«oricato izhaja vsakl torek in »ofooto Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. €rednistvo se nahaja v „Narodnl Tiskarnl", ulica Vetturlni St. 9, kamor je naslavljati pisma. Jlwfrankirana pi hui a se ne sprejemajo, enako se tie uvažujejo pisma brez podpisa. HokupiNi .¦ dopisov se ne vračaio ____' &•_v GORICA .tioriea" _. stane^na leso JjU K. za pol ie^„ 5 K, za četrt leta 250 " fpravniitvo se nahaja v „Narodni Tiskami" ulica Vetturini it. 9 An <»3la*»> se piačuje od dveterostopm- petit vrste po 14 vin., u večkratr.i oatis primeren popust. PoHAinczoc ttfvilkr stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriikili trafikah. Št. 33. V (iorici, v torek dnc 25. aprila 1911. Leto XIII. „Edinosli". (Konec). Kakor pa z vso pravico odpiramo ljudstvu oči gledc na (iabrščekova pod- jetja, tako sinemo isto ravnati z denar- nimi zavod1, katerili zgodovina je zdru- žena z (iabrsčekovim imenom mnogo boij nego s kakim drugim. »Mi menimo torcj, da se ne more izogniti jetičnini libcralniin denarnim zavodom. kdor hoče predstaviti ljudstvu (iabrsčeka v pravi luči. Največ odgovornosti za dosedanjc gospodarstvo v dcnarnih lib. zavodih zadeva pač le (iabrsčeka. In prav ne vcmo, zakaj bi ne smeli mi direktno in indirektno (iabr.sci'ka grajati, ko so v Ljubljam dr. Mudnika zarad poloma v liberalni „(ilavni posojilnici" celo za- prli ? Vemo, da liberalno inteligenco ozi- ronia liberalne prvake boli. kar pi$emo resničnega o njih ponesrečctiih zavudih; ali pred Icti je tudi nas bolelo, ko je „Soča" „mesarila" naSe zavode. bolelo tembolj. ker ni pisala resnice. In kje so bill takrat liberalni prvaki? Molčali so in se veselili, takrat jih ni nič brignlo oskodovarije slovenske gospodarske <»r- ganizacije. Takrat so lineli predloziti (jabrsčeku pisano proSnjo, naj neha nje- gova „Soča" mesanti nase gospodar-*ke zavode! To velja - kakor smo Žc pi sah —- tudi „Hdinosh". ki naj si blago voli prirezati svoj velcdolgi jezik, da posiane kratek kakor je bil za časa d zavožene lib. gospodarske organizacijo z lažmi. katere sproii fabricirn na ra- čunVnaše stranke, n. pr. o izključno la- škinApapisili v deželni umobolnici, o prcMtsčunju slov. kmetijske Sole itd. Zgrfiuna taktika! Da bi prisla „Soča" do pravega izpoznanja, nimamo upanja, prišli pa bi lahko do tega lib. prvaki, ki so si zadali nalogo sanirati, kar je Oabrščekovu vodstvo zagrešilo. Oovori se, da jim moči v to ne manjktt. Sve- tujeino jim turej: Le nož v roke! izre zite rak-rano, ki je zastrupila slovensko pohtiko na (junškem! S tern bodi ožigosana tudi taktika „iidinosti". katera bi hotela 'iabrsče- kovo ponesreCeno gospodarsko polmko in njega zlorabo narodnosti prikrili s tern, da nam ocila i/podkopavanje omh gospodarskih podjetij in bojkotiranjc onili slovenskih trgovcev in oortnikov, ki ne prtpadajo nasi stranki. To je in- famna pavšalna lat katero tzpnCujejo ra/ni inserati v naSem hstu. Kar nam kriviCno podtfka, naide „Kdinosl" pač v „Soči". Tega pa Hdinostina" pubhka se- veda ne sine zvedeti Na Mn/nost da si upa Jidmost" v tch vrstah tako verno naslikanega (iabrSČeka primer- jati nasemu dr. (jregorčiču, na tako bla/imst reagirati bi bilo pod naso castjo. J-.dinost" si doiniSljuje. tla narn jc s.ipi, zapria z vprasanjcm. kako da Je mogii dr. (iregorčic spraviu v sklad s svoje narodnu in svcCemftko vcsijo in častjo» da je tuliku let pnjaieljeval in drugtVal z (iabrSčckom. da nui je bil soboji:vnik in da sc jc rad dajal od (iabrfčeka tudi podpirali in brantti na svojih stremljcnjih V! Kako naivnu in neumno je to vprasanje! All je dr. «ire- gorčič morda obdarjen / božjo last- nostju vsevednostjo in vsevidnostjo? Mi menimo, da more dr. «ircRnrčič ko! *lo- vek soditi človeka