Ano (Leto) XIV. (9)
No. (Šter.) 36.

“ESLOVENIA LIBRE’’

I/enfani terrible

HRUŠČEV m  ŽUKOV

Ime Milovana Djilasa se je zadnja le¬
ta po svetovnem tisku velikokrat imeno¬
valo. Postal je zanimiv od trenutka, ko
je pričel javno kazati svoje nezadovolj¬
stvo z razmerami v jugoslovanski komu¬
nistični stranki. Zahodni svet se zanima
zanj prav zato, ker je on eden od tistih
redkih komunistov, ki so upali javno po¬
vedati, da v vrhovih komunistične oligar¬
hije ni vse tako lepo, kakor bi si kdo mi¬
slil. Ponekod delajo že napačne sklepe,
da je jugoslovanska komunistična stran¬
ka pred razsulom. Kako naj sodimo o
Djilasoven slučaju?

Djilas je komunist. Tega ni še nikdar
zanikal. Že v jugoslovanskih ječah pred
vojno se je izvežbal v fanatičnega komu¬
nista. Med vojno je bil na terenu. Skup¬
no z Mošo Pijadom je vodil partizanske
skupine v svoji ožji domovini, Črni gori.
Verodostojne priče vedo povedati, da je
bil eden najkrvoločnejših trinogov, ki je
lastnoročno klal svoje rojake. Po dose¬
ženi “osvoboditvi” je začel vladati. Bil je
skupaj s Titom, Kardeljem, Kidričem,
Rankovičem, Pijado in še nekaterimi
drugimi član možganskega trusta, ki je
vodil usodo Jugoslavije. Spadal je med
privilegirance, ki so jim nove razmere
prinesle slavo, udobje in neomejeno ob¬
last nad narodom.

Djilas je tudi pisatelj. Svoje pisatelj¬
ske darove in pesniško nadahnjenost je
porabil za širjenje komunistične ideje in
za slavospeve prvakom svetovne rde¬
če revolucije. Leta 1942 je n. pr. v Bor¬
bi napisal tale slavospev: “Stalin je ide¬
ja, duh in vest milijonov skromnih ljudi,
ki se bore za boljše življenje... Lenin
in Stalin sta omogočila, da ima človek
kaj od življenja. Ona sta ustvarila mi¬
lino pomladi, ona dajeta vonj cvetju,
melodije ptičkom in dušo človeku. Ona
sta naredila, da sonce veselo sije člove¬
štvu”. Kot zastopnik Titov na Vseslo¬
vanskem kongresu je izjavil: “Med voj¬
no je jugoslovanski narod pod Titovim
vodstvom, zvezal svojo usodo s sovjet¬
sko Rusijo na življenje in smrt”.

Ko je nastal spor med Titom in Sta¬
linom in prelom z Moskvo in Kominfor-
mom, je Djilas kot ideolog stranke glasno
ponavljal za Titom, da med obema stru¬
jama ni nikakih ideoloških razlik, am¬
pak le osehna nasprotja in različni tak¬
tični vidiki. Povdarjal je, da je jugoslo¬
vanska komunistična stranka tista, ki
je ostala zvesta Marksovim in Lenino¬
vim idejam in da se je ruski komunizem
po krivdi Stalina izmaličil v birokratič-
no in dekadentno državo, ki hoče svoje
zmotne in zastarele ideje vsiliti svojim
podložnim državam. Vendar nobena iz¬
med Djilasovih besed ni bila nasprotna
osnovnim načelom komunizma.

Dotlej zasluži Djilas samo označko
fanatičnega in pravovernega komunista.

Leta 1952 je na kongresu jugosl. kom.
stranke padla beseda demokracija. Nih¬
če, najmanj pa Tito, Kardelj in Ran-
kovič, ni vzel te besede zares. Pomeni¬
la bi konec komunizma v Jugoslaviji.
Djilas pa je vrtal v tej smeri naprej in
skušal dobiti formulo, kako združiti pra¬
voverno komunistično doktrino z načeli
prave demokracije.

O tej stvari je Djilas leta 1953 začel
pisati v beograjski Borbi vrsto člankov
z namenom, da bi rešil jugoslovansko
komunistično revolucijo birokracije in
napak, ki so se vrinile v stranko in dr¬
žavno upravo, kar je mogoče popraviti
samo z uvedbo demokratične svobode v
mejah socializma in med socialističnimi
vrstami. Dve stranki torej, ena biro-
kratična in strogo pokorna vodstvu, ki
sedaj vlada, ena pa demokratična, ki
bi smela kričati, kritizirati in oponirati.
Obe pa brezpogojno komunistični. Na to
nevarno pot vladajoča klika seveda ni u-
pala iti, dobro vedoč, da bi prve volit¬
ve pometle z birokrati in da bi bilo tre¬
ba kmalu najti novo demokratično stran¬
ko, ki bi pri novih volitvah prav isto na¬
redila s prejšnjo opozicionalno stranko.
To bi pomenilo zvodenitev komunizma v
nekaj letih. Djilasu so preprečili pisanje
v domačih listih in ga degradirali kot
sovražnika ljudske republike. On pa ni
miroval. Ko so se v zahodnem svetu po¬
javili neki intervjuvi Djilasovi, v kate¬
rih zagovarja iste nazore, je moral pred
sodišče, ki mu je prisodilo poldrugo le¬
to ječe, a je bil pogojno puščen na svo-
bodo. (MflB

Sovjetski mogotci v Kremlju so zače¬
li po vsem svetu z doslej največjo pro¬
pagandno vojno, ki je posledica notran¬
jih in zunanjih težav, v katere je ZSSR
zašla po Stalinovi smrti.

To novo sovjetsko propagandno stra¬
tegijo, ki je postala očitna z nedavnimi
političnimi, vojaškimi in gospodarskimi
ukrepi v ZSSR, je zasnoval in razvil o-
sebno Nikita Hruščev, šef sovjetske
KP. Hruščev, ki se bori za vrhovno ob¬
last v Kremlju, ki pa tudi stoji pred vi¬
sokimi notranje-političnimi in gospodar¬
skimi zaprekami, se je odločil za strate¬
gijo poniževanja in s tem nadvladanja
komunističnih nasprotnikov, znotraj in
zunaj ZSSR.

Do tega zaključka so prišli zapadni
opazovalci po tehtni proučitvi nedavnih
političnih, vojaških in gospodarskih u-
krepov Kremlja in njegove taktike.

ZSSR se je doslej posluževala nacio¬
nalističnih čustev in pomanjkanja izku¬
šenj vodij nerazvitih držav, kjer je pre¬
drzno izkoriščala sebi v prid nesigurne
razmere. Načelo te propagande je bilo:
obljuba nebes, toda medtem žetev na
zemlji.

Na podlagi nove propagandne strate¬
gije pa je ZSSR pripravljena obljubiti
kar koli, da bi tako izgledala kot neza¬
interesiran prijatelj potlačenih, ki je
pripravljen z njimi deliti svojo skorjo
kruha. To je ozadje velikih moskovskih
ponudb za pomoč, ki so večje, kakor jih
more vzdržati še tako močno sovjetsko
gospodarstvo.

Sovjetska propaganda na podlagi
nove strategije napada na vseh področ¬
jih istočasno.

Na političnem področju je usmerjena
na Srednji Vzhod, kjer si sovjeti zaradi
tamkajšnjih razmer največ obetajo. Isto¬
časno so svojo propagando usmerili tu¬
di na Srednjo Evropo, t. j. Zahodno
Nemčijo ter na strateško področje Bal¬
tika, čeprav je ta smer propagande bolj
zakamuflirana, zlasti kar tiče poskusov
nevtralizacije baltskega področja.

Na vojaškem področju je sovjetska
propaganda usmerjena na Sredozemlje,

Živeč v revščini in pozabi je Djilas pre¬
mleval svoj problem socialistično komu¬
nistične demokracije naprej. Ko je pri¬
šlo do revolucije na Madžarskem, se je
zopet oglasil v listu “New ILeader” in
pozdravil revolucijo kot edino sredstvo,
ki more streti komunistično birokracijo
in privesti do rdeče demokracije.

Kot nepoboljšljiv upornik je sedaj mo¬
ral v ječo, da odsedi poldrugo leto, ki
mu je bilo naloženo pogojno. V ječi pa
je napisal in iztihotapil v inozemstvo
svojo novo knjigo, ki je pred nedavnim
izšla: “The New Class” (Novi razred).
Knjiga po poročilu ameriškega tiska
razgalja komunizem in dokazuje, da za¬
radi napak, ki jih je komunizem delal, ne
more priti do svetovne komunistične re¬
volucije. V Beogradu so presenečeni in
togotni. Rusi se jeze, ker pove v knjigi
resnico o pomoru v Katynu, zahodni svet
je pa vesel, da je Djilas tako brezobzir¬
no demaskiral kliko, ki tako kruto in
brezvestno izkorišča delavski razred.

K temu zanimivemu slučaju le nekaj
opomb. Djilas do danes še ni rekel, da ni
komunist. Hoče le nekatere reforme v
komunistični stranki, ki bi jo vrnile na
pravo pot, to se pravi v komunizem, ki
bi bil prost napak in zmožen izvesti sve¬
tovno revolucijo. Zaradi svojih idej, ki
niso nasprotne komunistični doktrini,
ampak le taktiki vladajočih komunistič¬
nih veljakov, sedi Djilas v ječi. Dovolj
jasen znak, da se ne v svetovnem komu¬
nizmu, ne v jugoslovanskem, zaradi Dji¬
lasovih hudih lekcij ne bo nič spremeni¬
lo. Po vsej verjetnosti ima Djilasov slu¬
čaj svoj začetek v hišnem prepiru med
veljaki jugoslov. kom. stranke, ki ne bo¬
do mnogim znani. Djilas je bil kot nev¬
zgojen in uporen otrok poslan v kot in
klečat.

Ljudi v domovini in nas zunaj bi pa
bolj kot tragedija v Katjmu, ki jo svet
že do dobra pozna, zanimalo, če bi bil
Djilas kaj več napisal o naših domačih
Katynih po Sloveniji, Hrvatski, Srbiji in
Črni gori, ki jih svet skoro noče videti
in pri katerih je Djilas aktivno sedelo-
val, deloma kot klavec, deloma pa kot
član zločinske skupine, ki je te pokolje
ukazala. . I :  ■ j J

kjer skuša ustvariti močan pritisk na
sredozemske države s prisotnostjo rde¬
če mornarice v tamkajšnjih vodah.
Skrivnostni premiki sovjetskih križark,
rušilcev in predvsem podmornic imajo
ta namen.

Sem spada tudi nedavna objava iz
Moskve, da so v ZSSR uspešno izpustili
v zrak medcelinsko balistično raketo,
dana po radiju prav v odločilnih trenut¬
kih razorožitvene konference v Londo¬
nu.

Na gospodarskem področju je sovjet¬
ska propaganda usmerjena v prepriče¬
vanje majhnih, neopredeljenih in zaosta¬
lih narodov in tistih, ki so kakor koli
sovražno razpoloženi napram Zapadu,
da je ZSSR pripravljena jim priskočiti
na pomoč bodisi z denarjem bodisi s pro¬
izvodi, skoro brez pogojev. Ta propa¬
ganda je ena najnevarnejših, v katero se
je spustila ZSSR, tako za Zapad kakor
za njo samo.

Hruščev je v propagandnem oziru
vrgel vse svoje karte na mizo, v želji,
da bi dokazal svojo superiornost nad sta¬
linisti, ki jih je pognal iz vlade, in nad
Malenkovom, ki je bil njegov najnevar¬
nejši tekmec.

Glavni namen te propagande pa je, po
mišljenju zapadnih opazovalcev, želja
Hruščeva, da bi odvrnil pozornost so¬
vjetskega prebivalstva od notranjih gos¬
podarskih težav, katerih veličina se od¬
raža v veliki industrijski reorganizaciji,
ki jo je zapovedal v letošnjem poletju.

ZSSR nima možnosti deliti prosto go¬
spodarsko pomoč na veliko, kakor to de¬
la USA. Nedavno se je Hruščev prito¬
ževal komunističnim vodjem satelitskih
držav, da rdeča Kitajska že danes pre¬
hudo črpa Sovjetsko zvezo.

