T7" Trsfu., 11- iSSB. a+i-aio nili'i i7 viiinfi i/ilninlrM domovine! Jnri s pušo zabavlja vsako drugo in zadnjo soboto J, v mesecu — kadar ga ne konfiscira policija — pa > saj imamo tiskovno svobodo ! ( Jnri s puso velja veliko, pa ga pošiljamo in pro-dajamo le za malo denarja. — Za celo leto velja £ 3 gl., za polu leta 1 gl. 50. < UŽIT'* PrHtotlnja številka lzf En le primer dovolite! Tako govedina je draga, (Ne zamerite pa, da eksempel tak nizek navajam, Toda čevelj tišči, in zoprn je sok nezabeljen), Kdor da premožen kaj ni, za njo si le usta obriši. Kevež ostane povsod, ostane le uboga pokora ! Kteri je vzrok? O kteri, če ne preobilna izvožnja, Djal bi, nespametna vol tja dol’, kjer limoni po gozdih In pomaranče cveto ? Sunt oerti denitjuo fines! Vsaka koklja, gospod, pred svoje piške pobrska. In da izvožnjo volov omejiti kaj bi ne bilo, V tem, ko nam osli vsi ostanejo mirni v deželi ?—» Zevs zažene krohot, in nalije mi srebrno kupo, Vstane, dotekne se skrivne zmoti tabureta, ki blizu Njega divana je stal, bliščega v zlatu se divno, Ino — o čudo ! — takoj odpre se dvorana — en Kremelj! Kaki zakladi! O kako orožje različno in krasno ! V hipu tem istem prične se gibanje strežajev in strežnic V gradu. Na to zadoni pa stopaj mogočen in šumen. Zopet potisne vse. Dvanajst pa devojk nevmrljivih, Glej, na blazini prinese Kčlanda rog čudodelni, Kojega zgubil junak je z životom v bitki ronsvalskej. Zevs ga nastavi, zatrobi in zdajci Merkur se prikaže — (Etiketa veli, in bogovi se skličejo z čudom.) „Dragi mi sine! Peruti na noge, ker dela so časi, Idi, pa skliči na shod, kar čut le ima za umetnost. Širen je svet in voljan — manifest pa ta — le razgrni Kamor pripelje te pot, besedi pa le dosti porabi. Tu na tem listu (le pazi!) zapisani so diplomatje Dvorov evropskih. Le tem se predstavi in daj jim vabila. Mesto da tratijo čas po jezerskih kopljih truviljskih, Bogme, še nauče mi se tu marsičesa, kar manjka. To pred vsem v balansiranji; v tem še mi niso kaj trdni, Zabiti toda ne smeš učenjakov in doktorjev, kojih Vse mrgoli, in glavic nadepolnih. Tud teh ti ne zmanjka. Disputacije bodo, banketi, olimpijsko igre. „Ah pa, daleč je pot" — tu oteč globoko vzdihne — „Kaj zapeljive so zanjko po svetu, zabrel bi kaj lahko Med nihiliste ali — med sodrgo prostih zidarjev Teh se ogiblji, o sin, povsegod ko gadov strupenih; Kajti, kakor Rousseau govori, prav taka je, taka : Društvo kazi; a o tem še bodemo čuli razprave. Svet je pa dansi že tak, da ti zmoti lahko bogove". Reče, in ganen na moč, zdaj Zevs Merkurja poljubi. Ta pa: «Da si mi zdrav !» odvrnovši spusti se čez Balkan. (Dalje prihodnjič.) KRANJ. Tržiški nemčurji so iznašli €Žavbo» za lase. Poslali sojo en lonec Bismarcku in, glej čudo! čez tri dni je imel Bismarck uče 7 in pol lasov. LAŠČE. Neka slana, ktero pri nas ljudstvo Juri. Dr. MAHNIČA nikar SLOGr-A. IMIIEJ- TIRSTOIM: IUST OKOLICO | K volitvi Hohenlohe-ta V pisarnico sem svojo zrl. Ki črk si rodila brez broja! Skrivnostno snuje roka moja : Nikjer je stalne ni stvari, A prah moj vendar se zgubi. V pisarnico sem svojo zrl, In videl vedno sem vrtenje. Umirajoče to življenje, Prerojovanje, prenavljanje, Izlogikev norost presnavljanje, A resnice nisem vzrl nikjer! Brezumni Mahnič plakaje toži; Ko pade cvet njegovej roži. Ko izmej nasprotnikov kateri, Njegovega duha v grob položi, češ: sovražni brat mu je umri! In — resnice ni! V pisarnico sem svojo zrl, Tam pačenje sem stvari, A resnice nisem vzrl! .. . Začetnik moj ki si me vstvaril, Duha iskro razžariti pozabil, V oklep neumni jo zaprl — Zakaj? Niti ti ne veš ! — Ko neumnosti' boš ječo strl, Ne bom umrl! Na bedariji poženo peroti. Ki jih iz dola solz in zmot, Razvije na meni znano pot, Kam ? No vem, če hitel tebi bo naproti, Da enkrat tvoj obraz bi zrl, Da zrl bi solnčno jasno lice Obraz ljubezni ni po meni pa-čene resnice ! . . To neumnost pa neumnosti iz-roče, In stranka moja ob noč pozabi kraj Krijoč ostanke te! In žal mi jo ! Stranka žabi naj ! Ti ga ne zabiš! Za novo neumnost moj prali porabiš, — Za kako ? Kaj jaz ne vem! Ti nisi gospodar! Iz neumnosti vzgoji ti butieo, Podari logu ptico kvakalico, Katerokoli vstvari stvar, Kedor bi pa ko jaz na sveti Imel se jeziti in rohneti, Mej dvomi zmotami viseti — Dr. Mahniča — vstvariti nikar! Na goriškem je bila volitev veleposestva, skoraj taka, kakor prilika o desetih devicah, le da volil-cem mesto olja je manjkalo discipline, ali še bolj podobna onej priliki o se-javcu: nekoliko jih je vlada pritisnola, nekoliko jih je Kitter vlovil, — druge je Bockmaun zadrgnol, nekoliko Pavletič nagnal,zopet druge so mešetarji na pe-take i desetake vlovili — ] tako so ti na dan volitve j tavale te narodne poturice : in popevale to le pesem: Slovenci smo, Provladni smo, Tujce ljubimo ! Kozlovi smo Se trkamo Rogove 'mamo. Drum, drum, drum .. . Kohenloha ali Pace Ki imata desetakov1 Bomo volili, Bomo volili! Za tem se skrili — Slovenci smo, Kozlovi smo, Rogove ’mamo. Drum, drum, drum ... Se tresemo Se klanjamo In dajamo Poturicam Glasovnico. Okoličan: Prej so vsi ti o slogi mej meščani in okoličani govorili in pisarili, a zdaj so me napadli ti komarji se zbadajočimi šili — Juri: Oblast jih udari ! jaz jim bom dal, kar jim gre. — Okoličan : Juri, ne trati praha radi te golazni, to pripusti meni — počakati hočem, da se jih več nabere in potem pohodim ta drobiž ! Da capo al Une. To pesem sem si naročil po prijateljskem potu pri firmi Ritter — Bockmann et Pavletič. Čriček. LOCO. Apollonio je zavil e petelinu vrati, — ker je kričal Živio Nabergoj . , Sv. ANDREJ. Zorzetu Cattalanu je cikorja odnesla več hiš, zato njega jeza na ".Lirašai. PIAZZA GRANDE v Trstu. Čatotaje stresla španska kolera, da je le -(majaroni zavohal. VIA BEL VE DERE. Vino pri eStirianii diši po «,Cikorjio — naši ljudje ga ne marajo. IZ BRD. Šior Dreusa iz Podgore, šior Komar detto Fiorin iz Kviškega in meštri Žvan iz Šmartnega so prav nevarno zboleli na vročinske] bolezni. Uzrok bolezni je njim nepovoljno rešenje računov v Šmartno-Kvičanskej županiji. Njih zdravnik, Jožef Štekar detto Botca iz Snežata — je konstatira), da ni jim več mogoče pomagati. — Bog pomagaj! ('Ali bi ne bilo dobro, da se takim pušča s pikonom ? Ur.) HUDIČ NA OPČINI Jože: Kde si dobil obleko ? Tone: Kupil sem jo od Požarja. Jože: O! jejmeua ti si jo kupil od hudiča, vse pravi, da je hudič. Tone se strese na vseh udih, ko to sliši, vso noč ni zatisnol očesa. Drugi dan pomete v kupe vse kebre po omari, da mu izplača obleko, katero bi bil sicer na obroke plačeval, misleč, da je res hudir, ki obleko prodaja na tak način. Strah. Poprova štupa Indipendente joka na Jeruzalemskih razvalinah ter poje jeremijade. Štor Poldo Mauroner je utonil v cikorji; njegovi pajdaši ga niso mogli rešiti, čeprav je nad klaftro dolg; klobuk mu se še vidi iz cikorje. Bojanska Fr. in I. Primožiča sta šla v Ribnico metle „fasat“, da pometeta Trst nadležnih tujcev-Kranjcev. Možaka bosta zaprla cikorjo v hlev, da bo še dalje gnojila z odpadki irredento. PRI VOLITVAH Matevž je prišel v Trst, da voli Nabergoja. Ko zamišljeno po ulicah koraka, zakliče ga nekdo: ču-jeste vi, vi — slište! Matevž se obrne in vidi, da mu iz krčme nekdo namiguje, pojte les! Matevž stopi v krčmo, voščeč dobro jutro. Lahon: čujeste, ste ga še fruštuk? Matevž se odreže: ne, gospod! Ben, sedite ga tukaj na banko. He, kamerjera! per-nesle ga bira za moja prijatelj, pa tripa. Živio! in trčita se kupicama. Zdaj začne Lahon Matevža obdelavati: Čujeste ga Matevž! Jaz sem dobro au-strijako in ga imam rada slovenski, kaj boste votiral ? E, — e ! ne vem ! nemam škede, ima jo moj kompare. Ben, ben, reče Lahon, vi ga zapište na tista cegdc Mauroner. O, ja! reče Matevž. Tista je brava, je Triestino, ga ima flike. Matevž : Ben, tako pa mi dajte kaj denarja, pa bom zapisal na škedo Mauroner. Tu ga imaš 5 flor ini, pa ta cegelca, pa pojdi do kompare, naj ga pride namene, ga bom mu dala tudi 5 