le po delih. In koje z Gabrsčekom „drugoval", so bila pač dela (JabrSčekova taka, da je bilo „dru govanje" z njim umestno. Ker je pa (iabršček svoja dela preobrnil.se je mo- ralo tudi mnenje Oregorčičevo o rjern pr nbrniti. Ah je „Hdinosf tako trda na mozganih. da ne more tega kapirati ? Slovenci su tudi nekdaj „prijateljevals" s pokojnim Dežmanom. pozneje so mu pa oč.tali izdajalstvo. All čuii „Kdinosr, kako oslarijo je spoce'aV! Dopisi. Iz RoMnJa — Volilna borba *e priienja po vsej dežeh. Marsikatera >tranka se vzbuja \z letargije, ter pro- glaSa naj>posobnej$e kandidate svoje. Kandidatje so sploh vedno vsi najspo- subnejii. Taka je neizpodbiina zahteva volilnm agitacij. V nasi srenji volilno sjibanje K predstoječim drfavnozborskim volitvant nl se zavzelo tohk§njih di- inenzij. kakor sicer. ker, zraven splosne provincijalne uzrujanosti. imamo drugo bolj aktuclno spec»jaliteto: namreč even- iuelne zopetne ob^inske volitvc. I'ctcm ko je bila razpisana vohtev obt načelntka za dan 12 t. m. je me- rodajna oblasl na protect rekurentov, radi navsknJUja dat časa vlozitve ter iasa vsprejetja rekurza vohtev žu- pana zaustavila v tohko. da se vzame rtV\jr/ v prctres. Kakor uoznajemo izza kiilis. so obtinskemu odboru baje od- vzck tudi vse funkcije; obč. načelniku je menda pa pstverjeno poslovanje te- KoOih zadev. Nahajamo se torej v ne- kakem „ex lex" stanju. Uksistira nam dvostročno Stevilo. to je 24 občinskib svetnikov in nebeden. V boljSo orijentacijo javnosti bodi povedano, da se za spremembo režima pri občinski upravi, v prvi vrsti pulijo liberaici med seboj. Medaoa. —- NaSe „Slov. kat. izobr. društvo" je priredilo na velikonočni pondeljek veselico. ki se je nad vse pričakovanje s?jajno obnesla. Občinstva se je zbralo k tej veselici nad 1000 o^eb: posebno v velikem številu so nas ta dan pocastili >osedje iz zapadnih Brd iz Vipolž, iz Kozana. Biljane, Fo- jane, pa tudi zgornja Brda so bila prav dobro zastopana. Med gosti smo videli lepo stevilo ČČ. duhovnikov in uči- teljev. — Prav lep je bil vsprejem „Orlov"r ki so pnhiteli ta dan k nam iz celih Hrd. Na določenem mestu so jih priča- kovali v kroju domači „Orli". Doslece je v lepih in vznesenih besedah po- zdravil naCeinik našega odseka. Po po- zdravu in ouzdravu odkorakali so „Orli", katere je spremljalo vse polno občin- stva. v cerkcv k blagoslovu. Po konča- nem blagoslovu je bilo nekohko od- mora. 0b doloCeni uri se je začelo zbi- rati občinstvo na dvorišču posestnika g. h'erdinanda Torosa. ki je bilo okra- seno z zelenjem in z narodnomi zasta- vami. Vse točke vsporeda veselice so se izvršile prav lepo. Nastopilo je več pcvskih zborov. ki so prav ubrano peli. Posebno je ugajal občinstvu „Venček narodnih pesmi". katerega je izvrstno i/.vajal pod vodstvom g. učitelja Ferdi- nanda Simčič medanski meseni zbor. Igra ^z^vit krčmar** vzbudila je med ob- činstvom mnogo smeha in se je prav dobro igrala. Sploh se je vsa veselica v najlepšem redu izvršila in je bilo ob- Cinstvo J njo popolnoma zadovoljno. Ta dan ostane nam Medancem v trajnem Dr. 1— en; Crtice iz večega mesfa. (Koncc.) O življenju samostalnih samcev v velikili mestih bilo bi skoro najboljc, ako ničesar ne opomnim; saj so ze dovolj nesrečni s tern, da so samci. üorje mu. ako nima trdnih nravnih načel; prerano se mora vtopiti v vrtmcu ljudskega valovja. Nekdaj so se taki gospodje radt naslanjali na prijateljske družine. Ta navada tudi že gineva. Ostarel samec, ki se ne briga za no- beno družino, dandanes ni več redka prlkazen. IV. V a most imetja in ž i v- Ijenja. Obširno o tern govoriti ni moj namen, ker je to sploh zadeva javnih oblasti, ki imajo za svoje postopanje zakonita pravila in službena vodila. Omeniti hočem samo, da nastajajo z napredkom časa tudi nove nevarnosti imetju in življenju. Zlikovstvo se tudi dovršuje in napreduje ter že sega do visoke stopinje popolnosti. Ako je n. pr. trgovec nekdaj imel svoj denar v kakem starem železnem zaboju, lahko je mirno spaval; dandanes pa mu ne ne daje gotove varnosti nikaka jeklena blagajna, kajti tihi sveder latu-umetnika jo prevria kakor tanko deščico ali papir. Tudi na ulici, v javnih lokalih in prenočiščih treba ti mnogo veče po- zornosti nego nekdaj, ako nečeš na neljub način čutiti zlikovske spretnosti. Da si pa Ohraniš neoškodovano telö, da ne zgubiš morda celo življenja, p.i/,1 v velikem mestu na vsako svojo slopinjo Ako ti je le mogoče. ostani na plučniku ob hisali (Iroltoirl. Predno prekoraCis uhco, ozri se na s>be sirani in pojjlej, je h varno ali ne. Tu ti je gnječa razhčnih vozov. katerim se mo- ras spretno ogniti. da te ne /adenejo ali povozijo. Pri avtomobilih je radi njih Introsti potrebna celo pusebna pazljivost. Tudi vozovi elektricne zele/mcc (trani- vaja) lahko ti po.-tanejo zelo nevarm. ako dovolj ne pazis. Ne hodi sploh nikdar zamišljon v kako drugo >tvarf nego glej samo na varnost imetja in telesa, ako prides na uhco. V. Moral a. Ti vzvisena. nebeska hči! V velikem mestu si najbolj po- dobna strahu; od znotraj si votla. od zunaj te ni! Tej vazni, ali spolzli za- devi naj veljajo samo nektere opazke, pri kterih imam pred oCnii razmere ve- čega mesta na jugu naSe države. Pred vsem rad priznavam trudapolne napore jako delavnega dtihovnistva. ki nepre- nehom na te:n polju bije hud boj, da se rcši, kar in kolikor je niognče. Vspehi se semtertje tudi pokažejo; kajti cerkve vsaj ob nedeljali in praznikih niso prazne, dasi bi še bilo prostora za mnoge. ki se mirno puste šteti in imenovati katoličane, tukaj pa mimo gredö. Ako pogledaš navzoče v cerkvi zapaziš preccj, da njih vseh srea ne niorejo biti preveč navdahnjena posebne pobožnosti. Nekteri pazijo samo na lepo petje, in ti so med nevrednimi obisko- valci hiše božje še najnedolžnejši; drugi iščejo tukaj celo zabave, znanstev in vspehov, katerih morda nlso imeli pri- likc doseči drugod. Tukaj se vidi. kako resmčen je pregovor. da ima ljubi Bog ra/hčne goste. Za nilje sloje. posebno delavce in rokodelce. traja nedelja 2 dni; temu se menda ne cudiš. ker je to že tudi drilled navada. Ker pa delodajalec pri me/.di pondeljek odračunava. zahteva delavec za 5 delavnikov v tednu isti zaslu?.ek kakor poprej za 0: drugače začne brezposlico. Pri tern še različni zapovedani prazniki, ko delavec zopet nič ne dela. niso vstetr. ali delodajaiec tudi nje odračunava in zaslužek se se bt>lj skrCuje. V prvi vrsti so tedaj de- lavci sami krivi, da draginja vedno bolj raste in jim ni mogoce izhajati z zasluzkom, ker ne vedö, da je nedelja samo en dan. Nekdaj so delavci o dni marljivo delali in se le sedmi dan po- čivali! 0b nedeljah in praznikih najdes" v tern srečnem mestu vse gostilne in ka- varne tako polne. da ni mogoče dobiti prostora. Ob ponedJjkih ni nič nena- vadnega, da srečaš po ulicah skrajno vinjene tolpe, ki so gotovo celo noč žrtvovale Bachu in mu zdaj krulijo zadnje himne. Tukajšnji prebivalci zares znajo živeti. ToŽijo se sicer vedno na strašno draginjo in rastočo bedo; ali za gostilne, kavarne in veselice imajo vedno de- narja dovolj, in ako ga slučajno ni, prebrisani so toliko. da ga vdobe. Kakor sem že v IV. oddelku onienil, najdeš tukaj zlikovce, ki so pravi mojstn svoje umetnosti: Dogodilo se je, da so iz neke trgovine pri belem dnevu z vozom odpeljali veliko blagajno na polje pred mesto. kjer so jo odprli in oplenili. Teh zločincev-junakov se do danes re- darstvo ni moglo zasačiti. Slučajev, da so bile blagajne navrtane in izpraznjene steje se že blizo 100; krivce so deloma tudi našli in jih zasluženo obdarili. Tega mesta posebnost. katere dru- god v naši državi ne najdeš, so tajna znamenja i žvižganjem. Kar naenkrat slisiš. da je nekdo po dnevu na ulici močno zažvižgal, kakor to stori po noči semtertje redar, ki kliče svoje tovariše na pomoč. Vsakdo gre mirno svojim potom; kvečjeuiu da se hitro potipa in prepriča. ni mu li köj zmanjkalo. Mno- gokrat je težko določiti osebo, ki je za- žvižgala; kajti uidi ona nadaljuje svoje korake. kakor da o tem ne bi ničesar znala; komur je pa znamenje veljalo, vedel je gotovo, kaj pomeni. Ker so žvižgi različni, ni dvojbe, da služijo mesto govora. Ko sem se nekdaj obrnil do redarja. ki je s'ucajno blizo mene na ulici v službi bil, in ga vprašal, kaj žvižg pomeni. odgovoril mi je, da ni ničesar slišal! Jasno je. da se tujci pri tem morajo nekoliko vznerniriti. Redarstvo sluzbuje tukaj vestno in ne more se mu nalagati odgovornosti, ako nima povsodi vspeha. Semtertje so tudi redarji od svojih visih preobloženi s povelji in posli, ki jim izvrševanje njihovega pokiica zdatno otežajo. Značaj teh poslov najdeš, cenjeni brake, na- mignjen v bečkem listu „Zeit", 19./I1I. 1.1. v članku »Sentimental u. schlampig". T r d a k Ost. sporninu in splošna je Žeija, da bi nam naše društvo Se marsikatero tako vese- lico priredilo. Hvala vsem onim, ki so bodisi na kak način pripomogli, da se je ta veselica dobro sponesla, in hvala vsem. ki so nas s svojo navzočnostjo počastili. Is s&padnih Brfl. — Potujoč po Brdih, ne morem si kaj. da bi Vam ne Čporočai par vrstic Lepi pomiadanski dnevi so me izvabili iz zaduhle sobe in izletel sem v naravü Namenil sein se v Brda in ni mi žal. Lepo solnce za«J- njih dni je zbudilo spečo naravoinlepi brisk» griči so dobili praznično obleko. Sadni cvet je sedaj popolr.oma razvit. Brda, posebno zapadna, nudijo rajski užitek pnjateljem narave. Trte tudi že močno poganjajo. Kmetovalcem se o- k* beta obilna jadna letina. Le gosenice so se pojavile, ki žrejo listje na drevju. Proti ti golazni pa ne manjka sredstev in upamo, da si tudi naš kmet bode znal pomagati. Svetoval pa bi vsem pn- jateljem prirode, da se ne ustrašijo par kilometrov pota ter naj si ogledajo to lepoto naše dežele. Za mali trud bodes imel lep uzitek. Politični pregled. Avstrijsko-ogrska pogajaoja. Konference med obema minister- skima predsednikoma glede vojaških predlog trajajo dalje in ni torej res, . kakor so listi poročali, da bi bil med obema vladama dosežen popolen spo- razum, marveč je nasprotno res, da se ogrski ministerski predsednik odločno upira zahtevam barona Bienertha in da bode moral baron Bienerth najbrže pred ogrskim ministerskim predsedni- kom kapitulirati ter dovoliti vse, kar Ogri zahtevajo. Sronanje angleškega kralja. „Zeit" poroča, da se bo pri kro- nanju angleškega kralja Jurija naš ce- sar pustii zastopati od nadvojvode Ka- rol Franc Jožef. Dogodkl v Haroku. Francoska vlada je na predlog vojnega ministra in ministra rnornarice sklenila cJposlati v Casablanko 10.000 fnož pehote in 2000 konjenikov in top- ničarjev. Te čete odidejo takoj General Moinier razpolaga že z 11.000 možmi. Ta pojačanja bodo koncentrirana v ozemiju Šauja. Fez zavzet, evropcl poklani. Ministerski predsednik Canalejas je izjavil, da se pesimistična poročila iz Maroka žal poirjujejo. Španski sei, ki so ga poslali iz Tangera v Fez, da se o položaju informuje, je bržkone umor- jen, ker se ni vrnil. VstaSi so Fez za- vzeli in Evropce poklali. Albannke zahtevo. Kakor poroča „Voss. Zeitung" iz Cetinja, se je vršil tamkaj albanski shod, na kateri so prisli vsi glavarji severne Albanije in voditelji upornikov. Na shodu so svoje sklepe sestavili v posebni spomenici, katere en prepis so izročili kralju Nikoli. drugi pa franco- skemu odposlancu na Cctinjah za vse velevlasti. Albanci zahtevajo: !. Terito- rijalno integnteto Albanije; 2. uvedbo albanskega jezika kakor uradnega in naučnega jezika v stirih k Albaniji spa- dajočih vilajetih, — skaderskem. janin- skem, monastirskem in kosovskem ; 3. guvernerji ten vilajetov morajo biti al- banske narodnosti; 4. dohodki Albanije se imajo uporabljati le za Albanijo in 5. vojasko službo imajo Albanci oprav- Ijati izključno na albanskih tleh, iz- vzemši slučaj vojne. Sveta vojska v fflaroku. Po cell Maroški se oznanja sveta vojska proti sultanu Alulej Hafidu. ki podpira tujce in je suženj l:rancozov. ustaši so Fez zavzeli. vso maroškc po- sadKo pomorili, sultan pa je moral iz svoje palace zbežati v poslopje fran- coskega konzula. Francija se pripravlja na vojaško ekspedicijo. Kitajska se pripravlja na vojsko. Z Daljnega Vztoka prihajajo dan na dan bolj vz.nemirljive vesti. Kitajska se namreč resno pripravlja na vojsko proti Rusiji. Kitajska hoce priklopiti zo- pet iMandŽurijo Kitajski. V Peterburgu se vrše med vojaškimi krogi resna po- svetovanja v tern pogledu. in govori se že, da se bodo v kratkem času začele zbirati in sestavljati čete prostovoljcev, ki bi se v slučaju nastalih homatij od- poslale na Daljni Vztok. Domače in razne vesfi. Imenovanje. — Naučno minister- stvo je imenovalo učitelja v koperski kaznilnici g. Jurdano za učitelja c. kr. pripravljalnice za srednje sole pri- deljene goriški c. kr. višji državni realki. Smrtna kosa. — V četrtek je v umobolnici v Steinhofu blizu Dunaja umrl prejšnji kapelnik vojaške godbe pešpolka št. 47 pi. Benczur. Pokojnikje Goriško slov. gledališče. Dramski, opemi in operetni večer. (23. IV. 1911.) (Poslovilna predstava). Herman Sudermann: Fric. Herman Sudermann je podal v „Fricu" („Fritzchen" iz cikla treh dram „Morituri") neoporečno najboljše psiho- loško delo, medtem ko slove njegove večje drame: „Dorn", „Cast" in „Konec Somode" radi svojih teairalnosti in efektnih prizorov. V ,.Fricu" je pa Su- dermann tako umetmsko naslikal mo- rečo skrb pred sinrtjo, ki pride nena- doma in nevedoma, ki pa kakor möra leži na celi družini, da človek pozabi na vse, in čuti in trpi z osebami na odru — Frica je igral g. N u č i č tako do- vršeno in s tako dobro pogojenim zna- čajern lahkomišljenega, a plemenitega lajtnanta, da mu moramo kar častitati. S Fricem se je tudi g. Nučič poslovil od Goričanov, ki so mu priredili burne in zaslužene ovacije. Izvanredno izboren je bil g. Danilo. oče Fricev in ga. Rukšekova. Vlogo Erne je igrala gdč. I) a n i 1 o v a mesto Wintrove — ki bi bila brez dvomno boljša — a je dobro pogodila nesrečno dekle. Tudi g, M o 1 e k je dobro rešil nastop starega sluge. — Pevske točke: Spored je bil neokusno sestavljen. Dobro so izvaiali g. Križaj. ki ima Čil, sonoren, a prešibak bas, gdč. Thalerjeva in g. Povhe, ki je od lani napredoval. Neumesten je bii na- stop gdč. D a n i 1 o v e, ki * nima niti glasu, v puhli prazni kabaretni točki, ki naj bi bila rajše odpadla. Zanimivi so bili razni „knifi" gdč. Thalerjeve in Danilove. Ker ni bil aplavz zmeraj tak, kakoršnega si je želela, je gdč. Thaler- jeva malce privzdigovala krilo in se ljubko nasmejala, pa je zadonel buren ap!avz! Letošnje gostovanje članov ljub. dež. gledišča nam je nudilo par res dobrih večerov (Tajfun, Tujec, Zavetje). G. režišer H. NučiČ se je potrudil in nam dal, kar je bilo v njegovi moči. Škoda,da jegoriški oder tako slabo zidan in da mu manjka sploh vse. Zato tudi niso drame tako učinkovale, ker je inscenacija integralen del drame. Ne- dostatke odra so pokrile kolikor mo- goče dobro