Poštnina plačana v gotovini ^^^^^^L ^^ ^^^^^^W ^__________________k^________ ________F ______ fl^H^H^H^H^H^H^H^R ^I^^^HD^^^^^^^^^^Bi ^^^^^^^^^^^^^^^^^B ^^^^^L ^^A **>.. ^""'«»^¦¦^^¦^^V _^~k ^^^^^^^^H ^^^^^^^^ll ^^^^^^^H _^^_ ieffo XXI. Celie, petek 11. avgusfa 1939 Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 16. // Naročnina znaša mesečno po poSti 5 din, v Cclju z dostavo na dom po raznašalcih 5-50 din, za inozemstvo 10 din // UredniStvo: Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: levo // Telefon štev. 65 / / Račun pri poštnem cekovnem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 _______________Žtev. 33, Tuii kapital.. . V zagrebški »Novi riječi« je objavil Adam Pribičevič naslednji aktualni, za- nimivi in poučni članek v zvezi s stav- ko v rudniku Trepči: Rudarska družba »Trepča Mines Li- mited — London«, ki eksploatira rud- nik svinca, cinka in srebra pri Kosovski Mitrovlci, je dala 1. 1937. na akcijo v znesku 5 šilingov 18 pcnsov dividende ali skupno 447.000 funtov šterlingov, rezervnemu skladu je dodelila 125.000 funtov äterlingov, 92.000 funtov pa jc prenesla na nov račun. Imela je 166 milijonov dinarjev čistega dobička! Bi- lanca za 1. 1938. je bila najbrž še ugodnejša. To je eden največjih rudnikov v naši državi in zaposluje 3.000 ljudi. Zaradi svinčene rude ie nevaren 'za človeško zdravje. Mnogo naših delav- I cev je plačalo svojo zaposlitev v rudni- ; ku z zdravjem in življenjem. j Na nekaterih mestili v rudniku delajo | v vroči, zadušljivi temperaturi, ki pri- | haja iz podzemeljskih vročih vod. Nekoč j sem se spustil v največjo globino in ! ko sem hodil po teh mestih, sem dobil i več napadov omotice in nezavesti, tako da sem se komaj držal na nogah. Dejal sem takrat, da bi za 35 din ne hotel doli 8 ur na dan niti sedeti, kaj šele delati. Dante opisuje v svojern »Peklu« j slicna izparevanja oncga moevirja v peklu »che '1 quan puzzo spira«. | To še ni vse. Na nekaterih križiščih pričakuje Strahovit prepih delavce, ki odhajajo zuojni iz onih toplih hodnikov. Včasih delajo v vodi, tarn pa, kjer kop- ljejo rudo in jo nalagajo na vagončke, duši nesrečnega delavca dim, ki se dviga iz svinčenega prahu. Samo ljudje, ki jih je k temu prisilil j obup. se morejo izpostaviti takim de- j Taki delovni pogoji drotujo tukaj in i tudi drugod življenjsko silo našega na- roda, ki je edini naš kapital. Treba se je bolje hraniti in stanovati v boljših razmerah, da človek zadrži svoje telesno propadanje, ki je neizo- glbna posledica takega dela in življenja. Iz teh razlogov je minimalna mezda v znesku 35 dinarjev v takih razmerah nezadostna, ne glede na to, da so tudi življenjske potrebščine v tako odtfalje- nih rudnikih vedno drage, a so se pri nas in sploh povsod podraaile. Zato so zahtevali delavci povišanje plač in izboljšanje še nekaterih pogo- jev svojega dela in življenja ter so sto- pili v stavko, ko je podjetje odklonilo te zahteve. Zaradi tega morajo biti simpatije vsc naše dražbe na strani delavstva. Ce moramo z življenjskimi sokovi na- roda plačevati zlato tujim kapitalistom, potem naj iztočimo čim manj teh sokov _ narodntega telesa. Ti delavci so naši bratje, naša kri, naši državljani, dav- koplacevalci in vojaki in roditeiji bo- dočih naših vojakov. Oni bodo ostali v naši državi tudi takrat, ko se bo posušil potok zlata, ki teče iz Trepče v širni svet. Proti delavcem pa delajo nckateri naši sinovi, ki so na višjih položajih v službi podjetja. Se hujše pa je, da tudi nekateri nižji organi oblasti delajo proti delavcem in za podjetje. Obveščeni s,mo, da delajo isto tudi na nekaterih višjih mestih. Poudarjajo, češ da bo uspeh teh delavcev pobunil tudi delavstvo v drugih podjetjih in da bo tudi to delavstvo zahtevalo višje mezde. In potem, kakor vedno, kažejo na komunistično nevar- nost m iz naših kmetov s Kosova, iz Crne gore, Bosne, Hercegovine, Hrvat- ske, Srbije in Slovenije, ki samo pod pritiskom strašne bede prihajajo na to prekleto nevarno delo, delajo komu- niste! Ce bi pa pristali na to, da pro- dajo koščke svojih pluč za manj pensov, bi se izprcmenili v nedolžna jagnjeta. Na koncu hočemo povedati še besedo angleškemu pod jet ju: V njihovem. lastnem interesu ter v interesu njihovega posla in ! dobrega mišljenja našega naroda o angleškem ! Velik tokobki praznik v Zalcu Svecana otvoratev Sokolsksga doma kralja Petra ff. Sokolski in nacionalni Zalec je doži- vel v nedeljo 6. avgusta velik praznik: otvoril je svoj Sokolski dom, ki spada po svoji velikosti ter zunanji in notra- j nji ureditvi med najlepše in najpomemb- 1 nejše sokolske domove v Sloveniji. So- ; kolski dom nosi ime sokolskega stare- ] sine Nj. Vel. kralja Petra II. i V soboto zvečer je bila prirejena raz- ) j košna iluminacija nove sokolske trdnja- ' ve. V nedeljo zjutraj je pokanje topičev j naznanilo veliki sokolski praznik. Od 8. do 10. dopoldne so bile na letnem telovadišču pri Sokolskem domu akuš- ; nje za popoldanski telovadni nastop. | Ob 11. pa se je pričela svečanost raz- i vitja naraščajskega prapora Sokolske- j ga društva v Zalcu ob udeležbi velike sokolske množice. Društveni starešina ; br. Vilko Senica je po lepem govoru ) razvil lepi naraščajski prapor. Trbovelj- \ ska sokolska godba je zaigrala državno \ himno. Kumici s. Kukčevi in Karčičeva j sta po kratkih nagovorih pripeli trako- ve na prapor, nakar ga je z zahvalo prevzel naraščajnik Stamol. Svečanost \ je zaključil društveni prosvetar br. Pra- j ¦ protnik z lepim govorom. i Takoj po kosilu so se začele zgrinjati ¦ v Zalec velike množice sokolstva in na- j roclnega občinstva. Izredno močna je | bila udeležba celjskega sokolstva in na- ¦ rodnega Celja. V Zalee je med drugim prihitelo tudi sokolstvo iz Petrovč, Griž, \ St. Petra, St. Pavla, Gomilskega, St. ! Jurija ob Taboru, z Vranskega, Polzele, : iz Brasjovč, Soštanja, Velenja, Slovenj- i gradca, Mozirja, Gornjega grada, ! Vojnika, St. Jurija ob južni želcz., j Laškega, Brežic, Artič, Litije in Ljub- ' ljane." Iz Celja je prispela tudi čeia 39 ' ^ x . .-. - ^.—« -fc .. r*...... VTeIičasten sokolski spre\'od '. Ob 14. je krenil mogočcn sokolski j sprevod v trg, ki je bil ves okrašen z [ državnimi zastavami, cvetjem in zele- j njem. Povsod so tvorile špalir goste ; množice občinstva, ki je navdušeno j vzklikalo sokolskim četam in jih obsi- j palo s cvetjem. Sprevod je otvorilo 11 j konjenikov z državno zastavo na čelu. i Sledila je četa 39. pp. Za sokolsko god- ; bo iz Trbovelj sc je razvrstilo 19 dru- štvenih, naraščajskih in dečjih prapo- rov z župnim praporom na čelu, za nji- , mi pa je korakalo župno starešinstvo. | Sledili so.močni oddelki članov in Članic j v krojih, 43 krasnih narodnih noš, na- raščajnice, gasilska godba iz Zabukovce, { oddelek moške dece z lesenimi puškami, j j člani sokolske gozdne sole v Lokah pri | Mozirju, naraščajniki ter dolga vrsta \ članov, članic in naraščaja v civilu. V sprevodu je korakalo nad 800 oscb. Ta- ! ko impozantnega sprevod a Zalec še ni j doživel. narodu je, da manj brezobzirno eksplo- atirajo živo silo našega naroda. Mi vemo, s kakšne višine gledajo oni na nas Slovane in na nas Balkance. Culi smo, da je eden izmed njih postavil svojo nogo na pisalno mizo tudi celo pred nekimi našimi uradniki. Vemo, da so nekateri izmed njih poskušali pre- tepati naše delavce s paličicami po hrbtih, kakor pretepajo psa ali konja. Vemo pa tudi to, da je neki naš kmet udaril z lopato po tern gospodu, ki ga je pretepal po hrbtu, in mu dejal: »Ne tolči me! Nisem tvoj zamorec!« V mnogočem smo zaostali za Angleži. Toda ne zato, ker smo bili slabši, mar- več ker smo bili na strašnejšem mestu. In zato se ne smatramo prav nie za slabše od Angležev. Naj nas ne sodijo po peščici prodane gospode. Tudi v An- gliji so bill ljudje, ki so se prodajali, in tudi danes so tarn takšni, ki služijo Judeževe srebrnike z izdajo narodnih interesov. Bolje bodo pogodili, če nas bodo sodlli po onemu, ki jim je zalučal gornje besede. Zares, mi nismo Indijci, še manj pa Maori ali Hotentoti. . Sprejem kraljevega odposlanca in defile Sprevod se je ustavil pred Hmeljarno in se uvrstil v špalir za sprejem kra- | ljevega odposlanca. Ob 14.40 je pri- I spel pred Hmeljarno z avtomobilom od- j poslanec pokrovitelja svečanosti Nj. Vel. j kralja Petra II. g. podpolkovnik Stefa- . novič iz Celja, ki so ga zbrane množice | navdušeno pozdravile. Ko je kraljev ; odposlanec sprejel raport službujočega oficirja in pregledal častno četo, so ga pozdravili društveni starešina br. Vilko Senica v imenu Sokola, župan g. Vizo- I višek v imenu žalske občine in pa hčer- j ka šolskega upravitelja br. Pivca, ki je | izročila kraljevemu odposlancu lep šo- ! pek. Nato je odšcl kraljev odposlanec I pred Sokolski dom, kjer je bil pred ; njim defile sokolstva in vojaštva. ! Otvoritev Sokolskega doma I Kraljev odposlanec se je podal s | spremstvom na teraso Sokolskega doma, sokolstvo in narodno občinstvo pa se je | zbralo na prostranem letnem telovadi- j ! šču pred teraso. Ob 15. je spregevoril ; | društveni starešina br. Senica. Ko je v | začetku vzkliknil pokrovitelju Nj. Vel. j kralju Petru II., so pretresli ozračje vi- | harni vzkliki. Nato je prečital vdanost- ! no brzojavko Nj. Vel. kralju ter pozdra- I vil kraljevega odposlanca g. polkovnika Stefanoviča, sreskega podnačelnika g. ¦, ; Hartmana, župnega starešino br. Smert- ' nika, narodno vojsko, župana g. Vizo- : viška ter vse ostale udeležence. V svo- : jem govoru je podal kratek zgodovinski ; pregled dela za zgraditev Sokolskega [ doma v Zalcu in se zahvalil vsem, ki so | ; pripomogli *. uresničenju tega dolgolet- ' nega načrta. V imenu žalske občine je ' pozdiavii župan g. Vizovisek vac zasLop- nike in ostale udcležence ter vzkliknil Nj. Vel. kralju, sokolstvu in vojski. ¦ Društveni prosvetar br. Praprotnik je podal lep historiat akcij in naporov za , zgraditev mogočne sokolske trdnjave v