fiorini, če ga bo votirala za Mauroner. — Matevž se je komaj smeha zdržal, ko je skozi vrata šel; potem pa je dejal: Prokleti irredentaš ti, pa sem te „narihtal*1! Matevž pride do svojega kompa-reta in mu pove ; ta pa pravi, prav je! danes bomo imeli našo dnino dobro plačano. Vzame z sabo še tri može in gredo v tisto krčmo in vsak je prijel 5 gld. Lahon jim je sicer zapisal Mauronerja na glasovnico, pa, ko so prišli daleč proč, prečrtali so Mauronerja in Nabergoja zapisali. Čez nekoliko časa, dobil jih je Lahon ter jih vprašal, če so oddali listke; ti pa so kimaje potrdili, da! Taku va ben! reče Lahon in otide. •Im*i piše politiko Svet je okrogel, zato je na njem vse opotočrao. Zemeljsko površje je suho in mokro. Mokrega je več — suhega manj. To vse sem jaz premeril. Jaz pa imam dva brata, imenom : Principal in Kapitan. Prvi orje zemljo — drugi brede morje. Jaz ljubim resnico in pravico; tak je tudi moj brat Principal ; prav zato vlada mej nama čista bratovska ljubezen. Kapitan je preveč posveten; samo denar in le denar roji mu po glavi. Kad bi spravil denar celega sveta v svojo mošnjo. Tacega lakomnega brata jaz ne maram. Lakomni in sebični brat Kapitan prisvojil si je veliko deželo Vindijo. Ker jo ne zna obdelavat, raste v nji trnje in osat, mesto pšenice in grozdja. Jaz, spoznavši to ne malo napako, pošepnem svojedobno bratu Principalu: „Veš brate moj ! Vindijo vzamiva Kapitanu, da ne bode sčasoma še bolj zanemarjena, kakor zdaj“. Miroljubni Principal pa mene ni ubogal, a zdaj se uže kesa. Kesanja pa bo enkrat konec in takrat bom jaz vzel svojo risanko, pomignol Principalu: Vindijo bova vzela sebičnemu Kapitanu. Mej vzhodom in zapadom biva mogočni vladar Justinjan (to ime mi kaj lepo prijetno doni na ušesi.) Justinjan pa ima do mene veliko zaupanje; no lehko ga tudi ima; vsaj meni je le za pravico in resnico — laž studim iz vse in cele duše. Te dni poklical me je vladar v svoje stolno mesto na posvetovanje. Justinjan me vpraša : Kakšna li politika *>i bila najboljša za moje carstvo ? Jaz rečem in nasvetujem: „Daj svojim naro-r dom enake pravice, pa trdno se zveži z bratom Principalom; sovražniki celega sveta ti ne bodo mogli do kože — carstvo tvoje pa bo slavno in mogočno11. Moj nasvet je Justinjan radostno vsprejel. V tej okolnosti sem tudi vže govoril z bratom Principalom. Poslednji je take zveze popolnoma zadovoljen. Rekel je: „Juri moj dragi! Karkoli ti spoznaš za pravo in dobro, to i jaz rad potrdim. Justinjan je od nekdaj moj istiniti prijatelj; zdaj Pa se bo to staro prijateljstvo obnovilo in še bolj strdilo. Ta tesna zveza je moje, t. j. „ Jurjevo delo“. Vsak ni za politiko — jaz pa ja ! Da sem pravi politikar spozna se uže iz tega: Kadar govorim z Romanovičem ga šuntam in dra-ž'm proti Grmanoviču ; kadar pa govorim z Grma-hovičem, ga šuntam in dražim na Romanoviča. — daz nisem prijatelj ne z enim ne z drugim, ker uba poznam od starih časov do najnovejše volitve Velicega posestva na Goriškem. , Jurjevo žlahto jaz mvražirn“ — rekel je Hohenlohe. Če mojo žlahto Sovraži — sovraži tudi mene, ki imam pušo nanj Obrnjeno in nastavljeno. Nekateri malopridneži očitajo in nesramno se posmehujejo, da moja žlahta na Goriškem ni še zrela, ter zadosti prebrisana za volilno politiko. To je grdo sumničenje ! Res je, da so nekateri Slovenci Volili Hohenloheta v državni zbor, a to so učinili z Veliko previdnostjo, opirajoč se na izrek sv. pisma: »Stori sovražniku dobro . . . tako dovršiš najple-hienitejše delo“. Precej, ko je Hohenlohe izustil besede: „Jaz ^vražim Slovane!“, ovadil sem to mojemu bratu ■^•mipalu. Poslednji pa svojemu prijatelju Justi-BJ&nu. Ker imamo mi trije zdaj svetovno-politiko v ^°kah, prijeli bomo svitlega kneza za ušesi, zakaj tako Slovane razžalil. To kazen bom predlagal laz __ politikar Juri. KAKO JE CIKORJAŠ VOLIL ? Žganjar je imel hlapca, sam je bil bolan, srce je pokalo, ko ni mogel za Mauronerja svoj p eJJati. Pa ko je sila bila največja, misli si, £ stal bom Boštjana, hlapca, mesto mene, vsaj ga Pozna živa duša. i — Boštjan, tu imaš volilni listek, pojdi v Via uova in vrzi v Skrinjico to glasovnico ! „Dobro!", reče Boštjan. — Oba ! stoj! — pravi mu gospodar — tu imaš recept; pojdi v lekarno in mi prinesi zdravila, katera mi je zdravnik zapisal. „Dobro!", odreže se zopet Boštjan, ter pomečka v roki oba listka in če odditi. — Stoj, stoj! — zakriči žganjar — vzemi voziček in pojdi po nekaj vrst žganja h gospodu X. v magazin. Tam pusti voz, potem pojdi volit in na to po zdravila; na zadnje pa po žganje. Boštjan gre najprvo v magazin, tam pusti voziček in posodo, ter odda glasovnico v pisarni. Zdaj si misli, najboljše je, da grem v lekarno po zdravila; ta vedno več časa potrebujejo, da jih lekarnar pripravi in potem grem še le volit. Stopi v lekarno, ter pusti listek za žganje, rekoč: kmalu se vrnem! Zdaj steče na volišče. Komaj se je med okoličane v vežo zgnetel, hoče biti prvi. Ludje ga poprašu-jejo, katerega bo volil, on pa ni hotel ničesa povedati, še manj pa listek pokazati, in akoravno sta ga Kukec in Kukoviča prašala, ki sta imela polne žepe figove cikorje — ni hotel ja danes poznati. Ko na vrsto pride, odda listek, a ker je listek bil druge barve od navadnih glasovnic, ga komisija pregleda, ter bere: „10 gramov kinina, 6 gramov morfina11 itd., na kar so se vsi nasmejali. — Pojte v lekarno — reče mu predsednik — tu za vas ni zdravil! „Bes te plentej", si misli Boštjan, „gotovo sem zmešal vse. Da bi bil vsaj naredil križ na glasovnici, kakor sem pri vojakih na puški, da sem jo poznal“. Najprvo gre prašat v magazin, tam so mu dali glasovnico. Zdaj je tekel v lekarno po listek za žganje, da ga hitro v magazin odnese, ker je pozno bilo, potem pusti recept v lekarni, povsod je moral čakati, a med tem je komisija zaprla volišče, ker je bilo 2 uri uže odbilo. Se praska za ušesom, „kaj bo gospodar djal, ko mu povem. Korajža velja !“, si misli. Ko pride domu, naglo ga praša gospodar, kako da je šlo. „Vse dobro!", reče, zmaga je naša, imamo uže 3000 glasov, okoličani so poparjeni. — Dobro Boštjan — reče gospodar — tu imaš za par litrov vina; pojdi in kriči dobro : „Evviva Mauroner11! Boštjan gre zvečer v krčmo, a ko je vse zapil, začne kričati: „Evviva Mauroner!“. Pa ubogi je skupil; navzoči so ga prisilili, da je klical: „živio Nabergoj!". Ko je gospodar na večer izvedel izid volitve, začelo ga je tako po žrevah griziti, da je takoj pozval dr. Ciatto-ta, ki mu j'e zapisal 1000 „Ala-bard" friganih na petrolji in 2 lota olja od zvonov židovske cerkve, da si popek maže, ker drugače bilo bi po njem! Ožbe. (noriške novosti Dr. Udrihovič „maha“ po pesniku Gregorčiču ter grozi, da se pri Filipih vidimo. Svidenje z Dr. Mahničem, Slovence prav čisto nič ne briga, in naj bolje bi nam vstregel, ako bi udrihal po svojej senci ne pa žolč po edinem našem pesniku izlival. * * * Goriški magistrat je nakupil 20.000 laških abecednikov, da jih razdeli med goriške Lahe ker še clo učitelj žido-lahonstva naš ,,Corriere“ tako lasčino lomi, da se mu „Eco“ posmehuje. To je pa res, v Gorici so Italijani v večini — ali napako imajo in ta je, da lasčine ne znajo. Kar je pa pri tem smešnega, je to, da drug druzega s tem smeši! Ma bravi! Negotove vesti Na Velegrad ne sme nobeu Slovan, pač pa v Meko in Medino. Hadžiloja je poskrbel za vse obilo, vožnja v balonu sem in tje po pogodbi, o tem pove hudi Kljukec Orientalisches Bureau 23. Dunaj. Trzic. Naša „Ortsgruppe" šteje uže 300 judov, ali udov sem hotel reči; pri Majerji v so še krave in fuksa zapisali v Schulverein. Živio nemška Griindlichkeit. Ljubljana. Kadar se bodo zopet vpeljale palice za kazen, bode vitez Gariboldi v rokovanji instrukcije dajal, naj primerneji kraj je pred kazinskim vrtom, Skofjalolca. Ker so nekteri Ljubljanski Sokoli odnesli nekoliko srčkov iz Loke nevede, prosim, naj jih zopet vrnejo loškim gospodičnam, če bom streljal z pušico. Amorček. Velika nevarnost za kriparce v