29. štev.
ДвР’ Večerno izdanje „Edinosti“ št. 60 z dne 29. julija 1893.
Tečaj
r	-V
[zhftja vsako soboto ob 6. uri zvečer.
Prodaja se v tistih tržaških tobakarnah kakor .Edinost'
po 2 kr. odtis.
Naročniki .Edinosti1 dobivajo to prilogo vse leto, ako priložijo naročnini za .Edinost* še 1 gld.
Cene oglasom v .Novičarju* so: za petit-vrstico 8 kr., za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor,kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi
Frankovana pisma in rokopisn Je pošiljati vrednistvu , EdinoxtV.

Xefrankooana	se ne
sprejemajo.
Stolno mesto sijamska in kralj sijamski.
Danes upira ves svet svoje oči v daljno, zapaduo-indijsko kraljestvo Sijamsko, kjer se začenja boj francoske pohlepnosti proti azijatski brezbrižnosti. Prepričani smo, da ustrežemo našim čitateljem, ako jih spo-znanimo nekolike natančneje z Bangkokom, glavnim mestom kraljestva aijamskega ter osebnimi razmerami vladarjevimi, Dotične podatke posnemamo iz pisem, katere je poslal uredništvu „Alto Adige* v Bangkoku živeči profesor tamošnjega vojaškega kolegija, inženir Ivan Regatti, rodom Tri* dentinec.
Glavno mesto države Sijameške ne more se prispodabljati nobenemu mestu na svetu; to vam je mesto povse originalno, toliko gledč svoje lege, obličja, kolikor gledč prebivalstva. Mislite si široko, zvijajočo se reko žoltaste barve in ob obrežjih šest ali sedem milj dolgo, nepretrgano vrsto črnkastih, lesenih poslopij, pokritih s slamo, deloma plavajočih na reki ter pritrjenih na obrežje z dolgo vrsto tramovja, da jih ne odpelje voda. Mislite si krasno ozadje čarobne tropiške narave, pretrgano v jednolični vrsti sim ter tj e z lepimi evropskimi poslopji, kakor n. pr. palačami raznih poslanstev z svojimi zastavami, skladišči, hišami evropskih bogatih trgovcev, potem z novodobnimi na-prednjaškimi krasnimi poslopji carine, banke, pošte in brzojava ter — višje realke, to vam je Bangkok. Kdor pa si ogleda mesto z višave stolpa „Wat-Chang*, stolpa najlepše pagode (templja) celega kraljestva, temu odprč so prizor, katerega svoj živi dan ne pozabi. Veličastni Menam (mati vodä), sveta reka, mirno teče v širni svoji strugi kolikor daleč sega oko, zlivajoč se v sinje more.
Dolgi vrsti plavajočih poslopij prispodabljati ju iz te visočine temnemu traku, ki obroblja šumeče morje temnozelenih palm, iz katerega se odlikujo širna, z rižem nasajena svitlo-zelena polja, zidovja in poslopja kraljevskega stanovanja in pozlačeni krovi pagod. — Vse drugo lice pa kaže mesto iz bližine. Jako zanimiva je vožnja ob obali, kjer se more natančneje ogledati umazana poslopja in gibanje pol povodnega prebivalstva. Kako gibanje, kako življenje na reki, na tej prestolnico glavni žili, koja se more prispodabljati „velikemu kanalu“ v Benetkah. Skoraj da ne oglušiš od raznovrstnega kričanja in ropota. Tu ti ropočejo mlini za belenje riža, tam žvižgajo piščalke na par, neprenehoma laja na tisoče psov, katere spremljajo z hripavim krikom krdela krokarjev in vran. Ta strahoviti vrišč nad-nadkriljujejo melanholični vsklici kitajskih prodajalcev v svojih „rua chans“ (čolnih) ter prepiri kupcev v plavajočih skladiščih. Na reki giblje se brezštevilno ladij in čolnov vsake vrsti in velikosti. Vso hiti, vse je delavno: vidiš na mah, da si je osvojil duh delavnosti starega sveta že oddaljeni ta azijatski svet.