Žalcu. Zupni starešina br. Smertnik je : poudaril sokolsko iniciativnost, požrtvo- ; valnost, marljivost in vztrajnost, ki je ' omogočila zgraditev ponosnega Sokol- skega doma. Zalski Sokol je bil deležen \ posebnega odlikovanja s tern, da je prevzel pokroviteljstvo svečanosti Nj. ', Vel. kralj Peter II. Sokolski dom v i Zalcu je dokaz sokolske tvorne sile tudi ; v casu, ko nas tarejo razne nevšečnosti j in težave. V novem domu naj Sokol i vzgaja mladino v samozavestne in nav- dušene državljane, ki bodo krepili naš narodni in državni organlzem. Svoj lepi govor je zaključil s svečano izjavo, da bo v sokolskih sreih vedno gorel pla- j men ljubezni do naše države in vdanosti j do našega sokolskega starešine Nj. Vel. kralja. Nato je odposlanec Nj. Vel. kra- lja g. podpolkovnik Stefanovič v imenu visokega pokrovitelja proglasil, da je Sokolski dom kralja Petra II. v Zalcu otvorjen. Godba je zaigrala državno himno, združeni moški zbori iz Zalca, Gotovelj in Petrovč pa so zapeli »Ej j trubaču« in »Planula zora«. Kraljev od- j poslanec in ostali gostje so si nato ogle- dali krasni Sokolski dom z veliko in vseskozi moderno dvorano. Ponosno po- slopje je delo ing. arch. Umeka iz Celja. ! Telovadni nastop Ob 16. se je pričel na letnem telova- dišču telovadni nastop, ki mu je priso- stvovalo okrog 3.000 gledalcev. Nasto- pili so vsi oddelki žalskega sokolskega okrožja in želi za svoje nastope navdu- šeno odobravanje. Sodelovalo je tudi { sokolstvo iz Celja in drugih krajev. j Viharnih aplavzov so bili deležni brata Konrad Grilec in Lesjak iz Celja 2a sijajni vrhunski vaji, vzorna vrsta pod vodstvom br. Grilca za mojstrske vaje na bradlji in drogu ter sokolska gozdna sola iz Lok pri Mozirju za precizno iz- vedbo komplicirane proste vaje. Ob za- ključku je vojaštvo v bojni opremi iz- vedlo učinkovito vajo v napadu in obrambi. Nato je članstvo in1 vojaštvo i ob igranju in petju himne »Hej Slova- ni!« in Pesmi sokolskih legij izkazalo pozdrav državni zastavi. Po telovadnem nastopu se je pričela zelo dobro obiskana in prisrena zabava. Zvecer je priredil žalski Sokol učinko- vito iluminacijo Sokolskega doma in bengalični ogenj. Nedeljska slavnost v Zalcu je izpri- čala nezlomljivo silo sokolstva v lepi Savinjski dolini, prav posebno pa še njeno tvornost in zmagovitost v nacio- nalnem Zalcu. | Franio Most t | V ponedeljck ob 23. je umrl po dol- gem trpljenju v Razlagovi ulici S v Ce- lju v 72. letu starosti ravnatelj v p. in trgovec g. Franjo Jošt, splošno znana in priljubljena celjska osebnost, Pokojni se je rodil 27. junija 1868 v \ Gotovljah pri Zalcu kot sin zavednega } slovenskega posestnika. Prve štiri letni- ¦ ke gimnazije je obiskoval v Celju. Ko je i bil v 4. razredu gimnazije, je pri cesar- ski maši skupno z drugimi narodno za- j vednimi gimnazijei, med katerimi so bili i tudi pokojni znanstvenik dr. Vatroslav ! Oblak, pokojni skladatelj dr. Anton \ Schwab, pokojni veterinar Dragotin Lo- i pan, sin takratnega slovenskega naduči- • telja Löpana na celjski okoliški šoli, pel :. državno himno v slovcnskem jeziku na- [ mesto v nemškem, zaradi Cesar je bil ; obenem z drugimi gjmnazijci izključen s celjske gimnazije. Gimnazijske štu- i dije je nadaljeval v Gradcu. Ko je od- : služil vojaški rok, se je leta 1891. nase- ; lil v Celju in se z vso vnemo in ljubez- j nijo* posvetil zadružnemu in nacional- i ncmu delu. Najprej je služboval kot uradnik v Južnoštajerski hranilnici in v Posojilnici v Celju, nato pa je postal ravnatelj Zadružne zveze in clan upra- ve Zveze slovenskih posojilnic v Celju. j Sodeloval je pri gradnji Narodnega do- I ma in vodil gradnjo in ureditev Zvezne I tiskarne v Celju. Dolgo vrsto let je urejeval celjsko zadružno glasilo »Za- drugo«. V začetku svetovne vojne je moral tudi on na fronto. Po prevratu se je vrnil v Celje in se posvetil trgovske- rau poklicu. Po vojni je bil tudi med ustanovitelji Splošne gradbene zadruge ! v Celju, v kateri se je do smrti z vso i vnemo udejstvoval kot podpredsednik, tajnik in blagajnik. Franjo Jošt je bil vse življenje odlo- čen in neustrašen narodnjak ter izredno marljiv in značajen mož. Bil je eden najstarejših članov celjskega Sokola, ki mu je pred vojno tajnikoval okrog deset let. oe pred nekaj leti se je udejstvoval v Sokolskem društvu kot telovadec. Kot navdušen pobornik sokolske misli si je iskreno želel udeležiti se vseslovanskih sokolskih zletov v Pragi, kar pa mu je bolehnost preprečila. Franjo Jošt je bil tudi soustanovitelj Celjskega pevskega društva, sodelavec v nekdanji Cital- nici, soustanovitelj Lovskega društva ter zvest clan raznih nacionalnih in kul- tumih društev. Kot iskren nacionalist je pripadal z vsem sreem Jugoslovenski nacionalni sitranki. Dokaz njegove nacio- nalne zavednosti in doslednosti je tudi dejstvo, da niso v njegovi rodbini ni- koli spregovorili nemške besede, marveč samo slovensko. Stran 2 »NOVA DOBA« 11. VIII. 1939 Stev. 33. Pokojni zapušča iskreno ljubljeno so- progo go. Marijo in tri otroke. Sin Ra- dovan je starokatoliški župnik v Celju, hčerka Darinka je soproga mornariške- ga inženjerja polkovnika Ošlaka, hčer- ka Marica pa soproga dr. ing. Kočevar- ja, ravnatelja tekstilne sole v Kranju. Najstarejši sin Zoran je bil zdravnik in je umrl pred poldrugim letom. V sredo ob 16.30 se je zbrala v Raz- lagovi ulici velika množica prebival- stva, da spremi pokojnega Franja Joäta na njegovi poslednji poti. Po cer- kvenem obredu, ki ga je opravil pokoj- nikov sin, starokatoliški župnik g. Ra- dovan Jošt ob asistenci župnika g. Segule iz Maribora in župnika iz Za- greba, je zapel moški zbor »Oljke« žalostinko, nakar je krenil dolg pogreb- ni sprevod skozi mesto na okoliško po- kopališče. Za križem je stopala celjska železničarska godba. Sledil je prapor Sokolskega društva Celja - matice. Za njim so korakali Sokoli v krojih in v civilu, člani JNS, člani Lovskega dru- štva s puškami, članstvo Celjskega pevskega društva ter drugih nacionalnih in kulturnih društev. Za duhovščino in vozom s krsto so stopali pokojnikovi svojci ter dolga vrsta pokojnikovih stanovskih tovarišev, prijateljev in znancev. Ko je pokojnikov sin g. župnlk Rado- van Jošt opravil pogrebne rao'litve ob očetbvem grobu na okoliškem pokopa- lišču, se je v imenu starokatoliške cer- kve poslovil od pokojnika z lepimi be- sedami starokatoliški župnik g. Segula. V imenu Sokolskega društva Celja-ma- tice je spregovoril pokojniku v slovo društverii starešina br. dr. Milko Hra- šovec in podčrtal pokojnikovo nacional- no in sokolsko delo ter njegovo nacio- nalno borbenost, odkritosrčnost, značaj- nost in njegov narodni ponos. Sokolski prapor se je trikrat sklonil nad grobom v zadnji pozdrav, nakar se je poslovil od pokojnega lovskega tovariša g. rav- natelj Zorko v imenu Lovskega društva, cigar soustanovitelj je bil g. Jošt, ki je pripadal društvu polnih 30 let. Lovski rdg je zadonel v zadnje slovo in streli iz lovskih pušk so izkazali lovskemu tovarišu zadnjo cast. V imenu Celjske- ga pevskega društva, cigar soustanovi- telj je bil pokojni, je spregovoril g. dr. Rajh, nakar je moški zbor CFD zapel >Spomladi vse se veseli«. Po molitvi pokojnikovega sina je železničarska godba zaigrala žalostinko, nakar so za- čele padati grude v zadnje počivališče nepozabnega pokojnika. Pranju Joštu bodi ohranjen časten spomin, svojeem naše iskreno sožalje! Politika Dr. Sfo/adinovič še vecfno Intrigira »Delavska politika« objavlja: Glavno glasilo JRZ »Samouprava« se huduje nad bivšem vodjo JRZ in pred- sednikom vlade ter mu očita, da še ved- no ijitrigira.> »Samouprava« nato na- števa svojemu bivšemu šefu kazni, ki so bile svoj čas izrečene nad politiki, ki so se zamerili ljudstvu in škodovali državnim in narodnim interesom. .— V starih Atenah so take politike iz- gnali iz domovine kot škodljivce drža- ve, stari Rimljani pa so jih celo po- slali na morišče. Tudi jugoslovenstei narod je že dovolj zrel za zmago nad oscbami, ki so se hotele vriniti za vr- hovne gospodarje v našem političnem življenju. — »Samouprava« je zelo spremenila svoje nazore o dr. Stoja- dinoviču. Tudi dušozahtevajo Iz govora, ki ga je imel grof Jurij Jelačič 10. avgusta 1861 v hrvatskem saboru v Zagrebu in zaradi katerega je bil interniran v Celovcu, posnemamo: »Da, gospodjte, ta ideja narodnosti me je prevzela, da sem že večkrat pred poedinci izjavil in si upam sedaj tudi v tern visokem domu izjaviti, da bi rajši videl naš narod sključen pod turškim jarmom, kakor pa pod izključnim vpli- vom drugih naših izobraženih sosedov. In to samo zato, ker sem prepričan, da naši narodnosti ne preti propast od Turkov, ker so Turki zadovoljni z imet- jem in včasih tudi s telesom, izobraženi narodi pa zahtevajo od onih, katerim vladajo, poleg imetja in telesa tudi še dušo, to je narodnost«. ttojadinovicevi Ijudje v tubotici »Hrvatski dnevnik« poroča, da so na vseh važnejših mestih v Subotici še se- daj Stojadinovicevi Ijudje, ki odkrito favorizirajo Madžarc in njihova društva proti bunjevskim Hrvatom ter njihovim prosvetnim in kulturnim orga-nizacijam. Rudnik Trepča Kakor poroča »Nova riječ«, je uprava ludnika Trepča pri Kosovski Mitrovici objavila ravno sedaj med delavsko stav- ko, da se je čisti dobiček tega rudnika v letošnjem drugem četrtletju povečal za eno šestino nasproti prvemu četrtlet- ju in to zaradi »povečanja proizvodnje in zmanjšanja splošnih gospodarskih stroškov«, torej tudi zaradi zmanjšanja delavskih mezd. ZVEZNA TISKARNA V CELJÜ izvršuje vsa tiskarska dela po zmemih cenah Južnotirolskih Nemcev ne bodo nasilno izselili Uradna poročila poudarjajo, da ni govora o nasilni izselitvi Nemcev, gre le za vpoklic vseh južnotirolskih Nemcev, da se vrraejo nazaj v svojo domovino v Nemčijo. Ta prostovoljna odselitev in preselitev 250.000 južnotirolskih Nem- cev bo osrečila vsakega, kdor doslej še ni dokazal, da je dober Italijan. Ta ita- lijansko-Jiemški