ni., sobota, 2. januarja (January 2), 1026,
8TB V.—NUMB K H 1
jcma pridigarje na l dijaški konferenci v
nu. < ' V
CEV JE SUN
Frt|U# ti liivilUiiidhv
AMERIKA. ^
Rudarji odločno odklanjajo vsako razsodišče.
Profiti podjetnikov m množe, položaj tekstilnih delavcev pa slabia.
Mornarska knjižica bo služila za varstvo potnikov in mornarjev. '
Ameriškemu businessu vojni dogodki na vzhodu ne delajo skrbi.
Tudi v Iowi banke raspisujejo nagrade sa mrtve tolovaje. j
Ameriška višješolska mladina obsoja cerkev.
Nov socialistični list v Chicago v;-«
Avtomobili so prvi dan leta u-bili sedem oseb.
Zanimivosti s zborovanja at meriških učenjakov v Kansas Cityju.
PO SVETU.
Mussolini išče mandat v Mali Aziji*.. ¿p-T; T<v
Podrobna poročila o veliki poplavni katastrofi po Evropi.
Lady Astorjeva je slabe volje radi svoje zgrešene ponudbe.
Potres v Trstu na novega leta dan.
fo včerajšnji sej je biki ob-Brtjem» sledeče po očilo: H£Mfeerji ee v trajno diie kipa arbitraže it rudarji rav-Htako vztrajno i aspeotujejo. ■i stranki sta se fa raziU, da po-Bba se lahko in ie mora do-Kaa tej konfei snei. Alvin prkle, predsedni skupnepfa ptvičnega odbora, e bil primo-[&Mfetov*ti v I «z pton, Pa. mes A. Gorman predseduje v Jegovi odsotnosti. , . j, Iz privatnih viro< k4 je izve-slo, da so zboroval«} vfeg čas de-»tirali o arbitraži nrekolikoo pheckoffu". Rudar i i o definir vno zavrgli Marklov i «črt, ka-br so baroni premog» odklonili Inchotov načrt. Npva pogodba, ko sa sedinljo, mora orej biti [staVljena iz drobci v raznih kigih načrtov, ki jiii skrpajo
OSEM DELAVCEV JE UMRLO
ZANJO.
1,1 1,1111
in sa<ia4 ilalnvitair t« gagi
zdravniški oekrbl. ¿2/ *
New York, N. Y. — Rabljeva nekroza se imenuje nova bolezen, ki napade delavce, ki se pečajo s produkcijo radija, ali pa rabijo radij pri svojem delu. Zdaj je ta bolezen pobrala o«mo žrtev. Zdravniki zdaj študirajo to bolezen, da doženejo v kakšni nevarnosti se nahajajo delivči, ki pridejo pri delu v dotiko z radijem. 24-letna "Mar jorie Carlo ugh je umrla, ker je pri svojem delu prišla v dotiko z radijem. Nastavljena je bila pri United States Radium korpora-ciji v New Jersey ju in je alika-k-Mlfi urah skoči sedem let. Bolna je bila skovl mesece. Tožila je družbo sa $75,000 odškodnine, toda njena tožba ni ; bila rešena pred njeno smrtjo. Njena sestra mrs. Sarah T. Mail-leger, stara 86 let, je umrla sa ravno to boleznijo. Pri dražbi je
V bolniški oskrbi Je sedem in trideset drugih delavcev, ki pridejo pri delu v dotiko z radijem. To pripoveduje članA v strokovnem listu Društva ameriških zdravnikov. Clankar pravi, da ! dozdaj še niso znana sredstvi, da bi bilo mogoče spraviti iz človeškega telesa radljoaktlvne e-lemente, ko se zajejo v človeško telo. Tvarina ne izgubi moči skozi več let. Radijoaktivni elementi, ki saidejo v človeško telo, lahko vsakfas razvijejo v človeku pomanjkanje krvi, to Je bo-lesen, ki bolniku prinees velike bolečine in navadno tudi smrt j
TI eisfnentl saidejo v teto de-lavca, ker jim >e ispoetavtjen, ali če jih delavec vdiha v sebe, ali pa i zdravniškim vbrizgavanjem. V mrtvih defcUrih so našli vedno več tik elementov, M jih zdravniki vbrizgnejo.
Zelo nevarno je za delavce, da močijo čopiče s jezikom, kadar rabijo barvo, v kateri eo radijoaktivni elementi. Odwin Leman. glavni kemičar. v podjetju za Izdelovanje radija. je umri lani i poleti, ker je vdihaval, fad i j oak tlvne elemente v sebe. TI radi
čar vdihaval v sebe, eo bili naj-
iUŽILA BO ZA! VARSTVO KTNIKOV IN MORNARJEV.
Takf razklada iuruseth.
Waahlngten, D. (i — Andrew
■ 11| «II I ll H t ■	-MAJ
irueeui, preosecii k meonaroo-mornarske unije, razlaga, kaj mani mornarska knjižica sa morca In javnost Senator La llette je vložil l redlogo, po teri se uvede tak i knjižica sa i ameriške pomt rce. Dokler k> uvedene take njiiiee, lah-taki prisežejo ob i asu stavke, ne vedo če ima morjf okus t studenčnica, al če je slano, eo izučeni mon irjl. Ako se Jdi kaj takega, i edaj prihaja Itja, na kateri so uloneani taki >rnarji, v nevari o«t na vlso-m morju ob. ča u viharjev, ki novinci, ki jtt čec noč Is-tmene v mornarje, lahko zlo-jo stavko pomorov, ako so ti rind pripravljeni priseči, da JsoČenl mornarji Ko bodo u-ftane khjižice, ki n« bodo nič kegd povedale kot fakte, Id bo moral zapita t i kapitan DO, kot se glasi zakon. Kapi-l bo odgovoren sa te zapiske,
Chicago. — Cestna smrt v obliki avtomobilov, ki je v pravkar zaključnem letu 1026 pokosila 716 mož, Žena In otrok v Chica-gu in okolici — M več kot v prej. njem letu — je takoj prvi dan eta iMa. zahtevala sedem žrtev. Trije pasanti so bili povoženi In štiri osebe v avtu, ki je pod roko pijanega avtemoblllsta dirjal v novoletni proslavi, so našle smrt, ko je kara treščila ob telesni telefonski drog v dveh slučajih.
Koaferiral Je a
I oadsa. 81. doc. —> Mu»*olini je v torek poeetil angleškega su-nanjega ministra Chamberlaina, ki se mudi na počitnicah v Re-paUu. Konferirala sta .privatno več ur. Poročevalci londonskih listov domnevajo, da sta gomila o možnosti skupno Hnglaško-italijanske akcije proti TuriSiv slučaju, da se Turki upro odloku lige narodov glede Mosula. ,
Mussotinl bi rad dobil v zvezi z Grki mandat za Italijo v Mali Aziji. Gleda po got^to otokih In
Ijal^taUjaMke' toMjence! kat* rim je zaprta pot v Ameriko.
ižica bo seveda ostala v mornarja. V to knjižico todo mogle sanesti opasfcs, aolistijo mornarja, da je D ta svojo orgaaisadjo. llŽka ee bo popolnoma lo-Hflteranih "blagostanj-mBfki jih vodi jeklar-imrwplevbeni trust za V Velikih Jezerih. Do-»Jtamar vposljen na la-lIMkiea v rokah kapitanija s%Be- kapitan svoje » In ne faktov. Té vrste a «loži ta očraolistenje rjev, U eo delavni sa sva.