podjunske] dolini Retirnova Blažulja: Kaj pa, da si daues, kakor kopriva ? Ztintemova Spet ulj a: Če sem kopriva, pa pri miru me pusti in svojega nezvestega iskat pojdi! BI. : Saj pravim, kopriva, kopriva ! Vendar pa peci me, kakor ti drago; ker pa vem, da pod tvojo koprivno škorjo se skriva vendar le blago srce, zato ti nič ne zamerim, le prosim te, povej mi, kaj ti je, morda ti morem pomagati, ali vsaj te potolažiti. Šp.; Ker stvar tudi tebe zadeva, naj bo! Vedi tedaj, da je zdaj konec našega zaslužka z kri-parjenjem; v celej okolici ne dobimo več nobenega kopuna, kure, piščeta, jajca, masla, nič, prav nič, vse je drobno. BI.: Za božji del, kaj se je zgodilo? Šp.: Tisti pliberški „tielefantov birt“, ki ima tako bogatega strica v Bieni, ima če daije več gostov, tako, da mora poslopje vedno predela-vati, podirati, zopet na novo zidati . . . BI. : Pa vendar ne brez stričkovega dovoljenja? Šp.: Trepa, to se samo ob sebi zastopi, Kaj me motiš! Tedaj je na novo zidati, goste od hiše poditi in „hilf bos helfen kon“, piščeta mu primanjkujejo, vpreže „topelšpouig11 in hi! po vasi okoli piščeta kupovat. BI.: Da, da, čula sem, da je bil „topelšponig“ tudi v Sterpni vesi tri dni pred velikovškimi volitvami ? Šp.: Bil je, pa ni našel, kar je iskal; zato bi se bil zadovoljil s petelini, pa tudi teh ni bilo doma, kar pa zlo obžalujem, ker gotovo bi bil prišel v neprijetno dotiko s kakim prav trdim kljunom, s katerim bi bil kak „bantev“ nemogoč, in vidiš, kar me najbujše skrbi in jezi in kar je glavna reč, je to, da zdaj kriparce ne bomo dobile več jajc in piščet, ker ne moremo jih „topelšponigu okoli iskati, kakor „tielefantov birt“. BI.: No, če druzega ni, za ta dol se nič ne boj ! Izvedla sem, da če bi trideset, ali pedeset ranjžev za enega ponujal, mu vendar nobeden nič ne proda, ali ne bode proda!, ali ni prodal, ali kako bi že imela reči, da bi „falauo“ ne bilo; tudi tedaj ne, če bi sam oni Gerčar gospod od „pecirka1' se svojo c. kr. kapo pomagal, ali pa Svečev po Rinkolab in drugod kozle premetaval. Šp.: Zdaj sem pa že dobre volje ! Živio „topel-šponig“ kriparija! Blažulja! srček! pomagaj mi, jaz moram peti! (Obe): Pa b’ bil, pa b’ bil, Pa b’ bil doma ostal, Pa b’ bil doma zaspal, Zaspal! DOPISI Sv. Križ. {Zbor po vojski, dno 7. t. m. v lo-kandi „Alla bella Urška1'.) Zbor otvori baba mesti predsednika. Urška Bella. Jaz ne pomnim, da bi bil v Križu takšen hudič, kakor sinoči. Bortla so ustrelili nižje vampa, da mu je ves zatekel in je širok, kakor „lodrica“. Homotu su hoteli vzeti ženo iz postelje. Precartanemu Pepeta nobile de Condoto so pokončali tako lep „žardin“ in tako zijali, da so se babji zajčki tresli in Sekulo je trgal do petka krč po črevah. B o r 11 o. Ti peklenski Križani so vsi po zlo-djevo navihani; jaz nisem verjel, da znajo tako dobro streljat, kakor tisti „Juri ke špuca“. Ena kroglja mi je pršla v mojo neumno bučo, druga v gobec in tretja, Urška moja, prav pod vamp. Homo. Jaz ubožec pridem trudeu iz Trsta. Hočem se prav stegnoti pri mojej Marjanci, kakor „štofiš“, na kar se odprejo vrata in zagledam tiste ~,,ravbarje“, ki mi hočejo ukrasti ženo. „Buh naa vari“, sem rekel, „kaj ste matasti Potem so kričali „fora cikorja, fora! fora !“. Se ve, da potem ni bilo druzega, kakor, da sva se morala oba v srajci skriti v „jejdovcou na kašči. Tako videte, godi se cikorji. P e p i nob. de C o n d o t i. Oh, moji zajčki imajo danes vsi grižo od sinočnega strahu. Zdi se mi, da jih je prijela kolera. Ubogi jaz, vso hišo so mi odkrili ti prekleti navergojevci in še babe so kričale „bašo cikorja !“. Urška moja, jaz bi se poboljšal in skesal, a zastonj. Revež sem jih uže prestal za to. Boli me žolč, ko se spomnim, da ostanem nore za vselej. S e k u 1 a. Jaz znam, da sem bil otročji in zabit; da sem pa v resnici takšen tepec, nisem verjel do danes. Križani me grdo gledajo, ker sem prodal svoj glas za eno „šusterkubo“. Res, da me je sram pred svetom, pa kaj hočem : Sekula ostane zmeraj Sekula. Uboga Sekula! Urška proti Bortlu. Vi, kako so se pomenkovali kirurgi, ko so jemali krogljo izpod vampa ? B o r 11 o. Rekli so, ke kva bižonja tajar la tripa, per tirar fora di kontrabas la bala. Urška. O povero kanj! B o r 11 o. Dopo mi ga škavaca dator Zatta tuto la tripa e ga manda dentro uu tanajo kon denti di kanjica e kon tuti šete dalori ga fato tiramento fora di tripa, koši bala granda, kome de kanon. Urška. Pa dešo noga ankora bube di panca? Bortlo. Ši, ši ! ankora ga škiribici di šoto di mi, perke ga fato tanajo un žgrafamento e žbrega-mento di tuta panca. Sekula. Šjor Bortlo miga kaža un poko di šmir di karo per onzi kvel tajo, kaga fato kvel dator. Bortlo. Gracje Sekula Sekulorum ! Pepi: Mi, mi ga šmir per tuti Križani; mi far tuti portar kibla an paržon. Moštri di sčavi! Prima ga far mi mandar de podesta prestar 50 f. e dopo kaga no piu vin, me buta šul faši, ke no manka altro ke bružar. Spete, spete, paga ben tuto! Urška. Bravo, bravo Pepi! ti gaver tuto ma tuto rajon. Okolo stoječi pošteni Križani so pa kričali : Zo le babe, bašo Pepi, Bortlo, Homo e anka Sekula; fora cikorja, fora, fora ! Malika. Kobarid. {Kako se razurnijo naši kmetje z novim gospodom poštarjem Palisco.) Drežničar je prišel na pošto, kder je videl novega gospoda eks-peditorja, katerega je nagovoril tako-le : Drežničar. Dobro jutro, gospod ekspeditor ! Palisca. Dobra giorno muš, koša ga hočete ? Drežničar. Kaj imaste tudi koše na prodaj ? Jest imam sicer en’ga — tist pa mi je prmajhen. Danes bom kupil pri Titu Furlanu, kateri je pri Kotlarju, par prašičkov in če imaste en’ga većiga, le prodajte mi ga ! Palisca. (Vstopil je uprav njegov pomagač, ki je šel ven po nekem opravilu.) Lei! la domandi a quest’ uomo, cosa che 1’ vuole. Pomagač. Kaj hočete vi ? Drežničar. Jest sem pršu po cajtinge od na-šga gospuda, pa gospud ekspeditor mi je rekel, da ima tud koše za prodajat. Pomagač. Kakšne koše ? Drežničar. Koš, da ponesem laške prešiče v Drežnico. Pomagač. Nesite jih le v Drežnico, ker Koba-ridci so že siti poslušati njih kričanje. Tukaj imaš časnike in hodi! Mi ne prodajamo košev. Drežničar. Kako pa govori tist gospud, da ga nisem zastopu ? Pomagač. Laško govori, on je Lah. Drežničar. Lahi so vsi prešmenjtrano ubrani in fini — za njih varžet, še bolj kakor mi ubogi Drežničarji. Tud’ tist’ Tita Furlan, kteri pri mesarju prešiče prodaja je tak, in tisti kteri v Goric’ in Trst’ s cikorjo oprav’t imajo, so favno take pre-klenščane dušice. Pomagač. Dosti je tega blebetanja, hodi! če ne, ti pokažem vrata. Drežničar. (Jezen.) Kdo hudirja je poslal na to pošto te dobre ljudi, da še slovensko govoriti ne znajo, pa zaukazujejo nas skozi vrata metati, morda se ni oglasil za to službo noben Kinez? gotovo bi jo bil dobil tudi Kinezar. Poštno vodstvo v Trstu je res pametno ! Iz Kanala. Kakor navadno po vaseh, da ob nedeljah po blagoslovu ne gredo vsi kmetje hitro domu, tako se godi tudi pri nas. Iz bližnjih vasi postajajo možje in se nekoliko časa pogovarjajo, potem pa pobrišejo proti domu. Minolo nedeljo, uže proti večeru, ko je skoraj vse odišlo, sta se še dva pogovarjala pri „Turjonu Šegalovemu“ in sem slišal, ne da bi me ona zapazila, da ju poslušam, to le: Tone. Nu, Martin, letos bomo nazaj volil v kamun, ki ste zdi, jest mislem, de cejt be bil, deb’ drugo volile, kir tile so se že napitale. Martin. Ljub’ moj, pustme, mari ni usta-nejo ti ke so, ki misleš, deb druge ble boljš? Tone. Jest mislem, de ja! če pa je tkuo ko ti misleš, de se že mora vsak pitete, tko ni se pita vsak en cejt, ne pa zmiram tiste. Martin. Per mej . . . režon imaš! naredimo ko Ernčince. Oda dr. Mahniču o priliki dodatkarskega brcanja v „Slovencu1' 3?ol£lo:n.Il S?. Ti mož si res, da, bistra glava, Evrope širne učenjak ; Vsa na te vsiplje se že slava, Že od Balkana do Triglava — Ti vzvišen res si korenjak! (Nihče več tebi ni enak !) Odkril zemljanom ti si čuda, Pokazal z umom pravo pot K učenju, ki pelja brez truda, Kako se je ogniti zmot, Kako pijače sladke — strupa, Kako ljubezni vse — obupa; Kako naj teče pesmi ’zvor! Pokazal ti si pravi vzor! Dokazal, da je Bog nebeški Za se ustvaril rod človeški, Ce tudi je svetd trpin. Slabosti poln in bolečin — Izvrševalec hudobije — Kako izdaja brata brat, Kakč se vse za cvenk le rije, Kako zvijačno vse se vije, Kako živenja lomi vrat. — „Človeka vstvariti nikar" Gregorčičevi so ukazi (?) •— Kdor hoče, naj za njim le gazi, Vsak bo, naj za se gospodar ! A vkazi ti so polni zmote — Ti to vse res prav dobro veš, Da samo Bog deli dobrote. Jaz tudi vem — ti to umeš Lepo, ker ti študiral si! A učenost podiral si, Ko si „Dvanajst večerov" pisal — Ti naročaj si kamenja nabral, V Ljubljano tje ,Slovencu' ga poslal; Naj meče! vkazal si ponosno — Kar metal je tako neznosno. — A biser naš ostal je ne zadet — Letelo kamenje je mimo, In biser naš rodi nam čarni cvet, Ni mari mu za kamnja — zimo. A vendar ti še nočeš mirovati, Poskušaš vse moči še enkrat zbrati Da bi naš biser pokončal ! „Dodatek" brž si še ustvaril; A čuj! s tem delo svoje si pokvaril, Ti sam polegel si in pal! Prapčr se vrh Parnasa zdaj razvije, Uniči te, uniči in pobije ! Na tleh potrt ležeč zdaj suvaš, „Anatheme" in srd iz sebe bljuvaš In slednjič skušaš z blata vstati, Ter brco eno biserju še dati — A biser naš se tebi ne uda ! Spričuje to slovenska domovina,* To pričala bo svetna zgodovina, Ko bč proslavljala imč možd! V nedeljo, dne 21. t. m., rano v jutro, sem zajezdil zopet balon, ter izletel preko sivega Nanosa direktno v slovensko Ateno, in se spustil nad čitalnico doli. Po nesreči vdrl sem nad steklenim salonom streho, drugače bi še ne bil noter mogel. * c-Uloveka nikar» je sodil €slovenski», a ne tjudovskii. narod! J ari. „Kruota! kaj pa dajlaš"? oglasi se možicelj skozi okno. Aha! ti si „Sokolov" sluga, kde so, ali so uže šli ? vprašam. „Najso še šli, kaj ka buoš ti s taisto balatavnico dajlu ? me praša dalje. Pa zmedel nam je pogovor Bedenkov Jaka. He! Juri! zakriči mi na uho, da sem se skoraj vstrašil. Obesi tvoj meh tje na hruško, pušo pa postavi v kot in vsedi se, da ga bova „en glažek" ruknila! Odloživši vse, sedem. Nolijev Srečko je hitro zakrpal streho, dal sem mu nekoliko mojih krogelj, da je zalotal kositar; Cezarič še poznal ni, da sem streho predrl z balonom. Kakor bi bil na zvon udaril, začeli so zahajati „Sokoli" vkupe moj balon gledati. Da se prepričajo, kako balon leti, moral se je Češarek nanj sesti, pa ni šlo dalje ko do strehe, kerje dež lil in je vsak pogledoval, če ne bi videl kaj jasnega. Spustil sem se nato parkrat v zrak, da sem luknje v oblake naredil in takoj je solnce posijalo na vrt. Hitro je bilo sklenjeno: „Izlet v Loko"! Ob 11. uri je stopa! čvrsti „Sokol" na kolodvor, ter se odpeljal. Spustil sem se pred krčmo prijazne in Iju-beznjive gospodične Helene, katera bi lahko predstavljala „lepo Heleno", ki je ravno na pragu stala. „Juri, počasi!", mi je zakričala, ti mi boš vse kokoši splašil s tvojim balonom. Ne bojte se, rečem, dovolite, da ga obesim tu od zadej ? Da, da! bil je odgovor. Na Suhi so začeli možnarji pokati, ko je „Sokol" proti Loki korakal. Neko radovedno dekle iz Godešiča vprašalo je: Kaj tok’ puka? E — no! Sokolci so prišli ! A viš! se začudi rudečelica. A viš, a viš, kok’ puka! henti no! reče zopet druga. Sokol koraka dalje z godbo skozi Suho in Puštal v Loko. V Puštalu je bilo vse na nogah, koji pa ni na prosto mogel, skušal je skozi okno gledati. Nekterim se je posrečilo, ki so bolj drobne glave imeli, pa kakor smo poslej telefon dobili, niso trije, ki so glave skozi okna pomolili, mogli jih več nazaj vzeti, da še danes skozi okno gledajo, i to dokler ne razširijo oken, ali pa jim bodo morali glave obrezati. Škofjaloka je bila vsa na nogah. Vsi purgarji in purgarce so pričakovali Sokola. Loške gospodične so podarile krasen trak zastavi; županstvo ga je ljubeznjivo sprejelo, topiči so pokali, tudi jaz sem pograbil puško, toda streljal nisem, ker sem le 4 nemčurje zapazil, za 4 pa ne streljam, ker škoda je praha za take čmrle. Loška dekleta so šopke vsipala skozi okna na Sokola. Jurju je pa celi jerbas na glavo priletel, naj bode! le da je bulica še cela. Dež je lil, bog Pluvius je stopil na Lebnik, ter zlival. Vrag si ga vedi, kako golido je moral imeti! Na Loko je vodo kar škropil, kakor bi bilo do kolena prahu. Moral sem balon zajahati in ga odpoditi, pa ko sem blizo njega bil, zagnal je celo golido vode v me, da je balon in jaz ž njim, oba sva pred Soržovo hišo na glavnem trgu pala. Kdo je pak tok’ polov! oglasi se nekdo, ko je toliko vode na enkrat prišlo. Heuti no ! tok’ pa vonder gri, ko-ker pes ! odreže se drugi. Na Štemarjih je bilo veselo ; gospa Sušnikova pa je tudi za to poskrbela, da so Sokolaši dobro jeli in pili, potem peli in plesali. Cas je bil za odhod, dež je lil; balon je bil tako moker, da ni bilo mogoče v zrak, le v blato je silil, zato sem pustil meh, naj ga pes pobere, šel sem rajše v kavano k Bencu. Ko sem s pušo ob tla vdaril, bil je ves osupnen. A — a - - gotovo si včasih nemčur, mu rečem, zato si so me vstrašil. Koj se izpovej tvojih nemčurskih grehov! rečem, če ne — Pusti ga Juri! reče prijatelj, on je boljši Slovenec, kakor bi kdo mislil. Dobro ! —■ rečem, naj bo, če pa kaj izvem, bom po loško „tok’ udaru" s pušo, da bo zvonelo. Glava je bila teška. Moj prijatelj Jaka Gašparin me je spravil pod svojo streho, spal sem trdno, le nadlegovalo me je nekaj. Vso noč me je nemška komanda požarne hrambe mučila : rechts schaut! rechts um! front! vse to sem ekserciral, kakor v vojašnici, in ko se zbudim, sem na trebuhu ležal. Gotovo sem „riickivarts front"! naredil. Pa to ni še zadosti bilo, ko zopet zaspim, prišla je deputacija: H. Galle, AL Ahčin in I. Gerber, da bi jaz na to delal, da bi pri loškej požarnej hrambi, ostala vedno nemška komanda. „Henti no!“ zaklel sem jezno po loško, da sem se zbudil, in sem držal celo puško v roki, da bi kresnil po nemčurjih, pa ni bilo ničesa. Suha, ki je Sokola tako sijajne sprejela, imela je tudi svoj sejmni dan. Tje peljal me je prijatelj Jaka, le pušo sem bil primoran pustiti doma; tam boš, streljal litre mi reče, druzega ni! Ko vstopim na Trati k lepej Heleni, precej je bile vse pripravljeno, bob, vino in bili smo Židan0 olje. Pojdiva še „Steinbirta" obiskat! reče Jak»; in sva šla. Pri Steinbirtu sva se dobro pokrepčala, poslovil sem se hitro, ker lukamatija je uže žvižgal-Vse je bilo teško, glava, srce polno spominoU balon neroden in nevkreten, moral sem ga zaja' bati, da sem letel za železnico, drugače bi ne bi* našel pot v Trst. Dalje v prilogi Priloga „Jurja is pušo‘a št. 13 MEDVEDOVE HRUŠICE iTreso jiu „Mice Godrnjal") Oblast ia obrca udari! Ko je „Sokol1, šel v :Št. Križ, bilo je toliko žandarjev, kot telegrafičnih kolcev ob cesti. Pa, zakaj vse to obrca ? Prismoda mi je rekel, da so cikorjo stražili, da ue bi se skisala. Dr. Zguba s Proseka pa mi je zopet drugače povedal, namreč — da magistrat ne mara, ■da tržaški Sokol po italijanskih laških tleh lazi, in glede tega se je sklicaval na star dekret še iz rimskih časov, katerega je izdal nek vodja Giberius, ■Jaz sem mislil, da so vse žaudarje skupaj spravili od Soče do Save. Bil sem pa pozneje v Sežani pri Sokolovem izletu, pa nesem zapazil nobenega zaudarja. Kaj pa je to, oblast, si mislim! ter vprašam zagorelega Kraševca: Kako je to, da ni nobenega zaudarja tukaj, ko je Sokol prižel? Ja! veš Miče, pri nas ni irred en tarskega magistrata, kakor ga imate okoličani; pri nas je župan naroden in '•■se ni treba bati, da bi kdo iz Italije bomb prinesel. Kakor se vi bojite, da ue bi kdo iz Italije bomb prinesel v Trst, tako se boji magistrat Sokola, da ne bi po okolici bomb metal. Si me -),zastopil“? A — tako je! oblast ga udari, zopet Vem eno novo. Prijazno vabilo postonjskega prijatelj-purgarja Je izvabilo ,,Jurja“, daje 12. m. m. uže rano v jutro zajahal balon iu se podal v Postojno in Predjamo. Ko čez Bazovico hitim, ustavi me g. Smerdu, kateri je uže od daleč mi mahal z robcem. Takoj •sem se spustil pred hišo doli, balon pa obesil na bližnje drevo. „Saj nisi še zajutrkoval, da uže frčiš s tistim mehom okolo, da boš nam živino splašil na paši11 ? Ko me z dobrim brinjevcem pogosti, zahvalil sem se mu in smuk čez hrib ! Pa kaj sem opazil iz višine na tej pregrešnej zemlji ? Videl sem, da v sežanskem okraju žandarji okolo učiteljev stikajo in vohajo, kaj pa je to? si mislim, poizvedeti moram ! tudi če se nekoliko ustavim. Med Divačo in Rodikom pridem na kopno, prašal sem nečega moža, ki je ravno v Lokvo korakal, kaj da je z učitelji, da žandarji okoli njih postopajo. — Ti si pravi Juri! vedno kolovratiš okoli s tistim vražjim -mehom, da se te vse boji, pa še tega ne veš! da •so sežanskega okraja učitelji več ali manj pod policijskim nadzorstvom. „Kako to ?“, prašam. — Pojdi v Sežano prašat, mi reče kmetavz in odide. Z glavo ■uajaje, skobacam zopet na meh, ki je uže pripravljen bil in hajdi dalje v Postojno, kamor sem še pred brzovlakom došel. Na postaji me vstavi Košič. — Halt! zavpije kakor vol, nad železnico ne sme nihče letati če ne, pa te dam zapreti! „Počasi, počasi brate! povej mi rajše, če je še kaj nemčuijev v Postojni, da si tu nabijem puško ? — Hajdi pogledat ! pa boš uže videl. Takoj sem bil v trgu, ter videl tu in tam Oasthavze. Nek fant v drevoredu me vpraša: bolen ze di grote pesuhen ? „Ne razumim11, odgovorim in hajdi dalje! Pred Vičičevo hišo obesim balon na Proglerjev vrt, ter stopim, kder me je uže Lojze <5akal, a ne pričakoval. Dopoldne je hitro minolo. Lojzetova gospica je priredila izvrstno kosilo, po kterem se je začelo občinstvo zbirat pred Vičičem aa izlet v Predjamo. Godba je igrala; moj stari prijatelj Langof je komandiral cel bataljon, ker toliko se je namreč spravilo ljudstva skupaj. Vse na komando, vršilo se je tu — vsi ko „aden so dajlali", dejal bi Rajbenčan. Voz za vozom, še tovarni vlak ni tako dolg, ko je bila rajda naših voz. Vsi trije razredi so bili zastopani. Godci in ,gmanj folk‘, peljali so ge v tretjem razredu, le jaz sem jahal balon, ali ti hudirjevi Postonjci so počivali pri vsakej krčmi! Jaz pa sem se tudi rad spuščal iz višave na buteljo piva, le kokoši in petelini so kričali, vidši to nenavadno zver na zemljo letati. V Predjamo dospevših, bilo nas je mnogo — stara garda zbrala se je tu. Hinko in Dragotin Kavčič, senožeški pivovarnar Lubnik in drugi gadje smo si tresli roke. Pri uhodu v grad, nastavljen je bil top debelega kalibra na zidu, vse je hotelo top : naskočiti, pa modri Obersrakoper, pardon! fajerver-ker nas je odganjal, metal je med nas debela projektila, pol litra peneče se vsebine, pilo se je tu po notah, kar se mora priznati. Ko smo vsi ob enem grad zavzeli, ter pregledali, če ni še kde kak sovrag skrit, zapazili smo, da je iz senožeškega arsenala, v tem strašna baterija skrita bila. Mej godbo in plesom so metali topiči neprenehano penečo se tekočino, ter ohladili marsiktero vročo butico in narobe ogreli marsiktero hladno srce. „Festungkommandant11 Lodes je nam zagotovil, da ima pred tako „armado*1 rešpekt, in ako bi še zgodovinski Erazem živel, udal bi se bil tudi on tako hrabremu narodu, ki je znal tako faju piti in plesati. Odhod je bil jako vesel, akoravno je bilo več teže na vozovih, še moj balon se je počasi naprej pomikal, kajti spoznal sem, da sem preveč naložil. Nii! v zraku se vse izkadi. Tu in tam počivavši, zlasti pri Morelu, bil je potem slovesen uhod v Postojno — kamor se je „armada11 po raznih bivališčih potak-nola. Barona Gutbaucha nisem videl, morda se je za kaka vrata skril, pač pa naletim na stara moja vojna tovariša Križaja in Goslerja, pa ne na tistega v Švici; Langof je bil tretji in tako smo krstili to snidenje „Jurjev kongres11. Poslovljeval sem se takoj od vseh, pozno je bilo ali zgodaj, ker je uže Dok-satov petelin pel, vsedem se na balon in hajdi čez hrib v Trst. Lep spomin, veseli dan, ki ga je Juri imel, ne bo ostal brez nasledkov, še na balon sem zapisal št. 12/6. Hitro sem po tem letel, da sam ne vem kako ; busola mi je slabo kazala, da sem moral na zvezde gledati, če ne, bil bi zašel Bog ve kam, morda celo v Meksiko. Največ sem se pa po luni „rihtal11 in res vplivala je ona na mojo glavo; gotovo sem bil jej tako blizu, da me je trkala, ker bila mi je glava teška, po tem vsaj sodim. Zdaj bo pa mir ! Popravljajoč stroj balona, sem eno repetnico zgubil, dokler je ne popravim, zakličem v radosten spomin: Živili Postonjci! Gospodu Mahaču dohtarju logike, profesorju pan-tezizma, učitelju pesimizma itd. v Gorici: I. Čistemu je vse čisto. Nečist’mu vse nečisto. Panteistu vsak panteist. In kedo je tak trapist? (Gotovo vi pesimist!) II. Kaj je „Slovenec11? Nekega „panteista11 učenec! Nekega „pesimista11 mučenec! III. Katehet: Ti Lukec povej, koliko je resnic? Učenec: Šest. Katehet: Gotovo do letos da, stari katehizem ima jih res šest; toda od pusta sem je drugače. En dohtar sv. pisma je iznašel nov katehizem. V 12. „večerih11 se ga človek nauči in, če še nekaj „doda11. Tam notri se nezmotno uči: „Ena resnica *) je11. Katehet: No Lukec še enkrat, koliko je resnic ? Lukec: Ena. K. : Katera, povej jo ? L. : „Tisti dohtar sv. pisma11. IV. Ničmah dohtar omnium Juri (or) um ex cathedra ; Quicunque diserit: „Človeka nikar11, Vel scripserit: „Ti sam si Gospodar11: Je panteizma napit Et andtkema sit. Theologus. General Moltkc in šior Poldo Mauroner Miče: Veš Juri! povej ti meni, ker si bol „kun-šten11 človek, v čem sta si podobna general Moltke in general cikorje šior Poldo ? Juri: Po mojej neumnej butici, kakor sem jaz „tuhtal11, podobna sta si v molčanji, kajti oba sta, kakor Nemec pravi: „Die grossen Schweiger.“ *) Beseda «r9siuca» se piše v podlistku, ovem Slovenčevem zmalo začetno črko (r), ergo na Boga (^.osaico) ni misliti. Miče: Dobro si zadel! To je pač res. Poldo je uže 18 let mestni poslanec, pa še nikdar ni ust odprl. Zda mi pa povej, v čem si pa nista enaka ? Juri: Ta je pa čisto kratka! General Moltke je dobil veliko bitk, general cikorje pa je vsako zgubil. Miče: Oblast! Ti si k ii n š t e n, bojim se; da ne boš dolgo živel, si preveč zveden in „furbast11. CUI>]¥A »ASTMAA V nekem kraju goriške okolice, ki nosi ime hriba, na katerem nemško trnje raste, kjer gnjezdijo penice in, kjer v ona gnjezda rade kukavice svoja jajca pokladajo zato, da se iz njih same kukavice izvalijo. Tam gori imenovanem kraju so preteklo spomlad vsadili neko zrno, iz katerega je pognala čudna rastlina, katere ni mogel nobeden botanikar spoznati. A glejte čudo ! Dne 30. junija t. 1. je komisija 24. mož v pričo nekega visokega gospoda iz Gorice in dveh zapisovalcev konstatirala, da ona „čudna rastlina11 ni nič druzega, nego „steblo boba"-na katerem je „kozla11 in v njej 7. bobovih zrn, katera bodo potrebovala, da se skuhajo, 3 leta in nekoliko mesecev še povrhu. Kaj se vse pripeti na svetu! hud sodhik: Bil je nek sodnik v malem mestecu strašansko hud, vse se ga je balo. Vsacega je obsodil prej, ko ga je zaslišal. Gospod sodnik ! tu sem pripeljal tega „lumpa11! reče berič sodniku. JNc da bi bil ta dobro izgovoril, uže zavpije sodnik: Dobro, na vislice ž njim ! Ko ga je berič odpeljal, vprašal je sodnik mirno, česa je pa kriv? ČUDNA ZDRAVILA Zravnik: No, kako se počutite kaj ? če ste le porabili škatljo, ki sem jo vam zapisal, mora vam vender, kaj koristiti. Bolnik : Da gospod doktor ! porabil sem vso škatljo; a to je vrag, da se neče pokrov stopiti, tako ma teži na želodcu ta vražja škatlja. Zravnik : Kaj ste tudi škatljo povžili ? Bolnik: Kakor ste zavkazali, tudi škatljo. Kako so hlače krajšali Nek uradnik je imel nove hlače. Kupil si jih je v velikem mestu, ne, da bi si jih bil pomeril. Ko pride domu na deželo, hoče jih nek praznik obleči, pa so mu bile za štiri prste predolge. Tisti dan jih ni del, ampak obesil jih je zopet v omaro, pa ko je bila uprav stara mati zraven, reče je, da naj mu, ker vedno šiva, hla *e za štiri prste okrajša ter odide. Stara mati, rekla jej svo-jej hčeri, ravno to, da jej je nje mož zavka-zal okrajšati hlače. Žena je zopet ukazala hišini, pa je vse pri starem ostalo. V tisto mestece pride deželni predsednik, on se hoče napraviti v parado, pa so bile hlače še dolge, ko prej, moral je stare obleči. Kregal se je ter zahteval, da morajo hlače okrajšane biti. Vse tri so vedle za ukaz. Ilišina je zvečer, ko je vse pospravila vzela hlače iz omare ter jih za 4 prste okrajšala in obesla na mesto. Gospa uradnika si misli, drugi dan, ako odlašani ne bodo hlače nikdar okrajšane, na posle se ni zanesti, gre in zopet odreže 4 prste hlač, zašije in jih obesi; kder so visele. Stara mati je zvečer premišljevala, kako napačno je bilo, da je svojcj hčeri rekla, naj ona hlače okrajša, kar bi bila mogla sama storiti. Vzame iz omare hlače pomeri 4 prste, odreže in zopet zašije, ter obesi na mesto. Prišla je zopet čez malo dni druga visoka osoba, katerej so se morali uradniki predstaviti. Ta se hitro obleče, pa — tristo medvedov, hlače so bile malo čez koleni, ta se je razjezil in kričal nad staro materjo, ona nad hčerjo, ta zopet nad hišino, pa vsaka se je izgovarjala, da je storila to, kar jej je bilo ukazano. Ako hočeš drugim kaj ukazati, moraš se vedno prepričati sam, prej če je storjeno, rekel je šef uradniku, ko mu je stvar povedal. Kamel in Istran Kamel je prišel karat Istrana, čemu je v Buzetu volil Vitezica, srečal ga je v nedeljo, ko je ogledaval svoje polje. Kamel: Marko! čemu si volil Vitežiča? Znaš, da on ni priljubljen i ga ne mara nihče videti. Marko: Šior gospodine! znaš, da čovjek ne more biti povsodi priljubljen. A zato, ker je pri nas priljubljen — rotirali smo za-nj. Državni pravdnik mi je pograbil puško, uprav ko sem kapsel nadeval, da bom streljal. Kar na komando sem bil primoran mu jo izročiti, pokazal mi je črno na belem. Gospa policija mu je povedala, da nameravam celo okoli hriba streljati v tarče z napisom: „Juri s pušo o volitvah'1, „Goriške novosti", „Komarjevi parklji ali navod’ žan-darjem na Proseku", Pismo c. k. žand. na Proseku ,Smešnice“. Državnemu pravdniku se je Juri tako dopal, da se je skoraj na vse iztise naročil. Jaz se le čudim, kdaj toliko prebere. Ta gotovo po noči in morda še po dnevi pri luči bere, inače ni mogoče, da bi toliko prečita). To je dobro, da imamo tiskovno svobodo in pa paragraf, le to ne vem, kde oba tičita? Pa naj bo! Tiskovno svobodo bodem šel poiskat, kakor hitro mi „Edison", tako električno svetilno pošlje, navlašč pripravljeno za tiskovno svobodo poiskati. Držal se bodem pa po načelu Rajhenčana, ki je rekel: Saj vajm, da jo ni tu, pa jo grajm vse ano poiskat. Tiskovna svoboda zdi se mi železna cesta, katera še beraču nič dobrega ne obeta; lukamatija leta gori in doli in stare vsacemu kosti, ki mu pod noge pride. Rad imam naročnike, kteri se na enega ali več iztisov naročijo, ali tacega, ki si naenkrat po 15000 listov naroči in jih ne plača, pa je uže več nego vrag! Zraven zgube moram še tiho molčati, kar mi je hujša pokora, nego se po železnici od Trsta do Ljubljane, na sori na zadnjej strani peljati. Pa naj uže bo! jeremijade moje je uže konec, le prosim in vedno le za one, ki so prvi segli Jurju po puški: Oče odpusti jim! Amen. Juri. Rep koroških volitev V Velikovcu so se izkazali koroški Slovenci. Grebinjci so vsi prišli le ena vrana je bila mej temi brez lastnega zavedanja. Lipicpaherski „fur- man" je bil v škribcih; bal se je nemčurjev, da ne bi mu več dali „farberka," zatrobil je v nem-čurski rog. Ta „Tempahar" je živ telefon vseh Lipicpaherskih pisačev. Ako bi afganski emir za njega znal, koj bi ga povabil na svoj dvor, konjem kopita „biksati." Pred Lesnjakovo gostilno je bila garda vseh izurjenih liberalcev in „Flugerjev." Mej temi najimenitneje korifeje: Močnik, bivši ur. „Fr. Stimmenl<, von Metniz, dva s celo vajenimi jezič-nemi besedičoemi pomagači. Steindlom sicer od stanu verterjak in Drakler Pliberški. Von Metnitz je videl baje prvikrat, kdaj solnce izlazi, kajti, ni čuda, če se dan za dnem še le ob 11. uri iz postelje izkobaca. Moral jo na dan volitve zgodaj vstati ter iti za fakcijozno opozicijo agitovati,^ ker ta dan je bil uže ob 7. uri iz Pliberka v Velikovcu, misleč, da bode na večer odnesel v Pliberk lavorjev venec; ali narodna zavest mu je spletla za ta dan venec iz robide. Zdaj ne velja več izrek, da Metnitz ne ve kako solnce izhaja, ker ga je ta dan videl, če se ne motim vrhu Dobrača. J a hauskneht dos ist bos onderšt. Hud je bil pa ta možicelj! Šercerju je žugal, ker ni hotel njega ubogati in voliti; da ne sme k njemu v hotel priti „sonst birt er in d urh n hauskneht ausberfen los en. Serčen se je pa mirno odrezal: saj sem bil tako danes po haus-knehtu ven spremljan. Dragi moj Metnitz. drugi pot pri volitvah se pravi: „1 a i lose n.“ Garda, ki je hotela kaplanu v Št Mihelu, iz Doberlevesi mačjo godbo narediti, na čelu jej „t'a-jerbera" neka Oebula, ki po ,,tinti" smrdi, bila je profumirana z neko tekočino v obilnej meri. . Cele škafe so pluskali na to mačjo gardo, pa ne mislite, da je bil alpenkrajterboser. Šli so vsi poparjeni in ohlajeni nemčurske kulturne vročine. Živeli Korošci! 'le tako ohlajajte vročo nemčursko kri in renegatsko besnost. Slovenski duh. Kastavskim nemirnežem Za što nečete biti vi Hrvatje, Kakor so Hrvatje vrli vaši bratje ? Vi po starem radi bili bi kopitu Jeli ; in mazali bi korito ? Lep hrvaški jezik vam ne gre, Za omiko pravo ste slepi! Trobojnica hrvatska vam ni znana, Bolj pa tuja švabščina neslana. Ste pobunili se nepremišljeno bedaki, Žalostne kukavice švabski vi junaki! Toraj v šolo boste moral’ iti ^ Po več tednov se modrost učiti. Pučanin. NIŽJI URADNIKI Tje vendan jaz životarim, Na urad navezan, kljusa stara ! Si veselja ne privoščim, Pa sem vender vedno brezi d’nara. Čevlji so pošvedrani in pete, Hlače tu in tam zašite, Lasi sem ter tje razmršeni leže, Suknja je, ko „mačke obrite". Ko mes’ca pride prvi dan Takrat me vse pa res naskoči, Za bukve pravi sin naj dam, Obleko hoč’jo ’met otroci. Za stanovanje tirja gospodar, V štacuni mnogo treba plačat; Ne dasta mi miru krojač, čevljar, Ne dade nobeden se odlašat. Tak je nižje vrste uradnik, Kter’ga strogo vežejo postave; Umazan vedno ’ma podbradnik, Premalo al’ nič ima veljave. Pisarna Miška. Kurija ćrevca Corriere se joče, daje društvo „ Uniojie11 napravilo toliko „flašku iu „flaškonod1 *) pri zadnjih volitvah, bodisi v mestni zastop, bodisi v državni zbor; jaz pa, ki imam usmiljenje, povem „Corrieru11, da ni Unione povsod ,.flašlce“ napravilo, ker znano je, da so tega društva udje slavno zmagali, nad župnikom iz Biljane ko so ga v dan volitve kmetskih občin v Gradiški v stranišči zabarikadirali in s palicami skozi oknice suvali in z neko vodo, ki pa ni bila dišeča oblivali. *) Na primer, kolikor jih je napravila „Cikorja11 v Trstu. Ur. JTezdurjev Jože Ko sem kanjiča v štalo djal, mislil sem sit zdaj bom šou malo majsto pogledat in res, pervi-krat sem bil še le v Trstu. Denem fajfo v vajsta in grajm ; pa neka kruota, zbu jo mje z vajst, vajste l Čiidno se mi je zdajlo, hiše so presnejto velike, pa na vsaki je kakšna tabla z zlatim puštafom pisana. Fajfo sem pokadu; tobaka najsem jemu več, glaj-dam, kje bom kakšnega cesarskega orla vidu, da bom tabaka kiipu. Kumaj sem se akul vogla za-suknu pa sem zamerkav orla z napisom Loto. Tu ga pa na lote prodajajo sem si mislu, pa griem nuot. En lot tabaka; mi daj tu? rečem. Koša tabako ? Ne, gaspud en koš ! au lot sem djal. Zdaj me je začu z kosam in kvanti zmerjati bradač. Preteto ne budi, še zgrabila bi se bla, da ni prišu nek, ki je kranjsku gavoru, pa mi je pokazov, kde je tobak na pruodaj. Zdaj sem pa šov drugam, tam pa ni blo orla; en Tiirk je sedel na tabli, pa ga je z dovge fajfe vleku, sem si mislu, tu bom pa turškega dobiv. Zdajlo se mi je pa čiidno, na tabli