sporazum je viden do- kaz resničnega prijateljstva med sosed- nima narodoma, ki bosta tako odstra- nila vsa medsebojna obmejna trenja, ki so sicer med narodi neizbežna. Po tern lepem vzgledu tudi niso brez podlage vesti, ki pravijo, da se bo tudi med nami in Nemčiio na sličen način še bolj utrdila dobra soseščina in pri- jateljsko razmerje, ki je v interesu otoeh narodov. Ureditev bo pri nas še lažja, ker je število prizadetih manjše in se da prav lahko obojestransko zamenjati. Angleško poso/ifo za due balkanski državi Diplomatski urednik angleškega lista »Sunday Dispatch« poroča, da sta dve balkanski državi nedavno iskali v Lon- donu posojilo, ki bi po vesteh iz finanč- nih krogov Cityja znašalo 4 milijone funtov šterlingov all nad 800 milijonov dinarjev. S posebnim sporazumom bi bilo nrejeno razširjenje trgovinskih od- nošajev z Veliko Britanijo, ki bi v ome- njenih dveh balkanskih državah kupo- vala predvsem les. Nemški kapital »Jugoslovenski kurir« poroča, da je večina delnic Splošne jugoslovenske bančne družbe d. d. v Beogradu prešla v roke nemškega kapitala. Glavni delni- čar tega velikega denarnega zavoda je sedaj Deutsche Bank. Za predsectoika upravnega odbora bo imenovan šef ju- goslovenskih narodnih socialistov, po- krajinski vodja Franc Neuhausen, nem- ški generalni konzul v Beogradu. Kri mu zavre . . . Angleški ministrski predsodnik Cham- berlain je izjavil, da tudi njemu zavre kri, kadar čita, kaj vse počenjajo Ja- ponci na Daljnem Vzhodu. Vofjfve na Malti Pri volitvah na otoku Malti je doži- vela italijanska nacionalna stranka po- raz v korist konstitucionalne in sociali- stične stranke, ki sta napram Angliji prijateljsko razpoloženi. Domale vesti — Nj. Vel. kralj Peter v Savinjskih planinah. V četrtek 3. t. m. popoldne jc krenil Nj. Vel. kralj Peter II. iz svo- jega dvorca v Kamniško Bistrico s svojim spremstvom na Kamniško sedlo, kjer je prenočil. Nj. Vel. kralj je bil na Kamniškem sedlu prvič že pred 5 leti. V petek se je turistovska družba našega mladega vladarja že ob 5. zjutraj podala Kino METROPOL Cefle Danes 11. zadnjikrat BELE NOČI PETROGRADA (Les nuits blanches de St. Petersbourg) Milijonsko francosko filmsko delo po motiyih romana Leva Tolstega, ki si osvaja povsod srea gledalcev — — Prekrasna glasba Gaby Norfay Jean Jonnel 12. — 13. avgusta Nekie v Tibetu (Lost Horizon) Do skrajnosti napet in mističen film s snežnikov notranje Azije — Ne- skončno pogorje Tibeta Ronald Colman Jane Wyatt V nedeljo MATINEJA samo ob 10. dopoldne na pot na 2399 metrov visoko Planjavo, potem pa čez Skarje na Korošico. Kra- ljevski turist je kot pravi planinec sam nosil nahrbtnik z dežnim plaščem, pre- obleko in seveda tudi malico, saj je pot od Kamniškega sedla na Korošico pre- cej dolga. Kakor na poti na Grintovec, tako je tudi na tej turi mladi vladar pridno sotografiral krasne gorske mo- tive, ki jih nudijo Kamniško planine z vseh strani. Z lahkoto in mladostno prožnostjo se je vzpenjal po strmih po- teh in dokazal, da je res pravi planinec. V Kocbekovem domu na Korošici so vla- darja pozdravili v imenu Savinjske po- družnice SPD gg. Andrino Kopinšek, inž. Lavrenčič, Stermecki ml. in Cokan iz Celja. Kralj se je zelo zanimal za Kocbekov dom, za reševalne pri- prave in za smučarske terene. Po kosilu, ki ga je pripravil oskrbnik Kocbekovega doma, je mladi vladar nadaljeval pot na Presedlaj. Ce- prav je medtem nastala kratka nevihta z dežjem, je družba z zavestjo, da se pravi turist ne boji vremena, vztrajala na svojem pohodu. Kakor vedno v po- le tnih dneh, je tudi to pot nevihta kraa- lu minila in mladi vladar se je s svojim spremstvom zadovoljen in veselo na- smejan ustavil pri veličastnem slapu Orličju v dolini Kamniške Bele, kjer je bil že pred leti na izletu s svojima kra- ljevskima roditeljima. Proti večeru je spet prispel v Kamniško Bistrico, od ko- der se je vrnil v soboto na Bled. Mladi vladar je bil očividno navdušen nad svo- jim izletom v Savinjske planine in jih bo brez dvoma ponovno obiskal. Turisti, ki so srečevali vladarja na njegovem pohodu po planinskih potih, so ga nav- dušeno pozdravljali s klici, ki so krepko cdmevali od gorskih vrhov. Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta se vrnila pretekli pe- tek zvečer z Nj. Vis. kneževičema Alek- sandrom in Nikolom iz inozemstva na Brdo pri Kranju. — Novi kovanci. Po odloku finanč- nega ministra pride 16. t. m. v promet nov kovan denar, in sicer srebrni ko- F. Č. : Spomifif 2 vsejiffiašfcega zleta (Dalje.) Zame je bila novost skupen nastop starejših bratov Junakov in moške dece s prostimi vajami. Naäo pozornost so priklenili nase vsakovrstni bolgarski narodni plesi, izvedeni dovršeno zdaj po večjih, zdaj o manjših skupinah. Pogled na tribune je nudil zelo pestro sliko. Kroji Sokolov in Sokolic, pome- šani s kroji Junakov in Junakinj ter z našimi in bolgarskimi narodnimi nošami, so tvorili cvetoče pisano polje, ki je kakor v vetru zašumelo, kadar so se poedine točke nastopajočih začele ali končale. Rediteljski odsek je imel v svo- ji sredi tudi sestre Junakinje. Svojo službo so opravljale z enako vestnostjo kakor njihovi tovariši. Pred nami je re- diteljica obzirno in ljubeznivo zaprla dvema damama solnčnika, da nista za- krivali gledalcem pogleda na telovadi- šče. Končalo se je pri prizadetih s sme- hom, brez vsakršnega ugovora. Naše brate in sestre je pridno nameščala na razpoložljive sedeže, prodajalce slado- leda in Limonade pa med izvajanji točk potisnila na stran, da nas niso motili. Ugajala si nam, sestra, ki bi bila v naših tečajih dobro došla z navodili, ka- ko je treba opravljati rediteljsko službo. V ponedeljek 10. julija so nekateri bratje in sestre posetili Rilski samostan, drugi so se napotili v okolico, v Knja- ževo in kopališče Bankijo. Neka druga skupina bratov in sester si je najela avtobus in se peljala proti planini Vitoš z namenom, da se nato povzpne če le mogoče na vrh. Tudi nas Je mikalo, da bi se jim pridružili in uživali razgled na Sofijo in okolico, toda nismo imeli opreme za turo ali pa smo imeli premalo dobre volje. Pri povratku iz Bankije je v avtobusu sedel poleg nas bolgarski kmet. Pokazal nam je vilo, kjer je bival Stambolijski, in dejal: »Bil je dober za nas in za vas«. V naši župi smo imeli obolelega brata starešino Sokola iz Smarja pri Jelšah. Z obvezo, ki jo je dobil pri bolgarskem Rdečem križu na zletišču, je vzbujal splošno zaskrblje- nost mimoidočih, tako da smo komaj sproti odgovarjali na razna sočutna vprašanja. Clanstvo in naraščaj naše župe sta se v torek zvečer sestala v re- stavraciji »Camkoriji« na družabni se- stanek. Petorica Celjanov, izvzemši ene- ga, ki je moral čakati na potni list, pa je že zjutraj istega dne zapustila Sofijo I in krenila v Varno. Rad bi videl še nastop jugoslovenske- ga naraščaja, a mi ni bilo dano. Pač pa mi je v Varni pripovedovala o našem naraščaju neka sestra Junakinja, ki se je bila ravnokar vrnila z zleta. O nasto- pu se je zelo laskavo izrazila. Ker po- znam naše brate naraščajnike in sestre naraščajnice z naših javnih nastopov, sem bil vesel, da so se tudi v Sofiji dobro odrezali in ponesli sloves po brat- ski Bolgariji. Na poti iz Sofije v Varno sem bil deležen mnogih izrazov iskrenega brat- stva. Takoj ob vstopu so me poedinci nagovorili in mi nato razkazovali pokra- jinske zanimivosti. Ob reki Iskru sem se čudil na primer iz slame in nekega trtja spletenim napravam, napetim od enega na drugi breg, po katerih se pešci uraynovesajo za prehod čez reko. Isker namreč večkrat naraste in v takih pri- merih brezobzirno podre in odnese le- sene mostičke. Neki Bolgar, očividno premožnejši kmetovalec, me je povabil v jedilni voz in pogovarjala sva se o naših in njihovih prilikah. Neki drugi pri mizi mi je zatrjeval, da je posebno vesel našega nepričakovano številnega obiska, ki služi medsebojnemu spozna- vanju in utira pot k slogi Slovanov. Prožil mi je desnico rekoč: »Sedem tisoč duš, sedem tisoč agitatorjev«. Moj go- stitelj je izstopil na postaji Plevni, pa sem mu moral slediti še v kolodvorsko restavracijo, četudi je imel brzovlak le pet minut postanka. V vozu so me ob- stopili bolgarski vojaki, potujoči v Su- men. Pridružila se je še bolgarska dija- kinja. Dolgo smo si ogledovali polja, travnike in vinograde. Povpraševali so me zdaj oni, zdaj jaz, kako pravimo temu ali onemu drevesu, tej ali oni rastlini, vse je prišlo na vrsto, karkoli smo zagledali pred seboj. Ugotovili smo skoraj povsod isti naziv. Hudovali so se nad menoj, zakaj napačno naglašam, ker bi se sicer prav dobro sporazumeli. Mladim pripadnikom bolgarske armade sem ponudil cigarete, toda le malokateri je bil kadilec. Z radovednostjo bolgar- ska mladina ni bila skopa, saj so me celo povpraševali, zakaj potujem sam brez žene. V Sumenu smo se poslovili in mi je vsak poedinec dejal: »Zdravej, naš brat!«. Ce ne bi tega sam doživel, bi ne verjel, da je v mladini zavest do naše skupnosti že tako globoko zasidra- na. Nekateri potniki so mi naročili, naj pozdravim Jugoslavijo, ali Slovenijo, ali Beograd, kakor je pač naneslo. — Iz pogovorov sem sklepal, da si mnogi Bol- gari predstavljajo Jugoslavijo kot zelo bogato državo. Na tihem sem si želel, da bi le bilo res tako. Večkrat sem ali- šal, da bi Bolgari ne mogli poslati v Beograd 7.000 udeležencev, kakor so Stev. 33. »NOVA DOBA« 11. VIII. 1939 Wwi 3 vanci po 50 in 20 din in kovanci po 2 din in 50 par iz mešanice aluniinija in brona. Te kovance so izdelali v državni kovnici. V Ljubljano je prišlo že šest vagonov riovih kovancev. Istocasno, ko bodo dali v promet novi kovani denar, bodo začeli jemati iz prometa sedanji kovani denar. Rok, v katerem bodo vzeli iz prometa sedanji kovani denar, znaša za kovance po 50 din šest mesecev, za kovance po 20 din, 2 din in 50 par pa eno leto. — Cetrtinska voxnina na gasilski kon- gres v Ljubljana velja za vse člane ga- silskih organizacij za prihod od 11. do 15. t. m. in za odhod od 13. do 18. t. m. Ce še nisi clan, se javi za podpornega člana pri gasilski četi svojega okoliša in dobil boš člansko (četno) legitimacijo, s katero imaš pravieo do četrtinske voz- nine na železnici. Hkrati kupi istotam kongresno knjižico z znakom za 7 din. Z legitimacijo in s kongresno knjižieo dobiš na odhodni žclezniški postaji obra- zec K -14 za 2 din in polovično vozov- nlco do Ljubljane. Vse skupaj shrani,' da ne izgubiš. Ko prides v Ljubljano, poskrbi, da daš la izkazila (kongresno knjižico in obrazec K -14) čimprej ži- gosati s kongresnim in železniškirn ži- gom. Z žig.osanimi izkazili imaš potem brezplačno vožnjo pri povratku. Kon- gresna knjižiea je vsakemu udeležencu gasilskega kongresa nujno potrebna, ker daje predvsem naslednje ugodnosti: 1) Znižano voznino po železnici. 