K. 14 o TRST, torek 25. oktobra 1955 Let°Xl. . Št. 252 (3181) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37-338 37 33» 0: UL- MONTECCHI Jt. 6, II. nad. — TELEFON »3-10* IN »4-63* — Poštni predal 359 — UPHAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA «. 26 — Tel. »IJlne 8 Podrui. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 ln od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm rln> 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 dio. MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-537* — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel 21-928, tekcčl račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB- 1 - Z - 375 • Izdata založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst h zavrnitvi evropskega statuta v Posarju !yri problemi med Francijo in Nemčijo % ^ tretjini glasov proti statutu - Holtmannova vlada odstopila, nadomestila jo bo za-aa vlada Htrokovnjakov - Ilrentanova posvetovanja v Parizu - Bonnska vlada za Kanovih pogajanj med Francijo in Zahodno lemčljo - Nezadovoljstvo v Washingtonu ^tek 't^Tk,BR'JECKEN’ 24- “ r*j tia Prebivalstvo je vče-'tVr0D:l,re dumu zavrnilo se , - statut», o katerem .borsj, °c,n° pred letom dni e a Mendčs France Dokl ?Uer- < n‘ rezultati: HjsoJ?, uPravičencev 663.565 •tljiv?? 640.742 (96,6 odst.); (|J»Vnih ,Alasov 624.415, ne-lilj,*" 15.327; •ne, Z,1-97* (32,3 odst.); i Vferai 3440 <67.7 odst.). J® P?noči, takoj ko je . *rsk» 1Z.lb referenduma, je !tNi ulada, ki ji je pred-;“iavi]a . ?bannes Hoffmann, ‘°ia aVnt Juvo, s katero spo-, Ujavi j odstop. Vlada pravi rthodn’ bo do ustanovitvi ;°fe Dn_, ylade opravljala te-Sft' Po mnenju vlade »tsitj e>m prej obnoviti po-.Jenj, furlament; to svoje ,% Zak a°ffmann tudi spo-Sav, ri„bodnoevropski zvezi. v!*i da nihče ne sme ' (a i- bljen zaradi stališča, •njo Zayzemal med kam-reterendum, in za- ključuje, da je vlada odgovorna za ohranjevanje miru in reda in da ju bo zagotovil z vsemi potrebnimi sredstvi. 2e včeraj kmalu po polnoči so voditelji treh Nemčiji naklonjenih strank prišli v veliko dvorano posarske zbornice, ne glede na to, da je bil vstop dovoljen samo članom vlade in akreditiranim novinarjem. Schneider, Conrad in Ney so priredili nekako tiskovno konferenco, v kateri so izrazili mnenje, da je treba sestaviti začasno vlado in da mora Hoffmann odstopiti. Nato je tri nemške voditelje posebej sprejel belgijski senator Dohousse, predsednik komisije ZEZ. Njemu so trije voditelji zmagovite koalicije predlagali, naj se sestavi prehodna vlada, sestavljena iz strokovnjakov, pod vodstvom bivšega ministra za delo v Hoffmanovi vladi, Heinricha Welscha, ki je znan kot politično nevtralna osebnost. K vprašanju začasne vlade pa pripominjajo v Parizu, da rezultat referenduma ne spreminja sedanjega položaja Posarja in da tam ni državnega poglavarja, ki bi imel nalogo določiti predsednika vlade. Po-sarska ustava ne predvideva nobene procedure za ta primer; večina v zbornici (Land-tagu) predlaga predsednika vlade in izreče vladi zaupnico. V Parizu sodijo, da bo začasna vlada sestavljena kmalu, saj zadostuje en dan, da se skliče Landtag. Sedanji Landtag je bil sestavljen brez sodelovanja Nemčiji naklonjenih strank. PARIZ, 24. — Zahodnonem-ški zunanji minister Von Brentano, ki je prispel danes v Pariz na sestanek zunanjih ministrov ZEZ, je imel popoldne razgovor s francoskim zunanjim ministrom pinajem. Sestal se je tudi z ostalimi zunanjimi ministri zahodnih velesil. Zvečer je bil skupno z ostalimi zunanjimi ministri ZEZ na večerji pri holandskem zunanjem ministru Be-venu; manjkal je samo pinay. ^dovoljni komentarji v Nemčiji lijočenanje v Parizu, Londonu in Washinqtonu e* 24, — Razpoloženje Ba tiska po referenti "»Jln,. sar)u ie razvidno °u Ustom «Nesrečno •»D, )e», piše igaro»; {t%kp2rna°a nasprotnikov i *hij- 9a statuta», pravi jj.bdijlj f-ihere«, medtem ko k^je- »Franc Tirettr* C* Df *Po<* vplivom moč-v trn, • slca nemškega ra-V So« f>osarje: Ne*. »Com-Jn*ilaj.0ri o «zmnpt nemških A Jl'*too», «Humanite» pa • %plernu komentarju na-J/t °sarska polomija». Nj,?]" časopisje z neko so-J “° Poudarja način, ka- Nemcem naklonjene y tb v?dile svojo kampa-A,°r,?len Libire» piše. (C, ,rci niso oklepali v iz-(N 2 Blasom razuma tn Vi *’•*■ Desničarski ra-iJB‘AuroT-e, piše; »To je ifh.Ie za pse, ki vidijo V "JJ varnost in blaginjo , orBanizirani Evropi, tilt tJe za pse Francoze e. IS*?0 verjeti, za vse (s'04e,' želi jo, da bi prišlo v,J0rriaJ“nja med obema t 'ztiin 8 nemškega na-'»n- 3e bil močnejši.* Je njegova politika slonela na napačnih osnovah in da je bilo napačno misliti, da si je pod evropsko masko mogoče prilastiti del Nemčije tn ne upoštevati pravice narodov do samoodločbe». Čeprav so prvič zdaj p angleških listih izšla, še preden so bili znani dokončni rezultati glasovanja o Posarju, kaže ton njihopih poročil peli-ko vznemirjenost- Takn jr «■'■>-jcpil neodvisni »Da ily Tele-graph* ogromen nas.uV: »V Posarju nemška zmagaš, k i piše med drugim: «Posarski nacisti mislijo zdaj, da lahko toliko skalijo pode, da bo Adenauer prisiljen reči, da je ed.na mogoča rešitev priključitev k Nemčiji». Podobno se izraža laburistični »Daily Herald*, ki zlasti opisuje politično osebnost voditelja nemške koalicije Schneiderja, bivšega nacista. Konservativni »Daily Sketch« pa objavlja v naslovu: »Navdušeni nacisti triumfirajo v Posarju*. »Times* piše, da je rezultat t'»nc . « v« močnejši h. bel' P°.nce‘> bivši_fran- ~ »e .^“slanik p Bonnu, »j Toča listu «Figaro», tla S'6eč oh* us°dno glasova-W11* iti “Vnanja kot začu-l(L°lj t nadaljuje, da je klt>m*no to, da je na-C,uil nn3e Prot* statutu nacis*C‘"r‘ch Schneider, 4, Ponosen na spojo S'-k dol preteklost. Schnei-»o'n ,n t°n polilni kam-Ikiuori Anteni v stilu tn j/ Franen- tret7e»a rajha, kSče,.y°,s Foncet. »oa/^aeop list »Ex- Slu^onnv 3e 2mu90 F'h. . »»tnn Jtov mogoče raz-•hJtljti ,, ot udarec Fran-Ntf^ja a njihova volilna V« Ern. bila usmerjena Str^Oa V Z manjšanje n Al/leda p zadnjih “ hlOgoj: li8t> ie PO- L(iii{, 'hiški? en argument v V,Je, \ stranic. List za IV*'*® šknm- bil° sicer lah % nahujskati 'bo t', 5 n° mnenje proti tijo* Posta,?..0 predvsem je h • “'ti na noge Fran- kSlki,. ■‘h1! Pa poudarjajo v N ^i J.ntar)ih med dru- y»-S X, a«0dilD b° ' novih poga-)VUJ'3o ifiPrta. Sicer pa ihol.do n„“8tt večinoma tr-ii,VHen‘ Olasovanje o \S -n tzraz želje pre-h ‘Ji, P° priključitvi k H>*ni h * th hvnburšlci «Dic •H ** DnT16^ drugim: »Jas-i i oti _ars*ce9a prebival-A'.od;„.ei,rop*kemu statu- 44*« ss#cia”2a Nem- •u t glasovanje ne * tm,, neposredno po-neZek Usarja k C re. da , az nedvoumno i' Lotile Posarje ostalo Cit nadaH,n da t0 boče tetuit««'* ^'8t dodaja. li'■ kPelrebiSCjta ° v-J. r 3e do nje- «t'C'n>Šk- nasvetu za- %ŠV* %tvla?e- °Pati ’* (jte-iSS? - (/•Jo- A(je Rundschau ». 'l^bi^st rnerJeve dem o- V Pa Prav., V Je 2 vati c,0sarja ni ho. b,V.*#»ho /Vrope- temveč (1» - »ahte-fokazalo, da ni od dela ne- }'‘t\,2.r*ie zg ’\brez Pri’ »izdal Posarje za oborožitev /.ahodne Nemčije», kot pravi «Neues Deutschland». Razpuščena seronistična stranka BUENOS AIRES, 24. — Argentinska vlada je odredila razpustitev peronistične stranke. Malo pred tem je policija javila, da so v zadnjih 24 urah aretirali 50 ljudi pod obtožbo zarote za zopetno postavitev na oblast odstavljenega Perona. Policijsko poročilo pravi tudi, da so odkrili nekaj zalog orožja in »tovarno* streliva v bližini paragvajske meje. M Ssretovim razgovorom z ziaollmi mil Ministrski predsednik posarske vlade Hoffmann oddaja glasovnico neko zamisel »*f ie to mo- *» »-z odpovedjo S “Ijuj neniških“ bodočnost C Ce M»t. odnosov, ‘hSVJ* l'toin 2CLa} potreb- 5» » ( 'fen., 0 razumejo h thrjm SjSS* upoV™- ki io S>d0itoati „ f er bo- SS*** - ‘(»'tlJe 8«c,ttlHhein kleitung* 6,1 ji na t0,VUU da so pogajanja; referenduma povzročil veliko škodo in spravil v nevarnost sadove dolgoletnega prizade. panja za francosko-nemško zblizanje. List poudarja, da ostaja vprašanje tam. kjer je bilo pred francosko-nemškim sporazumom, kajti Francija o-hranjuje nadzorstvo nad pokrajino. List priporoča, da bi bilo treba «pogledati, alt je mogoče še enkrat začeti in re. šiti kar se rešiti da od fran-cosko-nemškega sporazuma», pri tem naj bi p omagale tudi ostale evropske države. T udi »Times* govori o »nacističnem stilu» volilne kampanje Nemčiji naklonjenih strank »Netv York Herald Tribune* objavlja danes uvodnik pod naslovom »Razočarano u-panje*. v katerem ptše, da bo rezultat re/erenduma «o-icrepil najslabše elemente v Nemčiji ter oslabil najboljše ljudi in najboljšo stvar*. Tudi ta list govori o nacistični taktiki nemških strank tn pravi nato da bi nasproten rezultat glasovanja pomenu začetek resničnega /rancosko-nemškega pomirjenja tn odločilen korak evropske enotnosti. Vsa vprašanja, pravi list, se kažejo zdaj v kar najbolj temačni luči. V Moskvi je agencija TASS objavila samo kratek komentar, v katerem pravi, da je bil'evropski statut poskus, da se najde kompromisna rešitev za spor med Franci jo tn Zahodno Nemčijo. Francija je trdovratno zagovarjala ta statut, da bt preprečila priključitev Posarja fc Zahodni Nemčiji, nadaljuje TASS in dodaja, da so v zadnjem času «nasprotniki statuta razvili v Posarju obširno delavnost». Vzhodnonemški tisk pa go-- - vori o »uničujočem porazu» a*i Pariz, da' kanclerja Adenauerja, ki je more biti dvoma o tem, kakšen bi bil izid podobnega re-renduma na sovjetskem področju Nemčije. Po zadnji seji je- bilo objavljeno naslednje poročilo: «Z odobrivijo svojih parlamentov sta se vladi francoske republike in nemške zvezne republike dogovorili, da bosta predložili načrt statuta, ki sta ga izdelali, po-sarskemu prebivalstvu v svobodnem referendumu. Prebivalstvo Posarja se je z veliko večino izreklo proti temu statutu. Naloga, ki se zdaj ponovno pojavlja, je v tem, da se išče rešitev, ki bi upoštevala izraženo željo posar-skega ljudstva in prispevala k zagotovitvi francosko-nem-škega sodelovanja in uresničenju evropske skupnosti*. Predstavnik vlade je nato zatrdil, da se bo zunanji minister Brentano danes in jutri posvetoval v Parizu o Posarju s francoskim zunanjem ministrom Pinayem, z zuna-ministri ostalih dveh zahodnih velesil in s svetom ministrov ZEZ. Na številna druga vprašanja novinarjev pa je predstavnik odgovoril, da je treba počakati na povratek zunaniega ministra iz Pariza, in videti, kaj je do- PARIZ, 24 — Predstavnik izraelskega poslaništva v Parizu je sporočil, da je sovjet ski zunanji minister Molotov pristal na sestanek z izraelskim ministrskim predsednikom Saretom v Ženevi. Do sestanka, bo verjetno prišlo v četrtek. Saret se bo sestal tudi s tremi zahodnimi zunanjimi ministri. Francoski zunanji minister Pinay je iz^ javil, da se bo prav rad sestal Saretom v Ženevi. V Jeruzalemu so uradno Javili, da Moše Saret potuje v Ženevo, da seznani tri zahodne zunanje ministre »nevarnostjo, ki grozi Izraelu zaradi češkoslovaških pošiljk orožja Egiptu*. Kakor javljeno, pričakujejo v Aleksandriji prihodnje dni druge tri sovjetske ladje, ki bodo pripeljale nov tovor češkoslovaškega orožja za Egipt. Sinoči pa se je Naser ponovno razgovarjal s sovjetskim poslanikom v Kairu Solodom. Ni znana vsebina razgovora. Se prej pa se je Naser razgo-varjal z ameriškim poslanikom v Egiptu. V Londonu izjavljajo, da bodo trije zahodni ministri na svojih zadnjih posvetovanjih pred ženevsko konferenco posvetili posebno pozornost položaju na Srednjem vzhodu. Poudarja pa se, da se b ido skušali trije zahodni ministri izogniti »uradnim razgovorom* o zadevah Srednjega vzhoda z Molotovom ln da bodo z njim imeli samo »neuradne* razgovore, ločene od uradnega dela konference štirih. Zaostritev spora med Egiptom in Anglijo je poleg sklenitve sirsko-egiptovskega sporazuma povzročilo tudi pova^ bilo, ki ga je egiptovska vlada poslala vladam sedmih držav glede ustanovitve mednarodne komisije, ki naj bi nadzorovala plebiscit o samoodločbi Sudana. V Londonu pravijo, da je egiptovska vlada napravila ta. korak brez posvetovanja z Veliko Britanijo. Britanski poslanik v Kairu je izročil egiptovskemu notra-njemu ministru noto, v kateri britanska vlada protestira proti temu egiptovskemu koraku. Predstavnik Foreign Of-ficea je izjavil, da je Velika Britanija predlagala Egiptu medsebojna posvetovanja o bodočnosti Sudana ob upoštevanju predlogov, ki bi jih sudanski parlament postavil pri svojem prihodnjem zasedanju 3. novembra. Med večerjo in po njej so govorili predvsem o Posarju. Posarsko vprašanje se je z rezultatom včerajšnjega referenduma vsililo tudi na dnevni red pariških razgovorov Pinaya, MacMillana in Dul-lesa. Danes sta si kancler Adenauer in francoski ministrski predsednik Faure izmenjala brzojavki, v kateri izražata voljo, da se zaradi tega ne smejo pokvariti dobri odnosi med Francijo in Nemčijo. Faure pravi tudi, da «nove težave, ki so se pojavile na tej poti, otežkočajo skupno nalogo, vendar ne bodo omajale skupne volje, služiti interesu Evrope in pomirjenju med obema narodoma*, izmenjava brzojavk med Faurom in Adenauerjem ima med drugim tudi namen pomiriti A-meriko, kjer je bilo že včeraj ponoči slišati zelo neugodne komentarje spričo rezultata posarskega referenduma, in izraze bojazni, da se bodo stara nemško-francoska nasprotja sedaj zaostrila. Tako v krogih zunanjega kot o-brambnega ministrstva so izražali neprikrito obžalovanje spričo odločitve posarskih volivcev. Uradni predstavnik držav- ........ nega tajništva Lincoln White se6el v svojih razgovorih, pa je dejal, da ZDA niso sodelovala pri francosko-nem-škem sporazumu, po katerem je prišlo tudi do včerajšnjega glasovanja. «Položaj, ki j* nastal — je dodal White — je povsem nov in ni predviden v francosko-nemškem sporazumu. Mi torej zadeve ne moremo komentirati, dokler obe neposredno zainteresirani strani ne bosta začeli proučevati položaja*. Predstavnik državnega tajništva ni hotel odgovarjati na številna vprašanja novinarjev o Posarju. V Bonnu pa se je pod predsedstvom podkanclerja Blue-cherja sestala zahodnonemška vlada na izredni seji. Med sejo je Bluecher, ki nadomešča obolelega Adenauerja, izrazil upanje, da se bodo kmalu začela pogajanja s Francijo o Posarju. Bluecher je očitno namigoval na nedavne izjave francoskega ministrskega predsednika Faura in zunanjega ministra Pinaya, ki sta še nedavno zatrdila, da ne bo novih pogajanj o Posarju z bonnsko vlado, če bo evropski statut zavrnjen. Bluecher je izrazil tudi prepričanje, da bo rezultat referenduma v daljši perspektivi zelo koristen za razvoj francosko-nemških odnosov, in nato dejal, da zlasti po referendumu o Posarju ne Pokrajinske volitve v Zgornji Avstriji DUNAJ, 24. — V Zgornji Avstriji so včeraj bile pokrajinske volitve za obnovitev 48 sedežev v pokrajinski skupščini in imenovanje 445 občinskih svetovalcev. Leta 1949 je dobila ljudska stranka 23 mandatov, socialisti 15, neodvisni pa 1Q. Včeraj pa si je ljudska stranka zagotovila absolutno večino. Dobila je 25 mandatov, socialisti so jih dobili 19, neodvisni pa 4. V novi vladi, ki jo sestavlja 9 članov, si je ljudska stranka zagotovila 5 mest (v prejšnji vladi 4). Socialisti bodo imeli v novi vladi 3 člane, kakor v prejšnji vladi. Ni še znano, komu bo pripadlo zadnje mesto. DUNAJ, 24. _— Glavna komisija avstrijskega državnega sveta je danes odobrila načrt zakona o avstrijski nevtralnosti. Načrt bo predložen 28. oktobra parlamentu v odobritev. Pregledovanje in štetje glasovnic na volilnem sedežu v občinskem uradu v Saarbrueckenu Segni in Mariino sporočila Duffesu željo po večjem uveljavljenju Italije Po mnenju vlade posvečajo /.ahodne velesile premalo pozornosti interesom in ugledu Italije - Amerikanski tempo Dullesovega obiska v Kirnu - Danes spet seja vlade (Od našega dopisnika) RIM, 24. — Jutri predpoldne se bo vlada, ki bo poleg raznih no' tranjih vprašanj zelo verjetno obravnavala tudi razgovore ministrskega predsednika, podpredsednika vlade Saragata in zunanjega ministra Martina z ameriškim državnim tajnikom Johnom Fosterom Dullesom. Kot je zngno, so na sobotni seji vlade nastala znatna nesoglasja med ministri, ker je Saragat zagovarjal dosledno zvestobo ameriški politiki, medtem ko se je Martino zavzemal za nekoliko svobodnejšo akcijo italijanske diplomacije. Danes se je Segni ponovno sestal s Saragatom. Dulles je odpotoval iz Rima včeraj ob 13. uri. Njegov obisk ”e bil prav po ameriško hiter, tada da bi se kar i sjbolje izkoristil pičli čas V soboto je bil program tako natrpan, da ni imel Dulles niti časa, da bi odložil obleko s katero se je pripeljal iz VVasbingtona, ko pa je v nedeljo zjutraj ob 10. uri prispel na Viminal, na uradni razgovor z italijansko delegacijo, je bil že tri ure na nogah in s svojima tajnikoma opravil precejšnje delo. Uradni sestanek na Vimi-nalu je trajal dve uri. Točno kacija konvencij, o katerih se opoldne je veleposlanica Lu-je pogajala Francija in se na-1 ce pogledala na uro in oponašajo na francosko cono še- zorila navzoče, da je čas po-rifske države. Bodoča vlada tekel. Pred V.iminalom je že bo lahko spremenila pristoj- čakal avto, ki je Dullesa od nost' čuvarjev prestola. i peljal v Castelgandolfo na obisk k papežu. Po 20-minut-ni avdienci se je Dulles od- ponovno' sestala da bi Ben Slimane začel posvetovanja RABAT, 24. — Ben Slimane je začel posvetovanja za sestavo maroške vlade. Kronski svet pa je medtem objavil sporočilo o pravicah čuvarjev prestola. Te pravice obsegajo; Podpisovanje šerifskih ukazov, pravico pomilostitve, določitev in imenovanje Predsednika ministrskega sveta, ministri so odgovorni svetu čuvarjev prestola, imenovanje kraljevskih kalifov, imenovanje šerifske-ga menduba v Tangerju v smislu uka^.l iz leta 1924 o statutu Tangerja, imenovanje administratorjev cone Tangerja, imenovanje sodnikov mednarodne jurisdikcije v Tangerju, imenovanje predsednika medžlisa (sveta ulemov), imenovanje nakiba (predstavnika) in šorfasa, imenovanje velikega rabina, izdajanje dovoljenj zastopnikom tujih držav za opravljanje službe v Maroku, ratifi- Kardelj o desetletnem delovanju Organizacije združenih narodov Jugoslavija je prepričana, da mora mednarodna skupnost na poti k napredku izvajati načela listine OZN MOSKVA, 24. — Moskovski radio javlja, da je predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta maršal Vorošilov sprejel danes burmanskega ministrskega predsednika U Nuja, ki mu je izročil v darilo srebrno kupo in vazo, ki sta delo burmanskih obrtnikov. BEOGRAD, 24. — Nocoj je bila v dvorani Kolarčeve univerze v Beogradu slavnostna akademija ob deseti obletnici Združenih narodov. Na akademiji je govoril podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj o pomenu Združenih narodov in o vlogi Jugoslavije v tej mednarodni organizaciji. Akademije so se udeležili številni ugledni državniki, politični in javni delavci ter člani diplomatskega zbora in drugi. Edvard Kardelj je v svojem govoru poudaril, da Združeni narodi niso izraz nekih pacifističnih idej in teženj, ki so je pojavile v splošnem olajšanju po končani vojni, kot se pogosto pojavijo razni skeptiki. Združeni narodi so izraz objektivnih družbenih potreb, ki imajo svoje izvore v družbenem gospodarskem procesu sodobnega sveta. Združeni na-rodi so v prvi vrsti proizvod močne sodobne potrebe in političnih tendenc po združitvi sveta. Razvoj proizvajalnih sil v svetu je dosegel tako stopnjo, da ga ni mogoče več spraviti izključno v nacionalne in državne meje. Razdobje klasičnih nacij gre h koncu. Razvoj gospodarskih sil išče novo družbeno razdelitev dela v. mednarodnih okvirih V tem naprednem družbenem razvoju se javljata dve težnji, ena napredna in demokratična, druga reakcionarna in protidemokratična. Vendar prihajata v Združenih narodih do izraza obe tendenci. To je glavni vir nevarnosti. Toda dejstvo, da so se Združeni narodi ohranili v razdobju hladne vojne, dokazuje, da je človeštvo na prehodu v novo zgodovinsko razdobje. Listina Združenih narodov temelji na načelih stalnega vsestranskega sodelovanja, na koeksistenci, na načelu univerzalnosti, ki še vedno ni dosežena, ob popolnem spoštovanju suverenosti, neodvisnosti in teritorialne nedotakljivosti ter na načelu nevmeša-vanja v notranje zadeve. Ce bi se spoštovala ta načela, bi že samo to zadostovalo, da bi s« mir zagotovil. loda ta na- čela se kršijo, celo s strani i vsako solidnejšo stabilizacijo članov Združ. narodov. Ven- miru in bi pričela kvariti do-dar že samo dejstvo, da so I sežene rezultate v dosedanjem ta načela zapisana kot moralni zakon v listini Združenih narodov, pomeni znaten napredek. Bile so tendence, da se Združeni narodi spremenijo v instrument ideološke vojne, kar bi bilo naperjeno proti načelom koeksistence različnih družbenih sistemov, ki je eno izmed osnovnih načel OZN in nujen pogoj njenega obstoja kot univerzalne svetovne organizacije. Združeni narodi so, je poudaril Kardelj, dosegli tudi v dobi hladne vojne pomembne rezultate. Pri tem je Kardelj omenil vlogo Združenih narodov pri reševanju problemov Indonezije, Kašmira. Palestine, Tunizije, bivših italijanskih kolonij, pri ponovni vzpostavitvi stikov med berlinsko krizo, nadalje reševanje takih problemov kot je razorožitev, uporaba načela samoodločbe v. vprašanjih razvoja kolonialnih narodov itd. Prav tako so Združeni narodi zabeležili pomembne uspehe na gospodarskem in socialnem področju ter na področju tehnične pomoči. Čeprav ne moremo biti v celoti zadovoljni z doseženimi rezultati, je dejal Kardelj, in s posameznimi konkretnimi sklepi v nekaterih konkretnih primerih, s ka terimi se mi ne strinjamo, mora vendar vsak objektiven človek priznati, da ti rezultati v glavnem opravičujejo upanja, ki so jih narodi izražali ob ustanovitvi OZN. Edvard Kardelj je zatem naštel činitelje, ki so izboljšali mednarodni položaj v zadnjem času. V prvi vrsti je tu vzpostavitev popolnega ravnotežja med obstoječima blokoma. Toda to ravnotežje ima tudi svoje slabe strani: doseženo je bilo na ravni precejšnje oborožitve, ki jo :e nemogoče dolgo časa obdržati Ce v bližnji bodočnosti ne bo prišlo najprej do stagniranja, nato pa do postopnega zmanjšanja oborožitve, tedaj bi visoka raven oborožitve sama po sebi preprečevala popuščanju napetosti. Poleg teh objektivnih čini-teljev pa so delovali tudi drugi. Miroljubni in hrabri sklep nove sovjetske vlade, da popravi določeno ravnanje v preteklosti, med tem tudi od nose do Jugoslavije, je vsekakor naletel na priznanje v svetu. Ta sklep ni pomemben sam po sebi, temveč tudi kot element, ki označuje sedanjo politiko nove sovjetske vlade. Rezultat te politike je tudi v tem, da so se danes mnogi narodi otresli strahu za svojo neodvisnost, s čimer se je tudi okrepila tendenca k oto-pitvi blokovskih nasprotnosti in k povečanju možnosti mednarodnega sodelovanja ter k solidnejši izgradnji pogojev za aktivno koeksistenco med narodi z različno družbeno ureditvijo. Na drugi strani se zdi, da je nova sovjetska politika naletela na konstruktivno reakcijo pri odločilnih či-niterjih v zahodnih državah, kar se je jasno pokazalo na ženevski konferenci. Edvard Kardelj je nato prikazal jugoslovansko stališče do raznih svetovnih vprašanj, do Nemčije, evropske varnosti, razorožitve itd. in izrazil upanje, da bo razvoj tudi nadalje šel v dosedanji pozitivni smeri. Omenil je delovanje Jugoslavije v Združenih narodih in dejal, da se je Jugoslavija vedno navdihovala z načeli listine in da je bila prepričana, da mora po tej poti v sedanjem času iti mednarodna skupnost na poti k napredku. Kardelj je zaključil: «Taka naša politika, kot sem poudaril, ni samo v interesu krepitve miru, temveč tudi v interesu socializma, kajti pojma miru in socializma se v nobenem pogledu ne moreta ločiti. Mednarodno sodelovanje bo nedvomno vzpostavilo oziroma okrepilo stik oz. medsebojni vpliv vseh teh naprednih procesov, tako da ideja koeksistence v polni meri odgovarja interesom družbenega napredka.* Na uradnem sestanku na Vi-minalu, v «sinji dvorani* med delovno sobo predsednika vlade in dvorano ministrskega sveta, sta obe delegaciji samo na kratko izmenjali mnenja in povedali svoja stališča; polovico časa so porabili za prevajanje. Glavni politični razgovori pa so bili v soboto zvečer, na večerji, ki jo je priredil v vili Madama Segni. Navzoči so bili še veleposlanica Luce, Saragat, Martino in Vanoni, ki je po bolezni prvič prišel iz hiše. Glavno vprašanje, ki ga je Dulles med razgovori sprožil, se nanaša na sedanjo in bodočo zunanjo politiko italijanske vlade. Želel je od Segnija in Martinija pojasnila o onih težnja y vladnem bloku, ki zagovarjajo določeno samostojnost italijanske zunanje politike in spravljivejšo politiko do vzhodnih dežel. Baje je Dulles izrazil tudi zaskrbljenost zaradi stališča nekaterih ministrov, pa tudi zaradi stikov italijanske vlade s pekinškimi predstavniki, zlasti pa glede glasov o pooblastilih in naročilih, ki da sta jih Martino in Segni dala Nenniju ob njegovem potovanju v Moskvo in Peking. Martino in Segni sta zagotovila, da bo vlada nadaljevala dosedanjo atlantsko politiko in da bi tudi v prihodnje vsa vprašanja reševala v okviru atlantske solidarnosti. Dejala pa sta, da zahodne velesile same včasih ovirajo takšno stališče italijanske vlade in da ji povzročajo težave. Segni je mnenja, da so se v vladnem bloku pojavile težnje po neodvisnejši politiki predvsem zaradi pomanjkanja pozornosti zahodnih velesil za interese in ugled Italije. Segni in Martino sta izrazila željo, da bi ameriška vlada s svoje strani prispevala k temu. da bi se omogočil sprejem Italije v OZN Poleg tega je želja vlade da bi Italija neposredno ali vsaj posredno sodelovala pri obravnavanju vseh svetovnih političnih problemov v okviru «stalne skupine* (standing group*) NATO. Takih problemov po italijanskem mnenju ne bi smeli reševati samo predstavniki ameriške, britanske in francoske vlade temvef bi bilo treba pritegniti tudi Italijo in Zah. Nemčijo. Ko bi se to zgodilo, bi bilo laže podvijati težnje po bolj neodvisni politiki. Veleposlanik je bil imenovan za italijanskega opazovalca na ženevski konferenci. V Ženevo bo prispel že jutri. A P. Diem In mW repliko SAJGON, 24. — Referendum, ki je bil včeraj v Južnem Vietnamu, je kakor so vsi spričo položaja pričakovali, prinesel zmago Diemu. Na podlagi izida referenduma napovedujejo, da bodo v sredo proglasili v Južnem Vietnamu republiko. Uradni rezultati bodo objavljeni jutri, a že sedaj javljajo, da se je 99 odstotkov volivcev izreklo za Diema. Toda opazovalci javljajo, da se je okrog 50 odstotkov vpisanih volivcev vzdržalo glasovanja, in so mnenja, da tako slaba udeležba volivcev priča o ravnodlMr. |.. nesti prebivalstva glede tega. kdo naj pride na krmilo. Dopoldne je število volivcev vedno nazadovalo, tako da so bili člani volilnih komisij in varnostnih organov skoraj čisto sami na voliščih. V Washingtonu je načelnik tiskovnega urada državnega departmaja Lincoln White izjavil, da ZDA priznavajo Diema kot novega državnega poglavarja Južnega Vietnama na podlagi izida včerajšnjega referenduma. Pekinški radio pa je danes oddajal članek glasi la kitajske komunistične stranke, ki pravi, da je referendum v Južnem Vietnamu kršitev ženevskega sporazuma o Indo-kini. List pravi, da se je Diem posluževal policijskega terorja.' da legalizira delitev Vietnama in onemogoči izvedbo ženevskega sporazuma. Na podlagi tega sporazuma, pravi list, ima vojaško demarkacijska črta, ki loči Severni Vietnam od Južnega, samo začasen značaj in pe more veljali zn politično ali teritorialno črto Zaradi tega je tudi referen dum o odstavitvi Bao Daja in proglasitvi republike samo kršitev ženevskega sporazuma, List tudi obtožuje ameriško vlado, da podpira Diema z namenom, da sabotira omenjeni sporazum. jutri, ker je zunanji minister MacMillan odpotoval na konferenco v Ženevo. Med vprašanji, ki bodo na dnevnem redu, še posebno zanimajo britansko javnost sledeča tri: izredni vladni proračun za borbo proti inflaciji, zadeva Burgess-Mac Lean in zadeva poroke princese Margaret s polkovnikom Town-sendom. Kar se tiče izrednega proračuna. zatrjujejo opazovalci, da teži vlada zatem, da v notranjosti omeji izdatke za «luksuzne proizvode*. Na splošno domnevajo, da bo vlada predložila vrsto ukrepov za omejitev zadevnih izdatkov, ki po njenem mnenju povzročajo nevarnost inflacije. Jesensko zasedanje britanskega parlamenta LONDON, 24. — Državni minister v Foreign Officeu An-thony Nutting je danes odpotoval iz New Yorka v London, da bo navzoč ob otvoritvi jesenskega zasedanja Bova Scoppa britanskega parlamenta, ki bo Moskovska gesla ' ob obletnici revolucije PARIZ. 24. — Moskovski radio je danes oddajal gesla centralnega komiteja KP ZSSR za 38. obletnico oktobrske revolucije. Ta gesla se letos znatno razlikujejo v onem delu, ki je posvečen odnosom med Sovjetsko zvezo in drugimi državami. »Pozdrav nemškim miroljubnim množicam*, ki je bil lansko leto vključen v eno samo geslo in k' je veljal samo Vzhodni Nemčiji, je letos razdeljen v dve gesli, in sicer eno namenjeno nemški demokratični republiki, drugo pa zvezni republiki. Letos so med državami, ki jim velja pozdrav, tudi Jugoslavija, Finska in Avstrija, tako da sta Francija in Italija prišli od devetega mesta na dvanajsto. Kar se tiče Kitajske ljudske republike in Indije, je geslo Kitajske spopolnjeno s sledečimi besedami: «Živela Kitajska demokratična republika — velika sila svetovne važnosti*; kar se tiče Indije, pa se »pozdravlja veliko indijsko ljudstvo*. Kar se tiče ZDA in Velike Britanije, je zadevno besedilo bilo lani sledeče: Živelo prijateljsko med narodi Anglije, Ameriških združenih držav in Sovjetske zveze v njihovi borbi, da bi se mednarodni položaj še dalje boljšal, da se prepreči nova vojna in da se zagotovi svetovni mir.» Letos pa je geslo sledeče: «2ivel mir in živelo sodelovanje narodov Anglije. Ameriških združenih držav in Sovjetske zveze, za mednarodno pomirjenje, za miroljubno koeksistenco in za trajen mir.