Medtem pa rdeča armada vse to opa¬
zuje in čaka na rezultate. V slučaju, da
se bodo Hruščevu veliki propagandni

načrti izjalovili, je njegov padec neizbe¬
žen. Na rdeči prestol čaka maršal žu-
kov, danes obrambni minister ZSSR in
medvojni prijatelj Eisenhowerja. Drugi
nevarni maršal Hruščevu je Konjev, da¬
nes namestnik žužova, ki poleg tega
zaseda še več drugih visokih vojaških
položajev.

Rdeča armada postaja iz dneva v dan
močnejša sila v sovjetskih političnih,
gospodarskih in socialnih zadevah. Ne¬
zadovoljstvo rdeče armade z Malenko¬
vom, ker je hotel dati prednost lahki in¬
dustriji pred težko, ki jo potrebuje voj¬
ska, je bil vzrok padca tega Stalinove¬
ga naslednika, ki so ga nadomestili s
Hruščevom. Žukov in Konjev pa se na
svoji strani borita za nasledstvo v
Kremlju. Dvig Žukova na položaj ob¬
rambnega ministra in na visok položaj v
KP je dokaz, da ZSSR znova hitro po¬
staja vojaška diktatura. Posamezne so¬
vjetske vohunske organizacije, ki jih je
prej vodila vrsta vladnih uradov, so da¬
nes strnjene v eno veleorganizacijo pod
vodstvom rdeče armade, ki ji poveljuje
žukov. :

Nagibanje moči v ZSSR na rdečo ar¬
mado predstavlja za Zapad veliko ne¬
varnost. Pričakovati je, po mnenju za¬
padnih strokovnjakov, pojačanja oboro¬
ževanja v ZSSR in pripravljenost so¬
vjetskega vodstva na to, da bi svoje po¬
litične ambicije poskušalo izvesti s po¬
močjo rdeče armade.

Zgodovina dokazuje, da je dvigu vo¬
jaške klike na oblast v kateri koli drža¬
vi sledil oborožen spopad. Paraliza lon¬
donske razorožitvene konference in ci¬
nično zavračanje zapadnih predlogov do¬
kazujeta, da se danes nahajamo pred
takim dejstvom. Zaradi krvave preteklo¬
sti sovjetskih veljakov, najsibo Hrušče¬
va ali Žukova ali Konjeva, Zapad že
zdavnaj ne bi smel postopati z njimi kot
s častnimi možmi.

IZ TEDNA V TEDEN

V USA so izvedli 15. hidrogenski po¬
skus v letošnji sezoni. Vojaštvo, ki se
je udeležilo poskusa, je bilo udarcu hi-
drogenske eksplozije povsem izpostav¬
ljeno ter je nekaj ur po eksploziji iz
jarkov napadlo navideznega sovražnika
na okuženem prostoru. Prav tako so
preiskusili različne nove rakete s hidro-
genskim nabojem, z mrzlično naglico pa
izdelujejo načrte za medcelinsko balistič¬
no raketo na atomski pogon, s čemer
bodo prekosili sovjete, ki so pred dobrim
tednom objavili uspešno izveden poskus
take rakete na gorilni pogon.

Londonska razorožitvena konferenca
se, kakor vse kaže, bliža k žalostnemu
koncu. Zapadni zavezniki so predložili
Sovjetski zvezi nove še ugodnejše pred¬
loge za postopek razorožitve, toda dele¬
gat Zorin je predloge odbil takoj, ne da
bi jih proučil. Smatrajo, da nameravajo
zapadne sile napraviti še en korak in
postaviti ZSSR pred končno odločitev:
ali da zapusti konferenco in se razgali
pred svetom kot država, ki razorožitve j
noče, ali pa da se vsaj delno prilagodi j
tudi željam Zapada in kloni pred sve¬
tovnim javnim mnenjem.

V rdeči Kitajski Maocetung pripravlja
velike čistke v vrstah KP in med komu¬
nističnimi nasprotniki. Pred meseci je
Maocetung s spretno propagando uspa-;
val svoje nasprotnike, ko jim je dovolil
kritizirati režim in razmere v državi,
potem pa jih je dal polagoma zapirati

ter sedaj pripravljajo procese proti
“protikomunističnim in protisocialistič¬
nim buržuazijskim desničarjem, ki smo
jih odkrili med našo propagandno kam¬
panjo.”

Žena bivšega USA predsednika Roose¬
velta je z letalom odpotovala na obisk
v ZSSR. Od tam namerava odleteti tu¬
di v rdečo Kitajsko, “ker hoče kot čas¬
nikarka proučiti položaj v obeh drža¬
vah in upa, da bo mogla govoriti z vr¬
hovnimi vladnimi osebami.”

Bulganin in Hruščev sta po poročilih
zapadnih agencij sklicala konferenco vo¬
dij satelitskih držav. Trenutno sta na
počitnicah na Krimu ter se bosta tam
sestala z njimi. Glavni namen konfe¬
rence naj bi bil odpraviti zadnje razlike
med komunističnimi skupinami v posa¬
meznih satelitih.

Komunisti so v Zahodni Nemčiji na¬
peli vse sile, da bi 15. septembra preko
socialistov na volitvah zrušili Adenaur-
ja. V vzhodnem Berlinu so organizirali
svoj glavni stan, od koder pošiljajo na
tisoče pisem v Zahodno Nemčijo proti
krščanskim demokratom. Moskva je po¬
slala velike vsote denarja v Vzhodni
Berlin za propagando proti Adenauerju.

Del sovjetske vojne mornarice, ki je
priplul iz Baltika skozi Gibraltar v Sre¬
dozemlje, bo obiskal Jugoslavijo, prav
tako pa se bo ustavil tudi v Albaniji,
kjer ima ZSSR veliko podmorniško opo¬
rišče.

Zahodni Nemci bodo volili

Štirinajst strank se bo pomerilo v Za¬
hodni Nemčiji na splošnih volitvah 15.
septembra t. 1. Poleg Krščansko demo¬
kratske stranke in krščanskih sociali¬
stov, pod vodstvom Adenauerja ter so-
cial-demokratov pod vodstvom Ollen-
hauerja, ki zavzemata v parlamentu 85
odst. sedežev, so objavile svoje kandida¬
te še naslednje stranke: Liberalni demo¬
krati (FDP), nemška ljudska liberalna
stranka (DP/FVP), blok Nemški kruh
in begunci (GB/BHE), nemška skupnost
(DG), stranka srednjih slojev (UDM),
federalna unija (FU), stranka nemške¬
ga rajha (DRP) in nemška federacija
(BDD), poleg tega pa še skrajno desni¬
čarsko gibanje “dobrih Nemcev” in pa-
triotična unija ter volilno gibanje danske
monarhije Schleswig-Sud (SSW).

Okoli 30 milijonov volilcev, polovica
od teh ženskih, bo volilo 494 poslancev.
V Zahodnem Berlinu ne bodo volili, bo
pa bivša prestolnica rajha poslala v par¬
lament 22 predstavnikov z enim samim
posvetovalnim glasom.

MOLOTOV PONIŽAN

Hruščev si je privoščil enega doslej
največjih ciničnih ponižanj svojih na¬
sprotnikov, ko je poslal Molotova za so¬
vjetskega veleposlanika v glavno mesto
Mongolije Ulan Bator. To veleposlani¬
štvo je najrevnejše in najbolj zakotno na
sovjetskem diplomatskem seznamu. Vso
ironijo je Hruščev pokazal nad Moloto¬
vom tudi s tem, ker mu je pripravil kot
enega prvih njegovih javnih nastopov v
mongolski prestolnici sprejem jugoslo-

BUENOS AIRES.
5. SEPTEMBRA (SETIEMBRE) 1957

LA REALIDAD ARGENTINA

La prensa Argentina dio amplia infor-
macion a las exposiciones hechas en la
Časa de Gobierno por el presidente de
la Nacion y los ministros de hacienda J
de comercio e industria sobre el estado
economico y financiero del pais.

El presidente de la Nacion hizo un
resumen muy claro de cuanto habia sido
expuesto y dio a conocer juicios y previ-
siones sobre el por veni r del pais. Reco-
nocio la gravedad e insistio sobre algu-
nos factores que concurren a dificultar
la vida economica. En primer termino,
los constantes aumentos de salarios no
eduilibrados con el aumento de la pro-
duccion. “Los obreros — dijo — estan
profundamente enganados, profundamen-
te equivocados. Tengo la plena convic-
cion de que si en este pais todos los di-
rigentes politicos hubieran dicho la ver-
dad al pueblo, destruyendo todos esos
“slogans”: de nacionalismos, de oligar-
quia, de estatismo, etcetera, y hubieran
hablado explicando cual es el camino eo-
rrecto que debe segiiir el pais para ele-
var el nivel de vida de la poblacion, es-
toy seguro que los obreros, que han de-
mostrado muchas veces su sensibilidad y
su patriotismo, hubieran comprendido”.

A estas sinceras palabras del presi¬
dente de la Nacion “La Prensa” de Bue¬
nos Aires agrega siguiente comproba-
cion:

“Es de reconocer en estos expositores
de la situac : on economica argentina la
limpieza del lenguaja y el valor moral
para decir cosas que de ordinario ,des-
agradan, porque hieren un amor pro-
pio sin justificacion ante la crisis que
nos ha deparado la infausta dictadura
demagogiča.-Gobernar no es adular. An-
tes al contrario, gobernar es ilustrar di-
ciendo la verdad y senalando el bueno y
unico camino a seguir”.

ARGENTINSKA STVARNOST

Argentinsko časopisje je podrobno
poročalo o govorih predsednika republi¬
ke ter ministrov za finance in za trgovi¬
no ter industrijo, ki so jih prejšnji teden
imeli v vladni palači o gospodarskem in
finančnem položaju države.

Predsednik republike je izvajanja na
tem sestanku strnil v zgoščen povzetek
vseh ugotovitev glede bodočnosti drža¬
ve. Priznal je resnost položaja ter je
vztrajal pri svoji trditvi, da gotovi či-
nitelji otežujejo gospodarsko življenje.
V prvi vrsti neprestano zviševanje
plač, ki ni v nobenem ravnovesju z zvi¬
šanjem proizvodnje. “Delavci so v veliki
zmoti in prevari”, je naglašal predsed¬
nik. “Popolnoma sem prepričan, da bi
delavstvo, ki je tolikokrat pokazalo
svojo občutljivost in svoje rodoljubje,
razumelo položaj, če bi bili v tej deželi
vsi politični finkcionarji ljudstvu govo¬
rili resnico, ter razbijali razne krilatice
o nacionalizmu, oligarhiji, estatizmu itd.
ter ljudstvu pojasnjevali katera je prava
pot, ki jo je treba hoditi, da bi prišli do
zvišanja življenske ravni.”

Tem odkritim besedam predsednika
republike buenosaireška “La Prensa”
dodaja naslednjo svojo ugotovitev:

“V poročilih o gospodarskem položa¬
ju Argentine je treba priznati odkrito¬
srčnost in čistost jezika ter moralno
vrednost, da so povedali to, kar navadno
ni prijetno, ker ranja lastno ljubezen
brez opravičila pred krizo, ki nam jo je
pripravila nesrečna demagoška diktatu¬
ra. Vladanje ni hvalisanje in prilizova¬
nje. Prej nasprotno. Vladati se pravi go¬
voriti in pojasnjevati resnico ter kaza¬
ti edino pot, ki jo je treba slediti”.

vanskega rdečega diktatorja Tita, ki ga
je Molotov hotel uničiti po prelomu s
kominformom 1. 1948. Tito bo obiskal
Mongolijo v prihodnjih mesečih. Sedaj
gosti mongolskega predsednika Cenedala
v Beogradu.

Istočasno je Hruščev “imenoval” od¬
stavljenega zunanjega ministra Šepilo-
va za učitelja v nekem gospadarskem
institutu na Daljnem Vzhodu.

Naročajte in širite
Svobodno Slovenijo

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 5. IX. 1957

Pred Gallusovim koncertom

V nedeljo, 15. septembra bo imel Slov.
pevski zbor Gallus zopet koncert. Zanj
je med rojaki veliko zanimanje. V zve¬
zi s tem koncertom je imel urednik Svo¬
bodne Slovenije s pevovodjem Gallusa g.
dr. Julijem naslednji razgovor:

V.: Imamo vtis, da je za letošnji
“Gallusov” koncert večje zanimanje, kot
prejšnja leta. Ali bi nam lahko pove¬
dal, kaj je po Tvojem mnenju temu
vzrok?