je bilo zapisano tabak al minuto. I mi, preteto ne budi, ga bom za anu minuto kiipu. Zdaj stopim v štacuno in rajčem, dajte mi tabaka ano minuto? Mi no intendo, reče ana ženska. Ne bom te vtental, ne, rečem, saj buom plaču, vidiš gruoš? pa sem ga ji pokažu. Ko je vidla gruoš, dala mi je raj tabaka, pa še „fajnga". Taku je puokalo v fajfi, ko sem kadu, kakor bi piilver bil, pa vajste ves je šu v fajfo: glih ano minuto sem kadu, komaj sem vžgal, pa sem muoral uže fajfo spucat, tacega tabaka pa ne kiipim več na minuto, dokler živim; rajš buom cahare kadu. ZAMREŽENE RESNICE Ko bi bila kdaj v Gorici razstava rudečih nosev*. kdo bi dobil prvo darilo ? Grcjarski čuk na palci. Kdo največ hlač raztrga pred kavano Armonia? Nek kraški renegat. Kako to, da Tafeti ima tako visoke sinove ? Zato, da lože gledajo v Italijo. Kateri list v Gorici največ zabavlja proti Slovencem ? Goriška karjola {samokolnica). Kdo je zavrgel predlog Furlaueta, da se ti ubogi mrliči ne smejo nositi po Gorici ? Podkapelski žrjali. Kaki razloček je mej goriško „Corriero" in „Freccio" ? Ra v „Corriere11 piše neka judovska baba in „Freccio11 pa nek črni advokat. Katere Slovence v Gorici bi „Juri s pušo" naj-rajše postreljal ? Tiste, ki so volili Hohenlohe-ta. Kde se dobi na prodaj naj večji flaškon ? Pri odboru italijanskega društva „ Unione'-'' v Gorici. Kako je prišel grgarski čuk v Gorico? Pravijo, da ga je oče prinesel v oprtnjaku. — V čem se odlikuje goriško mesto od vseh druzih po vsem svetu ? = V tem, da druga mesta imenujejo kak trg „veliki trg" še le potem, ko uže imajo „mali trg" — mej tem, ko goriško mesto hoče imeti svojo „Piazza grande" predno se je „Piazza Piccola" rodila. * V Trstu pa pri Poldetu, glavarju falirane cikorijo. Vred. Jurja. Smešitice jjuri'1 jo šel oni dan na Vipavskem, ter Fantje in dekleta, Zlodjeva preseta; Skačete po noči — Po brjarjib vroči. Fantje in dekleta, Slabši ko teleta, Včasih še ob zori 'Plešete ko nori. Osel in oslica, Kozel in kozica, -Modro bolj storijo, V hlevu mirno spijo. Mečete denarje, Godcem na brjarje ; Glav’ca bo zbolela, Mošnja ovenela. Zdravje bo zgubljeno, Cvetje posušeno, Lica bodo upala — Usta vam molčala. potajno skozi neko vas slišal to le pesmico: Dečle ve imate, Kar še ne poznate; Bila boljša pamet, Kakor pisan žamet. Dečle razbrzdane, Nikdar niste vgnane ; Zunaj fletne lepe, V srcu gluhe, slepe. Mihec pade z Leno, Bunko zavaljeno. Struna v tistem časi, Nekje se oglasi. Eden se vsekuje, Drugi pa spakuje, Tretjemu se zdrsne, Čik v plesalko prhne. Štucarji se zdijo, Modro se držijo; Osel osla gleda, Z Jakcem pleše Zmeda. V novem svetlem ,gvanti‘ ■Se vrtite s fanti: V ustih čik imajo, Vinca pit vam dajo. Eden se vam smeje, Pete maže greje : Vrag je bes in zlodi Po brjarjih hodi. „Juri11 210 Recept za napravo ženske Na en kvart poln slabosti loži polovico praznote k šestim lotom božjesti! Ko se pene začnejo na površino vzdigovati, prideni malo prijetnosti. Polagoma mešaj sem ter tje, da se vse dobro zmeša; na dalje vzemi veliko prav čvrste lepote, pohlevnosti, krasote i dobrote — od dovtipa pa cvetek! To pusti do suhega vreti i še prideni nekoliko za-vidnosti. Potem pristavi nekaj telesnosti, lahko-mišljenosti, tudi malo lahkovernosti, in, da more ta množica lože teči, privlij jej še deset veder radovednosti, en dober del nagajivosti i jeznoritosti! Vse to drži nagloma nad ognjem, prideni dovelj ne-izločenih jajc in jezikov od 300 škorcev, i glej ! gotovo se bo ženska iz tega zdrgnola, ako še nekoliko obroka zvijače i potuhe pridjati ne pozabiš. o ud Bme^-nsri Gledal je Juri procesijo v Šv. Križu. Bili so dobro okineani slavoloki z narodnimi zastavami. Petje starih pevcev je bilo izvrstno. Kadar pa je godba memo šla, zadišala je cikorja, ta vražji Homo jo je metal preveč z svojega Mrmenla *). Uže sem puško vzdignil, da bi treščil nekaj kukavic, ki so »lemo mene defilirali, toda radi praznika hiše m hotel streljati. Vražji cikorjaši Križanski, sdaj lahko z vaše cikorje delate „šmir“ za kolesa mazati — cikorja je šla na slabo. Ako se ne spreobrnite, pridem drugič gori s puško in gorje cikorjašem. Čudež iz Pliskovice Polno neumnih bab in bedakov popotuje na Pliskoviško gmnajno, da bi videli Mater Božjo. Juri kateri mora tudi povsod svoj nos imeti, podal se jo z balonom tje. Mesec je lepo svetil, po gmajni Vse polno fanatičnih tolp, pričakovaje Mater Božjo. Kaj hočem storiti, si mislim, spusti se z balonom ha tla! Dregnem parkrat v električni svoj stroj, da Ve je posvetilo. Vsa grmada bab naskoči balon in na kosce ki ga bile raztrgale, da se ni hitro dvignol zopet v zrak, ter šel v Kraj no vas. Ko drugi dan na v Trst poprašujem bedaste babe, pripovedale mi te o čudežih : Nek Vipavec je prišel ob palici iiL ^ . Božji, pa domu je šel brez nje, ker je v Pliskovici popil 4 litre terana. Neke Tržačanke pot zgrešile v mraku, lezle so čez grmovje in rhje, ter si raztrgale vse črevlje in krila, pa so se eno še domu prišle lačne. Hočevarju, ki je iz , Aljine prišel, raztrgal se mu je žep, da je izgubil pešalo, pa ko seje na pliskoviškej gmajni sezul, glej , ?dež} nagei je tresalo v škornju. Nek tržaški falot, 1 je po cerkvah iz žepov denar in ure kral, šel je z eUko butaro papirnatih in srebrnih grehov na gmajno Pliskovici in v Krajnejvasi pa je čudež postal, ;a *) Pravijo, da jo njega „štrmcnt" tako presneto „krulil CTilil“, kakor bi same breje svinje bril. šel je zopet lahan brez papirnatih in srebrnih grehov spokorjen domu, kajti teran mu je vse odvezal. Še mnogo čudežev bi Juri povedal, ki so mu jih jezične babe v enomer pravile, pa, neće vseh kvant na veliki zvon obešati. Samo to pravi Juri: vsak je nore, kdor nori! Sveta Ciril in Metod sta, kakor nas uči sv. biblija v nebesih ! torej prišteta svetnikom božjim in imata „tam gori“ svoj poseben prostor v takozvanom „slovanskem kraljev-stvu“. Po menenju naših narodnih prijateljev (?), pa nebeščanje velikanskega slovanskega sveta imajo nekoliko manje prednosti, nego nebeščanje druzib narodnostij, kakor: romanski, grmanski, grški itd. Torej naša svetnika sv. Ciril in Metod morata zadovoljna biti, da imata kotiček mej nebeščani nižje vrste; zato tudi ni potrebno, da bi ja mi revni zemljani tu toliko slavili; dasiprav se goriški po-kneženi škof toliko trudi, da bi vpeljal na dan sv. Cirila Metoda častni sopraznik, da bi se ja posebno častilo in slavilo, osobito pa je uže dal povelje vsem svojim podložnim dušnim pastirjem — kako strogo, naj ta dan z veliko slavnostjo poveličujejo. Unione Ginnastica To laško telovadno društvo se je peljalo v nedeljo na 2 parnikih v Piran, pa glejte čudo! \ Trstu ne smejo svoje zastave kazati, obesli so jo na morju na jamboro, ko so iz luke na piano morje prišli. Laške ribe so tako vse vkup vrele, nektere so imele celo marjetice za ušesom, nektere so celo pele oberdankovo himno. Gumalastikarji so bili tako veseli in razbeljeni o tej patrijotičnej prikazni, da jim je začela kri vreti. Pa Bog, ki je za vse preskrbel, poslal je hud vihar z dežjem, da je umiril to svojat, sicer bi bili vsi k ribam v morje poskakali. Medvedove jagode izpod Polovnika na Primorskem Birmanec A. birmancu B. : A. Nti, kaj se držiš tako ćilavo ? Kdo imaš ko- lače? B. Figa pod nos za kolače ! Kaj ne veš, da so mi nunca škartirali ? A. Kako jo to mogoče P saj pravi, da je „der vor- nehmste Burger!