izvajane vloge (Nučič, Še- tfilova, VVintrova in Bukšekova, Danilo). Repertoire bi se moral ozirati tudi na — biagajno — in nuditi ljudstvu — kar samo hoče. Seveda je masa krivičen sodnik, a tega g. Nučiču ne smemo za- meriti, ker je skrbel tudi za umetniško dovršene igre in zato mu bodi hvala! bil nastopil prvotno častniško karijero (bil* je žeiiadporočnik), a iz ljubezni do glasbe je izstopil od vojaštva ter se posvetil umetnosti. LJublJanske občlnske volitve — Ljubljanske občinske volitve, ki so se vršiie v nedeljo, so izpadle za Nemce najugodnejše. S. L. S. je dobila toliko niandatov, na koliko število je tudi že pred volitvami računala. Liberale! so dobili sicer absolutno večino mandatov, ali jako žalostno absolutno večino. So-' cialisti so se pri svojih računih še precej urezali. Računali so na 3 man- date, dobili so pa 1. Izid volitev je namreč ta-le: Libe- ralnih kandidatov je bilo izvoljenih 23, kandidatov S. L S. 14. nemSkih kan- didatov 7 in 1 socialec. OJdanih je bilo vsega skupaj 11.930 veljavnih glasov. Od teh so do- bili napredni kandidatje 5.247, kandi- datje S. L S. 3999. Nemci 17ö2 in so- cialci 922. Agitacija je bila na sploh skrajno živahna. Da je prišlo sem ter tje tudi do burnih prizorov, temu se ni prav nič Čuditi. Posebnih izgredov pa ni bilo. Za red je skrbelo orožnistvo. Vojastvo pa je bilo konsignirano za vsak sluCaj. Orožništvo je imelo največ posla z li- beralci takrat, ko so se vozile volit v zaprtih vozovih po tri in tri it. sestre ursulinke. ki imajo tudi volilno pravico. Liberalci so hoteli s silo preprečiti, da bi ne prišle ursulinke do volisča: ali orožništvo je poseglo krepko vines in je liberalce razgnalo. Riijc do 15. maja 1**11 pn C Kr. namestniilvu v Trstu in priložiii iitim krstni list, spnfcvalo o ccpljcnju koz. spnčcvalo ubo/eoMi, spritcvnli zadnjih dvvh scmcsirov in v sluLa|u sorodsivtf Icgalno putrdilu istcga Nakup pieneoikib kobtl homo* bransko ministcMvo jc nazfnilo. da bo kupnvalo vsako pnmtad plemcmkc kobile, kascrc so bile pravoiasnu, t. ). do !5. scptcmbra vsakega Ida, prigia Senc; Cc bi takih ne bslo, ktipujc mini- sterslvo take kobilc. ki >'* res vred.c mtktipn. Kobile s« prodado, palem )ih pa dobi prejSnji poscstmk nazaj v /a- st^no rabo Interments naj sc 7glase pri poluiCnili ukrujmli oblastvih. Na Primorskcm je odredilo domobransko mimsterstvo nakup do .10 plcmenskih kobil V to svrho se jc vrSil vsc?buio. 22. t. m. ob 10. dopohiJne v (iradiftču ko- misijski nakup plcmenskih kobit. kale reinu je pnsostvovala naborna koini- sija c. kr. dezelnc brambe. Straden uoior V neki vasioi blf/ii Vismala na l.askem ob avslnjski nifji, rnalo nro Inui.i od Kormina se je tzvrAit ininuli petck strasen umor. Ncki Celeste je bil obsojen zaradi tatvine na I1 meseccv ječe. Aled tern časom, ko je prestajal Celeste svojo kazen se je nnelo med njegovo zeno in nekim njegovim hlapcem Ijubavno razmorje, ki je pc- stalo tako strastno, da sta sklenila umoriti moža, ko se vrne iz ječe. V pe- tek se je res povrnil mož iz ječe in v rioči od petka na soboto sta ga Ijnbimca uniorila spečega na svoji postelji. Truplo sta pa na vozu prepeljala na prosto in sta je tam nekje zakopala pod gramoz misleča. da ju nikdo ne vidi. Bila pa je tam nedaleč neka stara ženica, ki je po- birala suhljad. Ta je Sla, ko sta se zlo- Činca odstranila, gledat, kaj sta zako- pavala ter je našla tam mrtvo truplo. Seveda je to koj naznanila poklicani oblasti, ki je zločinca koj aretirala in odvedla v zapore. Aretlrall so slnoöl na trgu starega sv, Antona brata Franceta in lvana Pav- letiča iz (iorice, stanujoča v ulici Stračice št. 13, ker sta se zoperstavljala redarju, ki ju je razgrajajoča svaril, naj bodeta mirna. Starejši brat I;rance je, ko je redar hotel a^tirati mlajšega brata metal kamenje redarja ter mu poškodoval pri tern čelado. KokošJI tatje. ....... Policija je zaprla dva 15-ietna dečka, ki sta se utihota- pila v stražnico državne železnice, na- hajajočo se v ulici fJercotto ter odnesla od tain par kokoSi. Poskušen bratomor. — 17-ktni mesar Henrik Reindsnik v Trslu je ho- tel v četrtek usm/titi z revolverjem svo- je^a 27 letnejja spečcga brata Klemenla, ki je tudi mesar, ker mu je starejsi brat večkrat očital njegovo razuzdano življe- nje. L'sirelil ;e dvakrat in brata lenene- varuo ranil. /Jočmca so aretirali. To so sadovi velikoinestnega močvirja. Ognjegagcl v Trstu so v soboto naptavili posku.šno voznjo z reAilnmi avtomubilum po Irstu v svrho. da se občinslvo privadi upeljavi zvona kot opo/.oritetja, da gredo ognjegasci. Do sedaj so se znamenja dajala i rogom. /natucnja / zvui.uin hočcju bajc upeljan v vscli državah Nova Xtjöeva opera - Starosta hrvaskiii skladatcijev Zajc je uglasbil iiuvo cnodejan>ko opcru „OLc na^". Labt Id Avstnjt Na suhem smo zdaj pat' mocra-jSi od i.abov Za vojsko niiajo l^tlii pripravijcmh 3,»00.000 mot, ms 3.7OUU00. Iüdn na murju so Uhi htijši. !^ l(\ vehkiti kntarjcv tain 5, tu 3 \jkXu bedo do jeseni Icta 1913 z^ra- dill 4 novc vilike ladjc (Jrednavte). mi ic 2 I.»hi pa lu-Ji mnogo vet irfvujcjo in voja^lvu, ncjfo m«. dasi so v slabih r.i/.incsn!i nj vsch Jrlavnth siroSkuv grc f.isn 2.\ odstolkov. pri nas il 7 otl- siotkov za vojaAtvo. Tam pride ia vo- jaitvo n.i cno oscbo 15 K M) h na Icio. pn nas « K »2 li. Ub> unajo 24.500 oOO prcbsvalccv, pa udajo m svojo pomor* sko vojaMv 177.200 000 K na leto, pri nas. ki unamu S2.000.000 ijudt. pa sa mo fi7 milijonov. Dunajski mestol svet jc odrekcl dovuljcnjc vscm i»bCin>kim učitcljcm. ki so '. v kakor čicni moSkcga pevskega dru^tva hole!i udclcžiti potovanja v Rim, — Peti ntžeavstrljsk! katollik! shod se bt> vr^il due I. ;n .r novcinbra \ i)n- najskcm Novem inestu. Cesar ne pride v Tr&t. - Kakor poročajo /. Duii;tja. Cesar najbrA tie po- seti Trsta ob prihki. ko spuste v morje prvi avstrijski dreadnought „Viribus uni- tis". Cesarja bo zastopal prestolonaslcd- nik. nadvojvoda Fran l:erdinand. ki bo prisostvoval slavnostim dne 24. junija t. I. Končna odločitev v tern vprasanju pa v dvornih krogih se ni padla. Cesar prehlajen. Oficielno se poroča : Ker so zadnjesplosne avdijence na zdravje cesarjevo, ki nekaj časa trpi na lahkem prehlajenju. neugodno vpli- vale, cesar po nasvetu svojih zdravni- kov do svojega potovanja v Budimpesto, to je 2. maja, ne bo podeljeval nobenih splošnih avdijenc več in bo kolikomo- goče ostal v Schönbrunnu. Izkninja act Na Francoskem so zamašili vire vernosti s tern, da so od- pravili iz Sole krščanski nauk. Ni še preteklo mnogo let od tega. in država brez Boga je zašla v nravni bankerot. SploSno se piše in poudarja. da se od- likuje francoska mladina po strašni podivjanosti; zločini se tako množe. da se celo književnost peča z vpra^anjem, kaj početi, kje dobiti zdravila?... Vre- čina francoskih pisateljev priznava, da je propada mladega naraščaja na Fran- coskem krivo škodljivo branje. alkohol, razrahljano družinsko življenje in slabo urejena Sola. Torej slabo urejena sola. Zakaj pa je slabo urejena? Zato, ker Sola brez verske podlage ne more vzgajat ; samo pouk ne zadošča. ako se obenem ne opre na moralo, ki irna svoje korenine v rodovitni zemlji ka- ioliSke vere. -— Tako bodo priSli vo- dilni krogi na francoskem polagoma zopet do spoznanja tega, kar je It Na- poieun trdil: „Hrez verstva ni mogoče vladati nobenega naroda/ DrobHnice. Posaorftki urad v Hanborgo jc progJasil kanor izgubljene tn parmke tvrJke Slomanr „Palermo". .Savona" in „ki obali poiopiii prve dni mocca deccmbra- I'tonil" je 60 mornaijev in 5 potnikuv , SakJatfl klUJgke cert ice vdove so Pektngu kroZä govotica, da >u spra- vili Iz cevir>kctfa zaklaJa na Kitajskem ncslcte miliione zlaia na Anglesko. Go- vor«, da jc zlato last ccsance vdove, ki \t bila pnšscdila ogromno premo- fenje. Samo dragocenosti. ki jih je bila nabrala ce>anca v zadnjih letih svo- ;c^a vlaJanja. zna^ajo več sJo milijonov. Vsted strAha prcd duhovi umri. V čaNin.ski menaži pe>polka v Jassyju v fiahcijt so sc ncdavno razgovarjali o Juhovih. Poročnik Vcsinac je trdil. da bi vsakvga duha. ki bi do§cl k njemu. /ndavil. Ko le Icgcl prcd nckaj dnevi /vever v po ** «a. a. -a. === v GORICI = -----------. — 5g dobl pgrllo za r|LVgStg rumberško, belgijsko in šlezijsko platno, Perkai, Batist, Zefir, Satin. —----------- ModlVg VOlnQ sukno za moško obleko, preproge, zavese, odeje, šivane kuverte, žime, volno za postelje. Jäger, srajce itd. itd. Dl * JL# 1 1" priredi-že mali dodatok „pravegn :Francka:" s kavmm f) Hit ft llflf linCl/fl l/QUfl m^m'k()m n tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne- II III II I III II II \ ll II n H U II 'Z(|alIlosli Ml svoir üoprekoseue kakovosti nasel je prav i UUIU 1 U 1 JIII U 11 U ll ll I U ^I'Huek toli priljubljoni sprejem v slohernem go- žvepla in zabije ter ga $e-le čez kakih 5 do 6 dni iznova pomije in §e-!e po- tem rabi. Žveplena sokislina (žveplov dim) namreč ludi močno beii, to se pravi, razkraja barvila. Potem je dobro še sod z rnrzlo vodo oplakniti in se vanj lahko dene belo vino. C^ÄfePS 6*flfeÄ &S8SP& jQ ' I 'I podpirajte nOJäKÜ slov. šolsivo ZI v Gorici! H etf&gs^ 4*mpi Ijiwo. — Potem najboljše gr- li«5ne boletJine ali srOfno utripanje, ohrani teniveč dober sem in živahen tek, zalira- rjuje torej nespečnost, dušcvm» niotenje, ^lavobol in nervo/.no utiujenost. V širokih slogih Ijiulstva razširjen nektar vzdrzuje veselost in veselje do Jivljcnja. Nektar se dobiva po 3 K in J K steklen ca v lekiirnah sledecih krajev : (iorica, Kormin, Gradisee. Homuns, Ajel, Oolgopolje. Honke. Tr/iiS. Ajdovščina, (inr. Idrija, Tolniin, Kanal. Videni, Palma, Cervinjan Ogli'-j, Fitimu'el, Urad»>L, Srinna, Vipava, Postojna. Milj. Trst itd.. k.ikor tudi v lekarn.il» v vsoh večjih in nianjJili krajih Goriško-dradišOanske in sosednih dežel. Tudi raipoiiljuj i lekurne v (ioriii .'i ali več steklenic nektarja po originalnih eenah v vse krajf Avstro-O^rake. Svarl se pred ponarejanjem! Zabtevajte izreciu) ^ DR. EN6Ei-N0V NEKTflR. Moj nektar ni nobeno tajno srtdstvo. njepnve •.est.ivnif sd : »uino* 2*X), vino nialaga 200. vmski štrkljaj 50. plicerina HK), črno vinu 100, «ok jerebik^ HX>, (r* šnjev sok 2C0, brinje 30 in mnou'o drupih zeljiSč. T»- srstavmo «f pojnei.ijo. Prva Prlmorska Tvornlca za lesne Izdelke ===== z vodno silo ============ tvrdke fl. KRIZNIČ --------ob kolodvoru Podmelec = Sprejema v Izvršbo: vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za hiše, vile, sole, bolnisniee, cerkva, juvna poslopja itd., [kakor; okna, vrata, podove, portale; popolno opreme IJudskih sol, solske klopi po »Hettig-ovem patentu i. t. d. W Proračun! In načrtl brezplačnol ^H Park et ii a tvorniea opremljena z najnovejšimi stroji nudi parketne dešcice iz hrastovega in bukove^a lesa, postrežba takoJHiija za vsaktero množino! - Zahtevajte vxorce in cene! ====== Strugarski oddelek nudi vse v slrugarsko stroko spa- dajoče izdelke. 3DMSTV0 i Vsa dele so solidno in stpohovnjcšho izvedena! JflMSTVO! Obisk strokovnjeka interesentoni brezplačen. Prva in edina slovenska g trgovina z železnino ^ v RaStelju St. '7 v GORICI ~ v Za obilne narocbe se pnporoca se bode otvorila 15. majnika 1.1. pinter & lenard.