O.: Razloga za to sta lahko dva. —
Čim večji je časovni razmah, ki nas lo¬
či od dneva naše ločitve od doma, tem
večja je žeja po vsem našem domačem,
zlasti po vsem lepem. Naša pesem je in
bo ostala v srcu slehernega našega člo¬
veka najljubša vez z domom. Zato vsa¬
ka prireditev naših organizacij privabi
več obiskovalcev, če je v program u-
vrščeno tudi petje. Torej ni nič izred¬
nega, če je za prireditev, ki obeta sa¬
mo petje, zanimanje toliko večje.

Drugi razlog pa vidim v zboru sa¬
mem. V kratkem bo poteklo devet let,
kar “Gallus” dela. Neumorno, poln idea¬
lizma in žrtev, vztraja v svojem delu
kljub težavam, ki se mnogokrat pojav¬
ljajo, v polni zavesti važnosti in pomemb¬
nosti takega dela. Pogled nazaj na de¬
lo devetih let kaže lepo vrsto samostoj¬
nih koncertov (povprečno vsaj dva ha
leto,) pa še skoro neugotovljivo število
nastopov na prireditvah naših organi¬
zacij, pri verskih prireditvah itd. če
prištejemo še mnoge slovenske radij¬
ske oddaje, založbo treh plošč in, ne
na zadnjem mestu, vse koncerte pred iz¬
birčno tujo publiko (trikrat v Cervan¬
tesu, dvakrat v Smartu, v Cordobi, bo¬
žična koncerta na Trgu San Martin
itd.), za katere nas marsikatera druga
narodnost zavida, mora pač vsakdo da¬
ti priznanje vsem pevkam in pevcem, ki
žrtvujejo stotine in stotine ur svojega
prostega časa in počitka za skrito delo
pri pevskih vajah, če potemtakem kon¬
cert “Gallusa” vzbudi zanimanje, mi¬
slim, da ne pretiravam, če trdim, da s
tem rojaki hočejo dati vidno priznanje
zboru za vse opravljeno delo in hkrati
vzpodbudo, da vztraja na svoji poti.

V.: Pod kakšnimi vidiki si sestavljal
letošnji koncertni program?

O.: Pri sestavljanju programov za
našo publiko me vodijo vsa leta isti na¬
gibi. Zavedam se, da kulturno delo v tu¬
jini mora temeljiti na drugačnih osno¬
vah kot doma. Pretrgana vez z domovi¬
no terja od našega kulturnega dela vpo-
števanje dveh vidikov: ne pozabiti tega,
kar smo prinesli s seboj, pa tudi ne pre¬
zreti tega, kar nastaja doma v naši od¬
sotnosti. Napačno bi torej bilo, če bi
kot pevovodja dajal na programe samo
tiste pesmi, ki jih naša publika pozna
še od doma (čeprav ji prav nič ne za¬
merim, če jih rada posluša. Tudi jaz
jih vedno rad slišim). Prav tako pa bi
ne bilo prav, če bi pozabljali pri sestav¬
ljanju programov na tisto, kar je bilo in
nudili poslušalcem le tt>,  česar še ne
poznajo. Pametna vzporeditev enega in
drugega se mi zdi najprimernejša, pa

čeprav mnogi ne delijo z menoj tega
mnenja.

Naj torej odgovorim na vprašanje:
Tudi letošnji koncertni program je se¬
stavljen tako, da bo vsakemu nudil ne¬
kaj. V prvem delu slovenska umetna pe¬
sem (Foerster, Adamič, Jereb, Mirk in
Lipar), v drugem pa narodna. Mislim,
da bodo poslušalci s programom zado¬
voljni.

V.: Omenil si koncerte pred tujo pub¬
liko. Slišali smo, da ima zbor spet enega
pred seboj.

O.: Da, res je. Teden dni pred koncer¬
tom za rojake poje zbor pred izključno
argentinsko publiko na neki interni pri¬
reditvi. Bili smo povabljeni, sklenili do¬
govor in stojimo pred koncertom. Pro¬
gram je seveda popolnoma drugačen kot
za koncert 15. t. m. Slovenski in tuji av¬
torji, teksti pa v slovenščini, kateljan-
ščini, nemščini, italijanščini in latinšči¬
ni.— Mislim, da ni treba posebej ome¬
njati, da imamo dela in skrbi čez gla¬
vo, če pripravljamo za prihodnje dni
kar dva koncertna programa hkrati.

V.: Kaj pa morala v zboru?

O.: Hvaležen sem za to vprašanje,
ker mi daje možnost, da tudi ob tej pri¬
ložnosti pohvalim ogromno voljo in ve¬
selje do dela v zboru, ki ju kažejo pevci,
Res zaslužijo priznanje. Morda ni ved¬
no vse tako, kot bi moralo biti, pa je
treba vpoštevati nebroj težav, s kateri¬
mi se mora vsak boriti, da lahko vztra¬
ja. Škoda le, da marsikateri dober pe¬
vec stoji ob strani, čeprav bi lahko mno¬
go pripomogel k še večjemu in lepšemu
uveljavljanju naše pesmi v tujini. Zato
pa tem večje priznanje vsem, ki vztraja¬
jo-

V.: V programu smo opazili prijetno
presenečenje: nastopil bo tudi mladinski
zbor. Nam lahko o njem kaj več poveš?

. .O.: Dolgoletna želja, da bi z ustano¬
vitvijo mladinskega zbora dali naši mla¬
dini možnost za sistematičen pouk petja,
se je letos končno le uresničila. Nikakor
ne mislim odrekati pomena šolskih zbo¬
rov, ki vrše važno vlogo med našimi naj¬
mlajšimi in prav je, da v svojem delu na¬
daljujejo. Tudi jim želimo veliko uspe¬
hov. Čim več bodo naši otroci prepevali,
tem laže jim bo čutiti slovensko v tuji¬
ni. “Gallus” z ustanovitvijo mladinske¬
ga zbora nima namena ovirati dela že
obstoječih mladinskih zborov, želi le
nuditi možnost sistematičnega pou¬
ka petja vsem, ki si tega žele. Delo v
Gallusovem mladinskem zboru ni pred¬
vsem v petju, ampak več v teoretičnem
pevskem pouku. Dobri trije meseci so
komaj, kar so se mali slavčki predsta¬
vili k preskušnji in nato začeli z delom.
Ker je pouk predvsem teoretičen, pač
ne sme nihče na tem prvem nastopu
pričakovati kaj posebnega od njih. če
smo jih uvrstili v koncertni program,
smo to storili le zato, da jim veselje do
dela v mladinskem zboru pomnožimo,
saj je tudi za nje to žrtev. Z zadovolj¬
stvom ugotavljam, da imamo med otroci
mnogo dobrih pevcev, ki z veseljem ho¬
dijo v pevsko šolo in kažejo do dela ve¬

liko zanimanje. Rezultat dela se bo se¬
veda pokazal šele s časom. Upam, da
bo naša publika pravilno tolmačila na¬
stop naših naraščajnikov in prepričan
sem, da bo bodočnost dokazala, da je
vredno žrtvovati čas za tako delo. Za¬
služijo seveda posebno priznanje tudi
starši, ki pri naših prizadevanjih pri¬
spevajo svoj delež s tem, da otroke
spremljajo v pevsko šolo in skrbe, da
redno prihajajo.

V.: In načrti za bodočnost?

O.: Teh pa pri nas nikdar ne zmanj¬
ka. Morda jih je včasih preveč za na¬
šo zmogljivost. Vendar pa imamo vsaj
za prihodnje leto eno važno stvar pred
seboj: desetletnico zborovega dela. Ver¬
jetno bo za to priložnost zbor pripravil
več prireditev, toda poudarek bo moral
biti na slavnostnem koncertu v prosla¬
vo desetletnice. Zdi se mi, da bi se dal
prav poseben povdarek pomembnosti te¬

ga jubileja, če bi se ob desetletnici pred¬
stavili na koncertnem odru vsi, ki so
kdajkoli v teh desetih letih sodelovali
v zboru. Bila bi to gotovo impozantna in
po svoje zanimiva prireditev. Seveda je
to za sedaj le moja zamisel; ali jo bo
mogoče izvesti, bomo šele videli. Z do¬
bro voljo vseh in računajoč z božjim bla¬
goslovom, ki nas je doslej spremljal,
morda le uresničimo kaj takega.

In še nekaj bi rad pripomnil. Ne smem
pozabiti naših prijateljev podpornih
članov. Poleg moralne opore, ki jo čuti¬
mo v njih, nam odvzemajo marsikatero
skrb gmotnega značaja. Veseli smo jih
in hvaležni smo jim. Pa tudi nove še
prav radi sprejemamo.

Marsikaj bi še rad povedal, pa bo tre¬
ba končati. Bliža se ura pevske vaje.
Saj razumeš: čas je zlato. Pa še dru¬
gič morda kaj.

Uhinitev mmcionulnih odsekov v Odboru
za svobodno Evropo

V Odboru na svobodno Evropo preure¬
jajo tiskovni odsek. Zaradi te preosnove
so ukinili vse dosedanje nacionalne od¬
seke in s tem tudi ustavili vsa glasila v
nacionalnih jezikih. Tako so bile ukinje¬
ne tudi slovenska, hrvatska in srbska iz¬
daja “Pregleda”, ki ga je v začetku več
let urejal dr. Miha Krek, v zadnjih letih
pa dr. Lojze Kuhar.

Te dni smo dobili v roke zadnjo šte¬
vilko “Pregleda”. Uredništvo se v “U-
vodniku” od kralcev med drugim poslav¬
lja z naslednjo ugotovitvijo.

“Vseh sedem let izhajanja “Pregleda”
smo se trudili ostati verni svojemu ge¬
slu “pisati resnico”. Mnogokrat je bilo
težko izbrati iz nekomunističnih in komu¬
nističnih virov tisto, kar je imelo več ka¬
kor samo trenutno vrednost in kar je —
vsaj po našem mnenju kolikor toliko ob¬
jektivno slikalo položaj in trpljenje naro¬
dov v Jugoslaviji. Napadali so nas redki.
Navadno so bili to ljudje, ki niso prenesli
resnice. Odgovarjali jim nismo. V na¬
šem delu in smeri so nas bodrila nešte¬
ta zahvalna in pohvalna pisma, ki smo
jih ves čas do zadnjega prejemali, in
dejstvo, da so mnogi časopisi naše stva¬
ri ponatiskovali”.

‘Jasno je, da se nismo vedno strinjali
s tem, kar smo objavljali. Zato smo ved-
I no navedli vir in po r  možnosti tudi oceno
vira. Spričo okolnosti, pod katerimi smo
delali, se zavedamo, da smo po svojih
najboljših močeh služili protikomunistič¬
ni borbi, odkrivali komunizem kot so¬
cialno in gospodarsko zlo ter opisovali
trpljenje, nade in razočaranja naroda, iz
katerega smo izšli”.

Svoja izvajanja pa zaključi z željo:

“Ob sklepu želimo vsem našim naroč¬
nikom in bralcem, da bi dočakali dan, ko
bo naša domovina svobodna. Ko bodo vsi
spoznali resnico, bo tudi našo domovi¬
no resnica osvobodila”.

Ko se obema urednikoma slovenskega
Pregleda Odbora za svobodno Evropo
iskreno zahvaljujemo za veliko požrtvo¬
valno in nesebično delo, ki sta ga vlaga¬

la v zbiranje najbolj zanimivega gradi¬
va za vsako številko, ki so jo rojaki po¬
vsod, kjer se nahajajo v svobodnem sve¬
tu, še bolj pa v od komunizma zasužnje¬
ni domovini, z velikim užitkom prebira¬
li, iskreno zahvaljujemo in jima izreka¬
mo vse priznanje, globoko obžalujemo
dejstvo,da je mogla imeti navadna pre-
osnova tiskovnega odseka odbora za svo¬
bodno Evropo tako dalekosežno posle¬
dico, da so morali biti ukinjeni kar vsi
nacionalni odseki in ustavljena vsa gla¬
sila v nacionalnih jezikih.

Mnenja smo, da bi bilo mnogo bolj u-
mestno varčevati tam, kjer z nerazum¬
ljivo darežljivostjo razmetavajo ameri¬
ške dolarje nenasitnim komunističnim
diktatorjem, da si lahko še naprej utrju¬
jejo komunistične strahovlade nad ljud¬
stvi, kakor pa pri ustanovi in listih, ki
so s tako malenkostnimi sredstvi tako
lepo in učinkovito branili svobodo in
demokracijo v svetu, to je cilje, ki si jih
je postavila ameriška vlada sama, ko se
je postavila na čelo svobodnih in svobo¬
doljubnih narodov.

RAZSTAVA SLIKARJA MILANA
VOLOVSKA

Vsaka prireditev — skupine ali posa¬
meznika — pomeni oživitev in utrditev
narodne misli, četudi ni namenjena sa¬
mo Slovencem, če pa slovenski umetnik
že četrtič samostojno razstavlja, je to
brez dvoma znak neutrudnega dela in
rasti.

Slikar Milan Volovšek je kmalu po
prihodu v Argentino razstavljal na vsa¬
koletnih kolektivnih razstavah krožka
“Estimulo de Bellas Artes”, I. 1954 pa
je bila v Galeriji Comte njegova prva
samostojna razstava. Tej so nato sledi¬
le še razstave v prostorih slov. urarae
“Časa Boyu”, dalje v mestu Tandil in
četrta-sedanja v Galeriji Huemul (Av.
Santa Fe 2237, Capital).

Brez kakšnih posebnih zunanjih slo¬
vesnosti se je v ponedeljek, 2. t. m. ob
(Nadaljevanje na 3. strani)

Dr. MIHA KREK

Dr. Korošec in j

Incidenti s kraljem so v tisti dobi bili
pogosti. Jaz sem tedaj bil v Ljubljani,
bil sem član izvršnega odbora stranke,
delal sem v pisarni Dr. Marka Natlače¬
na, ki je bil poslevodeči podpredsednik
stranke in pri uredništvu Slovenca. Ni¬
sem torej bil v položaju, da bi neposred¬
no opazoval dogodke v Beogradu, a ven¬
dar sem bil v stanju, da sem za politič¬
ne novice zvedel kolikor je to mogoče
iz zanesljivih virov neposredno. O kaki
taki avdijenci dr. žerjava, kot jo popi¬
suje g. Matijevič ni bilo ne duha ne slu¬
ha. Po vsem, kar iz tiste dobe vem, je
taka avdienca bila nemogoča, še bolj pa
se mi zdi nemogoče, da ne bi bili za ta¬
ko avdienco zvedeli, če bi bil res Dr. žer¬
jav pred širšim sestankom ljudi tako
govoril, kot ga citira g. Matijevič. Če
bi bil kralj kaj takega govoril pred
Žerjavom o Korošcu kot navaja g. Mati¬
jevič, bi bil govoril neresnico. Korošec
ni nikdar nikomur, najmanj pa kralju
obljubil svoje pomoči pri kakem “obra¬
čunavanju s Hrvati”. V zadnjih petih
letih Dr. Koroščevega življenja sva ma¬
lone vsak dan imela politične razgovore,
veliko premlevala zlasti hrvatsko vpra¬
šanje in njegov razvoj. Iskreno se je rad
pohvalil, da ima on “več zvez s Hrvati,
kot se nam drugim sanja”. Neprestano
je ponavljal: “Treba je Srbe in Hrvate
še vedno prepričevati o potrebi skupne
države, Srbe pa še posebno, da se proti
Hrvatom in brez Hrvatov ne more.” še
ga slišim, ko me je svaril: “Slovenska
politika se ne neha pri Zidanem mostu,

( 2 )

kralj Aleksander

naslednja postaja je Zagreb, edina prva
postaja izven Slovenije, kjer vas čaka¬
jo prijatelji. To zvezo pa vzdržuie in jo
bo vzdrževala edino le Jugoslavija”. Dr.
Korošec je po mojem najglobljem prepri¬
čanju bil krščansko demokratični poli¬
tik in državnik, ki je vse delal iz pre¬
pričanja, da so koristi Slovencev najbo¬
lje zaščitene v državni skupnosti južno
slovanskih narodov. Pri nobeni akciji in
pri nobenem načrtu, ki bi bil naperjen
proti kateremu teh narodov, on ni so¬
deloval, vse svoje moči je posvečal spo¬
razumu in slogi med njimi. Nihče si ni
bolj želel sporazuma s Hrvati kot on,
nihče se ni bolj dosledno za to prizadeval.
Izključujem kot nemogoč absurd, da bi
bil Dr. Korošec kdaj dal kralju kako
obljubo pomoči pri kakem obračunanju
s Hrvati.

Če bi bil Dr. Žerjav res slišal kake
take besede pri avdijenci pri kralju, ze¬
lo dvomim, da tega ne bi bil Dr. Korošcu
povedal in se poprej pri njem prepričal
o resničnosti. Doma smo imeli napačen
vtis, da so bili politični odnosi med šefi
nasprotnih strank divji. Sedaj, ko v ino¬
zemstvu opazujem razmere, sem mne¬
nja, da so bili ti odnosi kar elegantni.
Sredi najhujših političnih bojev so si za¬
stopniki strank izmenjavali obvestila,
ki so na splošno za narodno politiko bi¬
la važna. Odnosi med pokojnima Dr.
Žerjavom in Dr. Korošcem so bili v tem
oziru na zavidni višini.

Svetozar Pribičevic, ki je bil v stal¬
nem političnim dvoboju z Dr. Koro¬

šcem, ki v svoji knjigi veliko in podrob¬
no popisuje svoja srečanja s kraljem A-
leksandrom nima v tej zvezi niti naj¬
manjše aluzije na Dr. Korošca.

Končno so imele vse tiste famozne
avdience, ki jih nazivamo kot poizkus
Aleksandrove amputacije, isto vsebino:
Kralj je po vseh tedanjih in kasnejših
vesteh grozil, da bo razdelil državo, ji
potegnil nove zapadne meje in pustil iz¬
ven svoje države Slovence in večino
Hrvatov. Propozicija torej naj bi bila
za Slovence in Hrvate ista, usoda nji¬
hova ista. Kako naj bi bil tedaj iskal
kralj pomoči Slovencev pri tem podjet¬
ju, kot imputiva g. Matijevič ?!

Dr. Korošec o svojih razgovorih s kra¬
ljem nikoli ni govoril in ni ničesar za¬
pisal. Slišal sem pa nekje med razgovo¬
ri v Beogradu, da je tista avdienca z
njim bila silno kratka. Kralj: “Zaradi
nemogučih prilika rešio sam, da povu-
čem zapadne granice države na grani-
ce Bosne i Vojvodine. Vi i Hrvati onda
brinite svoju brigu. Korošec: Veličan¬
stvo, Vi po svojoj zakletvi to ne može-
te učiniti, a ako bi Vi to ikad namerava¬
li napraviti, ne bi o torne nikome govo¬
rili. Kralj: “Antune, Ti si jezuita”. Ko¬
rošec se je poklonil in odšel

G. Joško Krošelj, ki je leta 1928 pri¬
šel v Beograd kot Koroščev osebni taj¬
nik in je potem, ko Korošec ni bil več
minister, ostal v Beogradu kot beograj¬
ski urednik Slovenca vse do leta 1941,
in je neposredno spremljal dogodke tam
ter redno dnevno zahajal h Korošcu po
poročila in naročila za Ljubljano, mi pa
je ob priložnosti naslikal tedanje politič¬
ne razmere in to avdienco takole:

“Po atentatu Puniše Račiča na prvake
Hrvatske seljačke stranke 1928 leta v
beograjski narodni skupščini, so se od¬
nosi med Beogradom in Zagrebom ved¬
no bolj zaostrevali. Zlasti še po smrti
Stjepana Radiča, predsednika HSS.

Prvaki Kmečko-demokratske koalicije
so se kosali kdo bo hujši v svojih napa¬
dih na Beograd. To je na srbski strani
povzročalo silno vročo kri. Zlasti pri
skrajnih nacionalistih. Zmerni in trezni
ljudje na srbski strani so imeli vedno
težje stališče. Bili so pa tudi taki na srb¬
ski strani, ki Slovencem in Hrvatom
sploh niso bili naklonjeni.

Zahteva po amputaciji je postajala
vedno glasnejša. Bila je predmet že re¬
snih debat. Srbske demokratske stranke
niso bile za amputacijo, z njo so pa ra¬
čunale, če bi se izkazalo, da pod nobe¬
nim pogojem ne bi bilo več možno so¬
žitje Hrvatov in Srbov v skupni državi.
Za dosego sporazuma med obema naro¬
doma bi se morale po mnenju mirnih in
treznih državnikov, med katerimi je bil
Korošec, izkoristiti prav vse možnosti
in prav vsa sredstva.

Vlada, v kateri je bil Korošec notra¬
nji minister, s svojim zadržanjem na-
pram Hrvatom ni dajala nobenega povo¬
da za nove izgrede in nastope. Njena
politika je bila pomirjenje za vsako ce¬
no. Za dosego tega cilja je šla do skraj¬
nih mej popustljivosti, tako, da je dosti¬
krat izgledalo že kot slabost. Pa to ni-
bila slabost, ampak samo želja, da bi se
po strahovitem zločinu v narodni skup¬
ščini pomirili duhovi in rešila kriza par¬
lamenta in države.

(Nadaljevanje v prihodnji številki)

ARGENTINA

V mestu Santa Fe je pričela prejšnji
četrtek zasedati ustavodajna skupščina,
ki ima nalogo spremeniti in spopolni-
ti ustavo iz leta 1853. Ustavodajna skup¬
ščina ima 205 poslancev, ki pripadajo
18 političnim strankam odn. skupinam.
Po političnih strankah so razdeljeni ta¬
kole: U.C.R. intransigente 77, U.C.R.
del pueblo 75 socialisti 12, kršč. demo¬
krati 8, napredni demokrati 5, komuni¬
sti 3, konservativni ljudski demokrati
3, laboristi 2, U.C.R. blokisti iz San
Juana 2, liberalci iz Corrientesa 2, libe¬
ralni demokrati iz San Luisa 2, Union
Federal 1, Civico Independiente 1, Delav¬
ska stranka 1, buenosaireški konserva¬
tivci 1, federalni laboristi iz Salte 1 in
provincialna zveza iz Salte 1.

Po stališču, ki so ga navedene polit,
stranke zavzele do ustavodajne skupšči¬
ne je položaj naslednji: Za spremembo
ustave je 119 poslancev, 82 poslancev je
proti spremenbi ustave ter osporava se¬
danji vladi pravico sklicevati ustavodaj¬
no skupščino, štirje poslanci so pa za to
naj bi veljala kar še naprej ustava iz
leta 1853.

Prva seja ustavodajne skupščine prej¬
šnji četrtek se ni mogla vršiti, ker ni bi¬
lo kvoruma. Na seji v petek je bil iz¬
voljen za začasnega predsednika stari
soc. prvak dr. Nikolaj Repetto, Že na
tej seji je prišlo do viharnih scen, ki jih
je povzročil predstavnik dr. Frondizije-
vin intransigentnih radikalov dr. Oskar
Alende. Govornik je izjavljal, da govori
“kot navaden argent. državljan in ne po¬
slanec ustavodajne skupščine”. Njegova
izvajanja so v dvorani povzročila toliko
protestov zlasti pri dr. Balbinovih ljud¬
skih radikalih, da govornika ni nihče sli¬
šal. V splošnem prerekanju so nato
Frondizijevi radikali zapustili sejno
dvorano. V izjavi časnikarjem je nato
dr. Alende dejal, da je skupino dr. Fron-
dizijevih poslancev smatrati za razpu¬
ščeno. Na seji v petek so poslanci po
daljši debati sprejeli skupščinski poslov¬
nik. Govorili so poslanci vseh političnih
skupin in načenjali stara politična vpra¬
šanja in trenja med argentinskimi stran¬
kami, zlasti med radikali in demokrati.
Zato je govornik kršč. demokratske
stranke dr. Allende pozival poslance naj
gledajo raje v bodočnost in ne nazaj v
preteklost. Dolga je bila tudi razprava
o besedilu za prisego. Končno so se le
zedinili zanj. Pri volitvah stalnega pred¬
sedstva je bil izvoljen za predsednika
ustavodajne skupščine dr. Nikolaj Re¬
petto, ki je kot najstarejši poslanec že
sedaj vodil seje ustavodajne skupščine.
Do njegove izvolitve je prišlo, ker tudi
1  med dr. Balbinovimi radikali, ki so dru¬
ga najmočnejša skupina v ustavodajni
skupščini, ni edinosti. Na seji v ponede¬
ljek je bila zopet živahna politična de¬
bata, ki je nekaterim poslancem že za¬
čela presedati. Tako je prvak krščansko
demokratske stranke dr. Ayaragaraj o-
stro obsodil bezplodno politično prere¬
kanje v ustavodajni skupščini, katero je
pozival naj že vendar začne z delom, za
katerega je izvoljena. Balbinovim radi¬
kalom je očital, da so tudi oni krivi za
sedanje stanje, ker da so bili prav oni
tisti, ki so s svojim neprihodom na sejo
onemogočili prvo sejo ustavodajne skup¬
ščine. Proti zapravljanju časa s politič¬
nimi debatami je nastopil tudi prvak so¬
cialistov dr. Afred Palacios. Poslance je
pozival naj se končno že lotijo resnega
dela pri spremembi ustave, ker v mesto
Santa Fe niso prišli kot turisti.

