potokar med svoje težake in nikdar več. Najverjetneje je že takrat razmišljal o prostovoljni smrti. Tudi Ana Potokarjeva je počasi otopevala. Skrbi so ji razžrle živce, nespečnost je postajal iz dneva v dan trdovratnejša. Žalost in duševno trpljenje, ki je mnogo hujše od najtežjih ran, sta razrila in postarala sicer še ohranjeni obraz. Začela se je zapirati vase. Izogibala seje ljudi. Ce bi prilika slučajno nanesla, da bi se srečala s so- sedo na vrtu onstran dvoriščnega plotu, se je hitro umaknila nazaj v hišo. Sosede so kajpak to opazile in deloma iz radovednosti, še bolj pa da bi ji pomagale iz zagate, so iskale priliko za sre- čanje, a skoro vselej zaman. Običajna osebna nakupovanja je vedno bolj opuščala, deloma zaradi pomanjkanja denarja. predvsem pa zato, da se je izognila ljudem. Zad- nje čase je opravljala najnujnejše nakupe ob sla- bem vremenu in čimbolj pozno pred večernim zapiranjem trgovin. Edino, pri čemer je še vztra- jala in celo pomnožila, je bilo redno zahajanje v cerkev. Sprya je hodila k maši samo ob nedeljah in praznikih, potem včasih tudi še med tednom. Zadnje čase pa že kar vsak dan. Zdelo se ji je, da se tam vsaj malo razbremeni notranjih tegob in more, ki jo je tlačila noč in dan. Bežala je iz last- nega doma. Se najbolj ji je prijalo posedeti v cerkvi. Tam ni treba z nikomer govoriti. Vsakdo se lahko zarije v globino svojega trpljenja. Nekoč je prihajala k maši v družbi s soseda- mi, sedaj pa vedno sama in le po bolj skriti, odmaknjeni poti, pa čeprav je bilo tam nekaj da- lje. Nalašč je tudi zamujala, da se je zakmašna pot čimbolj izpraznila in da je lahko manj opazno sedela v zapuščene skrite zadnje klopi. Kadar je človek v stiski in skuša kaj prikriti, postaja včasih in se, kakor noj z glavo v pesku, tolaži, da drugi zadrege ne vidijo. Vsi ljudje pa vse vidijo in vse tudi vedo, sicer bi ostalo nezaznano in neeksistentno, za okohco neugotovljeno, tako bi absolutna obstojnost bila sicer resnična, subjektivna pa ne. Sosedje in someščani so hitro opazili spremenjeno življenje pri Potokarjevih. Marsi- kdo, ki je čutil z njimi, bi jim rad priskočil na pomoč, pa se je raje umaknil. Ljudje so vedeli, da je prizadetost prikipela do vrha. Potokarjeva hiša je imela mnogo dobrih prijateljev in vendar so v tej stiski ostah sami, ker pač nihče ni bil mogel žrtvovati toliko, kolikor bi bilo potrebno za rešitev zavoženega gospodarstva. Sicer pa tudi še tako izdatna po- moč najverjetneje ne bi zalegla, ker so vzroki propadanja bih mnogoteri in so imeh svoje razkrojevalne korenine v nemoči gospodarja, ki bi edini zmogel biti zadostna gonilna sila uspevanju Izpraznile so se kašče in kleti v vseh treh vinogradih. Praznim kaščam so sledili hlevi. Prvi je šel po svetu najimenitnejši dirkalni konj, ki je tolikokrat na cvenskih dirkah proslavil Potokarjevo ime. Krava za kravo je odromala na sejem. Nazadnje je ostala ena mlekarica, ki je kakor pri kakem kočarju, postala edini vir mlečnih priboljškov v nekoč tako kulinarični kuhinji. Prazne tunke je Janko zrinil nad kaščo in z zaseko je bilo treba škrtariti. Tisto poletje je zgodaj dozorelo in prvi mraz je pohitel prebarvati lesove. Potokar je presedel cele popoldneve v kavarnici. Le še en- krat, ko so gradili listje po kotanjah Stare gore, se je odtrgal od stalne zaposlitve pri kvartopirjenju in se pridružil grabljačem. Tudi tega verjetno ne bi več storil, toda starogorske globače so mu bile posebno pri srcu. Večkrat je pripomnil: ,,Tako rad imam te globače, da bi bil najraje tukaj pokopan. Toda — zakoni tega ne dovoljujejo. Teh pa ne bi rad prekršil." Pa so ga tolažili: ,,Gospod Potokar, trdni ste še!" To je