*
* *
Sijamci so jako spretni veslarji. Veslajo stojš, opirajoč se na vesla. To pa ne velja same o možkih; tudi ženske so prave veslarskc umetnice in more se trditi, da se vidijo navadno čolni, katere veslajo na pol gole, stare ženske. Na raznih velikih
čolnih, kateri služijo za prevažanje riža, vidi se cela sijamska rodbina, katera živi z vsem svojim „pohištvom* — skoraj bi morali reči „počolništvom* — na jako ozkem prostoru. Vendar pa ne manjka oltar bogu Buddhi. Žena kuha običajni riž, čuva otroke, mej tem ko mož vesla. Ko je žena končala svoja domača — „počolniška* — opravila, vzame vesla, a mož gre mirno počivat. Treba opaziti, da sijamska žena ni družica svojemu možu, nego, kakor sploh po ju» trovih deželah, njegova sužinja v polnem smislu izraza. — Taki veliki čolni imenuj o se „pan-chang“; nosijo razcapano jadro, kateremu vladajo trije ali š ti rji grdi, umazani; na pol goli Kitajci.
Zjutraj na vse zgodaj vidijo se ne-številni buddhistiški duhovniki v svojih dolgih, rumenih plaščih, pod katerimi skrivajo vrečo iz živalske kože. Beračijo od hiše do hiše ter mečejo mile darove v vrečo: riž, suhe ribe, sadje itd., vse v šestnajst, brez pozdrava, brez zahvale. Ti „duhovniki* imajo jako karakteristično lice, kajti obrito imajo glavo in obrvi. Vsak Evropejec so čudi brezštevilni množici teh „duhovnikov*. Evo pojasnila : Vsak možki Sijameo mora biti vsako leto skozi tri mesece „duhovnik*. To je neka vrsta vojaške obveznosti, kateri se ne sme nihče odtegniti, niti članovi kraljevsko rodbine. Tekom teh treh mesecev morajo živeti izključno le od milodarov ; morajo ostaviti svoje rodbino ter se posvetiti izključno bogoslužnim svojim opravilom. — Naravno je število teh duhovskih beračev ogromno, ako pomislimo, da Bangkok šteje okolu pol milijona prebivalstva.
Nemogoče pa je opisati na tesnem prostoru izredno različnost oprav in plemen, ki žive na tej vesoljni reki. Zviti Kitajec z dolgo kito, opravljen širokimi belimi hlačami, veličasten Indijec v snežnobeli obleki, suhoparni Malajeo z dolgimi črnimi lasmi, pobarvani Lahorec, vitki in krepki Sijamec v svojem mnogobarvnem „pan-rongu*, predstavljajo nam istinito vse plemena, vse narode južno-iztočne Azije.
Med vsemi temi različnimi plemeni je izvestno najsimpatičneji in najlepši Sijamec. Možki imajo visoko, inteligentno čelo, male brke in lase črne kot premog. Ženske so lepo izraščene, divnega stasa in krasne plastične oblike, katere je lahko uganiti vsled njih jako pomankljivega oblačila. Nosijo namreč nek živo barvani volnen zavoj (sa-rong), katerega ovijejo okolu spodnjega dela života in širok rumen pas, (pa-prč) s katerim si pokrijejo deloma oprsje. Imajo kratke lase, kožo rumenkasto, lice oživlja vedno ljubek nasmehljaj. Lehko je misliti si, kakšna ljubeznjiva slika je, gledajoč krasne te ženske, kopajoče pred plavajočimi svojimi hišami svojo deco, ali hladeč lastne svoje ude v valovih reke. *
* *
„Contemporary Review“ objavila je te d ni j članek, kateri se bavi z osebnimi odnošaji kralja sijamskega. Iz tega članka posnemamo nastopne zanimive črtice. Po tem članku je kralj jako simpatična oseba. Mož je 72 1. star, izobražen, trdega značaja in poln dostojanstva. Kratko rečeno: kralj je lep poštenjak. S tem pa pohvala konča. V privatnem svojem življenju je jako razuzdan. Ni dopolnil še 15. leto svoje starosti, ko je bil že oče dve otrok. Prva njegova žena je njegova pol-sestra. Koliko žen pa ima prav
za prav, tega se ne ve, kajti o notranjih razmerah palače je strogo zabranjeno govoriti. Te tajnosti razumejo se pod imenom „Kang Nao‘, to je notranjost, in gorjč njemu, ki bi o tem govoril. — Dece ima preko stotino. Kraljevska palača pa ne obsega vrsto soban, marveč vrsto poslopij, to je celo mesto za-se. Sleherna kraljeva žena ima biserov in drugih dragocenosti v obilnosti.
Kralj se ne briga za dogodke v njegovi deželi. Ne pozna niti razmer v glavnem mestu. — Komaj se zvč v Bangkoku, da namerava kralj iziti po mestu, že se osnažijo ulice, vojaki in stražarji oblečejo najlepšo opravo ter vzamejo bliščeče orožje, katero se hrani nalašč v take prilike. Tako dobi Bangkok na mah lice evropskega, čednega mesta. Komaj pa je vstopil kralj v svojo palačo, izginejo lepe oprave in bliščeča orožja in blato se kopiči, zanemarjenost se širi kakor prej. — Kaderkoli odpotuje kralj na svoje letovišče „Baeg-pa-in*, spremljajo ga vse njegove žene, krdelo njegovih otrok s celo trumo služabnikov, vsega preko tisoč oseb. Da vzdr-žanje take vojske nekaj stane, umevno je samo ob sebi. — Ako umre koji kraljev sorodnik, sežgo truplo z neopisnimi svečanostmi. Zadnje tako sežiganje nečega umršega člena kraljevike rodbine stalo je okolu 900 tisoč goldinarjev.
Ni torej čudo, da se sijameška država nekoliko ustavlja zadovoljiti denarne zahteve Francije, kajti stane jo dovolj „domačija* kraljevska !
N0YICAR.
Imenovanji in premeščenji. C. kr. namestnik imenoval je d ra. Branislava G a-1 a s c h a c. kr. okrajnim zdravnikom v Tolminu in dra. Gvidona viteza pl. B e d e n a provizoričnim c. kr. okrajnim zdravnikom v Pazinu. — C. kr. okrajni zdravnik dr. Aleksander C e n k o v i č premeščen je iz Sežane v Gorico; na njegovo mesto pride c. kr. okrajni zdravnik dr. Fran J a s c h i iz Pazina.
0 konjski taksi. Ta občinska doklada dobila je pogrešno ta naslov za to, ker zadeva lastnike konjev. Plačuje se pa ta davek ne od konjev ampak za rabo mestnega tlaka. Ker vlada menenje, da konjska kopita najbolj škodujejo mestnemu tlaku, zato naj bi oni, ki posedujejo konje, odškodovali občino za stroške ki jih ima s tlakom. Dotična postava pa loči ta davek v dvojni vrsti.
V	prvo vrsto spadajo konji obrtnikov ali industrijantov ter plačujejo poslednji 9 gld. na leto od konja.
V	drugo vrsto spadajo vsi drugi konji, ki niso odmenjeni za obrtnijo.
Lahko rečemo da teži postava na to zadeti dohodke v prvem slučaju, a v drugem slučaju pa le lišp ali potrato.
Iz tega že sledi, da se nima uporabiti postava na tiste konje v tržaški okolici, kateri so namenjeni za poljedelstvo.
Uprav zato plačujejo lastniki volov, ki jih rabijo za vožnjo po mestu kot obrtniki 5 gld. na leto od vola, medtem ko so voli v tržaški okolici, če so odmenjeni za poljedelstvo, izrečno izvzeti od tega davka.
Mi tedaj izvajamo že po duhu dotične postave neovrgljivo posledico, da so lastniki konjev v Tržaški okolici popolnoma oproščeni vsakega davka.
Pa tudi po besedi dotične postave je naša trditev popolnoma upravičena. Kajti v postavi je rečeno, da le lastniki konjev v mestu in obmestju (suburbio) imajo plačevati ta davek.
Ko je bila postava izdana pa ni spadala k obmestju skoraj vsa tržaška okolica. Gotove je, da niso spadali k obmestju: Skedenj, Sv. Marija Magdalena spodnja, veči del sv. Marije Magdalene gorenje, Barkovlje, Sv. Ivan, Rojan, veči del Gvar-djele, Skorklje, Grete itd.
Tedaj vsi ti okraji, ne spadajoči takrat k obmestju, so popolnoma oproščeni od tega davka. —
Mestni magistrat je svojevoljno raztegnil uporabo te postave na vso spodnjo okolico in ker se ljudje niso dovolj potegnili za svoje pravice, plačevali so mnogo let ta davek. Kar je nekaj let sem, pa smo se jeli odločno upirati temu davku, ker ga terjajo protipostavno.
Lastniki konjev v tržaški okolici, uložili so svoje vsklice in pritožbe že pred tremi leti, a tej vsklici niso bili še zdaj rešeni in niti predloženi mestni delegaciji.
Ravno ta okoliščina dala je povod pri poslednji seji mestnemu zastopniku dru. Sancinu, da je interpeloval mestnega župana naj mu navede nzroke, zakaj da niso bile dozdaj še rešene pritožbe, in ojstro je bičal to nerednost, ko se je referent Verneda izgovarjal, da ni hotel predložiti pritožbe mestni delegaciji zato, da bi ne bil škodoval neki reformi, katero je mislil predlagati glede tega-le davka.
Mi pa svetujemo lastnikom konjev v tržaški okolici, da se krepko Uprejo tej nakladi, in da se začasno pritožijo zoper vsak plačilni nalog ali pa odlok, ki ga magistrat izda v tem pogledu.
Okoličani, zavedajte se svojih pravic. Saj imate svoje možake in voditelje; posvetujte se ž njimi, da vam ne bode žal, ko bi bilo že prepozno. Kajti ne pomaga nič po toči zvoniti.
Deficit, ta stalna pošast tržaške mestne uprave zija baš sedaj kakor še nikoli poprej. Treba je, da se primanjkljaj pokrije na vsak način. Kako pa P to je načelno vprašanje. — Razni pametni svetovalci, med njimi v prvi vrsti vitez Nabergoj, predložili so, naj se odločijo nepotrebnosti. Sedaj pa poglejmo, koliko bi tako obda-čenje prilično prinašalo po prevdarku samega finančnega odseka. Tako bi prinašale doklade: na ekvipaže in konje gl. 60.000, na bicikle in privatne ladije 5000 gl., na biljarde 7000 gl., na kvarte 10.000 gl., na glasovirje 20.000 gl., povišani davek za pse 4000 gl. Skupno 106.000 gl. Primanjkljaj pa iznaša po proračunu 477.000; odbivši to raj dohodke davku na nepotrebnosti z 106.000, ostane vedno še nepokritih 371.000 gl., beri: tristosedem-deset in jeden tisoč goldinarjev. Lepa perspektiva 1 — Nu, finančni ženiji v mestni kolibi pa niti ne sprejemajo naših nasvetov; naj si toraj belijo modre svoje glave, kje vzeti ta denar, ne da bi se tlačilo ubogo ljudstvo 1
Pokritje primankljaja. S tem predmetom se tržaški listi te dui posebno pečajo. Ko je v mestnem zboru v tem obziru že
sklenjeno, prihajajo ti na dan z raznimi predlogi in nasveti, s kojimi bi se mestne finance povzdignile, ne da bi se doklade zvišale na uprav najpotrebnejše stvari, kakor : meso, vino, pivo itd. „Piccolo“ se vsem tem nasvetom roga ter se posebno norčuje iz okuličanskih poslancev, ki so glasovali, kakor znano, proti predlogu finančnega odseka, trdeč, da uprav isti poslanci prav radi glasujejo za troske za okolico, za katero mora nekda mesto vsako leto dokladati. To je največja luž, kajti ni res, da bi moralo mesto okolici dokladati, ker okolica sama plačuje izvestno vsaj polovico več davka, nego ga mesto za njo potroši. Tudi poslanec Nabergoj priporočal je dobro gospodarstvo in štedljivost ter navedel več slučajev in stvari, katere bi morala občina uprav v okolici oprostiti, s čemur bi si prihranila lepega denarja ter ljudstvu ugodila. Res je pa, da bode za okoličane še slabše, ko pridejo v veljavo nove doklade, ki se dotikajo največ edinega pridelka — vina. Okoličanom bode tedaj skoraj nemogoče živeti ; ne izplačalo se mu bode obdelovanje ono peščice zemlje, ki jo še ima v svojej lasti. Mestni magistrat nato-varja na okolico ogromne doklade, ne da bi za okolico tudi imel onih skrbi, kakor za mesto. Dočim prireja meščanom vsakovrstne ugodnosti, nima okoličan niti potrebnih poti ; potoki po okolici smrdč in okužujejo zrak, voda pomanjkuje itd.; pač pa se skrbi za dobro napasene kapovile in za laške šole, katerih no manjka, čeprav dere občina v polom. Okoličani bi pač morali enkrat uvideti svojo korist ter zahtevati odločno ločitev od toli potratnega mesta.