Maskirani vlomilci so pred prvim
sept. izropali blagajno ministrstva za
ljudsko zdravje. Odnesli so 2.500.000
pesov. Policija je vlomilcem že na sledu.

Argentinske železnice slave sto letnico
obstoja. V Bs. Airesu se je zato te dni
tudi začel IX vseameriški železničarski
kongres.

V glavnem kanalu reke Uruguay, med
otokoma Juneal in Guazucito, severno
od uruguayskega mesta Colonia, je prej¬
šnji teden prišlo do ene največjih po¬
morskih nesreč v Argentini. Ponoči ob
22.45 je v argentinsko potniško ladjo
Buenos Aires z vso silo zavozila sever¬
noameriška ladja Mormacsurf. Poškod¬
ba je bila tako velika, da se je ladja v
najkrajšem času potopila. Veliko pot¬
nikov so rešili, veliko jih je pa našlo
smrt v hladnih valovih. Policija je kapi¬
tana, prvega častnika in krmarja sever¬
noameriške ladje zaprla.

Policija ima znova opravka s teroristi,
ki menijo, da bodo sedanje stanje v dr¬
žavi spremenili z nasiljem. Tako so tero¬
risti v zadnjih dneh postavili bombe v
bližini žel. postaje Constitucion, v vago¬
nih na dveh podzemskih železnicah in v
stranišču kinogledališča Metropolitan.
Nekatere bombe so eskplodirale. Več o-
seb je bilo ranjenih. Ljudstvo odločno
obsoja tak način politične borbe.

Buenos Aires, 5. IX. 1957

SVOBODNA SLOVENITA

Stran 3.

Ilovice iz Slovenije^

V Ljubljani so imeli občni zbor slo¬
venski časnikarji, včlanjeni v Društvu
novinarjev LR Slovenije. Na občnem
zboru je imel referat o “vlogi novinar¬
ja v izgradnji socializma in o njego¬
vem deležu kot soustvarjalcu socialistič¬
ne družbe” predsednik Društva novinar¬
jev Branko Babič. V razpravi o poroči¬
lu o političnem in strokovnem delu or¬
ganizacije so ugotavljali, da je bilo
“mnogo premalo storjenega v zvezi z
idejno političnimi vprašanji v novinar¬
ski organizaciji. Med uspelimi priredit¬
vami so navajali organiziranje III. med¬

narodnega novinarskega smučarskega
tekmovanja v Kranjski gori. Odbor se
je odločil tudi za graditev stanovanjske
stavbe za svoje člane.

Na seji sveta za zdravstvo LR Slo¬
venije so ugotavljali veliko pomanjka¬
nje srednjega medicinskega kadra. Zla¬
sti je veliko pomanjkanje medicinskih
sester, bolničarjev, otroških negovalk
in babic. Sklenili so, da je treba odpre¬
ti tudi še v Mariboru višjo šolo za me¬
dicinske sestre. Taka šola v Ljubljani
že obstoja.

Arhitekt Niko Kralj, ki je zaposlen
pri podjetju “Stol” v Duplici pri Kam¬
niku, je dobil v Stuttgartu eno od pe¬
tih prvih nagrad za načrt za evropsko
socialno stanovanjsko pohištvo.

Iz Ljubljane v Št. Vid vozi sedaj av¬
tobus. Tramvajski promet so opustili.

Prekmurska tovarna dežnikov v Len¬
davi pošilja svoje izdelke tudi v Abesi-
nijo. Tja so prodali dežnikov za 4 mili¬
jone din.

ment, kar so zaslužili pevci, spremljeva¬
lec, spored, pa tudi poslušalci.

M. P.

OSEBNE NOVICE

BUENOS AIRES

Kot enajsta prireditev

Slovenske kulturne akcije v letu 1957 in
osmi kulturni večer v tem letu se je
vršil v soboto 24. avgusta v dvorani Ko¬
legija Santa Rosa koncert kvarteta Fin-
kovih. Strokovnega poročila o tem kon¬
certu, žal, ne moremo objaviti, ker je
bil glasbenik, ki je bil za to naprošen,
nujno zadržan v svojem poklicu in se
kulturnega večera ni mogel udeležiti.
Zato se moramo omejiti le na poročilo
in ugotovitev, da je večer uspel in da je
bila udeležba lepa (nad 150 oseb).

Spored so izvajale tri sestre Marija,
por. Geržinič, Marta in Neda Fink ter
njihov brat Božo Fink. Nastopali so v
kvartetu, sestre v tercetu, Marija Gerži¬
nič in Božo Fink pa tudi s samospevi.
Tercet sester Finkovih je znan že iz do¬
movine, ko je nastopal v ljubljanskem
radiu, pozneje pa v begunstvu. Po pri¬
hodu v Argentino so bile vse tri sestre

(Nadaljevanje z 2. strani)

18. pričela razstava, ki bo odprta do 15.
t. m. Ura je bila precej neprikladna, je
pa to običajna ura za otvoritev razstav.
Kljub tej majhni nepriliki je lepo števi¬
lo ljubiteljev likovne umetnosti prihite¬
lo na otvoritev. Tako so se rojaki vsaj
na ta način odolžili umetniku, ki s svo¬
jo ustvarjalno silo širi slovensko ime tu¬
di v argentinski javnosti.

Slikar razstavlja 15 del. V glavnem
so to dela zadnjega časa, nekaj jih je
dokončal prav v zadnjih dneh. Sam pra¬
vi, da običajno delj časa premišlja ka¬
ko novo kompozicijo in ko ima vse ne-
študirano, jo uresniči na platnu. Opazi¬
ti se more pri teh oljih nekaj novega,
umetnosti kritiki bi imeli dovolj dela z
ugotavljanjem umetnikove rasti. Vsakdo
pa gre z razstave z občutkom, da je
dojel nekaj lepote.

članice Gallusa, kjer se je ga Marija u-
veljavljala tudi kot solistka. Pred dobri¬
ma dvema letoma so zapustile zbor Gal¬
lus in od tedaj nastopajo v okviru SKA,
Boža Finka smo tudi dolga leta sprem¬
ljali kot člana pevskega zbora Gallus
in radi poslušali njegov prijetni bariton,
kadar je nastopal kot solist na koncer¬
tih Gallusa ali ob cerkvenih slovesno¬
stih.

Na tem koncertu je tercet poleg Pa-
lestrine in Bacha izvajal Geržiničev Ju¬
tranji psalm ter Lajovčevo Pesem. Kvar¬
tet je izvajal poleg Prochaske in Hayd-
na Geržiničev 13. sonet iz Balantičeve¬
ga sonetnega venca in Adamičevo Pet¬
najst let. Božidar Fink je poleg Wolfa,
Brahmsa, Balakireva in Musorgskega
zapel Lajovčevo v Mraku in Krekovo
Predsmrtnico. Ga Marija Geržiničeva pa
Geržiničevo Pomladnim zvezdam na be¬
sedilo Vinka Beličiča in Lajovčevo Rožo
mogoto.

Kot poročevalec lahko ugotovim, da so
spored lepo izvajali. Naloga strokovnega
poročevalca pa bi bila, da bi ocenil ko¬
liko so lepi glasovi in dobra izvedba spo¬
reda prestopili mejo lepega in ubranega
petja in vstopili v svet ustvarjanja u-
metnine na osnovi besedila pesnika in
glasbe skladatelja.

Profesor Geržinič živi v svetu, boga¬
tem na duhovnih vrednotah. To pot se
nam je predstavil kot skladatelj in
spremljevalec na klavirju. Kot poroče¬
valec morem ugotoviti le to, da so nje¬
gove skladbe učinkovite. Kaj več bi spa¬
dalo v strokovno oceno. Kot spremljeva¬
lec na klavirju pa je bil žrtev nesrečne¬
ga instrumenta. Kulturna akcija se ne
straši nobenih žrtev za svojo propagan¬
do in je v tem oziru v primeri z ostalimi
organizacijami naravnost razkošna. Ško¬
da, da za ta večer ni žrtvovala še nekaj,
ali pa prištedila drugje, da bi v dvora¬
no postavila primeren glasbeni instru¬

Družinska sreča, V družini g. Lojzeta
Dolinarja in njegove žene ge Barbare,
roj. Lavrenčič, se je 26. avgusta t. 1. ro¬
dila hčerka. V družini g, Jožeta Marko¬
vič in njegove žene ge Tilke, roj. Avgu¬
štin so dobili sina Janeza, družino g.
Janeza Jereb in njegove žene ge Lojz¬
ke, roj Urbančič je pa razveselila hčer¬
ka Hirda. Srečnim družinam naše če¬
stitke.

t Janez Lanjšček. Po daljši bolezni je
v Gospodu zaspal Janez Lanjšček, do¬
ma iz Prekmurja, star 60 let. Bil je e-
den najbolj zvestih obiskovalcev sloven¬
ske maše na Avellanedi skozi vsa leta,
od leta 1936 naprej. Tukaj zapušča se¬
stro Terezijo, por. Dravec. Naj počiva v
miru, njegovi sestri pa iskreno sožalje!

LANUS

Poročilo o uspelem nedeljskem kon¬
certu bomo objavili v prihodnji številki.

Slovenski lazaristi, ki vodijo vikarijo
Marije Kraljice v Slovenski vasi v La-
nusu so začeli izdajati list Slovenska
vas — Villa Eslovena kot glasilo slo¬
venske skupnosti v Lanusu. Izdajatelji
zanj pravijo, da je to “listič, ki naj bi
mesečno obiskal domove Slovenske vasi
in njih prebivalcem prinesel nekaj misli
in vesti iz verskega in slovenskega živ¬
ljenja naših ljudi, kolikor spadajo pod
zvon bodoče slovenske cerkve Marije
Kraljice”. Doslej je izšla prva številka
omenjenega lista in sicer za mesec av¬
gust.

V zadnjem času so se družine v Slo¬
venski Vasi pomnožile in sicer s samimi
hčerkami. Tako se je rodila hčerka v
družini Pelana Franca in njegove žene
Danice, roj. Strle.— Razveselila je hčer¬
ka tudi Hočevarja Jožeta ter njegovo
ženo Majdo, roj. Markež. Preteklo ne¬
deljo se je pa tudi v družini Henrika
Bregarja in njegove žene Marije, roj.
Starc rodila punčka, katere so starši in
bratca zelo veseli, čestitamo vsem sreč¬
nim staršem.

SLOVENCI V ARGENTINI

BEREZATEGUI

V družini g. Mihe Omahna in njegove
žene Manice, roj. Cvetko, so pretekli te¬
den dobili krepkega sinčka, čestitamo.

SAN MARTIN

Družabna prireditev Slovenske bese¬
de, ki je bila v soboto 24. avg. v prijaz¬
nih prostorih kluba Excelsior v Santos
Lugares, je lepo uspela. Udeležilo se je
nad 300 slovenskih rojakov. Izredno bo¬
gat srečolov je zadovoljil vse. Zopet je
šlo med naše ljudi več originalnih oljna¬
tih slik in lesorezov, poleg velikega šte¬
vila drugih lepih dobikov. Pripomniti
moramo, da gre ves čisti dobiček v kul¬
turne namene in za podpore domobran¬
skim invalidom.

SAN JUSTO

Uspela uprizoritev Svojeglavčka

Farni oder v San Justo nas je v nede¬
ljo popoldne povabil na veselo igro s pet¬
jem v 5. dejanjih Svojeglavček. Ljud¬
je so se vabilu odzvali. Veliko dvorano
napolnili. Sedeži so bili vsi zasedeni in
tudi stalo jih je veliko. Med gledalci je
bilo videti stare in mlade ter veliko o-
trok, dokaz, da naši ljudje radi pridejo
na igre, ki so bolj vesele vsebine, da se
na njih razvedrijo. Zato bi bilo želeti, da
nam Farni oder priredi še več takšnih
predstav.

Igralci so bili naslednji: Potokar An¬
ton, gostilničar “na Planini” g. Ivan
Zupanc; Potokar Meta, njegova žena ga.
Cilka Cestnikova; Polonca, njuna hči
gdč. Fanika Grumova; Tone, gorski vod¬
nik g. Ivan Fajfar; Izak Kohn, turist iz
Zagreba g. Izidor Kastrevc; Jože, hla¬
pec pri Potokarju g. Lojze Kovačič;
Čila, dekla pri Potokarju gdč. Anica
Zupančeva in Jure, vaški navihanec g.
Peter Kastrevc.

Vsi igralci so svoje vloge podali do¬
bro. Posebno zaslužijo pohvalo gdč. Gru¬
mova v vlogi Polonce, ki se je s svojo vlo¬
go res postavila. Pozna se, da ni več no¬
vinka na odru. Tudi zapela je dobro.
Dosedaj je še nismo slišali na odru. Tu¬
di gdč. Anica Zupančeva v vlogi Čile se
je dobro odrezala. Zna se vživeti v vsa¬
ko vlogo. Prav tako je dobro igrala ga
Cilka Cestnikova v vlogi Mete, Potokar¬
jeve žene, ki se zna napraviti prav hu¬
do ter dobro vihti palico. Pokazala je
res ženo, ki v hiši podpira tri ogle in še
četrtega pol, da ne pade. Ivan Zupanc
je svojo vlogo dobro podal. V njej je
predstavljal Potokarja Antona, gostilni¬
čarja “Na planini”. Vendar bi bilo žele¬
ti, da bi igral takšno vlogo starejši po
letih. Ivan Fajfar v vlogi Toneta, gor¬
skega vodnika, se je v svoji vlogi dobro
odrezal, škoda, da je bil malo prehlajen
in ni mogel prav čisto zapeti lepih pes¬
mi. Izidor Kastrevc v vlogi Izaku Kohna,
turista iz Zagreba, je svojo vlogo dobro

SVOBODNA SLOVENIJA bo ob deseti obletnici  odkar je začela izhajati v Argentini priredila za svoje naročnike

veliko nagradno žrebanje

katerega bodo deležni vsi naročniki v Argentini, ki bodo imeli pra vočasno poravnano zaostalo in tekočo naročnino, kakor tudi vsi

tisti, ki bodo vplačali vsaj sto pesov za tiskovni sklad Svobodne Slovenije.

Dobitki bodo bogati in praktični. Samo glavni dobitek bo vreden več tisoč pesov. Žrebanje bo javno v Slovenski hiši na Ramon Falcon
v soboto 4. januarja 1958. Podrobnosti bomo objavljali v naslednjih številkah Svobodne Slovenije.

jWaročnihi 9  hi ne bedo imeli poravnane vse naročnine 9  ne bodo imeli pravice na udeležbi

pri nagradnem žrebanju -

Vsak teden ena

ZEMLJA SLOVENSKA, ZEMLJICA
SVETA!

Zemlja slovenska, zemljica sveta!
Tujec po tebi sega z roko.

Meni je tožno, meni je težko,
kot da mi psica meri v oko.

Zemljica rodna, zemljica plodna,
majhna si, majhna, pa te dele.
Kdaj že od grude kos so ti vzeli,-
vedno še rane sveže skele.

Veli moj Jože, Krpan moj krepki,
da mi je dana vajina pest,
svet bi na dlani nesel v zavetje,
cela bi stala naša posest!

Zemljica zlata, kri zdaj namaka
bolj te ko truda biserni znoj.

Čte prihajača prejmeš na grudi,
večni naj sanja v tebi pokoj.

Ena od slovenskih narodnih pesmi v
Renerjevi priredbi, ki jo bo Slovenski
pevski zbor GALLUS pel na svojem
koncertu v dvorani Kolegija San Jose,
Azcuenaga 160, dne 15. septembra 1957
ob 17. uri popoldne.

odigral. Pozna se mu, da je siguren na
odru. Lojze Kovačič v vlogi Jože, hla¬
pec pri Potokarju, se je v svojo vlogo
lepo vživel. Posebno v drugem in tret¬
jem dejanju se je to dobro pokazalo. Do¬
ber je bil tudi Peter Kastrevc v vlogi Ju¬
reta, vaškega navihanca. Od njega bi pri¬
čakovali, da bo svojo vlogo podal še bolj
navihano. Vsi igralci so se potrudili In
svoje vloge podali vsak po svoji zmož¬
nosti in sposobnosti, za kar jim je bilo
občinstvo hvaležno.

Režiser je bil, kakor do sedaj pri tem
odru, g. Ivan Oven, ki se je potrudil in
igro podal gledalcem res po avtorjevi
zamisli. Samo v toliko je bilo spre¬
memb, da je stvar prenesel v Gorenj¬
sko vas. Želeti bi bilo, da bi bili odmori
krajši, če ne menjajo scen.

Tudi šepetalka je bila malo pre¬
glasna. Slišali so jo do srede dvora¬
ne. Scena je bila po večini ista kakor
pri prejšnjih predstavah. V odmorih je
bila tudi glasba, vendar pretiha. Sicer
so pa odmor ljudje porabili za razgo¬
vore.

Igralcem, režiserju in vsem drugim,
ki so pri igri sodelovali, moramo samo
čestitati in jim biti hvaležni, da so nam
pripravili to lepo igro. Občinstvo je bilo
zadovoljno in se je pošteno nasmejalo.
Želimo, da bi nam v kratkem pripravili
spet kaj takega. Jh. M.

MIRAMAR

V družini g. Janeza Zgonc in ge Ama¬
lije, roj. Marolt, se je 3. junija rodila
hčerka Marija Ladi. V družini g. Ivana
Zajc in njegove žene ge Marije, roj.
Škulj so pa 5. julija dobili sina, ki je pri
krstu dobil ime Silvo Albert. Srečnim
družinam naše čestitke.

“...  Denar, ki ti leži doma, ti prav nič
ne hasne. Spravi ga čimprej v PROMET,
da boš zadovoljen kot tisti, ki so to že
storili. PROMET SRL — Capital
m$n 100.000,— (edina družabnika brata
Krištof,) 25 de Mayo 533/3'->, Buenos
Aires — T. E. 31-6435.”.

PRIMOŽ BRDNIK (13)

JAPONSKA - DEŽELA PARADOKSOV

Kitajske ideograme uporabljajo za
težje besede; za lažje, ki so v dnevni u-
porabi, imajo svoje japonske ideograme,
ki jih imenujejo Kana.

Kana sestoji iz dveh različnih pis¬
menk: Kata-kana in Hira-kana. Kata-
kana je pisana v kvadratnih oblikah in
je zasnovana na 50 ali 51 zlogih. Po na¬
še bi ji rekli “tiskane črke”. Vse sku¬
paj je kombinacija kitajskih pismenk, z
japonskimi primesmi. Hira-kana so po
naše “pisane črke”, ki sestojijo iz 47
ali 48 zlogovnih osnov.

Vse to je seveda presneto težka zade¬
va in pravijo, da se mora Japonec učiti
17 let, da si zapomni vsaj glavne bese¬
de v knjigah. Nekaj primerov Ti nava¬
jam, kako se po japonsko glasijo navad¬
ne fraze:

Dober dan! — Ohayo gozaimasu ( u
rte izgovarjajo)

Lahko noč! — Oyasuminasai
Zbogom! — Sayo nara
Hvala lepa !— Arigato gozaimasu
Če vprašaš “Ali je to vlak za Yoko-
hamo?”, moraš reči: “Kono ressha wa
Yokohama e yuki-masu ka” — sedaj pa
si kar izračunaj, kdaj si boš zapomnil
vse te najenostavnejše besede!

Verjemi ali ne, te dni smo jo dobro
sekali po castellano. Kar štirje smo bili:

argentinski konzul je priredil “party” za
več desetin svojih znancev in poleg nem¬
škega kapitana, ki je mnogo let živel v
Buenos Airesu, sva tudi midva obujala
spomine na ciudad portena, pampo itd.
Vaš konzul, Don Manuel Green, je iz
150 stare argentinske rodbine in je do¬
bro znan v Kobe-Osaka okolici. Pomisli:
čeprav je samec, je naučil japonsko ku¬
harico pripraviti carbonado, da je Vi
boljše nimate! Seveda ima tudi lepo
zbirko argentinskih plošč in biti gost v
njegovi hiši je res užitek.

Zadnje čase sem sploh srečal nekaj
zanimivih tujcev. Med njimi dva Švicar¬
ja, ki živita tu že čez 30 let. Eden mi je
pripovedoval, kako je bilo med vojno.
Čeprav je bil nevtralen Švicar, se mu
ni dosti bolje godilo kot drugim tujcem:
strahovito pomanjkanje hrane in stalno
policijsko vohunjenje. Res pa je, pravi,
da niso delali Japonci nobenih rasnih
razlik — vsem se je slabo godilo, doma¬
činom in tujcem. Zanimivo je tudi, da
so bili Japonci tedaj prepričani, da so
otroci bogov. Že zaradi tega so vsi sle¬
po verjeli v zmago v vojni. Toliko huj¬
še je bilo razočaranje, ko je cesar uka¬
zal predajo: vse je jokalo.

Danes je seveda Japonska čisto ne¬
kaj drugega kot pred vojno. Avtomobil¬

skega prometa n. pr. je vsaj desetkrat
več kot kdaj koli. Ko gredo na delo in
v službe, so vsi oblečeni zahodnjaško.
Od žena nosi morda ena izmed sto ki¬
mono, od moških eden izmed tisoč. Ven¬
dar se še danes običajno preoblečejo v
tradicionalne obleke, ko pridejo z dela
domov, ali pa ob praznikih. Dva predme¬
ta, ki spadata k njihovi nošnji, se nam
zahodnjakom zdita nenavadna: sedaj

poleti se vse pahlja s papirnatimi pa¬
hljačami, v drugih letnih časih pa zelo
radi nosijo bele maske čez nos in usta,
s katerimi se baje varujejo pred bacili.

Posebnost so tudi dežniki. Nosijo jih
ob vsakem vremenu. Črne za dež, rjave
za sonce. Večinoma imajo naše vrste i
“marele” in presneto moraš paziti, da
Ti ne nabodejo oči: nosijo jih kar čez
ramo, kadar ne dežuje, in mahajo z nji¬
mi na vse konce. Slikoviti in zelo po¬
ceni so pravi japonski dežniki, ki so
narejeni iz bambusovih palčic in pokriti
s povoščenim papirjem. Na vrhu imajo
lesen obroč, za katerega dežnik držijo,
kadar ga imajo zaprtega.

V pisarnah nosijo čevlje, na cesti pa
vidiš veliko mož in žena, ko hodijo v le¬
senih cokljah — nekakšne “nanule”,
kakršne smo imeli pri vojakih. Vse
coklje imajo na vrhu vrv ali tudi žame¬
tasti trak v obliki črke Y. Coklje si na¬
taknejo na noge tako, da pride trak
med palec in drugi prst. Lesene coklje
imenujejo “geta” in jih rabijo v slabem

vremenu. Za dež imajo še posebno vi¬
soke. Slamnatim pravijo “zori”. Vendar
se vedno sezujejo, ko vstopijo v japon¬
sko hišo: bodisi coklje ali čevlje. To za¬
radi tega, ker imajo njihove hiše name¬
sto lesenega poda iz riževe slame fino
spletene preproge, “tatami”. Prav za
prav to niso preproge, pač prej enako
veliki okvirji, napolnjeni s slamnatimi
preprogami.

K cokljam Japonec ne nosi nogavic.
Namesto njih ima “tabi”, t. j. nekakšno
iz blaga narejeno pokrivalo za noge, ki
ima palec oddeljen in sega samo nad
gležnje. “Tabi pomeni “vreča za noge”.
Nekoč so jih delali iz usnja, danes na-
! vadno iz bombaževine, svile ali volne.
Imajo jih v vseh barvah, dasi je bela
običajna za žene, črna za moške. Ven¬
dar nosijo moški bele “tabi” pri sve¬
čanih oblekah. Zanimalo Te bo tudi, da
“tabi” ne merijo s številkami, kakor mi
čevlje. Od starih časov imajo še poseb¬
no mero “mon”, t. j. kovanec. Kolikor
“mon lahko položiš na tabi drug poleg
drugega, takšno mero ima.

Tu bi rad še dodal, da imajo Japonci
silno majhne noge in zahodnjaki imajo
velike težave najti primerne coklje ali
tudi drugo obleko.

Pahljačam pravi “ogi” in res nena¬
vadno je gledati Japonce v vlakih, v ki¬
nu in sploh ob vsaki priliki, kadar je
vroče, kako se neumorno pahljajajo. Ne¬
katere pahljače so krasno izdelane in

prave umetnine. Pogostoma jih sname¬
jo z bambusovih palčic in če imajo u-
metniško vrednost, jih denejo v okvir in
obesijo kot sliko. Na cesti vidiš skoro
vsakega moškega s pahljačo, če mu ni
vroče, jo ima vtaknjeno za pasom ali v
žepu. Omenil bi še, da je pahljača silno
star del japonske garderobe: najstarejši
japonski pisani viri jo že opisujejo.

Tobak so zanesli na Japonsko Portu¬
galci. Menda so ga že leta 1543 sadili na
otoku Tane. Japonci so kmalu postali
strastni kadilci. Policijski šogunatski re¬
žim jim je kajenje leta 1609 in še 1616
prepovedal in šogunovi biriči so v Edu
(sedanjem Tokiju) pobirali pipe in jih
pri mostu Nihombashi sežigali. Vendar
vse prepovedi niso dosti pomagale in
Japoci so kadili naprej, ne da bi se pu¬
stili motiti. Danes žene vseh starosti ne¬
moteno kadijo v javnih lokalih. Pipam
pravijo “kiseru”.

Da Te ne bom dolgočasil s takšnimi
podatki, Ti bom rajši opisal nekaj stva¬
ri, ki so za nas res nenavadne. Japon¬
ske knjige imajo n. pr. naslovno stran
tam, kjer mi zapišemo “Konec”, čitajo
jih torej od zadaj naprej. Nekatere knji¬
ge so tiskane tako, da jih čitajo od zgo¬
raj navzdol in od desne na levo. Tako
tiskajo tudi časnike. Včasi čitajo na¬
vzdol in od desne na levo. ker so tiskane
vodoravno. “Pod črto” imajo na vrhu
strani. V časnikih začnejo vsak odstavek
s piko. (Nadaljevanje v prihodnji štev.)

Strem 4.

Bs. Aires. 5. IX. 1957 - No. 36


-- » ----

SVOBODNA SLOVENIJA

SLOVENCI PO SVETU

USA

G. Alfred Fišinger v Čikagu je na ta-
mošnji glasbeni šoli Sherwood nadalje¬
val svoje glasbene študije. Junija mese¬
ca je na njej diplomiral in dosegel na¬
slov Bachelor of Musič. Fišinger si je za
glavni predmet glasbe izbral klavir.
Pred zaključkom študija je moral pri¬
pravit isamostojen koncert v šolski glas¬
beni dvorani. Na njem je iz baročne do¬
be zaigral dva Bachova korala, Beethov¬
novo Patetično sonato, iz romantične
dobe Chopinovo Balado v g molu in iz
impresionistične dobe Debussyjevo Po¬
topljeno katedralo. Dosegel je lep uspeh.

V cerkvi sv. Vida v Clevelandu sta se
poročila g. Lojze Hribar in gdč. Ange¬
la Sleme.

Prvi nastop slovenskih plesalcev čilca-
škega slovenskega radijskega kluba na
ABC televizijskih postajah so gledalci
in poslušalci omenjenih televizijskih po¬
staj sprejeli s takim navdušenjem, da
jih je postaja povabila za ponoven na¬
stop v začetku julija.

Ameriško držaljanstvo je dobil aka¬
demski slikar in kipar Franc Gorše. A-
meriška državljana sta postala tudi
Blaž 'in Marija Vaupetič.

«5. g. Alojzij Rupar, kaplan pri sv.
Kristini v Clevelandu, je julija meseca
slavil srebrnomašniški jubilej. Sredr-
nomašnik je študiral v Ljubljani, bil
tam tudi posvečen v duhovnika, nato je
pa misijonaril več let na Kitajskem. Le¬
ta 1947 je prispel v USA.

Na občnem zboru Dramatskega dru¬
štva LILIJA je bil izvoljen naslednji
odbor: Presednik Ivan Hauptman, pod¬
predsednik Srečo Gaser, tajnik Ivan
Jakomin, blagajnik Viktor Derling, za¬
pisnikarica Andreja Stanonik, režiser
Marijan Jakopič, športni referent Tone
Peternelj, knjižničar Srečo Gaser, nad¬
zorniki A. Dragar, S. Smolič in F. Zor¬
man. Duhovni vodja je č. g. J. Varga.
AVSTRALIJA

Č. g. dr. Ivan Mikula, slovenski du¬
hovnik v Perthu je na praznik sloven¬

skih apostolov sv. Cirila in Metoda sla¬
vil srebrnomašniški jubilej. Čestitamo!

Znana slovenska športistinja, ki je
sodelovala na zadnji svetovni olimpijadi
v Melbourneu, Nada Kotlušček, se kot
znano, po končani Olimpijadi ni hotela
vrniti več nazaj v titovino. Raje je o-
stala v svobodni in demokratski Avstra¬
liji ter je sledila klicu svojega srca in se
poročila prav tako s slov. nogometašom
Milanom Plečkom.

Slovenski naseljenci v mestu Adelaide
so si tudi ustanovili Slovenski klub. V
prvi odbor so bili izvoljeni; predsednik
Kralj, podpredsednik Faletič, tajnik
Kreševič in blagajnik Jesenko.

Nekaj iz gospodar¬
skega življenja

Iz uradnega poročila severnoameriške
ambasade v Beogradu o gospodarskem
položaju FLRJ v prvem četrtletju 1957
posnemamo naslednje bistvene podatke:

Sorazmerno mila zima 1956/7 je po¬
magala žetvi in izgledi so povoljni ter
ugodni. Povečane so bile zaloge in tudi
zaposlenost. Daši je bil tudi izvoz pove¬
čan, je vendarle uvoz bil toliko večji, da
je nastal spet deficit, katerega so po¬
krili s tujimi krediti in gospodarsko po¬
močjo. Poudarek produkcije je bil na iz¬
delavi potrošnega blaga, medtem ko je
produkcija na ostalih področjih padla v
primeri z istim obdobjem 1956. Napre¬
dek produkcije je bil dosežen v petrolej¬
ski, železno-kovinski, kemični, papirni
in tekstilni 'industriji, padec pa je bil
zaznamovan v gradbeni industriji in v
predelavi živil.

Zapora Sueškega kanala in pomanj¬
kanje olj ni vplivalo na industrijsko
produkcijo, ker se je uvoz nafte povečal
na 163.500 metrskih ton napram 157.000
prejšnjega četrtletja. Približno 70% su¬
rove nafte je prišlo iz ZSSR, ostanek
pa iz Saudove Arabije.

Nabavna moč je bila mnogo večja kot
preteklo leto v istem obdobju, kar je
pripisovati vešji zaposlenosti, večjim
mezdam, boljšim poljedelskim cenam in
zmanjšanju poljedelskih davkov. Trgo¬
vina na drobno je bila za 25% večja.

Izvoz je dosegel relativno visoko vi¬
šino 25,7 milijard dinarjev, kar je 31%
več kot leta 1956, prvo četrtletje. Uvoz
so tudi občutno dvignili na 40,4 milijard
dinarjev — 16% poviška. Trgovinski de¬
ficit je dosegel v prvih štirih mesecih
1957 26.9 milijard dinarjev, medtem ko
je bil v istem času 1956 samo 17 mili¬
jard dinarjev. Uvoz iz USA je bil pove¬
čan od 13,2 milijard din 1956 na 19,4
v 1957, v čemer so predvsem zapopade-
ne velike dobave poljedelelskih produk¬
tov. Poleg USA so uvozile še: Zah.
Nemčija 5,2 milijard din, Italija 3,9,
ZSSR 3,7, Večina jug. izvoza je šla v
Italijo 3,8 in v ZSSR 2,3 milijardi din.
V odstotkih izražena jug. zunanja trgo¬
vina v prvih štirih mesecih 1957 poka¬
že naslednje številke:


SOBOTA

7

ob 20. uri

Slov. cerkveni pevski zbor. R. Mejia
Nastop mošhega zbora
ČEVLJAR IN VRAG

OPERETA

Cerkvena dvorana Ramos Mejia

NEDELJA

8

ob 18. uri


Z A


GALLUSOV

»

KONCERT

v NEDELJO 15. SEPTEMBRA ob 17. uri

v dvorani kolegija San Jose — Azcuenaga 160
SO VSTOPNICE ŽE V PREDPRODAJI.

Preskrbite si jih lahko- za ceno $ 20.—, 15.-—■, 10.— in 5.— v Dušno-
pastirski pisarni (Slovenska hiša, Ramon Falcon 4158, Cap.), v
urami in zlatarni Lipušček, na Provincias Unidas 3616, San Justo,
pri g. Janezu Lužovcu, v Slovenski vasi v Lanusu in pri vseh

članih zbora.

POHITITE Z NABAVO VSTOPNIC!

Pripomba: tričetrt ure pred koncertom bo v kapeli istega kolegija

sv. maša.

prvo četrt-

Uvoz

skupno

Izvoz

I. četrt- skupno

OBVESTILA

Poverjeništvo Slovenske ljudske stran¬
ke bo priredilo ob 40 letnici smrti Dr.
Janeza Ev. Kreka spominsko proslavo
v nedeljo dne 13. oktobra 1957 dopoldne
v cerkveni dvorani v Ciudadeli. Proslava
bo namenjena vsem Slovencem in Slo¬
venkam v Vel. Buenos Airesu.

Za člane Mladinskega doma bo redni
članski sestanek v nedeljo dne 8. sep¬
tembra. Ob deseti uri bo sv. maša, takoj
nato pa sestanek, na katerem bo preda¬
val g. dr. Kačar. Vse člane vabimo, da
se sestanka gotovo udeleže. Vabi odbor.

Redni članski sestanek SKAS-a bo v
soboto 14. septembra ob 19. uri na Ra¬
mon Falcon 4158. Na sporedu je debata
o problemih, ki so bili obravnavani na
študijskem dnevu. Lepo vabi odbor.

Društvo biv. slov. borcev bo priredilo
dne 8. IX. t. 1. v San Martinu v cerkve¬
ni dvorani krajevni sestanek. Začetek
takoj po končani slov. maši (lOh 30).
Vabljeni vsi člani in prijatelji.

Igralska družina v Slovenski vasi v
Lanusu bo uprizorila v nedeljo, 29. sep¬
tembra ob 4 popoldne v društveni dvo¬
rani Finžgarjevo igro: Razvaline življe¬
nja. Vabljeni.

Dekleta, ob sobotah popoldne priha¬
jajmo na Pristavo v Moron! Učimo se
vaje za nastop na Slovenskem dnevu.
Obenem imamo priložnost za vsako¬
vrstne igre: odbojka, ping-pong, raja-

ESLOVENIA LIBRE

Editor responsable: Miloš Star«
Redactor: Jose Kroselj
Redaccidn y Administracion;
Ramon Falcon 4158, Buenos Aires
Argentina

skupno 100,0% 100,0% 100,0,% 100,0%
Sneg koncem aprila in maja je napra¬
vil občutno škodo na sadju in orehih v
Sloveniji, tako da Slovenija letos ne bo
imela jabolk za izvoz. Tudi orehi so
zmrznili. K sreči sneg ni zajel vsega
področja ob Savi in tudi v Vojvodini ni
povzročil škode.

CERKVENI OGLASNIK
Dne 15. oktobra ob četrt na pet po¬
poldne bo sveta maša v kapeli kolegija
San Jose na Azcuenaga 160 — to je tri¬
četrt ure pred začetkom Gallusovega
koncerta. Vabimo rojake, ki nameravajo
priti na koncert, da se te ugodnosti po-
služijo.

nje itd. Pridimo, duha in telo si s tem
krepimo!

POIZVEDBA

Na smrt bolna mati poizveduje za si¬
nom Dušanom Ribaričem. Zadnji naslov:
Roča 1202, Rio Gallegos (Santa Cruz)
ali pa: Časa Giudica, ex Avda E. Peron,
Posadas (Misiones).

Kdor bi o njem kaj vedel, naj sporo¬
či na naslov: DAYDAM, S. R. L., Calle
25 de Mayo 533, Buenos Aires. Stroški
bodo povrnjeni.

Vdani v božjo voljo sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan¬
cem, da je naš predragi oče, stari oče

gospod FMAN€ VMMMAK

po dolgotrajni bolezni v Bogu mirno zaspal na svojem domu v Št. Joštu
na Dolenjskem, dne 19. avgusta 1957, v 79. letu starosti, previden s sv.
zakramenti. Počiva v svoji rodni zemlji na pokopališču v Št. Joštu, kamor
so ga položili 20. avgusta.

Bog mu bodi dobrotljiv plačnik.

Žalujoči:

Alojzija, žena

sinovi Franc, Jože, Rudolf z družinami
hčere Ana, Marija, Jožefa z družinami
Alojzija, hči

Neža, sestra in ostalo sorodstvo
Buenos Aires, št. Jošt, Vrdun, G. Težka voda, Stranska vas

DRUŠTVENI OGLASNIK

Tretji prosvetni večer Društva Slo¬
vencev bo v soboto 28. septembra ob pol
osmi uri zvečer v Slovenski hiši, Ramon
Falcon 4158, Capital. Predaval bo pred¬
sednik DS. g. ing. Albin Mozetič o “pe¬
troleju in njegovi važnosti”. Predavanje
bo pojasnjeval film. Iskreno vabljeni. —
Odbor.

Dne 14. septembra ob 16. uri pop. bo
imel g. France Krištof v okvirju knjigo¬
vodskega tečaja Društva Slovencev v
dvorani Slovenske hiše. Ramon Falcon
4158, Capital, predavanje z naslovom
“Razvoj sodobnega gospodarstva in za¬
sebna imovina”. Poleg tečajnikov iskre¬
no vabljeni vsi, ki se za ta vprašanja za¬
nimate.

ZAHVALA

Vsem čč. gg. duhovnikom ter tistim, ki so našega dobrega očeta Iva¬
na Skvarča za časa njegove bolezni obiskovali in ga ob smrti spremili k
zadnjemu počitku ter nam stali ob hudem udarcu ob strani, izrekamo naj¬
lepšo zahvalo. Vk & ..

Družina Skvarča in sorodniki

Buenos Aires, 3. septembra 1957

JAVNI NOTAR

Francisco Raul Cascanfe

Escribano Puhlico

Uruguay 387

T. E. 40 -1605 Buenos Aires

"EUROPAK”

CANGALLO 439, oiicina 119, I nadstropje
T. E. 30 - 5224 Buenos Aires

pošilja v domovino iz svojega skladišta v Trstu vsakovrstne pakete
z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice
za vinograd in podobno.

Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine.
Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬
tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo
iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani.
Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske
družbe po uradnih cenah.

Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30
Naročila in denarna nakazila pošiljajte na:

EUROPAE  — CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires

FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (52)

PESEM O BERNARDKI

S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main

Ko je prihajala Bernardka, se je vzdi¬
gnilo v množici navdušeno klicanje, ki je
šlo od enega konca do drugega. Tako bi
sprejeli samo cesarja po dobljeni bitki.
Lurški orožniki pod vodstvom d’An-
glaa, ki so spremljali deklico kot stra¬
žarji, so proti svoji polji postali nekak¬
šna viteška telesna garda. Policijski ko¬
misar je v svojo sramoto prisiljen kot
glasnik in dvorni maršal voditi norico,
ki je zmešala celo Francijo, po poti k
odru njene norosti. Pri tem je norica vi¬
deti tako neumna, da svoje slave niti
ne uživa. Ali je že kdaj, kar svet stoji,
dekle med štirinajstimi in petnajstimi
leti na tak način obhajalo svoj slavni
dan kakor ta? “O, ti blagoslovljena”,
kriče ljudje. “O, ti z milostjo napolnje¬
na”. Mečejo se pred njo na tla, dotika¬
jo se njenih cokel, božajo njene roke in
hlastajo po njenem obledelem kapule-
tu. Njen pogled je bil zaskrbljen, obraz
skoraj jokav, če so jo preveč nadlego¬
vali. O, stroga Gospa, zakaj ne podari¬
te svoji varovanki vsaj koščka sladkega
veselja, ki ga daje nečimernost?

Bernardkino srce je preveč polno stra¬
hu, da bi bilo v njem še kaj prostora za
druge stvari. Ali bo ta četrtek zadnji
dan? Ali gre danes blagoslov ljubezni
že h koncu? Stoji v praznem prostoru.
Obdaja jo samo njeno spremstvo. Okrog
petdeset ljudi je, ki je dobilo dovoljenje
od orožništva: družina, sosede, Do-

zous, Estrate, Clarens in še nekaj dru¬
gih. Bernardka že kleči. Gospa je tukaj.
Na kolena! Kakor na neviden znak se
vrže dvajsettisoč ljudi na kolena. Obo¬
tavljaje slede orožniki, drug za drugim.
Stoji samo še policijski komisar, vodi¬
telj misterija, ki se ne počuti prav nič
dobro. Bernardka pozdravlja, se smelja
ter se prekriža z velikim križem. Tedaj
se počasi spusti na kolena tudi Jaco-
met, kar zbudi v množici zaničljiv smeh.

Nič se ni zgodilo na ta četrtek, kar
bi moglo zadovoljiti velikansko pričako¬
vanje množice. Gospa je prav tako
malo igralka, kakor Bernardka, da bi
se dala izzvati pripravljenosti gledal¬
cev. Gospa se vedno umika velikim u-
činkom. Ostaja pri običajnem obredu:
pri zauživanju rastlin, pri umivanju, pri
pitju, pri molitvi rožnega venca, pri
pozdravih, pri smehljaju, strahu in olaj¬
šanju, pri prisluškovanju in šepetu. Čez
pol ure je vse končano, ne da bi dvaj¬
set tisoč ljudi prišlo na svoj račun.
Kljub temu navdušenje ni nič manjše
kakor oh pričetku.

Bernardka se dvigne. Obraz ji sije od
sreče. Mati, sestra, teti, Milletova, Bau-
pova, Peyretova, Jeanne Abadie, Mag¬
dalena Hillot, vse silijo vanjo.

“Kaj je govorila s teboj...? Ali ho
še prišla?... Je bilo to zadnjič... ? Ali
boš še naprej hodila k votlini...?”

Bernardka je vljudna kakor vedno.

“O da, prišla bo. Toda k votlini naj
zdaj ne pridem več..

“Nič več ne boš šla k votlini?”

“O ne, če bo prišla, bom šla spet k vot¬
lini.”

“In kdaj bo spet prišla?’ ’

“O, sporočila mi bo,” reče Bernardka.
Kakor da je za kratek čas odpotovala,
in bo svojo vrnitev naznanila v pismu.

“In kako ti bo to sporočila?” vpra¬
ša Bernarda Casterot.

“Sama ne vem, teta.”

Bernardkina blaženost je popolna.
Ravno zavoljo tega dopusta, ki si ga je
izbrala Gospa zase in zanjo, je prišel
čez njo mir, ki je stopnjevanje prepol¬
nega veselja. Dva tedna sta izčrpala
Bernardkine moči. Jasno je, da ji je
Gospa naklonila odmor, v katerem naj bi
se zbrala in pospravila žetev tega dne¬
va. Dober je ta odmor, čuti Bernardka.
Gospa ima delo drugod. Gotovo je za¬
voljo mnogih prikazovanj trudna. So
ločitve, ki so drage tudi ljubečim, ker
so oddih ljubezni.

Plače Marcadale in ozke lurške uli¬
ce odmevajo od klicev dvajset tisoč lju¬
di. Grozi, da, bodo pošla jedila in pija¬
če. Cazenave mora poslati v Tarbes to-
tovorni voz, da pripelje več sodov vina in
drugih stvari. Kavarnar Duran je prisi¬
ljen, da kar s ceste sname pomožnega
natakarja. Pred gostilnami v procesijah
stoje lačni in žejni. Lurškim trgovcem,
naprednim kakor zaostalim, je pričela
massabiellska Gospa ugajati.

Na poti domov je spremstvo Bernard¬
ko vzelo na sredo, ker bi jo sicer ljube¬
zen bigorrskih kmetov raztrgala na
kosce. Vsak bi jo rad miloval. Le z naj¬

večjo težavo se ji je posrečilo, da se je
izmuznila v Cachot. šele tam se je raz¬
kril največji dogodek dneva, na katere¬
ga Bernardka ni polagala nobene važ¬
nosti. Mati Nicolau je poizvedovala.

“Ali ti Gospa še vedno ni povedala
svojega imena?”

Bernardka se takoj zamisli. Potlej
pripoveduje:

“Nisem je vprašala na glas. Toda ču¬
tila je, da vprašujem. Potlej je nenado¬
ma nekoliko zardela, in spregovorila, da
sem jo komaj slišala.”...

“No? Povej! Kaj? Menda nisi poza¬
bila?”

“Ne, na poti domov sem besede veno¬
mer ponavljala, da sem se jih naučila
na pamet. Rekla je...’

“Rekla je? Zakaj se obotavljaš?”

“Rekla je: Que soy 1‘immaeulada

Councepciou.”

“Kako je rekla? Ponovi še enkrat...”

“Que soy 1’immaculada Councepciou.”

“L’immaculada Councepciou...” Z ža¬
rečimi očmi Nicolauova odide. Novice
pove Germani Raval, ki jo je dobila pr
likanju. Germana pusti perilo in prič
ne pripovedovati prijateljici Jožefi Ou
rousovi, ki je iztepavala preproge. Jože
fa Ourous je nesla novico Rozaliji, soba¬
rici gospe Baup, ki se je v trenutku, ko
jo je Ourousova presenetila, sladkala v
gospejini shrambi. Rozalija je vse po¬
vedala svoji gospodarici, Baupovi. Ta je
tekla h gospe Milletovi, kjer je bilo skle¬
njeno, da je treba o tem takoj obvesti¬
ti gospoda Pomiana. Abbe Pomian se je
po svoji dolžnosti odpravil k dekanu
Peyramaleu.

“Moj oče in jnoj stari oče sta bila
zdravnika in raziskovalca,’ pripoveduje
Dominik Peyramale, sprehajaje se po
udobni študijski sobici med tem ko se
je abbe Pomian grel pri kaminu. Ura
je nekaj čez peto in svetilke so prižga¬
ne. “če se moram Bogu zahvaliti za mi¬
lost vere, tako se moram očetom zahva¬
li za kritični razum, ki sem ga pode¬
doval. Kritični razum ni slab, moj dra¬
gi Pomian. To oba dobro veva 1 ”.

“In do kakšnih zaključkov ste prišli,
prečastiti?”

“Do nobenih, moj dragi. Deklica bo v
nekaj minutah tu. Prosim, ostanite tako
dolgo, dokler vam ne bom dal zname¬
nja. Potlej naju pustite sama.”

Bernardka še vedno ni premagala
strahu pred dekanom. Ko je stopila v
študijsko sobo, so se ji ledenomrzle roke
tresle, dasiravno prostor seveda ni ta¬
ko mrzel kakor sprejemnica. Toda kakor
brž je gagledala oba duhovnika, se je u-
strašila in srce ji je pričelo biti hitreje.

“Pridi bliže, mon cher enfant,” reče
Peyramale kar da prijazno, čeprav je v
začetku pogovora nekajkrat blisknila v
njem stara, nepoznana jeza. “Pridi in
sedi k ognju! Ali boš kaj jedla ali pila?’

“O ne, hvala, prečastiti!”

“Torej, kar udobno sedi. Tvoj kate¬
het in jaz ti imava staviti nekaj vpra¬
šanj. Ali boš odgovorila nanje po pra¬
vici ? ”

“O da, prečastiti."

Peyramale porine stol tesno k Ber¬
nardki, ki trdo sedi ob kaminu. Opazu¬
je jo prav od blizu kakor zdravnik pa¬
cienta.

(Nadaljevanje v prihodnji številki)