* Sestanek treh zahodnih ministrov priprava na ženevsho honterenen Drugi seji treh zunanjih ministrov je prisostvoval tudi zahodnonemški minister Von Brentano Ministri so govorili tudi o Posarju - Molotov bo vodil sovjetsko delegacijo v Ženevi PARIZ, 24. — Danes so se v Parizu sestali zunanji ministri Francije, Velike Britanije in ZDA. Sestankom prisostvuje tudi ameriški o-brambni minister Charles Wilson. Po današnjih dveh sejah ja bilo izdano naslednje uradno poročilo: «Zunanji ministri ZDA, Francije in Anglije so se sestali v Parizu v Quai d’Orsayu predpoldne in popoldne 24. oktobra in nadaljevali pripravljanje bližnje konference v Ženevi. Popoldanski seji je prisostvoval zunanj: minister nemške zvezne republike. Ministri so pregledali delo svojih izvedencev in v splošnih črtah določili stališče, ki ga nameravajo skupno zavzeti v Ženevi o vprašanjih, glede katerih nameravajo jutri imeti izmenjavo mnenj s svojimi kolegi v NATO.* Kot se izve iz francoskega vira, so trije ministri predpoldne razpravljali o vprašanjih evropske varnosti in nemške združitve, popoldne pa so se verjetno dotaknili tudi vprašanja Posarja, kot vse kaže po rezultatih referenduma. Zatrjujejo tudi, da ;e bilo med ministri doseženo popolno soglasje glede vprašanj. ki bodo na dnevnem redu konference. Obenem je bila danes tudi seja skupščine zahodnoevropske zveze. Medtem sporočajo iz Moskve, da je bila tam objavljena sestava sovjetske delegacije za ženevsko konferenco. Delegacijo bo vodil zunanji minister Molotov, v njej pa bodo pomočnik zunanjega ministra Gromiko, načelnik glavnega stana maršal Soko-lovski, sovjetski veleposlanik v Franciji Vinogradov in sovjetski veleposlanik v Vzhodni Nemčiji Puškin. MacMillami razgovori o Cipru PARIZ, 24. — Uradno javljajo, da je britanski zunanji minister MacMillan danes popoldne sprejel turškega zunanjega ministra, jutri pa se bo razgovažjal z grškim zunanjim ministrom. Razgovori so v zvezi s Ciprom. V Smirni pa je bila danes svečanost, pri kateri je turški minister za promet razobesil grško zastavo na novi grški konzulat. Kakor je znano, so nedavno turški demonstranti zažgali poslopje grškega konzulata v Smirni in turška vlada je dala na razpolago novo poslopje Pri svečanosti so bili navzoči tudi grški in turški častniki, dodeljeni tamkajšnjemu sedežu NATO, poveljnik oboroženih sil NATO za južno-vzhodno Evropo in člani diplomatskega zbora. PARIZ. 24. — Agencija TASS potrjuje danes, da sta maršal Bulganin in Nikita Hruščev sprejela povabilo afganistanske vlade, naj prideta proti koncu tega leta na obisk v Kabul, FRIMORSK1 DNEVNIK — Z — MPOMINNKI l)\KVI Na današnji dan je bil leta 1864 rojen Aleksander T, Groča-mnov. ruski skladatelj. 1 wUt Danes, TOHEK «. oktobf* Krizanti Ltone o» Sonce vzide ob 6.34 m , liMM 17.05. Dolžina dneva 24 00. vzide ob 13.59 hi z^fi0^ktobra Jutri, SREDA 26 okw i Evarist. Vrani'Ca__^^ I Liberalci prekinili sodelovanje v tržaški štiristranski koaliciji Vzrok je uvodni članek prof. R. Romana v zadnji številki «La Prora>; Na svoji sinočnji seji je vodstvo tržaške federacije Italijanske liberalne stranke (PLI) sprejelo nadvse važen sklep, ki ga Je — kot smo zvedeli — sporočilo v posebnem komunikeju. V tem komunikeju je rečeno, da tržaška federacija PLI prekinja svoje sodelovanje v štiristranski koaliciji, ki je že toliko let na oblasti v tržaškem občinskem svetu in v vseh ostalih lokalnih oblastvenih organih. Kot vzrok ukrepa navaja komunike uvodni članek v zadnji številki uradnega glasila tržaške federacije Krščanske demokracije iiLa Prora« pod naslovom »Nedotakljivi«, katerega vsebino smo na tem mestu v nedeljski številki objavili. Kot se čitatelji spominjajo, je v tem članku politični tajnik KD prof. n. Homano, za katerega se trdi, da Je članek napisal, ostro kritiziral sedanjega predsednika in predsedstvo trgovinske zbornice. Prekinitev sodelovanja Je — kot pravi komunike — le trenuten ukrep v pričakovanju nadaljnjih sklepov kompetent nih organov tržaške federacije PLI, do katerih bo verjetno prišlo ze danes. Pri izdajanju propustnic v Kopru hitrejši kot v Trstu Po podatkih, ki so jih dale na razpolago jugoslovanske oblasti, Je bil poiožaj v zvezi z izdajanjem propustnic za prehod v obmejna področja do vključno dne 23. oktobra naslednji: Jugoslovanske oblasti so v koprskem okraju odobrile in poslale v vidiranje italijanskim oblastem ».712 propustnic domačega prebivalstva. Od tega so italijanske oblasti vrnile 5.433 propustnic ali 62 odst. V istem razdobju so italijanske oblasti v Trstu poslale Jugoslovanskim oblastem v Koper v vidiranje 15.151 propustnic za prebivalce Trsta in okolice, od katerih so jugoslovanske oblasti vidirale in vrnile 12.806 propustnic, kar pomeni 84, odst. vseh prejetih prošenj. Ce upoštevamo, pravi nadalje koprsko poročilo, da Je v koprskem okraju približno 20.000 ljudi, ki pridejo v poštev za propustnice, medte.n ko Jih je na Tržaškem okoli 100.000, tedaj Je kaj lahko ugotoviti, da je na Koprskem doslej že 43 odst. upravičencev v posesti propustnic, medtem ko Je v Trstu dobilo propustnice le 13 odst. upravičencev. — Odlok predsednika republike št. 876 z dne ,7. oktobra 1955, ki spreminja tarifo cen za nadrobno prodajo glede nekaterih vrst kuhinjske soli; — Odlok predsednika republike št. 766 z dne 30. junija 1955 o decentralizaciji službe ministrstova za javno šolstvo; prenesejo se v pristojno uradovanje na rektorje univerz, ravnatelje višjih šol in šolske nadzornike številni ukrepi, ki se tičejo asistentov in rednih rektorjev visokih šol ter vodstvenega in učnega osebja srednjih šol. — Z nadaljnjim odlokom je vladni generalni komisar spremenil ukaz ZVU št. 80 z dne 17. 5. 1951, ki se tiče določil za posojila srednjim in malim podjetjem. Po tej spremembi je predložiti prošnje za posojila posebnemu oddelku za posojila pri «Banca Nazionale del Lavoro«, rešuje jih pa ko- generalni komisar in ki jo sestavljajo po en predstavnik sledečih ustanov: Banca Nazionale del Lavoro, ravnateljstvo za državni zaklad, ravnateljstva za proračun in finance, ravnateljstvo za industrijo in trgovino, Centra za gospodarski razvoj, in dva predstavnika za kategoriji malih in srednjih industrijskih podjetij. Angleški poslanec v Trstu Po enomesečnem bivanju v Jugoslaviji je včeraj prispel v Trst Mr. M. Philips Priče, poslanec v angleškem parlamentu. Med svojim kratkim bivanjem v našem mestu si je ogledal pristaniške in ladje-delniške naprave ter področje industrijskega pristanišča; prikazani so mu bili glavni ______________ ____ _ obrisi tržaškega političnega in misija" ki jo imenuje vladni j gospodarskega življenja. DISKRIMINACIJE V RAFINERIJI ESSO STANDARD Samo 2 delavcema izplačali predujem na bodoče poviške Delavca sla edina člana delodajalskega združenja delavcev - Prolesl tovarniškega odbora in sindikata V rafineriji Esso Standard so dvema delavcema, edinima članoma delodajalskega ždvu-ženja delavcev izplačali 41.000 lir predujma na bodoče poviške. Hkrati so se razširili v podjetju glasovi, da bi izplačali ta predujem vsem delavcem, če bi se vpisali v omenjeno združenje. Gre torej za diskriminacijo in izsiljevanje. ker velja za vse delavce ista delovna pogodba. Pri tem je treba upoštevati, da se Esso Standard najbolj upira sklenitvi nove pogodb" za petrolejsko stroko. To še bolj prozorno dokazuje, da hoče vodstvo tega podjetja doseči s pritiskom, da bi se čim. več delavcev vpisalo v delodajalski sindikat. Danes bodo člani tovarniškega odbora smeri Delavske zveze formalno zahtevali od ravnateljstva rafinerije, naj izplača vsem delavcem predujem 44.000 lir na bodoče poviške ne glede na sindikalno pripadnost, kar je popolnoma upravičeno in logično, saj ne morejo veljati za razne delavce različni pogoji. Sindikat petrolejskih delavcev Delavske zveze je že zahteval sklicanje sestanka predstavnikov podjetja in delavcev na Zvezi industrijcev, da bi obravnavali to vprašanje. Z NEDELJSKE KONFERENCE STANOVANJSKIH UPRAVIČENČEV Bodoče rušenje starega mesta in problemi dosedanjih prebivalcev na volilvah v konopljarni Včeraj so bile v Tržaški konopljarni volitve tovarniškega odbora. Izvoljenih je bilo pet predstavnikov. Od teh je dobila Delavska zveza med delavci, Delavska zbornica pa 2 med delavci in 1 med uradniki. Delavska zbornica je dobila vseh 16 glasov uradnikov. Med delavci je dobila Delavska zveza 454 glasov, to je 57,68 odst., Delavska zbornica pa 333 glasov, to je 42,31 odst. Našteli so tudi 47 praznih glasovnic, za katere menijo, da so jih oddali misini. Ugotovljeno je, da boleha za tuberkulozo največ ljudi iz starega mesta, kjer živi stotine družin v obupnih higienskih razmerah Zaključek kongresa starih delavcev V nedeljo dopoldne se je v mali dvorani gledališča V nedeljo dopoldne je bila v veliki dvorani trgovinske zbornice konferenca «Združe-nja stanovanjskih upravičencev«, na kateri je tajnik združenja Artemio 0’Agosto govoril o mestnem regulacijskem načrtu in o rušenju ter zidanju stanovanjskih hiš v starem mestu. Govornik je predvsem poudaril vprašanje rušenja starih nehigienskih stanovanjskih hiš v starem mestu, kjer živi na stotine družin v obupnih razmerah. V zvezi s tem je govoril o italijanskem zakonu, ki določa posebne denarne olajšave za zidanje novih stanovanj za ljudi, ki živijo v neprimernih stanovanjih. Ta zakon pa ni bil še iaztegnjen na naše področje Znano pa je, da je podžupan Visintin že sporočil, da bodo v okviru tega žakona dotmi 400 milijonov lir, ki jih bodo porabili za rušenje starega mesta in za zidanje novih stanovanj za družine, ki jim bodo porušili sedanja stara stanovanja. Na osnovi omenjenega zakona se sklad za zidanje teh stanovanj ustvarja z državno podporo, s posojili pri posebni hranilnici in posojilnici (Cassa depositi e prestiti), z izkupičkom pro- daje zemljišč, kjer so bile stare hiše porušene, z občinskimi pristojbinami na zgradbe in z drugimi občinskimi sredstvi. Za izvedbo teh del pa zakon določa posebno občinsko komisijo, v kateri morajo biti zastopani tudi predstavniki opozicijskih skupin v občinskem svetu in predstavniki družin, ki nimajo stanovanja. Stanovanjsko vprašanje v našem mestu predstavlja So vedno eno najbolj bolečih rim. Poleg tisočerih družin, ki nimajo stanovanja, oziroma ki živijo v stanovanju z drugimi družinami, v kleteh, v podstrešjih brez oken itd., Je v Trstu pereče tudi vprašanje starega mesta. V starem mestu so stanovanjske razmere tako obupne, da si jih človek ne more niti predstavljati. Na stotine in stotine družin živi v stanovanjih brez vode, plina in celo brez električnega toka. Mnogo je družin, ki živijo v enem samem malem prostoru, v starih stavbah polnih mrčesa pa imajo za 20 in tudi več družin po eno samo stranišče brez vode. V teh stanovanjih m v ozkih zatohlih ulicah se najbolj širijo razne nalez- V NEDELJO ZOPET VRSTA PROMETNIH NESREČ »Verdi« končal kongres Nacionalnega združenja starih delavcev. O delovanju združenja je podal poročilo njegov tajnik Maldarellt, ki je nakazal tudi smernice za bodočo dejavnost. Temu poročilu je sledila diskusija, v katero so posegli številni udeleženci kongresa. Med njimi je inž. Pignone, ravnatelj podjetja »Navalmeccanica« iz Neaplja, poudaril, da je treba prebroditi nasprotje med delom ’.n kapitalom češ da je to n-V derno gledanje na socialne od. nose. Najbrž je pri tem pozabil, da je na ta način navidezno reševal nepremostljiva nasprotja že fašizem s kor-porativističnimi teorijami. Pred koncem kongresa je povzel zaključke diskusije senator Rubinacci, ki je že spregovoril dvakrat v soboto, in sicer dopoldne in popoldne. Ponovil je, da so stari uslužbenci cvet delovnih ljudi, ki zato nekako predstavljajo najvišje vrednote. Tudi Rubinacci je predvsem poudarjal, da je možen socialni napredek izključno s sodelovanjem delavcev in uslužbencev ter delodajalcev. PO TRČENJU V AVTO motorist podlegel poškodbam motorist dobil Nesreča se je zgodila v Ul Flavia, medlem ko je drugi m hude poškodbe v bliž ni kamnoloma Faccanoni, kjer je trčil v tovornik Tudi preteklo nedeljo je bilo več prometnih nesreč in od teh se je ena končala s smrtjo komaj 20-letnega Marina Mercandela iz Cerejev pri Miljah. Mladenič se je namreč okoli 23.30 vračal s svojim motorjem proti domu, a komaj je privozil do Ul. Flavia, je s precejšnjo silo trčil v avto, s katerim je 40-letni mesar Carlo Godina iz Ul Soncini hotel zaviti proti ’ Skednju. Mercandela je sunek vrgel z vozila na tla, kjer je negiben obležal v mlaki krvi. Zdravnik Rdečega križa, ki je prišel na mesto, je ugotovil le, da je stanje mladeniča izredno resno, zaradi česar so Mercandela hitro spravili v nosilnico in ga nato z avtom z vso hitrostjo odpeljali proti bolnišnici. Zal pa mladenič že med potjo sti privozil neki motorist. Tega se je seveda ustrašila in se ustavila sredi ceste ter ni vedela kaj storiti. Preplašena je stopila korak naprej in nato nekaj korakov nazaj ter s tem zbegala 43-let-nega Luigija Gellija iz Ul Cistemone, ki ni mogel pre prečiti trčenja v žensko. Tako ženska kot on sta padla na tla in medtem ko se je Gelli dvignil brez poškodb so morali Bernuzzijevo odpeljati v bolnišnico, kjer so jo zaradi lobanjskih poškodb pridržali na I. kirurškem oddelku. Ce ne bo komplikacij bo ženske okrevala že v 20 dneh. ljive bolezni in predvsem tuberkuloza, ki žanje med otroci, mladino in starejšimi osebami velike žrtve. Ugotovljeno je, da je največ tuberkuloznih bolnikov med družinami, ki stanujejo v starem mestu in drugih neprimernih stanovanjskih hišah. Vse to predstavlja poleg vprašanja stanovanj tudi vprašanje ljudskega zdravja. Na konferenci je bilo prisotnih največ ljudi, ki stanu jejo v starem mestu. Konferenca jih je še posebno zanimala, ker je bilo na dnevnem redu vprašanje njihovega obupnega stanovanjskega in higienskega položaja. Zato so tudi nekateri prikazali raz, mere, v katerih živijo, ki so resnično nečloveške. Toda z rušenjem starega mesta se postavlja tudi vprašanje, 'kje zidati nova stanovanja za I ljudi. Med razpravo se je oglasila tudi neka prizadeta žena, ki je dejala, da mora oblast upoštevati tudi to, da je med njimi mnogo takih, ki čistijo stanovanja in urade. S tem delom sl žene služijo’ kruh zase in mnogokrat tudi za celo družino če so mož ali otroci brez dela. «Ce nam zgradijo stanovanja nekje v Zavljah ali pa visoko nad Sv. Ivanom, se nam bodo stroški za prevoze in drugo mnogo povečali, kar se nam bo mnogo poznalo pri naših nizkih prejemkih. Isto velja za naše može, delavce«, je zaključila. Tudi to vprašanje je zelo važno. Res je, da mora občinska uprava skrbeti, da bo od razpoložljivih zemljišč v starem mestu dobila čim več denarja, da s tem lahko nadaljuje sanacijo tega n**1': gienskega dela mesta. Hkrati pa mora občinska uprava upo. števati tudi gornje pripombe ki imajo svojo vrednost in poskrbeti, da bi nova stanovanja za družine iz starega nic sta sezidala vsaj v bližnjem predmestju. V kratkem bodo volili tovarniška odbora v podjetjih Veneziani in Schromek, Pri hodnji ponedeljek pa bodo volili sindikalne zaupnike v kamnolomih Marangon, Monte-catini in SMAT v Nabrežini. Seslanek odbora upokojencev na sedežu Delavske zveze Kap ga je zadela Nove odločbe vladnega gen. komisarja Uradni vestnik vladnega generalnega komisariata št. 30. ki je izšel 22. t. m., prinaša besedilo raznih odlokov dr. Palamare, ki raztegujejo na Tržaško ozemlje sledeče zakonske ukrepe, ki so že v veljavi v italijanski republiki: — Namestniški zakonodajni odlok št. 302 z dne 23. 10. 1944 o reviziji poklicnih seznamov časnikarjev; po tem odloku »e vodstvo poklicnih seznamov časnikarjev in disciplinski red članov prenesejo na enotno komisijo s sedežem v Rimu kateri se odkažejo tudi naloge, za katere so dolžni skrbeti organi, obenem začnejo na Tržaškem ozemlju znova veljati predpisi kr. odloka št. 384 z dne 26. 2. 1928; — Ministrski odlok z dne 18. 7. 1955, ,s katerim se odpise davek na proizvodnjo od sladkorja za sladoled, namenjen za izvoz; — Ministrski odlok z dne 24. 9. 1955, s katerim se določa naj. višja dopustna vsebina nečistih primesi v žganjih; — Zakonski odloki st. 873 874 in 875 z dne 6. 10. 195o s katerim se uvede nova erar-na davščina od metanovega plina in določijo spremembe pri davku na proizvodnjo od mazilnih mineralnih olj in pri irošarinskem davku od kave1 je podlegel poškodbam. Kmalu zatem so se morali zateči v bolnišnico tudi Godina, njegova žena in njun sin, ki so se pri trčenju ranili, vendar so jih po nudeni zdravniški pomoči odslovili. Kake dve uri prej pa se je dogodila huda prometna nesreča v bližini kamnolom Faccanoni. Takrat se je namreč vračal proti mestu s svojim motorjem 43-letni Stanislav Kosmina iz Ul. Canova, ki je hotel prehiteti pred njim vozeči tovornik. Mož pa je slabo preračunal razdaljo, pri čemer je s precejšnjo silo trčil v zadnji del vozila in se zvrnil na tla. Kosmino, ki so ga z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico, so morali zaradi globoke rane na glavi in poškodb na čeljustih ter verjetnega prebitja lobanje pridržati na II. kirurškem oddelku, kjer so si zdravniki zaradi njegovega resnega stanja pridržali prognozo. Okoli 15. ure so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnica truplo pokojnega 59-letne-ga težaka Antona Starca s Trga stare mitnice, katerega je okoli 14.40 v gostilni «Ex Ussaro« v Ul. Carducci zadela srčna kap. Opekel se je Prijavljena sodišču V noči med nedeljo in po-nedeljkom sta dva nočna čur vaja na rednem obhodu opazila v pasaži Rossoni na Korzu dva mladeniča, ki sta se sumljivo ovirala okoli majhnega izložbenega okna, pritrjenega na enega izmed stebrov. Seveda sta se nočna čuvaja približala neznancema, a tadva sta nemudom dvignila pete in izginila. Drugega ni kazalo kot telefonsko poklicati policijske agente, še posebno ker jima je bilo takoj jasno, da sta mladeniča ukradla iz izložbe dva električna aparata za britje «Reminghton». Policijski agenti, ki so našli okno odprto, so hitro pregledali okolico in že po kratkem iskanju se jim je posrečilo ustaviti dva sumljiva neznanca, od katerih je eden, ko je o-pazil nevarnost, odvrgel aparat, medtem ko je drugi nadaljeval pot z rokami v žepu, kjer je imel drugi ukradeni Večina Delavske zveze olilve tovarniških odborov SKUPŠČINA POMORŠČAKOV FILM V »HOSSHTTU Izvolitev začasnega odbora tržaškega odseka te organizacije Začasni sedež FILM bo v prostorih Delavske zveze v Ul. Zonta 2 Začasni odbor tržaškega od. seka FILM (Italijanske zveze pomorščakov) nam je poslal sporočilo, v katerem pravi, da je bila v nedeljo 23. t. m. ob udeležbi nacionalnega svetnika FILM Čira Bo-glionija, tajnika beneškega odseka, v mali dvorani gledališča Rpssetti v Trstu izredna skupščina pomorščakov. Na skupščini so po izčrpnem poročilu Cira Boglionija in živahni diskusiji številnih u-deležencev izvolili začasni odbor 9 pomorščakov, ki bo ukrenil vse potrebno, da se obnovi sindikalna dejavnost tržaškega odseka FILM. Ta sklep je bil potreben zaradi odstopa kap. Mathiona, dosedanjega tajnika, in njegovega prestopa v drugo organizacijo, ki bi hotela nadomestiti FILM s tem, da bi odcepila osebje plovnih družb PIN (družb prvenstvenega državnega interesa) od osebja ostalih družb, kar bi bilo v škodo splošnih in posebnih interesov vseh italijanskih pomorščakov. V imenu FILM je nacionalni svetnik Ciro Boglioni sporočil tržaškim pomorščakom da so bile kap. Mathionu odvzete vse funkcije ter jih pozval, naj se še bolj strnejo okoli stare in slavne organizacije italijanskih pomorščakov, da se tudi v Trstu kot v drugih mestih preprečijo vsi razbijaški poskusi. Tržaški odsek FILM, ki je ostal brez sedeža, si je po posredovanju začasnega odbo-pridobil začasno prostore pri EL . 1 • ____: T Tl O zaradi peska na cesti Sesljan — Cerovlje zvrnila na tla. Ker sta se nekoliko ranila, sta se morala kasneje zateči z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so jima zdravniki nudili vso potrebno pomoč in ju zato odslovili. Njune poškodbe niso nevarne, vendar se bosta morala obadva zdravniki kakih 7 dni v domači oskrbi. Koncert v US1S V sredo ob 18.30 bo v prostorih kulturnega centra USIS v Ul. Galatti I, drugi koncert reproducirane glasbe. Na sporedu je zanimiva zbirka ameriških pesmi ter skladb R. Schumanna in Wagnerja. Spored je sestavljen s sodelovanjem poslušalcev, ki lahko izrazijo svoje želje. Na razpolago občinstvu je tudi zbirka gramofonskih plošč. Vstop je prost. Namen teh prireditev je seznaniti širšo javnost z glasbeno folkloro ZDA in z deli sodobnih skladateljev in glasbenikov. • * * Jutri ob 16.30 se na sedežu Delavske zveze v Ul. Zonta št. 2 sestane razširjeni odbor upokojencev. * * • Delavska zveza poziva vse tiste upokojence, ki hočejo urediti vprašanje bolniškega zavarovanja, naj se zglase v njenih uradih med uradnimi urami, ki so vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 15-30 do 19.30. Maturanti na lrq. akademiji V jesenskem roku so opra vili usposoblienostni izpit no državni trgovski akademiji v Trstu naslednji dijaki: Bogateč Adrijan, Carli Mn rijan, Cibiz Karel, Ciuch Dorina, Guštin Ema, Košuta Vera Margon Luisa, Sedmach Emil, Stocca Emil, Štolfa Nikolaja. Sturman Nevia in Tomšič Karel. Delavski zvezi v Ul. Zonta 2. Zato se pomorščaki lahko obračajo na ta naslov, kjer jim bodo člani začasnega odbora na razpolago za reševanje vseh zadev. Razstava modelov ameriških ladij, ki je v prostorih kulturnega centra USIS v Ul. Galatti 1, bo odprta 27. t. m. od 10. do 13. ure in od 16. do 19,30 ure. Na razstavi so modeli jadrnic in ladij od Kolumbovih časov do modernih prekooceanskih ladij. Razstavo izpolnjujejo slikarska dela dr. Klodiča. V četrtek seja občinskega sveta v Dolini V četrtek bo seja dolinskega občinskega sveta- Na dnevnem redu je med drugim izvolitev članov občinske volilne komisije, prodaja občinskega zemljišča Ustanovi industrijskega pristanišča, imenovanje pregledovalcev raču nov, odobritev obračuna za leti 1952 in 1953. Na tajni seji bodo razpravljali o oddaji ob. činskega kamnoloma v, Bo ljuncu v najem podjetju SELEC. Z motorja sta padla V nedeljo pozno ponoči sta se 20-letni Viktor Peric in 33-letni Josip Pahor, oba iz Medje vasi, vračala s skuterjem proti domu, ko sta se IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Oproščena skupina oseb obtoženih prevare na račun INPS Ker pa ni bilo otipljivih dokazov, ki bi dovolj utemeljili obtožbo, je sodišče vse obtožence oprostilo Pretekli teden se j« na sodišču začela razprava, na kateri je bil eden izmed obtožencev obtožen prevare v škodo tržaške podružnice zavoda za socialno zavarovanje (INPS), ostalih 6 oseb pa se je moralo zagovarjati zaradi sodelovanja pri golju- Da nekaj ni v redu s 77-let-nim upokojencem Riccardom Kaiserjem se je sredi 1951. leta zavedel neki funkcionar zavoda, ki se mu je zdelo čudno, da je bilo prijavljenih kot zaposlenih pri upokojencu kar pet ali šest hišnih pomočnic in služabnikov. Zadevo so izročili v nadaljnji postopek inšpektoratu za dem. katerega nadzornik je večkrat odšel v Kaiserjevo stanovanje, pa ni našel nikoli nikogar doma. Kaiser je sicer povedal, da mu prijavljene osebe, za katere je plačeval tudi dajatve zavodu za socialno zavarovanje, prihajajo na delo Proti večeru so z zasebnim avtom pripeljali v bolnišnico | aparat. Seveda so ju kljub dva in pol letnega Marjana poskusu bega ujeli in ju od-Strajna iz Mačkovelj št. 58, peijan na poveljstvo, kjer so katerega so morali zaradi o-peklin II. stopnje na obrazu in nogah pridržati na dermatološkem oddelku. Njegova mati, ki ga je spremila v bolnišnico, je zdravnikom izjavila, da je otrok že ob 7.30 zjutraj prevrnil v kuhinji majhen lonec z vrelim mlekom in se^ z njim oparil. Ce ne bej hujšega, bo mali Strajn okreval v 15 dneh. Po stopn cab je padel ju identificirali za 21-letne-ga Claudia Naeglaina s Trga Foraggi, in 19-letnega Bruna Turca iz Sonninovega drevoreda. Oba so poslali v koronejske zapore in ju prijavili sodišču. po nekaj ur dnevno in da^raz- Motorist trčil v žensko Ce bi 67-letna Berti Rauber por. Bernuzzi iz Miramarske-ga drevoreda včeraj okoli 9. ure zjutraj mirno nadaljevala hojo preko Ul. Tor S. bi danes prav gotovo ne bi bila v bolnišnici. Toda zenska je stopila s pločnika in ko je napravila nekaj kora- kov, je opazila, da je po ce- Zaradi globoke rane na tilniku so včeraj okoli pol dveh popoldne sprejeli na I-kirurškem oddelku, kjer menijo, da bo okreval v 20 dnen. komaj 6-letnega Raffaela Cal-lia iz Silosa na Trgu Liber-ta, katerega mati je izjavila, da se je fant ranil med padcem. Zenska je povedala, da je njen otrok med hojo po stopnicah padel, pri čemer je zdrsnil do konca stopnic in se večkrat z glavo udaril po robovih. Z zidarskega odra na tla Včeraj malo pred 10. uro zjutraj je 19-letni Bruno Su-man iz Ul. Farneto med delom pri gradnji neke stavbe v žaveljskem industrijskem pristanišču padel s štirih metrov visokega zidarskega odra in obležal na tleh. Njegovi delovni tovariši so mu priskočili na pomoč in istočasno obvestili o zadevi bolničarje Rdečega križa, ki so prišli z rešilnim avtom po ranjenca in ga odpeljali naravnost v bolnišnico. Tu pa, ker so mu ugotovili razen prask >n ran na bradi in rokah tudi zlom leve noge, so ga pridržali na ortopedskem oddelku, kjer bo moral ostati kakih 20 dni. dirajo stare odeje, iz katerih zbirajo bombaž, ki Sa morajo nato česati. . Izgovor se preiskovalnim organom ni zdel verjeten, zaradi česar so ga prijavili sodišču z obtožbo, da je zavestno prevaral zavod, ki je nato izplačal 66-letnemu Josipu Zobcu iz Videmske ulice, 58-letni Terezi Kolar poj; Villata iz Ul. Moreri, 49-letni Paoli Stefani por. Cecchini s Korza, 57-letni Antoniji Valente vd. Mušico iz Ul. Do nota, 60-letni Anni Bellezzn por. Fumarola iz Ul. Giulian in 49-letni Mariji Caprio por D'Oronzo iz U.l. Crocefisso razne vsote' ki v nobenem primeru niso presegle lUU.uuu lir. Pred sodiščem je Kaiser izpovedal, da je delal za nekega Bruna Quarantotta, ki s je preselil v Kanado, la je bombaž prodajal raznim livarnam pohištva v Furlaniji, njemu pa je plačeval približno 1.500 lir za vsako rano odejo. O zadevi bi mo rala vedeti tudi hišnica v ruši, kjer stanuje Kaiser ini rta bi jo zaslišali, so odložil razpravo na včeraj zjutraj, k ženska potrdila, da se je GLASBENA MATICA TRST V četrtek 27. t. m. ob 20.30 v dvorani stadiona « PRVI MAJ » javna produkcija gojencev Glasbene šole s sodelovanjem gojencev Srednje glasbene šole in šole «Center» iz. Ljubljane Nastopajo gojenci oddelkov za solo petje, kla-viei violino, čelo, flavto, oboo in klarinet ter šolski orkester. Priplfelji mladine vljudno vabljeni. GLASBENA MATICA TRST V soboto 29. in v nedeljo 30. t. m. ob 20.30 uri v dvorani na stadionu »Prvi maj» Strada di Guardiella 7 večer narodnih pesmi Sodelujejo: Operni kvintet »Niko Štritofu, duet »Bogdana Stritar«, Tone Kozlevčar, harmonikar Avgust Stanko, recitira Janez Rohaček Vabila dobite v petek in soboto v Ul. Roma 15, telefon 31-119, od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, v nedeljo od U.do 13. ter eno uro pred pričetkom koncerta. V nedeljo 30. t. m. ob 16. uri v kino dvorani v NABREŽINI večer narodnih pesmi z istim sporedom 17.20 Eduard Lalo: T» I forala op. 21'-1B?>h Glasbeni^ I masa Manna; 18.20 Gi Gnf 19.15 Šport: 20.00 ^ KADARKOLI se vam zdi, in ne samo v začetku meseca, se lahko naročite na PRIMORSKI DNEVNIK. Dovolj, da telefonirate na št. 37338, ali da izročite vaš naslov našemu raznašalcu. K I N O Encelsior. 15.00: »Orli v neskončnosti«, J, Stewa-rt, J. Allyson Feolce. 15.00. «zena z reke«, So-phia Loren. Nazionale. 16.00: »Gospodar sem iaz«, Paolo Stoppa, M. Bru. Fn-jurammatico. lu.Ou: turski upornik«, Rock Hudson. Barbara Rush. Supercineuia. Zaprto zaradi ob- 16.00: «Operaclja Ljudska prosveta Prosvetno društvo »S. Škamperle« obvešča, da je zaradi tehničnih ovir VIII. redni občmzDor odložen. Novi datum občnega zbora bo pravočasno najavljen. Prosvetno društvo nlvan Cankar* obvešča svoje člane in prijatelje. da ta teden ne po na razpolaeo televizija danes in v četrtek. V ostalih dneh bo vsak večer, v soboto pa tudi popoldne ob priliki športne tekme. -----------------o----------—------- on Mal do danes ROJSTVA, SMRTI »N POROKE Dne 23. in 24. oktobra 1955 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 10 oseb, [»rok pa je bilo .7. večkrat sprla s starim upo- kojencem. predvsem zato, ker so ji ljudje, in teh m bilo malo, ki so prihajali m od- hajali iz stavbe, mazali stopnišče tudi z bombažem in prahom. Med preteklo razpravo so zaslišali tudi funkcionarja zavoda za socialno zavarovanje je osvetlil nekatere točke Uradnik je potrdil, da je Kai. ser plačeval pristojbine, toda za kategorijo hišnih pomočnic, ki so manjše kot za delavce, medtem ko je pokojnina dejansko ista. Na vsak način ni Kaiser, vsaj po izjavi priče sodeč, na).;i vil zavodu velilfe škode. z-e-lo verjetno je tu šlo za ponovno pridobitev pravice do pokojnine. Znano je namreč, da osebe, ki za dobo petih let ne plačajo pristojbin, izgube vsako pravico, katero pa si pridobe pod edinim pogojem, da zopet najdejo zaposlitev. In to zaposlitev so si osebe, ki so bile pred dolgimi leti odpuščene iz tobačne tovarne, dobile in si s plačevanjem pristojbin ponovno priborile pravico do toliko zaželene pokojnine. Nenavadno pa je. kakor je omenil odvetnik obtožencev, da je zavod v nasprotju s prakso tokrat vse prijavil sodišču. Po dosedanji praksi se vsaka kršitev konča namreč plačevanjem razlike in z morebitno globo. Sicer je tudi razumljivo vprašanje, ki ga je postavil drugi zagovornik, češ zakaj se je zavod spravil tako resno na te reveže, namesto da bi bolje in strože nadzoroval indu-»trijce. Praktično pa se ne ve niti proti kateremu členu pravilnika ali zakona o zavarovanju so se obtoženci pregrešili. Uradnik INPS je sicer pred sodiščem omenil kršitev nekega zakona iz 1952. leta. a to ne more priti v poštev ker so zadevo odkrili sredi 1951. leta, to je še pred izidom novega zakona. Zadeva je bila precej zamotana, vendar dokazov nameravani prevari ni bilo zaradi česar je sam tožilec zahteval njihovo oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov kar je sodišče tudi sprejelo preds.: Gnezda, tož.: De Franco, zapisn.: Magliacca obramba; odv. Antonini Poilucct. POROČILI SO SE: fotograf Angelo Vigolo in gospodinja Maria Vitozzi, uradni K Pascjuale Marolia 1U gospodinja FortumJta Romano, publicist Duilio Susmel in gospodinja Nadda Dragogna, uradnik Paoio DeMli-ppi in uradnica Tatiana Vincenzi, elektrotehnik Bruno Pugnetti in trgov ka Lea Curzolo. mehanik Renato Furlan in gospodinja Gt&ella An-tonini, šofer Alberto Zangrilli In prodajalka Antonietta Voci, poštar Lucian« Picchieri tn šivilja Giovanua Bidoli, uradnik Stelio Perotti in uradnica Ana Mari la Taučer. delavec Egldlo Melucci in šivilia Calerina Graniero, učitelj Giova-nni Sclancalcpore m bolničarka Mansa Pacorini. delavec Emanuele Visintin in gospodinja Leda Gandusio, mizar Stelio Tomizza In gospodinja Maria Morgan, uradnik Marcello Grili in inštalater nlca Maria Iustini, varilec Lu-ciano Orlando in prodajalka Miranda Vivien, uradnik Bruno Mariantoni in šivilja Giuseppina Messaglio. UMRLI SO: 66-letni Josip Ze-dovrvlč, 70-letn-a Štefanija Visič vd. Turti. 