PROTI KEGIHTKACUI TUJE- u <Unes stresel Benetke. Trst ZEMCBV. v "	Videm, Padavo in Ravenno. Po
* _ —tr „	vsej severni lUHji in Julijski
New Yeck, H. Y. Kongre»- Benečiji eo počutUi potresni su-nik Johnson Is WashlngUma je Ha tleoče ljudi v Tretu je že tretjič vtoftil svojo predlogo bežalo na morski breg. Nekaj sa registriranj«* tujewweev v hiš se je pedrio, toda o kakih Združenih državah. Vrh tega po- ¿krveškik žrtvah še nI poročil. V večava U predloga tudi vzroke Benetkah se je udrio mnogo se deportadjo tujezemoev v eta- stropov la streh. Središče potre ri kraj. Predloga Ima namen, da M j4 bilo v Benetkah.
bodo tujesemski delavci pod	-
vedno kontrolo.	OTROK UBIT V TOVARNI.
Proti predlogi je bil sklican .	—
velik protestni shod sa dne da-J Art le, R. L — lš-letni Leon vetega januarja v hotel Aster. D<»J<>bt» je šel delat v pekarno Shod sklicuje skupen odbor m- ob počitnicah, da pomaga tako
Eacij, med katerimi je «aH k prehranHvl družine. Um M sa ameriške civilne svobed- Skušal pretrgati «lektri^if tdk . Na etorfu bo govoril tudi je debfl tako jp/an eUktrM sens tor oWsnd Is New Yortm ndarse. da je |l| ubit ne
januarja.
PROSVETA
GLASILO SLOV KHAKI NAfcODNE PODPORNK JBDNOTK
tf,^ „-I J___— _t_
ivCKOpiii m ne rracmjo
Nmročmnm trnItnjan* drUvt (Uvta Chica«» UM 0* Uto pol lata in %\n m tri ommm; Chk«*o ta Cicero fCAO da teto. HJf se pol «lAft m tri BM»n, l» «o ¡¡¡SSSSSi
•f n m kw lai Hik i Hataa:
-p R o s v » t ir
MS7-M k Uvafali	IlVa
ENLIGHTENMENT"
Org— W dtamm*frnU Natisni BèmtiH gechfe
Owl kf tat MpráMi MsMwOTmiP* III»»
Advertising ratas on (•UWIlt.
Uniu-d K ta te« (except rmrf OMrago »AO. ml foraiçp eoontrfc»
fe;
•ad Canada

-MEMBER of THE PEDEDftATBD PRK88"
Pata« d. •»«ata
v oklepaju a. pr. (Nov. M-23) «alag v alega imena na M • ta« 4aeee« potekla oavofniaa. Poaevtte Je
D
KOMEDIJAJK KONČANA, ZDAJ ZA DELAVCE V ITALIJI PRIHAJAJO TRDI ČASI.
PROS V
m ■ m
rar» r *sçe»
—ta*
lice. To je dokaz, da Italija lahko plača Ameriki, kar ji dolguje.	.	_
Ako bo morala Italija plačati, ne bo mogel Muasolini vzdržavat^i svoje nepotrebne fašiatovake milice, ki služi le za potlačenje in podjarmljenje ljudstva v Italiji pod železno peto kapitalizma. Znižati bo moral tudi armado na suhem in mornarnico, s katerima zdaj Mussolini ogroža svetovni mir. Kadar Mussolini ne bo mogel več vzdr-žavati fašistovske milice in bo moral znižati oboroženo silo na suhem in na morju, tedaj se bo pričel fašizem hitro krhati. S fašizmom pojde nizdol.
JAKU GOVOMIM
Glasovi flanor S. N. P. J. in čitateljev "Prosvete".
"Komedija je končana!" Tako bi lahko vzkliknil Mussolini, ko je uvedel in do skrajnosti izdelal železno diktatur« za italijansko ljudstvo s pomočjo faftstovskih čet. K večjem bi lahko Um besedam fie dodal: "Igral sem svojo vlogo do pike po dogovoru s kraljem, domačimi in tujimi kapitalisti in papežem." ,
Jasno je sedaj, da Mussolinove besede o slavi, ki jo dettvi Italija pod njegovim falistovskim vodstvom, niso bOe drugega kot mamilo, ki je bilo potrebno v prvem dejanju komedije, da italijansko ljudstvo ne opazi pravočasna, za Čim stremi Mussolini.
V začetku je Mussolini trdil, da ima njegova komedija namen preskrbeti sestradanemu italijanskemu ljudstvu kruha. Te besede niso še toliko časa držale, da je na čelu svojih roparskih, požigalnih in ubijajočih fašistov-«kih det priromal v Rim. Pohod fašistovskih čet je pa že lahko povedal vsakemu zavednemu delavcu, kaj je cilj fašizma v Italiji. Fašistovske tolpe so morile in pobijale voditelje zavednega delavstva, ropale in požigale so delavske domove in zadružne prodajalne, ko so bile na pohodu v Rim. Nobenemu kapitalistu in nobenemu zagovorniku kapitalističnega gospodarskega sistema se ni skrivil las na glavi. Za svoj pohod v Rim je Mussolini dobil denar od bank. Kar razpisali je kontribucijo, pa je bilo. Med temi bankami, ki so dale denar, je bila tudi Jadranska banka v Trstu. Slovenaki kapitalisti ho torej prispevali, da se zasužnjijo slovenski delavci, italijanski so pa dali, da se zasužnjijo italijanski delavci, vsi bankirji skupaj so pa darovali, da se zastižnji v Italiji vse delavno ljudstvo, ne glede na narodnost, versko prepričanje, pleme in spol. Zelo zanimivo bi bilo izvedeti, koliko je dal papež za ta fašistovski pohod v Rim. To se seveda ne bo izvedejo lahko, ker v Vatikanu znajo molčati.
Kmalu po dovršenem pohodu v Rim je pričel Mussolini kazati zelo počasi svoje pravo lice, ki ga je pa italijansko delavno ljudstvo šele spoznfelo, ko so fašisti umorili socialističnega poslanca Matteottija, ko je bil na potu v parlament in je nesel s sabo dokaze, kako so fašistovski voditelji okradli italijansko ljudstvo. To spoznanje je bilo prepozno. Mussolini je takrat že tako utrdil svojo moč, da ga nobena parlamentarna akcija ni mogla več pahniti z diktatorskega sedeža. Da je v Italiji prišlo tako daleč in da je Mussolini lahko uresničil svoje diktatorske želje, je bila precej kriva pocepljenost med delavstvom, ki so ga poeepili kričaški demagogi z namenom, da oslabe njegovo moč. PrIM je močan sunek od strani kapitalistov pod krinko fašizma. Ta sunek je bil izveden preudarno od strani kapitalistov. Povzročil je, da je v Italiji izvedena dandanes najhujša diktatura, pod katero trpe največ delavci.