2) Brez- plačen vstop na Stadion v nedeljo 13. in torek 15. t. m. 3) Brezplačen ogled gasilske razstave. 4) Brezplačno preno- eišče na skupnem ležišču na slami. 5) Znižano voznino na električni cestni železnici v Ljubljani. — Pravica zilruževanja in zborovanja l>o nasi zakonodaji in pruksi. V »Služ- benem glasniku« rninistrstva za notra- nje zadevc v številkah 6. in 7. letošnje- ga Ietnika je izšla izčrpna razprava g. dr. Otmarja Pirkmajerja, pomočnika bana v p. V razpravi so točno omejene pravice državljanov do združevanja, pravtako pa jasno doloeene meje pose- ganja državne upravne oblasti v svo- bodo združevanja in predvsem podrobno obdelana vsa navidez sporna vpraaanja, ki so nastala vsled neenotnega in neza- konitega tolmacenja zakona s stram or- ganov upravne oblasti. Notranje mini- strstvo je nedvomno v svojem službe- iiem glasniku objavilo to razpravo zato, da v bodoče poenoti prakso in prepreči nezakonitosti. Vsled tega pa je ta raz- prava, ki jc izšla v ponatisu tudi v tiskarni D. Gregorič v Beogradu, važna za društva in politične stranke in njih odbornike. Za vsakogar, ki'je v dobi re- žima dr. Stojadinoviča imel po3la s po- litičnimi zborovanji zlasti v volilni borbi v nas banovini ter posla s političnimi komisarji na volilnih shodih, bo raz.pra- va, ki je izšla v posebni brošuri, prav zanimiva in pouena ne glede nato, da so volitve 11. decembra 1938 že za narni. — Razstava nmlili /Jvali. Banska uprava bo priredila s sodelovanjem rej- r-kih organizacij in posameznih rejeev jih Jugosloveni v Soi'ijo, ker nimajo toliko denarja. Culi smo že večkrat, da je Varna razkošno svetovno kopališče, o lepoti smo se pa prepričali, ko smo se tarn mudili. Gotovo ostane vsem v spominu čarobna nočna razsvetljava, ki jo je najti le malokje. Bolgari so mojstri v urejevanju vrtov, kar je dokazoval sle- herni prostor v prostranem šetališču v Varni. Videli smo Evksinograd, kjer je blagopokojni Viteški kralj Aleksander stopjl prvič na bolgarska tla kot gost carja Borisa, ogledali smo si tudi sta- rodavni, v skale vdolbeni samostan Aladjo. Pravijo, da je bil samostan ustanovljen že v 3. stoletju, toda skala se je odlomila, tako da je ostalo le so malo sledov nckdanjega samostana. Iz okolice Sv. Konstantina smo dobro raz- ločili mesto Balčik, ki leži v Dobrudži v Romuniji. Motrili smo to mesto z ms- šanimi občutki. (Dalje prih.) Predno se od pel jet« na dopust, si ne pozabite preskrbeti Vašemu okusu pri- Jnernega čtiva, pisemskega papirja, al- bumov za Jfoto posnetke, nalivnili pores itd. pri tvrdki Karl Goričar vdv., CHje, Kralja Petra cesta 7. na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. septembra I. banovinsko razstavo malih živali ter izdelkov in priprav za rejo malih živali. Ta priredi- tev bo najveeja razstava te vrste. l::ir jih je bilo doslej v Sloveniji. — Tla/pis dvoh /dravniškili sl«Lb. »Sluzbene novine« z dne 31. julija raz- pisujejo dve zdravniški mesti v drž. bol- nici za duše.vnc bolezni v Novem Ce- lju in sicer me3to zdravnika sekunda- rija v 8. in zdravniškega pripravnika v 8. skupini. Rok za vlaganje prošenj bo potekel že v pon'edeljek 14. t. m. — Dunajska vremenska napoved za soboto 12. t. m.: Jasno, suho, topio, pozneje oblačno in nagnjenje k nevih- tam. Celie in offoilca c Iz umlništva. Urednik g. Rado Peč- nik je nastopil svoj redni dopust. V času njegove odsotnosti ga bo zasfopal g. Ivan' Prekoršek. c Odlikovanje najstarejšega celjskega obrtnika. V nedeljo je bila v hoteiu Pošti« slavnostna seia klobučarskih mojstrov, na kateri je bila g. Francu Šribarju, klobučarskemu mojstru v Ce- lju, izročena diploma o imenovanju za častnega predsednika Združenja klobu- čarjev dravske banovine. Gosp. Franc Šribar je starosta klobučarskih moj- strov v dravski banovini in menda tudi v vsej državi. Dosegel je že častitljivo starost 85 let in se udejstvuje kot sa- mostojen mojster že od leta 1881., torej 58 let. Gosp. Sribar je ustanovitelj Združenja klobučarjev v Celju in od 1. 1922. njegov predsednik. Gosp. Sribai- je narodno zavedcn m značajen mož ter je tudi v težki dobi narodnega t.rplje- nja in poniževanja pred vojno vsekdar odloeno izpričeva'1 svojo narodno zavest. Gosp. Sri bar ju iskreno čestitamo k lepe- mu iubileju in odlikovanju in mu želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva! IJerici tilaki 4o oaiazz, rrudtoaAkjz ^^^^MJVEČiA POMAfA TRGOVSKAHISAvJUGOSLAVIJI c Maturanti celjske ^imiuiziju iz leta JÖ09. se bodo sestali ob 30-letnici ma- ture v soboto 12. t. m. ob 20. v Celj- skem domu. Vabljeni so tudi študijski tovariši Slovenci, ki so maturirali na clrugih gimnazijah. Ti naj prijavijo udeležbo dr. Franu Kloarju, odvetniku v Celju. c Celjsko sokolsko okrožje opozarja pripadnike Sokola na javni telovadni nastop Sokolskega društva Vitanje, ki bo v nedeljo 13. t. m. popoldne v Vitanju c Gasilski koii^res v Ljubljani je vzbudil tudi v Celju veliko pozornost. Ker bo ognjemet na Stadionu v Ljub- ljani aranžirala tvornica »Pyrota« iz Ce- Ija, je prav ta točka za Celjane najbolj privlačna. Dosedaj je prijavljenih okoli 50 udeležencev, izgleda pa, da bo to šlevilo še narastlo. c Jo.sip Sa\'elli f. V ponedeljek ob 17.30 je umrl v celjäki bolnici po tež- kem trpljenju v 56. letu starosti upravnik celjske pošte g. Josip Savelli. Rodil se je 19. marca 1884 v Sempasu ¦ pri Gorici. Mnogo let je služboval kot ( poštni uradnik in pozneje kot upravnik . v raznih krajih Bosne. Leta 1925. je bil premeščcn v Celje v svojstvu šefa po- štne blagajne. Po upokojitvi prejšnjega : postnega upravnika je bil v oktobru Umor v Medlogu poiasstien! Razbojnik Alo/z Grebensekje dane$ prizBuaijvoj groznS zloiin Celje, 11. avgusta. Orožniška narednika Franc Bczjak in Alojz Muršec iz Velcn'ja sta v torek zvečer z zvijaeo in s tveganjem življenja aretirala v planiuski koči na Kozjaku nevarnega razbojnika Alojza Grebenška is Kavč pri Velenju in ga odvedla v Celje. Na podlagi Grebenško- vih navedb sta se podala omenjena crožnika v spremstvu po enega orožnika iz Zalca in St. Pavla pod vodstvom po- veljnika celjskc orožniške Čete g. major- ja Vindakijevica v sredo v Založe pri Polzeli. Tarn so našli in aretirali atlri domacine - Grebenškove pajdaše in sicer brate Andreja, Ivana in Avgusta Zgan- ka in Pavla Arha. Grebenšek je imel pri aretaciji pri sebi pištolo iznarnke »Steyer« kalibra 9 mm ter v pištoli 10 nabojev, v žepu .pa še 9 rezervnih patron. Ker se kaliber teli patron ujema s kahbrom nabojev, s katerima t-'.ta bila 23. junija umorjena gostilničar Anton Ocvirk in njegova že- na Rozalija v^ Medlogu pri Celju, je ta- ko j padel na Grebftnška sum, da je v zvezi s tern roparskim umorom. Grebenšek je s prva vse tajil, pozneje pa je priznal ne'kaj roparskih napadov in vlomov, ki jih je izvršil v Saleški in Savinjski dolini. Tik pred zaldiučkom redakcije smo izvedeli, da je Grebenšek danes dopold- ne končno tudi priznal na celjski orož- niški postaii, da je s svojimi pajdaai umoril in oropal Ocvirk.a in njegovo zc-no v Medlogu. Obenem je priznal tudi celo vrsto drugih težkih zločinov. Velenjskirna orožnikoma gg. Bezjaku in Muršcu ter celjskim orožnikom pod vodstvom g. majorja Vidakijevica iskre- no čestitamo k lepemu in popoluemu uspehu! 1937 imenovan za upravnika celjske po- šte. Bil je vseskozi korekten in ustrež- ljiv uradnik, narodno zaveden in znača- jen mož, navduyen pevec in prijeten 'družabnik. Godbeno društvo poštnih na- rnesčencev v Celju ga jc bilo izvolilo za oastnega predsednika. Odlikovan je bil z redoin sv. Save 5. stopnje. Pokoj- nemu bodi ohranjen lep spomin, težko priiiadeti rodbini naše iskreno sožalje! c Pevski koncert mariborskega »Ja- drana« \' Celju. Pevsko društvo »Ja- dran« v Mariboru, ki ima najboljši pevski zbor med vsemi emigrantsltimi zbori, bo priredilo pod okriljem dru- štva »Soče^< v Celju v nedeljo 20. t. m. od 10.to do 12. velik koncert v mestnem parku v Celju. Moški zbor 45 pevcev bo izvajal 17 narodnih in domoljubnih pesmi. 2e danes opozarjamo vso našo javnost na to prireditev. c Iz šolskc shižbe. Gosp. Janko Kra- mer, upravitelj II. drž. deske narodne sole v Celju, je upokojen. c Splošna graubeiia zadruga v Celju .poslujo tudi po smrti njenega doseda- njega poslovodje g. Franca Jošta dalje. Poslovodstvene posle je prevzel g. Alojz Kronovšek. Pisarna je na Glavnem trgu št. 6 v diugem nadstropju. Tarn naj zadružniki izvršujejo svoja plačila, tja naj se obračajo tudi v vseh ostalih zadevah. c Kazc očistil Sotesko so- vražnika. Takšen je bil za ta dan določeni bojni načrt. Vaji je prisostvovalo zelo ranogo gledalcev od blizu in dalee. Iz Celja, Mozirja in drugod so prispeli posebni avtobusi, ki so v kratkem času skoraj napolnili obšimi prostor v taborišču. Boj je bil zunaj taborišča. Izvedba je bila zelo učinkovita, k čemur so pripo- mogle številne rakete in petarde. Po končanem boju je številno občinstvo nagradilo borce z navdušenim aplavzom. Po boju se je pričela neprisiljena za- bava v taborišču samem. Tečajniki so razvijali točko za točko svojih komičnih nastopov. Le prehitro je napočil čas od- hoda, ko je tromba pozvala tabornike na počitek. Zadovoljni in z nepozabnimi vtisi smo se vraeali na svoje domove. Danes, v petek, se tečajniki poslovijo po tritedenskem bivanju od tega lepega zdravega kraja in nadomestile jih bodo naraščajnice in članice. Ob tej priliki se javno zahvaljujemo vsem številnim po- setnikom in dcbrotnikom in jim kličemo svoj taborni: Zdravo! Sport * Slovenski sportni klubi so odobrili akcijo hrvatskih nogometnili podsave- zov. V nedeljo dopoldne je bila v Ljubljani skupščina Ljubljanskega no- gometnega podsaveza. Skupščina je odo- brila akcijo zagrebškega, splitskega in osiješkega nogometnega podsaveza proti Jugoslovenskemu nogometnemu savezu v Beogradu in se z njimi solidarizirala. Med hrvatskimi podsavezi in slovenski- mi sportnimi klubi je bil sklenjen spo- razum. Hrvatska liga je sedaj s pristo- pom SK Ljubljane razširjena v hrvaL- sko-slovensko ligo. V nedeljo je bila v Zagrebu izredri'a skupščina novega Hrvatskega sportncga saveza, na kateri je bilo poročilo o sporazumu s sloven- skimi sportnimi klubi sprejoto z vihar- nim odobravanjem in navdušenimi ova- cijami Slovencem. * Visoka teniška zma^a miiriborsi«'- ga Zelezniearja. V nedeljo dopoldne je bil na teniščih SK Celja v mestnem parku prijateljski dvoboj med SK Ze- iczničarjem iz Maribora in SK Celjem. Zcbzniear je zmagal z 9:2. Posamezni rezultati so bili naslednji: Single: Mali (Z):Skoberne (C) 2:6, 6:2, 6:3, Goršek (C) :Podlesnik (2) 7:5, 12:10, Vampl (Z):Toplak (C) 6:1, 6:3, Skrobar (Z); . dr. Ivič (C) 6:0, 6:1, Gregorčič (Z) : Krell (C) 6:1,6:1, Mazi (Z) :Volkar (C) 6:1, 6:2, Slana (Z):Krell (C) 6:2, 7:5, Double: Skoberne - Goršek (C) : Mazi - Mali (Z) 6:8, 6:4, 11:9. Podlesnilr- Skrobar (2) :dr. Ivič-Volkar (C) 6:2, 7:5, Mazi - Vampl (2) : Toplak - Goršek (C) 6:0, 6:0. * Seja Okrožnega odbora LNP v Ce- lju bo v ponedeljek 14. t. m. ab 19. v kluibski sobi v Celjskem domu. Med dru- gim se bo obravnaval tudi sprejem SK Mislinje iz Slovenjgradca in SK Slova- na iz Guštanja v celjsko skupino. De- legati klubov naj se seje zanesljivo udeležijo. Iz naših kraiev Koniice Akcüa prof» „^oipodt?4* Konjice, 11. avgusta. Konjičani smo z velikim zanimanjcm eitali v zadnji številki »Nove dobe« objavljeni članek »Zanimiva akcija«. Rcs, časi se spreminjajo! Najboljši in najbolj vdani sodelavci »gospodovi« so se uprli. Sedaj so spoznali najboljši po- štenjaki iz nasprotnih vrst, da so imeli nacionalisti prav, ko so vedno obsojali početje »gospodovo«. Ljudstvo je uvi- delo, da se je zadnja leta godila velika krivica nekaterim nacionalnim ljudem, ki jih je »gospod« neusmiljeno prega- njal. Marsikateri stotak in tudi tisočak je bil po nepotrebnem iztrgan »neki su- hi veji« iz žopa samo zato, ker si je upala možato in upravičeno obsojati delo »gospodovo«. Ta »suha veja« je mnogo pretrpela v teh letih paševanja »gospo- dovega« ter je morala sebi in svoji rod- bini marsikateri grižljaj odtrgati od ust, da je bilo za razne nepotrebne stroŠKe in preganjanja. Ta »suha veja« je izdržala vse udarce pošteno in po- nosno. Ljudstvo to »suho vejo«, ki je , to postala po krivdi »gospodovi«, nc obsoja več za ta korak, ampak ga odo- brava ter odobrava tudi vse korake in akcije, ki jih je ta »suha veja« v zadnjih letih ukrenila. Ze sama akcija proti »gospodu«, ki jo je podpisalo mnogo najboljših in res najbolj poštenih konjiških rojakov, odo- brava korak »suhe veje«. Ta spomenica, čeprav podpisana od najboljäih verni- kov, najbrž ne bo nie koristila, kar so tudi »gospod« že sami na prižnici povc- dali. Upamo pa, da bodo podpisniki te spomenice tudi ostali pri besedi in iz- vajali konsekveiiee. V Konjicah se celo že govori o pro- storu, kje naj bi gradili novo pravoslav- no cerkev za te podpisnike spomenice. Iz raznih ozirov smo sicer mnenja, da naj ostane vsakdo v veri, v kateri so ga roditelji vzgojili. Ker se pa po- javljajo razni elementi, ki vero izkori- ščajo v politične svrhe, pozdravljamo tudi mi to akcijo, pa naj bi prišla s ka- tere koli strani. Vera naj bo svetinja vsem in vsakomur, ne glede na politično pripadnost. Prepričani smo pa, da bi bile Konjice, če bi moral »gospod« odpotovati, zopet tiste mirne Konjice, kakršne so bile pred »gospodovim« prihodom. Skrajni čas je, da se Konjice znebijo šibe, ki jih tepe že skoraj 20 let. Poudarjamo, da nimamo nacionalisti s to akcijo nobenega opravka. Somišlje- niki naj sami med seboj napravijo red. Rade volje pa bomo podprli njihovo akcijo, če bo potrebno. Iskreno želimo, da bi v konjiškem srezu zavladalo prijateljstvo in ljubezen med prebivalci, pa naj bodo katerega koli političnega prepričanja. V teh tež- kih in razburkanih časih nam je nujno potrebno mirno sožitje z vsemi pošteni- mi, kar je tudi na zadnjem zborovanju omenil Ciril Zagar v svojem govoru. Upamo,. da bodo merodajni tudi to uvideli in akcijo z iskrenostjo pozdravili k Vscm sokolskim društvom v konjiš- kem srezu! Opozarjamo vsa sokolska društva in vse sokolske pripadnike v konjiškem srezu na javni nastop Sokol- skega društva v Vitanju, ki se bo pričel v nedeljo 13. t. m. ob 15. na letnem telo- vadišču v Vitanju. Velike nacionalne važnosti je, da se te prireditve udcleži čim več članstva, da damo tako tudi zadoščenje agilnim sokolskim delavcem. k Lepa vzgoja... Ob priliki tako zvanega tabora Slovenske dijaške zve- ze v Konjicah je, kakor je objavila »Nova doba«, neki akademik oklofutal naraščajnika Sokola, ki je pozdravil z »Zdravo!«. Ta naraščajnik je Maks Grosinger in je izjavil, da je bil oni akademik jurist Leskovar is Oplotnice. Tudi drugi udeleženci so kazali slične tendence. V kopališču so razlagaü neki mlečnozobi iz onega tabora svoje na- zore o Sokolu, češ da Sokol povsod iz- ziva, nakar so jih tamkaj navzoče dame odločno zavrnile. Ko so ti !mladenici korakali v sprevodu mimo Kvasove hiše, da zažgo kres, so tarn med drugim kli- calitudi: »Dol s Sokolicamü«. Pri spre- vodu so njihovi politični vzkliki jasno kazali, da je to politična mladinska organizaeija, nikakor pa ne prosvetna. Vse kaže, da so vzgojeni v sovraštvu do Sokola zgolj enortransko polltično in da jim skupni narodni interesi niso mnogo mar. Na soli je visela razen državne zastave tudi trikrat daljša, ve- lika slovenska zastava. Solski upravitelj g. Bratuš, veliki prosvetni delavec v vrstah nasprotnikov in bivši starešina Sokolskega društva v Rečici pri La- škcm, torej ni upošteval, da zakon o zastavah še vedno velja. Po tem zakonu niti na privatnih hišah ne smejo biti druge zastave kakor državne. Predvsem pa velja to za državna in solska po- slopja. k Konjiško kopališče. Konjice so lep kraj in kakor nalašč pripravne za leto- višče. Letoviščarstvo se pa tu ne more prav razviti, ker manjka primerno ko- pališče. Dokler so bile Konjice samo- stojna trška občina, se žal ni posrečilo napraviti primernega lepega plavalnega bazena. Obstojalo je precej pomanj- kljivo občinsko kopališče pri žagi kne- za Windischgrätza. Vendar se je dalo j v tem kopališču vsaj malo plavati. Sa- mostojna obeina Konjice je to kopali- šče y redu oskrbovala in vzdrževala, ta- ko da je bilo ob pričetku kopalne sezije vse ponesnaženo, popravljeno itd. Vstopnina je znašala 1 din, pobiral jo je proti mali nagradi žagar in jo odva- jal občini. Sedaj je vstopnina zvišana na 3 din. Komasirana občina Konjice se pa za to kopališče ne briga mnogo. Šele konec julija so zmetali iz kopali- šča pesek, ki ga je voda nanosila, ven- dar je ostalo peska še toliko, da se še vedno ne da plavati. Ta pesek so na- metali kratkomalo na obrobni betonski zid. Na njem sedaj telovadijo kopajoči se otroci, tako da pada zopet nazaj v korito. Kopališče je ponesnaženo celo s človeškimi odpadki, širi neznosen smrad, oblačilne kabine niso bile že dolgo pometene in so tudi polne nesna- ge. Tla so na nekaterih mestih trhla in se utegnejo udreti pod nogami. Ograja na mostu čez Mlinšico je že drugo leto polomljena in odpadla, ena deska je že docela trhla in bi se tarn zadnjič nekdo skoraj ubil. Kopališče je zanemarjeno in prava sramota za Konjice. Menda se občina za to kopališče ne zanima, ker se g. arhidiakon ne hodi kopat vanj. Okrog cerkve pa delajo razne stvari, ki so prostor sicer res olepšale, neob- hodno potrebne pa niso bile in so veljale mnogo denarja. k Kje je socialni cut in ljubczßii do bližnjega? Zelo odličuo se je naša ob- čina pač izkazala pri odpuščanju na- prednih uslužbencev. Takoj potem, ko je bila trška obeina združena z okoliško ter je nova občinska uprava z županom Selihom prevzela posle, so odpustili ob- činskega nočnega čuvaja Slatinška, očeta 6 otrok. Slatinškova žena je šla prosit arhidiakona Tovornika, naj ima vendar usmiljehje z očetom 6 otrok. Arhidiakon Tovornik pa ji je odgovoril, da občina vendar ne more imeti takega lislučbenca, ki ima svoje otroke pri So- kolu! Prav tako so hoteli odpustiti tudi vojaškega referenta bivše okoliške ob- čine. Ko pa so poskušali ta re- fcrat dati tistim mladeničem, ki so jih pc goli politiki in protekciji sprejeli v službo, se je izkazalo, da so za to delo nesposobni. Zato so vojaškega referen- 1 ta, ki svoj referat dobro obvlada, obdr- f žali v službi. Pred kratkim pa so od- pustili občinskega redarja Friderika Rebernika, očeta treh malih otrok, in nočnega čuvaja Podlunška. Rebernaka so odpustili na zahtevo občinskegu od- ^bornika dr. Macarola. Rebernak je imel pred več meseci, menda konec aprila, incident z dr. Macarolom ob priliki neke odhodnice. Sredi julija je dr. Macarol zahteval na občinski seji, da morajo Rebernaka odpustiti. Občinski odbor je bil proti temu, da bi zaradi take malen- kosti odpustili občinskega očeta. Dr. Macarol pa je zahteval, da se mora to zgoditi, sicer bo on odložil mesto občin- skega odbornika oziroma člana občinske uprave. Nato se je večina uklonila in ubogega Rebernaka, ki je imel že 10 let službe, so odpustili. Proti nočnemu ču- vaju Podlunšku pa so uvedli disciplin- sko postopanje in Podlunška takoj su- rpcmdirali. Za Podlunška zadeva so ni lako obupna, ker ima posestvo, nckaj pokojnine kot invalid in odrasle otroke. Odpust Slatinška in Reberaaka je pa skrajno nesocialno dejanje, ki ga ob- soja in odklanja velika večina tržanov. Ifranjce Prebivalci Skomaria in Male gore bodo dobs si vodo Stranice, 11. avgusta. V dobi režlma JNS je uspelo pristoj- nim činitcljem v Konjicah dobiti sred- stva za zgraditev vodovoda na Strani- cah. Veliko zaslugo za ta vodovod, ki preskrbuje gornjo vas Stranice z dobro pitno vodo je treba pripisati bivšemu podbanu g. dr. Pirkmajerju. Ker pa prebivalci Male gore od tega vodovoda niso imeli nobene kori3ti, je bilo že ta- krat predvideno, da zgradijo na Mali gori vsem petim posestnikom cisterne. Mala gora, ki leži nekaj nad 1000 m nad morjem, je brez vode. Vseh pet po- sestnikov, ki so že itak revni zaradi slabe zemlje, je moralo po več ur daleč po vodo v dolino. Trije posestniki so dobili zadnja leta cisterne, najvišji No- vinšek in najnižji Malič pa sta še danjs 1:rcz vode. Tz-^loda, da je tukaj igi-uio vlogo tudi politično prepričanje. Po številnih prošnjah in intervene!jah je sedaj gradbeno ministrstvo dovolilo kredit za te dve cisterni v znesku 60.000 d!n. Ko smo po našem prijatelju Cirilu Zagarju preieli to novico, smo jo takoj javili piizadetima posestnikoma, ki z veseljem pričakujeta, da se bo njuna želja končno uresničila. Tudi naša najvišja pohorska posto- janka Skomarje bo deležna kredita v zncsku 150.000 din za vodovod. Tudi tu- kaj je bil vodovod že leta 1933. predvi- den, za kar se je mnogo trudil pokojni posestnik in trgovec Ivan Kovšo iz Skomarja. Dolgo smo čakali, konöno smo pa le uspeli. Vsem, ki so se zanimali za to zadevo, najlepša hvala! Merodajne pa prosimo, da bi pričetek teh del čim bolj pospešili in oddali dela tistim, ki bodo jamčili za dobro in solidno izvedbo, Težko zbran ljudski denar se mora tudi koristno vložiti. Nedelja 31. julija bo ostala prebival- cem konjiškega sreza v prijetnem in trajnem spominu. Gostje iz vseh sre-" zov dravske banovine, ki so priredili izlet v naš srez, so napravili s svojim lepim in odločnim nastopom najboljši vtis na vse prebivalstvo konjiškega sreza. ^elimo, da bi se taki izleti vsaj eu- krat na leto ponavljali. Od izletnikov dobivamo še vedno zahvale za lepi spre- jem in za gostoljubnost, ki so jo uživali v našem srezu med poštenim narodnim prebivalstvom. Vifanie Sokolski nastop Vitaiije, 11. avgusta. »Slovenska Crna gora« bo praznovala v nedeljo 13. t. m. svoj praznik z na- stopom tukajsnjega sokolskega društva, ki bo obenem obračun dela v telovadnici v encm letu. Nastopili bodo vsi oddelki, ki se za nastop marljivo pripravljajo. ¦ Malo je sokolskih društev, ki bi se mo- i rala tako boriti za svoj obstanek, kakor , vitanjsko. Društvo nima nikakega svo- jega prostora, niti letnega telovadišča, niti primerne telovadnice. Zato je nje- gov ideal, da zgradi. Sokolski dom, ki Štev. 33. »NOVA DOB A« 11. VIII. 1939 Stran 5 naj bi bil središče vsega nacionalnega življenja v Vitanju. Uresnicenje tega ideala si je zastavilo nekaj idealnih So- kolov. Večji del podpore pa moremo pričakovati le od zunaj. Seveda je do postavitve doma še daleč, toda: kamen do kamna palača ... Kraj sam na sebi je po izreku zna- nega turista - pisatelja g. Badjure dru- ga Kranjska gora in ni čudno, da se je kraja prijelo ime »Slovenska Crna go- ra«. Krasna okolica s smrekovimi go- zdovi, 500 m nad morjem, nudi vsako- mur nepozabne vtise v tern, lepem ko- ščku slovenske zemlje. Zato ne boste s svojim obiskom podprli samo tukajšnje- ga društva, ki pričakuje od Vas pred- vsem moraine, pa tudi materialne pod- pore, marveč boste omogočili tudi sami sebi lep užitek ob pogledu na Vitanje z okolico. Zato vabimo vsa sosedna društva, prijatelje sokolstva in tudi oddaljenejša društva, da nas v nedeljo obiščejo. Iz Celja bo vozil v nedeljo ob 14.30 izpred gostilne »Branibor« poseben avtobus za polovično ceno 15 din tja in nazaj. V nedeljo 13. t. m. ob 15. na svidenje v Vitanju! Št. Jurii ob i. z. j Izlet na Lisco. V nedeljo 13. t. m. bo priredilo naše sokolsko društvo izlet na Lisco. Odhod z jutranjim vlakom ob 6.36 do postaje Breg pri Zidanem mo- stu, povratek ob 20.44. Vozni listek (nedeljski) stane 20 din in si ga naj vsakdo sam nabavi. Vabljeno je tudi netelovadeče članstvo in Sokolu naklon- jeno občinstvo. Ob slabem vremenu bo izlet preložen na nedeljo 20. t. m. j Gasilska slavnost. V nedeljo 30. ju- lija je imela tukajšnja prostovoljna gasilska četa blagoslovitev svojega Ga- silskega doma, združeno z domačo vese- lico, ki je moralno in gmotno prav do- bro uspela. Veseli nas, da so vrli mladi gasilci vztrajali na tern, da so kljub prepovedi postavili plesni oder, na ka- terem se je občinstvo lahko brez vsa- kega pohujšanja vsaj malo zabavalo. Le pogumno tako naprej! Žafec ž Zahvala. Vscm, ki so s sodelovanjem ali s prispevki in darili pripomogli, da je svečanost otvoritve Sokolskega do- ma v Zalcu dne 6. t. m. tako veličastno uspela, so. uprava Sokolskega društva v Zalcu najtopleje zahvaljuje. Iv. Rupert-Trnava r Uprizoritev operete »Planinska ro- ža«. V našem prostranem gasilskem do- mu je bilo že mnogo zanimivih priredi- tev, s katerimi je bilo občinstvo zelo za- dovoljno. Naši pevci, ki jih vodi nadar- jeni pevovodja g. Tone Tržan, pa bodo uprizorili v nedeljo 13. t. m. in na Ve- liki Šmaren 1.5. t. m., obakrat s pričet- kom ob 16., najnovejšo opereto Radova- na Gobca »Planinsko rožo«. Naslovno vlogo bo pela naša priznana pevka gdč. Vera Plaskanova. K predstavama vabi- mo vse prijatelje lepega petja in kul- turnega užitka. flovenjgradec s Skupšcina JNS in OJNS v Slovcnj- gradcu. V nedeljo 13. t. m. ob 10. do- poldne bosta sreski skupščini JNS in OJNS v kinodvorani hotela Goll v Slo- venjgradcu. Obvestite o tem vse somiš- ljenike, prijatelje in znance in udeležite se skupščine v čim večjem številu! s Odhodnica brata Zilierla. V soboto zvečer se je zbrala sokolska družina, da se poslovi od svojega zvestega telovadca in igralca - diletanta brata Bojana Zi- herla. Prednjaäki zbor je priredil zaradi medsebojnega spoznavanja članstva dru- žabni večer združen z odhodnäco. V ime- nu društva se je poslovil od odhajajo- čega brata br. starešina Ivan Rojnik, v imenu igralcev br. Mravlje, v imenu te- lovadcev pa br. načelnik Karli Pruš. Za poslovilne besede se je brat Ziherl iskre- Jio zahvalil. V svojem odgovoru je iz- javil, da bo ostal vedno Sokol po srcu in prepričanju. V veselem razpoloženju je potekel družabni večer ob zvokih godbe. s Herman Bizjak. Redki so jubileji neumornega in požrtvovalnega sportne- ga dela na našem podeželju, kajti vse boljše igralce podeželja navadno pobe- rejo tnestni klubi. Kljub temu pa se la- hko naše mestece postavi s Hennanom Bizjakom, bivšim igralcem Primorja in , ISSK Maribora. Kdo ne pozna tega ti- j hega in mirnega igralca! 20 let poteka te dni, odkar je stopil na zeleno polje in odkar se častno udejstvuje v nogo- metnem sportu. V nedeljo, ob priliki tekme s SK Trbovljami, mu bo klub priredil malo proslavo, a ne mislite, da z darili, odlikovanji, pokali in drugim, ne, z iskreno zahvalo se mu bo klub oddolžil za njegovo neumorno delo v klubu, saj ie kapetan moštva, trener, podpredsednik, sodnik. Povsod, kjer je treba delavcev, najdemo našega ne- umornega Hermana. Cestitkam njegovih klubskih tovarišev iz prejšnjih klubov in | iz sedanjega kluba se pridružujemo tudi mi z željo, da bi praznoval še trideset- letnico čil in zdrav na zelenih poljanah. s SK Disk iz Domžal v Slovenjgradcu. Iznenadenje pripravlja SK Mislinja svoji publiki. Tekma za tekmo: v ne- deljo Trbovlje, v torek, na praznik Domžalčani. Začetek tekme v torek ob 16. s Žalostne posledice alkohola. V petek 4. t. m. zvečer je prišel Franc Pečnik, podnajemnik pri Vinku Plešniku, po- sestniku v Skornem pri Smartnem, vi- njen domov. V svojem stanovanju je začel kričati in zmerjati svojega gospo- darja Plešnika, ki mu je bil zaradi ne- rednega plačevanja odpovedal stanova- nje. Plešnik je stopil v Pečnikovo sta- novanje in začel Pečnika miriti, ta pa je v vinjenosti pograbil lovsko puško, pomeril proti Plešniku in sprožil. Sibre so zadele Plešnika v desno stran prsi. Plešnika so pripeljali v slovenjegraško bolnico. Pečnik se bo moral zaradi svo- jega dejanja zagovarjati pred sodiščem. s Sport. V nedeljo 13. t. m. bo gosto- valo v Slovenjgradcu moštvo SK Trbo- velj iz Trbovelj proti domačemu klubu SK Mislinji. Mislinja bo v nedeljo pre- izkusila nekaj novih igralcev in upamo, da bo tekma med obema moštvoma zelo zanimiva in napeta. Začetek tekme ob 15.30. s Nesreča ne počiva. Dne 4. t. m. je podiral 57-letni Anton Ločniškar, tesar iz Trbonj pri Vuzenici, smreke v gozdu posestnika Ivana Korata. Pri delu je padla podžagana smreka nanj in mu zlomila nogo. Prepeljali so ga v slovenj- graako bolnico. Laško Beseda mladini Laško, 11. avgusta. Politični viharji, ki v poslednjih le- tih udarjajo v nastopajoče generacije, groze, da se bodo. te generacije delno prav tako moralno izpridile kakor opa- žamo v delu starej,še generacijje. Kam to vodi, je slehememu, na duši in po značaju normalnemu človeku jasno. V nadaljevarrju tega zla, ki se je širo- ko razpaslo v vseh krajih naše domo- vine, ne moremo iskati dobrin, ki jih narod težko pričakuje. Politična morala je padla tako glo- boko, da grozi upropastiti še ono, kar so neustrašni borci ustvarili s svojim idealizmom. Se nikoli po vojni ni bilo pri nas toliko političnih špekulantov in političnih brezdomcev, kakor danes. Tako srečamo samo v Laškem skoraj na vsakem koraku političnega izprijen- ca in političnega lenuha. Tu vidimo bivšega sokolskega in nacionalnega ideologa, ki so mu tekle solze po obra- zu, ko je svojčas govoril mladini o ve- likem smotru in poslanstvu nacionalne misli. Na drugem koraku srečamo ose- bo, ki se izživlja v filateliji in v tem, da danes, ko ii tako narekujejo prili- ke, napada po laških gostilnah mlade nacionalne borce in njihovo delo, s katerim odkrivajo v »Novi dobi« vprav drastične priimere politične in osebne nepoštenosti in neznačajnosti z name- nom, da jih vsaj v bodoče preprečijo s pomočjo one javnosti, ki ima moralo v sebi. Ljudi, ki kritizirajo naša poročila saimo zato, da ne bi bili premeščeni 14 km iz Laškega, pač niso vredni dni- gega kakor javnega preziranja in spa- dajo kot moralni zapeljivci na indeks. Na tretjem koraku srečamo družbo, ki jo pohlep po časti in koristolovski na- goni tirajo tako daleč, da izigrava svojedobna lastna načela in prepriča- nje, torej to, kar daje moškemu svetu naziv — moža! Na četrtem koraku na- letimo zopet na ljudi, ki so se svojčas zavijali v sokolske kroje, a se danes odevajo v protisokolska oblačila. Res žalosten pogled na ohranjene slike, na katerih vidimo med nacionalnimi borci- idealisti takšne obraze! Na petem ko- raku vidimo skupinico, ki se trka na nacionalne prsi na nacionalnih tleh in med nacionalnimi borci, na drugi strani pa so pripravljeni na vsakovrstne kom- promise celo tako daleč, da bi s tem nasprotniku odprli vrata in pripravili pot za razrušenje vsega, kar so odločni nacionalni borci ustvarili v dvajsetih letih s požrtvovalnim in nesebičnim de- lom. Vse zgolj zato, da lahko nemoteno in brez žrtvovanja ždijo, kakor zaupno govorijo, v tako zvani »zlati sredini«. Mladina! Ljudi s takimi lastnostmi ne moremo imenovati drugače, kakor izprijence in moraine pokvarjence. Ljudje takega kova so izvor vsega da- našnjega gorja, ki ga naši neustrašni in na vse pripravljeni borci trpe na lastni koži, in ki ga ie v preteklosti trpel naš narod, ter bodo tudi v bodoče krivi vsch tegob, ki jih bo moral pre- našati narod. Ne čudimo se kmetu na- sprotniku, ki se bori proti nam v svoji nevednosti in nešolanosti, ker ne sme svobodno misliti. Baš zaradi tega mora pasti še težja obsodba poštenega in značajnega ljudstva na izdajalce vzvišenih nacionalnih idealov, ker so to- liko inteligentni, da se svojih nezna- čajnih dejanj v polni meri zavedajo. Sveta dolžnost mladine je, da v vsa- kem kraju uvrsti te ljudi v seznam, v kolikor tega že ni storila, in da začne proti njim neizprosno akcijo, kakor so oni neizprosni napram nam. Clovek se razlikuje od živali po svoji dušcvnosti in svojem razumu. Značaj in doslednost pa opažamo celo pri živalstvu. Ali naj zdravi, razumni in značajni ljudje — pravi možje in fantje, ki po vrlinah člo- veštva pojmujejo življenje in srečo na- roda, dopuščajo, da bodo izvestni člani človeške družbe s svojo pokvarjenostjo upropaščali našo idealno mladino in unicevali sadove njenega dela? Ali naj se mladina v moralnem pogledu še na- dalje izprija na vzgledih teh moralnih izprijencev? Kakor gnoj ne spada na javna mesta, tako je tudi treba ukreniti s političnim gnojem. Poštenjaki in zna- čajneži se bodo tem izprijencem izog- nili in ne bodo poslušali njihovih hinav- .«¦•kh bcsed. Mladina! Te besede veljajo Tebi. Utiri se na nacionalnem tiru, ne skači z nje- ga! Boljše je trpljenje nego zani- čevanje. Fantje! Postanite borci, odloč- ni in neizprosni proti vsemu, kar narodu škoduje. Ne oprijemljite se importiranih ideologij-provizorijev, pod katerimi mo- raš gaziti osebno svobodo in naravne pravice sonarodnjaka. Iztrebi izvržke, ne postani sam pijavka naroda! To je pot do narodove sreče in blagostanja. Resniina deistva iz zgodovinellaškega gasffsfva Laško, 11. avgusta. V Mariborskem »Večerniku« z dne 2. t. m. je izšel članek »70 let narodne borbe laških gasilcev« s podpisom g. Franja Gerkmana iz Laškega. Mi se ne bi spuščali v ta razmotrivanja, če bi vsebina navedenega članka res ustrezala resnici. Da bodo laška javnost in tudi gasilci sami pravilno obveščeni o zgo- dovinskem razvoju gasilstva v Laškem od početka do danes, smo se odločili po skrbno zbranem materialu, ki smo ga posneli iz stare laške kronike v mest- nem muzeju, ki jo je vzorno spisal po- kojni šolski upravitelj in kronist Karel Valentinič, ki je bil tudi sam gasilec, priobčiti ves stvarni zgodovinski razvoj gasilstva. Podatke smo črpali tudi iz stare domovinske knjige na mestni ob- čini, iz izjav najstarejših gasilcev in smrtnih analov. Zaradi morebitnih zavi- janj dejstev po nasprotnem časopisju opozarjamo vso javnost že v naprej, da nimamo namena zagovarjati stare ger- manske pripadnike in z njimi združene zgodovinske dogodke. Gasilskega arhiva izpred leta 1918., ki je bil pisan v nemščini, laška gasil- ska četa sploh nima, ker ga je leta 1918. neki gasilec zažgal iz neznanih razlogov. Zato tudi ni mogel dobiti pi- sec članka izpopolmtve iz arhiva. Ni res, da so bili v pripravljalnem odboru za ustanovitev gasilske čete Gustav Ulich, Jakob Laznik, Karel Valentinič, Karel Veber, Jernej Kačič, Josip Zupan, 32. ZAGREBACKI ZBOR il JlBFiiBl^k vzorčnl seiem ^*S& 26. VIII.- I»w 4. IX. 1939. Na železnicah brezplačen povratek, na ja- dranskih parobrodih višji razred za ceno niž- jega, na avionih 10% od 21. VIII. do 9. IX. Miha Vorina, Matevž Czerny. Graška »Tagespost« je poročala 8. oktobra 1895 o poteku svečanosti 25-letnice takratne- ga laškega gasilskega društva pod vod- stvom Adolfa Webra, ki se je na slav- nostni seji spominjal ustanoviteljev društva ter jih je s posebne listine pre- čital vsemu članstvu. Ti so: Franc Tie- ber, Konrad Amon, Karel Heintze, Jurij Rosman in Ivan Ranner. Franc Tieber je bil prvi častni načelnik in blagajnik hkrati. Ta pripravljalni odbor je izvolil končno društveno upravo, v kateri so bili: dr. Ivan Povše, načelnik, Konstan- tin Trapp, tajnik in Oto Withalm, bla- gajnik. Takrat je pristopila k društvu kot podporna članica Ana Amonova, ki je članica še danes, a se je ni ob 70-let- nici nihče spomnil, dočim so prejeli dru- gi odlikovanja in pohvale ter bili celo deležni podoknic. Tudi ni res, da je bil ob ustanovitvi načelnik Karel Veber, marveč je bil takrat načelnik dr. Ivan Povše, ki ga je nasledil Adolf Weber (in ne Karel). Clani Gustav Ulich, Ja- kob Laznik, Karel Valentinič, Karel Weber, Jernej Kačič, Josip Zupan, Miha Vorina in Matevž Czerny niso bili usta- novitelji, temveč so pristopili k že usta- novljenemu društvu kasneje kot redni člani. Zanimivo je, da imajo gasilci v svo- jem domu sliko, z dne 20. septembra 1870. Na zadnji strani slike so v nem- ščini navedena imena ustanoviteljev društva, ki so slikani na sprednji strani, dočim navaja g. Fr. Gerkman v »Večer- niku« povsem druga imena ustanovite- Jjev. Niti imena na tej sliki sama niso pravilna, ker smo po občinski domovin- ski knjigi ugotovili, da Schreieck ni bil Franc, ampak Avgust, da Sastanschek ni bil Ivan, ampak Mihael, da Gluschitz ni bil Valentin, ampak Matevž, da Va- bitsch ni bil Karel, ampak Franc. G. Gerkman je namreč dal nalog nekemu gasilcu, da je hodil s to sliko po Laškem okrog starih gasilcev, da mu povedo, kdo je ta in ta. V hitri naglici so natip- kali seznam teh »ustanoviteljev« in ga prilepili pod sliko kot končnoveljaven dokument gasilske zgodovine. Tudi ni res, da je prvemu slovenskemu gasil- skemu načelniku sledil Blaž Zupanc Čez nekaj mcsecev, marveč je bil prvi slo- venski načelnik samo 14 dni vodja, na- kar je to funkcijo prostovoljno odložil. Prav tako ni res, da je g. Košir odlo- žil načelovanje zaradi izigravanja neka- terih oseb, temveč ga je odložil zaradi novih uredb in gasilskega zakona ozi- roma njegovih določil. Tudi ni res, da je Franjo Gerkman industrijec, marveč je samo res, da je tovarnar samo g. Ludvik Gerkman, Fra- njo Gerkman pa prokurist, kar je proto- kolirano pri Zvezi industrijcev v Ljub- ljani. Dalje pravi, da so bili v prvem poročilu »Večernika« namenoma izpu- ščeni: Weber, Bast, Benedek in dr. Roš, dočim kljub temu, da so bili Nemci, na- vaja imena: Franc Tieber, Gustav Ulich, Konrad Amon itd. Govori tudi o turob- nih časih narodnega zatiranja. Da ne bo žongliral s frazami, naj omenimo, da smo Laščani doživeli baš po njegovi za- slugi prav tako turobne case v obliki ponesrečenih komasacij. Naravnost iro- nično piše v svojem članku, ko pravi, da je dr. Roš prevzel mesto predsednika gasilcev v Laškem, on pa je bil za pred- sednika izvoljen. Da, res je bii äzvo- ljen« z enim sameatim glasom večine po temeljiti zakulisni akeiji in splošno znanih metodah. (Dalje prih.) l .------------------ I 1 V prerani grob... V ponedeljök ob ! 9. dopoldne smo spremili k poslednjemu s počitku na domače pokopališče mlado gospo Julko Kunejevo, roj. Urankerjevo Stran 6 »NOVA DOBA« 11. VIII. 1939 Stev. 33. Pokojnica je bila poročena z g. Viktor- jem Kunejem, mornariškim narednikom v Novem Sadu 15 mesecev. Kruta usoda jo je po težkem trpljenju v starosti 23 let iztrgala iz življenja in zakonske sre- če. Pokojna je bila izredno blagega zna- čaja z resnim pogledom na življenje. Bila je predsednica društva mladenk, v cerkvenem zboru odlična pevka, vneto pa je tudi sodelovala na gledališkem odru. Ko je domači komponist g. Rado- van Gobec 1. 1935 dva dni pred uprizo- ritvijo svoje operete »Hmeljske prince- se« izgubil drugo vodilno igralko, mu je takoj velikodušno priskočila na po- moč Julka v vlogi vile Zore in se v dveh dneh odlično pripravila na pevsko vlogo Takratni soigralci so ji sedaj pri posled- njem spremstvu zapeli pred domačo cer- kvijo »Vigred«, ob odprtem grobu pa »«Jlovek glej...« Msgr. dr. Kruljc je imel v srce segajoč poslovilni govor. Sorodniki, prijatelji in znanci so pokrili njeno gomilo s številnimi venci in šop- ki. Pokojni bodi ohranjen lep spomin, težko prizadetim staršcm, bratom in se- stram, zlasti pa soprogu Viktorju, iz- rekamo iskreno sožalje. 1 Umrl je v eetrtek zvečer v starosti 51 let po dolgem trpljenju g. Franc Fabjančič, vojaški referent na sreskem naeelstvu v Laškera. Pogreb bo v sobo- to ob 17. iz hiše žalosti na pokopališce v Laškem. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! 1 Sokolsko društvo v Laškem poziva vse svoje pripadnikc in Sokolu naklo- njeno občinstvo, da se v nedeljo 13. t. m. udeležijo javnega telovadnega nasto- pa Sokola v Rimskih toplicah. 1 Prodaja poslopij v Lašltem in oko- lici. G. Prislan iz Domžal prodaja v Tru- barjevi ulici gostilniško poslopje za 180.000 din, v Marijagraški ulici pro- daja slično poslopje za isto ceno, v ulici Na Tabor prodaja ga. Schmidlinova po- slopje z vrtom za preko 200.000 din, v Rimskih toplicah pa prodaja vdova pö pekovskemu mojstru ga. Oletova hišo s pekarno za 200.000 din. 1 Kakö sc tehta žrvina na obcinski tehtnici. Dne 7. t. m. zvečer je dal po- sestnik J. S. tehtati na občinski tehtni- ci svojo kravo, ki jo je prodal mcsarju G. v Celju. Ker se je bil že prej odločil, da bo kravo prodal, jo je dal pred štiri- najstimi dncvi tehtati. Takrat je imela 445 kg. Poslednjih štirinajst dni jo je še posebej dobro krmil, da bi jo prodal s čim večjim izkupičkom. Ko jo je ome- njenega dne tehtal na občinski tehtnici občinski redar C. J., je imela 380 kg. ; J. S. tega ni verjel in se je začel pri- toževati. Zbirali. so se ljudje, zlasti tujci, ; in zahtevali ponovno tehtanje. Kö jo je v drugič tehtal, je imela že 400 kg. J. S. še ni bil zadovcljen, nakar sta se dala j dva gospoda vsak zase tehtati in so ugo- tovili, da je tehtnica pravilna. Nato je moral redar C. §e enkrat tehtati kravo, pa je imela pravilno 440 Teg. Istega dne I je istemu mesarju prodal kravo posest- i nik S., ki jo je tehtal isti redar. Tudi j pri tej se je teža razlikovala za 55 kg.' Bog ve, koliko takih primcrov je že bilo in koliko kmetov jc bilo že oškodovanlh. Zanimivo je, da se dogajajo taki primeri na tehtnici združenc občine, ko sedijo in gospodarijo na občini kmečki veljaki, ki so jim baš revni kmetje izkazali pri zadnjih občinskih volitvah svoje zaupa- nje. Take nepazljivosti gotovo niso v ; korist kmetom, kakor jim 'ni v korist prepad, ki so ga ti veljaki umetno ustvarili med okoliškim in mestnim pre- J bivalstvom. Vsekakor bo vso, zlasti ' kmečko javnost zanimal odgovor na vprašanje: Ali je redar položil pred- pisano prisego za tehtničarja? 1 Kino Laško bo predvajal v soboto 12. t. m. ob 20.30 in v ncdeljo 13. t. m. ob 17. in 20.30 enega izmed najboljših filmov letos priznane Paramountove produkcijc »Aljaska«. Krasne pokrajin- ske slike, zanimive in originalno prika- zane borbe z gusarji — z eno besedo film tempa in dinamike. Igralci: Doro- thy Lamour, George Raft in Akim Ta- mirov. Zanimiva predigra. — Med ted- nom bo sledil veliki nemški film »V kraljostvu valčka« s Hansom Jarayem. Stanovanje 2 — 3 sobe, kuhinja, vrt se odda v bližiui Celja. V poStev pridejo upokojenci. Intere- senti naj oddajo svoj naslov v upravi lista. Iv. Jedert Sokolski iavnosti! Sv. Jedert, 11. avgusta. Morda še ne veste, da v prijazni gor- ski vasici zahodno od Laškega, 425 m visoko — pri Sv. Jederti nad Laškim že nekaj let neumorno deluje Sokolsko društvo. Kljub vsem polenom, ki jih nasprotniki mečejo pred noge agilnim Sokolom, širijo Sokoli sokolsko in nacio- nalno misel med tamkajšnjim kmečkim in delavskim prebivalstvom ne da bi klonili. Koliko volje in energije je tre- ba, da se pod posebnimi razmerami, ki tu vladajo, vztraja na poti narodnega prebujenja, ve le tisti, ki je sam delo- val v takih okoliščinah. Ze 19. septem- bra 1937 je Sokolsko društvo pri Sv. Jederti postavilo temeljni kamen za So- kolski dom. Nihče ne bi verjel, da bo ta temeljni kamen nekoč kamen spotike izvestnih ljudi, ki pač pojmujejo moralo po svoje. Tako so nasprotniki odkupili najbližji kamnolom zamo zato, da bi onemogočili dobavo gramoza za sokol- eko stavbo. Gramoz bi bili prej dobili brezplačno. Tak način protisokolske borbe gotovo ni časten. Mlademu druš- tvu, ki razpolaga s skromnimi sredstvi, so prizadejali s tern postopanjem hud udarec. Kljub temu smo trdno prepri- čani, da bo vsa sokolska javnost od bli- zu in daleč storila svojo sokolsko dolž- nost in z vsemi sredstvi podprla zapo- četo akcijo Sokolskega druStva pri Sv. Jederti. Da pride društvo do prcpotrebnih sredstev, se je odloeilo prirediti letos 1. oktobra loterijo z lepimi in številnimi dobitki. Tako so med njimi motorno kolo, žensko in moško kolo, šivalni stroj, težka telica, pletena vrtna garnitura, sadni nilin, otomana, moška in ženska ura, razno blago za obleke in perilo, skupnb nad 100 dobitkov v vrednosti 26.000 din. Srečke so po 5 din. Ali naj po vsem tern še posebej apeliramo na Sokole in nacionalno javnost, da poscga po srečkah tega gorskega sokolskega društva, ki si v težkih razmerah ustvar- ja svojo postojanko? Bratje, sestre, storite svojo dolžnost in ne odklanjajte naših srečk! Vsaka podpora nam je do- bro došla. j Hrastnik h Upravičena zahteva Dolanov. Potre- ba škropljenja ceste na Dolu v vročih poletnih dneh, ki jo naglašajo tamkajš- nji prebivalci, je zadeva, ki jo bo treba čimprej rešiti. Znaten avtomobilski pro- met dviga oblake prahu in ni eudno, da se prebivalci lepe vasi (saj izgleda ka- kor trg) pritožujejo nad gospodarji ob- čine, da ne deliio vsem enake pravice glede na zahtevane dolžnosti. Ljubo- sumno gledajo na Hrastničane, ki jim po potrebi tudi dvakrat dnevno škro- j pijo ce3to. V tern oziru bi moral občin- ski odbor ukreniti potrebno, da zadovo- lji tudi Dolane. Letni občinski izdatek za škropljenje, ki je predviden v prora- čunu, znaša okrog 15.000 din, kar velja res samo za Hrastnik. Da bi se ustreglo želji in potrebi Dola, bi bilo treba to vsoto zvišati najmanj za 10.000 din. Po- stavka bi se torej znatno zvišala. Tre- ba bo poiskati drug izhod, kakor n. pr. Franjo Dolžan - Celje ?!.v,v.»M klßparStVO, VOdOVOdne inStalatlje Prcvzema «a » zgora) natedene stroke spada|ola dela in __________ _ »treiovodne naprave poprawlla — Ccne zmerne — Postrežba totna la lolldno nabavo škropilnega avtomobila. V nekaj letih bi bil avtomobil plačan, občinski izdatek za škropljenje cest bi se znižal, ustreženo pa bi bilo tudi upravičeni za- htevi Dolanov, ker je škropljenje ceste na Dolu potrebno tudi s stališča higiene. h PrirwHtve. Tombola gasilske čete Steklarna, ki je bila napovedana za ne- deljo 6. t. m., je bila zaradi nestalnega vremena preložena na eno poznejših ne- delj. — Delavsko podporno društvo na- merava prirediti na praznik 15. t. m. veselico v restavraciji Zavrašek. — Ve- liko zanimanje vlada za tombolo, ki jo bo priredila prostovoljna gasilska četa Dol pri Hrastniku eno prihodnjih nedelj. Glavni dobitek je nova hiša. VSE CENJ. DOPISNIKE prosimo, da bi nam pošiljali dopise vnak ted en že do srede, nnjnejše pa do če- trtka dopoklne. V petek zjutraj spreje- mamo samo najnujnejše, kratke dopise. Uredništvo. Knifževnoif — Jugoslovanski biseri. Neposredno pred otvoritvijo VIII. Mariborskega tedna je izšla nova, predzadnja številka II. letnika mariborske tujsko prometne propagandne revijc »Jugoslovanski bise- ri«, ki jo urejuje prof. dr. Fran Mišič. Ta publikacija obsega 14 daljših član- kov, ki so vsi ilustrirani ?, zelo posre- čenimi in učinkovitimi slikami. Na slo- vensko podravje se nanašajo članki o Mariborskcm otoku, o Slovenjgradcu, o kočah Mislinjske podružnice SPD, o Do- brni, o Rogaški Slatini, o Slatini Ra- dencih, o Sv. Miklavžu, o Jeruzalemskih goricah in nemško pisan članek »Die jugoslawischen Heilbäder zwiaclica Mvir und Save«. V Logarsko dolino nas vodi članek »Eno noč pri oglarju v Lo.?;i\v- ski«. Drugi članki, zopet krasno ilustri- rani, se bavijo s poletno Ljubljano, s Kranjsko goro in s poletjem ob Bohinj- skem jezeru. Clanek o narodnih nošah dela propagando za gorenjsko narodno nošo in za Bohinj. Clanke so prispavali med drugimi dr. Kolterer, dr. Ster, Jela Levstikova, dr. Angela Piskernikova in dr. Josip Šašel. Mariborska rcvija »Ju- gosl. biseri« bi po pravici zaslužila ime »Slovenija v.besedi in sliki«. Po svojem namenu spada v vsa naša gostinska podjetja, zlasti v tujsko prometnih krajih. Casopisni papir prodaja uprava „Nove Dobe" IWesto učenke za krojaško obrt iščem pri dobri mojstrici. Naslov v upravi lista. 2-sobno sianovanje s kuhinjo se išče. Ponudbe na upravo lista pod »Točen plačnik«. Manjšo gosiilno yzamem v najem. Dopise z navedbo pogo- jev poslati upravi lista pod »Dober promet«. Opremljesio sobo posteljo in divan, zase in za 9-letnega otroka, s popolno oskrbo iščem s 1. septembrom. Naslov v upravi lista. Stanovanje soba in kuhinja s predsobo, vse pod enim ključem, se takoj odda. Naslov v upravi lista. VILA na periferiji mesta, 3 sobe, 2kabineta, 3 kle- ti, velik vrt, se da v najem oktobra ali no- vembra. Naslovi naj se oddajo v upravi lista pod >700«. Nižješolca (-ko) sprejmem v prvovrstno oskrbo. Solnčno sta- novanje bhzu gimnazije, kopalnica, klavir, pomoc pri učenju. Naslov v upravi Irsta. BARVE ~T LAKI 9 FIRNEŽ ČOPf Čf S. HOLOBAR- CELJE SLIKARSTVO IN TRGOVINA BARV Rimske toplice I/as vabijo nd IZIGl! Na preurejeni hiadni razgledni gostilniški terasi boste po zmerni ceni dobro postrcženiz raznimi delikatesami, vinom, pivom,kavo, mlekom itd. Pripoiočase Karl Loibner, gostilna-trgouina, Rimske toplice Pletenine trpeine nogavioe kopa 5 n e obleke vseh vrst po meri v pletilnic» Pongračič, Celje, Slomskov trg 1 Cenj. občinstvu sc priporoč^ tvrdfca Anton Lečnik xaloga up, zlatay »rebrniite, optika itd. I Celje, | Glavni trg IzkuSen opiiK na razpolago! Celjskaposojilnicaddü Celju JE NAJSTAREJŠINAR0DNIDENARNIZAV0D V CELJU Vse hr an line vloge, ylozene pri CELJSKI POSOJILNICI D. D. T CELJU so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domaČemu narodnemu gospodarstvu ÄGWe vCe|jskj posojj|njcj d.d. vCeljU-Narodni dom TPTPFON^sT92 POST. ČEK. RRČ. 10-591 CENTRALÄ: CELJE, NARODNI DOM PODRU2NICI: MÄRIBOR, SOSTÄNJ Urejuje in za konzorcij »Nove dobe-r. odgovarja Rado Pecnik — Za Zvezno tiskamo v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju