Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm tAATAJl 1 Sped. in abb. post. Il gruppo 9 71 ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA^TISKA Via San Francesco,20 TRIESTE GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 Ifr Leto XVII - N. 17 (354) Udine, 20. oktobra 1966 Izhaja vsakih 15 dni Spomenica beneških in kanalskih Slovencev predsedniku republike Beneški in kanalski Slovenci so ob prihodu predsednika republike v našo pokrajino naslovili nanj sledečo spomenico: Spoštovani gospod predsednik Slovenci iz videmske pokrajine Vas ob Vašem obisku, ki ste ga namenili našim 'krajem ob stoletnici pripadnosti italijanski državi, prisrčno pozdravljamo, Vam izrekamo dobrodošlico in Vam želimo prijetno bivanje med nami. Gotovo ste, gospod predsednik, kot dolgoletni javni delavec z resnico raziskujočim duhom in občutljiv za tegobe ljudi, slišali tudi o nas, slovenskem prebivalstvu v videmski pokrajini. 1300 let prebivamo v teh krajih, od teh smo kar 800 let pripadali oglejskemu patriarhu in beneški republiki, ki sta priznavala še največ pravic in široko krajevno avtonomijo v sodstvu in upravi. V takih razmerah se je moglo gospodarstvo svobodno razvijati, prav tako se je mogla svobodno iz roda v rod prenašati slovenska govorica in zavest pripadnosti k tej jezikovni skupnosti. Tredicionalna povezava z Benetkami, še sveži spomini na svoboščine, ki so jih bili daljni predniki deležni in ki jih je Avstrija pozneje odvzela, realistično upoštevanje gospodarske povezave goratih področij z ravninskimi predeli in tudi izbira med absolutistično reakcionarno avstrijsko monarhijo ter z naprednimi idejami prežetim italijanskim preporodom, vse to je vplivalo, da so naši predniki na plebiscitu 22. oktobra 1866 strnjeno glasovali za Italijo, ki jim je zagotavljala uživanje najširših svoboščin in spoštovanje pravic. Ko zgodovinsko ocenjujemo položaj človeka v družbi pred sto leti in pozneje, opravičujemo takratno pomanjkanje svoboščin in udeležbo omejenega števila državljanov pri odločanju o javnih zadevah z nizko stopnjo demokracije zaradi splošne zaostalosti in sorazmerno še vedno močnih konservativnih sil. S podobnim opravičevanjem lahko gledamo na ravnanje, ki so ga bili deležni naši predniki od leta 1866 dalje. V obdobju združevanja Italije in konsolidiranja države same ni bilo razumevanja za pravice in potrebe drugih narodnosti v državi, zato je bila vsaka tudi plaho izražena zahteva glede pravic Slovencev, ocenjena kot nevarnost za državo in za njeno celovitost. Fašistična strahovlada, ki je zadala tudi Vam, gospod predsednik, mnogo trpljenja, je hotela s silo zatreti naš jezik. Pregnala ga je iz cerkva, iz javnih lokalov in s trgov, pa tudi v družinah, med štirimi stenami, ga je hotela zadušiti. Če torej še tako dobrohotno sodimo, kako se je našemu prebivalstvu krojila usoda do nastopa fašizma, in vidimo v krutosti fašizma njegovo notranjo zakonitost, ne moremo razumeti ravnanja, ki smo ga kot jezikovna oziroma narodnostna skupnost deležni po drugi svetovni vojni. Demoratična ustava Republike, ki je izšla iz odporniškega gibanja in katere sotvorec ste bili tudi Vi in ste, gospod predsednik, danes njen varuh, zagotavlja enakost vseh državljanov in varstvo jezikovnih manjšin ter njihovih posebnosti. Ta ustavna določila bi morala za nas Slovence v videmski pokrajini pomeniti prelom s preteklostjo glede uživanja narodnostnih pravic. Pa ni tako. V marsičem je naš položaj slabši, kot je bil pred 100 leti. Znatno število naših bratov je zaradi opisanega stanja asimilacijski proces odtujil naši narodnostni skupnosti, ustrahovanje iz preteklosti je močno oslabelo pripravljenost našega prebivalstva, da bi javno pokazalo svojo jezikovno pripadnost in je še bolj zmanjšalo število tistih, ki so pripravljeni terjati pravice; znano je da so naši kraji najbolj pasivni dežele Furlanije - Julijske krajine, zato je porazni gospodarski položaj naših gorskih krajev pahnil v emigracijo najboljše moči: računamo, da jih je samo v zadnjih dvajsetih letih zapustilo domače ognjišče nad 15.000, kar predstavlja velik odstotek Prebivalstva. Do skrajnosti je namerno skrčeno število duhovnikov slovenskega Porekla v naših župnijah, pred 60 leti jih ie bilo namreč 55, sedaj jih je samo 15 in to zaradi tega, ker v te kraje nameščajo italijanske duhovnike, ki ne poznajo jezika vernikov, slovenske pa v Furlanijo. Namesto, da bi strnjeno glasovanje za Italijo pred 100 leti prineslo izpolnitev najosnovnejših potreb prebivalstva, h katerim prištevamo v prvi vrsti izobraževanje v materinem jeziku, se namenoma mešajo pojmi o pripadnosti državi in pripadnosti narodu, zato da vse odklonitve opravičujejo. Namesto, da bi bilo prebivalstvo naših področij nagrajeno za tolikokrat priznano in poudarjeno lojalnost italijanski državi, se tudi ta lojalnost izrablja za dokaz, da so naše želje in zahteve neupravičene. Ne razumemo končno, zakaj se z nami, Slovenci Terske, Idrijske in Nadiških dolin, Rezije ter Kanalske doline — ki je prišla v meje Italije 1918. leta — ravna drugače kot z goričkimi in tržaškimi Slovenci, ki jim, na primer, zakon iz leta 1961 zagotavlja šole v materinem jeziku. 2al je bil predlog, da bi se omenjeni zakon razširil tudi na videmsko pokrajino, zavrnjen s pičlo večino glasov. (ìospod predsednik! Posebno prijetno nam ie in smo počaščeni, da Vas moremo pozdraviti kot najvišjega predstavnika Republike Italije in hkrati kot vztrajnega bojevnika za demokratične odnose med ljudmi in nasprotnika krivic in nasilja. Zaupajoč v Vaše vztrajne napore, da kot varuh ustave stalno opozarjate na njeno izpolnjevanje, in opirajoč se na Vaše demokratično prepričanje, pričakujemo, da boste s svojim ugiedorn odločilno pripomogli, da se prične urejati položaj naše narodnostne skupnosti v videmski pokrajini po ustavnih določilih in v duhu enciklike » Pacem in terris» pokojnega Janeza XXIII. Verjemite, gospod predsednik, da bo zadovoljitev najosnovnejših potreb naše skupnosti pripomogla k še večji poglobitvi zvestobe in lojalnosti njenih pripadnikov do države, ki naj temelji na najbolj plemenitih načelih demokracije in pravičnosti. Z globoko vdanostjo in spoštovanjem! V Čedadu, dne 19. oktobra 1966. leta. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIiiiiIIiI,,ii,„„iiiiiiiiii|||||||||||||||||||||||||||||||||||iiiiiiiiii|||||||||||||||||||||||i|||ii||iiiiiiii|i|||||||||||||||||||||||||||||||i||||||||| Grozodejstva nacifašistov v Beneški Sloveniji V Vilah nad Fojdo so se spomnili mučeništva devetih partizanov Ganljiva komemoracija ob plošči, ki spominja na plemenito žrtvovanje — Govor bivšega garibaldinskega komandanta dr. Lina Argentona — Prisoten eden od očividcev Predsednik republike Giuseppe Saragat III 11 lil 111111111 il 1111111II11 V nedeljo, dne 2. t.m. se je vršil na trgu v Fojdi shod in od tu so krenili z raznimi prometnimi sredstvi proti Vilam. Tisti, ki živijo blizu te vasi — Vile so peščica hiš, ki stoje na grebenu hriba za Fojdo, na desni strani ceste, ki vodi v Porčinj, od koder se more občudovati vso Beneško Slovenijo in kadar je jasno tudi vso furlansko ravnino — so prišli na komemoracijo peš po bližnjicah kot takrat, ko ni še obstojala cesta, ki je danes neudobna in ne morejo po njej voziti s težkimi vozili in avtobusi. Vile so vasica kot neštete druge: kakih 20 hiš in cerkvica. Ljudi je na žalost zelo malo, ne vemo, če jih je 20 in to zaradi emigracije. Sprva so odhajali v svet vsi dela zmožni možje, potem pa so polagoma odšli za njimi vsi družinski člani. Ostali se drže trdo na tem grebenu hriba, delajo v gozdovih, rede zajce, kokoši, kakšnega prašiča, kajti njivic je malo in hrib je neploden. Dne 29. septembra 1944 leta — ko so že tri dni divjali hudi boji, ki so preobrnili vse vzhodno svobodno ozemlje (malo partizansko republiko med Čedadom - Tar-čentom in Breginjem) — se je partizanska patrulja, ki jo je sestavljalo devet parti- zanov brigade Garibaldi-Osoppo, potem ko so jo napadli številni nacifašisti, zaprla v neko hišo v Vilah in bila pripravljena vztrajati do konca. Podivjani napadalci, ki se jim je posrečilo zasesti hišo, ki so jo spremenili v trdnjavico, so jih zaman nagovarjali, naj se vdajo. Bitka je trajala dolgo, a na koncu so sovražne sile premagale vseh devet herojskih partizanov, ki so le malo ranjeni prenehali z ognjem samo potem, ko jim je zmanjkalo municije. Namesto da bi se sovražnik poklonil pred tolikim odporom, pred toliko hrabrostjo, je nasprotno dal duška svoji jezi in besno podivjal z bodali proti devetim partizanom, ki so bili krivi le tega, da so kot borci do konca vršili svojo dolžnost. Ne še siti tega, so nacifašisti zvezali partizanom noge in roke, njihova trupla polili z bencinom in zažgali hišo, kjer so ti neznani heroji (čeprav so mnogo raziskovali, niso mogli identificirati njihovih imen) zgoreli. Namesto da bi se sovražnik poklonil pozorišče tolikšnega herojstva in za sovražnika tolikšne okrutosti, so lansko leto vzidali in uradno odkrili spominsko plo- ščo. Letos, kot smo rekli, so zopet prišli v Vile — med njimi je bil tudi nek Marko, očividec tega grozodejstva — bivši partizani in vidne osebnosti odporniškega gibanja, med katerimi tudi pokrajinski tajnik italijanske partizanske zveze ANPI Federico Vincenti, pokrajinski tajnik Zveze partizanov « Osoppo » Dalla Pozza, prof. Paolo Rieppi, prof. Vittorino Zani in drugi. Prisostvoval je tudi župan iz Fojde. V Vile je za to priložnost prišlo tudi več jugoslovanskih predstavnikov narodnoosvobodilne borbe in jeseniška godba na pihala. Po maši, ki jo je bral domači župnik in po polaganju dveh vencev — enega od ANPI in drugega od « Osoppo » — je ob spominski plošči bivši komisar brigade « Buozzi » dr. Lino Argenton (Silvio) z ganljivimi besedami opisal vzvišeno žrtvovanje in podčrtal, da bo spomin na tolikšno junaštvo in na tolikšno vero v ideale pravice in svobode, kakor tudi v gotovost novega sveta svobodnih in enakih, ostal vedno živ v srcih vseh in da vsi čutijo sveto obvezo, da se bodo nadaljevali boriti z istimi visokimi socialnimi in humanimi ideali, za katere so mučeniki iz Vil darovali svoja življenja. Dobrodošel med nami ! Ko ob stoletnici priključitve Furlanije k Italiji pozdravljamo v svoji sredini prvega državljana naše republike, našega predsednika Giuseppa Sa-ragata, vidimo v njem predvsem zaščitnika in varovalca naše ustave, povojne italijanske republikanske ustave, ki zares zagotavlja vsem državljanom prvič vse demokratične pravice v duhu najsvetlejših in najhumanejših tradicij Italije. Toda v našem predsedniku republike vidimo tudi moža, čigar revolucionarna in napredna preteklost za pravice socialne demokracije še posebej zagotavlja, da ustavna načela nikakor ne bodo nikjer kršena in da bodo zagotavljala prav vsem državljanom Italije enake pravice, ne glede na narodnost in jezik, ki ga govore. To je bilo treba poudariti zato, ker mi, Slovenci v videmski pokrajini, še danes, po sto letih ne uživamo v celoti vseh tistih zagotovljenih ustavnih pravic, ki jih je italijansko odporniško gibanje proti fašizmu zapisalo v ustavo in iz katerega je izšla tudi nova, sedanja republikanska Italija. Gospod predsednik, gotovo vam je znano, da so ob plebiscitu pred sto leti vsi Slovenci, razen enega samega glasu, v videmski pokrajini glasovali za priključitev k Italiji, ker so že takrat videli v Italiji risorgi-menta in preporoda naprednejšo deželo kot pa v Avstro-ogr-ski fevdalni monarhiji. Zavzeti so bili takrat nad duhom in idejo Garibaldija in Mazzinija in v tem smislu se niso motili. Toda zgodovinski razvoj je krenil drugače kot pa so mislili naši predniki. Še danes nimamo svojih šol, še danes je naš materni jezik smatran za narečje ali manj vreden jezik, pa čeprav nam samobitnost in slovensko nacionalno pripadnost priznavajo in so priznavali številni znanstveniki in strokovnjaki, ki so hodili po naših krajih. Kljub stoletnemu nepriznavanju našega jezika in naše narodnosti v okviru italijanske države, pa smo vseeno ohranili jezik, navade in običaje naših dedov, ki živijo na tem področju že dobrih tisoč let. Še enkrat poudarjamo, gospod predsednik, da smo veseli, ker vas lahko sprejmemo v naši sredini, saj ste prvi predsednik republike, ki je prišel v naše kraje, zato lahko upravičeno upamo, da nas boste razumeli kot človek, demokrat in naprednjak in za nas bi ne bilo ob stoletnici lepšega darila kot to, če bi tudi v naši pokrajini začeli uresničevati sedanja ustavna določila, ki jasno pravijo, da imamo pravico do svojega jezika in svoje pripadnosti kot nič manj slabši, temveč lojalni državljani italijanske republike. V tem smislu smo prepričani, da bomo našli v vas tudi tolmača naših želj, kot predstavljate danes vi vso demokratično in republikansko Italijo, katere prvi državljan ste. Izpod Kolovrata Sv. Lenart S skrbela, da vozijo šolarje, ki sta- V Trinkih in Lazah imajo premalo vode V Trinkih in Lazah, ki leže visoko v bregu v dreški občini, že dolgo trpijo pomanjkanje pitne vode. Ne samo, da vodovodne naprave niso zadostne, ampak se voda med tekom tudi izgublja. Sedaj delijo vodo, enkrat jo dobiva ena vas in potem druga, kar seveda ni prijetno, posebno če pomislimo koliko vode porabi ena družina, ki redi živino. 2e pred kakimi desetimi leti se je govorilo, da bi pristopile vse občine Nadiške doline k vodovodnemu konzorciju Pojana, ki ima vse naprave in tudi specializirano osebje in ta bi potem lahko vzdrževal v polnem delovanju vse vodovode in tako bi imeli dovolj vode tudi v Trinkih in Lazah. Ker so bili takrat skoraj vsi vodovodi novi, niso čutili potrebe, da bi vstopili v konzorcij, a sedaj bi bilo to nujno potrebno. NAŠ ŽUPAN PRI DEŽELNEM ODBORNIKU Pretekli teden je šel naš župan Mario Namor skupno z županom grmeške občine Lucijem Zuffer-lijem k deželnemu odborniku za javna dela dr. Masuttu, da sta mu obrazložila v kako kritičnem stanju se nahajata obe občini, posebno zato, ker še ni dokončana cesta. Razgovarjali so se tudi o potrebi asfaltiranja te ceste, ker bi jo bilo potem lažje vzdrževati, o napeljavi vodovoda v nekatere zaselke in o kanalizaciji. Za vsa ta javna dela so že napravljeni vsi načrti, treba bi bilo le sredstev, da bi se izvedla. Deželni odbornik dr. Masutto je županoma ob koncu razgovorov obljubil, da se bo zanimal, da bosta občini Grmek in Dreka dobili primeren prispevek Dežele, da se bodo mogla izvesti vsa ta javna dela. Zvedelo se je, da je ministrstvo za javna dela nakazalo naši občini dva milijona lir za popravilo občinskih cest, ki jih je poškodovalo neurje. Z deli bodo pričeli v kratkem. Obmejni prehod Zavarjam spet odprt Dne 4. t.m. so spet odprli sezonski obmejni prehod Zavarjam pri Klobučarjih. Ta obmejni prehod, ki se ga lahko poslužujejo vsi obmejni kmetje, ki imajo svoja posestva na tej ali oni strani meje, bodo za letos definitivno zaprli dne 22. oktobra ob 18. uri. Poroka Poročila se je naša vaščanka Marija Namor z Dorinom Sniderom iz Čedada. Prijatelji in znanci jima želijo na skupni življenjski poti obilo sreče in zadovoljstva. Nesreča V bolnico so morali peljati 25 letnega Marka Giavitta, ker je padel z motorja in dobil po obrazu in rokah več poškodb. Ozdravil bo v dveh tednih. Tavorjana Iz občinske seje Na zadnjem zasedanju občinskega obdora so med drugim sklenili, da bodo vsoto 5 milijonov in pol lir, ki jo je dalo občini notranje ministrstvo, potrošili za sledeča javna dela: dogradili in asfaltirali bodo cesto, ki vodi v Mažerole; v Tavor-jani bodo asfaltirali notranjo vaško ulico; v šolskem poslopju v Tavorjani bodo napravili nova okna; v Tojanu bodo napeljali v šolske avle centralno kurjavo, in zamenjali