DOMOVINA in KMETSKI LIST Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE«, Ljubljana, Puccinijeva ulica št. 5, II. nad., telefoni 31-22 do 31-26 Račun Poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani št. 10.711 Pregled vojnih in političnih dogodkov Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 18. oktobra naslednje vojno poročilo: V Egiptu so neprestani peščeni viharji še nadalje ovirali vsako delovanje na kopnem in v zraku. Skupina sovražnih oklopnih avtomobilov, ki je skušala napasti naše zaledje, je bila pognana v beg. Zasledovana od našega letalstva je bila uspešno obstreljevana s strojnicamf in razpršena. Vojaške naprave na otoku Malti so bile spet cilj hudega letalskega bombardiranja. V borbah je italijanski lovec sestrelil eno letalo tipa »Hurricane«, nemški lovci pa 11 »Spitfirov«. Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo 18. oktobra tole vojno poročilo: V frontnem odseku Novorosijsk—Tuapse napreduje napad nemških in zavezniških čet proti globoko razporejenim sovražnikovim postojankam dalje. Samo v odseku ene lovske divizije je bilo včeraj zavzeto 60 utrjenih postojank. Hudi napadi letalstva so bili usmerjeni na promet sovjetskih kolon. Dalje v gorah in ob cesti južno od Tereka je bil sovražnik, ki je skušal izvesti protinapad, s krvavimi izgubami vržen preko lastnih izhodišč. V Stalingradu so napadi zrušili trdovraten sovražnikov odpor, naši oddelki pa so v naskoku zavzeli vse delavnice tvornice topov »Rdeča barikada« in vrgli sovražnika kljub ogorčenemu odporu iz tega predmestja. Napadi močnih letalskih sil so podpirali te operacije na kopnem in uničili na vzhodni obali Volge številne topove. Severno-zapadno od mestnega dela špartakovski obkoljene sovjetske sile so bile uničene. V srednjem in severnem odseku fronte razen uspešnih akcij lastnih napadalnih oddelkov in zavrnitve krajevnih sovražnikovih sunkov ni bilo nobenega omembne-ga bojnega delovanja. Oddelki bojnih letal so obmetavali z bombami sovjetske prometne zveze in prevoze. Pri letalskih napadih na letalska oporišča in druge vojaške cilje na otoku Malti so nemška in italijanska letala povzročila nova razdejanja. V hudih letalskih bojih je bilo sestreljeno 12 angleških letal. Podnevni napad angleških letalskih sil na južni del zasedenega francoskega ozemlja je povzročil izgube med francoskim prebivalstvom in neznatno stvarno škodo in poškodbe na poslopjih, predvsem v stanovanjskih predelih napadenih krajev. En bombnik je bil sestreljen. Lahka nemška bojna letala so včeraj z bombami težkega kalibra v nizkih poletih obmetavala vojaško važne naprave v južnovzhodni Angliji. Iz Berlina poročajo: Bližnji 20-letnici Pohoda na Rim posveča tednik »Reichsvvart« članek, v katerem piše: »Proslave, ki bi morale imeti svoj vrhunec v veliki razstavi rimske kulture, padejo v čas vojne, ki je največja v zgodovini človeštva. V tretjem letu te vojne se italijanski narod odločno postavlja po robu močnejšemu sovražniku, ki se spet poslužuje podlega »gospodarskega obleganja«. Od kod črpa Mussolinijeva Italija te sile? Te Izhajajo iz nravnostnih, političnih in gospodarskih činiteljev, ki so se razvili v 20 letih fašističnega režima. Mussolinijevo geslo »Vse v državi, nič izven in nič proti državi« je postalo osnovni zakon nove Italije. Italijanski narod si je pridobil tako politično moč, kakršne nikoli ni imel v preteklosti.« List obravnava potem v podrobnostih ob-navljalno delo fašizma v notranjosti in zaključuje z ugotovitvijo, da trdnost Italije v preizkušnji totalne vojne najbolje priča o kakovosti režimskega dela. Izhaja vsak teden Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 6.— L, polletno 12.— L, celoletno 24.— L; za inozemstvo: celoletno 30.40 L. — Posamezna številka 60 cent. Ruski rekruti, ki so jih zajele italijanske čete na področju Dona Obsežna amnestija ob 20 letnici Pohoda na Rim Uradni list v Rimu je objavil 16. t. m. kraljevi odlok o amnestiji in odpustitvi ob 20 letnici Pohoda na Rim z naslednjim besedilom: »Sir! Prva 20 letnica fašističnega režima poteka, ko je narod z neupogljivo voljo do zmage v trdi osvobodilni vojni. Ta ponovno pričo o junaštvu naših vojakov in neizbrisnih kreposti žrtvovanja in patriotizma italjanskega naroda. Slavni dogodki, ki jih doživlja Domovina, dajejo posebno resnoben in svečan pomen obletnici 28. oktobra, ko se je pred 20 leti pričela globoka obnova našega narodnega življenja. Ob tej zgodovinski obletnici bo, Sir vaše velikodušno milostno dejanje ojačilo zvestobo vsega borečega se naroda, ki preko najtrših preizkušenj doseza zmago. Zaradi tega predlagamo Vaši vzvišeni odobritvi ukrep o amnestiji in odpustitvi. Z amnestijo se izbrišejo vsi zločini, kaznjivi z zaporno kaznijo ne nad pet let. Odpustitev zbriše zaporne kazni do treh let, prav za toliko skrči višje kazni ter zbriše denarne in dodatne. Amnestije in odpustitve niso deležni oni, ki so zagrešili zločine proti narodu v vojni, zločine proti državi, ureditvi potrošnje, ali oni, ki so izrabljali vojno stanje ter zagrešili zločine po vojaških in finančnih zakonih. Nobena milost ni dopustna za tiste, ki so izkoristili posebne okoliščine vojne ter zločinsko delovali hoteč škoditi gospodarskemu odporu naroda v orožju ter so s tem zakrivili največji zločin, ki ga državljan lahko stori do lastne države in vojakov, ki žrtvujejo Domovini svoje življenje na bojiščih.« Na predlog Duceja fašizma, šefa Vlade in državnega tajnika za milost in sodstvo, in v spora- zumu z ministri za zunanje zadeve, za notranja zadeve, za Italijansko Afriko in za finance je bil izdan odlok o pomilostitvi, ki obsega deset členov. Zadnji člen določa, da odlok stopi v veljavo na dan objave in ima učinek za storjena dejanja do prejšnjega dne. Besedilo zakona Člen 1. Priznana je amnestija za vse zločine, za katere zahteva zakon zaporno kazen, bodisi samo zase ali združeno z denarno kaznijo in drugimi dodatnimi kaznimi, ki skupno niso višje od petih let, kakor tudi v primeru denarne kazni, člen 2. Razen v primerih, ki jih predvideva prejšnji člen, se odpuste zaporne kazni, ki niso višje od treh let, in prav za toliko se skrčijo že izrečene kazni ali ki se imajo izreči. V celoti so odpuščene denarne kazni kakor tudi vse dodatno kazni začasne prepovedi javnih služb, začasnega preklica izvrševanja poklica ali obrti, ukinitve iz« vrševanja poklica ali obrti, nesposobnosti za iz« vrševanje poklica trgovca in uradniške ukinitve. Člen 3. Pomilostivev in odpustitev prejšnjih čle« nov se ne nanašata: 1) na zlonamerne zločine proti državni osebnosti iz poglavja I. knjige II. kazen« skega zakonika; 2.) na zločine, ki jih predvideva' zakon z dne 8. julija 1941-XIX, št. 645, prejšnji zakoni, ki so bili s tem zamenjani, kr. ukaz zakon z dne 11. junija 1942-XX, št. 584., in člen 37. bi« zakona zdne 1. novembra 1940-XIX, št. 1682.; 3.) na zločine, pri katerih prihaja v poštev posebna obremenilna okolnost, ki jo predvideva zakon z dne 16. junija 1940-XVIII, št. 572.; 4.) na zločine,. Nemško časopisje piše o tem, da so zamorsko republiko Liberijo v zapadnl Afriki zasedle ameriške čete, in ugotavlja, da je usoda, ki je doletela to malo afriško republiko, enaka usodi, ki je zaradi ne-nravnih demokratskih načel zadela že Islandijo, Irak in Perzijo. Z druge strani je razvidno, izvaja časopisje, da Roosevelta resno skrbi neusmiljena in uspešna vojna osnih podmornic, saj te podmornice po načrtu in v čedalje večji meri uničujejo ostanke ladijskega prostora, ki ga imajo Angleži in Američani na razpolago. Iz Rima poročajo: Pestra zbirka plemen in jezikov v angleški vojski na egiptskem bojišču se je te dni pomnožila z majhnim oddelkom grških izseljencev. Ti novi najemniki so bili priključeni desetini drugih narodnosti na tem bojišču, in sicer: Angležem, Američanov, Kanadčanom, Indijcem, Južr.o-afričanom, Avstralcem, Novozelandcem, degav.l-leovskim Francozom, poljskim in jugoslovanskim beguncem in zamorcem iz različnih pokrajin v Afriki. Novi privesek ni kaj znaten, saj gre samo za en polk, toda Angleži zmerom iščejo ljudi, ki so pripravljeni biti se zanje, ki jih predvideva poglavje X. knjige II. kazenskega zakonika in na zločin po členu 578. istega zakonika; 5.) na izključno vojaške zločine, na zločine, ki jih predvideva vojaški zakon in ki ustrezajo onim, navedenim v prejšnjih številkah, in na zločine, predvidene po zakonih o novačenju; 6.) na zločine, ki jih predvidevajo finančni zakoni. Clcn 4. Dobrot po členih 1. in 2. ne uživajo oni, ki so na dan tega ukaza bili kaznovani na zaporno kazen, višjo od enega leta, za dejanje, ki je zlonamerno, ali na dve obsodbi z zaporno kaznijo za zlonamerne zločine, od katerih je ena višja od šestih mesecev, ali pa na tri ali več obsodb za zlonamerne zločine z zaporno kaznijo. Ako gre za kazni, izrečene za zločine z isto sodbo, se upoštevajo posamezne kazni, ne pa skupna kazen. Ne upoštevajo pa se obsodbe, zaradi katerih je bila priznana izpustitev pred uveljavljenjem tega ukaza, niti ne obsodbe za zločine iz prejšnjih pomilostitev. člen 5. Odpustitve po členu 2. niso deležni oni, ki so na dan tega ukaza na begstvu, razen ako se sami ne javijo v zaporu tri mesece po uve-ljavljenju tega ukaza. Ta določba pa se ne uveljavlja, ako je kazen čisto odpuščena. Člen 6. Odpustitev, ki jo predvideva člen 2, se pravno prekliče nasproti onemu, ki v roku petih let po uveljavljenju tega ukaza Izvrši zlonamerni zločin, za katerega je predvidena zaporna kazen nad šest mesecev. Člen 7. Odpuščajo se denarne kazni in disciplinarne sankcije, kl niso višje od odpustitve. Člen 8. Na priključenih ozemljih s Kr. dekreti in zakoni z dne 3. maja 1941-XIX, št. 29., in 18. maja 1941-XIX, št. 452., se pomilostivev in odpustitev ne uveljavljata: 1.) pri zločinih, ki jih