Ta diktatura je omogočila, da italijanski kapital«»« plačujejo delavcem najnižje mezde pri najdaljšem delav« nem času. Za čezurno delo ne dobe delavci prav nobene odškodnine. Varnostnih naprav v tovarnah in rudnikih ni več, sanitarne naprave ho v nekaterih podjetjih popolnoma odpravljene. Tako govore najnovejša poročila o delavskem položaju v Italiji. - 1
Lastnik "Wall Street Joumala," t j. glasila ameriških finančnih mogotcev je tako navdušen o sedanjih razmerah v Italiji, da želi tako diktaturo dobe še v Franciji.
Mussolini je v sedlu in si domišlja, da je ni sile več na svetu, ki idrohi fa*istovsko diktaturo.
Ameriftki delavci, ki so drftavljani, lahko veliko store, di pade fašistovska diktatura v Italiji. Mussolini ae ne more vzdržati, ako nima kAdlta pri tujezemsklh kapitalistih. Fašistovska diktatura se prične drobiti, ko Mus-solini ne dobi več posojila v tujezemstvu.
Pogodba za odplačevanje dolga Italije je adaj pred ameriškim senatom. Zelo dvomljivo je, da bo spi^jtta. Ako fHneriški delavci, ki so državljani, apelirajo na senatorja; ki »sstopa njegov *cnator»ki okr^j, tedaj se bo odpor senat« rje v proti pogodbi tako povečal, da pogodba ne bo sprejeta
Mussolini irda na leto sedem sto milijonov lir samo za v*drže\ artje svoje nepotrebne privatne fašistovske mi-
Barberton, Ohlo. — Sveti dan Je, ko pišam te vrstice. Cerkve so polne vernega ljudstva, ki fte veruje v legendo rojstva sina božjega. Staro in mlado se klanja v verskem strahu in priporoča v milost namišljenemu novorojenemu* detetu božjemu. Slednje dokazuje, kako izborno so znali ustanovitelji ver potegniti neuko ljudstvo. Ako bi človek v resn|ci ne poznal ljudi, posebno tistih, ki gredo v cerkev o božiču in o veliki noči, potepi pa shranijo "sveto vero" v kovčeg — in takih je največ — bi ie danes v dobi vede veroval, da so simptomi vere fte med ljudstvom, ki veruje, da je nebeški oče nekje nad zemeljskim pokrovom rodil sina, oz. ga je od njega spočela devica Marija. Da je to bilo nemogoče, dokazuje veda. ker takrat ljudje še niso poznali niti navadnega telefona, toraj o brezžičnem brzojavu še govors ni.
Veda in neizpodbiti dokazi govore, da ni bil (Crist nič drugega nego povsem navaden človek z razvitim umom. Tudi se ni rodil nič drugače kot vsak drug človek. Tu pa pridejo blagoslovljeni fantje, ki se nazivljajo namestnike Krista, in skušajo postaviti vedo in znanstvo na laž ter nevednim ljudem natveziti, da je bil Krist v resnici sin t>o-žjL Do danes cerkev še ni dokazala, kar trdijo njeni blagoslovljeni služabniki. Zakaj ne prinesejo dokazov. Razume se, da bi z istimi Že davno prišli na dan, toda jih ni. In ker jih ni, ni dru-K»*Ktt izhodu nego še nadalje Širiti neresnico v imenu božjem. Zakaj pa ne, dokler je ljudstvo slepo, da niti pri belem dnevu ne vidi, bolje rečeno, noče videti. C emu resnica, ako laž bolje nese.
Blagoslovljeni fantje učijo svoje vernike, da so lažnjive ustnice gospodu gnusoba, sami pa lažejo, da se kadi pred njimi in za njimi. Kako se potem to u jema s resnico? Ako bi imel beg v resnici kako moš in bi bil neskončno pravičen, M kila njegova dolžnost, da bi vse njegove svitorepe In lažnjive služabnike ie davmntagnal s te puklja-ste zemlje. Do danes tega ni storil, zato smatram, da ni nebeški oče nič boljši, ali pa mora biti grozno star, da nič ne vidi In nič ne sliši. Vsekakor ako je oče že fizično docela uničen, zakaj, potem ne izrof 1 vlade v roke sinu. Sin je hodil po zemlji in ima gotovo več izkušenj. Dvoma ni, da bi vlada v nebesih pod njegovim vodstvom dobila družno lice, kajti zgodovina uči, da Kriat ni bil prijatelj hiaavtflne in laži, temveč je hlnjttSI in lažnjhrce smrtno sovražil. Iz sledrfjega se da sklepati, da v nebeškem kraljestvu ni vse tako kot bi moralo biti. Bros dvoma se vodi opozicija proti spremembi* nebeške vlade, toda izpremembam se ni mogoče dolgo «pirati in končno ee bodo morata tudi nebesa modernizirati. Vse se bo seveda u-redilo znanstvenim potom. Veda in snanstvo sta ponlala Že tisoče bogov v vedno pentljo, pa 4o danes fte nobeden ni prišel neaaj protestirat. kar saa£i. da je ni »ot*ne bolje vsemogočnosti, ki hi se mogla znanatvu opirati.
Znanstvo In moderna veda sta tiati vsemogočni bog, M bo preuredil svet, da se bo v resalei me-frt smatrati nebesa ta ljndi, ne pa lipovi bogovi In črvi vi svetel. Slednji so besa moči in je nikdar imeli niso. Vsako češčenje ne-vidnih bogov od strani vernikov al drugega nego navadno mali-kovanje. ki i* fte v modi. Toda ta moda iaglnja, in pirino. daa prikrivati na
vedo tudi blagoslovljeni _ jki t*tje. ki se nato ne oairaJo.
jutri osel lahko crkne. Ali ljudstvo je drugega mišljenja in se ne da zavajati. Ravno tukaj je, kar grozno boli in peče, in to je S. N. P. J. ter njeno gldsilo "Prosveta".
Pomoči ni. Papeževi žegnf, ki so bili prinešeni v namen, da se z njimi uniči S. N. P. J., so iz puhteli. Kazimirjevo prekletstvo je ostalo brezuspešno. Tončkov direndaj dovaja vedno večje število novih kandidatov. TOrej kaj hočemo še več. Bog ti Iona j. TonB, za tvoj trud. Za novoletno darilo pa dobiš klobaso. Poleg vsega dobrega mora, priti tudi nekaj slabega, drugače ne gre kajti nI je pšenice brez lju>jke, in tako je tukaj. Sheboyganftka "šus purfla" si je namreč osmo-dila prste, jezik in poleg tudi blagoslovljeno "goflo". Vse o-značene organe pa sta mu osrao-dila, glavni predsednik Calnkar in pa odgovorni urednik "Pro-svete" Zavertnik. Meni se blagoslovljena "Šus purfla" smili, toda pomagati se ne da. Slični dogodki napravijo jako slab vtis tia božje zastopstvo, kajti tukaj je očitno dokazano, da je blagoslovljena "šus purfla" umazan lažnjivec in strahopetec. Zakaj
bili naši
staršev.
kraju, pa bi ne Amerikaftci in gotovo bi znali slovensko.