čuden pojav. Dosihdob je mestni ma. gistrat tržaški imel najboljšega zagovornika v listu „Indipendente“, kateri je dosledno zagovarjal vse ukrepe in čine mestnega zbora in magistrata, naj so bili ti šo tako drakoniški in krivični. Te dni je pa mestni zbor sumarno določil povišenje občinskih doklad, da se pokrije letna zguba in — čudno! — „Indipendente“ se mu je izneveril ter kritizuje rezko ukrep mestnega zbora, rekoč, da se je ves ta predlog le malo premislil ter ga prehitro odobril. Stavlja se pa na stran demokrata Rasco-vich-a, kojega hvali, da je svoj glas povzdigne) proti zvišanju doklado na meso. To je pa ta gospod storil samo v zadnji seji, potem, ko je predlog finančnega odseka prodrl najbrže tudi z njegovim glasom. Gospod R. je delal v tem obziru kakor oni cerkvevik, ki zvoni, ko je toča že vse potolkia; s par besedami si je potem hotel pridobiti ves ugled demokrata pred svojimi lehkovernimi volilci. — Tudi proti „Banco operaio“ seje „Indipendento* te dni večkrat oglašal. To velelahunsko društvo je namreč zbralo pod svojo zastavo več nego 6000 tržaških delavcev tor jih dobro organizovalo. Delovalo je zajedno kot gmotno podjetje ter kot pristno narodno, a vmešajoč se preveč v lahonsko prašanje in hoteč pomagati tam, kjer ni bilo več pomečka, vsled nevednosti in nespretnosti svojih vodij, zašlo je v zgubo tor zgubilo pred svojimi zadružniki prepotrebni ugled in zaupanje. To društvo so lahonski listi še pred par meseci opisovali kot izborno delajoče, dočim je šlo vse narazen ter bode v kratkem prisiljeno napovedati likvidacijo. Dokaz, da Lahon v obče ni dober gospodar. Vendar vsi listi istinitost tega tajč, dočim se je „Indipen-donte“ z resnico drznil na dan, odkrivši pravo društveno stanje. Ti slučaji nepristranosti se nam na glasilu skrajno radi-dikalne stranke zde čudni, radi česar jih zabilježujemo.
„II Rinnovamento“ prinaša v 62. svoji številki jako zanimiv člančič pod naslovom „Gli Sloveni sono ospiti a Gurizia P ! P“, v katerem slika samopašnost goriških Židov. — Govoreč o pogrebu sina našega I. podžupana Luzzatta pa lepo dokazuje
židovsko versko nestrpnost v člančiču „Come i rabbini di Trieste ci tongon» al „Talmud“. — Radi bi posneli oba člančiča — toda skušnja nas uči, da morebiti v Gorici kaj dovoljeno, o čemu z ozirom na gosp. državnega pravnika v Trstu ue smemo spregovoriti. — Priporočam'.) pa najtopleje izborni list „II Rinnovaroento* vsem našim italijanščine veščim rojakom.
Ljudski shod nameravali so sklicati na velikem trgu v Trstu z namenom razpravljati občno volilno pravico, a politična oblast je ta shod prepovedala. Isti se pa bode vršil jutri o polndne v vrtu „Al Belvedere* pod mestnim gradom.
Nova poštna in brzojavna palača v
Trstu jo že popolnoma pokrita. Kakor navadno, so so pogostili o tej priliki vsi de-lalci z vinom in malim prigvizlojem.
Tržaški trgovci tožijo se, da nekaj dni že državna telefonska proga Trst-Gradec-Dunaj ni v redu. Opozarjajo se vladni krogi, da se ti nedostatki odpravijo.
Znorela sta 721etni Ivan Šajn in 401etna Marija Grusoyin. Odvedli so ju v norišnico.
Vreme imeli smo te dni prav gorko. Vladala je tu in še vlada velika vročina ; vendar je pa bilo v petek nekoliko dežja in nadejamo se v kratkem druzega. Polje v tržaški okolici lepo kuže.
Potres bil je včeraj ob 3-25 zjutraj ter trajal nekoliko sekund. Po Italiji je nekod trajal do 10 sekund ter bil še precej mučen.
Peterburško slavjansko blagotvoriteljno društvo razpisalo je dve nagradi za znanstvena dela o Slovanih in o Slovanstvu, Prvo darilo je 3000 rubljev za najbolje zgodovino južnih in zapadnih Slovanov in sicer od početka zgodovinske dobe do 1. 1879. Drugo darilo 1000 rubljev je za najbolje delo o politično-ekonorničnem in religijoznem položaji Slovanov v Galiciji in v Bukovini. Temu delu je pridejati tudi zemljepis omenjenih dežel.
Prav amerikansko raco prinaša v št. 29. z dne 7. julija „Amerikanski Slovenec“, ki se glasi : „Skoro neverjetna vest došla je v Ameriko 4. julija iz Aten, glavnega mesta grškega kraljestva : Kralj odpovedal se jo prestolu. Deželo so progasili za ljudovlado. Ljudstvo je sicer razburjeno, vendar se ni bati izgredov“. — Danes štejemo že 29. julija, pa vender nam nič ni znano o tem grškem prevratu !
v morje. Pomorili so tudi vse mornarje (40 mož) in vse ostale popotnike. Niti ženskim in otročičem niso prizanesli. Ladijo so potem odveli v varno zatišče ter jo’ oropali vsega blaga, vrednega okolu 2 milijona golduiarjev.
Madžarska kultura. V Tordi na Sedmo-graškem napali so madžarski nasilneži ru-mnnske voditelje, metali kamenje, razbili hišna vrata ter ranili težko nekega 801 et-nega župnika.
Samoubojstvo. 24letna Josipina Minic skočila je raz okno III. nadstropja hiše št. 2. v ulici Šalice na dvorišče. Razbila si jo črepinjo ter umrla čez nekoliko minut. — Vzroka ne poznamo.
Samomori se izvršujejo v Trstu z nekako grozničavo hitrico tor postajajo dan na dan bolj v veljavi. Skoraj ga ni mosta v Avstriji, kjer bi toliko oseb samolastno napravilo konec svojemu življenju kakor v Trstu. Skoraj ne mine dan, da bi se kdo ne ubil. To nam v najlepšem svitu kaže moralno propadanje Trsta in slabo uspehe toliko opevane laške kulture. Cim bolj zadobiva tal okuženi laški liberalizem, tem bolj pada vera ter z njo moralni čut. Materijalizem stopa na njega mesto in ta pred je vsem vzrok mnogoštevilnim samomorom.
Vela roža.
Nekoč je bila deklica Kot roža razcvetena Kot krasna roža vrtnica Na gredi tam vzgojena.
Alj kot iz. rože srkajo Metuljčoki sladčice,
Tako fantiči prežajo Na ljubo žensko lice.
In ko lepo cvetelo je In žarno so razvnelo,
Pogledov zanj stotero je Se bliskalo, gorelo.
A prva vihra pridrvi Preč z rožo je in cvetom :
Kaj fantje vi, kaj fantje vi Igrali ste z dekletom P
Nekoč jo bila deklica Razkošno jo cvetala ;
Oj roža, roža, vrtnica Usabnjčna zdaj, in vela I
Jadranski.
Nezadovoljstvo v bolgarski vojski. Iz
Sofije poročajo : Umirovljenje nadzornika bolgarske vojske Nikolajeva in majorja Tantilova provzročilo je jako slab utisek po vsej vojski bolgarski, posebno pa v častniških krogih, kjer sta bila oba jako priljubljena. Govorilo in poročalo se je, da ju je knez kaznoval, ker sta nekako demonstrativno ostavila kneza, baje radi tega, ker nista bila premaknjena v svoji časti. Na vsem tem ni zrna resnice. — O tem dogodku poroča „Slobodno slovo“ nastopno vest, kateri doslej uradna glasila niso oporekala, radi česar je izvestno resnična. Navedeni list pripoveduje, da so je knez Ferdinand o svojem poslednjem bivanju na Dunaji dogovoril z grofom Kal-nokyjom, da prestopi več avstrijskih častnikov v bolgarsko vojsko. Ta vest Nikolajevo ni bila po volji tor se je ustavljal knezu, veleč, da nasprotuje ta korak političkim in narodnim razmeram. — Ko se je dan pozneje Koburžan pri obedu dotaknil iste stvari, kakor dogotovljene naredbe, ugovarjal mu jo Nikolajev z nova, a ker mu je Koburžan rezko odgovoril, ostavil je dvorano s Tantilovom. — Nikolajevim naslednikom imenovan bodo bržkone Tripov, junak slivniški.
Kitajski pomorski roparji napadli so v rumenem morju nizozemsko ladijo „Ra-jah“. Ukrcalo se jo namreč večje število teh lopovov kot popotniki na ladijo. Med vožnjo napadli so poveljnika, odrezali mn ušesa iu nos, izvrtali mu očesi ter ga vrgli
SMEŠNIČAR,
Z v e s e 1 j c ra.
Županu nekega mesta umrla je soproga. Gosp. župan jo izrekel željo, da pogrebne stroške pokrije mestna blagajna. Tej želji pa se jo odločno uprl nek mestni svetovalec, rekoč: „Gospod župan, vi ne morete tega zahtevati ; vas same bi z največjim veseljem pokopali na mestne stroške, ali vaša žena ne more biti deležna to dobrote“. — Ne vemo, kak obraz je naredil gosp. župan na tako izjavo.
Na deželi.
Nekoga so uprašali, kako mu kaj ugaja življenje na deželi. — „Tako, tako — bil je odgovor — dolgočasim se le od 9. uro zjutraj do 9. ure zvečer.
Gotovo sredstvo.
„Gospodičina Olga, torej vi res za-mečate mojo ljubezen ?“
„„Ne morem drugače, glejte, da pozabite na-me l"*
„Kako bi vas mogel pozabiti? —Posodite mi vsaj 100 gld., gospodičina Olga, potem se mi skoro gotovo posreči, pozabiti na vas*.
Na lovu pod hrastom.
Prvi lovec:	Moj oče je nekoč
zaklal prašiča, pa ko mu je kri odtekla, pobrisal jo je kukce v busto. Drugi dan, ko sem šel na lov, sem ga še-le jaz ustrelil.
Drugi lovec:	To ni nič poseb-
nega. Pri nas doma smo nekoč zaklali petelina tor mu odrezali glavo preč in preč. Pa je petelin brez glave zletel na streho ter tam krepko zakukuriknl.
Prvi love c. Jaz som našel glavo taistega petelina ter jo šo zdaj hranim doma živo in zdravo. Vsako jutro me rano zbudi, prepevajo pesem pokojnega pet-lina.
Bratje Sokoli!
Oni člani, ki namerujejo ude-ležiti se izleta v Plavje, naj se oglase pri podpisanem odboru /1# <^) jSjnajdaljc do prihodnjega Četrtka 3. pr. m. Želeti je, da se bratje-člani v kolikor možno velikem številu udeleže tega izleta v društveni opravi.
Odbor „ Tržaškega Sokola11.
SVOJI K SVOJIM!
priporočajo svoja izborna isterska vina častitim družinam po najniži ceni 30 kr. litor v stanovanje postavljen ; naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo. — Častitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo I. vrst» po 24 kr. litor in izborna kuhinja ter dobra isterska kapljica.
Gostili Ja cittä di Graf
poleg kavarne „Universo“ priporoča se Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem Cl	JAKOB KUMAR
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnerja št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter ne-dosredno iz Št. Potra, sveža (frišna) smetana.
Josip Kocjančič, ?,*“•
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
B. Modic in Grebenc, 'бЛИ
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okraŠenje grobnih spomenikov. Cl.
RnctilliH	staroznana pod ime-
UUOlMHđ ,,UlUlul , nom „Belladonna“, poleg kavarne „Fabris“, priporoča se Slovencem v mostu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Kavarni ,Commercio‘ in ,Te-
НоСЛП6 T u*‘c‘ nCaserma“, glavni shaja-UCoLU Hšči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno
(pmdšjpCliflk© јеШш
(v ulici Belvedere št. 3)
pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi so deložni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
{poprej Pertotovo)
10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer se t ičijo izborna
domnča, vina., teran, $>lvo V steklenicah, itd. Točna postrežba z gorkimi in mrzlimi jedili.
Novi člani
so šo vedno sprejemajo ob uradnih 'Urah vsak čotrtok od 3—7 ure zvečer in ob nedeljah od 9—10 ure predp.	104—8
Gostilna „Alla Vittoria“
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in jirivojuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
Antnii PnčUai na v°slu ulico Gliesa
rtlllUII rUUKdJ, in Cecilia,toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Franca Potočnika gostilna
„Andemo de Franz“ v ulici Irenen se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
Martin Krže,
Piazza 8. Utovanni, šl. 1 trgovina z mnogovrstnim losonim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem pletenino itd. itd.	Cl.
E. ŠvezOjug»,ТаЋа. dlan Ut. 1, priporoča ee slav. občinstvu za blagohotno obiskovanje.	Cl.