sedanja lesena okna z železnimi in kupili za glavni vodovod v Tavorjani dva nova aparata za čiščenje vode. S prispevkom 420.000 lir, ki ga je občina prejela že preje, pa so napeljali centralno kurjavo v šolske prostore v Mažerolah, zamenjali v šoli vsa lesena okna z železnimi in modernizirali električno napeljavo ter preuredili šolske prostore. Koliko je volivcev Pri zadnjem pregledu volilnih seznamov so ugotovili, da je trenutno vpisanih v tavorjanski občini vsega skupaj 2.111 volivcev, od tega 1088 moških in 1.023 žensk. Pred volitvami, ki se bodo vršile dne 27. novembra t.l., bodo sezname pregledali še enkrat. Obstrelil je kravo Komaj se je pričela lovska sezona in že so tu nesreče, ki nastanejo skoraj vedno zaradi neprevid- V Čelah bodo zgradili novo cerkev V Čelah, mali gorski vasici v Idrijski dolini, ki je sila zapuščena, ker je le malo ljudi pri hiši, bodo zgradili novo cerkev, ki bo posvečena sv. Mohorju in Fortunatu. Temeljni kamen so postavili v nedeljo 2. oktobra. Cerimonije se je udeležil tudi videmski nadškof Giuseppe Zaffonato, ki je blagoslovil temeljni kamen, občinske oblasti in dosti ljudi iz okolice. Prispevek za gorske ceste Skrbništvo za javna dela v Trstu je dodelilo občini Prapotno en milijon in dvesto tisoč lir za ureditev gorskih cest, ki jih je poškodovalo neurje. Ljudje upajo, da bodo z deli pričeli še pred zimo, kajti nekatere ceste so zares zelo slabe in če bo nanje zapadel še sneg, bodo popolnoma nevozne. Nesreča pri delu Zelo hudo se je ponesrečil pri delu v hlevu 40 letni Silvano Came-rin iz Ronk pri Prapotnem. Ko je krmil živino, mu je spodletelo in je udaril z glavo ob kamenita tla s tako silo, da je dobil hud možganski pretres. Takoj so ga prepeljali v čedadsko bolnico, kjer so izjavili, da bo ozdravil, če ne nastopijo komplikacije, v približno dveh tednih. Ojačenje vodovoda v Čelah Zvedelo se je, da bo čedadska občina poskrbela za ojačenje vodovoda v Čelah. Zajeli bodo nov izvir in tako napeljali pitno vodo v nekatere hiše, ki so raztresene na pobočju ob cesti Čedad-Stara gora. Stroški za to delo bodo znašali 6 milijonov 840 tisoč lir, za kar bo dalo svoj prispevek ministrstvo za kmetijstvo. Delo bo izvršil konzorcij vodovoda Pojana. Boj proti divjim prašičem V tavorjanski okolici se vsako leto, posebno v jeseni, ko so na polju še vsi pridelki, prikažejo tolpe divjih prašičev in povzročajo o-gromno škodo. Vsako leto se lokalni lovci organizirajo v skupine in gredo nadnje, a vse nič ne pomaga, kvečjemu jih prepode iz enega kraja v drug. Letos je župan poslal pokrajini prošnjo, da bi se podaljšal lov na prašiče do 25. oktobra. Kmetje upajo, da bo tokrat lov uspešen in da bodo tako obvarovali vsaj nekaj pridelkov pred temi škodljivci. Vozni red Videm-Stara gora Stopil je v veljavo nov vozni red avtobusa na progi Videm-Stara gora, ki je sledeč: ob delavnikih odhod iz Vidma ob 9 uri, odhod iz Stare gore pa ob 16 uri. Ob nedeljah nosti. Tokrat se je pripetila le lažja nesreča in to ne človeku, ampak kravi. Ko se je mirno pasla na hribu Naos, jo je nek lovec ustrelil v nogo, misleč bogve kakšno divjačino je zadel. Ko je videl, da je žrtev le nedolžna kravica, jo je popihal brez sledu. Sedaj krabinjerji pridno iščejo lovca, da bi ga kaznovali. Na srečo je žival le lažje poškodovana in je upanje, da je ne bo treba zaradi teh ran zaklati. Čedad Demografsko gibanje Meseca septembra je bilo v če-dadski občini tako-le demografsko gibanje: rojenih je bilo 18 otrok, umrlo je 7 oseb, porok je bilo 11, v občino se je priselilo 45 novih ljudi, izselilo se jih je pa 57. Tako je koncem septembra meseca štela čedadska občina 10.820 ljudi oziroma 2.881 družin. in praznikih odhod iz Vidma ob 6, 8 in 9 uri, odhodi iz Stare gore pa ob 12,05 in 16,00 uri. Sv. Peter Slovenov Deželni prispevek za javna dela Ljudje iz Gorenjega Brnasa so z velikimveseljem sprejeli novico, da je Dežela nakazala en milijon in 800 tisoč lir prispevka, da bodo popravili obcestni zid, katerega je močno poškodovalo neurje. Celotni stroški za to delo bodo znašali dva milijona lir, in Dežela bo prispevala, kot smo dejali, 90%. V šoli se je ponesrečil Pretekli teden se je ponesrečil v šolski telovadnici 14 letni Elio Sniderò. Pri padcu si je zlomil levo roko in zato so ga morali prepeljati v čedadsko bolnico. Ozdravil bo v enem mesecu. Umrl je g. Jožef Chiacig Pretekli teden je umrl v čedadski bolnici v starosti 76 let gospod Jožef Chiacig, župnik v Kosci. Njegovega pogreba se je udeležila velika množica ljudi iz raznih krajev Nadiške doline, saj je bil rajnki dober dušni pastir in zato zelo priljubljen ne samo med verniki, ampak med vsemi, ki so ga poznali. Njegovo prvo službeno mesto je bilo v Briščih v podboneški občini, nato v Sv. Lenartu. Trčmunu in nazadnje v Kosci. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Nov župnik Na mesto župnika monsignorja Angela Cracine, ki je bil premeščen iz Sv. Lenarta v Bujo, je bil imenovan gospod Adolfo Dorbolo, ki je bil do sedaj kaplan v tej fari. Za vodovod v Jagnedu in Utani Končno bodo imeli tudi v Jagnedu in Utani kmalu zadost pitne vode. Občinska administracija, ki je svoj čas sprejela načrt za gradnjo novega reservoarja, je te dni dobila 6 milijonov in pol lir prispevka in je zato mogla dati v apalt dela. Ljudje so zelo veseli te novice, saj jim bo potem, ko bodo imeli dovolj vode, življenje mnogo lažje. Dostikrat se je namreč dogodilo, da so v poletnih dneh ostali popolnoma brez vode in so jo morali zato nositi iz studencev. Včasih so jo pripeljali tudi vojaki v cisternah, a vse to ni dosti zaleglo v sušnih dneh. Sedaj bo menda konec teh težav. S o v o d n j e Avtomobil za šolarje Občinska administracija je po- nujejo v hribovskih vaseh in ki obiskujejo strokovne ali srednje šole v Špetru, z avtomobili do avtobusne postaje, odkoder nadaljujejo vožnjo z avtobusom. Šolarji iz Matajurja in Strmice se odpeljejo ob sedmih zjutraj in jih peljejo z avtomobilom do Sovodenj, šolarje iz Mašer in Trčmuna pa vozijo do Če-plesišč. Padel je v globok prepad Šestnajstletnega Faustina Zua-nella iz Matajurja je doletela nesreča, ki bi mogla imeti še hujše posledice. Ko je nabiral v gozdu kostanj, mu je spodletelo in je padel globoko v prepad. Precej močno si je poškodoval desno nogo in bo ozdravil v približno treh tednih. Tip a na Prosili Deželo za prispevek Na zadnjem občinskem svetu so med drugim odobrili načrt za razširitev občinskega sedeža, za kar bo potrebno potrošiti 27 milijonov lir in načrt za javno razsvetljavo, ki bo stala 17 milijonov lir. Za vsa ta dela bo občina prosila Deželo za prispevek. Sklenili so tudi, da bo občina vzela v svoje breme 3 milijone 107 tisoč lir za povrnitev potnih stroškov študentom, ki obiskujejo srednje šole v Nemah in Tarcentu. Smrtna kosa i Po dolgi in zelo hudi bolezni je umrl v videmski bolnišnici 49 letni Ferruccio Noacco - Fadin iz Tipa-ne. Ni dolgo od tega je umrla tudi njegova žena in zato so njegovi otroci ostali sedaj brez staršev. Bil je delaven in pošten mož in so ga povsod imeli radi. Vaščani in prijatelji ga bodo ohranili v lepem spominu. ................................................. ■ 11111 ..luiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiillllllliiiiiiiuiliiiiiiiiiiimuuii STANKO VRAZ IN Prvi, ki je proučeval rezijsko narečje in zapisal rezijske narodne pesmi, je bil Prešernov sodobn k in prijatelj, naš rojak Stanko Vraz, sprva slovenski, potem pa ilirski, oziroma hrvaški pesnik, publicist in filolog. Rojen v Ljutomeru se je kasneje za stalno naselil v Zagrebu, kjer je našel svojo drugo domovino. Spomladi 1841. leta, torej pred natanko stopetindvajsetimi leti, je Vraza njegova nabiralna in raziskovalna vnema pripeljala tudi na severzahodno obrobje slovenskega jezikovnega prostora. Vrazov obisk v Reziji je časovno ujet med tale dva mejnika: Podkološter 4. junija in Jesenice 16. junija 1841. leta. O vsem tem nam najbolje pričajo štiri Vrazova pisma iz tistega časa. Izmed pisem smo izbrali njegovo drugo pismo iz Rezije, ki je bilo namenjeno pod naslovom « Prijateljsko pismo iz Benečije » prijatelju Ljudevitu Vukotinoviču in je bilo objavljeno leta 1841. v 29. številki Danice ilirske na str. 118. pod naslovom «Dopis prijateljski iz Mletačkog ». Pismo je nadvse zanimivo, saj je v bistvu poskus sestave rezijanske slovnice. To pot je prvič prevedeno iz hrvaščine v slovenščino, besedilo zanj pa smo našli v V. zvezku « Del Stanka Vraza », ki ga je 1877. leta izdala Matica Hrvatska. D. 2. Na Ravancu v Reziji, 12. junija 1841. Dragi in ljubeznivi Ljudevit! Položi predse zemljevid Italije ali Avstrije in poišči na njem Benečijo, v Benečiji pa mesto Vidam (Udine). Od Vidma sledi z očesom in prstom čedalje bolj proti severovzhodu in tu boš v kotu našel mestece Resciuta (po naše Belica). Iz Belice greš naravnost proti vzhodu preko nekega hriba v dolino, ali, bolje rečeno, v koto, ki se imenuje Rezijansko (ital. Val di Resia), kjer so štiri vasi in do 3000 slovenskih prebivalcev, ki so znani pri svojih sosedih pod imenom Rezijani ali Rusi. 2e v Zagrebu sem bil slišal od italijanskih oficirjev c.kr. regimenta kralja Nizozemskega pripovedovati, da so na Friulskem Rusi Sloveni. Ne da bi dvomil, da to trdijo samo zavoljo nepoznavanja slovanskega jezika, se nisem kaj dosti menil za te Ruse in sem jih prišteval k veji zgornjih Ilirov. Ko sem prišel na Kranjsko in Koroško, so mi ljudje spet pripovedovali o omenjenih Rusih in so mi rekli, naj grem prav tako tja in naj jih poiščem v Reziji. Zdaj se je porodila v meni želja in namen, da moram vsekakor obiskati Rezijo. Toda že v Zili (Gailthal) sem se poslovil od nje, nekaj zaradi pomanjkanja časa, nekaj pa zaradi slabe razporeditve moje prtljage, katere glavnino sem bil pustil v Celovcu in je pismeno nikakor nisem mogel dobiti do Kloštra (Arnoldstein). Ker pa sem se slučajno v Zabnici (Seifnitz) srečal z neko rezijansko družino in zaprosil mater, staro Rezijanko, naj mi zapoje kakršnokoli pesmico v svojem narečju (kar je tudi storila), mi je zaradi te čudovite pesmi spet vzniknila že moja pokojna ideja. Takoj sem sklenil, da jo bom mahnil čez neprijetne gole in snežne planine in sem naslednjega dne po desetih urah neugodne hoje prispel tja, v siromašno, golo Rezijo, sredi med te dobre, dobrodušne ljudi, ki so me imeli za čudež: Kajti niKakor niso mogn razumeti, Kako je lahko prišel cioveK k njim samo s tem namenom, da bi se ucn njinovega preziranega jezika, njinovih pesmi in običajev. Lianes je minil ze četrti aan, oukar sem on prišel sem. Hrvi aan je on zame aan, prepoln dvomov: Kajti kaj maio ali skoraj me nisem razumel: niti njinovih pesmi niti njinovih medsebojnih razgovorov, i-ogosti giasovi: o, u, e, y, tj, dj so ustvarjali videz, ki mi je udarjal v uho kot madžarščina. Naslednji dan je bil ze aan upanja; kajti ze sem začel maio razumevati beseae in oblike. Tretji aan pa je bil ze dan radosti in oddahnitve; že sem se bi! namreč dokopal do ključa, ki je vodil v tajne nodnike tega čudnega slovanskega narečja. Takoj sem sklenil, da bom ostal tukaj se dva ali tri oni in medtem sestavil zase vsaj nekakšno slovnico. Na kraiko ti bom pomen tega Ikot sodim jaz) zelo pomembnega narečja razložil, irazumljivo) kolikor sem pač mogel sam dosedaj opaziti. Rezijani ljubijo zelo zamolkle glasove, kar daje njihovemu jeziku nekakšen (kot sem bil že rekel) madžarski značaj. Naglas je najpogosteje, kot v ruščini, na zadnjem zlogu. Rezijansko narečje ima popolno dvojino za samostalnike, pridevnike, zaimke in glagole. Pretekli pripovedni čas (perfectum historicum) v vseh osebah in številih. Pomembni samoglasnik (ki mu Dobroksky na nekem mestu pravi - den beweglichen Vokal •) je pri Rezijanih največkrat « a », n. pr. pas, nutar, varba, hlioac, lipovac in dr., samo v nekaterih besedah sem slišal tudi « o », n. pr, torok, ohonj; vrhu tega pa še « y », n. pr. dyn (dan). Toda Rezijan z vsem tem svojo sedanjo domovino ljubi in poje: « Lipa dežela Rezia! Koj nutar h njej sowa paršlš: Na cpaše nu na snuvvaše ». itd. Naš splošni ilirski ■ e » se tukaj spreminja v « i », n. pr-lipo, dilat, misac, mliko. Druge pa sem slišal prav tako reči lepa, delat itd., tretji pa spet, največ stare ženske, kot « d ». n.pr. lòto (leto), pòt (peti) in dr. « O in u » izgovarjajo zagorsko kot ò in u, n. pr. dai, hora, poje, kupet, kruha, kuhat. Na drugih krajih pa se spet, kjer pride poudarek na « u » in tvori ta « u » zadnji zlog, izgovarja kot « o *■ n pr. kroh (1), kop, won (namesto kruh, kup, ven). Krenjci imajo tukaj svoj zamolkli glas, kamor g. Metel ko postavlja svoj kranjski jer. « A » izgovarjajo v nekaterih besedah spet kot v zagorščini. namreč kot « o », n. pr, koj, morva, tok (namesto kai, marva. tak). V Reziji imajo še trdi » y », n. pr. ty, my, try, syn, syr itd-Seveda pa je tudi v številnih besedah slišati y tam, kjer bi 9a iiiimmiiiii tumulili miiiiiiiiiiiiiiiii inalili iiiiiiimiiiiiiiiin milimi m iiiiiiiiiiiiiiiiin ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini n ii m mn iiiiim Iz Idrijske doline Važni ukrepi dežele Furlanija - Julijska Benečija Sprememba strukture kmetijstva V okviru deželnega načrtovanja zavzema važno mesto podroben načrt za spremembo tradicionalnih struktur kmetijstva naše dežele. Načrt je delo docenta na univerzah v Anconi in Urbinu prof. Orlanda, ki je že izvedel podoben načrt v Toskani. Sprememba strukture kmetijstva nase dežele je problem osnovnega značaja in je pogoj, od katerega je odvisen uspeh celotnega načrta za razvoj dežele in s tem bodoče blagostanje Furlanije-Julijske Benečije. Gospodarstveniki in politiki gledajo danes povsod po svetu s skrbjo na nesorazmerja, ki vladajo med kmetijstvom in nekmetijskimi dejavnostmi. Vendar pa prof. Orlando sodi, da dejstvo, da je kmetijski problem že tradicionalno, splošno, rekli bi že atavično vprašanje, ne more in ne sme zaustaviti iskanja možnih rešitev. Znano je, da dohodki kmetijstva ne dosegajo dohodkov, ki jih nudijo ostale dejavnosti, vendar pa je mogoče s primernimi sredstvi in s pametno in daleko-sežno politiko doseči zmanjšanje nesorazmerja. To nesorazmerje obstaja v prvi vrsti, ne glede na druge obrobne razloge, v dejstvu, da je kapital vložen v nekmetijsko dejavnost mnogo bolj produktiven. To se pravi, da vsaki enoti dela in kapitala vloženi v industrijo in na področje terciarnih dejavnosti, odgovarja dohodek, ki je višiji kot v kmetijstvu. Da doseže kmetijski sektor stopnjo učinkovitosti drugih sektorjev, je torej potrebno, da za nekaj časa «plodnost» dela in kapitala vloženega v kmetijstvo narašča hitreje kot v nekmetijski dejavnosti. Sredstva s katerimi razpolaga deželna ustanova za dosego teh ciljev, so po mnenju prof. Orlanda naslednja: primerna propagandna aktivnost, ki naj usmerja kmetovalce do vedno bolj tesnih kooperantskih oblik; uresničitev infrastruktur (namakalna in izboljševalna dela, ceste in dohodi na polje, itd.); finančna sredstva, ki naj ustvarijo zadostno stopnjo mehanizacije n naj pospešujejo koncentracijo manjših posestev v večja podjetja. Deželna uprava je — preko odborništva za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo — že pred časom začela z delom za izboljšave in za večje pobude v kmetijstvu z velikimi proračunskimi nakazili. Te pobude pa bodo mnogo bolj učinkovite s pomočjo podatkov, ki jih bo nakazal deželni načrt o ekonomskem sistemi Furlanije-Julijske Benečije. S svoje strani nameravajo načrtovalci, ki delajo s prof. Orlandom, določiti obseg delovne sile, ki zaposlen v kmetijstvu v ugodnih pogojih in bo ob koncu načrtovalne dobe lahko še torej število kmetovalcev, ki bodo morali dokončno opustiti delo na polju za primerno in bolj ugodno zaposlitev v drugih dejavnostih; preštudirali bodo nadalje možnost prodaje kmetijskih proizvodov na domačem in tujem trgu; pregledali bodo ali obstojajo možnosti za uresničitev predelovalne industrije, predvsem pa bodo določili obseg investicij potrebnih za reformo. Vse te podatke bodo zbrali s poglobljeno raziskavo o kmetijskem položaju danes in o analizah za prihodnjih 15 ali 20 let. Ta analiza se naslanja na dve osnovni tezi, ena, ki obravnava cene in druga napredek tehnike. Ker je bila zadnja meja načrtovanja postavljena v leto 1980 in bo v tem času gotovo že delovalo evropsko kmetijsko tržišče, bo treba uravnavati potek cen v predvidevanjih popolne evropske gospodarske integracije. Rimska pogodba je predvidevala, da bo evropsko skupno tržišče polno delovalo leta 1970, vendar pa so zadnji dogovori v Bru- slju premaknili to zapadlost za večino kmetijskih proizvodov na leto 1968. Cene le teh se bodo torej morale čimprej vskladiti s politiko skupnega tržišča. Kolikor zadeva tehnični napredek bi bilo želeti, da vsa kmetijska podjetja dosežejo čez 15 ali 20 let vsaj sedanji položaj najbolj razvitih podjetij dežele. «Velik del deželnih nakazil — je izjavil v tem smislu prof. Orlando — bo treba porabiti za tehnično pomoč ». I A unni immillimi minimum iiiiiiimiiiiiiiiii n im iimiiiiiiiiimi milimi n m m mn imimiiiiiiiMiiiimiiiiimiimmiiiiiiiiiiimiiii 850 milijonov lir za ceste Na zadnjem zasedanju provincialnega sveta so med drugim sprejeli načrt turističnih cest, ki jih bo potrebno urediti ali izpopolniti na podlagi deželnega zakona iz leta 1965, ki razpolaga s posebnimi prispevki za izvedbo del v petletki 1966-70. Za čedadski okoliš in Nadiško dolino pridejo v poštev tele ceste: cesta, ki vodi v Kras in sicer odsek pokrajinske ceste pri Hlodiču do odseka proti Krasu, ki poteka čez ozemlja grmeške in dreške občine v dolžini 5,5 km. ki bo stala 22 milijonov lir; cesta iz Matajurja v Če-plešišče za 8,3 km (15 milijonov lir); cesta iz Čeplešišč od odseka pokrajinske ceste do Sovodenj in državne italijansko-jugoslovanske meje pri Polavi v dolžini 7,4 km (15 milijonov lir); cesta iz Podr-skija v Idrijski dolini od odseka pri-Prapotnem do razpotja pri Trbilju pri Stari gori v dolgini 15,8 km (60 milijonov lir); cesta v Landar v podboneški občini od Tarčeta do Landarja in odsek proti Lipi v dolgini 2,5 km (20 milijonov lir); cesta v Podklap v občini Fojda za 9,7 km in sicer od odseka, ki vodi na Ivanac, do Bokete (60 milijonov lir); cesta v Trbilj, ki poteka po ozemlju štirih občin (Prapotno, Sv. Lenart, Srednje in Grmek) od odcepa pokrajinske ceste pri Stari gori do Lombaja v dolgini 16,8 km (120 milijonov lir); cesta v Solarje v dreški občini od vasi Kraj do ob- goslovanski meji (15 milijonov lir); cesta v Tarčeto v podboneški in špeterski občini, ki poteka od desnem toku Nadiže od Mosta pri Sv. Kvirinu (8,5 km), ki se priključi cesti, ki vodi v Črni vrh, do mosta Log (50 milijonov lir); cesta v Črni vrh v dolgini 13 km od državne ceste proti Arbeču in Kalu do Črnega vrha (75 milijonov lir); cesta v Prosnid od Ahtna do Prosnida v dolžini 17,7 km (110 milijonov lir); cesta od Mašer do Matajurja v dolgini 4 km (30 milijonov lir). V petih letih bodo tako uredili 153,5 km turističnih cest in za to bodo potrošili 847 milijonov lir. Dežela bo dala 80% prispevka. Podbonesec Mali obmejni promet Mali obmejni promet med našimi kraji in sosednjo Slovenijo je meseca septembra znatno narastel v primerjavi z lanskim letom istega meseca. Skozi devet obmejnih prehodov, ki jih ima Beneška Slovenija, je bilo namreč septembra meseca kar 55.081 prehodov, od katerih 36.867 z italijanske strani in 15.557 iz jugoslovanske, z dvolast-niško propustnico pa 1.261 iz italijanske in 1.226 iz jugoslovanske strani. Največ prehodov je bilo skozi Štupco, kjer so jih zabeležili 48.081. Na drugem mestu je bil prehod v Učji, katerega so odprli 12. septembra, kjer je bilo 2.357 prehodov. Skozi druge prehode pa je bilo tako-le gibanje; skozi Most na Nadiži 481, skozi Robedišče 939, skozi Polavo pri Čeplesiščih 609, skozi Solarje pri Dreki 1.120, Most Klinac 247, Most Mišček 1.021 in skozi Kum 58 prehodov. vica, da je umrl v videmski bolnišnici dva meseca po avtomobilski nesreči 29 letni Natale Gujon iz Ahtna. Gujon, ki je delal že več let v neki tovarni v Turinu, je prišel meseca avgusta domov na počitnice in sta se večkrat peljala z bratom Aldom, ki je mlekar v Subidu, kam na izlet. Tudi tistega usodnega dne sta šla od doma in sicer v Videm. V bližini ulice Renati je Gujon zavozil na tratoar in se nato zaletel v neko drevo. Takoj so oba prepeljali v bolnišnico, kjer je brat Aldo ozdravil že v nekaj dneh, Natale pa je bil huje ranjen. Njegovo stanje se je hitro zboljševalo in zato se je zdelo, da bo tudi on kmalu ozdravil. Nastopile so pa komplikacije in ubogi Natale je umrl. Fojda Ahten Umrl dva meseca po avtomobilski nesreči Vse je zelo pretresla žalostna no- Kmet in vrtnar v oktobru Na njivi: V drugi polovici tega meseca bomo začeli s spravljanjem koruze. Odtsranili bomo snetljive bule z napadenih rastlin in jih bomo sežgali, preden se trosi razširijo na okolico. Nadaljujemo s pripravo zemlje za jesensko setev. Sejemo mešanice — in to čimprej — stročnic in žit, da bomo spomladi imeli nekaj zelene krme za živino. Zgodaj posejan ječmen nam lahko služi kot priboljšek k zimskemu obroku. Naši živinorejci naj se pobrigajo tudi za korist, ki nam jo lahko mejnega prehoda na italijansko-ju- iiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DOLINA REZIJE po anologiji slovanskega jezika ne bi smelo biti, n. pr., pravijo lypa (lipa), pyt (pit) in podobno. Ilirski * č » se še čisto izgovarja kot « tj », n. pr. noč, moč, več, če. Tudi v nekaterih drugih vesedah ga še uporabljajo, kjer uporabljajo doljni Iliri « č », n. pr. otče, reče (oče, reče). « Dj » se izgovarja kot J, n. pr. navojen, rčjen (naveden, rojen itd.). « G » izgovarjajo kot v češčini, maloruščini in na pretež- nem delu zgornje Ilirije kot h, n. pr. h « ora, hrad, hozd, hospod. Samo v Bilah (San Giorgio), najspodnejši vesi (vasi) pravijo gora, grad itd. « H » je slišati čisto mehko, nekateri pa ga sploh ne uporabljajo. « L » izgovarjajo v govoru kot povsod v Zagorju, kjer ga imamo po analogiji v severnih slovanskih narečjih. Tako govorijo v Režiji: dolh, tolst, volna, byl, pisal, lastavica itd. Mehčani « I » (Ij) se preliva, kot v nekaterih delih Dalmacije v ■ j » n. pr. judi, ključ, zawojo, nedija'upoje, kraj (namesto ljudje, ključ, zavoljo, nedelja, polje, kralj). • M » se na koncu besed, kot v pretežnem delu štajerske in Koroške, pretvarja v « n », n. pr. vin, nan, tan (namesto vim- vem, Znam-nam, tam). « T » izgovarjajo pred « e » včasih kot mehki tj kot vidjite in naprej. Drugi pa spet govore vidita in vidite. « V » je slišati kot angleški « w », pri drugih spet čisto kot ■ u ». n. pr. ujno, usak, hliu, zdraua (namesto vino, vsak, hlev, zdrava). Številne besede so izgubile sklone in uporabljajo druge namesto njih. Rezijani n. pr. pravijo sez nekohr in z nekomor, namesto z nekim. Številne besede so že čisto izgubili ter iste per cicumscriptionem ali metaforice pravijo, n. primer, nimajo besed: dete ali otroci, temveč pravijo synič (če je moškega spola) in ščerica (če je ženskega spola). Namesto otroci pravijo maji, to je majhni. Spet druge besede pa uporabljaio v prenesenem pomenu. N. pr. dekletom na splošno pravijo ščeri (drugega izraza za pojem dekleta nimajo). Čudni so videti infinitivi glagolov, ki jih navadno tvorijo iz prihodnjega časa, n. pr. rečet (namesto reči), moret (namesto moči), prežet (namesto preiti). Plesti ima v rezijanščini nedoločnik plestet, iti -jtet. Kadar hoče Rezijan komu reči: « Vi znate dobro po naše! » bo rekel: « Vy wmyte dobro po nas romonet ! ». Pri tem pa imajo nekaj čisto starih besedi, ki jih še vedno uporabljajo naši severni bratje kot krok (poljski kruk) namesto vran; sasen (poljsko sosna, namesto jela, pinus abises Linn., dumati (rusko dumat) namesto misliti; njyn namesti zdaj, zde namesto tukaj in še mnogo drugih lastnih besed. Izraze za metafizižne, duševne in božje lastnosti pa so prejeli Rezijani od sosedov Italijanov, n. pr. voluntad, eternitad, miserikordia, malicia, kreacion, kreat (ustvariti) itd. Izraze za domače potrebščine pa od Furlanov: piron namesto vilice; ta vajoč namesto brisača; plat namesto krožnik; kova namesto postelja itd. Iz tega lahko vidiš, dragi prijatelj, da je rezijanski jezik zelo pomemben za zgodovino in slovansko filologijo. Tu nastaja vprašanje: ali so Rezijani staroselci ali prišleci. Če bi bili staroselci, bi se moral njihov jezik, po mojem mišljenju, ohraniti čistejši. Ker je torej njihov jezik izgubil toliko kamenčkov iz svoje filološke zgradbe, se vprašuje: na katerem kraju jih je pustil in po kateri poti razsul. Da so Rezijani prišli iz Rusije, kot menijo številni, verjetno to ne bo držalo niti ni tega moč dokazati iz dogodkov, čeprav nekatere njihove oblike pričajo za to. Da pa so Razijani prišli sem z vzhodno verojzpovedjo, priča za to mnogo, poleg starega izročila, ki je živelo še ob koncu minulega stoletja. Pri Rezijanih se imenuje mašnik jèro. Cerkveno petje še zdaj zelo spominja na staro vero (2). Danes sem našel v isti cerkvi nek stari kip matere božje, na katerem je razločno še zapisano v starocekvenoslovenski pisavi mati božja (3). Poleg tega imajo v Bilah neko staro cerkev, ki je še nisem videl, a si jo bom šel ogledat po kosiiu. Pravijo, da imajo tem neko staro pergamentno listino iz leta 1128. Verjetno je torej, da so to uskoki, ki so prišli iz Albanije in pobegnili izpod nasilja Skenderbegovega gospodstva ter se postavili pod zaščito beneškega krilatega leva in jih js milostljiva beneška republika semkaj razmestila po neplodnem kršu. Rezijani so zdaj dobri katoliki, nad vsako pečjo in na skoraj slehernih deset korakov poti je na desni ali na levi postavljen železen križ na kamen ali drevo. Zdaj molijo in tudi v cerkvi pojejo latinsko. Sedanji župnik, čestiti prijatelj g. Odiriko Butolo, rojen Rezijan, jih naučil v narodnem jeziku moliti. Njihove posvetne pesmi so otožne in napevi so skoraj podobni zagorskim napevom. Jutri bom odšel spet naprej, preko teh gora v Bučane (Flitsch), od tam pa, če mi bo dal bog, na kranjsko bohinjsko (Wochein). Od tu so čez gori Viselnica (le Forche) in Golac proti zahodu prav tako Slovani. Po imenih sodeč, ki se največ končujejo na ac in ič sodimo lahko, vsaj tako se nam zdi, da so tudi oni spodnje-illrski uskoki. Toda čas in druge okoliščine mi zdaj ne dopuščajo, da bi jih obiskal. Bodi zdrav. Tvoj iskreni STANKO Dežela za poljske poti Deželno prisedništvo za kmetijstvo je nakazalo hidravličnemu konzorciju Malina-Bistrica (Chiaro) 1.750.000 lir prispevka za ureditev poljskih poti na ozemlju občin Fojda in Tavorjana. Ljudje bi želeli, da bi z deli pričeli še letos, kajti te poti so zares potrebne popravila. Na zadnjem zasedanju občinskega sveta so sprejeli načrt za gradnjo kanalizacije v Čeneboli, Pod-vratih, Ronkih in Čampeju. Za to delo bo potrebnih 34 milijonov lir. Pošto naj nosijo vsak dan! Zadnje čase so bili ljudje slovenskih hribovskih vasi občine Fojda zelo ogorčeni, kajti govorilo se je, da bo poštar nosil pošto samo vsak drugi dan in ne vsak dan, kot je to sedaj v navadi. To pa zato, ker je poštar samo eden in ne more v enem dnevu obhoditi toliko vasi po hribih. Ta predlog so obravnavali tudi na eni zadnjih sej občinskega sveta in ga na srečo zavrnili. Kot vemo, je prav iz hribovskih vasi največ ljudi po svetu in zato je vsak dan dosti pošte in zato bi bilo prav, da jo nosijo vsak dan. iimmiiiiiiiiimmiiiiiiimiiimiiiimmiimiimmiiiiiiiiimmi Novinarji iz Vidma na obisku v Novi Gorici Na povabilo vodje službe za informacije in dokumentacijo pri občinski skupščini v Novi Gorici Cvetka Nanuta so novinarji raznih italijanskih časopisov, ki delajo v Vidmu in Gorici, obiskali Novo Gorico. Najprej so si ogledali nekaj gospodarskih in trgovskih lokalov v mestu ter se pogovarjali z gospodarstveniki in trgovci. Zatem so v družbi s svojimi stanovskimi tovariši iz Nove Gorice preživeli prijeten večer v obnovljenem gostišču v krom-berškem gradu. Oboji so izrazili misel, da je potrebno tudi na tem področju iti v korak s splošnim vzdušjem razvijanja dobrih sosedskih odnosov. Prvi nadaljnji konkreten korak v zbliževanju novinarjev na obeh straneh meje je vabilo italijanskih kolegov svojim novogoriškim vrstnikom, naj bi jih v kratkem obiskali. iiiMiiiiiiimiiiiimiMiiiMiimiiiiiiimiiiiHimiMiiiiiiimiiiimiiiiiiimiiiiiiiiHiiiimiiiiiimiiiiiiiimiiniiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimn da krmni ohrovt kot izvrstni izvor be-ljakovinastih substanc. Na sadnem drevju: Če smo cepili sadno drevje, bomo kakšnih deset dni po cepljenju pregledali, ali so se cepi prijeli. Pri očeslanju ugotovino to tako, da pogledamo, ali se je posušil tisti dei listnega peclja, ki je pri osnovi očesa. Če je ta suh pomeni, da je cepljenje uspešno. Obenem prerežemo rarijo, da se ne zarije v lubje drevesa. Vse gnijoče sadje moramo pobrati in uničiti. Okoli češpljevih in češnjevih debel ovijemo lovilne pasove proti gosenicam raznih škodljivcev. Na vrtu: Izkoristimo še zadnje dneve za setev in presajanje zimskih zele-njadnih rastlin. Razbijati moramo skorjo, ki se je napravila zaradi dežja, da ne bi le ta dušila rastline. Zalivanje zelenjave z raztopino apnenega nitrata močno poživi rast. V kleti: Pripravimo posodo, za trgatev. Opraviti in razkužiti moramo čebre, sode, stiskalnice. Stare zamaške moramo oprati in jih ne smemo ovijati v cunje, ki so mokre od vina, ker se na njih lahko razvijejo ocetne bakterije, kj lahko povzročajo skisanje vina. (1) Kaj pomeni beseda hlib, tega Rezijan zdaj že več ne razume, temveč pravi hlib « kroh ». Vendar pa za tisti okrogli, italijanski mali druh, ki ga običajno prodajajo za krajcar, pravijo tukaj hlibac. (2) Ustroj oltarja ravančkega (glavne župnije) je čisto grški. (3) Ministrant, fant Stifan, poje s svojim tenkim glason « Domine misererei » kot kakšen srbski diakon svoj « Gospodi pomiluj! ». Prijatelja se pogovarjata o jutranji telovadbi. «No, kako je s tvojimi vajami oziroma shujševalno telovadbo? Ali se že dotakneš prstov na nogah, kadar se nagneš naprej?». «Ne, dotakniti se jih ne morem», toži prijatelj, «toda zdaj jih že vidim». O Stari Skot je že drugič postal vdovec, zdaj pa se je poročil vnovič. Po poroki se je še nekaj časa pogovarjal s pričo, ki mu je želela vse dobro v novem življenju. «Brez skrbi», jo zavrne Skot, « midva se poznava že od rane mladosti. Ona je bila moja prva ljubezen. Toda potem je le nisem vzel za svojo. To je bila velika napaka, zares! Kar pomisli: lahko bi pihranil stroške za dva pogreba!». Znan igralski par se je ločil. Kot vzrok razveze sta oba navedla različna zanimanja. «Drži», je rekel njun prijatelj. «Ona se zanima za moške, on pa se zanima za ženske». Ameriški komik je v televiziji govoril o svojem poreklu. «Moji starši so pri- seljenci», je povedal. «Nasedli so pravljici, da so v Ameriki ceste z zlatom tlakovane. Ko pa je oče prišel sem, mu je bilo kmalu jasno troje: prvič, da ceste tu niso z zlatom tlakovane; drugič, da ceste sploh niso tlakovane in tretjič, da je prav on izbran za to, da jih tlakuje». O Skot svoji ženi, ki gre s sinčkom nakupovat: «In ne pozabi, da snameš fantu očala, kadar ni kaj pametnega videti». O Kaj si res padel pri izpitu, Marjan? ». « No ja, res ga nisem naredil, a sem bil najboljši med tistimi, ki so padli». o «Gospod, posodite mi dva tisočaka! ». «Toda človek, jaz vas sploh ne