Slišijo se glssovi iz Chicaga in drugod, da so pričeli ustanavljati svoja društva, na katerih se bo mladina pogovarjala v angleškem jeziku, in bo tako povečala jednoto. To je prav. Mladina ima več zanimanja za stvar, katero razume. Zakaj i-majo pa Amerikanci, ki vsi govorijo angleško, stari in mladi svoja društva tako urejena, da je za stare skupno in za mladino posebej. Atladina je rajša sama, ima več veselja kot pa med starimi Člani. OnI*se Zavedajo, da so bili tudi sami enkrat mladi in ne kratijo mladini veselja, kot so to pripravljeni nekateri naši
Po pograbi
zarl >vsk
New Yorka Krist pred v, morali Judj svojega roj v židoi
starokrajski ljudje. Drže«be vedno stare mode, da se jim zd vse neumno. Pozabili so, da so bili tudi sami nekdaj mladi in so se radi veselili med svojimi sovrstniki.
Pustimo torej mladini svobod ho pot v življenje, naj napredu je v mladinskih društvih. Kaj bi se dolgočasili med nami stare Imeli bodo večje veselje in zani manje za jednoto.
Pozdrav f —- M rs. Frances Ja-voršek.
So. Chlcago, IU. — V franč škanskem Hstu čitam nekaj, kar ni ne otročje in sploh človeško ne. Tam piše od'"strašne zmede Prosvete in njenih pisačev". Po-vfem resnično, da urednik Lawndale ni otrok ali mogoče celo bedak kakor je urednik fran čiškanskega lista. S svojim pisanjem na Dvaindvajseti poka-ni fant pozval bogca in svetce na I zu jejo, da nimajo vsi skupaj to-pomoč, ko je bil pozvan na deba-1 liko pometi kot Mica B . to. Dokaz, da bog ne ljubi laž- Ubijajo si možgane, kako njivcev. Da, da. Vodilni organi I postali "koritarji" pri S. N. P. J., 8. N. P. J. Imajo Čiste roke, toda ali jim ne bo Šlo gladko, dokler blagoslovljeni fant v Shebojrga- člani S. N. P. J. ostanemo tega nu pa ostane lažnjivi strahope- prepričanja. Dobro vemo, da bi tec za vedno. Dober tek nebeške- se vsaj nekatera slovenska du mu očetu, ki ima tako vzorne kovščina iz srca rada postavila služabnike. Ni čudo, da se nebe- v glavni odbor S. N. P. J. Ampak Ško kraljestvo vidno krči? Toda I roke v kraj od naše delavske u-kdo je kriv? — Martin Železni* stanove. Imejte jih tam, kar ste kar.	I vi zgradili, če ste Še kje kaj.
Slovenski delavec v Ameriki ne BeUingham, Waah. - Zadpje|rabi PfP«ievih «egnov, s kateri
nlkov radi slovenske mladine v blt*fM>^°	ne ve*V
Ameriki, češ, da je nevarnost 86 8; N# .J' prav dobro staršev, ako otroci ne znajo gi0. favedajo, katera je prava stran-vensko. Po mojem mnenju je to T **nje to katera je zanič. Jaz napačna doHUtev staršev. Kako plač^ ivoj asesment m druge-naj uči oče svojo deco, ako je f* n,č: ^ v cerkev je do-na delu, deca pa v šoli? Ko pri- bro' .®ko ne, ^tudl- Pri de domov truden, se mu ne ljubi rf* V T drufače: in tudi mnogo je takih, ki še sa- Lvi P°lo™° svojega zaslužka, po-mi niso bili pravilno učeni slo- K?^*0 »ironjašnemu" papežu v venščine, kako bi potem mogii «imu.Ce vedno ne deliš svojih DtrOke učiti pravilnega čitanja *«"užkov \ lenuhi in s pijavko v in pisanja. Če bi bilo to mogoče, °lmu» ** 81 odpadnik.^ potem bi ne rabili učenih učite- K^0 Be hnore katoliški list ta-ljev, ki' bi jih sami nadomestili, ko daleč spozabiti, da piše tako Ali mislite, da Je tako lahko biti Pregrešno čez svoje rojake, k učitelj. Potem W ne bilo treba	P**av nič zakrivili! —.
toliko šole, predno ae dijak raz- «n N. P. J. vlje v učitelja. 1
Kje smo pa slovenske matere I imele tako šolo, da bi lahko deco
naučile pravilne slovenščine, ka- Rak as samo podeduje? tere še same ne znamo. Kar so New Haven, Ckmn. - Vodilni
kom.T^ ilo	in f*** " univer-
ZDRAVSTVO
tali morajo mnogi slovenski j
anketo o raku, so presenečeni
««^n.filja ___*«iiVil6d poroiils dveh Velikih
^t^h^ avtoritet, ki pravita, JS«« ¿ž l** rak ni "»lezljiva bolezen, tem-n^^^JTiSS ItT Podsdljiva. «nania lvii.i^ ^u^	^es D. Murphy z Roc-
SKSr^r ^ J ^ kefellerievega instituta zs me-njlh otrocih.	dicinsko raziskovanje in dr. L.
Nekateri dopisniki nam pod-1 C. Strocig s harvardake univerze tikajo nemarnost, ln sicer pove-1 poročata, da kal raka je v krvi» čini taki, ki sami nimajo nič ki gre od roda do reda, toda ne otrok ali pa taki, Id so jih zapu- pojavi se pri vsaki oeebi, pač pa stili v domovini, torej ko Jih naj- le ped vplivom gotovih faktorjev manj briga ameriška mladina. I in «lavni faktor Je rasdražlji-Naj manj šega pojma nimajo o vost vslsd frikdje. tem. Ce se toliko zanimajo ta Dr. tfurphj j, tudi flejal, da mladino, pa naj skrbe za svojo, ne sme biti preveč optimizma raki jo imajo v domovini,. mi pa Idi poročila it Londona, da je ae-smo v Ameriki. Bomo že skrbeli ld angleški zdravnik izoliral
kov bacil, kaiti vzelo bo leta in Kdo je pa bolj nemaren: tisti, teta, prodno bo bacfl, če je sploh Id ima družino pri sebi v Am«ri-|iso!iran, dodobra prOočen. Id ali oni, ki jo je tapnstfl v domovini? Zato Je htm pomena I PO CENTU JIM POVIfiUJBJO podtikati nemarnost pred tuja| MEZDO V vrata. Mi fte učimo svojo mladi no po naši zmotnosti, vsega jih I Men, Mm. — V
naučiti ne moremo, ker ni- šketn arzenalu so povišali smo učitelji. Saj jo fte to prtcojjta dva centa na
svo in
Enp službo >brž izgubi Tako se
nT in 'lui se todi fundatnen Želim ji: sail, da se base^ vsi k da bi ob s smejali» d jo... \
nu diši!
i" bratci so & i Kristusa. Rabi., duhoven) Wise fe f «javil, da je bil Jud in da bi k nekaj naučiti od Takoj j« bil o-i strehi. Vsi pr». ki ne priznajo so padli po Wi«u heresijo" v obrat že izgubil in naj. rabinstvo. jo vsi "pravovar-erni". Vse kaže.di aki' razkol jej o v e in modernist«, da bi se tako zla-i skuhajo v klo-janski generali pa ni stali in se tako od smeha popok«-
Novolet
1
leto g< razbijanju S. N, P. Peter, tei leta 1004 Afna.
Cucek Dihur Gofla. Jazbec. Kozel. Lopov« (Opfos liko lepih
k * a
voščilo černetu. želimo srečno novo Cernetu — pri oje glave ob skali tere ni postavil sv. napredni Slovenci Chicagu: Nobody. Ničla. •Osel.
Ritenpikar. Svinja, Socialpatrijot. Sus.
Vražji rdečk*r. , čitatelji, ker je to meni)
F Poslal Mr. Nobody!
a a a
Proklete konomske razmere!
V našen katoliškem Chlca^u je umrl Iri ki Župnik Daniel Mc-Guire, ki . i zapustil čez milijon dolarjev. lož je živel po Kri-stovem najku in ni zbiral zemeljskih zikladov, ki jih snedo molji in r a— vzlic temu je \ tridesetih letih svojega župniko vanja zbral milijon ddlarjev Kako je to naredil, I don't" know dasi sem zelo radoveden. Dvajse! let Že pišem za liste, pa še hi sem zbral niti milijona centov Radoveden je marsikateri drug delavec, ki že trideset let suče kramp all kia^vo in Jo še tak< daleč od milijona tykor je zetti lja od Sirija, ft* puittno to.
Fekt fa da Je župnik McOuir
zapustil milijondolarski zemelj
ski zaklad, kiterega je na «mri
ni postelji izročil drugemu ftup
niku Patricku J. McDonnellu
Sorodnikom nI bil po volji test»
ment IA so zatožili McDonnella
da je potegnil njihovega bogate
ga strica, ko Je že bil pri slab
pameti. Afera se zdaj pere pro
sodiščem, neverni lajiški svet pi
ima nov dokaz, da na veliken
oltarju je vsepovsod sv. Dola!
bog materijalnega blagostanja
revni tesar Krist pa na malen
oltarju...	jsM
a'a a	r
Očetove seme. Novo leto je še dete, a že « naredili iz njega bandita! a a a
Trunkov parkelj. G. Trunk vsak teden pobran ka na struno "odgovornosti Njegova stara pesem' je, "če n odgovomoHti napram Bogu ii posmrtne kazni za greh, tedaj n moralične podlage in ni zločina.'
Ako bi bil g. Trunk pet 1« star in bi rekel: "Danes ni ta doma, šli so na sejm» šiba rej počiva, zato smemo brez ski bi razbiti vrfe in sklede'', bi Mla stvar na mestu, morajo imeti strah pred smo u magari pred parkljem.
Topot as striniam z Bi nora, ki prsvit "Človek, ki se či va zločina same zato, ker se pekla, ni dosti vreden."
Ker smo še pri "ofaovc sti" in ker Trvak odločno nja vsake odgovornost cerkve m prelivanje krvi na debelo, iraat sanj še eao sitne vprašanje: Ni kateri moraliinj podlagi ps blagoslavlja ve in orožje pred bitko in navdušuj« vojake ubijanje?
•.i a a a
MM ■ ■ . _	i ■ ■ snm jp m
velika dosega, ko naočimo otro- delaveem, pleskarjem,
^ lSTor,t< ik>v-Bifc,t> lmàm »a- čarie«, tesarjem, mm Miri in vsi tanje dobro slo-
veneko. Ko so bdi še mali, so le-l vakem jader,
po zapeli po slovensko, da ee je | ear jem. ki
jih je sllftal In
_________Mm
daj so vsi odrasU la tnajo govorita____
|Hti slovensko kakor mi. Pisanje I sa encentaawo.
Cenjeni 2arkometf Kot tvoj stalna čttatdjica te pro^ gesti n|j župniku Trunk u. prekrsti svoje "Pisane krtine",
«.T.
HSSSii
'M:
PipSYBTX
m nil	.... -
zborovanja ¡ev v Kan-
iB City, M«— Kdor mi-bo gorovja» vsega zali istem min, se moti. [reke! t slo Jame« B. line, profel" geofizike £Tzi v St. Miisu, v svo-Sfcilu na tuBtnjem zbo-! AmeriSkeMdruštva za t> znanosti. BroČal je, da /je Sierra mada v Ka-premide, i ■dosti, am-ko, da se lal> rekordira , Nekatere Ire v južni liji so se vi«!ti lih pet-letih pomaBle več kot ev proti se#u, je dejal
>aytzm C. Mi i presenetil
r iz Cieve-instvenike e z vsemi i vred drvi proti kon-ilj za se-f hitrejše kli. To po-leti skozi Lrejše ka-Uolnca. n ob veHr ►alcev po-Bperimen-ka sveta^ rjevo kon-(«aturnega
lin nafto zem
hišnem prosto I Zmaja 123 I to je desetlj ■o zdaj domni
le sedemkrat pvoji potj ok< k. A. Miliika Inimanju zboj la še njegovi | mikroskopi fcjemajo z B(j atoma kot mi Iga sistema, pevnem redu ki i njegovo i Gori omenje H, da CHitiUffl iavrlena, pač On je dognal^ :o pomiče z zeil ju in to delor [nove trditve c
r bil tudi Itivitetno dr. Miller »a teorija i izpreme-la se eter jo vred po i potrjuje ribanju e-
lla se Je, da p I Mjdevikom i Jo in oglasilo s
«^uv liiiiuui tu
ikega mrtvega andita.
■x City, Iowa. - Tudi v kje razlezla ba k irska bo-[Bankirsko drui ;vo okraja bury je razpis l<. $1,000 ■e za vsakega u ga ban-|ye sto dolarjev pa za vsa« fclovaja, ki bo pfijit in ob-Izaradi toiovajsftva. Ban-IdruStvo Je sprljdo tudi I, da se ustanof i sklad za Plovskih pufrk i odrezano
ms, da se bankirji boje fenih farmarjev! ki mora-lati bUlelJ k o ni«- po 50c. Bduktivni stroAt zu bu-muze znašajo 72 centov, Bvale na banke, ■stojita strah, je nepo-•arm ar j i niso tolovaji in
o pa je, da bankirji ni-ili nagrade za prijem Mmldrja, ki bankrotira pgne. Ubežni h.inkro<(-Jrji so napravili ve* tuji taetnini, kot pa Tako govori itevilke d rta v, ki pri;- veduje-so poneverili odgovor-uredniki in k >||ko so
itev krompirja
:k pripravi ja.
K & — Dftevr ikJ so ie ročati. da Je v lik pri-krompirje v \meriki. Sunili, de ge m| ve* in ne manjka k« »t bufteij re prebivalca v Zdruie-
mIIm v m6wU> I Imhwh It* f Na-
uMlhi itimtr* «I
nwm f|viyr«m
l^iMv Meijii Mae, I, s* N, - V—šm ta »eaifja, e dve-raal MNPJ «fevNMfcl 4šm, Mev. MIN. t
v Mtou, H Jae. v 4%<mf
a m. r #. ~ ' ~ _
Hoc. klub I(jv. t,	fVi^ikd
a r^d ji m ev	U hMat te V
prvueu▼ PiPnji	▼
flPfcv*
Dr«M«» Ms. r Vas»«" »' jeeeeris v Hwdnt ew>»
OniMv« Nadi. I#; S«»V, -Itelfcu**»« «e»»» ♦	f
MmrM, f ^»»rsel WfW. ^
»od temi mti emi pe pripoveduje) de Je,> t Tesaed le na pote v ■iave.
»i. de MsniAki intere-liienejo ceno krompir-
-

Gina
"Gospod Viktor, mislim <U moremo ipak najti izhod k tega položaja!"
Iitženjer Viktor Mattioli, na-čekiik nekega oddeUca tovarne Karta Baldinija, je atal a sklonjeno glavo pred svojim ravnateljem. V blagajni, ki mu je bila poverjena, je manjkalo 60,000 Hr in Viktor Mattioli ni mogel povedati, da jih je vrel za to, de dopolni blagajno tvojega očeta, blagajnika neke banke, ki je, daairavno te atar, ematral za najprimernejše razvedrilo občevanje z Ženskami iz varijeteja in a sumljivo gospodo za igralno mlto.
"Ne vidim izhoda, gospod ravnatelj. Zakaj sem vzel denar, je moja stvar, za vas je važno, da denarja ni in da nisem v položaju, da ga takoj vrnem. Preostane samo, da čakate ali da me naznanite policiji." -
"Ali pa da vaa oženim ..
In ravnatelj Karlo Baldini se je zasmejal.
"Kaj mislite, da bi dal kdo svojo hčerko človeku, ki mora z doto dopolniti blagajno!"
"Oho, to ni prav nič čudno. Jaz poznam takšnega človeka. To tam jas.,
InŽenjer Viktor Mattioli ae je močno začudil.
"Hoten biti kratek. Da vaa ne izročim policiji, zahtevam, da se členite s mojo hčerko Aldo . . . Poznate jo. Ona je v reanici grda, teko da je doalej nihče nI hotel snubiti, ali je dobro dekle. Sicer pa niti ne zahtevam, da živite * njo. Oženite se, bodite nekaj časa skupaj, potem že najdemo varok, da ae ločita. Ko bo imCla pravico nazlvati se žena, ji bo pot skozi življenje lažja... Razume se, poleg tega da dopolnim blagajno, dobite fte dvakrat toliko v gotovini in poravnam vaC stroške za časa vajinega zakonskega življenja. Premlalite." e e e
Inženjer Viktor Mattioli, ki ni bit grd človek, je aprejel ponudbo svojega ravnatelja. Za mesec
•
dni je btto vse gotovo in nekega dne je poetala Alda Baldini njegova žena. Bilo je odločeno, da pojde mladi par v Tarant, kjer je imel Viktor nadzorovati delo, ki jih je prevzela tvrdka Baldini. Za ta čas je imela stanovati Alda pri neki daljni sorodnici, ki je bila poučena o vsem. Čec dva meseca bi se Alda vrnila k očetu in našel bi se povod, da ae uvede pravda za ločitev zakona, ki bi Imel obstojati samo formalno, zaradi ljudi.
Tiatega dne ko je bila avat-ba, so se vsi v hiši \ na tihem smejali Aldi na račun. Viktorja ni hotel nihče niti pozdraviti. Na postajo ju ni nihče spremljal.
Potovala sta v prvem razredu. V jutranjem brzovlaku je bilo zelo malo potnikov. V njunem kupeju ni bilo nikogar drugega. Viktor Mattioli je imel zdaj prvikrat priliko videti bolje svojo ženo, ki je sedela vaa skrušena poleg okna naeproti njemu. Zdelo ae mu je, da je elegantno in okusno oblečena, da ima celo iz-vanredno 1 « telo in majhno fino roko; 1: ic laae ... Ali obrat... Da je imeU Alda tudi lep obraz, bi bila prava lepotica... Ali obraz je bil grd In vedno otožen, tako da so njene lepe črne
"Grda je, daairavno njena gr-doba na odbija V ja pomislil sam pri sebi.
e.e e
Ves čas niste nič govorila. On ji je izkazoval vaa na potu potrebne usluge in ona jih je molče »prejemala. Eno uro pod Ta-rantom — bila »ta še vedno sama—se je Viktorju zaamilila, ker je razumel, kako mora biti v duši tej ženaki, na takšnem avat-benem potovanju. In Čutil je potrebo, da ji pojasni tudi svoj položaj.
"Gospa, čez nekaj ur bo najine skupnosti konec. Spremim vaa k va|i sorodnici, kjer lahko mirno ostanete toliko čaaa, kolikor se vam bo zdelo potrebno, kajti nihče v Tarantu ne ve, da sva mož in žena. Vendar smatram za potrebno, da vam dam svfejo častno besedo* da nisem it nobenih umazanih razlogov
vzel iz blagajne denar, sa kar sem moral dati privoljenj^ da ae oženim z vami •.. Vidim, da ste izvanredno občutljiva in razumna ženska in trdno verujem, da bi me ne obsodila, ako bi vedela vse."
"laz vaa ne obeojam, gospod," je odvrnila Alda tiho. "Jas se vam samo zahvaljujem ;., Moje življenje v domači hiši, daairavno bogato, je bilo neznosno. 8*. mo zaradi vaa mi bo zdaj lažje. Dekletu ljudje nikoli ne opro-ste grdobc: mladi ženi ae opro-Iča vse in tudi grda je lahko in-
teresantna in jo radi vidijo." • • •
Prešla st* dva meseca .. * Air da je stanovala še vedno pri svo* ji sorodnici. Viktor je vodil dela na morski obali kraj mesta, Jp tem času se. nista niti enkrat videla.
Nekega jutra je ležal Viktor na pesku nekoliko proč od oba-
Nekoliko korakov proč od njega je stala Alda. Dva meseca, ki ju je prebila v vili in na posestvu svoje sorodnice, ste zelo dslovala na njo. Obraz ni bil več bled, ampak nekoliko očrnjen od solnca, tako da je izgledala popolnoma drugačna. Viktor ae je iznenadil, ko je videl, da je cela Aldina prikazen zelo simpatična.
"Oprostili mi boste, da sem prišla. Čez nekaj dni moram odpotovati; oče mi sporoča, da je ie Čas ... Jaz pa nisem hdtela odpotovati predno se vam ne javim in se vam zahvalim ... Vidite, duševni mir, ki mi ga je prinesel zakon, je zelo ugodno deloval na mene — celo telesno... Hvala vam."
Alda mu je ponudila roko in on jo je poljubil.
"Vi mnogo delate ... Večkrat sem prihajala do poelednjih hiš in gledala od daleč ... Da bi/vsaj kdo pazil na vaa, ko ste tako sami med delavci . . . Poglejte, na srajci nimate niti enega gumba."
Neopaženo ste se spustila^ v razgovor. Viktor jo je povabil in ji pokazal barako, v kateri je stanoval.
'otrebno je, da poznam vsaj podrobnost iz vašega Urjenja, ker me bodo vpraševali ljudje, kako je živel moj vtS&L ..." In Alda ae je od vsega srca smejala, stikajoč po bara-ld ... "Ali moram re#, da imar te vae v neredu in da če bi bil moj prafi maš, bi se morali podvreči strogosti. Zares, gospod Viktor, sko že hočete delati tu zunaj, vam je potrebna žena. Poglejte, ako želite bom poskusila sama, da vam najdem ženo, potem ko razčistiva najine račune ... Kaj me gledate tako? lipam, da nisva drug drugemu storila ničesar hudega in da ai moreva, ko pojdeva vsak avojo pot, ostati dobra prijatelja."
Viktor je gledal začuden v to dekle, ki je bila pred ljudmi njegova žena. Cim dalje je govoril z njo, vse prijetnejša ae mu je zdela, tako da so se za njegove oči izgubljali tudi poslednji sledovi njene grdobe. Spremljal jo je do njenega doma in bilo mu je neprijetno, da ga ni povabila noter ...
Ko je drugi dan opoldne stopil v svojo barako, jo je našel popolnoma urejeno.
"Prišla je ona gospodična..." je pojasnjeval njegov sluga, "dmejala ae je mnogo, vae je pospravila in na mizi je puatila ta listek."
jVi
rc
• • •
IvaMjst let v
T
Spini Josspk McCsbs, bi vil frančiškan tn profssor v m	Nnuniléu. Prav«! A. K.

(Dalje.)
Misijonarji so nekaki glavni naborniki. Medtem ko obdržavajo po deželi svoje "ošivljalne duhovne vajs" v korist du*, imajo misijonarji tisd) nalogo, da pomnožujsjo denarne sklade in istočasno dobivajo rekrute sa Z ozlrom na misijonarjev« denarne in novačenj sks uspehe ga njegov prednik imenuje sa boj lahke in udobne misij one. Moderni misijonar namreč nI tako neobčuten sa gostoljubnost In udobnost, kakor pripovedujejo, da Je bil njegov srednjeveški prednik.
Posvstna duhovščina ae rekrutira na isti način. VsUko število dečkov, običajno Iz srednjega ali uboftnoga stanu, naberejo vsako leto v pripravljalno semenišče. Tam učenca utrde v želji po mašništvu, če tako željo ima, ako je pa nima, še znajo vplivati, da jo v nJem sbu-dijo. Starši in župniki is fars ao neprestano na prsftl, da mu Izbijajo vaake muhe upora; v slučajih tihih a svitih dečkov ss Jim lahkd posreči vzbuditi v njih željo po mašništvu.
Tu ja treba spregovoriti besedo o poklicu redovnic. Veš o njih bo zapisanega v naslednjem poglavju. Resnica je, da Je sorazmerno veliko večje število žensk, ki si vzamejo pajčolan v letih zrelosti kakor pa moški. Naj bo njih končni cilj kakoršenkoli. priznati je treba, da je med njimi precej resnobnosti in versks odkritosrčnosti Vendar je število mladih In nezrelih deklic, ki jih apravljo k nunam, veliko večje; skrbnost nun-učiteljlc, da učenke pridobe sa "poklic" Je pa obžalovanja vredna. Nune če-stokret naročijo še duhovnom, da na svoj način prigovarjajo deklicam in skušajo v njih zbuditi željo sa klošter. Ti imajo posebno priliko pri deklicah, ko v spo sanje sa kak greh. Takrat varjajo. naj se podajo v klošter. Veliko duhovnov sna v mladih deklicah zbuditi narav-nost mani jo. da se pošljejo spokornke v sten. Kolikor se mene tiče, tudi takrat ko bil najbolj pobožen, nisem imel dovolj poguma, da bi poelal deklico v samostan. Neka deklica, ki ae je hodila k meni spovedovat, me je čeeto-krat vprašala sa svet glede njenega poklica, t zadovoljstvom lahko rečsm, da sem jo odvjntt od samostana. Take ae tudi nobeno srce. ki da» nes tesno bije ta samostanskimi ziddvi. ne more pritožiti, da sem koga jas spravil v samostan. Samo neresnične pripovedke katoliških piaate-Ijev pripovedujejo, da Imajo nune srečno živ-I jenje v kloštrih.
Oči vid na dosega tega sistema (vsaj s cerkvenega vidika) je, da je treba čaaa sa bolj ob-sešno in sistematično vežbanje. Ce imajo dru-ge krščanake sekte rajše bolj časten način, da na dajo učencem nikakih cerkvenih poevečenj,
ivednici obujajo t jim nalkžje prtgo-
dokler učenci ne dosežejo starosti, ko so sami dovolj razsodni, morajo zato trpeti pri trehlra-nju svoje duhovščine. Bogoslovna predavati ja, ki Jih Imajo angličanske cerkve, so le slab nadomestek za Špecializlrano Izobrazbo, ki se pri njih zahteva od verskih učiteljev. Zato pa velik del bogoslovnega učenja pri angličanskih kuratih začne in konča samo pri predavanjih. V poznejših letih,, ko stik z mislečimi ¿itafelji vpliva na njih čustvovanje, o njih ni dostikrat slišati, da bi si želeli sistematičnega treniranja, kakoršnega imajo njih rimski nasprotniki. Brssdvomno pa po splošni izobrazbi viaoko nad-kriljujejo povprečnega rimsksga duhovna. Človek prav jahko loči duhovnika, ki se je posvetil mašništvu v letih dozoreloeti potem ko je odstopil od angličanatva, po njegovi fini kulturi, karakterističnem daru univerze.
Kako jé mogoče, da katoliški izobraževalni sistem producirá tako inferijorne In povprečne Isobrsženee, bo kmalu jasno: v teoriji je deseca duhovništva nekaj čudovitega. Ampak meato da bi k navadni izobrazbi dodali nekaj predavanj o tekočih bogoelovnih sporih, začnejo dečka s trinajstimi ali štirinajetimi leti pum-pati samo s tem. kar se tiče direktno mašni-štva. Taka je njegova izobrazba do štiriindvajsetega leta. Izobraževalna doba ae na ta način zavleče od deeetih do enajstih let pod direktno cerkveno kontrolo. Starši izročijo dečka nišču ali pripravljalnici za aemenišče, kj tudi podučuje le duhovščina. Večje jo svoja lastna semenišča In vsaka ustanova Ima svoj kolegij.
Izobraževalni načrt je na grobo razdeljen a ozlrom na splošne potrebe duhovnika * tri sekoijs. Preliminarno učenje obetoji is tečajev v klasikih in matematiki. Uaaike običajno bolj pilijo, pri tem pa kajpada opravi jajofrav pogoste duhovne in puščavnlške veje. Po no ta doba traja skozi pet do šeet let Tej razbt sledi dveletni tečaj šlcolaatične kateremu ladnje čase skrbno pridajajo tudi pouk v fizični znanosti. Končno se mora dijak še podvreči tečaju bogoslovja skoai tri let* na kar gre skoti skušnje in je poevečon. -.Razne stopnje tega Šolanja bodo bolj podrobno otfsa-ne, kakor je pač pisatelj šel po njih.
Taka je akema izobrazbe ta katoliško du-hovnlštvo po vaem svetu t le malo lokalnimi raalikami. Sad menihov proa Jakov in drugi manjši rodovi v splošnem korumpirajo in oskrunijo še to isobrasbo: večja semenišča in bolj važni redi pa jo včasih razširijo. Jezuiti imajo najdaljši in najpopolnejši kurikulum. zatodma tudi njih izobraževalni način največ priznan is ilel je jssnlteko šolanje
iktor Je zagrabil listek: 'Oprostite mi. Hotela vaaj nekaj za vae atoriti. Zdi se mf, da tudi če ste lepi, niste i in to me boli. Mi, ki smo lažje prenašamo bolečino, jem nocoj. Zbogom —
^Viktor ni odgovoril slugi ničesar, ampak se je naglo preoblekel in odhitel na Aldin dom. Ona se ni začudila, ko ga je z*-gledala. : f f
"Čutila sem, da pridete in me pozdravite, Hvala vam zato."
"Alda" — bil je kakor v vročici in ji je pozabil reči gospodična. "Alda, od Včeraj so se zgodile v meni čudne stvari. Neprestano sem razmišljal o vaa in prišel do sklepa, da ne zaslužite takšne usode . . . Zdaj vas bodo mučili z glupo pravdo . . . Rešiti vaa hočem vsega tegn . -i .
— - — * . *	' t / r-
■ IIH — l IIMN1I dni dovršim svoje delo tukaj in potem pojdem nekam v Orijent in te več ne vrnem . . . Vi ete mi rekli, da se nočete poročiti, jaz pa vam hočem dati prilike, da aeni vam ne bo treba vznemirjati a takšno pravdo."
Umolknil je, ker je zapazil solzo v njenih očeh. Njena lica ao gorela, njeno lepo telo je drhtelo, grudi so se ji dvigale. Viktorju se je zdelo ne samo da ni grda, ampak da je lepa.
"če pa bi jaz na vašo žrtvo ne prietala?" je vprašala Alda tiho. "Ce bi ne želela, da odidete zaradi mene v Orijent V
"Alda, ostal bi samo pod enim pogojem. T« pa je, da boete v resnici moja žena..."
v
• s s
Uro kasneje je poslala Alda evojemu očetu sledeči brzojav: V Tarantu ostaneva še mesec dni. Viktor ne želi, da se njegova žena loči od njega in tudi jaz ostanem rajše poleg svojegs moža. Odvetnika ne potrebujeva* Viktor je diven, nežen, jaz sem srečna — Alda. v

Negalantni Shaw. Ameriški bijolog in raziskovalec seksualne higijene, profesor Albert Wig-gam, je dognal, kakor zagotav ljajo ameriški llatl, da so lepe Ženske povečini prav tako pametne in razumne kakor grde. Splošno razširjeno mnenje, da so grde .ženske pametne, lepe pa neumne, je po njegovem popolnoma napačno. Razlika med nji mi je v glavnem le ta, da lepim in inteligentnim ženakam ni mnogo do zrfkona, to se pravi, one se ne ogrevajo za zakonake in materinske dolžnosti tako zelo kakor grdfeVker se lahko tudi izven zakona do sita navžijejo življenskih radosti. Iz tega dejstva izvaja Wiggam zelo važno konkluzijo: da je namreč dege-neracija ameriške rase posledi ca zgoraj omenjenega pojava. Vsled tega bi bilo treba resno paziti na to, da se lepe in pametne Ženske poroče, ker bi poetala sicer že naslednja generacija ne samo duševno omejena, nego tudi telesno grda. ....... , ' -
Z ozlrom bi bflal Wiggams
napram
obdarila s preles Shaw
IJpCjM/J
javlja, da ima Shat naj popolneje razvite možgan ljudmi na svetu, on pa da im po sodbi najodličnej šega atro ovnjaka najlepše tele
m to, je naukih o j una a vete
otomatvu, da
J
d0l*04
pora
i a tlo
jel
čite. Zalj&j narava ju ni zaston odlično duševnostjo ii telesno lepoto.
navidez povsem resa vzel plesiikln predlog v pretrei nato pa j Je odpisal pismo, v ka terem ji je podal svoje nazon Izjavil j< da ae z njenim mn« njem nil akor ne more strinjati in sicer 1 vzrokov, ki jih je ni vedel v naslednjem, finega hv morja p>lnem stavku:
'Topo noma soglašam z Vami da so mi ji možgani najpopolnej ši na sv< tu, kakor tudi, da lepé« ga tele« kakor je Vaše, zemlji ne preñare. Toda utegnilo se zgodili, da bi najin otrok p dedoval moje telo in Vafe mol gane, in zato mi dovolite, da V Šo centeno ponudbo s hvaležno« jo odklonim."
proti
Washington. — Vrhovni av prostozidarjev v južni jurisdikdjl Združen držav je v sredo naalovil na am riško vlado reeolucijo, v ostro protestira proti prostozidarskih lož v It da je pozvana, d*M Rimu.
DA SKUHAŠ DOBRO YO, PISI PO NAflB PRODUKTI.
Iipsmo v zaloti
m ite dm
druge in ss prsp kuhani vedno ls
ds js
najbolj* la eak
Grossrijam, dsjslns Žel post pH večjih Informacijah asi
FRANK OGLAR,
M01 Superior ATOMS CIsSSlSI
■ ' * ' neiNi
t škofijo fana-samostanska
radi tega, ker mora jezuit porabiti naj vetji del svojega poklica sa učenje, med katerim ga še lastne študije materijalno ovirajo. Pa ¿oprav Imajo jeauitje najfinejše katoliške šele, is katerih dobe* učence ter imajo najdaljši kurikulum sa duhovniško treniranje, je tetko opaziti da bi Mil kaj bolj podkovani v literaturi^ v pridigi kakor ao njih manj strnhovani kolege.
(Dalje prihodnjič.)
CC---ITI
H"" m\—r^rrn i ■■'^yMUiálH
js potrebno pri izbiri pravih idravil ss vsio holssen. Tisošs ssdeveUsIh
dražtn priporoča
$EVEM¥E DRUŽIRSU ZORAVHJL
Ta sdravlls so skrbne ssstsvljsne in priporoteas od ljail, kateri ss JBi s uspehom rsbOl Prsvešssna uporaba teh sšesvU Je Is teš liulsssl sa» ustavilo in preprečilo nevarne bolezni, kakor teši stroške in bolsObs.
Tukaj se
teh koristnih zdravil:
Antfsepkišaa ssstsvins la stvo ss Ispiranjs ost in grla, preti slabi sapi, bolečinami v zrl«, hrtpsvosti In vnetimi dUs-ni. Ona 85 ln 10 osntov.
•etssev Befalstsr«
Splošna tooiks ss sdratijsais funkcijonainih bolssal la IsasS nsrsdnosll.	Csns flJf
MMm
lajMa..
la snslMvUe ariravll» fmlmii ar|pi. om(I( kri« to Iii ijufiiii].
0«M SS to M •
gtverev GetksrdoL
nj«lu tar ««JvUatofla toa
foMJfo»	m «Um
to U^L »fcsa aSnHtoa
w. F. SEVERA €0^ Cedar RapMa, Iowa.
m "H
IZGUBILA $3,000
V Chkagi je ves peine geljefov la pretkanih Njih irtve ae
Neka edteška
a takimi Ijndml, Mete
Jt«
tri
In ate-
mM
vi
a