predvidevajo Ducejevi razglasi z dne 3. in 24. oktobra 1941-XIX in 3. maja 1942-XX; 2.) pri zločinih, ki jih predvidevajo kazenski zakoni in gu-vernerske naredbe, ki veljajo na teh ozemljih, v kolikor gre za zločine, navedene v členu 3. tega ukaza. Člen 9. Ta ukaz, se uveljavlja tudi na ozemljih Egejskih otokov in v kolikor gre za dejanja, izvršena od italijanskih državljanov, na ozemljih Italijanske Afrike. člen 10. Ta ukaz stopi v veljavo na dan njegove objave v »Službenem listu Kraljevine« in velja za vse do dan poprej izvršene zločine. Amnestije bo deležno po podatkih pravosodnega ministrstva okrog 42.000 ljudi, od katerih bo 22 tisoč Izpuščenih zaporov. Razen tega bo 3975 kaznjencev deležno vladarjeve milosti, 7031 pa jih bo pogojno izpuščeno. Dr. Marko Natlačen na zadnji poti Velika množica pogrebcev je pričala, da Ljubljana ne soglaša s komunističnimi strahovafci Ljubljana je bila 16. t. m. v žalnih zastavah v znak žalovanja za bivšim banom dr. Natlačenom, ki je padel kot žrtev komunističnih strahovalcev. S tem je Ljubljana najlepše izpričala hvaležnost pokojniku, ki je toliko storil za Ljubljano, hkratu pa tudi pokazala globoko zgražanje nad komunističnimi atentatorji. Zjutraj na dan pogreba so prepeljali pokojnikovo truplo z Zal. Na katafalk s krsto so položili lep družinski venec in venec Visokega komisarja, ob strani pa še več drugih vencev. Častno stražo so sestavljali pokojniku katoliški visokošolci in stražniki Kr. Kvesture. Že pred deseto uro so dostojanstveniki napolnili stolnico, kjer je opravil škof. dr. Gregorij Rož-man ob asistenci generalnega vikarja Nadraha in kanonikov Šimenca, Kraljica, Gogale in Kore-tiča zadušnico. V prvih vrstah ob katafalku so sedeli žalujoča pokojnikova družina in njeni najtesnejši prijatelji. Za njimi so bili predstavniki ljubljanskih ustanov in uradov. Vsa cerkev js bila polna ljudi, po večini moških, ki so bili vsi pokojnikovi prijatelji in sodelavci. Med mašo je pel zbor ljubljanskih bogoslovcev Premrlov »Re-quiem«. Po končani službi božji je opravil gosp. škof še slovesno »Libero« v cerkvi. Vse do treh popoldne so prihajali meščani v stolnico, da se poslove od velikega pokojnika. Potem so pa cerkev spet zaprli, krsto s truplom pa prepeljali nazaj na Zale. Popoldne so se prelivale na cestah proti pokopališču velike množice ljudi. Celo uro so vozili k Sv. Križu prenapolnjeni tramvajski vozovi. Pogrebni odbor je poskrbel, da kljub hudemu navalu ni bilo nikjer nereda. Na Žalah so se na obeh straneh ob kapelicah pred cerkvijo zgrnili številni moški; med njimi je skoraj sleherni koga zastopal. Zbrali so se številni vseučiliški profesorji, člani Akademije znanosti in umetnosti, dekani fakultet, predstojniki uradov kakor tudi podrejeni uradniki. Zastopane so bile prav tako dobro kulturne ustanove kakor gospodarske, številni so bili akademski starešine kakor akademska mladina in nešteto je bilo prijateljev pokojnika, njegovih sodelavcev. Med njimi so bili tudi številni preprosti ljudje, ki so ostali hvaležni pokojniku in mu ohranili globoko spoštovanje. Zadnjo čast so pa pokojniku izkazali tudi izredno številni javni delavci, ki so ga spoštovali kot značajnega, pravičnega moža. Tako se je pokazalo, kako soglasna je javnost v spoštovanju do pokojnika in v obsodbi strašnega zločina. Pred balhadin je prispela duhovščina s škofom g. dr. Rožmanom. Hkratu so akademiki prinesli krsto z zemskimi ostanki dr. Natlačena. Obstali so ob krsti kot častna straža. Molitev duhovščine je v zboru zadonela in se razlegala še iz zvočnika daleč čez množico. Ko je škof blagoslovil krsto, je stopil na oder pokojnikov prijatelj ravnatelj Bogomil Remec in se poslovil od njega v imenu katoliškega akademskega starešinstva. Ni izbiral visokih besed, a je toplo in iskreno orisal življenje dr. Natlačena, ki je zrasel iz malih razmer spričo marljivosti in sposobnosti, že kot visoko-šolec se je začel na Dunaju posvečati delu, ki ga je pozneje vodilo med javne delavce in do visokega dostojanstva. Govornik nam je predočil moža, ki je padel kot žrtev svoje ljubezni do naroda. V slovo pokojniku je zadonela žalostinka »Člo- vek, glej ...«. Peli so jo pevci Pevskega društva »Ljubljane«. Potem se je začel razvijati sprevod in molitev duhovščine je donela nad množico. Akademiki so dvignili krsto na rame in žalni sprevod se je začel pomikati proti pokopališki cerkvi. Za križem se je zvrstilo dijaštvo srednjih šol. Sledili so akademiki, za njimi so pa dijaki srednjih šol. nosili okrog 10 velikih vencev. Najlepši je bil venec Visokega komisariata, a tudi mestna občina je počastila spomin pokojnika s krasnim vencem. Pred krsto je korakala duhovščina, za njo pa družina pokojnika, ki je budila splošno sočutje. Za sorodniki so se zvrstili dostojanstveniki. Pogreba so seudeležili: zastopnik Ekscelence Visokega komisarja viceprefekt dr. David, general poveljnik armadnega zbora Ekscelenca Robotti, Zvezni tajnik Orlandini, podžupan dr. Tranchida, kvestor dr. Ravelli in župan general Leo Rupnik. Sprevod se je ustavil ob pokopališki cerkvi, kjer je duhovščina opravila molitve. Tam so pevci zapeli žalostinko »Usliši nas ...« Nato je množica preplavila pokopališče. Po molitvah duhovščine in množice ob grobu je spregovoril škof g. dr. Rožman. Osnovna misel govora, ki je zapustil globok vtisk je bila, da je Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje in da bo zato tudi pravično poplačal delo in žrtev dr. Natlačena. Pokojnik je poznal le dvojno ljubezen in dolžnost: ljubezen do družine in ljubezen do naroda. To mu je nalagalo delo in žrtve, žrtve za narod se pa ni nikdar ustrašil; vedno je bil pripravljen nanje. Govornik se je vprašal, kaj bi nam sporočil dr. Natlačen zdaj izpred božjega obličja, in je dejal, da bi nam naročil dvoje: 1) Narod, zavrni od sebe brezboštvo, ki te tira v časno in večno pogubo! Ne sklepaj nobenih zvez z brezboštvom! 2) Ostani živ, narod, ne ubijaj sam sebe! Združite se vsi, ki verujete v Boga! Govornik je dejal, da se bomo ravnali po tem sporočilu, pokojnik pa naj prosi Boga, da bo dal narodu pravo spoznanje. Zadonela je žalostinka »Blagor mu«, nato pa se je ob zahajajočem solncu vsul v grob dež jesenskega cvetja. Skoro četrt ure je deževalo cvetje. Še dolgo po slovesnosti se je zgrinjala ob grobu množica. V dolgi vrsti so prihajali ljudje in si-pall prst in metali cvetje na krsto. Komunizem je neogibna pot v pogubo Slovenska ljudstvo je na lastni koži spoznalo to pogubnost Ali je stmahovrainje. združeno s pobijanjem, dokaz za pravilnost kakršne koli miselnosti? Zdrav razum mora adiločno odkloniti taikšne dokaze. Žrtve, ki so padlle pod streli fcrockističncikomuni-stoičnih strahovalcev, dado misliti, da ved je tega strahotnega početja niso prepričani o tem, da bi megla komunistična ideja zmagati sama od siebe. Komunizem torej nitma prepričevallne sile in je potreben opere v obliki strahovanja. Druščini pa, ki se poslužuje takih metod, sie kmailu pridružijo abnormalni tipi, ki uživajo v pobijanju, Zadnji meseci so pokaaaik, kak bi bil komunistični raj. Komunisti so skusaili zavajati zlasti Lahkoverno mladino, ki v sivojem razumskem razvoju ite ni dozorela in je sama po sebi nagnjena k težnji po doživljanju nenavadnih dogodkov. Taka nezrela mladina še tudi ne more razumeti, da ni vse zllafco, kar se sveti. Žrtve, ki so padile samo zato, ker niso verjele v komunistični raj, kričijo do neba po zadoščenju. Morilec, ki si ubili dolenjskega kmeta, zgaramega od mamljivega dela, kai misliš, ko primerjaš svoje gladke meščanske toke z žulji ubitega kmečkega človek«, zraven pa kričiš, naj se združijo pirote-tairoi in drugi delovni ljudje vsega srveta? Ti mila-d« morilec najbrž dosilej sploh Se niisii delali, temveč sii živeil od potu svojega »četa, ki najbrž tvoje miselnosti in tvojega početja ne odobrava. Že dolge mesece so komunisti z neverjetnimi vestmi in nesirKumetmimi gesli skušati si!ep:,t.i Ijttd-stvo. Zmerom spet so se te vesiti izkaza,'c /a zlagane, zato ljudtvo izpreigfedava namere k-avu-nisitičnega vodstva. Njih namere so namreč olno ohromelostjo, ako ni že prej postala žr-t pljučnega vnetja. V začetku junila 1. 1931. je zavladalo veliko razburjenje na nekem ameriškem pašniku. Posamezna goveda so izginila od ostale črede. Ko so se čez nekaj časa vrnila, so bila slabotna in vrtoglava ter niso hotela užiti nobene hrane več. Kasneje se je začela živina tresti po vsem telesu, dokler ni nastopila ohromelost vsega zadnjega trupa. Izredna bolezen je napadla kmalu črede sosednih pašnikov in je postajala čedalje hujša. Nastopili so tudi smrtni primeri. Živinorejci so zahtevali državne pomoči proti neznani bolezni. Prišli so živinozdravniki in preiskali živali, ki so bile poginile, a vzroka bolezni niso našli. Cesar nimo mogli pojasniti živinozdravniki in znanstveniki, so dognali s skrbnim opazovanjem živinorejci sami. Spoznali so, da oboli le ona žival, ki požre cvet neke bolj redke rastline. Ona živina, ki to krmo okusi, jo potem išče povsod in se z njo omamlja. Ako je omama večkratna in zelo močna, se pojavijo tudi smrtni primeri. Takih rastlin je še več in živali se opajajo z njihovim sokom tako dolgo, da {isto opešajo in poginejo. NORAH L O F T S V SUŽENJSTVU Vse to je pripovedovala Roza pri večerji v kuhinji. Ela ni mogla spraviti niti grižljaja vase. Mučila in grizla jo je misel, da bo moral konjski mešetar, ki je še pred tremi dnevi sedel zdrav, vesel in krepak pri »Zlatem, runu«, po njeni krivdi živeti poslej kot pohabljenec. Pač je bila pripravljena, da mu bo Tom Drury ugrabil konje ali izpraznil mošnjo, da pa ga bo tako strašno pohabil, ni pričakovala. Vstala je, vzela svoj poln krožnik in hotela oditi, toda gospa Bridgesova ji je odvzela krožnik, naložila je nanj dobrote, ki jih je običajno hranila za Hestero, in je kakor vsak dan zamrmrala: »Danes mi ni skoro nič več ostalo ...