poznam ». «Saj zato pa prosim vas. Tisti, ki me poznajo, mi jih ne dajo». MESSAGGIO DEGLI SLOVENI DELLA PROVINCIA DI UDINE A GIUSEPPE SARAGAT Gli sloveni della Provincia di Udine hanno indirizzato al Presidente della Repubblica italiana, On. Giuseppe Saragat, in visita al Friuli, il messaggio che segue: lll.mo Signor Presidente Ci è grato porgerLe, in occasione della visita che Ella ha voluto fare a queste terre nella ricorrenza del Centenario dell'annessione all'Italia, il cordiale saluto degli sloveni della provincia di Udine. Nei lunghi anni di dedizione e di opera a favore del popolo e delle sue esigenze con spirito sempre teso alla ricerca della verità, avrà Elia, Signor Presidente, certamente avuto modo di sentir parlare anche di noi sloveni del Friuli e dei nostri problemi. Noi viviamo su queste terre da 1300 anni, dei quali 800 come sudditi del Patriarca di Aquileia e della Repubblica di Venezia, che avevano riconosciuto e rispettato i nostri diritti dandoci una larga autonomia giudiziaria ed amministrativa. Si è avuto in quel periodo un libero sviluppo dell'economia, come pure si è conservata di generazione in generazione anche la nostra lingua materna e la consapevolezza di appartenere al gruppo etnico sloveno. Il tradizionale legame con Venezia, il ricordo delle libertà godute dai nostri antenati e successivamente tolteci dall'Austria, la realistica considerazione che la economia dei nostri paesi montani propenda verso la pianura friulana, nonché la scelta tra l’assolutismo reazionario della monarchia absburgica e le idee liberali del Risorgimento italiano, tutto ciò fece sì che il 22 ottobre 1866 tutta la Slavia Veneta optò per l'Italia, la quale garantiva allora più ampie libertà ed il rispetto dei diritti delle nostre popolazioni. Nel dare una valutazione storica della società di un secolo fa e del periodo successivo, della presenza di grandi forze conservatrici che ostacolavano il pur lento cammino della democrazia, è comprensibile che ci fosse una esigua partecipazione dei cittadini alla vita pubblica. Ciò premesso va forse capito il trattamento riservatoci dal 1866 in poi: al tempo dell'unificazione e del consolidamento della nazione italiana non ci fu comprensione per i diritti e le necessità di altre nazionalità nello Stato; ne conseguiva che ogni richiesta, anche se timidamente e-spressa, degli sloveni, veniva considerata un pericolo per lo Stato e per la sua integrità. Non va d'altronde dimenticato che la popolazione della Slavia Veneta era allora nella sua maggioranza analfabeta, il che era comunque frequente nelle altre regioni d'Italia, e per di più appartenente ad un popolo non ancora affermatosi nell'Europa d'allora. A ciò si aggiunse il terrore fascista che ha tentato con ogni mezzo di eliminare la nostra lingua cacicandola dalle chiese, da tutta la vita pubblica e perseguendola persino tra le pareti domestiche. Ma anche volendo giudicare con la massima indulgenza il trattamento riservato nel Friuli alla nostra minoranza fino allo avvento del fascismo e considerando il fascismo stesso, per l'ideologia che gli è propria, come negazione di ogni diritto, non ci è veramente possibile nè giustificare nè capire il perchè delle condizioni nelle quali continua a trovarsi la nostra minoranza dopo la Liberazione. La Costituzione repubblicana, frutto della Resistenza, di cui è stata anche Ella, Signor Presidente, uno dei principali promotori ed oggi zelante difensore, assicura l'eguaglianza di tutti i cittadini e la protezione delle minoranze etniche e delle loro caratteristiche. Tali dettati costituzionali dovrebbero significare per gli sloveni del Friuli una defintiva rottura con il passato. Purtroppo, però, così non è! La nostra situazione è sotto molti aspetti peggiore di quella di un secolo fa. L'intenso processo di assimilazione ha in tale stato di fatto allontanato molti connazionali dal nostro gruppo etnico. L'atmosfera di terrore del tristo passato ed i primi anni del recente dopoguerra ha soffocato in molti la consapevolezza della propria appartenenza etnica, riducendo vieppiù il numero di coloro che sarebbero disposti a dichiarare pubblicamente questa loro appartenenza e rivendicare per essa i diritti che le competono. E' noto d'altronde che la nostra zona è la più passiva ed arretrata della Regione Friuli - Venezia Giulia, per cui la spinta emigratoria ci toglie continuamente le forze migliori: possiamo calcolare che solo nell’ultimo ventennio sono emigrati 15.000 giovani, il che rappresenta una forte percentuale della popolazione. Anche il numero dei sacerdoti sloveni delle nostre parrocchie è in continua diminuzione: dai 55 di sessantanni fa siamo scesi a 15. Questo è dovuto al fatto che i sacerdoti sloveni vengono assegnati alle parrocchie friulane, mentre vengono inviati nelle nostre valli sacerdoti che non conoscono neppure la lingua dei parrocchiani. La compattezza nel voto per l’annessione all’Italia avrebbe dovuto portare alla realizzazione dei più elementari bisogni della nostra popolazione, qual'è l'insegnamento nella propria lingua materna; vengono invece intenzionalmente confusi i concetti di appartenenza allo Stato e di nazionalità per giustificare ogni diniego dei nostri diritti. Invece di premiare la lealtà allo Stato italiano, dimostrata dalla nostra popolazione e tante volte riconosciuta e confermata, si sfrutta anche questa come dimostrazione di ingiustificatez-za delle nostre richieste. Non riusciamo a capire, infine, perchè dobbiamo essere noi sloveni delle Valli del Torre, del Natisone, dello Judrio, di Resia e della Val Canale — quest’ultima facente parte dello Stato italiano dal 1918 — trattati diversamente dai nostri connazionali di Gorizia e di Trieste ai quali, per esempio, la legge del 1961 garantisce la istruzione nella madrelingua. Il disegno di legge, tendente ad estendere tale istruzione anche alla provincia di Udine è stato in Parlamento purtroppo respinto, anche se con scarsa maggioranza di voti. Signor Presidente, ci è particolarmente gradito e siamo onorati di poterLa salutare come il più alto rappresentante della Repubblica italiana e come strenuo combattente e difensore delle libertà democratiche e fiero oppositore di ogni ingiustizia e sopruso. Confidando nei Suoi sforzi costanti, intesi a realizzare concretamente gli articoli della Costituzione repubblicana e sostenuti dalla Sua fede nella democrazia, noi attendiamo che Ella, con il Suo prestigio, contribuisca in modo decisivo a far sì che vengano finalmente riconosciuti anche i nostri diritti secondo il dettato costituzionale e nello spirito dell'Enciclica « Pa-cem in terris » di Papa Giovanni XXIII. Creda, Signor Presidente, che il riconoscimento dei più elementari diritti della nostra minoranza contribuirà a rendere più profonda e schietta la nostra fedeltà e lealtà allo Stato che vogliamo e crediamo ispirato ai più alti concetti di democrazia e giustizia. Con profondo rispetto e dedizione Cividale, 19 ottobre 1966 Benvenuto La Vostra venuta tra noi in occasione del centenario dell’annessione del Friuli allo Stato italiano noi la salutiamo con la più schietta cordialità e profonda devozione. E’ il nostro un saluto spontaneo e caloroso all’On. Giuseppe Saragat Presidente della Repubblica italiana fondata sul lavoro e nata dalla Resistenza; un saluto all’Uomo cui spetta far rispettare le leggi sancite dalla Costituzione, all'Uomo che, per il suo passato di ardente e valoroso antifascista e di combattente della libertà, offre le migliori garanzie per la tutela e applicazione della Carta Costituzionale. In Voi, Signor Presidente della Repubblica italiana, paladino della democrazia e amico, anzi fratello e difensore dei lavoratori, noi vediamo un Capo o meglio un vero padre che realmente vuole garantire a tutti i cittadini italiani che vivono entro i confini della Repubblica uguali diritti, quelli appunto cui si richiama la Costi- minimi mimmi in mimmiimi imi mmimmmmm mimmi mmmmim min .....................mmmmmm..min LA VOCE DEGLI ALTRI IVAN TRINKO un ingegno, una bandiera Nel numero speciale del quotidiano udinese, edito in occasione del centenario dell'entrata delle truppe italiane a Udine, ci si è ricordati anche del nostro Ivan Trin-ko che con Guyon, Podrecca, Musoni e altri forma la rosa dei più illustri e devoti figli della nostra terra. E’ Gian Carlo Menis che ne illustra la figura accoppiandola a quella di Giuseppe Ellero anche lui sacerdote. «Mite, sognatore, ottimista l’Ellero; equilibrato, energico, pessimista il Trinko. Diverse furono anche le loro attitudini e preferenze. Ma comune a tutti e due fu l'amore alla scienza. Ambedue conquistati dall'ansia del sapere lessero moltissimo, autori classici e moderni, italiani e stranieri, assimilandone il contenuto in modo originale ed acuto come attestano i loro notevoli saggi critici. D’altro canto le esemplari traduzioni di Tolstoi, di Turgeniev, di Freseren, di Stritar, di Gregorčič testimoniano la vastità dell’orizzonte di studi del Trinko». Precisa l'articolista: «Ivan Trinko dedicò, con eccezionale fortezza e dignità, la sua multiforme attività alla elevazione spirituale e sociale della «sua Patria», ossia della Slavia Friulana. Rivendicò coraggiosamente per il suo popolo la libertà di lingua, di usi e costumi, esaltò la storia e le peculiarità etniche degli sloveni del Friuli, nel quadro dell'unità nazionale mai messa in discussione. « Egli, anzi, vagheggiò l'ambizioso sogno di un popolo sloveno-friulano che divenisse ponte effettivo e dinamico fra la grande civiltà latina e la nobile cultura slava». La sua stessa formazione classica lo portò a fondere in se stesso — come ebbe a scrivere Andrej Budal — gli ideali della moderna letteratura slovena con «la bellezza degli antichi, i valori del cristianesimo e le infinite bellezze poetiche delle quali la letteratura italiana da Dante a Manzoni e fino ai giorni nostri è così ricca e varia». « Questo nobile e cristiano ideale costituisce il centro ispiratore di tutta l’operosità del Trinko; è il motivo dominante della sua poesia giovanile, è il filo conduttore delle sue ricerche critiche e storiche, è la ragione della sua partecipazione attiva alla vita politica. Egli, su questa frontiera, fu un combattente di prima linea, esposto alle incomprensioni ed alle calunnie dei nazionalisti tracotanti, molte volte solo con la sua intrepida costanza». Nelle elezioni provinciali del 1902 il Trinko fu eletto nel mandamento di Cividale e fu il primo prete ad entrare in Consiglio. In quell'occa- Ivan Trinko sione, rammenta il Menis, «La Patria del Friuli», giornale non certo sospetto di clericalismo, annotava che «il Trinko è di ingegno elevatissimo e largamente apprezzato per i suoi studi a Vienna e altrove... Letterato, storico, folklorista, musicista è uno dei rappresentanti della cultura e dell’intelligenza nel nostro seminario patriarcale». Precisa, poi, l’articolista: «Senza dubbio Ivan Trinko è la maggiore personalità che abbia mai espresso quella terra generosa e negletta e non meraviglia il fatto che il suo nome sia oggi divenuto la bandiera di tutti coloro che operano per la elevazione di quel popolo». Quindi, riferendosi sia all’EIlero che al Trinko, avverte che «i limiti delle loro figure sono già ben definiti dalla storia e sono palesi in quella stessa, alle volte ingenua, vi sione romantica della realtà che fu la categoria dominante del loro tempo» e che si può «facilmente rilevare come in essi manchi un aggancio vitale realistico alla cultura e alle tradizioni del Friuli autentico. Basti rileggere i primi versi della lirica dell’EIlero intitolata « Slavia » e dedicata proprio a Ivan Trinko: A la vostra bandiera, spiegata nel [ridente albore del mattino, forti fratelli slavi, io piego [riverente il mio fronte latino. E il poeta continua in questa costante opposizione fra grandezze latine ed esuberanze slave, dove, come ognun vede, non c'è più posto per un Friuli che non sia altro che un’appendice del mondo romano, senza individualità, senza civiltà originale. E’ la stessa visione che si riscontra in alcune poesie del Trinko, a esempio nelle due intitolate «Oglej» (Aquileia) e «Pad Ogleia» (Eccidio di Aquileia) ». tuzione republicana. Ed è, appunto, richiamandoci alla Costituzione repubbblicana che noi cittadini di lingua slovena della provincia di Udine ci permettiamo informarvi che ancor °ggi> dopo secoli, non godiamo ancora dei diritti riservati alle minoranze etniche e linguistiche, ep-perciò niente parità di diritti, ci si permetta dirlo, tra tutti i cittadini. Voglia tener presente, Signor Presidente della Repubblica italiana, la dimostrazione offerta, in piena libertà e lealtà, dai cittadini di parlata e origine slovena della Provincia di Udine or è un secolo quando venne bandito il referendum per l’annessione o meno del territorio friulano allo Stato italiano. Ebbene tutti quei cittadini, meno uno soltanto, hanno votato « sì » vale a dire per l’annessione. Tale votazione plebiscitaria non la si ebbe a caso. Essa si verificò perchè ogni cittadino di parlata slovena si sentiva certo che l'Italia, fresca delle sue vittoriose lotte risorgimentali e politiche e postasi sulla strada maestra delle conquiste democratiche e sociali, fosse in quel momento, o perlomeno stesse diventando, un Paese notevolmente più libero e progredito dell'Austria o meglio dell’Impero absburgico legato mani e piedi alle tradizioni feudali epper-ciò retrive e antisociali. Giovò al successo della votazione anche, e soprattutto forse, il fatto che tutti i cittadini di parlata slovena si erano entusiasmati dal-l'infiammato verbo di Giuseppe Mazzini e di Giuseppe Garibaldi i quali andavano vivacemente agitando ovunque i loro alti ideali di indipendenza, di umanità, di libertà e di giustizia sociale. E' un fatto di verità, ci sia perdonato l'ardire, che all'annessione è succeduto uno stato d’animo pieno di amarezza e di disillusione in quanto lo sviluppo storico, patrocinato da Mazzini e Garibaldi e assicurato dalla monarchia italiana durante le operazioni elettorali per il referendum, si indirizzò diversamente da come si attendevano e fermamente speravano i nostri antenati. E ciò lo sta a dimostrare il fatto che ancor oggi non ci sono abbastanza scuole e che la nostra lingua non solo non viene usata nell'insegnamento scolastico ma è considerata una specie di sottolingua, o lingua inferiore o manchevole. A questo proposito scienziati ed esperti in glottologia che hanno visitato i nostri paesi e i nostri territori hanno riconosciuto, e riconoscono, alle nostre popolazioni le più evidenti e peculiari caratteristiche di origine slovena. Una origine che risale a oltre un millennio, da quando cioè gli sloveni si spinsero fino nel Friuli installandovisi in varie località, e che, malgrado non sia mai giunto un riconoscimento ufficiale al suo stato di Comunità etnica e linguistica, la nostra Comunità, resistendo anche intrepidamente a ogni tentativo di sopraffazione e di snazionalizzazione, è riuscita a conservare non solo intatto il patrimonio della lingua madre ma anche a conservare gelosamente e con orgagliosa fierezza i propri usi e costumi. Nel ringraziarvi per la graditissima visita — la prima di un Presidente della Repubblica italiana — e nel porgervi il più lieto e sincero benvenuto, noi ci auguriamo che Voi, osiamo dire quale regalo per il centenario, prendiate a cuore la nostra causa rendendo valide e operanti nei nostri riguardi le leggi che si richiamano alla difesa e tutela dei diritti delle minoranze etniche e linguistiche.