bila njegova zadnja posestniška pot. Naslednjega dne je Janko z edino še preostalo kobilo tovoril premog iz bližnje Pre- seke. Odšteli so poslednji belič za zimsko kurjavo. Se istega dne so prišli biriči in ker niso mogli izterjati potrebne vsote, so začeli rubiti. Zarubili so vse dragocenosti, Anin nakit, ki ga je prinesla kot doto s seboj od svoje matere, puške, vredno posodje ki je krasilo vitrine v sprejemnici, najlepše kose boljšega pohištva, zadnjo kravo in kobilo in še marsikaj. Mati Ana je doživela živčni zlom. Potokar se je zaklenil v svojo sobo. Ni ga bilo več na spregled. Niti k večerji ga ni bilo. Ko se je stemnilo, se je umaknil skozi zadnja vrata in odšel v kavarno. Tam je sam pri zeleni mizici topo predse zroč posedal, dokler niso zaprU vrat. Odšel je in vzela ga je noč. Domov se ni vr- nil. Redki so bili meščani, ki so ga videli, kako je taval po najdaljši ulici proti vzhodu in dalje po cesti, ki vodi proti Stari gori. Žena Ana to noč ni zatisnila očesa. So nevidne povezave med sorodnimi dušami in možgani, ki po nekakšnih telepatskih valovih dosegajo misli tistih, ki prebolevajo isto trplje- nje. Take so že stare domneve, ki pa še niso raziskane, a jih je mogoče tu pa tam znova zaslediti. Težke misli, ki .so se kot nevidni duhovi, vtihotapljale pri vseh oknih in špranjah in so bile že blizu zlim slutnjam, so mučile Potokarjevo celo noč. V obupu je vstala že ob zori in pohitela v cerkev, kjer je bilo pač edino zatočišče za vse tiste obupance, ki so jih trle ta- ke težave, da niso mogli stopiti pred žive ljudi, da bi našli pri njih pomoč in tolažbo. Neprespana, trpeča in duševno zmedla je sedela v prvi vrsti klopi na svojem stalnem sedežu in v zaduhlem cerkvenem hladu znotraj kamnitih zidov stare cerkve čakala na odrešenje. Zgrudila se je. Dve priletni ženički, ki sta še vedno sedeli v zadnji klopi, ko so že zdavnaj odšh zadnji verniki od maše, sta ji priskočili na pomoč. Ko se je zopet zavedla, je ena stopila po cerkvnika, ki je nesrečnico spravil domov. Doma je nastalo pretresljivo razburjenje. Otroci so jokali tako glasno, da so sosede pritekle pogledat, kaj se dogaja. Jesensko sonce se je vzpelo že visoko nad obzorje, toda Potokarja še vedno ni bilo do- mov. Zle slutnje so se čedalje bolj zgoščevale in Ana, ki je ležala na divanu z obkladki na glavi, je pritrdila najbhžji sosedi, da bi bilo dobro obvestiti o dogodku doktorja Smrekarja. Prijatelj glavar je hitro opustil svoje uradne opravke in se podal k Potokarjevim. Tudi on je že davno opazil sumljive znake na njem o kate- rih se je ponovno razgovarjal z zdravnikom Hrenom. Skušal je potolažiti nesrečno Potokarico, da zaenkrat ni razlogov za obup in da bo takoj ukrenil vse potrebno, da bi zginotje pojasnih in kakorkoli pomagali. Mobiliziral je vse razpoložljive organe, predvsem orožnike, mest- ne stražarje, celo docarske uradnike in gasilce. Poveljnik orožnikov je prevzel vodstvo iskanja in je izdelal podroben načrt poteka nenavadne akcije. Gasilci so pregrebli vse znane globlje tulmu- ne obrobne rečice. Železniški čuvaji so pohiteli vsak v svojem področju vzdolž proge. Orožniki in dacarji so se razhiteli na poizvedovanja po okoliških vaseh in zaselkih. Tudi bobnar je razbobnal novico po mestu in zaključil s prošnjo, da naj pomagajo vsi meščani pri pojasnitvi tajistvenega izginotja. Janko, Barika in Lenčka so pohiteh v vse viničarije in Janko je posebno skrbno pregledal tudi še vse globače v gozdovih Stare gore. Prvi dan iskanja in poizvedovanja ni pojasnil več, kakor to, kar je povedal kovač iz samotne kovačije, ki sameva skrita v gozdiču ob cesti proti Preseki: ,,Pozno ponoči sem pomagal voznikom, ki so tovorih hlode. Mora- lo je biti okrog polnoči, ko sem v medlem siju svojega ognjišča opazil mimo tavajočo moško postavo. Čudno se mi je zdelo, pa sem stopil na cesto, da bi bolje videl. Bil je Potokar, ves ču- den, nič ni pogledal, niti odzdravil mi ni. Pa gotovo je bil on. Poznam ga vendar, dobro ga poznam. Saj sem ga videval premnogokrat, koder se je ves ponosen peljal na lepi kočiji z bistrim vrancem tod mimo proti svojim gori- cam. Se nedolgo tega sem mu popravljal kočijo in podkoval konjiče in sva se marsikaj pomenkovala, pa se mi je res zdel nekam zami- šljen in spremenjen. Bog daj, da se mu ne bi pripetilo kaj hudega!" je zaključil priletni ko- vač in znova zažulil cedro, ki mu je medtem že zdavnaj pogasnila. ,,Naš kovač je bil zadnji, ki je videl Potokarja na tem svetu," je pripovedovala kovačeva babica popotnikom in ostalim, ki so prihajali mimo in počivali pod košato hpo na' klopi pred kovačnico. Iskali so drugi dan in še tretji. A vse brez uspeha. Brzojavno so poklicali domov dijaka Dušana. Ves strt od žalosti je tudi on pomagal stikati po gozdovih, kamor se je včasih tako rad zatekal oče. Tudi poslednji upi so se sprevrgli v žalost, ko so hišni pomočniki prinesli domov prazne novice, da pri nobeni treh viničarij ni opaziti sledov, ki bi nakazovali smer za izginulim gospodarjem. Nadaljevanje prihodnjič 4 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA 7. julija 1978- Zgodba starega čebelnjaka v vrtu je stal čebelnjak, poln življenj in ustvarjalnosti. Čebelice so imele tu svoj dom, varno streho nad seboj in skrbno roko čebelar- ja. Pridno so delale. Trudne so se vračale po večerih z dela domov in mirno zaspale v svojem domu. Cebelarjevo skrb so bogato poplačale s sladkim medom. Bil je sr^en in zadovoljen čebelar, pa tudi čebelnjak je bil ponosen na svoje prebivalce. Minevala so leta. Rodovi čebel so poginjali in so porajali novi. Zakon narave! Toda nekega dne. . . Kaj je bilo nekega dne! Čebelar je prinesel svoje čebelice bliže svojega doma. Čebelnjak je zavzdihnil, ko je videl, kako dvigajo panj za panjem, dokler ga niso izpraznili. Dolgo je upal in pričakoval, da bo dobil nove prebivalce. Toda čakal je zaman. Ostal je sam. Prazno ogrodje je nemo strmelo v svet, v tisti svet v katerega so odhajali in prihajali nekdaj njegovi prebivalci. Name- .sto čebelic je dobil otroke, ki so v poletnih dneh iskali senco v njem. Ni mogel verjeti, da se življenje z njim tako poigrava. Še vedno je upal. Ostalo je samo upanje. Zob časa je počasi načenjal njegov ske- let. Tu je padala opeka, tam je izginila deska. Začel je spoznavati, da ni okolju v okras, da ga nihče ne potrebuje. Prišla je pomlad. Z njo je vzkli- lo novo življenje na polju, v goz- du, v sadovnjaku. Tudi v nas sa- mih se je neicaj zganilo. Na vrtu smo zasadiH prve lopate. Stari čebelnjak je nemo opazoval življe- nje. Sredi vročega dne so se pripodiU otroci. Opeka, ostrešje — nekaj krepkih udarcev in stari čebelnjak je utihnil. Nemočen je ležal na zemlji. Danes je ostalo od njega le kup zložene opeke, desak in prostor, kjer se je nekoč bohotil. In kaj bo na tem mestu? Morda cvetlična greda ali gredica z zelenjavo? Nevenka Brumec, 7/b Prispevke za DOMAČO RAST so tokrat poslali likovniki iz OŠ Leskovec, z literarnimi prispevici pa se predstavljajo pionirji iz osnovne šole Cirkovce. Hi konjiček, hi Vlado Kozel, OŠ Leskovec Naša tovarišica Kristina Vindiš, OŠ Leskovec Ko muca prede Ko muca prede, miške so vesele. Ko muca neha presti, začno se miške tresti. Miši iz kota v kot bežijo, muca jih lovi, pa nobene ne ulovi. Simon Korošec, 2a Prepir Ura fizike. Nestrpno pogledu- jem na uro, katere čas se mi zdi neskončen. Čeprav bi bila rada poslušala, pa me ni pritegnila tovariševa razlaga. V mislih sem imela nekaj drugega. Poster priljubljenega ansambla je tičal med zvezki in komaj čakal, da ga bodo občudovale sošolke. Končno zvonec! Zdirjam na hodnik, že zagledam sošolko in zakričim: ,,Poster imam, poglej kako je čudovit! ,,Sežem v torbo in kmalu sem v središču pozornosti s svojim ansamblom. ,,Ali so RoUersi ali imam privide?" izdavi sošolka mukoma. ,,Seveda so! Ali ti mar niso všeč?" Nekaj trenutkov molka, nato pa proseč glas: ,,Daj mi jih!" Sedaj vzkipim in pričnem vpiti: ,,Se ti je mar zmešalo! Tako lepa slika mojega idola in bi jo komu podarila. Ne, take prijateljice pa ni na svetu!" Obraz se ji je čudno zmračil, obrnila se je in se počasi oddaljila. Bila sem žalostna. Je mar sUka nekega ansambla toliko vredna kot dobra prijateljica? Je to prava prijateljica, ki ti obrne hrbet zara- di nepomembnega posterja? RazmisUte in povejte! Marta Drevenšek, 8/a S knjigo spoznavam svet Bil sem majhen in sem opazoval mamo, ko je prebirala knjige. Tudi jaz bi rad bral; pa še nisem poznal črk. Vneto sem gledal slikanice. V njih so bile slike živali, avtomoDilov, letal in še marsikaj drugega. Če je bilo spodaj kaj napisanega, mi je mama večkrat prebrala, tako da sem znal že na pamet. Ko sem stopU v prvi razred, sem spoznaval črke. Začel sem brati. Lovil sem črke po časopisih, jih vezal m prebiral naslove. Razumel pa nisem dosti. Kmalu sem ze toliko bral, da so mi naročili Cicibana. Počasi sem spoznaval, da sc nekatere zgodbe bolj zanimive kakor druge. Začel sem izbirati. Stikal sem tudi po knjižni omari. Marsičesa nisem razumel in sem knjigo spet odložil. Ko sem nekoč dobil Pionirja sem videl na neki sliki veliko kroglo. Mislil sem, da je žoga. Ko pa sem prebral, sem zvedel da je to slika zemlje, da je zemlja okrogla in da plava v vsemirju. Od takrat vedno iščem knjige, v katerih bi čimveč zvedel o zemlji in vsemirju. Zanima me, kako je bilo v prejšnjih časih, kakšni so drugi kraji in kako živijo ljudje po svetu. Veliko preglejujem leksikone, v katerih ie veliko zanimivega. Zelo rad berem tudi pravljice. Tiste, ki so mi bolj všeč, preberem večkrat. Daljših povesti do letos nisem bral, zdaj se jih pa želotim. Knjige mi bodo še marsikaj odkrile. Prav pravi pregovor: »Kdor mnogo bere, mnogo ve." Davorin Urih, 6/a Znan televizgski obraz Marica Topolovec, OS Leskovec Kamion Dušan Potočnik. OŠ Leskovec Razmišljanje obpesmi: Veš, poet svojdolg Sedim pri mizi z odprtim beri- lom pred sabo. V meni se nehote ponavlja naslov pesmi Veš, poet, svoj dolg? Ali je vedel pesnik voj- nih dni svojo dolžnost? Njegovo orožje ni bila puška ampak bese- da, ki je včasih zarezala pekoče, žgoče, globlje kakor krogla. Tudi nabojev včasih zmanjka, toda beseda ostane večna, neuničljiva sila, ki mori sovražnika ter vzpodbuja narod k v.staii. Kaj je pomenila Zupančičeva pesnitev v vojni? Pomenila jim je več kot vse drugo, ko so stali v vr- sti za ustrelitev ali pred pečjo krematorija. V tistem groznem trenutku si morda niso mogli predstavljati lepše smrti, kakor če so zapeli pesem, ki jo je pelo na miijone ljudi, pesem s katero so se poslovili od življenja in jim je dala upanje, da bo nekoč lepše, pravičnejše. Njihova pesem je vzpodbujala druge k maščevanju. Zavedali so se skrivnostnih moči besed, ki jih je nosila ta pesem. Iris Lepšina, 8/b Nalevo! Cilika Drevenšek, OŠ Leskovec DOMAČA RAST je literarna priloga TEDNIKA in jo izdaja zavod za časopisno in radijsko cfejavnost Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. DOMAČO RAST ureja uredniški odbor Nataša Belšak, Viktorija Dabič in Zdenko Kodrič.