« Hestera je bila pravkar do konca prebrala »Gulliverievo potovanie« in je že nestrpno pričakovala mater. Kakor lačen volk je planila nad večerjo. Ko ie bilo vse nosnravljeno je nrosila, da bi smel* malo v kuhinjo. »Le pojdi. . .« je odvrnila Ela »in pomagai gospe Bridgesovi, če vidiš, da ji ie všeč. Dovolj razlogov imava, da sva si dohri z njo. Ona bi nama mogla greniti življenje.« »Saj ii vendar plačuješ«, jo je zavrnila Hestera. Nekoč je bila opazila, da je njena mati izrodila kuharici njen delež napitnine. »To nima s tem nikake zveze«, je naglo odvrnila Ela in pomislila, da je včasih težavno izhajati z Hestero. Vse je bilo tako preprosto, ko ie lahko imela otroka privezanem k postelji daleč od dnevnega dogajanja. Hestera se je stisnila v kot tople kuhinje, vzel* z vidnim zadovoljstvom bombon in z mrocro manj dobre volje začela luščiti skledo graha — opravilo, ki se ji je iz dna duše upiralo Sprijaznila se ie z njim šele. ko je prišel postiljon in začel znova pripovedovati o napadu na Dicka Tencha. In Hestera je znova obžalovala, da ni fant. V središču napetih, razburljivih doživljajev so stali zmerom le mo^ki. nikdar nobena ženska. Zensfke so imele le dolgočasna opravila, na primer kuhanje ali ribanje, sama opravila, pri katerih so si mazale roke. Nihč° ni uganil njenih misli, sicer bi ii bili n=ibrž povedali, da se tudi od krvi umažeio roke. Nezadovoljstva z njenim spolom ie raslo v Hesteri z isto močjo, s katero se je širilo njeno znanje. Dekle ne more biti ne voiak, ne mornar, ne razboinik. In gospodična Peckova je deiala. da je rod vlado kraliice malokdaj kakšna dežela doživela velike čase. Kraljice očif"o niso bile bogvekako pogumne. V Hesterini domišljiji so bili možje neke vrste bogovi. Ženske pa so se ii zdele nižje-vrstna bitja, ki v resnici ne smeio zahtevati pokorščino, kar sta večkrat morali čutiti gospa Bridgesova kakor njena mati. Ela je bila v hudih skrbeh zmerom, kadar je pomislila, kako samosvoj je njen otrok in kako težavno je nadzorovati njegovo življenje izven podstrešne kamrice. Hestera je namreč kmalu spoznala, da ie bilo mnogo zabavnejše muditi se v hleou kakor pa v kuhinji, kjer so ji zmerom naprtili kakšno zoprno delo. Kmalu po napadu na Dicka Tencha se je prikazal pri »Zlatem runu« mlad človek, ki je neopazno izročil Eli zavojček. V zavojčku je bilo pet gvinej. Ela sprva ni mogla verjeti svojim očem, potem se ji je obraz zjasnil, pograbila ie denar in odhitela no stopnicah. Okoristivši se z Hesterino odsotnostjo ie spravila denar k svoiemu zakladu, ki ga je še zmerom imela skritega v preluknjani slam-njači. Začela je snovati nove načrte. Če bo iz tega vira dohodkov še nekaj časa žuborelo, tedaj ji ne bo treba ostati vedno pri »Zlatem runu«. Prej ali slej bo lahko odpovedala svojo službo in sama prevzela kjerkoli kakšno majhno krčmo, ki jo bo s Hesterino pomočjo vodila. Tedaj bo moral ves svet izvedeti, da njena hčerka ni dekle brez sredstev, s katerim se moški lahko po mili volji igrajo, marveč da lahko pričakuje doto. Gotovo se bodo našli ob pravem času snubci in eden izmed njih bo brez dvoma nekega dne povedel Hestero pred oltar. Toda zaenkrat ni bilo še tako daleč. Hestera je komaj proslavila svoj dvanajsti rojstni dan, bila pa je močno razvita, tako da ji je morala mati podaljšati obleke, kar res ni napravljalo najboljšega vtiska, ni pa škodovalo Hesterini dražestni zunanjosti. Otroška oblost njenih potez je po malem gi-nila, oblikoval se je nežen, ljubek dekliški obraz s fino zarisanimi obrvmi in izrazitimi očmi. Le njena usta so se zdela kakor da niso dekliška, marveč da so to usta zrele ženske. Njene rdeče ustnice so pričale o strastnem srcu. Je mar Ela opažala nevarnost, o kateri so d-la slutiti ta usta? Se je mar zato že zdaj bavila z mislijo na moške, ki se bodo približali njenemu otroku, in na ženitev? Zavest, da je sokriva napada na Dicka Tencha, v ostalem ni prav nič zadrževala Ele na njeni začeti poti. Kakor hitro je izvedela kaj, kar bi utegnilo koristiti Malemu Tomu, se je takoj ponoči odpravila na pot, ki ji je bila zmerom enaiko strašna. Ko je prispela k cilju, je povedala Kati ali njenemu očetu vse, kar je izvedela. S Slomeyiem ni imela rada opravka. Upirala sta se ji njegova groba zunanjost in njegov spačeni nos in ji dala močneje čutiti, s kakšnim izvržkom se je družila, kakor pa ie čutila to v družbi Iiubke. prijazne Kate. Tega dekleta se ni bala, s Slomev-jem pa je bilo to drugače. Pogosto je imela občutek da bo zveza z njim postala nekega dne za Toma usodna. In tudi njo bodo nategnili na kolo ali obesili. Polagoma jo je vso prevzela misel na kolo in na viselce. SEDMO POGLAVJE V naslednjih dveh letih se je Tom Drury dvakrat prikazal pri »Zlatem runu«. Obnašal se je kot miren, dostojen človek, ki so z njim tudi temu primerno postopali. Drugič je prišel prav takrat, ko je neki dogodek dvignil mnogo prahu. Neka odlična starejša zakonca sta prisostvovala v Lovenhamu poroki svojega sina in sta se od tam vračala v South-wold, Na poti pa je neki razbojnik ustavil njuno kočijo in zahteval od gospe, naj mu izroči nakit. Ker se ie njen mož upiral, ga je bandit ustrelil in pobral ne samo nakit, temveč vse, kar je bilo kaj vredno; celo konje je odvedel. Kočijaž je moral biti v zvezi z razbojnikom, ker ga napad ni prav nič presenetil. Neopaženo se je izgubil, tako da je morala prebiti stara gospa vse preostalo noč sama ob truplu svojega moža. SpriCo strahotnega dogodka je skoro zblaznela in je komaj mogla za silo poiasniti, kakšen ie bil morilec. Po njeni izpovedi se je dalo sklepati, da gre naibrže spet za strašnega Toma Druryja. Takrat so povečali vsoto, ki je bila razpisana na njegovo glavo, na dvestopetdeset funtov. Kakor rečeno je kmalu po tem dogodku prišel k »Zlatemurunu« gospod, oblečen v skromno obleko in z obdrgnjenim kovčegom, gospod, ki je že nekajkrat gostoval v Wain-wrightovi krčmi. Pripeljal se je v poštni ko-kočiji iz Ipswicha in je zahteval skromno sobo, pa razkošno južino. Gospod Wainwright je pozdravil gospoda Bourogha, kakor se je ta imenoval, s poslovno prisrčnostjo, kakršno je izkazoval vsem svojim gostom, ki so že kdaj »počastili« njegovo hišo in pustili v njej lepo vsoto denarja. Da je pozdravil razbojnika, ki so ga iskali po štirih grofijah, seveda ni slutil. Elo je spreletel drget, ko je stala pred Tomom Druryjem v njegovi sobi in 30 je bandit zaupljivo potrepljal po ramenu. Bila si je v svesti, da nima nobene pravice, obsojati ga, toda ob misli na izpreženo kočijo in na gospo, ki se ji je vso noč obleka namakala v krvi lastnega moža, jo je izpreletela groza, ko se je je dotaknil s svojo roko. Hvala, ki jo je z njo obsipal, je ni navdajala z zadovoljstvom, temveč je je bilo sram. Pa vendar mu je še naprej služila. Ponočna romanja v Candlerje-vo krčmo so se nadaljevala m zaloga zlatnikov v preluknjani slamnjači je čedalje bolj rasla, čeprav si je dajala Hestera, ki se je neugnano zanimala za vzrok pogoste materine odsotnosti, plačevati svojo molčečnost. Zdaj je potrebovala nove čevlje, zdaj spet kaj drugega, kadar ji je Ela ponovno zabi-čevala, naj nikomur ne govori o tem, da je bila ponoči zdoma. Ela seveda ni opazila ljubeznivih izsiljevalnih poizkusov male deklice. Bila je srečna, da je lahko izpolnila svoji ljubljenki vsako njeno željo. V ostalem ona in gospodična Peckova nista bili edini, ki sta nosili Hestero v svojem srcu. Z gospo Brid-gesovo ni bilo nič drugače. Rada je lzpre-giedala, ko se je Hestera izogibala vsakega, tudi najmanjšega dela, na vse načine jo je razvajala, zlasti s tem, da je vedno pekla njene priljubljene kolačke, jih celo krasila s črko H, napravljeno iz sladkornega testa, in jo pitala z njimi. Gospa Bridgesova je vsa srečna gledala deklico, kadar je čepela pri kaminu in se sladkala; bila je srečna, da je otrok na videz tako pobožno poslušal njeno pripovedovanje, kateremu pa Hestera v resnici ni posvečala mnogo pažnje. Eline zgodbe, ki bi jo bila rada izvedeia tudi za ceno življenja, ji gospa Bridgesova seveda ni mogla povedati. Le Ela bi ji bila lahko razkrila to skrivnost, a zaman so bili vsi napori, razsvetliti temo, ki je mati zavijala vanjo svoje nočne pohode. Ela se je bila zvezala z ban-ditom, da bi omogočala svoji hčerki vzgojo in lepšo bodočnost, toda otrok ne sme nikdar, za nobeno ceno izvedeti, da je hčerka zločinke. Sicer pa je gledala Ela na svoje tajno udej-stvovanje kakor na nekaj, kar ne bo več dolgo trajalo. V enem ali dveh letih bo imela dovolj denarja, da bo mogla odpovedati svojo službo pri Wainwrightu in postati samostojna. Jasno ji je bilo, da njena sredstva ne bodo zadoščala, da bi prevzela tako veliko gostilno, kakor je bila Wainwrightova, vendar pa njena krčma ne sme biti tako ubožna, kakor. je Slomeyjeva, ki nosi tako nezasluženo svoje ime »Pri poštenjaku«. Ela se je polagoma seznanjala z vsemi podrobnostmi, ki zadevajo krčmarjenje, in je izkoristila sleherno prosto minuto, da se je ogledala po kleti in prekajevalnici. da se je poučila o pripravljanju piva in o ravnanju z gnjatjo, da bo kot bodoča krčmarica dorasla vsem svojim nalogam. Gospo Bridgesovo je prosila za kuhinjske recepte, ki jih je morala Hestera zapisovati v zvežčič gospodične Peckove (kjer so bili v čudnem nesoglasju s pravili o lepem vedenju) in se je spuščala v dolgovezne pogovore z deklami in hlapci, da se je poučila, kako ie treba krmiti in negovati konje. Zavest, da ima svoje skrivno premoženje, je iz-premenila to garaiočo žival v samozavestno žensko, ki si je bila v svesti svojega smotra. Tako sta potekli skoro dve leti. Neke jesenske noči pa v krčmi pri »Pošteniaku« niso sprejeli Ele tako kakor običajno. Kata ji ni ponudila stola in ji tudi ni pokazala prijaznega obraza. »K Zlatemu runu' je prišel mlad moški, ki io doV>;l pri dirkah sto funtov,« ie poroCala Ela. »Slišal sem ga. ko se ie pohvalil s tem. Jutra r-oide v Eelsham. Ob desetih. Boste sporočili Tomu?« Kata ni odgovorila in Ela je menila, da čaka natančnejših pojasnil. »Svetle lase ima.« je povzela, »oblečen je v plašč mu^vine barve in jaše belca. Mislim, da ima orožje.« Kata še vedno ni dala nobenega odgovora. »Se je kaj zgodilo?« je nazadnje vznemirjeno vprašala Ela. i za ugankarje [ 9 Križanka Vodoravno: 1. Starejši slovenski pisatelj, ki je mnogo obdeloval pravljično snov. 11. Plod, iz katerega dobivamo olje. 12. Ud s tujo besedo. 13. Eno izmed važnih pomladnih opravil v vinogradu ali hmeljniku. 14. Poveličujoča pesem. 15. Neki osebni zaimek v nemščini. 16. Važen del cerkvene notranjosti. 18. Dobro je, če ga je v glavi dovolj. 19. Oče v narečju. 21. Kraj v nemškem jeziku. 22. Predlog. 23. Neki metulj (narobe; pet črk) + dol z njim, kakor bi to rekli stari Latinci. 26. Naplačilo pri sklenjeni kupčiji. 27. Oznaka za vladarja neke bivše monarhije. 28. Domače ime po nekem nadangelu. 29. Kraj, iz katerega izvira črno srebro. Navpično: 1. Svetopisemska reka. 2. Otočje, za katero se vrše zdaj boji med Japonci in Američani. 3. Vrsta v srbohrvaščini. 4. Tretjina besede »cerkev«. 5. Znana moška oseba iz Sienkie-wiczevih romanov. 6. Znan kraj na Spodnjem Štajerskem. 7: Okrajšava za besedo, ki priča o višji izobrazbi. 8. Jarem z drugo slovensko besedo. 9. Ura zaposlitve preko določenega časa. 10. Pripadnik nekega naroda v Francoski Indokini. 17. Z njim pokrivaj mizo (narobe). 20. Mohamedan-ski bog. 22. Južnoameriška država. 24. Doba s tujo besedo. 25. Vojna v srbohrvaščini. Skrit pregovor , a t . ž = kraj s toplicami » o t . a = štajerskohrvatska obmejna reka .t a . a = presledek s tujo besedo ' . m i . a = pomanjševalna oblika žen. imena . t e . a = pri nas redko žensko ime , g i . t = afriška država . e k . r = kmečki jerbas . a r . š = hrvatska tujka za mesto . a r . n = slovensko moško ime .s e . a = posamezen človek . 1 a . a = hrib pri Beogradu (narobe) . u n . k = hraber borec . o t . r = gonilni stroj . e t . k = bankovec majhne vrednosti . a v . k = plačuješ državi .i r . n = samosilnik Nove črke, ki jih dobiš, če prav rešiš uganko, preberi po vrsti od besede do besede, pa dobiš znan pregovor Rešitve ugank iz št. 42. Križanka: vodoravno: 1. Gadova peč, 7. li, 8. na, 9. oder, 11. mrak, 13. balalajka, 14. as, 15. da, 16. ko, 18. Iva, 20. me, 21. ost, 22. muc; navpično: 1. Globoko, 2. Aida, 3. okrasi, 4. armada, 5. enak, 6. čakalec, 10. Ela, 11. mada (Adam), 12. rja, 17. os, 19. vi, 20. mu. — Skrit pregovor: reka, soda, plot, Mura, pila, zrak, luža, smeh, lata, mrak, Lika, para, prah, voda, Klek; pregovor se glasi: Kdor laže ta krade. ^- ^Ženski vestnik Kaj mora vedeti kuharica o gobah Gobe začnejo rade kmalu gniti, zato se morajo, če jih ne nameravaš sušiti, čim prej porabiti. Ob toplem vremenu čakajo najdalje en dan, kadar pa je mrzlo, vzdržijo tudj tri do štiri dni. Go-moljike, ki so podzemske gobe, a jih pri nas ni, se drže shranjene v suhem pesku tudi dva do tri tedne. Nikar ne pripravljaj gob, ki so zaradi starosti ali pa zaradi tega, ker so že dolgo ležale nabrane, postale n-eprijetno vodene, kar je znamenje, da so že začele razpadati. Pri takih gobah se tvorijo podobni strupi, kakor pri pokvarjenih mesnih jedeh ali pri gnijočih ribah. Gobe, ki zrasejc po dolgotrajnem d3ževju. so tudi zelo vodene in se zato h:tro pokvarijo. Takoj po deževju rajši ne nabiraj gob, če jih pa vendarle, jih moraš tudi takoj porabiti. Po močnem deževju postanejo stare gobe često na videz lepo sveže; takih gob ne nab.raj. Tudi takih gob, ki so zmrznile, ne porabljaj v kuhinji, ker lahko povzročajo hude težave v prebavilih. Najokusnejše in najprebavljivejiše so mlade gobe, to je pred dozoritvijo trosov. Le gomoljike so najokusnejše ob času dozoritve trosov, a teh gob pri nas tako ni. Prašnice so ob času dozoritve trosov znotraj rumenkaste, zelenkaste ali rjavkaste in niso več za rabo. Vobče so stare gobe in t r" i koceni nekaterih užitnih gob težko prebavljivi, zato jih rajši porabi za gobji prašek ali gobji izvleček. Ko prpravljaš gobe, jih očisti peska, rastlin-r1- n' r-tankov listja in igličevja ter skrbno odreži vse črvive in plesnive dele. Posebno skrb-n^ti terjajo smrčki in hriki, ki so po navadi zmerom zel0 posuti s peskom in imajo v notranjosti razen mrčes. Te gobe moraš pred rabo tudi poparltj z vrelo vodo in to vodo proč zliti. S tem odstraniš iz njih škodljivo helvelno kislino. Gobe po večini nI potrebno lupiti. Olupiš le maslenke, slinavke, rumenonožce in polžarje zaradi lepljive kožice. Olupiti je treba tudi biser, niče (sive mušnice), ker je kožica neokusna m baje tudi škodljiva. Pr; žemljevkah in pri pravih (zelenkastih) kolobarnicah moraš tudi zmerom odstraniti s klobuka kožico, ki kvari okus. Pri rumenih in rjavih ježkih ostrgaš bodice in zavržeš kocene (štore). Plodovnice se lahko porabljajo pri vseh mlajših gobah, če niso črvive. Če pripravljaš kakršnekoli stare, sicer pa še ohranjene gobe, jim sleči s klobuka kožico. Ko so gobe očiščene, jih naglo operi v nekoliko mlačni vodi. Predolgo jih v vodi ne pen, ker mnogo izgubijo na redilnih snoveh. Da obdržiš globanje (jurčke), majske kolobarnice in kukmake bele, jih po očiščenju operi z vodo, kateri je bilo primešano čisto malo kisa. Cim tanjše so gobe zre-zane ali zdrobljene, tem laže prebavljive so. Tudi predolgo ne smeš kuhati gobe, če hočeš, da bodo lahko prebavljive. Ce razrezanih gob ne porabiš takoj, pa jih nameravaš še sveže porabiti, jih potrosi s soljo in shrani na hladnem, zračnem prostoru. V štiri in dvajsetih urah pa se morajo te gobe porabiti. Suhe gobe naglo operi z nekoliko mlačno vodo ta vodo odlij, nato pa jih namakaj vsaj do enajst ur pred rabo. Voda, v kater; se gobe namakajo se ne sme odlitl, temveč se mora zraven porabiti, ker ima v sebi mnogo redilnih snovi. Namakanje suhih gob lahko zelo skrajšaš, če gobe namočiš v vroči vodi, kj je seveda tudi ne smeš proč zliti. Jakolka lahko kisaš kakor zelje Letos je sadja dovolj, a sladkorja je malo. Vendar pa poznamo že mnogo navodil, kako je shraniti sadje za zimo brez sladkorja. Najpreprostejši način je sušenje, ki je tudi najcenejše. Imamo pa še druge, pri nas kaj malo poznane načine shranjevanja sadja brez sladkorja, ki so prav tako ceneni. Ponekod jabolka kisajo kakor zelje. V večji sod, ki ga dobro umijejo, polože na dno čiste trtne liste. Nanje nalože eno vrsto jabolk. Zdaj tudi ob straneh založe stene s trtnimi listi. Prvo plast jabolk pokrijejo z listi višnje ali trte. Nanjo naložimo drugo vrsto jabolk, potem tretjo in četrto. Sproti pa moramo pokrivati tudi stene z listi trte ali pa višnje. Med posamezne vrste vržemo nekaj janeževih zrnc, kumina in podobnega po okusu. Na četrto vrsto jabolk položimo spet listje, nato spet štiri vrste jabolk, med katera natresemo tudi omenjenih dišavnih zrnc. To delamo, dokler ni sod poln. Na vrhu zadnje vrste položimo več plasti listja in zalijemo jabolka s slano vodo, ki naj bo mlačna. Na jabolka, odnosno na zadnjo plast listja položimo prilegajočo se desko, ki jo obtežimo s kamenjem kakor pri zelju. Jabolka se ne skisajo tako hitro kakor zelje, čez štiri ali pet tednov so jabolka že kisla in jih lahko začenjamo rabiti. Dobro skisana jabolka so skoro prozorna, tako da se vidijo pe-čišča kakor skozi motno steklo. Skisana jabolka so prav okusna. So primerna tudi za kompote ali pa jih cela postavimo na mizo. Tako sadje Po Steubnu 27 iioics vihar Povest. It prve Indi jansko vojne 7.a Ohajo Njegov sin Elinipsiko — njegovo drugo ime je bilo: Dvojni orel — je ravnodušno obsedel na tleh in se ni ganil, niti ni okrenil glave. Umrl je čisto mirno v takem stanju. Priča moritve poroča: Ostali Indijanci, ki so jih maščevalci polovili, so bili razkosani na način vseh onih grozovitosti, s kakršnimi so Indijanci sami znali kazati maščevalnost nad svojimi sovražniki ... Ta strahotno žalostni pokol se je bridko maščeval, savani, ki so bili najhrabrejši in najbojevitejši rod na za-padu, so od tega dne postali nepomirljivi in neizprosni smrtni sovražniki belih ljudi. Tako nam pripoveduje stara kronika. Kdo je bil bedni strahopetec, ki je takrat poveljeval trdnjavici Point Pleasantu in se ni upal postaviti se divjajočim vojakom in podivjanim graničarjem po robu ? Kdo je bil, ki se ni upal varovati plemenitega glavarja šavanov, kateri je belemu poveljniku izkazal neprecenljivo uslugo s tem, da ga je svaril pred grozečo vojno. O, ime je ostalo ohranjeno in ga ne bomo zamolčali: mož, ki je tako podlo zatajil in izdal Kornstalka, je bil ka-petan Arbikel. Spominjajte se, da je bil dal Kornstalku častno besedo, da njegovo življenje ne bo ogroženo, a častno besedo je prelomil. Bil je poslednji, ki je izdal Kornstalka, ni pa bil zadnji, ki je izdal Indijance. Neki ameriški zgodovinar je zapisal: »Mi Američani smo pokončali in iztrebili narod, ki je bil boljši kakor mi sami.« — Ali si morete misliti boljši dokaz za to besedo kakor pokončanje Kornstalka in njegovega sinu! Vrli poglavar Kornstalk je zaznamoval mirovno pogodbo s svojim totemom. Ko so razni hujskači skušali podnetiti njegov narod k rušenju miru, je plemenit mož o tem rajši obvestil bele ljudi, kakor da bi se bil dal prisiliti k nečemu, kar bi bilo po njegovem pojmovanju nečastno. Tekumze je bil z nekaterimi svojimi prijatelji na velikem lovu ob bregovih prostranega Miči-ganskega jezera, ko je prihitel k njemu Kiškalva in mu sporočil dvojno žalostno novico o smrti Logana in Kornstalka. Medtem ko so njegovi tovariši začeli glasno tožiti in jokati, je stal mladi šavan Tekumze na strmem jezerskem bregu in je zrl čez nedogledno vodno gladino, ki je ležala pred njim siva in mrtva pod oblačnim nebom. Tega dne je sklenil Tekumze — in temu sklepu je ostal zvest vse življenje — da se bo boril, samo boril proti navalu belih ljudi. Toda v boj da ne bo gnal posameznih čet in malih zavez. Ne. Ves rdeči narod od Kanadskih jezer do velikih rek Ohaja, Misourija in Misisipija, vse tja dol do Floride — ves tod bivajoči indijanski narod naj se bori proti bledemu licu. In to naj ne bo nepremišljena borba neizvežbanih tolp proti izurjenim vojakom. Ne, tega dne se je Tekumze prvič domislil, da je treba vojno bolje pripraviti in bojevnike bolje izuriti, ko sta vendar propadla tako velika voditelja, kakršna sta bila Korstalk in Logan. Tekumze je stopil od brega. S svojimi tovariši je zažgal velik ogenj v počaščenje in spomin obeh junakov, ki sta tako žalostno končala. Nje- govi prijatelji so okrog ognja ždeli in začeli peti žalostinke, katerih besedila so bila tako stara, da so prepevajoči komaj še pomnili njihov smisel. Tedaj je vstal Tekumze — k »naskoku pripravljeni gorski lev« — vzel je bojno okrasje iz las, odstranil je vse lepotičje na svoji obleki in je vse skupaj vrgel v ogenj. Tekumze je sklenil, da si ne bo prej nadel okrasja, preden ne bo njegova domovina varna pred belimi ljudmi ali preden ne bo tudi njegovo truplo na mrtvaškem odru. Tega dne se je po prostovoljnem sklepu Tekum-zejevim začela prava junaška zgodovina šavanov, ki jo še danes obdaja krvava slava. Zvrstila se je dolga vrsta indijanskih borcev za svobodo, katerih predniki so bili: Metakomet, Pontijak, Logan in Kornstalk. Junaška je bila njihova borba, toda obupna. Tam, kjer je pred 180 leti, za časa naše povesti, prebivalo na tisoče Indijancev, so danes komaj še sledovi za njimi. Konec. vsebuje mnogo zdravilnih kislin in rudninske snovi kakor presna. Seveda je treba tudi jabolka čistiti kakor kislo zelje in skrbeti, da je v sodu zmerom dovolj vode. Kisla jabolka se obdrže v dobri kleti in pod skrbnim vodstvom prav do maja. Ponekod Imajo navado, da polagajo med zelje pri kisanju cela ali razrezana jabolka. Taka jabolka imajo potem okus po zelju, zato ne smemo po njih soditi na okus pravilno kisanih jabolk. Za kuhinjo Cmoki iz riža in enotne moke. Deni v lonec tri četrtinke litra vode, malo soli in droben košček sirovega masla. Ko zavre, vkuhaj četrt litra riža in kuhanega daj vstran, da se ohladi. Hladnemu primešaj eno jajce (če ga imaš, sicer pa nekoliko jajčjega nadomestka ali pa malo mleka v prahu), malo krušnih drobtin in eno osminko litra enotne moke. Napravi cmoke in kuhaj četrt ure v slani vodi. Kuhane vsaj malo zabeli. Turščični pečenjak. Napravi iz vede in mleka v prahu en litsr in četrt umetnega mleka in deni vanj košček sirovega masla in kavno žlico soli. V vrelo zamešaj pet osmink litra polentne moke. Ko se nekoliko zgosti, urno vlij v plitvo ponvico na mast in peci četrt do pol ure. Pečeno razrezi in daj z marmelado ali pa malinovim sokom na mizo. V današnjih časih je pač velika škoda porabljati sadje za pijačo. Za sadjevec porabi le tista jabolka in hruuke, ki nimajo dobrega okusa. Ostalo sadje shrani v tej ali oni obliki: poučeno, v mezgi ailii pa kar preonot Najbolje jc hraniti presno sadje, k.i obrani vse redilne snovi in zlasti vitamine. Seveda pa je zaradi gnitja težavnejše hranii'.i presno sadje kakor pa posušeno. Glavno pri shranjevanju presnega sadja je, da »hraniš le zdrave plodove brez ran, da vzameš za shrambo zračen prostor in da imaš shrambo skrajno čisto. Ce hoScu res skoraj stoodstotno pravvlno shraniti presno sadje, moraš storiti takole: Za shra-njenje vzemi le zdrave, lepo razvite in prav nič obtolčene plodove. Prostor za shrambo ne sme biti zatohcil in po zimi ne premrzel. Čiistota je eden izmed glavnih pobojev za dobeir usp^h. Najprej je treba vse stene in vrata dobro prebeliti z apnom, k.i srno mu dodali pet odstotkov modre galice. Potem zapremo v shrambi vrata in vse odprtine in ziažgeroo nekaj žvepileniih odrezkov. Z nastajanjem žveplenega dvokisa se v shrambi uničijo vse glivice in klice gnilobe. Preden spravimo sadje v shrambo, odpremo vsa njena okna Po>-liee, na ka tonih bo stalo sad'e. je treba pred spravljanjem dobro izkrtačti in »ribati z lugom. Ob spravljanju pazimo, da gre sadje skozi čim manj r.k kar s© s štev:iln-;m drAikanjom podeduje vocorui sloj na sadni lupi ni. Sadje poagamo na poVc® v eno ali več vrst. Priporočljivo pa ni, da naložimo druge na druge več kakor štiri vrtite sadje. Kunčja obara z gobami. Napravi vse kakor za navadno kunčjo obaro. Ko je obara ie skoro gotova, dodaj na ploščice zrez&nlh ln v sirovem maslu s petršiljem spraženih gob (globanj, Sam-pinjonov, turkov, karžljev, ciganov ali sivk). K tej obari daj na mizo pražen riž. Gobje sirovo maslo za mazanje kruha. Globa-nje (jurčke) ali kukmake stolci v kašo ln spraži do mehkega v sirovem maslu, ki si mu dodala čisto sesekljane čebule ln malo soli. Nato stisni vse skozi fino sito in daj naglo ohladiti. Ko je ohlajeno, zmešaj dobro z enako količino Sirovega masla. Gobje sirovo maslo je odlično mazilo za kruh. Opozarjamo, da ni dobro tolči gobe v kovinskem možnarju s kovinskim predmetom. Koristni nasveti Pravilno ravnanje z dežnikom. Kadar deneš dežnik sušiti, ga ne smeš čisto razpeti, temveč le na pol. Ko je suh, zelo nalahno namaži palčice z oljem, s čimer preprečiš, da bi kovina zarjavela. Ko shraniš dežnik, ga nikar ne zvij, a postavi ga z ročajem navzdol. Kako odrežeš prevelik zamašek. Plutovitiski zamašek, ki je predebel, da bi se dal zamašiti v kakšno steklenico, ne smeš odrezati na zunanji strani. Izreži iz srede zamaška potreben košček v podbi klina. Zamašek se bo zdaj lahko potlačil v stekleničin vrat in bo dobro držal Shrambo s spravljenim sadjem moramo temeljito zračiti. Ce je toplo, jo zračimo ponoči, sicer pa zgodaj zjutraj. Pccdbno je treba paziti na to, da sadje, k;i je začelo gniti, takoj odstranimo. Zato moramo shranjeno sadje pregledovati. Ce pa se gniloba širi kljub zračenju shrambe, je treba shrambo znova nekoliko prežv epi jati. Po večte-denskem ležanju sadja v shrambi se morajo okna in vrata zapreti, prostor pa se mora pogosto zračiti. Treba pa je vedeti, da lahna vlaga pirija jabolkom. Ce je zima huda, je shrambo treba greti. Namizno sadje shranjujemo v shrambah, kakeir so na primer kleti, podstrešja in posebne shrambe. Shrambe moča jo imeti stalno toploto: poleti in jeseni coem do desot stopinj Celzija, pozimi pa tri do> pot stopinj. Večja toplota pospešuje prenaglo zorenje sadja. Začasen mraz dveh stopanj Celzija ped nielo ne škoduje sadju za mailo dobo. Na sadja ne napade plesen, mora biti v shrambi največja čietota. Od časa do časa je dobre zažgati na več mestih v skodelicah dva do štiri kose žvepla, ker se z žveplanjem uničujejo glive. Žveplamo z istim žvep'om, kakor ga uporabljamo za žveplan jc sodov. Sadje je treba stalno pregledovati. Kakor hitro opazimo tudi naj man j. o pT:o> gniiiobe. moramo napadeni plod odstraniti. Sadje lahko sp avirno tudi v žagovino in v seno, vendar zlasti jabolka rada povzarnejo duh po senu. Seveda ni mogoče, da bi se vsi sadjarji natanko držali teh navodili, ker pač nimajo vsega tako na razpolago^ kakoir bi bilo treba. Vsekakor pa stori, kolikor je cd tega mogoče, kadar shraniš sadje. m gospodarstvo Pravilno shranjevanje jafrolk čez zimo Drobne vesti Svetla ali temna klet za krompir. Močna dnovna svetloba povzroča, da postaja krompir na površini zelen; obratno pa krompir v temi rajši požene tanke in blede klice, posebno če je klet pretopla in vlažna. S tem postane neraben za seme, a mnogo izgubi tudi na hranilni vrednosti. Najboljša svetloba za jedilni krompir je somrak, to je svet-tloba, kakršna je ob zori ali ob sončnem zatonu, če je prostor za krompir presvetel, zmanjšamo moč luči s tem, da šipe namažemo z apnenim beležem ali pa jih zagrnemo s časopisnim papirjem. Prostor zfL semenski krompir, posebno preden ga sadimo, bodi dobro razsvetljen od razpršene luči, torej ne od neposredne sončne luči. Svetloba povzroča, da gomolji ozelenijo in s tem pravilno uravnavajo razvoj klic, ki so kratke in krepke, se v redu razvijajo in imajo značilno barvo. V temi pa se razvijejo kakor rečeno le dolge, blede in tanke klice, iz katerih nastajajo mnogo slabše razviti krompirjevi grmiči kakor pa iz klic, ki so se razvile v svetlobi. Jesenske in zimske bolezni kuncev. V mrzlem času kunci radi bolehajo na dihalih. Težko dihajo, pri tem čudno piskajo in slabše jedo. Obolelega kunca je treba premestiti na suh in topel prostor ter mu dajati sladkih koreninic in mleka, kateremu smo dodali eno do tri kapljice jodove tinkture. Priporočljivo mu je dati tudi kalko-karbon. Vlogo kokcidioze, ki je v poletnem času morila kunčji rod, rada pozimi prevzame metilja-vost pri tistih rejcih, ki so kosili seno na močvirnatem svetu. Metiljavost povzročajo metilji, ki žive v jetrih. Metiljavost se najlaže ugotovi na jetrih mrtvega kunca, kjer se na prerezu jeter lahko opazijo do dva centimetra veliki, temno-rjavi, srčasti listi. Na živih kuncih je večkrat mogoče opaziti hladne otekline na zadnjem delu hrbta. Metiljavost je za kunce sicer nekoliko manj nevarna kakor kokcidioza, vendar lahko povzroči precejšnje izgube. Je pa ozdravljiva, če se začne pravočasno zdraviti s posebnimi praški. Pravilno ravnlnje s sadjevcem. O tem, kako dolgo naj ostane sadjevec na drožeh, razpravlja strokovnjak v »Sadjarju in vrtnarju«: Po končanem vnetju ne škodujejo na dno sedle drože tako dolgo, dokler so pri miru, ker ne vplivajo na nadaljnji razvoj sadjevca. Slabo pa je, ako esta-ne sadjevec na drožeh čez pomlad. Kipelne glive odmirajo in začno gniti; pa se lahko iz kateregakoli vzroka ta gniloba dvigne in pomeša s sadjevcem, ki se zaradi tega lahko pokvari. Kdor hoče imeti dober in stanovitem sadjevec, ga mora pravočasno, to se pravi po burnem vretju, pretočiti, avadno je čas pretakanja sadjevca od novembra do konca januarja. Sadjevec se navadno samo enkrat pretoči, ker je po prvem pretakanju že pc večini zrel. Uničujmo sadne škodljivce, male zimske pedice. Ko začne padati jeseni z drevja listje, se pojavi v sadovnjakih mali zimski pedic. Samci, ki imajo razvita krila, letajo ob večerih po sadovnjakih, samice, ki imajo okrnjena krila in ne morejo le« tati, pa lezejo po deblih v vrhove dreves, kjer se oplode in odležejo zalego. To traja pogostokrat do konca decembra. Da se ubranimo tega škodljivca in onemogočimo odlaganje zalega, opašemo debla z lepljivimi pasovi. Pri mladem Sadnem drevju ovijemo z lepljivimi pasovi tudi kole, da tudi s tem onemogočimo prehod samic v vrhove. Ob koncu decembra pasove poberemo in jih z nabranim mrčesom sežgemo. Najvišje dopustne cenc na ljubljanskem trgu Z odilcikom Visokega komisariaita za. Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene na. stopne najvišje cene od pomdeijka 19. t. m. zjutraj dialje do objave novega cenika: zeli j nate glave nad 10 kg 1, zeiljnaite glave pod 10 kg 1.50, rdeče zelje 2, kislo zelje 4. ohrovt 2, repa na drobno 1, ropa na debelo 0.75, kisla *cpai 2.50, glliav. scllata 3.70, endivija 3. radič 3, mehkaJ špinača 4 trda špinača 3, kiairfiola brez listov 5, rdeča pesa 3 rdeči korenček brez zelenja 3, rumeno korenje 1, peteršiilj 4, zeilena 4, šopek zelenjave za juho 0.25, rumena koleraba 1.50, kcllcra-biee 3, črna redke v 1.50, čebula 2. šailota 4, česen 7, zeilena paprika 5.30, osna žen hren 4, motovi leč 6. jabolka I., namizna, izbrana 4.25, jabolka II. 3.60, jabolka III. 3, hruške I. 4.45, hruške II. 3.85, lipovo cvetje 18, žlahtne gobe 12. sivke zia vlaganje 10, vse druge užitne gobo 6, kostanj 3, jajca 2 liiri za kos. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa. da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini. Vse te najvišjo dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno naznačene pri vsem navedenem blagu. V pradavnim je člavek prišel peš iz Nemčije v Anglijo če bi si zamislili evropsko celino vzdignjeno za 200 m iz morja, bi jo komaj spoznali, zakaj to, kar nam kaže Evropa danes, je le del evropske celine, če vzamemo v roke zemljevid, ugotovimo, da obkroža evropsko celino črta, pri kateri je zapisano število 200. To ima svoj pomen, število nam pove, da je morje vzdolž te črte globoko okoli 200 m. Od evropske obale se dno morja spušča zelo počasi do 200 m globine, nato pa strmo pada do globine 2000 m. 200 metrska črta pomeni torej pravo mejo evropske celine. Severno in Vzhodno morje ležita v področju te 200 metrske črte. Če bi se evropska celina dvignila iz morskih valov za 200 m, bl obe morji izginili. V tem primeru bi Nemčija ne imela morskih mej, kajti Anglija, Irska in Skandinavija bi se združile in zaprle pot Nemčiji do morja. London, Hamburg in Amsterdam bi bila celinska mesta, kakor sta danes Berlin in Pariz, črno morje bi bilo celinsko morje, kakor je danes Kaspiško jezero, čez Adrijo bi mogli potovati peš. Zgodovina zemlje kaže, da plima ln oseka zelo spreminjata zemsko lice. Tudi vihar ga spreminja. Tako je ob severni nemški obali med nekim izrednim viharjem na morju leta 1271. izginilo 55 vasi v morsko globino. Pri nekem drugem morskem viharju leta 1162. se je veliki otok Bant razdrobil na otoke Borkum, Juist, Norderney in večje število manjših otokov, ki ležijo danes pred obalo Severnega morja. Tudi zaliv Jade je dobil svojo podobo leta 1218. med velikim morskim viharjem,, Zdi se, da se je obala Severnega morja v prejšnjem času mnogo bolj izpreminjala, kakor se iz-preminia danes. i Zpano je, da sta celina in morje v večnem boju, V Evropi ni kraja, ki ne bi bil nekoč že pod morskimi valovi. Svoječasno ni bilo Nemčije, Francije in Anglije. V pradavnini se je razprostiralo narl južno Nemčijo široko morje. Mnogo milijonov let kasneje je pokrivala isto pokrajino neplodna peščena puščava. Kasneje se je znova pojavilo morje in se spet umaknilo. Potopitev južnega dela švedske je segla do se-vei nozapadne obale Nemčije, Nizozemske in južne Anglije ter je potekla vzporedno s francosko za-padno obalo. Vsa ta zemlja se je počasi potopila pod morsko gladino v zadnjih 2000 letih. Med Anglijo in šlezvigom, kjer danes valovi Severno morje, je bila nekoč plodna zemlja. Tu se je zdaj angleška reka Temza iztekala v nemško reko Ren in ljudje prakamene dobe so korakali še peš na angleško otočje, šele mnogo kasneje je nastala današnja otoška Anglija. če se ne udejstvujejo prav posebne katastrofalne sile, se spreminja površje zemlje in istočasno preobraža pokrajina tako počasi, da človeško opažanje to komaj zazna. Dobe silnih poplav celinske obale se menjajo z dobami širjenja zemlje in ni gotovo, če je zdajšnja poplava trdne zemlje ob severonemški obali dosegla že svoj višek ali bo pa trajala še tisočletja. DomaČe novice Povratek italijanskih podmornic v njeno bazo po dolgem križarjenju na Atlantiku vatskih gimnazijah. Ko je bil upokojen, se je preselil v Ljubljano, kjer je v starosti 65 let umrl 1. 1907. Med slovenskim ljudstvom je znan zlasti po svoji »Obči zgodovini za slovensko ljudstvo«, ki jo je izdala Družba sv. Mohorja v Celovcu v več snopičih. .* 70-letnico je praznoval v ponedeljek naš znani pravnik in rastlinoslovec gosp. dr. Edvard Pajnič. Rodil se je v Novem mestu. V svoji službi je bil znan kot odličen pravnik. Nazadnje je bil senatni predsednik pri višjem deželnem sodišču, vmes pa je kot honorarni docent predaval na vseučilišču. Med službovanjem je znanstveno sodeloval pri domačih in tujih časopisih. V pokoju živi dr. Pajnič po večini na Vrhniki na svojem vrtičku, kajti že od svetovne vojne dalje se bavi tudi z rastlinoslovstvom. Nekaj let je bil tudi predsednik Prirodoslovnega društva in se je oglašal v »Proteusu« z mnogimi članki, še dolgo vrsto let! Sprememba predpisov za prccnet in javne obrate Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Člen 1. Do nove odredbe ne sme v Ljubljanski pokrajin^ nihče krožiti od 20. do 5. ure. člen 2. Čas, ob katerem se morajo zapirati javni obrati in se končati javne predstave, se določa za vso pokrajino na 19.30. Člen 3. Druge določbe naredb z dne 30. oktobra 1941-XX, št. 135 in z dne 24. junija 1942-XX, št. 125, se ne spreminjajo. člen 4. Ta naredba stopi v veljavo na dan 20. oktobra 1942-XX. Ljubljana, 13. oktobra 1942-XX. Visoki komisar Emillo Grazioli * Ekscelenca Visoki komisar se je poklonil spominu dr. Natlačena. Komaj je izvedel novico o krutem zločinu nad bivšim banom dr. Markom Natlačenom. ki je padel pod streli komunističnega zavratnega morilca, je načelnik kabineta pri IJitscelenci Visokem komisarju šel na pokojnikov dom in izrekel vdovi globoko sožalje Ekscelence J Graziolija. Truplo bivšega bana, ki je ležalo v mrliški dvorani na pokopališču, je dan nato obiskal Ekscelenca Visoki komisar. » Poknjnski zdravstveni svet razpravlja o šVvllrlh t»Uočih 7i(ievah. Te dni sp je prvič sestal v vladni palači pokraiin?ki zdravstveni svet pod predsedstvom podprefekta Komendatorja dr. Petra Dav da. Navzočn so bih vsi člani sveta. Podprefekt je zbranim sporočil pozdrav Ekscelence Visokega komisarja in je predori: pomembne naloge, ki so zaupane sv rtu. Zatem je razpravljal svet o številnih zadevah, ki so bile na d-evnem redu. Poročali so v okviru razprave pokrajinski zdravnik dr. Carmelo Belistreri, "inšpektor za pravosodje, potem d'rektor za vojaško zdravstvo pri poveljstvu Armadnega zbora, direktor Higijenskega zavoda, direktor Zavoda za zdravljenje raka, direktor vseučiliške zdravstvene klinike, predstavn:k Sindikata zdravnikov dr. G:rlovič, dr. Derč ta zastopnik Sindikata lekarnarjev dr. PiccoK. * Zatemnitev od 19.30. do 6.30. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil čas zatemnitve do nove odredbe od 19.30 do 6.30. Ta odredba je stopila v veljavo 21. oktobra. * Poslovni čas v javnih uradih. Od 20. oktobra dalje so uradne ure uradov Visokega komisariata in drugih javnih uradov določene od .8. do 12. in od 15. do 18. * Začetek kurjave. V kratkem bo objavljena naredba Visokega komisariata, s katero bo za zimsko dobo urejeno ogrevanje prostorov. Dotlej pa opozarja pokrajinski svet korporacij upravitelje naprav za centralne kurjave, ki obstajajo pri javnih oblastvih, uradih, zavodih, gostinskih obratih, hotelih in zasebnih poslopjih, da ne smejo, ako ne bodo objavljene drugačne odredbe, začeti ogrevanje poslovnih prostorov in stanovanj pred 1. novembrom. * i90-letnioa rojstva Josipa Stareta. Dne 16. oktobra 1. 1842. se je rodil v Ljubljani na Starem trgu 3 (takrat 15) veletrgovcu Jožefa Staretu in že?jl Antoniji sin Josip, ki je postal pomemben za slovensko književnost. Spisal je vrsto lepih povesti ln nomanov ter poslovenil več gledaliških iger. Po poklicu je bil Josip Stare profesor zgodovine in zemljepisja. Služboval je na raznih hr- * Frančiškanski most v Ljubljani šteje že sto let. Letos poteka sto let, odkar je bil zgrajen v Ljubljani frančiškanski most, ki ima zadnja leta na vsaki strani po enega tovariša. Je to najstarejši ljubljanski mest. Kvečjemu bi ga po starosti presegal nekdanji čevljarski most, vlit iz železa, ki pa je zdaj niže ob Ljubljanici, na starem mestu i pa ga je nadomestil mlajši, železebetonski most. Zgodovina osrednjega frančiškanskega mosta je takale: Mestni občinski svet je 1. 1840, sklenil, da zgradi nov most iz kamenja. Delo je prevzel stavbenik Giovanni Picco iz Beljaka za znesek 39.499 goldinarjev. Ta znesek je med gradnjo zaradi nepričakovanih izrednih izdatkov narasel na 46.316 goldinarjev, za tedanje čase izredno vsoto. Most so gradili kar hitro in je bila- slovesna otvoritev dne 25. septembra 1. 1842. Ljubljanski župan Janez Ncpr-muk Hradecki je povabil k slovesnemu odprtju tudi nadvojvodo Franca Karla, očeta poznejšega dolgoletnaga avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. Nadvojvoda je prvi izmed dostojanstvenikov šel čez most ln isti trenutek so na Gradu zagrmeli topovi v znamenje počastitve slovesnega trenutka. V mestu je bila istega dne v Tivoliju služba božja na prostem, parada vojaštva, popoldne dvorna gostija, zvečer pa razsvetljava mesta in ples v Kazini. Novi most so krstili po nadvojvodi za Frančev most in sosednje nabrežje za Frančevo nabrežje. Most so Ljubljančani počasi zaradi bližine frančiškanskega samostana začeli imenovati frančiškanki most. Ko so v zadnjih letih prizldali še oba mosta za pešce, je skupina teh mostov dobila zdajšnje ime frančiškansko trimostje. * Smrt planinskega župnika. Na Planini je umrl župnik g. Ivan Lovšin. Zadela ga je bila srčna kap. Pokojnik se je rodil v Ribnici na Dolenjskem 1. 1883. Služboval je kot kaplan v Gorjah pri Bledu, v Trnovem na Krasu in v Moravčah in kot župni upravitelj na Sv. Gori pri Litiji, župnik na Planini je bil od leta 1915., torej 27 let. Leta 1936 je bil imenovan za duhovniškega svetnika, leta 1940 pa za prodekana cerkniške dekanije. Lep mu spomin! * Smrt stare gostllnlčarke. V visoki starosti 83 let je preminula posestnica in gostilnlčarka v Robu g. Frančiška Jakšetova, po rodu Vdovi-čeva. Zapušča številno sorodstvo. Svojcem iskreno sožalje! * Kap mu je pretrgala nit življenja. V Ljubljani je umrl znani veletrgovec z vinom Karel Bolaffio, star 57 let. Zadela ga je bila kap. Bo-laffio je Imel zelo veliko vrsto znancev. Velika zasluga Bolaffijevega podjetja je bila, da se je naše vino uveljavilo tudi v tujini. PokqjnWa je užival velik ugled v Ljubljani in njegove podjetniške sposobnosti so gospodarstveniki, zelo cenili. Družini in prijateljem pokojnika iskreno sožalje! » Smrt uglednega uradnika. p0 daljšem bo-lehanju je umrl v Ljubljani višji carinski kontrolor g. Ciril Švajgar. Kakor mnogjin* di^ i gim, tako se je godilo tudi njemu, da si je v prvi svetovni vojni nakopal zavratr.o bolezen, katera kal je prinesel iz Rusije. Pokojnik je bil novomeški rojak. Bil je splošno priljubljen. Zapušča soprogo Val jo, mater, k'i je posestnica v Novem mestu, brate in sestro, žalujočim svojcem iskreno sožalje! * Gosta megla nas varuje slane in nam varuje gobe. Ljubljana in okolica imata že vrsto dni vsako jutro gosto meglo. Hladna je sicer, vendar nas varuje slane. Zaradi tega pač gobe v ljubljanskih gozdovih še zmerom rasejo. Zlasti kravjač (boletus bovinus), ki imajo letos svojo leto, je še zmerom precej. Letos jih mnogi prvič nabirajo in so zadovoljni z njimi; ne samo zato, ker se jim nabiranje izplača, temveč tudi zato, ker so na primer za gobjo juho kar odlične. Precej je tudi bisernic ali sivih mušnic (amanita pustulata), ki jim je treba olupiti vrhnjo kožico in so prav dobre. Dalje ne manjka ciganov (rozi-tes caperata); Nemci imenujejo to gobj Runzel-schtippling ali Zigeuner), peščenk (boletus vurie-gatus), maslenk (boletus luteus), mokaric <±li sli-varlc (clitopilus prunulus, tudi paxillus prunulus). Te vse letos Ljubljančani nabirajo poleg običajnih globanj ali jurčkov (boletus edulis), daije turkov (boletus rufus), brezovk (boletus scaber), čebularjev (trlcholoma colossus), velikih rumeno-nožcev (gomphidius glutinosus), malih rumeno-nožcev (gomphidius viscidus)' rdečenožcev (gomphidius roseus) in drugih. Sirovk (lactaria deli-ciosa) letos ni mnogo. Izmed mlečnic je bilo letos precej le pečenic (lactaria volema), in sicer malo pred zadnjo sušo. Raznih užitnih kolobarnic, katerih je bilo lani precej, je letos manj. Enako je prav malo štorovk (pholiota mutabilis) in mraz-nic ali kranjčkov (armillaria mellea). To se pravi v ljubljanskih gozdovih jih ni. Zdaj je še čas. da si nasušimo in vložimo gob. Kravjače in neščenke so dobre za sušenje, prah in vlaganje. Pohitimo, da nas ne prehiti zima. * Ttahle potresne sunite so začutili prebivalci v Nazzanu Romanu pri Rimu. Sunki so trajali le nekaj sekund in so kmalu ponehali, škode ni bilo nikake. Prebivalstvo se je takoj pomirilo. Trieste — Gsdma Vojni ranjenci na Montesantu. Te dni je poro-mala na Monte3anto skupina 50 vojnih ranjence/ in pohabljencev, ki se zdravijo v vojnih bolnišnicah v Goriziji. Samostanski očetje so vojne ranjence prijazno sprejeli. Dve prometni žrtvi. Pri Aquilini je povozil neki avtokar 58 letnega kmetovalca Antona Maurija iz Bagnolija del Rolandra. Ponesrečenega Maurija so prepeljali v bolnišnico Kraljice Helene v Trstu, kjer je umri za smrtnimi poškodbami. -— Žrtev podobne prometne nesreče je postal 55 letni Alojz Bregant iz Lucinica. Prišel je pod kolesa avto-karja in je kmalu zatem umrl. Iz Gorenjske Slovo kraljevega italijanskega konzula Celovcu. I-' italijanski konzul komendator Zappl v Celovcu, ki si je pridobil posebne zasluge za dobro sodelovanje med koroškim prebivalstvom in italijansko kolonijo, je bil pozvan na novo častno mesto. Te dni je za slovo obiskal gauleiterja dr. Rainerja. Obisk je potekel v znamenju tesne povezanosti obeh prijateljskih držav. Nova šola na Jesenicah. Te dni je bila svečano odprta nova šola v vzhodnem delu Jesenic. Otvoritvena svečanost je bdla v šolski telovadnici. Otroci so peli pesmi in priredili več nastopov, potem je pa nagovoril zbrane goste šolski vodja Janach. Naposled je z besedami, namenjenimi posebno učiteljstvu, izročil novo poslopje svojemu namenu župan dr. Klein. Nova šola. V Koroški Beli pri Jesenicah je bila zgrajena nova šola za ves vzhodni del jeseniškega okoliša. Nova šola je bila te dni izročena svojemu namenu. 90 letnico je praznoval znani koroški akademski slikar Martin Lading. Leta 1882. se je naselil v špitalu ob Dravi, kjer je uspešno deloval polnih 60 let. Volksbund na Gorenjskem. Na Brezjah je govoril okrožni vodja dr. Hochsteiner iz Radovljice vsem na novo sprejetim članom Volksbunda. Zaprisegel je vse člane s posegom v roko. — V Poljanah je bila svečana zaobljuba novih članov Volksbunda v dvorani pri Mačku. Krajevni skupinski vodja Burger je objavil delovni načrt za tri mesece, po katerem se morajo ravnati vodje posameznih službenih mest. Izredno mnogo gob. Iz Vodic poročajo, da toliko gob že dolgo ne pomnijo v tamkajšnjih gozdovih. Mlado in staro roma s polnimi košarami proti domu. Vsepovsod sušijo Gorenjci gobe, da se oskr-bljo za zimo. Iz Hrvatske Nov ravnatelj za javni red in varnost. S Po-glavnikovo odredbo je bil imenovan za glavnega ravnatelja za javni red in varnost dr. Ljudevit Zimpermann. Dozdajšnji ravnatelj Evgen Kvaternik je razrešen svoje dolžnosti. Sporazum o preselitvi Nemcev iz Hrvatske. Iz Zagreba poročajo, da je bil med Nemčijo in Hrvatsko sklenjen sporazum glede preselitve 20.000 Nemcev, ki žive raztreseni po Bosni, Hercegovini in Slavoniji, v domovino. Po tem sporazumu je Nemcem dovoljeno odnesti s seboj v Nemčijo vse premično premoženje in denar, ne da bi jim bilo treba plačati kakršnokoli carino. Nepremičnine pa morajo Nemci pred preselitvijo priglasiti in bodo na osnovi posebnih določb dobili zanje primerno odškodnino. Tisti, ki se bodo odločili za selitev, pa morajo svoje terjatve in dolgove po možnosti urediti pred selitvijo. Prvi vlak z nemškimi izseljenci iz Hrvatske je že odpeljal. 700-letnica razglasitve Zagreba za svobodno mesto bo svečano proslavljena. Društvo Zagrebčanov je določilo proslavo na 15. In 16. novembra. Prvi dan bo po svečani službi božji škof dr. Ste-pinac blagoslovil društveno zastavo, v ponedeljek pa bo v gledališču svečana proslava, kjer bodo uprizorili odlomke iz najpriljubljenejših hrvatskih oper in slike iz življenja starega Zagreba. Na bosanskih planinah je ie sneg. »Hrvatski Star mož se je plašno približal in s tresočo se roko privzdignil klobuk. »Oprostite, gospa, ali niste vi... gospodična Evlalija? Kaj ne, da ste?« »Gospod Adolf?« »Kar zdelo se mi je... Na mah sem vas spoznal, gospodična Lalija. Toda tako dolgo je že od tistih časov ...« Drobna stara ženica se je poskusila smejati, da bi skrila ginjenost in zadrego. »Kako se vam godi, gospa?« „ »»Nisem gospa, gospod Adolf ...« »A tako,« je dejal. Pogledal jo je in Evlalija je zardela. »Petintrideset let se že nisva videla,« je menil. »Zdaj jih bom že dvainsedemdeset. A vi, gospodična Lalija? Dvalnšestdeset, če se dobro spominjam ...« »Vam je moja starost še v spominu, gospod Adolf?« Ne da bi bil odgovoril, je nadaljeval: »Zapustil sem Ch&lons-sur-Oise v aprilu leta tisočdevetstotega...« »Spominjam se,« je dejala Evlalija. »Tudi vi se spominjate, tudi vi? Ne bi verjel.« »Dobro mi je še v spominu, gospod Adolf, saj je vaš odhod presenetil vse. Gospodarji so vas imeli tako radi. Bili ste vzoren blagajnik! Združene galerije pa so bile tudi dobro podjetje!« »Da, gospodična Lalija, to je res, dobro podjetje je bilo ... Poslej nisem več našel tako dobre zaposlitve.« - »Jaz pa sem ostala do lani v podjetju, to se pravi: vse svoje življenje.« »V oddelku za prodajo na drobno, gospodična?« »Da, gospod Adolf.« »A druge gospodične od takrat: Izabela, Lucija-na, Marta?« Vse so poročene! Družinske matere, babice... Marta se je omožila z gospodom Fromembertom, vašim naslednikom.« »To je bila takrat vesela druščina.« t Gospodična Evlalija se je otožno nasmehnila: j »Da, rade so veseljačile.« j »Srčkane so bile ln zabavne.« f »Da ...« je rekla zamišljeno. ' »A vi tudi, gospodična Lalija ste bili prijetni...« »Oh, ne, gospod Adolf. Zelo ste ljubeznivi, še zmerom ste isti. Toda jaz nisem bila nikdar lepa, to vem. Celo v polni mladosti, ko ste me poznali vi, nisem imela ničesar, da bi mogla ugajati. Bila sem slabotna, nerodna, nesamostojna. Manjkalo mi je nastopa in spogledljivosti... No, saj so se dekleta dovolj norčevale iz mene!« »Ali je to mogoče?« »Nisem jim tega zamerila. Bile so mlade, norčave, razsodnosti in usmiljenja niso imele ... Če *>i vam povedala, gospod Adolf, kakšne porednosti so uganjale zmenoj ... Seveda samo za zabavo! Toda, saj veste, tudi to boli... Neumnice!... Vsak dan sem dobivala takrat strastna ljubezenska pisma. Podpisana so bila od Velikega Turči-na, kakor smo imenovali nekega tovariša... ali pa od komija-raznašalca. Saj se še gotovo spominjate tistega nerodneža, ki je škilil ? ... Bile se to same burke paglavk ...« narod« poroča, da je predzadnji teden padel v Bosni prvi sneg in na debelo pokril vse planine. Posledica tega je, da je zavladal precej hud mraz. Iz Spodnje štajerske Smrt starega šoštanjčana. Te dni je v Šoštanju umrl g. Jernej Kocijan, ki je dosegel visoko starost 80 let. Blag mu spomin! Smrt mlade gospe. Iz Gornjega grada je prišla vest, da je v Celju umrla mlada gospa Nata Bi-tenčeva po rodu iz ugledne Remšetove družine v Mozirju. Službovala je mnogo let v Mohorjevi knjigarni v Celju in bila zadnja leta tudi poslo-vodka. Lani se je poročila s trgovskim poslovodjem g. Bitencom Mirkom iz Nazarij pri Mozirju. Zakonca sta v Gornjem gradu vodila gostilno. Rajnki blag spomin! Strokovni tkaninski tečaj v Slatini Radencih je bil prirejen te dni za delavce tkaninske industrije na Spodnjem štajerskem. Sledili bodo še nadaljnji tečaji za tkaninsko delavstvo v Mariboru. Pomanjkanje stanovanj v Mariboru. Župan je objavil, da je na mestnem območju Maribora prepovedano najemati stanovanja z najemninskimi pogodbami ali brez njih, ako stanovanjski urad še ni izdal dovoljenja. Kdorkoli se vseli v stanovanje brez dovolitve stanovanjskega urada, bo kaznovan. Prav tako tudi lastnik stanovanja. »Seveda, gospodična Lalija.« »Da, bila sem preveč grda, pa sem se zato jokala, kadar sem bila sama ...« »Gospodična Lalija, ne, vi niste bili grdi!« »No, potem so mi jo nekega dne, veste, gospod Adolf, pošteno zagodle ... Poslale so mi pismo ... Pomislite na nekakšen način so ponaredile vašo pisavo.« »Ni mogoče!... A potem?« »Nekega jutra, da, gospod Adolf, ml je pismo-noša prinesel pismo v modri kuverti. Najprej sem mislila, da ste mi ga res pisali vi... Pismo se je glasilo takole: * .Gospodična, preplah sem, da bi se upal osebno vam povedati, kar neprestano ponavlja moje srce. Silno vas ljubim! Ce vam moja ljubezen ni zoprna, pridite, prosim, nocoj na promenado. Izkažite mi to milost. Ob osmih bom pri kiosku za glasbo ...' »Kako, gospodična Lalija, vi znate to pismo .., na pamet?« »Da, gospod Adolf, na pamet ga znam. Danes vam to lahko povem, ko »va oba stara in ko je življenje že za nama... To pismo še zmerom hranim. Čeprav je bilo ponarejeno, sem ga vendar zmerom rada čitala!« * Gospodična Lalija!« »Nekaj treiutkov sem že mislila, da je resnično ... Taka sreča me je vso cbjela, da sem se sama sebi zdela rkoro lepa. . Toda ko sem vzdignila presrečne oči, sem opazila koledar ... Ka.'.al je prvi april... Takoj sem spoznala, da gre spet za prevaro. Marta, Izabela in Lucijana bi se pri kiosku skrile za drevesa. Počakali bi moj prihod, zabavale bi se z mojim pričakovanjem, z mojo plašnostjo, potem pa bi poredno in zmagoslavno planile name in zakričale: Prvi april! Po ptičje mleko si prišla! Prvi april!,« »Ali zaradi tega niste prišli tisti večer na promenado, gospodična Lalija?« »Na srečo! Pa še delala sem se, kakor bi ne bila ničesar prejela, zakaj če bi bila govorila o tem pismu, bi se bila gotovo jokala pred drugimi .. .« »Toda, gospodična Lalija, saj sem vam res ]az pisal tisto modro pismo! Do noči, prav do trde noči sem vas čakal tistikrat pri kiosku za glasbo. Vas pa ni bilo, čeprav sem tako hrepenel... No, potem sem zapustil Chalons-sur-Oise . ..« Gospodična Evlalija je obledela pod sivimi lasmi. Pogledala je svoje grčave roke. »Ne, ne,« je rekla. »To je bil prvi april. Vi ste dobri, gospod Adolf, toda glejte, zdaj bi bilo še žalostnejše, če bi se bila zmotila... Nikar ne la-žite lepo vas prosim!« »Prisegam vam, Lalija ...« »Nikar mi ne delajte žalosti, gospod Adolf! Stara sva. Prepozno bi bilo ... No, to je bil prvi april, kajne?« Upiral je vanjo svoje uboge, Uvele oči in kar na jok mu je šlo. Njiju premrli roki sta se nerodno sklenili. Gospod Adolf je kakor pod vtiskom usode sklonil glavo in zašepetal: »Da, moja Lalija, da, bilo je ... kakor vi pravite.« Maurice Renard po svetu Mož, ld se je več mesecev nepretrgoma smejal Včasih kdo reče: »Človek bi počil od smeha!« Vendar pri tem gotovo ne misli, da bi bilo od samega smeha mogoče umreti. Ni pa to nič nemogočega. Slavni grški slikar Zeusi je nekoč ogledoval sliko hudobne starke, ki je bil njegov umotvor, in se pri tem tako dolgo smejal, da je od samega smeha umrl. A tako silno se najbrž res še ni nihče smejal kakor neki Bob Mitchinson iz Amerike. Bilo je leta 1926., ko je temu Američanu prišel v roke časopis z izredno duhovitimi slikami. Bob Mitchinson je planil v smeh in nihče več ni mogel ustav;ti ta smeh. Pravijo, da se je mož smejal kar več mesecev nepretrgoma. Smejal se je tudi med jedjo in celo med spanjem. Tisto leto so pokopali nekega njegovega sorodnika in je tudi Bob Mitchinson šel za pogrebom. Toda medtem, ko so drugi jokali in žalovali za pokojnikom, se je Bob smejal. Pravijo, da je bil pri tej priliki njegov smeh strašen. Moža, ki mu na noben način niso znali ustaviti smeh, so slednjič poslali v bolnišnico, kjer so ga zdravniki operirali. Pa tudi to ni pomagalo. Bob Mitchinson se je smejal dalje. Slednjič so ga odpustili tudi v banki, kjer je bil zaposlen. Postal je brezposeln, a še zmerom ga smeh ni minil. Slednjič je izvedel zanj lastnik nekega zabavišča in ga vzel v službo. Tam je imel nalogo, pripravljati občinstvo, ki je prišlo gledat predstave, do smeha. In res se je vse vprek smejalo, kadar je nastopil. Smejali se seveda, niso toliko predstavi sami kakor njegovemu silnemu smehu. Pri neki takšni predstavi pa se je zgodilo nekaj, kar je vse osupnilo. Bob Mitchinson se je naenkrat neha smejati in je postal čudno resen. Padel je na tla in v nekaj trenutkih umrl. Zdravniki so ugotovili, da mu je od smeha počila žila odvodnica. Največ ljudi si želi bogastva Neki švedski časopis je naslovil na svoje bralce zanimivo vprašanje, na katero naj bi vsak odgovoril po svojem najboljšem prepričanju. Vprašanje se je glasilo: »Katere so vaše najbolj vroče želje?« Odgovorov je prispelo mnogo in se iz njih najlepše vidi, česa si Švedi najbolj žele. Celih 36 odstotkov ljudi je odgovorilo, da je njihova največja želja, pridobiti si toliko bogastva, da bi si lahko mirno privoščili vso udobnost, ki jo more človek uživati v svojem življenju. 16 odstotkov bralcev omenjenega švedskega lista je odgovorilo, da bi bila zanje največja sreča, če bi mogli postati filmski igralci, svetovno znani umetniki, politiki in športniki. 11 odstotkov bralcev (med njimi je bila velika večina žensk) si želi vzornega zakonskega druga, devet odstotkov pa bi rado imelo imetnine službe, takšne, da bi bili povsem neodvisni od drugih. Mnogo pa je bilo tudi takšnih, ki so odgovorili, da bi se radi odpovedali vsemu bogastvu, samo da bi bili zdravi. Nekateri so odgovorili, da bi dali vse, če bi lahko spet postali mladi. Le pet odstotkov je bilo takšnih, ki so odgovorili, da so čisto zadovoljni s svojim zdajšnjim življenjem in da si ničesar boljšega ne žele. Gotovo jim ne gre preveč slabo ali pa so Je tako skromni. X Italijanski strokovnjaki za izboljšanje zemlje v Rumuniji. V Bukarešto je dospelo odposlanstvo italijanskih strokovnjakov za izboljšavanje zem-ske rodovitnosti s senatorjem Trampolinijem na čelu. X Bolgarija se bo prvič udeležila milanskega vzorčnega sejma. Bolgarski trgovinski minister Zaharijev je odločil, da se bo Bolgarija službeno udeležila milanskega vzorčnega sejma. Ravnateljstvo bolgarske zunanje trgovine je že začelo pripravljalna dela za prvo udeležbo Bolgarije na omenjeni razstavi. X Vojna lokomotiva, ki štedi s kurivom. Berlinski listi pišejo, da so v Nemčiji na podlagi navodil, ki jih je marca dal Hitler ministru za orožje in strelivo dr. Speeru, sestavili novo vrsto lokomotive, ki so ji dali ime vojna lokomotiva. Pri tej lokomotivi se prištedi kovina, a ko je v rabi, potrebuje manj kuriva. Za vojno lokomotivo je med drugim značilno tudi to, da nanjo ne vpliva mraz. Zato jo bodo lahko na debelo uporabljali v prometni službi po razsežni ruski zemlji. Po 1. januarju 1. 1943. bodo vse nemške tvornice lokomotiv na debelo izdelovale samo take nove vojne lokomotive. o petintridesetih Cetift X Mož, ki je odkril aluminij. Dne 23. septembra leta 1882. je umrl nemški kemik Friedrich VVohler. Poleg Justusa von Liebiga je bil pionir moderne kemije. Posrečilo se mu je več važnih izumov in odkritij. Med drugim je odkril lahko kovino aluminij. Kakor mnogi slavni učenjaki tudi on ni doživel silnega razmaha tega, kar je bil odkril. Ni doživel trenutka, ko je postal iz gline pridobljeni aluminij ena izmed najvažnejših in najbolj razširjenih kovin. X Kje v Evropi rase največ gob. V Nemčiji Imajo kraj, ki so mu dali ime gobji raj. Res baje nikjer na svetu ne zrase toliko najrazno-vrstnejših gob kakor prav v pokrajini Tuchelu blizu Gdanska. Četrtina vseh gob, kar jih ima Nemčija, zrase tam. Pred petnajstimi leti so tam postavili največjo evropsko tvornico za predelavo gob. Zanimivo pa je pri tem, da ustanovitelj in ravnatelj tega podjetja ni Nemec ali morda Poljak, temveč Italijan. V tvornici je zaposleno 250 ljudi. Pred vojno so gobe v veliki meri izvažali v Švico, Italijo in Južno Ameriko. Danes pa skoraj vse te gobe porabijo za domačo potrebo. Velika večina tega živila je zdaj namenjena vojski.