66-letna Marija Volk, 78-letni Antonio Ferlesch, 6l-let-ni Armando Camuffo. 65-letni Lulgi Pava-n ,68-letni Vincenzo Stocovaz, 66-letni Dante Moro, 42-letni Massimo Noferi, 73-letna Ivana Daneu por. Starc. nove. Arcobaleno. Wa)kira». Astra Rojan. 16.00; «36 ur skrivnosti«, Dan Dure.va, T. Albin Capnol. lb.uu; «Hocem biti tvoja«. Ava Gardner, K, Mu-tchum Cristalio. 15.00: »Marceliino pa-u y vino«. Pablito Calvo. Grattaclelo. ]6.00: «Zadnjih 5 mi nut«, Vittorio De Sica. Linda Darnell, Peppino De Filippo. Alabarda. 16.uo: »Obupno slovo«, Massimo Girotti, Lisa Bourdin Artston. 16.00: «Luizianski kralj« Bob Hope in Vera Zerin-a. Armonia. 15.00: «Lepa je ljubezen«, Vera EUen. Aurora. 16.00: «r rou-Frou«, D. Ro. lin, G. Cervi. Garibaldi. 16.00; »Tiho... streljajo« E. Constanti-ne, Ideale, ib.00: «Med dvema ljubeznima«. Grec-r Garson. Im pero. 16.00: »Kardinal Lam-bertini«, Nadla Gray, G. Cervi Italia. 16.00: »Razsvečeni duhovnik«. Pit-rre Fresnay. S. Marco. 16.00: «Montecristovo maščevanje«, Jean Marais, Amanda. Kino ob morju. Zaprto. Moderno. 16.00: «Sijajni plen« Robert Mitchum, M. Monroe. Savona. 15.30: «Otok uživanja« Don Taylor in Elsa Lane aster Viale. 16.00: «Veseli potepuhi«, Stan Laurel In Oliver Hardy. Vittorio Veneto. 16.00: »Legenda o ognjenem strelcu«. Burt Lan. caster, Virginia Mayo. Azzurro. I6.0u: «Okno na dvorišče«, James Stevvart, G. Kellv. Belvedere. 16.00: «Megla v Ro-kavskem prelivu«, E. Wllliams i-n F. Lamas. Marconi. 16.00: «Vellko srečanje«. Alex Nicol Massimo. 16.00: «Cloveška zver«, Glenn Ford, Gloria Grahame. Mladoletnim prepovedano. Novo cine. 16.00: «Mogambo», C. Gable, Ava Gardner. Odton. 16.00: «Zdravnlk norcev«, Torb. Radio. 16.00: «Maria Antolneta«. Tyrone Povver. Norma Shearer, Venezia. 15.30: aSmrtna dirka«. Skedenj. 18.00: «Bengalski za- klad«. Kino na Opčinah. 18.00: »Nasilje na' jezeru«. ga, ChopiniJ. A-g-j&fjJ manmova: 20.30 Evrio^ bal d Gluck: Orfej w ~—-n „ 1 H«ian lih’. 21.•»v Parli Jfou opera v 3 dejanjih: " j-sba. glasba: 22.00 Plesna S m i, o v «■: * 3 ■’ * 327.1 m. 202.1 n«. 2!j0 1.1» Poročila °b J,9o'o0 22.00. 13.00, 15.00. 17.00, l000' ||ji 11.00 Radijski koltf,a5ii jspodtn jsk i nasvrt Haydn: Simfonija v », lordska«; 12.00 K' rodnih pesmi; nasveti: 12.40 G igre; M, Musorgšk; : Pe« * » iz opere Hovatišči-na, 'J-vedr^jj -m. lodiie za prijetno - )uS 14.35 Želeli ste 15.15 Zabavna glasna. Kazinii<; trinki iz literature - it# .j Brandvs: Gospod S p' . K del: 15.45 Lepe j;#,} V svetu opernih Jhe' |1 Zunanje-političnl telit F Smidt: Atiagio iz * vi0)« , klavir, klarinet, v ol a^|K: čelo; 18.30 Sport-m teOn ^B. Mali 8] asbetti mozaik. ^ 20.30 man-n: Pot osmih epi,! M de Falla: Trirog' 17.30 Za fene: $1 20.45 Film «Proti Troje umetnosti. Pre?Jfh|te«w' ka-rstvu. kiparstvu ut 22.50 Vesti. TRS Ul. sv Fran- čiška 20/11L tel. 37-338 sprejema ln< serate. mal» oglase, osmrtnic* od 8. do 12.30 tn »i 18. ur«. ZOBOZDRAVL-j, AMBl 'I - ATO” gjjj Dr. A. M. San. zobozdravnik-kd |tj(t Ustne in zobne “ zubne Pi°,e (jo 1 Sprejema od 1°- „ jf*' in od 15. do 'j' 43-I.I; Ulica Torrebianta .uCch (vogal z Ul. v tel. 37-H8 SALON GODI. jf FRIZER ZA DA^r NA K Skedenj, Ul. di Specialna trajna Diplomiran strok“aC )tj(( ., za barvanje Masaža ih,, H* '"Uu it»i, hib, 3 \ S' t: s 'It Ni PtV; , Pa "'Vii 0 I 'da, '«i, s c !»i b S “•it Si s s bv, % S s 5ž Izrežite oglas poseben moT« Zastopnik - UL. TBStal Tnlnfun ^ Vplinjači »DELL0 Verige »ELlOb" Ferodi za zavor« TOREK, 25. oktobra 1955 T It.* • 1'OS.AJA A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Kraji in ljudje; 12.10 Za vsakogar nekaj- 12.45 Kulturni obzornik; 12.55 Operna glasba; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Deilus: Koncert za violino in orkester: 18.24 Zabav- .... -------- na glasba; 18.40 Operne arije po- šivilja Licia Hrovatin,! je basist Jovan Antič; 19.00 Pa- Stelio Elalco in urad- ganinijevi capricci; 19-15 Radij- ska univerza; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Lahke melodije za orgle Hammond: 20.30 Lepe slovenske pesmi; 21.00 Janko Kersnik: »Ciklamen«, igra v 3 dei.; 22.30 Večerne melodije. • It c . «FREN-DO» Luči mCAHELLO* Kroglični ležaji m« Ventili in peresa •orje ,n P.a Nadomestni deR ^0|e> bor za motorni* ^ in skuterje Ti.cnel»n iiGEAT« in UGODNE ADRIA EX VREME VCEHAJ Najvišja temperatura 14,7. najnižja 10,6. ob 17. uri 11. Zračni tlak 1008,1 v porastu, burja 30 km na uro s sunki do 75 km na uro, vlaga 80 odst., padavin 7,4 mm, nebo pooblačeno, morje razburkano, temperatura morja 15,1. NOČNA SLUŽBA LEKARN Clpolla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea, Ul, Ginnastica 6: Alln Maddalena, Ul. dell’Istria 43; Plz-zul Cignola, Korzo 14; Croce Az-zurra, Ul. Commerciale 26; Ha-rabaglia v Barkovljah; Nicpli v Skednju. 11.30 Duo Ettore In Romano: 11,45 Komorna glasba; 18.00 Orkester Francesca Ferrarija; 18.30 Spored za otroke; 19.40 Igra G i anni Safred; 21.05 Orkester Guido Cergoli; 21.45 Simfonični koncert, dirigira S. Celibidache. K 4» I* •'! It Slovenska poročila: 6.30, /• 45 I.1.311. 14.30 19.30 lil 23.30 llrvalika poročila: vsak dan uh lil 2(1 Italijanska poročila: 6.15. 12.30 19 00 m 23.00 6.00 Jutranja glasba; 7.00 Koledar . vremenska napoved - napoved časa; 7.05 Glasba za dobro jutro; 7.30 Za naše žene; II.30 Melodije lz revij; 1145Ste-van Mokranjac: RukoveU - poit-zbo-r radia Beograd: 12.00 Ritmi in pesmi: 14.00 Od melodije do melodije: 14.40 Kulturno življenje na Primorskem; 14.50 Igrajo Instrumentalni narodni ansambli; Ul. Cicerone 4 Predstavništvo ‘ 0 Radensko jjj nf' Preskrba ,rS9^jilli 1,1 vadnih. turis'aoV — - nV tranzitnih v'fjlJtJ# za iZLE/f |l5,goV Prodaja vozm- za avtobuse. odbo«‘ Milano, dnevn ob 21 sre£f» Genova poneo- petek ob 2! tote ’ Como - Chia«°' j0 * četrtek, s°bot8 delja ob D Videm (Udjn^, odhodi ob 8:i°- dnevni Belluno, dnev ob 6.30 Treviso, dnevn ob 8.30 S* oib°' ,di 0d^' ,31 Uprava in člans^? >ri'' ražata globoko Lojzetu Starcu gubi drage ma tere- VELIKA IZBIRA IN PLAS A. PERTOT-FODEB TRST UL. GINNASTICA 22 Z NAŠO POSTREŽBO VAS BOMO ZAD OBIŠČITE NAS/ 5 95 oV0** j», to je človeka, ki si rečnega nepo- Že soudeleže- N.‘"»ovb ,Pod3etja. oziro-%k W ' kot na pr. Dr-2a t . 'a> Italijanska1 V ■ 'rtriIZ'’rn’ P°dJetje I- ^ fort, j..r?avni zavod za n ,rzavni zavod za ''le'e'ttr‘^na družba er'k je država že k v'h, v p0 raznih mini-^t)a°*^rrie? ater't’ kompeten-■L^dau9 omenjena pod- in s čim večjo valorizacijo podjetij, s čimer bo možno, med drugim, * laže izvajanje Maruyn Monroe in Joe Di Maggio gresta na premiero filma, Nujnost ustanovitve ministrstva državno soudeležbo v gospodarstvu ^Q®entarna komisija za industrijo in trgovino je ustrezni zakonski predlog že 0 in izdala o njem svoje poročilo s potrebnimi predlogi in pripombami '■tivj Predlog, ki pred-Uvj j. Ustanovitev ministr-“riavno soudeležbo v '“ttn I.!tvu 'n ki je bil pred- bil Or ‘»»t^mentu, je eno najbolj značil-#!ti,1 Pfi izvajanju delov-l,!li*°®rama ministrskega l M ikonski predlog je \7 ,yojo prvo fazo, ka-SrJ? Prebiti vsak zakon-•WPa,'>g’ preden pride Vj j atnent oziroma senat. zakonsk‘ predlog '*r#8 Posebna parlamen- '* trj0k°m‘sija za industrijo — Po podrobnem ‘itt,", ln Proučitvi je ome-N« T *s'ja podala svoje kh, ’ ki temelji na 8 toč- k patjloaka poročila omenje-*'5 „77 spadajo podjetja v! in ENI in pod rej kar zadeva reorganizacijo državne gospodarske soudeležbe, smatra parlamentarna komisija za industrijo in trgovino, da mora država tudi v bodoče težiti za tem, da se sedanje načelo avtonomije posameznih podjetij oziroma skupin podjetij utrdi in razširi, vendar tako, da se posamezne soudeležbe združijo v finančne družbe, ki naj se vključijo nato v IRI ali podobne u-stanove. Pri tem omenjena komisija poudarja, da država še nima primernih potrebnih izkušenj glede vodstva teh podjetij in da mora zato prevzeti vodstvo teh podjetij postopoma, tako kot s časom pridobiva potrebne izkušnje. Četrta točka predvideva u-stanovitev posebnega ministrstva. Kar se tega tiče, jp o-menjena parlamentarna komisija mnenja, da je dosedanja (.razpršena soudeležba, držav® po raznih ministrstvih privedla do marsikatere neprijetnosti in da je zato potrebno, da se ustanovi posebno ministrstvo, ki naj vso državno soudeležbo v gospodarskih podjetjih združuje in koordinira. Kar se organizacije in delovanja novega ministrstva tiče, izraža komisija bojazen, da bi novo ministrstvo utegnilo s časom postati težko birokratsko breme br/sz potrebne ekspedijiivnosti in učinkovitosti. Zato so posamezni čla- n. te komisije izrazili mnenje, naj bi zakonski predlog pred- videval u*tanovite\( (posebnega tehničnega tajništva ne pa kake generalne direkcije inšpektorata. Za primer, ali ki r.aj potrdi utemeljenost gornje bojazni, navaja kofnislja primer ustanove IRI. Kar se te ustanove tiče, se ministrski svet že od leta 1945 ni nikoli pozanimal, da bi dal tej veliki državni ustanovi določene smernice glede njene delavnosti, pa čeprav že sam pravilnik IRI to predvideva Zaradi te grobe pomanjkljivosti ministrskega sveta je v maju 1950 končno ministrski svet sam napravil poskus s tem, da je poveril šestim ministrstvom, ki so pri ustanovi IRI najbolj soudeležena, načrta, ki je v vfadnem načrtu. S tem se bodo po istem mnenju lahko odstranile tudi nekatere pomanjkljivosti zasebne iniciative; s tem se bo okrepila industrijska dejavnost na posameznih področjih in v pokrajinah in zagotovil večji razvoj tistih gospodarskih panog ki so splošnega značaja, To bo hkrati omogočilo poseg proti morebitnim monopolističnim težnjam zasebne industrije. Tu smo navedli nekaj mnenj in napotkov parlamentarne komisije. Poročilo je vsekakor pozitivno, vendar se hkrati opaža bojazen, da bi se novo ministrstvo ne »razlezlo« v neučinkovito birokratsko breme ali celo zavoro. Ja bojazen je utemeljena, posebne če vzamemo za primer razmere v IRI. Toda smatramo, da ta pojav nikakor ne sme ovirati pozitivne strani programa in to predvsem zato, ker se z izvedbo programa m z upoštevanjem napotkov lahko dejansko marsikaj stori. Pravilna ureditev razmer v IRI — o čemer je bilo |e toliko govora — pa bi morala biti ena prvih nalog novega ministrstva. Kdo vodi državne posle v primeru bolezni ali odsotnosti predsednika ZDA Jugoslovanska in romunska delegacija n? delu za ureditev državama prometa med obema Prav gotovo se ni v Ameriki nikoli do sedaj toliko govorilo o vlogi predsednika kakor se to dogaja danes v zvezi z boleznijo Eisenhower- a svojo preprostostjo, prisrčnostjo in nevsiljivim vedenjem o-svojil simpatijo vsega ameriškega ljudstva, pa naj gre pri tem za njegove politične somišljenike ali nasprotnike. In če pri tem pomislimo na okoliščino, da »e funkcija predsednika ZDA — PO besedah bivšega predsednika Trumana ne more primerjati niti z oblastjo nekdanjih absolutnih vladarjev, je povsem razumljivo, da se o tem razpravlja v Ameriki s tolikim zanima- NOV VELIK KORAK V NADALJNJEM SPOZNAVANJU MATERIJE ako so odkrili „n r ol ona Antiproton je negativno naelektren proton ■ Teoretično je bil antiproton že prej znan Znanstveniki zatrjujejo, da to novo odkritje pomeni le temeljitejše spoznavanje tvarine in da ne bo koristilo morebitnim rušilnim ali uničevalnim namenom, kot druga jedrska odkritja Ameriški strokovnjaki za fi-ziko v laboratorijih v Berke- leyu pred v Kaliforniji so dnevi objavili v^st, da so odkrili možnost umetnega proizvajanja novega delca, ki lah- ko proizvaja Izredno energijo m ki so mu vzdeli ime antiproton. Prvi komentarji, ki so jih ob (jem objavili časo- pisi in radijske postaje, poudarjajo velik pomen tega dogodka na področju znanosti, ker da to razširja področje znanosti v poznavanju strukture tvarine. Predvsem je treba poudariti, da so se doslej znanstve- niki v glavnem ukvarjali s ne protoni, njevtroni in elektro- iu n'h ustanov ter tudi k ih pri katerih 0“ posredno ('b!eVadele*ena' Da k,vilQ Ministrstva za i'N, ‘Udeležbo bila laže l|J» j, Parlamentarna ko-t,,0 8,v,_.trS°vino in indu- S; t^iučj^skemu ‘rala za potrebno, , ...g; —f«..iu predlogu di aterih f se™am podjetij, ((j^Pos^ država posredno 'n ,,V xS 0Ca ni Zato prišla v kom- rjtvaec**a8anega novega N,/ Prišl ^ ta seznam nalogo, naj sama izvajajo nalogo, ki je bila prej v kompetenci vsega ministrskega sveta. To dokazuje, da je kon-gentracija najbolj kompetentnih področij nujna, da bi ■« tako naloga osredotočila na u-strezno kompetenco, da bi se »odgovornosti) ne razpršila in zavzela le obsežnega birokratskega obsega brez vsakega U-* cinka. Parlamentarna komisija, ki se je ukvarjala z zakonskim predlogom o državni soudeležbi in ustanovitvi ustreznega posebnega ministrstva, meni aa mora dejavnost novega ministrstva vendarle imeti tudi določene omejitve, ker gre pri njegovi kompetenci razen za gospodarsko dejavnost tudi za dejavnost, ki ima povsem političen značaj. V svojem zaključku komisija smatra za nujno, da se ministrstvo ustanovi čimprej in da se začne takoj s splošno reorganizacijo državne soudeležbe v gospodarstvu. Ta reorganizacija in koordinacija mora stremeti za tem, da državna kontrola na raznih produkcijskih področjih lahko služi za izvajanje dosledne gospodarske politike. Do tega pa lahko pride samo z izboljšanjem učinkovitosti in gospodarnosti pcšbmeznih podjetij ni, ki so vsaj po imenu znani tudi širši javnosti. Proton je dejansko jedro pozitivno naelektrenega vodikovega atoma, nevtron pa je glavni sestavni del atomskih jeder. Do tu so že zdavnaj prišli. Preden spregovorimo o an-tipronu, bomo ugotovili sledeče: znanstveniki so zelo pogosto ugotovili razne elemente že z navadnimi računi, tako kot so na pr. zvezdo-slovci izračunali, da mora posamezna zvezda nujno obstajati, pa čeprav je najboljši teleskopi niso v vsemirju zasledili. In dogajalo se je, da so pozneje z odkritjem ali z izdelavo močnejših teleskopov odkrili zvezdo ali nebesno telo, ki so jo zvezdoslov-ci že desetletja prej napovedali, In tako se dogaja, da znanstveniki s področja fizike z računi «uganejo» obstoj posameznega delca tvarine še preden jo v laboratorijih dejansko odkrijejo. Angleški znanstvenik Dirac je na pr. že leta 1932 v svoji razpravi o kozmičnih žarkih ugotovil obstoj pozitivnega elektrona, ki ga je šele mnogo pozneje dejansko ali praktično odkril Američan Anderson. Slo je tedaj za pozitivni elektron, ki se izloča ob jedrskih izžarevanjih in med razkrajanjem umetnih radioaktivnih elementov. Ti pozitivni elektroni imajo izredno kratko ((življenjsko dobo», saj «ž i v e» komaj eno milijoninko sekude zaradi česar je njihovo proučevanje izredno težko. Preden govorimo o antipro-tonu moramo govoriti o protonu. Predvsem moramo ugotoviti, da je proton izredno majhen delec. Da bi prikazali njegov obseg, bomo navedli sledeče: da bi dobili en sam gram protonov, bi jih morali zbrati skupaj 600 tisoč milijard milijard. Ker so znanstveniki pri vseh ali vsaj pri večini elementov ugoto- . vili pozitizne in negativne ' nrlnrtctin Ir o r en I Prol. Emilio Segre, učenec pok. Fermija, ki Je s svojimi raziskovanji prispeval k odkritju protiprotona lemente, odnosno ker so pri vsakem odkritem elementu pozneje odkrili tudi njegovega «tiasprotnika», se je postavilo vprašanje, ali ima pozitivno naelektren proton tudi svojega «nasprotnika», t. j negativno naelektrenega an-tiprotona? Mnogi znanstveni ki so se v svoji teoriji postavili na to stališče, pa čeprav niso za to imeli nikakih dokazov. Zato je bil obstoj negativno naelektrenega protona za dolgo dobo le navadna domneva in v laboratorijskih poizkusih dolgo časa ni nikomur uspelo, da bi mu praksa to domnevo potrdila. Na rimskem vseučiliškem zavodu za jedrsko fiziko, ki ga vodi prof. Amaldl, so že dolgo časa delali poizkuse v zvezi s kozmičnimi . žarki. Letos spomladi je prof. Amaldi v posebnem znanstvenem poročilu, ki ga je sestavil in podpisal skupno s prof. Casta-ghiolijem, Cortinijem, Franzi-nettijem in Manfredijem, objavil, da je v fotografski e-mulziji, ki jo je izpostavil kozmičnim žarkom v veliki višini, zasledil delček, ki je imel vse značilnosti, ki bi u-strezale značilnostim negativnega protona. To je bilo, kot rečeno, letos spomladi. Nadaljnje poizkuse pa so delali že v začetku v omenjenih laboratorijih v Berkeleyu Kaliforniji. V zadnjem času je pri teh poizkusih sodeloval tudi prof. Amaldi. Te poizkuse šo‘ delali z izredno močnimi napravami in predvsem z izredno močnim beva-tronom. In ti poizkusi so končno privedli do popolnega uspeha. Ugotovili so namreč dejanski, fizični in ne teoretični obstoj antiprotona t. j. negativno naelektrenega protona in ga celo proizvedli samem laboratoriju. Prvič so novi delec tvarine opazili v laboratorijih za kozmične žarke, kjer se opazijo tudi delci s silo milijard ali celo bilijonov elektronskih voltov in ki se in vsemirja ((zaganjajo« v Zemljo. Rezultati teh poizkusov mejijo že s čudežem. Znanstveniki spustijo posamezne primerno ir premljene poizkusne balone v višino do 30.000 metrov. Ti baloni so opremljeni s posebno tako imenovano «Wilsono-vo fotokamero« s posebnimi fotografskimi ploščami z izredno občutljivo fotografsko emulzijo. Ta emulzija zabeleži vsak najmanjši fenomen v zvezi s kozmičnimi žarki. Kozmični žarki imajo izredna prodornost. Pri nekem takem poizkusu so ugotovili, da so posamezni kozmični žarki prodrli celo skozi 12 fotografskih plošč. Pri proučevanju antiprotona so znanstveniki dosegli največje uspehe zato, ker so imeli na razpolago ustrezne naprave in to izredno močne ciklotrone, bevatrone in kC7motrone, ■ skaterimi razpo- pa ugotavljamo, da se je jedrska znanost v zadnjem času lotila tudi človeštvu koristnih del. Kar se pa tiče antiprotona ugotavljamo — tako zatrjujejo znan- vsgj stveniki — da se njegovo lagajo veliki ameriški labo-. odkritje ne bo uporabilo v ratoriji za proizvajanje del-|vcjaške torej uničevalne na- cev tvarine, ki jih uporab-1 mene. Po mnenju jedrskih REFERENDUM ZA KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA Če se komu ne ljubi pisati li) naslovov pesmi, si lahko pomaga tako, da izreže iz nedeljskega Primonkega dnevnika ves seznam in podčrta 15 pesmi. Nato naj posije odrezan seznam s podčrtanimi naslovi pesmi Glasbeni Matici (Ul. R- Manna 29). ali na uredništvo Primorskega dnevnika (Ul. Montccchi 6). i ;• ,-P„ ------------ ljajo za razbijanje posameznih jeder. To razbijanje temelji na izredni brzini in izvaja se s tako imenovanim bombardiranjem atomskih jeder. Taki poizkusi s temi napravami omogočajo znanstvenikom, da opazujejo »porajanje« in ((obnašanje« najmanjših delcev tvarine, Nadaljnji uspehi na tem področju so možni zato, ker se zmcgljivost teh naprav stalno veča, saj posamezni laboratoriji kar tekmujejo v gradnji vedno večjih naprav. Danes bi bilo prezgodaj govoriti, kaj nam bo novo odkritje prineslo. V zvezi z napredkom atomske znanosti moramo, žal, ugotoviti, da je ta doslej prinesla več zla kot dobrega. Z zadovoljstvom &RUZEN1H DRŽAVAH AMERIKE SO OBJAVILI DOKUMENTE O ŽENEVI Sličnost gledanj Eisenhowerja in Bulganina e evropske varnosti in nemške združitve G’" 80 v ZDA objavi. z 7*^ih dokumentov N ' Sa iB nevsk° konferenci a#čeln;, 10 Poletje vršila hlih * v^ad Štirih ve-flSfeVo objavo je a-S 7aZat| 3 prcclvsem hote-, io ahii da Eisenhower ,\>v‘ !ne.seci ni sklenil sn7keneSa tajnega Ni l'atolce„„’. kot 30 0 lem S« . "ssr,.. T nekateri o- i vt , '»Srn.,,. »icKuieri o-h' >orez,'ejj mki Predsedni-vNti *■ d "! m'r°ljubnej-No 'raU .T- bl tako kom- iUWu' tud; “* njegovi odi".1!?.11 .razvo m njegovo čbU z^tan na Sl* ohi,. erenci. Hkrati SNa l.. v °bia\Tcrenci- Hkrati 1 0 teh dokumen- * SP*., MUSUIIICII- Sirša anR' z njihovo Nt|N° da ameriška jav * t v«čji bi! se v njej u- N cili°e £ katerih k 3trem' 'Njiv, uiles * se imel ^ hap0l.ilavnati pri na-l(% britev poa uveliavl" S «* „ arodnih ,v,!*a slst,‘-1 i.V-Olinove °dllo.sov, ka- 1 I Brez dvoma predstavlja delna objava omenjenih dokumentov določen izraz demokratičnega odnosa odgovornih državnih upravnih organov do ameriškega javnega mnenja obenem pa tudi poziv narodu, naj sedanji vladi zaupa in ji v tem pogledu nudi pri njenih naporih vso potrebno politično in moralno pomoč. Ni i/ključeno, da ima to tudi neko zvezo z bodočimi predsedniškimi volitvami, namreč, v kolikor takšna in pod°bna demokratična dejanja zbujajo v ljudeh ugoden odmev ter ob-uulek, da se z njimi ne ravna samo kot z navadno maoever-sko množico, ki sicer v državnem in političnem življenju ne more in ne sme imeti nobene be^de. Takšne in podobne geste so vselej dobro složen kapital za pridobitev simpatij volilnih mno.žic. V mednarodnem merilu se zdi, da je ta, dasi sapto delna objava omenjenih dokumentov, zbudila določena nasprotovanja, kar je tudi razvidno \> izjave nekega odgovornega britanskega funkcionarja, ki je dejal, da Velika Britanija objavljanja podobnih dokumentov ne odobrava. Omenimo v kratkem, kar je v teh dokumentih bistvenega in najbolj zanimivega. Med drugim je iz teh razvidno, da je do nesoglasja med Eisenho-vverjgm in Bulganinom glede istočasnosti ustvaritve evropske varnosti in združitve Nemčije prišlo 20. julija, ko je Rusija predložila sklenitev splošne pogodbe o kolektivni evropski varnosti- Eisenhower je Bulganina opozoril, - da predstavlja osnovno nasprotje med obema prizadetima strankama dejstvo, da nimajo ZDA nobenega namena odpovedati se čimprejšnji izvedbi nemške združitve. »Kot se zdi,« je tu nadaljeval ameriški predsednik, «je SZ mnenja, da bi sklenitev take pogodbe in pa to, da bi s* trenutna združitev Nemči. je odložila, prispevalo k splošni varnosti. Po našem mnenju pa je prav razdelitev Nemčije osnovni razlog, ki zbuja v Evropi občutek negotovosti. Prav gotovo ne bom jaz, ki bi v odnosu do svetovne varnosti hotel omalova- ževati pomen one v zvezi t Evropo. Navzlic temu ne morem, da bi ne vztrajal na nemški združitvi. Naše gledišče je, da sta ti dve vprašanji neločljivi.* Obveljalo je, kot se zdi, Ei-senhowerjevo stališče, ker je združeno vprašanje nemške e-notnosti in evropske varnosti na prvem mestu dnevnega reda na sestanku zunanjih ministrov-, ki bo 27. oktobra v Ženevi. Iz objavljenih dokumentov je nadalje razvidno, da je dan prej, to je 19. julija, prišlo med Bulganinom in Eisenho-vverjem do nasprotovanja, tako v diskusiji o nemškem vprašanju kot glede satelitskih dežel SZ in mednarodnega komunizma. Bulganin je želel diskutirati o «hladni vojni«, o njenem zaključku in o vprašanjih, zadevajočih Daljni vzhod. Predsednik ZDA pa je poudaril, da ga zanimajo predvsem vprašanja v zvezi z vzhodnoevropskimi sateliti in aktivnostjo mednarodnega komunizma. «V ZDA se o teh argumentih mnogo diskut'r» » je rekel. Ko pa je Bulgan n iz- javil, da se odpoveduje diskusiji glede vprašanj, ki Jih je želel načeti, se je tudi Eisen-hower izrazil, da želi storiti isto. Dalje se iz objavljenih dokumentov vidi, da je Eisenho-ver v pogovorih, ki jih je I-mel s svojim prijateljem maršalom Zukovom in ostalimi sovjetskimi voditelji, le-tem dal zelo široka zagot-vdu. »da ZDA v nobenem primeru ne bodo sodelovale v napadalni vojni, ki bi bila naptriena p roti kateri si bodi deželi« Razen tega je Rusom zagotovil, da je bil NATO ustanovljen sumo v obrambne svrhe V naslednjem podajamo nekatere pripombe, ki jih je v teku ženevske konference po dal sovjetski ministrski predsednik Bulganin, in sicer tako, kot stoji to zapisano v n menjcnih dokumentih »S tem ko je pred’.ižil» svoj načrt o razorožit /i ter ustanovitvi določenega evropskega varnostnega sistema,« Je rekel Bulganin, »se je SZ opirala n« predpostavko, da m umiljenje mednarodne napetosti in sprejetje evropskega varnostnega sistema olajšala tudi rešitev nemškega vprašanja. Težko je, ne priznati, da predstavlja danes remilitari-zacija Zapadne Nemčije in rjena vključitev v vojaške organizacije zapadnih sil osnovno zapreko za njeno združitev. V nekaterih deželah se vse bolj uveljavlja zamisel o določeni politiki, katere smoter je v tem, da te dežele ne sodelujejo v blokih in vojaških zvezah. Izkušnje dokazujejo, da so nekatere dežele, ki so s? v času vojne odločile za nevtralnost, lahko zagotovile svojim narodom varnost. Mnenja smo, da bi širok razvoj mednarodnega sodelovanja na področjih kulture in znanosti lahko zmanjšal doslej obstoječo narpetost v meddržavnih odnosih ter ustvaril med njimi vzdušje ifaupanja.« Dokumenti vsebujejo tudi natančno besedilp predlogov, ki jih je glede evropske varnosti' in nemške združitve formuliral Eden. Njegovi predlogi zajemajo sporazum o vzajemni varnosti, demilitarizirani pas, ki bi v Nemčiji ločil Vzhod od Zahoda, in sporazum glede oborožitve ter skupne vojaške moči obeh blokov. Skorajšnji sestanek zunanjih ministrov štirih velesil, ki bo v kratkem v Ženevi, bo pokazal, v kakšni smeri se bodo v bodoče razvijala vsa ta vpra-špnja. ki so se ob prvem stiku najodgovornejših voditeljev postavljala in o katerih govorijo objavljeni dokumenti. strokovnjakov je odkritje antiprotona bolj stvar nadaljnjega teoretičnega razglabljanja sestave tvarine, torej navadno spoznavanje vsega, kar razumemo pod besedo tvarina. To se pravi, da nam antiproton ne obeta ni-kakega zla. PREJELI SMO uNova obzorja«, leto 1955, letr.ik 8, štev. 10. Uprava: Maribor, Maistrova ulica 5. Letna naročnina za inozemstvo 550 din, «Elettricitd e vita moderna», leto II. Julij-avgust 1955. štev. 7. Letna naročnina 1600 lir. Izhaja v Turinu, Corso Bra-mante 20. njem. Državni poglavar ja ▼ Ameriki hkrati šef uprave, šef države, šef »voje stranka in vrhovni poveljnik vseh *-meriških oboroženih sil. Ce malo pobliže pogledamo samo eno teh funkcij, pa dobimo takoj predstavo o velikem bremenu, ki pritiska na enega samega človeka, ki edini more s polno oblastjo govoriti v imenu ZDA. Funkcija poglavarja državne uprave zahteva od predsednika vrhovno nadzorstvo nad delom desetih velikih ministrstev, neštetih uradov, komisij, skupin in agencij; poslovanje tega a-parata interesira vsakega a-meriškega državljana in v njem je zaposlen vsak osemdeseti Američan. In če k tej že itak obširni funkciji dodamo še ostale tri — v katerih je predsednikova beseda odločilnega pomena smo »i precej na jasnem, kakšno breme teži predsednikova ramena in kakšna odgovornost čaka človeka, ki ga ameriško ljudstvo izvoli na to mesto. Kar je v zvezi z Eisenho-werjevo boleznijo najbolj začudilo je dejstvo, da v njegovi odsotnosti ne vodi državnih posloV en sam človek, ampak skupina ljudi: ne na pr. podpredsednik, kakor bi bilo pričakovati, ampak štab, kateremu podpredsednik le predseduje in v katerem niti ni najmočnejša osebnost. V ameriški ustavi ni nikjer določeno, kdaj se smatra, da je predsednik »onesposobljen«, niti kdo ga nadomešča v njegovi odsotnosti- Zaradi tega so od primera do primera našli različne rešitve. Nekoč ko je bil predsednik VVoodrovv Wil-son — je med njegovo boleznijo velik del državnih poslov opravljala njegova žena. Eisenhower pa je uvedel neke vrste »štabni sistem«; č« komandant zboli, prevzame o-nienjeno poveljstvo «mali štab«. V. tem štabu je pet o seb: podpredsednik Nixon, Fo-ster Dulles, obrambni minister Charles Wilson, finančni minister George Humphrey in predsednikov osebni pomočnik Sherman Adams. Za nepoučene bo verjetno presenečenje okoliščina, da si omenjene o-sebe ne slede po dejanskem vplivu, ki ga imajo v tem štabu, in da je tu najmočnejša osebnost verjetno vprav nazadnje omenjena oseba, Sher-man A-dams. Adams je imel že prej Eisenhowerjevo pooblastilo za samostojno podvze-manje ukrepov, kakor se je tudi opazilo, da je večkrat govoril celo v imenu predsednika. Sedaj sedi ta človek v Denvveru pri Eisenhovverju in je edina oseba, ki more v odsotnosti predsednika izdajati neposredna navodila raznim ministrstvom in agencijam. Medtem ko Wilson, Dulles in Humphrey uživajo določeno svobodo odločanja v svojem resoru, je edino Nixon isti, k ima najmanj oblasti. Ta štab sedaj rešuje manj važne stvari in čaka, da predsednik ozdravi. A tu se pojavlja vprašanje, kaj bi ta štab ukrenil, če bi se nenadoma pojavila potreba po takojšnji odločitvi v zvezi z morebitnimi mednarodnimi dogod-. ki- Teoretiki so mnenja, da bi v primeru nujnosti pozvali ki je baje odločil o usodi njunega zakona. V omenjenem filmu (»Gospa gre na počitnice«) je atomska Marilyn prepogosto v intimnem perilu, da bi bil ljubosumni prvak mogel to prenesti podpredsednika, naj odloči sam, ker je poleg predsednika edini član uprave, ki ga je ljudstvo neposredno izvolilo; praktiki pa so prepričani, da bi tudi v takem primeru od-lcčil Adams, ki bo po mnenju nekaterih postal vedno bolj prevladujoča osebnost. Poleg tega pa je Eisenho-werjeva bolezen prekrižala volilne račune republikanske stranke. Težko bodo dobili človeka, ki bi ga mogel zamenjati. Demokratska stranka, ki se je bila že sprijaznila t dejstvom, da bodo republikanci z Eisenhovverjem ponovno zmagali na bližnjih predsedniških volitvah, pa more sedaj računati s povoljnejšimi volilnimi perspektivami. Pri tem imajo demokrati to prednost, da republikancem ne bo lahko prepričati lastnih volivcev, da bo republikanski kandidat nadaljeval z- Eisenho werjevo politiko mednarodne pomiritve in sodelovanja, politiko miru ln blagostanja, ker je vsem znano, da se je ta Eisenhovverjeva politika ostva-rila predvsem po njegovi o-sebni zaslugi in proti močnemu odporu desnega krila republikanske stranke same, h kateremu pripada v neki meri tudi Foster Dulles sam. Eisenhowerjeva bolezen in dejstvo, da on ne bo več kandidiral, spravlja v nevarnost tudi dosedanjo harmonijo med obema strankama v kongresu, harmonijo, ki se je mogla o-stvariti na temelju pogumne in dosledne politične koncepcije predsednika Eiienhower-Ja, ki je prisilila k molku re-akcionarnejže predstavnike republikanske stranke v kongresu. To premirje se sedaj bliža kraju. In tudi predvolilna kampanja za novega predsednika in obnovo kongresa se bo vodila predvsem na naslednjem temelju: katera stranka daje ameriškemu ljudstvu večje jamstvo, da »e bo Eisenhowerjeva politika mednarodnega sodelovanja in mitu nadaljevala tudi v bodoč«. GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK PO P Ml TOŽBA II II It % l>\l IAOV 1*014 It A .111\'M14 10 UPKAVK Potrebna je demokrati zacija uprave Avtonomnega zavoda z; liudske hiše Dodelitev ntmiov unj je povzrotilu hude kritike - Previiioke najemnine in nepotrebni stroški za grudnjo ledržit 1A(’P Pokrajinskemu predsedniku odv. Culotu je bila poslana spomenica, v kateri je napisano, da žtevilni uslužbenci pokrajinske uprave Že dolgo časa pričakujejo, da bi prišli do svoje hiše, ki bi bila v skladu z njihovimi gospodarskimi možnostmi. Z avtonomnim inštitutom za ljudske hiše je bil sklenjen nekak dogovor za gradnjo omenjenih hiš. Vse kaže, da so bili izdelani tudi načrti, vendar doslej še ni bilo potrjeno, da bodo te načrte finansirali. Iz tega je mogoče zaključiti, da je gradnja hiš za pokrajinske uslužbence zelo daleč od uresničitve. Poleg tega govore, da bi mesečna najemnina za stanovanja v teh hišah znašala okoli 12 tisoč lir mesečno. Nihče ni zanikal teh govoric, vendar je pričakovati, da bo pokrajinska uprava znala zaščititi interese svojih uslužbencev, ki s svojimi plačami prav gotovo ne bi zmogli tolikšnega bremena. Državni, poldr-žavni in občinski uslužbenci, katerim je bilo v zadnjem času dodeijeno stanovanje, katerih najemnina znaša približne toliko kot predvidena najemnina za stanovanja v hišah za pokrajinske uslužbence, z veliko težavo plačujejo svoje najemnine. V zadnjem času je IACP (Institut za ljudske hiše) zgradil številne hiše v Gorici, ki so bile izročene svojemu namenu pod pokroviteljstvom podtajnika za javna dela Ca-rona. Med drugim je bil otvorjen tudi novi sedež. IACP, ki je stal okoli 36 milijonov lir. Tako visoka cena je prebivalstvo zelo začudila. Preden si je IACP zgradila svoj sedež, je imela urade v neki hiši na Korzu Italia; to poslopje je IACP tudi kupila. V zadnjih letih je vprašanje povišanja najemnine stanovanj IACP povzročila med stanovalci veliko nezadovoljstva. kar je dovedlo do posredovanja pokrajinskih in občinskih oblasti. Obenem pa je prišlo do kritik na račun Instituta, katerega naloga je predvsem pomagati socialno potrebnejšim družinam. Ta pomoč je toliko bolj potrebna, če pomislimo, da je po tako imenovanem zakonu Ro-mita v goriški pokrajini 3.800 Dodelitev stanovanj v glavnem sedežu je prav tako povzročila številne kritike. Nedeljski promet na obmejnih blokih V nedeljo je precej oseb prekoračilo mejo s propustni-co. Največ jih je šlo v Jugoslavijo, in sicer 2381, semkaj pa je prišlo 296 oseb. Največ prometa so imeli na bloku pri Rdeči hiši, kjer je odšlo iz Italije 1886 oseb, iz Jugoslavije pa 131 oseb; čez fclok pri Šempetru je šlo 216 italijanskih državljanov in 59 jugoslovanskih državljanov; čez blok Solkan II. pa 279 italijanskih in 106 jugoslovanskih državljanov. Pregled goveje živine Danes dopoldne bo pokrajinski živinozdravnik pregle- dal govejo živino v Steverja-nu; ob 11. uri bo pregled živine tudi v Rupi in Gabrijah. IZ DOLA Zadnja pot žrtve prometne nesreče v Nabrežini V nedeljo popoldne so v Dolu pokopali 41-letnega Danijela Frandoliča iz Mikul v Dolu, ki je umrl v petek zvečer v tržaški bolnišnici. Podlegel je poškodbam, katere je dobil pri prometni nesreči v bližini kamnoloma v Nabrežini. Pokojnik se je v petek zjutraj odpravil z lambreto na delo v kamnolom; ko je prispel v bližino Cave Romane, je z vozilom trčil v tovornik in si prebil lobanjo, hudo ranil desno lice ter pretresel možgane. Pokojnika, ki je zapustil ženo in malo hčerko, so na zadnji poti spremili številni vaščani in okoličani. POSLEDICE SIROMAŠI V A /A/ SLABIH FILMOV SKUPINA MLADIH TATOV končno padla y roke policiji Gre za mladoletnike, ki so dva meseca kradli po Gorici in okolici - Za ukradeni denar so si privoščili avanturistične in detektivske tilme Goriška kvestura je prišla na sled mladoletnim tatovom, ki so med letošnjim aprilom in septembrom uprizorili številne tatinske podvige, ki niso začudili samo javnosti, ampak tudi policijske oblasti. Dolga vrsta tatvin se pričenja s tatvino 13500 lir, k' so jih odnesli iz predala prodajalne mize v drogeriji v Ul. Seminario 10, katere lastnik je 43-letni Riccardo Vida. Okoli tisoč lir so ukradli iz žepa delavkama 31-letni Mariji Zanuttini in 19-letni Pierini Juren; denar je bil v žepih predpasnikov, katera sta delavki, zaposleni pri podjetju Divano v Ul. Seminario, obesili na hodniku. Z dvorišča poslopja 42-letnega Vladi-mira Marassija so odnesli oko. 1’ 25 kg bakra in drugih ko-družin ki potrebujejo stano- j vin, ki so jih prodali stari-vanjp ' 1 narjem. Neka aluminijasta ko- HUDA PROMETNA NESREČA MotociKlist podrl 70-letno starko Nje zdravstveno stanje Je zelo resno V soboto zvečer se j« v Aquileia pripetila prometna nesreča, pri kateri se je ponesrečila 70-letna Filomena Fioranti vd. Gorlato iz Ulice Lunghisonzo št. 47. Fioravan-tijeva, ki je šla peš po omenjeni ulici, je hotela prekoračiti cesto, prav takrat, ko je vzdolž ulice privozil z motorjem «GO 9837» 21-letni mehanik Vittorio Russian iz Moše. Ko je mladenič zagledal pred vozilom Fioranvantijevo, je takoj prejel za zavore, vendar že prepozno. Zadel je v njo in jo podrl na tla. Pone-srečenki Je takoj prišel na pomoč rešilni avto ter jo odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so jo pridržali zaradi hudih poškodb. Ugotovili so ji zlom desne ključnice ter globoko rano na desni roki. Njeno zdravstveno sta- nje je še vedno hudo, vendar zdravniki upajo na okrevanje. Nesrečen padec Sinoči ob 19. uri se je pred goriško kvesturo spodrsnil 40-letni Ruggero Fontana iz Ul. Faiti 40. Pri padcu se je poškodoval po obrazu in je moral po pomoč v bolnišnico Brigata Pavia, kamor ga je odpeljala ambulanta Zelenega križa. Nesreča na delu Včeraj zvečer so pripeljali 7 Zelenim križem v bolnišnico Brigata Pavia 40-letnega Urbana Picottija iz Gorice, Ul. Colombo 24. Picotti, ki je zaposlen v livarni SAFOG se je poškodoval, ko je delal s pištolo na zračni pritisk. žica je ponoči izginila z dvorišča hiše v Ul. don Bonsco. Tudi to so prodali starinarju za 300 lir. Z izgovorom, da prodajajo oljke na oljčno nedeljo, so se prikradli v stanovanje 50-letne Marije Ceschia iz Ul. Leopardi 20 ter ji odnesli bankovec od 1.000 lir. S kolesa na dvorišču krožka CRAL v Stražicah so odnesli zračno črpalko in žarnico. V Koprivi So z neke lam-brete odnesli odbijač, z drugih štirih pa pokrivalo za nadomestno kolo. Oškodovanci tatvine niso prijavili. Po preiskavi je policija prijavila sodišču zaradi tatvine vse tiste tatove, ki imajo nad štirinajst let, ostale pa bodo spravili v poboljševalnico. Zagovarjati se bo moral tudi 25-letni Giovanni Pagnac-co, lastnik skladišča, v kate-res so našli precej ukradenega blaga, od katerega nekaj kosov sploh ni bilo vpi- sanih. Z ukradenim blagom so si tatiči privoščili sladkarije in cigarete. Otroke je do tatvine pripravilo izredno slabo gospodarsko stanje družin. Ne brez vpliva pa so bili tudi ne preveč vzgojni filmi, ki jih če. sto vidimo na naših platnih. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in po- noči lekarna Pontoni-Bassi. Raštel 27 - tel. 33-49. KINO liiiiitiiliili: 'niUHHi iBuiiiiiu ■ wtU ■ -- ■' ■.'Hrt"*' IMMHH lumbabdj! NIČ DOBREGA ZA PRIHODNOST NE DAJE SLUTITI IGRA TR1ESTINE Lahka zmaga državnega prvaka CORSO. 17.00: «Karavana proti jugu*, cinemascop, T. Po-wer, S. Hayward. VERDI. 16.30: »Madame Du Barry», v barvah, M. Carol. CENTRALE. 17.00: «Jezdec puščave*, R. Scott in J. Leslie, v barvah. VITTORJA. 17.00: »Heroj na pol*, R. Skelton*. MODERNO. 17.00: «Tombolo črni paradiž*, A. Benetti in A. Fabrizi. inter in Fiorentina še naprej v vodstvu in takoj za njima je Spal - Udinese oddal prvo točko REZULTATI SERIJA A Fiorentina-/* alanta Genoa-Sampdoria Inter-Torino Juventus-Novara Lazio-Lanerossi Napoli-Roma Padova-Pro Patria Spal-Bologna Triestina-Milan LESTVICA 4:1 2:t 1:0 2:2 1:3 1:1 2:1 2:1 1:3 Inter 6 5 1 0 U 1 11 Fiorentina 6 4 2 0 13 3 10 Spal 6 3 3 0 12 6 9 Napoli 6 2 3 1 13 6 7 Milan 6 3 1 2 18 9 7 Roma 6 1 3 0 11 8 7 Torino 6 2 3 1 5 4 7 Lanerossi 6 2 2 2 7 8 6 Sampdoria 6 3 0 3 8 12 6 Bologna 6 2 1 3 10 IU 5 Atalanta 6 2 1 3 U 13 5 Novara 6 1 3 2 8 to 5 Genoa 6 2 I 3 10 13 5 Padova 6 2 1 3 6 10 5 Lazio 6 1 2 3 6 9 - 4 Juventus 6 0 4 2 3 U 4 Triestina 6 1 1 4 3 II 3 Pro Patria 6 0 2 4 7 20 2 2:1 1:1 2:0 3-2 3-1 1:1 2:0 3:1 SERIJA B Alessandria-Messina Brescia-Udinese Catania-Taranto Legnano-Salernltana Marzotto-Cagliari Modena-Como Palermo-Verona Parma-Livorno Simmenthal Monza-Bari 0:1 lestvica Udinese 6 5 1 0 IS 5 11 Catania 6 4 1 1 9 2 9 Marzotto 6 4 1 1 12 9 9 Palermo S 4 1 1 9 0 9 Legnano S 4 0 2 12 9 0 Cagliari 5 3 1 1 8 6 7 Taranto, Parma, Simmenthal, Verona S, Bari, Brescia 5, Mo-dena, Como, Messina, Livorno 4, Alessandria 3, Salernita-na 0. Čeprav skoraj nihče ni pričakoval, da bo letošnji Trie-stini uspelo ponoviti lanskoletni uspeh proti državnemu prvaku, pa je vendarle bilo upravičeno pričakovanje, da bomo po dolgem času končno le videli lepo igro. Toda tudi to upanje se je razblinilo že takoj v začetku dvoboja in to predvsem po iaslugi domače enjastorice, ki je dala doslej svojo najslabšo igro na domačem terenu. Pravimo doslej, ker, če bo šlo tako naprej, res ni mogoče predvidevati drugega, kot njen neslaven konec na dnu in preselitev v kategorijo drugorazrednih klubov, Triestina je tokrat odpovedala na celi črti vključno s krilsko, ki je doslej še nekako držala. Ce je bil Bernardin še na mestu, potem sta bodisi Dorigo kot še posebno Petagna popolnoma odpovedala in kljub temu, da sta se jima v obrambi pridružila še Fontana in Svo-renich, vsi štirje skupaj in še Bernardin ter oba branilca povrhu niso bili sposobni nuditi resnega odpora razigranemu napadalnemu kvintetu državnega prvaka. Pa tudi že sama taktika Triesti-ne je bila zgrešena. Očitno v občutku manjvrednostnega kompleksa (sicer povsem u-pravičen občutek, kot se je pozneje izkazalo) je Feruglio odredil zaprto igro s šestimi krilci, medtem ko je prepustil nalogo protinapadanja v Lucentiniju, Zaru in Pas-sarinu. Toda bodisi zaradi preobremenjenosti krilcev bodisi zaradi nesposobnosti napadalne trojice in njene nepovezanosti z zaledjem Buffon takorekoč niti enkrat ni bil posebno resno ogrožen. Pokazalo se je tudi v zelo jasni luči, da letošnja Trie- stina nima niti prodornih napadalcev, (le Lucentini je včasih izjema) in še manj strelcev na gol. Zaro se na mestu srednjega napadalca ne znajde. Vajen svoje režiserske vloge v ozadju, se nekako boji spustiti pregloboko v napad in že po svoji naravi zadržuje igro, namesto da bi ji kot srednji napadalec dajal poleta. Vidi se sicer da dobro obvlada žogo in tehniko, a to ni dovolj, posebno ne, če tudi ostali v napadu nimajo potrebnih lastnosti za napadalce. Običajno živahni Passarin je do poškodbe še nekaj delal, v drugem polčasu, ko se je z zamudo vrnil na igrišče, pa ni bil več koristen. Taki Triestini bi seveda lahko bil kos tudi mnogo manj nevaren nasprotnik kot je Milan, čeprav tudi ta še vedno ni tisti Milan, ki je lani premočno osvojil prvenstvo. To moštvo velikih imen igra še vse premalo povezano, da bi se moglo o njegovi igri reči, da je popolna. Proti Triestini je še nekako šlo, na trenutke celo zelo lepo — kot po olju — toda kdo ve, kako bi opravil Milan proti komu drugemu, ali pa tudi celo proti helebardarjem, če bi ti ne igrali načrtno v defenzivi in bi več napadali? Včasih smo imeli občutek, da Milanova obramba še zdaleč ni nepremagljiva, čeprav ima Buffona v vratih. Prav tako smo imeli občutek, da niti Schiaffino, in niti Nor-dahl nista nezaustavljiva, čeprav sta vedno nevarna, kadar se znajdeta v kazenskem prostoru. Največja moč državnega prvaka ni niti v obrambi in niti v napadu, pač pa v krilski vrsti, kjer izstopa Liedholm, ki s svojo igro močno spominja na Čajkovskega. Predvsem po njegovi zaslugi in delno tudi po zaslugi ostalih dveh krilcev, je Milan popolnoma obvladal sredino igrišča in s tem tudi celotno igro, kateri je diktiral tempo skoraj vseh 90 minut razen proti koncu, ko je imeli tudi domači nekaj besede in ko se jim je posrečilo doseči vsaj častni gol. Milan je prešel v vodstvo že v 5. minuti, ko je po lepi kombinaciji Schiaffino prestregel Nordahlov podaljšek in hladnokrvno in elegantno plasiral žogo v mrežo. V drugem polčasu je1 dosegel gol Nordahl v 20. minuti in končno Valli v 32. minuti. Končni rezultat je postavil Zaro dve minuti pred koncem s strelom v paraboli, ki mu Buffon kljub skrajnemu naporu ni bil kos. Zelo številno občinstvo je zapuščalo stadion nerazpoloženo. • * * Fiorentina se ni posebno trudila v tekmi z Atalanto. Do 24’ so že padli trije brazilski goli (Julinho 2, Mon-tuori 1) in pet minut pozneje je še Virgili zapečatil rezultat prvega polčasa, ki se potem tudi v drugem ni spremenit, razen da je še Ata• lanta prišla do častnega gola. Vendar Atalanta ni igrala slabo, le Fiorentina je bila toliko močnejša. Inter, ki je ohranil svoj vodilni položaj, je imel mnogo težje delo. Torino se je predvsem branil in inter v nedeljo ni bil moštvo, v katerem bi bili vsi na mestu. Izvzeti je pač treba Sko-plunda in še katerega, in to zlasti v obrambi, potem jih pa še vedno ostane precej s katerimi ni mogoče napraviti prave igre. Skoraj nepričakovan je rezultat iz Neaplja. Koma se je že pokazala tudi močno moštvo, vendar bi mislili, da se Napoliju z Jeppsonom in Viniciom nihče ne bi mogel ustavljati. Tudi Napoli je imel smolo, da sta se mu dva igralca poškodovala. Ker je pri tem šlo najprej za branilca (v 1.9’ prvega polčasa), je bilo treba moštvo in strategijo spremeniti in konec je bilo lepe igre. Čudna tekma je bila v Rimu. Lazio je doslej zaigral najboljšo tekmo pred svojim občinstvom v tej sezon i. Kredvsem je bil boljši od nasprotnika. Toda bodisi da je manjkalo napadalcem zaključnega udarca bodisi da je imel vratar nekoliko smole — končalo se je z rezultatom, ki bi mogel biti za Uazio mnogo bolj otožujoč kot je v resnici lahko. Pri Laneros-siju je bil pa prav vratar (Sentimenti IV.) tisti, ki je držal glavno težo napadov. Derbi/ v Genovi se je končal z zmago Gene«. Prvi polčas se je Že skoraj končal, ko sta v zadnjih treh minutah padla dva gola za Genoo, ki sta ji tudi prinesla zasluženo zmago. Spal je imel v Ferrari za gosta Bologno, ki ni igrala slabo. Toda Spal je letos moštvo, ki je sveže, neutrudno, krepko, ki se vedno bori, ne da bi se umikalo. Ko je Bologna že vodila z 1:0, mu je uspelo izenačiti, n ato je vratar odbil enajstmetrovko in končno je prešlo v vodstvo. Mesto, ki ga zavzema na lestizici, si je moštvo res priborilo pošteno in prav želeli bi mu, da ga ohrani. Tekma med Padovo in Pro Patrio je bila kaj revna reč, toda Padova ima vendar namen, da vsaj s slabimi nasprotniki kaj doseže; in to ji )■'. tudi v nedeljo uspelo. V seriji B je Udinese od- dal prvo točko kot gost v tekmi z Brescio. Furlane je gotovo jezilo, da so gol, s katerim je Brescia izenačila, prejeli šele dve minuti pred koncem, ko so se verjetno že veselili zmage, čeprav je tudi res, da so domači le zaslužili točko. Tesno za Udinese so tri moštva, Palermo, Catania in Marzotto, ki so v nedeljo igrala vsa tri doma m tudi zmagala nad nevarnimi tekmeci. Presenetil je Bari z zmago v Monzi. Mogoče se bo po tej sezoni V enezia vrnila v senjo B. Do sedaj je vsaj pokazala zelo resen namen: S tekem-6 zmag, razmerje golov 11:0. • * • Zopet lep dobitek za tri-najstkarje; 2,402.000, za dva najstkarje pa 64.000. Skoraj pol milijarde si bo tako razdelilo 3856 srečnih dobitnikov; od teh jih je 101 v prvi in 3755 v drugi kategoriji. Zmagoviti stolpec: 1112X1121X12X REKORD NEDELJSKE DIRKE PO ZMAGOVALEC MLADI MA| Končni prvak po lestvici Desgranges - Colombo je Stan OcV1* rekord/1 2 le ^11-3 Dirka po Lombardiji se je končala skoraj nepričakovano. Čeprav ne bi pred tekmo nihče zanikal, da lahko zmaga tudi Maule, so se vendar prerokovanja glasila bolj na nekatera druga imena. Ni prvič, da si je Maule priboril zmago na veliki dirki. Lani še diletant je že letos zmagal v prvi dirki sezone, Milano - Torino. Asi so zopet preveč pazili drug na drugega: Coppi na Bobeta, ta se je držal Cop-pija kot klop in potem je bil še Ockers, ki se je prilepil kot tretji. Mladi so izkoristili ugoden trenutek in pobegnili. Nekaj kilometrov pred ciljem je sicer Coppi pustil na cedilu svoje varuhe in ušel, toda bilo je prepozno, prvih ni mogel več ujeti. Devet jih je skupaj privozilo na Vigorelli in v zadnjem sprintu je bil prvi Maule, ki je dosegel rekordno brzi-no dirke. Vrstni red na cilju: 1. MAULE CLETO (Torpa-do) 222 km v 5.44’27” povpreč- no 38,670 km (nov Bobet 38.626). ^j, do)’ 2. De Bruyne (Mer®'*1 3. Conterno (Torpa i##l| 4. Uliana (Leo-Ch°f 5. Privat (Mercier), 6. Aureggi Franco. 7. Bartalini Remo. 8. Barozzi Danilo- j (fr NIKDAR KONCA ČLOVEŠKI ZMOGLJIVOSTI? Itiaros z odličnim rezultatom 13:40.6 odvzel Kulsu svetovni rekord na 5000 m Vsi svetovni rekordi od 1000 do 5000 m (razen 1 milje) v rokah Madžarov • Kutsu se še ne vda Madžar Sandor Iharos je zrušil svetovni rekord na 5000 m, ki ga je še nedavno postavil Rus Kuts s 13,46,8. Rekord na 5.000 se je v zadnjem letu večkrat zamajal in zdelo se je že, da je Kuts postavil za dolgo dobo nedosegljiv čas. Toda Iharos se ni ustrašil in v nedeljo je na madžarskem državnem prvenstvu postavil za šest sekund ŠAHOVSKE VESTI SE ZMAGOVALKA na moskovskem turnirju Lazarevičeva se je po nekaj porazih zooet popravila; premagala je tudi Kellerjevo Moskovski šahovski turnir kandidatk za svetovno žensko šahovsko prvenstvo se je pomaknil že precej naprej. Med tem je bila na lestvici marši-kaka sprememba. Lazarevičeva je morala prepustiti vodstvo drugim. Na prvo mesto se je povzpela prvakinja Zapad-ne Nemčije Kellerjeva, toda tudi ona je morala pustiti zopet druge v ospredje. Sploh so v zadnjih kolih prevzele vodilna mesta sovjetske Igralke. Volpertova je po XIII. kolu sama v vodstvu. Ce bi Lazarevičeva odločila prekinjeno igro v svojo korist, bi lahko delila drugo mesto z Borisen-kovo, s katero je remizirala v prekinjeni partiji. Prekinjeno partijo s Kellerjevo je končala z zmago, medtem ko mora še odigrati igro z Bolgarko Ivanovo. Na splošno se lahko ugotovi, da Jugoslovanki (Ne-deljkovičeva seveda bolj kot Lazaričeva) še nista dovolj utrjeni za take dolge in težke turnirje. Nekaj prekinjenih partij iz prejšnjih kol se je končalo'tako: Gresser - Ivanova remi, Budinich - Koertes 0:1„ Koer- tes - Ivanova 0:1, Graf - Bo-risenko 0:1, Silance - Volpert remi, Gresser - Heemskerk remi, Karf - Gurfinkel remi, Koertes - Heemskerk 1:0, Ste-venson - Gurfinkel 1:0, Ste-venson - Borisenko 0:1. Rezultati XII. in XIII. kola: XII. kolo: Heemskerk - Lazarevič 1:0, Volpert - Nedelj-kovič 1:0, Keller - Koertes 0:1, Rubcova - Karff 1:0, Ignjati-jeva - Suha 0:1, Ivanova -Moschini 1:0, Borisenko - Gresser remi, Zvorikina - Silance 1:0, Gurfinkel - Graff 0:1, Budinich - Holuj 0:1. XIII. kolo: Lazarevič - Borisenko remi, Nedeljkovič -Zvorikina 0:1, Suha Volpert 0:1, Graff - Rubcova 0:1, Gresser - Gurfinkel remi, Silance - Budinich 1:0, Koertes Heemskerk 1:0. Nekaj partij je še vedno nedokončanih. Stanje po XIII. kolu: Volpert 10 točk, Borisenko 9.5, Zvorikina in Rubcova 9, Lazarevičeva 8.5 (1), Keller 8 (1), Graser 8, Ivanova 7 (2), Stevenson in de Silance 6.5. Nedelkovič 6 (1), Heemskerk in Gurfinkel 5.5 itd. boljši čas: 13:40,6. Obenem je zrušil rekord na tri milje s časom 13:14,2 (prej Chataway 13:23,2). Poleg Iharosa pa so tudi drugi tekmovalci dosegli čase, ki si jih drugod skoraj ne morejo zamišljati: tako je bil 2. Tabori 13:55,2, 3. Szabo 13:59, 4. Kovacs 14,07. Iharos je vodil 3 km sam, ne da bi dopustil, da se mu kdo nevarno približa. Sedaj ima Iharos 5 svetovnih rekordov, poleg omenjenih dveh še na 1500 m (3:40,8), na 2 milji (8:33.4) in na 3000 m (7:55,6). Razen svetovnega rekorda na 1 miljo, ki ga trdno drži Avstralec Landy s 3:58, imajo sedaj Madžari vse svetovne rekorde od 1000 do 500(1 metrov. Ko je zvedel za nov rekord Iharosa, je Kuts dejal, da se še ne vda in da bo na ruskem prvenstvu prihodnji mesec skušal teči 5000 m pod 13:40. V Londonu je Chataway označil lnarosa za favorita na olimpiadi v Melbournu v teku na 1500 m ali na 5000 m, kakor se bo pač specializiral. «Navajen sem, je dejal Cha-taway, da zrušijo moje rekorde, komaj sem jih postavil. Iharos je gotovo velik atlet, največji po dobi Zatopka.* Nič pa ni Chataway rekel o možnosti, da si zopet osvoji rekord na tri milje. Mogoče bo tekel že pozimi, vendar pa bo začel tekmovati najbrž šele spomladi. 9. Serena Walter, som zmagovalca. 10. Janssens 5.44- ^ 11. z enako oceno času 5.45’27’ C°ppl’ Filippi, Gismondi, Bo Rolland, Remy, ' r Ockers, Van Geneug Ji-zini, DalFAgata, Sar ^jlii scimbene, Giusti, ^ Graf, Zampini, Sobr?r to Agostino, Rossel o zo, Godio, Minardi, ^ Scudellaro, Eabbri, jtSs: Fornara, Bertoglio, Ferlenghi, Pintarelh, . pr ti, Landi, Monti, Fnn jjjji1, dovan, Crespi, MaS1’’’ Martini, Baffi, Co!e%>(/ lo, Petrei, Chiarlone, ^ Pellegrini, Dupont-Polo, Robič, Bartol?2*' ptf pieri, Rezzi, Bicocca giani. ci,# 67. Assirelli 5.56, ” • la, 69. Brankart, 7°; 88. Grosso, 89. Zuliani pi, 91. Bousquet. i Col«* Lestvica Desgrang« * za 1. 1»55 1. OCKERS (BelgJ 8o,' 2. Bobet Louison (‘ jjubl*. Brankart (Belg.) 78' ‘ (8$ (Sv.) 58, 5. Deryca« ? C|ir 53, 6. Fornara (It-) thier, Impanis 38, 9- pe/ bergen (Belg.) 38, 1 ' (Belg.) 32. itd. Geminiani (53), i»nl, V Magni (51) so bili i*1” , Dr se niso udeležili n° ke v Belgiji. „ Lestvica po dr* t t. BELGIJA. 445 P' Francija 387, 3. 4. Švica 103, 5. Luk?e ? SPj 39, 6. Holandska /' „|j/ nija 20, 8. Velika Bf" Van Cin 90- Za 3 cm je Zybma i1*11 rekord v melu ^(1 MOSKVA, 24. -badu je svetovna r£ JfL v .metu krogle Gal' še izboljšala rekord 16.32 m (prej 16,23)- v0 ^ Vladimir Stikin Pa si zrušil sovjetski !«• skoku v višino a Odgovorni ufl'»(J j STANISLAV 6^ • ^ Tiska Tiskarski zavod 25- predvaja danes * . ob 16. uri »" 'HALL predvaja danes 25. t. m. z začetkom ob 1*- »Nasilje na jezeru rt Al/ Igralci: LIA AMANDA, ERNO CRISA, poje ijl° ROND1NELLA Film, v katerem sledi romantični rapsodiji tra, ma, ki se zaključi v ljubavnem zločinu- gjčn* dr*' V Sl A V i b lo An Sit i! i V fc» V ■ !iS **8» H, Ob ‘Oto* *Uio( J' »»j , »o lit hhii hi S 'ik} V S Ni k S .>0 m, GUY DE MAUPASSANT /jr*I ctimi (LEPI STRIČEK) Kratka vsebina doslej objavljenih podlistkov: Bivši pod- častnik francoske vojske v Afriki Georgea Duroy Je med sprehodom nepričakovano srečal bivšega tovariša iz vojske Fore-stlera, ki mu Je povedal, da je že štiri leta v Parizu, da je oženjen, da je časnikar pri listu »Vie Francaise* in da je bolehen Forestier ga je povabil z njim v uredništvo tega lista ln med potjo mu Je Duroy povedal, da Je ž» pol leta uradnik v pisarnah severne železnice z nič več kot petnajst sto frankov na leto. Ko sta prišla v uredništvo Je Duroy počakal Foreatlera v čakalnem salonu, nato pa ga Je ta povabil v kavarno na čašo piva Tu mu Je Forestier omenil,naj bi se lotil časnikarstva ter ga povabil za naslednji dan k sebi na večerjo. Iz kavarne sta potem odšla v »Folies-Bergčre*. Tu sta najprej šla v ložo Iri nekaj časa gledala vaje na trapezu, nato pa krenila na hodnik, kjer se je gnetla velika množica, med katero je bilo zlaoti mnogo deklin. , . . „ Naslednji dan Je šel Duroy s sposojenim frakom na večerjo k Forestier«. rdel je do ušes ln ni več vedel, Raj bi še rekel: čutil ko ga ocenjuje, od nog do glave ogleduje, tehta in elo ea le da bi se jel opravičevati, si izmislil kak r v pojasnilo za pomanjkljivosti svoje oprave; toda u ni prišlo na misel, ne glede na to, da se ni upal liti tega sitnega predmeta. del je v naslanjač, ki mu ga je pokazala, in ko Je začutil, kako se Je prožni, voljni žamet sedeža vdal pod njim, kako se vgreza v ta ljubkujoči kos pohištva, ki ga s svojim oblazinjenim naslonom in obšitimi oporniki rahlo prestreza in objemlje, se mu je zazdelo, da stopa v novo, očarljivo življenje, da se polašča nečesa prekrasnega, da postaja nekdo — da je rešen; s temi občutki je gledal gospo Forestierjevo, ki ni bila niti za trenutek odvrnila oči od njega. Imela je obleko iz bledovišnjevega kašmirja, ki ji je ugodno poudarjala gibki stas in bujne prsi. Polt na lahteh in na nedrjih ji je gledala spod pene belih čipk, s katerimi so bili obšiti životec in kratki rokavi; in lasje, vzdignjeni vrh glave in rahlo skodrani na tilniku, so ji kakor lahna puhasto svetla meglica plavali nad vratom. Duroy se je pomiril pod njenimi očmi, ki so ga, ne da bi bil vedel, zakaj, spominjale pogleda dekline, ki jo je bil srečal prejšnji večer v Folies-Bergčre. Imela je velike, mo-drikastosive oči, kar jim je dajalo nekam čuden izraz, tenak nos, močne ustnice, nekoliko mesnato brado in nepravilen, zapeljiv obraz, poln ljubkosti in prednosti. Bil je eden tistih ženskih obrazov, ki razodeva njih sleherna črta posebno vrsto miline in ima svoj pomen, obrazov, ki se zdi, da hočejo z vsakim pregibom nekaj povedati ali skriti. Po kratkem molku ga je vprašala: «Ste že dolgo v Parizu?* Odgovoril je, vtem ko se mu je polagoma vračala samozavest: »šele nekaj mesecev, milostiva. Službo imam pri železnici; ali Forestier mi je dal upati, da se z njegovo pomočjo nemara vrinem k časnikarstvu.* Njen smehljaj, je postal vidnejši, dobrohotnejši; s pod molklim glasom je zamrmrala: »Vem* Zvonec se je bil znova oglasil. Sluga je naznanil: »Oospa de Marelle.* Ta je bila majhna temnolaska, ena tistih, kakršnim pravijo rjavke. Vstopila je živahno; na pogled je bila kakor naslikana, vsa od nog do glave vlita v svojo temno, čisto preprosto obleko. Samo rdeča vrtnica, ki si jo je bila zataknila v črne lase, je nasilno pritezala oči, kakor da bi opozarjala na hjen obraz, poudarjala njen posebni značaj ter ji dajala živo, ostro noto, kakršna ji je pristajala. Dekletce v kratkem krilcu je prišlo z njo. Gospa Fore- stlerjeva ji Je pohitela naproti: »Dober dan, Klotilda.* »Dober dan, Madeleine.* Objeli sta se. Potem je dekletce s samozavestjo odrasle ženske nastavilo čelo in spregovorilo: »Dober dan, tetka.* Gospa Forestierjeva jo je poljubila; nato jih je seznanila: »Gospod Georges Duroy, Charlesov dober tovariš — gospa de Marelle, moja prijateljica, nekoliko celo sorodnica.* Pristavila je: »Veste, tu smo brez obiranja, brez okoliščin in brez prisiljenega vedenja. Saj vam je tako prav, kajne?* Mladi mož se je priklonil. Toda vrata so se vnovič odprla in prikazal se je majhen, debel, čokat ln okrogel gospod, ki je za podpazduho vodil veliko, lepo gospo, višjo in mnogo mlajšo od njega, izbra- nega vedenja in dostojanstvenih kretenj. To sta bila gospod Walter, poslanec, finančnik, denarnik ln poslovnik, Jud iz Južne Francije, ravnatelj lista *La Vie Frangaises, in njegova žena, rojena Basile-Ravalau, hči bankirja tega imena. Potem sta mah na mah prišla Jacques Rival, zelo eleganten, in Norbert de Varenne, ki se mu je mastni ovratnik pri fraku kar svetil, zlikan od dotika z dolgimi lasmi, ki so padali malone na ramena in jih posipali z zrnci belega prhljaja. Njegovi slabo zadrgnjeni samoveznici ni bilo videti, da bi Jo prvikrat nosil. Približal se je z ljubkostjo starega gizdalina, prijel gospo Forestierjevo za roko in jo poljubil na zapestje. Ob njegovem gibu, ko se je sklonil, so se mu dolgi lasje kakor slap razlili po golem komolcu mlade žene. Nazadnje je vstopil tudi Forestier, opravičujoč se, da prihaja tako pozno. Toda Morelova zadeva ga je bila zadržala v uredništvu. Gospod Morel, radikalni poslanec, Je bil namreč vložil na ministrstvo vprašanje zastran neke prošnje za kredit, ki je zadevala naseljevanje v Alžiriji. Sluga je zaklical: «Prosim, nared jel* In krenili so v obednico. Duroya so posadili med gospo de Marelle in njeno hčerko.. Spet se je čutil v zadregi, kajti bal se j®’ (9 " “ J •* L Al T žiuUl Lgl| JVCVj Ul -f *l* - ' zagrešil kake pomote v ustanovljeni rabi v111 jgtvef0'^ kozarcev. Teh je stalo pred vsakim gostom P° nelci eden je bil rahlo rahlo višnjeve barve. Kaj bi se nilo piti iz tega? » piti iz tega? otein Dokler so srebali juho, se ni nihče oglasu, V j pr» vprašal Norbert de Varenne: »Ste brali o Gauthieu ^ Kakšna čudna stvar je to!» zaPIel< In že so jeli pretresati ta primer prešuštva, K0t %0V. z izsiljevanjem. Govorili pa o njem niso tako, -jj, P družinskem krogu navada govoriti o dogodkih, zd& Jž'1 čujejo časniki, temveč takisto, kakor razpravljaj ^ z?7 ij’ o kaki bolezni ali branjevci o zelenjavi. Nihče s jposM., P nihče čudil dejstvom; z neko poklicno rad° isKj// popolno ravnodušnostjo do zločina samega » njimi globljih, skritih vzrokov. Skušali so ha niti prvotne započetke dejanj in določiti v®e 5® pojave, iz katerih se je bila porodila draina’nSjce ' 5-posledica posebnega duhovnega stanja. Tud' „ie. oh t.PTTl ItcIdHgvoIrtom Hnln cffoetnn TaZVnClh _l\ jin ooracan na vse strani, jin tentan po tistim skušenim pogledom in tistim posebnim p0 vn^jep danja, ki je lastno prekupčevalcem z novicami, regie1 {0d^ razpečavajo človeško komedijo, kakor trgov®* jtj P^JLiA obračajo in tehtajo stvari, ki jih mislijo P0SJ:oi in n Potem je nanesla govorica na neki dvoo J'bedel Rival je povzel besedo. V to Je bil poklican: , s* ni mogel razpravljati o tej stvari. , pa 1\,j)/a Duroy si ni upal vriniti niti besede. Kd Js0 g» je ozrl po svoji sosedi, kajti njene polne Prs' L Demant, obešen na zlato nitko, ki ji je visel o -0, » kakor vodna kapljica, ki bi bila zdrknila na . . gtKf kdaj je napravila kako pripombo, ki je ,(ubK0 „ Listnicah smehljaj. Bila je šegavega duhavriP1* kovana, glavica skušene pariške frklje, ki ° nhotnup na stvan in jih presoja z lahkotnim, dobr verjem. (Nadaljev^*