“ B. In celo škofa je z ,,Hockwohlg6borenu nago- voril ! A. Pa vse to ni ničesa pomagalo ? B. Pravijo, ker se je z bikom bil. Oznanila, Cikorja je pala v konkurz; „masafervalteru je dr. Zguba. Kdor je pil premalo šuopsa, naj se oglasi do 1. aprila lanskega leta pri dr. Zgubi; on bo dal cikorjašem po petki. Od višje Jurjeve sodnije „via piš me v uho" L nadstropje pod streho. Da ne bo nihče v dvomu radi novoizvoljenega gospoda kupčijskega ministra, kot poslanca za okraj Celovec-Velikovec, bodi očitno povedano, da se še ne ve, so li gospodje Kitter von Metnitz, dr. Matzka in c. kr. adjunkt uže sklenili osobno stopiti pred imenovanega gospoda ministra in ga prositi, da bi svoj mandat Laksu na ljubo odložil, ali ne; do zdaj je le toliko gotovo, da volilnih mož jim nobeden ni šel na fakcijozne limanice. Jaka Preberdija. V Pliberci, v petem letu č>. junija fakcijozne opozicije. Bog varuj Slovence pred zdravili Udovicich-eve lekarne, vulgo Fendler! V tej lekarni imajo navado dodati vsakemu zdravilu po nekoliko kapljic „na gnjilo distilirane cikorjea, pogrete na ,,sčavo-maniji'1. Ta zmes je Slovencem smrtna. Pozor! Turist pride na gori k ovčjemu pastirju, katerega tako le nagovori: Lep, zares prav lep razgled imate odtod. Od tukaj se prav daleč vidi, gotovo se mora še clo v Ameriko videti! ? Pastir: O, šo dalje! Turist: Je li to mogoče ! Pastir: Kadar je jasno, vidi so od tukaj clo mesec. Kmet pokliče zdravnika k svojej bolnej ženi. „100 gld. vam dam‘“, pravi, „ako mojo ženo bolezni rešite, ali jo pa umorite". Zdravnik zapiše zdravila, a žena umrje. Nekoliko dni kasneje tirja zdravnik svojih 100 gld. — Zakaj, praša vdovec, ste li vi mojo ženo umorili ? — Ne, bog obvari ! reče zdravnik. — Ste li jo ozdravili ? praša kmet. — Ne! — Torej nimate kaj tirjati. Banjškar pride v Gorico in hodi utopljen v svoje misli po ulicah ; naenkrat se spomni, da mora kupiti nekoliko platnine in stopi v prvo štacuno, ne pazeč na to, prodaja se li v ujej platnina, ali ne. Nevedoma je bil torej stopil v sobo nekega denarnega menjalca. Ko ta kmetiča ugleda, ga vpraša: „Oče, kaj bi rad ?“ — Kmet, spoznavši, da ni stopil v pravi kraj, odgovori: „Znal bi rad, kaj da tukaj prodajate" ? — Krivonosni Žid, hoteč kmetiča osmešiti, pravi: „Tukaj se prodajajo oslovske glave". — „Šentaj na te! morate pač velikansk promet imeti, ker vidim, da imate le še eno tako glavo v zalogi", zavrne mu hitro naš hribovec. Ko je talijanski kralj Viktor Emanuel zamrl, pride grgarski čuk v neko mesnico, ter žalostno pove mesarici, da je „naš kralj" zamrl. Mesarica pa mu na to odgovori: Kaj imate tudi v Grgarju vašega kralja ? Na to vprašanje grgarski Čuk sramežljivo odide, misleč: credevi cbe sin dugb da la me opinion. V Laščah je bil sodnik, ki je vsacega silil priseč in malo jih je bilo, ki ne bi bili uže priseglil Nečega dne pride kmet A. v sodnijo radi neke tožbe; ne da bi sodnik mnogo o tej stvari govoril in izpraševal, pravi kmetu: Boste prisegli? „Nii ja!", odgovori kmet. Kakor bi mignol, sodnik prižge sveče, ter reče kmetu: Vzdignite roko tako! „Nu ja!“, odgovori kmet. Tri prste po koncu. „Nu ja!“. Zdaj naravna kmetu roko in reče: Zdaj boste za menoj govorili. Sodnik: Prisežem ! Kmet: „Nu ja !‘‘. Sod : Bogu. Kmet še vedno : „Nu ja !". Sodnik: Grom in strela! morate tako govoriti, kakor jaz. Kmet: „Nii ja!". Sodnik: Če ne, vas bom dal zapreti. „Nii ja!“, odgovori kmet. Sodnik se razjezi. Kaj mu hoče storiti ? Jezno reče : Če ne boste tako govorili, hudič bo vas vzel! „Nuja!"! odvrne kmet. Zdaj mi se pa poberite izpred oči! zareži se sodnik. „Nii ja !“, odgovori kmet, in vzame svojo palico ter odide, pustivši sodnika na cedilu. ),He, klanar kom!“ — Ja, prav naš je ta konj, gaspud! „Ferštest tu tajč, flegel? — Oh, jemnasta! Poslušaj, veš, gotovo praša po guenmu, ki je bil naš gostač in kam se je vlegel Ti, po-. vej mu ! Gaspud, vidite in pokaže z roko — tam doli pod drobnico. «0, ir bauernfiher ! ■>. — Ti! pravi, da bomo navihani. «Sakc mir, vo get der bek lun V» — Slišiš! Praša, če je Sagcev bik bin. — Ta! ne, ne, pase se tam v grivi. «Ir pauern pak!» — O, ja! hud je kakor spak, precej pobode, če vidi škrice; le naravnost tje gori pojte — ter ran pokaže stezo. «No, a — so! gradavs ?» — Ja, ja! memo grada, kder je ovs. In tako je Nemcu pokazal napačno pot. , ki je le slov. popačena beseda prenesena na vlaški jezik. Juri. Za vsakovrstno pecivo priporoča podpisan svojo obširno ■»KKAKI.IO 19 — NA OBETI — 19 V zalogi ima na prodaj vsakovrstne moke' Prevzimlje v domačo poko: potice, pince, presnice in enake izdelke. Vsako naročilo se izvrši hitro in točno Drag. Gruden. ^ !-l S --0 Ilir l Slltfrp rg.ft§sn 11 ^11 ■< S*;S-p%rr a q KaramBgrennr" m 1 (g q Begrtmdet von Otto von Corvin and Fr,W. Held. ® Zueitc ganzlith umgearlieitete Aullage. 3Iit 2500 Abbildungen, o 90 Tontafelu, 19 Karten etc. Zu beziehen in 4 Ausgaben: 1. In 142 Lieferucgen a 50 Pf. 2. In 24 Abteilungen a 3 Ji 3. In 8 Banden geheftet Ji 69. 50. @4. In 8 Banden eleg. gebunden Ji 82.© % £ s-| s s | ► Prilil [»!'!!■§< i % n lini „ 2. s: 1 ® B%- , 5Č S S ° = 1 “ vLg-V 5 ? O iBF Prospekte w e/d en iiberallhin gratis und portofrei gesandt. IM 0| Bostellungen auf das NV’ork nehmen entgegen alle Bnchhandlungen sowie auch die Verlagsbuchhandlung. Leipzig, -n Beri erlagvon Otto Spamerj^ Podpisovanje na 4G.400.000 lir — v 92.800 delnicah društva italijanskega za železnice oh sredozemnem morju? pričeto se je 7. in -v i a, d. e l 1’ .A-ccL-u-ečLotto« \varn- Naročila na deželi izvrši točna ima vsak dan in vsako drugo uro svež % najkrajšem času Priporoči se (frišen) kruh — Sprejemajo se naročila CC» duhOVSClfll lil ClVUCJlvi VOCtol]U~ vsakovrstnih finih pekarij za »ohceti« itd. bom za obilna naročila. — 12-3 postrežba točna. — Nadja so obilnega \1882. pohajanja od Slovencev I. MAVER, obleke Dobro znana Josipa Seleša avstrijs. Mt-zavola za trgovino in obrt. Novci za vplačila v backah pri 24—14 4-dnevni odkaz 3°/o 8-dnevni odkaz 3'/«0 o 30-dnevni odkaz J1/*0/« v napoleondorih pri 30-dnevni odkaz 3o/0 3-mesečni odkaz ‘i'lj'L l)-mesečni odkaz Okrožni otdel bankah T/T/o kamate na vsako vsoto, a v napoleondorih brez kamat. Napotnice za Dunaj, Prago, Pesto, Brno, Tropavo, Levov in Reko. Nadalje Zagreb, Arad, Orač, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano, Salcburg brez troskov. Kupnja in prodaja diviz, efektov, tako vnovčenje kuponov pri 780/0 provizijona. Provizija na \Varrante, uveti na spora-zumljenjo pri otvorenju kredita v Londonu ali Parizu V»7o provizijo za 3 mesece. Na efekte 6°/0 letnih kamatov od zneska od f. 1000 ; za večje vsote glasom posebnega sporazumljenja. V TRSTU. 1. junija 1845. V novi prodajal-nici frišnega sadja Via S. Giovanni, prodaja izvrstne ,pomidoro' kilo po kr.: 14-30, krompir 12, grah frišni 2i, mandarini2 in banane 10 k. kom., pavova peresa za nakit 24 kr. dvanajstina. Vsak dan prevzame naročila zaodpošiljatev sadja, rib in zelenja od 5 kilgr daljo po primeruej ceni. Ambalaža in od-pošiljatev sta prosti stroškov. riiiiii Trst-Grac. I i A1 i •*-4 |)£ g w f* 1 S POZOR PROTI PONAREJENJU lek odobren po c. kr vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patentovan od zjedi-njenih držav Ameriških. Dosežni uspeh : vsakoršna nerazpoložnost, neprebavljivost, kolika, gliste, krvavica (he- " o moroide), povračljive mrzlice, vodenica, pra- P. niča, lenost, slabost, čiščenje krvi. Cisti polagoma in okrepčuje zdravje. Z vsako steklenico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek. NB. Pozor proti ponarejenju! Da bi dobivanje leka olajšal, zaloga ž njim izdelovatelj vse kavane, mirodilnice, sladica- ! rije in likerije v glavnih mestih po celem svetu. T-ccraaica.: Romano Vlahov v Šibeniku. Glavna zaloga v Trstu: Via S. Lazzaro 1. nmarasvROii uoaj aozoa T? ‘Dnffo alli knjigotržeo na bor-£ • znem trgu, priporoča slovenskemu občinstvu svojo zalogo vsakovrstnih knjig. Tudi se dobi nedavno izašla knjiga „Slavia Italiana“ po gld. 1.20 zv, NB. Na „Jurjev koledar11 se more naročiti pri našem uredništvu. „Lira in Cvetje11 se dobi tudi pri Lira in Cvetje11 po 55 kr. in druge za- knjigOtrŽCU Ralfaelli-U, Borsni tr9- bavn« in poučljive knjige več jezikov. I K >0 CM O O O »O O —< t® Ol * 1 ^ = = = 1 v a •= ® g " 2 « S eS ® £ -•i; m : Ji rt o iS a o o = _ S c-o'S'-5 2^ cb=s>~-'5^ ‘3« g.-:- ® o| ® £ I 11'S - O c 2 g-2 ^ 5 ILil •.! ji f“| iI lili ! Ižlllllllls 50 CO -f i *© Sm ca 5 6 ;n 53 S g. 0 £ £ S-o ° f ® «.-» 21 SI pa «> - s žP « *3 © ^ ^ -o ° “o 0 S g g ^ s liri .£ 1.2 ^ S i gl 23 P® lil k :x: