DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Sejni zapisi 17. seja
(17., 18., 19., 20., 21. maj 2010)
Dokumentacijsko-knjižnični oddelek Ljubljana, 2010
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE 17. seja
(17., 18., 19., 20., 21., maj 2010)
Sejo so vodili dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora, mag. Vasja Klavora, Miran Potrč in France Cukjati, podpredsedniki Državnega zbora.
Seja se je pričela ob 14.00.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Pričenjam 17. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: Franc Jurša, Roberto Battelli, Anton Colarič, Franco Juri, Anton Kampuš in Ivan Grill.
Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre k 1. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam in prosim za posluh v dvorani.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 17. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli s sklicem seje 7. 5. 2010. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točke z dnevnega reda nisem prejel.
V zvezi s predlogi za razširitev dnevnega reda vas obveščam, da je Poslanski klub Liberalne demokracije Slovenije 14. 5. 2010 vložil predlog za razširitev dnevnega reda te seje s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, EPA 1031/5 prva obravnava, ter Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij, EPA 1032/5 prva obravnava. Navedeni predlog, kot smo že povedali na kolegiju, ne izpolnjuje pogojev za razširitev, ki jih kumulativno zahtevata šesti in sedmi odstavek 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Razlogi za razširite so sicer nastali po sklicu 17. redne seje Državnega zbora, vendar pa pri teh dveh novelah zakonov ne gre za zadeve, ki jih zajema drugi odstavek 58. člena Poslovnika, konkretno se predlagatelj sklicuje na tretjo alinejo drugega odstavka 58. člena Poslovnika, to je na zadeve v zvezi s prenehanjem in potrditvijo mandata poslanca, imunitete poslanca ter drugih nosilcev javnih funkcij ali zadeve v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami. Glede na navedeno ustanovitev občin, ki je sicer predmet teh dveh novel zakonov, ne sodi pod okrilje te alineje oziroma drugega odstavka 58. člena Poslovnika.
2
Prehajamo na določitev dnevnega reda.
Prosim proceduralni predlog, gospod Anton Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Gospod predsednik, ponavlja se zgodba iz 18. 3., ko ste z isto obrazložitvijo zavrnili proceduralni predlog za razširitev dnevnega reda, takrat izredne, seje Državnega zbora. V petek ste bili soočeni z vsemi argumenti za to, da vsebinsko, predvsem pa postopkovno ta predlog izpolnjuje vse pogoje. Dva zakona za ustanovitev teh občin sta bila vložena po proceduri, ki jo navaja skrajšani postopek in istočasno je bila vložena tudi zahteva, da se to obravnava na izredni seji. Ko Kolegij ni sprejel skrajšanega postopka, je začel teči 15-dnevni rok. V tem roku je kvalificirana večina za oba zakona zahtevala prvo obravnavo. In prva obravnava se v skladu z argumenti, ki so nesporni, opravi na prvi naslednji seji, sploh ko gre za roke, ki so lahko ogroženi. In ni res, da razlagate, da se ne nanaša tretja alineja 58. člena, kajti priprave na volitve v občini Koper in občini Trebnje so tako rekoč že stekle in je vsak dan pomemben. 18.3.2010 ste navajali, da so vsi roki že potekli, ker smo, tako Vlada kot Državni zbor, zamudili te roke. Med tem časom se je zgodilo še marsikaj. En zakon je bil sprejet, bil je vložen veto in na ponovni obravnavi zakon ni dobil podpore. Nakar so volilni upravičenci od vseh volilnih upravičencev v krajevni skupnosti Mirna zbrali 1.452 podpisov ali 67,35% volilnih upravičencev in na območju bodoče občine Ankaran 53,19% volilnih upravičencev. In ker je temu tako ter s prošnjo Državnemu zboru, da v skladu s proceduro, za kar je bila tudi vložena zahteva, da se ta dva zakona obravnavata po nujnem postopku na nujni seji, in ker je že sklicana redna seja, je prav po poslovniku določeno, da se tiste stvari, ki bi bile nujne in potrebne, v skladu tako z 58. kot 64. členom Poslovnika uvrstijo na prvo redno sejo.
Zato predlagam, da o tej širitvi dnevnega reda .../Opozorilni znak za konec razprave./... odloči Državni zbor in da tu ne more iti ponovno za arbitrarno odločanje, ker ne gre za razlago poslovnika na seji, ampak gre za postopek, ki je podprt tako s 23 podpisi za sklic izredne seje kot z 10 podpisi za .../Izklop mikrofona./... prvo obravnavo in tako naprej.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Prvič, vsaj sam osebno z naklonjenostjo gledam prizadevanja občank in občanov obeh krajev, da dobijo svoji občini. Kakšno je moje stališče o majhnih občinah, v tem primeru ni pomembno, vendar tega vprašanja tu ni treba mešati. Dejstvo je, da tudi ne moremo reči, da so priprave na volitve že stekle. Volitve niso niti razpisane, za to je še čas in o tem, mislim, da sploh ni treba govoriti.
Tisto, kar je pa treba reči, je naslednje. Kolegij je zavrnil obravnavo obeh zakonov po skrajšanem postopku, zato
3
sta šla v redni postopek, s 15-dnevnim rokom, v katerem je možno vložiti zahtevo za prvo obravnavo. Zato je na tisti seji. Kolegij tudi ugotovil, da je zahteva za sklic seje brezpredmetna, ker pač teče ta 15-dnevni rok za prvo obravnavo. Zahteva za prvo obravnavo je bila vložena, vendar na to sejo ta prva obravnava obeh zakonov ne more iti, ker, kot sem že pojasnil, ne izpolnjujeta kumulativno obeh pogojev. En pogoj izpolnjujeta, in to je, da so razlogi nastali po sklicu seje, se pravi, šesti odstavek 64. člena izpolnjujeta, ne pa tudi sedmega, ki napotuje na 58. člen, drugi odstavek. Vi se sklicujete na tretjo alinejo, ki je pa povsem neprimerna in se nanaša na mandatno-volilne zadeve, ne pa na zadeve, povezane z ustanavljanjem občin. Vsekakor se strinjam s tem, da je treba zakona čim prej obravnavati. Seveda je možno zahtevati sklic nove seje, izredne, in ju v prvi obravnavi tudi obravnavati.
Vendar vam moram še dodatno pojasniti, da ste ta predlog za razširitev dali v petek na Kolegiju in ni bil uvrščen na dnevni red seje. Do 12.00 ure v nedeljo, do včeraj, pa niste vložili formalnega predloga za razširitev dnevnega reda seje, zato tudi sicer ne morem dati tega na glasovanje, gospod Anderlič. Izvolite, imate besedo.
ANTON ANDERLIČ: Glejte, gospod predsednik, prav bi bilo, da vas vsaj obvestijo. 13. 5. 2010 je bila vložena zahteva za razširitev seje, ne zahteva za razširitev dnevnega reda Kolegija, ampak za razširitev seje. Dva dni pred rokom smo dali to zahtevo. Dva dni pred rokom! To, da ste na Kolegiju sami odprli vprašanje - vi ste sami odprli vprašanje, "dobili smo..." in tako naprej -, ne da bi jaz - jaz sem bil tam zaradi nečesa drugega - sploh imel namen obravnavati to na Kolegiju, ampak sem pričakoval, da bo v skladu z 58. členom, tako kot se razširjajo v 64. členu Poslovnika, da se bo to opravilo na današnji seji. Vi ste to diskusijo v petek odprli in je šla v neko čudno smer. Tako reči danes, da ni legitimno in legalno vložena zahteva za širitev, je netočno. Vi ste že 13. to dobili. Najmanj, kar je, bi v tem postopku bilo korektno in demokratično do javnosti in do nas samih, da zbor odloči, kaj bo s tem naredil. To, da nas ponovno pošiljate o isti stvari zbirat podpise, ko smo že trikrat zbirali, tukaj sem vam povedal, da ste tudi 13. marca imeli enako obrazložitev, vmes se pa dogaja marsikaj. In zgodila se je dodatna volja. Jaz tako kot vi ne govorim o tem, kako bo kdo glasoval. Zaradi mene, če bo volja taka, da v prvi obravnavi zavrnete, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ne morete negirati drugih argumentov in sklicevanje na druge člene poslovnika in ustavo, ko pa gre za vsebinsko utemeljevanje razlogov, pa te pravice preprosto nimamo. Na koncu bo to tako rekoč zadnja izčrpana možnost, kar se Državnega zbora tiče, razen če nam bo Ustavno sodišče, tako kot običajno naredi vsaka štiri leta, naložilo, da še kaj
4
nujno postorimo pred volitvami. Da pa aktivnosti ne potekajo, pa ni res, kajti nujno je, da se pripravljajo tako volilne enote, tako vse drugo kar znotraj občin, tudi v tistih občinah, ki imajo tradicijo od vsega začetka naprej, se pojavljajo pobude, ali bo ena volilna enota ali jih bo več in potekajo razprave. Ampak to niti ni tako bistveno. Če ste strogi formalist, je prav, da rečete, da ni še stekel postopek za volitve, ker še niso razpisane, je pa tudi res, da še niso razpisane, čeprav je bilo rečeno na zadnji seji, takrat ko smo obravnavali tudi ta dva primera, da so vsi roki potekli, ampak volitve še niso bile razpisane. Pred štirimi leti, veste, so se ravno tako sklicevali na inštrukci j ski rok, pa so bile volitve razpisane šele v prvi polovici avgusta 2006.
Predlagam, da vendarle odloči zbor o tem.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala, gospod Anderlič. Tudi če ta dopis, in tudi zakaj ne, lahko interpretiramo 13. 5., čeprav je bil obravnavan tudi že na Kolegiju, kot predlog za širitev, ki naj bi bilo vložen do nedelje, torej do včeraj, do 12. ure, vas moram obvestiti, da tega predloga ne morem dati na glasovanje iz preprostega razloga, ker moram spoštovati poslovnik in zakonitost. Jaz sem pravzaprav pred tem zborom, v petek bo o tem tekla beseda, ker menim, da neke stvari ni mogoče uvrstiti na neko drugo sejo, pravzaprav pod vprašanjem zaupnice, če smem tako reči. In jaz bom o teh zadevah, ne glede na to, kaj se utegne tukaj ali drugače zgoditi, ravnal nepristransko, neodvisno od tega, od katere strani prihajajo pobude. Če nečesa ni mogoče uvrstiti na sejo, pač na to sejo ni mogoče uvrstiti. Zato, kot rečeno, tega ne bom dal na glasovanje.
Prehajamo na določitev dnevnega reda. Proceduralno? (Ne.) Obrazložitev. Samo še toliko. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na glasovanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, Jože Tanko. Prosim.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovani kolegi! Naša poslanska skupina ne bo podprla dnevnega reda današnje seje. In to zato ne, ker smo mi 7. maja vložili zahtevo za izredno sejo za razrešitev predsednika in 11. maja še zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora. Glede na to, da predsednik Državnega zbora te izredne seje ne želi, noče odrediti, kljub temu da mu to nalogo nalaga 85. člen Ustave in 58. člen Poslovnika Državnega zbora, smo se v naši poslanski skupini odločili, da tega dnevnega reda ne bomo podprli. 85. člen Ustave pravi tako: "Državni zbor dela na rednih in izrednih sejah. Redne in izredne seje sklicuje predsednik Državnega zbora. Izredno sejo mora sklicati, če to zahteva najmanj četrtina poslancev Državnega zbora ali
5
predsednik republike." To je določba iz Ustave, ki manjšini v Državnem zboru omogoča, da lahko skliče izredno sejo, ki jo koalicija ne more preglasovati. Vendar se je predsednik Državnega zbora v nasprotju to določbo odločil, da te seje, na kateri bi razpravljali o razrešitvi predsednika Državnega zbora, ne skliče. Menimo in prepričano smo, da je ta odločitev v nasprotju s tem členom Ustave in tudi s 58. členom Poslovnika Državnega zbora, ki ureja isto materijo.
In ker se na tak način, in to ne prvič, preprečuje opoziciji in poslancem - kvalificiranim podpisnikom, da bi zahtevali sklic izredne seje in razpravo o določenih vsebinah v Državnem zboru, te seje, ker je ta točka uvrščena na redno sejo in ne na izredno sejo, ne bomo podprli.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Ker gre za obrazložitev glasu, ne moremo polemizirati s tem, še najmanj pa jaz. Zato prehajamo na...
Prosim, obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, Zmago Jelinčič Plemeniti.
Prosim.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa, gospod predsednik.
Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke je prav tako podpisala zahtevo po izredni seji, na kateri bi razpravljali o delu predsednika Državnega zbora. In ravno tako kot moj predgovornik bomo tudi mi glasovali proti temu dnevnemu redu. Kajti to, da se izredna seja prekvalificira v redno sejo, je nedopusten poseg v poslovnik, nedopusten poseg v ustavo in v vsa demokratična načela.
Mislim, da na ta način potiskate opozicijo ne tja, kjer je, ampak nas enostavno porivate v ilegalo, kamor bi nas radi spravili. Ne spoštujete nobenih namenov opozicije, nobenih zahtev opozicije in mislim, da je to popolnoma nedopustno.
Zato bomo tudi mi glasovali proti.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Ta teden bo o meni dovoljeno reči vse, tako da lov je odprt že od prve minute naprej.
Hvala lepa.
Prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 67 poslank in poslancev, za je glasovalo 42, proti 25.
(Za je glasovalo 42. ) (Proti 25.)
Ugotavljam, da je dnevni red 17. seje Državnega zbora določen.
Prekinjam 17. sejo Državnega zbora, ki jo bomo z vprašanji poslank in poslancev nadaljevali ob 15. uri.
Hvala lepa.
6
(Seja je bila prekinjena ob 14.17 in se je nadaljevala ob 15.01.)
DR. PAVEL GANTAR: Cenjene poslanke in poslanci! Spoštovani ministri, predstavniki Vlade, državljanke in državljani!
Dovolite mi, da se pred nadaljevanjem 17. redne seje Državnega zbora spomnimo 20. obletnice ustanovitve in delovanja Manevrske strukture narodne zaščite, projekta in organizacije, ki je z zavarovanjem in ubranitvijo osamosvojitvenega procesa ključno prispevala k uresničitvi samostojne slovenske države.
Dogodki, ki so konec 80. let nakazovali smer želenega prihodnjega razvoja Slovenije, vključno s prvimi svobodnimi večstrankarskimi volitvami, so pričakovano naleteli na oster odziv centralne jugoslovanske oblasti. Da bi idejo o snovanju samostojne Slovenske vojske zatrli v kali, je bil januarja 1990 izdan ukaz o natančnem pregledu orožja in razstreliva, ki je bilo hranjeno izven skladišč JLA.
Tik pred prisego prve slovenske demokratične izvoljene Vlade je bil 15. maja 1990 izdan ukaz o takojšnji premestitvi orožja, streliva in minsko-eksplozivnih sredstev iz civilnih skladišč Teritorialne obrambe v skladišča JLA, kar je praktično pomenilo razorožitev Teritorialne obrambe. Razorožitev Teritorialne obrambe oziroma odvzem orožja je bil v nasprotju z interesi Republike Slovenije. Ideja o uresničitvi lastne državnosti je že tako dozorela, da je razorožitev med vsemi tistimi, ki so zanjo vedeli, potekala je namreč v tajnosti, sprožila ogorčen odziv in pravi upor. Zavedali so se in smo se, da procesa osamosvojitve brez lastne oborožene sile ne bo mogoče zavarovati in uspešno izpeljati. Kljub temu da je Teritorialna obramba v razorožitveni akciji izgubila večino svojega orožja, je 16-im občinam odvzem orožja uspelo preprečiti.
Zavarovanje procesa osamosvojitve je terjalo veliko poguma, truda in iznajdljivosti. Iz nenačrtovanega in spontanega upora zoper razoroževanje je na podlagi veljavnega sistema narodne zaščite, ki je omogočal skupno delovanje vojske in milice, začela nastajati neodvisna predhodnica Slovenske vojske, Manevrska struktura narodne zaščite. V tajnosti je pod vodstvom tedanjega sekretarja za obrambo in sekretarja za notranje zadeve nastala odlično organizirana oborožena struktura več kot 20 tisoč pripadnikov. Manevrska struktura narodne zaščite je bila le tri mesece po sporni razorožitvi ob tesnem sodelovanju s specialno enoto in posebno enoto slovenske milice sposobna zavarovati zgodovinski proces slovenske osamosvojitve in ohraniti nastajajočo neodvisno Slovenijo pred oboroženim sovražnim napadom. Šlo je za izjemno dobro zamišljeno in načrtovano akcijo. Priprave na osamosvojitveno vojno so kasneje skoraj v celoti potekale na podlagi načrtov, ki so bili izdelani v obdobju delovanja Manevrske strukture narodne zaščite.
7
Spoštovani! Prelomni čas slovenskega osamosvajanja in uresničitev naših drznih sanj o lastni državi je zaznamovalo in omogočilo veliko izjemnih dogodkov in dejanj. Eden od takšnih je bil gotovo tudi projekt Manevrske strukture narodne zaščite. Z zavrnitvijo ukaza o razorožitvi Teritorialne obrambe so bili vzpostavljeni temelji za nastanek obrambnih sil novonastaj aj oče države. Šlo je za hrabro dejanje nepokorščine, katerega tveganosti se sodelujoči verjetno takrat niti niso v celoti zavedali. Oboroženi z visoko narodno zavestjo in neomajno željo po zavarovanju domovine so uresničili dejanje velikega domoljubja. Proces snovanja lastne države in uresničitev osamosvojitve bi bil verjetno brez oblikovanja Manevrske strukture narodne zaščite vprašljiv. Spomin na te pomembne dogodke v preteklosti sčasoma bledi, pa vendar vsa ta tvegana, drzna in domoljubna dejanja ne smejo nikoli zaiti v pozabo tudi zaradi izjemnosti in dejanj samih ter zaradi popotnice, ki jo predstavljajo za nas in naslednje rodove. Gre namreč za neizpodbiten in otipljiv dokaz, česa je slovenski narod zmožen, če smo vsaj tedaj enotni in predani skupnemu cilju. Hvala za pozornost. /Aplavz./
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane kolegice poslanke in poslanci prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.
V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 34 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen na podlagi dogovora z vodji poslanskih skupin in v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora.
Na prva tri vprašanja poslancev opozicije in na poslansko vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovore. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne mora pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec postavi v 2 minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki postavi vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave. V primeru, da poslanec na poslansko vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu mora predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki postavi vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da ostaja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.
8
V zvezi s to točko so se za danes opravičili naslednji ministri: dr. Franc Križanič, minister za finance, Dorijan Marušič, minister za zdravje, mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter dr. Henrik Gjerkeš, minister brez resorja, odgovoren za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri poslanska vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade Borut Pahor. Poslansko vprašanje mu bo najprej postavil Jakob Presečnik, Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani predsednik Vlade, spoštovani ministrici, spoštovani ministri, kolegice in kolegi!
Spoštovani predsednik Vlade, v zadnjih dneh smo v zvezi z referendumom o arbitražnem sporazumu z vaše strani priča opozarjanju na posledice, ki bodo nastale v primeru zavrnitve arbitražnega sporazuma. Pri tem uporabljate retoriko, ki že meji na grožnje in ustrahovanje slovenskih državljanov, ne da bi pri tem podali kakršnekoli verodostojne podatke in argumente. Takšno početje službi podpore arbitražnemu sporazumu je za Poslansko skupino Slovenske ljudske stranke neodgovorno in nedopustno. Vaše ustrahovanje v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke razumemo zgolj kot psihološki poskus vplivati na čustva volivcev, poskus, da bi jih na osnovi strahu prepričali, da podprejo arbitražni sporazum. Vendar slovenski državljani se imamo pravico odločati na referendumu po svoji vesti in brez neutemeljenih groženj. Tudi na plebiscitu ob odločanju za samostojno in suvereno državo Slovenci nismo imeli podpore mednarodne javnosti, obstajale so takšne in drugačne grožnje, tudi o mednarodni izolaciji, nepriznavanju države in tako dalje. In kaj se je od teh groženj uresničilo? Nič. Prav nič. Slovenci se groženj nismo ustrašili in smo se pogumno odločili zaživeti znotraj svoje lastne države, ki so jo kasneje kljub predhodnim grožnjam priznali v mednarodni skupnosti, države, ki je danes polnopravna članica Evropske unije in tudi zveze Nato.
Zato vas sprašujem, spoštovani gospod predsednik Vlade: Na podlagi katerih informacij, podatkov, argumentov in zbranih obvestil slovenski javnosti v primeru zavrnitve arbitražnega sporazuma na referendumu žugate z mednarodno izolacijo Slovenije in ogrožanjem miru ter stabilnosti v jugovzhodni Evropi? Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Prosim, predsednik Vlade, gospod Borut Pahor.
BORUT PAHOR: Spoštovani gospod poslanec, gospod predsednik, visoki dom!
Najprej, da kasneje ne pozabim, vsak od nas ima nek političen stil. Moj nikoli ni bil tak, da bi poskušal
9
prepričati nekoga v svoj prav ali svoje politično prepričanje z grožnjo; to je slaba popotnica. Prepričanje pod prisilo ne traja dolgo, ni iskreno in se prej ali slej zruši pod argumenti, ki jih prinese prihodnost. Sem pa kot predsednik Vlade, spoštovani gospod poslanec, dolžan opozoriti na posledice take ali drugačne odločitve na referendumu. Že to, da gremo državljanke in državljani na referendum po 20 letih samostojne države, da vsakdo lahko razmišlja naglas "za" ali "proti", da to počne brez slehernega strahu - mislim, da je v tem smislu gospod Oman včeraj na proslavi lepo rekel, da lahko prav to štejemo kot veliko pridobitev, ker pred 20 leti tega ni bilo, je bil strah pred tem, da bi se glasovalo drugače, kot naj bi mislila večina. Že to nam vsem skupaj lahko daje neko zadoščenje, da imamo po 20 letih možnost, priložnost, privilegij, da kot zrela demokracija vsak po svoji vesti na referendumu odločimo o tako pomembni stvari, kot je arbitražni sporazum.
Menim, da prinaša glasovanje zanj pozitivne posledice za Slovenijo, zlasti nam omogoča, da dosežemo pošten dogovor glede določitve meje med Hrvaško in Slovenijo, da okrepi ugled in imidž Republike Slovenije kot države, ki naj težja vprašanja reši po mirni poti in v skupno dobro, za lastne interese in v skupno dobro, da si na ta način odpremo pot v jugovzhodno Evropo in da tam delujemo kot zgled. Se pravi, da se vrnemo v pozicijo, ki jo je Slovenija nekoč, na začetku 90. let že imela, in to je, da je bila država zgled ostalim v tem delu Evrope.
Kaj je tisto, kar me navdaja, ko opozarjam javnost na negativne posledice z argumentom. To je izkušnja. Spoštovani gospod poslanec, izkušnja iz reševanja problemov s Hrvaško vseh 18, 19 let, bodisi da sem bil tukaj poslanec, bodisi da sem bil predsednik tega visokega doma, bodisi da sem bil podpredsednik Komisije Evropskega parlamenta za odnose s Hrvaško in zdaj kot predsednik Vlade, zlasti zdaj kot predsednik Vlade, me uči, da smo imeli tudi kanček sreče - ta je vedno na strani pogumnih, in odločitev za arbitražo je stvar poguma in razuma hkrati, tudi srčnosti, pravim -, smo imeli kanček sreče, ker se nam je odprlo, in to za kratek čas, okno zgodovinskih priložnosti, ko je bila Hrvaška pred neko izbiro, ali naj še naprej trmasto zavrača željo in interes Republike Slovenije, da uredimo mejno vprašanje pred njenim vstopom v Evropsko unijo, ali pa naj se odloči, da to uredimo in da ima hkrati tudi z naše strani zeleno luč in lahko mirno konča pogajanja. Izkušnja mi pravi, da smo ob pravem času na pravi način dosegli najboljše za Slovenijo, kar je mogoče doseči.
Da kasneje ne pozabim, pred očmi imam zdaj eno paralelo, ne vem, če je najbolj posrečena, ampak se mi skozi vrti v zavesti. Z rešitvijo tega velikega problema, z rešitvijo mejnega spora s Hrvaško nismo rešili vseh problemov, toda vsi gospodarski in socialni problemi, vse rešitve teh problemov
10
bodo nič ali skoraj nič, če ne bomo rešili tega problema. Mi moramo zapreti to "gnojno rano" odnosov med dvema državama, narodoma in ne nazadanje na čisto človeški ravni zato, da bi se lahko v celoti posvetili blaginji. Torej nobenih groženj, samo opozorilo, da je mednarodna skupnost do te mere razumela Slovenijo, da ji je pomagala do arbitražnega sporazuma. Če ga zavrnemo, bomo naredili veliko uslugo Hrvaški, ostalo bo stanje status quo, ki je za nas nesprejemljivo, moralna moč bo na strani Hrvaške, ne na strani Slovenije, .../Opozorilni znak za konec razprave/... mednarodna skupnost pa nas ne bo več razumela, in se bomo znašli v nekem položaju osamitve. To se mi zdi, da je izkušnje, iz katere in zaradi katere govorim.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Želite dopolnitev odgovora?
Prosim, gospod Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za odgovor, gospod predsednik Vlade.
Ne glede na to, da se ne strinjate z menoj, torej to je moja ocena, da ste uporabljali neke vrste grožnje pri tem, zagotovo pa ste opozarjali na možnost ogrožanja miru in stabilnosti v jugovzhodni Evropi in bom rekel iz drugih primerov, ko dejansko Evropska unija ne reagira na noben nasilni ali kakršenkoli način grožnje ali opozarjanja, v primerih, ki so na drugih koncih sveta, tudi na Balkanu, kot je primer Grčije pri Makedoniji. Slovenija pa tega za realizacijo svojih ciljev, svojih interesov ne bi smela uporabljati. Tudi nihče ni grozil, nihče ni problematiziral do ne vem kako velike mere tistih držav, ki zelo dolgo niso ratificirale Lizbonske pogodbe, ki je izredno pomemben dokument za nadaljnji soobstoj držav v Evropski uniji. In kar se tiče miru in stabilnosti v nekem predelu sveta, zagotovo so vse države z določenega predela tiste, ki so zadolžene in poklicane za to, da ta mir ohranijo in da storijo vse, da ta mir in stabilnost ne bosta ogrožena. Tudi v jugovzhodni Evropi in tudi na zahodnem Balkanu, zagotovo morajo tudi druge države storiti vse za to, da ta stabilnost in mir tudi ostane. Zato je zagotovo zavzemanje Slovenije za pravice, ki jih ima pri meji s sosednjo državo seveda, legitimno.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Prosim, gospod predsednik Vlade.
BORUT PAHOR: Da ne bo nesporazumov. Če bi se zgodilo, da pogajanja, ki jih je omogočil nek načelen dogovor s predsednico Kosor na Trakoščanih, ne bila tako na koncu uspešna, kot so bila, jaz sporazuma ne bi podpisal. Kajti ocenil bi, da to ni dobra in uspešna rešitev problema in da to ne odtehta razloga, ki sem ga povedal - da se je splačalo
11
posvetiti na začetku mandata rešitvi tega problema, ker bi v nasprotnem primeru, kolega Presečnik, prišlo do situacije, ko bi se vprašanje Hrvaške zgostilo. Ali pri nadaljevanju blokade pristopnih pogajanj, ker moje vprašanje, če si ga smem dovoliti tudi na vaš naslov, je: ali bomo blokirali Hrvaško v primeru, da arbitražni sporazum ne bo potrjen na referendumu? Če je ne bomo, potem bom vprašal koga: Zakaj pa smo se toliko časa mučili z odpravljanjem razlogov za blokado, in to je prejudicev v hrvaški pristopni dokumentaciji? Če bomo odlagali z blokado vse do pristopne pogodbe, vas vprašam, s kakšno moralno držo bomo blokirali Republiko Hrvaško in jo silili, da sklene nov sporazum, kot ga obetajo tisti, ki so proti sedanjemu arbitražnemu sporazumu, če bo ta lahko rekla, poglejte mi smo ratificirani sporazum, ki je bil na koncu koncev pisan na vašo kožo. To je bil predlog Rehn2. Mi smo ga sprejeli, ratificirali z 2/3 večino, vi ste ga zavrnili, ne silite nas zdaj v kakšne tretje sporazume, ker nanje ne bomo pristali. In mednarodna skupnost bi te argumente sprejela, češ, brez zamere Slovenci, mi smo vam šli na roko, razumeli smo zlasti dejstvo, da je vaš izhod na odprto morje za vas vitalnega interesa. To je zdaj eksplicitno bilo naloženo arbitražnemu sodišču. Če ste to zavrnili, naše podpore in zavezništva nimate. Mi ne želimo podpirati držav, ki blokirajo širitev. Tako bo moralna moč na strani Hrvaške. Poleg tega pa ne samo moralna moč, ampak predvsem interes ohraniti status quo, razdeljen Piranski zaliv, njihovo nahajanje na južnem bregu Dragonje, Hotiza itn.
Torej imamo več kot pet, šest razlogov, zakaj smemo videti tudi, bom rekel, neko bojazen v konsekvencah, zavedanje konsekvenc, če bomo zavrnili arbitražni sporazum, in kaj je alternativa, kako bomo mi ravnali. Jaz še nisem slišal prepričljivega argumenta, kako bo Slovenija ravnala, če bomo zavrnili to, kar je za nas zares dobro. Še enkrat naj povem, ne bi predlagal tega sporazuma, če ne bi najprej in predvsem uredil dobro vprašanje meje, potem odnosov s sosedi in ne nazadnje potem dvignil ugleda Slovenije. In zdaj se končno lahko .../Izklop mikrofona./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Poslansko vprašanje predsedniku Vlade bo postavil Zmago Jelinčič Plemeniti, Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke. Prosim.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa za besedo. Prekleto žalostno je, da ob 20. ustanovitve Manevrske strukture pokopavamo Republiko Slovenijo kar na dveh segmentih. Gre za sporazum o arbitraži in pa pomoč Grčiji. Če bi spraševal o arbitraži, bi govoril v hrvaškem jeziku, ki ga gospod premier verjetno dosti bolje razume kot slovenskega, vsaj tako kaže, ampak vseeno, bom vprašal v slovenščini.
Slovensko Računsko sodišče kontrolira porabo in nadzor evropskih sredstev, teh denarjev, ki jih Slovenija črpa iz
12
evropskih virov. Do potankosti, v milimetre, v cente gre. Kdo bo pa kontroliral ta denar, ki ga bomo vrgli skozi okno Grčiji? Grčiji bomo dali 400 milijonov, verjetno še več, evrov, za katere boste, gospod premier, najeli kredit, ki ga bomo plačevali mi v Sloveniji, plačevali ga bodo ljudje, ki komaj živijo, živijo iz dneva v dan. Ampak to vas niti ne zanima. Pa bi vprašal tudi to. Na kakšen način si boste zagarantirali vrnitev tega denarja? Dejstvo je, da Grčija ni dala nobenega, nobene hipoteke na nič. Mislim, da bi bilo smiselno, da Slovenija, da država Slovenija in Vlada Republike Slovenije zahteva od Grčije, kaj jaz vem, kakšno zavarovanje vsaj s tem, da da hipoteko na kakšne tri grške otoke. Zakaj pa ne!? Konec koncev, lahko bi določili tudi tiste otoke in med njimi bi mirno lahko vzeli tudi enega popolnoma golega, brez rastlinja in bi tja gori izvozili tiste slovenske politike, ki prodajajo in uničujejo slovensko državo. Mislim, da bi vsaj to lahko zahtevali. Mislim, da bi se ljudje v Sloveniji strinjali s tem. Lačni so, študentje nimajo denarja za preživljanje, za študij, vi boste najemali kredite v višini neskončnosti, kajti to je šele začetek. Veste, dobro veste, da od Grčije ne bomo dobili niti ficka. Država je goljufala Evropsko unijo do danes. Imeli so 13. plačo, 14. plačo, 15. plačo, dodatek za to, da so sploh hodili točno v službo, vi boste z našim denarjem, z denarjem naših davkoplačevalcev "futrali" neke barabe in goljufe. Mislim, da to totalno sramotno in na tak način se ne vodi država. Zato prosim povejte:
Ali boste zahtevali kakšno garancijo od Grčije?
Povedal sem, kaj naj bi tisto bilo.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Gospod Jelinčič, govorili ste o državljankah in državljanih neke nam prijateljske države. Prosil bi vas.../oglašanje iz klopi./.. prosili bi vas, da uporabite primeren jezik. Besedo ima predsednik Vlade Borut Pahor. Prosim.
BORUT PAHOR: V petek in soboto, prejšnjo, in to sem imel odgovornost in priložnost sodelovati na sestanku predsednikov vlad in držav članic območja evra. Tisto, kar me je presenetilo na tem sestanku, je bilo, da je nekaj mojih uglednih kolegov govorilo o zgodovinskosti tega sestanka, kar običajno ni praksa pri njih, zlasti ne pri takšni vrsti sestanka, ki poteka za zaprtimi vrati, se ne skuša narediti nekega efekta na javno mnenje. V čem je bila zgodovinskost tega sestanka? V tem, da se je morala Evropska unija, svet evrocone je vodil predsednik Evropskega sveta, vi veste, da Evropska unija že pomaga trem držav, jaz držav ne bi našteval, pomaga jim pa že zaradi problemov v bančnem in finančnem sistemu, to so tri vzhodnoevropske države oziroma ena izmed njih je baltska, je torej morala sprejeti naslednjo odločitev: ali ravnamo sebično in ne damo nobenih posojil, in to pod določenimi pogoji Grčiji in tvegamo, da se grški bančni in
13
finančni sistem sesuje, s tem pa se pravzaprav začne efekt domin, ki bi se nadaljeval v nekaterih drugih državah, ki jih tudi ne bom našteval, in verjetno tvegamo zaton valute evro. To bi pomenilo tudi hitro in globoko poslabšanje gospodarske in finančne krize v celotni Evropski uniji z nepredvidljivimi posledicami. Ali pa bomo ravnali solidarno, delno tudi iz sebičnih razlogov, in pomagali Grčiji pod določenimi pogoji, da se izvleče iz te krize in da ne bi bilo te nevarnosti domin, ki bi začele padati za Grčijo. Kot rečeno, držav ne bi želel omenjati, ker tudi same niso želele biti omenjene iz očitnih razlogov. Odločili smo se za solidarnost z Grčijo. Če odmislim odločitev Evropske unije in IMF, da pomaga trem državam članicam Evropske unije, mimogrede, dostikrat govorimo o tem, kako slabo se Slovenija vede v tej krizi. Nasprotno, sodimo v skupino tistih držav, ki vsaj v zadnjih dveh četrtletjih beležijo ugodne rezultate, razen dveh, eno je deficit, drugo je stopnja napredka pri konkurenčnosti. Drugače gre Sloveniji glede gospodarskih in drugih socialnih kazalcev dobro in smo šteti med države, ki so najbolj dinamične. Zakaj vam to pravim? Zato, ker je zelo pomembno, kakšna je skupna bonitetna ocena neke države. Bonitetna ocena Slovenije je dobra. Mi sodimo med tiste države, ki so v evroobmočju, ki niso že v krizi, kot je Grčija, niti niso na robu krize, kot so nekatere druge države, in niso zunaj območja evra, so pa v Evropski uniji, in so že deležne finančne pomoči Evropske unije in IMF. Mi pa ne. Slovenija sama drži trdno vajeti usode reševanja krize in za enkrat skupna bonitetna ocena z opozorilom na deficit in z opozorilom na to, da moramo dvigniti pogoje konkurenčnosti, v bistvu ostaja zelo visoka. In zelo malo premierjev je tiste noči govorilo, med njimi tudi jaz, večkrat. Jaz sem poslal predsedniku Evropskega sveta Van Rompuyu pismo, v katerem sem v imenu Vlade Republike Slovenije zahteval nekaj pogojev, da do pomoči Grčije pride. To je bilo vneseno v zaključni dokument. Grčija ima pogoje, ki jih mora izpolniti, da bo deležna naše pomoči. Bo nadzorovana pri tem, kako izpolnjujete pogoje. In slovenska vlada bo, to sem povedal, umaknila svojo pomoč, če teh pogojev Grčija ne bo izpolnjevala. Ampak tudi vi, ta visoki Državni zbor bo, ko bo odločal o zakonu o poroštvu, moral odločiti, ali je za slovenske nacionalne interese, gospodarske, politične in druge, bolje, da pade Grčija in z njo cela vrsta drugih držav, ki so na robu krize, ali pa pomagamo Grčiji in skušamo rešiti Evropo pred veliko gospodarsko krizo, ki bi potopila tudi nas.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Želite dopolnitev odgovora? Prosim, gospod Zmago Jelinčič Plemeniti.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Me veseli, da govorite o sedanjosti Grčije, kjer imajo povprečno plačo 1.200 evrov, medtem ko imamo mi 800 evrov. Oni so v hudih škripcih, mi cvetimo in se imamo krasno. Obdržali bomo Slovenci res nek ugled, in to
14
ugled odličnih hlapcev, ki brez besede ubogajo; tako kot vedno se klanjamo Evropi. Gre za reševanje nemških investicij v Grčiji in za reševanje grških multimilijarderjev. In to bomo dosegli in to bomo naredili.
Govorite, da bo Slovenija umaknila svojo pomoč. Kako? Mi jim bomo dali, dobili bomo dve, tri klofute in rekli nam bodo, bodite tiho. Vi takrat ne boste več premier in drugi se bodo morali ukvarjati s tem, kar je že danes tragično, okrog 500 tisoč ljudi na robu revščine. Ampak to vas ne zanima. Zanima vas Grčija, brez kakršnihkoli garancij, da bomo karkoli dobili nazaj, ker ne bomo dobili nazaj; to ve ves svet. To vedo tudi finančni ministri in predsedniki vlad Evropske unije, vendar so se s tem sprijaznili, ker bodo oni imeli koristi, nikakor pa ne Slovenija. Slovenija od tega ne bo imela nobene koristi, razen izgube. Razen, če se dela tudi na tem področju na ta način kot v Sloveniji: ščiti se lopove, goljufe, preprodajalce, tako kot sem prebral, da boste danes kupili tisto hišo za preiskovalni urad od gospoda Pogačarja, čeprav je še zmeraj na lizingu, kar je zelo hecno in zelo čudno, skregano z vso gospodarsko logiko. Razen, če niso novinarji nalašč napisali narobe, tako vsaj piše v Financah. Mislim, da nameravate potopiti Slovenijo, in kot kaže, vam bo to v kratkem uspelo, ne v dveh letih do konca mandata, ampak še bistveno prej.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Prosim, predsednik Vlade, gospod Borut Pahor.
BORUT PAHOR: No, ko se je začela nevihta in so se velike in tudi manjše barke, med njimi Slovenija, znašle v tem nevihtnem območju, so nekateri menili, da bomo mi med prvimi, ki se bodo potopili, kar se ni zgodilo. Za razliko od teh napovedi se Slovenija drži relativno zelo dobro, ne da bi podcenjeval tiste probleme, ki jih imamo. Omenil sem zlasti dva, in temu mora Vlada posvetiti dolžno pozornost, zaradi tega tudi posvet na Brdu. Najti moramo strateške rešitve za ta dva problema, deficit in dvig pragu konkurenčnosti. Drugače pa moramo, prvič, kolega Jelinčič, vedeti, da je članstvo Sloveniji v evroconi nam koristilo v času krize in nam zmanjšalo gospodarske in socialne probleme, ki smo jih imeli. Drugič, da nam morebiten razpad evrocone ne bi koristil, ampak nam bi škodoval. Tretjič, da je za nas pomembna samo taka evropska valuta, ki je trdna in stabilna, kar pomeni, kot sem dejal na sestanku, ko je bil dan predlog, da bi moral Trichet oziroma Evropska centralna banka bistveno bolj upoštevati navodila vlad pri ravnanju z obrestnimi merami in tako naprej, da nikakor ne, nikakor ne, sem rekel. Centralna banka mora ravnati tako, da bo zagotovila vrednost in stabilnost te valute. Tako je bilo na koncu tudi odločeno. Vsi so vedeli, da je za Slovenijo kot za nekaj drugih držav zelo težko sprejeti to odločitev.
15
Rekli ste, da imajo velike države naložbe v Grčiji. Slovenija jih toliko nima. Mi smo se odločali zato toliko bolj previdno. Imamo 0,48% tistega deleža, ki ga bodo namenile države evrocone za pomoč Grčiji. To je pošten dogovor. In imamo - to smo si izposlovali - pravico presojati, ali bodo Grki izpolnjevali ukrepe reform, ki so jih dolžni, če želijo našo pomoč. Torej grški premier Papandreu je ukrepe že najavil in zdaj jih mora sprejeti. Kako težko je, gospe in gospodje, sprejemati ukrepe, pa veste najbolj vi. Tudi tisti, za katere se Vlada zelo poteguje, so vedno v veliki nevarnosti, da ne bodo naleteli na socialno razumevanje oziroma na razumevanje socialnih partnerjev. In v Grčiji je tako. Moram vam povedati, ko smo se pogovarjali s kanclerko Merklovo in predsednikom recimo nizozemske vlade, z Jean-Claude Junckerjem, predsednikom luksemburške vlade, ki prihaja sem, smo se pogovarjali o tem, kaj pravzaprav storiti, da bodo Grki uspešno odpravili, kot ste pravilno navedli, nekaj ukrepov, ki so res popolnoma nesprejemljivi, ker ne more slovenski delavec plačevati grškega, ne more slovenski študent plačevati grškega študenta, ne more slovenski upokojenec plačevati grškega upokojenca oziroma bonitet. Zelo težko bo za Grčijo .../Izključen mikrofon./....
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želite postopkovni predlog podati gospod Jelinčič? Prosim.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa. Ravno ti odgovori so dokazali, kako žgoča je ta tema in kako nedodelani so koncepti Vlade na tem področju. Dejstvo je, da je gospod premier sam ugotovil, da ne smejo slovenski študentje plačevati grških, pa slovenski delavci grških in slovenski upokojenci grških. Pa vendarle bomo to naredili. In glede na to, kar je govoril gospod premier, že vidi tragičen konec ali z drugimi besedami, že evidentno sprejema dejstvo, da denarja v Sloveniji ne bomo dobili nazaj. Jaz sem govoril o, ne o morebitnem razpadu evropske valute, pa še česa več. Govoril sem o hipotekah na naše posojilo, o garanciji za naše posojilo. Kakšno garancijo bomo dobili od Grkov? Nobene. Da se bodo morda odpovedali petnajsti plači, obdržali bodo pa trinajsto in štirinajsto. To je nesmiselno. In takšni načini dela vodijo v propad države. Če se Slovenija relativno dobro drži, je poudarek na besedi relativno. "Zapufani" smo približno petstokrat bolj, kot smo bili "zapufani" v nekdanji Jugoslaviji. V nekdanji Jugoslaviji. V tisti, ki so jo vsi pljuvali, kako smo metali denar na Kosovo in kam še vse. Danes mečemo denar levo, desno, gor, dol. Na prebivalca bistveno več. Jaz se vprašam, gospod premier, kako lahko vi tako s tako lahkoto garantirate vse te zadeve? S čim garantirate to? Ali morda s svojim življenjem? Ljudje so življenje dajali zato, da bo obstala ta majhna domovina. Da bo ta ...
16
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Jelinčič, predsednik ne more več odgovarjati.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Ali lahko povem do konca že vendar? Ali me morate zmeraj prekinjati, gospod predsednik?
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Če se le da ne, ampak res ne more odgovarjati.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Če se le da, me prekinjate in prosim, da že enkrat prenehate s to prakso. Jaz upam, da se bo v kratkem nehala ta praksa, kajti ne samo v opoziciji, tudi v koaliciji imajo težave z vami. Ne dovolite demokratičnega diskurza, ne dovolite, da kar koli povem. In to je prekleto žalostno. In na tak način dela tudi slovenska vlada in na tak način se vidi, kaj dela slovenska vlada. Prodaja slovensko domovino. Če to, gospod, predsednik Državnega zbora, ni vaša domovina, je vaš problem. To je moja domovina, domovina mojih otrok in še marsikoga v Sloveniji. Zato me skrbi in zato v skladu z 246. členom, drugim odstavkom, zahtevam razpravo o tej zadevi.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. O predlogu poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru predsednika Vlade na njegovo poslansko vprašanje, bo Državni zbor odločil jutri, v torek 18. maja 2010, v okviru glasovanj.
Poslansko vprašanje predsedniku Vlade bo predstavil Zvonko Černač, Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Prosim.
ZVONKO ČERNAČ: Spoštovani predsednik Vlade!
Ključno vprašanje sporazuma o arbitraži je: Ali bomo ohranili ali izgubili naše morje? Prejšnji teden ste v oddaji Polemika na vprašanje, ali se je Hrvaška strinjala s tem, da Slovenija po vašem mnenju dobi, po našem mnenju ohrani teritorialni stik z odprtim morjem, večkrat izjavili, da je bilo temu tako. Dejali ste, citiram: "Moj predlog predsednici Kosorjevi je bil: "Mi potrebujemo rešitev, pravično rešitev meje, in to seveda pomeni za nas zlasti in predvsem stik Slovenije z odprtim morjem, vi pa potrebujete vstop v Evropsko unijo, kar je tudi v našem interesu." Konec citata.
Vašo izjavo je takoj demantiralo hrvaško zunanje ministrstvo, ki je izjavilo, da vam predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor ni nič obljubila, še najmanj pa teritorialni stik z odprtim morjem.
Vašo izjavo demantira tudi hrvaška izjava, ki so jo sprejeli takoj po podpisu sporazuma novembra lani o tem, da ničesar v sporazumu ni mogoče smatrati kot privolitev Republike Hrvaške na zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z odprtim morjem. Če bi se predsednica hrvaške vlade strinjala
17
s teritorialnim stikom slovenskega z odprtim morjem, potem take izjave Hrvaška gotovo ne bi sprejela. Še več. Tisto, kar je v zadnjem sporočilu hrvaškega zunanjega ministrstva novo, je to, da je bila ta hrvaška izjava sprejeta, vsaj tako pišejo, v dogovoru s slovensko stranjo, torej z vami. Slovenija bi na podlagi sporazuma, če bi bil uveljavljen, za vedno in nepovratno izgubila del svoje suverenosti, pomemben del svoje suverenosti: izgubili bi morje. Kajti zaliv brez neposrednega izhoda na odprto morje, gospe in gospodje, ni več morje, je le še nek naravni bazen za kopanje in nič več.
Vedno bolj očitno postaja, pa tudi danes smo poslušali v odgovoru na poslansko vprašanje mojega poslanskega kolega, da je imela Hrvaška dva pogajalca, Slovenija nobenega.
Zato vas, spoštovani predsednik Vlade, sprašujem: Kdaj in kje vam je hrvaška predsednica Vlade dala zagotovilo o teritorialnem stiku slovenskega z odprtim morjem?
Kdo je bil takrat zraven? Ali je bila ta izjava oziroma to zagotovilo dano v pisni obliki ali je bilo dano ob kakšni kavici ali na nekem neformalnem srečanju?
Kje in na kakšen način je bilo to zagotovilo dano in kakšen pravni pomen, če je bilo dano, sploh ima glede na določbe arbitražnega sporazuma, ki govorijo, da nič tistega, kar v njem ne piše, ni mogoče upoštevati pri ohranitvi teritorialnega stika slovenskega z odprtim morjem? Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim, predsednik Vlade, gospod Borut Pahor.
BORUT PAHOR: Na jezo ali pa nerazumevanje nekaterih v tej dvorani moram zelo pošteno povedati, da mi je veliko do tega, da uspemo na referendumu za arbitražni sporazum in ohranimo tisto veliko zaupanje, ki se je vzpostavilo med obema vladama, ki smo ga dosegli zelo mukoma in brez katerega tak uspeh ne bi bil mogoč.
Zato se bom poskušal izogniti vsem izjavam, ki bi bile v bistvu v moj prid, v prid argumentov za arbitražni sporazum, ki bi na drugi strani dajale povod tistim krogom, političnim in strokovnim, ter delu javnosti na Hrvaškem za to, da vplivajo na tisti nesamozavestni del slovenske javnosti, ki je bil vedno občutljiv na to, kaj reče hrvaška stran. Če je Hrvaška z nečim zadovoljna, potem zagotovo ne more biti dobra za Slovenijo.
Ker se to deloma dogaja, moram biti glede tega zelo previden. Ker en del naše javnosti je na to občutljiv, če je dobro za Hrvaško, potem za nas ni. Če Hrvaška nekaj reče v svojem sporočilu, je to sveto, gotovo je tako, naša stran že gotovo nekaj prikriva in zagotovo stvar ni v redu.
Poglejmo zdaj stvari tako, kolikor jih je mogoče predstaviti, da bi zadržali veliko zaupanje, najprej med nama s predsednico Vlado, med obema vladama in ne nazadnje eno zaupanje med državama in atmosfero, ki se je vzpostavila. Na
18
Trakoščanih je bil v bistvu dosežen neformalni dogovor s predsednico hrvaške Vlade, vsaj tako razumem jaz, drugače tudi dogodki potem ne bi mogli temu slediti, da je treba poiskati rešitev, ki je v vzajemno korist.
Jaz sem takrat, pred in po tem dejal, da vidim kot vzajemno korist rešitev mejnega vprašanja, pri čemer ni nobenega dvoma, da je vitalen interes pri rešitvi tega vprašanja stik Slovenije z odprtim morjem. To ni bilo treba reči zelo odkrito in jasno, kot morda danes prenašajo kateri od hrvaških ali slovenskih medijev. Bilo je dovolj, da se reče, predlagam, da se vrnemo za pogajalsko mizo k predlogu Rehn2. In v predlogu Rehn2 je bila točka 3.B, stik Slovenije z odprtim morjem. Mi pa bomo dali zeleno luč za nadaljevanje vaših pogajanj z Evropsko komisijo. V bistvu je to en verodostojen predlog, ki ga dajem v razmislek. In ta predlog je bil načeloma v bistvu sprejet, ne da bi bilo treba iti v podrobnosti. Vsi smo vedeli, o čem govorimo. 16. junija je zunanji minister Jandrokovic sporočil, da Hrvaška zapušča pogajalski proces, ki ga je vodil komisar Rehn. Zapustili so ga zato, ker je bilo v drugem predlogu, ki je bil spremenjen, med drugim tudi naloženo arbitražnemu sodišču, da določi stik Slovenije z odprtim morjem. Torej ravno obratno od situacije, ki smo ji priča sedaj; in to je, da hrvaška stran Sloveniji ne priznava, da ima stik z odprtim morjem, pač pa obrazlaga svoje obnašanje, da mi lahko s potniškim, tovornim in vojaškimi ladjami plujemo, kot v bistvu služnostno pravico, ko nam brez zadržkov daje svoboden prehod na odprto morje. To je njihova razlaga, ki jo je mogoče videti notri, s katero se mi ne strinjamo in bi zato imeli radi rešitev, ne pa stanje, kot je. Ker veste kaj? Če pade ta arbitražni sporazum in ne izpogajate do vstopa Hrvaške v Evropsko unijo boljšega sporazuma - in jaz vam pravim, da ga nihče ne bo, ker ga ne bo mogoče - bo ostalo pri stanju, kot je. In to je v bistvu konkludentno dejstvo. Čez 20 let se bo interpretiralo pravno stanje "de facto" kot stanje "de iure". In na to nas opozarja tudi Ustavno sodišče.
Torej, dejansko, če smem, gospod poslanec Černač, odgovoriti na vaše vprašanje. Moj predlog je bil stvar enega temeljitega razmisleka v Ljubljani, bil je dan kot načelen predlog, šlo je za prvo srečanje, ko se ni vedelo, ali bo vzpostavljeno zaupanje z obeh strani ali ne. Bil je predlog, ki je bil v vzajemno korist, ker drugače problemov ni mogoče rešiti. Kaj pa nas pravzaprav zanima oviranje "per se" Hrvaške na poti v Evropsko unijo? Saj nimamo takega interesa! Mi želimo Hrvaško v Evropski uniji, seveda pa mora Hrvaška pri tem izpolniti nekaj naših pričakovanj, ki jih mi smatramo kot legitimne v pogajalskem procesu in poglavje 31 smo izkoristili kot poglavje, kjer je treba rešiti tudi problem meje.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želite dopolnitev odgovora, gospod Černač? Prosim.
19
ZVONKO ČERNAČ: Spoštovani premier! Hrvaška se približuje Evropski uniji in ne Slovenija. Od nje same je odvisno, ali bo odpravila prepreke, ki ji ta vstop preprečujejo. Slovenija je seveda na tej poti ne ovira, je ni in je nikoli ne bo.
Jaz sem vas pa decidirano spraševal: Kdaj in na kakšen način vam je predsednica hrvaške vlade obljubila teritorialni stik slovenskega z odprtim morjem? Te obljube ni bilo. Ni je bilo, spoštovani premier! In ni bilo nikakršnega zagotovila Hrvaške o tem, da bo Slovenija ohranila oziroma po vaše dobila teritorialni stik z odprtim morjem. Nasprotno! Po podpisu sporazuma o arbitraži se je zgodila izrecna naknadna izjava Hrvaške o tem, da ničesar v tem sporazumu ni mogoče smatrati kot pristanek Hrvaške na teritorialni stik Slovenije z odprtim morjem, kar pomeni med drugim zelo jasno in javno usmeritev arbitrov. Še več, v zadnji izjavi hrvaškega zunanjega ministrstva pa so zapisali tudi, če poenostavim, da noben ugleden specialist za mednarodno pravo, pa tudi ne tisti, ki se s predlogom sporazuma o arbitraži niso strinjali, v njem niso odkrili možnosti, da Slovenija na podlagi sporazuma o arbitraži dobi teritorialni stik z odprtim morjem. In to je tisto bistvo problema, da sporazum, tako kot je podpisan, tega, tudi če bi arbitri to želeli storiti, ne omogoča. Slovenija ima danes morje, ima okno v svet, ladje neovirano plujejo v in iz naše luke Koper do mednarodnih voda. Z uveljavitvijo sporazuma o arbitraži bi to morje za vedno izgubili. In tisto, kar se imenuje "junction" in kar določa sporazum v točki 3b, po tistem, ko bo potegnjena mejna črta na podlagi mednarodnega prava nekje po sredi Piranskega zaliva, je samo neke vrste neškodljiv prehod iz slovenskih do mednarodnih voda oziroma do odprtega morja. Zaradi tega vas sprašujem premier še enkrat:
Ali je bila res ta hrvaška izjava o tem, da ničesar v sporazumu ni mogoče smatrati kot teritorialni stik našega z odprtim morjem, usklajena z vami?
In vprašal vas bom nekaj, čeprav vem odgovor vnaprej: Ali boste trmasto vztrajali še naprej in razdvajali slovenski narod?
Ali pa boste priznali napako in ..../Izključen mikrofon./
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim, predsednik Vlade gospod Borut Pahor.
BORUT PAHOR: Na križišču med tem, da za vsako ceno dosežem soglasje glede ureditve vprašanj s Hrvaško ali da za pošteno ceno rešim skupaj z Vlado problem odnosov s Hrvaško, sem se odločil za drugo pot. Z Vlado smo rešili ta problem. Zdaj je, potem ko ste vi to večinoma potrdili v tem visokem zboru, na ljudeh, da temu sledijo ali pa zavrnejo. Torej, odločili smo se, da problem rešimo. Vi ste me na koncu pozvali, naj se iz tega umaknem že zato, ker smo razdvojeni. Nič hudega. Na referendume običajno gremo zato, ker imamo različna mnenja, ne
20
zato, ker imamo enako mnenje, razen če gre za plebiscit, kar se je zgodilo leta 1990. In kot je rekel eden od starosta slovenske osamosvojitve, upajmo, da slovenskemu narodu nikoli več ne bo treba biti tako zelo enoten glede temeljnih vprašanj njegove prihodnosti, kot je bilo potrebno takrat.
Kdaj je prišla obljuba? In kdaj je bil dosežen dogovor? 11. septembra 2009 v Ljubljani na obisku predsednice Vlade, preden sva šla na tiskovno konferenco, kjer je predsednica Vlade prebrala izjavo, enostransko izjavo Vlade Republike Hrvaške o tem, da dokumenti ne prejudicirajo določitve meje in vrsto drugih dodatnih izjav v tem pismu, ki ga je poslala predsedujoči državi oziroma predsedniku Vlade švedske kraljevine, in v dogovoru, ki ni bil objavljen, je bil pa potrjen tudi z moje strani na tiskovni konferenci, da se obe strani vračata za pogajalsko mizo in da je predmet pogajanj Rehn2. Rehn2 pa je pomenil v točki 3b stik Slovenije z odprtim morjem. Vi veste, da je potem nastala situacija, ko je bilo zelo nejasno, ali bo znova zaradi notranjepolitičnih stvari v eni ali drugi državi ta dogovor padel. V Sloveniji se je govorilo o tem, da smo izdali nacionalne interese, ker se ni vedelo, ali je dejansko ta zaveza Hrvaške, da se vrne k pogajalskemu procesu in da je izhodišče Rehn2 stvarna ali ne, ker tega zapisa ni bilo, bila je pa zaveza, zato smo imeli tudi priče v tem pogajalskem procesu. In kot veste, sem jaz, ker je prišla stvar do nekega vrelišča, zahteval, da hrvaška stran v posebni izjavi do 10. ure v torek, ko se je začela seja Odbora za zunanjo politiko in evropske zadeve, pisno potrdi, da se bodo nadaljevala na izhodiščih Rehn2. Eno minuto do 10. ure je prišel faks z vsebino, ki je potrdila, da je to sestavni del dogovora, ki smo ga dosegli v zvezi s Hrvaško.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Imate proceduralni predlog, gospod Černač?
ZVONKO ČERNAČ: Predlagam, da v skladu s poslovnikom opravimo razpravo o odgovoru predsednika Vlade na moje vprašanje, in sicer če bo ta predlog sprejet, bomo o tem razpravljali po referendumu.
Danes je bilo tukaj rečeno nekaj stvari, ki me resnično skrbijo. Ni bila izrecno zanikana ta izjava o tem, da ste bili s to enostransko izjavo Hrvaške predhodno seznanjeni. Poleg tega gre za enega najpomembnejših vprašanj, o katerih smo se odločali na referendumih od osamosvojitve dalje. Danes je bilo tukaj govora o neki ceni. To vprašanje nima nobene cene. Vprašanje naše suverenosti na morju nima nobene cene. Vedno doslej je bila pri takih vprašanjih politika v večinskem delu poenotena. Ko je šlo za Evropsko unijo, ko je šlo za Nato in najbolj pred 20 leti, ko smo se plebiscitarno odločili za samostojno državo. Tudi takrat so bili posamezniki, nekateri sedijo v vašem kabinetu, spoštovani premier, danes, ki so nas strašili, da bomo jedli travo, če se osamosvojimo. Drugi so
21
nas strašili, da bomo izolirana država in da ne bomo mogli potovati v svet. Nič od tega se ni zgodilo. Slovenija je postala suverena, samostojna država. In danes po 20 letih se dogaja prvič, da vladajoča politika eno izmed najpomembnejših vprašanj, vprašanje bistvenega dela naše suverenosti, vprašanje, ali bomo ohranili morje, ali ga bomo za vedno izgubili, pošilja na referendum tako, da razdvaja, namesto da bi na tem vprašanju poenotila slovenski narod. V takih okoliščinah bo vprašanje sporazuma o arbitraži še naprej razdvajalo slovenski narod, ne glede na to, kakšna bo odločitev. Kar je slabo tako za Slovenijo, kot za Hrvaško in za celotno Evropo.
Moram reči, da v teh dneh poteka tudi neka čudna zravenreferendumska kampanja. Pogled na spletne strani Ministrstva za javno upravo in Vlade kaže, da se ta kampanja vrši mimo določb veljavne zakonodaje na stroške davkoplačevalcev, saj Vlada ni in sploh ne more biti organizator te volilne kampanje, objavlja pa vsebine, pri katerih gre za izrazito volilno kampanjo, v tem primeru za potrditev sporazuma. Namerno se manipulira z različnimi interpretacijami okrog tega vprašanja. Zavaja se slovensko javnost, kljub temu da je mogoče o problemu govoriti na zelo razumljiv način in dovolite mi, da to povem še sam.
Za kaj gre pri tem vprašanju? Gre za dva soseda, ki imata, če poenostavim, danes oba neoviran dostop do javne poti do mednarodnih voda. Odločila sta se, da bosta to vprašanje razmejila. Ampak ne tako, da bi jima meja obema ohranila neposredni stik z javno potjo, torej z mednarodnimi vodami. En sosed je pristal na to, da bo v bodoče do javne poti do mednarodnih voda hodil oziroma plul preko sosedove parcele. Vprašajmo se, kateri državljan te države bi na svojem zemljišču storil enako?
Mislim, da to vprašanje terja razpravo v Državnem zboru, tudi glede na vse ostalo, kar je bilo danes povedano s strani premierja.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. O predlogu poslanca Zvonka Černača, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru predsednika Vlade na njegovo poslansko vprašanje, bo Državni zbor odločil jutri, v torek, 18. maja 2010 v okviru glasovanj. Poslansko vprašanje predsedniku Vlade bo postavil Anton Anderlič, Poslanski klub Liberalne demokracije Slovenije. Prosim.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani gospod predsednik. Tako danes kot očitno že nekaj tednov je v javnosti veliko vprašanj, ki zahtevajo odgovore in so nepojasnjena. Slišimo celo nekatere govorce, ki z retoriko, ki jo uporabljajo, spominjajo na nek dogovor, ki ga ne more biti, ali pa oceno, da imajo samo tisti, ki imajo dovolj "zaslug", v narekovajih, "za zgodovino", pravico povedati, kaj je prav in kako naj se v
22
zvezi z zakonom o ratifikaciji sporazuma o arbitraži ravna. Torej gre za ravno nasprotno, kot je želja, da se predstavi vse argumente, da se pojasni vsa odprta vprašanja in če smo že šli na referendum - mnogi smo mnenja, da je to vprašanje tako, da bi ga lahko rešil Državni zbor in politika sama - ampak, če smo že šli na referendum, potem morajo biti argumenti "za" in "proti" na mizi brez vse tiste retorike, ki sodi zraven in celo poziva na nekatere nesprejemljiva ravnanja iz arzenala preteklosti.
12 referendumov, kar veliko težo smo imeli v Sloveniji in s tako velikimi ne razdvojenimi stališči, ampak s tako velikimi nasprotovanji samo "za" in "proti", ne pa s prebranim tekstom zakona in arbitražnega sporazuma samega, kot se zdaj podajamo na referendum, še nismo imeli.
Sam sem prepričan, da je mogoče v tem času še pojasniti marsikaj. Vsaka prilika je prava in tudi Vlada najbrž ima pravico, da pojasni, zakaj tako misli. Parlament ima pravico, vsaj tisti, ki smo glasovali za ta zakon, imamo najbrž pravico povedati, kaj nas je prepričalo in zakaj mislimo, da bi nekdo tretji namesto nas lahko lažje, bolje in dokončno rešil to vprašanje. Gotovo je, da manj ne moremo dobiti. Lahko dobimo več.
Sprašujem vas: Ali drži, da bo arbitraža najprej odločila o meji na kopnem in morju ter šele nato določila stik Slovenije z odprtim morjem? To je eno od vprašanj, ki se pojavlja in nima jasnega odgovora in je zelo pomembno za državljane in državljanke, preden bodo odločali.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim, predsednik Vlade, gospod Borut Pahor.
BORUT PAHOR: Hvala lepa za to vprašanje. Na nek način predstavlja nadaljevanje prejšnjega oziroma razprava pomeni nadaljevanje prejšnje, tako kot so sami ugotovili, gospod poslanec Anderlič, ljudje bodo odločili o zelo pomembnem vprašanju in je prav, da se zavedajo konsekvenc svoje odločitve.
Še enkrat moram povedati stališče slovenske vlade: če se bodo odločili za arbitražni sporazum, se bodo odločili za nekaj dobrega, kar obeta pošteno določitev meje med državama, ki je boljša od obstoječe situacije, ki bi lahko prerasla v trajno, ker verjetno druge rešitve pogajalci, ne mi ne drugi, ne bodo sposobni doseči. Morda kdo vidi rešitev v blokadi Hrvaške ali v času pristopnih pogajanj ali pri ratifikaciji pristopne pogodbe, potem se morajo zavedati tudi vseh drugih konsekvenc. In tu nič ne grozim, samo opozarjam na posledice, ki izhajajo iz take situacije.
Zelo pomembno vprašanje, ki ga zastavljate, je, ker se pojavlja zelo veliko nesrečnih in netočnih interpretacij v javnosti, kako in zakaj bo Slovenija, pravimo zagovorniki arbitražnega sporazuma, z njim dobila stik z odprtim morjem:
23
zato, ker je to v 3. člen naloženo arbitražnemu sodišču. Arbitražnemu sodišču je naloženo, ne da z več razsodbami, pač pa z eno razsodi o tem, kakšna bo meja na kopnem in na morju, da pri tem uporablja mednarodno pravo, načelo pravičnosti, relevantne okoliščine, da se uporablja, ko govorimo o načelu pravičnosti, v izvirniku je to "equity", ko govorimo o točki 3b, stiku Slovenije z odprtim morjem, govorimo o "junctionu", zato ker je to beseda, ki nekaj pomeni, ko se jo razlaga v mednarodnem pravu. Torej, ne bodo tri razsodbe, ki bodo določile mejo najprej na kopnem, potem na morju in potem še režime. Ne! Sodba bo ena, in zato je tudi en člen, ki je seveda zaradi nas in našega vztrajanja razdelen tako, kot je, da se v točki 3b točno, jasno lahko vidi, kaj je naloga arbitražnega sodišča. In to je, da določi stik Slovenije z odprtim morjem. In to bo vse skupaj predmet ene razsodbe arbitražnega sodišča, ki za razliko od Haaga ni sodišče, ki bi bilo postavljeno povsem od drugih sodnikov, na katere mi nimamo vpliva. In še ena stvar, če smem, gospod Anderlič, izkoristiti vaše vprašanje, na sodišču v Haagu se lahko priglasijo kot interesenti v diskusiji druge države, recimo, Italija, "nota bene", recimo, Italija! Na arbitražno sodišče -ne! Arbitražno sodišče drugih ne bo upoštevalo kot sporazuma med predsednikom slovenske in predsednico hrvaške vlade in enostranske izjave v procesu ratifikacije nimajo pravnega učinka na besedilo sporazuma. Torej, razsodilo bo v eni razsodbi o določitvi meje, ki mora biti taka, da se najde stik Slovenije z odprtim mednarodnimi vodami. Zakaj je to vprašanje tako zapleteno - zato, ker je po Konvenciji o mednarodnem pomorskem pravu tako, da se omogoča državam, da razglasijo širino teritorialnega morja 12 in ne več navtičnih milj. Točka T-5, slavna točka T-5, pa je oddaljena 15 milj. To je torej velika naloga arbitražnega sodišča, da najde nek "modus vivendi", ki bo omogočil Sloveniji stik z mednarodnimi vodami, kljub temu da je tako imenovana točka T-5 15 navtičnih milj od našega kopnega.
Tako, vidite, gospe in gospodje, je bilo zelo zapleteno, zahtevno in težavno voditi pogajanja. Vodili smo jih v nelahkih razmerah, ko je bilo treba hkrati reševati tudi druge probleme. Toda z nekim razumom in pogumom smo prišli, gospod poslanec Anderlič, do neke rešitve, ki nam nedvomno zagotavlja, da bomo tisto, kar smo izgubili od 25. 6. 1991 naprej, postopoma, korak za korakom pridobili nazaj in da to ne bo samo "uti posidetis de facto", ampak da bo to "uti posidetis de iure", ker bo tako odločilo arbitražno sodišče v enem izreku, kjer bo določena meja na kopnem in na morju in hkrati s tem tudi stik Slovenije z mednarodnimi vodami.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Želite dopolnilni odgovor, gospod Anderlič? Prosim.
24
ANTON ANDERLIČ: Ob vseh teh razpravah in tudi raznih zborovanjih, proslavah in podobnem se sliši tudi, češ, vsa pravna stroka, predvsem mednarodnopravni strokovnjaki iz Slovenije, pa tudi domnevno nekateri drugi, so proti in imajo velike pomisleke, kaj bo Slovenija dobila oziroma da je to za Slovenijo škodljivo. Sam mislim, da je vendarle v slovenski strokovni javnosti, tudi mednarodnopravni, polarizacija, tako kot je tudi drugod, pa vendarle je bilo slišati, da Vlada ima, predvsem Ministrstvo za zunanje zadeve že nek gremij, ki vključuje pravzaprav tiste, ki so za, in tiste, ki so proti, pravniki. Jasno je, da bi bilo neumno in skorajda nesprejemljivo pozivati na enotno stališče v stroki, ker ima to svojo zakonitost in tako naprej. Pa vendarle, ko gre za argumentacijo, ko gre za to, da preprosti državljani in tisti, ki bomo odločali, vemo, kaj misli ta stroka, kako je ekipirana, ali je blizu Vlade, zunanjega ministrstva storjeno vse za to, da bo vsa ta stroka ustrezno in povedala vsem, ne samo takrat, ko zborujejo, da eni bo povedala eno resnico, ko zborujejo drugi, bo povedala drugo resnico, kar je največji problem in zato sem tudi prej omenjal nekatero retoriko.
Skratka, sprašujem dodatno: Ali je v okviru teh sedanjih aktivnosti mogoče reči, da je pravna stroka, ki podpira ta arbitražni sporazum, v takšnem delu enotna, da ji absolutno lahko verjamemo?
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod predsednik Vlade, izvolite.
BORUT PAHOR: Če bom sedaj storil napako, ker bom poimensko omenil nekaj ljudi in s tem pravzaprav naredil več škode kot dobička, mi bo žal. Vendar ne bi rad dajal vtisa, da govorim o tem, da velik del slovenske in tudi del tuje - tiste, ki je bila vprašana - zagovarja arbitražni sporazum, si bom dovolil ob upanju, da je ta navedba točna, če ni, se vnaprej opravičujem, imenovati nekaj uglednih mednarodnih pravnikov v Sloveniji, ki so za arbitražni sporazum. Najprej, da kasneje ne pozabim, zdi se mi zelo pomembno, da vsi mednarodni pravniki z mednarodne pravne katedre pravne fakultete v Ljubljani podpirajo arbitražni sporazum, vsi. Naprej, jaz upam, da koga ne moti, da je prof. dr. Danilo Türk tudi predsednik države. Prof. dr. Danilu Türk je ne samo ugleden mednarodni pravnik, ampak ima izjemno pomembne diplomatske izkušnje pri mirnem reševanju sporov. Upam, da komu pomenijo kaj priimki pravnikov, kot so Škrkova, dr. Bohte, dr. Sancinova, da pomeni kaj dr. Devetak, dr. Brglez, dr. Bučar, mag. Krivic, dr. Ude. Žal ima Patrick to smolo, da je ugledni pravnik, ampak tudi minister, drugače bi citiral tudi njega. Skratka, hočem povedati, da ni res to, kar pravijo nekateri, da vsi mednarodni pravniki govorijo proti arbitražnemu sporazumu. Ni res. Res je, da velik del mednarodne pravne stroke v Sloveniji stoji za arbitražni sporazum in je bil
25
deloma, kolikor se je Vladi zdelo pomembno, tudi konzultiran, morate pa razumeti, da je bilo treba to delati tiho, da je bilo treba delati to diskretno in ob velikem zaupanju teh ljudi.
In da povem morda še eno stvar več. Bil je konzultiran tudi del mednarodne pravne stroke. Bil je po mojem mnenju konzultiran najboljši med najboljšimi v mednarodni pravni stroki za to vprašanje.../oglašanje iz klopi./.. Ne, ne! On je mogoče "second best", ampak ni najboljši.
Imeli smo to srečo, da so dobili gospoda, ki nam je svetoval ves ta čas zelo iskreno in da smo se lahko takrat, ko smo se znašli sredi dvomov, lahko precej zanesli na njegovo presojo, za katero si je vedno vzel zelo veliko časa, on in njegova skupina asistentov, ki mu je pri tej presoji pomagala. In ko smo dobili zadnjo različico sporazuma, sem jaz rekel, to je zares fantastičen sporazum. Od tod tudi ta moja, bom rekel, zgodba o fantastičnem dnevu v Stockholmu.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Prehajamo na odgovore na poslanska vprašanja postavljena na 16. seji Državnega zbora.
Minister za promet, gospod dr. Patrick Vlačič, bo odgovarjal na vprašanje gospoda mag. Franca Žnidaršiča glede uporabe projekta novi pristopi za zmanjšanje števila nesreč ter na vprašanje Francija Keka v zvezi z dokončanjem avtocestnega križa. Izvolite, gospod mag. Žnidaršič. Ste že postavili vprašanje. Gospod minister, izvolite.
DR. PATRICK VLAČIČ: Hvala lepa za vprašanje. Mi smo dejansko dobili te predloge od gospoda Muellerja, več predlogov, ne samo tega svetlobnega. Med drugim tudi en predlog, da bi namestili na železniške lokomotive posebne air bage, ki bi zaščitili ob trku vozila, v katerega bi lokomotiva trčila. Veste, pri rešitvah, ki jih predlaga gospod Mueller, gre za novosti in bi jih bilo mogoče uvesti na dva načina: ali da izdelovalec sam pripravi tehnično rešitev, ki se jo potem pod predpisanimi pogoji vgradi, testira, nadzoruje njeno delovanje in s tem dokaže, da ustreza varnostnim zahtevam, in da ni negativnih vplivov na ostale podsisteme, ali pa, da ministrstvo del sredstev za izvedbo takih ali podobnih prodjektov pridobi v obliki javnih razpisov, s katerimi zahteva in predpiše izvedbo določene naloge. Na javni razpis se v takem primeru lahko prijavi kdorkoli od izdelovalcev, v obeh primerih pa se zahtevajo za izvedbo naslednje zadeve: izjava o skladnosti, certifikati, evropsko-tehnično soglasje, varnostna analiza, tehnična dokumentacija, preizkusno poročilo proizvajalca ali certifikacijskega organa, ki je opravil preizkušanje, zagotovitev skladnosti, navodilo za uporabo, navodilo za vgradnjo, navodilo za vzdrževanje. Šele potem, ko je postopek izpeljan o zahtevi za izdajo dovoljenja, odloči
26
pristojni minister, s čimer se potem dovoli vgradnjo v železniški sistem.
Jaz vam to razlagam ne zato, da bi se opravičeval, zakaj ničesar nismo naredili, ampak takih idej od državljanov dobimo zelo veliko. Tudi jaz imam eno idejo. Recimo, ena izmed možnosti, kako rešiti situacijo, da bi bila varnost večja, bi bila, da bi namesto teh klasičnih železniških sistemov od dveh luči, ki se izmenjavata, dali semafor, ki je v človeški zavesti nekako bolj pricipiran, lažje ga razumemo ali pa namesto, recimo, andrejevih križev, da bi dali čim več semaforjev. To počnejo Švicarji ta trenutek, ampak tudi tega, zaenkrat, mojega predloga, ki ga sicer Švicarji izvajajo, strokovna javnost ni sprejela pretirano dobro. Kaj hočem povedati. Če bi imel neomejeno količino denarja, bi seveda lahko naredili takšne varnostne sisteme, da ne bi prišlo niti do ene nesreče. Mi pač znotraj resursev iščemo takšne tehnične rešitve, ki so uveljavljene, ki pomenijo visoko stopnjo varnosti, ki se v železniškem sistemu zahteva. Recimo, vse zapornice so takšne, da imajo nekakšen dvojni nadzor tega, kdaj se sprožijo, in podobno. Tako stari niso tako zelo enostavne, da samo nekdo pove idejo in je potem jutri realizirana, pa če je še tako dobra. Tudi ni nikakršnih dokazov, da bi res izjemno pojačane luči na lokomotivah povzročilo bistveno povečano varnost. Mi vse te predloge zelo zelo resno obravnavamo, se o njih pogovorimo s strokovno javnostjo in če bomo ocenili, da je kakšen od teh takšen, da bi lahko prinesel bistveno izboljšanje, ga bomo skušali spraviti v življenje. Ampak, ta trenutek se v železniškem prometu v Evropi poskušajo različni načini, kot sem rekel prej, Švicarji s semaforjem in podobno, in zaenkrat mi še vedno gremo po tisti shemi, ko poskušamo narediti čim več izvennivojskih železniških prehodov, ko poskušamo zmanjševati preveliko število železniških prehodov, kjer si jih, recimo, ljudje kar sami naredijo in je tega preveč v Sloveniji, zato ker se jim ne da, recimo, peljati en kilometer pa pol ali pa dva več, kar je, recimo, razumljivo s stališča človeka, s stališča varnosti pa ne.
Tako delamo še vedno sistemsko, če bomo pa ocenili, da je katera od teh rešitev toliko sprejemljiva, bomo pa tudi razpis naredili, ampak same ideje ne moremo neposredno pretopiti, da bi jo kar uporabili.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Želite še dopolnilni odgovor, gospod Žnidaršič? Prosim.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala lepa gospodu ministru za izčrpen odgovor na postavljeno vprašanje, ob čemer bi dodal samo to, da je vendar najbrž večina nesreč, ki se zgodijo na železnicah, posledica dejstva, da je večina tistih, ki utrpijo poškodbe ali izgubijo življenje, spregledala prihajajoči vlak. V teh rešitvah sem predvsem mislil in apeliral na to, da bi se
27
raziskalo ali poskusilo z uporabo boljše vidnosti vlaka, ki prihaja. To pa bi se lahko tudi podnevi zagotovilo z večbarvnimi in močnimi žarometi, ki bi, denimo, opozorili tisto gospo, ki je sedajle umrla na železniških tirih, ki je šla za zadnjim vagonom enega vlaka čez progo, pa ni videla, da prihaja po drugi strani drugi vlak in je dva dni nazaj bila mrtva na progi. Moram reči, da po tem, kar je pisalo v časopisu, da so bile zadnje tri žrtve v enem samem mesecu -pešcev, na železniških progah - posledica tega, da so ti ljudje prepozno opazili, da vlak prihaja. Zato bi najbrž ta močan svetlobni signal, ki bi na ovinkih bil celo viden z ogledalom, pomagal. In če se le da, ne bi škodovalo, da bi šli v te rešitve in dolgoročno pomagali k temu, da bi bilo žrtev manj, pa tudi tistih nesreč, ki puščajo hudo invalidnost, tudi manj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod minister, izvolite.
DR. PATRICK VLAČIČ: Mi bomo še enkrat proučili to na vaš poziv. Moram pa povedati, ne vem, če se spomnite, ali pa se, v lanskem letu smo naredili akcijo za andrejev križ. Namreč, v percepciji ljudi andrejev križ ne figurira niti toliko močno kot rdeča luč, smo ugotovili. Andrejev križ je opozorilo na to, da se bližaš samo z andrejevim križem zavarovanemu železniškemu prehodu. Kar pomeni, da se boš znašel lahko v neposrednem soočenju z vlakom, če ne boš dovolj pozoren.
Strokovnjaki mi pravijo, da je bolj pomembno zaznavanje pri približevanju železniški progi, kot pa samega vlaka. Tako mi pravijo. Zato sem tudi zahteval, da se povsod, kjer vidnost ni dovolj dobra, poskrbi, da se poseka grmičevje, drevje, da se vlak vendar opazi. Bomo pa proučili še enkrat to možnost s temi svetlobnimi signali, da ne bi kakorkoli lahko izpustili česa, kar lahko prinese več k varnosti v železniškem prometu.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Gospod minister za promet dr. Patrick Vlačič bo odgovoril na poslansko vprašanje gospoda Francija Keka v zvezi z dokončanjem avtocestnega križa. Izvolite.
DR. PATRICK VLAČIČ: Hvala. Za odsek Pluska-Ponikve, Ponikve-Hrastje na dolenjskem kraku je še vedno datum 30. 6. 2010, sicer žal ne bodo zgrajeni vsi priključki navezovalne ceste, tako da se bo gradnja nadaljevala še po roku, ampak glavna avtocestna žila - ja. Pogodbeni rok za dokončanje gradnje Peračica-Podtabor na gorenjskem kraku je konec avgusta 2011. Mi se sicer trudimo, da bi premaknili ta rok na začetek turistične sezone, ampak bi bilo za to treba verjetno nekaj dodatnih sredstev. Pač, drugače je sedaj uradni rok za izvajalce, mislim, do avgusta 2012. S tem še ni dokončana gradnja slovenskih avtocest in hitrih cest. Za Draženci-Gruškovje pričakujemo sprejem državnega prostorskega načrta na
28
Vladi do konca junija. Potem nas čaka še Postojna-Divača-Jelšane, Koper-Dragonja, Koper-Lucija. Čaka nas še del tretje razvojne osi proti Republiki Avstriji. Koper-Lucija je že umeščena in se že tudi gradi, kot veste. Potem nas čaka Draženci-Gruškovje še ta državni prostorski načrt. Drugje pa poteka še umeščanje v prostor.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Izvolite, gospod Kek. Želite še dopolnilni odgovor?
FRANCI KEK: Hvala za odgovor. Če sem dobro razumel potem torej 30. junija nekje pričakujemo otvoritev ceste mimo Trebnjega. Oziroma dodatno bi vprašal: Kaj bo še ostalo po tem datumu, da se uredi? Ali bo režim vožnje tak, kot je po navadi na avtocestah že vpeljan, ali bo le delno...?
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod minister, izvolite.
DR. PATRICK VLAČIČ: Kolikor so mene obvestili, bo na glavni žili potekal normalno promet, gre samo za določene navezovalne ceste, ki še ne bodo dokončane.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Ker je minister za finance gospod dr. Franc Križanič odsoten, bo na neodgovorj eno poslansko vprašanje gospoda Milenka Ziherl odgovoril na naslednji seji Državnega zbora.
Prehajamo na vprašanja poslank in poslancev. Poslansko vprašanje ministru za finance, ki je odsoten, bo postavil gospod mag. Andrej Vizjak, prosim.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa.
Arbitražni sporazum določa, da bo arbitražni senat najprej določil potek državne meje na kopnem in na morju po načelih mednarodnega prava. V drugem stavku, ne v istem stavku in v istem mahu, bo pa določil še stik Slovenije z mednarodnim morjem. Če bi torej Vlada vedela in pristala na to, da bo dosežen teritorialni stik slovenskih voda z mednarodnimi, potem bi bil dovolj en stavek, ki bi rekel, da mora arbitražni senat določiti mejo tako, da bo dosežen teritorialni stik. Konec, pika! Ker pa se je sedanja vlada tukaj očitni uklonila interesom Hrvaške, verjetno tudi mednarodne skupnosti, da je mir v hiši, pa je pristala na takšno nesprejemljivo določbo. In ocenjujem, da bo na podlagi takšnega arbitražnega sporazuma arbitražni senat razdelil na pol, potegnil črto do italijanskih voda in Sloveniji bo ostalo nekaj malega lastnega morja brez teritorialnega stika. Kaj to pomeni za Luko Koper? Kaj to pomeni za slovenske gospodarske interese?
To sprašujem finančnega ministra. Ali ve, ali je naredil kakšno analizo o tem kakšne bodo gospodarske in finančne posledice te odločitve na poslovanje Luke Koper ter na poslovanje drugih gospodarskih subjektov, ki so tesno povezani
29
z Luko Koper? Zavedati se moramo, da je več kot 30% vsega tovornega prometa slovenskih železnic posledica dejavnosti Luke Koper. Luka Koper je tisto okno Slovenije v svet in sveta v ta del Evrope, ki je Slovenijo povzdignilo tudi med globalno prepoznane ekonomije. Ko bo minister za promet, recimo, hodil ali pa za finance, ali pa za gospodarstvo po Kitajski, Japonski ali kjer koli drugod, lahko ponuja tem ekonomijam zgolj to logistiko in to naravno danost in to priložnost kot priložnost za slovensko gospodarstvo.
S takšnim arbitražnim sporazumom, kot je sedaj napisan, sta ogroženi prihodnost in konkurenčnost Luke Koper. Zakaj? Namreč, če bodo ladje morale pluti skozi hrvaške teritorialne vode v slovenske ozemeljske vode in v Luko Koper ter seveda obratno, bodo prečkale hrvaško morje in bodo podvržene tudi možnosti Hrvaške, da to plovbo ovira, da jo zavlačuje. S tem slovenska Luka Koper izgublja konkurenčnost v primerjavi s hrvaško luko na Rijeki.
Zanima me: Ali so Ministrstvo za finance, Ministrstvo za gospodarstvo ali Vlada sploh naredili kakšno oceno negativnih gospodarskih posledic? Kakšna je ta ocena?
Ker mi, seveda, gospod minister tega ne more pojasniti sedaj, pričakujem, da mi bo to na naslednji seji zbora ustno pojasnil.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Gospod Silven Majhenič bo postavil ministru za okolje in prostor dr. Roku Žarnicu poslansko vprašanje. Izvolite.
SILVEN MAJHENIČ: Hvala za besedo. Očitno se je minister izgubil, bom govoril v prazno.
Evropska direktiva iz leta 2000 določa ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili v vseh članicah Evropske unije in da je za vse članice obvezujoča. Direktiva je bila tudi pravna podlaga za sprejetje slovenske zakonodaje, ki se navezuje na ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili. Sprejeti so bili številni pravilniki, zakoni in uredbe, vse to pa bi naj zadostovalo za učinkovito izvajanje odstranjevanja in razgradnjo izrabljenih avtomobilov v slovenskem prostoru, tako kot zahteva direktiva Evropske unije. V Sloveniji je možno oddati izrabljeno v reciklažni center brezplačno, kar sicer v vseh ostalih članicah Evropske unije ni mogoče. Pri nas pa bi naj bila to spodbuda, bi se zakonodaja dosledno tudi izvajala. Država je podelila koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe leta 2007 trem podjetjem, ki pokrivajo celoten slovenski prostor, sicer pa je možna brezplačna oddaja že od leta 2005 kar na 49 zbirnih mestih.
Direktiva Evropskega parlamenta nalaga članicam, naj bi do leta 2015 delež recikliranih in vnovič uporabljenih sestavnih delov znašal kar 95%. Zdajšnji odstotek bi naj bil 8 5%.
30
Zato sprašujem: Kakšen je odstotek recikliranih in vnovič uporabljenih materialov, ki so vrnjeni v predelavo pri nas? In: Ali bo dosežen zastavljen cilj 95%, kot ga zastavlja Evropska unija do leta 2015? Kakšne so ugotovitve inšpekcijskih služb, ki nadzirajo doslednost izvajanja recikliranja izrabljenih vozil? In: Ali se dosledno izvaja 12. člen Zakona o varnosti v cestnem prometu, tretji odstavek, ki govori o inšpekciji, ki je pristojna za varstvo okolja?
Zaskrbljujoč je podatek, da je v Sloveniji na leto 40 tisoč izrabljenih vozil, ki bi morala iti v razgradnjo, vendar se jih razgradi le okrog 7 tisoč. Očitno je, da so uslužbenci pri odjavi vozila premalo dosledni in inšpekcijske službe ne opravijo svojega dela dovolj dobro, kajti v nasprotnem primeru do takšnih odstopanj ne more priti. Vse več vozil je najdenih zapuščenih po parkirnih prostorih, po črnih odlagališčih in v gozdovih, pa tudi v kakšni reki se najde kakšno, veliko pa jih je tudi na avtoodpadih. Vse to utemeljuje, da službe, ki so pristojne za odjavo in nadzor, ne opravijo svojega dela, kot bi morale.
Zato sprašujem: Kaj boste naredili, da se stanje, kot ga imamo, izboljša in da se bo zakonodaja spoštovala, kot je zapisana? Očitno pa je, da so kazni prenizke, kajti v nasprotnem bi bil odnos lastnikov do odsluženih avtomobilov zanesljivo drugačen. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod minister dr. Žarnic, izvolite.
DR. ROKO ŽARNIC: Spoštovani gospod poslanec, hvala za vprašanje. To je tudi vprašanje, ki si ga kot državljan dostikrat zastavljam, ko na trati zagledam avto, ki ga gledam že nekaj dni ali pa tudi nekaj mesecev.
Na to vprašanje sem odgovor pripravil tako - na kratko povedano - da obstaja sistem, obstajajo uredbe in pri nas smo vzpostavili sistem spremljanja dogajanja, kar je tudi na spletnih straneh. Vendar bi dal le bistven odgovor, v nekaj besedah, da bo stvar zadosti jasna. Bistven problem je v pridobivanju potrdila o izrabljenosti avtomobila, ko je ta odjavljen iz prometa. Se pravi, vse tisto, kar je napisano, vse uredbe padejo v praksi na nekem takem detajlu. Ravno zaradi tega detajla pripravljamo novo uredbo, ki bo pripravljena v letošnjem letu in bo predvidela plačevanje registracije do trenutka, ko bo lastnik predložil potrdilo o oddaji avtomobila v razgradnjo. S tako jasno uredbo računamo in verjamemo, da se bo vse tisto, kar je napisano in predpisano, lahko tudi udejanjalo.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Gospod Majhenič, želite dopolnilni odgovor? Izvolite.
31
SILVEN MAJHENIČ: Samo v enem segmentu. Tega nisem razumel, če bi mi malo bolje pojasnili. Recimo, plačevanje registracije, dokler imaš vozilo. Ne vem, če gre to skupaj, če sem pravilno razumel, ker le moraš imeti tehnični pregled in tako naprej. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod minister, izvolite.
DR. ROKO ŽARNIC: No, mogoče sem napačno povedal, ne gre čisto za registracijo. Gre za to, da dokler ni potrdila o oddaji avtomobila v obdelavo ali v uničenje, se avtomobila ne bo dalo odjaviti.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Gospod Marijan Križman bo prav tako postavil poslansko vprašanje ministru za okolje in prostor dr. Žarniču. Izvolite.
MARIJAN KRIŽMAN: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani, spoštovani gospodje ministri, spoštovane članice in člani!
Dovolite mi, da postavim kratko vprašanje, in sicer: spoštovani gospod minister, v Mestni občini Koper imamo tudi tri zaselke Rakitovec, Zazid, ki so nekako, če lahko tako temu rečem, na skrajni točki Mestni občine Koper. Do njih pelje zelo stara in ozka pot, po kateri so včasih vozili z oslički in le s kolesi, danes so te vasi bolj obljudene, ljudje so se vrnili domov, zgradili hiše. Mestna občina Koper je načrtovala obvozno cesto, kajti cesta, o kateri sem govoril, je ozka in gre skozi staro naselje. Prišlo pa je do velikega problema, ker je obvozna cesta pri Podpeči naletela na obstoječe stanje podtalnice. Ta problem se rešuje že vrsto let. Problem je še hujši, kajti druge možnosti v tem kraškem predelu enostavno in preprosto ni mogoče načrtovati. To je v tem trenutku ali pa v vseh časih do sedaj edina možna varianta.
Gospod minister, prosim za odgovor:
Kaj lahko Ministrstvo za okolje in prostor naredi skupaj z Mestno občino Koper in z načrtovalci, da ob varovanju in spoštovanju okolja vendarle lahko ljudem, ki v teh vaseh živijo, omogočimo normalno cesto in dostop do svojih vasi, do svojih hiš in stanovanj? Gre za večje število občanov, gre tudi za to, da je občina Koper veliko vložila v to, da se v teh vaseh ohrani življenje, da se ohrani okolje in krajina, danes smo pa naleteli na nerešljiv problem in jim ne moremo omogočiti dostopa do njihovih hiš. Naj za ilustracijo povem, da že prevoznik s pohištvo ne more do stanovanja, kaj pa šele vozilo z gradbenim materialom, zato so ti ljudje primorani z večjih vozil, kamionov, prelagati stvari na manjše kamione in to počnejo strpno že veliko časa, vendar mislim, da jim je tudi potrpljenje že poteklo. Hvala lepa za vaš odgovor, gospod minister.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod minister, prosim.
32
DR. ROKO ŽARNIC: Predsednik.
Spoštovani poslanec, sva pred velikim problemom. Namreč, problem je izredno občutljivost kraškega terena in problem koncentracije poseljenosti, ki že pri sedanji poseljenosti je na zgornji meji. In tukaj smo pred konfliktom dveh interesov v istem okolju: en je interes ohranjanja vodonosnika in celega vodovoda za celo Obalo, če se kaj zgodi; drugi pa je interes potreb in želja ter upravičenih zahtev prebivalcev, ki ne morejo tako živeti.
Ko smo se o tem vprašanju v hiši pogovarjali, dejansko ta trenutek nimam jasnega odgovora, kako to cesto urediti, kajti tukaj je dejansko konflikt večjih zahtev. Mislim, da ni druge zgodbe, kot da se to pogovarjanje in dogovarjanje z lokalno skupnostjo nadaljuje, pa iščejo neke tehnične možnosti, dobesedno tehnične možnosti, ki bi lahko omogočile vsaj minimum tistega, kar prebivalci pričakujejo.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Izvolite, gospod Križman.
MARIJAN KRIŽMAN: Hvala lepa. Razumem težavo, ki jo imate na ministrstvu in bi z vašim odgovorom, lahko bil sam zadovoljen, ne morejo pa biti zadovoljni krajani, tisti, ki so me napotili na to vprašanje. Pričakujejo, da bomo to prej ali slej začeli reševati. Z dodatnim vprašanjem, gospod minister, vas sprašujem...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Križman, ne more biti dodatnega vprašanja. Vi lahko zdaj samo predlagate, če želite razpravo.
MARIJAN KRIŽMAN: To je že...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: ... dopolnilni odgovor... MARIJAN KRIŽMAN: ... dopolnilno vprašanje...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA:
MARIJAN KRIŽMAN: Spoštovani predvidevate, da boste pa lahko to vprašanje?
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA:
To pa ja, izvolite.
gospod minister, kdaj imeli kakršenkoli odgovor na
Izvolite, gospod minister.
DR. ROKO ŽARNIC: Hvala lepa. Bom pa še drugače povedal. Po vseh načelih stroke in tudi formalno glede na veljaven predpis se tam ta obvoznica ne more narediti. Nisem hotel tako zelo direktno povedati, ampak moram. Zato znotraj tega, ker na še drugi strani bo pa tam prišla neka druga zahteva, da ne varujemo vodovoda in tega. Zato pravim, da bi se znotraj tega,
33
ker je tako jasno, da se ne sme, mogoče izplačalo še enkrat pogledati, če so kakšne tehnične možnosti, kako bi se kljub temu, da je bilo rečeno, da se ne da, lahko našla neka rešitev. V tem smislu.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Gospod Janez Ribič bo postavil poslansko vprašanje ministru za pravosodje, gospodu Alešu Zalarju.
JANEZ RIBIČ: Hvala za besedo. Ne vem, gospoda ministra ni. Mogoče me posluša kje v kakšni pisarni.
Sodniški poklic je eden najbolj odgovornih poklicev, ki ga lahko opravljajo le dobro strokovno usposobljene in toliko stabilne, samozavestne osebe, ki bodo odločitve sprejemale na prvem mestu strokovno, v skladu z ustavo in zakonom in seveda tudi v skladu z moralno - etičnimi načeli družbe. Žal pa se v slovenskem pravosodju dogaja vse preveč napak, nepravilnosti. Kar pa je še bolj zaskrbljujoče, pa je dejstvo, da se te tako imenovane napake dogajajo tudi zaradi raznih koruptivnih teženj in se kasneje še zagovarjajo, kot da so pravilne. Velikokrat se žal že vnaprej ve, kdo bo v nekem postopku dobil pravdo: tisti, ki je bolj premožen, pripadnik kakšne elite, recimo, malemu človeku pa se dogajajo velike krivice.
Spoštovani gospod minister, najprej vas pozdravim, da ste prisotni pri mojem vprašanju.
Sprašujem vas: Kaj naj naredi državljan, ko ga razočara še tista zadnja instanca: sodišče?
Kaj naj naredi oziroma kako naj ukrepa, če ve, da je v nekem postopku prišlo do kršitev napak, nepravilnosti, pa so jih na sodišču pometli pod preprogo.
Ne nazadnje vas sprašujem, gospod minister: Kaj lahko vi kot minister za pravosodje naredite?
Kako lahko vi ukrepate, če vam predstavijo dejstva, da je nek sodnik ravnal napačno, da se je zgodila krivica?
Kakšne ukrepe, postopke lahko torej uvedete vi kot minister za pravosodje zoper tega sodnika in sodišča? Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Izvolite, gospod minister.
ALEŠ ZALAR: Hvala lepa. Spoštovani gospod poslanec, se opravičujem, ker nisem bil na samem začetku vašega vprašanja, vendar sem slišal tisto, kar je bistveno.
Prvič, nasvet strankam: tam, kjer menijo, da se jim je zgodil krivica, je lahko samo tak, kot ga določa naš ustavni okvir. Ta je, da najprej izkoristijo vsa redna in izredna pravna sredstva. Če to ne pomaga, potem ostaja tukaj še ustavna pritožba na Ustavno sodišče in tukaj se, pravzaprav potem lahko rečemo, vsa ta pravna sredstva tudi izčrpajo. Sicer pa, če pride do take izjemne situacije, ko posameznik meni, da mu je bila z odločitvijo storjena škoda in v takem primeru želi to povrnitev, potem mu ustava zagotavlja tudi to
34
možnost. Torej ni nemogoče, da je država odškodninsko odgovorna zaradi neustreznega, nezakonitega ravnanja državnega organa, lahko tudi sodišča. V praksi se to, žal, to sem in tja tudi dejansko dogaja.
Kaj lahko storim jaz, kot minister v takšnih primerih? Na naše ministrstvo se obračajo stranke v sodnih postopkih iz različnih razlogov. Minister ima v takšnem primeru več možnosti. Ena je ta, da se odloči za nadzor nad opravljanjem zadev sodne uprave v tem smislu, da zahteva predložitev določenih podatkov o poslovanju sodišča, določenih pojasnil ali poročil, seveda v odvisnosti od tega, ali se že iz same vloge stranke vidi, da predsednik sodišča ni izvršil vsega tistega, kar bi morda lahko.
Druga možnost je, da minister lahko zahteva podatke in poročila o stanju reševanja posamezne zadeve, zlasti če gre za zaprosila, ki prihajajo od tu, torej iz Državnega zbora, Državnega svet, predsednika republike, Računskega sodišča, varuha človekovih pravic in tako naprej.
Minister ima tudi možnost, da odredi, oziroma predlaga odreditev pregleda poslovanja sodišča v zadevi, v kateri se stranka pritožuje, vendar ni minister tisti, ki o tem dokončno odloča, in podobno je pri službenem nadzorom nad delom sodnikov. Tudi tu je minister predlagatelj. Minister lahko da tudi pobudo za uvedbo disciplinskega postopka, vendar v tem primeru ne zaradi same vsebine odločitve v konkretnem primeru, ampak zaradi drugih disciplinskih kršitev, ki jih opredeljuje zakon in kamor je moč uvrstiti tudi nevestno, malomarno, nepravočasno opravljanje sodniške službe.
Torej, določena pooblastila minister za pravosodje v tem pogledu torej ima, edina omejitev, ki pa hkrati tudi predstavlja največjo oviro za tistega, ki se čuti prizadetega, oviro v smislu odprave krivice, je pa ta, da minister nikoli ne more poseči v konkretno odločitev in da nikoli ne more sprožiti postopka zoper posameznega nosilca sodne funkcije v zvezi s konkretno odločitvijo. To je omejitev, ki jo vzpostavlja zakon in ki jo je v praksi vzpostavil tudi Sodni svet v nekaterih primerih v preteklosti.
Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Želite dopolnilni odgovor?
Izvolite, gospod Ribič.
JANEZ RIBIČ: Hvala.
Spoštovani minister. Že skoraj celotni Sloveniji je poznan primer bulmastifov. Sodba upravnega sodišča z dne 10. marca 2008, ki je odpravila odločbo Veterinarske uprave Republike Slovenije, je pravnomočna in kot takšna, žal, s pravnega vidika gledano, pravilna. Tega se zavedam. Vendar pa je ta sodba tudi po mnenju mnogih pravnih strokovnjakov nepravilna, zmotna. Dr. Raj ko Pirnat uporabi celo besedo "nezakonita". Tudi upravni inšpektor Inšpektorata za javno
35
upravo mag. Marjan Štriker v zapisniku o inšpekcijskih ugotovitvah inšpektorja ugotavlja, da je povsem jasno, da je sodišče prezrlo prehodne določbe novele zakona.
Torej, zanima me:
Ali in kakšne ukrepe ste v tem konkretnem primeru kot minister sprožili, da bi preverili, zakaj je do takšne nepravilne odločitve prišlo?
Ali so bile z vaše strani ugotovljene kakšne nepravilnosti? So bili izrečeni kakšni ukrepi?
Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod minister, izvolite prosim.
ALEŠ ZALAR: Hvala lepa.
Torej, če ste me pozorno poslušali, potem ste našli odgovor na to dopolnilno vprašanje že v mojem prejšnjem odgovoru. Kot minister namreč ne morem ukrepati v zvezi s konkretno odločitvijo; tudi v zvezi s tisto, ki je že pravnomočno končana. To je stvar sodstva samega, zlasti pa Sodnega sveta.
Po podatkih, ki so tudi javno dostopni, je v okviru sodne uprave na upravnem sodišču bil izvršen pregled, in ugotovitev je, da ni bilo nobenih nepravilnosti v zvezi z obravnavanjem te zadeve. Ko pa gre za vprašanje dokončnosti te odločitve in pravnomočnosti, pa bi lahko govorili o tem, da je bila sodba napačna, samo, če bi bila odpravljena v postopku s pravnimi sredstvi. To je pa tisti prvi del mojega odgovora na vaš prvi del vprašanja.
Torej, kadar je zadeva torej dokončna in pravnomočna, takrat sodba velja, ustvarja pravne učinke in vsaka kritika take sodbe, ki je sicer legitimna, nima v tem pogledu nobenih pravnih učinkov. Se pa lahko kakovost odločanja po merilih Sodnega sveta upošteva pri ocenjevanju sodniške službe, pri odločanju o napredovanju oziroma pri odločanju o nadaljnji sodnikovi karieri, pri čemer je, kolikor je meni znano, v tem primeru, ki ste ga omenili, šlo za senat treh sodnikov. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Gospod Rudolf Petan bo postavil poslansko vprašanje ministru za zunanje zadeve gospodu Samuelu Žbogarju. Prosim.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Spoštovani minister, oba ministra! O arbitražnem sporazumu je bilo povedano že ogromno, pa verjetno še bo. Vendar ljudje še vedno ne vedo, komu naj verjamejo, ampak to je druga zgodba. Dejstvo pa je, da če bi držale besede, ki jih je izrekel predsednik Vlade, naše vlade, da mu je predsednica hrvaške vlade obljubila, da bo Slovenija imela direkten neposreden stik s teritorialnim morjem, se pravi naše morje - direktni stik, potem arbitraža ni potrebna. Tako ali tako bi imeli stik, mi bi bili zadovoljni in Hrvati
36
če se tudi strinjajo, je zadeva v redu. Ker pa rabimo arbitražni sporazum, to pomeni, da ne bomo imeli stika. In sedaj smo pravzaprav v paradoksalni situaciji. To je, recimo, zemljevid sedanjega stanja, ko Slovenija ima neposreden stik z mednarodnimi vodami. Ga imamo. Ni nobenih težav. Po arbitražnem sporazumu, ki bo uporabljal mednarodno pravo, se pravi, določilo mednarodnega prava, to pa v nobenem primeru ne more pripeljati do drugega, kot da bo Slovenija zaprta država. Naše teritorialno morje se ne bo v nobenem primeru stikalo z mednarodnimi vodami na Jadranu. Ni mogoče. In zato bomo imeli samo služnostno pot skozi hrvaške vode. Drugače ne more biti. Takega čarovnika ni, ki bi znal potegniti tako črto, da bi po pravilih mednarodnega prava, ne pa po pravilih zunanje pravičnosti, ki uporablja tudi zgodovinska dejstva, nekako naredil stik naših teritorialnih vod direktno z mednarodnimi vodami.
In moje vprašanje gre v drugo smer ali pa nadaljujem s tem. Vmes med slovenskimi vodami in mednarodnimi bo potem seveda hrvaško morje, mi bomo pa imeli neko služnostno pravico. Drugače ni mogoče. Drugače ne gre. In ta služnostna pot bo v bistvu na hrvaškem teritoriju. To bo dogovor, kako bi eventualno lahko prišli v luko Koper, ampak morje bo hrvaško. Kaj pa, če se Italijani spomnijo, zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, da bodo začeli kontrolirati ves promet v svojih teritorialnih vodah in bodo začeli kontrolirati ladje, ki bodo plule v koprsko pristanišče. Kaj se bo zgodilo? Imate scenarij, kaj boste naredili? Dejstvo je, če je njihovo morje, imajo pravico narediti to kontrolo kljub dogovoru, ki bi bil sprejet. To pravico imajo. Primer izrednih razmer.
Zato vas sprašujem:
Kakšen scenarij imate, B scenarij, če pride do tega?
Namreč, to se je Sloveniji enkrat že zgodilo v tem mandatu, ko je vlada vaša. Hvala za odgovor.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala.
Gospod minister, imate besedo. Prosim.
SAMUEL ŽBOGAR: Hvala lepa.
Kar nekaj vprašanj je postavil gospod Petan. Najprej glede obljube hrvaške predsednice vlade slovenskemu predsedniku Vlade, glede neposrednega stika, neposrednega izhoda Slovenije na odprto morje. To obljubo imate zapisano v arbitražnem sporazumu zelo jasno.
Naprej. Seveda nočete verjeti, da bo prišlo do tega stika, ker nočete verjeti, ampak drugače poglejte, kako približno bo izgledal izhod Slovenije na odprto morje po tem sporazumu. Zdaj pa ... Pa kakšna služnostna pot, lepo vas prosim?! Ne rabimo nobenega sporazuma za služnostno pot. Služnostno pot imamo po sporazumu iz leta 2000. Obstaja sporazum med Slovenijo, Hrvaško in Italijo, podpisan v Anconi, po katerem je določena plovna pot po Jadranu in po katerem
37
gredo vse ladje po hrvaški obali gor in se vračajo po italijanski obali dol. To je ta služnostna pot, ki je že v tem sporazumu. Mi ne bi potrebovali nobenega arbitražnega sporazuma, da bi nam to isto potrdil. Tudi po arbitražnem sporazumu in ko bomo dobili tudi formalno potrjen ta naš izhod na odprto morje, bodo še vedno ladje hodile po isti poti, po hrvaški strani gor in po italijanski strani nazaj.
Tudi omenjate izredne razmere. Italija je uvedla G7. Ja, je uvedla ponovni nadzor kontrole meje na kopnem, ne na morju. Na morju so še vedno ladje iz Luke Koper lepo hodile po italijanski strani nazaj brez kontrol. Kajti kaj je neškodljiv prehod? Neškodljiv prehod mora država omogočiti vsaki ladji, razen izjemoma, ko pride do grožnje ali uporabe sile zoper suverenost države, ko gre za vojaške operacije, ko mogoče letala vzletajo iz ladje ali pa, ko bi ladja opravljala ribištvo, raziskovalno dejavnost ali pa onesnaževala. Edino v teh primerih lahko država zaustavi ladjo, ki potuje skozi njeno ozemlje. Poleg tega - Kako bi sploh Hrvaška vedela, katera slovenska ladja gre v luko Koper? Mogoče gre pa v luko Trst. Mislim, čisto iz tega teoretično ni možno. Prvič, absolutno ne drži teza, da po tem sporazumu ne dobimo stika, ko pa je vendarle to zelo konkretno zapisano v tem arbitražnem sporazumu in bo tako tudi določeno. Tukaj sem vam pokazal, kako bo tudi izrisano, več ali manj, na nek način bo to tako izrisano.
In drugo, kar se tiče plovnih poti. So že opredeljene v tem sporazumu in to, kar arbitražni sporazum nalaga, ni to, da potrdi sporazum, ki že velja in določa Sloveniji neke pravice, ki jih ima že po mednarodnem pravu nasploh, posebej še pa po tem sporazumu, ampak, da določi to več oziroma da ta stik, ki ga imamo že od leta 1991 tudi kodificira v sporazumu.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Petan, želite dopolnilni odgovor?
RUDOLF PETAN: Hvala.
Ravno za služnostno pot rabimo sporazum. Če imamo prost prehod, ne rabimo nobenega sporazuma, ker avtomatsko pridemo tja. Ampak gre za nekaj drugega. Jaz sem vas spraševal o primeru Italije. Z Italijo imamo rešeno kopensko mejo. Od kdaj je to za njih pomembno? Imamo rešeno. Ampak kljub temu, da je meja padla, s Schengenom je meja padla, so Italijani kljub temu začeli nadzirati mejo na kopnem. So začeli, zaradi izrednih razmer, saj je vseeno, ali je to G7. Jaz sem vam to napisal, da je G7. Za G7 se isto lahko zgodi na morju, ko bodo v Postojni, recimo, zopet, če bodo, recimo, ukradli orožje, ampak upam, da ga ne bodo, takrat je prišlo do tega primera, bodo pa Hrvatje rekli, zdaj bomo pa mi zaradi izrednih razmer začeli nadzirati mejo na morje, v našem hrvaškem teritorialnem morju. Lahko to naredijo. O ja, pa še kako vedo ali ladja pluje v Trst ali pa Koper. Seveda vedo. Se ni treba
38
sprenevedati. Gre samo za nekaj. Gre za to, komu verjeti. Ali verjeti tistim, ki trdijo, da nam arbitražni sporazum res daje tisto, kar se trdi, ali pa tistim, ki trdimo, da nam ne dajejo, da nam daje kvečjemu služnostno pot. To je približno tako, kot bi se vprašali; prejšnje volitve so bile v Državnem zboru pred dvema letoma, takrat se je marsikaj obljubljalo in koalicija, ki je sedaj na oblasti, je obljubljala drugačno vladanje, boljše vladanje, boljše vodenje Slovenije, tisoč evri pokojnine; jaz pravim, če se je vse to uresničilo ali pa se približno uresničuje, potem je treba verjeti tistim, drugače se je pa treba zamisliti. In jaz mislim, da se je treba zamisliti.
Jaz vas še enkrat sprašujem: Kakšne je plan B?
Če pride do tega, kar je naredila Italija, da je začela na meji, ki je določena s sporazumom, mednarodnim, kontrolirati kopensko mejo, kaj se bo zgodilo, če bo tudi Hrvaška to naredila?
Če je lahko Italija to naredila na kopnem, lahko tudi Hrvaška naredi enako v svojih teritorialnih vodah in bo kontrolirala to služnostno pot, ki jo mi imamo.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod minister, izvolite.
SAMUEL ŽBOGAR: Jaz bi pa poudaril, da je razlika med kontrolo meja na kopnem ali pa na morju. To je bilo popolnoma jasno sedaj pri italijanskem primeru, ko so ponovno vzpostavili mejo na kopnem, medtem ko na morju pa velja načelo svobodne plovbe in neovirane plovbe ne glede na vse, razen v konkretnih primerih, to sem vam omenil, ko je utemeljen sum, da se nekaj dogaja. Ne more se kar ena država spomniti in ustavljati drugih ladij in iz nekega izmišljenega razloga. To je bilo že v preteklosti v jadranskem morju. Albanija je tako ustavljala britanske ladje, Britanija je šla pred državno sodišče v Haagu in dobila primer in je morala Albanija plačati odškodnine za to. Ni to prepuščeno državi, da lahko kar sama začne ustavljati ladje ob zelo jasnih določilih mednarodnega prava. Tako da to ni nekaj, kar bi nas čakalo, kar bi nam grozilo.
In ponovno ponavljam, za služnostno pot, kar pomeni neoviran prehod, Slovenija ne rabi arbitražnega sporazuma in to je nam jasno, vsaj tistim, ki podpiramo arbitražni sporazum. In to je jasno sodnikom, ki bodo določali ta stik Slovenije z odprtim morjem. In ta sporazum zelo konkretno nalaga sodnikom naj določijo stik Slovenije z odprtim morjem, bolj jasno mislim, da ne bi moglo biti zapisano. In tako se bo tudi zgodilo in tako bo prišla tudi rešitev na koncu.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Izvolite gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala.
Torej, očitno tega problema midva še nisva uspela rešiti, zato bo seveda potrebna še temeljita razprava. Ampak vesel
39
sem, da ste tudi sami priznali, da se v določenih okoliščinah lahko kontrolira meja. In Hrvatje so si zdaj izmislili milijon stvari, da so zadevo komplicirali in tudi potem, ko bo meja definitivno določena, ko bodo imeli pravico, ko bo to njihovo morje, da si bodo lahko izmislili sto vzrokov. Kaj nam pomaga, če se bomo mi pritožili pa se bo neki mednarodni senat pol leta odločal, da oni niso upravičeno ovirali ladje do Kopra. Koper lahko izgubi ves posel! Pa poslušajte, mednarodni kapital ni takšen kot mogoče pri nas, ko se lahko pogajamo pa ne vem kaj delamo. Mednarodni kapital se seli, če bodo druga pristanišča brez takšnih ovir, bodo sigurno šle ladje tja. To je dejstvo. Mi bomo imeli nepopravljivo škodo in tega se ne bo dalo več popraviti. In o tem sem vam jaz govoril.
Ker pa očitno ne najdemo skupnega jezika, pa menim, da bo potrebna očitno še temeljita razprava, zato seveda v skladu s Poslovnikom predlagam, da se o tem vprašanju opravi razprava v Državnemu zboru. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
O predlogu poslanca gospoda Rudolfa Petana, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministra za zunanje zadeve na njegovo poslansko vprašanje, bo Državni zbor odločal jutri, v torek, 18. maja, v okviru glasovanj.
Poslansko vprašanje bo postavil gospod dr. Peter Verlič ministru za promet dr. Patricku Vlačiču.
Prosim.
DR. PETER VERLIČ: Hvala lepa.
Tako ministra za promet kot tudi ministra za zunanje zadeve sem tukaj v Državnem zboru že spraševal o spremembi prioritet pri poteku čezmejnega projekta, šestega prednostnega projekta med Koprom in Divačo in Trstom ter Divačo, ki je bil leta 2007 sklenjen med obema državama ob prisotnosti evropskega koordinatorja, in sicer zato, da se na temu odseku, seveda s financiranjem z evropskimi sredstvi, zgradi sodobne železniške povezave med Trstom in Divačo ter med Koprom in Divačo, se pravi dvotirni železniški povezavi, visoko zmogljivostni progi.
Iz vseh odgovorov sem razumel, da Slovenija nikakor ne bo spreminjala nobenih prioritet, da bo ves čas vztrajala pri tem dogovoru, ki je bil po moji oceni zelo dober. Pravzaprav je pristanišče Koper strateško umeščal v zemljevid severno jadranskih luk enakovredno s Trstom in z Reko. Potem pa sem iz projektne naloge, ki jo je izdelala Direkcija za investicije v javno železniško infrastrukturo, dobil ta odgovor. Dobil sem odgovor, da je bilo na sestanku pri ministru za promet, tako kot piše v tem dokumentu, 2. aprila sklenjen sklep, da se spremeni prioriteta iz dvotirne proge v enotirno, in sicer tako, da poteka od Divače do cepišča - to je verjetno pri Črnem Kalu - kot enotirna proga, naprej pa kot dvotirna proga. In da varianta, ki jo je Italija takrat sprejela, ni več
40
prioriteta, in da se od Trsta do Divače išče tako imenovano visoko varianto, se pravi, da ta proga poteka od Trsta proti Divači mimo Sežane. Od Kopra do Divače pa se po tej projektni nalogi zdaj to gradi kot en tir.
Zdaj me zanima:
Ali je ta sprememba projekta že počasi posledica tega, da bo Luka Koper očitno tudi ozemeljsko prikrajšana luka, saj očitno ne bomo imeli prostega izhoda na odprto morje?
Mene noben odgovor do sedaj ni prepričal v to.
In zanima me:
Ali je o tem sploh odločala Vlada?
Vendarle gre za spremembo nekega mednarodnega dogovora.
Ali je o tem sploh obveščena Evropska komisija?
To so ne nazadnje vezana evropska sredstva.
In:
Kako gledate na to, da bo pravzaprav Trst imel dobro zaledno povezavo, Koper pa očitno slabšo?
Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Na poslansko vprašanje bo odgovoril minister za promet dr. Patrick Vlačič.
DR. PATRICK VLAČIČ: Hvala lepa za vprašanje.
Najprej, predlog za spremembo povezave na VI. prednostnem projektu oziroma na koridorju V. med Italijo in Slovenijo je prišel z italijanske strani. Mi ga nismo predlagali, mi te spremembe nismo predlagali. Zaenkrat je še vedno tisti sporazum veljaven, naša stran ni odstopila od njega, italijanska stran pa tudi ne. Se pravi, zaenkrat še vedno ostaja vse tako, kot je bilo. Uradno je sporazum o tem, kje bo potekal V. prednostni projekt še vedno takšen, kot je bil, veljaven, kot ga vi poznate. Vendar pa gre za čezmejni projekt, kjer se morata obe strani strinjati. Oni so nas jasno obvestili, da za njih potek te trase ni več sprejemljiv. Jaz sem na Vladi verificiral stališče, in veste, da se je bilo treba odločiti o dveh stvareh: ali bodo šli pogovori, ki bodo tekli v novem cepišču, južno od obstoječega, zdaj veljavnega dogovora, ali bodo šli severno. In na Vladi sem dobil verifikacijo, da severno od tega cepišča, če se že karkoli pogovarjamo, ne južno. Se pravi, ne povezava Koper-Trst, dveh luk, ampak severno od cepišča. In o tem potekajo pogovori. Vendar še enkrat ponavljam, tisti dogovor o cepišču na Črnem Kalu je še vedno veljaven, s pomembnim obvestilom, da so nas Italijani obvestili, da to za njih ni več sprejemljivo. Kako bo naprej, bomo videli. Za nas je še vedno sprejemljivo. Če oni spet spremenijo stališče, moramo, ker gre za dve strani, pač upoštevati tudi, kaj oni pri tem menijo. In če bo treba iti v nove razgovore, bomo pač šli v nove razgovore; in na to temo se z njimi redno pogovarjamo in sestajamo. Imam pa na Vladi verificirano stališče glede tega.
41
Kar se tiče enotirnosti in dvotirnosti. Bodite natančni in recite potem trotirnost, ker mi en tir že imamo, zdaj gradimo drugi tir. In tisto, o čemer vi govorite, bo tretji tir, ne drugi tir; tako da je treba na tak način gledati.
Mislim, da je treba čim prej začeti graditi, zato ker so evropska sredstva, ki jih imamo rezervirana na tem projektu, takšna, da jih moramo do leta 2013 izkoristiti oziroma najkasneje za tiste projekte, ki so že v teku, do leta 2015. In če ne bomo začeli graditi, jih ne bomo mogli izkoristiti. Če bomo čakali na dvotirnost, glede na to, kako počasi se pri nas umešča v prostor, bomo imeli super umeščenost v prostor, pa niti evra evropskega denarja za izgradnjo. Jaz si enostavno tega ne upam narediti. Zato smo sprejeli odločitev, da gremo čim prej v gradnjo vsaj enotirne povezave, ki bo bistveno izboljšala povezavo Luke Koper z zaledjem, ki zdaj poteka po tem, kar je bilo zgrajeno kot industrijski tir in ki danes omogoča prevoz 8 milijonov ton na leto v in iz Luke Koper, 8 milijonov ton. Nov dodatni tir bo brez skrbi za vse, kar je ta trenutek prostorskega planirano v Luki Koper, kjer predvidevamo od 35 do 40 milijonov ton tovora na leto; luka ga je imela v najboljših letih 16 milijonov ton; bo ta drugi tir več kot zadoščal, drugi enojni. Pa vendarle tudi mi nameravamo iti z prostorskim načrtovanjem tretjega tira ali drugega dvojnega, če želite, naprej. Samo jaz želim, da se čim prej ta enojni tir začne graditi. Toliko glede tega. Naj vas ne skrbi.
Naj še jaz izkoristim, ker ste mi ravno dali to možnost, služnost in povezanost z odprtim morjem. Ko govorite o služnosti govorite o neškodljivem prehodu. Če hočemo mi neškodljiv prehod uporabljati čez italijansko morje, ne rabimo nobenega sporazuma za to, saj to piše v Anconski konvenciji, ne rabimo sporazumov za služnosti, ker neškodljiv prehod je služnost. Ne govoriti, ne zavajati slovenske javnosti, prosim lepo, ne zavajati. Tako da povezanost slovenskega morja z odprtim morjem bo teritorialna, vem, da je to zelo boleče za nekoga, ampak bo. In tisti, ki govorite proti arbitražnemu sporazumu, delate največjo uslugo ravno Hrvaški, ki bo enostavno rekla: "Mi smo želeli, oni se niso želeli dogovoriti." In bo to stanje trajalo v nedogled, takšno kot je danes. Tako da jaz mislim, da vas ni treba skrbeti, da bi bil Koper odrezan od mednarodnih voda in da bi za to ne imel dobrih povezav, tudi zalednih s tem drugim enojnim tirom, ki bo pa prostorsko načrtovan še kot dvojni. Toliko za enkrat.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Dopolnitev odgovora, gospod Verlič, izvolite.
DR. PETER VERLIČ: Poglejte, 2. aprila 2009 je na vašem sestanku na Ministrstvu za promet bil sprejet sklep, da se ta dogovor spremeni. Vi ste ga na sestanku spremenili, spoštovani minister. Vi ste sprejeli 2. aprila sklep, da se na odseku Divača cepišče gradi od Kopra do Črnega kala enotirna proga,
42
naprej od cepišča proti Divači pa dvotirna proga. Ampak, hkrati pa pravite, da vas je Italija prva obvestila, da želi spremeniti prioritete, ta dogovor je veljal med obema državam ob prisotnosti evropskega koordinatorja, da se gradijo sodobne železniške povezave na vsem trikotniku Divača-Koper in Trst-Divača. Predvsem zaradi tega, ker nisem slišal, kako želite biti povezana sedaj luka Trst in luka Koper. Italija je ves čas vztrajala, da sta tudi Koper in Trst povezana. S to varianto sedaj, s to varianto, če jo pogledam tako, kot je narisana, to, na kar ste vi zdaj pristali, je to, da imamo od Kopra do Divače en tir in neko progo, ki gre daleč, daleč stran od Trsta. Trst bo jutri zahteval povezavo Trsta in Kopra neposredno, pojutrišnjem ne bo več rabil Sežane do Divače in na koncu boste dobili tole: Koper-Trst, povezano s Pontebsko železnico. Jasno, poglejte, medtem ko ima Trst povezavo sodobno, dvotirno, in jo bo imel in bo tudi Reka z Zagrebom proti Budimpešti gradila sodobno dvotirno železniško povezavo, bomo imeli mi nek en tir in nek slab industrijski tir iz 60-ih let prejšnjega stoletja.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod minister Vlačič, izvolite.
DR. PATRICK VLAČIČ: Dr. Verlič, to kar govorite, enostavno ne drži. Kdo bo pa prisilil Slovenijo, da bo gradila železnico med koprskim pristaniščem in Trstom, saj sem jaz javno povedal italijanski strani in javno sem povedal v medijih, da te povezave ne bom podprl. Zakaj špekulirate, da ta povezava bo? Razen, če bo nek drug minister potem za mano to naredil. Popolnoma logično je, kaj mene ta trenutek zanima, kaj mene kot ministra zanima, ja, da ima Koper čim boljšo povezavo, ta trenutek ima en tir, zgradili bomo še en tir. In če ga ne bom zdaj gradili, jaz ne razumem, kaj pravzaprav želite, da nehamo graditi enojnega, da počakamo na prostorsko umestitev dvojnega in začnemo leta 2017 graditi. To bi pa res bil problem. Torej jaz želim, da se gradi enojni tir. Vi, ta sklep, ki ga citirate, vam danes povem, kakšno je moje navodilo. Danes je moje popolnoma jasno navodilo iz današnjega Kolegija, ker ni bilo očitno vsem vse jasno tako kot tudi tukaj, kot je zapisano, ni vsem jasno, da se gradi enojni tir, in da se na poteku celotne trase dvojni tir dela. Na poteku celotne trase, od Kopra do Divače. Da se da predlog za nov državni prostorski načrt. Vi ste imeli pa dvotirnost samo med tistim delom, ki povezuje zgodnje cepišče do tam. Moje jasno navodilo danes je, enojni tir se gradi, umešča se dvojni tir med Koprom in Divačo. Torej predlog za nov DPN, da se začne takoj umešanje drugega dvojnega tira. Seveda, pa saj sva se midva o tem pogovarjala, da je boljše, da je povezava čim bolj severna, in da ni povezave med pristanišči. Naj vas ne skrbi, jaz ne bom pristal na povezavo med Koprom in Trstom, ker to ni interes Republike Slovenije. Interes Republike Slovenije je, da je povezava na VI. prednostnem projektu oziroma V. koridorju tudi
43
med Italijo in Slovenijo. Kje pa je, sam jaz jasno povedal in je Vlada to tudi verificirala to stališče, da gre severneje od obstoječega cepišča ali pa, da ostane to cepišče, ki je zdaj, ampak nismo mi predlagali spremembe, ne zavajati. Nismo mi, italijanska stran je predlagale spremembo. Drugače jaz z lahkoto ostanemo pri tem cepišču, ki je zdaj, mi s tem nimamo težav, da se razumemo. Lahko ostanemo pri tem cepišču, ampak njihov predlog je, zaradi ekoloških razlogov na njihovi strani, da tukaj poteka te trase ni. Tako da še enkrat ponavljam, gradili bomo zdaj en tir, takoj gre predlog na Ministrstvo za okolje in prostor, da se začne prostorsko umeščanje za drugi tir ob tem tiru, ki ga bomo zdaj začeli graditi. Tista povezava, da bi bila med Koprom in Trstom, naj vas pa ne skrbi, vam še zdaj tukaj javno povem, v Državnem zboru, jaz tega ne bom podprl, torej povezave med koprskim pa tržaškim pristaniščem. Mislim, da koprsko pristanišče in slovenski železniški sistem tega ne potrebujeta, razen če vi mislite drugače. Seveda lahko daste predlog, ampak jaz ga ne bom podprl.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Gospod Verlič, želite predlagati razpravo?
Izvolite.
DR. PETER VERLIČ: Hvala lepa.
Glede na te odgovore, ki so bili sedaj dani, pa se je res pokazalo, da je treba zadeve razčistiti. Zato predlagam, da se skladno s poslovnikom to opravi na seji Državnega zbora.
Pa mi dovolite, da še utemeljim. Namreč, ravno na podlagi teh odgovorov, ki ste jih zdaj podali, ste jasno dejali, da ta dogovor, ki je bil leta 2007 dogovorjen med obema stranema in še drži, velja. Ta velja. Torej to je prvi dokument, ker s tem odgovorom sem zadovoljen. Ampak aktivnosti, ki tečejo naprej, pa niso takšne. In vam povem v strateškem smislu, s tem spreminjanjem prioritet, s katerimi ste pa definitivno in to sledi iz dokumentacije, prvi predlog, ki ste ga dali, ste ga dali vi, vi ste spremenili, vi ste dali nalogo, da se v projektni nalogi od Kopra do cepišča Črni Kal, tistega, ki je bilo prvotno predvideno, gradi enotirna proga. Seveda ste s tem odprli pot tudi italijanski strani, da spremeni in predlaga vam drugačno. To je tako. In naj vam še povem, ta predlog, da se upošteva dvotirnost, to me še bolj čudi, ker ta predlog je bil že dan. Minister, ta pobuda Ministrstvu za promet, Ministrstvu za okolje je bila že dana in če pogledate danes na internetno stran Ministrstva za okolje in prostor, je ta dopolnitev za dvotirnost že v obdelavi. Torej ne vem, kakšno navodilo ste danes dali na kolegiju. Še enkrat isto? Hkrati pa je že projektna naloga izdana tako, da se gradi enojen tir od Divače do Kopra, kar seveda pomeni, da tudi v tehničnem smislu so parametri za projektiranje popolnoma drugačni, kot če bi že sedaj upoštevali dvotirnost. Gre tudi
44
za to, da dajemo, zdaj bom rekel, svoji konkurenci tako na Hrvaški kot tudi na Italijanski strani jasen signal, da pravzaprav ne želimo sodobnih povezav z zaledjem. Jaz vem, zelo dobro vem, da mi imamo en tir, ampak en tir, ki je bil zgrajen skoraj kot industrijski tir v 60. letih prejšnjega stoletja, s slabimi parametri. Industrijski tir skoraj zato, ker kot menda, je že takrat tedanja partijska oblast nasprotovala gradnji železniške povezave s Koprom. In če to povežemo še z arbitražnim sporazumom, še s tem kar nam grozi, potem je več kot prav, da se o teh strateških stvareh pogovorimo tu v Državnem zboru.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Gospod dr. Verlič, o vašem predlogu, da se o odgovoru gospoda ministra razpravlja v Državnem zboru, bomo glasovali jutri.
Mag. Julijana Bizjak Mlakar, bi radi postavili vprašanje ministru za zdravje Dorijanu Marušiču, kljub odsotnosti?
MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR: Ja.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Izvolite.
MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR: Hvala lepa za besedo gospod predsedujoči. Spoštovani prisotni.
Ker je gospod minister za zdravje odsoten, bi prosila, da mi pisno odgovori. Upam, da se bo tedaj, ko bo odgovor pripravljen, tudi ta problem, na katerega danes opozarjam, že rešil. Namreč za pomoč me je zaprosil predstavnik Zveze invalidskih društev Slovenije, ki združuje osebe z izpeljanim izločanjem preko stome na trebušni steni. V Zvezi invalidskih društev Slovenije so bili presenečeni nad ravnanjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki naj bi pred kratkim pripravil cenovne standarde, zaradi katerih so osebe s stomo zelo prizadete. Znižanje cenovnih standardov pomeni višja doplačila za ustrezne ortopedske pripomočke, ki si jih mnoge osebe s stomo ne morejo privoščiti ali pa si jih težko privoščijo. Menijo, da pripomoček le ene vrste ne more zagotavljati higienske varnosti in intimo oseb s stomo. Osebe s stomo menijo, da bi jim morala biti zagotovljena večdnevna, štiriindvajseturna varnost, kar pa naj bi s pred kratkim sprejetim sklepom Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije onemogočil. Zveza invalidskih društev Slovenije je presenečena tudi zato, ker naj bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije znižal cenovne standarde brez vednosti prebivalstva, ki jih ti ukrepi prizadenejo. Če so pripomočki neustrezni, lahko namreč prehitro popustijo. To je strah, ki je stalen spremljevalec oseb s stomo, ki so zaradi bolezni že tako dovolj prizadeti zaradi spremenjene telesne podobe. Menijo, da bodo podražitve ortopedskih pripomočkov, ki jih te osebe nujno rabijo, to je pas za stomo in drugi pripomočki, zmanjšale
45
kakovost življenja teh oseb. Doslej si je namreč vsaka oseba s stomo lahko izbrala ortopedski pripomoček na osnovi lastnih izkušenj oziroma upravičenih potreb. Vodilo izbire je bila kvaliteta pripomočka, ki je zagotavljala daljše obdobje namestitve na trebušno steno in osebno počutje ob namestitvi v času aktivnosti.
Zaradi navedenih težav bolnikov s stomo, sprašujem gospoda ministra:
Kdaj in s kakšno utemeljitvijo je prišlo do spornega sklepa Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije?
In:
Kaj bo minister storil, da bi se rešile resne težave, na katere so opozorili bolniki s stomo oziroma predstavnik Zveze invalidskih društev Slovenije?
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
V skladu z vašim predlogom, boste dobila pisni odgovor ministra v roku tridesetih dneh.
Vprašanje ministru za zunanje zadeve, gospodu Samuelu Žbogarju bo postavil Milenko Ziherl.
MILENKO ZIHERL: Hvala za besedo gospod predsedujoči. Spoštovana gospoda ministra, kolegice in kolegi. Kar nekaj dogodkov se je zgodilo v zadnjem času, ki močno spreminjajo in usodno vplivajo na dogajanja na Balkanu. Najprej se je zgodila konferenca na Brdu, ki je pač z zelo pičlim rezultatom nakazala nekatere nove smeri dogajanj na Zahodnem Balkanu.
Sam sem se osebno kar nekako prestrašil, kot da se ustanavlja neka nova oblika nekdanje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Saj tako se je nekako zdelo. Vendar, seveda, vsebina je kasneje pokazala, da se na konferenci v bistvu ni zgodilo nič, ker ni bilo zastopanosti s strani Evropske unije. Zelo vroča vprašanja med Srbijo in Kosovom, se zaradi odsotnosti enih, torej glavnih akterjev, srbske delegacije, konferenca v bistvu, potem izzvenela v prazno.
Drug trenutek je grška finančna kriza, ki morda nekako zavezuje roke Grčiji v odnosih z Makedonijo in bi to kazalo izkoristiti za boljše izhodiščne pozicije Makedonije. V Grčiji je ta odnos do Makedonije zlorabljen na ta način, da potencirajo odprta vprašanja z Makedonijo, predvsem okoli banalnega vprašanja imena te države, s tem, da seveda prikrivajo vzroke za krizo. Obstajajo nekateri, vsej po mojem mnenju, vidiki, do katerih se je treba opredeliti. Kot že rečeno, Makedoniji pomagati pri njeni poti v evroatlantske povezave in bolj skrbeti za druga dejstva, kot pa za samo ime. Grčija bi morala biti vsekakor omehčana, če dobi iz naše države 400 milijonov evrov, iz drugih držav pa take pakete, o katerih druge države v krizi lahko samo sanjajo. Kot je bilo že prej rečeno, poleg finančne garancije je potrebna tudi kakšna politična usluga.
46
Bosna in Hercegovina. Berem, med tem ko mi zahtevamo vrnitev naših vojakov iz Afganistana, so Bosanci pripravljeni v okviru turškega kontingenta tja iti. V Turčiji se je zgodila islamska-gospodarske zveza, Turčija, Iran, Sirija, Savdska Arabija, Egipt, Indonezija. Bosna bo verjetno lahko začela gravitirati na ta gospodarski subjekt.
Srbija, odprta vprašanja s Kosovom.
Vsekakor pa bo arbitražni sporazum ne glede na rezultat referenduma pustil neke nove posledice in nek drug pristop, ne samo	Slovenija	-	Hrvaška,	ampak	odnosi	na
Balkanu..../Izključen mikrofon./
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod minister Žbogar, izvolite.
SAMUEL ŽBOGAR: Hvala lepa. Mislim,da ni bilo vprašanje, je bil bolj komentar položaja na Balkanu, ki ga tudi sam želim pokomentirati.
Slovenija oziroma slovenska vlada je marca meseca sprejela smernice za delovanje Slovenije na Zahodnem Balkanu. Smernice, s katerim se je seznanil tudi Odbor za zunanje zadeve Državnega zbora. V smernice smo šli zato, da bi oblikovali nekako bolj ambiciozno in tudi bolj koordinirano politiko Slovenije na Zahodnem Balkanu, politiko, ki bi še bolje ščitila slovenske politične in gospodarske interese tam. Ena oblika oziroma izvedba teh smernic je bila tudi konferenca, ki smo jo organizirali, konferenca na Brdu 20. marca, ki kaže na neko ambicijo Slovenije, da bo povezovalec v regiji. Namen konference je bil začeti oziroma spodbuditi regionalno povezovanje držav regije in v toliko je bila konferenca uspešna. Na žalost niso sodelovali vsi udeleženci. Srbska vlada se je odločila, da v tistem trenutku ne bo sodelovala, pa vendarle je bilo srečanje uspešno. Iz srečanja je prišlo zelo pozitivno sporočilo nujnosti sodelovanja, povezovanja na zelo konkretnih področjih. V juniju mesecu se že pripravlja nadaljevanje konference v obliki konference ministrov za transport regije, kjer bi se pogovarjali o infrastrukturnih projektih. Začel se je nek proces. Mislim,da je tudi Srbija sama spoznala, da nesodelovanje na konferenci na Brdu mogoče ni bila najboljša odločitev. Navsezadnje bo 2. junija potekala konferenca v Sarajevu, ki bo potekala po formatu, ki ga lahko imenujemo tudi slovenski format, to je bil format, ki smo ga ponudili za konferenco na Brdu, pa takrat ni bila sprejemljiva, tokrat pa je. Kajti, tudi znotraj EU se je utrdilo prepričanje, da neudeležba Srbije na konferenci ni bila dobra odločitev, kot tudi neudeležba nekaterih evropskih predstavnikov na konferenci ni bila dobra odločitev.
Mislim, da je na Balkanu v lanskem letu in v letošnjem letu čuti neko dogajanje. Čutijo se določeni premiki, mislim, da je tudi arbitražni sporazum Slovenije in Hrvaške je k temu pripomogel, je vzpostavil, sprožil ali spodbudil nek moment v
47
regiji. Namreč, dve državi sta uspeli rešiti velik problem, to je bila tudi neka spodbuda državam v regiji, da začnejo reševati bilateralne probleme. V čem se vidi ta moment? V Bosni in Hercegovini se vidi v toliko, da je bila država vendarle sposobna sprejeti določene ukrepe, zato da je dobila akcijski načrt za članstvo za Nato. Mislim, da je to velik uspeh, pri katerem smo tudi sami sodelovali. Ravno tako je država sprejela številne ukrepe, zato da bi dobila vizno liberalizacijo oziroma da ji je Evropska unija odpravila vizume in upajmo, da se bo to zgodilo še v, vsekakor v letošnjem letu, ampak želeli bi si pred volitvami, da bi Evropska unija na ta način poslala neko pozitivno sporočilo ljudem oziroma narodom v Bosni in Hercegovini.
Med Makedonijo in Grčijo se je začel nek proces reševanja mejnega vprašanja, ne mejno vprašanje, ampak vprašanje imena. Prvič je prišlo do bilateralnih stikov in do poskusov iskanja opcij. Ni še prišlo do rezultata, pa vendarle je pozitivno že to, da obstaja komunikacija med dvema državama in da verjetno prvič v zadnjih letih poskušajo najti rešitev, ki bi Makedonijo pripeljala v Nato in ki bi Makedoniji omogočila začetek pogajanj z Evropsko unijo. Srbija gre ravno tako uspešno na svoji poti proti Evropski uniji. Predala je prošnjo lanskega decembra in junija čaka na nekatere odločitve Evropskega sveta. Črna gora je sploh že predala odgovore na vprašalnik Evropske unije in upa, da bo do konca leta že dobila tudi mnenje Evropske komisije o začetku pogajanj.
Mislim, da je momentum trenutno v regiji, ki ga je potrebno spodbuditi in mislim, da je pri tem svojo vlogo odigral tudi podpis arbitražnega sporazuma.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Ziherl želite dopolnitev odgovora?
MILENKO ZIHERL: Vsekakor. Na nekatere stvari mi je gospod minister odgovoril, vendar nekatere ostanejo še vedno odprte.
Ravno morda arbitražni sporazum oziroma začel bi s tem, da je vsekakor na dolge proge po sedanjih dogajanjih lahko ogrožena vodilna vloga Slovenije na področju Balkana, ki so jo nam nekako zahodne države, predvsem naše kolegice v Evropski uniji priznavale. Vendar se zna zgoditi, da jo postopno izgubimo. Namreč, ko Hrvaška pride v Evropsko unijo z bianco menico, ker do takrat je še ena sama črka v zvezi z arbitražnim, torej z arbitražo ne bo narejena in se potem, ko bo članica Evropske unije lahko reče, na naslednjo razpravo pridemo čez 99 let, recimo. Nihče jih ne vleče na samo sodišče. Če je sklenjen sporazum, kje in na kakšen način bomo presojali mejno vprašanje, ni rečeno, da jih zavezuje. Ogrožena vodilna vloga Slovenije na Balkanu je vsekakor s strani Hrvaške, kasneje pa vsekakor Srbije.
Arbitražni sporazum, kot sem rekel, torej arbitraža, kakršenkoli bo rezultat, bo za eno stran lahko tak, da bo
48
spremenil njen položaj. Če verjamemo premierju in morda res dobimo vse tisto, kar nam on zagotavlja, potem bo vroča kri na Hrvaškem. Tukaj sem zasledil v medijih, Hrvaška narodna stranka, ugledna poslanka, mislim, da je celo v teh evropskih integracijskih procesih, jaz trenutno nisem siguren, v kateri skupini, ampak gospa Vesna Pusic je ravno rekla: "Pahor hoče z navajanjem dogovora z Jadranko Kosor, glede izhoda na odprto morje, ustvariti umetniški vtis pred referendumom." Torej na arbitražo gredo s figo v žepu .../Izklop mikrofona./...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod Ziherl. Gospod minister Žbogar, izvolite.
SAMUEL ŽBOGAR: Kar nekaj zadev, ki jih je mogoče komentirati. Glede umetniškega vtisa - bi jaz prej rekel, da umetniški vtis je ta izjava, ki je pripojena sporazumu, enostranska in ki jo tako radi citirate. To je umetniški vtis, ki v bistvu dokazuje, da to, kar je v arbitražnem sporazumu je v bistvu stik Slovenije z odprtim morjem oziroma izhod Slovenije na odprto morje. Tako da to, kar se tiče umetniškega vtisa.
Drugače pa vloge Slovenije na Balkanu, sami ne vidimo kot vloge nekega, nekega, ki bo imel primat na Balkanu, ampak bolj kot državo, ki je tu zato, da povezuje, zato da rešuje, pomaga reševati probleme v regiji. Kajti čim bolj bo regija stabilna, čim bolj bo na poti v Evropsko unijo, čim bolj bodo ljudje zadovoljni, ekonomska rast velika, tem večjo korist bo imela tudi Slovenija, ki je s tem območjem povezana predvsem preko gospodarske menjave. Tako da mi svojo vlogo vidimo kot povezovalno vlogo in mislim, da se nam ni treba bati prihoda Hrvaške v Evropsko unijo ali pa takoj zatem Srbije. Nasprotno. Mislim, da nas je zgodovina naučila, da je najslabše v tej regiji to, če bi si kakšna država prizadevala za primat. Ampak ravno zato smo z začetkom brdskega procesa, z začetkom konference na Brdu hoteli vzpostaviti to regionalno sodelovanje, ko se države enakopravno za okroglo mizo pogovarjajo o problemih v regiji oziroma o skupnem sodelovanju za prihodnost. Tako da mislim, da si mora Slovenija kot majhna država nasploh v zunanji politiki prizadevati za povezovanje, zato da rešuje probleme, zato da zbližuje različna stališča, da išče kompromise in da spodbuja dialog. Tu vidim vlogo Slovenije v mednarodnih odnosih in posebej na Zahodnem Balkanu. In v to smer je šlo sprejetje smernic Vlade za sodelovanje z Zahodnim Balkanom in v tej smeri bomo tudi delovali.
Črnogorski zunanji minister je bil v petek v Sloveniji. Takrat je na vprašanje novinarjev tudi komentiral, da kot država regije z nekim pričakovanjem in upanjem gledajo na potrditev arbitražnega sporazuma na referendumu, kajti v tem arbitražnem sporazumu vidijo tisti pozitivni signal, ki ga je Slovenija skupaj s Hrvaško poslala v regijo in ki je sprožil neko bolj optimistično razpoloženje v sami regiji. Zato upajo
49
in pričakujejo, da ga bodo tudi slovenski volivci potrdili na referendumu. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Gospod Milenko Ziherl, izvolite.
MILENKO ZIHERL: Kljub temu, da je minister na veliko stvari odgovoril, pa je tema tako aktualna, da predlagam, da se opravi širša razprava na eni naslednjih sej, predvsem z naslednjega vidika. Nihče nima nič proti, celo podpiramo vključevanje Srbije in Hrvaške v Evropsko unijo, vendar morajo biti pri tem zaščiteni interesi Slovenije. Ravno arbitražni sporazum pa je lahko ogledalo, torej, slabi pristopi oziroma rezultati in nezadovoljstvo se potem lahko odslikavajo še na petih, šestih odprtih vprašanjih, ki jih ima Hrvaška z drugimi državami. In to je slaba popotnica za Balkan kot območje miru in stabilnosti in dobrega gospodarskega sodelovanja, za katerega je velika volja in tudi zaenkrat zelo uspešno poteka, vendar so raznorazne birokratske ovire še vedno napoti, ki bi bile z integracijami odpravljene. Slovenija pa vsekakor mora ščititi svoje interese in se ne sme iti solo akcij ter potem razburjati Evrope, predvsem predsedujoče Španije v zvezi s to konferenco na Brdu. In ravno zaradi tega, da se bodo zelo aktualne zadeve razčistile in da bodo prišle tudi pred Odbor za zunanjo politiko, predlagam, da se opravi širša razprava na to temo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Gospod Milenko Ziherl, razpravo in odločanje o tem bomo opravili v skladu s poslovnikom. Ne bo šlo za širšo razpravo, ampak za odgovor ministra Žbogarja, in ne bo šlo za eno od naslednjih sej, ampak za odločanje o tem, da to opravimo na naslednji seji. O tem bomo glasovali jutri, v okviru glasovanj.
Besedo ima gospod Miran Gyorek, ki bo postavil vprašanje ministru za okolje in prostor dr. Roku Žarnicu.
MIRAN GYOREK: Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi!
Ne vem sicer, če vas je vaš predhodnik, gospod minister, ob primopredaji ministrske funkcije obvestil in seznanil s problemom lokacije oziroma preselitve RTV oddajnika iz naseljenega območja v kraju Pečarovci na Goričkem v Prekmurju, kjer le-ta s svojim sevanjem povzroča negativne posledice na zdravju ljudi, okolja in tamkajšnjih občanov. Ta oddajnik še iz časov Jugoslavije je nevaren tujek v gosto naseljenem kraju, in čeprav je lokalna skupnost poiskala nadomestno lokacijo izven naseljenega območja, vodstvo RTV-ja že več let zavlačuje preselitev, kljub obljubam o že rezerviranih sredstvih in pripravljenosti za preselite. OE oddajniki in zveze RTV Slovenije že zelo zamujajo z digitalizacijo TV
50
signala in odselitvijo oddajnika iz naseljenega na nenaseljeno območje. Da sedanja lokacija prinaša nevarnost za zdravje prebivalcev v tem delu Goričkega, pa jim je očitno malo mar.
Gospod minister, sprašujem vas:
Kdo in zakaj zavira in zavlačuje z izdelavo prostorskih načrtov?
Še posebej, ko gre za takšno strateško in pomembno lokacijo, preselitev oddajnika RTV Slovenija. Zadeva je zelo aktualna, tako z vidika nastajanja škode za okolje kot tudi z vidika posodabljanja TV signalizacije, torej digitalizacije.
Zanima me:
Kdo nosi krivdo za takšno očitno namerno zavlačevanje?
Po enih izjavah na Ministrstvu za okolje in prostor oziroma na samem RTV-ju ali pa še morda kje na kakšnih drugih državnih organih oziroma instancah. Tudi civilna iniciativa med prizadetim prebivalstvom naselja Pečarovci na Goričkem je storila vse, kar je v njeni moči. V stanju nemoči in brezupa so se obračali s prošnjami, protesti na vse možne instance in institucije, na predsednika Republike Slovenije, na različna ministrstva, na vsakokratni urad aktualnega predsednika Vlade, na varuha oziroma na varuhinjo človekovih pravic itn. Žal vsepovsod naletijo na gluha ušesa, ignorantski odnos ali pa prazne obljube. Na koncu jim ostanemo samo še mi poslanci in samo še kakšna evropska instanca ali sodišče.
Zato bi vprašal vas:
Ali ste, prvič, s tem problemom seznanjeni?
Kaj bi vi storili, da ga odpravimo? Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Dr. Roko Žarnic, izvolite za odgovor.
DR. ROKO ŽARNIC: Spoštovani gospod, spoštovani poslanec! Se moram opravičiti, ampak s tem vprašanjem ste me malo presenetili, ker v pisni verziji tega vprašanja ni bilo. Vendar bom skušal dogovoriti, kako to stvar odpraviti. Konkretno na to vprašanje vam ne morem odgovoriti, kot ste pravilno ugotovil, res ne poznam ta problem, ni mi bilo preneseno. Imamo pa nekaj drugega...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod minister, ne imeti slabe vesti, tudi dolžni niste odgovoriti, če...
DR. ROKO ŽARNIC: Ne, ne, bom bom, samo uvod, da ne bo razočaranja, ker nimam konkretnega odgovora, pa se bomo zmenili potem. Poglejte, imam pa nekaj drugega, s splošnega na te zadeve. Obstaja, kot vsi vemo, uvedba iz leta 1996 in pravilnik iz istega leta. Ker življenje teče naprej in v Evropi se zadeve tudi zaostrujejo, bomo v letošnjem letu tudi novelirali Uredbo o elektromagnetnem sevanju v skladu s priporočili Evropske unije iz leta 1999. Pričakujem, da bo s temi pogoji, novimi, v novi uredbi, mogoče, če je slučajno za
51
ta problem šlo, nekje za neke mejne vrednosti. Kot tehnik tako razumem, ko so mejne vrednosti, se da notri potem marsikaj urediti, ne poznam, bodo pa tukaj nove uredbe in za obstoječe vire sevanja MOP načrtuje rešitve, da se bo moralo v nekem prehodnem obdobju prilagoditi predpisanim mejnim vrednostim.
Sedaj pa naprej še to, kar sem dobil od mojih inšpekcijskih služb, da je teh problemov v Sloveniji kar nekaj. Od 2005 do 2009 je bilo povprečno na leto tam od 30 do 50 inšpekcijskih pregledov in tudi kar nekaj ukrepov in prekrškovnih postopkov. Se pravi, da v Sloveniji vaš primer očitno ni edini, da inšpekcija dela. Vam pa obljubim, da bom jutri povprašal pri sebi na ministrstvu konkretno za ta primer, ker nisem bil pripravljen. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Gyorek, izvolite.
MIRAN GYOREK: Sem pričakoval, da vas niso seznanili s tem problemom. Bi vam pa lahko priporočil, gospod minister, tudi kje lahko pridobite relevantne podatke o tej problematiki. Kajti prizadeti prebivalci so se obrnili že nekajkrat na predsednika, zmeraj aktualnega predsednika Državnega zbora, na parlamentarno Komisijo za peticije in človekove pravice tako v prejšnjem mandatu pri gospe kolegici Majdi Potrati kot v tem mandatu pri gospe kolegici Evi Irgl in ta komisija razpolaga z dokaj natančnimi podatki o tej problematiki. Torej, kaj hočem reči? Izčrpali so skoraj vse možne reči, izčrpali so instance in žal ostajajo v takšnem brezupnem položaju. Nekateri člani Državnega zbora so si tudi osebno, v naravi ogledali predmetno pereče stanje, a je žal vse ostalo pri načelnem razumevanju in sočustvovanju.
Sprašujem vas, gospod minister:
Ali ste si pripravljeni tudi sami osebno ogledati stanje v naravi in obiskati tisto območje?
Prizadeti občani Goričkega si vsekakor zaslužijo vsaj toliko pozornosti in razumevanja, ne samo zaradi tega RTV oddajnika. Gre namreč za območje Goričkega, ki je ogroženo tudi na drugih področjih, mislim predvsem na deponijo, odlagališče smeti v kraju Puconci, ki je v neposredni bližini naselja s spornim oddajnikom. Tudi tam gre za nedopustno nevarnost ogrožanja okolja in posledično zdravja prebivalcev tega območja. Vem, da to sedaj ni tema. Ampak, kaj vam hočem reči, da z vašim obiskom, recimo, bi se seznanil s širšo problematiko tega območja v Prekmurju in vsekakor našli, trdno verjamem v to, da ste pripravljeni najti rešitve, da se takšne zadeve uredijo in problemi odpravijo. Hvala za razumevanje, gospod minister.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod minister Žarnic, izvolite.
52
DR. ROKO ŽARNIC: Torej, vsekakor hvala za povabilo. Takšnemu povabilu se človek z veseljem odzove. Znotraj tistega urnika, ki mi ga pripravljajo in ki je možen, bomo to uredili z našimi službami. Bi pa prosil, preden se podam na pot, da bi mogoče, ni podatkov oziroma bom jaz v hiši pogledal podatke za ta primer, ki se ga mogoče spomnim iz časopisa, ko še nisem bil minister, vendar dejansko iskreno povedano detajlov ne poznam.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Aleksander Zorn bo postavil poslansko vprašanje ministrici za kulturo gospe Majdi Širca.
ALEKSANDER ZORN: Spoštovana ministrica, dober dan. Ste pa le pritekli. Zgodilo se je nekaj nenavadnega. Vlada je imela sejo v Lipici in takrat je predsednik Vlade izrekel tisto, kar je Vlada v prejšnjem mandatu izrekala dalj časa in naletela na velikanske polemike. Izrekel je to, da se Lipica ne more sama preživljati in da rabi vlaganje v turizem. In to je pravzaprav res. Poglejmo. Lipica ima tri dejavnosti, ima konjerejo, ima igralništvo in ima golf. Vse troje ima tam tradicijo, pa vendar je v popolni izgubi. V prejšnjem mandatu je bila konjereja končno popravljena. Konji, ki mesece niso videli belega dne, ker so bili v hlevih, bolni, zanemarjeni, so končno urejeni, urejene so rejniške knjige, skratka ta stvar je stekla. V prejšnjem mandatu se je Vlada trudila, da bi obudila tudi drugi del, se pravi tisto, kar sledi, da dobimo turiste, ki prinašajo denar. Hotelske storitve, ki bi lahko nastale takrat, ko bi imeli celovit program, kar pomeni, da bi takrat šli v obnavljanje hotelov, to je bilo še nameravano, in razvoj igralništva, če bi se to lahko zgodilo, in jasno tudi golfa, kajti golf je tam premajhen, kljub temu da ima tradicijo. Ampak sam nisem branilec tega golfa, sprašujem vas nekaj povsem drugega. Lipica požira velikanske denarje in konjereja in beli konji so, kakor koli vzamemo, luksuz. Kljub temu da so stoletna tradicija, so luksuz in takšen luksuz se mora deloma tudi sam preživljati. Izkazalo se je, da se samo s konji ne bo dalo preživljati, izkazalo se je, da se z igralništvom ne bo dalo preživljati, ker ima v Sloveniji nenavadno usodo. Zdaj nekatere igralnice kar stavkajo, ker imajo premalo denarja in imajo izgubo. Izkazalo se je, da se z golfom ne bo dalo v takšni obliki služiti, čeprav je to še najbližje.
Kako si torej predstavljate, gospa ministrica, s čim se bo Lipica preživljala, da bo vendarle nosila tudi sama nekaj denarja, da ne bo odvisna samo od davkoplačevalcev?
To bi bilo tudi v teh kriznih časih in za njeno bodočnost preveč. Tudi drugod, kjer imajo konje znajo poskrbeti za to, da se sami vzdržujejo. Hvala lepa za odgovor.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospa ministrica Majda Širca, izvolite, odgovor.
53
MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR: Spoštovani poslanec, najprej razčistimo nekaj. Lipica je luksuz, ampak ne v tem smislu kot ste mi poskusili v vprašanju sami povedati, luksuz v temu primeru, da je tudi strošek. Lipica je luksuz, je naravna, kulturna dediščina, s pasmo, zaščitena in še po vrhu vnesena na poskusni seznam Unesca. To je največji luksuz, ki ga ima Slovenija in če se Slovenija ob tem sprašuje, ali je to drago, pa dajmo zraven tega še malo golfa in še malo igralništva, da bo manj drago potem pomeni, da tudi Slovenija ne ve, kaj je ta luksuz kot naravna kulturna dediščina, kaj s svojo pasmo, s svojo tradicijo in s svojo zgodovino. Sami ste rekli, da je za Lipico pomembno nekaj: konjereja, igralništvo in golf. Ni res! Ostali dve dejavnosti sta vzporedni v nekem obdobjum časovnem, slovenske zgodovine, sta prišli zraven, zasegli, golf, petdeset hektarjev zemlje, ki je namenjena, bi morala biti namenjena za pašo. In zasegli ste neko dejavnost, ki ne bi smela biti primarna predvsem in ne bi smela biti v zavesti ljudi kot primarna, ker primarna dejavnost v Lipici je varstvo konj, zaščita konj, vzreja konj, varstvo kulturne dediščine, varstvo naravne dediščine in varstvo tudi kulturne dediščine kot žive dediščine. Ne samo nature, ampak tudi kulture, ne samo ozemlja, ampak tudi Černigojeve galerije, muzeja in tako naprej. Jaz se strinjam, da je v preteklosti šlo precej narobe v Lipici, ne vse, konec koncev dvajset, trideset let nazaj je bilo nekaj pomembnih investicij še več tudi kasneje so bile korakec po koraku narejene. Vendarle iluzije tukaj, mislim, da si ne smemo delati, da se bo lahko ta dejavnost, ki je butična dejavnost, ki je prvenstveno nacionalnega pomena, hranila tako, da bo sama sebe prodajala, prodajala golf palice in da bo prodajala tudi turistične destinacije na način nekega avtobusnega turizma, in ne butičnega turizma. Tam se lahko naredi butični turizem, lahko se celotna regija vključi v to.
V bistvu teh načrtov ni bilo dovolj resno narejenih in jaz verjamem, da tudi novo vodstvo, ki je sedaj v Lipici in ki je resno prejelo in sprejelo ta izziv, to dela. Da bi to delala v smislu širitve golf igrišča še za nastalih, ostalih šestdeset hektarov, kar pomeni, da bi prišli že na sto deset hektarov ozemlja, ki je bil v bistvu prvenstveno namenjen za pašo, pa mislim, da to ni nacionalni interes. Lahko je interes golfistov, golf tam dobro funkcionira v tem smislu, da tudi manipulira zaščitno znamko, ampak vendarle to ni primeren odgovor.
Kar se tiče razhajanj mnenj. Seja Vlade, ki je se dogajala v Lipici tudi zaradi tega, da bi fokusirali vse napore, ki so vloženi v zadnjem letu, dveh v sanacijo Lipice. Mimogrede, za sanacijo in za revitalizacijo Lipice tudi turistični destinaciji je Ministrstvo za gospodarstvo v okviru evropskih sredstev, rezerviralo 9 milijonov evrov, kar pomeni, da se lahko, recimo, obnovijo zelo razpadle stene hotelov. Ampak ta seja je hotela fokusirati nek poudarek te vlade, ki
54
je bil vezan na razvoj turizma v Sloveniji nasploh. In na tej seji je bila tudi posebna točka o Lipici. In na tej seji je bila tudi ena druga posebna točka, za katero sem sama želela, da se uvrsti, to je bila 2. točka, in je bila namenjena razumevanju kulture, kulturne dediščine, kulturnih destinacij, kulturne ustvarjalnosti v luči vzpodbude turizma. Nismo govorili o golfu. O golfu se je govorilo na novinarski konferenci. In tudi sedaj se govori o tem, prav je, da spregovorimo, ampak vendarle sama zagovarjam, da v Lipici golf nima kaj početi, zaradi tega, ker imamo tam opravka s kulturno dediščino, z destinacijo, morebiti nekoč tudi pridobljenega znaka Unesca, in še za marsikaj, kar je za Slovenijo koristno in potrebno.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Zorn predlagate dopolnitev odgovora? Izvolite.
ALEKSANDER ZORN: Hvala lepa, gospa ministrica. Pravzaprav vas tega nisem spraševal oziroma ste nekoliko obrnili tisto, kar sem povedal.
Nisem rekel, da je Lipica luksuz. Rekel sem, da so tri dejavnosti, res je, ampak namenjene so vse tri temu, da se tudi Lipica sama preživi. In tukaj je vendarle treba povedati nekaj o golfu, kljub temu, da sam ne igram golfa in ga tudi ne bom. Toskana ima približno 17 golf igrišč. Toskana je en sam kulturni zgodovinski spomenik. Tega ji golf igrišča niso vzela. Tisto, kar je tukaj golf igrišče in kar naj bi se širilo, kakor so podprli oziroma so dali dovoljenje ornitologi, biotehnična fakulteta, SAZU, gozdarji, razen tistega hrasta, ki pod določenimi pogoji Natura 2000. In za to je zainteresirana občina in tako rekoč novi direktor, ki je prišel do tega, da bi še najbolje od vseh dejavnosti bilo pustiti golfu še tistih devet ali osem lukenj, zato da bi bil lahko celovit program, ki bi nosil denar. Ta golf je udomačen, najmanj uničuje stvari in to je že nekako dognano. O tem se sprašujemo. To je potujoči cirkus vaše vlade je na nek način čisto simpatičen. Ni ravno polifoničen, bolj kakofoničen je, ampak kljub temu se mi zdi, da prihaja do resnih razhajanj tudi pri vas in da je ta pot, da se golfu pusti živeti, vendarle tudi realna. Kajti, sedaj sta tam dva hotela, ki sta 20% zasedena. Eden od teh je tako grd, da je bil v preteklosti celo zaščiten, kulturno zaščiten, ker so mislili, da je kasarna iz med obeh vojn, in sedaj spet funkcionira. Ampak oprostite, grd je, smrdi in ne ustreza temu, da bi kdo še tam prespal. Z nečim se bo treba preživljati.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospa ministrica, izvolite.
MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR: Pred dobrim letom, ko smo v Lipici zastavili nov svet, ki vemo, da je glavni upravljavec in
55
skrbnik in odločevalec samega razvoja kobilarne, je nastalo tako poročilo. Tega poročila nikoli nismo pokazali javnosti, ampak novi člani sveta so se želeli seznaniti s stanjem stvari, bom rekla, Brejčevega scenarija za razvoj Lipice, in so šli skozi vse segmente dejavnosti Lipice, skozi rejo, skozi konjerejo, skozi varstvo kulturne dediščine, skozi zdravstveno varstvo, skozi improvac, skozi oskrbo in nego, skozi rodovniške knjige, rejski program. In to poročilo je pošastno; pošastno zaradi tega, ker pove, da je bilo gospodarjenje, ne bom rekla, da samo v zadnjem obdobju, ampak verjetno tudi kdaj prej, slabo. In če si kaj želi ta vlada, je, da se kaj takega ne bi več ponavljalo. Prejšnja smer je šla v smer golfa in zato se ni izrabljalo sredstev. Tudi razne raziskave so prinesle neke želje, in vemo, kako so te raziskave bile delane. Ampak resne raziskave, kaj to pomeni za vzpostavitev golfa v Lipici, pa pravzaprav nismo dobili. Mimogrede, tisti hotel, ki ga zdajšnji direktor priznava kot primerno osnovo za to, da se ga popravi, se pravi, da tisto, kar dobesedno štrli s sten, ker je uničeno od zunaj, se uredi. Tisti hotel je dobil Prešernovo nagrado.
Vendar moram povedati naslednje: Slovenija ima samo eno kobilarno z lipicanci, in to na avtentični lokaciji. Ima pa, mislim, da okrog deset, če ne še več, golf igrišč in ima tudi dovolj prostora, da se še kje pojavijo. Toda nerazumno je, da se pojavljajo v tistem kontekstu, ki je namenjen nečemu drugemu, to pa je vzgoji lipicancev, skrbstvu za njihovo poreklo in tudi za vzdrževanje, kajti na svetu jih je samo 7 tisoč. In če jih bomo zapravili - v preteklosti je kazalo, da jih bomo -, potem to pomeni, da ne razumemo, kaj je to neka identiteta oziroma nacionalna korist v širšem smislu pomena te besede. Zato pričakujem, da bo načrt upravljanja, ki ga bo pripravil zavod in potrdila vlada, prinesel razumne rešitve.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Gospod Zorn, izvolite.
ALEKSANDER ZORN: Hvala lepa.
Nisem dobil pravega odgovora. Vprašanje je bilo: Od česa bo Lipica s konji živela? Od konj ne bo. Zato želim, da se v skladu s poslovnikom opravi o odgovoru ministrice širša razprava na naslednji seji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Zorn, o vašem predlogu bomo glasovali jutri, v okviru glasovanj.
Besedo ima mag. Majda Potrata, ki bo postavila poslansko vprašanje ministru za šolstvo in šport dr. Igorju Lukšiču.
MAG. MAJDA POTRATA: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovana ministrica, spoštovani minister, kolegici in kolegi!
56
Gospod minister, znani ste po številnih srečanjih s svojo bazo, z učitelji, ravnatelji, starši, dijaškimi in drugimi reprezentativnimi organizacijami in takrat radi rečete, da je slovenska šola dobra šola. Tudi vaša zavzemanja za umiritev šolskega polja so znana, pa vendar je mogoče večkrat zaznati tudi kakšno tako vašo izjavo, ki odmeva v prostoru. Ena takih izjav je bila, da bi bilo treba zmanjšati obseg učne snovi za približno 20%, da bi bilo treba zmanjšati število delovnih zvezkov, učbenikov in učnih gradiv za približno enak odstotek. Premisleka so bili deležni tudi nacionalni preizkusi znanja, napovedali ste racionalizacijo in večji delež tistega, kar je povezano z internim preverjanjem, spremembe šolskega koledarja in še bi lahko naštevala, kaj vse je bilo napovedano in kar v bistvu zadeva v tisto področje, ki ga pokriva priprava nove bele knjige. Sprejetje nove bele knjige je pričakovano 1. marca 2011. In ko je dr. Janez Krek, ki vodi projekt, razmišljal o napovedanih spremembah, je menil, da koreniti posegi in korenite spremembe niso potrebne.
Tu se pojavlja tudi vprašanje, ki ima različne odgovore. Eni trdijo, da so naši učenci in učenke preobremenjeni z učno snovjo, drugi trdijo, da so v primerjavi z drugimi evropskimi šolami manj obremenjeni. Ampak to pot bi vprašanje vendarle povezala s tistim, kar je bilo omenjeno na začetku, namreč, premislek o obsegu učne snovi in številu delovnih zvezkov oziroma učbenikov. Zato bi vas vprašala:
Kako bodo napovedane spremembe vplivale na kakovost osvojenega znanja ter na avtonomijo učiteljev pri izbiri učnih gradiv?
To slednje vas sprašujem posebej zato, ker ste del odgovornosti za izbiro delovnih zvezkov po novem prenesli tudi na svet staršev. Znana pa so vaša prizadevanja za utrjevanje avtonomije šolskega prostora in v zvezi s tem tudi avtnomije učiteljic in učiteljev. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Odgovarjal bo minister dr. Igor Lukšič. Izvolite.
DR. IGOR LUKŠIČ: Spoštovani podpredsednik, predsedujoči! Hvala za besedo. Poslanka, vesel sem tega vprašanja, ker je nekako pravi čas, da se lotimo tudi teh zadev, ki smo jih že javno napovedali, tudi na sestankih, ki so bili tukaj omenjeni, s starši, predstavniki staršev, predstavniki učiteljev, ravnateljev, sindikata. Torej gre za neko nadgradnjo tega, kar v našem šolskem sistemu že dobro deluje, in zato je tudi slovenska šola dobra šola. Sedaj vprašanje je zelo obsežno in bi zahtevalo zelo dolg odgovor, ampak če omejimo zadevo samo na številke in na temeljna sporočila, bi šlo lahko takole. Torej 20% zmanjšanja snovi smo na ministrstvu napovedali na osnovi pogovorov, ki smo jih imeli tako z učitelji, predstavniki stroke, ki ugotavljajo, da je snovi veliko in da se ne da v celem letu obdelati vse snovi, tako da bi jo učenci
57
in dijaki osvojili. Torej ključna zgodba ni v tem, da se zmanjša, razbremeni ali še sprosti šola, ampak ključno sporočilo tega ukrepa je, da se pridobi dodaten čas za to, da se v resnici temeljna spoznanja, temeljni koncepti utrdijo. V zadnjih letih smo bili priča nekemu galopu dodajanja snovi, s tem da je bila spuščena iniciativa z vseh strani, torej avtonomija učiteljev je šla v to smer, da se dodaja, avtonomija posameznih strok je šla v to smer, da se dodajajo v učni načrt dodatne snovi in potem tudi v izvedbo. Prepuščeno je marsikaj tudi učencem in dijakom, tako da je tukaj naenkrat zmanjkalo prostora za utrjevanje v resnici tistih temeljnih znanj, zlasti ko govorimo o osnovni šoli, nekih osnovnih znanj. Tako, recimo, marsikakšen učitelj opaža v srednji šoli, da dobi pred seboj dijaka, za katerega je prepričan, da je nepismen. Torej, to se nam ne sme dogajati. Temeljno opismenjevanje, osnovne računske operacije, torej branje, izražanje, najrazličnejše, v maternem jeziku in po možnosti še v enem tujem jeziku, je osnova. In zato se moramo nek čas izboriti, predvsem je pa pomembno to, da ustavimo proces kopičenja znanja in se začnemo ukvarjati s kvaliteto, kar pomeni, da pogledamo, kakšni učenci prihajajo iz osnovnih šol, kakšni dijaki prihajajo iz srednjih šol. Torej, to je ta del, ki je vezan na kvaliteto in zapakiran v, recimo, 20% zmanjšanje snovi.
Mi smo se zadeve lotili dosti resno. Na Zavodu za šolstvo smo oblikovali ekipo strokovnjakov, ki je že določila posamezne skupine za posamezne predmete, ki pregledujejo zdaj učne načrte in bodo ne spremenili učne načrte, ampak samo postavili prioritete. Na osnovi tega bomo prišli do nekih predlogov, s katerimi bomo šli pred strokovni svet in poslušali postaviti prioritete. Načelno smo rekli, 80% od obstoječe snovi mora biti tiste, približno, na kateri se bo delalo tako, da jo bodo vsi učenci obvladali.
Glede knjig, učbenikov, cene učbenikov, smo tudi opravili neke sugestije. Ministrstvo nima neposredne pristojnosti, da določi kateri učbeniki pridejo v poštev, niti nima pristojnosti nad tem, da izbira, kateri od učbenikov pride v kakšno šolo. To je pristojnost učiteljev, posameznih učiteljskih aktivov, da se o tem odločajo in predlagajo šolskim skladom, kako zamenjavati naslove učbenikov. Mi smo, zato ker smo ugotovili, da je cena učbenikov zelo visoka, .../Opozorilni znak za konec razprave./... v sistem odločanja o učbenikih vpeljali tudi svete, šolske svete, tako da bodo v tem delu, kjer so starši zraven, lahko odločali tudi o tem, na koliko časa se menjavajo učbeniki, ker s tem se.../Izklop mikrofona./...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod minister. Mag.
Majda Potrata, dopolnitev odgovora. Izvolite.
58
MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za ta del odgovora. Pa bi nadaljevala pri tem, kjer ste zdaj pravzaprav nakazali problem. V prejšnjem mandatu smo iz pristojnosti strokovnega sveta izvzeli delovne zvezke in ta več ne odloča o tem, ne potrjuje več delovnih zvezkov. Učbeniki so še vedno v njegovi domeni. Že tedaj so nekateri menili, da bi bilo bolje popolnoma sprostiti odločanje in bi bil učitelj oziroma učiteljica tista, ki bi sama izbirala med ponujenimi učbeniki. Seveda ne gre samo za vprašanje cene, gre predvsem za vprašanje kakovosti učbenika. Zaradi tega, ker znano je, da učbeniki dosti bolje vodijo učitelja skozi učni proces kot pa učni načrt sam. Nastane pa vprašanje, ali so naše učiteljice in učitelji dovolj usposobljeni prepoznati dober učbenik med ponujenimi. Po mnenju nekaterih spet gre za dvoje diametralno nasprotnih mnenj. Po mnenju nekaterih je ponudba preširoka, po mnenju drugih je ponudba še vedno premajhna. Zato se po eni strani srečujemo s pobudami, da bi omejili izbiro in jo vrnili morebiti v tiste čase, ko je bil na voljo en sam učbenik za en predmet. Res pa je, da je bilo opravljenih dvoje raziskav za učbenike biologije in geografije, in ugotovljeno je bilo, da bi se dalo pri vsebini pa marsikaj izboljšati, če bi hoteli izboljšati tudi učinkovitost. To se mi zdi zelo pomembno, zlasti zaradi tega, ker pri mednarodnih preizkusih znanja ugotavljamo, da naši zaostajajo zlasti zaradi slabega razumevanja besedil.
Kaj načrtujete v zvezi s tem problemom? Hvala za odgovor.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod minister, dr. Lukšič, izvolite.
DR. IGOR LUKŠIČ: Hvala za vprašanje. Aktivnosti v to smer smo tudi zdaj v zadnjem času intenzivirali. Gre za to, da poskušamo učbenike tudi na ta način pregledati, da vidimo, kako se je v zadnjih letih dogajal trend. In ugotovitve kažejo, da imamo še precej rezerv pri učbenikih. Se pravi, kako je snov posredovana, kako je zložena skupaj in kako to deluje, vpliva na proces sprejemanja skozi možganske vijuge.
To je zahtevna materija, ki je v enem delu akademska in s katero se ukvarjajo strokovnjaki, v drugem delu je pa izvedbeno šolmoštrska in zadeva Ministrstvo za šolstvo. V tem akademskem delu je zadeva postavljena maksimalistično in se eksperimentira, kar je, recimo, dr. Justin v raziskavi pokazal, kako se da dosegati boljše rezultate pri optimiranju besedila v učbenikih. Jaz mislim, da tu imamo nek rezultat, ampak kljub temu imamo nekaj prostega prostora še, ampak kljub temu moram reči, da so naši učbeniki dobri, na dobrem nivoju in da so založbe tu naredile veliko dela. Mi gremo v to smer, da bi poskušali postopno čim več tega gradiva prenesti v nove medije, torej v elektronsko obliko. Ministrstvo je v preteklosti zapravilo ali pa porabilo precej sredstev za razvijanje elektronskih gradiv. To je v lasti ministrstva.
59
Torej, za ta gradiva, ki so dostopna preko interneta vsem učencem, ni potrebno plačevati posebej. Problem je v tem, da ta e-gradiva nimajo statusa učbenika. Sega stališča, če bi šli na to logiko, da ni treba več potrjevati tudi učbenikov ne, potem imamo tu že pripravljeno gradivo, ki lahko služi kot učbenik. Ampak, ker vemo, da niso vsi učenci in dijaki opremljeni z računalniki, seveda je to nekaj, kar je stvar prihodnosti, mora pa biti na razpolago. Mi na ministrstvu se zavedamo, da je to gotovo tudi ena pot.
Jaz se v resnici ne ogrevam za to, da bi ukinili potrjevanje učbenikov. Ravno zato, ker imamo slabe izkušnje pri drugih gradivih, ki niso .../Opozorilo za konec razprave./... šla skozi postopek potrjevane, in se mi zdi, da je taka praksa, kot je zdaj, sorazmerno dobro, bomo pa popravili ta pravilnik o potrjevanju .../Izključen mikrofon./...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod minister. Dr.
Vinko Gorenak bo postavil poslansko vprašanje ministrici za notranje zadeve gospe Katarini Kresal. Izvolite.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Spoštovani. Moje poslansko vprašanje je pravzaprav relativno zelo kratko, pa kljub temu take vsebine, da zahteva širše uvodno pojasnilo.
21. 4. letošnjega leta smo v Državnem zboru obravnavali interpelacijo zoper ministrico za notranje zadeve. Takrat nisem dobil odgovorov na številna vprašanja, zlasti pa nisem dobil odgovora na vprašanje, zakaj je bila sklenjena pogodba z Ram Investom, privatnim podjetjem v lasti gospoda Pogačarja, ki je družinski prijatelj ministrice. Namreč, ta pogodba je bila sklenjena v višini 136.000 evrov mesečno najemnine, gospod pa plačuje 125.000 obroka banki, kar pomeni, da daje v žep 11.000 evrov mesečno, hkrati pa bo stavba njegova po dvajsetih letih. Pod takimi pogoji bi se lahko zadolžilo tudi Ministrstvo za notranje zadeve, kredit bi lahko vzela Vlada, država, kdorkoli, in bi ta stavba bila državna po dvajsetih letih. To so bili podatki, o katerih sem govoril. Govoril sem o njih zato, ker sem imel v rokah dovolj dokumentov, ki so na to kazali, čeprav sem tudi tisti dan vedel, da niso točni. Namreč, da so točni podatki bistveno hujši. To pa pomeni, da bo gospod postal lastnik stavbe v desetih letih ob določenem pologu 8 milijonov evrov, kar je prišlo na dan v medijih dan kasneje.
Jaz sem takrat opozarjal tudi na to, da je nerazumna cena 13, 06 evra za vse prostore, kamor so všteti tudi garaže in drugi pomožni prostori, ki zajemajo 40% celotne površine. Namreč, za garažo, za garažni kvadrati meter boste plačali v Ljubljani največ 7 evrov in ne 13,06. To pa pomeni, da so tisti pisarniški prostori najeti po 23 evrov.
Lahko ste prebrali podatek v enem od slovenskih časopisov, da na Dunaju obstaja stavba, ki se imenuje
60
Millenium Tower in da tam lahko najamete pisarniške prostore od 8 evrov naprej, ne presegajo pa 18 evrov. V Ljubljani pa smo za to dali 23 evrov, če govorim samo o pisarniških prostorih. Premier Pahor je kasneje dal omenjenega podjetnika na črno listo. Kar nič ne pomaga. Na črno listo lahko da kogar koli, če ta že dobiva 2 milijona evrov letno.
Vprašanje, ki ga pa imam, je pa naslednje. Gospa ministrica, po zelo jasnih podatkih, ki obstajajo, ste, preden ste angažirali Nacionalni preiskovalni urad, iskali druga ministrstva, druge najemnike, ki bi jih zagotovili za najem te stavbe.
Sprašujem: Katera so ta ministrstva? Koga ste vi klicali in koga so klicali vaši podrejeni, da bi zagotovili ta najem? Hvala.
PREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Odgovorila bo gospa ministrica Katarina Kresal.
KATARINA KRESAL: Hvala lepa, predsedujoči, spoštovani poslanec.
Res je, imeli smo interpelacijo, več kot dvanajst ur je trajala. Menim, da sem tam povedala več kot dovolj in da sem tam izkazovala svoja ravnanja in jih obranila, ne nazadnje še vedno sem ministrica za notranje zadeve. Pa vendar zgolj za uvod, ker zelo radi namigujete na stopnjo prijateljstva z gospodom Pogačarjem. Že večkrat sem povedala, pa bi cenila, če bi spoštovali, ker edino sama lahko vem, v kakšnem razmerju sem lahko do koga. Midva se poznava in sva se nekajkrat srečala in to je stopnja najinega prijateljstva; celo drugače, nekajkrat sva sedela skupaj, da bom čisto natančna, s tem, kar sem rekla prej, in seveda tudi na interpelaciji. Pa da ne bi bilo kakšne pomote, Ram Invest, katerega lastnik je gospod Pogačar, oddaja kar nekaj prostorov tej državi in jih je oddajal tudi v času vaše, SDS-ove vlade.
Sicer pa glede vaših vprašanj, kakšne postopke sem vodila in podobno, moram poudariti, da sama nisem vodila nobenih postopkov, nisem angažirala nobenih ministrov, nobenih državnih sekretarjev in drugih uslužbencev za izvedbo nalog, ki jih omenjate. Sem ministrica za notranje zadeve in vodim resor za notranje zadeve, ne drugih resorjev. Kot sami dobro veste, ker to tematiko spremljate tekoče, se Ministrstvo za notranje zadeve sooča z zelo hudo prostorsko problematiko, sredstva za nakup novih prostorov, seveda, nimamo. Ko smo ugotovili, da do selitve v palačo vašega ministra Mateja na Litostrojski ne more priti, pa ne zgolj zato, ker je bilo prekršenega marsikaj po poti do tja, ampak tudi zato, ker MNZ tam zaradi nacionalnih varnostnih razlogov ne more stati, smo začeli iskati neke delne rešitve, ki bi vsaj deloma omilile našo prostorsko stisko. No, ena od takšnih rešitev se je pokazala relativno blizu. Kot veste, so naši glavni prostori na Štefanovi ulici 2 in v sosednji stavbi, ki se drži s to
61
stavbo skupaj, deli jo samo ena stena, so bili prostori oziroma so še vedno prostori sodišča in okrožnega državnega tožilstva. V iskanju neke racionalne rešitve, kako vendarle povečati prostor na Štefanovi, kjer so ljudje resda v nemogočih delovnih pogojih, smo ugotovili, da bi bilo morda dobro, če bi prišlo do dogovora z uporabniki na drugi strani, da bi to steno vmes enostavno odstranili, razširili prostore, v katerih dela MNZ, v kolikor bi se seveda tožilstvo strinjalo, da gre na kakšne druge ugodne in lokacijsko primerne prostore. To se nam je zdelo več kot smotrno, z vsebinskega, funkcionalnega, pa tudi s finančnega vidika.
Z Ministrstvom za pravosodje, pod katerega spada tožilstvo, smo zato preverili to možnost, opravljenih je bilo nekaj pogovorov o možni preselitvi tožilstva in sodišča na drugo lokacijo. Predstavniki obeh ministrstev so preverili več lokacij: Delovo stolpnico, poslovno stavbo Slovenijales, poslovno stavbo Metalka, kompleks Tobačna in pa tudi objekt na Dimičevi ulici. Za objekt na Dimičevi je bil eden od predlogov tudi, da bi se v nove prostore vselila skupaj tako nacionalni preiskovalni urad kot okrožno državno tožilstvo. Namreč, v istem času smo začeli razmišljati tudi o prostorih za nacionalni preiskovalni urad. Zakaj ta razmislek - ker je narava njunega dela takšna, da veliko sodelujeta. Ne nazadnje tudi postopke, ki jih vodi nacionalni preiskovalni urad, na koncu po navadi usmerja državno tožilstvo. In takšno sodelovanje bi bilo lahko kvečjemu še boljše, če bi bila na isti lokaciji. No, na koncu se tožilstvo z nobeno od lokacij in z možnostmi vselitve ni strinjalo in tam se je ta zadeva zaključila.
Sicer pa so v pogovorih med obema ministrstvoma sodelovali uslužbenci obeh ministrstev, ki se s tem ukvarjajo v naravi svojega dela, nihče jih mi posebej angažiral, ampak so opravljali svoje normalne delovne naloge. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Dr. Gorenak, želite dopolnitev odgovora? Izvolite.
DR. VINKO GORENAK: Poglejte, seveda dobro bi bilo, da bi mi enkrat končno odgovorili na tisto, kar vas sprašujem, ker sicer sem prisiljen ta vprašanja ponavljati.
Aprila lanskega leta 2009, to je daleč pred tistim obdobjem, ko so se iskali prostori za Nacionalni preiskovalni urad, so policisti kriminalisti tožilce obvestili: "Vi se pa selite na Dimičevo." Obstaja uradni zapis - magnetogram Državnega zbora seje odbora, ki ga vodim. Tožilci so bili presenečeni, niso mogli verjeti, kaj se dogaja, kako bi se oni selili, zakaj pa bi se selili, pa sta tožilki rekli: "Eh, to ste mogoče narobe razumeli."
V začetku julija lanskega leta ste vi poklicali tožilstvo oziroma so vaši sodelavci, se opravičujem, poklicali tožilstvo in rekli: "Ministrica za notranje zadeve želi obiskati
62
prostore Okrožnega tožilstva v Ljubljani, ker jo zanimajo vaši delovni pogoji." To je isto, kot da se minister za delo zanima za delovne pogoje nekega desetega ministrstva, ki ga ne vodi. To bi moralo zanimati gospoda Zalarja. Seveda so se tam malo začudili, zakaj pravzaprav se vi za to zanimate, in nejevoljno ugotovili, da imajo pravzaprav dobre prostore. S tem se je končalo, ampak je poklical vaš strankarsko podrejeni človek, to pa je gospod minister za pravosodje, in rekel: "Sestanek želim z vami." In tam se je naredil nek sestanek, kjer jim je gospod Zalar takole kazal slike stavbe na Dimičevi ulici in jih prepričeval, kako v slabih prostorih delajo, da ne morejo tam delati in da je nujno, da se selijo na Dimičevo ulico. Glejte, to kaže - na kaj? To kaže, da se je stranka LDS v podobi dveh ministrov, z vami na čelu kot strankarsko vodjo, angažirala za prostore na .../Opozorilni znak za konec razprave./..., ki jih ima v najemu, torej ki so last gospoda Pogačarja. In to po mojem mnenju ni dopustno. Bilo pa je še nekaj takšnih pogovorov, še nekaj takšnih klicev, med drugim na Ministrstvo za zdravje.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod Gorenak.
Izvolite, gospa ministrica.
KATARINA KRESAL: Hvala lepa.
Gospod Gorenak, res ne vem, zakaj me sprašujete, če potem mojega odgovora sploh ne poslušate. Jaz sem povedala, da smo se pogovarjali z Ministrstvom za pravosodje glede potencialne selitve tožilstva. Zakaj z Ministrstvom za pravosodje - ne zato, ker ga vodi moj strankarski kolega, ampak zato, ker tožilstvo spada pod Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za pravosodje v takšnem primeru odloča o možnih spremembah lokacije. Zakaj ravno tožilstvo? Zato, ker je naš sosed. Na drugo stran Štefanove 2, samo steno bi prebili, vrata bi naredili in bi imeli dodatne prostore. Seveda, vse ob pogojih, da se tožilstvo strinja z novimi prostori, da so dobri in da so približno enakovredni. In seveda smo že v začetku leta, kot prioriteto postavili Nacionalni preiskovalni urad in od takrat naprej vedeli, da v nekem trenutku bo treba najti tudi prostore. Tako to dejstvo, da je treba najti prostore, ni nekaj, kar se je zgodilo mesec pred koncem leta, ko je že začel funkcionirati Nacionalni preiskovalni urad. Ampak, saj to vam je verjetno jasno.
In še enkrat, očitno ste preslišali tudi to, predstavniki obeh ministrstev so preverjali več lokacij, med njimi tudi Delovo stolpnico, poslovno stavbo Slovenijales, poslovno stavbo Metalka, kompleks Tobačna in tudi objekt na Dimičevi, ki je seveda bil na trgu. No, nobeden od teh objektov jim ni ustrezal, zato so rekli: "Se ne bomo selili," in se niso selili. Kaj pa je delalo Ministrstvo za zdravje za lasten račun, je njihovo vprašanje. Morda vprašajte bivšega ministra.
63
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Dr. Gorenak, izvolite.
DR. VINKO GORENAK: Hvala.
Seveda predlagam razpravo o tem vprašanju zaradi tega, ker razlog tega je prav v naslednjem. Glejte, prav po kapljicah dobivamo informacije. Po kapljicah. In to zdaj obrazlagam, gospod predsedujoči. Po kapljicah dobivamo neke informacije - od tega, da se ni zgodilo nič, do tega, da je vendarle nekaj bilo, do tega, da so prostori najeti za tak in tak denar, ki je najugodnejši, potem dokažemo, da so najeti pod najslabšimi pogoji, da bi na Dunaju pravzaprav lahko najeli bolj ugodne prostore in tako dalje. Skratka, po kapljicah prihajajo te zadeve. In ministrica pod neko, kaj pa vem, pod neko firmo ali skrivnosti, kot je bilo zadnjič na odboru, skuša nekatere zadeve prikriti. Ampak, mislim, odkrito povedano, da gre za - oprostite - sume resnih kaznivih dejanj, ki jih je očitno ta stranka počela. In to je temeljni razlog, da vendarle se zganejo vsi organi - policija se tako ali tako ne more zganiti v danem primeru, dokler ima sedanjo ministrico - ampak da pride tudi do ostalih stvari na tem področju, da spodbudimo ostale organe. Recimo, gospoda Kosa, ki takoj najde korupcijo v mnogih mnogih zadevah - tukaj tega ne najde! Skratka, menim, da je koristno, da je nujno potrebno tudi za dve stranki, zlasti za vodilno stranko SD, da se znebi te teže bremena, ki se imenuje najem teh prostorov, ker očitno se je o teh prostorih vnaprej dogovarjal in pripravljal - med drugim tisto, da naj bi bile stekla že kar naročena, ki bodo neprebojna. Kako naj bi pa on vedel?! Ampak dobro, to je stvar debate, ki bo sledila. Prepričan sem, da bi bilo koristno, in najbolj odgovorno, zlasti za vodilno stranko, najštevilčnejšo stranko v Državnem zboru, da podpre to razpravo, ker se bo sama osvobodila težav. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Dr. Gorenak, o vaše predlogu, da o odgovoru ministrice razpravlja Državni zbor, bomo glasovali jutri v okviru glasovanj.
Gospa Alenka Jeraj bo postavil vprašanje ministru za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivanu Svetliku.
ALENKA JERAJ: Hvala za besedo. Lep pozdrav. Leta 2006 je bil s preoblikovanjem Ad future ustanovljen Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Od takrat se je glede na to, da študentje s svojim delom delno prispevajo tudi v okviru koncesijske dajatve 3% sredstev, ki so namenjeni potem v ta sklad, namenjen je pa predvsem kadrovskim štipendijam. V zadnjih letih, kar sklad obstaja, naj bi se, to smo pred kratkim brali, nabralo letno od 6 do 7 milijonov evrov, skupaj torej 24 milijonov evrov iz tega naslova, ki pa po pisanju medijev ostajajo neporabljeni. Najbrž je razlogov več, bi vas prosila, da nam morda poveste.
64
Bolj problematično pa je verjetno to, da naj bi sklad vsako leto dal ta sredstva vezati na depozite v različne banke, pri čemer naj bi v tem času nastalo že tudi za več kot 500.000 evrov obresti, ki jih prikazuje kot lastne prihodke in jih tudi porablja za lastne potrebe. Zanima me predvsem:
Ali je sklad ta sredstva upravičeno vezal oziroma ali je prav, da se ta sredstva porabljajo za, ne vem, njihov lastni del, svoje delovanje? Ali bi moral biti porabljen namensko za štipendije?
Zanima me, ker je sklad zadolžen tudi sicer za razdeljevanje državnih štipendij in smo že takrat podpirali napore študentske organizacije, da bi se morda cenzus spremenil v tem smislu, da bi bilo štipendij več in da dejansko nima nobenega smisla, da ta denar ostaja.
Kaj nameravate v zvezi s tem narediti? Kajti, ko je bil sklad o tem povprašan s strani medijev, so zatrdili, da jih omejuje ta zakon o štipendiranju in zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Vi pa ste napovedali, da boste zakon o štipendiranju spreminjali šele leta 2011. Najbrž bi bilo smiselno, glede na to, da vemo, da so težave, da je štipendij premalo, kaj več narediti na tem področju. Vi sicer pravite, da boste z zakonom o malem delu štipendije povečali in povišali, zraven pa vemo, da jih ne bo več za mladoletne. Tako samo verjeti obljubam in čakati na to, da se potem to tudi res zgodi, spravlja v težave marsikaterega študenta. Tako me zanima:
Kaj boste v zvezi s tem naredili? Koliko je dejansko ostalo neporabljenega denarja v letu 2009? Kaj, glede na to, kar sem povedala, se bo zgodilo v letu 2010?
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima dr. Ivan Svetlik.
DR. IVAN SVETLIK: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovana gospa poslanka, ostale poslanke in poslanci. Sprašujete po dveh vrstah štipendij, to so državne štipendije in kadrovske štipendije. Imamo še tretjo obliko, to so Zoisove štipendije. Kar zadeva državne štipendije. Najprej naj povem, da je bilo namenjeno z rebalansom za ta namen 110, slabih 111 milijonov in da je bilo del teh sredstev potem prerazporejenih za denarna nadomestila za brezposelne okoli 10 milijonov. Zakaj smo to storili, je več razlogov.
Prvič, naj povem, da je v študijskem letu 2008/2009 začel veljati zakon, ki ga je sprejela še prejšnja vlada, o štipendiranju. Ta zakon je sicer dvignil vstopni prag za pridobitev državne štipendije, vendar je hkrati v dohodke, ki se upoštevajo, vključil tudi otroški dodatek in nekatere druge vrste dohodkov, zaradi česar je takoj po začetku veljave tega zakona prišlo do upada števila državnih štipendij.
Drugi razlog za to je ta, da so začeli podeljevati državne štipendije centri za socialno delo, ki so pridobivali
65
podatke o dohodkih neposredno od DURS-a, ne pa več na podlagi evidenc in dokazil, kar je ponovno privedlo do tega, da je imel za posameznika potem center, kot kaže, podatke o več dohodkov, kot jih je bilo po navadi s prejšnjo prakso prikazanih. To je drugi razlog, zaradi katerega je prišlo potem do manjšega števila štipendij.
Tretji razlog, zakaj manj teh štipendij, je upad generacije tistih, ki so za te štipendije prosili.
Moram povedati še to, da smo v letu 2009 ta zakon popravili in še nekoliko dvignili prag za pridobitev štipendije, kar se seveda v številu štipendij v letošnjem letu tudi pozna, tako da je bilo od leta 2008, ko je bilo podeljenih teh štipendij 34 tisoč, letos, za 2009-2010 pa 41500 državnih štipendij. Ampak iz tega izhaja tudi, da ni bistven denar, ki je rezerviran za štipendije, ampak kriteriji, na podlagi katerih je nekdo lahko upravičen do štipendije; se pravi, je to tisto, kar je bistveno.
Kar zadeva pa kadrovske štipendije, so pa v domeni sklada za razvoj kadrov in štipendiranje. To so res namenska sredstva, ki jih iz koncesijskih dajatev študentskega dela ta sklad tudi prejema. Problemov je tukaj več. Glavni problem je seveda to, da interesa za te štipendije ni. Manj ga je pri delodajalcih in še manj pri študentih in ostajajo te štipendije nepodeljene in očitno so te štipendije neke vrste prehuda zaveza, kot kaže, za posameznika, mlado osebo, da bo se zavezala, da bo, potem ko prejema to štipendijo, tudi ostala pri določenem delodajalcu določen čas. Kar seveda indicira tudi, kolikšen je morda zares obseg teh potreb. Res pa je tudi, da so kadrovske štipendije na določenih področjih, predvsem deficitarnih področjih razpisane, za kar je pa seveda interes za študij tudi najmanjši. In teh štipendij je vsako leto manj, zato je pa teh sredstev, o katerih sprašujete, na skladu vsako leto več. Ta sredstva se povečujejo, nikamor jih sklad ne daje, ostanejo tukaj v skladu in z novim zakonom, ki ga pripravljamo letos, bomo tudi, upam, lahko namen teh sredstev spremenili, tako da bi res ta sredstva prišla do tistih, ki študirajo in si s tem tudi pomagajo pri študiju. Mislim, da bo to dragocen vir za to, da bomo lahko prešli v nov štipendijski sistem.
So pa tukaj še Zoisove štipendije. Če že navajam podatke, ki jih je vsako leto več, in naj povem, da se je od 2008 na 2009 število teh štipendij povečalo od slabih 13 tisoč na 14700. Če pogledate, kako deluje štipendijski sistem v resnici, se je število štipendij, v celoti gledano, kar bistveno povečalo in seveda temu ustrezno smo tudi.../Opozorilni znak za konec razprave./... iz enega ali drugega vira.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospa Jeraj, izvolite. Dopolnitev odgovora.
66
ALENKA JERAJ: Niste mi odgovorili na vprašanje. Če je preveč denarja za kadrovske štipendije, vem, da tega pač ne moremo potem dati kar na državne. Ampak najbrž bi pa bilo treba, če je karkoli - ker vem, kar nekaj ljudi je bilo zavrnjenih, pa verjetno ne samo zaradi - me boste popravili.
Predvsem me pa zanima:
Kam sklad potem ta presežek namenja? Če ga zdaj nalaga nekam, bi verjetno lahko prej kot v štirih letih ugotovili, da nam tam denar ostaja, in bi nekaj s tem naredili. Rekli ste, da bomo to uredili z novim zakonom. Ne vem zdaj, o katerem zakonu govorite: o zakonu o malem delu ali boste zakon o štipendiranju popravljali, če vemo, da ga nameravate popravljati šele 2010.
Koliko je tega denarja potem ostalo na skladu v letu 2009? Koliko ga bo v 2010? Koliko je obresti od tega, če se to pač nekam nalaga? Ali pokrivate proračunski primanjkljaj ali kaj delate s tem denarjem?
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Minister Svetlik, izvolite.
DR. IVAN SVETLIK: Hvala lepa. Poglejte, kar zadeva sredstva, ostajajo, kot rečeno, na skladu, sklad jih tudi vlaga. Res je, da tudi dobiva obresti in zaradi tega je treba manj sredstev iz proračuna, da se financira delovanje tega sklada -preprosto povedano. Tako ta sredstva čakajo na novi zakon. So pa, kot rečeno, z obstoječim zakonom določena, da se lahko samo za kadrovske štipendije podeljujejo. Seveda, če ni interesa, potem drugega namena ni. Sklad se je trudil in mislim, da dosti uspešno, da je tam, kjer je bilo to mogoče, ta sredstva plasiral, recimo, v večji meri tudi za študente iz zamejstva, pa tudi za izmenjave študentov med državami, vendar ta interes ni bil toliko velik, da bi lahko ta sredstva porabili. Kot rečeno pa niso poniknila nikamor.
Novo urejanje štipendij bo šlo po dveh poteh; državne štipendije že ureja zakon o upravičenosti iz javnosti sredstev, ki je že v Državnem zboru in ga bomo v kratkem tudi tukaj predstavljali, zagovarjali in, upam, tudi sprejemali. Drugo je pa novi zakon o štipendiranju, ki bo pa do jeseni tudi pripravljen in bo urejal tudi druge vrste štipendij, tako da bo to področje štipendiranja v celoti na novo urejeno.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Mag. oziroma ministrica Majda Širca je opravičila svoje nadaljnje sodelovanje tudi osebno pri gospodu Jožetu Jerovšku. Boste postavili vprašanje? Prosim, izvolite.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Res je, gospa ministrica mi je pojasnila razlog za nujen predčasen odhod in sem ga sprejel z razumevanjem, zato bom postavil vprašanje in počakal odgovor na naslednji seji.
67
Torej v Sloveniji se v času sedanje vlade in vašega ministrovanja, gospa ministrica, drastično zmanjšuje svoboda medijev in neodvisnega novinarskega poročanja. To ugotavlja letno poročilo organizacija Freedom House, kjer je Slovenija zdrsnila z 39. na 52. mesto in je zgolj med državami srednje in vzhodne Evrope šele za sedmem mestu za Estonijo, Češko, Litvijo, Madžarsko, Slovaško in Poljsko. Znano je, kakšen je poem svobodnega tiska za razvoj svobodne demokratične družbe in obstoj demokracije, zato je slovenska javnost ob drsenju v močvirje nesvobode medijev upravičeno zaskrbljena. V Sloveniji oblast z roko v roki z lastniki kapitala pritiska na medije, uredniško politiko in novinarje. Dokazov o pritiskih in o popolnem političnem prevzemanju javnih servisov s področja medijev, predvsem pa RTV-ja, je veliko. Naj citiram člana programskega sveta Radiotelevizije Slovenije, novinarja Saša Hribarja, ki v intervjuju za Večer pravi: "V tem trenutku je nacionalna televizija bolj politična, kot je bila kadarkoli prej." Izjava pove vse o metodah oblasti.
Nacionalna sramota je, spoštovana gospa ministrica, da v okviru gonje zoper kritike arbitražnega sporazuma, gonje, ki jo je naročila in sponzorirala Vlada, v nekaterih medijih brez skrupolov žalijo nesporno moralno in intelektualno veličino pisatelja Borisa Pahorja. In četudi se pri tem skrijejo pod kozerije, glose itd., je to nizkotno. Namen je jasen: diskreditacija, ker je povzdignil glas. In to diskreditacija, kljub temu da gre za velikana boja zoper vse totalitarizme, velikega borca za pravice Slovencev v Italiji, akademika, dobitnika številnih svetovnih literarnih nagrad in kandidata za Nobelovo nagrado. Kljub temu je sedaj v Sloveniji zaželeno žaliti Borisa Pahorja, starosto in kulturno ikono. Gospa ministrica oziroma "minister Gregor pa nič".
Glede na to, da je sedanja oblast že doslej kršila in zlorabljala zakonodajo, ki jamči svobodo medijev in javne besede, sprašujem ministrico:
Ali še naprej pripravlja zakonodajo, ki bi legalizirala nadzor medijev in novinarjev?
Ministrico tudi sprašujem:
Ali prevzema objektivno odgovornost za hud zdrs Slovenije na lestvici svobode medijev?
Sprašujem tudi: Ali ni že skrajni čas, da svoboda medijev in javne besede zopet postane vrednota v /Opozorilni znak za konec razprave./ Sloveniji? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Jerovšek, na vaš predlog vam bo ministrica ustno odgovorila na naslednji seji.
Zdaj ima poslansko vprašanje gospod Samo Bevk za ministra za promet dr. Patricka Vlačiča.
SAMO BEVK: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor!
68
Državna cesta R-3/T-912 na relaciji Železniki-Davča-Novaki je bila ob katastrofalnih poplavah, ki so 18. septembra 2007 prizadele Slovenijo, skoraj v celoti uničena. Cesta vodi do največje slovenske vasi Davče, kjer na razpršenih hribovskih kmetijah živi 284 ljudi. Cesta pa je tudi glavna prometna povezava Smučarskega centra Cerkno z osrednjo Slovenijo.
Ob obisku direktorja Direkcije za ceste novembra lani v Cerknem je bilo občinama Cerkno in Železniki ter vodstvu Smučarskega centra dano zagotovilo, da bo obnova ceste dokončana do sredine leta 2012. Prejšnji teden je Davčo obiskala tudi vladna delegacija, na čelu s predsednikom Borutom Pahorjem ter ministroma za okolje in prostor ter obrambo. Ogledali so si rezultate sanacije naravne nesreče septembra leta 2007. Poplave so takrat med drugim uničile tudi 8 kilometrov ceste med Železniki in Davčo, na posameznikih odsekih pa jo je poplavni val v celoti odnesel. Tako stanje, kot je danes, ovira normalno življenje ljudi in nadaljnji razvoj tega območja. Samo zaradi prekinitve povezave skozi Davčo v Smučarskem centru Cerkno ocenjujejo, da je prišlo do 15% izpada obiska, tako v zimski kot poletni turistični sezoni.
Ministra za promet dr. Patricka Vlačiča sprašujem: Kako poteka sanacija omenjene ceste in kdaj bo cesta v celoti obnovljena? Že vnaprej lepa hvala za odgovor, gospod minister.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Minister Vlačič, izvolite.
DR. PATRICK VLAČIČ: Hvala. Spoštovani!
Cesta R-3/912, turistična cesta, je bila po poplavi leta 2007 v okviru združevanja sanirana, tako da je bilo možno odvijanje prometa. Asfaltirana je bila tudi obvozna cesta. Sanacija se sedaj nadaljuje v okviru investicijskih del, in sicer za odsek Zali Log-Divača v dolžini 37.856 metrov je predvidena etapna gradnja do leta 2015. Investicija je ocenjena na 7,8 milijona evrov.
Sanacija poteka tako: v letih 2008-2009 je bila izvedena prva etapa v dolžini 1.000 metrov in v vrednosti milijona 200 oziroma približno milijona 300 tisoč evrov, v letih 2009-2010 so se dela nadaljevala na drugi etapi v dolžini 500 metrov v vrednosti nekaj manj kot 700 tisoč evrov, rok dokončanja druge etape je 30.8.2010. Izdelana je bila tudi vsa projektna dokumentacija za nadaljevanje gradnje in v teku je revizija projektov z rokom dokončanja junija 2010. Leta 2010 se predvideva nadaljevanje gradnje, v drugi polovici leta bo razpis za tretjo etapo. V nadaljevanju se bodo do leta 2015, ko bo sanacija končana, dela izvajala etapno, glede na sredstva, zagotovljena v proračunu Republike Slovenije. Do leta 2010 je bilo v sanacijo in rekonstrukcijo ceste torej vloženih približno nekaj manj kot 3 milijone evrov.
69
Predvidena dinamika: v proračunih 2010-2011 je dvakrat po 450 tisoč evrov, v letu 2012 v NRP 500 tisoč, v letu 2013 600 tisoč, v letu 2014 milijon in v letu 2015 nekaj manj kot 4 milijone. Tako je ta trenutek zapisano v proračunu. Videli bomo, kako bo z rebalansom, in videli bomo, kako bo s sredstvi za državne ceste; in bomo videli, če se da kaj narediti.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Bevk, izvolite, dopolnitev odgovora.
SAMO BEVK: Hvala lepa. Dopolnitev mojega vprašanja oziroma dopolnilno vprašanje. Obisk predsednika Vlade in ministrice Jelušič in ministra Žarnica v Železnikih je sprožil velika pričakovanja, tako berem v časopisu, da od Pahorja veliko pričakujejo: V Železnikih dve leti in pol po poplavah spet vladna delegacija. In po obisku zoper naslov v članku v Delu: Bo cesta v Davči res kmalu urejena in varna? In predsednik Pahor se je malo za šalo malo za res ob koncu tako oglasil: "Čez eno leto spet pridem na obisk, takrat mi boste lahko dali ali kozarec vina ali eno okrog ušes."
Ampak, hotel bi nekaj drugega povedati. Značilnost projektov na vseh državnih cestah je, da so zelo, zelo razdrobljeni, da se delajo po majhnih odsekih, z majhnimi sredstvi, tako je tudi ta sanacija razdeljena od leta 2007, ko se je zgodila poplava, pa do leta 2015. Po mojem mnenju bi morali bolj združiti sredstva na enem projektu in ga v krajšem časovnem obdobju dokončati. Naj omenim, recimo, pri nas med Idrijo in Godovičem skozi Zalo desetletja traja obnova po koščkih, dalo bi se to združiti v en večji projekt in v krajšem časovnem razmiku in efekt bi bil večji. To po mojem velja tudi za../Znak za konec razprave./... ta projekt v Davči. Predlagal bi, gospod minister, glede na tudi obljubo za leto 2012, da bi pohiteli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod minister Vlačič.
DR. PATRICK VLAČIČ: Zdaj bom pa zelo iskreno tudi sam odgovoril. Prav, nekje bo treba vzeti drugim državnim cestam in narediti tukaj. To je ena možnost. Pa počakajte, prosim, da to debato opravimo, ko bo rebalans proračuna v parlamentu, pa takrat potem, če bom jaz dobil naročilo od predsednika Vlade, da bomo to naredili, bomo to naredili; ampak nekje drugje bo treba vzeti ta denar ali pa ga ne meni toliko vzeti zdaj, ko bo državni proračun. Tako, poslanci, računam, da bomo o tem takrat kaj rekli.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Miro Petek bo postavil poslansko vprašanje ministrici za obrambo dr. Ljubici Jelušič.
MIRO PETEK: Hvala lepa za besedo.
70
Spoštovana ministrica, po nekaterih informacijah se ministrstvo za obrambo pripravlja na reorganizacijo upravnega dela ministrstva, kar pomeni, da naj bi v prihodnje prišlo tudi do ukinjanja nekaterih organizacijskih enot po državi. Resnici na ljubo so se posamezne pisarne že pričele zapirati. Koroška je pred leti ostala brez uprave za obrambo in sedaj se siromašenje tega dela Slovenije še nadaljuje. Celotna Koroška regija, ki ji ta vlada ne priznava statusa regije oziroma pokrajine in jo nekje riše v bodočem pokrajinskem zemljevidu nekje med Celjem in Krapino, je brez vsakršnega aktivnega vojaškega dela, ostala je brez vojaških objektov, sedaj pa se ukinjajo še civilni upravni deli. In očitno je zahteva za ukinitev Slovenske vojske Koroško zajela že veliko prej, kljub temu da lahko tudi na tem mestu obudimo spomin in dodamo, da je v vojni za Slovenijo prav bitka na Holmcu bila prva zmaga v boju za samostojno Slovenijo, ki je tudi drugim delom Slovenije vlila veliko poguma.
Spoštovana ministrica, sam ne vidim prihrankov, če bodo ljudje, ki danes delajo v Dravogradu, na Ravnah ali v Slovenj Gradcu, to isto delo opravljali v Celju ali v Ljubljani. Mislim, da gre ravno za nasprotno. Zaradi potnih stroškov se bodo ti stroški dela še povečali.
Ali pa mogoče, na drugi strani, nameravate te ljudi, ki sedaj delajo v teh pisarnah ali izpostavah, enostavno zmetati na cesto in vse urejati iz enega centra ali iz dveh centrov v državi?
In dalje, ministrica, zanima me: Zakaj ste v času, ko si vsaj nekateri v Sloveniji prizadevamo za decentralizacijo, posegli po izraziti centralizaciji na tem področju?
Kateri razlogi vodijo ministrstvo k takšni reorganizaciji? Katere organizacijske enote po Sloveniji nameravate ukiniti oziroma da bom lepše rekel, združiti in kakšne rezultate pričakujete od tega?
Za odgovor se vam zahvaljujem.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospa ministrica Jelušičeva, izvolite.
DR. LJUBICA JELUŠIČ: Najlepša hvala, spoštovani gospod podpredsednik. Najlepša hvala za vprašanje, gospod poslanec. Spoštovani zbor.
Res je, prišlo bo do reorganizacije upravnega dela Ministrstva za obrambo, kajti situacija, v kateri smo, in sicer je to finančna in gospodarska situacija, ne dopušča več, da bi še vztrajali z zelo razvejanim upravno-administrativnim aparatom povsod po državi. Predvsem pa morate vedeti, da Ministrstvo za obrambo ne funkcionira na terenu samo preko uprav za obrambo, izpostav za obrambo in pisarn, temveč tudi preko izpostav Uprave za zaščito in reševanje, preko Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, preko vojašnic, preko enot vojašnic in podobno. Skratka,
71
Ministrstvo za obrambo ali obrambni sistem ima na terenu Republike Slovenije še zelo veliko svojih enot oziroma oblik stika s prebivalstvom, res pa je, da se delo Ministrstva za obrambo močno spreminja, tudi zaradi tega, ker se osnovna obrambna sila, to je Slovenska vojska, v prihodnosti zaradi finančnih razlogov ne bo več tako širila, tako povečevala, kot je bilo to predvideno v preteklih letih.
Vi veste, da smo v preteklem letu opravili strateški pregled obrambnega resorja, v okviru katerega smo ugotovili, da cilji, ki so bili postavljeni v letu 2004, in sicer z dokumentom o splošnem dolgoročnem razvoju in opremljanju Slovenske vojske, niso bili doseženi, da Slovenske vojske ne bo za 14 tisoč, ampak da jo je v tem trenutku za 9300, in da zelo težko dvigujemo to število v sedanjih razmerah. Pričakujemo pa, da bomo v novem SDPRO-ju, ki začenja svojo pot skozi vladno proceduro in bo na razpolago tudi tukaj v parlamentu, v tem dokumentu morali apetite oziroma ambicije glede velikosti vojske zmanjšati. To pomeni, da tudi aparata, ki ga potrebujemo za pridobivanje vojakov na terenu, ne bomo potrebovali več v tolikšni meri, kot je bilo to do zdaj. To tudi pomeni, da bo treba resno premisliti o nekaterih drugih funkcijah, ki jih je obrambni sistem opravljal do zdaj na terenu oziroma jih je opravljal v zelo zmanjšani meri. Kajti nalog v povezavi z mobilizacijskimi načrti, ukrepov za pripravljenost in podobno obrambni sistem skorajda nima več. To so bile naloge, ki so ostale iz prejšnjega sistema izpred 20-ih let, so se nekaj časa ohranjale tudi v novi državi Sloveniji, zaradi pričakovanja morebitnih spopadov na Balkanu in danes, ko imamo na Zahodnem Balkanu države zaveznice, tako obsežnega upravno-administrativnega aparata ne moremo več imeti.
Za nas torej večina razlogov leži v zmanjšanju nekaterih funkcij, ki jih ne opravljamo več, potem v finančni situaciji in seveda želimo tudi povečati učinkovitost delovanja upravnega dela Ministrstva za obrambo. Dejstvo je, da je Slovenska vojska v lanskem letu šla čez obsežno preoblikovanje, čez obsežno konsolidacijo. V okviru tega procesa je prišlo do velikih sprememb prilaganja dejstvu, da je Slovenska vojska bistveno manjša, tako v letošnjem letu kot v prihodnjem letu, skladno s tistim, kar ste sprejeli kot proračun za leti 2010 in 2011. Ker nas čaka nov rebalans, si ne delamo utvar, da v tem rebalansu v letošnjem letu ne bo prišlo tudi do zmanjšanja sredstev za delovanje obrambnega sistema, zato je prav, da z reorganizacijo tudi upravnega dela, kot se je to zgodilo v vojaškem delu, nadaljujemo zelo hitro.
Vi sprašujete eksplicitno po tem, katere enote bomo ukinili. Jaz bi vas rada opozorila, da imamo veliko različnih tipov enot, ki delujejo tako na funkcionalni ravni kot na ravni odnosov med višjimi in nižjimi enotami, kot imamo tudi različne enote na terenu. Okrog tega, katere enote na terenu
72
bomo ukinili, še nismo sprejeli nobene odločitve. V temu trenutku torej funkcioniramo preko šestih uprav za obrambo in preko osmih izpostav za obrambo, te pa imajo še celo vrsto pisarn po terenu. In pravilno ste ugotovili, res je, nekaterih od teh pisarn ne uporabljamo več, ker dejavnosti za te pisarne preprosto ni več. Hvala.
PREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Miro Petek, želite dopolnitev odgovora?
MIRO PETEK: Ja. Hvala lepa, spoštovana ministrica, za ta del odgovora.
Vi ste dobili tudi pismo županje iz Dravograda, ki vas opozarja, da bo tovrstna reorganizacija prispevala h temu, da Korošci ne bodo imeli enakopravnega dostopa do zagotavljanja pravic iz pristojnosti vašega ministrstva. Na drugi strani tudi veste, da število Korošcev in Korošic, ki so vključeni v različne oblike Slovenske vojske, je krepko nad državnim povprečjem. Seveda vi pa zdaj na drugi strani nameravate ukinjati te pisarne, ki opravljajo naloge s tega področja.
Soglašam z vašim odgovorom glede racionalizacije, tukaj mislim da smo si vsi enotni. Seveda, racionalizacija je lahko tudi drugačna, kar pa v preteklosti, vsaj na Koroškem, niste izpeljali. Tako na primer opuščate pisarno v Dravogradu, prostori pa so v lasti Ministrstva za obrambo, hkrati pa plačujete več kot tisoč evrov mesečne najemnine v Slovenj Gradcu, kjer ima sedež izpostava. Vse to, če gremo za racionalizacijo za Koroško bi se vse skupaj lahko urejalo z enega mesta. Zakaj ne iz Dravograda, ki je nekakšno geografsko središče Koroške in kjer ima država svoje lastne prostore? Tako pa se plačujejo prostori v Slovenj Gradcu očitno zaradi tega, ker ima tam tudi SD zelo velik vpliv.
Torej ministrica, če lahko razložite mogoče tudi v besedi ali dveh glede te najemnine. Na eni strani imamo prazne prostore v Dravogradu, na drugi strani pa država plačuje najem prostorov v Slovenj Gradcu. Ali je to racionalno?
PREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospa ministrica, izvolite.
DR. LJUBICA JELUŠIČ: Najlepša hvala.
Tudi mi se zavedamo tovrstnih odstopanj, ki so nastala v preteklih letih na Ministrstvu za obrambo. Vedeti morate, da je v obravnavi ustanovitev novega javnega sklada za upravljanje s stvarnim premoženjem države, da je v ustanavljanju tudi javna agencija za javna naročila in oba ta dva sistema bosta povzročila nekatere bistvene spremembe v upravljanju s premoženjem države.
Kar se tiče tovrstnih nenavadnih situacij, se jih zavedamo in jih poskušamo na različnih delih Slovenije odpraviti tako, da se umikamo iz vseh tistih prostorov, kjer
73
plačujemo najemnino. Ta proces je bil začet koncem prejšnjega leta in se v letošnjem letu nadaljuje. Torej naš namen je, da zapustimo vse tiste prostore kjer plačujemo najemnino, da združimo vse različne dele sistema, se pravi tisti sistem zaščite in reševanja, izpostave za zaščito in reševanje, uprave za obrambo, kjer ostajajo, izpostave za obrambo, kjer ostajajo, da vse to združimo na istih lokacijah, in sicer na lokacijah, ki so v lasti oziroma v upravljanju Ministrstva za obrambo. Toda posledično to pomeni, da bo večina teh stavb prešla v upravljanje novega javnega sklada za upravljanje s stvarnim premoženjem države. In tam pravzaprav ne bomo več postavljali teh vprašanj, kje in kako in kdo upravlja, katero ministrstvo s čim upravlja.
Jaz pričakujem, da bomo odpravili tudi tovrstne nelogičnosti, ki so, čeprav je potrebno povedati, da ni dovolj samo zapustiti določen prostor, določeno pisarno. Treba je tudi poskrbeti za to, da ljudje, ki tam delajo, da se za njih poišče drugo delo. Dejstvo je, da bi se nekateri morali voziti dokaj daleč, če bi ostali v isti službi, v kateri so sedaj . Toda vi veste, da je v Slovenski vojski potrebno že sedaj potovati zelo daleč po Sloveniji na delovna mesta oziroma v enote, kjer so delovna mesta za slovenske vojake. Doslej uradnikom v upravnem delu ministrstva ni bilo treba potovati prav daleč. Vedno smo poskrbeli za to, da smo ali da so poiskali za njih delovna mesta dokaj blizu njihovih domov. Zdaj smo v situaciji, ko še zmeraj iščemo delovna mesta, ne sicer v isti liniji ali v isti upravi za obrambo, še vedno jim iščemo zelo blizu njihovih domov delovna mesta, toda v nekaterih primerih bo tako, kot to velja za pripadnike Slovenske vojske, treba tudi kam drugam na delo.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Ministrici za obrambo bo postavil vprašanje še poslanec Branko Marinič.
BRANKO MARINIČ: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj. Spoštovana ministrica. Ravno včeraj smo praznovali 20 obletnico Manevrske strukture narodne zaščite, kar pravzaprav priča o zametkih nastajanja nove Slovenske vojske. In približno toliko časa je od tega, kar je Jugoslovanska ljudska armada nehala delovati na območju Republike Slovenije. Ob tem se nekatere stvari po mojem prepričanju prepočasi spreminjajo, predvsem na tistih področjih, ko govorimo o velikih kompleksih prvorazredne kmetijske zemlje, ki jih Slovenska vojska uporablja za usposabljanje. Želel bi izpostaviti predvsem nekatere večje občine v Republiki Sloveniji, na katerih so ti tako imenovani vojaški poligoni, kot jih domačini poimenujejo. Gre za vadbišče Cerklje ob Krki v občini Brežice, gre za Poček v občini Postojna in nekaj malega tudi v Divači in gre za Apače v občini Kidričevo. Naštel sem le večja. Morda boste povedali še za kakšno.
Zato vas, spoštovana ministrica, sprašujem:
74
Za kakšne obsege zemljišč gre?
V	katerih slovenskih občinah se nahajajo ta zemljišča?
Po kakšnih kriterijih Ministrstvo za obrambo plačuje občinam, ki imajo vadbišča, neke vrste nadomestilo za uporabo lokalne infrastrukture?
Kakšni so bili ti zneski v letu 2009?
V	kakšni višini bodo ti zneski v letošnjem letu po posameznih občinah?
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, gospa ministrica.
DR. LJUBICA JELUŠIČ: Najlepša hvala, spoštovani predsednik. Hvala za vprašanje, gospod poslanec. Bistvo vašega vprašanja je vendarle v tem zaključnem delu, torej zanima vas, kako posameznim občinam nadomeščamo oziroma kako jim dobesedno plačujemo neke vrste rento za souporabo določene lokalne infrastrukture, čeprav sprašujete tudi o tem, kje vse so vadbišča v Sloveniji. Moram povedati, da imamo že zelo malo velikih vadbišč, na katerih še lahko urimo večje enote Slovenske vojske in da je bilo zelo veliko vadbišč in zelo veliko prostorov, ki so pripadali nekdanji jugoslovanski vojski v Sloveniji, že prenešenih na različne druge državne organe ali pa na občine v imenu javnega interesa. Na prostorih, kjer so nekoč obstajali vojaški objekti, je danes že veliko stvari spremenjenih. Nastale so šole, nastali so muzeji.
Veliko zemljišča je prenešenega oziroma je sploh pod nadzorom Sklada kmetijskih zemljišč, tako da ga tudi v celoti Slovenska vojska ne uporablja več. Med tiste večje dejansko sodi vadbišče na Počku, ki ste ga vi omenili. Velikost tega vadbišča je 1.990 hektarjev, potem strelišče Bač, ki meri 500 hektarjev. Med večje lahko štejemo tudi letališče Cerklje ob Krki, ki ga pa ne štejemo za vadbišče, temveč je to letališče, zaseda 420 hektarjev, in to skupaj z izpostavljenimi položaji, ki so potrebni za upravljanje takšnega letališča. Sicer pa občine, v katerih so ti ključni veliki objekti in s katerimi imamo sklenjen dogovor o nadomestilih zaradi skupne uporabe lokalne infrastrukture, so, kot ste vi že ugotovili, Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica zaradi vadbišč Poček in Bač, in zaradi letališča Cerklje ob Krki pa sta to občini Brežice in Krško.
Koliko je bilo tega denarja razporejenega v te občine v preteklem letu? Samo za uvod naj povem, da se te vrste renta daje nekaterim občinam od leta 2004 dalje in da to poteka skladno z 18. in 22. členom Zakona o financiranju občin. V preteklih letih, torej od leta 2004 dalje do vključno lanskega leta je bilo za tovrstno sofinanciranje porabljenih 2,6 milijonov evrov.
Sedaj pa, če gremo po vrsti, v občini Postojna je bilo v letu 2009 izvršeno sofinanciranje v višini 33 tisoč 649 evrov, in sicer je šlo za urejanje dokumentacije za enega od objektov, ki ga pripravljamo sedaj skupaj s to občino za
75
prihodnje leta. Potem občini Ilirska Bistrica je šlo v lanskem letu 145 tisoč 391 evrov. Šlo je za posodobitev obvozne ceste do strelišča Bač, v občini Brežice je bilo sofinanciranih več lokalnih projektov, ki sodijo v kontekst posodobitve Cerkelj, in sicer v skupni višini 259 tisoč 858 evrov.
Potem pa sprašujete še po tem, koliko je teh sredstev načrtovanih za letošnje leto. Jaz bom za enkrat rekla takole. V proračunu, ki ste ga sprejeli v lanskem letu, je bilo za leto 2010 za tovrstne namene v proračunu predvidenih 800 tisoč evrov. Ker pa se obeta rebalans in ker bo to rebalans predvsem na tistih aktivnostih, ki še niso bile začete, predpostavljam, da bo ta znesek v času po rebalansu manjši, težko pa v tem trenutku rečem, koliko manjši. Zato se mi zdi tudi nekoliko neprimerno, da govorimo o številkah, ki so bile za letošnje leto za posamezne občine predvidene.
Sprašujete po tem, po kakšnih kriterijih to poteka. Ključni kriterij je vedno procent souporabe lokalne infrastrukture, in sicer dogovori potekajo z vsako občino posebej, za vsak objekt, za vsak del infrastrukture posebej. Torej za vsako cesto, ki jo skupaj uporabljamo in ki je obremenjena ali povečano obremenjena zaradi vojaškega delovanja, se dogovorimo glede procenta souporabe in na tej podlagi se potem z občino dogovorimo tudi o različnih delih, ki so za obnovo cest ali druge infrastrukture opravljena.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želite dopolnitev odgovora, gospod Marinič. Prosim.
BRANKO MARINIČ: Hvala lepa za kar pregleden in izčrpen dogovor. Veliko tega, kar sem želel, sem dobil odgovorjeno. Pa vendarle mi je nekaj ostalo v tem naštevanju. Gre seveda za nek velik obseg. Ne vem, ali vam vaši strokovni sodelavci tega niso pripravili ali vam ni uspelo tudi kaj malega povedati o občini Kidričevo, kjer se nahaja kar veliko strelišče in o katerem se tako kot za nekatera ostala vadbišča v Sloveniji govori, da bodo dobili neka sodobna sredstva, v povezavi s tem pa se obljublja in na nek način tudi zavaja tamkajšnje občane, da bodo dobili sodobno infrastrukturo na račun tega, ker se bo, denimo, v občini Kidričevo na strelišču Apače gradilo neko sodobno vadbišče za streljanje.
Morda kot dopolnitev: Ali mi lahko tudi v tem delu odgovorite? Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, gospa ministrica.
DR. LJUBICA JELUŠIČ: Hvala. Hvala za to dopolnitev vprašanja. Jaz moram reči, da mi je všeč, da ste tudi sami že ugotovili, da v nekaterih primerih res gre za zavajanja. Zakaj ljudje na terenu govorijo stvari, ki jih ni mogoče uresničiti. Vi sami pa toliko bolje veste kako je z obrambnim proračunom, ki se iz rebalansa v rebalans, iz leta v leto zmanjšuje. V lanskem letu
76
je bil močno zmanjšan, v letošnjem letu, že lani smo imeli zmanjšano glede na planirana sredstva za 14%, za letošnje leto delamo spet na predpostavki 14. znižanih procentov glede na planirana sredstva, rebalans pomeni spet dodatno zniževanje. V takšnih okoliščinah projektov, kot je zidati na novo silno moderna strelišča tudi v Apačah, bo nemogoče. In gojiti potem nekakšna pričakovanja iz tega naslova, da bomo tam nekoč zgradili veliko novo strelišče, boljše od tistega, ki je že tam, je v teh okoliščinah danes neprimerno. To, kar želimo narediti v tem trenutku v Sloveniji, je, da strelišča, ki jih imamo opremljena, ki so sredi del, dokončamo. Gre predvsem za eno od strelišč, ki je v Kočevski Reki oziroma v Škrilju, vse ostalo pa ne bomo mogli začenjati na novo. Velika verjetnost je, da na nekaterih objektih, za katere se je v preteklosti mislilo, da se bodo na njih gradile velike nove moderne vojašnice in velika nova moderna strelišča, preprosto ne bo denarja in potem tudi težko dajemo kakršnekoli velike obljube lokalnemu prebivalstvu, da bo iz tega naslova lahko dobil tudi kakšno rento.
Jaz razumem, da ljudje pričakujejo, če se v njihovi okolici odvija zelo veliko vojaške dejavnosti, da pričakujejo neke vrste nadomestilo in velika verjetnost je, da bi tudi v primeru, če bi se res kdaj, tako kot to velja za Cerklje ob Krki, kjer so se v bistvu v sklop prenove samega letališča vključile tudi potrebe lokalnega prebivalstva, recimo krajše ceste, delanje obvoznic, in je to pravzaprav sestavni del stroškov celotnega letališča. Na takšen način je prihajalo do sodelovanja z lokalno skupnostjo. In verjamem, da bi tudi v primeru Apač, če bi prišlo do gradnje novega modernega strelišča, tudi na tam na takšen način tekli pogovori o souporabi lokalne infrastrukture z ljudmi, ampak v tem trenutku moram povedati, da nismo v stanju, da bi komurkoli obljubljali karkoli mimo tistega, kar dejansko ta proračun, ki ga imamo, dopušča.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Silva Črnugelj bo postavila vprašanje ministru za gospodarstvo dr. Mateju Lahovniku. Prosim.
SILVA ČRNUGELJ: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Lepo pozdravljeni ministri in ministrica.
Slovenija se spreminja z veliko energetsko intenzivnostjo in narašča poraba energije, kar deloma kaže na njene tudi razvojne težave. Vse dražja fosilna goriva, ozonska luknja, podnebne spremembe, suše, dolga deževna obdobja, poplave, plazovi, da ne naštevam naprej, ter čedalje večja poraba energetskih virov silijo svet in tudi nas, Slovenijo, v razmišljanje o tem, kako priti do čim cenejše in zato tudi bolj učinkovite energije, ki ne bo onesnaževala okolja, kot imamo primer pri fosilnih gorivih. V slovenski okoljski, energetski in državni politiki je sicer doseženo veliko
77
soglasje glede nujnosti podpore spodbujanju in razvijanju obnovljivih virov energije, pa tudi učinkoviti rabi energije.
Teorija pa je le en del, naša dosedanja praksa pa zopet nekaj drugega, kot po navadi, to je sicer vedno tako. Posamezniki v Sloveniji imamo že danes možnost izrabiti in izrabljamo, vendar se moramo tudi se odločiti, kako in na kakšen način se bomo lotili izrabe te energije. In ta odločitev ni lahka, kot ni lahka odločitev načrtovalcev, kakšna bodo investicijska sredstva v obnovljive, kolikšna naj bi bila subvencija za posameznike ali fizične osebe, kako bomo motivirali in stimulirali male in srednje podjetnike, kakšno pomoč bomo nudili in kakšno pomoč bo nudila država ob tem in kakšna bodo izobraževanja pripravljanja za del uporabe te energije. Akcijski načrt, ki je tudi eden od pripomočkov za usmerjanje, naj ni bil neko vodilo Vladi, direktoratu in uradu in nadalje tudi vsem ostalim, je tista podlaga za usmerjanje energij znotraj človeških že tako omejenih resursov. Verjetno bo tudi interesantno opazovati, kako se bodo na ta načrt odzivali javni zavodi, ustanove, upravne enote in podobno, slovenska delegacija. V glavnem gre za direktivo o spodbujanju učinkovite rabe obnovljivih virov.
Če mi samo poveste, glede na to, da sem to vprašanje zastavila: V kateri fazi ste, vidim namreč, da je končna? Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim, gospod minister dr. Matej Lahovnik.
DR. MATEJ LAHOVNIK: Hvala lepa. Vlada Republike Slovenije je na svoji seji 22. oktobra, mislim, da je bilo tako, na 55. redni seji sprejela sklep, s katerim je naložila Ministrstvu za gospodarstvo, da v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi pripravi nacionalni akcijski načrt za obnovljive vire energije. Naj povem, da smo to tudi pripravili in da je prav danes, 17. maja, tudi objavljen na straneh Ministrstva za gospodarstvo, ker z današnjim dnem je začela teči tudi enomesečna razprava tudi v širši javnosti, kjer se bodo zbirale pripombe, sugestije, predlogi na ta osnutek načrta, ki ga bomo potem skupaj z zunanjimi eksperti tudi ocenili. Naj povem, da je sicer zelo pomembno, da se nacionalni akcijski načrt v grobem nanaša na tri področja, ki so zelo relevantna. Eno je promet, kjer smo imeli v referenčnem letu 2.008, približno samo 1,22% energentov porabljenih iz obnovljivih virov energije. Po načrtu, ki smo ga pripravili, moramo skladno z zahtevami EU povečati ta delež na 10%, pri čemer načrtujemo to doseči z uporabo biodizla in bioetanola, ki se potem mešata v druga pogonska goriva. Na ta način želimo doseči 7% delež, 3% pa z uporabo električne energije v prometu. Drugi takšen segment je ogrevanje, kjer trenutno na strani porabe dosegamo približno samo 20% obnovljivih virov energije. Se pravi, od celotne porabe, ko govorimo o
78
ogrevanju, je samo 20% takšne, ki se nanaša na obnovljive vire energije. Ta delež pa moramo do leta 2020 povečati na 32,5%, kar je pomemben izziv. Imamo pa precej naravnih resursov, predvsem če govorimo o lesu, ki ga ima Slovenija precej, deloma tudi o geotermalni energiji, sončni energiji, toplotnih črpalkah, se pravi, da je predvsem biomasa je tisti potencial, ki ga moramo v večji meri izkoristiti. In tretji takšen segment je poraba električne energije, kjer pa trenutno iz obnovljivih virov energije porabljamo približno 29% energije. Cilj do leta 2020 pa je 42% v strukturi končne rabe.
Kot sem dejal, je bil akcijski načrt prav danes objavljen in sovpada na nek način srečno z vašim vprašanjem na straneh Ministrstva za gospodarstvo. Se pa nanaša ta akcijski načrt tako na opredelitev ciljev kot tudi na ustrezne ukrepe po različnih področjih, od proizvodnje do učinkovite rabe energije. Naj povem, da tudi same zaveze, ki jih imamo kot Slovenija do leta 2020, se nanašajo tako na porabo energije iz obnovljivih virov energije, ki jo v agregatu moramo spraviti na 25%, čeprav je sicer v povprečju za ostale ta cilj samo 20%. In pa seveda tudi zmanjšanje emisij za 20%. Glede povečanja energetske učinkovitosti za 20% pa je stvar še odprta oziroma se ravno sedaj diskutira na ravni Evropske komisije, kjer se pripravlja ustrezen predlog. Pričakujem, da bo že konec meseca to tudi ena izmed tem na svetu resornih ministrov za področje energetike tudi v Bruslju. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Iztok Podkrižnik bo postavil poslansko vprašanje ministru za okolje in prostor dr. Roku Žarnicu. /Oglašanje v dvorani./ Se opravičujem! Sem vas pogledal, gospa Črnugljeva, nisem opazil namere za dopolnilno vprašanje. Seveda vam bomo to poslovniško možnost dali. Prosim, gospa Črnugljeva, želite dopolnilni odgovor.
SILVA ČRNUGELJ: Hvala lepa za ljubeznivost. Hotela sem samo gospodu ministru povedati, da so velika pričakovanja od tega akcijskega načrta za leto 2010-2020. In ta pričakovanja so v vseh regijah Slovenije. Ljudje veliko pričakujejo, seveda pa ta sredstva niso na voljo. In dobro je vedeti, da je treba tudi tu realno obveščati javnost kako in na kakšen način. Evropa je pred desetimi leti za to ustanovila posebno interdisciplinarno komisijo parlamentarcev in tudi strokovnjakov, ki je aprila meseca gostila ob deseti obletnici parlamentarce s tega področja in je pokazala, kaj in na kakšen način se dejansko da narediti, če se interdisciplinarno zelo intenzivno dela, in je pokazala, kako pravzaprav nekatere tehnologije, ki niso bile na tem področju še uveljavljene, so bile tudi razvite. Jaz mislim, da bo ta akcijski načrt dejansko tudi uresničen in mu želim dobro popotnico. Hvala lepa za možnost dodatnega vprašanja, gospod predsednik.
79
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Dodatnega vprašanja ni bilo, tudi prošnje za dopolnitev odgovora ministra, ampak vseeno ministra sprašujem, če želi kaj odgovoriti na dopolnitev odgovora, ki ga ni bilo. (Ne želi.) Dobro. Potem ima besedo gospod Iztok Podkrižnik, ki bo postavil vprašanje ministru za okolje in prostor.
IZTOK PODKRIŽNIK: Predsednik, hvala lepa za besedo.
Vsi skupaj vemo, kaj so prioritete občin: čista voda, urejena komunala in prometna infrastruktura.
Spoštovani minister, sprašujem vas:
Zakaj občinski prostorski načrti ne vsebujejo celovite prometne infrastrukture, vključno s kolesarskimi stezami in pločniki?
Gre predvsem za pomen turizma. Mi vemo, da v času recesije, v kateri se nahajamo, je padel turizem v skupini EU za 8%. Slovenija tu beleži padec 1%. In tu vidim, da je perspektiva te gospodarske panoge.
Vesel sem tudi in zadovoljen, da je prišlo do srečanja premierj a in ministra Lahovnika s predstavniki turističnega gospodarstva in tu mislim, da je dobro, da se pogovarjamo o teh razvojnih temah, kje lahko dejansko tu ustvarimo neko višjo dodano vrednost. Zdaj se pripravlja, je v proceduri tudi nov zakon o gospodarski panogi turizma. Tu gre kar za eno milijardo sredstev. Jaz se bojim, da bo prišlo do enega kvalitetnega črpanja teh sredstev, kajti s temi OPN-ji, ki so zdaj potrjeni in ki se potrjujejo na nivojih občin, mislim, da bo zelo težko počrpati ta sredstva. Zato se mi zdi, da je tu prioriteta, da dejansko Ministrstvo za okolje nekako omogoči, da bodo tudi gospodarstveniki lahko to svojo vizijo, ki jo imajo, že nekako zapeljane projekte, gre tudi za nove projekte, da bodo lahko prišli do cilja in dejansko ustvarili višjo dodano vrednost, kajti turizem, bom še enkrat rekel, je res panoga, ki lahko v tej situaciji, v kateri se Slovenija nahaja, se pravi recesiji, ji tudi iz tega pomaga. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim, gospod minister za okolje in prostor, dr. Roko Žarnic.
DR. ROKO ŽARNIC: Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Spoštovani poslanci!
Vprašanje je zelo zanimivo. Bom odgovoril na tisti del, potem bom dal še en komentar glede turizma, če bo čas. Občinski prostorski načrt je temeljni prostorski akt občine, kot vemo, in vsebuje strateški in izvedbeni del. Poleg tega pa obstajajo še občinski podrobni prostorski načrti. Po definiciji, če kje ni tako, pač verjetno ni, ampak po definiciji OPN vsebuje celovito omrežje prometne infrastrukture, vključno s kolesarskimi stezami. Pa še naprej, OPPN, podrobni, pa vsebuje tudi pločnike. Je pa tako, da usmeritve za izdelavo OPPN-jev, se pravi teh bolj natančnih,
80
na kartah, v merilu od 1:500 in 1:5000, so določene v osnovem OPN-ju. Torej po pravilih zadeva ni problematična, lahko se pa zgodi, da v kakšnem OPN-ju v času, ko je nastajal, kolesarska steza ni bila predvidena, kasneje pa se ravno zaradi tega, kar ste omenili, potreb turizma, pojavlja, in so potem tukaj nastali kratki stiki.
Glede turizma, ki ste ga omenili, bi moral povedati, da od začetka, od kar sem minister, se tega zavedam in zelo zavzemam, zlasti za povezovanje na karti bližnjih turističnih krajev, ko ste pa v enem od teh, pa daljnih. Zavzemam se za to, da bi se pogledale obstoječe prometne povezave, lahko tudi gozdne ceste ali karkoli. Še najbolj sem pa razmišljal na glas o problemu Posočja, v katerega smo skupaj veliko vložili in moramo paziti, da ne bo ostalo odrezano. Obstaja tunel pri Bohinju, kjer bi se z uporabo tega tunela dalo priti na avtovlak v Bohinju, izstopiti v Mostu na Soči. Obstajajo ideje in želje nekega predora pri Vršiču. Jaz upam, ko bo ta finančna kriza nekoliko mimo, se bomo o teh stvareh lahko pogovarjali in s tem prispevali k turizmu. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želite dopolnitev odgovora? Prosim, gospod Podkrižnik.
IZTOK PODKRIŽNIK: Zdaj tukaj verjetno je delno res, kar je gospod minister sedaj povedal. Sam mislim, da je večji problem s samim usklajevanjem, se pravi z lastniki zemljišča, ali je to Direkcija za ceste ali so to drugi lastniki po teh manjših občinah. Mislim, da bi bilo treba nekako to zakonodajo popraviti, dopolniti, da bi lahko hitreje prišli do teh prostorskih načrtov. In res je, da nekatere občine bolj intenzivno delajo na tem področju, druge manj. Tukaj mislim, da bi res morali nastaviti neke prioritete predvsem tam, kjer je možnost razvoja turizma. Jaz sam prihajam iz Zgornje Savinjske doline, včasih je tukaj res cvetel turizem, danes je ta stvar bistveno nazadovala, namesto da bi šla v obratni smeri. Se pravi, da bi tisto, kar je bilo včasih dobro, se nadgradilo, in bi imeli danes izplen iz tega bistveno večji. Jaz se, bom rekel, sramujem, ko dobim kakšnega tuja v Slovenijo, pa bi ga rad peljal v Logarsko dolino, pa moram reči, da je taka cesta, da me je sram pokazati to Logarsko dolino. In moram reči, da tukaj na tem področju resnično moramo nekaj narediti, ker Slovenija je prelepa in lahko dejansko iz tega res nekaj kvalitetnega naredimo. In tukaj mislim, da bi morali res eno dobro analizo v Sloveniji narediti in tudi nastaviti te prioritete in potem tudi meriti ta del, kako samo delo napreduje. Se pravi, da res pridemo v nekem primernem roku petih, desetih, petnajstih let, do enega cilja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želite?
81
DR. ROKO ŽARNIC: Mogoče samo komentar. Jaz se z vami strinjam. Poznam en primer v Sloveniji, kjer kolesarsko stezo lokalne skupnosti, lastniki zemljišč omejujejo. Ena zgodba je, da se na normativni ravni nekaj uredi, izvedba je pa potem druga zadeva. In tukaj se moramo boriti, da tisto, kar smo sprejeli, kar ste tukaj sprejeli, pride v življenje. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Milan Čadež bo postavil poslansko vprašanje ministru za okolje in prostor, dr. Roko Žarnicu. Prosim.
MILAN ČADEŽ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav kolegice in kolegi! Slovenska kemijska industrija je v letih prilagajanja IPPC direktivi vložila ogromno denarja v okoljske projekte in dosegla tudi uskladitev s samimi zakonodajnimi zahtevami. Država kar nekaj tem podjetjem zaradi lastnih težav še vedno ni izdala okoljskih dovoljenj. S tem jih tudi izpostavlja nevarnosti pritožb konkurentom na Evropsko sodišče zaradi nelojalne konkurence. Vemo pa tudi, da so v zadnjem času aktivne civilne iniciative. Da je pa stvar še hujša, sem pa bil informiran, da je tudi kakšno slabo besedo čez to industrijo reklo tudi ministrstvo, vendar prizadeti pa ne vedo, na kakšni osnovi. Seveda se moramo tudi zavedati tega, da je v tej industriji okoli 5 tisoč ljudi, in da jih bo treba prezaposliti. Zanima me samo eno osnovno vprašanje:
Ali je ohranitev bazne kemične industrije tudi del strategije države Slovenije? Hvala za odgovor.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim, gospod minister, dr. Roko Žarnic.
DR. ROKO ŽARNIC: Spoštovani! Najlepša hvala za vprašanje. Bom najprej iz tega zadnjega, potem pa bom naprej še drugo povedal. Tukaj sem se ravno prej z ministrom za gospodarstvo pogovarjal. Vprašal sem ga, ali je ta strategija kemijske industrije pri nas prisotna, kajti to je bolj vprašanje, ki sodi v gospodarski sektor. Rekel je, da neke take prav natančne strategije za bazno kemično industrijo ločeno ni, vendar je ta zadeva v sklopu celotne dejavnosti Ministrstva za gospodarstvo.
Kar pa se tiče dovoljenj, je pa zadeva taka, kot sem že enkrat povedal, 156 je zavezancev za pridobitev vrst dovoljenja, od tega 143 industrijskih obratov in 13 regijsko komunalnih odlagališč je v tej številki. Do danes je bilo izdano skupaj 129 dovoljenj za industrijske objekte, se pravi, da je ostalo še 14 dovoljenj. Med njimi je tudi nekaj kemijske industrije. Zelo dobro se spomnite kritik, ki so prihajale iz Kopra, če omenim kemijsko industrijo. Do konca junija, danes na Kolegiju sem dobil zagotovilo tudi od direktorja Arsa, bodo izdana vsa manjkajoča dovoljenje za naprave, ki pa ni nujno, da bodo vsa pozitivna. Vendar pa moram povedati, da tisto,
82
slišal sem kritiko, da smo imenovali nekaj podjetij, je obrodilo povečano intenzivnost k uspešnemu koncu kar nekaterih izmed njih. Se pravi, da je kritika včasih tudi dobrodošla. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želite dopolnitev odgovora gospod Čadež? Prosim.
MILAN ČADEŽ: Glede na to, da ste rekli, da manjka še 14 dovoljenj in da bodo izdana do konca junija. Zanima me: Med tistimi 14, ki bodo negativna, ali imate alternativo? Kaj bo naredila država za ohranitev te alternative?
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim, gospod minister.
DR. ROKO ŽARNIC: V tem trenutku, karkoli bi rekel glede uspešnosti, lahko da bodo vsa dobila, kakšen ne, res ne vem. Ko pride, recimo, za neko napravo znotraj kompleksa, ni nujno, da gre za celotno tovarno, gre lahko samo za en segment tovarne, do nekega negativnega, je prvi naslednji postopek rešitev problema. Če jaz dobim negativno oceno v šoli, se bom malo več učil in jo skušal popraviti. In tukaj je tudi tako. V preteklosti smo imeli, tako so mi kolegi rekli, ko nisem bil še minister, nekaj primerov, ko v določenih tovarnah kar niso nekako mogli razumeti, kaj Arso želi. Ko pa je prišlo negativno mnenje, so se hitro zmenili, pa niti ne za tako velike stroške. Mislim, da to vaše vprašanje in predlog, da bo takrat konec z delom, ni res. Bo še en krog urejanja. Morate pa vedeti, da mi moramo izdati ta pozitivna ali negativne tudi vizavi Evrope in potem je še neko prehodno obdobje, nek čas, ko se neke take stvari še uredijo. Ni mesta za paniko.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Matevž Frangež bo postavil poslansko vprašanje ministru za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivanu Svetliku.
MATEVŽ FRANGEŽ: Hvala za besedo. Leta 2002 sem skupaj s kolegoma iz Ljubljane in zveze Škis kot predsednik mariborske študentske organizacije podpisal pismo o nameri, ki je vodilo do nekaj mesecev kasneje do nove študentske vstaje, z željo, da zagotovimo močan in glasen glas slovenskih študentov in da bi bil ta, za razliko od preteklosti, čim bolj enoten. Danes ta močan študentski glas poziva slovenske študente v sredo na ulico, namesto da bi sedel za mizo in se pogajal o tistem, o čemur bi se morali pogajati. Osebno sem prepričan, da brez poznavanja in dojemanja ter razumevanja sistema študentskega dela, kot ga poznajo slovenski študentje, danes ne moremo zgraditi učinkovitega, konkurenčnega, delujočega sistema
83
malega dela. In to odločitev študentskih predstavnikov, da se ne želijo pogajati, osebno močno obžalujem.
Vendar pa me nekaj argumentov Študentske organizacije Slovenije pred načrtovanimi spremembami na področju študentskega dela, malega dela, kljub vsemu prepriča. Eden od njih je zahteva po več štipendijah. Prepričan sem, spoštovani gospod minister dr. Svetlik, da deliva oceno, da je nesprejemljivo, da danes, ko želi Slovenija biti država, ki bo odpirala široko polje priložnosti za vse svoje mlade ljudi na temelju enakih možnosti, mnogi študentje morajo delati, če želijo študirati. Odgovorna oblast - osebno sem vesel in podpiram tako odgovorno oblast - bi na takšen izziv odgovorila z več štipendijami in višjimi štipendijami.
Zato me, spoštovani gospod minister, zanima, glede na nekatere javne najave, ki ste jih že podali: Kakšne spremembe na področju štipendij načrtujete, zato da v državi dosežemo ta cilj, več štipendij in višje štipendije, in da ljudem, ki izhajajo iz socialno manj perspektivnih okolij, ne bo treba delati zato, da pridobijo tisto znanje, ki ga rabijo, da se spoprimejo z izzivi, ki jih čakajo v življenju in na trgu dela?
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Prosim, gospod minister dr. Ivan Svetlik.
DR. IVAN SVETLIK: Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Spoštovani gospod poslanec!
Povsem soglašam s tem, da je temeljno delo študenta študij. Da to delo lahko opravil, mora imeti za to tudi ustrezne pogoje. Za tiste iz nižjih socialno-ekonomskih kategorij zato skrbimo skozi štipendijsko politiko. Naše ministrstvo je že v preteklem letu popravljalo štipendijski zakon, ki je dal rezultat 7.000 štipendij več v zadnjem letu. S tem seveda nismo povsem zadovoljni, ker sodimo, da bi morali imeti študentje tudi iz nekoliko višjih socialno-ekonomskih kategorij, ne samo iz najnižjih, dostop do štipendij, potencialno seveda čim več.
Zato smo se v letošnjem letu intenzivno lotili reševanja tega vprašanja, v prvi vrsti vprašanja državnih štipendij, ker so te usmerjene v socialno in ekonomsko najšibkejše skupine. V Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je že v Državnem zboru, je oblikovan tudi poseben predlog in si prizadevamo, da bi ta zakon čim prej prišel na dnevni red Državnega zbora.
V tem zakonu bistveno spreminjamo pogoje za pridobitev štipendij. Gre za to, da bi na podlagi teh pogojev mnogo večji krog študentov dobil višje štipendije. Naj navedem, da se cenzus za pridobitev štipendije, državne štipendije, premika z danes približno 343 evrov neto na družinskega člana na 595 evrov neto na družinskega člana. To pa je več, kot je minimalna plača, kot se spomnite iz dosedanjih razprav in
84
zakona, ki je to uredil. Ravno tako tudi predlagamo povečanje zneskov za osnovne štipendije. Za najšibkejše študente osnovna štipendija znašala 190 evrov na mesec in potem postopno manj za tiste, ki imajo večji dohodek na družinskega člana, vendar bo najnižja taka štipendija znašala 70 evrov. K osnovni štipendiji pa se prišteje tudi dodatek za oddaljenost od kraja študija, za študijski uspeh, za deficitarnost, s čimer se pri najnižji štipendiji približamo vrednosti do 400 evrov in pri nižjih štipendijah s podobnim faktorjem, kot je ta. Na ta način ocenjujemo, da bo zaradi tega lahko prišlo do državne štipendije približno 10 tisoč študentov več, torej številka, ki jo imamo danes pri roki oziroma številka prejemnikov državne štipendije med študenti je danes 14 500, po novem pa bi bila slabih 25 tisoč. Hkrati naj omenim še to, da pripravljamo novo sistemsko zakonodajo za štipendiranje, ki bi naj uredila tudi na drug način Zoisove in kadrovske štipendije, pri čemer želimo, da bi res te odigrale svojo vlogo. Pri Zoisovih štipendijah ugotavljamo, da danes nagrajujemo predvsem nadarjenost kot tako, ne pa, da bi spodbujali razvoj na podlagi nadarjenosti, razvoj sposobnosti posameznika. Tukaj moramo sistem bistveno spremeniti, da bo lahko o tem res talent, Slovenija ima talent, bil tudi razvit z našo pomočjo. V tem smislu bomo temeljito ta sistem popravili.
Naj še dodam, da smo glede predlogov, ki nam jih dajo študenti, študentska organizacija, v tem pogledu, ko gre za štipendije, pa tudi ko gre za malo delo, stalno odprti. Če bo še kakšen predlog prišel, do zadnjega čakamo na konstruktivni dialog. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želite dopolnitev odgovora. Prosim, gospod Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ: Spoštovani gospod minister, prepričan sem, da so to načrtovane spremembe, ki morajo biti deležne tudi podpore v tem Državnem zboru. Sam se veselim razprave, ko bodo pripravljeni zakoni ali zakoni, ki se še pripravljajo, pred nami, da se o njih pogovorimo in jih tudi sprejmemo. Vendarle pa v zvezi s temi napovedanimi spremembami del javnosti razburja vprašanje dijaških štipendij in sprememb na tem področju. Morda je upravičen vtis, da izboljšujemo stanje na področju štipendij za študente na račun štipendij za dijake.
Jaz se opravičujem, ker tega dela vprašanja posebej nisem najavil, pa vendarle me zanima: Kolikšen delež, kolikšna sredstva bi bila potrebna za to, da morebiti zmanjšanje sredstev pri dijakih oziroma ukinjanje štipendij za osebe pod 18-im letom ne bi bilo potrebno, da vendarle uveljavimo spremembe, ki so potrebne in predvidene v segmentu oseb, starejših od 18 let. Hvala za odgovor.
85
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim gospod minister.
DR. IVAN SVETLIK: Hvala lepa. Idealno bi bilo, če bi bile pomoči višje, ne pa nižje, v vsakem primeru, zlasti v primeru nižjih socialno ekonomskih kategorij. Moram reči, da za dijake seveda državne štipendije ostajajo, da je predlog, da se dostop do štipendij zagotovi vsem polnoletnim državljanom v Sloveniji, to se pravi, ko nekdo dopolni 18 let, tudi če je še vedno dijak, in večina je pri tej starosti še dijakov, ima dostop pod enakimi pogoji do državne štipendije. Med tem ko te štipendije predlagamo, da se ukinejo za dijake pod 18-imi leti. Da bi nadomestili ta izpad, predlagamo bistveno povečanje otroškega dodatka za srednješolce do 18. leta starosti, tako da bi se to povečanje izvedlo v višini, kot sedaj znaša socialni del te državne štipendije brez dodatkov. Hkrati pa naj navedem še to, da ob tem še dodatno v tej zakonodaji, ki jo bo Državni zbor obravnaval, vpeljujemo višji kriterij, kar zadeva možnost dostopa do socialne pomoči za najšibkejše kategorije, tudi ko gre za srednješolce oziroma ostale, in sicer je bil doslej tako imenovani faktor za družinskega člana, ki je otrok, postavljen na 0,3, zdaj se povečuje, znaša približno 0,6 do 0,7. Natančnega podatka zdaj nimam v glavi. Tako sta to dva inštrumenta, ki zagotavljata, da se socialni položaj tudi srednješolcev zaradi tega ne bo poslabšal.
Bilo pa bi zaželeno, da bi imeli več sredstev za širši krog populacije in morda bomo kdaj izvedeli za predlog, da bi iz oprostitve dohodnine, ki jo dobijo starši otrok, ki študirajo in se šolajo, prenesli te oprostitve v štipendije, kar bi bilo po našem mnenju mnogo bolj primerno, kot pa je sedanja ureditev. Ampak za enkrat s tem predlogom še nismo uspeli. Morda je to naslednji korak. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Zvonko Lah bo postavil vprašanje ministru brez resorja, odgovornemu za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, dr. Henriku Gjerkešu, ki je odsoten. Prosim.
ZVONKO LAH: Hvala lepa. Kljub temu, da ministra ni, pa bi vseeno rad poudaril in postavil vprašanje ministru in pričakujem odgovor na naslednji seji.
Republika Slovenija je ratificirala evropsko listino lokalne samouprave 15. 11. 1996. V preambuli te listine navaja takole: Države članice Sveta Evrope, podpisnice te listine, upoštevajo, da je cilj Sveta Evrope doseči večjo enotnost med njenimi članicami zaradi zaščite in uresničevanja idealov in načel, ki so njihova skupna dediščina. Upoštevajo, da je eden od načinov za dosego tega cilja dogovarjanje na upravnem področju. Upoštevajo, da so lokalne oblasti eden od glavnih temeljev vsake demokratične ureditve. Upoštevajo, da je
86
pravica državljanov sodelovati pri opravljanju javnih zadev eno od demokratičnih načel, ki so skupna vsem državam članicam Sveta Evrope. So prepričane, da se ta pravica lahko najneposredneje uresničuje na lokalni ravni, so prepričane, da obstoj lokalnih oblasti z dejanskimi nalogami lahko zagotovi upravo, ki je učinkovita in hkrati blizu državljanov. Se zavedajo, da je varovanje in ponovna uveljavitev lokalne samouprave v različnih evropskih državah pomemben prispevek h graditvi Evrope po načelih demokracije in decentralizacije oblasti. Izjavljajo, da to terja obstoj lokalnih oblasti z demokratično postavljenimi telesi odločanja in z veliko stopnjo avtonomije glede njihovih pristojnosti, načine in sredstva za izvajanje teh pristojnosti ter potrebne vire za njihovo izpolnjevanje. To pravi Evropska listina o lokalni samoupravi.
V primeru občine Mirna ugotavljam, da so bila ta načela grobo kršena, saj je tako matično delovno telo dvakrat potrdilo, da izpolnjuje pogoje za ustanovitev nove občine, da je bil razpisan referendum, ki je bil skoraj s plebiscitno odločitvijo potrjen oziroma je bila volja ljudi izražena, bil je tudi zakon sprejet, pa je na koncu Državni svet izglasoval veto, ne na račun občine Mirna, ampak na račun Ankarana, kar je tudi predsednik Državnega sveta sam izjavil oziroma poslal dopis krajevni skupnosti Mirna. Tako je bilo grobo kršeno to načelo evropske listine o lokalni samoupravi. Pa tudi potem, ko je bil vložen posamezen zakon za ustanovitev te občine, ni šel po skrajšanem postopku v proceduro .../Izklop mikrofona./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala. Upam, da bo odsotni minister razumel vprašanja.
Mag. Julijana Bizjak Mlakar bo predstavila poslansko vprašanje ministru za finance. Dr. Francu Križaniču, ki je tudi odsoten.
MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR: Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Ker je minister dr. Križanič odsoten, prosim če bi mi lahko na naslednji seji odgovoril ustno na tole vprašanje, ki je zelo pomembno za velik del kmečkega prebivalstva.
Za pomoč se je name obrnil občan iz mojega mesta z dvema odločbama Davčnega urada Republike Slovenije o odmeri njegovih davčnih obveznosti iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leti 2008 in 2009 in z drugimi dokumenti, povezanimi s tema odločbama.
Občan se je na odločbo davčnega urada za leto 2008 pritožil, s pritožbo je uspel, saj se mu je po pritožbi znesek davčne obveznosti znižal za okrog 50% prvotno določenega zneska. Kljub temu je občan letos od davčnega urada prejel odločbo, v kateri so njegove obveznosti določene na enako sporen način, kot so bile določene v izpodbijani odločbi pred
87
enim letom. Zato se je občan tudi letos pritožil na odločbo davčnega urada.
Po pisanju medijev naj bi bilo podobno spornih tovrstnih odločb davčnega urada, s previsoko odmerjenimi davki za kmetijsko dejavnost za leto 2009, letos še prav posebej veliko. Sporno je namreč, da se povprečni znesek subvencij pripiše vsem zavezancem, pri katerih je kdorkoli od članov gospodinjstva v letu 2009 uveljavljal obdavčljiva plačila za ukrepe kmetijske politike, in sicer za vsa zemljišča po stanju v zemljiškem katastru, četudi mnoga med njimi ne zadostijo pogojem za uveljavljanje subvencij. Četudi zavezanci teh plačil niso uveljavljali in tudi ne prejeli. Zato se dogaja, da davčna osnova s pripisanimi povprečnimi zneski subvencij močna presega dejansko dosežene dohodke na hektar kmetijskih zemljišč.
Zato sprašujem:
Ali namerava Ministrstvo za finance karkoli storiti glede spornih odločb davčnega urada in metodologije izračuna dohodnine, ki naj bi bila, kot se zdi, prepuščena vsakokratni presoji davčnega urada, morebitne nevključitve povprečnih zneskov subvencij v davčno osnovo za leto 2009 ali bodoče drugačne zakonske ureditve obdavčevanja kmetijske dejavnosti?
Pričakujem odgovor na naslednji seji.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Silva Črnugelj bo postavila poslansko vprašanje ministru za okolje in prostor dr. Roku Žarnicu.
SILVA ČRNUGELJ: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.
Aprila meseca smo v Sloveniji doživeli pravo veliko gibanje Očistimo Slovenijo, in sicer pod geslom Bodimo realni - naredimo, vzemimo smeti v svoje roke. Verjetno se mnogi sprašujejo, kako to ali zakaj se je 250 tisoč Slovencev udeležilo te odmevne in zelo uspešne akcije ali množične iniciative, kot ji nekateri danes rečejo. Ta akcija nam je vsem dala lekcijo, iz katere smo se lahko naučili, vsi prav vsi, če samo to želimo, hočemo in znamo. Kaj bi se morali naučiti? Da moramo sodelovati, da moramo krepiti dialog, krepiti usklajevanje od nivojskega, horizontalnega, vertikalnega, medresorskega, lokalno-državnega in še mnogo tega. Vendar navidezne spontanitete te uspešne akcije si ne moremo privoščiti ob načrtovanju odlagališč za vse vrste odpadkov, od komunalnih do tistih nizko in srednje radioaktivnih snovi, do avtomobilov in drugih.
Ravno na avtomobile se nanaša moje današnje vprašanje in pobuda in sprašujem:
Direktiva, ki je bila implementirana leta 2005, zlasti na razgradnji avtomobilov, iztrošenih v luči direktive, ki veleva, da do leta 2015 mora biti delež recikliranih in vnovič uporabljenih avtomobilov najmanj in največ do 85%. Slovenija
88
tega procenta ne dosega, od leta 2005 je reciklirala nič več kot 7500 avtomobilov.
Hkrati pa me ob tem zanima:
Kako mislite to direktivo na nek način realizirati?
Kako je z evidencami?
Podala bom tudi dopolnilno vprašanje.
Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Prosim, gospod minister dr. Roko Žarnic.
DR. ROKO ŽARNIC: Gospod predsednik, gospa poslanka, gospodje poslanci.
Hvala za vprašanje. Sem ravnokar dobil zadnji podatek, da je bilo 270 tisoč Slovencev v čistilni akciji, kar je treba pozdraviti. Pa tudi približno tisoč petsto ton je bilo zbranega. Seveda akcija je več kot uspela. Jaz bi želel biti zdaj tam na proslavi, pa sem tukaj.
Kakor koli že, pospešitev procesa razgradnje motornih vozil je le delno v pristojnosti MOP-a in gre tukaj za usklajevanje različnih ministrstev. Del tega vprašanja sem se dotaknil že pred nekaj urami. Tukaj imam še nekaj detajlov, ki jih lahko povežemo skupaj s tem vprašajem. Poskušamo najti rešitev za učinkovitejše izvajanje predpisov o ravnanju z iztrošenimi vozili in s tem večji zajem in razgradnjo. Edino, kar lahko storimo za učinkovito rešitev, je sprememba sistema z uvedbo takšnega oblike dajatve, ki bi jo plačevali vozniki vozil, ne glede na to, ali se ta v prometu ali ne - dokler so lastniki. Rešitev bi bila možna s spremembo zakona o letni dajatvi za uporabo motornih vozil, ki je v pristojnosti Ministrstva za finance oziroma Ministrstva za promet.
Predlagamo rešitev, ki bi zmanjšala administrativne ovire in bi poenostavila upravne postopke, lahko bi jo pa tudi zagovarjali z vidika varstva okolja kot okoljsko dajatev zaradi potencialne uporabe vozil. Bila bi pa tudi v skladu z obstoječo prakso v Evropski uniji. Naše ministrstvo že izvaja aktivnosti medresorskega usklajevanja. Predlog uvedbe finančnega instrumenta bo v temu usklajevanju kmalu dorečen, potem se bo šlo pa naprej.
Delež ponovne uporabe recikliranja in predelave se določa na podlagi količin izrabljenih motornih vozil, ki vstopajo v centre za obdelavo. Doseganje teh ciljnih deležev ni odvisno od števila vozil temveč načina izvajanja predelave. Delež ponovne uporabe in predelave v Republiki Sloveniji v letu 2007 je bil 88,9%, kar me preseneča, da je tako visoko, leta 2008 pa nekoliko nižji, 83,5% pa še vedno dokaj visok. Naše ministrstvo ima vzpostavljene ažurne evidence o razgradnji vozil preko spletne aplikacije, se pravi da široka javnost lahko na internetu to vidi, ki poleg izdajanja poročil o razgradnji omogoča trenutni vpogled v delovanje sistema razgradnje. Poleg tega morajo vsi subjekti, ki ravnajo z
89
odpadki, voditi ustrezne evidence in poročati ministrstvu skladno s predpisi s področja ravnanja z odpadki.
In še en stavek na koncu. Z motivacijo zadnjih lastnikov vozil, da jih dajo v razgradnjo, so v skladu s koncesijskimi pogodbami zadolženi izvajalci javne službe za ravnanje z vozili. Trenutno število prevzemnih mest za iztrošena motorna vozila presega zahtevo uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želite dopolnitev odgovora gospa Črnugljeva? Izvolite.
SILVA ČRNUGELJ: Ja seveda, hvala lepa.
Res je, da mogoče teh sedeminštirideset lokacij presega, ampak to je mogoče tudi razlog, da se potem reciklirani deli ne uporabljajo tako, kot je. Ampak današnje vprašanje sem zastavila predvsem kot pobudo, in sicer pobudo, da bi skupaj z Ministrstvom za delo na segmentu odpadkov, ker odpadki so lahko tudi dragocene in žlahtne snovi, ki so na en način možnost za zaposlovanje, ne samo mladih, ampak predvsem mladih, za ustvarjanje proizvodov z dodano vrednostjo, ki dejansko lahko bogatijo tiste, ki so na novo zaposleni in ne nazadnje tudi naš proračun. In skozi inovativnost naše družbe, ki je seveda zelo na visokem nivoju, tudi prispevamo k ozaveščanju vseh ostalih.
Gre za pobudo, ne samo za rezervne dele avtomobilov, ampak tudi ostale smeti, ki jih imamo, da jih enkrat začnemo gledati pozitivno in ne negativno. Da ne govorim o drugih komunalnih odpadkih in o odpadkih iz gradbišč in gradbenih odpadkih, ki niso dovolj izkoriščeni v Sloveniji. In to je vsekakor razlog, da se lahko še dela na tej akciji. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želite odgovoriti na to pobudo?
DR. ROKO ŽARNIC: Dve minuti ali pa minuto. Danes je blizu mojega stotega dneva ministrovanja in sem imel tiskovno konferenco, kjer so bili glavna tema odpadki. Predstavili so in so zdaj že odzivi. Predstavili smo neko izhodišče strategije, kjer je tudi že nekaj te pobude, vaša pobuda nam bo pa še pomagala naprej. In kolikor vidim v občilih, mi na mobitelu pridejo ti podatki, so razmeroma dobro sprejeta naša pojasnila, tudi izjava predsednika Računskega sodišča je taka, da se mi še ni treba bati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Predsedniku Vlade ministricam in ministrom se zahvaljujem za podane odgovore. S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali
90
jutri, v torek, 18. maja 2010, ko bo Državni zbor v okviru glasovanj odločal o predlaganih sklepih.
Prekinjam tudi 17. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob deseti uri. Hvala lepa in lahko noč.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 17. MAJA 2010 OB 19.59 IN SE JE NADALJEVALA 18. MAJA 2010 OB 10.00.)
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Pričenjam nadaljevanje 17. seje Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnjega nadaljevanja seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: Roberto Battelli, Miran Jerič in Anton Urh. Vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O ŠOLSKI PREHRANI V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade. Besedo ima dr. Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport. Prosim.
DR. IGOR LUKŠIČ: Spoštovani gospod predsednik, poslanke, poslanci!
Zakon o subvencioniranju dijaške prehrane je šel dobro skozi predhodne faze. Tukaj bi rad povedal, da je evalvacija učinkov po prvem letu izvajanja tega zakona, ki je stopil v veljavo v šolskem letu 2008/2009, pokazala, da so dijaki ponujeno možnost z veseljem sprejeli. Hkrati pa se je izpostavilo dejstvo, da so bile premalo upoštevane razmere v šolskih okoljih, prehranjevalne navade srednješolcev, materialne, prostorske in kadrovske zmogljivosti srednjih šol ter vrednote družbe, kar se kaže v neustreznem odnosu do brezplačnih obrokov.
Poleg	pomanjkljivosti	v	sistemu	popolnega
subvencioniranja dijaške prehrane je očitno tudi neskladje s sistemom subvencioniranja obrokov v osnovnih šolah. Zagotovitev primerljivo urejenega subvencioniranja po vertikali je dodaten ključni cilj novega predloga zakona. Ob tem bi rad povedal tudi, da smo pri pripravi zakona sledili kriteriju pravičnosti,	torej da dobijo prehrano
subvencionirano tako otroci v osnovnih šolah kot v srednjih šolah.
Ministrstvo za šolstvo in šport pri kreiranju politike tudi s predlogom novega zakona o šolski prehrani ni želelo posegati v parcialne rešitve na posameznih segmentih izobraževalnega sistema, da bi zadeva ostala v veljavi samo za dijake, ampak smo poiskali rešitve, ki zadevajo celotno vertikalo. To je od vstopa otrok v osnovno šolo, do zaključka srednješolskega izobraževanja. Pri tem je ministrstvo želelo v okviru finančnih možnosti socialno čim bolj pravično urediti
91
šolsko prehrano in jo v celotni vertikalni kombinirati z univerzalno socialno pravico in subvencijo. To pomeni, da naše ministrstvo pri tem predlogu šolsko prehrano uvršča v šolsko politiko, ne v socialno, pri čemer sledi ciljem zdravega prehranjevanja in vzgojne aktivnosti v šolah. Ob spremembi zakona se v javnosti vzbuja občutek, da se zmanjšujejo pravice dijakom, vendar je treba poudariti, da bo v prihodnje vsak bodoči dijak deležen plačila dela šolske prehrane tudi v osnovni šoli. Smatramo, da se s tem dijake, tudi usmerjamo oziroma zavezujemo k odgovornemu ravnanju v zvezi s pripadajočimi ugodnostmi. Z novim zakonom jih želimo zavezati k spoštovanju šolskih pravil evidentiranja v zvezi s koriščenjem dnevnega obroka oziroma	sankcionirati
nespoštovanje teh pravil v smislu povrnitve celotne vrednosti obroka. Če bi bila malica v celoti subvencionirana vsem dijakom in učencem v osnovnih šolah, bi ob enakih izhodiščih potrebovali dodatnih 20 milijonov evrov letno, kar je v teh razmerah seveda neprimerno. Kot veste, Vlada pripravlja rebalans, ki bo uskladil primanjkljaj prihodkov z odhodki. Ocenjenega zneska z modernizacijo sistema naročanja oziroma vzpostavitve evidenc ni moč privarčevati, ni pa nepomembno, da je tej zahtevi s predlogom novega zakona zagotovo zadoščeno, še bolj pa bo realizirana z dejansko vzpostavitvijo informacijskega sistema šolske prehrane, ki bo šolam v marsičem olajšal ugotovitvene postopke, vodenje evidenc in sistem obračunavanja. Na osnovi amandmaja koalicije se šoli daje možnost, da poleg dodeljevanja subvencij na podlagi dohodka družine učencu ali dijaku dodeli dodatno subvencijo v višini 1/3 cene malice tudi zaradi specifičnih razmer, v katerih živi učenec oziroma dijak, kar pomeni v primerih dolgotrajne bolezni, smrti v družini ali naravnih nesreč.
Spoštovane poslanke, poslanci! Prosim, da predlagani zakon podprete. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za kulturo, šolstvo in šport kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici mag. Majdi Potrata. Prosim.
MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani gospod minister, poslanke in poslanci! Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino je na 17. seji 29. 4. obravnaval Predlog zakona šolski prehrani, ki ga je v obravnavo po rednem postopku predložila Vlada Republike Slovenije. O predlogu zakona je bila na 15. redni seji 26. marca 2010 opravljena splošna razprava in tedaj je bil sprejet sklep, da je Predlog zakona o šolski prehrani primeren za nadaljnjo obravnavo.	Zakonodajno-pravna	služba	je
predloženi zakon proučila z vidika skladnosti z ustavo in pravnim sistemom ter z zakonodajno-tehničnega vidika in dala pripombe k 1. prvim petim členom, k 8., 15., 21., 23. in 33.
92
členu. Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport je v svojem mnenju predlog zakona podprla. Menila je, da je predlagani zakon upošteval socialni korektiv tako za učence kot dijake, čeprav so znotraj posameznih skupin še vedno bistveno prevelike razlike. Člani komisije pa so imeli pomisleke o tem, zakaj se sredstva za tako socialno naravnan predlog zakona črpajo iz šolskih sredstev in ne iz virov, namenjenih za socialne transfere. Ustno je mnenje na seji odbora predstavil Drago Žura.
Odboru so bila posredovana še naslednja gradiva: amandmaji dijaške organizacije ter mnenji občine Domžale in Mestne občine Maribor.
Amandmaje so vložile štiri koalicijske poslanske skupine k 4., 8., 15., 21., 23., 33., 37. in 38. členu, Poslanska skupina SDS k 3., 7., 9., 12., 13., 15., 16., 19., 21., 22., 2 4., 2 5., 31., 33. in 36. členu. Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino je v skladu s 126. in 131. členom Poslovnika opravil razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona in vloženih amandmajih. Dr. Igor Lukšič je kot predstavnik predlagateljev uvodoma podal dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona. Povedal je, da se s predlogom zakona širi subvencija iz srednje na osnovno šolo. Rešuje se problem prehrane tudi v osnovni šoli. Prehrana postaja del vzgojnega procesa in nima samo socialnega statusa. Socialno ogroženi, ki jih je približno 35 do 40%, pa bodo imeli še vedno brezplačen obrok tako v osnovni kot tudi v srednji šoli.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da je bila večina podanih pripomb upoštevana v amandmajih koalicije, razen pripomb k 2., 3. in 5. členu, ki pa so bile pojasnjene s strani predlagateljev. Glede na pripombo k 1. členu in na podano obrazložitev bo pripomba upoštevana kot redakcijska pri objavi v Uradnem listu.
V okviru razprave o posameznih členih so člani in članice odbora ter drugi vabljeni največ pozornosti namenili določbam 3. člena predloga zakona in k njemu vloženima amandmajema ter vsem drugim povezanim amandmajem, vloženim s strani Poslanske skupine SDS. Razprava je potekala predvsem o problematiki v zvezi s cilji zakona. Nekateri člani in članice odbora so menili, da je obstoječa ureditev ustrezna. Podpirajo pa tudi subvencijo v osnovnih šolah, vendar ne s tem, da se ukine stoodstotna subvencija v srednjih šolah. Povedali so, da mora za srednje in osnovne šole veljati stoodstotna subvencija. Za tiste, ki pa imajo zdravstvene težave, pa naj se omogoči njim prilagojen obrok. Predsednik dijaške organizacije je povedal, da je predlagani zakon v osnovi dober, saj je ministrstvo upoštevalo kar nekaj njihovih pripomb. Pojasnil je, da dijaki podpirajo uvedbo notranje komisije, predhodno prijavo in boljše evidentiranje, ne podpirajo pa ukinitve brezplačnega obroka, saj gre pri tem za krčenje njihovih pravic. Menil je še, da zakon ne ureja posebne prehrane za tiste, ki imajo zdravstvene težave. Zanimalo pa ga je tudi po
93
katerih kriterijih in po katerih lestvicah bodo subvencioniranje oziroma upravičeni do dodatne subvencije dijaki, ki prihajajo iz drugih držav.
V	nadaljevanju pisnega poročila lahko pogledate še argumente tistih, ki so imeli na odboru drugačne poglede. Po končani razpravi o posameznih členih predloga zakona in vloženih amandmajih je odbor sprejel osem amandmajev štirih koalicijskih poslanskih skupini, ni sprejel .../Opozorilni znak za konec razprave./... Poslanske skupine SDS, predmetno je postalo devet amandmajev, sprejeta sta bila oba amandmaja odbora. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del poročila in predlagamo, da zakon podprete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Ker je zbor na 15. seji opravil prvo obravnavo predloga zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni možna.
Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 17. 5. 2010.
Prehajamo na 15. člen. Kjer je amandma Poslanske skupine SDS k 15. členu pod točko 1 vsebinsko povezan z amandmajema istega predlagatelja k 21. in 33. členu, bomo o teh členih in vloženih amandmajih razpravljali skupaj, se pravi, razpravljamo o dveh amandmajih k 15. členu in z amandmajem pod 1. točko 15. člena razpravljamo tudi o amandmajih k 21. in 33. členu.
V	razpravo dajem 15. člen in naštete vsebinsko povezane člene ter amandmaje Poslanske skupine SDS ter amandma poslanskih skupin SD, Zares, DeSUS in LDS. Prosim za razpravo. Besedo ima Samo Bevk.
SAMO BEVK: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor!
Gre za najpomembnejši člen oziroma amandma v tej obravnavi zakona o šolski prehrani. Amandma Slovenske demokratske stranke v celoti spreminja zasnovo zakona in zahteva 100% plačilo šolske prehrane tako v osnovnih kot srednjih šolah. To smo pa slišali danes s strani predlagatelja dr. Igorja Lukšiča, da v tej finančni situaciji to ni mogoče tudi v luči tega, da se pripravlja rebalans državnega proračuna za leto 2010. Za uveljavitev tega amandmaja Slovenske demokratske stranke pa bi potrebovali dodatnih 20 milijonov evrov. Čeprav je po drugi strani treba povedati, in to je minister tudi v teh mesecih večkrat povedal, da si ministrstvo prizadeva za to, da bi v nekem daljšem časovnem obdobju dejansko vsi dijaki in vsi učenci imeli brezplačno šolsko prehrano. Zato v tem trenutku seveda ne moremo podpreti amandmaja Slovenske demokratske stranke, čeprav smo pred dvema
94
letoma praktično vsi v Državnem zboru potrdili Zakon o dijaški prehrani.
Po našem mnenju ta predlagani osnutek zakona bolj celovito in bolj socialno pravično ureja področja šolske prehrane v srednjih šolah. Pravico do subvencionirane prehrane pa seveda širi tudi na učence osnovnih šol. Predlog ne posega v višino sredstev, ki so določena v državnem proračuna, uvaja pa solidarnostno komponento, hkrati pa krepi odgovornost ravnanja s hrano. Treba je tudi poudariti, da sedanje subvencioniranje osnovnošolske prehrane, ki sicer zajame nizek delež učencev iz socialno ogroženih družin, dodatno administrativno obremenjuje delavce šole. Le-ti namreč sestavljajo komisije, ki nato vodijo postopek v zvezi z dodelitvijo pravice. Ministrstvo za šolstvo in šport predvideva diskretnejšo obravnavo vloge in poenostavitev postopka. Ustrezne podatke naj bi predložili starši oziroma centri za socialno delo. Namesto dikcije 'toplega obroka' se sedaj uporablja zveza 'zdrav obrok'. Strokovne smernice ter navodila za način priprave, serviranje in količinske normative bo pripravil javni zdravstveni zavod, ki ga bo pooblastil minister za zdravje. Obroke organizira šola ali drugi vzgojno-izobraževalni zavod izjemoma ob soglasju ustanovitelja pa lahko šole dejavnost prenesejo na zunanjega izvajalca. Znesek obroka naj bi bil po novem sestavljen iz splošne subvencije, ki znaša dve tretjini cene, in preostale dodatne subvencije, katerega višina je odvisna od povprečnega dohodka na družinskega člana. Ceno subvencionirane malice naj bi s sklepom določil minister za šolstvo vsako leto pred pričetkom šolskega leta. Z dnem uveljavitve tega zakona naj bi ta znašala 0,8 evra v osnovni in 2,42 evra v srednji šoli.
Sedaj pa poglejmo, kakšna je statistika, kakšne so številke. To je zelo pomembno pri zagovarjanju tega zakona. Danes je v Sloveniji 284 tisoč dijakov in učencev. V osnovnih šolah je 165 tisoč učenk in učencev in v trenutku od teh 165 tisoč učenk in učencev dobiva brezplačni šolski obrok oziroma malico 19 tisoč učenk in učencev. 23 tisoč učenk in učencev pa dobi določeno subvencijo. Se pravi, da 122 tisoč učenk in učencev v osnovnih šolah danes ne dobi nič. Po novem zakonu pa bodo tudi ti upravičeni do določenega dela subvencije oziroma do brezplačnega obroka. To je bistveni podatek in mislim, da je to bolj pravično in socialno bolj naravnana rešitev, kot pa je bila prejšnja ureditev. Po novem, govorim za osnovne šole, bo imelo 60.000 učenk in učencev brezplačno malico. 104.000 učenk in učencev pa subvencionirano malico. To mislim, da je velik napredek v	socialno zaostreni situaciji v tej
gospodarski krizi. Seveda bodo dijaki nekoliko na slabšem, vendar mislim, da bo to bolj pravično urejeno, kot je bilo to doslej, kajti doslej so vsi dobili brezplačno malico, ne glede na to, kakšen je bil njihov socialni status ali so prihajali iz premožnih družin ali iz bolj socialno prikrajšanih okolij. Danes dobivajo brezplačno malico vsi dijaki, to je 84.500
95
dijakov. Po novem bo 30.000 dijakov in dijakinj dobivalo še vedno brezplačni obrok, kar znese v odstotkih 34,6%. 21.000 dijakov, se pravi 25% dijakinj in dijakov bo dobilo dodatno subvencijo, ne samo dve tretjini, kot jih bo to dobilo še dodatnih 34.272 dijakov in dijakinj, kar znaša nadaljnjih 40%. Se pravi, iz teh številk je jasno razvidno, da bo po tem novem zakonu 122.000 učenk in učencev dobilo ali brezplačno malico ali subvencionirano. Medtem ko bo malica na srednjih šolah glede stroškov bolj pravično porazdeljena glede na socialni stan učenk oziroma dijakinj in dijakov.
Zato v Poslanski skupini Socialnih demokratov menimo, da je treba ta zakon podpreti, bomo pa glasovali proti amandmaju Slovenske demokratske stranke k 15. členu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Vili Rezman. Prosim.
VILI REZMAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem!
Tudi jaz sam bom podprl zakon, kakor je predlagan in kakršen je bil pripravljen na ministrstvu, ki odpravlja rešitve zakona, ki je bil sprejet, kar povejmo pošteno, družno v Državnem zboru, ampak v posebnem času. Tudi rešitve so bile takrat posebne. In na takratna opozorila, da to ne bo zelo dolgo moč vzdrževati, je bilo zelo malo odgovorov. Danes se kaže, da nismo sposobni tega, kar predlaga amandma v teh časih narediti. In kadar ni moč zagotoviti 100% subvencije za vse, potem je prav, da vsaj za tiste, ki jo dobijo, uredimo tako, da bo ta urejana primerljivo, pravično, z drugačno distribucijo sredstev, kot jo pozna stara zakonodaja. Če podpiram predlog zakona, je jasno, da manjka moja podpora za amandma, ki spreminja bistvo tega zakona. In mislim, da je to moč racionalno utemeljiti. Prvič, predlagatelj predlaga in poudarja, da je sprememba namenjena temu, da se stvari uredijo pravičneje. Da bi lahko bili vsi deležni tistega, kar je temelj tega zakona, torej drugačne prehrane. Ii bo bolj usmerjena v zdravo strukturo te prehrane in drugič, da tistim, ki tega ne morejo sami plačevati, omogoči dostop do te zdrave prehrane s socialnimi korektivi oziroma z dodatno olajšavo. Torej ob splošni olajšavi, ki je neposreden kompliment temu zdravstvenemu motivu, imamo še dodatno olajšavo, ki omogoča tistim, ki sicer ne bi mogli imeti enakega dostopa, kot ga imajo vsi ostali, ta dostop. Tisto, kar je morebiti malo manj dobro domišljeno, pa o tem sploh nismo nič govorili, pa se meni vendarle postavlja nekaj vprašanj, je, ali je sploh mogoče pravično distribuirati, če imamo olajšavo od 1. do 9. razreda enako, ko vendar vemo, da so učenke in učenci bistveno v različnih starostnih obdobjih, z bistveno različnimi potrebami, imajo pa dosegljivo enako ponudbo in ob isti ceni. Drugo vprašanje, ki se mi pri tem postavlja, je, da otrok, ki je učenec v 9. razredu osnovne šole in ki čez dva meseca prestopi v 1. letnik srednje šole, najbrž ni tako zelo
96
spremenil svojih potreb, kakor se spremeni subvencija z 0,8 na 2,42 evrov. To so verjetno vprašanja, ki jih bo treba tudi v prihodnosti še premišljati, ko bo morebiti bolj primeren čas za to, da bi bila subvencija enaka za vse in vse 100%. Ker zdaj te možnosti tudi finančno ne moremo zagotoviti, menim da je prav, da se sredstva, ki so zbrana, in primerjava kaže, da je za osnovno šolo bilo v prejšnjem šolskem letu razdeljenih 5-krat manj sredstev, kot za srednje šole, čeprav je v osnovnih šolah bistveno več otrok, zato mislim, da je treba ta sredstva res redistribuirati in narediti ta sistem subvencij bolj pravičen.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Vasja Klavora, prosim.
MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice poslanke, poslanci!
V naši poslanski skupini predlaganega amandmaja k 15. členu Poslanske skupine SDS ne moremo podpreti. Seveda bi tudi mi želeli, da se zagotovi 100% financiranje prehrane oziroma malice obema skupinama šolajočih se otrok in mladostnikov, leto pa, če smo razumni, glede na finančne posledice, ki bi posegle v proračun oziroma javnofinančna sredstva v tem trenutku, ko se spopadamo še z drugimi finančnimi težavami, žal še ni možno.
Kot je bilo povedano z naše strani, v naši poslanski skupini ta predlog zakona pozdravljamo, saj zagotavlja enake možnosti tako staršem dijakov kot osnovnošolcev, diskriminacije med učenci in dijaki tako glede plačevanja obroka ne bo več, predlagana ureditev sledi načelom pravičnosti, enakopravnosti in enakomernejši porazdelitvi finančnih bremen za starše, katerih otroci so vključeni v različne stopnje izobraževanja.	Predvidena načina
participiranja in subvencioniranja sta ustrezno zastavljena in finančno vzdržna tako za starše kot za državo. Možnost obstoja dodatne subvencije tistim družinam, ki so socialno ogrožene, pa pomenijo dodaten primeren korektiv, ki bo tej skupini, glede na, po naši oceni, primerne cenzuse, zagotovil celo brezplačen obrok.
Ustavil pa bi se rad še pri amandmaju 15, ki govori, da vsem učencem oziroma dijakom iz 13. člena tega zakona, ki so oboleli za celiakijo, pripada nadomestilo v višini 100%. Ob tem bi povedal naslednje. Že 23. člen zakona o zdravstvenem zavarovanju govori, da so otroci, ki imajo presnovne bolezni, med katere spada tudi celiakija, deležni 100% plačila hranil. To se pravi, ta zadeva je s tem tudi urejena, vendar le na podlagi potrdila, ki ga izda pristojni kolegij Pediatrične klinike. To se pravi, da ta možnost obstoja. Ko sem se pogovarjal in povprašal pediatra, ki na Goriškem območju skrbi za otroke; povprašal po tem, mi je to potrdil, obenem pa mi je tudi potrdil, da je v šolah to urejeno. Ali če vzamemo recimo
97
primer celiakije, tukaj ni veliko otrok, morda je na šoli eden, dva ali pa nobenega. Tudi od šole same je odvisno, ali lahko to uredi, čeprav ima 100% pokrite stroške za ta hranila.
Zato menim, da tukaj ni treba tega se posebej govoriti o celiakiji, kajti to je z ustreznim zakonom že urejeno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Aleksander Zorn, prosim.
ALEKSANDER ZORN: Hvala lepa. Sam seveda podpiram naš amandma in ga bom pač utemeljil, kakor ga bom. Spoštovani minister, rekli ste, da zakon o šolski prehrani z vsemi svojimi posledicami sodi v šolsko politiko in ne v socialno politiko. Mislim, da se krepko motite. To sodi v socialno politiko. In če bi bilo tako, bi lahko dobili denar iz socialnih transferjev. Tako pa ga je to težje dobiti. In bistvo vsega zakona, ki dejansko v celoti ni slab in prinaša marsikatero zelo dobro novost, zaradi katere bi ga lahko podprli, prinaša tudi velikansko hibo. V teh časih pa je še toliko večja. In ta socialna reforma šolske prehrane vaše Socialdemokratske stranke, spoštovani minister, je naperjena zoper mladino in šolarje. Posledično seveda tudi zoper študente, ki se bodo jutru zgodili na ulici, zato smo danes pohiteli s sprejemanjem tega zakona, da se ne bi soočili s številno množico. To se mi zdi nesmiselno in strahopetno. In spoštovani gospod minister, to socialnodemokratsko vlado si bomo zapomnili po tem, da je začela zaračunavati malico svojim otrokom. V redu. In to v imenu socialne pravičnosti. Kakšne socialne pravičnosti? V času krize in nazadovanja natalitete bomo seveda zaračunavali otrokom del malice. In to je socialna segregacija, ne socialna pravičnost, saj se otroci zdaj delijo na tiste, ki seveda lahko plačujejo malico, in tiste, ki bodo morali priznati, da je ne morejo in bodo priznali revščino. To se mi ne zdi ravno socialno pravično. Zaupani bodo nekakšni komisiji, ki bo preverjala dohodke njihovih staršev in bodo v šoli osramočeni. Če se vam to zdi socialdemokratska politika vaše stranke in socialna pravičnost, potem ne vem več, kaj je to socialna pravičnost.
Še nekaj bi bilo treba reči. Namesto da bi spodbujali z majhnimi posojili krizo te družbe. Na primer, pred kratkim je dobil Nobelovo nagrado bankir iz Indije, ki je posojal majhna posojila. Namesto da bi omogočali kredite majhnim podjetjem za prehodne težave, črpate denar iz svojih državljanov. In zdaj ste se lotili tudi otrok. Preko staršev seveda. Kajti otroci so tisti, ki bodo v šoli povedali, "jaz ne morem imeti zastonj malice in jaz bi imel zastonj malico". Kako bodo to storili? Mislim, da je ta zakon tak, da ga moramo v tej točki zavrniti. Premislite kako bi lahko črpali denar od drugod in zagotovili v šolah tisto enotnost, ki smo si jo včasih vedno želeli, včasih imeli, pa je ne bomo več imeli. In če smo že pri tem,
98
morda je to celo manj pomembno, kot leva socialna politika uganjate takšno socialno politiko, ki je zadrto desničarska. Naj vam to ostane v spominu, ko bomo sprejeli ta zakon za zmeraj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Alenka Jeraj. Prosim.
ALENKA JERAJ: Hvala za besedo. Lep pozdrav! Jaz imam tudi sama nekaj težav s tem zakonom. Občutek, ki se ga ne morem nikakor znebiti, je, da ga je treba spremeniti oziroma stvari urediti na novo, ker ga je sprejela neka druga vlada kljub temu, da so takrat vsi poslanci glasovali za ta zakon. In govoriti o pravičnosti in tako naprej ob tem, da je Ministrstvo za delo opozarjalo, da sistem ne bo pravičen, ker evidence niso urejene in da bi bilo smiselno počakati s spremembo zakona do takrat, dokler ne bo sprejeta nova socialna zakonodaja, je najbrž problem, o katerem bi se morali v tem smislu pogovarjati.
Ministru sem postavila vprašanje v zvezi s koriščenjem, kako poteka dijaška prehrana, kaj se dogaja. Večina šol pove, da je zanimanje veliko, da se zadeve izvajajo. Zelo hitro so se šole prilagodile in uredile vse tiste stvari, ki jim jih je zakon predpisal, kar je po mojem mnenju tudi prav. Kajti že prej so imele možnost urediti prehrano, pa jo niso. Dokler obstaja v zakonu možnost, da se nekaj lahko uredi, ne pa mora, se seveda po navadi ne uredi. Zato je bilo prav, da smo ta zakon sprejeli. Sprejeli smo ga leta 2008. V šolskem letu 2008-2009 je bil prvič uveden, torej so prvič vsi dijaki imeli stoodstotno subvencioniran topli obrok. In mislimo, da je to prav. In govoriti, da sedaj uveljavljate neko socialno pravičnost, da bo to bolj pošteno, potem jo najprej uvedite za študente. Zakaj študentov ne ločujemo po njihovem socialnem statusu? Ampak ste se odločili, da bomo v srednjih šolah s prstom pokazali na tiste, ki dijaške malice ne morejo plačevati ali pa tiste, ki so socialno ogroženi in jim bo to še vedno pokrivala država.
Zraven uvajate cel kup birokracije, cel kup novih evidenc, cel kup nekih administrativnih postopkov, za katere bo nekdo moral skrbeti, za katere bo nekdo zaposlen in plačan. Mi smo želeli v postopku obravnave tega zakona in teh sprememb vedeti, kakšni so ti stroški, na kaj ocenjujete te stroške, pa teh odgovorov nismo dobili. Mi se sprašujemo, zakaj je treba varčevati pri dijakih. Če ta država nima nobenih težav, da plačuje enormne najemnine svojim prijateljem, da bomo plačevali samo letos 500 milijonov evrov za obresti od kreditov, ki smo jih najeli, pa najbrž 6 milijonov za dijaško in šolsko prehrano res ne bi smel biti hud problem. Povečali ste sredstva za materialne stroške, za nakup računalnikov, avtomobilov za 50 milijonov, to je velik denar, če vemo, da je cela dijaška prehrana v lanskem letu stala 30 milijonov. Jaz
99
ne razumem, kako imate obraz priti s takim predlogom in govoriti o socialnih pravičnosti, ko boste v bistvu še v srednjih šolah uveljavili revne, manj revne, pa bogate, ki lahko sami plačujejo. Zraven prinašate zakon, subvencijah iz javnih sredstev, ne znam točno povedati, skratka, prinašate zakon, ki bo odpravil štipendije za mladoletne dijake. Dijaki pod 18 let ne bodo več upravičeni do štipendij. In ni res, kar je rekel kolega, da v osnovnih šolah nimajo nič. V osnovnih šolah imajo veliko. Občine plačujejo prevoze, učbeniški sklad je, torej imajo učenci v osnovnih šolah brezplačne učbenike, kupiti morajo delovne zvezke in zvezke. Tudi to bi lahko zmanjšali. Medtem ko si morajo dijaki plačati vse: plačati učbenike, plačati delovne zvezke, plačati zvezke, plačati prevoz vsak dan, da pride v srednjo šolo. In ni res, da v osnovnih šolah nimajo nič, dijaki pa imajo, ne vem, kaj.
Končno smo vsaj približno uredili to. In če bi bila še danes naša vlada, bi zagotovo brezplačno prehrano uvedli, vsaj malico tudi v osnovne šole. To, kar pa vi delate, je pa korak nazaj. In govoriti, da enkrat v neki bližnji prihodnosti bo prehrana za dijake in za učence v osnovnih šolah brezplačna, glejte, to lahko samo naivni verjamejo. Če ta trenutek govorite, da 6, 10 milijonov ne morete zagotoviti, da bi ohranili 100% subvencionirano prehrano dijakov in uvedli dodatek oziroma subvencijo tudi v osnovne šole. Prej pa sem že povedala, kje pa lahko trošimo na veliko in ni noben problem 500 milijonov dati za karkoli. V pripravah na spremembo zakona je bilo tudi povedano, da se 20% hrane meče stran. Iz odgovora, ki ga je meni minister poslal, je razvidno, da je okoli 7% viška obroka. Šole to na različen način urejajo. Mi smo tudi za to, da se podobno kot zakon predlaga, to uredi, da je možno dati humanitarnih organizacijam ali tistim, ki so socialno ogroženi, in tudi ti obroki ne bodo šli stran. In marsikje ne gredo, ker so uvedli, da tisto, kar ostane, dobijo dijaki, če želijo, tisti, ki bi to potrebovali.
Jaz še enkrat predlagam, da o stvari razmislite. Minister si je zelo prizadeval, da smo spremenili Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanje tako, da smo v svete zavodov ponovno dali dijake. Jaz mislim, da je to prav, z namenom, da bodo imeli več besede, da bodo lahko so odločali. Pri tem zakonu je 22 tisoč dijakov podpisalo predlog, da ostane prehrana 100% subvencionirana s strani države. To je tretjina dijakov. Ampak tukaj jih ne slišimo, tukaj nas ne zanima, kaj oni mislijo, ne dijaške organizacije in ne dijaki. Govoriti, da bodo imeli več besede, da bodo lahko soodločali, zraven pa to ignorirati, se mi zdi pa zelo podcenjujoče. Upoštevati jih takrat, ko nam "paše", ko nam pa ne "paše", jih pa ne bomo poslušali.
V odgovoru ministra je bilo tudi, da je zanimanje za topli obrok veliko. Jaz bi rada vedela, kakšni so podatki od prej, kaj se je prej dogajalo, kaj so jedli, ali so sploh kaj jedli. Mi smo imeli podatke, ko smo predlagali zakon v prejšnjem mandatu, o mnogih težavah. Tudi Inštitut za
100
varovanje zdravja je povedal veliko o tem, kako se nezdravo prehranjujejo naši dijaki. In tudi zaradi tega je bil zakon sprejet. Mi smo si zadali cel kup nekih ciljev, sprejeli resolucijo o prehrambeni politiki, notri zapisali čuda stvari, kaj vse bomo naredili, naredili nismo nič ali pa zelo malo. Ko končno nekaj naredimo, je to treba pokvariti ali scefrati na nekaj, kar ne bo ničemur podobno, kar bo spet vodilo v razslojevanje. Kot sem rekla, s prstom bomo kazali na tiste dijake, ki prihajajo iz revnih družin, ob tem, da vemo, da je veliko njihovih staršev ostalo brez zaposlitve v teh časih in da jim je najbrž ta subvencije veliko pomenila. Poleg tega je dana direktno in se ve, zakaj se da. Mi imamo otroške dodatke, ko nikoli ne veš, ali so jih starši res uporabili za otroka. Marsikje jih tudi ne. Tukaj smo pa dali denar direktno za prehrano in točno se je vedelo, da dijaki jedo in imajo konkretno nekaj od tega.
Mi bi pričakovali, da nismo tako zapeti pri nekaj milijonih, če jih lahko zraven damo 500, 300 za avtomobile in računalnike, ampak da jih raje damo za dijaške, šolske obroke in ohranimo nekaj, kar smo komaj uvedli, in si damo nekaj časa, da pogledamo in analiziramo situacijo in vidimo, kaj se je zgodilo in kaj se ni. Stvari so se prijele, ne more nobeden reči, da so ravnatelji proti, da se ravnatelji ne strinjajo, da imajo težave s tem. Večina šol se je organizirala in so stvari organizirali tako, kot je treba. Ni pa problema, če je nekdo od zunaj prihaja, so uredili jedilnice. Ni problem, če jedo v učilnicah. Tudi v osnovnih šolah jedo v učilnicah, pa se nihče, zaradi tega ne sekira. Namen zakona, ki je bil sprejet leta 2008, je bil dober in pravilen. Če ste tako socialno pravični, potem pričakujemo zelo hitro tudi spremembo Zakona o subvencioniranju študentske prehrane, in dajmo tudi tam ločiti socialno ogrožene od tistih, ki si lahko privoščijo malo dražje obroke in sami plačevati. Hvala lepa. Jaz bom podprl naš amandma, ne pa amandmaje koalicije.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima, mag. Majda Potrata. Izvolite.
MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za besedo, gospod predsednik. Vse druge sem že prej pozdravila, tako da ne bom ponavljala pozdrava. Bi pa prosila predlagatelje prvega amandmaja, to je poslanske skupine SDS, ki vlaga amandma, s katerim bi porušili koncept predlaganega zakona o šolski prehrani, da se nekaterih stvari vendarle spomnijo. V letu 2008 je bil sprejet zakon o dijaški prehrani, bil pa je predlagan tudi zakon o osnovnošolski prehrani. In takrat so ti, ki zdaj tako vehementno razlagajo, kako je treba nekatere stvari upoštevati, zavrnili predlagani Zakon o osnovnošolski prehrani žal še v tistem času, ko so menili, da smo v zlati dobi in da je finančnih sredstev dovolj. Utemeljevali so, da je šolska prehrana v osnovni šoli urejena dovolj dobro. Že takrat smo
101
tedanji opozicijski poslanke in poslanci opozarjali, da se nam zdi bistveno bolj pomembno to, da bi imeli pravico do olajšanega dostopa do šolske prehrane tisti, ki so v obvezni obliki izobraževanja. Treba bi bilo povedati tudi tistim, ki govorijo, da je treba šolsko prehrano spraviti v socialno polje in ne v šolsko, da je tedanji minister za šolstvo dr. Milan Zver uvrstil prehrano, dijaško prehrano v šolsko polje. In zdaj so stvari tam, kjer so. Jaz podpiram stališče ministra Igorja Lukšiča, da je šolska prehrana s svojimi spremljevalnimi učinki del vzgojnega procesa, tako k vzgoji za zdravo prehrano kot tudi vzgoji k tistemu, kar je za Socialne demokrate bistveno sporočilo, to pa je solidarnost, odgovornost in pravičnost. Solidarnost vseh tistih, ki zmorejo več zaradi tega, ker so njihovi starši v bolje plačanih službah, do tistih, ki tega ne morejo. Celotna družba in za Slovenijo pravimo, da je socialna država, temelji na tem, da se tistim, ki prihajajo iz socialno manj spodbudnih okolij, s socialnimi korektivi izboljšuje stanje, da se prebija prag revščine oziroma da se delež tistih, ki živijo pod pragom revščine, zmanjšuje. Zato so socialni transferji in zato je treba tudi v osnovni šoli povedati na diskreten način, in to v osnovni šoli imajo izkušnje, da znajo narediti, ker je že do zdaj za tiste, ki prihajajo iz socialno manj spodbudnih okolij mogoče tako na ravni državnih sredstev kot tudi lokalnih skupnosti uvajati nekatere subvencije. Zato mislim, da bo z ustreznimi pristopi in dovolj subtilnim obravnavanjem to vedela šolska oblast, vedelo bo vodstvo šole, ne bodo pa vedeli dijaki in učenci, kdo od njih dobiva samo splošno subvencijo kdo pa morebiti še tisto polno subvencijo. Skrb za to, da bi sam obrok postal predmet socialnega razlikovanje, je po moje tu odveč.
Kar zadeva socialno komponento pri tistih otrocih oziroma pri tistih učenkah in učencih, ki imajo presnovne bolezni. Na seji odbora je predstavnica Ministrstva za šolstvo povedala, da že zdaj obstaja možnost, da poskrbijo za obrok učencu s celiakijo, in takšnih je bilo v prejšnjem šolskem letu, mislim, da 560 od 164.000, kar je 0,3%. Nekaj večje število, mislim, da 650, pardon, 460 otrok s celiakijo in nekaj čez 560 takšnih, ki imajo sladkorno bolezen. Za vse te obstaja možnost uvedbe posebne dietalne prehrane, kajti predlog zakona s posebnimi pravilniki, ki urejajo šolsko prehrano, z delovno skupino, ki vodstvu šole pomaga pripravljati in razreševati vprašanja, povezana s šolsko prehrano, z enkratno anketo na leto, ki bo prisluhnila, kakšna je stopnja zadovoljstva s šolskim obrokom in z uvrstitvijo teh vprašanj v delovni načrt in s tem odločanje sveta šole, je tako za nadzor kot za soglasje in upoštevanje pripomb poskrbljeno.	Mislim pa,
da je treba povedati še eno stvar, na katero je sicer že opozoril mag. Klavora. Za to, da lahko dobi upravičenec obrok za celiakaše ali za sladkornike ali za kakšne druge, je potrebna medicinska diagnoza. In vprašanja, ki so zvezana s
102
tem, so širša in presegajo samo vprašanje šolskega obroka, zato lahko uveljavljajo tisti, ki imajo takega otroka, pravice do socialnega transfera prek centra za socialno delo, in to z ustreznim medicinskim potrdilom. Prav zato, da ne bi prihajalo do podvajanja, je prav, da se to vprašanje rešuje tam, kjer se rešuje na splošni ravni. Zato je bilo tudi dogovorjeno na ravni Ministrstva za šolstvo, da dobijo dijaki in učenci enako višino subvencijo kot vsi drugi po teh kriterijih, kot je to določeno za vse. Tisti, ki bi pa to diagnozo in iz nje izvirajoča upravičenja uveljavljali, pa to urejajo tako, kot sem prej povedala. Mislim, da je neodgovorno prezreti, da dvakrat več učencev in učenk dobiva iz javnih sredstev za urejanje vprašanj šolske prehrane do sedaj petkrat manj denarja. To se bo s tem zakonom nekoliko izboljšalo. Nižja subvencija pa je lahko tudi zaradi tega, ker je urejeno financiranje pripravljavcev šolskega obroka.
Lahko bi razpravljali o marsičem, ampak naj samo še o eni stvari, ki je bila omenjena in v razpravi je bilo nanjo s prstom pokazano. Govora je bilo o najemninah. Če smo že pri najemninah, potem povejmo, da je februarja leta 2008 Ministrstvo za šolstvo podpisalo pogodbo za najemnino prostorov, v katerih deluje tudi sedaj Ministrstvo za šolstvo, ki znaša na mesec, ne boste verjeli, 143.573 evrov, od tega 125.000, nekaj takega, za prostore, pa še za garaže in parkirne prostore. Ne boste verjeli, da je tudi ta stavba na lizing. Ampak seveda za nekatere stvari smo občutljivi, za druge ne. Kvadratni meter najemnine je 13,46 evrov. Samo toliko. Ko kažemo s prstom, kažimo vse povsod, na vse primere negospodarnega najemanja prostorov. Da je tam neka druga firma...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, mir v dvorani...
MAG. MAJDA POTRATA: ... da je tam neka druga firma, gospod Gorenak, ki je izvedenec za najemnine prostorov zagotovo ve, je pa to po naključju neka firma, s katero je sklenilo pogodbo tudi Ministrstvo za notranje zadeve pod ministrom Matejem. Kar zadeva sedaj šolsko politiko in najemanje prostorov, 143.000 evrov mesečno, prosim, plačuje Ministrstvo za šolstvo za prostore.
Spregledali ste tisti, ki napadate in ki očitate, tudi to, da so razmere, v katerih smo, drugačne, kot so bile takrat, ko smo sprejemali zakon o topli malici, in da smo s sprejetjem tistega zakona dobršen del šol postavili v situacijo, zaradi katerih je bila kakšna med njimi prijavljena tudi za plačilo globe, ker ni mogla zagotavljati ustrezne razdeljevalnice toplega obroka ali ker ni mogla zagotavljati toplega obroka. S tem zakonom zdaj te šole, ki se ne morejo tako hitro prilagoditi in ki tudi tistemu cilju zakona, naj uživajo mladi obrok v za to primernih prostorih, v takih razmerah, ki jih bodo tudi vzgojno spodbujali k zdravemu in
103
kultiviranemu načinu uživanja hrane, torej za tiste šole, ki se temu ne morejo tako hitro prilagoditi, da bodo vendarle lahko razdeljevale zdrav obrok. Za to gre. Zdrav obrok je treba zagotoviti vsem s splošno subvencijo 2/3. In to bi bilo treba imeti v mislih, ko žugamo drugim, da nimajo razvitega socialnega čuta.
In zdaj še nekaj besed o drugem amandmaju, o katerem ni bilo govora. To je amandma štirih poslanskih koalicijskih skupin in je pravzaprav potreben zato, ker smo na odboru sprejeli dopolnilo, ki omogoča vodstvu šol, da zagotovi polno subvencijo malice v tistih primerih, ko šola ugotovi, da so nastale neke nove okoliščine, zaradi katerih se je socialni položaj družin tako zelo spremenil, da bi imeli učenci ali dijaki pravico do 100% subvencije. Gre za primer brezposelnosti zaradi smrti v družini ali zaradi kakšnih drugih okoliščin. Na odboru smo amandmirali in sprejeli novi peti odstavek, nismo pa ustrezno poskrbeli še za te stvari, da bi bile tudi ustrezno povedane, da so tisti, ki morajo tako vlogo vložiti, pravzaprav starši oziroma posameznik na vodstvo šole, center za socialno delo je pa tisti, ki posreduje pripombe. Ta amandma štirih poslanskih skupin bom seveda podprla, nikakor pa ne mislim podpreti tistega amandmaja, ki znova hoče vrniti 100% subvencioniranje malice v srednji šoli, in to tudi zato, ker je iz izkušenj bilo in izjav ugotovljeno, da je 10% malic končalo v smeteh. In tudi to je vzgojni moment, da se razvija odnos, odgovoren odnos do tistega kar dobiš, da tistega preprosto ne zavržeš. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Ker je še želja po razpravi, prosim za prijavo?
Besedo ima Bojan Kontič.
BOJAN KONTIČ: V dvorani ste, če se sprašujete, kje ste.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: To je pač naključje, nimamo kaj.
BOJAN KONTIČ: Sedaj glede te solidarnosti ali nesolidarnosti. Vsaj zame je pomembno to na vprašanje, ki je osnovno. Ali imamo v državi dovolj denarja, da subvencioniramo v celoti dijaško prehrano, osnovnošolsko prehrano in študentsko prehrano? Če je odgovor da, potem jaz v tem trenutku sedem in ne govorim več o tem. Ker pa vem, da je odgovor ne, in da je potrebno iskati ustrezne rešitve, pri tem pa naša odločitev temelji na solidarnosti, je treba poudariti, da socialno razlikovanje v naši družbi je, je prisotno in ne nastane pri odločanju o tem, kakšna višina subvencije je pri določenem obroku, pri določeni osebi potrebna. Socialno razlikovanje je prisotno in ga tudi na ta način ne moremo skriti. To je tako kot tisto, kar sem že nekajkrat tudi tukaj uporabil, ko pravijo, ali veste, naša družina je veljala za pošteno, dokler se ni razvedelo. Podobno je s socialnimi stiskami in z razliko
104
v kvaliteti življenja posameznikov v naši družbi. Ali res mislite, da se razlike ne vidijo drugje kot samo v osnovni šoli? Razlike se vidijo že pri oblekah, obutvi. Nekateri imajo blagovne znamke, drugi se oblačijo in obuvajo ceneje. Poglejte v kolesih, v motorjih, kasneje tudi v avtomobilih je velika razlika, pa kam mladi lahko gredo z denarjem, ki ga imajo v žepu. Te razlike so. Mi jih s temi subvencijami želimo omejiti. Govoriti o tem, da je to skregano s socialdemokratsko logiko, s solidarnostjo, ne zdrži ene resne presoje. Komu je treba pomagati? Verjetno tistemu, ki je pomoči potreben. Neštetokrat so me opozarjali ljudje tudi kar tako na ulici, kako je mogoče, da ima država takšno ureditev, da lahko nekdo z avtomobilom visokega razreda vozi svojega otroka v vrtec in ne plačuje polne cene za storitev v vrtcu, država z davkom davkoplačevalcev, tistih, ki težko preživijo ves mesec, pa mu subvencionira ta sredstva, za katera je on upravičen, čeprav ima dovolj denarja, da bi plačal za svoje otroka tako vrtec kot kasneje vso malico in tudi šolnino. Na srečo šolnine v taki obliki ne poznamo. Kaj je bolj solidarnega, kaj je bolj socialdemokratskega kot pomagati tistim, ki so pomoči potrebni. In s temi ukrepi, ki jih predvideva ta zakon, bomo poskrbeli tudi za otroke v osnovnih šolah, za tiste, ki so potrebni subvencije. Seveda pa je pri tem treba paziti, in tukaj se strinjam s kolegico, ki je govorila o tem, da ni potrebno na veliki zvon objaviti in obešati podatke, o tistih, ki subvencijo prejemajo, za to pa je odgovorna posamezna šola oziroma vodstvo šole. Če rečemo, da tisti dijaki, katerih starši lahko plačajo malico, bodo to malico tudi plačali v celoti, saj jih ne bo veliko, veliko več je tistih, ki bodo imeli subvencionirano, na ta račun pa bodo dobili osnovnošolci, tisti, ki ne morejo plačati malice v celoti, to malico plačano v celoti. Jaz mislim, da je to dobra ureditev. Dobra ureditev vse do takrat, ko bomo ugotovili, da imamo v tem državnem proračunu toliko sredstev, da lahko dobijo malico brezplačno vsi, ne glede na njihovo socialno poreklo oziroma podstat. Zato ni mogoče podpreti amandmaja, ki vrača zgodbo v prvotno stanje. Osnovni razlog je ta, da za to ni dovolj sredstev. Treba pa je poskrbeti za tiste, ki ta sredstva nujno potrebuejo, da lahko normalno hodijo tako v osnovno šolo kot seveda v srednjo šolo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Janez Ribič. Prosim.
JANEZ RIBIČ: Hvala za besedo. Dober dan, spoštovani gospod minister, poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo ponovno premislili, ali je ponujeni način za novo ureditev šolske prehrane sploh potreben in primeren. Že ob prvi obravnavi zakona smo opozorili in pozvali k dodatnemu razmisleku o smotrnosti nove ureditve za šolsko prehrano. Šole se bodo
105
namesto z vzgojo otrok ukvarjale s podatki, z ugotavljanjem in administracijo, potrebno za izvajanje tega zakona, na kar so opozorili izvajalci sami. Še huje pa je, da bo taka ureditev povzročala delitev, razslojevanje med učenci in dijaki, glede na socialno stanje, namesto da bi se ločili le po znanju. V javnih šolah morajo biti učenci in dijaki enakopravni, enaki med seboj, razlikovali naj bi se le po sposobnosti, pridnosti in znanju, ne pa po tem, kakšne starše imajo oziroma kako premožne so njihove družine.
V poslanski skupini zagovarjamo načelo enakosti, ki bi moralo še posebej veljati za otroke. V šoli morajo biti otroci enakopravni in enaki med enakimi, ne da jih delimo glede na položaj staršev in glede na višino dohodkov v družini, kar bomo povzročili z ugotavljanjem, koliko naj prispevajo za malico. Zagovarjamo tudi varčevanje in ukrepe za zmanjšanje javne porabe, pa ne na škodo otrok in njihovega zdravja. Država bi morala uravnavati socialo z višjimi davki za najbogatejše in s socialno pomočjo socialno šibkim družinam, ne pa z razslojevanjem otrok. Kakšna popotnica je to za otroke in dijake in kakšno družbo bomo zgradili na ta način?
Kritični smo, da se s tako visoko donečimi načeli skuša opravičiti varčevanje na račun otrok. Sprašujemo se, kakšna družba smo, če kažemo s prstom na otroke, država pa nezadržno troši. Slišimo sicer obljube Vlade o rebalansu in varčevanju naslednje leto. Ali Vlada odlaša, ker noče izgubiti referenduma in zaradi lokalnih volitev? Jemlje enim, da daje drugim. Ali so to tudi predvolilni bombončki, ki pa so grenki, dijakom vzamemo delno brezplačni obrok in se hvalimo z načeli. Kakšna država smo, če v obrazložitvi amandmaja opravičujemo spremembe z načelom sprememb? Načelo sprememb, ko na kritični točki, ko moramo nujno spremeniti svoje navade in vrednote, če hočemo ohraniti civilizacijo. Lahko se celo strinjamo s tem načelom, če ne bi šlo za otroke in za njihovo malico. Strinjamo se, da vzgajamo z zgledom, da moramo otroke učiti spoštovanja in hvaležnosti, da imajo vsak dan kruh na mizi. Ne moremo pa se strinjati z obrazložitvijo, da bomo ohranili civilizacijo, če bomo prehranili približno 16 milijonov, ki bi bili potrebni, da bi vsi otroci imeli brezplačno malico v Sloveniji.
Predlagani zakon do neke mere upošteva socialni korektiv za učence in dijake, kljub temu pa znotraj posameznih skupin še vedno oznanja bistveno prevelike razlike. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, gospod minister. Amandma k 15. členu, ki ponovno vrača stoodstotno subvencioniranje dijaške prehrane bom podprl. Razlogov je nekaj. Pravzaprav v tem koledarskem letu, šolsko leto se počasi izteka, s septembrom se začne novo, 16
106
milijonov na letni ravni, torej 4 milijone evrov nekje do konca tega koledarskega leta denarja dovolj, samo tukaj v Državnem zboru se zmenimo, da ne bo referenduma, naj bo dvotretjinsko odločanje o arbitražnem sporazumu in smo denar tu že našli. Če bi vladna koalicija hotela, potem ne bi bilo nobenih vprašanj. Zmenimo se tukaj v Državnem zboru, da zakonu, ki s spremembami zakona o glavnem mestu 15 milijonov kar tako prinaša gospodu Jankovicu na oltar, rečemo ne in je teh 15 milijonov za prehrano otrok. Torej smo se že zmenili in je stvar urejena. Tukaj bi vladna koalicija imela podporo tudi opozicije in na teh točkah bi lahko bili enotni. Da posebej ne omenjam plačila Grčiji, 400 milijonov evrov, ki bo šlo kar tako in okrog tega bi bilo marsikaj treba reči. O.K. Pustimo tisto visoko evropsko politiko in rečemo v redu.
Minister, možnost in priložnost, že drugo leto ste na ministrstvu, s tem, da sem bil kritičen tudi do prejšnjega šolskega ministra, ne on in ne vi nista naredila nič na področju prevoza otrok v šolo, na osnovno šolo, to. Zakaj, minister, moramo občine plačevati tudi do 10 evrov po prevoženem kilometru? Zato, ker ta država, ta vlada, tudi prejšnja na tem področju je delala napake, daje prevoznikom denar, subvencionira prevoze javnim podjetjem za prevoz ljudi in tako dalje v javnem prometu, istočasno pa ne pove, da so vezani tudi na prevoz otrok, ki jih plačamo in bi jih plačevali iz občinskih proračunov še naprej, ampak vendarle za isto ceno, kot pelje po isti trasi, kjer pobira javni prevoz isti avtobus, potem pa naslednjo minuto ali pa drugi za njim pelje pa za 10-kratno ceno. Zakaj tega ne uredite? Vi ste tukaj, imamo dovolj denarja, da poplačamo vse osnovnošolske malice in vam ostane denar za dijake za srednje šole. Šest let govorim kot gluhemu dobro jutro in se ne prime. Zakaj pa bi se, če so očitno zadaj kakšni drugi interesi? Tisti, ki nakladate tukaj, da boste s tem zakonom rešili tistih 10% hrane, ki se vrže stran v odpadke in tako dalje, to je enostavno neumno. Veste, šola naj bo tudi izobraževalna in vzgojna ustanova, saj se da to tako urediti, navsezadnje lahko, če bi hoteli, da tisti, ki je ne želi, je ne bo vzel. Ali pa bo vzel samo tisti ali samo toliko kolikor želi, kolikor mu ustreza. Vsem vse ne ustreza. In dajmo jim to možnost. Če jim te možnosti ne damo, po drugi strani pa jih obrekujemo, češ, da dobijo nekaj zastonj in sedaj tega ne spoštujejo in mečejo hrano v smeti. Da boste s tem to rešili? Niti slučajno.
Sam se nisem strinjal z in se ne strinjam dijaki v svetih zavodov in tako dalje. Ampak v tem primeru, ko so pa povedali, da se ne strinjajo s takšnim načinom subvencioniranja oziroma da se jim vzame del subvencionirane prehrane, pa se jih ne upošteva, to je pravzaprav edina točka, kjer bi lahko imeli neko besedo, ampak tu se jih ni upoštevalo.
Socialna razlikovanja, blagovne znamke. Včasih bi rekli "ko to tamo pjeva", ampak tisti, ki hodijo v Armaniju, ki
107
hodijo z uhani, ki so vredni nekaj avtomobilov povprečnih državljank in državljanov, govorijo o sociali in blagovnih znamkah in učijo ljudi, tudi s te govornice, kako naj preživijo s 180 evri, niti ne 400, naši kmetje imajo po 160 do 180 evrov pokojnine in s tem živijo. Saj, mimogrede, nekaj malega smo hoteli spremeniti, popraviti, dvakrat smo vlagali že zakon, vendar vladna koalicija, ki je... Kaj že? Neka socialna? Kakšna stranka je to socialna, kaj pa je to, tega že dolgo ni v tej državi!? Sploh sedaj ta koalicija ni socialdemokratska, očitno ne, ker očitno sta Socialdemokratska stranka in ta socialdemokratska koalicija razumeta to socialdemokracijo na čuden način - študente na ulico, delavce na borze, upokojence pa... Kam bi jih že radi poslali?! Na rob preživetja ste jih že. Tudi obljube vseh tistih, ki so in tudi upokojenci dali glasove, seveda se niti v deležih ne uresničujejo oziroma sploh ne gredo v smeri, v kateri bi morali iti.
In danes je že bilo nekaj rečeno o davkih in zajemanju podatkov. Ja, dajmo v tej državi narediti red. Poglejte, če je nekdo kupil neko zemljišče po 8 bivših mark, v bivši tuji valuti, markah, pa si...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Kolega Pukšič, dajte se prosim držati bolj amandmaja. Jaz sem vas dolgo pustil, res dolgo dolgo dolgo. Govorimo o amandmajih, je možno govoriti s tem povezanim amandmajem tudi o čem drugem, vendar pa zdaj greste daleč preko meja. Prosim, da se držite tega. Prosim.
FRANC PUKŠIČ: Res sem vam hvaležen, gospod predsednik, da ste me opozorili, ker res skoraj več ne vem, na kateri strani sem, ali sem pri amandmaju ali sem pri sociali ali pri dijaški prehrani. Po vsej tej razpravi, ki se je tukaj noter odvijala, in potem sem si tudi sam drznil in dovolil, da sem pač to razpravo razširil, kot so jo drugi vaši kolegi. Res pa je, gospod predsednik, da so to bili koalicijski poslanci in njim je vse dovoljeno. Opozicijo pa je - pravilno - treba opozarjati, opozicijo je treba utišati, opoziciji je treba povedati, da nima kaj za povedati, čeprav je vendarle to parlament, kjer bi, če bi jaz bil tisti ali pa na poziciji, na vašem mestu, če bi komu pustil, bi pustil opoziciji, da pove tisto, kar ji leži. Ker koalicija tako ali tako po svoje izglasuje in naredi kar hoče. Vsaj to svobodo in demokracijo nam pustite, da bomo v opoziciji povedali in se tudi tako posredno odzvali na nekatere zadeve, ki so bile povedane tudi s strani drugih koalicijskih poslancev.
Še vedno vztrajam pri tem, da je treba pobrati denar predvsem tam in tistim, ki so prišli neupravičeno do njega. Če si pa danes na svojih zemljiščih gradijo krožišča, križišča, priključke na avtoceste in bodo to za 100-krat ali 200-krat večje vrednosti prodajali, tu poberimo dajatve in dajmo za srednješolsko prehrano, dajmo za študentske štipendije in
108
verjemite, da bo denarja ne dovolj, ampak preveč, niti porabiti se ga ne bo dalo.
Sam bom, kot sem omenil, podprl amandmaje, ki gredo v tej smeri, da dijakom vrnejo to, kar so že imeli.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima Ljubo Germič, prosim.
LJUBO GERMIČ: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani!
Tudi glede na današnji potek te razprave bi želel v uvodu povedati, da smo v Liberalni demokraciji Sloveniji polju izobraževanja v času, ko smo sodelovali v vladah, dajali izredno velik pomen. O tem govori tudi nekaj zakonov, ki imajo skupen naziv "šolski tolar", ki je namenjal področju izobraževanja dodatna sredstva za to, da bi spodbujal ustvarjalno klimo v Sloveniji in zagotavljal dobre materialne pogoje. Ko smo govorili o vsebini teh zakonov, smo med drugim dajali prioritete investicijam, izobraževanju učiteljev, učni tehnologiji, ampak med drugim tudi zelo velik pomen šolski prehrani, kajti zavedali smo se, da zdrav način življenja zahteva tudi zdrav način prehranjevanja. Če hočemo uvajati zdrave vedenjske vzorce, v katere sodi tudi prehrana, potem je treba o prehrani govoriti že od rane mladosti. In tukaj bi opozoril na razpravo o zakonu o subvencioniranju dijaške prehrane, v okviru katere smo takrat opozarjali na določene vsebine, ki jih takratna vladajoča koalicija ni želela slišati kot pomanjkljivosti predlagane rešitve in je povezana tudi z amandmaji, o katerih danes tukaj govorimo. Prvo pomembno sporočilo, ki je bilo takrat, zakaj urejamo samo določen segment in da je nemogoče govoriti o pravih prehrambnih navadah, zdravih prehrambnih navadah v nekem časovnem obdobju, ki pravzaprav pride pri 15. letih, medtem ko v prejšnjih, zgodnejših letih tega ne želimo urediti. In to se zdaj s tem zakonom odpravlja. Govorimo o pravičnosti, kjer tudi s strani Vlade slišimo, da je to eden izmed pomembnih kriterijev, da ne govorimo samo o enem segmentu družbe, torej o srednješolski populaciji, ampak o prehrani govorimo z vidika pravičnosti od najnižjih starostnih skupin v zaključek srednjega šolstva. Ko smo razpravljali o zakonu o subvencionirani dijaški prehrani, tega argumenta ni bilo možno predstaviti na način, da bi bil uslišan.
Drugi moment, ki ga odpravlja ta zakon, je tudi ta, na katerega smo opozarjali, da topli obrok ni nujno, da je zdrav obrok. In danes se v tam zakonu jasno govori, da se želi v proces izobraževanja uvajati zdrav obrok, torej zdrav obrok, ki naj bi bil topel, ampak se dopušča tudi v okviru strokovnih smernic oblikovanje obroka, seveda kot zdravega obroka. In tretji element, na katerega smo opozarjali, je ta, ali v okviru možnosti dopuščamo vsem enako participacijo. Mi smo zagovarjali in sam zagovarjam še vedno solidarnostni pristop,
109
da tisti, ki lahko prispeva več, naj to prispeva zato, da tisti, ki tega prispevka ne zmore, je lahko iz tega prispevka deležen čim bolj enakovredne obravnave. Tudi ta element takrat ni bil uslišan, ki ga sedaj prinaša ta zakon. In tukaj se mi zdi to izredno pomemben element. Sam sem član sveta staršev ene izmed osnovnih šol. In pogovarjali smo se, na kakšen način izboljšati odgovornost do hrane, do obrokov. In hkrati smo se zavedali, da je to skupna odgovornost staršev in otrok, da jim privzgojimo odgovornost do hrane in na način, da seveda hrana, ki je kot obrok ponujena v šoli, je zaužita. Obrok pa naj bo čim bolj zdrav in v zadovoljstvo odraščajoče mladine. In tudi ta element je vgrajen v načela, ki jih sprejema ta zakon. To pa pomeni, da tiste družine, kjer je povprečna plača na posameznega člana pod določenim odstotkom, izraža ta slovenska družba solidarnost, da bo obrok za te učence in te dijake popolnoma brezplačen. Da pa tisti, ki so materialno premožnejši, lahko participiraj o. Participiraj o v znesku, ki predstavlja pri osnovnih šolah zneske nižje od 10 evrov, pri dijakih pa v prvem razredu 8, v drugem razredu, ki pa bodo plačali polno subvencijo, torej 1/3, pa 16 evrov mesečno. Zato, da bomo lahko pomagali tistim, ki so pomoči bolj potrebni. In sam se za takšen pristop zavzemam, seveda z željo, da bomo lahko, če bodo materialne in finančne zmožnosti v slovenski družbi takšne, da bomo lahko ta odstotek, ki je sedaj postavljen na 30% povprečne plače na družinskega člana, lahko tudi višji. In ne samo pri enem obroku, tudi pri kosilu, ki ga postavljamo na 5% povprečne plače na družinskega člana. Tudi tukaj bi si želel, da se recimo ti odstotki višajo, in da seveda bo delež tistih, ki bodo imeli polno subvencijo v naših šolah, postal večji. Zato s tega vidika ne bom podprl predloga amandmaja, ki ga predlaga Slovenska demokratska stranka, saj menim, da odstopa od tega načela. Ko govorite, da s tem dosegamo kazanje s prstom na tiste, ki so socialno šibkejši. V tem zakonu je velika pozornost namenjena postopku prijavljanja na šolsko prehrano, kajti prijavljajo se vsi, ne tako kot je zdaj, ko recimo na podlagi pravilnika o subvencioniranju šolske prehrane v osnovnih šolah vlagajo predloge za subvencioniranje tisti, ki ocenjujejo, da so socialno šibki. Sedaj se bodo prijavljali na šolsko prehrano vsi, ki bodo v svoji prijavi predložili ali želijo imeti subvencijo ali pa ne. In postopek ugotavljanja bo avtomatizem, kajti ugotavljalo se bo na podlagi dokumentov, ki jih zbira center za socialno delo na podlagi predloga za dodelitev otroškega dodatka. In to bo peljala šola na podlagi prijave, ki jo bodo pa vložili vsi, tako učenci kot dijaki.
Jaz bi tukaj opozoril na enega od zelo pomembnih elementov podpore solidarnosti in različne obravnave glede na socialni status. Najnovejše raziskave kažejo, da je problem pri tistih šibkih socialnih okoljih, da mladi pravzaprav sploh več ne vstopajo v nadaljevanje izobraževanja, ne da bi jim lahko pomagali, ampak je že oteženo vstopanje v izobraževalni
110
proces. In tukaj je odgovornost slovenske družbe, da bo omogočila takšne podpore, da bo omogočen vsem enakopraven vstop v polje izobraževanja.
Kot nam danes tukaj delite očitke, zakaj z načelom pravičnosti poskušamo urediti enako za učence in dijake, pa ne uvedemo 100% subvencije v osnovnih šolah. Tukaj se mi postavlja logično vprašanje. V letu 2008 smo bili v bistveno drugačni konjunkturni situaciji, javnofinančni situaciji, kot smo danes, pa takrat na ta opozorila niste odreagirali. In nam danes ponovno govorite o tem, kako je treba slišati mnenja učencev in dijakov. Mi smo se s tem vedno strinjali in pravimo, da je treba vključevati pri odločitvah v slovenski družbi ves slovenski potencial. In tukaj je bilo z naše strani nelogično izključevanje iz sveta šol dijake v srednjih šolah in smo šele mi to popravili v tem mandatu s ponovnim vključevanjem dijakov v svete šol, da so lahko neposredno participirali pri odločitvah, ki so za njihovo življenje, proces izobraževanja, vzgoje izredno pomembni. Tukaj sami pri sebi prihajate v velik razkorak med tem, kar govorite, in tem, kako ste ravnali.
Da se dotaknem še predloga v tem amandmaju, ki govori, da bi oboleli za celiakijo imeli 100% subvencijo. Jaz bi tukaj opozoril, da na področju zdravstva se mi zelo podrobno ukvarjamo z vsemi takšnimi skupinami, ki imajo določene težave tudi na podlagi presnovnih problemov. Tukaj bi opozoril, da področje celiakije je pomembno področje. Ampak ko sem govoril s strokovnjaki s tega področja, kot je bilo tudi danes že s strani kolega Klavore omenjeno, je veliko stvari že urejeno v drugem zakonu, v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki te stvari tudi opredeljuje. Ampak področje presnovnih težav, ki jih obravnavamo kot probleme celiakije niso edina skupina, ki zahteva pozornost. Zato je tukaj zelo pomembna sestavina tega zakona, ki govori, da bo o teh vprašanjih zelo pomembno govoriti v okviru smernic za prehranjevanje vzgojno-izobraževalnih zavodih, kot podlaga resolucije, ki smo jo sprejeli o politiki, prehranski politiki za leta od 2005 do 2010. In tukaj je občutljivost za te skupine izredno pomembna. Na šolah morajo biti poskrbljene strokovne smernice za to, da bodo te skupine na podlagi seveda zdravniške diagnostike imele možnost biti prehranjevane na način, da ne bo prihajalo do zdravstvenih težav. Tukaj opozarjamo na vse tiste skupine, ki imajo take probleme, med katerimi je tudi celiakija. Zdi se nam prav, da se na to opozarja, da se o tem govori in da se šolam v okviru svojih obveznosti na podlagi tega zakona zagotavljajo pogoji, da bodo lahko pripravljali jedilnike tako, da bodo v smernicah obravnavani s specifičnim pristopom na te posamezne osebne skupine.
Kot sem že dejal sam, tega amandmaja Poslanske skupine SDS ne bom podprl. Mislim pa, da sem ga v svojem nastopu tudi natančno opredelil. Hvala lepa.
111
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Mirko Brulc.
MIRKO BRULC: Spoštovani, gospod minister, gospod predsedujoči, lep pozdrav!
Danes je tukaj padlo že kar nekaj težkih besed, neke demagogije in je prav, da se temu upremo. Jaz bom predlog zakona podprl, amandmaja pa ne. Govorimo o socialno pravičnosti, o socialni segregaciji in ne vem čemu vse. Tukaj na betonu parkiram avto in ob meni parkira en cel kamion, v obliki osebnega avta, vrednega 100 tisoč evrov. Ali je tak državljan ali državljanka potreben kakšne socialne podpore? Pravimo, da se v šoli razlikujemo. Ja, žal je tako. Prihajam iz Nove Gorice. Tisti Hitovi delavci, ki danes štrajkajo, vprašajte, kje kupujejo obleko svojim otrokom. Ampak to ne pomeni, da bomo otroke spravili v uniforme. Smo pač različni. Tistemu, ki pomoč potrebuje, tistemu je treba pomoč ponuditi. In to Socialni demokrati delamo. Delamo razliko v tem, da marsikatera družina živi visoko, visoko nad standardom, da bo tisti manj deležen subvencij, da pa tisti, ki je socialno ogrožen, to so nezaposleni, z ničnimi dohodki starši, da bodo tisti subvencijo dobili. In to se tukaj dodatno uvaja.
Gre za celo vrsto neresnic. Predlog ukinja brezplačni obrok. Ni res. Skoraj polovica otrok bo imela brezplačni obrok. Država varčuje na račun dijakov. Ni res. Niti en evro ne gre iz te blagajne nekam drugam, ampak se porazporedi tudi v osnovno šolo. Jaz sem bil vrsto let ravnatelj, vem, kaj pomeni zdrava prehrana, kaj pomeni vzgoja, da bo otrok pojedel tudi enolončnico in ne samo v Mc Donaldsu in ne vem kaj, da se ne redimo, da ne dobimo v starih letih žilne in druge bolezni. Ta vzgoja je izjemno pomembna, zato mora vsak otrok v šoli jesti. Ukinili ste brezplačno jabolko v šolah in podobno. Se pravi, resnic je veliko in jaz se zelo žalostim, ker se zopet politika okorišča mladih. Včeraj sem v nekem mediju videl fotografijo, SDS je imel srečanje okoli arbitraže in majhen otrok z majico proti arbitraži. Ali boste na dude pisali svoje parole? Pustite mladino, naj živi svoje življenje. Naša naloga je, da jih vzgajamo, da jim omogočamo zdravo življenje, izobrazbo in podobno. Ne pa, da jih zlorabljamo, kot jih bomo jutri verjetno zopet pred parlamentom itd.
Jaz mislim, da je ta zakon dober in nujno potreben. Vprašajmo starše, ki imajo otroke v osnovni šoli in v srednji šoli, ali jih subvencija in pomoč pri plačilu prehrane v osnovni šoli ne zanima. Tudi tam težko plačujejo. Kar se tiče pa dietne prehrane, poglejte, na 500, 600 obrokov v eni šoli skuhati 3, 4 obroke dietne prehrane, pa saj to ni problem. To smo delali, ko ni bilo zakona, pred dvajsetimi leti smo to delali na šolah, da smo omogočili tistemu otroku, ki ima zdravstvene težave, tudi ustrezno prehrano.
112
Odpovedujte se prosim demagogiji in težkim besedam in sprejmimo ta zakon, ker je dober. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Rudolf Petan. Prosim.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod predsednik.
Ja, gospod Brulc, res imate, prav imate, soglašam z vami. Nehajte z demagogijo. To je približno tako, kot ste pred volitvami dejali, da znate, da se Slovenija lahko boljše vlada. Res je, prav ste imeli. V Sloveniji se da boljše vladati. Ampak od tega trenutka, ko vidimo, kako vi vladate. Isto je pa pri prehrani. Gremo kar po vrsti.
Prebral bom... No, gospa Potrata, ni treba tako glasno. Prebral vam bom obrazložitev k vašemu 15. členu: "Peti odstavek predvideva, da se pri odločanju o pravici do dodatne subvencije za malico poleg dohodka na družinskega člana upoštevajo tudi druge specifične okoliščine. Zato mora vlagatelj poleg obrazca, ki je priloga zakona, priložiti še utemeljitev na kateri...", tako in tako naprej. To je ravno tisto, kar vam razlagamo, da bo ta vaš predlog zakona, ki je v nekaterih delih dober, ni nobenih težav, sploh ko gre za zaostritev glede uporabe hrane. To je v redu. Ampak mi smo vas opozarjali, da bo takšen zakon, kot ga vi predlagate, na splošno povečal birokratizacijo. Potrebna bodo izpolnjevanja obrazcev, nošenje potrdil. Zakon še ni sprejet, pa ste že predlagali še neko novo prilogo zraven. Kaj to pomeni drugega kot birokratizacijo? Zopet bodo starši morali letati po potrdilo tja, pa na drugi konec. Sama potrdila. To je birokratizacija. Do sedaj je bilo to čisto enostavno po statusu. Tisti, ki ima status dijaka, je imel subvencionirano prehrano in pika. Nobenega niso ločili, ali imajo starši tolar več prihodka ali tolar manj. Enostavno, tako kot je urejeno za študente. Zakaj pa pri študentih ne problematizirate, če imajo starši mercedesa ali tiste velike zverine, kot je prej nekdo omenil. Tam je pa vse v redu, tam pa je to socialno pravično. To je najbolj enostavno - po statusu, pa ni problema, pa ni nobenih delitev. Res je, mi v SDS podpiramo namero Vlade, da se tudi v osnovni šoli to uredi. Pravilno in podpiramo. Vendar ne na ta račun, da se bo dijaška prehrana sedaj zakomplicirala, da bo eni tretjini dijakom odvzeto, ne vem, kako boste to še urejali s temi obrazci, kako bo to izgledalo. Pravite, da ste dali dijakom več besede zato, ker ste zopet uvedli njihovo besedo v svet zavoda. Kaj pa imajo od tega, če pa poleg tega, da jim tam dajete več besede, tu jim pa jemljete denar za malico? To pa je naprede! To ste pa naredili veliko zadevo! Tisto, kar ni bistveno, ste jim dali, tisto, kar je pa bistveno, jim pa jemljete. V tem je vsa zadeva.
Prej je bilo tudi rečeno, zakaj mi nismo že uredili to tudi v osnovni šoli. Veste, odgovor je čisto enostaven. Najprej smo morali urediti temelje. Ko je prejšnja vlada
113
prevzela oblast, je morala postaviti temelje. In tiste prve mesece leta 2004 je bilo treba najprej urediti plače učiteljev, zato ker predprejšnja vlada sedaj tega ni pustila prejšnji vladi in je bilo treba najprej urediti plače učiteljev, potem pa na osnovi tega graditi naprej. In mi smo dali brezplačno ali subvencionirano prehrano dijakom po zgledu študentov, glede na status, potem je pa zmanjkalo časa. Sedaj pa ste prišli vi, sedaj pa vi to uredite. Pomagali vam bomo. Samo ne jemljite nekomu drugemu, potem se pa hvalite, kako bo to socialno pravično, če boste nekomu nekaj vzeli, pa dali drugemu. To je pa socialno pravično.
In še nekaj, kar se mi zdi malo nerodno. Prej je eden od vaših kolegov problematiziral, kakšna država je to, da nekdo pripelje svoje otroke z mercedesom, pa so potem ti otroci deležni subvencionirane prehrane. Ljuba Marija, ali niste že dve leti na oblasti, pa bi to uredili!! Sploh se ne zavedate, da vladate. Sploh se ne zavedate, da morate to urediti na davčnem področju. Da tisti, ki ima tak avto, ne bo imel subvencionirane prehrane. Naredite to, da bo tisti plačal več davka. Ampak to je že preveč komplicirano. Pri vas je najbolj enostavno, da vzamete dijakom prehrano, ker to je čisto enostavno. V tem je poanta. In trdite, da so razmere sedaj drugačne. Seveda so drugačne, tega nihče ne zanika. Ampak drugačne so tudi v tem smislu, kar ste še pred dvema letoma trdili, da znate boljše vladati, in da boste boljše vladali in da bodo upokojenci imeli 1.000 evrov pokojnine. Sedaj pa tega ni. To je bistvena razlika. In ne samo, da nimajo 1.000 evrov pokojnine, še tisto, kar so dijaki že imeli, še to jim boste sedaj vzeli. To so bistveno drugačne razmere.
In še to bi želel. Toliko se je prej govorilo o najemninah, ki jih mora Ministrstvo za šolstvo plačevati. Ja, seveda, ampak lastnik potem postane država. Za razliko od novega načina vladanja, kjer postanejo lastniki prijatelji ministrice, vseeno katere, postanejo prijatelji. In dovolite, da vas spomnim, tista najemnina, ki jo država plačuje prijatelju ministrice, bo znašala 32 milijonov evrov zato, da bo prijatelj ministrice postal lastnik stavbe. Cela prehrana, za katero se mi sedaj prepiramo, če bi jo tudi v osnovni šoli uvedli, pa ostala v srednji šoli, po izračunih znaša okoli 6 do 7 milijonov evrov. 32 milijonov bo pa stala tista stavba, ki jo bo država kupila prijatelju ministrice. To je za 5 let. 5 let bi imeli v osnovni in v srednji šoli subvencionirano prehrano brez problemov. Ne, vi rajši to daste za najemnino prijatelju ministrice. To je pa v redu, to pa je res socialno pravično, do onemoglosti je pravično. In edino, kar se mi je zdelo pri današnji razpravi dobro, je to, ko je minister dejal, da v to zadevo se gre, ker država ta trenutek nima denarja. Mislim, da je to pošteno povedano. Če je to edini namen, potem je to pošteno povedano in potem ni treba govoriti o socialni pravičnosti, pa ne vem kaj vse. To ne gre skupaj. Vsaj recite bobu bob, pa vas bomo razumeli, da je situacija
114
zdaj težka, ali je vse to zunanji vpliv ali je kaj tudi pridelala ta vlada, to je drugo. Ampak minister je tu to povedal in to bi se mi zdelo tisto, kar bi lahko vzel na znanje. Ne pa govoriti o socialni pravičnosti, pa nekomu stran jemljete. V tem je poanta. Res pa je, da se ne strinjam s tem, ko je minister takoj dodal, da zaradi rebalansa. Ampak ta predlog je bil dan prej, preden je bil podan predlog ali pa sploh razmišljanje o rebalansu proračuna, ker ta grška zadeva je prišla malo kasneje. In zaradi te grške zadeve bi naj bil pripravljen rebalansa. Ampak vse tisto pleteničenje, kako bo nekaj pravično, če boš nekomu nekaj vzel, tega pa ne morem akceptirati.
Jaz podpiram amandmaje, ki smo jih predlagali v SDS. To pomeni, da podpiramo tudi vsa vaša prizadevanja za boljše izkoriščanje ali za boljšo porabo ali drugače povedano, da se bo hrana vsa pojedla, da se ne bo metala stran. To imate prav, tu vas podpiramo, še tudi kaj drugega, ne pa to, da se bo zdaj zakompliciralo na področju dijaške prehrane. Tega pa ne moremo sprejeti, ker to bo pomenilo popolno birokratizacijo, kup papirjev. To ste dokazali s to obrazložitvijo amandmaja k 15. členu, ki ste ga vi predlagali. Zakon še sploh ni sprejet, pa še dodatne papirje uvajate, ko bo potrebno dokazovati, kdo je upravičen do dodatne subvencije kdo pa ne. Vsako takšno ugotavljanje je že v osnovi krivično, ker vedno moraš postaviti neko mejo. In tisti, ki je en cent pred mejo, je upravičen, tisti, ki je pa en cent za mejo, pa ni več upravičen. To je krivično. To je socialna krivičnost. Zato je sistem, ki je bil postavljen za študentsko prehrano, korekten, pošten, normalen, enostaven, ker je subvencioniranje po statusu. Otroci so vsi enaki. Ali so otroci krivi, če so otroci bolj bogatih ali bolj revnih staršev? Niso. Otroci niso. Vsaj tu ne delajte razlik. Ko postanemo odrasli, je zadeva drugačna. Ampak pri otrocih delati te razlike. In ta trditev, da se v srednji šoli ne bo vedelo, kdo ima dodatno subvencioniranje, kdo ga nima. To bo prvo, kar se bo vedelo, prvo, kar se bodo lahko dijaki pogovorili, ali bo v jedilnici oziroma tisti, ki ne bodo, se bo takoj vedelo, da oni pa niso subvencionirani. Ali so res bolj bogati ali niso, to je vprašanje česa drugega. Ampak bojim se, da pri celi zadevi bodo tako ali tako najbolj nastradali tisti, katerih starši imajo pač takšne službe, ko praktično vsak tolar, ki ga zaslužijo, gre preko davčne uprave. Tisti najbolj nastradajo. In če želite biti socialno pravični, potem morate začeti pri davčni politiki in zajeti vse prihodke, ne črnega trga ali sivega trga, sive ekonomije, ker tisto je najhujše in tam gre najbolj narobe. In zavedajte se, ne jamrati, kako je mogoče v tej državi to, vi to spremenite, dobre predloge pa mi vedno podpiramo. Vedno! To pa ni najboljši predlog. Res pa je, ker ta zakon uvaja tudi nekatere dobre strani, to smo vam že jasno povedali, zato temu ne bomo nasprotovali, ampak dobro pa ni to. Gre pa za, res majhen denar, nekaj milijonov evrov, pa bi
115
imeli rešeno in v srednji šoli in v osnovni šoli. In ne pozabiti, za reševanja prijatelja vaše ministrice bo država plačala 32 milijonov evrov, to je za pet let subvencionirane prehrane v srednji in v osnovni šoli.
Jaz podpiram naše tri amandmaje in ne bom podprl amandmaja vladnih strank.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima Dušan Kumer, prosim.
DUŠAN KUMER: Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, minister, spoštovane kolegice in kolegi!
Če bi leta 2008, ko smo sprejemali ta vaš zakon, zaradi katerega danes od napuhlosti, vse kar ste storili od leta 2004 do 2008, bo lahko komu še kaj počilo, če boste še veliko govorili o tem. Če bi takrat sprejeli pobudo takratne opozicije, da uvedemo to subvencijo tudi v osnovne šole, danes po vsej verjetnosti te razprave ne bi imeli.
Zato seveda zavračam predlog amandmaja, ki ga je dala v razpravo SDS, ker ruši osnovni koncept tega predloga ali to novelacijo zakona. Zakaj? Najprej si je seveda treba priznati, ko vsi toliko govorite o socialnem razslojevanju, da je socialno razslojevanje iz dneva v dan večje. Tudi pri tem, ko o šolski prehrani razpravljamo, si je to treba priznati. In seveda je treba nekatere stvari, med katerimi je tudi subvencioniranje dijaške prehrane, prilagoditi tej situaciji, ki je na žalost, ekonomska, socialna in gospodarska, takšna, da imajo eni veliko, drugi pa nimajo skoraj nič in so na robu preživetja in jim je preprosto treba pomagati. In zato je treba zavrniti demagoške izjave, da ukinjamo subvencijo pri prehrani dijakov. To preprosto ni res. Dve tretjini vseh dijakov ohranjata subvencijo, ena tretjina teh dijakov in osnovnošolcev, to je nekaj čez 35%, pa ne bo imela samo te dvetretjinske subvencije, ampak bo imela prehrano zastonj, ker so na tem socialnem minimumu ali pod njim. Nič ne ukinjamo. Ostaja to, kar je, samo uvajamo zares ta smoter, ki danes mora priti v poštev, to je pravičnost in solidarnost, ker eni imajo več, drugi pa manj, da tudi tisti, ki ne morejo, tudi pridejo do te prehrane. In analize in ocene iz osnovne šole kažejo glede plačevanja položnic, da so nekateri starši res v težki situaciji. In po mojem je s tega vidika ta predlog novelacije tega zakona, še enkrat pravim, v tej situaciji edina rešljiva bilka, ki lahko to zagato reši. Zlati časi, zlata doba pa je bila od leta 2004 do 2008, ko smo mi predlagali, da to uvedemo v osnovno šolo, pa ste vi to zavrnili in tega niste hoteli. Razloge zakaj, pa sami poznate.
Zato sem na strani te pozitivne diskriminacije socialno šibkejših slojev, da tisti, ki imajo, pomagajo tudi pri subvencioniranju te prehrane tistim, ki tega nimajo. In še nekaj neresnic, ki jih danes tukaj govorite. Vi kar povprek
116
govorite: v srednji šoli ničesar ne subvencionirajo. Ni res. V srednji šoli subvencionirajo učbenike, subvencionira se prevoz na delo in tako dalje. Ravno tako kot v osnovni šoli. Nekdo od vaših kolegov je prej govoril, da nobenih drugih subvencij v srednji šoli ni. To preprosto ni res.
In mogoče čisto na koncu še nekaj. Jaz sem že v prejšnji razpravi, ko smo imeli splošno razpravo, tudi govoril o tem generacijskem razvrščanju in sem rekel, da staršem je preprosto treba pomagati takrat, ko so otroci na začetku svoje poti, to je v vrtcu, v osnovni šoli in do srednje šole. In jaz mislim, da je fer in pošteno, da se tudi staršem, ki imajo otroke, učence v osnovnih šolah, se v tej situaciji, kakšna je, tudi na ta način pomaga.
Zato bom ta zakon z vsemi desetimi prsti podprl. PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Samo Bevk. Prosim.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor!
Danes smo slišali vrsto očitkov na naš račun. Nekdo izmed poslancev Slovenske demokratske stranke nam je očital celo zadrto desničarsko socialno politiko. Očitati zadrto desničarsko politiko tej vladi in ministru za šolstvo dr. Lukšiču je absurdno. Danes po veljavni zakonodaji 122 tisoč osnovnošolcev ne dobi ničesar. Po Zakonu o šolski prehrani pa bo 60 tisoč učenk in učencev v osnovnih šolah upravičenih do brezplačne malice, 104 tisoč učenk in učencev pa do subvencije v višini najmanj dve tretjini cene malice. Dijaško prehrano pa bomo seveda uredili bolj socialno pravično in v celoti bo 90 tisoč dijakov in dijakinj upravičenih do brezplačne malice v slovenskih osnovnih in srednjih šolah.
V teh nekaj mesecih, odkar obravnavamo ta predlog zakona, smo slišali tudi vrsto polresnic o zakonu predvsem s strani največje opozicijske stranke. Takole so pravili: ukinitev subvencije za dijaško malico bo povzročila ločevanje dijakov na revnejše in bogatejše. V resnici pa je drugače. Izenačevanje pravic bogatih in revnih, s katerimi je prejšnja vlada tako rekoč služila bogatim, je rezultat neokonzervativne politike. Razlike je treba blažiti s pozitivno diskriminacijo socialno šibkejših slojev, ne pa, da se vpeljuje nek univerzalizem pravic in zamegljuje socialna slika države. Potem je bila neresnica ali polresnica tudi to, da ni sprejemljivo, da se pravica ukinja med krizo. Ni res, ravno kriza terja tovrstno prerazporeditev. Recimo ravnatelji v osnovnih šolah opozarjajo, da nastaja vse več terjatev iz naslova vplačila malice v osnovnih šolah, saj kar nekaj staršev ne more plačevati teh položnic. Zato pa mi urejamo in širimo šolsko prehrano tudi v osnovne šole in, kot rečeno, 60 tisoč učenk in učencev bo dobilo brezplačno malico, 104 tisoč učenk in učencev pa najmanj dve tretjini cene šolske malice,
117
tako govoriti o zadrti desničarski socialni politiki te vlade je popoln absurd. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Vito Rožej. Prosim.
VITO ROŽEJ: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani minister, ostali lepo pozdravljeni!
Sam bi začel tam, kjer je kolega Bevk končal. Tudi meni se zdi zelo pomembno, da pri vsaki debati, ki jo imamo v Državnem zboru, upoštevamo dejstva, da se o njih, če se la da, poučimo. Danes smo lahko v tej razpravi, ker želim začeti na začetku, slišali tudi o tem, da spreminjamo to šolsko prehrano v časih, ko nataliteta nazaduje. Jaz sicer ne morem zameriti poslancem, ki se že osebno dolgo ne ukvarjajo s tem, da bi dvigovali nataliteto, da tem ne vedo iz prve roke nič, bi se pa lahko v statističnem koledarčku, ki smo ga vsi dobili, pozanimali, kako je s to nataliteto. V zadnjih petih letih pač raste. Prav tako je morda nepomembno, od koder prihajajo Nobelov nagrajenec za mir izpred nekaj let, dejstvo pa je, da seveda ne prihaja iz Indije, ampak prihaja iz Bangladeša. Mogoče se tudi komu zdi vseeno tako kot je bilo tukaj rečeno, glede prijateljev ministrice, da je vseeno glede katerih prijateljev, katere ministrice. Za mene osebno pa to vsekakor ni vseeno. Ker sem poslanec stranke, katere polovico ministrov oziroma ministric predstavljajo ženske, mislim, da to še kako ni vseeno, še posebej, kar se tiče teh dveh ministric, pa tudi kakšnih drugih, ki v Vladi sedijo, ampak za njih iz prve roke težko govorim.
Če upoštevamo dejstva, moramo tudi vedeti, da ne drži navedba, tukaj slišana, da se bodo po uveljavitvi oziroma ob ne sprejemu tega amandmaja otroci delili na tiste, ki bodo lahko, in na tiste, ki ne bodo mogli plačevati. Otroci že sedaj ne plačujejo ničesar, nobeden od otrok ne plačuje ničesar, vsi pa jedo, plačujejo starši. Če se kdo deli, se lahko delijo starši, zato je tudi težko govoriti o nekem socialnem statusu dijakov, o socialnih pravicah, ker se vedn te stvari gledajo v okviru družine, v kateri otrok oziroma dijak, učenec živi. Če že kdo hoče konkreten finančni status mladostnikov gledati, potem bi bil ta najbrž odvisen od tega, kolikor dobijo od svojih staršev, pa še eventualno morda če kdo z dijaškim delom kaj zasluži ali če je bolj ali manj prijazen do svojih starih staršev, tet, itd. Ampak to ni danes tema. Strinjati se moramo, da so starši tisti, ki plačujejo za to prehrano.
Ne gre tukaj sedaj za jemanje dijakom ali dajanje učencem, ampak je treb pogledati, kakšna je pa znotraj generacijska solidarnost med mlajšo srednjo generacijo med ljudmi, ki so stari od 30 do 45 let, in so različne osebne okoliščine vplivale na to, da imajo sedaj otroka v vrtcu, v osnovni šoli, srednji šoli in morda tudi že na fakulteti.
118
Nekateri od te generacije morajo plačevati, nekaterim pa ni treba. Zakaj tistim, ki imajo otroke v srednji šoli, ni treba plačevati, ne glede na socialni status, tisti v osnovni šoli pa, kljub morda ne ravno lahkemu socialnemu statusu pa morajo plačevati. To je vprašanje, ki ga moramo rešiti znotraj generacijske solidarnosti, kasneje pa se lahko ta stvar vidi tudi skozi optiko, kot jo predstavniki dijakov zagovarjajo in zaradi česar bodo jutri šli na ulico, kot neke generacijske pravice, ki se i ne želijo odpovedati. Morda, legitimno, prav, ampak resnica ni točno tam. Če se že tako širi ta debata, potem je treb povedati in govoriti tudi ob tem amandmaju, se opravičujem, gospod predsednik, če bom morda tako širil to debato o malem delu in seveda tudi o pokojninski reformi, koliko, katera generacija, kdaj, komu za čigavo dobro prispeva.
Jaz mislim, da je zakon, kot je predlagan, zasnovan dobro, v pravi smeri in da upošteva trenutne ekonomske okoliščine. Še kako razumem, kaj pomeni socialna pravičnost in solidarnost. Amandma pa gre v točno nasprotni smeri. Če je resnica taka, da bi bila neka uniformiranost enaka, da bi po statusu vsi dobili enako, se je seveda treba spomniti razprav v Državnem zboru glede nagrad za uspešno delo, za zdravnike, za šolnike, za še kakšne druge državne funkcionarje. Če bi bilo temu res tako, potem bi moral biti status enak in uravnilovka bi morala veljati. Uravnilovka je seveda stvar nekega drugega sistema. Zanimivo pa je, s katere strani prihajajo pobude po tej uravnilovki v tem času pri tem amandmaju, pri sprejemanju tega zakona. Če predlagatelj zakona resnično meni, da bi morali bogati prispevati enako kot revni oziroma nič, potem je to lahko v nekem sozvočju s prejšnjimi predlogi tega predlagatelja o enotni davčni stopnji, čeprav nismo še slišali o ukinitvi socialne kapice za bogatejše, da bi bogatejši prispevali enako kot revni v socialno in zdravstveno blagajno, če pač iz nje jemljejo enake pravice. Tukaj bi najbrž predlagatelj moral biti dosleden oziroma umakniti ta amandma, če v resnici ne verjame temu, kar piše. Lahko pa, da je namen drugačen. Kot tudi dvomim, da je bil namen pri sprejemanju prejšnjega zakona, ki ureja dijaško prehrano, točen in izključno ta, da bi se slabe prehrambene navade dijakov spremenile. Dejstvo je, da so dijaki, vsaj v zadnjem letniku, nekateri že tudi volivci in je to morda, ko smo tukaj govorili o nekaj desetinah milijonov, ki naj ne bi bili problem za državni proračun, mogoče dobrodošlo sredstvo pri pridobivanju novih 15 tisoč volivcev na leto. Jaz sam sem sicer skeptičen do takih razlogov in mi je po svoje morda žal, da sem ga izrekel, ampak v Državnem zboru se je ob sprejemanju različnih zakonov že dostikrat špekuliralo o tem, kdo si želi in na kakšen način kupiti, pridobiti ali kako drugače zagotoviti volivce. Še enkrat trdim, da se otroci zaradi sprejetje tega zakona v ničemer ne bodo razlikovali. Vsi bodo jedli. In to je tisto, kar je važno. Važno je tudi, in to nam
119
je v Poslanski skupini Zares še posebej všeč, da bodo jedli zdravo. Veseli smo tudi, da je predlagatelj upošteval nekatere naše predloge glede ekološko pridelane in integrirano pridelane hrane nekaterih izboljšav, ki se tičejo hitrosti tega, kako hitro bo hrana prišla od njive na krožnik, iz vil do vilic, če hočete, ker verjamemo, da bo to prispevalo na nek način tudi k delu slovenskega kmetijstva, ki bo na ta način dobil stalnega odjemalca za svojo kvalitetno pridelano hrano. Kot je bilo že tukaj omenjeno s strani kolegice Jerajeve, se mi zdi, da je to zapisano v resoluciji o prehrambeni politiki. Zakon torej na sistemski način rešuje tematiko.
Potem bi bilo potreba morda še kakšno reči o tem razumevanju solidarnosti in ne solidarnosti. Kolega Petan je tukaj v debati rekel, da če je pa to solidarnost oziroma če je pa to socialna pravičnost, da nekomu vzamemo in damo drugemu, jaz potem ne razumem debat, ki so bile tukaj s strani kolega Pukšiča, ki je rekel "seveda, vzemite tistemu, ki je po 8 mark kupil kvadratni meter, bo zdaj zaslužil in dajte nekomu drugemu". In še bi se verjetno lahko našlo kakšnega razpravljavca, ki je na veliko razpravljal o tem, da je Slovenija zadosti bogata, da se ustvari zadosti, samo prerazporeditev je pa slaba in nepravična. Mislim da je podpredsednik odbora za socialo bil ta, ki je rekel, "seveda, mi smo pa zadosti bogati, lahko vzamemo, lahko damo za večje socialne podpore, večjo minimalno plačo" in še za kaj bi se našlo. Dosleden je treba biti pri vseh argumentih, če se z njimi misli resno, sistemsko in ne zgolj kratkoročno gledano za potrebe dnevne, da tako rečemo, politike.
Mislim, da je tukaj važno, da se vzpostavlja znotraj generacijska	solidarnost med	starši,	tako
osnovnošolskih otrok kot dijakov. Kar se pa tiče študentov, ki so bili tukaj tudi omenjeni, imajo pa sami možnost, da izberejo cenejši ali dražji bon. Ta socialna komponenta je bolj stvar osebne izbire. Tisto, kar država zagotavlja, je enaka subvencija za vse. In tisto, kar država zagotavlja, je tudi enaka kakovost obroka. Taka so pač pravila za to, kdo lahko postane koncesionar, kdo lahko ponuja študentsko prehrano. Je pa stvar vsakega študenta, da se odloči ali bo jedel v fakultetni menzi, kjer je obrok verjetno da cenejši, ali si bo privoščil obrok v lokalu v centru mesta, kjer se bo moral zraven še pokazati in verjetno pokazati tudi kakšno znamko občila itn. Svobodna izbira vsakega. Saj zato pa menda smo se, da tako rečem, borili, da imamo pač svobodno izbiro v tej državi.
Moja izbira glede tega amandmaja je jasna, jaz ga bom zavrnil. Verjamem, da je ministrstvo premislilo, kakšen zakon je dalo, in to dobro premislilo. Upam, čeprav se seveda komu to zdi naivno, da bodo želje po brezplačni prehrani v osnovni šoli in v srednji šoli lahko uresničene, ko bodo dani ekonomski razlogi za to. Moram pa seveda reči, da se mi zdi zakon, da tako rečem, socialnodemokratski. Kar se pa
120
razumevanja te solidarnosti, socialne pravičnosti tiče, pa ugotavljam, da se je nekdaj tudi predhodnica stranke SDS trudila za to, da bi zmogla razumeti to solidarnost in pravičnost, tako kot se jo v socialdemokratski internacionali razume, pa očitno ni bila uslišana, in je zdaj pač neki drugi internacionali, ki te stvari razume drugače. Kakšna je bila pa želja ustanoviteljev te stranke, pa verjetno da veste zdajšnji člani Slovenske demokratske stranke bolje, kot vem sam. In v tej temeljni razliki tiči tudi naše strinjanje oziroma nestrinjanje glede predlaganega amandmaja. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod dr. Vinko Gorenak.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Seveda bom podprl tiste amandmaje, ki smo jih vložili in ki zagotavljajo srednješolcem brezplačno prehrano še naprej. Spoštovani gospod podpredsednik, pa mi dovolite pravzaprav še eno zadevo. Pred približno eno uro sem se mislil javiti k repliki na gospo Majdo Potrata, pa mi iz poslovniških razlogov mi to ni bilo omogočeno, zato sem se prijavil k razpravi. In ker je predgovornica, gospa Potrata, nekako šla iz teh amandmajev ven in je govorila o najemu stavbe Ministrstva za šolstvo, mi dovolite, da se tudi jaz zelo na kratko tega dotaknem in upam, da mi bo to omogočeno.
Gospa Potrata, poglejte, vi ste povedali, da je pravzaprav enaka zadeva v primeru Ministrstva za šolstvo, ki ima tudi najete prostore, pa nas tukaj na tej strani to nič ne moti. Ker sva oba šolnika, tudi oba veva, da je treba navedbe ljudem ali poslušalcem, študentom, dijakom, učencem natančno predložiti in kakšno primerjavo dati. Tako vizualno bom jaz to sedajle storil, da bi vam pojasnil, kakšna je razlika. Poglejte, v primeru Ministrstva za visoko šolstvo je podjetje, ki je investiralo v graditev te stavbe, last države. Ali drugače povedano, država ima proračun, v katerem ima določeno količino denarja, upam, da me boste pogledali, in ustanovila je neko podjetje, ki se mu reče DSU mi je iz tega žepa dala v ta žep. To podjetje DSU je to stavbo zgradilo in jo je dalo Ministrstvu za šolstvo v najem. Ministrstvo za šolstvo to plačuje ali drugače povedano, država jemlje iz tega žepa, da daje v ta žep. In vse, kar ostane, gospa Potrata, je pravzaprav še vedno znotraj tega, kar se reče državni proračun, če to torbo jemljeva za državni proračun, in nič ne gre ven. Nič ne gre v kakšen privatni žep. Skratka, gre iz enega v drug žep. Po 20 letih je pa tako ali tako vseeno, ali bo lastnik Ministrstvo za šolstvo ali bo lastnik DSU, ker je vse skupaj država, kjer ni nič pretakanja denarja v privatne žepe.
V primeru Nacionalnega preiskovalnega urada je pa zgodba nekoliko drugačna. Poglejte, Ministrstvo za notranje zadeve ali država iz te blagajne vzame 136.000 evrov mesečno in jih
121
da, poglejte gospa Potrata kam, v denarnico, v žep lastnika, ki se imenuje gospod Pogačar. Ta gospod Pogačar pa iz tega da banki 125.000 in mu ostane še vedno 11.000. To je ta temeljna razlika. Ali če to preračunava na 20 let, njemu gre v ta del denarnice iz državnega proračuna 32 milijonov. On pa iz te denarnice daje banki okoli 20 milijonov, ostane pa mu 20 milijonov. Verjemite mi, da po 20 letih bo vsak mesec dobil 136 iz državnega proračuna v svojo denarnico. Veste, po 20 letih si bo verjetno moral kupiti torbo. Njegova denarnica bo premajhna. In tu je bistvena razlika, gospa Potrata. In ne zavajajte zadeve na tak način. V primeru Ministrstva za šolstvo je pa situacija taka, kakršno sem opisal. Upam, da ste me poslušali, ker me gledali niste. In upam, da ste sedaj razumeli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Želi še kdo razpravljati? Odpiram prijavo. Besedo ima gospa Andreja Rihter.
MAG. ANDREJA RIHTER: Hvala lepa za besedo. Spoštovani podpredsednik.
Nisem se imela namena javiti danes k tej razpravi, namreč ob prvi razpravi je bilo toliko povedanega, konkretiziranega in danes je že kar nekaj časa zelo podobna debata, kakor, da gluh ne bi slišal gluhega, kar je normalno. Meni se zdi pomembno tisto, kar je predlagatelj, Ministrstvo za šolstvo, v tem zakonu zapisal v uvodu. Že v samem naslovu, zakon govori o šolski prehrani, s katerim želijo nadomestiti tisti zakon, ki govori o subvencioniranju samo dijaške prehrane. Tudi v uvodu je zelo jasno zapisano, da predlagani osnutek celovito in socialno bolj pravično urejajo področja šolske prehrane v srednjih šolah, seveda pravico do subvencionirane prehrane pa širi tudi na učence osnovnih šol. Tukaj gre za generacijsko solidarnost, kajti doma, tako kot smo že slišali, plačujejo vse te položnice starši in doma živijo tudi otroci, ki obiskujejo vrtec, osnovno šolo in tudi srednjo šolo. Med njimi gre za solidarnost, gre za kvaliteten način življenja. Je že tako, da smo si bili vedno različni in tudi v prihodnje bomo različni, vendar naloga naše države, nas vseh je, da bi znali presoditi, kaj je v pravnem trenutku dobro in najbolje. In tudi tisto, kar se mi zdi odlično in zaradi tega tudi podpiram zakon, je, da govorimo seveda, ne o toplem obroku, pri katerem imajo še danes marsikatere šole, srednje šole problem pri zagotavljanju, govorim seveda o tehnični infrastrukturi, ki še vedno ni vzpostavljena, tukaj pa govorimo o zdravem obroku, za katerega nenazadnje sodelujejo tudi ostale strokovne službe. Gre resnično za zakon, ki ponudi boljše pogoje dela dijakov in osnovnošolcev, ki se učijo in preživljajo svoj čas v šolah. Zaradi tega je govorjenje o tem, da gre za nespoštovanj e, da gre za socialno nepravičnost, da gre za dodatno ustvarjanje nekih posledic ali da gre celo za jemanje nekaterim pravic, verjetno tistim, ki ne izgledajo, to
122
pa so Slovenci, zavajanje le njih. Tudi, ko govorimo o infrastrukturi in o dodatnih stroških, prej smo slišali, da naj bi jih ta zakon z dodatno subvencijo prinašl, temu ni tako. Namreč, potrebno bi bilo pogledati ob prvi razpravi oziroma široki razpravi, ko so kolegi govorili o tem, da bi bilo pa na drugi strani treba dodatno zagotavljati kontrolo nad položnicami, nad izvajanjem te subvencionirane prehrane. Pri tem pa seveda niso pogledali, kaj nenazadnje ta kontrola prinaša. Seveda dodatne naloge in administracijo, tako da imamo vedno dva dela, bom rekla, korenček z zgornjim in spodnjim delom.
Naj povem, da seveda podpiram v celoti zakon, podpiram tudi tisti amandma, ki smo ga predlagale koalicijske stranke, s tem seveda, da smo z zakonom in s pripravljavcem Ministrstvom za šolstvo zelo intenzivno sedeli in predlagali najboljšo rešitev, ki je namenjena tistim, ki tudi bodo uporabniki zakona.
Naj seveda ob tej razpravi tudi povem, da je kar nekaj vsebin subvencioniranih in vsi tisti dijaki, ki prihajajo prav tako iz regije ali okolice, sami veste, da prihajam iz Celja, in kar nekaj otrok se vozi v srednjo šolo v Ljubljano in ni čisto enostavno biti cel dan odsoten od doma, zato je pomembno, kako je urejeno njihovo življenje v celoti in kako država subvencionira ves njihov dan, urnik, leto, ko so odstotni od doma.
Ta zakon se mi zdi samo še eden v skupini ali v verigi tistih, ki urejajo celotno življenje mladih, govorim seveda tudi o predhodnih predlogih zakonodaje, ki nam bodo sledili posebej s področja Ministrstva za delo, družino in socialno, ko se nenazadnje skrb za mlade, ko jih prenašamo iz vrtca, šole, srednje šole na študente, ureja celovito. To je tudi tisto, za kar naša vlada in za kar Socialni demokrati skrbimo, ko gledamo na našo mladino v celoti in ji poskušamo, seveda, narediti tisto obdobje življenja najbolj kvalitetno in omogočiti vsem in ne delati razlik, kakršne so ne nazadnje bile v preteklosti tudi storjene. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani vsi prisotni.
Jaz ne dvomim, da bo ta zakon v takšni obliki, kot je, sprejet. Zagotovo je v tem zakonu mnogo rešitev, ki jih je treba sprejeti, ki jih je bilo treba tudi pripraviti, najbrž da so dobro pripravljene. Edino kar je, seveda, smo imeli mi že ob prvi obravnavi tega zakona, pripombo na ta del, da se ukinja ta brezplačna prehrana v srednjih šolah za vse dijake, ki je bila uvedena pred nekaj leti. Tudi takrat sem v razpravi navajal enega od razlogov. Danes sta v razpravi nekaj podobnega omenjala tudi kolega iz SD, kolega Kontič in kolega
123
Brulc, kar je že stara tema. To ni tema stara dve leti, ali pet ali šest, ampak je tema vsaj desetletja ali dveh desetletij. Te primerjave, nekdo pripelje otroka v vrtec z mercedesom, potem ima pa subvencioniran vrtec. To ni problem. Tudi jaz sem bil, ko sem sodeloval na občinskem merilu, vedno primoran, in se tega tudi takrat ni dalo, reševati te probleme oziroma so bile vedno pripombe na ta račun. Zagotovo so, in to sem navajal prejšnjikrat v prvi obravnavi tudi kot enega od razlogov, zakaj se mi zdi težavno ugotavljati to, do kakšnega subvencioniranja je kdo od otrok upravičen. Pa ni to problem tega zakona. To je problem naše zakonodaje na drugih področjih, predvsem na področju davčne uprave oziroma zajemanja podatkov, predvsem davčnih, premoženjskih podatkov in tako naprej. Verjamem, da je to področje razrešiti v celoti izredno težavno, vendar do teh primerov prihaja, so še bolj so izraziti.
Sedaj je kolegica Andreja Rihter govorila o prevozu v šolo. Tudi jaz sem pred mesecem, dvema mesecema poudarjal problem prevozov v šolo, predvsem na nekaterih ali pa kar na vseh podeželskih področjih, tam, kjer se praktično vsi otroci, predvsem srednješolci, vozijo od doma v mestna središča v srednje šole, kjer ponekod prihaja do tega problema, da včasih kakšen dan, tudi dijaki manjkajo pri pouku zaradi nezmožnosti staršev, da bi plačali prevoz v šolo. Ampak zopet poudarjam, to ni problem teh zadnjih dveh let, to so problemi, ki izhajajo že od prej.
Ko rešujemo te zadeve, bi bilo treba to je pa apel na drugi del zakonodaje ali na Vlado, ki pripravlja ustrezne ukrepe za to, da bodo podatki, ki jih dobijo od centrov za socialno delo tudi šole in tako dalje, vsi tisti, ki te uradne podatke zajemajo in jih uporabljajo pri posameznih izračunih, da bodo ti podatki, seveda, realni. Dejstvo je, da se še posebno na podeželju se ta premoženjski status še bolj pozna od družine do družine oziroma v sami soseski, pa ne samo pri starših. Ta občutek je mnogokrat še posebno izostren pri otrocih.
Zdi se mi, da so problemi, ki nastajajo vzporedno z razreševanjem tega problema in ki zahteva neko drugo reševanje in neke druge ukrepe. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Miran Gyorek, izvolite.
MIRAN GYOREK: Hvala za besedo, predsedujoči. Kolegice in kolegi. Govoril bom samo o tem zakonu in predlogu zakona in o amandmajih, čeprav ne nasprotujem temu, da nekateri kolegi potegnejo tudi kakšne korelacije z drugimi področji, in to povsem upravičeno, kajti posledice tega zakona imajo širši doseg. Mislim predvsem na socialno področje, štipendijsko politiko, kot smo slišali tudi vprašanje problematiko prevozov, oddaljenosti učencev, dijakov od šole in tako
124
naprej, da ne govorim o nesmotrnem trošenju državnega denarja na drugih področjih. Dejansko je včasih tudi smiselno povedati nekaj okoli tega zakona, se pravi ne samo neposredno o zakonu. Omejil se bom samo na zakon.
V	Slovenski nacionalni stranki se strinjamo, da so določene vsebine Predloga zakona o šolski prehrani smiselne in potrebne. Naše zadržke in pomisleke smo sicer že izrekli v predstavitvi stališča naše poslanske skupine v prvi obravnavi predmetnega zakona. Žal pa ostaja predlog zakona v bistvu nespremenjen tudi za drugo obravnavo in zato vztrajamo in ostajamo pri naših zadržkih in pomislekih. Mislim predvsem na omejevanje subvencij za srednješolce, ker jim s tem kratimo že pridobljene pravice prav v Državnim zborom pred slabima dvema letoma. Upravičeno je nasprotovanje srednješolske mladine. Popolnoma se strinjamo z navedbo ciljev sprejemanja tega zakona, torej predvsem s trditvijo, da zagotavljanje kakovostne in subvencionirane šolske prehrane vpliva na optimalni razvoj učencev in dijakov, njihovo razvijanje v zavesti o zdravi prehrani in prehranjevalni kulturi, tudi prisotnost vzgojnih momentov v smislu odnosa do hrane, lastnega zdravja in okolja, predpogoj pa je vsekakor normalna dostopnost do zdrave šolske prehrane.
V	Slovenski nacionalni stranki menimo, da je pridobitev brezplačnega obroka za vse dijake zelo pomembna in bi preprečila nepravilno prehranjevanje naše mladine tudi širše, pomagala pri pridobivanju zdravih prehranjevalnih navad med osnovnošolsko oziroma srednješolsko mladino. Torej menimo, da znižanje sedanje stoprocentne subvencije ne sledi prej omenjenim ciljem, ki sem jih navajal. Sploh pa težko razumemo tako kratko terminsko načrtovanje izvajanja zakona, to je že v začetku šolskega leta 2010-2011. Vprašljiva je dejansko realnost rokov za izvedbo posameznih aktivnosti, ki jih predvideva zakon. Tukaj mislim tudi tiste aktivnosti navedene v 37. členu v amandmaju, recimo, še posebej bo nemogoče pripraviti in izdati sklepe o subvencioniranju do 31. 8. 2010. Enkrat sem dobil v roke razmišljanje enkrat enega in županov se popolnoma strinjam, da bi bilo smiselno, da bi starši vloge za prehrano in eventualno za dodatno subvencioniranje podali v začetku septembra, postopki preverjanje pogojev za subvencioniranje bi tekli do oktobra. Sami sklepi pa bi se lahko izdajali takoj za tem z veljavnostjo za nazaj. 37. člen pa nalaga organom šole, šolski administraciji in birokraciji ogromne naloge če citiram: "Pravila šolske prehrane ne predlog ravnatelja sprejme svet šole najkasneje do 25. avgusta 2010. Svet šole o sprejetih pravilih šolske prehrane naknadno pridobi mnenja sveta staršev, učiteljskega zbora ter učencev oziroma dijakov in jih obravnava do konca meseca septembra 2010." Časovno mi je tukaj vse skupaj malo čudno. Ali bo to dejansko v praksi res lahko potekalo tako, kot predlagatelj načrtuje, bomo pa šele videli. Sploh pa ne vem, kaj bodo sveti staršev, sveti šol imeli kakšne pristojnosti pri tem
125
sprejemanju pravil, ko dejansko sedaj določamo s samim zakonom in ne vem, če bodo nasprotovali, čemu to nasprotovanje. Ali bodo s tem sploh lahko kaj dosegli. No, o tem sem sicer že govoril v predstavitvi stališča Slovenske nacionalne stranke v prvi obravnavi in se sedaj ne bi ponavljal, ker kot vidim, v danem predlogu v drugi obravnavi ostaja dejansko vse po starem, razen nekaj amandmajev koalicijskih poslanskih skupin, amandmaje poslanske skupine SDS predvsem pa tukaj mislim na amandma Poslanske skupine SDS, to je 15. člen, ki pa kot kaže, žal, nima izgledov za sprejem zaradi nasprotovanj poslancev koalicije. Nič pa ni bilo danes povedanega o še nekaterih členih oziroma njihovem amandmiranju, kot na primer člen 4, tu je dodana šesta alineja oziroma točka, ko je govora tudi, recimo, o avtomatih za hitro prehrano ali napitkih v šolskih objektih oziroma v neposredni okolici šole, ki pa bodo tudi sprožili določene polemike, vprašljivost, utemeljitve, kar dokaj, kako bi rekel, stroge utemeljitve te alineje, ki govori o nezdravih vsebinah teh avtomatov, o škodljivosti za zdravje, kar je seveda na nek način lahko za nekoga sporno in bi po mojem mojem osebnem mnenju ena taka določba znižala standarde, dosežene standarde v šolah, dijaških domovih. Kajti ne gre samo za to, da je to pač bila ena investicija, ki je na nek način pomenila obogatitev ponudbe prehrane in napitkov, na drugi strani bi pa tistim dijakom, ki si bodo plačevali oziroma doplačevali svojo malico, na nek način prepovedali, da bi po potrebi, po svojem okusu, recimo, imeli vseeno to možnost na razpolago. S tem se jaz osebno ne strinjam, še manj pa v obrazložitvi amandmaja, ko govorite, pa saj imajo pitno vodo. Smo pa res prišli daleč sedaj, razen pitne vode v šolah, da ne bi bilo možnost dobiti kaj drugega na voljo, po lastnem okusu, se mi pa zdi res socrealističen ukrep. Jaz mislim, da tega ne bi sprejeli, čeprav vem, da je to vse zaman, kar sedaj tukaj govorim.
Če zaključim to moje mnenje, nas ta predlog zakona postavlja vseeno malo v naroden položaj. V njem je nekaj notri dobrega, je pa tudi nekaj takega, kar ni sprejemljivo, recimo, zame ali pa za kakšnega kolega ali kolegico. Zato bomo v Slovenski nacionalni stranki dali svobodne roke odločitvam naših poslancev, naj se vsak odloči kakor meni, da je najbolje.
Še eno zadevo bi pa vseeno moral povedati za zaključek, ker sem jo omenil že v prvi obravnavi, pa se sedaj o njej sploh ne govori. To je, da se strinjamo s stališčem in razmišljanjem nekaterih, ki predlagajo, da bi zagotavljanje osnovnih pogojev za izvajanje šolske prehrane, tako v osnovnih kot tudi srednjih šolah, moralo biti kot sestavni del osnovne dejavnosti in standarda teh šol in vključeno v financiranje iz proračunskih sredstev in naj ne bi bilo opredeljeno kot socialna kategorija. Tisti, ki ste sledili polemikam o sprejemanju tega zakona oziroma predlogov k temu zakonu, ste verjetno seznanjeni, kaj to pomeni in da je to teza, o kateri
126
smo vseeno premalo razmišljali in se pogovarjali. V takem primeru bi starše praviloma smeli bremeniti le za stroške živil in materialne stroške, stroške šolske prehrane, ki niso vključeni v proračunsko financiranje. Se pravi, za subvencije kot socialni korektiv bi lahko bilo smiselno upoštevati samo proračunska sredstva za pokrivanje stroškov prostora in opreme in stroškov dela za učence in dijake iz socialno ogroženih družin. Tukaj je bilo povedanega marsikaj danes, vse tudi ni bilo neumno, kakor hočete nekateri včasih nasprotovati tistim, ki razmišljajo drugače, ker ste si pač zabili v glavo, da predlog v tej oblik, kot je, mora biti sprejet. Seveda, vsako zadevo lahko opravičujemo, če se le malo retorično potrudimo, jo lahko prikažemo popolnoma v drugi luči, bojim se pa, da bo v praksi ta zakon pokazal kar dosti pomanjkljivosti. In kaj takrat? Kdo bo nosil odgovornost za to? Ga bomo zopet dopolnjevali, novelirali? Toliko za sedaj. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ: Spoštovane kolegice in kolegi. Vsi ostali prisotni.
Prejšnja vlada, Janševa vlada, je uzakonila subvencioniranje dijaške prehrane v celoti. S tem je bil postavljen nov standard na področju, ki ga je bilo treba urediti, zaradi tega, ker so raziskave pokazale, da je v tem segmentu, v segmentu dijakov, neurejenost prehrane najobsežnejša. Po skoraj dveh letih od uvedbe se kažejo pozitivni rezultati. Logično bi torej bilo in tako je bilo tudi naše pričakovanje, da bo nova vlada to nadgradila in nadaljevala z dobrimi koraki na tem področju, ne pa, da bo začela ta sistem, ki se je prijel rušiti. Zakaj se ta sistem ruši? Zaradi tega, ker je domnevno premalo sredstev na voljo in se eden majhen delček jemlje iz okvira dijaške prehrane in se ga daje osnovnošolski prehrani. Namesto 100% subvencioniranja govorimo o dvotretjinskem in v denarju je to, baje, 6 milijonov evrov letno. Ravno v teh dneh je bila sprejeta odločitev, da bo Slovenija nepovratno dala Grčiji okoli 400 milijonov evrov. 400 milijonov evrov. Falcon stoji že drugo leto. Milijon in pol dolarjev letno je bilo realiziranje najemnine iz tega aviona. Samo na temu Falconu, če bi ga gospodarji imeli v rokah in bi z njim upravljali tako, kot je treba bi lahko dobili ta znesek. Torej denar ni problem. Če se gospodari dobro in če se nameni sredstva tja, kjer so potrebna in kjer so učinkovita. Kaj je torej problem? Bojim se, da je problem nekaj drugega in da gre za tisto znano paradigmo, ki ste jo začeli na začetku mandata, ko ste začeli po dolgem in po čez rušiti vse, kar je bilo narejeno v prejšnjem obdobju. To je zelo slaba popotnica nadaljnjemu delovanju te vlade in sprejemanju odločitev na številnih drugih področjih. V kolikor ta amandma, ki ga predlagamo, ne
127
bo sprejet, pomeni, da se tudi še naprej ohranja neko načelo neenakosti in nepravičnosti. Kar nekaj otrok je v Sloveniji, ki take prehrane ne morejo koristiti, zaradi tega, ker imajo bolezen, ki se ji reče celiakija. Zakaj so ti otroci v neenakopravnem položaju z drugimi? Zakaj jim s tem amandmajem, ki ga predlagamo, ne bi omogoči enakopravne pravice, gre za relativno majhen obseg sredstev in tudi tukaj, po moje, ne sme biti denar razlog, da se ta pravica ne bi na ustrezen način uzakonila. Nobene dileme ni o tem, da je amandma, ki ga predlagamo, dober in da bi ga bilo treba podpreti. V nobenem smislu ne pomeni finančne ogrozitve javnih financ, pomeni pa, da bi se sistem, ki je bil uzakonjen v času prejšnje vlade pod to vlado nadgradil in izvajal naprej.
Bojim se, da pa bodo stroški dodatnega nepotrebnega administriranj a, ki ga uzakonjate s tem zakonom. To pa je tisto novo, kar ta zakon prinaša, kup nekih birokratskih opravil, ki bodo v večini sama sebi namen: Bodo pa ti stroški na ravni cele države znašali skoraj toliko, kot boste domnevno prerazporedili iz enega segmenta prehrane na drugega. In ne nazadnje ta razlika, ta denar bi bilo mogoče najti tudi v sistemu samemu. Lani novembra, decembra smo bili priča informaciji, da je na Ministrstvu za šolstvo bilo predvideno, da bo ostalo na nekem področju, ki se mu reče nakup opreme, po raznih šolah okoli 3 milijone evrov. In kaj se je zgodilo? Na hitro se je zgodil nek razpis, neka porazdelitev te opreme po šolah na takšen način, da so dobile za 3 milijone evrov vse šole v Sloveniji neko opremo, s katero praktično nimajo kaj početi, neke laptope in neke fotografske aparate. To je negospodarno ravnanje z denarjem, mnogo koristneje bi ga bilo uporabiti na sistemski način, na tak način, da bi od tega nekaj imeli tisti, ki ta sredstva resnično potrebujejo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospa mag. Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za besedo, gospod podpredsednik.
No, saj je kolega Kumer je že povedal, kakšno zavajanje javnosti je, ko slišimo v poročilih in beremo, da se ukinja brezplačen obrok v srednji šoli. Ni res, da se ukinja brezplačen obrok, še vedno bo subvencioniran do višine dveh tretjin, torej ni ukinjen. Samo za tiste, ki ne prihajajo iz socialno manj spodbudnih okolij, je treba doplačati mesečno, da bomo natančni, za eno skupino 8 evrov in za drugo skupino 16 evrov. Nasprotniki tega predloga zagotavljajo, da se bodo srednješolci zaradi tega odrekli zdravemu šolskemu obroku. Pa je treba vprašati, ali je 8 evrov mesečno res takšno doplačilo, da se bodo odrekli dvema tretjinama vsakodnevnega šolskega obroka, ki ga bodo dobili brezplačno. Ko govorimo o tem, da se jim ukinja pravica, jaz bi potem pričakovala, da je to neka priposestvovalna pravica, dolgotrajna, pa vemo, da so
128
to pravico dobili ob koncu mandata leta 2008 z zelo nepremišljenimi in hitrimi rešitvami v srednji šoli. Pa se ve, da so srednješolci ob koncu šolanja tudi volivci. Sklep napravite do konca samai. In ko je bil predlagan Zakon o subvencioniranju osnovnošolske prehrane v istem mandatu te tako zelo sposobne vlade, je bil zakon zavrnjen z utemeljitvijo, da je prehrana v osnovni šoli dobro urejena in da ne potrebuje nobenih sprememb, pa čeprav so takrat ukinili jabolko za zdravje v prejšnjem mandatu, pa čeprav je bilo mogoče brati ugotovitve o tem, kako je zaradi nezdravega načina hranjenja generacija, ki obiskuje osnovno šolo pa tudi srednjo šolo, v enem delu pretežka, v drugem delu pa prelahka, da ne bomo govorili o kakšnih drugih prilastkih za katere so mladi zelo občutljivi. In to je tudi odgovor kolegu Gyoreku, ki se je "škandaliziral" nad sprejetim določilom, da v šolskih prostorih ne bodo smeli biti po tem zakonu več nameščeni avtomati z gaziranimi pijačami in prigrizki. In se je "škandaliziral" in govoril o socrealizmu, čeprav poznamo podatke o tem, da v drugih državah Evrope ne razumejo, zakaj naši mladi popijejo toliko sladkanih pijač. In o vplivih na zdravje in o tem, kakšno oznako ima pretirano uživanje sladkih in gaziranih pijač, verjetno ni treba poučevati. S tem namenom so aparati za ponudbo sladkih in gaziranih pijač in drugih prigrizkov, umeščeni v zakon. Ampak, da ne bo pomote. Ta amandma je bil sprejet na odboru. Torej so tisti, ki šele zdaj ugotavljajo, da je to vključeno v dopolnjeni predlog zakona, nek del obravnave prespali. Meni je žal, gospod Gyorek, ki ga zdaj ni v dvorani, je podpredsednik Odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino in pričakujem, da je prebral te stvari, enako kot je bil on z amandmaji in drugo obravnavo seznanjen, kako je spremenjen 37. člen in kako so postavljeni datumi. In jaz upam, da tudi ve, kako je v 6. členu zastavljeno, kakšna so pravila za sprejemanje pravilnika o šolski prehrani. Govora je bilo o pretiranem administriranju in se je nekdo skliceval na prilogo, ki je k temu zakonu postavljena. Verjetno ni pogledal priloge, in zato ne vem, da so starši za osnovnošolce prijavitelji k šolski prehrani tisti, ki podpišejo to prijavo in se tudi zavežejo, da bodo pokrili polno ceno obroka, če obroka ne bodo odjavili pravočasno. In to mora biti tako zapisano, zaradi tega, ker je sankcija upoštevana/predvidena. To ne more biti kar tako.
Zdaj pa k temeljni stvari. Prijava je za vse. To se pravi, da ne bo mogoče zakonu očitati, da vpeljuje razpoznavnost tistih, ki bodo imeli polno subvencijo obroka. Zaradi tega, ker se bodo k šolski prehrani prijavljali vsi in vsi bodo s podpisom jamčili, da vedo pod kakšnimi pogoji se k šolski prehrani prijavljajo. Res pa je teh listov in teh prilog več, zaradi tega, ker je upoštevan zakon, da je za dvojezično področje treba imeti tudi dvojezične obrazce, in zato je tega več. Dobro je kaj pogledati zato, da vemo, zakaj je kakšna stvar vpeljana. Registri in vpeljava registrov bodo
129
terjali dodatnih 80 tisoč evrov stroškov, nam je bilo pojasnjeno. In nobenega dodatnega zaposlenega zaradi tega ne bo treba, prijavnice izpolnjujejo starši. In to je tisto, na kar se je skliceval nekdo, ki je omenjal, da bo tisti, ki bo zaradi posebnih okoliščin zaprosil za polno subvencijo... ta list bo že tako ali tako, ta prijava k šolski prehrani bo že tako ali tako na šoli. Zdaj bo treba samo sporočiti vodstvu šole, da so nastale neke nove okoliščine, zaradi katerih je posameznik upravičen do polnega nadomestila.
Seveda bi bilo mogoče govoriti še o marsičem, tako kot je marsikdo govoril o marsičem. In ko sem govorila o stroških za najem stavbe Ministrstva za šolstvo, je bila to moja reakcija na neko drugo razpravo, ki je govorila o tem, kje vse bi bilo mogoče privarčevati. Seveda bi bilo mogoče privarčevati in ne dati na leto 17 milijonov 340 tisoč za najem prostorov, v katerih deluje Ministrstvo za šolstvo. Ampak meni se zastavlja vprašanje, kje bi potem Ministrstvo za šolstvo delovalo, enako kot še kakšna druga služba deluje v kakšnih najetih prostorih, pa niso ne ti ne kateri drugi najeti pod najugodnejšimi pogoji, domnevam. Zato podpiram tisto stališče, ki ga je tudi dobil predsednik Vlade kot pobudo in kar je tudi najavljeno, da bo vzpostavljena neka posebna služba, ki bo skrbela za najemanja nepremičnin za celo državno upravo, tako da bodo te najemne pogodbe ugodnejše. In nič ni govora o tem, da ob po izteku pogodbe, po kateri Ministrstvo za šolstvo plačuje celo več, kot sem izračunala prvič, to je 152 tisoč 839,68 evra na mesec, če so podatki, ki sem jih dobila natančni. Torej, nič ni zapisano v tisti pogodbi, saj mi nismo mogli zagotoviti, da bo potem ministrstvo lahko lastnik teh prostorov, da bo imelo samo neke prednostne pravice, po katerih bo lahko po izteku najemne pogodbe te pravice uveljavljalo. In tudi tukaj niso ti stroški za najem prostorov samo malo golo pokritje kreditnih obveznosti ali obveznosti za lizing, ampak še nekaj zraven. Seveda jaz pogodbe nisem videla in ne morem povedati, koliko je tistega bilo, kar je zraven. In na tak način bi lahko rekli, da bi bilo mogoče privarčevati še pri marsičem.
Ampak pogovarjamo se o Zakonu o šolski prehrani, pogovarjamo se o tem, koliko je s proračunom za šolsko prehrano predvidenih sredstev. In v danih okoliščinah je za šolsko prehrano mogoče nameniti toliko sredstev, kot smo povedali. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospa Alenka Jeraj.
ALENKA JERAJ: Sem mislila, da se mi ne bo treba še enkrat oglasiti, ampak je bilo cel kup stvari povedanih, ki jih je treba malo pokomentirati.
Nekateri radi uporabljate izraz, da imamo bogate starše. Bogati starši, kot vemo, tudi več vplačujejo v skupne blagajne, iz katerih potem delimo to, o čemer se danes
130
pogovarjamo. Nekdo je omenil, da v osnovnih šolah, ne vem, koliko otrok nima malice oziroma jo mora plačevati. V osnovnih šolah je že sedaj možno, torej, da tisti, ki so socialno ogroženi dobijo regresirano prehrano. Tako, da si moramo najprej to razjasniti. Potem nam nekateri očitate, da smo to delali, zaradi volivcev tik pred iztekom mandata. Pri tem pozabite, da je naš poslanec Jože Tanko tak zakon dvakrat že prej vložil, 2001 in 2003, ko ni bilo nobenih volitev, ko je bila ena druga vlada. Torej nam ne govorite, da nismo želeli urediti tega področja že kdaj prej. Šele z našo vlado smo pa dejansko uspeli ta zakon pripeljati in tudi sprejeti iz razlogov, ker se je pač naša vlada odločila za pozitivno družinsko politiko. Mi smo želeli in vprašali starše, kaj je problem, ker smo se vsi ukvarjali s slabo demografsko sliko in tako naprej. In so povedali, da pač je drag vrtec, da so dragi učbeniki, da so drage razno razne zadeve, ki jih morajo plačevati torej, da so otroci na koncu dragi. In zato smo poskušali narediti korake v tej smeri, zato smo uvedli brezplačni vrtec za drugega otroka, dijaško prehrano, cel kup tudi drugih stvari, ki so očitno vplivale tudi na to, da danes lahko govorimo o boljši demografski politiki. Jaz si ne delam utvar, da je to samo zaradi vlade. Jasno, da ne. Vendar pa so bili koraki v pravo smer in rezultati tega se kažejo. Zato me nihče ne bo prepričal, da to ni korak nazaj, če zdaj pa nekaj jemljemo. Jutri bodo dijaki demonstrirali, tudi zaradi tega. Nekdo je rekel, da jih zlorabljamo. Kdo jih zlorablja? Ali smo jih mi povabili? Ali bodo zaradi nas prišli demonstrirati ali morda zaradi vašega zakona, ki ga eni tukaj tako vneto zagovarjate? Ne vem, kdo zdaj koga zlorablja in zakaj ga zlorablja. V imenu varčevanja jemljete dijakom, da boste dali, seveda zraven pritaknete, da boste dali nekaj v osnovno šolo, zato da je pač to nekako opravičljivo, ker bi sicer spremembo zakona, ki ste ga s težkim srcem že takrat podprli, 2008 predlagali, ker ne bi imeli na drugi strani nekega izgovora, da to morate narediti. To je vaš problem in zato tudi tega ne morete zagovarjati.
Mi smo se v prejšnjem mandatu veliko ukvarjali s tem, da razbremenimo zakone dodatne birokracije in tistih stvari, ki niso potrebni. Nekateri govorite, da bo zdaj avtomatizem, vsi bodo prijavljeni in to bo kar teklo, kot po tekočem traku. Saj je že zdaj, res je, ni problem samo v obrazcu, problem je v tem, da bo teh 84 tisoč obrazcev nekdo moral obdelati, pregledati, preveriti, če so pravi podatki navedeni. Če bo nekdo zahteval subvencijo, ali je res njegov socialni položaj tak. Ne govorite, da to ni več administracije in da se s tem ne bo moral ukvarjati. Saj ni problem napisati obrazec. Obrazcev napišemo 1000, ampak to bo napisal en starš za svojega otroka. Nekdo bo pa moral to pregledati in obdelati, obdelati potem tudi pritožbe, če nekomu ne bo odobrena subvencija in tako naprej. Zato ne govoriti, da ne bo več administracije. 84 tisoč položnic oziroma, če bo samo dve
131
tretjini dijakov plačevalo, je to potem 50 tisoč položnic. Ali to je nova administracija ali ni, 8 evrov in 16 evrov na položnicah? Jaz ne vem, ali se razumemo ali se ne razumemo? Saj najbrž kakšne položnice doma plačujete ali kdo vam jih plačuje? In zato opozarjamo na to dodatno administracijo, ki bo zahtevala mnogo denarja in bi bilo veliko bolj pametno ta denar pustiti za obroke.
Toliko je govora o najemanju prostorov in najetih prostorih. Glejte, saj ni problem, država jasno, da najame, če nima lastnih prostorov, ampak velika razlika je, če najema državno podjetjem ali pa to dela privatno podjetje, ki ob tem pospravi kar nekaj denarja v žep. In naša vlada se je odločila, da bo zmanjšala število najemnim, da bo uredila prostore. Zato se je na notranjem trgu mnogo stvari kupilo. Mnogo manj plačujemo danes najemnin kot smo jih pred petimi leti, to boste morali priznati ali pa si dobite podatke, pa boste videli, da je to res tako. In namesto, da bi s tem nadaljevali, dobimo cel seznam, kaj vse bo država prodala, ker tega ne rabi, zraven pa nekaj najema, namesto, da bi te stvari preuredila, katerih lastnica je, in bi cel kup najemnin odpadlo. Če bi seveda to hoteli narediti, ampak ker raje nekomu tlačimo v žep ali ne vem kako, se teh stvari ne lotevamo na tak način. In ustanoviti še eno agencijo oziroma še nekoga, ki se bo zdaj s tem ukvarjal, medtem pa še urediti cel kup sprejetih pogodb in tako naprej. O nacionalnem preiskovalnem uradu se pogovarjamo že ne vem koliko časa. Predsednik Vlade reče, da s tem podjetjem ne bomo več poslovali namesto, da bi rekel: "Prekinimo vse pogodbe, ki jih imamo s tem podjetjem, če je podjetje problem. Najbrž je, če je takšno odločitev sprejel. Skratka, nehajte se sprenevedati in nehajte govoriti o stvareh, ki bodo vse skupaj še bolj zakomplicirale. In ne govoriti, da imajo šole težave. Tam, kjer jih imajo, jih odpravljajo in morajo nekaj narediti zato, ker je zakon sprejet in ga morajo uveljaviti in izpolnjevati. Ampak samo s tem smo jih pripravili do tega, da so uredili jedilnice, da so uredili kuhinje in da so se začeli s tem ukvarjati, sicer jih pa ni zanimalo, kje ti otroci jedo ali sploh kaj jedo. Mi smo se odločili drugače, povedala sem zakaj, ker smo sprejeli resolucije, ker smo se ukvarjali s tem, da so otroci slabo prehranjeni, da so zato predebeli, da imamo cel kup težav, ki jih poznajo tudi kašne druge države. Zato smo se teh stvari tako lotili. In če je stvar slaba, če mislite, da zakon ni v redu - v redu, se ga lahko popravi v tem smislu kar ni v redu, ne pa da delamo korake nazaj in zraven pa tako malo obljubljamo, da nekoč pa bo to vse brezplačno v imenu neke socialne pravičnost.
Še enkrat, pri študentih ne delamo teh razlik, delamo jih pri prevozih, delamo jih pri študentskih domovih, ne delamo jih pa pri prehrani, ne glede na socialni status dobijo vsi enako subvencijo s strani države. Zakaj? Tudi tam se vozijo z mercedesi in tudi tam so njihovi starši bogatejši, eni, drugi
132
pa, recimo, nimajo toliko. In še enkrat, to je neposreden denar, to je direktna subvencija in to ste nam očitali, da smo dali to zato, ker so tisti dijaki volivci. Vi jim zdaj jemljete štipendije. Ne vem, ali se potem ne zavedate, da bodo to jutri tudi volivci. Ja, poglejte si nov zakon, ki prihaja. Dijaki do 18. leta ne bodo imeli več državne štipendije, je ne morejo imeti. To uvajate in to prinašate, zraven pa govorite, da bo več štipendij in da bo za vse skupaj bolje.
Jaz bom naše amandmaje podprla. Razmislite, kaj govorite v imenu 6 oziroma 10 milijonov, ki jih boste privarčevali in dali v osnovno šolo, zraven pa, da ne rečemo, z lopato mečemo denar čez okno. Ti izgovori in te razprave so popolnoma deplasirane in nimajo nobenega smisla. Še enkrat se pogovorite z Ministrstvom za delo, ki je reklo, da počakajte z zakonom, dokler ne bodo sprejeti ti socialni zakoni, ki prihajajo, pa se bomo takrat pogovarjali, kaj kdo več ima ali nima in kaj komu jemljemo.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospa Silva Črnugelj.
SILVA ČRNUGELJ: Hvala lepa za besedo.
Danes smo dejansko priča sistematičnem sprenevedanju, sistematičnem zavajanju in nenazadnje sistematičnem laganju. Ne morem pristati, nikakor, da je pač zakon povzročil, ne vem kakšne birokratske in ne vem kakšne vse zavore in na te tone položnic. Ta vlada in to ministrstvo in nenazadnje tudi ostala ministrstva sistematično delajo na sistematičnem odpravljanju administrativnih ovir. Tudi ta zakon je poskušal na svoj način, kolikor je le mogel in znal, pač to urediti. Če pa že toliko navajamo, kaj je bilo v preteklosti, naj povem, da so nekateri, ki danes to trdijo in sistematično zavajajo predlagali celo nadzor prehrane in količine prehrane, ki bi stal in celo uvedel dodatne stroške v vrednosti najmanj 80 tisoč evrov, pa pustimo to. Dejansko me danes tukaj na tem mestu moti, da se je večina poslancev in poslank omenja le na tiste, ki imajo celiakijo, in na diabetike, ne pa tudi na tiste, ki imajo presnovne in druge metabolične težave. V Sloveniji imamo med učenci, enako kot med odraslimi, tudi tiste, ki imajo druge prehranske težave in probleme, zaradi česar morajo imeti dietno prehrano. Ampak seveda, ker so te v programu in projektu se toliko bolj navajajo in omenjajo. Seveda pa vsi pravilniki, ki so, omogočajo tudi tem, ki niso tako številčni, ki niso v tisti skupini 0,3%, da zaužijejo dietno prehrano. Tukaj je tudi prednost takega sistema, ko se v osnovni šoli tudi to obravnava preko svetovalnih timov, itd., da ne utrujam. Mislim, da je zelo pomembno povedati, da se dejansko Zakon o zdravstveni dejavnosti tukaj posluša na nek dosleden način uresničiti in da so možnosti tako velike. Prehrana je vedno bila kamen spotike, je bila nuja za preživetje in nenazadnje potreba, bila pa je tudi užitek. Ker
133
je danes dan muzealcev naj omenim, da je v Etnografskem muzeju stalna postavitev, ki prikazuje, kako in na kakšen način je ta del našega življenja vsakodnevnega napredoval. Jaz mislim, da ta zakon tudi pomeni stopničko naprej glede na dane možnosti in objektivnosti, ki so nam dane v proračunu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala. Gospod Dejan Levanič, izvolite.
DEJAN LEVANIČ: Hvala lepa za besedo.
Jaz ne bom podprl amandmaja Slovenske demokratske stranke predvsem zaradi tega, ker se mi zdi, da ruši socialno bolj pravičen zakon, ki je danes na mizi. Ruši urejanje tega področja, na katerem se uvaja tudi solidarnostna komponenta, hkrati dobivamo celosten sistemski zakon, ki je prepotreben za to, da uredimo prehrano tudi v osnovnih šolah. Kar je namreč bil velik problem z uveljavitvijo prejšnjega zakona, torej, zakona, ki ga je sprejel SDS, je to, da se je velikih šolah moral prilagajati urnik, se pravi, podaljševal se je pouk, da so lahko prilagodili razdeljevanje hrane po sprejetem zakonu. Interpretacija "tople malice" je bila prepuščena vsakemu posebej, torej vsakemu vodstvu šole, nekateri ravnatelji so celo priznali, da so marsikateri obrok pač obogatili s kakšnim toplim napitkom in to opredelili kot topel obrok. Ampak burek, hod dog, pica, sigurno ne spadajo v zdrav obrok, kar bi naj bil tudi namen prejšnjega zakona. Pojavljala se je infrastrukturna stiska in večkrat, v več anketah se je opazilo to, da bi si več dijakov želelo ne zdravi obrok, ki bi ga tudi doplačali, če bi bilo treba, da le ne bi bil sestavljen tako, kot je bil po obstoječem zakonu.
Kaj je še problem? Zaradi vseh teh anomalij, ki so se dogajale, smo veliko hrane zmetali stran, veliko dijakov se tega toplega obroka ni udeleževala, ker je bila hrana takšna, kot je bila in zaradi tega je pač to področje treba urediti.
Kaj prinaša nov zakon? Nov zakon prinaša eno solidarnostno komponento med vsemi udeleženci. Tako tistimi, ki so v osnovni šoli, in tistimi, ki obiskujejo srednje šole, torej dijaki. In tukaj se razlikuje koncept, v katerega verjamemo ali ga razumemo drugače. Ni prav, da imajo vsi zastonj in brezplačen topel obrok. Ni prav. Nekdo si lahko privošči, da nekaj da, se pravi subvencionira nek obrok, nekdo pa tega ne more. In po tem veljavnem zakonu bo dve tretji vseh dijakov imelo subvencioniran obrok. Ostala tretjina oziroma dve tretjini bsta nekaj dodatno plačevali, ker bosta upravičeni do dodatne subvencije, ena tretjina dijakov pa bo imela prehrano zastonj. To je velik napredek in denarja se na ta račun v proračunu ne bo prišpoaralo, se pravi, da bi nekdo želel šparati na račun dijakov, ampak se bo denar prerazporedil v osnovne šole, kjer je takšen subvencioniran obrok še kako potreben. Gospod poslanec Bezjak je ministra za šolstvo spraševal, kako bomo uredili to, da nekateri starši
134
res ne morejo plačevati položnic za prehrano v osnovnih šolah. Kaj narediti z otroki, ki jim ne želijo potem razdeljevati hrane. To se ureja s tem zakonom.
Veliko je bilo govora tudi o tem, da se bo povzročilo ločevanje dijakov na revnejše in bogate. To sploh ne drži. To kar se danes dogaja je, da tisti, ki že lahko v mnogih segmentih družbe dobivajo marsikatere dobrine, jih dobivajo tudi na tem področju. Prav je, da tistim, ki to res potrebujejo to zagotovimo. Razdelimo možnost subvencionirane prehrane v osnovnih šolah, srednjih šolah in navsezadnje tudi študentom. Ker ne drži, da študentje imajo brezplačen obrok, tudi študente subvencionirajo pri nakupu bonov, ker nam je bil ključen cilj pri tem - zagotoviti zdravo prehrano, zato nismo toliko problematizirali, kdo si lahko to privošči in kdo ne. Namen je zdrava prehrana.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Vidim eno roko, dve, več rok. Prijava teče. Nekaj je narobe, še enkrat prosim, prijava teče.
Gospod Franc Pukšič, izvolite.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, še enkrat.
Jaz bom seveda podprl amandma, ki vrača 100% nadomestilo za dijaško prehrano.
Rad pa bi rekel nekaterim mojim poslanskim kolegom -danes, prav na našem področju - v časopisu so že zapisali, da so razočarani nad delom kolegov poslancev. To so napisali študentji. Po tej razpravi, verjamem, da bodo tudi dijaki kaj takšnega zapisali oziroma saj niti ni pomembno kaj zapišejo, pomembno je, kako se to odrazi pri delu vnaprej. Ampak bojim se, da se nekaterih niti to ne prime.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Franco Juri, izvolite.
FRANCO JURI: Hvala gospod predsedujoči.
Amandmaja ne bom podprl, ker menim, da je v celotni razpravi odprt prostor za veliko demagogijo. In se sprašujem zakaj v času prejšnje vlade niso poskrbeli tudi za subvencioniranje hrane osnovnih šolah. Danes sem se še enkrat pozanimal koliko plačujemo starši osnovnošolskih otrok, koliko plačujemo na mesec. In ta znesek je 80 evrov 80 evrov se plačuje za hrano otroka v osnovni šoli. Ampak to očitno prejšnje vlade ni motilo. Šli so pa v ponudbo, ki je razumljiva in razumem dijake danes in razumem študente. Enkrat, ko imaš nekaj zagotovljeno, je težko pristati na ponovnem umik, četudi je ta umik utemeljen tudi s pravičnostjo pri porazdelitvi sredstev. Sredstev pa ni. In to, kar je bilo danes izpostavljeno, je tudi opozicija nekajkrat poudarila: "Povejte, vlada naj pove javnosti, da so možnosti žal
135
omejene." In znotraj teh možnosti je treba stvari razporediti tako, da bo poleg subvencionirane hrane dijakom - ne pozabimo, da nihče ne jemlje teh subvencij, ampak se samo prerazporedijo tako, da tisti, ki pripadajo družinam, ki lahko plačajo; jaz nisem niti enkrat protestiral zaradi zneska, ki ga dobivam vsak mesec, to je 80 evrov, za svojega otroka v osnovni šoli, se zavedam, da bi bilo sramotno, če bi se jaz oglasil in bi jaz protestiral zaradi takega zneska. Zdaj pa vidimo, da bo večina dijakov dobila subvencionirano hrano, da bo en del še vedno pri 100% subvencijah, drugi večji del pa bo plačeval okrog 16 evrov na mesec. Poglejte 16 evrov, ne 80 evrov na mesec. Torej, s kakšno vestjo lahko govorimo staršem otrok v osnovnih šolah. Ali ne mislite, da je utemeljen sum, da je bil tisti manever - ponavljam, razumem dijake, ko zahtevajo, da se v teh časih ne jemlje nekaj. Branijo tisto, kar so dosegli. Vedno je težko in politično težavno odvzeti del dosežene pravice. Ampak bodimo iskreni, v teh razmerah bomo pa pustile vse družine, ki imajo osnovnošolske otroke, na cedilu. Ne, zato je prav, da ta zakon v bistvu poskrbi tudi za tisti del populacije. In žal je vtis, ker ste to prelagali takrat na koncu mandata, tik pred volitvami, da je bila pač tukaj tudi računica, češ ta populacija se hitro približa volilni pravici in mogoče bomo s tem dobili. Ta vtis je utemeljen. Ampak upam, da bomo hitro prišli in prešli v take družbene razmere, ko bo mogoča absolutna subvencija oziroma subvencioniranje hrane celotni dijaški, študentski in osnovnošolski populaciji. V takih razmerah je to nemogoče. Država in vlada morata pristopati pravično, pravičnejše predvsem do velikega deleža slovenskega prebivalstva, tistega dela seveda, ki ima otroke v osnovni šoli in ki danes plačuje v celoti, ki je brez subvencij za to hrano. Pri tem pa je treba poskrbeti predvsem, da bo ta hrana uporabna, da bo zdrava. Videli smo koliko je bilo, recimo, če ni malo diferenciacije med revnejšimi, bogatejšimi sloji, če ne pozivamo na njihovo odgovornost in na odgovorno ravnanje do hrane, potem pa bomo priče tudi takim podobam, ko dijaki, ki ne potrebujejo subvencij, pravzaprav nimajo nikakršnega odnosa do tiste hrane, pa morda gredo ven in si včasih celo za višjo oceno dovolijo prehrano. Ampak to za večino dijakov ne velja. Večina dijakov verjetno razume to odgovornost, ve kaj pomeni. starši vedo, kaj pomeni plačevati mesečno prehrano v šolah in ni nobene bojazni, da bi s tem zakonom kratili ali zmanjševali pravice tistih, ki subvencije potrebujejo. Tistih, ki subvencije potrebujejo. Zato še enkrat, jaz pozivam tudi dijaško populacijo, študentsko populacijo, naj bolj solidarno razmisli o tem problemu. Jih podpiram, ko zahtevajo, da se subvencije zagotovijo na račun drugih finančnih in proračunskih postavk, ki so manj potrebne. In na tem seveda, to je širši okvir razprave, tudi jaz se večkrat sprašujem, pravzaprav čemu trošimo toliko denarja za nepomembne zadeve, pri tem pa seveda smo prisiljeni šparati. Ampak, če je situacija takšna, naj vsak prevzame svojo
136
odgovornost in predvsem bodimo solidarni s tistim večjim delom družin, ki danes pa teh subvencij nimajo. In zato je prav, da to zagotovimo, menim, da tudi opozicija je priznala, da je zakon dober, kajti v bistvu dokonča tisto, česar si prejšnja Vlada ni dovolila, če tudi je imela boljše račune in boljše številke v blagajni in tega ni postorila. Danes smo pač prisiljeni razpravljati znotraj okvira, kjer je neizbežna tudi demagogija.
Zato jaz ne bom tukaj pri tem se opredeljeval demagoško ali všečno samo enemu delu populacije. Jaz se zavedam zahtev in mislim, da so tudi razumljive zahteve slovenskih dijakov, vendarle se moramo kot poslanci odločati odgovorno in tudi znotraj realnih možnosti te države. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod mag. Žnidaršič.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Gospod podpredsednik, spoštovane kolegice in kolegi!
Zakon bom vsekakor podprl. Predstavlja rešitev, ki je v danih razmerah edino poštena in pravična. Gre namreč za težave pri financiranju študentske, šolske in dijaške prehrane. In ne gre za varčevanje, čeprav bi kdo lahko to naprej očital državi, pač pa gre za prerazdelitev sredstev na način, da bodo vsi tisti, ki potrebujejo in ki so upravičeni do subvencioniranja šolske prehrane, to tudi dobili. Obstoječi zakon, ki ga spreminjamo in dopolnjujemo, je bil sprejet v razmerah relativne blaginje, takrat, ko državi ni bilo treba razmišljati, od kod vzeti in je seveda pred volitvami v času, ko nihče ni mogel nasprotovati temu, da vsi nekaj dobijo zastonj, bil sprejet. In to je pač treba upoštevati. Danes so razmere drugačne in zato so potrebne tudi drugačne rešitve. Znotraj socialne države, ki jo želimo ohraniti, pa je za mene pravična rešitev taka, da bogati ne dobijo nič zastonj ali samo tisto, kar jim pripada po zakonodaji v splošnem sistemu porabe davkoplačevalskega denarja, da pa na področjih, ki zadevajo, denimo šolsko prehrano, otroške dodatke, plačilo vrtcev in tako naprej bogati prispevajo svoj delež, ker to lahko storijo. Zato prispevajo svoj delež, da bodo revni lahko dobili v okviru solidarnosti to, brez česar bi bili bistveno prikrajšani, znotraj življenja in položaja v naši družbi. Zaradi tega ni mogoče pristati na zahtevo po 100% plačevanju otroške prehrane oziroma šolske prehrane s strani države, v času, ko država nima kje vzeti. To je demagogija. Tudi ni zelo lepo videti študentov na ulici. Ker ni res, da je dve tretjini študentov tistih, ki bodo lačni, če ne bodo delali študentskega dela v obsegu, kot ga delajo danes. To govorim zaradi tega, ker se operira tudi z neresnico, da država ukinja študentsko delo. Ne, država ga spreminja. Spreminja obliko študentskega dela, ga nekoliko zmanjšuje po obsegu, da bi študentje več študirali in da se ne bi vlekel študij sedem
137
let. Danes denimo Šuštaršič piše v časopisu, da bo vsakega tretjega študenta udarila sprememba študentskega dela po žepu. Kaj pa tisti študentje, ki študirajo sedem ali deset let, ne udarijo države po žepu? Ti si sami zmanjšujejo delovno dobo. Hkrati pa kričijo, da ne bodo delali več kot do 60. leta, do 30. leta preko študenta brez delovne dobe, po 60. letu nič več. Od kod bomo plačevali pokojnine? To samo mimogrede. Na vsak način pa je zakon, o katerem teče ta trenutek razprava, tak, ki bo zagotovil vsem, ki so upravičeni do subvencije za prehrano med šolanjem na način, da bodo tisti, ki imajo in so toliko materialno preskrbljeni, lahko nekaj prispevali, na ta način bo zagotovljena solidarnost, socialna država in vsi bodo imeli možnost do zdravega in ustreznega prehranjevanja. V razmerah gospodarske in finančne krize pač drugačne rešitve niso pravične in zato tega amandmaja ne bom podprl, bom pa podprl zakon in koalicijski amandma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Rudolf Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani gospod minister!
Jaz bom podprl naše amandmaje SDS, ne bom pa podprl koalicijskega. Nekaj sem že o tem govoril, bi pa želel še nekaj dodati. Kolikor mi je znano, je tudi Ministrstvo za delo predlagalo, naj se počaka s tem zakonom, ker nova socialna zakonodaja še ni sprejeta oziroma sistem subvencioniranja naj ne bi bil zaradi neurejenih evidenc najbolj pravičen. Namreč, zdaj se iz različnih virov dajejo socialne podpore in težko je zbrati vse vire. Mislim, da Vlada tukaj predlaga nekaj dobrega, da bi s projektom e-sociale to spravili na nek skupen imenovalec. In dokler te evidence niso urejene, bi ta sistem, za katerega je potrebno in rabi suport administracije, kjer bo treba zbirati podatke o socialni moči družin, dokler to ne zafunkcionira, je to problematično tako, kot je vsako postavljanje meje, do koder seže socialna pomoč, od koder naprej več pa ne. Tako, da to je tudi eden od vzrokov, zakaj verjetno ta projekt ni dober. Drugo pa, tako ali tako projekt ni dober, če uvaja, recimo, v osnovno šolo subvencionirano prehrano do mere, kot si jo je Vlada zamislila ali, bomo rekli, v polni meri, pri tem pa jemlje, odvzema na področju srednješolske prehrane. To ni v redu. Gre pa za kakorkoli, če so težki časi, za majhna sredstva, gre za 6, 7 milijonov evrov in bi lahko imeli v srednji šoli in v osnovni šoli popolno subvencionirano prehrano. Če primerjam to s tem, da država najde denar, da ministrica svojemu prijatelju plačuje odkup stavbe. Ta prehrana bi stala, 100%, za srednje šole in za osnovne šole 6 milijonov evrov, 7 milijonov, tista stavba bo pa stala in jo bo država plačala 32 milijonov evrov. Oprostite, nihče me ne more prepričati, da država nima od kod
138
jemati, očitno ima jemati, samo eno ima prednost, drugo je pač nima.
In želel bi odgovoriti tudi na nekatere netočnosti. Večkrat ste omenili, da je ta zakon prejšnja vlada sprejela na koncu mandata. Ja, lepo vas prosim, kaj naj Vlada dela samo prvo leto svojega mandata, zadnje leto pa ne bi smela delati. Mislim, da se te logike držijo v Grčiji, kjer delavci že 10 let pred penzijo ne delajo nič, zato so mogli uvesti tisti dodatek za stimulacijo, če sploh pridejo na delo. In mi, naša Vlada nekritično sprejema dolg ali prispevek skoraj 400 milijonov evrov za grško solidarnost. Solidarnost je v redu, vendar ima svoje meje. Takšen sistem kot je v Grčiji, da se na koncu ne dela nič in tudi vi očitate prejšnji vladi, da je na koncu sprejela, da je na koncu nekaj delala, jaz ne vem, kako si to predstavljate. Po vaši logiki - če šolanje traja 8 let, verjetno potem učenci ne bi smeli nič delati v 8. ali 9. razredu po tej logiki. To se pravi, to ni noben argument, da je Vlada v zadnjem letu svojega mandata nekaj sprejela. Ja, saj moraš vendar delati dokler si na oblasti, dokler je mandat, dokler si v službi, do konca. In ne govorite takšnih neumnosti.
Tudi to ne drži, da je v prejšnjem mandatu bilo denarja dovolj in ni bilo treba razmišljati, od kod se bo denar vzel. To ni res. Denar je treba "šparati" takrat, ko ga imaš, takrat je treba varčevati. Takrat, ko nimaš denarja, tako ali tako ne moreš varčevati in ne moreš nič prihraniti. In tudi v prejšnjem mandatu ni bilo denarja, kolikor bi ga kdo hotel. Ampak zasluga prejšnje vlade je ta, da se ta vlada lahko zadolžuje, zato ker se prejšnja ni zadolžila in smo bili druga najmanj zadolžena država v Evropski uniji. Zdaj smo pa kar na enkrat postali tisti, ki smo pa zelo problematični glede zadolževanja. Tako da, to je še kako res in žal, žal bomo morali verjetno ugotoviti, ko bo treščilo in se boste tudi vi streznili, koliko je ta država že zadolžena. Žal. Žal. Raje bi videl, da nimam pravih podatkov, ampak, žal, jih imam.
V bistvi pa tako ali tako, kot sem že dejal, gre za bolj dobro voljo kot ne, če ta zadeva stane 6 milijonov evrov in bi s tem dejansko imeli pokrito 100% subvencionirano prehrano v osnovnih in srednjih šolah, je to prava malenkost v primerjavi s tistimi 32. milijoni, ki jih ministrica daje svojemu kolegu. To sem že enkrat povedal, pa verjetno bo potrebno še večkrat ponoviti.
Jaz nekatere rešitve, ki so v tem zakonu, podpiram. So dobre, jim ni možno nasprotovati, predvsem ko gre za racionalno uporabo prehrane, da se hrana ne meče stran. Hrana ni poceni, poleg tega pa, včasih so nas učili, da je hrano treba že tako ali tako spoštovati. To je pozitivno. To, da se bo pa delal neki spisek tistih, ki bi naj bili bolj premožni, ki bodo lahko imeli 100% subvencionirano prehrano, tisti, ki samo deloma, tisti, ki nič, to pa se mi ne zdi dobro. To bo samo pripeljalo do delitev v srednjih šolah med dijaki. To
139
vsekakor ni dobro. In zato jaz podpiram te naše amandmaje, amandmaje SDS, vladnega pa ne bom podprl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod mag. Sajovic.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, spoštovani gospod predsedujoči, za besedo. Prijazen pozdrav in pa pohvala ministru, ki si je za ta pomemben zakon, ki so ga na ministrstvu dobro pripravili, res vzel čas za vso razpravo, pozorno posluša in jaz sem prepričan, da ne bo dolgo, ko bomo v Državnem zboru ugotovili in govorili o tem, da imajo vsi dijaki in pa vsi osnovnošolci brezplačno prehrano. To je bilo večkrat povedano, samo žal tisti, ki želijo stalno politizacijo, stalne prepire, tega nočejo slišati. Žalosten sem, da se politika pred polnim balkonom prereka za političen prestiž pri tem vprašanju, si delijo očitke, kdo je prej, kdo je kaj kasneje. Jaz ne bom pogreval zgodbe patrije, raznih orožarskih poslov in afer, tam je šlo denarja v nič za 100 let osnovnošolske in dijaške prehrane naprej.
Zdaj pa k zakonu in rešitvah. Vse družbe so v resnih časih na preizkušnji. Takrat je na preizkušnji tudi človeška vest in pa solidarnost. Prav bi bilo, da se zavemo tega, da tisti, ki ima več, ne jemlje tistega, kar je mogoče brezplačno ali pa zastonj, ampak je solidaren, da ne vzame s tistega kupa, če ni lačen, zato da za tiste, ki imajo potrebe, ostane več. In prav za to gre. Jaz imam srečo, da sem imel vse življenje delo, ki sem ga opravljal, rad in nikdar in nikoli nisem uveljavljal nobenih subvencij, nobenih doklad in vseh takih zadev. In na to sem bil ponosen, zato ker sem živel v prepričanju, da s tem ostane za tiste druge več. In tako bi morali razmišljati danes. Govorimo o mesečni prehrani in o zneskih, ki se gibljejo med 0, 8 in 16 evri. Spoštovane poslanke in poslanci! Vprašajte svoje otroke, vprašajte sorodnike, koliko na mesec jih stane mobitel. Nekateri za mobitel zapravijo nekajkrat več kot pa za vso šolsko prehrano. Naj nas skrbijo in bolijo razlike. S kakšnimi avtomobili se tisti, ki zgodaj opravijo izpit pa so mogoče stari v srednji šoli toliko več, ker so kakšen letnik ponavljali, s kakšnimi avtomobili se nekateri pripeljejo k pouku, to nikogar ne moti. Nikogar ne moti, da imajo nekateri čevlje za 20 evrov drugi pa za 200. To so tiste zadeve, nad katerimi se mora politika zamisliti, zakaj smo to družbo razslojili na tak način. Šolska prehrana, ki prinaša dobre rešitve, zagotovo ni primer, na katerem bi se lomila politična kopija. Še posebej, ker imamo jasna zagotovila pripravljavcev z ministrstva, da je naš cilj brezplačna prehrana za vse v osnovnih šolah in tudi srednjih šolah. Jaz sem vesel, da so seveda tudi od tistih, ki zakona ne bodo podprli, prišle številne ugotovitve, da zakon na veliki večini področij prinaša dobre rešitve. Za božjo voljo, zakaj bi v dobrem gozdu zaradi enega drevesa gozdu, ki nam ni
140
vsem všeč, posekali cel gozd. Odgovorna in resna politika tega ne dela. Jaz sem prepričan, če bi naredili anketo med osnovnošolci in srednješolci, da so oni pripravljeni, tisti, ki imajo več in ki lahko, plačati par evrov več na mesec, zato da bodo tisti, ki nimajo te sreče in jim gre težje - računamo, da jim bo šlo v bodoče bolje - imeli več. Če bi to anketo naredili, ne v politiki, ampak med našimi otroci, ki so družbeno izredno odgovorni in na te razlike v veliki večini tudi občutljivi, potem bi oni zagotovo ta zakon in pa te rešitve podprli. In za to gre. Če kdaj, takrat, kadar je težko, takrat se solidarnost človeka do človeka pozna. Če pogledate statistiko, koliko otrok bo dejansko plačevalo polno ceno, koliko pa ne, je razumnim, poštenim in pa tistim, ki nimajo najprej političnega interesa, vse jasno.
Jaz nadalje pozdravljam rešitve, ki jih je pripravilo ministrstvo in gredo v smer osveščanja na področju zdrave prehrane, da se spoštuje različnost tudi na tem področju, da so ljudje, ki imajo različne želje in pa potrebe, eni iz zdravstvenih vidikov, drugi pa iz vidika osebne odločitve, da se temu prisluhne, da se to spoštuje in da se temu gre nasproti. In pa, predvsem to, da se zavedamo, da prazna vreča nikdar in nikoli ne stoji pokonci in da smo seveda za to temu vprašanju in pa temu zakonu namenili veliko pozornosti, veliko časa. Jaz sem prepričan, da ga bomo danes sprejeli s tem, da zavržemo nekatere amandmaje, ki mislim, da ne gredo v pravo smer in da bomo to področje za to leto solidno uredili. V naslednjih letih pa vsem skupaj želim toliko dober standard, da bomo lahko rekli, da imamo šolsko in osnovnošolsko prehrano brezplačno in da bomo potem znali narediti korake, kot jih imajo nekatere druge družbe tudi na področju javnih prevozov in pa še česa. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo. O amandmajih bomo v skladu z časovnim potekom seje Zbora odločali danes v okviru glasovanj pol ure po prekinjeni 15. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O MLADINSKIH SVETIH, v okviru rednega postopka. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade. Gospod minister za šolstvo in šport dr. Lukšič, prosim.
DR. IGOR LUKŠIČ: Hvala, predsedujoči. Hvala za besedo. Poslanke in poslanci!
Zakon o mladinskih svetih ima predvsem ta namen, da se prilagodi Zakonu o javnem interesu v mladinskem sektorju, ki je naslednja točka obravnave. Zakon prinaša usklajevanje rešitev z Zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju.
141
Predlaga oziroma uvaja nekatere rešitve, ki zagotavljajo ustreznejše varstvo javnega interesa in zagotavljajo pravno varnost. Mladinskim svetom je podeljen status pravne osebe zasebnega prava sui generis. Uveden je bil princip, da se v zvezi z delovanjem mladinskih svetov uporablja analogno Zakon o društvih, usklajen je z Zakonom o prekrških. Pravzaprav zakon ni v tem smislu zahtevan in tudi v procesu usklajevanja ni vzbujal velikih konfliktov, tako da bi vas prosil, da zakon podprete. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino, kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo gospe predsednici mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Gospod direktor, poslanke in poslanci.
Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino je na 17. seji, to je bilo 29. aprila 2010, obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mladinskih svetih, ki ga je v obravnavo po rednem postopku predložila Vlada Republike Slovenije.
Zakon je proučila Zakonodajno-pravna služba. Tudi Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport je podala svoje mnenje in predlog zakona podprla. Ugotovila je, da novela predstavlja uskladitev z vsebino novega sistemskega zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju in soglašala s tem, da je v njej treba opredeliti nacionalne mladinske organizacije in uveljaviti spremembe, ki bodo omogočale širšo participacijo mladih pri odločanju. Ustno je mnenje na seji odbora predstavil Drago Žura. Komisija za narodni skupnosti je pripravila poročilo k predlogu zakona in ga podprla. Menila je, da je z vidika uresničevanja posebnih pravic avtohtonih narodnih skupnosti in z vidika ohranjanja narodne identitete izredno pomembno, da se aktivirajo oblike organiziranosti mladinske populacije, saj slednje veliko pripomorejo k vitalnemu razvoju narodne skupnosti. Odbor je imel na klopeh tudi mnenje Madžarske samoupravne narodne skupnosti, stališča Skupnosti občin Slovenije, dopis Občine Logatec in mnenji Mestne občine Velenje in Mestne občine Novo mesto.
K zakonu so amandmaje vložile štiri poslanske skupine koalicije k 1., 2., 4., 5. in 7. členu. Poslanska skupina SDS pa k 1. členu.
Odbor je opravil razpravo in glasovanje o posameznih členih in vloženih amandmajih.
Dr. Igor Lukšič, minister, je uvodoma podal dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona, povedal je, da bo s sprejemom predlagane novele mladinski sektor lahko v prihodnje aktivno sodeloval pri pripravi zakonodaje, vsebina novele pa se bo uskladila z vsebino Predloga zakona o javnem interesu v
142
mladinskem sektorju. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da so bile pripombe, ki so jih podali k 2. in 4. členu upoštevane v amandmajih koalicije. Opozorila pa je še na splošno pripombo glede pravice do svobodnega združevanja v mladinske svete.
Odbor je brez razprave sprejel amandmaje koalicijskih poslanskih skupin k 1., 2., 3., 4., 5. in 7. členu, ni pa sprejel amandmaja Poslanske skupine SDS k 1. členu. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih in predlog zakona podprl. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Sledi predstavitev poslanskih skupin. Besedo ima gospod Janez Ribič v imenu Poslanske skupine SLS.
JANEZ RIBIČ: Spoštovani gospod minister, poslanke in poslanci.
Glede sprememb zakona so v zainteresirani javnosti zelo deljena mnenja. Gotovo je mogoče pritrditi z zavzemanjem, da se mlade bolj aktivno vključi v spremembe v naši družbi. Mlade je treba upoštevati kot kadrovski potencial in vir razvoja tako v nacionalni kot tudi v evropski politiki. V luči strateških izzivov Slovenije ter na podlagi dobrih praks je področje mladinskega dela prepoznano kot eden od ključnih dejavnikov pri izvajanju programa reform Lizbonske strategije. Vključevanje mladih v delovno okolje je opredeljeno kot ena od prednostnih nalog pri izvajanju programa reform Lizbonske strategije.
V razvoju mladinskega sektorja je v obdobju od leta 1995 do danes mogoče zaslediti rast mladinskih organizacij, mladinskih centrov, ki so vzpostavili svojo mrežo in strukturo formalizirali, dodatno je spodbujen razvoj infrastrukture za mlade. Poleg tega je okrepljeno sodelovanje znotraj EU predvidelo, da do možnosti boljše politike v korist mladih s programi v okviru EU.
Strinjamo se, da je treba mladim omogočiti sodelovanje in možnost usklajevanja na področjih, ki jih zadevajo, kot tudi bolj upoštevati mladino v drugih politikah. Dejavnosti namenjene doseganju tega cilja so zlasti participacija, prostovoljno delo, informiranje, boljša ozaveščenost organov oblasti o zadevah, ki skrbijo mlade. Poleg tega so še druge, na primer mladinsko delo, mladinski klubu, poulično delo, projekti za spodbujanje občutka državljanstva, vključevanje in solidarnost med mladimi. Na drugi strani pa je bojazen, da bi s pretiranim administriranjem in formalizmom zatrli pobudo mladih in njihovo mladostno zagnanost.
Predlagatelj navaja, da bo s sprejemom predlagane novele mladinski sektor lahko v prihodnje aktivno sodeloval pri
143
pripravi zakonodaje, vsebina novele pa se usklajuje tudi z vsebino Predloga zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju. Na drugi strani pa imamo na primer mnenje ene od občin Logatec, ki opozarja, da bo sprememba otežila in ovirala svobodno povezovanje mladih, saj menijo, da predlagane spremembe pomenijo usihanje dejavnosti mladinskih svetov, ki so komaj zaživeli.
Preoblikovanje v društvo prinaša dodatne ovire in omejitve. Nejasno je, ali bo lahko status v javnem interesu pridobila katerakoli organizacija, ki se registrira kot mladinski svet. To bi namreč pomnilo, da jih je lahko v vsaki občini več, veliko. S tem pa se razvrednoti tudi sam pomen statusa v javnem interesu. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Matjaž Zanoškar v imenu Poslanske skupine DeSUS.
MATJAŽ ZANOŠKAR: Hvala, spoštovani predsedujoči. Kolegice in kolegi, spoštovani gospod minister. Dovolite, da predstavim stališče Poslanske skupine DeSUS glede Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mladinskih svetih.
Noveliranju tega zakona pogojuje v prvi vrsti potreba po uskladitvi z vsebino novo nastalega krovnega zakona, ki ga v Poslanski skupini DeSUS podpiramo in temu tudi tako sledi podpora noveli Zakona o mladinskih svetih. Poleg teh uskladitvenih sprememb pa se v naši poslanski skupini strinjamo tudi z dopolnjevanjem vsebine zakona v delu, ki se nanaša na registracijo mladinskih svetov, njihovo finančno in materialno poslovanje ter nadzor nad izvajanjem zakona, kar se je do sedaj izkazalo kot nedorečeno in zelo pomanjkljivo. Ocenili smo, da bodo spremembe in dopolnitve prispevale k ustreznemu varstvu javnega interesa in pravne varnosti. Šle bodo tudi v pozitivni smeri izboljšav samega organiziranega delovanje mladinskih svetov in lokalnih mladinskih svetov ter mladinskih organizacij, kar bo nedvomno prispevalo k širitvi participacije mladih pri odločanju. Kot je bilo rečeno, krovni zakon in pa tudi novelo tega zakona v poslanski skupini podpiramo in bomo glasovali tudi tako. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Miran Gyorek v imenu poslanske skupine SNS.
MIRAN GYOREK: Hvala za besedo, predsedujoči. Kolegice, kolegi, gospod minister!
V predmetnem predlogu zakona gre dejansko za razlog, ki zagotavlja uskladitev vsebine z vsebino Predloga zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju, ki ga bomo obravnavali in sprejemali v nadaljevanju in ki bo celovito normativno uredil to področje mladinskega sektorja. Se pravi, ta zakon ureja le del omenjenega krovnega zakona, to je status, pravni položaj mladinskih svetov, pogoje združevanje mladinskih
144
organizacij v mladinske svete in njihovo delovanje. Med cilji predlaganega zakona gre tudi za terminološko uskladitev vsebine z novim krovnim zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju. Dejansko v obstoječem zakonu obstaja nekaj pomanjkljivosti v določbah, ki urejajo registracijo mladinskih svetov v finančno in materialno poslovanje le-teh, njihov nadzor in tako naprej. Z usklajenostjo obeh zakonov in zagotovljeno definicijo in preglednostjo delovanja mladinskih svetov bosta vsaj do neke mere ustrezno zagotovljena in urejena javni interes in pravna varnost.
V	predhodnih razpravah in obravnavah je bilo sicer nekaj polemičnih tez glede primerljivosti mladinskih svetov z društvi oziroma zvezami društev in da naj bi ste tudi za mladinske svete smiselno uporabljal Zakon o društvih. To se v prvi vrsti nanaša na rešitve glede vodenja finančnega in materialnega poslovanja, saj naj bi potemtakem računovodski standardi veljali tudi za mladinske svete. Drugič. V tem smislu se bo zagotovilo tudi ustrezne podlage za pristojnosti in za vodenje postopka registracije mladinskih svetov. Na ta način bo tudi zagotovljena enotnost postopkov in pristojnosti takšnih statusno pravnih primerljivih subjektov.
V	Slovenski nacionalni stranki menimo, da pa je nujna in utemeljena določba glede organov pristojnostih za nadzor delovanja mladinskih svetov, torej organov, ki so pristojni za nadzor društev v skladu z Zakonom o društvih. Skratka, menimo, da bi s predmetnimi spremembami zakona lahko dosegli želene cilje mladinske politike na nacionalni in tudi na lokalni ravni. Torej, boljše zagotavljanje možnosti vključevanja mladih v proces in aktivnostjo udeležbe v političnem, ekonomskem in sploh družbenem življenju.
Na osnovi navedenega bomo v Slovenski nacionalni stranki Predlog zakona o mladinskih svetih podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Ljubo Germič v imenu Poslanske skupine LDS.
LJUBO GERMIČ: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Gospod minister s sodelavcem, kolegice in kolegi!
Cilj sprememb in dopolnitev Zakona o mladinskih svetih je uskladitev Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju, ki predstavlja krovni mladinski zakon in je prav tako danes v obravnavi v Državnem zboru. Spremembe v zakonu se nanašajo na pogoje za članstvo mladinske organizacije v Mladinskem svetu Slovenije ter v mladinskih svetih na lokalni ravni, prav tako pa rešujejo nekaj nedorečenosti glede registracije ter finančnega poslovanja mladinskih svetov in nadzora nad njimi. Mladinski svet Slovenije ter mladinski sveti na lokalni ravni so tradicionalni mehanizmi vključevanja mladih v procese odločanja, kar je izjemno pomembno, če želimo čim širši krog mladih pritegniti v družbeno življenje, kjer bodo prevzemali odgovornosti za različne projekte. Zato je potrebno krog
145
mladih, ki sodelujejo v procesih odločanja, razširiti preko meja mladinskega sveta na mladinske organizacije in na mlade, ki niso člani nobene organizacije. Precejšnja težava je delovanje mladinskih svetov na lokalni ravni, ker jih žal ni v vseh okoljih, predvsem v manjših niso ustanovljeni. Leta 2009 je bilo na primer v registru vpisanih lokalnih mladinskih svetov zabeleženih le 46 lokalnih mladinskih svetov, in če pomislimo, da imamo v Sloveniji kar 210 občin, to predstavlja problem na področju organiziranja mladih, kajti ravno lokalno okolje, ki pozna specifične razmere ter potrebe svoje mlade populacije, bi moralo pri ustanovitvi in pri zagotavljanju materialnih in prostorskih pogojev odigrati večjo vlogo kot doslej. V Poslanskem Klubu LDS upamo, da bosta tudi zakona, ki sta pred nami, pripomogla k temu. Doslej so bila nedorečena določila glede pogojev finančnega in materialnega delovanja v mladinskem svetu. Ker gre za subjekte, ki so primerljivi z društvi, je smiselna rešitev, ki se predlaga, da za mladinski svet, torej za mladinske svete glede finančnega in materialnega poslovanja veljajo isti računovodski standardi kot za društva oziroma zveze društev. V LDS podpiramo rešitev, da se s spremembo zakona omogoča ureditev glede registracije mladinskih svetov. Doslej je na tem področju vladala dvojnost, del se je opravljal po Zakonu o društvih, del pristojnosti nad njimi pa so imele upravne enote. V kratkem naj bi bile vse registracije društev prenesene iz upravnih enot na Ajpes. S spremembo v tem zakonu in sklicevanjem za Zakon o društvih, se bo to rešitev v peljalo tudi za mladinske svete, zato se v spremembah zakona uveljavljajo tudi isti nadzorni organi nad mladinskimi sveti kot nad društvi. V LDS upamo, da bodo vse rešitve pripomogle k dobremu oziroma boljšemu delovanju mladinskih svetov na lokalnem nivoju kot tudi nacionalnega mladinskega sveta in predvsem, da bodo mladinski sveti ustanovljeni v vseh lokalnih okoljih v Sloveniji. V Poslanskem klubu LDS zakon podpiramo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Dejan Levanič, v imenu Poslanske skupine SD.
DEJAN LEVANIČ: Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani podpredsednik! Danes v Državnem zboru Republike Slovenije sprejemamo paket dveh zakonov, ki sta v prvi vrsti namenjena okoli 400 tisoč državljankam in državljanom Republike Slovenije ali približno 20% vse populacije. V preteklih razpravah smo veliko časa namenjali predvsem različnim družbenim skupinam, a le redki statistični podatki napovedujejo tako skrb vzbujajočo prihodnost kot njim, torej mladi. Delež mladih v prebivalstvu naj bi namreč po podatkih Statističnega urada v prihodnjih 17. letih padel z 20 na 14%, torej skoraj za tretjino. Zato je toliko bolj pomembno, da mladim zagotovimo možnosti za aktivno participacijo v institucijah demokratične države in seveda civilni družbi,
146
kjer bodo lahko jasno, predvsem pa učinkovito zastopali svoje interese. S predlaganim paketom obeh zakonov bomo dodali še en kamenček v mozaik strpnih in argumentiranih razprav, kjer višina glasu in demonstracija moči premožnejših in bolje organiziranih ne bo edino vodilo pri sprejemanju pomembnih odločitev. Novela zakona, ki je prvi na dnevnem redi, prinaša le manjše popravke, ki so potrebni zaradi uskladitve z Zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju. Najpomembnejša spremembe je odprava spodnje starostne meje za članstvo v mladinskem svetu lokalne skupnosti. Ta je bila doslej 15 let, kar je onemogočalo participacijo organizacij z večjim številom mlajših članov. Ostale spremembe pomenijo le manjše popravke, ki na utečeno stanje delovanja mladinskih svetov ne bodo vplivale. V dosedanjem poteku zakonodajnega postopka smo v Poslanski skupini Socialnih demokratov posebno pozornost posvetili stališčem Mladinskega sveta Slovenije in Skupnosti občin Slovenije. Predlagala sta določbo, ki bi omogočila, da se v eni lokalni skupnosti lahko ustanovi le en medijski svet. S tem bi v bistvu sledili enotnemu zastopanju mladih na lokalni ravni, občine pa bi imele zgolj enega sogovornika v procesu oblikovanja in implementacije politik, ki zadevajo predvsem mlade. Intenco predloga smo soglasno podprli prisotni na seji matičnega delovnega telesa, a žal rešitve, ki bi bile v skladu z veljavnim pravnim redom kljub naporom ni bilo moč najti. Pravne službe so namreč opozarjale, da bi s tem lahko prišlo do neskladja z 42. členom Ustave, ki govori o svobodi združevanja. Ne glede na to, verjamemo, da je interes mladih v lokalni skupnosti enotno zastopanje njihovih stališč, poleg tega pa bodo z enotnim zastopanjem lažje uresničevali pravice, ki izhajajo iz obeh zakonov.
V	Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o mladinskih svetih podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospa Alenka Jeraj, v imenu Poslanske skupine SDS.
ALENKA JERAJ: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem.
V	Poslanski skupini SDS bomo podprli Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mladinskih svetih. Mi smo sicer za sejo odbora pripravili nekaj manjših sprememb, predlagali nekaj amandmajev, ki jih v tej obravnavi nismo ponovili, vendar pa menimo, da gre za pomembne spremembe, ki se dotikajo mladinske politike, mladinskih struktur in mislimo, da je dobro, da se nekatere stvari bolj podrobneje uredijo, zato kot rečeno, zakon podpiramo.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Še gospod Tadej Slapnik v imenu Poslanske skupine Zares.
TADEJ SLAPNIK: Hvala lepa, gospod podpredsednik.
147
Preambula revidirane evropske listine o vključevanju mladih v lokalno in regionalno življenje pravi da je ključnega pomena pri gradnji bolj demokratične, vključujoče in uspešne družbe, da je javno sodelovanje mladih pri odločitvah in dejavnostih na lokalni in regionalni ravni. Sodelovanje v demokratičnem življenju lokalne skupnosti pa je več kot zgolj udeležba mladih na volitvah. Ustvariti moramo razmere za odkrit dialog med mladimi, lokalnimi in regionalnimi oblastmi, mladim in njihovim predstavnikom pa omogočiti, da so enakovredni akterji pri politikah, ki se nanašajo nanje. Te strukture morajo biti predstavniške in stalne, ukvarjati pa se morajo z vsemi zadevami, za katere mladi izrazijo zanimanje. Z novelo Zakona o mladinskih svetih usklajujemo področni zakon z vsebino predloga Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju, ob tem pa se dopolnjujejo določila, za katera se je izkazalo, da so pomanjkljiva oziroma nedorečena, povečuje pa se tudi nadzor nad delovanjem mladinskih svetov. Pri pripravi krovnega zakona iz področja urejanja mladinskih politik je ministrstvo upoštevalo stališče Mladinskega sveta Slovenije, da se določb Zakona o mladinskih svetih ne vključi v krovni zakon, ampak da se ga v okviru potreb popravi in uskladi z novim krovnim zakonom. Po 10 letih od sprejema Zakona o mladinskih svetih ima zato Državni zbor priložnost oceniti tudi njegove učinke.
V	Poslanski skupini Zares ocenjujemo, da predvsem pri ustanavljanju in delovanju lokalnih Mladinskih svetov zakon ni dosegel pričakovanj. Zaskrbljujoči so namreč podatki, da je v Sloveniji v 10 letih od sprejema zakona ustanovljenih le 49 lokalnih mladinskih svetov, od teh pa jim je leta 2009 na javnem razpisu za sofinanciranje delovanja s strani Urada za mladino Republike Slovenije sredstva pridobilo le 15 izmed njih. Lokalni mladinski sveti niso ustanovljeni niti v četrtini slovenskih občin, dejansko pa delujejo v manj kot 10% občin.
V	Poslanski skupini Zares se ne strinjamo, da je vzrok za to zgolj domneva, da v manjših lokalnih skupnostih obstoječa ureditev predstavlja preveliko administrativno oviro za ustanavljanje. Pogoj za ustanovitev lokalnega mladinskega sveta je obstoj vsaj treh za ustanovitev zainteresiranih mladinskih organizacij v lokalni skupnosti, kar teoretično lahko predstavlja oviro v posameznih zares majhnih občinah, a v veliki večini temu ni tako. Uspešno delujoči Mladinski sveti v nekaterih manjših lokalnih skupnostih pa so dokaz, da postopek registracije lokalnega mladinskega sveta ni administrativno nič bolj zahteven od registracije društva. Kje so torej razlogi, vzroki za to, da se mladinske organizacije na lokalni ravni ne povezujejo in sodelujejo med seboj? Pomemben vzrok je zagotovo v tem, da jih k temu v lokalni skupnosti nihče ne spodbuja z izjemo simboličnih sredstev, ki jih za letno delovanje lokalnih mladinskih svetov namenja Urad za mladino Republike Slovenije in v povprečju ne presegajo 800
148
evrov letno. Lokalne skupnosti z redkimi izjemami ne zagotavljajo sredstev za delovanje mladinskih svetov. Očitno napačna pa je, kot vse kaže, tudi domneva zakonodajalca, da bodo imele v lokalnem mladinskem svetu interese delovati v boju za lokalna proračunska sredstva konkurenčne mladinske organizacije. Pri razpisih lokalnih skupnosti namenjenih financiranju lokalnih mladinskih organizacij aktivno članstvo v lokalnem mladinskem svetu mladinskim organizacijam ne prinaša dodatnih točk, kaj šele, da bi članstvo v lokalnem mladinskem svetu predstavljajo pogoj za sofinanciranje iz lokalnih proračunov. Med ustanovljenimi mladinskimi sveti pa je bilo tudi žal veliko takšnih, ki so zaradi notranjih nesoglasij zamrznili svoje delovanje, marsikateri pa tudi razpadli. Upanje zato vzbuja informacija, da pristojno ministrstvo zagotavlja sredstva evropskega socialnega sklada za delovanje mreže za vzpodbujanje lokalnih mladinskih struktur.
V	Poslanski skupini Zares pričakujemo, da bo v obdobju svojega delovanja poleg ustanavljanja novih mladinskih svetov pripomogla tudi k iskanju do danes neodgovorjenih odgovorov in vzrokov za pomanjkljivo participacijo mladih na lokalni ravni.
V	Poslanski skupini Zares bomo predlagano spremembo Zakona o mladinskih svetih podprli, a ob tem opozarjamo, da temeljni vzroki za pomanjkljiv razvoj in delovanja lokalnih mladinskih svetov ostajajo in da se vseh izmed njih ne da odpraviti zgolj s sprejemanjem zakona.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Glasovanje o dopolnjenem predlogu zakona bomo opravili danes, v okviru glasovanj pol ure po prekinjeni 15. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O JAVNEM INTERESU V MLADINSKEM SEKTORJU v okviru rednega postopka. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo gospodu ministru za šolstvo in šport dr. Lukšiču.
DR. IGOR LUKŠIČ: Cenjeni gospod podpredsednik, hvala za besedo. Poslanke in poslanci. Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju je v nastajanju že kar lep čas. Nam je uspelo, predvsem pa mladinskemu svetu, da je pripravil zakon, ki, po naši oceni, uživa visoko stopnjo soglasja. Gre za definicijo področja mladinskega sektorja. V tem zakonu se uzakonjajo neke druge opredelitve, ki so pomembne za delovanje mladinskega področja. Gre za opredelitev javnega interesa na tem mladinskem področju. Zakon izpostavlja nosilce v javnem interesu na področju mladinskega delovanja, Urad Republike
149
Slovenije za mladino opredeljuje kot osrednji organ, ki koordinira delo na mladinskem sektorju. Določa posvetovalno telo, to je Svet za mladino. Vnaša državne nagrade s tega področja. Opredeljuje mladinske centre kot tvorbe sui generis. V navezavi tudi z zakonom, ki je bil ravnokar v obravnavi, določa pogoje in postopke za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu. Uvaja strateški dokument Nacionalni program za mladino. In na ta nacionalni program je prenesena tudi vsa vsebina. Naj obvestim ta visoki zbor o tem, da je zakon na Uradu za mladino v pripravi, pardon, nacionalni program v pripravi in naj bi bil sprejet v začetku leta 2011.
Zakon o delovanju opredeljuje načine in postopke za sofinanciranje mladinskega sektorja in opredeljuje razmerja med državo in lokalnimi skupnostmi.
Zakon je v predhodnih obravnavah doživel visoko podporo in soglasje vseh mladinskih organizacij. Predlagam Državnemu zboru, vam, spoštovane poslanke in poslanci, da zakon podprete. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino kot matično delovno telo.
Prosim gospo mag. Majdo Potrata za predstavitev poročila odbora.
MAG. MAJDA POTRATA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovana gospod minister in gospod direktor Urada za mladino.
Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino je obravnaval predlagani zakon na 17. seji 29. aprila 2010.
Zakonodajno-pravna služba je dala pripombe k desetim členom. Tudi Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport je povedala svoje mnenje in zakon podprla. Menila je, da bo sprejem zakona omogočil boljši razvoj mladinskega sektorja, ker doslej na državni ravni ne obstajajo ustrezni mehanizmi za razvijanje in uresničevanje mladinske politike. Podprla pa je tudi Nacionalni program za mladino. Ustno je predstavil poročilo Drago Žura.
Komisija za narodni skupnosti je podobno kot prejšnji zakon, preučila kot zainteresirano delovno telo. V svojem poročilu je predlog zakona podprla in pozdravila predlog predlagatelja, da se mladinskim organizacijam avtohtonih narodnih manjšin dodeli status nacionalnih mladinskih organizacij.
Odboru so bila posredovana tudi mnenja Mestne občine Ljubljane ter mestnih občin Novo mesto in Velenje, mnenje Občine Radovljica, Madžarske samoupravne narodne skupnosti in stališča Skupnosti občin Slovenije.
Vloženi so bili amandmaji, in sicer štirih koalicijskih poslanskih skupin k desetim členom, Poslanske skupine SDS k petim členom in Komisije za narodni skupnosti k dvema členoma.
150
Odbor za kulturo, šolstvo in šport je opravil razpravo in glasovanje o posameznih členih in amandmajih.
Dr. Igor Lukšič je uvodoma povedal, da zakon opredeljuje področje mladinskega sektorja, določa javni interes mladinskemu sektorju ter izpostavlja njegove nosilce in subjekte. Z zakonom se določa tudi obvezujoč strateški dokument Nacionalni program za mladino, ki vsebuje strateške cilje in ukrepe za njihovo uresničevanje in je podlaga za sofinanciranje programov v mladinskem sektorju.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da je bila večina podanih pripomb upoštevana v amandmajih koalicije, druge pa so bile pojasnjene.
V	razpravi o posameznih členih so člani in članice odbora ter drugi vabljeni največ pozornosti namenili določbam 8. in 14. člena in v razpravi predvsem govorili o vodenju Sveta Vlade Republike Slovenije za mladino in delovanje mladinskih svetov v javnem interesu. Nekateri člani odbora so menili, da je Svet Vlade za mladino strokovno in posvetovalno telo Vlade in da je zato nesmiselno, da ga vodi predstavnik Vlade. Menili so, da bi Svet moral voditi predstavnik nevladnih organizacij, ker bi tako bolje opravljal svojo funkcijo, drugi pa so menili, da ima Vlada večjo odgovornost, ko vodi mlade in da so podobne rešitve glede svetov tudi v drugih zakonih. Predstavnik Vlade je pojasnil, da je Vlada zainteresirana, da se posvetuje v zvezi s svojo politiko, ne pa da samo popušča pritiskom mladih, da vplivajo nanjo. Obstaja pa še dovolj prostora za katerokoli drugo civilnodružbeno organiziranje mladinskega sektorja, kjer lahko na drugačen način vplivajo na vladno politiko.
V	nadaljevanju razprave je bilo veliko govora tudi o tem, kdo lahko pridobi status v javnem interesu, ali naj bo to katerakoli organizacija, in znova se je odprlo vprašanje, ali je v dovoljšni meri upoštevana pravica do svobodnega združevanja iz drugega odstavka 42. člena Ustave.
Po končani razpravi o posameznih členih predloga zakona in vloženih amandmajih je odbor sprejel deset amandmajev koalicijskih poslanskih skupini in Komisije za narodni skupnosti k 6. členu. Ni pa sprejel amandmajev, ki jih je vložila Poslanska skupina SDS k trem členom in Komisije za narodni skupnosti k 6. členu, zato so brezpredmetni postali trije amandmaji Poslanske skupine SDS in amandma Komisije za narodni skupnosti.
Pripravljen je bil dopolnjeni predlog zakona, v skladu s 133. členom Poslovnika Državnega zbora, in to besedilo dopolnjenega predloga je pred vami in predlagamo, da ga sprejmete. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. V imenu Poslanske skupine DeSUS bo govoril poslanec Matjaž Zanoškar. Izvolite.
151
MATJAŽ ZANOŠKAR: Spoštovani predsedujoči, spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi.
Dovolite, da predstavim stališče Poslanske skupine DeSUS glede Predloga zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju. Poslanci Demokratične stranke upokojencev se strinjamo s predlogom zakona in ga bomo seveda v celoti podprli, saj menimo, da je področje mladinske politike ključen element v verigi vseh družbenih procesov vsake države. Prav je, da ima ta generacija priložnost medgeneracijskega sodelovanja v soustvarjanju družbe in s tem soodgovornost za prihodnost.
Ugotavljamo tudi, da so mladi v splošnem pogledu razmeroma dobro organizirani in zastopani ter tudi zelo dejavni v svojih programih in aktivnostih na nacionalni ravni in v lokalnih okoljih, je pa pomanjkljiva oziroma nezadovoljiva normativna ureditev področja mladinskega sektorja. Ustrezni mehanizmi na državni ravni so predpogoj za razvoj in uresničevanje mladinske politike.
Po naši oceni bo s tem zakonskim predlogom omogočen boljši razvoj mladinskega sektorja, saj prinaša dobre normativne okvire za izvajanje ukrepov vseh vladnih resorjev in programsko povezovanje v okviru nacionalnega programa ter formalno podlago za delovanje posvetovalnega telesa Vlade Republike Slovenije za mladino, ki se z zakonom opredeljuje kot temeljni organ dialoga med vladno in nevladno sfero na področju mladinske politike. Zakon določa obvezno oblikovanje Nacionalnega programa za mladino kot strateškega dokumenta. Le-ta bo na osnovi celovitega pregleda v razmere mladih ter v javnem interesu opredelil strateške cilje po posameznih resorjih mladinske politike in bo kot tak služil za podlago pri prepoznavi glavnih problematik in posledično pri pripravi nadaljnjih potrebnih ukrepov, hkrati pa bo pomenil podlago za uresničitev zastavljenih ciljev.
Zakon opredeljuje temeljne pojme, ki se nanašajo na mladinski sektor; podaja definicije pojmov in področij mladinskega sektorja, opredeljuje javni interes, način njegovega uresničevanja in sofinanciranja, opredeljuje nosilce in subjekte javnega interesa ter način usklajevanja interesov.
Zagotovo je pomembno dejstvo, da pomeni ta povezovanje in participacija mladih na lokalnem nivoju ključen prispevek v širši nacionalni nivo, zato pozdravljamo večjo vlogo avtonomnosti in iniciativnosti na lokalni ravni.
Zakon vsebuje tudi druga pomembna načela, ki bodo v orientacijskem smislu v veliko pomoč pri izvajanju tega krovnega zakona in seveda vseh ostalih predpisov, vključno s predvidenim nacionalnim programom. Verjamemo, da bo ta način zagotovljal učinkovito uresničevanje javnega interesa v mladinskem sektorju. Predlog zakona prinaša veliko dobrih stvari, ki bodo zanesljivo pomagale pri boljšemu razvoju mladinskega organiziranja v državi, zato ga bomo poslanci v Poslanski skupini DeSUS v celovitosti podprli. Hvala.
152
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanskega kluba LDS bo predstavil gospod Ljubo Germič. Izvolite.
LJUBO GERMIČ: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Še enkrat vsem lep pozdrav.
Zaradi pomena, ki mora država dati mladinskemu sektorju, v Poslanski skupini LDS pozdravljamo zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju. Mladi namreč pomenijo del prebivalstva, na katerega mora biti družba posebej pozorna, saj je od razvoja mlade generacije odvisen tudi dolgoročni razvoj naše družbe. V Poslanskem klubi LDS smo prepričani, da je mogoče ključne družbene probleme dolgoročno reševati le z dialogom z mlado generacijo, izboljšanjem položaja mladih in ustvarjanjem priložnosti, v katerih bodo mladi znali izkoristiti svoje priložnosti in zmožnosti. V LDS se zavzemamo za realizacijo politike, ki bo omogočila oblikovanje strokovne, izobražene, motivirane in odgovorne mlade generacije, ki bo dolgoročni temelj družbenega razvoja Slovenije. V LDS podpiramo cilje zakona, v okviru katerih se opredeljuje celotni mladinski sektor, določa javni interes v njem in določa način uresničevanja javnega interesa v mladinskem sektorju. Doslej v Sloveniji polje mladinskega delovanja ni bilo v celoti zakonodajno pokrito, urejeno je bilo le področje mladinskih svetov in skupnosti študentov. Organiziranje mladih je tako pri nas kot v Evropi v stalnem razvoju in zato potrebuje nove zakonodajne rešitve. Glavni pripravljavec in izvajalec nalog na področju mladinskega sektorja na nivoju države je Urad za mladino pri Ministrstvu za šolstvo in šport, ostali sektorju, ministrstva se samo občasno vključujejo v posamezne projekte. Menimo, da je predlog zakona, ki je pred nami, korak v pravo smer. V LDS veliko pričakujemo od nacionalnega programa za mladino, ki bo nastal na podlagi zakona. S tem dokumentom bodo določeni strateški prednostni cilji in ukrepi za njihovo uresničevanje, kar bo podlaga za sofinanciranje programov mladinskem sektorju. Ker bo program sprejet za 9 let bo šlo resnično za dolgoročni dokument, saj se s takšnim dokumentom na dolgi rok načrtuje delovanje v mladinskem sektorju. Pri tem opozarjamo na njegovo odprtost za spremembe in dopolnila, saj gre v primeru mladinske politike za segment družbe, ki se najhitreje spreminja in morda program ne bo uspel sproti slediti vsemu dogajanju.
V predlogu zakona je posebej pomembna opredelitev javnega interesa na področju mladine in načinov njegovega uveljavljanja, o čemer govori 5. člen, ki pravi, da se javni interes na področju mladinskega sektorja uresničuje z zagotavljanjem normativnih in drugih pogojev za razvoj področij mladinskega dela in vključevanja mladinskih vsebin v strategije, politike ter ukrepe, ki vplivajo na mlade in drugič, finančne podpore mladinskim programom in programom za mlade, vključno s podporo mladinski infrastrukturi.
153
Zakon opredeljuje nosilce javnega interesa v mladinskem sektorju, ki so država in samoupravne lokalne skupnosti, kar pomeni, da mora tudi lokalna skupnost nuditi pogoje za delovanje mladinskih organizacij v smislu organizacijskih in prostorskih pogojev ter tudi finančnih sredstev.
Od lokalnih skupnosti se tudi pričakuje, da bodo zaznavale potrebe mladih v svojih okoljih, kajti v različnih okoljih so potrebe mladih različne. Oblikovanje mladinske politike temelji na mnogih domačih in tujih dokumentih, med drugim na priporočilih Sveta Evrope že iz leta 1991, pa na Konvenciji o otrokovih pravicah, Beli knjigi Evropske komisije z naslovom Nova spodbuda za evropsko mladino v letu 2001, ki je določila okvir za sodelovanje na področju mladine, sledila je Rotterdamska deklaracija 2004, priporočila na predloge Evropske komisije v novem mladinskem programu Mladi v akciji za obdobje 2007 in 2013 in drugo. Temeljni domači dokument doslej je bil v letu 2005 sprejeta strategija Urada za mladino Republike Slovenije na področju mladinske politike do leta 2010, ki je opredelila ključna področja mladinske politike. Vendar pa za doseganje ključnih ter dolgoročnih ciljev na področju mladinskega sektorja to ni bilo dovolj.
S predlogom zakona, ki ga danes sprejemamo, dajemo podlago za sprejem nacionalnega programa za mladino, s katerim bodo povezali vse sektorje in udeležene v mladinskem sektorju.
V	Poslanskem klubu LDS resnično upamo, da bo zakon omogočil bolj usklajevano delovanje vseh organizacij v mladinskem sektorju, mladinski organizaciji, organizaciji za mlade, posameznikov, mladinskih svetov, mladinskih klubov tako na državnem kot tudi na lokalnem nivoju. Zato podpiramo sprejetje zakona. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče narodnih skupnosti bo predstavil gospod Lazslo Goncz.
DR. LAZSLO GONCZ: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister, gospod direktor, kolegica in spoštovani kolegi!
Naj poudarim, da pozdravljamo in podpiramo Predlog zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju, ker se s tem opredeljuje mladinski sektor in se določi javni interes na tem področju ter način uresničevanja omejenega interesa. Skratka, zakonsko se ureja področje, ki do sedaj ni bilo celovito definirano.
V	fazi sprejemanja zakona so se vključevale tudi narodne skupnosti, saj z vidika uresničevanja tako imenovanih narodnostnih pravic, udejstvovanje njunih članov skupnosti v mladinski politiki izredno pomembno. V Poslanski skupini smo zadovoljni, da smo pri sprejemanju in usklajevanju amandmajev našli skupn jezik in tako smo tudi z vidika avtohtonih narodnih skupnosti uspeli nadgraditi prvotno besedilo predloga zakona. Pomembno je, da smo bili enotni v spoznanju, da so se
154
med nosilce javnega interesa v mladinskem sektorju poleg države in samoupravnih lokalnih skupnosti na narodnostno mešanem območju uvrstile tudi avtohtone samoupravne narodne skupnosti. Taka rešitev je tudi z vidika ustavnega statusa organizacij narodnih skupnosti v celoti utemeljen. Pomemben vsebinski premik v pozitivni smeri je dosežen tudi na področju priznavanja statusa nacionalne mladinske organizacije, ki v primeru pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti upošteva njihovo kvantitativno in vsebinsko specifiko. Zaradi omenjenih razlogov bo predlog zakona deležen naše podpore. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil gospod Dejan Levanič.
DEJAN LEVANIČ: Hvala lepa za besedo. V Poslanski skupini Socialnih demokratov podpiramo Predlog zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju. S predlaganim zakonom namreč po dveh desetletjih v slovenskem pravnem redu končno opredeljujemo mladinski sektor ter definiramo javni interes v njem, za kar gre seveda velika zahvala Uradu Republike Slovenije za mladino in pa seveda Ministrstvo za šolstvo in šport. Koncept zakona, ki predstavlja določen odmik od pretirano pokroviteljskega odnosa politike do mladih, izhaja predvsem iz razumevanja mladih kot enakovrednih, enakopravnih in aktivnih državljanov, ki so sposobni v družbi prevzemati tudi najodgovornejše vloge. Kot se verjetno spomnite, smo jim enkrat v tem mandatu to vlogo že priznali, ob spremembi ZOFIja smo namreč predstavnike dijakov vrnili nazaj v svete šol. Besedilo zakona, ki pa je pred nami, pa tokrat gre še korak dlje. V uvodnih določbah predlog zakona opredeljuje temeljne pojme, torej vse kar se na mladinskem polju dogaja, navaja področja, ki jih mladinski sektor zajema, opredeljuje tudi javni interes v njem ter določa državo in lokalne skupnosti kot nosilce javne interesa. Treba je na tej točki posebej poudariti, da predlog daje pravno podlago za ustvarjanje nekega stimulativnega okolja tudi v lokalni skupnosti, ki lahko postane eden izmed ključnih dejavnikov za doseganje višje ravni participacije in zastopanosti mladih. Lokalna skupnost bo namreč lahko uresničevala mladinsko politiko tako, da bo v skladu s svojimi potrebami in pa z možnostmi sprejela tudi lokalni progam za mladino in ustanovila razna delovna telesa za mladinska vprašanja. Socialni demokrati verjamemo, da bodo občine izkoristile priložnosti, ki se v vsakem lokalnem okolju skrivajo v mladih in tako lažje ter hitreje reševale nekatera aktualna vprašanja. Udejstvovanju mladih na lokalni ravni bodo predvsem v pomoč tudi mladinski centri, ki so v predlogu zakona posebej opredeljeni. Mladinskim centrom država v zadnje obdobju posveča posebno pozornost in jim seveda poleg razpolaganja z infrastrukturnimi pogoji daje tudi
155
pomembno programsko vlogo. Ključnega pomena je namreč to, da v odločitve, ki zadevajo predvsem mlade, vključimo mlade same. Za zasledovanje cilje aktivnega državljanstva na ravni države je ravno tako treba ustvariti neko ustrezno institucionalno podlago, neke kanale, preko katerih lahko mladi polno razvijejo svoje potenciale, torej sodelujejo in odločajo. Zato predlagatelj v nadaljevanju zakona definira naloge upravnega organa, pristojnega za mladino ter na normativni ravni opredeljuje svet vlade za mladino. Do sedaj smo imeli svet vlade za študentska vprašanja, v tem mandatu je ustanovljen tudi svet vlade za mladino, kar je zelo pomembno, da predvsem mladi, ki delujejo na mladinskem polju, lahko aktivno sodelujejo pri odločitvah, ki zadevajo njih same. Ustanovitev sveta vlade za mladino je tako jasen signal, da vlada priznava mlade kot kompetentne sogovornike v procesu oblikovanja in izvajanja mladinskih politik. Da to ne bo zgolj še eden izmed organov, priča tudi dejstvo, da ga bo vodila ministrica oziroma minister, ki bo nosil pomemben del odgovornosti za implementacijo tistega kar bo seveda na takšnem svetu dogovorjeno. Ne nazadnje s svetom za mladino pridobivajo vsi akterji na področju mladinskega sektorja nekega kompetentnega sogovornika na vladni strani.	Socialni demokrati tudi z
zadovoljstvom ugotavljamo, da predlagani zakon ustvarja pravno podlago za strateški in medresorski nacionalni program za mladino, ki smo ga predlagali že v alternativnem vladnem programu. Na takšen program čakamo že veliko let, mnoge države so ga sprejele in na podlagi njega uresničujejo mladinske politike, predvsem pa koordinirajo ministrstva, ki so zadolžena za izvajanje politik na področju mladine, in jih seveda preverjajo, ter na koncu ugotavljajo, kakšni so dosežki.
Nacionalni program za mladino ne prinaša zgolj temeljnega programskega dokumenta ali zgolj enega izmed dokumentov, ki ga potrebujemo, pač pa tudi zagotavlja, da bodo mladi ostali na dnevnem redu dela Državnega zbora tudi v bodoče. Tako naj bi težko pričakovani dokument v roku 18-ih mesecev obravnavali, minister je napovedal že prej, in sprejeli v Državnem zboru ter nato vsake tri leta vrednotili njegovo uresničevanje. Podobno kot nekateri strateški dokumenti z mladinskega polja na ravni Evropske unije bo nacionalni program za mladino veljal za obdobje devetih let, kar zagotavlja neko konsistentnost politik, ki se bodo v bodoče, seveda, sprejemale. Socialni demokrati bomo zakon, ki smo ga dolgo čakali, podprli.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil gospod Rudolf Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani minister, kolegice in kolegi!
156
Potreba po normativni ureditvi je pripeljala do predloga omenjenega zakona in tudi zakona o mladinskih svetih, ki se dopolnjujeta, in smo ga danes že obravnavali. Z omenjenima zakonoma bi formalizirali ustrezne mehanizme za razvoj mlade populacije naše družbe. Naj tako omenim, da v Evropi ni enotnega koncepta ureditve, ampak vsaka država rešuje problematiko po svoje, pač glede na specifične razmere, močno pa se krepi zavest, da je področju treba posvečati veliko pozornosti. Zato so različni organi Evropske unije sprejeli dokumente s tega področja. Svet ministrov EU je sprejel resolucijo. Poleg tega dokumenta pa je tudi svet Evropske unije v času slovenskega predsedovanja sprejel resolucijo o participaciji mladih z manj priložnostmi. Tako je zavedanje potenciala mladih našlo tudi svoje mesto v evropski usmeritvi. Vsi pa se zavedamo, da je ta segment družbe pomemben dejavnik tudi pri izvajanju programa reform Lizbonske strategije. Tudi zato se je na ravni Evropske unije oblikovalo več programov, ki zajemajo delovanje mladih. Vsi ti programi slonijo na priporočilih Sveta Evrope in konvencije Združenih narodov. Potrebno je omeniti, da je Evropska komisija izdala belo knjigo z naslovom Nova spodbuda za evropsko mladino iz leta 2001. Osnovni poudarki iz dokumenta so zlasti participacija, prostovoljno delo, informiranje in predvsem boljše zavedanje organov oblasti o zadevah, ki se nanašajo na mlade. Opredeljeni pa so tudi inštrumenti za dosego tega cilja. V naši državi je ključni dokument s tega področja strategija, sprejeta leta 2005. Ključni izvajalec politike in ukrepov za mladinski sektor pa je Urad Republike Slovenije za mladino, ki je organ v sestavi Ministrstva za šolstvo in šport. Mladinsko problematiko, pa je potrebno zajemati v vseh širini, zato je izvajanje obstoječe strategije lahko primerna podlaga za nadaljnjo poglobitev opredelitve mladinske problematike. Predlagani zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju opredeljuje, se pravi določa, da se v poldrugem letu po sprejemu tega zakona sprejme Nacionalni program za mladino, ki naj postane temeljni programski dokument, ki bi opredelil prednostne naloge in ukrepe, ki so v javnem interesu na področju mladinskega sektorja in seveda v skladu z zakonodajo. Torej tudi s tem zakonom naj bi nacionalni program naj bi vseboval tudi finančne vire, nosilce delovanja, pričakovanja določil, določil pa naj bi tudi kriterije za merjenje, se pravi, ugotavljanje učinkov. Nacionalni program naj bi se sprejemal za obdobje petih let, sprejemal pa bi naj Državni zbor, ki pa bi naj tudi obravnaval poročila o učinkovitosti dela.
Eden od ciljev, se pravi opredelitve mladinskega interesa, torej tudi tega zakona, je opredelitev mladinskega dela kot javnega interesa, določitev nosilcev in razmerje med njimi in tudi način usklajevanja.
V Slovenski demokratski stranki smo v predhodnem zakonodajnem postopku imeli svoje zamisli in načela, ki smo
157
jih opredelili preko amandmajev, ki pa žal niso našli razumevanja pri vladajoči večini, čeprav so bili podprti tudi s strani mladinskega sektorja. Kljub temu pa menimo, da je zakon potreben, da je še vedno primarna podlaga za opredelitev javnega interesa v mladinskem sektorju, zato v Slovenski demokratski stranki omenjeni zakon podpiramo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Zares bo predstavil gospod Lojze Potočnik.
ALOJZIJ POTOČNIK: Spoštovani.
Predlog zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju predstavlja dolgo pričakovan začetek celovitega zakonskega urejanja mladinskega sektorja. Poleg dveh zakonov, ki urejata organiziranost le določenega dela mladinskega sektorja, to je leta, 1994 sprejetega Zakona o skupnosti študentov in leta 2000 sprejetega Zakona o mladinskih svetih, namreč slovenska politika do danes ni uspela ustrezno zakonsko odgovoriti na potrebe po celoviti ureditvi mladinske politike v Sloveniji. V zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju predstavlja prve korake na tej poti, saj opredeljuje temeljna področja mladinskega polja in določa javni interes v njem. Definira nosilce in subjekte v mladinskem sektorju ter opredeljuje organe in njihove pristojnosti, ki so nosilci javnega interesa. Zakonu so natančno opredeljeni pogoji in postopki za pridobitev statusa organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju. V zakonu je zapisan tudi pomemben korak, ki bo sledil sprejetju zakona, to je priprava in sprejem strateškega dokumenta na tem področju, Nacionalnega programa za mladino. V njem bodo opredeljeni strateški cilji, ukrepi za njihovo uresničevanje in bo predstavljal potrebno podlago za sistemsko sofinanciranje programov v mladinskem polju. Mladinski sektor se je namreč v zadnjih 15-ih letih zavidljivo razvil tako na organizacijski, infrastrukturni in predvsem vsebinski ravni in bistveno prehitel sprejeto zakonodajo, ki bi morala urejati to področje. Zaradi tega je potrebno priznati, da po več kot 10-ih letih razprav, priprav in pričakovanj po celoviti in sistemski ureditvi področja mladinske politike v Sloveniji predstavlja zakon o javnem interesu mogoče manj, kot so od njega pričakovali najaktivnejši nosilci mladinske politike v Sloveniji. Bela knjiga o mladinski politiki ugotavlja, da mladi sestavljajo spreminjajočo se skupino, ki bo stopila na trg delovne sile in si nekoč ustvarila družino, mladi namreč nenehno prehajajo od učenja k delu in obratno, njihove individualne poti pa so bolj raznolike kot v preteklosti. Za mlade šole in univerza, delo ter družbeno okolje nimajo več enake združujoče vloge kot včasih. Mladi tudi vse pozneje, kot kaže, postajajo samostojni. Vse to se pogosto kaže v občutku krhkosti, izgubi zaupanja v obstoječe sisteme odločanja ter nezadovoljstvu s tradicionalnimi oblikami participacije v javnem življenju tudi v mladinskih organizacijah. Nekateri
158
mladi menijo, da ustanove, oblasti ne izražajo vedno njihovih interesov, ker te ustanove snujejo starejši za sebe. Vse več mladih zapade v brezbrižnost ali v individualizem, mnogi tudi preizkušajo skrajne oblike izražanja svojih stališč. Večina pa jih vendarle želi vplivati na usmeritve, vendar za to ne najde ustreznega načina.
Ne glede na vse to imajo mladi vedno veliko za povedati. Konec koncev, ravno nanje še zlasti vplivajo gospodarske spremembe, demografska neuravnoteženost, globalizacij a in kulturna raznolikost. V času vedno novih negotovosti se od mladih pričakuje, da bodo oblikovali stabilne nove družbene odnose, drugačne načine izražanja solidarnosti ali premoščanja razlik ter poiskali nove načine za bogatenje novih družbenih odnosov Bela knjiga o mladinski politiki zato od snovalcev politike na državni in evropski ravni pričakuje, da bomo takšne procese spreminjanja omogočili in mlade spodbudili, da postanejo najdejavnejši člani naše družbe.
S Predlogom zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju to počnemo, zato ga bomo v Poslanski skupini Zares podprli.
Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo predstavil gospod Janez Ribič.
JANEZ RIBIČ: Hvala za besedo. Spoštovana ministrica, minister, spoštovani prisotni.
Mnenje Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke k Predlogu zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju.
Ključni slovenski dokument do letos je bil v letu 2005 sprejeta Strategija Urada Republike Slovenije na področju mladinske politike, ki je z opredelitvijo ključnih področij mladinske politike in oblikovanja ciljev, ukrepov in programov na teh področjih izboljšala pogoje za mladinsko delo.
Svet ministrov Evropske unije je z resolucije leta 2005 državam članicam predlagal, da pospešijo udeležbo mladih v mehanizmih predstavniške demokracije. Pred nami je zakon, ki skuša to urediti, kot pravi predlagatelj. Zakon določa, da se javni interes na področju mladinskega sektorja uresničuje z zagotavljanjem normativnih in drugih pogojev za razvoj področij mladinskega dela in vključevanja mladinskega vidika v strategije, politike ter ukrepe, ki vplivajo na mlade, in finančne podpore mladinskim programom in programom za mlade, vključno s podporo mladinski infrastrukturi.
Z zakonom naj bi se omogočil boljši razvoj mladinskega sektorja, ker do zdaj na državni ravni ne obstajajo ustrezni mehanizmi za razvijanje in uresničevanje mladinske politike. Posebej so v tem zakonu določene pristojnosti upravnega organa, pristojnega za mladino, in predvidena ustanovitev posvetovalnega telesa vlade za to področje. Strinjamo se, da
159
bomo z zakonom lokalnim skupnostim prepustili iniciativo na lokalni ravni, tako kot je določeno v zakonu z izvajanjem občinskih načrtov za mlade.
V	poslanski skupini pa želimo tudi opozoriti, da zakon posega v zelo občutljivo področje, na katerem se vsega ne da regulirati zgolj z zakonskimi določbami in formalnostmi. Mlade je treba predvsem vzgajati v odgovorne, odločne in samostojne ljudi in zavedne državljane. Zato morajo imeti pogoje za ustrezen razvoj, najprej v svojih družinah in širše v družbi.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podpiramo, da zakon določa obvezujoč strateški dokument Nacionalni program za mladino, ki mora vsebovati strateške cilje in ukrepe za njihovo uresničevanje in bo podlaga za sofinanciranje programov v mladinskem sektorju. Zelo pomembno pa je, kako bomo uredili, da bo financiranje pravično, pregledno in učinkovito. Vprašanje je, če bo to zagotovljeno s tem, da bodo do sredstev upravičeni predvsem tisti programi, ki jih izvajajo mladinski sveti in mladinske organizacije v javnem interesu.
Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Glasovanje o dopolnjenem predlogu bomo opravili 30 minut po prekinjeni 15. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O INTEGRITETI IN PREPREČEVANJU KORUPCIJE, V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.
Za dopolnilno obrazložite predloga zakona dajem besedo ministrici Irmi Pavlinič Krebs.
Izvolite.
IRMA PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik. Spoštovani in spoštovane.
Temeljno vprašanje, ki si ga zastavljajo sodobne demokratične države in njeni prebivalci je, ali sicer legalno izvoljene javne oblasti in vsi, ki nam je dan mandat, da opravljamo z javnimi sredstvi in odločamo o družbenih vprašanjih, ta svoj mandat izvršujemo dejansko in vedno v javnem interesu. Odločevalski in upravljavski procesi so skoncentrirani v rokah maloštevilnih izvoljenih in imenovanih predstavnikov. Zaupanje v elementarno poštenost posameznika, četudi se pričakuje, se je v dejanskem ravnanju javnih oblasti širom celotnega planeta pokazalo kot nezadostno. Zloraba moči oblasti za zasebne interese in za interese kapitala, brez
160
katerega je obstoj političnih strank, ki so temelj javnih oblasti, videti nemogoč, je nedopustna praksa. Imenuje se korupcija in ogroža vladavino prava in zaupanje ljudi v državne institucije, zmanjšuje politično stabilnost in socialni mir in zagotovo ni v javnem interesu. Moč in vpliv javnih oblasti morata biti zato ustrezno regulirana in neodvisno nadzirana. Tega se zavedajo v mnogih državah, vzpostavljajo sistemska okolja za preprečevanje korupcije, krepitev transparentnosti in integritete javnega sektorja, saj se zavedajo, da s tem zagotavljajo temelje za zakonito, pregledno in pošteno delovanje države kot javnega servisa.
Vzpostaviti opisano okolje je bil tudi naš cilj, ko smo v sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije pripravljali rešitve Predloga zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je danes v procesu odločanja pred vami, spoštovane poslanke in poslanci. Predlagane rešitve so celovite in zelo restriktivne za nosilce moči in vpliva in skladne s prvič, mednarodnimi standardi. V letu 2008 je Državni zbor Republike Slovenije potrdil Predlog zakona o ratifikaciji Konvencije Združenih narodov proti korupciji, in ti mednarodni standardi so v novelo zakona vgrajeni, skladno s priporočili organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD. Ko je le-ta v postopku priključevanja naše države ocenjevala standarde, je ugotovila, da jih je bivša vlada v letu 2006 pomembno poslabšala, zato smo v procesu pridruževanja izboljšali, zvišali nivo teh standardov in tej organizacijo povedali, da je postopek sprejemanja zakona, ki je skladen s priporočili OECD, v procesu zakonodajnega postopka in so ocenili predlog novele, ki je danes pred vami, kot ustrezen. Torej tak, ki v sebi odgovarja na vprašanja na način, kot to počnejo sodobne demokracije. Ne nazadnje smo težili k temu, da so rešitve skladne s spoznanji družbe, z zahtevami slovenske javnosti in spoznanji Komisije za preprečevanje korupcije in smo za uspešen boj proti korupciji dejansko odgovorili in uredili tudi boj proti perečim družbenim vprašanjem na področju preprečevanja korupcije. In ne nazadnje je ta predlog skladen z zahtevami iz odločbe Ustavnega sodišča. Le-ta je v letu 2006 razveljavila več členov Zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Torej, zakon, ki sem ga citirala, je tisti, ki je znižal standarde na način, da je Ustavno sodišče ob presoji tega predpisa ocenilo njegovo neustavnost v pomemben delu, komisiji dovolila, da je nadaljevala delo, .../Znak za konec razprave./... in danes, rešitev ki je pred vami predlagam, da jo z visokim političnim konsenzom sprejmemo in tako pokažemo, da je samoomejevanje javnih oblasti zavedanje vseh predstavnikov, ki zastopamo ljudi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospa ministrica.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za notranjo politiko, javno
161
upravo in pravosodje kot matično delovno telo. Predstavitev poročila odbora bo podal dr. Vinko Gorenak.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Predlog zakona o integriteti in preprečevanju korupcije je Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje obravnaval na 31. nujni seji 8. aprila 2010 in na njenem prvem nadaljevanju 6. maja 2010. Članice in člani odbora so imeli na razpolago precej gradiv. V osnovi je bil to predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, tudi mnenje Občine Izola, Sodnega sveta, Mestne občine Maribor, Mestne občine Ljubljana, Evropske centralne banke, Državnega sveta, pripombe Zavoda za informiranje in sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij in stališče Vlade do mnenja Državnega sveta. K predlogu zakona so bili za obravnavo na matičnem delovnem telesu vloženi amandmaji poslanskih skupin SD, Zares in DeSUS in Poslanskega kluba LDS z dne 8. aprila 2010 ter amandmaji poslanske skupine SDS 8. aprila 2010. Poslanske skupine SD, Zares, DeSUS in Poslanski klub LDS so dne 19. 4. vložile še popravke nekaterih amandmajev z dne 8. aprila 2010 in predlog za amandmaje odbo ra. Odboru sta predloge za amandmaje vložila tudi člana odbora Vito Rožej in Tadej Slapnik.
Pred začetkom obravnave predloga zakona je član odbora, predstavnik Poslanske skupine Zares gospod Rožej, obrazložil zahtevo njihove poslanske skupine po nujni seji odbora. Uvodoma pa je ministrica za javno upravo gospa Pavlinič Krebsova podala dopolnilno obrazložitev. Na drugi seji, torej na nadaljevanju, pa je sodelovala državna sekretarka Tržanova. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe Sonja Karlovšek pa je ob predstavitvi mnenja povedala, da je večina pripomb Zakonodajno-pravne službe upoštevanih z vloženimi amandmaji poslanskih skupin koalicije. Državni svet, ki ga je zastopal gospod Bogomir Vnučec, je med drugim predlagal dopolnitev določbe 9. člena, tako da bi tudi Komisija Državnega sveta za državno ureditev lahko predlagala enega od članov komisije. Do mnenja Državnega sveta je stališče zavzela Vlada Republike Slovenije, in sicer pisno stališče z dne 5. maja 2010, v katerem ugotavlja, da so nekateri predlogi Državnega sveta že povzeti v amandmajih koalicijskih poslanskih skupin. Odbor se je seznanil tudi s pisnim mnenjem Sodnega sveta. Pripombe k predlogu zakona je podala tudi Zavod center za informiranje, sodelovanje, razvoj nevladnih organizacij. Odbor se je seznanil tudi z mnenjem nekaterih lokalnih skupnosti, ki sem jih naštel v uvodu, kot tudi z mnenjem Evropske centralne banke. V razpravi so predstavniki Poslanske skupine SDS povedali, da bo Poslanska skupina SDS podprla zakon, v kolikor bodo sprejeti amandmaji te poslanske skupine. To se sicer ni zgodilo, namreč amandmaji Poslanske skupine SDS so bili v celoti zvrnjeni. Odbor je na podlagi osmega odstavka 131. člena Poslovnika sprejel samo svoje amandmaje, sprejel tudi
162
izključno, amandmaje koalicijskih poslanskih skupin, opozicijske pa je v celoti zavrnil.
Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih skupaj in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje in na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora je pripravljeno besedilo predloga zakona, ki ste ga prejeli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališ poslanskih skupin. Besedo ima v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke gospod Silven Majhenič.
SILVEN MAJHENIČ: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovana ministrica. Predlagani zakon o integriteti in preprečevanju korupcije uvaja rešitve, ki presegajo klasično pojmovanje preprečevanja korupcije in drugih družbeno nevarnih pojavov, ter ureja sistemsko preprečevanje korupcije tako, da določa pristojnosti, metode in ukrepe komisiji pri krepitvi integritete in transparentnosti javnih funkcij ter pri izvrševanju javne oblasti. Poleg tega spodbuja aktivno in usklajeno delovanje državnih organov, institucij civilne družbe, nevladnih organizacij pri preprečevanju korupcije. Cilji in nameni predloga zakona so nedvoumno dobrodošli. V Sloveniji obstaja jasna potreba po sprejemu predpisa, ki bi celovito in temeljito uredil področje boja proti korupciji.
Korupcija ogroža demokracijo, vladavino prava, družbeni red in socialni mir ter zaupanje ljudi v pravno in socialno državo, zato je Ustavno sodišče v svoji odločbi poudarilo, da preprečevanje korupcije izhaja iz samih temeljev vsake pravne države. Predlagani zakon želi odgovoriti na dejanske družbene potrebe po krepitvi integritete in transparentnosti javne oblasti ter po učinkovitem preprečevanju korupcije vendar je kljub dobronamerni usmeritvi predloga in odličnim izhodiščem lahko sporna dikcija posameznih členov, ki morajo biti še posebej glede na občutljivo materijo, na katero se nanašajo, nedvoumno oblikovani. Tudi Zakonodajno-pravna služba je namreč podala pripombe k več kot polovici členov predloga zakona, Sodni svet pa je v svojem mnenju poleg drugega tudi navedel, da je predlog zakona premalo pregleden.
Skladno s pričakovanji je bila večina členov predloga zakona na matičnem delovnem telesu deležna široke razprave in posledično tudi sprememb. Predlog zakona poleg dikcije členov odpira tudi drugo pomembno vprašanje. Pojavlja se namreč konkreten problem imenovanja novih članov Komisije za preprečevanje korupcije, ki jim 30. septembra 2010 poteče mandat. Postopek imenovanja je namreč potrebno začeti pol leta pred iztekom mandata sedanjih funkcionarjev.
Predlagani zakona, ki je v proceduri, pa spreminja postopek imenovanja, zmanjšuje število članov komisije s pet na tri, sedanji predsednik in namestnik pa po poteku mandatov ne moreta biti ponovno imenovana na funkcijo v komisijo. V
163
Slovenski nacionalni stranki smo sicer mnenja, da si zakon, na katerega je vloženih več amandmajev, kot je členov, zasluži temeljito prenovo oziroma se pričakuje, da bo zakon napisan na novo. V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke se bomo o morebitni podpori oziroma nepodpori Predloga zakona o integriteti in preprečevanju korupcije odločali v času glasovanja glede na potek razprave in potrditve amandmajev, od katerih so nekateri sprejemljivi tudi za Slovensko nacionalno stranko. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. V imenu Poslanskega kluba LDS bo stališče predstavil gospod Milan Gumzar.
MILAN GUMZAR: Hvala za besedo. Spoštovana gospa ministrica, predsedujoči, kolegice in kolegi! Lepo pozdravljeni.
Poslanci Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije bomo o Predlogu zakona o integriteti in preprečevanju korupcije glasovali o lastni vesti, prav tako bomo glasovali po lastni vesti tudi po vloženih amandmajih, saj za zakon nismo dobili znotraj poslanskega kluba soglasja. Z zakonom se nagrajuje in transparentno dopolnjuje področje preprečevanja, odkrivanja in analiziranja korupcije. Glavni cilj predlaganega zakona o integriteti in preprečevanju korupcije je, da država zagotovi pogoje, da uslužbenci in funkcionarji svoje delo opravijo pošteno, profesionalno in transparentno. Cilj zakona je tudi spodbujanje poštenega in transparentnega vedenja javnih uslužbencev in dobrih praks vseh, ki so del procesa odločanja. Z zakonom se vzpostavljajo potrebni pogoji za uresničevanje ustavnih načel, kot so načelo ustavnosti in zakonitosti, načelo delitve oblasti, načelo sorazmernosti v uresničevanju in omejevanju pravic, načelo enakosti pred zakonom in načelo enakosti pravne varnosti. Tudi Ustavno sodišče je v svoji odločbi poudarilo, da preprečevanje korupcije izhaja iz samih temeljev pravne države. Korupcija kot taka namreč ogroža demokracijo, vladavino prava, družbeni red in socialni mir ter zadnje, a ne najmanj pomembno, zaupanje ljudi v pravno in socialno državo. Z novimi izboljšavami, rešitvami, ki se uvajajo v zakonu, se torej krepi pravni red države. Slovenija je od leta 2000 od Poročila skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope sprejela vrsto dokumentov in ustanovila neodvisen organ za preprečevanje korupcije in koordinacijo protikorupcijske aktivnosti. Za ves napredek na področju preprečevanja korupcije je bila pohvaljena s strani Sveta Evrope, OECD-ja, Evropske unije in Združenih narodov; še več kot to, slovenske rešitve so postale vzor celi vrsti evropskih držav, zlasti v jugovzhodni Evropi. Po tem obdobju in dobri praksi, ki nam jo priznavajo prej omenjene mednarodne organizacije, je čas, da se v skladu s spremembami področje preprečevanja in odkrivanje korupcije izboljša in nadgradi.
164
Kot prvo, predlagani zakon uvaja vrsto rešitev, ki presegajo klasično pojmovanje preprečevanja korupcije in ostalih družbi nevarnih pojavov. Z ojačanimi pristojnostmi in pooblastili prenovljene komisije kot samostojnega in neodvisnega državnega organa, ki ima cilje in naloge v krepitvi integritete ter preprečevanju korupcije, se zagotavlja, da bodo institucije in posamezniki s strokovno pomočjo komisiji aktivno prispevali k preprečevanju in predvsem odpravljanju vzrokov korupcije in drugih nezakonitih oblik ravnanj v širšem in ožjem javnem sektorju na državni in lokalni ravni.
Kot že rečno, s posodobitvami, zakonskimi rešitvami se celovito in sistemsko ureja preprečevanje korupcije na način, da določa pristojnosti, metode in ukrepe komisije pri krepitvi integritete in transparentnosti javnih funkcij ter pri izvrševanju javne oblasti. V prvi vrsti se zahteva in uvaja učinkovito zaščito prijaviteljev koruptivnih ravnanj ter, kar je novo v zakonu, to je področje lobiranja; uvaja se nadzor nad profesionalnim in etičnim delovanjem lobistov. Zakon tudi opredeljuje izdelavo in uresničevanje načrtov integritete kot pomoč pri implementaciji zakona in protikorupcijske strategije posameznih organov državne in lokalne oblasti; omejevanje in odpravljanje konfliktov interesov, preglednost sprejemanja daril in nadzor nad premoženjskim stanjem in uresničevanje nacionalne protikorupcijske strategije. Ključne novosti zakona so poleg izboljšanja in modernizacije sistema odkrivanja in preprečevanja korupcije v določitvi neodvisnega in samostojnega državnega organa, so tudi v določitvi nadzora nad tem organom, ki ga bo imel Državni zbor, in določbe o lobiranju. Novi zakon o integriteti in preprečevanju korupcije je potreben tudi zaradi ratifikacije konvencije Združenih narodov proti korupciji - v tem predlogu zakona se sledi določbam konvencije. Poleg tega bomo letos postali člani OECD-ja, člani družine najrazvitejših 30-ih držav. Priporočila, ki so jih oblikovale države članice v boju proti nepoštenemu ravnanju javnih oblasti in korupcije so v celoti upoštevane v predlogu zakona. In ne nazadnje je tu odločba Ustavnega sodišča zoper zakon, ki je razveljavilo, da je večina členov dokaj sodobnega zakona iz leta 2004, ko je bil ustanovljen neodvisni organ za preprečevanje korupcije...
Vse navedeno se v predlogu zakona spreminja, izboljšuje in nadgrajuje.
Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Miran Potrč v imenu Poslanske skupine
SD.
Izvolite.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci.
165
V Poslanski skupini Socialnih demokratov se zavedamo, da korupcija ogroža demokracijo, vladavino prava, družbeni red in socialni mir, zato smo si vseskozi prizadevali, da se to področje uredi. To smo dokazali tudi v prejšnjem mandatu, ko smo nasprotovali ukinitvi zakona, ki je ukinjal protikorupcijsko komisijo. Ko je bil zakon sprejet, smo zahtevali oceno ustavnosti zakona, posebej zato, ker je zakon ukinjal neodvisni organ, ki je dotlej samostojno opravljal ustavne funkcije, kot so nadzor konflikta interesov med javnim in zasebnim sektorjem, nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev in druge sistemske naloge na področju odpravljanja vzrokov za korupcijo. Ustavno sodišče nam je dalo prav. Naložilo je Državnemu zboru, da ugotovljeno neskladje v šestih mesecih odpravi, toda tega prejšnja vlada ni storila. Bila je celo proti zakonu o integriteti v javnem sektorju, ki smo ga pripravili takratni opozicijski poslanci. Za sedanjo opozicijo je torej korupcija nesprejemljiva pri drugih, pri sebi jih ne skrbi. Zato smo sklenili, da bomo v tem mandatu to področje uredili celoviteje, da bomo uvedli rešitve, ki presegajo klasično pojmovanje preprečevanja korupcije in drugih družbi nevarnih pojavov. In to je po našem prepričanju sedaj vsebina predloga zakona.
Predlog zakona sedaj celoviteje in sistemsko ureja preprečevanje korupcije tako, da določa pristojnosti, metode in ukrepe komisije pri krepitvi integritete in transparentnost javnih funkcij pri izvrševanju oblasti. Uvaja se učinkovitejša zaščita prijaviteljev koruptivnih ravnanj. Uvaja se nadzor na področju lobiranja, kar je novost v našem pravnem redu, hkrati pa lobistom nalaga, da delujejo profesionalno in etično. Zakon zahteva dosledno uresničevanje nacionalne protikorupcijske strategije, opredeljuje izdelavo in uresničevanje načrtov integritete ter zagotavlja pomoč pri uveljavljanju zakona in protikorupcijske strategije posameznim organom državne in lokalne oblasti. V zakonu se opredeljuje tudi omejevanje in odpravljanje nasprotja interesov, določa se preglednost sprejemanja daril in nadzor nad premoženjem funkcionarjev, uradnikov na položaju uradnih oseb, odgovornih za javno naročanje, poslovnih oseb in lobistov s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Prav tako zakon omogoča krepitev aktivnega in usklajenega delovanja državnih organov, institucij civilne družbe in medijev pri preprečevanju korupcije. Ker je takratna koalicija urejanju protikorupcijske zakonodaje med drugim nasprotovala tudi predvsem zaradi njenega predsednika gospoda Draga Kosa, v novem predlogu zakona, tako kot je vlada obljubila, ne dovoljujemo ponovnega kandidiranja sedanjega predsednika in članov protikorupcijske komisije. Glede na to, da smo oziroma da imamo v Sloveniji vzorno urejeno to področje doslej, saj smo bili od ustrezne mednarodne institucije GREKA, celo večkrat pohvaljeni, mora biti naš cilj, da področje integritete in preprečevanje korupcije še naprej krepimo ter s
166
pozitivnimi ukrepi odvračamo vse tiste, ki so zajeti v tam zakonu o koruptivnem delovanju.
V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo zato predlagani zakon o integriteti skupaj z amandmaji štirih koalicijskih poslanskih skupin podprli. Hala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod mag. Branko Grims v imenu Poslanske skupine SDS. Prosim.
MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani! Tudi v imenu Slovenske demokratske stranke vsem prav lep pozdrav. Potem ko je sedanja vladajoča garnitura v minulem mandatu skrajno krčevito nasprotovala vsakemu poskusu, da bi se ustvarilo zakonske pogoje za učinkovit pregon korupcije - spomnil bi, da to ni šlo samo pri zakonu proti korupciji, ampak da je bilo to še bolj očitno pri upiranju novi zakonodaji v zvezi s kazenskim pregonom, torej glede kazenskega zakonika, ki učinkovito kaznuje, poostruje kazni za korupcijo in uvaja tudi nekatera dejanja kot kazniva s področja korupcije, ki prej sploh niso bila - , je sedaj vladajoča koalicija predlagala svoj novi zakon. Žal lahko ugotovimo le eno: Predlog zakona o integriteti in boju proti korupciji, kot se pompozno imenuje, ki ga je v zakonodajni postopek poslala Vlada, je zgolj le še en dokaz, da gre sedanji vladajoči garnituri kvečjemu za zaustavljanje resnice in predvsem za delanja vtisa na javnost, kako zelo se vladajoča elita sedaj bori proti korupciji, ki jo bo dejansko s tem zakonom polnopravnih nedoločnih in raztegljivih formulacij, ki omogočajo obširne zlorabe, dejansko soustvarjala in celo institucionalizirala ona sama. Besedilo tako med drugim določa kar financiranje nevladnih organizacij iz sredstev davkoplačevalcev po tem zakonu, hkrati pa uzakonja formalno sodelovanje s temi istimi nevladnimi organizacijami. In nevladne organizacije bodo s tem dejansko degradirane v vlogo plačanih zagovornikov komisije - torej komisije, oblikovane po tem zakonu - in s tem vladajoče elite, saj bo sedaj vladajoča politična opcija po zakonu monopolno oblikovala to komisijo. Uzakonja se torej dodaten piar vladajoče koalicije pod krinko civilne družbe in na račun denarja davkoplačevalcev; če stvari imenujemo s pravim imenom, institucionalizirana korupcija z jasnim političnim predznakom, za kar se bo zlorabljalo denar davkoplačevalcev.
Predlog zakona o integriteti in boju proti korupciji bo tako ostal za zgodovino kvečjemu kot brilj anten primer nadaljevanje izročila o butalcih s strani tranzicijske levice v duhu "v boju proti korupciji bomo skorumpirali kogar bo treba in naj stane kar hoče". Trenutno vladajoča elita bo v imenu boja proti korupciji z denarjem davkoplačevalcev skorumpirala nevladne organizacije kot del civilne družbe in na osnovi kakšnega svojega dodatnega piarj a delala vtis doma in v tujini o svoji borbi proti korupciji. Z denarjem davkoplačevalcev bo torej kupovala javno podporo nevladnih
167
organizacij v svoji, po novem kar uzakonjeni, skrbi za svoj videz, za svoj imidž ali, če želite, za svojo nečimrnost.
Da bo mera polna so v Vladi v zakon vtaknili tudi lobiranje in lobiste. V SDS smo predlagali, da bi to zelo občutljivo in v modernem svetu zelo pomembno področje uredili s posebnim zakonom, ki bi ga ta občutljiva tema zagotovo zaslužila, vendar je vladajoča koalicija to, tako kot vse druge amandmaje SDS, zavrnila. Zdaj smo prišli do položaja, ko so v Vladi oziroma vladajoči koaliciji - nestrokovno ali namerno, izberite sami - kratko malo prezrli, da nevladne organizacije oziroma ključni posamezniki v njih pogosto v praksi nastopajo tudi kot lobisti določenih interesov. In ker bo komisija, pristojna za boj proti korupciji, po samem zakonu financirala te nevladne organizacije, ki bodo na to nastopali kot tudi njeni, iz denarja davkoplačevalcev plačani lobisti, je edini logičen zaključek, da pod krinko boja proti korupciji ta zakon institucionalizira sistemsko korupcijo znotraj civilne družbe. Nič čudnega, da profesor ustavnega prava dr. Lovro Šturm že nekaj časa opozarja, da živimo v obdobju vladavine sistemske kleptokracije.
Predlog zakona o integriteti in boju proti korupciji je v nekaterih delih očitno protiustaven. In vse je napisano na to, da vladajoče očitno skrbi za njihov videz. Še več, v samem osnutku zakona, tako kot ga je Vlada poslala v parlament, je izrecno pisalo: "dajanje videza", ki ga je sankcioniralo. Poslušaj te, .../Znak za konec razprave./... znan primer v modernem svetu, da bi nekaj, kar bi zgolj dejalo videz, tudi če dejansko nič ne vpliva na nek proces ali odločitev, imelo za to hude materialne posledice, tako kot je to predvideval ta zakon. Zdaj je to sicer zamegljeno z drugo formulacijo, z "možnostmi", vendar vsebina ostaja, vsebina, ki je ustavno sporna in ki je v SDS ne podiramo.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Zares bo predstavila gospa Cvetka Zalokar Oražem.
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: Hvala lepa za besedo. Spoštovana ministrica in državna sekretarka, spoštovani kolegi in kolegice!
Danes nas čaka dolga razprava o Predlogu zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Temeljni cilj predlaganega zakona je, da država zagotovi pogoje, da uslužbenci in funkcionarji svoje delo opravljamo pošteno in profesionalno, saj si želimo, da bi dosegli na tem področju višji standard. Cilj zakona je tudi spodbujanje poštenega in transparentnega vedenja in odločanja javnih uslužbencev ter spodbujanje dobrih praks vseh vpletenih v procesih odločanja. Predlagani zakon uvaja rešitve, ki presegajo klasično poimenovanje preprečevanja korupcije in drugih družbeno nevarnih pojavov. Prav tako zakon predvideva nadaljnji obstoj Komisije za preprečevanje korupcije.
168
V Poslanski skupini Zares menimo, da je omenjena komisija, tako imenovana Kosova komisija, upravičila svoj obstoj, delo opravljala dobro in odmevno in zato je tudi prav, da se takšna oblika ohranja. To je velika razlika od namenov prejšnje, tako imenovane Janševe vlade, ki je želela to, tako imenovano Kosovo, komisijo ukiniti. Z ustanovitvijo in pristojnostmi prenovljene protikorupcijske komisije kot samostojnega in neodvisnega državnega organa za krepitev integritete ter preprečevanja korupcije se zmanjšujejo tudi stroški za plače funkcionarjev, saj se število teh zmanjšuje od trenutno petih na tri funkcionarje. Zahtevno vlogo posameznikov in institucij, zlasti civilne družbe nevladnih organizacije in medijev pri krepitvi integritete in transparentnosti ter pri preprečevanju korupcije in drugih nezakonitosti v javnem sektorju predlagani zakon, po naši oceni, krepi demokracijo na teh pomembnih področjih družbenega življenja. Tu se razlikujemo od kolega, ki je predstavljal predhodno stališče, prav na točki vloge nevladnih organizacij in civilne družbe, v teh procesih, kjer mi vidimo, da je ta vloga lahko pozitivna, prav gotovo, in tudi smiselna pri vključevanju v to delo.
Pri predlogu zakona moramo v Poslanski skupini Zares posebej izpostaviti poglavje o lobiranju, ki je novost, ker v slovenskem pravnem redu prvič ureja registracijo lobistov, njihove pravice in obveznosti, nadzor nad njihovim delom in sankcije za kršitve, storjene pri lobiranju. Lobiji in lobiranje so namreč pojav, ki jih zaradi njihove dvojne narave, ki se izraža tako v zaželenih kot tudi v neželenih vsebinah in oblikah pojavljanja, sodobni politični sistemi poskušajo, kot je navedeno zgoraj, z določanjem pravnega urejanja, nadzorom in sankcioniranjem narediti bolj pregledne. Tako se med njimi med drugim skuša preprečiti zlorabe in podkupovanja, torej nezaželene vzorce obnašanja lobistov in lobiranih. Nevarnost korupcije, ki z nepreglednim oziroma skritim sistemom vplivanja in kupovanja odločitev ogroža demokratično delovanje političnih sistemov, je spodbudilo več držav, tako da je to marsikje sedaj urejeno.
Čeprav je predlog v tem poglavju, po naši oceni, dober, imamo amandmaje, ki želijo to črtati, ki jih mi ne bomo podprli, saj menimo, da so predlagane kvalitetne in dobre rešitve, tudi po mnenju strokovne javnosti. Če bi seveda lobiranje izločili iz zakonske materije - in niso nam znani in poznani motivi, da se to predlaga - , bi bilo marsikaj drugače tudi v primeru afere Patria. Zato seveda ostaja odprto vprašanje, komu in zakaj kdo nasprotuje urejanju lobiranja, kajti očitno si vsi ne želimo oziroma si nekateri želijo odprtega lova, nereguliranih zadev, nezakonitih metod in tudi denarja iz naslova provizij. Mi v Zares-u prav gotovo ne, in zaradi tega amandmajev SDS-a, ki pravzaprav ne želijo oziroma črtajo celotno poglavje lobiranja, ne bomo podprli.
169
V	Poslanski skupini Zares bomo predlog zakona podprli v celoti, saj menimo, da lahko s tem predlaganim zakonom dosežemo napredek pri premagovanju korupcije in nepoštenega delovanja posameznikov, predvsem seveda funkcionarjev, v naši državi.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo predstavil gospod Gvido Kres.
GVIDO KRES: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovana gospa ministrica, spoštovana gospa sekretarka, spoštovani kolegice in kolegi. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke pripravljeni predlog zakona o integriteti in preprečevanje korupcije dojemamo kot izhodišče za ureditev te vsebine, vendar pa smo mnenja, da je preveč nedorečenosti in nepreglednosti, da bi predlog zakona v takšni obliki podprli. Morda imajo prav tisti, ki pravijo, da se je pripravljavcem zakona preveč mudilo zaradi raznih razpisov in podobno. Odraz tega je najverjetneje tudi število amandmajev, ki so prispeli na matično delovno telo s strani koalicijskih strank. Vsekakor tudi poslanci Slovenske ljudske stranke podpiramo težnje po zajezitvi korupcije, ureditev tako imenovane protikorupcijske komisije in seveda tudi zakonsko ureditev lobiranja. Smo pa prepričani, da vse to ne sodi v isti zakon.
Lobiranje je zagotovo toliko pomembna, zahtevna in z marsičem prepletena dejavnost, da bi sodila v svoj zakon. Predvsem pa bi bila verjetno potrebna širša diskusija samo na temo lobiranja, preden zadevo normativno urejamo. Konec koncev se lobiranje danes še vedno dojema kot nekaj negativnega, po mojem mnenju neupravičeno.
Med drugim smo v poslanski skupini Slovenske ljudske stranke zaskrbljeni tudi nad mnenjem Sodnega sveta, katerega predstavniki so zatrdili, da predloga zakona v takšni obliki ni moč podpreti. Najverjetneje se tudi oni nadejajo sprememb vsaj v točki, kjer govorimo o objavi premoženjskega stanja, kar je po njihovem mnenju ustavno sporno. Med drugim so precej neusklajene določbe o imenovanju in nadzoru nad delom protikorupcijske komisije in tudi določbe, ki se nanašajo na osebe zasebnega prava. Prav tako so nedodelane rešitve v zvezi z župani in podžupani in njihovim participiranjem in možnostjo nadzora v javnih skladih, javnih podjetjih in podobno.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke torej menimo, da se Predlog zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, tudi po sprejetju amandmajev, ne da postaviti v okvire, v katere sodi, in zato ga ne nameravamo podpreti, saj si želimo, da bi v Sloveniji enkrat končno dobili res dober in učinkovit protikorupcijski zakon. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine DeSUS bo predstavil gospod Anton Urh.
170
ANTON URH: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovana gospa ministrica, državna sekretarka, kolegice in kolegi! Predstavil bom stališče Poslanske skupine DeSUS k Predlogu zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V slovenski javnosti prevladuje mnenje, da je korupcije v Sloveniji vedno več in da je to velik problem. Tako je pokazala javnomnenjska raziskava stališča o korupciji leta 2009. Da je korupcija v Sloveniji zelo velik problem, namreč meni kar 70% anketiranih, 72% pa jih ocenjuje tudi, da je v primerjavi z obdobjem pred letom 1990 narasla. Sodeč po rezultatih te raziskave lahko ugotovimo, da se je kritičnost prebivalk in prebivalcev izrazito povečala. Delež tistih, ki korupcijo v Sloveniji ocenjujejo kot velik oziroma zelo velik problem, namreč v zadnjih letih narašča, če je bilo leta 2007 o tem prepričanih 62%, je ta delež v letu 2009 kar 70%. Potem je dobro vedeti, da je zelo malo anketiranih, 4,6%, imelo osebno izkušnjo s korupcijo, kar po oceni Poslanske skupine DeSUS kaže na to, da so ljudje prepričani, da se v Sloveniji dogaja predvsem tako imenovana "velika korupcija" v krogih politike centralnega državnega aparata. Večina anketirancev meni, da podkupnine v javnih službah sprejema precej javnih uslužbencev. Zelo velik del, torej 12,5%, pa jih meni, da skoraj vsi javni uslužbenci prejemajo podkupnine. Kot najbolj skorumpirane kategorije pa sodelujoči v raziskavi ocenjujejo odvetnike, notarje, zdravnike in zdravstvene delavce. Tem kategorijam pri oceni verjetnosti, da bo posameznik moral ponuditi denar, darilo ali uslugo, sledijo inšpektorji, poslanci, sodniki in sodni uslužbenci. Na dnu lestvice se že tradicionalno uvrščajo zaposleni na občinskih upravah, davčni uslužbenci, učitelji in profesorji. Glavne razloge za korupcijo anketiranci vidijo le v neučinkovitem pregonu korupcije, pomanjkljivi zakonodaji ter prenizkih kaznih.
Po naši oceni bo k bolj učinkovitem preprečevanju korupcije pripomogel tudi dolgo pričakovani Predlog zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, s katerim naj bi država zagotovila pogoje, da uslužbenci in funkcionarji svoje delo opravljajo pošteno, profesionalno in transparentno. Ena od novosti v zakonu so tudi določbe o lobiranju. Lobisti se bodo morali registrirati, kar bo opravila protikorupcijska komisija. Za kršitve lobistov so predvidene kazni, tudi odvzem licence in prepoved opravljanja lobistične dejavnosti. Kot pomembno novost lahko izpostavimo določilo, da bodo morali vsi, ki sklepajo pogodbe v javnem sektorju, za storitve oziroma nabave v pogodbe obvezno vključiti protikorupcijsko klavzulo.
Z zakonom naj bi uredili tudi zaščito prijaviteljev korupcije, kar prav tako v Poslanski skupini DeSUS pozdravljamo, saj bo ta zaščita po naši oceni ljudi, ki opazijo morebitno korupcijo, spodbudila k prijavi sumljivega dogajanja, brez strahu za lastno varnost. Prav tako
171
pozdravljamo tudi novo poglavje nasprotje interesov, v katerem pod grožnjo sankcije ni več dopuščeno, da bi pri kateremkoli postopku sodeloval kdo, ki je imel v tem postopku zasebni interes.
V Poslanski skupini DeSUS si želimo, da bo predlog zakona, ki je pred nami, resnično prinesel tudi v praksi dobre rešitve, bolj učinkovito odkrivanje korupcije, bolj transparentno delovanje funkcionarjev in obenem povečal ugled javnemu sektorju. Zato bomo predlog zakona tudi podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin.
Prehajamo na razpravo o členih in amandmajih k členom, ki jo bomo opravili na podlagi novega pregleda amandmajev, ki smo ga prejeli danes na mizo, torej novega pregleda z datumom 18. maj 2010. Novi pregled je bil vložen, ker sta dva amandmaja bila pred začetkom obravnave spremenjena.
Prehajamo na razpravo o členih in amandmajih k vloženim členom. Gospod Grims, proceduralno? .../oglašanje iz klopi./... Se opravičujem, nismo še pri njem, ampak bomo vsak čas.
Prehajamo torej na razpravo o 9. členu in amandmajih k 9. členu. Prvi amandma je vložila poslanska skupina SDS, drugi pa poslanske skupine koalicije. Ker je prvi amandma povezan tudi z 22. členom bomo opravili razpravo o 9. in 22. členu skupaj. Če bo sprejet amandma k 9. členu, bo postal brezpredmeten 2. amandma k temu členu, če pa ne bo sprejet, pa 22. člen. Se še kdo prijavlja k razpravi o 9. in 22. členu? Ministrica. Še kdo od poslank in poslancev? Več se jih prijavlja. Dajem čas za prijavo. Kdor želi, naj se javi. Besedo ima gospod Branko Grims.
MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani!
Najprej k obema amandmajema, ki sta zdaj povezana v en sklop, en kratek uvod glede pravnega besedila, ki je pred nami. Problem tega besedila je, da je poln raztegljivih dvoumnih formulacij, ker je v ozadju, po oceni SDS, tudi zelo veliko sprenevedanja. Dejstvo je, da je ta zakon na nek način lahko tudi šolski primer tega, kako se ne sme pisati zakonov. K 90 členom tega zakona, kolikor jih zakon sploh šteje, je bilo vloženih 94 amandmajev, torej je bilo vloženih več amandmajev, kot pa je sploh vseh členov, ki jih ta zakon ima. Kot zanimivost naj omenim, da je k temu zakonu večino amandmajev vložila kar vladajoča koalicija, ki se tega, da je zakon pomanjkljiv, v nekaterih delih tudi očitno protiustaven, nedvomno zaveda. In potem so sledili še popravki amandmajev, amandmaji na lastne amandmaje in tako naprej. Gre torej za nekaj, kar je v očitnem nasprotju s pravnim redom, kar v ničemer ne bo pripomoglo k več pravnemu redu, ampak ravno nasprotno. Velika verjetnost je, da bo prav zaradi teh pravno
172
nedoločnih, raztegljivih, dvoumnih formulacij in kupa sprenevedanja, ki je v zakonu, zakon kvečjemu še pripomogel k večjemu pravnemu neredu v tej državi. Prav zagotovo pa bo dodatno pripomogel k pojmovnemu neredu. V uvodnem delu zakona smo želeli doseči na seji odbora omejitev, da bi veljal zgolj, ampak v celoti, za javni sektor. Tudi to je bilo zavrnjeno. Zdaj se spopadamo z določbami, ki opredeljujejo postopke oblikovanja komisije po tem zakonu in predvsem glede tega kdo jih imenuje. Tukaj bi opozoril, da zakon, kot je zdaj predlagan, zelo veliko vlogo daje predsedniku države. Po opozorilih vseh ustavnopravnih strokovnjakov, ne glede na to, kateremu del političnega spektra pripadajo, že nekaj časa sledijo opozorila, in to je točka njihovega soglasja, praktično konsenza ustavnopravne stroke, da vedno znova dodatna in dodatna nalaganja različnih imenovanj, kadrovskih rešitev predsedniku države že presegajo ustavni okvir. Po Ustavi je to sicer možno in dopustno, vendar stvari, tako kot so postavljene zdaj, gredo v povsem nasprotni smeri od tiste, ki jo je imel v mislih zakonodajalec oziroma ustavodajalec, ko je pisal novo slovensko ustavo. Tisti, ki naj bi primarno opravljal imenovanja, je po slovenski ustavi parlament. Največji možen nesmisel, ki ga žal prepogosto slišimo tudi v tem prostoru, je, da minister ali predsednik države ni politik, in da torej imenovanje, ko enkrat poteka tam čez, ni politično imenovanje. Seveda je ravno tako neposredno voljen, kot je voljen poslanec. In v trenutku, ko je oseba voljena na demokratičnih volitvah, je seveda jasno, da gre za politika. Tudi predsednik države je politik par excellence, zato seveda ta argument ne zdrži. Opozarjam pa na rešitve, ki izhajajo iz slovenske ustave, ki narekujejo, da je najbolj demokratična pot in tudi najbolj naravna pot v skladu s slovensko ustavnopravno ureditvijo tista, ki poteka preko Državnega zbora, kjer so vse stvari transparentne, kjer so zastopane vse politične opcije - pozicija in opozicija in kjer je torej prostor za argumentirano soočanje dejstev in predlogov. In s tem ciljem predlagamo, da se prenese postopek imenovanja tja, kamor to sledi iz slovenske ustave - v Državni zbor. Torej preko pristojnega delovnega telesa oziroma ko gre za postopek razrešitve, preko ustreznega števila poslancev. Nam ni potrebno sprenevedanje, mi nasprotno - želimo učinkovit pregon korupcije, mi želimo učinkovit pregon vseh dejanj, povezanih s kriminalom in zato zavračamo sprenevedanje.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Vili Rezman.
VILI REZMAN: Hvala lepa, gospod predsedujoči.
Kar zadeva zakon, o katerem zdaj razpravljamo, bo deležen moje podpore. Tudi drugi amandma k temu členu, o katerem zdaj govorimo, ne more pa biti deležen moje podpore prvi amandma, amandma Poslanske skupine SDS iz zelo preprostega razloga. Če
173
bi ga sprejeli, bi s tem tako rekoč spodmaknili tla zakonu, kakršen je bil predlagan, in mu, vsaj jaz, dajem vso podporo. Zakaj pravzaprav gre? Gre za to, da se z amandmaje skuša upreti temu, da bi vnesli v zakon novosti, in sicer kar zadeva imenovanje in kar zadeva nadzor. Zakon preprosto predvideva, da je treba ločiti to funkcijo imenovanja od funkcije nadzora, kar mislim, da je tudi prav. S tem, ko to postori, se moramo vprašati, kako mi razumemo institucije, o katerih govorimo. Govorimo o državnozborski komisiji, govorimo o Državnem zboru in govorimo o predsedniku Republike Slovenije.
Vsaj po moji sodbi je funkcija predsednika države sama po sebi, ne da jo povezujemo s kakršnimkoli imenom, umeščena v naš red tako, da kaže na to, da ji zaupamo. Ker je tudi volilni sistem temu prilagojen, mora biti to večinsko zaupanje tudi potrjeno. Ni nekega posebnega razloga, da bi morali biti zelo suspektni pri tem, da kakšne naloge zaupamo tudi predsedniku države. Sam sicer mislim, da je bistveno manj politično determiniran strankarsko kot pa bodisi opozicija ali koalicija v Državnem zboru. Tudi zato mislim, da je lahko potem tisti, ki je imenovan s strani predsednika republike Slovenije, tolikan bolj deležen tudi našega zaupanja, je manj odvisen od razmerij v Državnem zboru in bolj samostojen pri svojem delu in pri odločanju.
Razen tega, da to zaupanje funkciji predsednika, ki, ko je potrjen na volitvah, je tudi osebno pridobil veliko zaupanje v naši državi, je zelo pomembno tudi to, na kakšen način pride do tega, da predsednik Republike Slovenije nekoga imenuje. In ta način je pravzaprav skorajda neodvisen od njega. Predsednik je tisti, ki pozove, predsednik je tisti, ki ne preceja o tem o predlogih, ki so prišli, ampak je to nekdo drug. Torej komisija, ki je sestavljena iz eminentnih ljudi, ki jih tudi eminentne institucije pri nas predlagajo, presodi o primernosti posamičnih kandidatov.
Jaz sodim, da je tako postopek tisti, ki zagotavlja manj političnosti, kot je to prejšnji zakon zagotavljal, in je tudi zaupanje v predsedniško funkcijo tisto, kar je oboje dovolj močno, da lahko, vsaj jaz zavrnem predlog amandmaja, ki je bil predlagan in da lahko podprem zakon, kakršnega je predlagala Vlada.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospa Eva Irgl.
EVA IRGL: Najlepša hvala za besedo. Jaz se vsekakor tukaj ne morem strinjati z mojim predgovornikom, gospodom Rezmanom, ki pravi, da je prejšnje imenovanje predsednika protikorupcijske komisije bilo manj politično, kot bo lahko zdaj. To seveda ne more biti res. Zakaj?
Smo pri 9. členu, ki govori o imenovanju komisije, imenovanju protikorupcijske komisije. V eni izmed alinej je jasno zapisano, da je predsednik države tisti, ki imenuje
174
predsednika protikorupcijske komisije in pa tudi namestnika. Če izhajamo iz predpostavk, ki jih vidimo tudi na splošno v družbi, ki se odvijajo s strani predsednika države, potem sama lahko rečem, da je po našem mnenju bistveno boljša rešitev, če želimo zares zagotoviti čim bolj neodvisno preganjanje tako korupcije kot klientelizma, da upoštevamo amandma, ki smo ga predložili v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke. Mi namreč menimo, da bi morali takšne funkcionarje komisije imenovati Državni zbor na predlog Mandatno-volilne komisije.
To pomeni, da je takšna ureditev po našem mnenju bistveno bolj primerna in tudi v skladu z Ustavo Republike Slovenije in tudi v skladu z načelom enakosti. Sama namreč menim, da glede na to, da predsednik države je politična oseba in je vsekakor tudi politično opredeljena oseba. To ni oseba, ki nima nekih političnih opredelitev, ampak, kar je še najhuje, ta predsednik države, ki ga imamo danes, ne samo, da je politično opredeljen, on se tudi do določenih tem obnaša izrazito strankarsko, kar pa je velik problem. In če bo to komisijo oziroma njenega glavnega predsednika komisije in tudi namestnika določil predsednik države, za katerega vemo, kako politično opredeljen je, se bojim, da ne bomo dosegli ciljev učinkovitega preprečevanja in preganjanja korupcije. Razen, če vladajoči koaliciji to sploh ni cilj in namen. Se pravi, da se ne preganja korupcija. Mene namreč v tem trenutku, glede na tudi dosedanje izjave predsednika države, nihče ne more prepričati, da bo predsednik države dr. Danilo Türk v tem primeru izbiral po načelu ali po ključu strokovnosti in primernosti ta dva kandidata. Prepričana sem, da se bo predsednik države bistveno bolj opredeljeval po ključu politične pripadnosti in kompatibilnosti z neko politično opcijo. In to je tisti glavni problem in tista past, ki jo prinaša 9. člen tega zakona. Verjamem, da sicer na prvi pogled izgleda izjemno lepo, če te imenuje predsednik države na takšno pomembno funkcijo, ampak treba se je vprašati, ali ta predsednik države dejansko deluje po načelu kriterijev strokovnosti. Ali bo bistveno bolj deloval po političnem načelu, po politični pripadnosti in kompatibilnosti? Sama ne verjamem, da bo politično izbran predsednik protikorupcijske komisije preganjal tiste, ki so bodisi blizu krogu predsednika države ali pa blizu koalicijskim političnim strankam. O tem me ne bo nihče prepričal. Poglejmo samo enega izmed zadnjih primerov glede nacionalnega preiskovalnega urada. Prišlo je do dokazane korupcije in klientalizma, vendar pa gospod Kos, ki je na čelu današnje protikorupcijske komisije, ni izdal nikakršnega mnenja na to temo. Pa čeprav je sam dejal, da bo naslednji dan po interpelaciji zoper notranjo ministrico pač izdal neko mnenje v zvezi s to zadevo. Vendar še danes nismo prišli do konca temu.
Vem, da se bo v nadaljevanju razvila debata o tem, kako lahko presojamo predsednika države, da se bo politično opredeljeval, kako lahko rečemo, da je strankarsko opredeljen
175
in tako naprej. Poglejmo samo dogodek izpred leta dni. Ko se je zgodila afera Golobič, je gospod predsednik države z vsemi zmožnostmi, ki jih ima, začel braniti predsednika stranke Zares. Se pravi, izrazito politično je deloval, izrazito strankarsko in niti prejšnja dva predsednika države, ne gospod Kučan, ne gospod Drnovšek, nista bila tako strankarsko politično opredeljena v tem smislu, da bi se ob takšnih dogodkih opredeljevala in ščitila ljudi. In tukaj vidim glavni problem. In vidim, da je razburjenje v koaliciji zelo veliko, ko se govori o tem naravnost, ampak verjamem, da boste v nadaljevanju lahko tudi povedali svoje mnenje, v kar seveda ne dvomim, da ga boste. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Želi še kdo? Najprej gospa ministrica.
IRMA PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. Vlada amandmaja Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k 9. členu ne podpira. Gospa Irgl je izjemno lepo prikazala ravno problem, ki smo ga želeli predlagatelji, ko smo razmišljali, kako opredeliti organ, ki bi imenoval tri funkcionarje, torej predsednika in oba namestnika, Komisije za preprečevanje korupcije, kako razdeliti funkcijo imenovanja, nadzora, med različne veje oblasti, zato da bi očitek predvsem Vladi, ker v vladi je skoncentrirane pač največ izvršilne oblasti, bil torej čim bolj odtegnjen aktualni vladni večini. Vaš primer, ko ste govorili, da je gospod Kos primer politične kompatibilnosti z vladno večino, ampak gospod Kos je bil imenovan ravno na podlagi postopka, ki ga vi danes predlagate. Mandatno-volilna komisija vsakokratne aktualne politične oblasti v parlamentu in vladi je odraz večine tistih koalicijskih parlamentarnih strank, ki imajo javno oblast, če hočete, v določenem trenutku. Ta oblast je razporejena med dve neodvisni veji oblasti, izvršilno, torej vlado, in parlamenta, vendar se ve, da parlamentarna večina podpira vladno večino, da lahko politiko, ki jo pripravi vlada v pomembnem delu, potrdijo vladajoči koalicijski poslanci, saj so skupaj z istim programom nagovorili volivke in volivce. Tudi predlog, ki bi ga oblikovala, tako kot vi predlagate, Mandatno-volilna komisija in bi ga potrdila vladna večina v Državnem zboru, večina vladajočih, ta očitek politične kompatibilnosti z aktualno vladajočimi ravno potrjuje. Mi smo se želeli izogniti temu očitku, ker želimo, da je res ta komisija, da so ti trije funkcionarji neodvisni od aktualne oblasti. Zato je postopek izbora bistveno bolj pomemben kot organ, ki na koncu izvede akt imenovanja, kot je zelo lepo gospod Rezman povzel postopek osnovnega predloga 9. člena.
Izbirna komisija je sestavljena iz petih članov. Med temi člani, ki jih predlagamo, ni videti vladne večine. Samo enega imenuje Vlada Republike Slovenije, drugega Državni zbor Republike Slovenije. Mi smo predlagali celo komisijo, kjer ima
176
predsednika opozicija, pa nas je Zakonodajno-pravna služba opozorila, da Vlada kot predlagatelj ne more diktirati Državnemu zboru, katera komisija bo kakšno nalogo opravila in da je stvar poslovnika ter Državnega zbora, da bo dodelil to nalogo tej komisiji. Mi seveda upamo, da bo ta, ki smo jo v prvem osnutku predloga zakona predlagali, pa na predlog Zakonodajno-pravne službe ta predlog uskladili z mnenjem Zakonodajno-pravne službe. Tretji, neprofitne organizacije zasebnega sektorja ali nevladne organizacije s področja preprečevanja korupcije. Ni jih veliko, pa so. Potem sodni svet izmed svojih članov, gre za od vlade popolnoma neodvisno telo, in uradniški svet izmed svojih članov. Uradniški svet je tisti organ, ki preverja kompetence najvišjih državnih uradnikov, ki kandidirajo na javnih natečajih za javne funkcije. Sestava uradniškega sveta od nastopa mandata te vlade je absolutno in popolnoma nepolitična. Vlada imenuje štiri predstavnike v ta 12-članski strokovni organ, vendar smo imenovali dva strokovnjaka s področja zasebnega prava, ki se ukvarjata s kadrovskimi postopki v svojem poklicnem delovanju, in dva strokovnjaka iz akademske sfere, ki se ukvarjata s kadrovskimi postopki. Vse z željo, da dobimo kot politiki, ki na koncu izbiramo izmed kompetentnih kandidatov, najboljšega, da bi to presojo, ta strokovni organ naredil čim bolj strokovno, brez vpliva politike. Izbirna komisija bo izvedla postopek izbire primernega kandidata. Pogoji za to, da bo nek človek lahko primeren kandidat, niso enostavni. Tudi tu smo poskrbeli za to, da bi človek poleg te strukture, ki definirajo kompetence: ustrezna izobrazba, nekaznovanost in tako naprej, seveda jasno definiramo kot temeljni pogoj, da se je v svojem desetletnem dosedanjem delu izkazal, da je primeren za opravljanje te funkcije. To presojo bo opravila izbirna komisija, ko bo izmed teh kandidatov, ki se bodo lahko prijavili na javni poziv, ki ga bo naredil pravnoformalno urad predsednika Vlade, se bodo prijavili, torej izbirna komisija bo pripravila nabor ustreznih kandidatov, ki bodo morali kar zahtevne zakonske pogoje izpolnjevati. Predsednik Vlade bo iz tega nabora imenoval primernega po predlogu izbirne komisije, ki je popolnoma apolitična, sestavljena izjemno pluralno, imenoval. Ne drži, jaz bi zelo jasno in glasno želela poudariti, gospod Grims, nobena ustavnopravna stroka o tem konkretnem zakonodajnem postopku niti v postopku sprejemanja predpisa na Vladi v javni razpravi, ki je bila izjemno dolga in smo jo opravili s civilno družbo, s stroko in z vsemi, ni, in ne nazadnje Služba Vlade za zakonodajo in Zakonodajno-pravna služba ni nasprotovala in rekla, da je ureditev, ki jo predlagamo, neskladna z Ustavo. In dejansko tudi ni. Gospod Grims, to je vaš razlog zato, da ne želite sprejeti besedila tega predpisa, ki je strog do politikov, ki je strog do javnih oblasti, ki je izjemno, izjemno restriktiven. Ko sem predstavila predstavnikom Državnega sveta predlog zakona, moram povedati, da so ga podprli soglasno, brez glasu proti,
177
zaradi, se mi zdi, opozorila, ki so ga sprejeli zelo resno: da tak predpis ne more biti vsakih nekaj let spremenjen in stopnja omejevanja javnih oblasti ne more za vsakokratno novo oblastjo znižati nivoja boja proti korupciji v državi. Tega javne oblasti nimamo pravice, stopnja zaupanja ljudi v naše delo, v delovanje državnih institucij je na takšnem minimumu, da jim moramo s soglasno podporo in z relativno stabilno ureditvijo zagotavljati, da smo v sistem vgradili varovalke, kjer se mi, ki imamo največ moči v procesu odločanja in porabe javnih sredstev, samoomejujemo. In da jim dovolimo, da nas nadzirajo neodvisni. In ta komisija, ki jo vzpostavljamo ponovno kot popolnoma neodvisen organ v odnosu do ostalih vej oblasti, delati mora v skladu z zakonom in ustavo. Ampak želimo, da je odvisna od aktualne politične večine. In predsednik države bo izmed teh primernih kandidatov izbral najprimernejšega in ga tudi imenoval. Da lahko predsednik države imenuje posamezne funkcionarje, izhaja iz 107. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa pristojnosti predsednika republike. In sicer, "predsednik republike imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom". In zakon, ki ga predlagamo, jasno in transparentno, ne zamegljeno, tako kot ste neupravičeno kritizirali ta del zakona, opredeljuje postopek imenovanja treh funkcionarjev protikorupcijske komisije, ki delujejo v senatu, z večino odločajo o pojavih, ki so družbi nevarni. In znova očitek, ki je bil desetkrat izrečen: na odboru, danes, da ne boste podprli tega zakona, ker ni skladen z ustavo. To je čista, čista laž in zavajanje javnosti. Potem ko vi stokrat ponovite isto reč, seveda verjamejo, da kaj na tem pa že drži. Ne, ne drži. Moj stavek, ki sem ga zdaj prebrala, vas postavlja na laž. Če zakon določi, da predsednik države imenuje funkcionarja, je to zakonito in skladno z ustavo, ki daje nam, ki predlagamo zakone, in parlamentarni večini mandat, da z zakonom podeli predsedniku Vlade pristojnost imenovanja državnega funkcionarja.
Samo ta pristojnost je bila dana predsedniku države. In v pomembnem delu, v petih členih, gospod Grims, opredeljujemo pa pomembne naloge, ki jih ima Državni zbor. To sta oba organa, torej predsednik države, izvoljen na neposrednih volitvah in tudi Državni zbor, izvoljen na neposrednih volitvah. To je pač največja legitimnost, najbolj legitimna organa na državni ravni, ki sta voljena neposredno na volitvah, imata bistvene in pomembne pristojnosti. Predsednik ustavnoskladno imenovanje, Državni zbor pa ohranja štiri pristojnosti. Najprej seveda sodeluje v izbirni komisiji s svojim kandidatom, je eden izmed petih. Komisija je dolžna po 19. členu enkrat na leto poročati Državnemu zboru, točno z datumom, do 31. maja tekočega leta za preteklo leto. Dejansko nadzor nad opravljanjem nalog komisije opravlja Državni zbor, ob obravnavi poročila, ko bodo morali ti funkcionarji podati poročilo, bodo morali podati tudi oceno trenutnega stanja na
178
področju preprečevanja korupcije Državnemu zboru, ki je lahko predlagatelj boljše resolucije, boljših predpisov na področju boja proti korupciji. In dejansko bo Državni zbor oziroma njegovo telo, ki ga tudi Vlada ne more predlagati, ker ga bo Državni zbor sam določil. Komisija bo nadzirala premoženjsko stanje treh funkcionarjev, potem sprejemanje daril, nasprotje interesov ter nezdružljivost funkcije funkcionarjev komisije za preprečevanje korupcije.
Še en člen je zelo pomemben. Državni zbor je naveden tudi kot predlagatelj za razrešitev kateregakoli od funkcionarjev protikorupcijske komisije, če ocenjuje, da ne deluje v skladu z zakonom oziroma ustavo. Za čas aktualnega mandata dela protikorupcijske komisije bo lahko Državni zbor ocenjeval delo in če bo ocenil, da deluje komisija v nasprotju z zakoni oziroma ustavo, ki uokvirja delo te komisije, bo predlagatelj razrešitve. Ocenili smo in me veseli, da tudi večina na Državnem zboru, da ta razdelitev bistveno bolj zagotavlja, da se ne zgodi to, na kar gospa Irgl upravičeno opozarja, da bi aktualna politična večina imela vpliv na imenovanje tega organa, ki mora biti neodvisen, da lahko opravlja svojo funkcijo tako, kot jo opredeljuje zakon, drugi predpisi, resolucija o delovanju proti korupciji in tako naprej. Tako ni mogoče argumentirano podpreti vaše predlagane rešitve, ker jo, strinjajoč se z gospo Irglovo, ocena političnih strank, da aktualni Državni zbor s svojo aktualno vladajočo večino lahko politično lažje usmerja v izbor vladi bolj ustreznega kandidata, ker s to večino skozi Mandatno-volilno komisijo mirno predlaga nekoga, ki ji je po godu.
Zato jaz predlagam ponoven razmislek slovenski demokratski stranki, ki je predlagala rešitev, kajti ocenjujemo, da ravno naša rešitev sledi njihovi intenci manj političnega vplivanja aktualnih oblasti na na proces imenovanja treh pomembnih funkcionarjev komisije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Vidim še interes za razpravo. Gospod Grims, razprava? (Da.) Dajte se prosim, kdor še želi razpravljati, prijaviti k razpravi.
Besedo ima gospa Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Rada bi se opredelila najprej do celotnega zakona, ki ga nameravam, tako kot je bilo to v mnenju poslanske skupine povedano, podpreti. Temeljni argument je pač ta, da dolgo časa spremljam obravnavo usode protikorupcijske komisije. In takrat, ko so se oglašali najbolj glasno tisti, koliko jim je do preganjanja korupcije, so se pravzaprav najbolj trudili zaustavljati protikorupcijsko komisijo, ki je takrat delovala, Historiata pa ne bom razlagala.
Zato se mi zdi popolnoma razumljivo, da je zelo pomembno to, kako imenujemo vodstvo komisije. In 9. člen je oprt ali pa odprt za najštevilčnejše posege in dvome, ali je predlagani
179
postopek dober ali ne. Sama menim, da je tako, kot je v osnovnem zakonu zapisano in kot je s predlaganim amandmajem malo popravljeno, da se zapolni neka vrzel ali neka negotovost, ustrezno, zato nameravam podpreti amandma, ki so ga vložile koalicijske poslanske skupine. Ne nameravam pa podpreti amandmaja poslanske skupine SDS, ker mislim, da to, kako so se lotili in kako utemeljujejo ustreznost svojega predloga, ne odpravlja tiste težave, proti kateri se tako odločno ali vsaj v besedah zavzemajo. Po njihovem predlogu je pravzaprav vse v rokah Mandatno-volilne komisije Državnega zbora. Da je Mandatno-volilna komisija političen organ tako kot smo politični funkcionarji vse poslanke in poslanci, je popolnoma razumljivo. Da bo torej ta izbirni postopek od poziva preko vsega drugega v rokah koalicijske večine, je popolnoma razumljivo. Tukaj jaz ne vidim nobene drugačne možnosti. Nisem pa tudi prepričana, da bi štela za veliko prednost to, da je v amandmaju predlagano, da bi morali predsednik in podpredsednika protikorupcijske komisije priseči pred Državnim zborom. Prisega sama, akt prisege same ne more biti zagotovilo ne vem kako zelo nepolitičnega in vestnega opravljanja, saj navsezadnje je področje dela opredeljeno in vsak javni funkcionar mora delati v prid države in državljank in državljanov. Tudi ne vem, zakaj bi morali ravno funkcionarji priseči pred Državnim zborom. Spomnim se, da so tudi nekateri dosedanji funkcionarji prisegali pred Državnim zborom in jih to ni obvarovalo, da bi ne ravnali tako, da jim ni mogoče priznati, da so ravnali samo v prid drugih, ne pa tudi v lastni prid. In še neke kodekse smo sprejemali in ne vem kaj še vse, pa je bilo vendarle mogoče marsikaj ugotoviti.
Če nam ni ta princip, po katerem Mandatno-volilna komisija o vsem odloča - od poziva prek izbire do imenovanja in prisege pred Državnim zborom, potem je treba najti nek drug način. In jaz ne razumem, zakaj ne bi mogel poziva in izbirne komisije usmerjati oziroma imenovati predsednik države. Tretja alineja 107. člena Ustave govori, da predsednik države imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom. V ničemer ta člen ne omejuje števila zakonov, po katerih lahko predsednik države dobi neko funkcijo za imenovanje. In stvar osebne presoje je, ali se mu zdi, da sme po njegovi presoji -vsak posameznih tako govori, vsaj imam občutek v tej dvorani, da sam presoja, ali predsednik države sme imenovati enkrat po enem zakonu ali po dveh, po desetih, če pa pri desetih, je pa, bog ne daj, že preveč. Zaradi tega, ker razmišljamo o tej stvari stališč ad personam ne pa ad rem. In zdi se mi, da bi bil končno čas razmišljati o tem, kakšne so pristojnosti predsednika države, zakaj ga volimo na neposrednih volitvah in katere funkcije pravzaprav sme opravljati. Trdim, da je po tretji alinej i 107. člena Ustave popolnoma ustrezno, da to naredi, zato še enkrat, ne bom podprla amandmaja Slovenske demokratske stranke, ker se mi zdi predlagana rešitev neustrezna. Rešiti pa je treba imenovanje na način, da bo
180
zagotovljena čim večja neodvisnost od trenutne politične volje. In zato se mi zdi tudi dobro, da je tako zastavljeno, da vsak funkcionar lahko ima v tej komisiji samo dva zaporedna mandata in da se mandat predsednika komisije ne pokriva z mandatom podpredsednikov. Tako je tudi tu do neke mere navzkrižje časa in imenovanja in možnost spremembe in nadaljevanja dela zagotovljena.
Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Gospod Anton Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Nekaj izkušenj s tega področja v Sloveniji imamo. Ali dobre ali slabe, predvsem bi lahko temu rekel neuporabne za to, da bi naredili nek konsistenten sistem, ki bi zagotavljal transparentnost, preglednost, nadzor in da bi tisti, ki so vključeni v vse te postopke, ravnali skladno z zakoni in bi bili tudi predmet kakšne presoje. Mi imamo v sedanjem obdobju priložnost spremljati spore ene komisije z drugo, ki si razlagata, kako naj bi kdo razumel kateri poslovnik kakšne komisije je pravi, kaj mora kdo poročati in podobno. To ni dobro in zato se iščejo boljše rešitve. Meni je žal, da ste podali obrazložitve oziroma primere držav, ki niso primerljive s Slovenijo. Ne vem, zakaj niste dali Finske ali kakšno drugo, Francija gotovo ni, Romunija tudi ne, Luksemburg tudi ne, Poljska tudi ne, bila pa bi recimo Finska, kjer smo v zadnjih dveh, treh letih dodobra poučili, kako Finska spremlja nekatere pojave korupcije in kako jih kaj hitro sankcionira, če so v to vpleteni recimo nosilci političnih funkcij. Sam mislim, da je pri teh zadevah treba vedno gledati na to, ne samo, kakšne barve je mačka, ampak, ali ta lovi miši ali ne. In v tem delu imamo opravka s tem. Ali je ta postopek najboljši ali bo dal prave rezultate, je težko reči. Sam mislim, da je sestava komisije - resnici na ljubo, zelo težko si predstavljam, kako bodo neprofitne organizacije zasebnega sektorja s področja preprečevanja korupcije izmed svojih članov (teh organizacij je veliko) se uskladile, dale enega in potem bo ta nastopal v tej komisiji v imenu vseh. Najbrž je zaradi tega dan tudi amandma in popravek amandmaja koalicijskih poslanskih skupin, ki je tudi nejasen. Ta pa je nejasen, ker pravi: "Če predlagatelj za člana izbirne komisije v roku iz prvega /?/ ne bodo imenovali, bo tisti del, ki bo imenoval, opravljal to delo." Ampak ne piše, koliko jih pa mora biti. Najbrž mora vsaj eden biti v tej komisiji, da ta komisija sploh lahko začne delati. Ne more se pa reči, da se jih pozove, če ne bodo, bo pa komisija, pričela s svojim delom v sestavi z do tedaj imenovanimi člani. Izbirna komisija v tem primeru odločitev sprejme z večino glasov imenovanih članov. Vemdar ne piše, koliko jih od teh štirih, petih mora biti. Morata biti dva, trije? Štirje? Ne vem. Najbrž bi veljalo, da
181
Zakonodajno-pravna služba vendarle pogleda, ali je to usklajeno ali ne.
Verjamem, da je bolje po sedanjih izkušnjah, o katerih sem že prej govoril, da predsednik države stopi v neko funkcijo, ker se v principu, razen, mislim, da na 20 ali koliko let, ne pokrivajo volitve predsednika države in parlamenta oziroma vlade, ker tam je petletni mandat, tukaj štiriletni. In zato je tudi lahko bistveno bolj neodvisen ali pa seže čez tisto, kar je mogoče reči za prekrivanje interesov, konflikt interesov in podobno. Konec koncev, do sedaj imamo v Sloveniji izkušnje, da so le vsi predsedniki države bili trn v peti, recimo, enemu delu političnega spektra. Kar seveda pomeni, da so bili neodvisni in da so uživali neko zaupanje. Kako bi to presegli s tem, da bi to nalogo opravljali v Državnem zboru oziroma Mandatno-volilna komisija, smo imeli priliko videti v nekaterih primerih imenovanja. Ne glede na pluralno strukturo v parlamentu, so se je pravzaprav določene stvari delala izključno po enih kopitih. Ampak to je tudi neuporabno pri tej stvari.
Pri tem amandmaju Poslanske skupine SDS se vidi intenca, ki gre stran od filozofije zakona in principov, ki se jih želi uvesti, zato je ni mogoče podpreti. Strinjam se s tistimi, ki pravijo, kako je mogoče, da je pri 90 členih 95 amandmajev. Tega nikoli ne boste slišali iz mojih ust, pa tudi če gre za našo vlado. Ampak verjemite, da smo imeli v vseh sestavah državnega zbora povsem enake primere. To, da se z novimi in novimi podatki, z iskanji boljših rešitev zakon dopolnjuje, dograjuje, je mogoče samo vprašanje, ali ne bi raje počakali in ga malo kasneje dali v proceduro, kot potem dajali amandmaje. Ampak to ne more vplivati na odločitev o tem, ali zakon potrebujemo ali odgovarja na osnovno vprašanje, da bolje urejamo to, recimo temu, dosti pereče vprašanje. Tudi v Sloveniji je očitkov več kot dovolj. In če kdo, potem parlamentarne stranke ter poslanci moramo biti posebej zainteresirani, da te stvari naredimo tako, da bodo stvari pod kontrolo, pod nadzorom, in to tistih, ki bodo neodvisni, strokovni in bodo lahko javnosti poročali o tem, ali delamo v interesu državljank in državljanov ali delamo, če hočete, za svoj račun in podobne stvari. Samo to je cilj. Jaz bom še razmislil, ali bom ta amandma oziroma popravek amandmaja koalicijskih poslanskih skupin podprl, ker ga ne razumem in mislim, da bi otežil delo, ker je neizvedljiv. Če piše, da bo to mogoče opraviti tudi v manjšem sestavu, kot je predpisana komisija, potem je treba reči, koliko je to manjše število. Za enega manj, za dva, za tri, za štiri? Teoretično se lahko zgodi, da nihče od teh ne bo imenoval, pa bo komisija še vseeno, če to možnost dopuščate. Jaz je ne bi dopustil, ker oni so dolžni to narediti. Če jim zakon nalaga, da bodo to naredili, morajo to naredijo. Ne pa, da rečemo, ker niso naredili, bo pa komisija delala brez tistega, v imenu katerih... Ne vem, ali že imate kakšno idejo, zakaj bi do tega
182
sploh prišlo. Če mislite, da se, neprofitni ne bodo mogli organizirati ali kdorkoli drug. Ampak zakoni se po mojem trdnem prepričanju ne pišejo tako, da se reče, sestava je taka, ti pa ti, te institucije, ker tukaj imate resne institucije, imate Vlado, imate Državni zbor, imate Sodni svet, imate Uradniški svet, da ti ne bodo spoštovali zakona in da ne bodo v rokih, pa še potem, ko bodo pozvani, dali svojih kandidatov v tako pomembno komisijo. Tega jaz ne verjamem in ne razumem. Dokler ne bom dobil pojasnila o tem amandmaju oziroma popravku amandmaja, ga ne mislim podpreti, ker je ta 9. člen tako popravljen, kot ga je odbor pripravil, sorazmerno sprejemljiv ali pa vsaj jaz ne vidim kakšnih velikih problemov. Tudi iz obrazložitve tega poročila dela na odboru nisem uspel zaznati te spremembe, tudi sestava komisije, zakaj je prišlo do te spremembe, glede na zakon, kot ste tudi tukaj imeli. Uradniški svet ste sicer spustili, pa ste ga s temi neprofitnimi zamenjali, ne vem, zakaj. Ampak to je bilo očitno narejeno na odboru, ni pa poročila oziroma v poročilu ni vidno, zakaj. Ker bi tudi ta osnovna, teh, po mojem prepričanju, nepotrebnih amandmajev in dopolnil bila ustrezna, da se ponovno vračam k osnovni tezi, k cilju, da izboljšamo stanje na tem področju. Jaz ne ocenjujem vrednostno, koliko je, da ne bo kdo rekel, da govorim o tem, da je ena sama korupcija, ampak govorim o tem, da je treba vzpostaviti vse mehanizme, da je ne bi bilo oziroma da se bo preprečevala v skladu z zakonom in da bodo to opravljali tisti organi, ki jih bo na nek transparenten način potem tudi ustrezen organ postavil.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospa ministrica, izvolite.
IRMA PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. Spoštovani gospod Anderlič! Da vam pojasnim te dileme, ki so se vam pojavile.
Nevladne organizacije so sodelovale tudi na odboru, kjer smo obravnavali amandmaje in pripravljali dopolnjeni predlog zakona. Predstavnik nevladnih organizacij CNVOS gospod Forbicij je pojasnil, da imajo nevladne organizacije v internih aktih točno določene postopke, so večkrat predlagateljice posameznih kandidatov v razne komisije in da naj ne skrbi Zakonodajno-pravne službe, ki je opozorila na to situacijo in je opozorila tudi po tem, ko je bil pripravljen dopolnjeni predlog zakona. In sicer pravi, da ima Zakonodajno-pravna služba probleme s tem, kaj se pa zgodi, če v izbirno komisijo, ne imenuje v roku članov vseh pet predlagateljev. Na to dilemo koalicijske partnerice ustrezno odgovarjate s predlogom amandmaja, da ne bi prišlo do zastoja. Tu so neki roki, ko naj se opravijo ti izbirni postopki, s tem se tudi varuje integriteta kandidatov, ki so kandidirali oziroma so se javili na poziv in tako naprej. Poziv, kjer vzporedno gresta oba akta, poziv, ki ga pripravi kabinet predsednika države, in
183
poziv, da institucije, Državni zbor in prej našteti, predlagajo kandidata. Gospod Anderlič, vi boste zagotovo vedeli bolj kot marsikdo drug zaradi svoje dolge parlamentarne zgodovine, kjer se je kakšno delovno parlamentarno telo pooblastilo za predlaganje kakšnega kandidata, in tukaj morebiti bo delovno telo, kjer bo opozicija imela večino, da postopek ne bo izpeljan v roku. Kaj to pomeni za delo te izbirne komisije?
Mi smo predlagali v osnovnem tekstu, da je to Komisija za nadzor nad javnimi financami, ki jo vodi vsakokratna opozicija, ne sedanja. In lahko bi se zgodilo, da kdo od teh, govorim predvsem o političnih, manj strokovnih organih, to je Vlada ali pa Državni zbor, v neki točki ne bi imenoval kandidata. Ali to pomeni, da ta izbirna komisija ne bi mogla začeti z delom? Zakonodajno-pravna služba opozarja na to, ampak ona je opozorila skozi nevladne organizacije. Mogoče one nimajo teh postopkov. Tukaj imamo zagotovilo predstavnika nevladnih organizacij, da je ta postopek pri njih zelo jasen in da pri njih ni vprašanje, da bodo imenovali. Ste pa opozorilo pripravili, če bi ne bil en kandidat imenovan.
Dejansko ima problem zdaj z izbirnim postopkom ministrica Katarine Kresal za izvedbo izbirnega postopka, ker je ena od institucij posredovala ime kandidata, ki je odsoten in bo dlje časa odsoten. To vam je verjetno poznamo. Zakonodajno-pravna služba opozarja, da bi se bilo pametno odzvati in urediti vprašanje, kaj, če kdo izmed teh v roku ne da kandidata. Ocena Vlade je, da je predlog amandmaja primeren, torej predsednik republike ponovno opozori tistega, ki v prvem določenem roku ni dal članov v izbirno komisijo. Če še v tem roku ne da člana, lahko izbirna komisija opravi svoje delo, da lahko predsednik Vlade odloča z do tedaj imenovanimi člani.
Mislim, da je predlog koalicijskih partneric tukaj ustrezen in Vlada ga podpira. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Replika, gospod Anderlič. Izvolite.
ANTON ANDERLIČ: Ministrica, zdaj ste me prepričali, da res ne smem podpreti tega amandmaja, in ga tudi ne bom. Če je Zakonodajno-pravna služba namigovala na neprofitne organizacije, potem bi morali razmisliti, da neprofitne organizacije črtate, če ni zagotovil. Vsi ostali so pa dolžni po zakonu narediti... Ja, bral sem tudi jaz v časopisih, da so neke težave pri nekem drugem imenovanju, ampak takšnih situacij z nobenim zakonom ne moreš preprečiti, da nekdo, ki ima namen, bom rekel, zavlačevati, da se to ne bo zgodilo. Ampak, če so zakonu dolžni to narediti... Jaz se strinjam s tem, da ste spremenili Komisijo za nadzor javnih financ v Državni zbor, da je to v popravljenem tekstu. In to je v redu. Ni bilo dovolj, vsaj po mojem mnenju, in iz tega gradiva se ne vidi, zakaj ste šli namesto Uradniškega sveta v neprofitno
184
organizacijo, čeprav vsem, da se ukvarjajo s temi zadevami oziroma Računsko sodišče, ga zdaj ni več, pa so te.
Ko pa govorite o tem, da se zavarujete s tem, da bo ta komisija lahko delala, če kdo ne bo predlagal, potem morajo biti navedene sankcije, če kdo tega ne naredi, če ima ta pooblastila, kaj se zgodi naprej. Ne pa, da se preprosto reče, da komisija pa bo delala v tej sestavi. Saj za to jo vendar imenujemo! Da Državni zbor, Vlada, Sodni svet, Uradniški svet ne bodo delali v skladu z zakoni, si jaz ne znam predstavljati.
Zato vse te razlage niso, vsaj po mojem prepričanju, ustrezne. Osnovni tekst se mi zdi povsem dovolj, sploh, ker je že prej poziv, pa ponovni poziv, pa prijava in tako naprej. Če pa nimamo elementarnega zaupanja v sistem in v zakonodajo in da bo vsak opravil svoje, potem je pa vse skupaj tako ali tako brez zveze.
Kot rečeno, ne amandmaja pod številko 1, ne amandmaja pod številko 2 oziroma popravljenega pod številko ne bom podprl, če v razpravi res ne bo kakšnih dodatnih pojasnil. Sicer pa zakon bom kot rečeno...
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima gospod Grims.
MAG. BRANKO GRIMS: Vidim, da je vendarle je slišati glas razuma, kajti v dveh točkah je očitno popolno strinjanje vsaj med nami in gospodom Anderličem, da 95 amandmajev k 90 členom zakona, ni ravno dokaz kvalitete zakona, ampak ravno nasprotno. Priča o tem, da je bil zakon na hitro "zmašen" skupaj in samo zanima me, kakšni so bili stroški tega zakona. Vem pa, kdo jih bo plačal. Davkoplačevalci.
Tisto, o čemer se še bolj strinja, je to, na kar je opozoril gospod Anderlič. To je, da so nekateri členi nejasni in zato očitno protiustavni. To je tisto, na kar sem že opozarjal sam na začetku, če citiram: "Gre za zakon, poln pravno nedoločnih in raztegljivih formulacij, ki omogočajo tudi zlorabe." Zato sem	dejal, da je zakon očitno
protiustaven v tem delu.
Ko pa sem govoril o pristojnostih predsednika republike, spoštovana gospa Krebsova, če boste vsaj sedajle prisluhnili, sem govoril o tem, da to po opozorilih ustavne stroke presega tisti ustavni okvir, ki je bil mišljen s strani ustavodajalca. To pa je, da primarno imenovanja in tudi zakonodajno vlogo opravlja Državni zbor, medtem ko, tako kot ste sami povedali, ampak sem tudi jaz to povedal, če bi me poslušali, gospa Krebsova, ustava dovoljuje, da se z zakonom pooblasti tudi predsednika države za določena imenovanja, vendar je to postalo tako ekstenzivno, da je zaradi tega začela ustavna stroka opozarjati, da je to že pretiran proces. V zadnjem obdobju je namreč tega vse več in več in zaradi tega prihaja tudi do težav.
185
In sedaj pridemo do ključnega problema vaših besed. Ne to, da ste rekli, da lažem, ker me niste poslušali očitno, o tem, da sem povedal točno tisti, ker sem vodil, se lahko prepričate iz magnetograma, ampak o tem, da obračate stvari na glavo. Lepo vas prosim! Vem, da je slaba vest huda reč, ampak vi ste utemeljili - sedaj pa pojdiva po vaših besedah - tri stvari. Da je tukaj napisan Državni zbor med tistimi, ki imenujejo člane komisije za izbor zato, ker omogoča hitri postopek. Prej, da bodo tudi ostali, ki nas spremljajo, vedeli za kaj gre, je v prvotnem predlogu namreč pisalo, da je to Komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije. V čem je razlika? V tej komisiji ima vedno opozicija večino, v Državnem zboru pa tisti, ki ima Vlado. In če se hoče doseči ideološki monolit, vladni monolit, potem se napiše Državni zbor. Ta komisija se pa črta. Izgovor, da je pa to zato, ker bi lahko tukaj prišlo do blokade, je pa čisto privlečen za lase, kar se lahko prepričate iz naslednje alineje. V prvotnem predlogu je bilo napisano, da imenuje enega od članov tudi Računsko sodišče, kjer se zagotovo ne bi zapletlo. To je sodišče, ki hitro odloča, brez zapletov. In ker gre za to, da bi šlo izmed njenih članov, potem tam zagotovo ne bi bilo zapletov. Sedaj je to nadomeščeno z dikcijo neprofitne organizacije zasebnega sektorja s področja preprečevanja korupcije, kjer pa res seveda lahko pride do zapletov. To se pravi, da vas že to popolnoma očitno postavlja na laž. Ni razlog hitrost. Razlog je to, da se hoče doseči popoln ideološki monolit v tej komisiji.
Naslednja stvar, ki je očitno neresnična. Uporabili se izraz "izjemno pluralno", ko ste govorili o tej komisiji. Kako je s to izjemno pluralnostjo, sem ravnokar povedal. Sestavljajo jo Vlada Republike Slovenije, kjer ima večino tranzicijska levica, Državni zbor Republike Slovenije, kjer ima večino tranzicijska levica, neprofitna organizacija zasebnega sektorja s področja preprečevanja korupcije. To je zanimivo predvsem zato, ker malo naprej v zakonu pa najdete dikcijo, da bo kar ta komisija sama financirala potem nevladne organizacije. Domnevam, da so mišljene neprofitne organizacije zasebnega sektorja s področja preprečevanja korupcije. To se pravi, da bodo tisti sami izbirali, kdo bo njih sam financiral. Sistemska korupcija "par exellence". Čestitam za to duhovitost, vsaj skrivate ne, za kaj v resnici gre. In potem Sodni svet izmed svojih članov in Uradniški svet izmed svojih članov. Kako je tam z večino in kdo jih imenuje, najbrž ni treba zgubljati besede. No, pa poglejmo, če je to izjemno pluralno, potem rajši ne bi naprej komentiral. Ampak, ko pa gre za nadaljnji postopek, pa v celoti imenovanje opravi predsednik države, torej ena oseba. Kako je pa tam potem z izjemno pluralnostjo tega postopka? Če bi bil parlament, o čemer smo govorili in kar predlagamo v SDS, potem je tukaj res pluralnost, ker so prisotne vse politične opcije. Pri predsedniku države pa je nemogoče obiti aktualno in realno
186
stanje. Imamo samo enega predsednika države, ki je odlikoval bivšega šefa Udbe. Potem je unicum v celotni Evropski uniji in kolikor je meni znano celo na celem svetu, demokratičnem svetu zagotovo. To je tudi protievropsko, kajti kdor ne ve tovariši Slovenije so poskušali znotraj socialistične internacionale pridobiti podporo za to dejanje, pa so jih posebej nemški social demokrati kategorično zavrnili, da je to nezdružljivo z evropskimi vrednotami, ker je Evropa nastala na padcu berlinskega zidu. Berlinski zid je pa bil utemeljen na udbah, stasijih, kgbjih in vseh ostalih tajnih političnih policijah vseh vrst ter na sistematičnem kršenju človekovih pravic. To se pravi, tukaj o kakšnem pluralizmu res ne moremo govoriti. Še več. Kaj se je potem zgodilo? V podporo temu dejanju se je postavila natanko samo politična stranka, SD, tako da glede tega tudi tukaj ni mogoče nobeno dvoumje, gre za direktno povezavo in za jasno prepoznavno izjemno pluralnost, kot temu pravi sedanja ministrica, v postopku imenovanja.
Zakaj torej v resnici gre in zakaj ste proti temu, da se to opravi v parlamentu? Ja, odgovor je več kot očiten. Zato, ker - iz istega razloga zaradi katerega predlagate, da bi, recimo, ko gre za televizijo imela eno izjemno veliko vlogo tako imenovana organizacija civilne družbe - z Zato, ker vas zanima oblast brez odgovornosti. Če neko imenovanje opraviš v parlamentu, potem je jasno, kdo je imel večino, kdo je glasoval za in kdo s tem prevzema tudi odgovornost za posamezno kadrovsko rešitev. Če z zakonom enkrat za vselej odrediš in preneseš to na nekoga drugega, seveda izbereš takšnega, ki je iz istega gnezda. Potem si si zagotovil oblast okoli ovinka in kadar je kaj narobe rečete, veste to je pa civilna družba, to je predsednik države, s tem pa mi nimamo nič, čeprav gre v resnico natanko za eno in isto prepoznavno politično opcijo. In zato je v tem primeru vaše vztrajanje očitno zgolj odraz tega, da vas zanima oblast brez odgovornosti. Pa še več je, še bolj očitno je nekaj drugega. Še največ dve leti, štiri mesece in deset dni, po hitrem izračunu, nas loči od naslednjih volitev, ko se bo zanesljivo glede na fenomenalne, uspešne dosežke sedanje vlade zamenjala oblast. Vas očitno zanima oblast brez odgovornosti tudi še po tem, ko bo ljudstvo mandat za oblast namenilo nekomu drugemu. Za to v resnici gre. Ker se ti mandati med seboj ne prekrivajo, ampak so nekateri daljši in na to je cela stvar naravnana in zato očitno gre. Iz tega razloga, da to vrnemo v celoti v okvir Ustave, da ima oblast vsakokrat tisti, ki mu jo nameni ljudstvo, da so stvari transparentne in pluralne, gospe in gospodje, pa ne v besedah, ampak v dejanjih v Državnem zboru, predlagamo in s tem tudi utemeljujemo naš amandma, naj to imenovanje opravi sedanji oziroma bodoči izvoljeni državni zbor. Da pa gre v resnici samo za to, tudi tisti argument, češ, da je bil zdaj imenovani imenovan v Državnem zboru. Kakšen argument pa je to?! To je ravno nasprotno od teg, s čimer je gospa ministrica utemeljevala. Seveda je bil, vendar
187
je jasno, kdo ima vso odgovornost, da je osebo, ki je bila vpletena v kršenje človekovih pravic nekemu novinarju, imenoval na tako občutljivo mesto. Jasno kdo ima odgovornost -tisti, ki ga je takrat imenoval. Večino pa so imeli isti, kot jo imajo danes. In tega vas je strah, ker je potem tudi odgovornost očitna. In zato se še enkrat vračam k osnovni trditvi - vas zanima oblast brez odgovornosti. Zato je cel zakon napisan tako, kot je. Vas ne zanima učinkovit pregon korupcije in kriminala. Če bi vas, potem bi v prejšnjem mandatu z vsemi možnimi sredstvi podprli sprejem novega kazenskega zakonika, ki pa res omogoča učinkovit pregon korupcije in kriminala, ampak ste temu dosledno nasprotovali. In zato so stvari jasne, če jih samo hočemo videti.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Besedo ima gospod Rezman.
VILI REZMAN: Hvala lepa.
V dosedanji razpravi je nekatere že zaneslo v smer obračunavanja z aktualnim predsednikom, z njegovo osebnostjo. Jaz pa bi rad spomnil, da zakon ni pisan ne za tega predsednika, ne za prejšnjega, ne za kasnejšega, ampak je zakon pisan, kot zakon mora biti - abstraktno. In na to sem hotel opozoriti tudi v svoji uvodni razpravi in zdaj samo v kratkem to še enkrat ponazorim. Mi imamo na eni strani akt, akt poziva in akt imenovanja. In oboje opravi predsednik. Ko poziva, da splošen poziv. V tem splošnem pozivu ne more biti namigov, katera stranka naj kaj kandidira in katera ne. In je ta očitek političnosti povsem brezsmiseln. Ko pa gre za proces, torej za drugo stran, pa tega procesa ne opravlja v celoti in arbitrarno predsednik, ampak je poprej imenovana za to komisija, na način, kakršnega je pač Vlada predlagala in za katerega mislim, da je korekten. Predsednik torej dobi v imenovanje ali v odklonitev nekaj, kar je bilo s strani drugih ocenjeno kot primerno. Zato je očitek, da je to strankarsko usmerjeno in bolj politično, kot če bi Državni zbor odločal, mislim, da napačen.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Besedo ima gospod Kumer.
DUŠAN KUMER: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovana ministrica. Spoštovane kolegice in kolegi.
Za začetek bom rekel, da je laž lahko tudi nedolžna, toda kleveta je vedno naklepna. In na koncu bom štiri naklepne klevete, ki so bile danes izrečene v enem od uvodov in kasneje potrjene na koncu te svoje krajše razprave, tudi izpostavil.
Moram reči naslednje. Zakaj sem pristaš tega, da imenovanje te komisije damo iz prostorov Državnega zbora. zato, ker smo pet let v Državnem zboru na vse mogoče načine diskreditirali to neodvisno samostojno protikorupcijsko
188
komisijo, ki je komaj leta 2005 zagledala luč sveta. Prej o tem 15 let sploh nismo imeli pojma in nazadnje je prišla takratna pozicija s predlogom zakona, da bi mi urejali te stvari v Državnem zboru, s to komisijo. In danes, ko poslušam to diskusijo, po mojem, me navaja nazaj, zato se tako krčevito borite proti temu, da bi to šlo v pristojnost nekoga drugega. In o tej pristojnosti nekoga drugega bom rekel nekaj več. In sicer, naša ustava zares izrecno ne predvideva in ne ureja protikorupcijskega delovanja. Mogoče je to celo pomanjkljivost, ampak mi smo mlada država in mogoče bomo kdaj ob kakšni ustavni spremembi, tudi to uredili in takrat teh problemov ne bomo imeli, o katerih se danes pogovarjamo. Res pa je, da je ta predlog zakona nadgradnja 5-letne izkušnje, ki smo jo imeli z bojem proti korupciji in odpravljanjem protikorupcijskih dejanj. In še enkrat bom rekel, 5 let smo diskreditirali in onemogočali, da bi se ta neodvisna komisija, neodvisna od politike, samostojna komisija utrdila v tem slovenskem prostoru, in da bi seveda na nek način skušala preventivno delovati na preprečevanju in zmanjševanju korupcijskih potez in dejanj. In seveda nekateri nalašč to počnete in mešate to s posledicami, ko šele takrat nastopijo organi, ki sankcionirajo stvari, ki so se že zgodile.
In zdaj na temo predsednika države. Jaz bom rekel popolnoma nasprotno kot nekateri tukaj trdite. Moralno-politična avtoriteta, največja v tej državni, je institut predsednika države. Predsednik države je bil z večino volivk in volivcev izvoljen na volitvah in nobeden, nobeden, zdaj bom pa uporabil to besedo nobeden, tudi če smo mi izvoljeni od ljudstva, nima, ne more imeti pravice, da tako grdo govori o instituti te največje moralno-politične avtoritete v tej državi. Lahko si misli, kar hoče, ampak javno pred slovensko javnostjo pa to paberkovanje in to klevetanje instituta predsednika države - to je predsednik ali pa kdorkoli to je -to preprosto ne gre. In tisti, ki danes govorite, da govorite to zdaj o tem predsedniku, o tej personi, in da prejšnja dva pa nista bila, ni res. Poglejte si, kaj ste govorili prejšnjih petnajst let ali pa sedemnajst let, od leta 1991 naprej kaj ste govorili o vseh predsednikih države. Lepo prosim, zadržite se tisti, ki ste takrat, ko je prvi predsednik predsedstva nastopil svojo funkcijo - in o katerem sem v prejšnjem mandatu tudi veliko grdega slišal v tej dvorani - ste hodili še v vrtec. Zares ste hodili še, in prosim, ne govorite grdo o teh ljudeh.
Zdaj pa o klevetah. Sem si jih zapisal tukaj in jim moram energično zavrniti, bile pa so izrečene s strani predstavnika poslanske skupine, največje poslanske skupine, opozicijske, ki je nastopil v imenu poslanske skupine. Ampak poslušajte, jaz ne bom imenoval tega laž, ker je kasneje v diskusiji vse potrdil. To bom rekel, da gre za navadno klevetanje. Poglejte, kaj je rekel.	Prva kleveta. Da je sedanja pozicija v
prejšnjem mandatu kot opozicija, preprečevala pregon
189
korupcije. Od kod ta kleveta? Prej sem povedal, štiri leta smo se borili za to, da ostane ta neodvisen organ in apelirali, da oblast, takratna, ki je imela v upravljanju državo, seveda s svojimi organi sankcionira korupcijska dejanja, ki so se dogajala ali pa stvari. Poponoma čista kleveta, politična kleveta.
Druga. Da smo mi zaustavljali resnice in z institucionalnimi posegi skušali preprečevati, da bi se stvari razreševale. Popolna kleveta. Od kdaj in od kje, na čem temeljijo? Na čem temeljijo v prejšnjem štiriletnem mandatnem obdobju, da smo mi to počeli.
In ta je pa kronska. Butalci tranzicijske levice. Jaz ne bom rekel, da me kdo žali s tem, ampak imamo tudi tranzicijsko desnico, in imamo tranzicijsko sredino, in imamo tranzicijske nebuloze, imamo tranzicijske, nevem kaj še vse. Marsikaj imamo in marsikdo je v tem tranzicijskem obdobju od tega kaj imel. Pri prejšnji točki smo govorili o prehrani v šoli. 40 milijonov, ki se kaže, indici kažejo, da je bilo pri patrijah odnesenega v žepu, je za dve leti pokrita ali pa tri leta pokrita prehrana. Naj jo tisti vrne nazaj, ki je teh 40 milijonov odnesel.
In še zadnja kleveta. Da smo z javnim delovanjem kupovali naklonjenost javnosti, da se ja ne bi institucije borile proti korupciji. Od kod, na čem temelji ta kleveta. Še enkrat bom poudaril, laž je lahko zares nedolžna, ampak vsaka kleveta je pa naklepna in te štiri klevete so naklepne.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Grims se je javil k repliki. .../Oglašanj iz klopi./... V redu, želi še kdo razpravljati o tem členu in amandmajih? Odpiram prijavo, prijava teče. Gospod Grims, izvolite, imate besedo.
MAG. BRANKO GRIMS: Najprej moram reči, da sem vesel za ta perfekten primer totalitarnega refleksa, ko si nekdo jemlje pravico, da odloča, o čem kdo lahko in kdo ne sme razpravljati v Državnem zboru. To je zagotovo praksa, ki je bila običajna pred tridesetimi leti. Nekaj takšnega smo videli tudi v zapisnikih nekdanje Udbe, ki smo jih preučevali v pripravah na eno izmed izrednih sej v tmu mandatu. Ampak je pa zanimivo, da se to pojavi tudi zdaj.
Vsekakor vsaka stvar in vsako dejanje, spoštovani kolegi iz SD-ja, v demokraciji, ki ga stori nek politik, neka javna oseba, je lahko predmet javne polemike. Še več, prav je, da je predmet javne polemike. Spomnil bi vas, da ste tako sedli na tanek led, ko ste prisegali pri odločbah Ustavnega sodišča. Kolikokrat smo vas slišali, ko ste vpili: "O odločbah Ustavnega sodišča se ne razpravlja, njih se samo izvršuje! Nimate pravice razpravljati o odločbah Ustavnega sodišča!" Potem sem šel sam enkrat, ker sem imel tega dovolj v kevder, grem lahko spet iskati tisto knjigo, ker imamo na srečo dobro knjižnico v Državnemu zboru, in sem vam prinesel učbenik
190
Ustavnega prava, v katerem izrecno piše, da je to, ali se javno razpravlja tudi v parlamentu o odločbah Ustavnega sodišča in to kritično razpravlja, celo kriterij demokratičnosti posamezne države. Skratka popolno nasprotje tistega, s čimer ste leta in leta zavajali javnost.
Zdaj pa pojdimo naprej. Izrazi, ki jih uporabljate -čeprav moram reči, da se jih včasih človek naleze, in to priznam tudi kot lastno napako - ko vedno znova slišimo iz vaših vrst, kako nekdo laže ali pa kleveta, so neprimerni. So pa nalezljivi, to pa priznam. Zato bom uporabljal izraz, ki je primeren glede na temo, ki jo obravnavamo. Spomnil bi, da se je enega od veljakov sedanje oblasti, konkretno enega od ministrov, ujelo, da ni govoril resnice, ko je javnosti zatrjeval, da nima nobenih deležev v tujini. Pa se je izkazalo, da jih seveda ima in potem je predsednik republike rekel, veste to je samo napaka, to je samo napaka. V redu, potem je to "napaka po predsedniku", zato bom jaz govoril pri vas o "napakah po predsedniku". Prvo, če bi pozorno poslušali, bi vedeli, da sem prej govoril, da ste preprečevali, da bi vzpostavili učinkovit zakonski okvir za preprečevanje korupcije. Pri tem sem posebej opozoril na vaše nasprotovanje v minulem mandatu, ko je šlo ne samo za Zakon o borbi proti korupciji ampak še posebej za Kazenski zakonik. Kajti Zakon o borbi proti korupciji, seveda vsi vemo, je lahko na nek način neka preventiva, če je dobro zastavljen. Tisto, kar pa dejansko sankcionira stvari, je pa Kazenski zakonik in zato so tam stvari mnogo bolj usodne in tudi mnogo bolj transparentne. In pri Kazenskem zakoniku, ki je nekatera dejanja s področja korupcije, ki prej niti kazniva dejanja niso bila, šele v zakonu skladno z evropskimi normami ste bili izrecno proti -vsa pravna sredstva, vsa demokratična sredstva ste ubrali, da bi preprečili uveljavitev tistega zakona. Pa na srečo še danes velja in omogoča učinkovit boj zoper korupcijo. Če seveda tisti, ki imajo oblast, to dejansko želijo. To se pravi, v tem primeru lahko vse tisto, kar ste pripisali meni, pripišete sebi. Ste pa storili "napako po predsedniku", to pa upam, da boste priznali.
Drugo. Ko ste govorili o Butalcih tranzicijske levice -ne vem, kje ste to slišali -, sem pa uporabil, da gre za primer, bom citiral: "Predlog zakona o integriteti in boju proti korupciji bo ostal za zgodovino kot briljanten primer nadaljevanja izročila, se pravi, kulturnega izročila, ki je slovensko nacionalno izročilo, če želite, o Butalcih s strani tranzicijske levice. V boju proti korupciji bomo skorumpirali, kogar bo treba, in naj stane, kolikor hoče." Na kaj se je to nanašalo? Na dejstvo, da vi hkrati v istem zakonu, tem zakonu, ki ga danes obravnavamo, želite posebno vlogo nameniti nekaterim nevladnim organizacijam. Konkretno, pri členu, pri katerem smo, govorite o tistih s področja boja proti korupciji, po drugi strani pa predvidevate financiranje teh istih organizacij po samem zakonu. In ti isti ljudje, ki bodo
191
torej financirani po tem zakonu z denarjem davkoplačevalcev, saj gre vendar za denar davkoplačevalcev, bodo sami izbirali, kdo bo v komisiji in torej, kdo bo odločal o izboru tistih, ki jih bodo kontrolirali. Perfekten začaran krog ali pa, če želite, institucionalizirana sistemska korupcija. In na to sem opozarjal. Zato upam, da se boste za drugo "napako po predsedniku" posebej opravičili.
In tretje se nanaša točno na to, kar sem že pojasnil. To ni tisto, kar je bilo, ampak to vi danes uzakonjate. Če bi zakon pozorno prebrali, bi vedeli, da ste v isti zakon dali lobiranje, nadzor nad lobiranjem, borbo proti korupciji, hkrati iste, ki jih financirate kot nevladne organizacije, postavljate v sistemsko vlogo po tem zakonu in obenem to imenujete boj proti korupciji. Dejansko je vse skupaj zmetano, oprostite izrazu, skupaj iz različnih rešitev, in tak sistem zanesljivo ne bo učinkovit. Mi smo tudi poskušali z amandmaji in še poskušamo z amandmaji vzpostaviti drugačen okvir, da bi vsaj en del tega zakona, ki ga bržkone potrebuje ta država, rešili in postavili v nek tak okvir, da bi lahko dejansko deloval. Kajti tak ne bo deloval, to je jasno, tak bo kvečjemu omogočal zlorabe in povzročal dodaten pravni nered. In smo predlagali, da bi se tisto lobiranje izločilo, da bi se za to oblikoval poseben zakon, ker gre za izjemno zahtevno temo, kar dokazujejo obširne razprave o lobiranju, o vsej problematiki, ki potekajo, če želite, od Združenih držav Amerike do nekaterih evropskih držav in konec koncev je v Sloveniji, je javni diskurz o problematiki lobiranja že dalj časa prisoten. In po drugi strani gre za zelo občutljiva vprašanja, ker gre za vprašanja, ki so lahko povezana tudi s področjem varovanja človekovih pravic. In zaradi tega nekatere te silno raztegljive formulacije, ki so v tem zakonu, niso primerne. Jaz celo trdim, z vso odgovornostjo, da so očitno protiustavne, ravno zato, ker so nejasne, ker potem omogočajo silno različna tolmačenja. In ne reči, da to ni res, ker na to, da so nekatere te stvari lahko celo očitno protiustavne, je opozorila tudi pravna služba Državnega zbora. Saj ni bilo samo 95 amandmajev na ta zakon, ki ima, mimogrede, 90 členov, kar priča seveda o neki kvaliteti. Pa ne bi še enkrat o tem, kakšna je ta kvaliteta, ampak je šlo tudi za izjemno dolgo, argumentirano, obsežno poročilo pravne službe Državnega zbora, kjer so opozorili na še in še dilem. In tudi na sami seji odbora, na kateri smo bili, je ista pravna služba opozorila, da nekatere te dileme vendar še ostajajo, da niso dobro rešene. In mislim, da je prav tista, na katero je kolega Anderlič opozoril, ena od njih, ki v končni fazi omogoča silno zabavno tolmačenje: Če Vlada imenuje enega člana, je torej en član imenovan, ker ni definirano število teh članov, potem lahko on veljavno odloča z večino svojih glasov. In kje je potem ta silna pluralnost, o kateri je predstavnica Vlade prej govorila? So stvari, ki pač niso dobro pravno definirane v tem zakonu. Hitite pa zaradi tega, ker ste sami zamudili postopek
192
in se to imenovanje že odvija po sedanjem zakonu, ampak ta postopek je že zunaj. Predsednik države je že objavil razpis po dosedanjem zakonu oziroma v Uradnem listu je bil že objavljen, da bomo precizni, že pred časom. To se pravi, ste roke pravzaprav že zamudili. In sedaj hitite tukaj, pa še enkrat se bomo s tem hitenjem srečali pri prehodnih določbah, kamor ste zapisali, da se ta zakon uveljavi naslednji dan, čeprav zato ni nobenega materialnega razloga, ni nobene nesreče, ne vem, ujme ali kaj podobnega, ki bi opravičevala, zlasti glede na tisto silno resolucijo, ki ste jo sami tukaj sprejeli, ob naših opozorilih, da ni realna glede na ravnanja aktualne koalicije, da naj bi bili ti postopki samo res res izjema. V danem primeru gre za čisto navadno vladno šlamparijo, prepozni postopek in s tem opravičujete tako rešitev. Ampak tega v tisti resoluciji ni. Tega celo v pravu ni. To je pač samo v vašem konkretnem ravnanju.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima gospod Luka Juri.
DR. LUKA JURI: Hvala lepa. Bom zelo kratek. Predlagal bi, da se v tej razpravi poskusimo osredotočiti na tisto, kar je tema. Zadnja minuta mojega sogovornika se je na to osredotočila, ostalih devet in pol, žal, ne. In tudi v prejšnji razpravi, ki je prav tako trajala deset minut, ni bilo kaj dosti mesa.
Glede vseh teh sklepov in povezav, kjer smo prešli 360 stopinj, od začetka do konca zakona, vmes pa smo se dotaknili 20 let slovenske zgodovine in vseh njenih fenomenov, pa bi samo komentiral, da je to bolj odraz in ogledalo načina razmišljanja tistega, ki takšen način razmišljanja danes tu prikazuje. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Ste bili imenovani? Ja. Izvolite, imate repliko, gospod Grims.
MAG. BRANKO GRIMS: Samo predlagam spoštovanemu kolegu Juriju, s katerim se ponavadi tako dobro razumeva, da se uskladi o obravnavi tem in omejitvah kar s svojim strankarskim kolegom gospodom Kumrom, ki je govoril pred menoj. Kajti vse tisto, na kar so se nanašale njegove besede, se je v resnici nanašalo na moj odgovor gospodu Kumru.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Ne, ni replike na repliko. Gospod Potrč, izvolite, imate besedo.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Najlepše je sprovocirati kolegice in kolege s svojimi razpravami k ugovoru, potem pa reči, da se ne sme ugovarjati. Mislim, da to ni lepo. Je pa možno kot neka govorniška bravura, ki jo je sedaj naredil gospod Grims.
193
Rad bi poudaril, da sem trdno prepričan, in za to je mogoče najti tudi dokumentacijo, da je točna moja trditev v predstavitvi stališč poslanske skupine, da smo si v prejšnjem mandatu zastonj, brez uspeha, štiri leta prizadevali, da bi onemogočili takratni vladajoči koaliciji, to je pa sedaj predvsem stranka SDS, da onemogoči delovanje protikorupcijske komisije kot samostojnega in neodvisnega organa. Vi ste naredili s svojimi aktivnostmi prav vse, da protikorupcijska komisija ne bi mogla delovati. Zakon je bil ob vašem sodelovanju in ob vaši podpori ukinjen. Predlog našega zakona, ki smo ga pripravili, ni bil sprejet. Zavedali ste se, da so odločitve, ki ste jih sprejeli, protiustavne, ker vas je o tem z odločbo Ustavnega sodišča Ustavno sodišče opozorilo. Reklo je izrazito, da sicer protikorupcijsko delovanje po svoji formi s tem imenom ni vsebina Ustave, po svoji vsebini pa je, ker Slovenija mora biti pravna država in delovanje koruptivno ni v skladu z delovanjem pravne države, tako da o tem ni nobenega dvoma. Škoda je, če boste poskušali za nazaj prepričevati ljudi, ker to je smisel nas. Namreč, ne morete prepričati, da ste v prejšnjem mandatu iskreno želeli protikoruptivno delovanje. Niste ga želeli oziroma ste onemogočali, da bi inštitucije, ki k temu lahko pripomorejo lahko delovale. Zmanjševali ste jim vsak moment formalne možnosti ali ugled, ali jih obsojali za konkretna stališča in konkretna ravnanja. Zdaj imamo zakon, ki naj bi te stvari uredil.
Najprej glede formalne vložitve zakona. Res je, tudi meni ni všeč, da je imel veliko pripomb in veliko amandmajev, samo prav bi bilo, če smo že korektni, da povemo, da je približno četrtina amandmajev vloženih v povezavi z enim od inštitutov, ki ga zakon ureja, po mnenju vaše stranke SDS, pa naj ne bo vsebina tega urejanja. To je vprašanje lobiranja in tam ne gre nič za vsebinsko ureditev, ampak za načelen pristop, v katerem predlagateljica Vlada in vladna koalicija menita, da je prav, da enkrat začenjamo vprašanje lobiranja tudi urejati. Ne zato, da bi lobiranje spodbujali ali pa dovolili, ampak zato, da bi ga imeli urejenega in pod nadzorom. Ker danes ni, deluje pa kljub vsemu in najbrž na način, ki ni koristen za funkcioniranje države.
Naslednje, kar je v zvezi z amandmajem. Bistveno je, če delamo primerjave, kaj je boljša ureditev. Najbrž boste težko javnost prepričali, da je boljša tista ureditev, ki je bolj enostavna in daje vso politično moč aktualni večini v Državnem zboru in Vladi. Ni, to je možno. To je možno, vendar prav gotovo Državni zbor in Vlada v tem primeru odločata tudi politično, saj se slej ko prej v politično odločanje, konkretno glasovanje spremeni. In vsaka odločitev, ki je tudi v tem letu in pol, ko ste gospodje iz SDS v opoziciji, bila na Mandatno-volilni komisiji sprejeta, je bila tako ali drugače z vaše strani grozno kritizirana kot politična odločitev, kot zloraba oblasti, kot zloraba večine, kot koalicijski valjar,
194
ki ne upošteva nobenih kazenskih predlogov, ki jih vi dajete. Takšne iste ocene - kako naj verjamem, da jih ne bi dajali tudi v primeru, če bi bila sprejeta odločitev, ki jo vi predlagate, da bi Državni zbor normalno, z večino glasov, ne na drug način, ker na drug način ne zna in ne sme odločati, sprejema odločitve o sestavi protikorupcijske komisije oziroma tega organa za integriteto. Zato ni nobenega dvoma, da bi bilo to bolj politično od rešitev, ki so dane danes. Narejen je poskus vključitve petih različnih organov v sodelovanje pri pripravi predlogov, od tega sta dva politična, Državni zbor in Vlada, dva, ki predstavljata naslednjo, drugo vejo oblasti, to sta Sodni svet in Uradniški svet, in tretji so neprofitne organizacije. Zakaj? Jaz razumem, pa me popravite, gospod Grims, če nimam prav, da neprofitne organizacije niso zato, ker jih bomo financirali, ampak so zato, ker je v okviru neprofitnih organizacij veliko neposredne javne skrbi za zakonito in nekoruptivno delovanje. Vedno se iz teh organizacij obračajo na javnost, tudi na parlament, na Vlado skupine in posamezniki, ki na to opozarjajo in tako sem jaz to razumel. Če vi mislite drugače, lahko poveste, samo bi morali kakorkoli na nek način to argumentirati. Zato mislim, da vsebina je bližja, pluralni poti določanja, ni pa idealna. Ni idealna in najbrž ne vem, kaj se idealnega da narediti, ampak boljša je od te, ki jo vi predlagate. Nič drugega, kot to, da odloča izključno in samo Državni zbor, pa niste predlagali, najbrž zato, da bi po sprejetih odločitvah v Državnem zboru govorili to, kar sem že prej rekel, da smo zlorabili politično moč, ki jo ta vladajoča koalicija ima in sprejeli odločitev, ki je politično motivirana, in bo tisti, ki bo predsednik ali pa namestnik predsednika v protikorupcijskem delovanju, deloval samo nam v korist in vam v škodo. To bi bilo neko normalno vaše rezoniranje, ker na ta način tudi rezonirate.
Zato jaz mislim, da je ne glede na morda kakšno nedorečenost, treba koncept, kakor je bil pripravljen, vsaj z moje strani podpreti. Ker bi bil koncept, ki ga vi predlagate, bistveno slabši. Tretje rešitve pa nimamo. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospa ministrica, izvolite.
IRMA PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. Želim popraviti gospoda Grimsa oziroma njegove zavajajoče navedbe. Zakon, predlog zakona zaradi števila vloženih amandmajev ne more biti ocenjen kot slab. Od tega ste 33 amandmajev prispevali vi. Ostali so bili nomotehnične narave, predvsem nomotehnične narave in v pomembnem delu je vsebina zakona ostala enaka. Očitate Vladi prepozen postopek. Gospod Grims, sprenevedanje prve vrste. Tistega dne v mesecu februarju, še pravočasno, ko je Vlada potrdila besedilo zakona, ste vložili Zakon o javnosti premoženja funkcionarjev, ki je delno urejal vprašanja, ki jih je urejal vladni zakon, in s tem preprečili obravnavo vladnega
195
predloga, dokler se procedura z obravnavo vašega predloga ni izčrpala. Pa ste točno vedeli, da ta zakon, ki ga predlagate, ima protiustavne rešitve. Pa vendarle ste nas zaustavili v postopku. Toliko glede prepoznega postopka. Postopek imenovanja bi, v kolikor bi pač parlamentarna procedura brez vašega oviranja tekla normalno, bil končal že v mesecu maju, torej pravočasno za izvedbo postopkov po novem zakonu.
Kot vam je znano, ta vlada mora varčevati. Komisiji za preprečevanje korupcije nalagamo veliko novih nalog, zato smo za financiranje teh nalog prihranili sredstva na način, da zdaj po novem predpisu v predlogu zakona ukinjamo dve funkcionarski delovni mesti in zagotavljamo v tem delu sredstva, da bo komisija lahko s temi prihranki opravljala dodatne naloge. In postopek imenovanja se po prehodni določbi 84. člena z dnem uveljavitve tega novega zakona prekine in postopek se bo peljal po novem zakonu. Ker želimo prihraniti sredstva, da bi se lahko iz prihranka financirale nove naloge. Zato smo tudi v prehodnih določbah vacatio legis morali -točno veste, da je bil predlog uveljavitve zakona skladen z resolucijo in zaradi takega ravnanja in želje, da bi bila imenovana komisija po novem zakonu, začne veljati zakon takoj. Smo pa v prehodnih določbah za institute, ki terjajo prilagoditev na novo ureditev, ustrezno uredili prehodna obdobja. Toliko v pojasnilo.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Želite repliko? Izvolite, gospod Grims.
MAG. BRANKO GRIMS: Ja, dve stvari zahtevata odgovor. Prvo kar se tiče rokov za sprejemanje posameznega zakona. Treba je stvari pravočasno predvideti, to je temeljna naloga vsake vlade. Drugič pa tudi, ko gre enkrat stvar v Državni zbor, po poslovniku Državnega zbora zanesljivo obstaja dovolj mehanizmov, če bi jih hoteli ali znali uveljaviti, od združevanja različnih zakonov pa tja do izrednih sej, če bi kdo cenil, da je to potrebno. Toliko samo kot odgovor, tako ta del seveda ne drži.
Tisto kar pa je drugo in si zasluži bolj jasen odgovor, je pa ta pojav, ki se zadnje čase pojavlja pri predsedniku Vlade, zlasti pri ministrici Kresalovi, zdaj že žal tudi pri ministrici gospe Krebsovi, ki je sicer zelo cenim, to je pa ta pojav "vladnega kalimerizma". Kadarkoli je neka kritika, se začne potem delati nekdo žrtev in ne vem kaj, da mu je storjena krivica, pri čemer se pa včasih človek lahko samo še iskreno nasmeje. In ta obrazložitev zdajle je bila pa res za nasmejat. Sami ste rekli, približno 30 je bilo amandmajev, ki so bili vsebinske narave, preostali so torej nomotehnične, se pravi tam nekje enih 65 amandmajev k 90-členskemu zakonu je pa nomotehničnih na opozorilo pravne službe. Ja na kaj pa so ta opozorila? Na to, da nekaj notri pravno ni štimalo, da je slaba pravna dikcija zakona, da je zakon slabo pravno
196
pripravljen, da ne ustreza obliki, namenu, ciljem, da bi bil lahko v takšni obliki sprejet, da je torej zakon pravno slab. Točno to, o čemer sem jaz govoril, s tem je seveda mogoče zavajati nekoga, ki ne ve kaj pomeni nomotehnika. Nomotehnika je ravno to, da so nejasna določila v zakonu, da nekaj pravno ni dobro definirano. In velika večina teh amandmajev, praktično vsi, ki jih je dala koalicija, so natanko takšne narave,	da popravljajo pravne napake,	slabosti,
pomanjkljivosti, nejasnosti v tem osnovnem predlogu zakon. Ampak nekatere, žal, še vedno ostajajo. In za nekatere od teh - eno od njih je, recimo, tudi predstavil kolega Anderlič -sem osebno prepričan, da so tudi ustavno pravno sporne.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima gospod Gorenak.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Gospa ministrica, tam v preddverju sem vam že povedal, da ste ena boljših v tem, kako bi se že reklo, folklornem vaškem društvu, zelo resno delujete in jaz vas cenim. Čisto resno, jaz vam to povem tudi javno, včasih sem vam tudi zunaj to rekel. Ampak glejte, vse je res s tistim, kar ste prej govorili, da vas je opozicija prehitela z nekim zakonom. Ampak, poglejmo še en podatek, junija lansko leto sem jaz dobil prvi osnutek tega predloga zakona na mizo. V vašem vladnem programu bi to moralo biti, kakor se jaz spomnim, lani sprejeto. Torej lahko zdaj tudi v imenu opozicije rečemo, da, ker vi niste naredili, smo pa mi februarja to vložili. Torej tako približno to je, ne približno, kar točno.
Ampak glejte zdaj kljub vsemu na 92t členov spisati 94 amandmajev, temu ne moreva reči dober zakon. Še bi lahko razumel, če bi opozicija spisala te amandmaje, ampak teh amandmajev je bilo s strani opozicije 40, vsi ostalih do 112, ki so prišli do zadnje obravnave, so bili pa koalicijski. Torej, to ni dober zakon. V nobenem primeru ne moremo temu tako reči.
Zdaj je treba še to povedati. V času ko smo amandmaje obravnavali na odboru, odnosno ko sem dobil zahtevo Poslanske skupine Zares, da to obravnavamo na nujni seji, sem to nujno sejo tudi sklical pred rokom, ki mi ga nalaga Poslovnik, da bi ugodil vam, bom rekel, da ta zadeva gre skozi. Pa vendarle sami veste, da ni bilo mogoče v dveh urah, to je 120 minut, obravnavati 112 amandmajev. Potem so me pa vaši kolegi iz Poslanske skupine Zares dvakrat pisno obdolžili, da zavlačujem postopek. Kar ni res, jaz vem, da je gospod Kek to podpisal s težko roko, ker ni bilo predsednice, vodje poslanske skupine, pa vendarle niso korektni takšni postopki, res ne.
Še naprej na vsebino. Poglejte, v tej državi imenujemo -mene te komisije ne prepričajo več. Jaz sem še verjel, ko je predsednik začelo o tistem Kasu govoriti, kako bo zdaj vse drugače, čeprav sem bil mogoče malo naiven poslanec. Namreč
197
vsi tisti kasi so se zrušili že po dveh mesecih, to smo vsi videli. Ne delujejo več. Ne delujejo tudi te komisije več. Meni je zadeva v parlamentu bolj jasna. Tisti, ki ga imenuje, prevzema odgovornost, pa je to tista polovica parlamenta ali jutri ta polovica parlamenta. Ne vem, meni je to vseeno, ampak odgovornost je jasna. Poglejte v teh komisijah, mi imamo zdaj, jaz vam bom naštel tri komisije zdaj, danes govorimo o četrti komisiji pa še povedal vam bom za dve, tri, ki prihajajo. Mi smo že imeli te različne komisije, prva je bila Zakon o policiji. Kaj je bil rezultat? Nič od nič! Kandidat, ki je bil znan že pred zakonom in pred imenovanjem vseh komisij, je postal direktor, ker je bilo to dogovorjeno. Jaz ne bom rekel, da je bilo dogovorjeno v CK, ker bo to v šali, ne želim biti žaljiv, ampak dogovorjeno je bilo.	Potem.	Imamo
nacionalni preiskovalni urad, dogovorjeno, kdo bo direktor, potem pa spremenimo zakon in naredimo lepo komisijo, ki bo namesto nas to delo opravila. Glejte, ne tako no, dobili ste volitve, zmagali ste na volitvah, recite: Mi želimo to in voljno, naredite to. Ne se skrivati za neko komisijo in za vsakega malo pomembnejšega šefa v tej državi že imenujemo komisijo. Že v zakonu predvidimo neko komisijo, ki je "kobajagi" neodvisna". Saj ni neodvisna, saj boste vi imenovali ali več ali manj vi imenovali člane te komisije in ne more biti neodvisna. In zato to skrivanje. Masko dol in reči, to in prevzeti odgovornost za to. To je boljša varianta, vsaj po mojem mnenju. Ta zakonom je torej tretji primer, ko imenujemo neko komisijo, za katero se potem vi lahko skrijete in rečete: "Saj to je pa predsednik države, to pa nismo mi. A nismo mi lepi? Ne, prevzeti odgovornost za odločitev.
Kaj še prihaja? Prihaja zakon o tožilstvu. Imenovali bomo tožilski svet, imenovali boste tožilski svet, večino bo imel
minister....../Oglašanje iz dvorane./... Ja, in kaj se bo
zgodilo? Nič ne bo kriv parlament, nič ne bo kriv minister, ampak bo neodvisna komisija, v narekovajih, obglavila gospo Brezigar. Ne tako delati.
Prihaja še nek drug zakon, to je tudi tožilski zakon, ki bo pač ukinil neko skupino tožilcev v Ljubljani pri Vrhovnem tožilstvu, ker vam ni všeč. Imenovali boste nove, ki bodo pri okrožnem tožilstvu, to piše v osnutku zakona.
Kaj sem hotel s tem pojasniti?! Prevzemite odgovornost, ljudje so vam zaupali, odgovorni ste, odločite, pa tudi če boste deležni kritik. Ampak prav je, da prevzemate to odgovornost. Saj ste povedali, da boste bolje delali in bolje vodili to državo. Dajte! Ne vem, zakaj ne bi tega naredili.
Nekaj zadev tudi pri tej komisiji, ki jo danes imenujemo. Jaz sem vam zadnjič rekel, da bo to gospod Kečanovic, ker je to dogovorjeno. Zdaj se išče služba za državnega sekretarja notranjega ministrstvua, to je gospoda Klemenčiča, in ga boste razglasili, morebiti, kot poročajo mediji, za neodvisnega naslednika gospoda Kosa. Ja, pa saj ja vsi vemo, čigav je. 10 let ideolog LDS, ampak ni član. To bo zdaj neodvisni
198
strokovnjak, pa ne me farbat. Ne me farbat. To, je tisto, kar ni v redu. Prej je nekdo govoril, kritiziral predgovornika, torej gospoda Grimsa, in je rekel, da enkrat laže in ne vem kaj vse, hkrati pa je rekel, da je 40 milijonov odštetih za Patrio nekam šlo. Ja kam?! Kje pa, je kakšna ovadba?! Ni ovadbe. Jaz ne vem, da bi bila ovadba. Jaz te ovadbe ne poznam, poznam samo ovadbo zoper okoljskega ministra, ki je baje nekaj zagrešil. Torej, tudi to je laž po tem, če že vi govorite o nekih lažeh na tej strani.
Toliko, bom rekel, na kratko. Jaz se nimam namena več oglašati. Tudi kar se tiče predsednika države - ja, moralno-politična avtoriteta, da, na dan izvolitve je to tudi postal, ker je toliko in toliko odstotkov ljudi v tej državi glasovalo zanj in je dobil to večino in zaupanje. Ampak, jaz sem globoko prepričan, da bi se moral v skladu s tem tudi obnašati, biti predsednik vseh državljanov, ampak vsaj moj ni. Mene ne zastopa. Nisem ga niti volil, niti ne dela v skladu z mojimi pričakovanji. Ampak, takšnih, kot sem jaz, je verjetno danes že 50%, vsaj mislim da. Tako, da ta avtoriteta, ki jo je on dobil, jaz se strinjam, da jo je dobil, jo pa tudi sam zapravlja, in jo enormno zapravlja vsak dan bolj.
In gospa ministrica, malo poglejte še, ko boste že imenovali novega direktorja, preverite, koliko plačujejo za tiste prostore. Namreč, tam so najdražji najeti prostori, kjer ta komisija danes deluje. Bi bilo res veliko ceneje, namreč vsaj za 5 evrov ceneje dobite prostore v, kako že, Millenium Tower na Dunaju. Tam je ceneje za 5 evrov, najdražje je tam ceneje za 5 evrov, tako da bi to pogledali. In kvadraturo na enega zaposlenega poglejte, pa bo mogoče tam lahko še kaka vladna služba. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Gospa ministrica, izvolite.
IRMA PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa.
Vračam komplimente, gospod Gorenak. Samo eno napačno navedbo bi demantirala. Kadrovsko-akreditacijski sveti - ste rekli, da jih je Vlada zrušila in da ne delujejo več. Zmotno je razmišljanje, da je bil namen ustanovitve Kadrovsko-akreditacijskih svetov, torej skrajšano KAS, v tem, da bi politične oblasti in Vlada, ki kandidira v organe, kjer je država večinska lastnica, v javne sklade ali v javne zavode, da bi ne bila politična in da bi se s tem izognila odgovornosti. To ne drži. Kadrovsko-akreditacijski sveti delujejo. KAS imajo pooblastilo Vlade, da preverijo po javnem pozivu prijavljene kandidate za posamezno članstvo v nadzornih organih, svetih zavodov, naredijo seznam primernih kandidatov in resorni minister iz tega nabora potem predlaga Vladi v imenovanje, lahko tudi v pomembnem delu politično kompatibilnega predstavnika s te liste. Bistvo je, da gre za strokovne kandidate, in KAS še vedno opravljajo resno svoje
199
delo. In Vlada upa in verjame, da so kandidati, katerih nabor je potem pred njo, kadrovsko usposobljeni za opravljanje nalog, ki jim jih je zaupala v imenu ustanovitelja v teh organih. Vendar Vlada posredno preko teh ljudi opravlja pomembne funkcije upravljanja in nadzora. Tako da upamo, da bodo ti KAS ostali tudi v prihodnje. S tem se pa Vlada kot ustanoviteljica v funkciji svoje odgovornosti nikakor ne more razbremeniti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Želi še kdo razpravljati o tem členu? (Da.) Odpiram prijave. Gospod Franco Juri, prosim.
FRANCO JURI: Hvala, gospod predsedujoči.
Ko človek posluša to razpravo, se težko znebi občutka, da gre spet za razpravo o "one issue", torej, vse zreducirati na ideološki predsodek, češ da se v sedanjem osnutku oziroma sedanjem predlogu 9. člena komisijo imenuje po ustaljeni poti, ki velja za marsikatero imenovanje v tej državi. In če povzamemo in strnemo na bistvo, SDS predlaga, da se iz tega postopka umakne predsednik republike. Celotna razprava želi dokazati to animuznost, ki jo imajo do sedanjega predsednika republike, čeprav je to edini politik, ki je bil izvoljen neposredno, na neposrednih volitvah. In če koga zastopa, zastopa vse državljanke in državljane.
V preteklosti smo imeli veliko opravka prav z očitki opozicije, da zamujamo pri oblikovanju takih sistemov in takih mehanizmov odločanja ter imenovanja, ki naj zagotovijo transparentnost, ki naj zagotavljajo nekoruptivno delovanje pri imenovanju in ki naj zagotavljajo tudi vzdržnost sistema, ki naj temelji prav na etičnih načelih, ki botrujejo takšnemu zakonu. No in pri vprašanju imenovanja te komisije se zapleta tam, kjer se vedno zapleta in prav kolega, ki najbolj kriči, ko nastopa, je zelo jasno povedal, da ga moti predvsem domnevna ideološka plat tega predstavnika države, ki naj bi predlagal po tem zakonu tudi kandidate za predsednika komisije. Torej, samo za to gre. In mi razpravljamo ure in ure o tem, ne da bi konkretno povedali ali slišali od opozicije, kakšen sistem imenovanja bi bil boljši. Oni so predlagali amandma, ki v bistvu še bolj povečuje netransparentnost imenovanja. Ja, ta vaš amandma je tako nepregleden, nerazumljiv, bi ga primerjali s poskusom, da bi zdaj ustavne sodnike in vse ostale funkcionarje, ki jih zdaj predlaga predsednik republike in ki jih potrjuje Državni zbor, v bistvu na enkrat razveljavili. Če bi obveljala ta vaša logika, bi morali spremeniti celotni sistem in dejansko odvzeti predsedniku republike marsikatero pristojnost. Zakaj? Ker vam ne paše, ker vam ni všeč, ali kar je odlikoval gospoda Ertla -tudi to smo danes slišali in to se mi zdi deplasirano, to ni na nivoju neke strokovne razprave. Gospod Gorenak, me gledate čudno, nisem ciljajl na vas, ampak na razpravo vašega kolega.
200
Jaz pozivam kolege in kolegice, da se skušamo v nadaljevanju se skušamo osredotočiti na to kar je ključno in se prebijemo tudi k naslednjim členom, kajti to je dober zakon, to je zakon, ki končno odgovarja na marsikatera pričakovanja, tudi na pobude in sugestije, ki smo jih dobivali s strani opozicije, ko je želela prehitevati po desni in želela plasirati parcialne rešitve. Zdaj imamo ta celovit zakon, ki smo ga tako čakali, za katerega smo slišali večkrat tudi kritiko, češ da zavlačujemo, da koalicija ne misli resno s tem zakonom. Danes ga imamo tukaj, imamo tudi veliko amandmajev. Smo se ustavili pri tem, ki je izrazito ideološko obarvan, spet, in to ne prispeva k treznosti razprave. Zato jaz upam, da bomo čim prej prešli k drugim členom. Glede tega pa, ne morem podpreti predloga SDS, bom ostal kar pri 9. členu, ki ga predvideva predlog zakona oziroma Vlada. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospa Irgl.
EVA IRGL: Najlepša hvala za besedo. No, jaz se sicer nisem nameravala še enkrat oglasiti ob tem 9. členu in amandmaju, ki smo ga vložili v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke, pa sem se odločila, da je treba vendarle še nekaj reči potem, ko sem poslušala razpravo gospoda Kumra. Gospod Kumer je namreč v svoji razpravi večkrat povedal, da naj bi predvsem na tej strani dvorane izrekli nekaj klevet tudi na račun institucije predsednika države in da sem sama kot poslanka Državnega zbora grdo govorila o instituciji predsednika države. Na to preprosto sama ne morem pristati. Jaz nisem nič grdega izrekla o instituciji predsednika države. Jaz institucijo predsednika države spoštujem. Ampak problem nastane nekje drugje. Jaz sem samo dejala, da je predsednik države, ki sicer res je, predstavlja tudi institucijo predsednika države v osebi, politično opredeljena oseba in kot takšna po mojem mnenju ne more imenovati oziroma biti odločilen faktor pri tem, kdo bo predsednik protikorupcijske komisije ali pa kdo bo namestnik predsednika protikorupcijske komisije, sploh, če želimo v tej državi enkrat stopiti na prste tistim, ki se ukvarjajo s korupcijo in klientelizmom. Žal to na takšen način ni možno. Tudi ne razumem, s čim naj bi sama grdo govorila o instituciji oziroma o predsedniku države. Jaz sem samo v svoji razpravi povedala, da sta tako gospod Drnovšek in gospod Kučan v svojih karierah kot predsednika države nista bila nikoli tako odkrito intenzivno navijaška do določene stranke ali pa politične opcije. To pa, oprostite, ni nikakršna kleveta in tudi ni nikakršno grdo govorjenje. Jaz sem samo povedala, kakšno je moje mišljenje kot poslanka Državnega zbora. Se pravi, vsi smo vedeli, kako sta predsednik, bivša predsednika opredeljena, vendar pa ob trenutkih, ko se je bilo treba zadržati, sta se zadržala. Se pravi, sta ravnala politično, modro in preudarno. Ta predsednik države pa se je v trenutkih, ko se ne bi smel
201
opredeljevati, opredeljeval, predvsem v primeru afere Golobič. Zato jaz pravim, da bomo imeli tukaj še velike težave, glede na to, da ima predsednik države takšno moč pri sestavljanju te komisije oziroma pri imenovanju bodisi predsednika protikorupcijske komisije ali pa namestnikov. In mene, še enkrat ponavljam, nihče ne bo prepričal, da bo takšen predsednik države, ko bo imenoval nekoga, ga imenoval na podlagi strokovnosti in primernosti in ne na podlagi politične pripadnosti oziroma opredeljenosti. In potem se resno sprašujem, kako bodo ti ljudje preganjali korupcijo pri tistih ljudeh, ki so blizu krogu predsednika države ali pa levi politični opciji. To je problem. Drugače pa jaz osebno spoštujem institucijo predsednika države, sem pa izpostavila določene dileme, ker kot poslanka Državnega zbora lahko tudi kritično razmišljam tudi o predsedniku države. Jaz vem, da je bil on izvoljen, ampak to mu še ne daje pravice, tudi če je bil izvoljen s takim procentom, da potem po izvolitvi se pa izrazito strankarsko opredeljuje. To pa je problem predsednika države. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Žnidaršič, izvolite.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovana ministrica, ki je slučajno ni. Kolegice in kolegi!
Jaz bom podprl zakon in amandma koalicije k temu členu.
S opravičujem - lep pozdrav tudi gospe ministrici - nisem videl zadaj.
V glavnem želim povedati, da je zakon vendarle, za moj okus, pripravljen tako, da bo rešil vprašanje, ki ga želi pokriti s tem. Tudi s tem členom, ki govori o imenovanju predsednika in namestnika komisije. In mene prav nič ne moti, da bo v tej vlogi izbire in predlagatelja nastopil predsednik države, ki je prav ta poslednji, ki mu nekateri odrekajo, bi rekel, legitimnost pri njegovem ravnanju, zelo korektno predlagal ustavne sodnike in tako dalje, vse tiste kandidate, ki jih po svoji funkciji predlaga Državnemu zboru v sprejem. Pri tem ni nobenih težav. Kar zadeva oceno, da naj bi se predsednik opredeljeval strankarsko, jaz nisem opazil nobene take stvari. To, da je bil napaden celo z ustavno obtožbo samo zaradi ene medalje, ki jo med drugim sme po vseh pravilih predsednik države dati po svoji odločitvi, je pač premalo za take hude ocene in za tak hud poskus degradacije inštitucije, da se gre v ustavno obtožbo aktualnega predsednika republike samo zaradi tega, kajti drugih očitkov praktično in dejansko ni bilo. In odnos, o katerem je bilo govorjeno, do inštitucij se je pokazal, ko ste ostali trdno na tleh, na sedežih, ko je prihajal v dvorano takrat. To je bil odnos do institucije, ker je prihajal predsednik republike v dvorano. Tisti vaš odnos, vsebinski, je bil pa potem na vrsti pri ustavni obtožbi. Tako
202
da, tukaj gre za neko razliko, ki ste jo vi po svoje razumeli in jo tudi tako javnosti prezentirali.
Skratka, ne morem podpreti amandmaja, ki spreminja namero predlagatelja, da je tukaj predsednik republike tisti, ki bo predlagal, preko seveda ustreznega postopka verjamem tudi ob predhodnem posvetovanju za to izbiro, tako kot je to počel pri vseh drugih primerih. Mislim, da je ta rešitev dobra, boljša od obstoječih načinov imenovanja predsednika protikorupcijske komisije, in da bo predsednik republike opravičil tudi to dejanje, ko bo zakon veljal in ko ga bo potrebno izpeljati do konca.
Podprl bom pa seveda amandmaje, ki jih je pripravila koalicija, ker izboljšujejo sicer predvsem nomotehnično slabo pripravljen zakon, ampak tukaj gre glavna odgovornost Zakonodajno-pravni službi Vlade Republike Slovenije, ker ne vem, da bi prišlo do pomembnih sprememb od prejšnje oblasti naprej, kar pomeni, da je stara ekipa za novo vlado pripravila tako slab zakon, da ga je potem naša zakonodajno-pravna služba praktično podrla v nomotehničnem smislu in pripravila ustrezne predloge za amandmaje. Tako da, tukaj nimam jaz nobene slabe vesti in ne bi obtoževal ministrice za slabo pripravljen zakon. Vlada ima svoj filter, če tisti ne deluje, je odgovornost na Vladi, ki tam ni nikogar zamenjala ali nagnala domov, ker slabo dela, in postavila ljudi, ki bi natančno pregledali zakon, preden ga pošlje Vlada v parlamentarno proceduro. Potem bi naša zakonodajno-pravna služba lahko samo še tisto, kar bi se eventualno spregledalo, popravila ali dopolnila, ne pa, da je morala opraviti vse delo na novo in od začetka in, da ne rečem, do zadnje podrobnosti, ki se vidi tudi iz letala, kar se je sedaj zgodilo pri tem zakonu. Tukaj je seveda težava v tem, da smo mi hrabro obdržali vse prejšnje ljudi, tudi tam, kjer ne delajo dobro in kjer nagajajo, da bi lahko vedno znova lansirali očitke, da je ta oblast zanič, v resnici je pa bila tolerantna do ljudi, ki so ostali na posameznih položajih, zdaj pa to. Hvala lepa.
Jaz bom proti temu amandmaju SDS in podprl ostale amandmaje koalicije. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Kek.
FRANCI KEK: Hvala za besedo. Predlaganega amandmaja ne bom podprl. Podprl pa bom zakon. In podprl ga bom samo iz enega razloga, ker je dober, ker je ministrstvo Irme Pavlinič Krebs pripravilo dober predlog zakona. In ko se sprašujete, od kje pravica predsedniku republike, da se opredeljuje do določenih stvari, je najmanj kar mu lahko očitate, da se opredeli do afere Golobič. Kajti to ni bila afera Golobič zaradi nekrivde ministra Golobiča, pač pa je bila afera, ker ste njegovo nekrivdo naredili za afero, ker je pol leta potreboval, da se je lahko kot preiskovanec udeležil preiskovalne komisije, ki
203
ga preiskuje, da je tam odgovarjal na vprašanja in obtožbe, ki so se vlekle pol leta in so padale ena za drugo.
Ob bok k 9. členu je pomembna novost tega zakona protikorupcijska klavzula. Zelo natančno jo razloži sama vlada, zato je najbolje, da kar citiram. "Ker javni sektor upravlja in razpolaga z javnimi sredstvi in javnim premoženjem, se pričakuje, da je pri tem ravnanju potrebna pričakovana in zahtevana visoka stopnja skrbnosti, zato je predlagatelj prepričan, da je navedeno javno premoženje potrebno zaščititi še posebej pri sklepanju poslov, ki vplivajo na višino in smotrnost uporabe prej navedenih sredstev. V tem členu zato zakon predpisuje obveznost, obvezne ustrezne vključene vsebine protikorupcijske klavzule ter sankcijo ničnosti pogodbe ob naslednjih pogojih. Če pogodba sklenjena na v prvem odstavku tega člena opisan način, torej, da gre za pogodbo, glede katere je kdo v imenu in na račun druge pogodbene stranke predstavnik ali posrednik organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubil, ponudil ali dal kakršno korist za pridobitev sklenitev posla, ali da bi bil ta sklenjen pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbene obveznosti ali za drugo ravnanje, ali opustitev, da so nastopile v istem odstavku določene posledice, torej, da je bilo organu ali organizaciji javnega sektorja povzročena premoženjska škoda, druga pogodbena stranka in z njo povezane osebe pa so se na ta način okoristile. Ob uresničitvi v istem odstavku opisanega dejanskega stanja, torej da je do tega ravnanja prišlo, da je škoda nastala in da je prišlo do nemoralnega in nezakonitega okoriščanja vpletenih zakon dopušča strankam pogodbe možnost, da lahko vključijo v pogodbo tudi druge določbe za preprečevanje korupcije ali drugega poslovanja, ki bi bilo v nasprotju z moralo ali javnim redom, pri čemer zakon te veljavnosti ne omejuje samo na domače ponudnike in prodajalce blaga in storitev in izvajalca del, ampak to velja tudi za tuje, ki nastopajo kot druga pogodbena stranka v prej navedenem, svojstvu ponudnika, prodajalca, izvajalca in podobno."
V tem členu, in tudi v 9., so stvari natančno opredeljene in tudi razlaga, ki jo je Ministrstvo za javno upravo dalo, je razlog, da bom ta zakon podprl.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Gospod Kampuš, izvolite.
ANTON KAMPUŠ: Spoštovani podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovana ministrica, kolegice in kolegi.
Temeljni dokument bom seveda podprl. Podprl bom tudi amandmaje koalicije, ne pa 9. člena SDS. Je pa res treba povedati moje osebno mišljenje, da je seveda ta zakon korak naprej oziroma nadgradnja dosedanjega dela komisije, ki jo ocenjujem kot dobro, še bolj, prav dobro. Zakon je odgovor tudi na nove družbene prijeme, razmere in zagotavlja večjo
204
transparentnost javne oblasti in verjetno tudi prispeva k večjemu preprečevanju korupcije v Sloveniji.
Če ste že vsi imeli veliko povedati o našem predsedniku, to je tisti, ki je tudi seveda eden izmed tistih, ki predlaga, moram reči, da sem razočaran nad tem, kako vsi v en glas zatrjujete, kako globoko spoštujete predsednika, seveda, na račun tega, da bi predlagal, mu pa ne zaupate. Čudi me. Taka teorija pri meni, seveda, ne gre skupaj. Dobro je, da dejansko predsedniku komisije imenuje predsednik države. Nadzorno funkcijo še naprej opravlja Državni zbor, kar me posebej veseli, zaradi tega, ker sem v tej komisiji. O zakonu o preprečevanju korupcije in seveda kdaj in kdaj ne vemo, ali se ne znajdemo v katero smer bi šli, tako da bodo tudi te stvari jasnejše.
Odlično je, da so bolj jasno opredeljene tudi naloge komisije, pristojnosti komisije, način njenega delovanja. Je pa res, da se ohranjajo nekatere naloge, kakor na primer izdajanje načelnih mnenj, seznanjanje javnosti. Posebej sem presenečen nad tem, torej nad novostmi, to pa je, da je osnutek poslan osebi ali pa organizaciji, da je uvedba protikorupcijske klavzule potrebna tudi v pogodbah. Iz tega izhaja tudi to, da naj se ne bi več ukvarjali s tem, da bi odkrivali laži, da bi preganjali kurje tatove, ampak vseeno pričakujem, da je to ali da se za koruptivnimi dejanji skrivajo velika kazniva dejanja. Tudi velika kazniva dejanja kot, na primer, če bi v pogodbi z Patrijo de facto bila protikorupcijska klavzula takšna, kot bi bila potrebna, potem bi verjetno ta zadeva že bila pri koncu. /Oglašanje v dvorani./ Ja, kolegi, morate pa nekaj razumeti, da je pa nekaj res: nesporno je ugotovljeno, da je denar za provizije v aferi Patria izplačan. Nesporno je ugotovljeno, da je denar izplačan. Seveda, ni pa še dokazano ali pa raziskano, kdo ga je dobil. In celo, če ocenjujem, da bo v kratkem prišla ena izmed ovadb, ki bo sprožena, kot je običajno pri nas, proti neznanemu storilcu. Je pa tudi res, da je na drugi strani danes čutiti zadeve, ki sem jih poslušal predvsem s strani SDS - moram danes prvič javno povedati - , da gredo vse te zadeve po domače, da je vse vnaprej dirigirano, da je vse dogovorjeno. Ne vem, ali je mogoče v prejšnji vladi to tako bilo. V tem trenutku že verjamem, da bodo vsi imenovani tako, kot v zakonu piše, da se bodo spoštovala načela, da bodo zadeve šle v tako smer, kot si vsi želimo, in da bo iz tega tudi izplen, ne samo blablabla. Da bo iz tega tudi izplen, vsi si to želijo. Torej, ne samo mi v parlamentu, ampak predvsem občanke in občani.
Posebej sem vesel tega, kar izhaja tudi kot noviteta, torej, uvaja se normativ ali zaščita prijavitelja, česar do zdaj ni bilo. Potem gre zadeva še naprej, obvezno se izdela načrt integritete. Prvič imamo opravka z urejanjem področja lobiranja oziroma lobistov, kar je tudi korak naprej. In posebej me veseli tudi to, da smo prvič bili soglasni, kar ni
205
nezanemarljivo - torej, veseli me, da je tudi Državni svet končno dal pozitivno mnenje, tako da upam, da bo danes ta osnovni dokument podprt. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Želi še kdo razpravljati o tem amandmaju? Prijave tečejo. Gospod Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo.
Mislim, da je amandma, ki smo ga predlagali in ki zadeva imenovanje komisije, korekten. Vložen je v skladu z vsemi pravnimi normami in prinaša pomembno spremembo na tem področju. Mislim, da je predsednik republike institucija, vendar bi predvsem morali stremeti za tem, da bi bila to res reprezentativna institucija. Mislim, da ni nobene potrebe, da predsednik republike postaja v čedalje več primerih tudi del izvršne oblasti. Se pravi, da prevzema določene izvršne naloge, predlaga čedalje več oseb na razne funkcije in tako naprej. Mislim, da bi morali predsednika republike pred takimi poskusi, sploh zato, ker gre za individualno funkcijo, in zato, ker gre tudi pri predsednikih republike ponavadi za zelo opredeljene osebe, tudi politično opredeljene osebe, da se pred tem zavarujemo. Menim, da je mnogo boljša rešitev, da funkcionarje imenuje dejansko organ, ki je tudi politično sestavljen, to pa je Državni zbor. Še posebej se mi zdi pomembno, ker v tem primeru na nek način protikorupcijska komisija odloča tudi kot sodna veja oblasti, arbitrira o tem, ali se je v nekem postopku nekaj dejansko zgodilo, in v tem primeru, ko to ugotavlja, tudi razsoja. Se pravi, izrečeo neko načelno mnenje, stališča ali kar koli in s tem pravzaprav tudi na nek način definira svojo odločitev o nekih konkretnih primerih. Govorimo v tem primeru tudi o postopkih proti posameznim osebam. In s tega vidika se mi zdi tudi zelo pomembno, da tisti, ki so imenovani v to komisijo in ki opravljajo funkcijo na nek, bom rekel, podoben analogen način kot arbitri, kot neka sodna veja oblasti, s katero posegajo v te zadeve, v neko delovanje posameznikov, da te osebe tudi zaprisežejo, da bodo ravnale pri svoji funkciji tako, da bodo spoštovale ustavo, zakon, da bodo spoštovale vestno in pošteno in uveljavljale interese skupnega dobrega pred zasebnimi interesi.
Zaprisega se mi prav pri takšnih funkcijah zdi zelo pomembno, enako kot pri varuhu človekovih pravic ali pri sodnikih in tako naprej. Skratka dajem zelo veliko poudarka tudi temu delu, ki se nanaša na to, da javno prisežeš, da boš ravnal v skladu s tem. Pri predsedniku republike, ki je individualna funkcija, pa pravzaprav nikoli nismo docela na jasnem, kdaj gre pri njegovem ravnanju za neka prvovrstna ravnanja in kdaj gre v teh postopkih za neka drugorazredna ravnanja in stališča. Tukaj imamo že iz dosedanje prakse, torej v dveh, treh letih, večkrat smo naleteli na te primere,
206
ko je prišlo do presoj stališča prvorazrednosti in drugorazrednosti. To so bile neke zadeve opredeljene kot prvorazredne, nekatere po našem mnenju celo zahtevnejše pa kot drugorazredne. In jaz pravzaprav ne bi prepuščal te zadeve temu načinu.
Imamo tudi v dosedanji praksi relativno veliko težav z raznimi kadrovskimi paradigmami, z raznimi kadrovskimi načeli, tudi v konkretnih primerih Vlade. Predsednik Vlade je večkrat rekel, da bodo preko Kasov potekala ta nova kadrovska imenovanja, da to ne poteka in ne bo potekalo brez težav in da je potreben čas za to, vendar tega časa je že veliko minilo, postopki pa še vedno tečejo na nek neprimeren način, še vedno mimo, še vedno tako, da velja subjektivna, ne kolektivna izbira, da so Kasi več ali manj v veliko primerih tudi samo na neke institucije, ki služijo samo verifikaciji nekih osebnih odločitev na drugih ravneh.
Kar zadeva pa ta zakon o integriteti se mi pa pravzaprav postavlja velika dilema tudi v tem, da je pravzaprav javnost obveščena hitreje in bolje kot Državni zbor, ki naj bi bil neka nadzorna institucija nad delom te komisije oziroma kateri naj bi ta komisija enkrat letno poročala. Javnost komisijo obvešča z objavo svojih načel, mnenj, stališč in odločitev sklicev sej in njihovih zapisnikov in tudi na te seje vabi predstavnike in tako naprej, medtem ko v naslednjem členu poroča ta komisija Državnemu zboru. Vendar, kako poroča? Poroča brez navajanja podatkov o vsebini in obsegu dela, poroča potem ob svojih sklepih in tako naprej. Skratka, ugotavljam, da je to poročanje Državnemu zboru, ki naj bi na tem delu imel neko nadzorno funkcijo, zelo osiromašeno in koncipiralo povsem drugače kot v obstoječih primerih. Sedaj imamo možnost, da komisija, ki nadzoruje delo, komisija za preprečevanje korupcije, lahko obravnava delo te komisije vsaj enkrat mesečno, se seznanja s temi stvarmi. Po tem novem zakonu je pa to samo enkrat letno obveznost komisije, da pripravi poročilo in to do 31. maja za tekoče leto. Skratka, po petih mescih je skrajni rok za obvestila. Jaz menim, da to ni primerno, če se res želimo ukvarjati s tem, da bomo naredili ali da želimo narediti nekaj pomembnega na področju korupcije - enkrat letno do maja naslednjega leta. Že v tem primeru, že v sedanjem primeru, ko smo imeli in je bila s pomočjo koalicije	sprejeta tudi sprememba Poslovnika
komisije, ki nadzoruje delo Kosove komisije, je bila ta komisija dolžna poročati državnozborski komisiji. Ampak kljub temu, da je 2-krat bil predsednik obstoječe Kosove komisije poražen pred Ustavnim sodiščem, tega noče izvrševati. Kako se bo potem ukvarjal s tem, recimo, z obravnavo tega poročila enkrat letno Državni zbor? Na kakšen način? Jaz menim, da sta pravzaprav transparentnost, preglednost na tem področju tudi odgovornost tistih, ki bomo to obravnavali, in ključnega pomena, če hočemo sploh resno zastaviti neko sistemsko delo na
207
področju preprečevanja korupcije, klientelizma in podobnih zadev.
Zdi se mi, da tudi ni primerno urejen prehod med starim in novim zakonom. Pravzaprav nikjer ne piše, kaj se bo zgodilo z zadevami, ki so zdaj v postopku, ne piše tako. Kajti, nova komisija lahko sprejme sklep, da se postopki ustavijo, recimo v primeru Jankovica, v primeru drugih zadev, ki so zdaj v postopku. In najbrž je razlog za spremembo tega tudi na tem področju - da bi se nekatere zadeve z novo komisijo, z novim zakonom na neškodljiv način zaprle in prekinile. Mislim, da je to tudi eden od razlogov, zakaj se na tem področju tako hiti in ureja zadeva na tak način. In ko se bo to lahko zgodilo, govorim o tej potencialni možnosti, potem državnozborska komisija, ki je nadzorna, in Državni zbor kot institucija nad to komisijo, ki ji je treba poročati, pravzaprav ne bo mogel o konkretnih zadevah, tako piše, kar zadeva poročanja Državnemu zboru, vprašati ničesar. Prav ničesar. 20. člen je v tem zakonu, ki ste ga predložili, povsem nedvoumen. O konkretnih zadevah ni možno, kajti ne moreš zahtevati podatkov, ki bi omogočali identifikacijo obravnavanih fizičnih ali pravnih oseb. To izrecno piše v 20. členu tega zakona. In jaz mislim, da ta določba tudi ni slučajna. Kajti ob prehodu z reorganizacijo komisije, z novo obliko dela komisije, z novimi pristojnostmi, bo pač prišlo tudi do presoje teh postopkov, ki so že zdaj na tej komisiji. In marsikaj od tega, kar je za sedanjo koalicijo problematičnega, in vemo, da je veliko teh zadev, že iz teh poročil, se bo lahko na nek neškodljiv način na novo presodilo, odločilo in izdalo neke izreke, zaključilo postopke in zgodbe bodo končane. Glede na to, kako te zadeve potekajo v sedanjem času, je to najbrž zelo verjeten scenarij. In bi morali vsi, ki delamo in ki spremljamo in odločamo o spremembi zakonodaje, o urejanju posameznih področjih tudi o teh zadevah, voditi zelo dobre račune. In takšne kombinacije, ki so zapisane v tem novem zakonu, silijo, da tisti, ki to beremo, razmišljamo na tak način. In podlaga je dejansko točno v posameznih rešitvah zakona. Vendar, ko to serijo teh členov povežemo med sabo, poskušamo dati neko zadevo, recimo montirati v 1. člen in pogledati, kako se lahko na koncu zaključi in kaj lahko o tem, kot poslanec, kot nekdo ki je odgovoren tudi za oblikovanje politike na posameznih področjih, vprašaš, potem vidiš, da teh zgodb ni mogoče več pripeljati v Državni zbor. Ne po formalni plati skozi poročilo komisije ne na nek drug način, da bi to na kakršenkoli način vprašal ali pa recimo zahteval izredno sejo Državnega zbora, na kateri bi obravnavali politiko na posameznem področju. Ko smo to v sedanjem mandatu zahtevali nekajkrat, se je vsakič zgodilo, da so bile te ključne teme zablokirane, da se izrednih sej ni sklicalo in tudi nismo mogli teh zgodb, teh zadev, ki bremenijo koalicijo, ki bremenijo posameznike, nismo mogli niti odpreti. Predsednik Državnega zbora je tukaj zgodbo
208
zaključil, ne glede na vse določbe ustave, poslovnika in pa tudi drugih področnih zakonov.
Skratka, predlagam koaliciji, ki bo danes odločala tudi o teh amandmajih, da je previdna pri tem, kaj oziroma katerih amandmajev ne bo podprla. S tem, ko se nekaterih zadev, nekaterih naših amandmajev ne bo podprlo, se bo definiralo tudi ravnanje komisije, tudi načrtovanje politike na tem področju. Tudi ne bo možno ničesar vprašati, zakaj nekdo, ki je storil veliko svinjarijo, ni v postopku, nekdo ki pa je morda pozabil plačati nek računček, pa bo v hudem prekršku in ne boš mogel nič, niti primerjave niti na tem področju nič narediti. Nekdo pa, ki je vpleten v milijonske ali pa sto milijonske zadeve, bo recimo formalno zaprt in o tem primeru ni možno in ne bo možno niti razpravljati. Prav zanima me, ko bomo obravnavali poročilo, spoštovana ministrica, kaj bomo lahko ob tem poročilu sprejemali - stališča, predloge, navodila za ravnanje pristojnih organov itn. Skratka, mi kakšne resne določbe v Poslovniku Državnega zbora z obravnavo tega poročila nimamo. Pri varuhinji človekovih pravic imamo nekatere zadeve, ko obravnavamo to poročilo, bo očitno samo splošen sklep, Državni zbor se je seznanil z neko načelno zgodbo in stop. Nič iz tega ne bo možno vprašati in nobenih zavezujočih zadev ne bo možno predlagati, ne Vladi ne komurkoli drugemu. In mislim, da bi ta zakon dejansko bilo potrebno zavrniti in ga s temi in še mnogimi drugimi pomisleki tudi ustrezno dopolniti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospa ministrica, izvolite.
IRMA PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. Spoštovanemu gospodu Tanku samo dve pojasnili. 84. člen odgovarja na vaš strah, kaj se bo zgodilo s postopki. Zelo jasno je zapisano, da se postopki, začeti po Zakonu o preprečevanju korupcije, zaključijo po določbah Zakona o preprečevanju korupcije. Kar pomeni, da se, kot je običajna praksa, zaradi predvidljivosti seveda procesira po starem predpisu.
Vprašanje pooblastil, ki jih ta zakon daje Komisiji za preprečevanje korupcije. Mi smo zelo natančno želeli v tem predpisu, ker gre za poseganje tudi v položaj funkcionarjev, smo izjemno želeli okrepiti preventivno nalogo in preventivne funkcije tej komisiji za preprečevanje korupcije. Zato je v 13. členu, ki je do sedaj izjemno prizadel mnogo funkcionarjev, kajti če kaj, je bila Kosova protikorupcijska komisija v tem mandatu neodvisna tako, da je pravzaprav ne mara nobena oblast, funkcionarji vseh vrst oblasti so pred to komisijo po oceni javnosti tudi zaradi zaupanja, ki ga uživa, bili deležni enakega vatla, bolj kot ne. Tako da, problem je tudi v tem, da Državni zbor je 90 nadziranih. Vlada je 18 nadziranih. In vprašanje ob obravnavanju poročila, da torej ta isti nadzirani tudi dirigirajo, kaj naj ta neodvisni organ v
209
nadaljevanju dela, da manj nadzira, je po oceni tudi standardov mednarodnih aktov, ki smo jih ratificirali in ki nas vodijo, nepriporočljiva praksa.	Vsak organ, ki je
nadziran, naj se čim bolj izključi iz tega. Dejansko je ta zakon zakon, ki kliče po samoomejevanju vseh vrst oblasti, torej zakonodajne, izvršilne in sodne, v postopku, ko izvršujemo ta mandat, ki so nam ga zaupali volivci. In vsi smo enako, bi človek rekel, ranljivi za skušnjave moči, ki jo funkcije, na katero smo ali izvoljene ali imenovani, nosijo same po sebi. Zato ni pomembno, kateri organ je in katere vrste funkcionar je kdo. In zaradi tega, tudi zaradi občutljivosti teh položajev, smo glede na prakso, ki je bila, 13. člen - to je načelno mnenje komisije, ki so bila mimogrede tudi zdaj, gospod Tanko, brez osebnih podatkov organa, ki se je preiskoval ali posameznega funkcionarja. Da se je kdo prepoznal, je bilo lahko nesporno, ker je šlo za posamezna ravnanja, kdo je anonimno prijavil Kosovi komisiji, tudi medijem to poslal in ni bilo težko potem z načelnim mnenjem, ki je bilo, brez osebnih podatkov, seveda narediti križno primerjavo in priti tudi do funkcionarja, ki je bil obravnavan ali organa, katerega praksa se je preverjala. Ta standard tajnosti ostaja zdaj enak, dodana vrednost je, da sme preiskovani, organ ali funkcionar, odgovoriti na osnutek mnenja preden le-ta postane javno. Torej načelno mnenje, ki je javno, je protikorupcijska komisija objavila in je bil preiskovalec seznanjen istočasno kot javnost. To je bilo ocenjeno brez osebnih podatkov, ampak zdaj se daje možnost preiskovanemu, da se odzove, da neke vrste svoje odzive poročilo, tudi pove kaj bo naredil ali se s čim strinja, podobno kot je to ravnanje pri Računskemu sodišču. Tukaj smo želeli tudi zaščititi integriteto preiskovalcev na točki, kjer bi lahko prišlo do navzkrižja. In šele potem, ko poteče ta rok, ko nekdo ima pravico in da ali ne da svoje odzivno poročilo, lahko predstavi javnosti komisija to mnenje o določenem ravnanju brez identifikacijskih podatkov. Da pa je javnost seveda tisti pomembni element, ki vpliva na integriteto javnih oblasti, je pa nesporno. In komisiji pomembni in, bi lahko rekli, edini zaveznik v odnosu do vseh vrst javnih oblasti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospa Lavtižar Bebler, izvolite.
DARJA LAVTIŽAR BEBLER: Hvala za besedo gospod podpredsednik.
Moram reči, da mi je malo žara, ki sem ga imela na zalogo ob tej razpravi, vzela ministrica, ki je zdaj tako mirno in rigorozno razlagala nekatere argumente. Tako da bom jaz tudi poskušala biti precej argumentirana.
Ampak ne morem si kaj, da si ne bi priznala da sem danes slišala toliko neumnosti ob tej razpravi, da človek to enostavno zelo težko prebavi, ampak bom vseeno poskušala
210
narediti vse po svojih najboljših močeh, da bom tudi povedala, s čimer se v tej dosedanji razpravi ob temu amandmaju ne strinjam.
Jaz sama seveda tega amandmaja SDS k 9. členu ne morem podpreti, ker je za mene popolnoma nesprejemljiv. Tudi argumentacija, ki je bila tukaj navedena v prid temu amandmaju, je pa seveda pravzaprav svojevrstni dosežek o tem, kako stvari predstaviti povsem napačno in kako zavajati javnost, ki nas morebiti spremlja, če morebiti ni še povsem obupala.
Najprej bi povedala tole, da se strinjam s tem, kar je prej povedal kolega Franci Žnidaršič, ki je rekel, da očitati temu predlogu zakona, da je sedaj pospremljen v tej proceduri s tolikšnim številom amandmajev, je po svoje nesprejemljivo. Zakaj? Zaradi tega, ker sploh ne bi smel priti tako nomotehnično slabo pripravljen v parlament. In sem se tudi pri drugih zakonih že pogosto spraševala, kako je mogoče, da z Vlade prihajajo tako slaba besedila predlogov zakonov. Ali ni vendarle tam neka služba Vlade za zakonodajo, ki bi morala preprečiti, da prihajajo tako slabi predlogi zakonov v parlament? Kdo je odgovoren, da pridejo tako slabi zakoni v parlament? In če podrobneje pogledamo to situacijo vidimo, da je to še vedno ista služba, ki je bila že v prejšnji vladi, vsaj čelo, vrh te službe je isti. Se tudi zelo pogosto sprašujem, kaj pravzaprav počnejo v Državnem zboru, ko praviloma prihajajo na seje delovnih teles in rečejo, mi se povsem strinjamo z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in k temu pravzaprav nimamo ničesar dodati. Zelo zanimivo. Kje so bili doslej? Kaj so počeli doslej? Ampak to ni vprašanje s katerim naj bi se jaz posebej ubadala. To je najbrž vprašanje, Vlade same in tistih, ki pravijo, da tudi če delajo slabo, ampak ker seveda niso naši, se jih ne smemo dotikati in naj lepo tam v miru počivajo do naslednjih volitev. To je ena stvar.
Druga stvar. Mi vemo, da smo podpisniki različnih konvencij, ki zadevajo organiziranje boja proti korupciji v državi. Konkretno smo ratificirali Konvencijo Združenih narodov, tovrstno, in seveda konvencijo Sveta Evrope, tovrstno. Bistvo obeh konvencij je to, da mora biti telo, ki skrbi za boj proti korupciji in za preprečevanje korupcije v neki državi, neodvisno, predvsem politično neodvisno, samostojno in strokovno. In seveda, če smo resno jemali to stvar, ko smo te konvencije ratificirali, potem moramo tudi, ko snujemo ta zakon, izhajati iz teh predpostavk, kako priti do komisije, ki bo dejansko politično nepristranska, ki ji bo država tudi zagotovila dovolj strokovnih kadrov in tudi sredstev za to, da bo lahko tudi strokovno usposobljena. In s tega vidika in glede na dosedanje izkušnje bi rekla, da jaz vidim, da je prav, da imenuje oziroma predlaga imenovanje glavnih akterjev teh članov komisije, zlasti predsednika komisije, predsednik države.
211
Nekateri so sedaj tukaj iz opozicije oporekali, češ, res je sicer, da je naš predsednik republike dobil zelo visoko podporo na zadnjih volitvah, ko je bil izvoljen za predsednika republike, ampak mi že vemo, čigav on je. In ker vemo, čigav on je, ni pravi, da bi on imenoval predsednika komisije. Zelo zanimiva stvar. Pri tem pa seveda, recimo, naj mi bo oproščeno, generalna državna tožilka je bila ministrica za pravosodje v neki prejšnji Bajukovi vladi, kandidirala je na državnozborskih volitvah na listi SDS, kandidirala je za predsednico države s podporo SDS. Vse to je fino, vse to je legitimno in vse to je prav. In zaradi tega, kdo pa ji lahko očita, da bi vedeli, čigava je. Ne, mi ne vemo, čigava je. Ampak, poglej ga vrabca, gospod Klemenčič sicer res ni bil član LDS, ampak ve se, da že 10 let dela za LDS in torej se ve, čigav on je, pri čemer se ve, da bo on kandidiral za predsednika protikorupcijske komisije. Jaz tega ne vem, dobro je, pa verjamem, da še marsikdo ne. Ampak nekateri tu vedno vedo, kdo bo kandidiral za kakšno funkcijo, in še več. Vedo, kdo bo imenovan v tisto funkcijo. Vendar je to privilegij tistih, ki vse vedo, tja pa jaz osebno ne sodim, daleč od tega.
Bil je izrečen stavek: "Končno naj bi postala funkcija predsednika reprezentativna funkcija." Ja, halo?! Kakšna funkcija pa to je? Saj je po naši ustavi jasno, da je funkcija predsednika republike predvsem reprezentativna. Tako zelo reprezentativna, da takrat, ko smo pisali ustavo, leta 1991, se je Demosova vlada na vso moč trudila, zavedajoč se, da bo naslednji prvi predsednik republike gospod Kučan, da ta predsednik ne bi imel pravzaprav niti česa predstavljati. Vsi pa so pristajali na to, da naj bi imel fikus pa tajnico, kaj več pa je že vprašanje. Temu primerno je tudi ustava narejena. In zdaj očitati temu predsedniku, ki je po isti ustavi predsednik republike, da izvaja neke izvršilne, politične dejavnosti, ki mu ne gredo, to se mi zdi enostavno res sprevržena stvar. Ampak, kaj ponujamo v zameno, kaj ponuja amandma SDS v zameno? Komisija Državnega zbora za mandatno-volilne zadeve naj bi bila tista, ki bi imela tu škarje in platno v rokah, kako bomo prišli do te protikorupcijske komisije. In pa posebno vlogo naj bi imela komisija proti korupciji. Pri čemer pa seveda vemo, da je ta komisija Državnega zbora proti korupciji sestavljena tako, da ima večino opozicija. Vemo tudi, da bo še za časa tega mandata prišlo do imenovanja nove komisije proti korupciji. Ampak to ni pomembno. Da imamo pa tam - naj mi bo spet oproščeno, lepo prosim - nekoga, ki je predsednik te komisije, ki ne plačuje tistih računčkov, o katerih je govoril - menda, ne vem, ničesar ne zatrjujem - gospod Tanko maloprej, in ki menda tudi ne razume, da če hoče narediti izpit iz nemškega jezika, da mora sam izpit opravljati. Narobe svet, bi lahko kdo rekel na podlagi vsega tega.
212
Vsi ti argumenti pa so v tej razpravi v Državnem zboru pospremljeni še z besedami, češ, predsednik protikorupcijske komisije oziroma sama komisija je v bistvu neke vrste sodno telo in ta predsednik bi moral zapriseči na podoben način kot zaprisežeta sodnik ali varuh človekovih pravic, pravzaprav gre za primerljivo vlogo s sodnikom in varuhom človekovih pravic. Za božjo voljo, kdor to reče in je poslanec v Državnem zboru, pokaže, da pa res nima blage veze o tem, kakšno ustavno ureditev pravzaprav v Sloveniji sploh imamo. Ampak ni važno, kaj je res, kaj ni res, kaj drži, kaj ne drži. Važno je, da se kar naprej ponavljajo neke zadeve in neke teme o prvorazrednih, drugorazrednih dejavnostih in temah in da kar naprej asociiramo na nekaj, kar bodo ljudje že razumeli in bodo že znali dojeti, da je to, kar koalicija predlaga, slabo, to, kar pa mi govorimo, pa je edino zveličavno in edino dobro.
Drage kolegice in kolegi, mislim, da res ni primerno, da bi se na ta način pogovarjali v Državnem zboru, kajti po moje pa res na ta način jemljemo čas in denar vsem, tudi bogu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima Melita Župevc.
MELITA ŽUPEVC: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.
Seveda bom glasovala proti amandmaju Slovenske demokratske stranke. Že na odboru se je slišalo razpravo, ki je bila danes tudi v tem parlamentu, so bili pa nekateri danes bolj goreči, pa so imeli še več za povedati o predsedniku republike kot na samem odboru. Jaz na ta amandma ne pristajam zaradi argumentacije, ki je bila danes dana, to je kot je že omenila kolegica Darja Lavtižar Bebler, "ker vemo, čigav je predsednik, ker vemo, čigavi opciji pripada, ker vemo, kako se odloča, ker vemo, kako je bil izvoljen, s podporo katerih strank, ker vemo, da je politično opredeljen". To zame ni argument. Ker predlog, ki ga podaja Slovenska demokratska stranka v tem predlogu, je, da predlog naprej posreduje v odločanje Državnemu zboru Mandatno-volilna komisija Državnega zbora. Ta je pa politično neopredeljena. Predsednik je Dušan Kumer, notri sedimo poslanci koalicije, ki imamo večino in vsi mi smo politično neopredeljeni. To bi bila pa res politično neopredeljena odločitev in izbira. Se strinjam, vaša argumentacija več kot drži.
Drugič. Ta predsednik republike je uvedel eno prakso, ki se ji reče "posvetovanja s poslanskimi skupinami". In jaz vem, da ta predsednik republike to prakso, kolikor mi je znano, kar dosledno izvaja. In na ta posvetovanja so verjetno, sem prepričana, vabljene vse Poslanske skupine, tudi poslanska skupina SDS. In jaz verjamem, da se predsednik, če je le mogoče, če je volja, posvetuje s predstavniki poslanskih skupin. In jaz moram reči, da kot članica Mandatno-volilne komisije nisem opazila nekega gorečega nasprotovanja
213
predlogom, ki pridejo s strani predsednika republike v ta parlament. Zdaj ne vem, verjetno predsednik daje dobre argumentirane predloge ali pa opozicija nima argumentov, s katerimi bi tem predlogom nasprotovala. Kar se tiče njegovih opredeljevanj, rečeno je bilo, da je njegov problem v tem, da se je opredelil predsednik republike takrat, ko se ne bi smel opredeliti. Žal mi je, ampak v tem parlamentu ni poslanke in ni poslanca, ki bi predsedniku republike dovoljeval oziroma mu dopuščal, kdaj bi se predsednik republike lahko do katerekoli teme opredelil. In rečeno mu je bilo, očitano mu je bilo, češ kako je naklonjen tej oblasti, tej vladi. Jaz zelo pozorno spremljam izjave, nastope, ki jih ima predsednik republike, in moram reči, da sem večkrat zasledila, da pove tudi kakšno kritično argumentirano na račun te vlade. To ste verjetno preslišali, spregledali, načrtno pozabili nekaj od tega, verjetno.
Pa še to, imena. Jaz sem že na Odboru za notranjo politiko slišala opozicija že ve, kdo bo novi predsednik protikorupcijske komisije. To je že znano. Saj potem so vsi amandmaji pa vse razprave danes povsem odveč, ker opozicija že ve, pa jaz tudi dvomim, da bo glede na vse obtožbe in vse argumente, ki ste jih vrgli na mizo, neko blazno povpraševanje po tem, da bi si veliko število ljudi želelo biti predsednik protikorupcijske komisije v Sloveniji. Jaz res dvomim. Po vsem, kar je bilo v javnosti že slabega povedanega o tej komisiji in v večini primerov po krivici, dvomim, da bi se ljudje ravno prerivali zato, da bi bili predsedniki oziroma predsednice protikorupcijske komisije. Sicer pa prav ta ista opozicija že leta trdi, da je Komisija za preprečevanje korupcije itak brez veze. Rečeno je bilo, da je nek brezzobi tiger, da je papirnati tiger, da je poštni nabiralnik, vse to je bilo slišano že v razpravah zadnja leta. V čem potem takšna skrb, kdo bo predsednik, če je pa komisija tako ali tako brez veze, če piše neka mnenja, ki jih nekdo upošteva ali pa jih ne. Očitno torej tudi vi ugotavljate, da ima Komisija za preprečevanje korupcije v tej državi neko težo, da njena mnenja štejejo, da ni kar tako brez veze. Bolje, da ste to pozno kot nikoli spoznali.
Amandmaja Slovenske demokratske stranke, kot rečeno, ne bom podprla, ker me z argumenti niti malo niste prepričali, ker zame ni argument, da predsednik ni vaš, ampak da je naš. To je predsednik Republike Slovenije. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima mag. Branko Grims. Prosim.
MAG. BRANKO GRIMS: Hvala. Že pred kar nekaj časa je eden od spoštovanih poslanskih kolegov iz vrst vladajoče SD postavil retorično vprašanje, kako je mogoče hkrati poudarjati zaupanje, pomen neke institucije in po drugi strani kritizirati konkretna dejanja. Zdaj, naj mu odgovorim na en
214
preprost način. Zaupanje v institucije je pomemben sestavni del kateregakoli političnega sistema. Brez vsaj minimalnega zaupanja v institucije dejansko ni mogoče učinkovito optimalno razvojno voditi nobene države na dolgi rok. Zato je zaupanje v institucije posebej pomembno in zato ga v SDS tudi poudarjamo.
Drugo pa, ko gre za konkretna dejanja, kajti politiko, v to smo trdno prepričani, se mora ocenjevati po konkretnih dejanjih. In konkretna dejanja nosilcev javnih funkcij, političnih funkcionarjev, politikov katerokoli funkcijo že opravljajo, so zagotovo nekaj, kar lahko ocenjujemo, kar je lahko tudi predmet kritike. Če sem konkreten, glejmo tri primere, ko gre za načenjanje vprašanja zaupanje v institucijo predsednika države. Kajti politika mora vedno biti utemeljena na vrednotah. To rečemo vsi, to celo piše v učbenikih politologije. Politika mora biti vedno utemeljena na vrednotah in potem jo gre ocenjevati.
Prvi primer, ko je bilo vprašanje pred Hudo jamo, če bo obiskal predsednik države ta kraj zločina, je bil ogovor približno tak, da ne gre drugorazrednih tem izkoriščati v take in drugačne namene. Kasneje se je pa še sprevrglo to na novinarje, češ da so napačno povzeli izjavo, čeprav je bila v celoti prikazana na televiziji. Zdaj pa poglejmo to z vrednostnega zornega kota. Kjerkoli v Evropi in če hoteče, to govorita tudi obe deklaraciji Sveta Evrope in Evropskega parlamenta, se zločin obsoja kot zločin, kdorkoli ga je že storil, in vedno se izrazi spoštovanje do žrtev. Saj ni res, da je Srebrenica največje povojno grobišče od druge svetovne vojne naprej na evropskih tleh, kot se dvestokrat na leto sliši v naših mediji. Največja grobišča so Huda jama, Celje, mariborski protitankovski jarek, Kočevski rog itn. To so največja povojna evropska grobišča. In celo naš kazenski zakonik pravi, da je treba imeti ustrezno spoštovanje, pozitiven odnos do žrtev, in da ne gre poveličevati totalitarnega režima v nobenem njegovem delu. To se pravi, ko gre za evropske vrednote, je bilo to dejanje v očitnem nasprotju z evropskimi vrednotami.
Drug primer, odlikovanje šefov Udbe. Vsa Evropa je praznovala padec totalitarizmov, dve pomembni deklaraciji sta bili sprejeti, ena v Evropskem parlamentu - in mi smo sestavni del Evropske unije, druga v Svetu Evrope, ki sta izrazili evropske vrednote - torej obsojanje totalitarizmov in obsojanje nosilcev ključnih elementov tega sistema, med katerimi so izrecno navedene politične policije kot ključni elementi totalitarnega režima, kot najbolj obsojanja, najbolj zavrženja vredni. To je evropska vrednota. V Sloveniji -dejanje odlikovanja šefu Udbe, tajne politične policije totalitarnega režima. Popolno nasprotje.
Tretji tak primer. Evropska vrednota je vodenje z zgledom, je spoštovanje načel poštenosti. V Sloveniji - ko se razkrije, da eden od ministrov ni govoril javno resnice, da je prikril, da ima v tujini nek lastniški delež, iz česar sledi,
215
ne vem, vodenje z zgledom, da je treba s kapitalom pobegniti ali ga prenesti v tujino, morda tudi zato, da se izogneš izplačevanju davkov. Ali je to sporočilo javnosti, ki ga dajemo?! Kje pa je tukaj vrednota domoljubja, pozitiven odnos do domovine?! Dejanje predsednika, predsednik reče, to je bila samo napaka, pa naj razume kdor more. Tukaj je ta razlika med spoštovanjem do institucije, med željo, da bi vsi zaupali tej instituciji in konkretnimi dejanji, ki rušijo točno to spoštovanje in zaupanje v institucijo. Zato jih tudi poudarjam, ker niso dobra, ker niso ustrezna.
Problem predsednika je tudi, ko ste nekateri rekli, da gre za argumente. On niti ni pri vprašanju impičmenta hotel poslušati argumentov opozicije. Spomnil bi vas, da je vstopil v prostor parlamenta šele po tem, ko je končal predsednik SDS svoj uvodni nagovor. In v politiki je vrednota poslušati tudi pomembna vrednota. Saj, konec koncev politika bi morala biti vedno zaradi ljudi, zaradi drugih, ne zaradi same sebe, zato je pomembno tudi poslušati.
Naprej, in dovolite nekaj čisto kratkih odgovorov. Prej je bilo rečeno, da gre za en star zakon. To seveda ni res, to ni zakon, ki bi ga pripravila že prejšnja vlada, pa tudi če bi kakšen takšen osnutek ležal, ki je na zalogi, ljudje božji, ali ni še nihče opazil, da je že leto in pol minilo, od kar je nova oblast in celo, če bi šlo, pa ne gre, za to, da je to kakšen star zakon, je samo vprašanje, kaj ste pa potem delali leto in pol. In kakšen izgovor je to? To v nobenem primeru ne more biti več legitimen izgovor.
Potem, precej komično je bilo slišati pomisleke zoper komisijo Državnega zbora, pri čemer je bilo posebej izpostavljeno s strani poslanke SD, da jo vodi poslanec SD Dušan Kumer, da očitno v SD niti svojemu kolegu Dušanu Kumru ne zaupate povsem, najbrž veste zakaj, ampak jaz moram reči, da me to čudi.
Ko govorimo o dosežkih, ki ste jih nekateri navedli, dosedanje komisije, in ste med njimi posebej poudarili enako obravnavo. Veste, o tem pa dovolite, da vam navedem primer, ki to pokaže v precej čudni luči. Namreč, spomnil bi vas, da prav na začetku mandata sedanje oblasti, na zaslišanjih ministric in ministrov, smo razpolagali z mnenjem Kosove komisije, kot ji poljudno rečemo, da je kandidatka za ministrico za kulturo gospa Majda Širca v minulem obdobju kršila Zakon o boju proti korupciji, ker je odločala o neki vlogi, o zadevi, v katero je bil vpleten njen partner, šlo je pa za denar. In da je to pač kršitev Zakona o boju proti korupciji. In ko smo to izpostavili, je v 24 urah obelodanila ta ista komisija mnenje, da tega ni mogoče tolmačiti kot koruptivno dejanje, ker o tem, ali je to koruptivno dejanje, komisija ni posebej odločala. Ja, kateri zakon pa je bil kršen? Ali je bil kršen zakon o konjereji ali kateri?! Pisalo je: Kršen je bil Zakon o boju proti korupciji. In seveda takšno sprevračanje dejstev, takšno
216
prilagajanje osebi, za katero gre, ne daje nobene verodostojnosti takšnemu telesu.
Temu smo se mi želeli izogniti in zato predlagamo takšne amandmaje kot so, da se ne bi ta zgodba ponovila, da bi dosegli vsaj načelno enakost pred zakonom, kajti to v tem mandatu strahovito pogrešamo. Pa ne samo glede te komisije, tudi glede delovanja Ministrstva za notranje zadeve in še kaj bi lahko naštel.
In čisto za konec. Omenjena je bila vladna služba za zakonodajo, češ da ne deluje dobro. Morda res v kakšnem primeru, ne vem, težko sodim, ampak spomnim pa se nedavno enega primera, ko smo opozarjali na mnenje vladne službe za zakonodajo, da je neka zadeva, ki jo je vlada kljub temu poslala v parlament, neustrezna, nezakonita in bi bila lahko celo protiustavna. Pa ste to takrat vsi preslišali, se pravi, najbrž ni problem v vladni službi za zakonodajo, ampak v tistih, ki njenih opozoril nočete slišati.
Iz vseh teh razlogov je seveda predlog, ki smo ga predlagali, da se torej imenovanje prenese tja, kjer je po Ustavi primarno prostor za to, kjer so prisotne tako pozicija kot opozicija, vse politične sile in so postopki zato toliko bolj transparentni, edini ustrezen.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati o obeh amandmajih k 9. členu? Je še interes za razpravo? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo k temu členu in amandmajih k temu členu.
V	razpravo dajem 14. člen ter amandmaje poslanskih skupin SD, DeSUS, Zares in LDS. Želi kdo o teh amandmajih k 14. členu razpravljat? Ugotavljam, da ne želi, zato zaključujem razpravo.
V	razpravo dajem 16. člen ter amandma poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne želi, zato zaključujem razpravo.
V	razpravo dajem 17. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Prosim za prijavo. Besedo ima mag. Branko Grims.
MAG. BRANKO GRIMS: Tukaj smo zdaj neposredno pred členom, na katerega sem opozarjal že na začetku. Ob nekoliko drugačni uporabi besed in izrazov, kot so bili v osnutku, je jedro zgodbe še vedno isto in enako problematično. Po tem zakonu se predvideva posebna vloga določenega dela civilne družbe oziroma če sem konkreten, neprofitnih organizacij zasebnega sektorja s področja preprečevanja korupcije. Ne samo, da je predvideno sodelovanje z organizacijami, ki sem jih navedel, imajo celo posebno vlogo pri imenovanju komisije, ki potem odloča o primernosti vseh drugih kandidatov. In kaj se zgodi? Ta ista komisija je po tem istem zakonu prisotna za nadzor nad korupcijo in tudi nad lobiranjem.
In tako imamo položaj, ko bo po tem istem zakonu ista skupina isti del civilne družbe financiran iz denarja
217
davkoplačevalcev in hkrati potisnjen v vlogo piarovcev te iste komisije in s tem seveda politike vladajoče koalicije, ki ima pri njenem oblikovanju zaradi mehanizma, o katerem smo danes že toliko govorili, popoln ideološki in dejanski monopol. To je dobesedno degradacija dela civilne družbe, je neprimerna rešitev, ki je pa, to sem pa trdno prepričan, še kako pravno sporna. Tukaj ne gre za to, da bi potem odločali ti ljudje ali pa sodločali o zgolj nekih vsebinskih zadevah, morda o dobrih praksah kot je precej raztegljiva formulacija tukaj notri. Nasprotno, oni bodo financirani iz tega vira in sami bodo soodločali pri tistih, ki jih bodo potem kontrolirali, glede tega vira, pa še glede koruptivne dejavnosti, pa še glede lobiranja, ki bo seveda nujen sestavni del takšne vloge kot je predvidena v temu zakonu. Skratka začaran krog ali pa, če želite, čista sistemska korupcija.
Da bi se temu izognili, predstavljamo čisto in preprosto rešitev, da se ta člen, ki predvideva financiranje teh organizacij s strani komisije, in to z denarjem davkoplačevalcev, v celoti črta.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima ministrica Irma Pavlovič Krebs. Prosim.
IRMA PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. Spoštovani gospod Grims, vaše besede v uvodnem delu so bile še bolj krute, zato moram pojasniti temeljno nerazumevanje konceptov v temu predpisu. Definirali ste, da dejansko vladajoča elita korumpira nevladne organizacije, institucionaliziramo korupcijo, to ste zdaj ponovno pojasnili z lepšimi besedami. Kaj so nevladne organizacije, kaj so sindikati javnega sektorja, govorimo o 17. členu, kaj je civilna družba? In kaj je za omejevanje oblasti bolj pomembno, kot da nevladne organizacije ostanejo nevladne, da pa zagotovo seveda sodelujejo z neodvisnimi državnimi organi na področju, ki ga same v interesu civilne družbe zasledujejo, pokrivajo, lobirajo, da je to področje dobro urejeno.
V Sloveniji imamo tudi nevladno organizacijo, ki je glas civilne družbe, ne Vlade, Vlada je bila kritizirana s strani te nevladne organizacije, ker je zahtevala eksplicite ureditev zaščite žrtev protikorupcijskih ravnanj, kajti do zdaj zakonodaja ni ščitila ljudi, ki so korupcijo zaznali, pa je niso upali prijaviti zaradi strahu pred sankcijami javnih oblasti, ko bi jih prijavili pri njihovem nepoštenem ravnanju.
Drugi odstavek, ki ga želite črtati, ne govori o financiranju teh nevladnih organizacij, ampak je zelo jasen in zasleduje cilje, ki jih vse demokratične države prakticirajo. In se zelo strinjam z vami, kar ste rekli: ne besede, dejanja so bistvena. In dejanja so, da nevladnim organizacijam, tudi ko jim dajemo delo, če hočete, ko jih v polju njihovega ravnanja, ki je zaželeno, ki je pomembno, ki je bistveno, tudi financiramo, ampak ne Vlada, protikorupcijska komisija. Ta
218
člen, ki ga želite črtati, namreč pravi: "Komisija lahko," torej, ima možnost. V tujini so znane prakse, da komisije, nevladne, drugačne, torej neodvisne od vlade, sodelujejo z mednarodnimi organizacijami, s civilno družbo, z nevladnimi organizacijami s tega področja boja proti korupciji in pogosto, ker želijo priti v stik s civilno družbo. In če kdo, so predstavniki civilne družbe tisti, ki so njen pomočnik. In komisija lahko v okviru svojega finančnega načrta, gospod Grims, financira neprofitne organizacije ali nevladne organizacije s področja preprečevanja korupcije. Samo te, ki imajo isto nalogo, kot jo komisija pri izvajanju nalog na področju usposabljanja, informiranja javnosti, osveščanja ter prenašanja dobrih praks na področje uresničevanja namena tega zakona. Komisiji določamo pomočnika, tisto civilno družbo, ki se bori proti korupciji ravno tako, kot je temeljna naloga, ki jo s tem zakonom dajemo komisiji za preprečevanje korupcije.
Lobiranje ste pa seveda pomešali, ko ste hkrati rekli, ja, najprej bodo financirali nevladne organizacije, hkrati bo pa ta ista komisija nadzorovala te iste nevladne organizacije, ko bodo te stopale v nejavne stike z javnimi oblastmi, taka je namreč definicija lobiranja in vplivale ter izražale svoje interese. V tem delu ta komisija nikogar ne bo financirala. V tem delu, torej v 17. členu, ona financira samo en tip nevladne organizacije, to je tista, ki ima enako poslanstvo kot komisija sama. In bo torej, ko bo lobiranje, o katerem bomo razpravljali v nadaljevanju, ker to poglavje ste predlagali za črtanje, nikakor ne bo ta organizacija registrirala svojega delovanja kot lobistična. Zakaj? Zato, ker je smisel delovanja nevladnih organizacij na področju preprečevanja korupcije javno delovanje, in to ni lobiranje. Če se glas te civilne družbe ne sliši, potem ne uspe doseči namena, kajti ona je glasnik civilne družbe v odnosu do javnih oblasti poslancev, ministrov, sodnikov, torej tistih, ki jim je zaupana pomembna moč v procesih odločanja in trošenja javnih sredstev. In če ni glasna, ni slišana. Torej zagotovo ne bo registrirana kot lobistična organizacija, ker je njen tip delovanja določen že v tem členu v drugem odstavku. Gre za organizacije s področja preprečevanja korupcije, za nobeno drugo. Zato dajmo komisiji dovoliti, da se obnaša tako kot komisija v tujih državah, da za svoje izpolnitvene pomočnike seveda vzame civilno družbo, organizirano v obliki nevladnih organizacij in seveda v okviru svojega finančnega načrta. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želi še kdo poleg mag. Grimsa, razpravljati? Če ne, dajem prijavo. Mislim, da zaenkrat ne. Mag. Branko Grims, ima te besedo.
MAG. BRANKO GRIMS: Poglejte, kaj pa je definicija korupcije, da kar vrnem s protivprašanjem. Ena od njih kot izvor postavlja pojem konflikta interesov. V vseh evropskih
219
deklaracijah, resolucijah, aktih, če hočete razpravah, boste videli, da je prav konflikt interesov, eden od temeljnih elementov za oceno koruptivnega ravnanja. Zato je evropsko, da se konfliktu interesov dosledno izogibamo. V danem primeru pa zakon celo institucionalizira konflikt interesov. Zakaj? Ker bo iste organizacije, ki bodo peljale določeno politiko, da bodo izvajale določeno dejavnost, če želite, v razširjanje dobre prakse ali karkoli je že tukaj našteto, bodo neposredno financirane s strani te komisije in hkrati soodločale celo pri njenem oblikovanju, kar je že samo po sebi konflikt interesov. Ampak da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni, si priigrajmo malo, kako bo to v praksi delovali. Pri denarju vsi vemo, da stvari postanejo občutljive. Popolnoma jasno je, da odloča o denarju tisti, ki ima v rokah pipico. To bo v danem primeru komisija, pri oblikovanju katere bo imela sedanja vladajoča elita popoln monopol, to smo že preigrali prej. In kaj se potem zgodi? Tisti trenutek, ko bi katera od organizacij civilne družbe, ki bo zdaj financirana in bo finančno odvisna, bo v konfliktu interesov, če želite, s to komisijo želela uveljaviti javno nek drug pogled, bog ne daj izreči kakšno kritiko na račun komisije, je vnaprej jasno, kakšen bo rezultat. Pipica se bo zaprla. In zato je tudi vnaprej jasno, kakšen bo izplen, kakšen bo končni učinek takega določila tega zakona. Da bo organiziran nek gremi, nek lobij, če želite, ali kakorkoli že temu rečete, ena skupina organizacij civilne družbe, ki jim bomo rekli neprofitne organizacije zasebnega sektorja s področja preprečevanja korupcije, ker pač tako določa zakon, ki bodo tulile v natanko isti rog, kot bo govoril predsednik te komisije. In če bo kdorkoli od tega odstopil, se mu bo, če že ne takoj, pa zagotovo naslednje leto, pipica priprla in nato zaprla in nato se bo deprivilegirano lahko samo še kesal za svoje dejanje. Zato bodo zaradi take vloge, zaradi takega konflikta interesov, v katerega jih ta zakon potiska, te organizacije dejansko degradirane na vlogo neke oblike neformalnih, vendar javnih piarovcev vladajoče elite. In za to v resnici tukaj v tem zakonu sploh gre: za kupovanje neke javne podpore, nekega dodatnega, prikritega, če želite piara, ki pa bo javen, vendar bo potekal preko nekih organizacij, ki bo šel v isto smer, kot bo želela vladajoča elita. To pa je nedopustno. To je čisto navadna sistemska korupcija in kupovanje nekih dodatnih vzvodov za zadovoljenje nečimrnosti oblastnikov. In zato to nima v tem zakonu kaj iskati, ker je isti zakon in celo isti subjekti v tem zakonu, ki po eni strani določajo, kaj bo komisija počela, določajo politiko te komisije, če želite, odločajo o denarju, po drugi strani pa je nanj neposredno vezana ta komisija.
Mimogrede še to, tisti, ki morda niste politologi. Ali veste, da je ena od definicij nevladnih organizacij prav to, da niso neposredno financirane iz javnih sredstev? Ena od teh definicij to zelo jasno določa in jo verjetno vsi, ki ste to
220
študirali, zelo dobro poznate. Sedaj jih pa postavljate v položaj, ko pa bodo financirane iz javnih sredstev. Formalno preko komisije, ampak ta komisija bo dobivala proračunska sredstva in bodo torej neposredno vezani na proračun. In potem se postavlja vprašanje, ali je to še to. V smislu tiste definicije, o kateri govorim, zagotovo ne. In s tem je ta krog zaprt. Zato je taka rešitev neustrezna. Neustrezna je pojmovno, neustrezna je pravno in neustrezna je z vidika preprečevanje korupcije, ki je ne bo preprečevala, ampak, nasprotno, jo bo institucionalizirala. In zakona o institucionalizirani korupciji dela civilne družbe zagotovo Slovenija ne potrebuje.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. K besedi se je javil ministrica Irma Pavlinič Krebs.
IRMA PAVLINIČ KREBS: Gospod Grims, enostavno ne drži. Ne gre za neposredno financiranje. Gre za zavajanje. Saj istega beremo, upam, da ja. Komisija lahko, če bo v okviru svojega finančnega načrta, svojega lastnega finančnega načrta želela pomoč nevladne organizacije s področja preprečevanja korupcije na področju, na primer, informiranja javnosti, da torej o nekem pojavu, ki je nedopusten, svojo moč, torej borbo proti korupciji, razširi skozi civilno organizacijo, da se dotakne torej ljudi, bo naredila, kaj? Morala bo spoštovati, ker je zavezana poslovanju po zakonu o javnih financah. Teh sredstev ne bo mogla neposredno deliti nevladnim organizacijam. Gre za javni razpis, javni poziv. Za izbiro in izvedbo točno določenega programa za določeno količino javnih sredstev. Komisija ne bo ekipirala sebe, ampak bo s pomočjo nevladnega sektorja izvajala samo eno in isto dejavnost. Tu seveda imamo mi problem. Tu imamo problem že v temelju politične stranke, ki zastopamo posamezne poglede o delovanju oblasti, javnih oblasti. Če je interes aktualne koalicije, da čim več ljudi vključi v procese odločanja, da čim več ljudem, čim bolj civilni družbi omogoči, da izjavlja svoje interese, je vaš pogled na oblikovanje javnih oblasti in koncentracija moči politike v Vladi in tako naprej tu popolnoma drugačen. To drži. In od prvega dne poslušamo, da so nevladne organizacije podaniki, hlapci aktualne oblasti. Gospod Grims, točno veste, da to ne drži. Da je tretji sektor izjemno kritičen do aktualne oblasti. Sindikati so tretji sektor. Nevladne organizacije z vseh možnih področjih, ko zagovarjajo interese varstva okolja in tako dalje, so izjemen kritik aktualne oblasti. In tako naslavljanje na aktualno oblast, ki pa je samoome j evalna bistveno bolj, kot ste vi, in omogočamo da ta prostor civilna družba, tudi organizirana v obliki nevladnih organizacij, prostovoljnih organizacij, zasede, da lahko govori in ji to tudi omogočamo. Tudi s sprejemom ustreznih predpisov, v nadaljevanju z zakonom o prostovoljstvu. V vseh zakonih in vseh dejanjih pravzaprav iščemo tržno nišo, kako
221
razširiti in vključiti v procese odločanja čim več ciljne družbe, da bodo torej politike čim bolj uravnotežene, ki jih bomo sprejemali. To je zelo zahtevno, bistveno bolje je biti oblast, ki ne posluša civilne družbe. To je nesporno. Tudi nam bi bilo bolj udobno, ampak je manj demokratično. In ni prav. Ta del je enostavno zelo dober. In ogrožamo aktualno oblast, ker bo glas Komisije za preprečevanje korupcije bistveno bolj slišan skozi civilno družbo. Ampak se nam zdi to enostavno prav.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Prosim, besedo ima mag. Branko Grims. Želi še kdo razpravljati?
MAG. BRANKO GRIMS: Hvala. Samo opozorilo. Lepo vas prosim, gospa ministrica, ne mešati jabolk pa hrušk! Govorite o procesu odločanja in vključevanju civilne družbe v proces odločanja. To tudi sam zelo podpiram, ampak tukaj pa govorimo o financiranju. In vse ste kar zmetali v isti koš, ko ste govorili o kakršnihkoli očitkih. Niti slučajno to ne velja za vse, ampak ta del, o katerem govori ta zakon, vi s tem zakonom porivate v vlogo, v kateri bodo objektivno sami prišli v vlogo konflikta interesov. In za povrhu vsega to ne bo samo problem za te organizacije, problem se pojavlja sistemsko tudi pri sami komisiji. Ista komisija je zdaj postavljena v vlogo tistih, ki bo delila v okviru svojega finančnega načrta ista bo kontrolirala in ista je pristojna za nadzor nad korupcijo. Kdo pa kontrolira nadzornike? To je pa tisto staro vprašanje demokracije, na katerega tukaj ni odgovora. V tistem delu, ki se nanaša na to komisijo, je Državni zbor dejansko omejen samo na nadzor, da ne prihaja do sprejemanja daril in podobnih zadev pri samih članih komisije. Od tam naprej pa nima možnosti zahtevati ničesar drugega več.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati k amandmaju k 17. členu? Ugotavljam, da ne želi. Ker nihče ne želi več razpravljati, zaključujem razpravo.
Prehajamo na 21. člen. V razpravo dajem 21. člen ter amandma poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zato zaključujem razpravo.
V	razpravo dajem 26. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zato zaključujem razpravo.
V	razpravo dajem 27. člen ter amandma poslanskih skupin SD, Zares in DeSUS. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zato zaključujem razpravo.
V	razpravo dajem 29. člen ter amandma poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
V	razpravo dajem 31. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
V	razpravo 34. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
222
Poslanske skupine Zato zaključujem
amandma poslanskih skupin razpravljati? (Ne želi.)
amandma Poslanske skupine Zares, DeSUS in LDS. Želi k 46. členu? (Ne želi.)
V	razpravo dajem 44. člen ter amandma SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) razpravo.
V	razpravo dajem 45. člen ter SD, Zares, DeSUS in LDS. Želi kdo Zaključujem razpravo.
V	razpravo dajem 46. člen ter SD ter amandma Poslanskih skupin SD, kdo razpravljati o obeh amandmajih Zaključujem razpravo.
Prehajamo na 56. člen. Ker je amandma Poslanske skupine SDS k 56. členu, vsebinsko povezan z amandmaji istega predlagatelja k 57., 58., 59., 60., 61., 62., 64., 66., 67., 69., 70. in 71. členu, 73. členu in 74. členu, bomo o teh členih in amandmajih k tem členom razpravljali skupaj.
V	razpravo torej dajem 56. člen ter naštete vsebinsko povezane člene ter amandmaje. Želi kdo razpravljati? Ministrica Irma Pavlinič Krebs. Prosim.
v javni razpravi, javno lobiranje, skupin. Procesni
IRMA PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa.
To je tisto zadnje poglavje, lobiranje, za katerega predlagatelji predlagajo, da se kot celotno poglavje črta iz tega zakona. Lobiranje je v aktualnih demokratičnih državah zaželena dejavnost. Lobiranje, izražanje interesov javne oblasti želimo, da je predvsem javno. Zato smo, aktualna vlada, odprli polje in zagotovili procesno jamstvo civilni družbi, da ima v postopku oblikovanja politik sprejemanja predpisov zagotovljen prostor in čas, da javno izraža svoje interese. Resolucija o normativni dejavnosti in sprejet Poslovnik Vlade Republike Slovenije in tudi informacijska podpora temu procesu e-demokracije omogoča oziroma zavezuje Vlado, da ima vsak predpis od 30 do 60 dni kar pomeni odprt prostor za transparentno izražanje interesov različnih interesnih standard je torej zagotovljen. Javne blasti morajo po zaključku postopka odgovoriti argumentirano, ali so pripombe ciljne družbe, ki so bile dane na predlog predpisa, upoštevale oziroma argumentirati, zakaj ne. S tem procesnim standardom torej spodbujamo odprto javno lobiranje in transparentno sprejemanje odločitev na državni ravni v procesu oblikovanja politike, v procesu delovanja Vlade. To je en de: transparentnost, odprtost. To je že uzakonjeno.
Drugi del, ki pa ni urejen in je izjemno pereč ter je tudi različno urejen, nekje pa popolnoma neurejen, pa je lobiranje kot zasebni stik, nejavni stik interesnih skupin v odnosu do javnih odločevalcev na državni in lokalni ravni, ne tistih, ki odločajo v upravnih postopkih, ne tistih, ki odločajo o posameznih pravicah, ampak tisti, ki odločajo o sprejemanju politik na državni in lokalni ravni. In ta nejavni stik z javnimi oblastmi, ministri in njihovimi uslužbenci, visokimi državnimi uradniki, poslanci, občinskimi uradniki,
223
občinskimi župani, občinskimi svetniki, želimo urediti na način, kot ima to urejeno Evropska komisija, kot priporočajo smernice OECD, ne pa prekomerno posegati v zasebni sektor. To smo skušali urediti na način in predvsem naročiti javnim oblastem, kako se morajo obnašati do teh zasebnih interesov, ki bodo ne javno sporočeni, so pa legitimni, ne smejo pa biti takšni, da bi ta zasebni interes bil prodajan na način, da bi ta zasebni interes vključeval ugodnosti za posameznega javnega funkcionarja. In to je v tem poglavju urejeno. Zamujamo, gospod Grims, v letu 1999 je bil predlog zakona o lobiranju vložen v zakonodajni postopek, po tem obdobju nobena oblast tega vprašanja ni želela urediti, ne tista in ne vaša. Dejansko tu zamujamo, problemi pa kričijo po ureditvi. In ureditev, kot jo predlagamo, je po naši oceni ustrezna. Praksa bo zagotovo pokazala, da kaj ni najbolje, bomo pa potem to dopolnjevali. Želeli smo vendarle, upoštevaje te prakse, ta stik zasebnega interesa z javnim predpisati na način, ki ne bo preveč birokratski, pa vendarle se bo zagotavljalo in se bo vedelo, kateri zasebni interesi so prišli pred javne oblasti, ker bo treba voditi te stike zapisno, ker se bo moral ta lobiranec se registrirati in bo moral enkrat na leto poročati o teh svojih stikih.
Tukaj mislimo, da je ureditev zelo primerna, smo jo tudi pilili do zadnjega, skušali narediti tako, da ne bi bila preveč zakomplicirana, ne premalo. Narekovala bo zagotovo izboljševanje te ureditve kot vsaka druga predlagana ureditev. Ampak zaenkrat se mi zdi, da bi bilo vendarle prav, da ostane v tem zakonu. Obnašanje javnih oblasti naj bo pošteno, je torej pošteno ravnanje, je integriteta in odnos in obnašanje javne oblasti do zasebnega interesa, ki se nejavno izraža, je primerna ureditev, ki sodi v ta zakon. Moramo urediti ta stik. Če so v nasprotju z zakonom izvajani povzročajo lahko veliko škode. Transparentnost teh stikov bo povzročila tudi sledljivost na tem področju. Hkrati pa spodbujamo te organizacije, v katerih nastopajo posamezniki, ki bodo izražali interese teh organizacij, da se registrirajo, kajti le-tem bodo morali vsi organi državne uprave, ko bodo videli področje, za katero so registrirani pošiljati predloge predpisov v obravnavo, da se bodo lahko o njih izjavili tudi na javen način, jih seznanjati tudi z dokumenti na temu področju. Ko pa je tudi pozitivna stimulacija k registraciji izražanja interesov.
Še enkrat, pošteno odprto lobiranje je zaželeno, ker se tako krešejo mnenja o posamezni rešitvi o posameznem političnem vprašanju. In to v tem predpisu izrecno podpiramo, stimuliramo. Nedopustne prakse, povezane s ponujanjem ugodnosti javnim oblastem zato, da nek zasebni interes zmaga nad javnim to je pa nedopustno in seveda preganjamo. Hvala lepa.
224
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim za prijavo za razpravo. Besedo ima mag. Branko Grims, prosim.
MAG. BRANKO GRIMS: Vsi se najbrž še spomnimo fantastične, lahko bi rekli kar legendarne reklame, dobre vile. Vsi veste, kaj je bilo, ko je nekdo zaprosil za dobre vile. In nekako moram reči, da imam vtis, da si je tisti, ki je to oblikoval v končnem besedilu, tudi zaželel dobre vile. In potem zmetal s tistimi vilami nakup v ta zakon ravno vse, kar se je zdelo iz piarovskih razlogov sedanji koaliciji produktivno, da se bo kazala kot tista, ki aktivno preganja korupcijo. Vendar to ne opravičuje nedodelanih rešitev, ki so v temu zakonu.
Ko gre za vprašanje lobiranja, je že sama definicija tukaj zelo ozka. Vprašanje lobiranja, če primerjate to recimo z nekaterimi rešitvami, ki jih poznajo v ZDA pa v nekaterih drugih državah, je tam to mnogo bolj kompleksno urejeno. To je problem, s katerim se čedalje bolj sooča ves razviti svet in Slovenija je zagotovo njegov sestavni del. Zato bi si brez dvoma zaslužil, da sodi v poseben zakon, kajti zdaj zaradi kontradikcije v tem samem zakonu bomo imeli opravka s silno raztegljivimi formulacijami. Poglejte malo, kaj med seboj posamezni členi tega dela pa tudi ostalih delov lahko povzročijo.
In potem bo seveda na koncu vse prepuščeno arbitrarnemu odločanju tiste komisije, ki bo lahko delala čudovito in pošteno, lahko pa bo zelo zlorabljala to možnost arbitrarnega odločanja. Vendar, gospe in gospodje, materialne posledice, ki lahko zadenejo posameznika po tem zakonu, so izjemno hude. V določenih primerih trdim, da so tudi pretirane. To je problem tega zakona, ker iz piarovskih razlogov, da se to fino sliši, so nekatere kazni, materialne posledice torej, ki lahko zadenejo posameznika že zato, ker obstaja nekje neka možnost in tako naprej, da ne naštevam vseh dvoumnih formulacij v zakonu, zelo hude. In se bo zadeva potem prej ali slej bodisi lomila na posameznikih, lahko tudi v zasebnem sektorju, ki ga precej neprevidno omenja ta zakon, čeprav je tudi zasebni sektor in zasebna lastnina ustavna kategorija. Po drugi strani pa so formulacije take vrste, da bodo verjetno povzročile dolgotrajne sodne postopke, ki jih bomo znova plačevali davkoplačevalci. Zaradi tega bi bilo treba te stvari bistveno bolj pretehtati in ne hiteti samo zato, da se pač dela vtis, kako se nekaj dela.
V danem primeru gre za realen primer, ki bi si zaslužil vso pozornost, vendar tudi ustrezne rešitve. Odkrivanje in preprečevanje korupcije ne more v nobenem primeru opravičevati dvoumnih formulacij, ki lahko v končni fazi povzročijo tudi hude kršitve človekovih pravic. Zato predlagamo, da se ta del črta in da se posebej izdela ustrezen zakon ob sodelovanju javnosti, skladno z zakonodajo, ki predvideva njeno vključevanje v postopek priprave posameznega zakona. Sicer pa
225
to dobro poznate. Gre za to, da ste resolucijo o tem sami sprejeli, žal je ne spoštujete.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Zvonko Černač. Prosim.
ZVONKO ČERNAČ: Ob obravnavi našega zakona, ki je urejal podrobno področje, sem jaz že takrat rekel, kar se lobiranja tiče, ne zamujamo, ampak prehitevamo Slovenija trenutno glede na razvitost tega sistema in glede na prakse, v katerih živimo in glede na okoliščine in glede na standarde, ki veljajo v tej državi, je še zelo daleč od tega, da bi lahko to področje uredila na tak način.
Pred časom so mediji poročali o nekem razpisu na Darsu, šlo je mislim za okoli 9 milijonov evrov, kjer je Državna revizijska komisija izločila ponudnika, ki je sorodnik šefinje premierjevega kabineta. Mediji so poročali o tem, da se je s tem ponudnikom potem, ko se je ta izločitev zgodila, dobil premier na neki kavi v neki gostilni, da se je s tem ponudnikom dobila tudi predsednica uprave Darsa, ki tega ni zanikala, in to v postopku, ko je tekla odločitev o tem, ali in na kakšen način bo konkurenčen ponudnik ta posel dobil. Šlo je torej za zasebni stik, nejavni stik s tistimi, ki ne odločajo neposredno, ampak so nosilci politične oblasti, predsedniki Vlade, ministri, tako približno ste vi gospa ministrica malo pred tem dejali. S tem zakonom bo samo ta razlika, da namesto tega konkretnega ponudnika bo v njegovem imenu te stike počel registrirani lobist. Nismo še zreli za to točko, zaradi razmislite, umaknite ta del zakona.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima ministrica, Irma Pavlinič Krebs. Prosim.
IRMA PAVLINIČ KREBS: Spoštovani gospod poslanec Černač! Javnost se z vami absolutno ne bo strinjala. Zrelost političnih oblasti, vladnih predstavnikov, ministrov, poslancev, da se samoomejijo, se jim zdi, da le-tem pritiče v točki in v trenutku, ko prevzamejo te funkcije. Če mi priznavamo, da smo kot javne oblasti nezreli, da bi samoomejili svoje stike in jih transparentno odprli pred javnostjo, kadar jih legitimno izražajo interesne skupine. Saj skupine imajo pravico imeti interese, ki koristijo samo eni skupini. Mi, ki odločamo o teh interesih, pa ne moremo in ne smemo podleči individualnim interesom, če so na škodo skupnim in javnim interesom. In imajo ljudje pravico vedeti, kdo s kom sestankuje, kdo izraža interese in drži, da evropske države nimajo in nimamo enotne prakse na tem področju. Drži. Ima pa Evropska komisija, ki se vedno bolj zaveda. Leta 2007 je bila sprejeta Zelena knjiga in Evropska komisija je sama uredila na zelo podoben način, kot mi to urejamo, kako naj v sedmih temeljnih pravilih nastopajo zastopniki interesov v odnosu do
226
odločevalcev v evropskih institucijah. In ravno na enak način mi to urejamo. Stik. Lobiranci bodo javno registrirani. Vedelo se bo, katera organizacija zagovarja katero področje. To je normalno. In vedelo se bo, da bo dejansko ta nagovarjala, ko bomo pripravljali posamezni predpis, vladne predstavnike, uslužbence in poslance. In to bomo zapisali. Če pa bo ta organizacija ponudila odmeno za odločitev, ki bo samo v njeno korist, in bi slučajno javni uslužbenec oziroma funkcionar to odmeno sprejel, je pa to seveda kaznivo dejanje. Ampak sledi, kdo se s kom pogovarja, morajo biti transparentne. Evropska komisija je bila zrela. Imajo prostovoljno registracijo lobistov, zdaj jo bodo naredili kot obvezno. Na enak način. Tisti, ki se registrirajo, jim pošiljajo dokumente Evropske komisije v obravnavo, hkrati pa morajo registrirati svoja ravnanja. Amerika ima to uzakonjeno. Poslanci morajo zelo jasno, celo ustavno imajo regulirano lobiranje, in to že od, mislim, leta 1945 naprej. Je zelo jasno in so ti lobistični stiki kontrolirani, registrirani z zelo jasnimi predpisi. Mi tu dejansko sledimo zrelosti in sposobnosti našega prostora, pa vendarle so vključene smernice teh držav, ki so ugotovile, da ta praksa nadzora teh zasebnih stikov je izjemno pomembna. Ampak ne smemo mešati med sabo. Tu ne gre za zasebni stik v procesih, kjer teh stikov sploh ne sme biti. V postopkih javnega naročanja, v postopkih odločanja o pravnih postopkih, v postopkih odločanja stikov interesne skupine nekoga, ki je v tem postopku na eni strani, proti javnemu interesu ali proti stranki na drugi strani, ne more biti. Tega tudi ne urejamo. Urejamo samo zastopanje interesov posameznih organizacij v odnosu do javnih oblasti. Gre pa za zasebne stike. In definiramo, da lahko vplivajo v procesu odločanja. Tam pa imajo pravico in dolžnost vplivati.
Kot sem povedala. Odprli smo sistemski prostor, Vlado samoomejili s procesnim standardom sodelovanja javnosti v postopku priprave predpisov in zdaj ciljamo še na zasebni stik med odločevalci in posameznimi interesnimi skupinami. In transparentnost bo po našem mnenju ravno pravšnja, da bodo ljudje imeli občutek, da so ti postopki sistemsko korektno urejeni. Je pa zelo problem, ko skoraj polovica politikov, ki boste odločali o tem predpisu, sporoča, da kot politiki nismo zreli, da bi to sploh počeli, kar se bojim, se bo kazalo v tem, kako bomo izvrševali ta predpis, ker to pač terja eno samodisciplino. Ameriški kongresniki jo imajo že dolgo, zato so jo sprakticirali, mi pa bomo to vajo samoomejevanja morali pričeti čim prej. Ljudje to od nas pričakujejo. In zrelost bomo merili po tem, ali bomo ravnali po tem zakonu. Mislim, da je prav, da po tem zakonu pravzaprav vsi, ki nam je bila zaupana moč, ga pošteno izvršujemo, tako kot je predlagan. Dobro bi bilo, če bi ga s pomembno večino politiki sprejeli. Bojim se pa, da tu soglasja o samoomejevanju skorajda ni bilo mogoče najti. Hvala lepa.
227
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Želi še kdo drug poleg gospoda Černača in mag. Grimsa besedo? Najprej gospod Zvonko Černač, ki se je javil prej.
ZVONKO ČERNAČ: Bojim se, da boste morali s to akcijo samoomejevanja začeti kar pri premierju. Če stiki z nekom, ki je v revizijskem postopku, s strani visokih političnih funkcionarjev niso dobri in priporočljivi, potem bo treba to vajo začeti najprej pri njem.
Dovolj je prvi del, spoštovana ministrica. V postopku sprejemanja predpisov in odločitev se na javen način omogoča vplivanje, lobiranje, če lahko temu tako rečemo, in to je v javnem interesu. Ne želim si pa tistega drugega dela, da bomo na osnovi nekega lobističnega zakona ponovno prišli do uzakonitve, recimo, neke take zgodbe, kot se nam je zgodila pred leti, ko so bile uzakonjene nepotrebne avtomobilske nalepke ob registraciji vozil, ki niso bile namenjene ničemur drugemu kot samo temu, da so morali državljani preko milijarde bivših tolarjev letno plačevati nekemu privatnemu podjetju za nepotreben strošek. Niti promila javne koristi ni bilo v tem. In temu bi se po novem, kar vi uzakonjate, reklo lobiranje.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Branko Grims.
MAG. BRANKO GRIMS: Ravno argumenti, ki jih je navedla gospa ministrica, govorijo za črtanje tega dela. Tisti del, za katerega sama pravi, da tega ne ureja posebej, je pravzaprav tisti, ki je najbolj problematičen, če pogledamo nekatera aktualna dogajanja, o katerih smo tudi v parlamentu že govorili. Primer, ko je na razpisu ministrice Širce za medije iznenada skočil kakšen medij za 50 mest navzgor, in se potem izkaže, da ima kakšen od poslancev koalicije take ali drugačne interese zraven, je zagotovo nekaj, kar bi sodilo v širši kontekst lobiranja in vprašljivih postopkov, tudi transparentnosti, če želite, delovanja Vlade. Ampak to pa je, se strinjam, urejeno še z nekaterimi drugimi zakoni. Treba jih bo spoštovati.
Drug tak primer, morda še bolj aktualen na nek način, je vprašanje visokega vladnega funkcionarja, ki predlaga zamenjavo nekoga drugega, ker da se je dogovarjal z nekim tretjim, nosilcem neke javne funkcije, ampak za stvar, ki je v javnem interesu, vendar ga je zato zamenjal. Potem pa sam izjavi dvakrat, enkrat na televiziji, enkrat v intervjuju včeraj, da je pravzaprav sam trgoval s svojimi glasovi in da je dobro zlobiral te stvari.
Če že na vladnem nivoju, ko gre za stike med javnimi funkcionarji, te stvari niso urejene, očitno prihaja do popolnoma dvojnih meril, do ravnanja po sistemu, saj poznate tisto, kar je dovoljeno nekomu, ni dovoljeno drugemu, kako bo šele potem, ko bo šlo za vprašanja zasebnega delovanja in
228
zasebnega sektorja. Zato opozarjamo, da je treba te stvari prej dobro premisliti in zelo pretehtati vse rešitve, verjetno tudi ob sodelovanju nekaterih s katedre za kazensko pravo, pa še kakšne druge discipline. Zato bi to zahtevalo širšo razpravo, ker je problem mnogo širši, kot se zdi zgolj iz tega besedila, ki ste ga vtaknili v ta zakon. Lepo se sliši, da to ureja lobiranje, vendar ga niti slučajno ne ureja tam, kjer je najbolj problematično, in ga ne ureja v celoti. Predvsem pa se zavedajte, da gre tu tudi za vprašanja obče človeških vrednot, če želite, tudi enakih meril za vse in za varovanje človekovih pravic. Kot je zdaj ta stvar napisana, ne omogoča spoštovanja ne enega ne drugega ne tretjega. Zato pravno ni ustrezna in jo je treba črtati.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Ministrica Irma Pavlinič Krebs, prosim.
IRMA PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa.
Zamuda, ki ste jo očitali, je bila posledica tudi tega, da je bil zakon dolgo v javni razpravi, da so se o poglavju, ki je tudi urejalo lobiranje, pomembno izjasnjevale skupine, ki izvajajo lobiranje, in da smo jim zelo tankočutno prisluhnili. In če boste pogledali prvi predlog zakona, smo s to ureditvijo skušali interese med zasebnim in javnim uravnotežiti. In po moji oceni je ta ureditev, ki je zdaj predlagana res bistveno izboljšana. Se pa strinjam, nobena ne more biti perfektna, če jo prvič predpisuješ. Dajmo izvajati to, kar je zdaj, vsi, ki smo deležniki, ki smo naslovljenci, in bomo v nadaljevanju to izboljšali. Ena ali druga oblast. Upam, da ne spet ukinjali.
In gospod Černač, interesne skupine nikoli ne lobirajo v javnem interesu. One vedno lobirajo v interesu skupine, ki jo predstavljajo. Naj si bodo to okoljevarstveniki, arhitekti, javni uslužbenci in ostali. Vsi, ko nagovarjamo javne oblasti, da naj se odločijo pametno, zasledujemo svoje interese. Zato je prav, da so ti interesi slišani po javnem postopku in hkrati imamo pravico, da spremljamo tudi, kako se dogajajo v postopku zasebnega stika teh interesnih skupin z javnimi oblastmi. Amerika ima to kot prakso, Evropska komisija poizkus, Nemčija to počne, Poljska je odprla samo transparentnost postopkov sprejemanja predpisov in tam daje na razpolago predpise, mi smo naredili pa en zaključen, sistemsko zelo ustrezen krog, kjer javno in zasebno, po moji oceni, za enkrat urejamo tako, da bomo javne oblasti tukaj ustrezno nadzirane in bomo transparentno ravnali. To pa je temeljni cilj tega zakona. Je samoomejujoče, ampak stvar je zrela, da se jo sprejme, kajti zaupanje ljudi v javne oblasti se mora dvigniti. Jaz upam, da z izvrševanjem tega predpisa bomo postopno dosegli tudi ta cilj.
229
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati o amandmaju k 56. členu in vsebinsko povezanih členih in amandmajih. (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 90. člen ter amandma poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo.
O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prekinjam tudi 17. sejo Državnega zbora, ki bomo z glasovanjem nadaljevali ob 19.45.
(Seja je bila prekinjena ob 19.13 in se je nadaljevala ob 19.45.)
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospe in gospodje! Prehajamo na glasovanja zbora o predlogih odločitev. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav.
Nadaljujemo se prekinjeno 12. točko dnevnega reda - druga obravnava Predloga zakona o šolski prehrani v okviru rednega postopka.
Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 15. členu. Amandma je vsebinsko povezan z amandmajema istega predlagatelja k 21. in 33. členu. Če ta amandma ne bo sprejet, sta amandmaja istega predlagatelja k 21. in 33. členu brezpredmetna. Če pa bo ta amandma sprejet, bo amandma pod številko 2 brezpredmeten. Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 27, proti 44.
(Za je glasovalo 27.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju poslanskih skupin SD, Zares, DeSUS in LDS k 15. členu. Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti nihče.
(Za je glasovalo 49.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Zaključili smo odločanje o amandmajih.
S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Besedo dajem predstavniku vlade kot predlagatelju zakona, če želi podati predlog za nadaljevanje obravnave. Prosim, minister Lukšič, imate besedo.
DR. IGOR LUKŠIČ: Hvala za besedo.
Na podlagi prvega odstavka 178. člena Poslovnika in na osnovi tega, da je za izvedbo pripravljalnih postopkov po šolah treba pohiteti s sprejetjem zakona, predlagam, da se opravi tretja obravnava. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Prehajamo na odločanje o navedenem predlogu. Predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala več kot tretjina navzočih
230
poslank in poslancev. Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 21.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 21.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Državni zbor bo tretjo obravnavo predloga zakona opravil v četrtek, 20.5.2010, po končanem glasovanju. Službe zbora bodo pripravile pregled, v katerega bo vključen sprejeti amandma in člen, h kateremu je bil amandma sprejet. Amandmaje k temu členu lahko kvalificirani predlagatelji vložijo do začetka tretje obravnave predloga zakona na seji zbora. Prekinjam to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 13. točko dnevnega reda - to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mladinskih svetih, v okviru rednega postopka. Ker
amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen. Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče.
(Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 14. točko dnevnega reda - to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju, v okviru rednega postopka. Amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi. Ker pa je predlog zakona zaradi sprejetih amandmajev na seji matičnega delovnega telesa neusklajen, je Vlada pripravila uskladitveni amandma k 3. členu, ki ste ga prejeli na klop.
O uskladitvenem amandmaju dajem besedo predstavniku Vlade, če ga želi obrazložiti.
DR. IGOR LUKŠIČ: Hvala, predsednik. Glede na to, da ste predlog sprejeli na mizo in je razvidno, da gre v resnici za eno drobno uskladitev, se pravi, da se doda "zveze društev" še v nek drugi člen, mislim, da podrobna obrazložitev ni potrebna. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želijo besedo poslanke in poslanci? Prosim, gospod Dejan Levanič. Prosim? Zdaj imate besedo poslanke in poslanci pri razpravi o uskladitvenem amandmaju. Ugotavljam, da ni želje za razpravo o uskladitvenem amandmaju in zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje o uskladitvenem amandmaju. Odločamo o uskladitvenem amandmaju. Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, proti nihče.
(Za je glasovalo 71.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je uskladitveni amandma sprejet.
231
Prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov, Dejan Levanič. Prosim.
DEJAN LEVANIČ: Hvala lepa za besedo. V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo podprli predlog zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju. S predlaganim zakonom po skoraj dveh desetletjih končno dobivamo v slovenskem pravnem redu mladinski sektor, definiramo javni interes v njem in koncept zakona vračamo predvsem v smer, kjer mladim omogočamo sodelovanje pri političnih odločitvah, kar je zelo pomembno. Z zakonom omogočamo, da bo lokalna skupnost lahko znotraj svojega delovanja omogočila mladim aktivno participacijo, da ne bo imela izgovorov, da ni zakonske podlage, da bo lahko ustanavljala razne odbore in komisije in seveda mlade vključevala v procese odločanja. Ustanovil se je že svet Vlade za mladinska vprašanja, ta zakon ta svet posebej opredeljuje. V preteklosti smo imeli zgolj Svet Vlade za študentska vprašanja, sedaj imamo tudi Svet Vlade za mladinska vprašanja, kar pomeni, da bodo vključeni vsi mladi, ki kakorkoli delujejo na mladinskem področju in bodo lahko soodločali o zadevah, ki so pomembne predvsem za mlade.
Ključno področje, ki ga pa zakon vsebuje, je pa vsekakor nacionalni program za mlade, ki ga Vlada mora predložiti Državnemu zboru, kar bodo pomeni, da bodo vse akcijske vsebine, ki se bodo dogajale na področju mladih, zapisane v nacionalni program s konkretnimi ukrepi, predstavljene v Državnem zboru. Državni zbor bo imel možnost tudi o njih debatirati, predvsem pa preverjati, kakšna je implementacija. Zdi se mi zelo pomembno, da smo do tega zakona prišli in da smo enkrat naredili ta korak, ki ga nekatere države poznajo že kar nekaj časa. Še bolj pomembno bo, ko bomo pa v Državnem zboru konkretno debatirali o nacionalnem programu.
V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo zakon z veseljem podprli.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče.
(Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 15. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, v okviru rednega postopka.
Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih.
Odločamo o prvem amandmaju Poslanske skupine SDS k 9. členu. Amandma je vsebinsko povezan z amandmajem istega predlagatelja k 22. členu. Če ta amandma ne bo sprejet, bo
232
postal amandma k 22. členu brezpredmeten. Če pa bo ta amandma sprejet, bo postal amandma k temu členu pod točko 2 brezpredmeten. Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 25, proti 42.
(Za je glasovalo 25.) (Proti 24.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o drugem amandmaju poslanskih skupin: SD, Zares, DeSUS in LDS k 9. členu. Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 44, proti 23.
(Za je glasovalo 44.) (Proti 23.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo o amandmaju poslanskih skupin: SD, Zares, DeSUS in LDS k 14. členu. Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 46, proti 23.
(Za je glasovalo 46.) (Proti 23.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 16. členu.
Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 29, proti 42.
(Za je glasovalo 29.) (Proti 42.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 17. členu. obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SDS mag. Branko Grims.
Prosim.
MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani.
V Poslanski skupini SDS bomo seveda glasovali za amandma, saj z njim želimo preprečiti zgrešeno odločitev, ki sledi iz predloga zakona, po katerem bodo neprofitne organizacije porinjene v vlogo, v kateri bodo dejansko soočene s konfliktov interesov. Namreč, tako kot je zakon zapisan zdaj, pomeni, da bodo nevladne organizacije dejansko degradirane v vlogo nekega dodatnega piara, v prvi vrsti komisije, ki jih bo financirala iz denarja davkoplačevalcev, in v drugi vrsti celotne vladajoče koalicije, če želite, vladajoče elite, saj je ves postopek imenovanja zastavljen tako, da ima sedanja vladajoča elita pri tem totalen monopol. Uzakonja se torej dodaten piar vladajoče koalicije pod krinko civilne družbe na račun davkoplačevalcev. Če imenujemo stvari s pravim imenom, ta zakon institucionalizira sistemsko korupcijo znotraj dela civilne družbe. Nič čudnega ni torej, da profesor ustavnega prava dr. Lovro Šturm že nekaj časa opozarja, da živimo v obdobju vladavine sistemske kleptokracije. Edini način, da se prepreči degradacija civilne družbe, v delu na katerega se ta zakon nanaša, je, da ta del črtamo. Namreč, sicer bomo prišli v položaj, ko bodo isti odločali o delitvi sredstev, denarju davkoplačevalcev torej, isti izvajali nadzor nad tem, isti odločali o tem, kaj je pri tem korupcija in kaj ne, in s tem bodo dejansko vsi, ki jih bo ta zakon zajemal znotraj civilne družbe, porinjeni v vlogo neke vrste lobistov. In ker ta zakon
233
zajema v svojem drugem delu tudi lobiranje, pride do tega, da tisti, ki kontrolira, sam povzroči situacijo, ki jo sam nadzoruje, in krog je sklenjen. Iz tega razloga seveda zakona, ki bi se moral imenovati zakon o vzpostavitvi sistemske korupcije v delu civilnega sektorja, v SDS ne bomo podprli, če ta amandma ne bo izglasovan.
GANTAR: Prosim za pozornost v dvorani! 72 poslank in poslancev,
PREDSEDNIK DR. PAVEL
Prosim, ministrica.
Glasujemo. Navzočih je /2 poslank in poslancev, za je glasovalo 27, proti 42.
(Za je glasovalo 27.) (Proti 42.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 21. členu. Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 27, proti 44.
(Za je glasovalo 27.) (Proti 44.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 26. členu. Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 27, proti 44.
(Za je glasovalo 27.) (Proti 44.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju poslanskih skupin SD, Zares in DeSUS k 27. členu. Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 40, proti 26.
(Za je glasovalo 40.) (Proti 26.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, 27, proti 43.
(Za je glasovalo 27.) (Proti 43.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 31. členu. Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 25, proti 43.
(Za je glasovalo 25.) (Proti 43.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 34. členu. Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 27, proti 43.
(Za je glasovalo 27.) (Proti 43.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 44. členu. Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 25, proti 42.
(Za je glasovalo 25.) (Proti 42.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Odločamo o amandmaju poslanskih skupin SD, Zares, DeSUS in LDS k 45. členu. Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 44, proti 22.
k 29. členu. za glasovalo
234
(Za je glasovalo 44.) (Proti 22.)
Ugotavljam,da je amandma sprejet.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 46. členu. Če bo ta amandma sprejet, bo postal amandma k temu členu pod točko 2 brezpredmeten. Glasujemo. Navzočih je 70 poslank in poslancev, za je glasovalo 23, proti 41.
(Za je glasovalo 23.) (Proti 41.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju poslanskih skupin SD, Zares, DeSUS in LDS k 46. členu. Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 40, proti 23.
(Za je glasovalo 40.) (Proti 23.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 56. členu. Amandma je vsebinsko povezan z amandmaji istega predlagatelja k 57., 58., 59., 60., 61., 62., 64., 66., 67., 69., 70., 71., 73., in 74. členu. Če ta amandma ne bo sprejet, bodo postali navedeni vsebinsko povezani amandmaji brezpredmetni. Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SDS mag. Branko Grims.
MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani. V Poslanski skupini SDS bomo glasovali za to, da se črta tisti del tega zakona, ki se nanaša na lobiranje in da se to ustrezno uredi v posebnem zakonu. Sedanji del, ki je vključen v te zakon, in to očitno precej na silo, saj so nekatere določbe izrazito kontradiktorne glede na ostali del zakona, je očitno vključen zgolj zaradi videza, ki je pravzaprav vodilo celotnega zakona. Zato, da se dela videz, kako se preganja korupcijo, toda problema se ne loteva tam, kjer je njegovo bistvo. Star pregovor namreč pravi, da riba vedno smrdi pri glavi in ta zakon se, ko se dotika lobiranja, glave sploh ne dotika. Ne dotika se primerov, ki naj bi bili po besedah predlagateljev že ustrezno urejeni. Ko smo bili priče in so bili tudi dokumentirani v tej dvorani, ko so, recimo, na razpisu za medijska sredstva iznenada znotraj razpisa nekateri poleteli za 50 in več mest navzgor, pa se je izkazalo, da ima tam poseben interes tudi kateri od poslancev koalicije. Ne dotika se primerov, ko je prihajalo po eni strani do pobud za razrešitev, po drugi strani pa do zatrjevanja, kako je to dosežek, ko je šlo za kupčkanje z glasovi in drugimi koristmi, ki jih lahko zagotovi posamezen funkcionar drugemu funkcionarju. Ne dotika se torej vsega tistega, kar v tem trenutku najbolj bremeni, in tudi dejansko bremeni, današnji dan in današnje dogajanje v slovenski politični areni.
Po drugi strani je zakon napisan preozko, saj nekaterih vidikov te občutljive problematike, lobiranja torej, sploh ne zajema. Po drugi strani pa je zakon, tako kot je napisan, poln izrazito raztegljivih formulacij. In je s tega razloga v nekaterih delih tudi očitno protiustaven. Formulacije, ki se sklicujejo na možnosti ali, kot je bil prvotni predlog, celo
235
zgolj na dajanje videza, pa potem izjemne hude materialne posledice, lahko tudi nepopravljive materialne posledice za posameznika, ki ga lahko zadenejo zaradi različnega tolmačenja posamezne od teh določb, seveda narekujejo, da bi se vse te rešitve ponovno pretehtalo, prediskutiralo v strokovni in najširši javnosti in se pripravilo zakon, ki bo evropsko in svetovno primerljiv.
Sedaj se hoče prehitevati po levi, toda to lahko povzroči tudi hudo kršenje občečloveških vrednot in celo sistematične kršitve človekovih pravic. Zato predlagamo, da se ta del v celoti črta.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za 27, proti 44.
(Za je glasovalo 27.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 90. členu. Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SDS, mag. Branko Grims. Prosim.
MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani! Predlagamo, da se uveljavi normalen rok za uveljavitev zakona, tako kot je bil konec koncev tudi prvotno predlagan. To pa je tisti rok, ki se običajno določi, ko gre za zahtevnejše spremembe zakona, in ta zakon je v celoti napisan na novo. Sedaj ste predlagali v besedilu, da zakon začne veljati naslednji dan po objavi. To onemogoča, da bi se vsi, ki jih zadeva ta zakon, normalno pripraviti na zahteve, ki jih bo pred njih postavil ta zakon in je v očitnem temeljnem, nepremostljivem nasprotju z resolucijo o normativni dejavnosti, ki jo je sprejel prav Državni zbor na vaš predlog in ob našem opozorilu, da vi v praksi ravnate drugače. Sedaj ravnate v neskladju, v očitnem nasprotju s svojo lastno resolucijo. Zakaj? Zato, ker hočete loviti roke, ki ste jih sami iz več razlogov v resnici zamudili. In v resoluciji o normativni dejavnosti med razlogi, zaradi katerih bi bil tak postopek upravičen, ko bi bile, recimo, neke posebne okoliščine, naravna katastrofa - razen če je ta vlada naravna katastrofa - pač upravičene, med temi razlogi ne boste našli vladne šlamparije. In tukaj tudi izgovori o tem, da je postopek trajal v parlamentu predlogo časa, zbledijo. Namreč, za zakon se je vedelo, da mora biti pripravljen dolgo časa, ta vlada obstaja že leto in pol, in po drugi strani znotraj procedure v Državnem zboru obstajajo mehanizmi od združevanja različnih predlogov pa seveda do različnih postopkov izrednih sej in tako naprej, ki bi jih lahko uporabili, če bi bilo to dejansko v interesu vladajoče koalicije. Sedaj se hoče na horuk zato, da se ne bi videlo, kaj je pravzaprav tisto žalostno vrednostno jedro tega zakona. Namesto učinkovitega pregona korupcije ta zakon predvideva zgolj zadovoljevanje vladne nečimrnosti, povzročil bo sistemsko korupcijo, zaradi nedorečenih rešitev v njem pa bo
236
pripomogel k večjemu pravnemu neredu in pravni nevarnosti v državi Sloveniji. Zato predlagamo, da se vsaj podaljša uveljavitveni rok, da se vsi, ki jih ta zakon kakorkoli prizadeva, lahko ustrezno pripravijo na njegovo uveljavitev. Vsaj toliko pa že lahko privoščite vsem, ki jih ta zakon zadeva in vsaj toliko lahko spoštujete svoje lastne besede in svoje lastne resolucije.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za 28, proti 40.
(Za je glasovalo 28.) (Proti 40.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Zaključili smo odločanje o amandmajih. S tem tudi zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Prehajamo na tretjo obravnavo. Besedo dajem predstavnici Vlade kot predlagatelju predloga zakona, če želi podati predlog za nadaljevanje obravnave. Prosim, imate besedo.
IRMA PAVLINIČ KREBS: Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovani, spoštovane! V skladu s 138. členom Poslovnika, ker so izpolnjeni poslovniški pogoji, predlagam, da Državni zbor opravi tretjo obravnavo še na tej seji Državnega zbora. Hkrati bi ob tej priložnosti vljudno prosila poslance in poslanke opozicije, ki sicer ne bodo podprli predloga zakona, da temu procesnemu predlogu z enotretjinsko večino ne nasprotujejo. Vlada je kot predlagatelj v okviru varčevalnih ukrepov predlagala	zmanjšanje	števila
funkcionarjev s petih ih na tri. Postopki imenovanja so dejansko v teku, tako da bi ob tej procesni oviri pomenilo, da bi tretjo obravnavo opravili šele junija, kar bi pomenilo za predlagatelje novih funkcionarjev zadrego. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Ker so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona, predlagatelj zakona predlaga, da Državni zbor na podlagi prvega odstavka 138. člena Poslovnika zbora opravi še na tej seji tretjo obravnavo predloga zakona. Prehajamo na odločanje o navedenem predlogu. Sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotoval več kot tretjina navzočih poslancev. Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 39, proti 26.
(Za je glasovalo 39.) (Proti 26.)
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.
Ker predlagani sklep ni bil sprejet, bo zbor tretjo obravnavo predloga zakona opravil na naslednji seji zbora. Na podlagi tretjega odstavka 137. člena Poslovnika Državnega zbora predlagam zboru, da sprejme naslednji sklep: Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi Vlada Republike Slovenije. Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 44, proti 2.
(Za je glasovalo 44.) (Proti 2.)
237
Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na prekinjeno 1. točko dnevnega reda -vprašanja poslank in poslancev. V skladu s predlogom poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade Boruta Pahorja na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi s finančno pomočjo Grčiji. Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 26, proti 46.
(Za je glasovalo 26.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da je sklep ni bil sprejet.
V	skladu s predlogom poslanca Zvonka Černača bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade Boruta Pahorja na poslansko vprašanje Zvonka Černača v zvezi z izjavo predsednika Vlade v oddaji Polemika. Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SDS Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ: V Poslanski skupini SDS bomo razpravo podprli. Včeraj je premier v odgovoru na vprašanja, ali mu je kdaj in v kakšnih okoliščinah predsednica hrvaške vlade obljubila teritorialni stik slovenskega z odprtim morjem, o čemer je javnost prepričeval prejšnji teden na soočenju v Polemiki, razkril, da takšnega zagotovila ni bilo. Premer je ves čas govori o stiku, nikoli o teritorialnem stiku oziroma neposredni teritorialni povezavi našega z odprtim morjem, kar je bistvena razlika.
Arbitražni sporazum nam ne zagotavlja neposrednega dostopa do odprtega morja. Tudi če bi ga arbitri želeli dosoditi tega glede na določbe arbitražnega sporazuma ne morejo storiti. Notranjega zaliva, ki bo ujet med hrvaške in italijanske vode pa ni mogoče šteti za morje, kvečjemu za nek naraven bazen za kopanje.
V	prvem delu odgovora je premier glede obljube hrvaške predsednice vlade najprej dejal, da se je to zgodilo na Trakoščanih, to je bilo poleti lani. V drugem delu odgovora pa je premier že sam spremenil svoje stališče in je dejal, da je prišla obljuba Hrvaške o dostopu do odprtega morja 11. septembra lani v Ljubljani. Bežno se še spomnimo tistega sprehoda s premierko Kosarjevo po Ljubljani, premier sicer ni povedal, ali se je to zgodilo ob tisti kavici, ki sta jo s hrvaško premierko popila skupaj, vsekakor Slovenija ni dobila ne na Trakuščanih ne 11. septembra lani v Ljubljani nobenega formalnega zagotovila Hrvaške o njenem pristanku na ohranitev našega neposrednega dostopa do mednarodnih voda. Arbitražni sporazum je bil, kot vemo, podpisan kasneje in v njem ni možnosti, da bi Slovenija ohranila oziroma, kot pravi premier, dobila teritorialni stik z mednarodnimi vodami. Še več, hrvaško zunanje ministrstvo je v zadnjem demantiju, kjer je
238
ponovno poudarilo, da hrvaška predsednica vlade ni nikoli obljubila Sloveniji teritorialnega stika z odprtim morjem, poudarilo - in tega naše ministrstvo ni zanikalo - da je bil predsednik Vlade Borut Pahor predhodno seznanjen z izjavo Hrvaške o tem, da nič v sporazumu ni mogoče smatrati kot pristanek Hrvaške na teritorialni stik slovenskega z odprtim morjem. Še več, s tem, da Hrvaška objavi takšno izjavo, se je celo strinjal.
Predsedniku Vlade je bilo torej ob podpisu arbitražnega sporazuma popolnoma jasno, da Hrvaška Sloveniji ne priznava teritorialnega stika z odprtim morjem, kljub temu pa je takšen arbitražni sporazum podpisal. Še več, ves čas je zavajal slovensko javnost, da nam ta sporazum to omogoča. Treba je torej razčistiti motive in razloge, zakaj je predsednik Vlade to storil. Iz tega razloga bomo podprli razpravo o tem v Državnemu zboru. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Glasujemo...
Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine? Želi še katera od poslanskih skupin obrazložiti glas? Ne želi, v lastnem imenu dr. Luka Juri, prosim.
DR. LUKA JURI: Hvala lepa. Ob obrazložitvi glasu želim obrazložiti, zakaj sem proti in obrazložitev je zelo enostavna in je osnovana na nekih osnovnih fizikalnih načelih. Namreč, stik je lahko stik ali pa nestik, polstika ni. Telefonski stik je lahko dober ali ga ni, samo komunikacija je lahko slaba. Torej, ko govorimo o tem, da je določeno ozemlje določene države v stiku z drugim ozemljem ali pa teritorijem, ugotovimo, da se stika, da je v stiku, sicer stika ni. To smo se naučili že pri fiziki v osnovni šoli.
Zaradi tega bom glasoval proti, kajti razlike med stikom dveh območij in teritorialnih stikov dveh območij ni. To je, kot da bi rekli, da je nekaj črne barve ali črne črne barve. Je isto. Torej zaradi tega, ker stik je lahko samo stik in nič drugega kot stik, pa naj bo to v Piranskem zalivu ali v Stični, bom glasoval proti. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Ker so želje za dodatne obrazložitve, prosim za prijavo. Vmes vam želim opozoriti, da bom dovolil samo obrazlaganje glasov in ne polemike, zato bodite pozorni. Obrazložitev glasu, v svojem imenu Jožef Jerovšek. Prosim.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani! Gre za zelo ključno vprašanje, na katerem smo predsednika Vlade v tej dvorani oziroma na televiziji dobili na laži in zavajanju slovenskega naroda. Premier je v oddaji Polemika jasno izrazil, da se je s premierko Kosarjevo dogovoril o teritorialnem stiku Slovenije z Republiko Hrvaško. Pozneje ga je demantiralo hrvaško zunanje ministrstvo, še isti dan ga je demantiralo hrvaško zunanje
239
ministrstvo, in potem je tukaj v tej dvorani tudi sam umaknil to trditev in to, da mu je hrvaška premierka to obljubila. Če bi to bila resnica, o tem bodimo prepričani, da bi predsednik Vlade ponudil pisne in druge dokaze, da je s Hrvaško in s hrvaško diplomacijo dogovorjena taka rešitev mejnega spora in rešitev v Piranskem zalivu, ki bo Sloveniji dejansko omogočal teritorialni stik z mednarodnimi vodami. Ob tem bomo spoznali, ob vsem tem, da je prišlo do kratkega stika pri predsedniku Vlade, ob kratkem stiku mu je pregorela vsa napeljava in očitno je podpisal sporazum s Hrvaško v kratkem stiku. Slovenci imamo oziroma s tujko še toliko bistveno bolj plastično znamo izraziti, kaj je to kratki stik in kaj se ob kratkem stiku zgodi. Res smo veseli, da nam je gospod Juri tako nazorno to pojasnil. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Jaz bi prosil, ko boste obrazlagali svoj glas, oba še preostala, da ne nadaljujete s to elektrotehnično razpravo. Prosim lepo. Obrazložitev glasu, gospod Franc Pukšič, ki mislim, da je inženiring za tehniko. Prosim.
FRANC PUKŠIČ: Ja sem, zato ne bom govoril o kratkem stiku, ampak o "kuršlusu" Ampak ta Vlada ima, celotna Vlada "kuršlus" ne samo na mednarodnem področju, ampak tudi na vseh ostalih področjih.
Ampak pojdimo k točki. Zakaj pravzaprav je treba o tem razpravljati? Namreč, veste, razlika je, ali je ta stik slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi vodami ali pa bo seveda to stik preko služnostne poti. Ker, če je s slovenskimi teritorialnimi vodami stik z mednarodnimi vodami, potem seveda v te slovenske teritorialne vode ne more zahajati hrvaška policija in seveda nihče drug kot organi slovenske države. Če pa je to stik po služnostni poti, ki teče po hrvaških teritorialnih vodah in vodi nas v mednarodne vode, potem pa bodo seveda na tej služnostni poti tudi lastniki te služnostne poti, to so pa Hrvati in hrvaški organi. To je seveda bistvena razlika in tukaj je pravzaprav katastrofa, kar se bo zgodilo tako s slovenskim morjem, kot seveda s slovenskim gospodarstvom, preko Luke in tako dalje.
In še nekaj. O vsem skupaj se bo začelo razpravljati ali pa se bi začelo razpravljati o tem sporazumu šele po podpisu pristopne pogodbe Hrvaške v Evropsko unijo, na kar kasneje ne bi imel več nihče nobenega vpliva oziroma ti politiki, vladni politiki, ki danes ta sporazum zagotavljajo, ko bi bil arbitražni sporazum torej razrešen, bodo takrat politiki že v glavnem - tudi tisti danes mlajši, že v pokoju. Zato pa hvala bogu v tej državi temu sporazumu ne verjamem .../Izklop mikrofona./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Obrazložitev glasu v svojem imenu mag. Branko Grims in prosim za pozornost v dvorani. Prosim.
240
MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani, mislim, da je zadeva veliko preveč resna, da bi jo obravnavali na ta način ali pa tako kot tisti vladni piar, po katerem ogenj med Pahorjem in Kosorjevo ne bo nikoli ugasnil; samo da nam v tem ognju ne izpari celotno morje; in to zavedno. Poglejte, problem je ustavnopravne narave. Na to opozarjajo številni pravniki. Prvič, izraz "junction", stik, kot ga prevajate, v angleškem pravnem jeziku v resnici pomeni povezavo. Tisto, kar nam bi nam garantiralo dostop, neposreden stik z odprtim morjem, kot napačno tolmačite, bi bil izraz "teritorial access to the high seas". To vedo tudi naši pogajalci, saj so ta pravilen izraz poskušali uveljaviti v teh pogajanjih, vendar so pokleknili pod klici iz tujine. In zato je notri izraz, ki nam ne garantira ničesar, in zaradi katerega je ta pogodba nesorazmerno tveganje za Slovenijo. Še več, prof. dr. Peter Jambrek, avtoriteta ustavnega prava, opozarja, da tako kot je zapisan sporazum sedaj, v resnici celo preprečuje, da bi nam določili neposredni teritorialni stik z odprtim morjem, ker zadevo mehanično loči. Najprej morajo arbitri določiti mejo, bočno mejo, in šele potem iskati povezavo z odprtim morjem. Iz česar kristalno jasno sledi, da neposredne povezave v tem začetnem določanju ne more biti in je celo ne sme biti. Zato, in ker gre za zadevo, ki ima lahko nepopravljive posledice za razvoj Slovenije, ni dobro, da se tega lotevamo na tak način, ampak bi morali temu posvetiti ustrezno razpravo v Državnem zboru. To dolgujemo tudi najširši javnosti.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala. Ker so še želje za obrazlaganje glasu, prosim za prijavo. Ni pa treba upoštevati moje prošnje, seveda.
Obrazložitev glasu, Melita Župevc, prosim.
MELITA ŽUPEVC: Hvala lepa predsednik. Jaz bom glasovala proti predlogu, da se opravi razprava na naslednji seji Državnega zbora, zaradi preprostega dejstva, ker je naslednja razprava oziroma naslednja seja Državnega zbora 14. junija, referendum pa je 6. junija. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu, Janja Klasinc. Prosim.
JANJA KLASINC: Spoštovani gospod predsednik! Seveda bom tudi jaz glasovala, ne samo iz tega razloga, ki ga je navedla kolegica Župevčeva, ki je edino logičen, ampak tudi iz drugih razlogov.
Mi smo v Državnem zboru razpravljali desetkrat o teh "junkcionih". Veste, če desetkrat ne morete razumeti, da je "junkcion" izraz v mednarodnem pravu za teritorialni stik, ki je bil večkrat uporabljen v odločbah mednarodnega sodišča v Haagu, potem ne boste niti enajstič, niti dvanajstič, niti
241
trinajstič tega razumeli. Pač ne razumete. "Teritorial access" je pa dostop, tukaj pa je služnostna pot in seveda zato jaz ne morem nikakršnih razprav poslušati o tem, ali bo ali ne bo, in zavajanje v vsej nemoči, ker nimate argumentov zavajati slovensko javnost. In zato še enkrat ponavljam, glasujem proti.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Dejan Levanič, obrazložitev glasu. Prosim.
DEJAN LEVANIČ: Hvala lepa za besedo. Glasoval bom proti tej razpravi v Državnem zboru, ker se mi zdi, da je njen namen zgolj zavajanje javnosti, strašenje pred tem, kaj naj bi Slovenija izgubila, vendar nič od tega ne drži. Večkrat je to bilo že zavrnjeno s konkretnimi argumenti, ampak do konca te kampanje nas loči še kar nekaj dni, tako da bomo seveda verjetno priče še kakšnim izmed floskul, ki bodo podane v javnosti. Ne bom glasoval za to razpravo tudi zato ne, ker se mi zdi, da vse, kar smo v slovenski politiki zahtevali in kar sta se premiera dogovorila, je danes zapisano v arbitražnem sporazumu vse, kar je slovenska politika zahtevala v zgodovini svojih prizadevanj, da bi rešila mejno vprašanje, je zapisano v arbitražnem sporazumu. O vsem, kar smo nekako želeli, da bi arbitražno sodišče odločalo, bo tudi odločalo.
In še konkretno, velikokrat se straši, da Slovenija ne bo imela stika z odprtim morjem. To ne drži, na to so opozorili veliko več mednarodnih pravnikov kot drugače. Pomembno pa je seveda povedati tudi to, da če bo arbitražno sodišče odločalo o čemerkoli drugem, kar je njegova naloga, potem nam njegove razsodbe ni potrebno upoštevati po Dunajski konvenciji, ki govori o delovanju in funkcioniranju arbitražnih sodišč, ki imajo nalogo narediti točno to, kar piše v arbitražnem sporazumu. V arbitražnem sporazumu pa lepo piše, da je treba določiti mejo na morju in kopnem, treba je določiti stik Slovenije z odprtim morjem, in kaj drugo Slovenija je, kot teritorij, torej stik z odprtim morjem, in seveda režim. Pri tem nekateri očitajo, da se bo uporabljalo samo mednarodno pravo, vendar to ni res, uporabljajo se bo tudi načelo pravičnosti, vitalnih interesov, zgodovinskih, relevantnih okoliščin in vse drugo, kar je pomembno za Slovenijo.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Obrazložitev glasu Zvonko Černač, prosim.
ZVONKO ČERNAČ: Tudi sam bom glasoval za razpravo, zaradi tega, ker bomo razpravljali o okoliščinah, ki so se pojavile po tistem, ko je Državni zbor odločal o razpisu referenduma. 10. in 17. maja smo izvedeli nekaj, kar je zelo pomembno in kar je bistveno in govori o tem, da je premier podpisal sporazum ob jasnem vedenju in zavedanju, da nam ne omogoča teritorialnega dostopa do odprtih voda. Po arbitražnem sporazumu se meja na
242
morju določa po mednarodnem pravu, po mnenju številnih mednarodnih pravnikov ta določba ne omogoča določitve meje tako, da bi imela Slovenija teritorialni dostop do mednarodnih voda, zaradi tega imamo v tej točki 3b opredeljen tako imenovan "junction", ki ga nekateri tolmačite kot stik. Tam piše "Slovenias junction to the high sea". Tudi premierju samemu se je v enem razgovoru na Televiziji Slovenija zareklo, da je Slovenija zahtevala "teritorial contact" in ga ni dobila. To izjavo je potrdila tudi hrvaška premierka Kosorjeva v hrvaškem saboru takrat, ko je bil ta sporazum ratificiran. Torej, jasno je, da je šlo za to, da se je izgubila možnost teritorialnega dostopa do odprtega morja. O tem govorijo izjave premierja Boruta Pahorja samega. Ne zavajati slovenske javnosti! Slovenski dostop do odprtega morja je popolnoma nekaj drugega kot teritorialni dostop Slovenije do odprtega morja. In zaradi tega, ker so te okoliščine zelo pomembne, tudi glede arbitražnega sporazuma samega in njegove formalne veljavnosti, je treba o tem opraviti razpravo v Državnem zboru, predvsem pa je treba izvedeti, kaj je premierja vodilo k temu, da je podpisal nekaj, za kar je vedel, da nam ne omogoča tega "teritorial contact" oziroma teritorialnega dostopa Slovenije, slovenskih voda do odprtega morja.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Obrazložitev glasu Darja Lavtižar Bebler, prosim.
DARJA LAVTIŽAR BEBLER: Hvala za besedo, gospod predsednik.
Torej, naj začnem pri tem, kar sem nazadnje slišala. To, kar je podpisal premier, je tisto, kar je nekajkrat vmes potrdil Odbor za zunanjo politiko, kar je ratificiral Državni zbor, in podpisal je tisto, za kar je Ustavno sodišče Republike Slovenije povedalo, da ni v nasprotju z Ustavo. Samo to je podpisal. Prvič to.
Drugič. Prosim, nekorektno je do javnosti, da kar naprej ponavljate neke krilatice, za katere verjetno upate, da bodo postale resnica, ampak vam povem - ne bodo postale resnica, ne morejo postati resnica! Ker, to o čemer govorite, nima nobene osnove v mednarodnem pravu morja in seveda nima nobene osnove v ratificiranem...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Brez polemike, kolegica... DARJA LAVTIŽAR BEBLER: ...arbitražnem sporazumu.... PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Brez polemik.
DARJA LAVTIŽAR BEBLER: Arbitražni sporazum je povedal natančno, kakšne naloge je naložil arbitražnemu tribunalu. In govorice o tem, da bomo mi ob morje - lepo vas prosim, ja kje ste se vzeli!? Morje bo.
243
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Kolegica Darja... Beblerjeva, brez polemike...
DARJA LAVTIŽAR BEBLER: ...in morje bo...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, brez polemike.
DARJA LAVTIŽAR BEBLER: ...in naše bo, tako kot je vedno bilo.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Brez polemike, prosim.
DARJA LAVTIŽAR BEBLER: In govoriti kaj "junction" je, kaj "junction" ni...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Kolegica... DARJA LAVTIŽAR BEBLER: Lepo vas prosim! PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: ...Beblerjeva... DARJA LAVTIŽAR BEBLER: ...Prepričana sem, ... PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Brez polemike.
DARJA LAVTIŽAR BEBLER: ...da nihče tukaj ni usposobljen za to, da bi relevantno odgovoril na vprašanje kaj "junction" po mednarodnem pomorskem pravu pomeni. In zato nehajte zavajati javnost.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Kolegica...
DARJA LAVTIŽAR BEBLER: In seveda velika neumnost pa je, velika neumnost pa je, da zahteva razpravo o tej točki dnevnega reda, potem ko bodo ljudje, volivci povedali, kaj o tem arbitražnem sporazumu mislijo. In to je spet načrt, kako krasti čas in denar nam vsem...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Moram vas prekiniti.
.../Izklop mikrofona./... Želite še obrazložiti glas? Prosim. Obrazložitev glasu, Franco Juri. Toda, ponavljam, brez polemik!
FRANCO JURI: Glasoval bom proti tej razpravi, ker predlog temelji na neutemeljenih trditvah. Te neutemeljene trditve se stalno pojavljajo, zato bi bilo treba pojasniti javnosti, da v mednarodnopravni praksi, zlasti v odločbah meddržavnega sodišča, je bila beseda "junction", stik, vedno uporabljena v pravem smislu te besede. To pomeni, da izraža in opisuje neposreden fizičen stik med dvema ali več različnimi teritorialnimi enotami. To je jasno, mednarodnopravnim strokovnjakom je to jasno. Zato nima smisla nadaljevati s
244
takimi špekulacijami, ki zamegljujejo bistvo problema. Služnostnih poti v sporazumu ni. Služnostna pot je zagotovljena že danes, in to s shemo tako imenovane ločene plovbe. Prosta plovba je zagotovljena na podlagi UNCLOS-a, to je, Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu; to vedo vsi, upam vsaj, očitno vedo, ampak tega nočejo povedati.
Torej, brez skrbi, nobene izgube morja niti služnostnih poti ni, je pa možnost in določba, ki zagotavlja stik. Stik pa je bil neštetokrat že zapisan in tudi realiziran v odločbah meddržavnega sodišča v Haagu. Tudi v tem primeru delujemo brez statuta haaškega sodišča, ampak prav zaradi tega si lahko privoščimo večjo fleksibilnost in večja zagotovila glede samega stika.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Matevž Frangež, obrazložitev glasu.
MATEVŽ FRANGEŽ: V teh dneh je razprave o tej točki že veliko in ta razprava se bo v naslednjih tednih do referendumske nedelje še stopnjevala. Zato mislim, da je predvsem javni prostor priložnost za to, da razčistimo vsa vprašanja v zvezi z arbitražnim sporazumom in skušamo prepričati javnost, da ga je na referendumu vredno podpreti.
Sam arbitražnega sodišča ne razumem kot neko Sloveniji sovražno telo, ampak kot uravnoteženo telo, ki bo skušalo poiskati najboljši skupni imenovalec in interese obeh držav, Slovenije in Hrvaške, in pri tem sledilo tistemu, kar je ključno v tem arbitražnem sporazumu, in izpolnilo svojo nalogo, ki je zapisana v točki 3b tega sporazuma: določitev stika Slovenije z mednarodnimi vodami. To je tisto, kar zagotavlja Sloveniji več od tega, kar imamo danes. To je tisto, kar zagotavlja pravično rešitev meje v skladu z interesi Republike Slovenije. Ne pričakujem pa, da bo arbitražno sodišče naredilo neko novo zgodovinsko krivico, ki bi še enkrat v zgodovini osiromašilo slovenske možnosti. In v tem pogledu tudi kot država z manj ugodnim geografskim položajem, prepričan sem, da v arbitražnem sporazumu vidimo tisto svetlo luč, ki lahko ta položaj izboljša. Čas je, da rešujemo probleme. To lahko vidimo na vrsti področij, s katerimi se ukvarjamo. In arbitražni sporazum je naše orodje za to, da rešimo problem, ki je bil predolgo v senci, ki je bil predolgo tarča in polje napajanja številnih notranjepolitičnih interesov. In očitno si ne želite rešitve tega vprašanja tudi zato, da se boste lahko še naprej napajali na tem nedvomno bogatem populističnem področju globokih nacionalnih čustev.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Niste sicer povedali, kako boste glasovali, domnevamo, da proti. Obrazložitev glasu Ivan Grill. Prosim.
Proceduralno gospod Tanko.
245
JOŽE TANKO: Hvala lepa. Spoštovani predsednik Državnega zbora! Jaz bi vas lepo prosil, da ste do vseh tistih, ki v tem Državnem zboru razpravljajo, v tem primeru pa obrazlagajo svoj glas, kako bodo glasovali, da ste enaki, da merite z enakimi vatli.
Kolegico Lavtižar Beblerjevo ste petkrat opozorili, da naj ne polemizira s poslancem in ji niste vzeli besede. Pustili ste jo, da je govorila do konca. Medtem ko na drugi strani v trenutku, v prvem, drugem opominu, ko ga izrečete, že vzamete besedo. Ne sicer nam, ampak to se je dogajalo. Jaz bi vas lepo prosil, da ne zlorabljate poslovnika in da nimate s poslanci koalicije drugačnega stika kot s poslanci opozicije, da ohranite ta formalni donos na bazi poslovnika tak, da bo do vseh enak, da ne bo ravnanje tako očitno izstopalo v primerih, ko se pojavijo kršitve poslovnika s strani koalicije, in tako, bom rekel, da bodo ravnanja grobo zatrta in sankcionirana v primerih, ko se slučajno zgodi komu iz opozicije. Bodite pri svojih ravnanjih načelni, bodite, uporabljajte poslovnik tako, kot ste rekli, da ga boste, ker uporaba poslovnika je za vodenje Državnega zbora in za ohranjanje demokracije v Državnem zboru in posledično tudi na drugih zadevah, pravzaprav, primarna zadeva. In če tega ne spoštujete, če svojih besed sami ne upoštevate, potem verjetno je težko poslancem v Državnem zboru, predvsem poslancem opozicije, bi rekel, ravnati kako drugače, kot da odgovarjajo na te izzive, ki jih dajete. Vendar, prosim vas, da ste potem tudi do konca tolerantni do druge strani.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Jaz moram vaše očitne zavrniti. Razumem, da so pristranski, ker ste pač vodja poslanske skupine in opazite, če smem tako reči, napake na drugi strani, na svoji pa ne. Namen je, da spremljam obe strani in jih opozarjam, v skladu s poslovnikom, kadar se jaz odločim in po meri, kakršno imam v skladu s poslovnikom.
Nadaljujemo z obrazlaganjem glasu. Ivan Grill, prosim.
IVAN GRILL: Jaz bom seveda ta predlog sklepa podprl, kajti prav je, da v Državnem zboru resnično razpravljamo o neresnicah, ki jih je premier večkrat javno izrekel. Tudi če bi bila ta razprava po referendumu, za katerega verjamem, da bodo volivci glasovali proti arbitražnemu sporazumu, je prav, da se odkrije vse te neresnice, ki jih je Pahor večkrat izrekel. Bolj zagovarja ta arbitražni sporazum, bolj sam sebe lovi na neresnicah. Če bi bilo res vse to, kar sedaj zagovarja, da je bilo dogovorjeno s hrvaško premierko, potem mi tega arbitražnega sporazuma ne rabimo. Dajmo potem samo napisati nek ugotovitveni akt, kjer bomo vse te zadeve notri navedli! Tako pa, ker veste in tudi premier ve, da to ne drži, da bodo te odločitve šele po izteku tega mandata, po tistem, ko bo Hrvaška v Evropski uniji, se pač tukaj skuša ves čas
246
zavajati javnost. Tako pa bomo po nepotrebnem izgubljali veliko sredstev, če bo arbitražni sporazum, ampak jaz sem prepričan, da ga volivci ne bodo podprli.
In glede na številne očitke s strani koalicije, da mi ne razumemo mednarodnega prava, da ne razumemo besedi "junction" ali jih ne razume tudi vaš bivši poslanski kolega dr. Marko Pavliha, mednarodno priznan pravnik, jih ne razume dr. France Bučar, jih ne razume dr. Rajko Pirnat, jih ne razume dr. Miro Cerar, jih ne razume dr. Hribar. Mislim, da sem jih naštel več kot dovolj, in upam, da bodo vse te navedbe prepričale naše volivke in volivce, da bodo glasovali proti, kajti slovenski nacionalni interesi morajo biti za nas prioriteta, da imamo odprt dostop do mednarodnega morja in da bomo seveda na ta način tudi ostali pomorska država. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Obrazložitev glasu, mag. Borut Sajovic. Prosim.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo.
No moram reči, da te pobude za razpravo ne bom podprl, je nesmiselna, kajti 3. junija bodo o tem odločile volivke in pa volivce. Že uspeh te vlade in mandatarja je, da bo po dvajsetih letih prepirov in nesoglasij Slovenkam in Slovencem dana možnost, da se odločijo. Kakor koli že se bodo odločili, je prav, želim si predvsem to, da Slovenke in Slovenci ohranimo enotnost po referendumu in da seveda izid, kakršen koli že bo, ne bo služil naslednja leta različnim obračunavanjem in pa delitvam.
Prepričan sem pa, da na referendumu lahko dobimo veliko tistega, česar ta trenutek nimamo: dobre sosedske odnose, dobro gospodarsko sodelovanje, večino v Piranskem zalivu in stik z mednarodnimi vodami, ki ga ta trenutek nimamo. Gre zagotovo za zahtevno pravno zgodbo in sporazum že sam po sebi pomeni, da če se po dvajsetih letih dva sporazumeta, da je to zagotovo nekaj dobrega in pozitivnega. Zato bom sam možnost te rešitve podprl. Pravni strokovnjaki so si seveda v teh mnenjih izredno različni, skrbi me pa, ker tisti, ki jim je negativno razmišljanje prevladujoče razmišljanje, že danes vnaprej vedo, da bo izid za Slovenijo negativen in slab. Tega pa ne ocenjujem kot dobro in pozitivno.
Skrbi me, ker vsakdo, kdor ima pet minut časa, razlaga, kaj in kako je s to pravno zgodbo, še posebej je pa zanimiva praksa, recimo, na Gorenjskem ali pa zgornjem Gorenjskem, kjer to zahtevno, zapleteno zgodbo razlagajo tudi tisti, ki imajo potrdilo, da so pravno zmotljivi. To me pa skrbi.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu, dr. Vinko Gorenak, prosim.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa.
247
Sam ne bom ponavljal tistega, kar je bilo že tisočkrat povedano, ampak bom rekel tako: poglejte to, da imamo referendum 6. junija in ne 3., kot je bilo malo prej rečeno, razpravo o temu poslanskemu vprašanju pa nekoliko kasneje, je prav pametno, dobro in argumentirano, da jo imamo - ne glede na izid referenduma. Namreč, zakaj? Iz temeljnega razloga, ker je vsakdo za svoja dejanja, tudi predsednik Vlade, odgovoren vedno, tudi čez pet let bo odgovoren, saj sam pravi, da dejansko, kot vemo, bodo arbitri odločali mnogo let kasneje, ko bo že potekel verjetno rok trajanja te vlade. Tudi takrat bo odgovoren - zakaj potem ne bi bil 13. junija odgovoren? To je ena zadeva.
Druga zadeva, ki se mi zdi zelo pomembna, je pa naslednja. V zgodovini Slovenije se nikoli ni zgodilo, da bi o tako pomembnih vprašanjih, ki govorijo o državni meji ali o osamosvojitvi in tako dalje, odločali tako, kot odločamo zdaj. Če bi devetdesetega leta oziroma ob osamosvojitvi in dogodkih v celoti in ob osamosvojitvi Slovenije ravnali tako, kot ravnamo zdaj, da bi ena skupina poslancev rekla ja, druga bi glasovala proti, verjetno do tega ne bi nikoli prišli. Res je, da so se eni malo poskrili, res je, da so eni rekli, da bomo travo jedli, tisti danes pa najbolj zagovarjajo, seveda, ta arbitražni sporazum, kar velja tudi kasneje ob vstopu v Nato, ob vstopu v EU. Politika se je poenotila; danes se ni poenotila. Danes premier to pelje kot svoj lastni projekt, to je projekt njegove politične bodočnosti, tako ga vsaj jaz razumem. Ampak tudi na svoji spletni strani sem napisal, da ga ne razumem več in res ga ne razumem več.
Kar se tiče pa malo prej razprav, pa gospod predsednik Državnega zbora, jaz sem pa res, ko ste prekinili poslanko, ampak v zadnji sekundi, že upal, da ste se poboljšali, pa me niste prepričali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: No, vas nisem želel prepričati v ničemer, bi pa vas rad vprašal, kako boste glasovali o predlogu sklepa? .../Oglašanje iz klopi./... Hvala lepa. Še želja po razpravi oziroma po obrazložitvi glasu? Prosim za prijavo. Obrazložitev glasu, Jože Tanko, prosim.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Jaz bom glasoval za razpravo o odgovoru predsednika Vlade na poslansko vprašanje in to zato, ker sem tako kot nekateri drugi prepričan, da ima Slovenija v tem delu Evrope najugodnejši položaj, je na stičišču petega in desetega koridorja in ima prosto pot do odprtih voda na Jadranskem morju. Glede na to, kakšen sporazum imamo pred seboj, sem prepričan, da je ogrožena naša pomorska pot, naše pomorsko okno in posledično tudi peti koridor. Nekatere spremembe na področju petega koridorja se že sprejemajo. Glasoval bom "za" tudi zato, ker bi rad razčistil pravzaprav, kakšen stik imamo. Če bi imeli teritorialni stik, to se pravi, da bi šli po svoji zemlji do odprtega morja,
248
potem bi mi lahko sami razglasili tudi pomorske pasove. Ker tega in takega stika nimamo, pomeni, da bo to in te pasove moral razglasiti nekdo drugi in določiti nekdo drugi. Vsaka suverena država v primerih, ko ima svoje teritorialno morje in teritorialni stik z odprtim morjem, svobodno določa morske pasove, svobodno. Jih bo Hrvaška, jih je Italija, jih bi mi, če bi imeli tak stik, vendar takega stika nimamo, da bi lahko po svojem prišli do odrtega morja, do pomorskega okna in da bi tam tudi sami lahko razglasili pomorske pasove. Ker temu ni tako in ker je treba razčistiti vse sence dvoma, kot pogosto pravi naš premier, potem je treba podpreti tako razpravo, zato da bi te dvome razčistili. Jaz bom zato tudi ta predlog podprl. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu. Prosim za prijavo. Obrazložitev glasu, Janez Ribič. Prosim.
JANEZ RIBIČ: Hvala za besedo. Nisem se imel namena oglašati, ampak vseeno, v Slovenski ljudski stranki se za mejo borimo že od 25. 6. 1991 in zahtevamo, da se Hrvati vrnejo z našega teritorija nazaj, tja kjer so bili do 25. 6. 1991. Tega niste podpirali, niti poslušali, posmehovali ste se našim prizadevanjem. Niti niste poslušali, da bi z dvotretjinsko večino o arbitražnem sporazumu odločali tukaj v Državnem zboru. Prepustili ste to državljanom, ker nočete biti krivi, če Slovenija ne bo več pomorska država. Zato bom glasoval za razpravo, pa če se bomo pogovarjali tudi po referendumu. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu, Breda Pečan. Prosim.
BREDA PEČAN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Jaz bom glasovala proti temu predlogu, tako kot bom glasovala na referendumu za arbitražni sporazum.
Sicer bom glasovala proti temu predlogu zaradi tega, ker te obrazložitve, ki sem jih do zdaj poslušala, so govorile o vsem drugem, samo ne o tistem, kar je bilo...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Kolegica Pečan...
BREDA PEČAN: ... ne polemiziram, govorim o tem...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Ni mogoče komentirati, razpravljati o drugih obrazložitvah. Prosim.
BREDA PEČAN: Ne komentiram razprav,...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: ... Prosim.
249
BREDA PEČAN: ... ampak govorim o tem, da naj bi razprava tekla o odgovoru predsednika Vlade na vprašanje gospod Černača. Mi smo pa poslušali vse o arbitražnem sporazumu. Mislim, da nima smisla govoriti o odgovoru predsednika Vlade na vprašanje o tem, kaj se je pogovarjal z gospo Jadranko Kosor takrat, ko je bila tukaj na obisku v Ljubljani. To nima smisla. In zaradi tega bom proti. Zaradi tega tudi bom proti, ker mislim, da bodo tisti, ki si želijo imeti te razprave, zelo razočarani, ker bodo morali po uspešnem referendumu, ki bo z veliko večino potrdil arbitražni sporazum, morali seveda gledati v tla in se skriti pod klopi tukaj notri v Državnem zboru, če bodo slučajno izglasovali to razpravo. Zaradi tega bom glasovala proti, ker bi jim rada pomagala, da jih ne bi bilo sram po neuspešno izvedenem referendumu proti.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Skrivanja pod klopi v Državnem zboru ne bom dovolil. Obrazložitev glasu, Renata Brunskole, prosim.
RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Lepo pozdravljeni!
Res je zanimivo poslušati predvsem vse tiste, ki danes govorijo o stvareh, ki so si jih želeli kar nekaj časa razrešiti, da govorijo o tem, da bodo glasovali proti sporazumu. Tisti, ki živimo na meji z Republiko Hrvaško, v neposredni bližini si verjetno tega ne predstavljamo - ne glede na strankarsko pripadnost ali pa nestrankarsko, kot sem sama. Menim, da tovrstne razprave kolegov, še posebej tistih, ki so morebiti v...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Kolegica Brunskole...
RENATA BRUNSKOLE: Se opravičujem. Razprave vseh tistih...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Dobro bi bilo, če bi slišali prej gospo Bredo Pečana, prosim...
RENATA BRUNSKOLE: ...ki razmišljajo o tem, pa so predstavniki lokalnih skupnosti, in da razmišljajo o tem, da bodo glasovali proti območju, ki jih je izvolilo - jaz si kaj takšnega ne predstavljam. Nisem imenovala nobenega gospoda, nobene gospe kolegice poslanke ali gospoda poslanca, pa tudi če živi ob schengenski meji kot jaz. Menim, da je nekorektno. Glasovala bom za arbitražni sporazum, absolutno pa proti tovrstnemu predlogu. Upam, da nisem vznemirila katerih od kolegov, nisem želela, očitno imajo slabo vest. Sama živim v Beli krajini, kjer mi ljudje pravijo: "Pa dajte ljudi, ki razmišljajo drugače enkrat postaviti na realna tla!" In menim, da ta arbitražni sporazum bo to izpeljal. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu. Bojan Kontič, prosim.
250
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Glasoval bom proti temu, da se opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade na poslansko vprašanje SDS-a na naslednji seji - nekaj o tem je bilo že povedano: prvič zato, ker bo seja po opravljenem referendumu o arbitražnem sporazumu in ker sem prepričan, da to ne bo pomenilo nadaljevanja predreferendumske kampanje bi bilo dobro, da te razprave v Državnem zboru ne bi bilo in da se kolegi iz opozicije ne bi mogli na tej seji, ki bi jo sklicali, pri tej razpravi, sklicevati na to, kako v arbitražnem sporazumu, to, kar je zapisano, ne pomeni določitve teritorialnega stika slovenskega morja z odprtim morjem, in s tem pomagati sosedom argumentirati tisto kar menijo oni, da piše v arbitražnem sporazumu. Gre namreč za Slovenijo.
Drugič, zakaj ne bom podprl te razprave. Razlog je v tem, da je ta razprava danes pri obrazložitvi glasu že bila opravljena.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Glasujemo. Navzočih je 61, za je glasovalo 22, proti 39.
(Za je glasovalo 22.) (Proti 39.)
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.
V	skladu s predlogom poslanca Rudolfa Petana bo Državni zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja na poslansko vprašanje Rudolfa Petana v zvezi z arbitražnim sporazumom. Glasujemo. Navzočih je 62, za je glasovalo 22, proti 40.
(Za je glasovalo 22.) (Proti 40.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V	skladu s predlogom poslanca dr. Petra Verliča bo Državni zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za promet dr. Patricka Vlačiča na poslansko vprašanje dr. Petra Verliča v zvezi s spremembo mednarodnega dogovora o gradnji železniškega odseka med Koprom in Divačo. Glasujemo. Navzočih je 61, za je glasovalo 22, proti 39.
(Za je glasovalo 22.) (Proti 39.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V	skladu s predlogom poslanca Milenka Ziherla bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja na poslansko vprašanje Milenk a Ziherla v zvezi z novim stanjem v odnosih na Balkanu. Glasujemo. Navzočih je 61 poslank in poslancev, za je glasovalo 22, proti 39.
(Za je glasovalo 22.) (Proti 39.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V	skladu s predlogom poslanca Aleksandra Zorna bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za
251
kulturo Majde Širca na poslansko vprašanje Aleksandra Zorna v zvezi z ohranjanjem in varovanjem kulturne dediščine v Kobilarni Lipica in razvojem slovenskega turizma v Lipici. Glasujemo. Navzočih je 62 poslank in poslancev, za je glasovalo 23, proti 38.
(Za je glasovalo 23.) (Proti 38.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V skladu s predlogom poslanca dr. Vinka Gorenaka bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal na poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka v zvezi z angažiranjem pri najemu prostorov na Dimičevi v Ljubljani.
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SDS, dr. Vinko Gorenak.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa.
Tri številke so bile verjetno v javnosti akceptirane. Verjamem, da so si jih lahko zapomnili tudi vsi koalicijski poslanci, zato jih ne bi ponavljal. Na interpelaciji zoper ministrico za notranje zadeve smo eksplicitno ugotovili, in mislim, da je to že vsem jasno, kako je z najemom stavbe na Dimičevi. Tudi danes sem te številke ponovil, zato jih ne bom ponavljal.
Treba je pa ponoviti oziroma obvestiti slovensko javnost in zaprositi poslance za podporo temu predlogu sklepa iz temeljnega razloga, ker se je po interpelaciji pokazalo, da ministrica za notranje zadeve ne opravlja svojih nalog, pač med službo ali ob službi ona in njeni sodelavci opravljajo naloge nepremičninskega agenta za najem različnih stavb, zlasti pa za najem stavbe na Dimičevi v Ljubljani.
Kaj se je zgodilo lani v mesecu aprilu? Kriminalisti so tožilstvo obvestili, da se je ljubljansko okrožno tožilstvo s Slovenske seli na Dimičevo ulico. Tožilci so bili malo presenečeni, debelo so gledali, mislili so, da niso bili dobro obveščeni ali pa da imajo kriminalisti napačne podatke. Ampak pokazalo se je, da je to res. 16. julija lani je ministrica za notranje zadeve oziroma so njeni sodelavci poklicali tožilstvo. In želela si je ogledati prostore na Slovenski, gospa ministrica, kot da bi bila pravosodna in ne notranja ministrica. Tam so bili začudeni in so rekli, naj se obrne na Vrhovno državno tožilstvo. To se je tudi zgodilo, v njenem imenu sta se tam oglasil minister Zalar in gospod Škrlec kot državni sekretar. Tožilcem so dopovedovali, da imajo preslabe prostore in da je nujno potrebna selitev na Dimičevo. Celo slike so jim pokazali, kako lepa stavba je na Dimičevi. To pomeni, ker so tožilci to zavrnili, je šele potem ministrica začela z aktivnostmi za najem te iste stavbe za potrebe Nacionalnega preiskovalnega urada. To kaže na koordinirano akcijo obeh ministrov LDS-a, ministrice in ministra Zalarja, da sta zagotovila prostore na Dimičevi.
252
Jaz verjamem, da je rezultat interpelacije bil kar kisel, ampak predvsem za tiste, ki so podprli interpelacijo. Zato jemljem razpravo, za katero si obetam, da jo boste podprli, kot na nek način odrešitev zlasti tistih, ki so jo podprli, kar seveda ne velja za Zares, ampak predvsem za SD.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Zdaj, kako bodo drugi glasovali o sklepu, ne vemo, ampak vi boste glasovali "za" ali ne, ste rekli, povedali.
Hvala lepa, ker ste obrazložili svoj glas.
Prosim, glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 60 poslank in poslancev, za je glasovalo 24, proti 35.
(Za je glasovalo 24.) (Proti 35.)
Ugotavljam da sklep ni sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prekinjam 17. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri.
Hvala lepa in lahko noč.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 18. MAJA 2010 OB 21.09 IN SE JE NADALJEVALA 19. MAJA 2010 OB 9.00.)
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Pričenjam sejo Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnjega nadaljevanja seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: Milenko Ziherl, Zmago Jelinčič Plemeniti, Samo Bevk od 19. ure dalje in Jožef Jerovšek. Vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O UDELEŽBI DELAVCEV PRI DOBIČKU V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade. Besedo ima, dr. Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo. Prosim.
DR. MATEJ LAHOVNIK: Spoštovani, gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!
Gre za predlog zakona o udeležbi pri dobičku, ki uvaja določene spremembe. Kot je že obstoječi zakon urejal udeležbo delavcev pri dobičku in udeležbo v lastništvu družbe, pogodbo o udeležbi delavcev pri dobičku, prav tako postopek za sklenitev pogodbe ter davčne olajšave. Naj povem, da smo na Ministrstvu za gospodarstvo pripravili analizo, zakaj se pravzaprav tako malo družb odloča za delitev dobička zaposlenim tudi, ko se ta dobiček ustvari. Tudi s strokovno javnostjo je bila opravljena diskusija in opozarjali so, da v obstoječem zakonu je nekaj preveč zapletenih rešitev in premalo davčnih olajšav oziroma stimulacij za to, da bi se družbe v večji meri odločile za delitev dobička tudi med zaposlene. Na Ministrstvu za gospodarstvo in v Vladi se
253
zavedamo, da je udeležba zaposlenih v dobičku zelo pomemben vzvod k večji motivaciji zaposlenih in identifikaciji zaposlenih z družbo. Prav tako se v sodobnih pristopih k korporacijskemu upravljanju uporablja tudi udeležba zaposlenih v dobičku, zato da se v večji meri vključi tudi vse deležnike v upravljanje podjetja.
Sama logika temelji na principu, da če je znanje ključni dejavnik ustvarjanja konkurenčne prednosti, in to znanje v veliki meri utelešajo zaposleni v družbi, potem so tudi ti opravičeni do delitve oziroma udeležbe v dobičku, ko se ta ustvari. Zato smo seveda pripravili določene poenostavitve: predvsem davčne olajšave in poenostavili sam postopek sklepanja pogodbe, registracije pogodbe, ki je potreben za to, da gospodarska družba lahko te davčne olajšave koristi. Naj povem, da se trenutno v Sloveniji odločilo za udeležbo dobička vsega, mislim, da 24 družb, zato so te spremembe, ki naj pozitivno vplivajo na večjo udeležbo dobička zaposlenih, potrebne.
Cilj zakona, kot sem povedal, je poenostavitev postopkov, odprava odloga izplačila za zaposlene in ugodnejša davčna obravnava izplačanega dobička delavcem ter posledična spodbuda za čim večjo uporabo zakona ter delitev dobička med delavce. Po tej rešitvi zakona, ki jo pripravljamo, je davčna obravnava vsaj tako ugodna, kot je za izplačilo dobička lastnikom kapitala. Do sedaj je bilo, če ste se odločili za izplačilo dobička zaposlenim, bilo to bolj davčno obremenjeno in s prispevki, če je šlo za izplačilo dobička delavcem, kot pa lastnikom kapitala. To se sedaj odpravlja.
Poleg tega naj povem, da med poglavitnimi rešitvami velja našteti, da lahko družbe na podlagi pogodbe udeležbe delavcev pri dobičku delijo med zaposlene bilančni dobiček, ker je bistveno bolj ugodno, omogoča se delitev dobička tudi na ravni skupine, odpravlja se eno oziroma triletni odlogi izplačila kot pogoj za pridobitev davčnih olajšav, poenostavlja se postopek sklenitve pogodbe, obvezna registracija pogodbe se nadomešča le s posredovanjem obvestila davčni upravi in pa, kot sem dejal, ugodnejša je davčna obravnava, pri čemer se družbi pripadajoči znesek dobička, ki ga izplača delavcem, šteje kot davčno priznani odhodek, če je pogodba sklenjena na ravni skupine, se seveda nadrejeni družbi šteje kot davčno priznani odhodek. Za pripadajoči znesek dobička se ne plačujejo prispevki za socialno varnost, s čimer smo razbremenili zaposlene, pri čemer pa je treba povedati, da se, ko govorimo o izplačanem delu dobička zaposlenim, šteje seveda za dohodek iz delovnega razmerja, vendar se ne šteje v celoti v davčno osnovo, pač pa samo v višini 50% tega dohodka. V primeru delniške sheme se davčna obveznost ugotavlja po pravilih, ki veljajo za dobiček iz .../Znak za konec razprave./... Hvala.
254
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Matjažu Hanu. prosim.
MATJAŽ HAN: Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovani minister z ekipo, kolegice in kolegi!
Odbor za gospodarstvo je 13 maja 2010 kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Seji odbora so prisostvovali predstavnici in predstavniki predlagatelja zakona, sicer ministrstvo, potem Zakonodajno-pravna služba, Gospodarska zbornica, Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in pa Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, na podlagi katere so poslanske skupine koalicije vložile amandmaje ter z njimi upoštevale pretežni del teh pripomb.
Amandmaje so vložile tudi poslanske skupine SD, DeSUS in SNS ter nepovezana poslanca k 3., 4. in 8. členu ter Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke k 3., 6. in 25. členu. Odboru je bilo posredovano tudi mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem, ki je predlog zakona soglasno podprla, ter stališče do vloženih amandmajev k 3. členu in predloga za amandmaje Združenja svetov delavcev Slovenije.
Seja je potekala tako, da je uvodoma minister za gospodarstvo predstavil razloge za sprejetje predloga zakona, njegove temeljne cilje in poglavitne rešitve, pri čemer pa je poudaril, da se po temeljnem načelu predloga zakona ohranja načelo prostovoljnosti udeležbe pri dobičku za delavce in družbo. Predstavnica ZPS pa je pojasnila, da so bile pripombe iz pisnega mnenja v amandmajih poslanskih skupin koalicije ustrezno upoštevne, za tiste pripombe, ki pa niso predmet teh amandmajev, pa so bila s strani ministra za gospodarstvo podana ustrezna pojasnila. Člani odbora so v okviru razprave o posameznih členih največ razpravljali seveda o 1. in 3. členu predloga zakona. V razpravi o 1. členu so razpravljavci predloženo zakonsko besedilo večinoma načelno podprli. Menili so, da je predlog zakona korak v pravo smer, tako da bo omogočil, da bo zakon v praksi dejansko tudi res zaživel. Prinaša namreč takšne spremembe, ki bodo podjetje morebiti res spodbudile k delitvi dobička zaposlenim, pri čemer kaže podpreti odpravo nepotrebnih birokratskih ovir, odpravljen odlog izplačila ter zlasti predvidene ugodnejše davčne spodbude. Ob tem pa je bilo opozorjeno tudi na nekatere druge vidike, in sicer, da pred pripravo predloga zakona ni bila opravljena neka resna analiza o izvajanju veljavnega zakona, zato ni zadostnih podlag za oceno iz uvoda predloga zakona, da veljavna shema delitve dobička ni dovolj spodbudna. Izraženo je bilo mnenje, da bi moral predlagatelj še pred obravnavo
255
predloga zakona na seji Državnega zbora poslancem posredovati vse relevantne podatke, da bi jim na ta način bilo predstavljeno dejansko stanje, ker se s tem omogoča tudi lažje odločanje.
Najbolj obsežna in tudi seveda polemična razprava pa se je odvijala o določbah 3. člena ter k temu členu vloženih amandmajih. V 3. členu je namreč opredeljeno načelo prostovoljnosti udeležbe pri dobičku, z amandmajem pa se v določenih primerih želi vključiti obveznost udeležbe pri delitvi dobička. V zvezi s temi rešitvami si razpravljavci niso bili enotni. Večina razpravljavcev je podpirala uvedbo obvezne udeležbe, saj je poudarila, da bodo le na ta način delavci dejansko participirali na dobičku, ki so ga tudi soustvarjali.
Veljavni zakon velja že od začetka leta 2008, podatki pa kažejo, da ni zaživel, kar pomeni, da načelo prostovoljnosti ne deluje. Drugi pa so opozarjali, da vloženi amandmaji prinašajo konceptualno drugačno rešitev, ki ni bila predmet socialnega dialoga, zato ni mogoče in tudi ni najbolj temeljito premišljena.
S strani Zakonodajno-pravne službe pa je bilo opozorjeno tudi na to, da bi kazalo temeljito prevetriti, kako se vsebina teh amandmajev umešča v preostalo besedilo predloga zakona, ki pa temelji na načelu prostovoljnosti.
Ne glede na izražene pomisleke je odbor sprejel amandma poslanskih skupin Socialnih demokratov, DeSUS in SNS ter nepovezanih poslancev, gospoda Žnidaršiča in gospoda Rezmana. O amandmaju Poslanske skupine Ljudske stranke pa ni odločal, ker je bil umaknjen z njihove strani.
Tako je odbor odločil, da se mora del dobička obvezno nameniti delavcem, če skupščina družbe sprejme sklep o delitvi več kot 25% bilančnega dobička. Del bilančnega dobička, ki se v tem primeru deli delavcem, pa ne sme biti manjši od 25% celotnega bilančnega dobička, namenjenega za razdelitev.
Odbor je po končani razpravi odločal tudi o vseh drugih amandmajih, njegove odločitve pa so razvidne iz poročila.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Stališče Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije bo predstavil mag. Borut Sajovic.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, gospod minister s sodelavko in sodelavcem!
Govorimo o pomembni temi z vidika razvoja, perspektive in zadovoljstva delavcev v Sloveniji. Stališče Liberalne demokracije Slovenije je bilo vedno, da se morajo podjetja v čim večji meri posluževati instrumenta delitve dobička, za kar pa v preteklosti zagotovo niso bili vzpostavljeni dovolj ugodni pogoji oziroma mehanizmi, ki bi to spodbujali. To
256
dokazuje preprosto dejstvo, da se je v sheme delitve dobička po obstoječi zakonodaji vključilo le borih 24 podjetij, v sheme delitve dobička pa se niso vključila podjetja z največjim številom zaposlenih. Tako je pri delitvi dobička sodelovalo samo 0,29% vseh zaposlenih, med njih pa je bilo razdeljenih le 0,18 promile celotnega dobička.
Sprašujemo se, kakšni so razlogi, da se podjetja ne udeležujejo te sheme. Ko vprašamo gospodarske družbe, te utemeljujejo to dejstvo s tem, da gre iskati razloge predvsem v davčni nestimulativnosti delitve dobička, kar poenostavljeno pomeni, da se podjetjem ne splača vključevati v te sheme. Enaka slabost obstoječe zakonodaje je tudi na strani prejemnikov tega dobička, delavcev, kajti tak dohodek iz delitve dobička je zagotovo previsoko obdavčen. Poleg tega pa je v trenutni zakonodaji določeno, da se davčne ugodnosti delavcem priznavajo le, če pristanejo na odlog izplačila dobička. Ne nazadnje pa je bilo ugotovljeno, da je postopek delitve dobička preveč zapleten in administrativno zelo obremenjujoč, čemur smo priče še pri veliko drugih zakonskih in podzakonskih aktih.
Predlagani zakon v prvotni obliki je prinašal veliko izboljšav, ki bi omogočale delitev dobička zaposlenim v bistveno večjem številu kot pa do sedaj. Glavne spremembe, ki jih v Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije ocenjujemo kot izrazito pozitivne, se nanašajo na to, da se bo delavcem izplačal pripadajoči znesek dobička takoj, s čimer se odpravlja tisti eno- oziroma do triletni odlog.
Druga pomembna sprememba je, da bo vzpostavljena ugodnost za zaposlene z nevštevanjem zneska dobička v davčno osnovo za namen dohodnine v višini 50%.
Podjetjem se bo izplačani dobiček v celoti štel za davčno priznani odhodek. Prav tako zelo pomembno je, da bo izplačilo dobička delavcem v celoti oproščeno plačila prispevkov za socialno varnost. Poleg tega bodo družbe na podlagi pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku lahko med zaposlene delile tudi bilančni dobiček.
Predlogi so koristni tako za zaposlene kot za delodajalce. In za to nam gre, in to mora biti naš cilj, da bomo imeli zadovoljne, dobro stimulirane delavce, ki participiraj o na dobičku, kakor tudi, da bo delitev dobička stimulativna za delodajalce.
Zato smo v Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije trdno prepričani, da je bil zakon, ki ga je predlagal minister Lahovnik, ustrezen in dober, saj bi v prvotni obliki v še večji meri stimuliral gospodarstvo k delitvi dobička zaposlenim, kot predvideva ta dopolnjeni zakon. Dopolnjeni predlog zakona se odmika od tega optimuma, saj odpira nevarno področje tako imenovanega kreativnega računovodstva, stagniranja plač in poseganja v že pridobljene pravice zaposlenih. Odgovornost za morebitne tovrstne posledice in neizplačevanje dobička prevzemajo nase
257
predlagatelji. Tako strokovna javnost kot mednarodne izkušnje kažejo, prepričujejo in potrjujejo, da so najboljši primeri delitve dobička prav tisti, ki se izvajajo na prostovoljni ravni. Ti .../Opozorilni znak za konec razprave./... v praksi delujejo.
V svetu in v Evropi obstaja samo ena država, ki se odmika od načela prostovoljnosti. To je Francija, in z njo v teh primerih zagotovo nismo primerljivi. Delitev dobička je v Sloveniji postala preveč pop politična tema, namesto da bi bila debata strokovna in argumentirana, ki bi prinašala največ koristi predvsem delavcev. Obvezna delitev se lahko .../Opozorilni znak za konec razprave./... lepo sliši in je z javnomnenjskega vidika všečna, a ni koristna za zaposlene in delavce. Kot že rečeno, v LDS se zavzemamo za to, da bo delitve dobička čim več, predvsem pa ne pozabljamo tudi na to, da ga je treba najprej ustvariti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Bojan Kontič. Prosim.
BOJAN KONTIČ: Predsednik, spoštovani gospod minister z ekipo!
O stališčih bomo polemizirali v nadaljevanju razprave. Zdaj pa mnenje oziroma stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov. Že od leta 1997, ko je takratna vlada pripravila predlog zakona o udeležbi zaposlenih na dobičku družbe, smo zagovorniki obvezne delitve dobička tudi med zaposlene poskušali to idejo umestiti v pravno ureditev Republike Slovenije. Prej omenjeni zakon smo dopolnili še z delavskim delničarstvom, vendar smo bili dvakrat v tem zboru v zakonodajnem postopku zavrnjeni. Takrat sem v imenu predlagateljev napovedal, da bomo zakon z našo vsebino še vložili v proceduro oziroma da si bomo prizadevali, da bo ta ureditev dobila ustrezno podporo v Državnem zboru. Zakon, ki je bil sprejet v preteklem mandatu, je bil korak v pravo smer, vendar ne dovolj, kot kažejo rezultati. Vrednotenje dobička, razdeljenega zaposlenim, se meri v promilih. Torej so spremembe nujne. Vlada je sprejela zakon, ki ga danes obravnavamo. Z njim izboljšuje sedanje stanje. Postopek se poenostavlja in spodbude za delitev so občutnej še. Torej bi zakon tudi brez sprejetja za nas najpomembnejšega amandmaja na glasovanju podprli, ker je dober zakon. Podpisniki amandmaja, ki je bil sprejet na seji Odbora za gospodarstvo, smo predlagani tekst vladnega zakona dopolnili na način, ki predpisuje obvezno delitev četrtine bilančnega dobička, namenjenega razdelitvi tudi med zaposlene, in to v primeru, če se odločijo, da bodo razdelili več kot 25% dobička. Torej do višine 25% ohranjamo prostovoljnost, nad 25% pa obveznost. To lahko imenujemo tudi neke vrste kompromis med različnimi pogledi na to ureditev. Pri tem naj še enkrat poudarim, da v primeru, da se družba ne odloči razdeliti več kot 25%, ostaja
258
prostovoljnost. Zavračamo pa argumente, ki jih navajajo nasprotniki obvezne delitve dobička tudi med zaposlene. Omenjena je bila protiustavnost poseganja v lastnino. Zanimiv argument. V Sloveniji smo po letu 1990 ponovno uvedli kapitalizem, lastnina je na različne načine dobila lastnike. Za zaščito te lastnine bi se sedaj sklicevali na ustavo, pri tem pa prezrli eno izmed funkcij, ki jih lastnina ima tudi po ustavi. To je socialna funkcija. Drugi argument, da ima podobno ureditev v Evropi le Francija, zato to ne more biti razlog, da ta sistem sprejmemo tudi v Sloveniji. Argument proti bi lahko bila s podatki utemeljena ugotovitev, da ima Francijo s svojo ureditvijo težave. Da se na primer investitorji zaradi tega umikajo drugam in imajo zaradi tega težave s konkurenčnostjo gospodarstva. Pa ni tako. Tudi argument proti, ki pravi, da bi pod istimi pogoji ob načelu prostovoljnosti dobiček delili tudi med zaposlene, v primeru obveznosti pod istimi pogoji, pa ne, je za lase privlečen in neresen. Izjava predstavnikov Gospodarske zbornice napoveduje težave, češ, da so v tujini investitorji, ki se odločajo za vstop na slovenski trg in čakajo na današnjo odločitev Državnega zbora. To je vsaj dvomljivo. Trditvi, da gre za dodatno obdavčitev, oporekamo in ponavljamo: če se investitorji odločijo, da bodo dobiček namenili v razvoj in ga bodo medse razdelili manj kot 25%, nimajo obveznosti razdelitve dobička tudi med delavce. Če pa ga želijo razdeliti več, je kar prav, da ga morajo obvezno razdeliti tudi med delavce. Investitorjev, ki želijo s poceni delovno silo na hitro pridelati dobiček in ga odpeljati iz Slovenije, si ne želimo. Dosedanje izkušnje pri delitvi dobička med delavce nas vodijo k ureditvi, ki jo predlagamo. Tolikšen odpor tistih, ki naj bi v primeru prostovoljnosti delili dobiček med zaposlene, v primeru obveznosti pa ne, je seveda nadvse zgovoren. Po naši oceni se bo dobiček delil tudi med zaposlene, če bo delitev obvezna, v nasprotnem primeru pa ne. Nekaj pri tem pa drži. Lastniki kapitala si dobička nad 25% ne bodo mogli razdeliti zgolj medse, če ne bodo del tega namenili delavcem.
V	Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo predlagani zakon z amandmaji, ki so potrebni zaradi operacionalizacije sprejetega na matičnem delovnem telesu, tudi podprli. V razpravi pa se bomo opredelili tudi do vseh drugih amandmajev.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil mag. Andrej Vizjak, prosim.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani predsednik, spoštovani minister s sodelavci, kolegice in kolegi.
V	Slovenski demokratski stranki pozdravljamo sleherno spremembo, ki gre v smeri večje privlačnosti tega zakona za obe strani, torej za predstavnike delavcev in delodajalcev, po
259
delitvi dobička. Čeprav menimo, da ni bila narejena ustrezna analiza, ki bi pokazala na šibkosti zdaj veljavnega zakona, ki je bil sprejet leta 2008 in se je začel resno uveljavljati šele v lanskem letu. Menimo, da je ključni razlog, zakaj se ni več dobička delilo med zaposlene v tem, da se je v letu 2008 poglobila kriza, ki je botrovala veliki previdnosti pri delitvi dobička v letu 2009. Manj dobička se je razdelilo tudi med delničarje. Menim, da je bila ta previdnost in ta kriza tudi razlog, zakaj se je nekoliko manj dobička delilo. In prav je, da pride do določenih sprememb tega zakona v smeri večje privlačnosti.
Še nekaj, če bi država želela deliti dobiček tudi med širok krog zaposlenih, zakaj Vlada ni sprejela podobne usmeritve do družb v državni lasti - Telekoma, Petrola, Krke, cele kopice drugih podjetij, bank, zavarovalnic, ki so delile dobiček. Če so sprejeli usmeritve glede plač poslovodstev, glede nadzornih odborov poslovodstva, zakaj ni bila sprejeta tudi usmeritev, da se na skupščinah izglasuje večja delitev dobička zaposlenim v Telekomu, v Petrolu, v Slovenskih železnicah, v Luki, Ljubljanski banki, Novi Kreditni banki Maribor in tako naprej. Tu je tudi neke vrste paradoks tega.
Ni res, da dosedanja shema ni bila davčno ugodna. Dosedanja shema je bila davčno ugodna, imela je tudi eno zanimivost - triletni odlog plačila. V tem primeru triletnega odloga izplačila pravzaprav ni bilo nobene obdavčitve - ne za delodajalce, ne za delavce in je bil pravzaprav davek na obeh straneh nič. In se je stoprocentno vse, kar bi delodajalec namenil delitvi dobička, prikazalo na koncu v delavčevem žepu. Res je, da večina interesov delavcev gre, da se dobi dobiček takoj, zato je dosedanja shema priznavala le 70% davčno olajšavo ne 100%. Verjetno je ta predlagana rešitev v tem zakonu zdaj nekoliko bolj privlačna tudi v davčnem vidiku, če se dobiček deli takoj.
Smo pa v Slovenski demokratski stranki razmeroma zadržani do rešitve, da se mora del dobička deliti obvezno. Zakaj? Kar nekaj zelo pomembnih razlogov je, zakaj. Vsaka prisila do delodajalcev, do lastnikov kapitala zmanjšuje konkurenčnost nacionalnega gospodarstva. Slovensko gospodarstvo se je že tako ali tako kar se tiče konkurenčnosti nekoliko znižalo, ko govorim o naših konkurentih. Saj slovenska ekonomija konkurira s sosednjimi ekonomijami in moramo biti konkurenčni, če želimo, da bodo domači investitorji ostali doma in če želimo, da bomo privabili kakšnega tujega investitorja. Če imamo tu neke unicume, kot je recimo ta rešitev, ki jo predlagajo Socialni demokrati, potem pomeni, da bo del investitorjev, tudi domačih, šel pogledat tudi malo čez mejo. In tudi tujcev verjetno in tujega kapitala, ki si ga želimo še posebej na "greenfield" področju, s takšnimi ukrepi ne bomo privlačili, temveč prej odgnali. To je ena ključnih slabosti predlagane rešitve. Ta ukrep je ukrep, ki poglablja gospodarsko krizo. V Sloveniji se soočamo, da ni investicij, da ni novih programov,
260
projektov. Ali jih bo ta ukrep pripeljal? Ne, ne bo jih pripeljal. Še tistega morebiti, ki bi prišel, bo odgnal.
Še enkrat, ta investitor se bo ozrl malo okoli in verjetno izbral neko konkurenčnejše gospodarsko okolje. In kar je tudi zelo pomembno, nepravičen je. Poglejte, banke, zavarovalnice bodo verjetno kar kmalu splavale oziroma bodo dosegle še lepše zelene številke, torej bodo lahko delile dobiček čez cesto. Proizvodno podjetje, recimo slovenske železarne ali katerokoli drugo, ki bo imelo verjetno še kar nekaj časa težave, pa ne bo moglo. Glejte, delavec v banki, v zavarovalnici bo dobil dobiček, proizvodni delavec pa ne. Gre za všečen populističen ukrep Socialnih demokratov, ko predlagajo delitev dobička, ko dobička ni.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Zares bo predstavil Lojze Posedel. Prosim. Prosim za pozornost v dvorani.
ALOJZ (LOJZE) POSEDEL: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani gospod minister s sodelavci, kolegice in kolegi!
V	Poslanski skupini Zares podpiramo udeležbo delavcev pri delitvi dobička. Prepričani smo, da so delavci zelo pomembna komponenta poslovanja, ustvarjanja in zato je tudi prav, da so soudeleženi pri delitvi dobička, da je zadovoljen delavec najbolj pomemben za to, da lahko podjetje dobro dela in da ni prav, da bi bil udeležen samo pri slabem, se pravi takrat, ko so težave, in te so v krizah, kot je sedaj doživljamo, toliko večje, ampak je prav, da je tudi udeležen pri dobičku. Zato smo tudi z veseljem pričakali ta zakon, ki ga je Ministrstvo za gospodarstvo pripravilo in ki dosedanji zakon o delitvi dobička oziroma udeležbi delavcev pri dobičku popravlja v tistem delu, kjer se je pokazalo v samem delu, da ga je treba popraviti. Smo tudi pričakovali, da bo ta poenostavitev postopka, ki je bila ocenjena s strani delodajalcev kot zelo moteča, da bodo številne in občutne davčne olajšave veliko pripomogle k temu, da bo ta udeležba delavcev večja in predvsem da bo odprava odloga izplačila pomenila, da bodo delavci udeleženi pri delitvi dobička takoj.
V	Poslanski skupini Zares v tem času razprave o tem predlogu zakona ocenjujemo, da je preveč pogovora in govora o delitvi dobička in da se premalo poudarjajo številke, ki kažejo na občutno zmanjševanje obsega dobička, s tem tudi davka iz dobička, in je ta čas verjetno za to razpravo o tem zakonu malce zamujen.
Veliko smo pričakovali od tega zakona. V 3. členu oziroma amandmaju k 3. členu, ki je bil predlagan na samem Odboru za gospodarstvo, pa imamo v Poslanski skupini Zares različna mnenja, različno ocenjujemo, ali je obvezna udeležba dobra v enem delu, ali pa bi vse olajšave, vse prednosti, ki jih novi zakon prinaša, spodbudile tudi na način prostovoljnosti večjo udeležbo delavcev. Zato imamo tu različna mnenja. Zagotovo pa
261
je naše skupno mnenje, da se delavci pri udeležbi delitve dobička vključijo. Zato tudi pričakujemo, da bo Vlada pripravila tudi druge potrebne zakone, da bo s tem povečanjem vloge delavcev pri delitvi dobička nadaljevala, da bomo kmalu dobili tudi zakon o delavskem delničarstvu in podobno in na ta način nadaljevali.
V	poslanski skupini Zares smo enotni glede tega, da je potrebna udeležba delavcev pri dobičku, da pa imamo glede 3. člena različna mnenja. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo predstavil mag. Radovan Žerjav.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani minister, kolegice in kolegi!
V	Sloveniji do leta 2008 nismo imeli sistemskega zakona, ki bi urejal udeležbo delavcev pri dobičku. S sprejetjem zakona je bila udeležba delavcev pri dobičku sicer mogoča, vendar ni bila davčno ali kako drugače spodbujena in je do 20. 4. 2010 v register pogodb, ki ga vodi Ministrstvo za gospodarstvo, bilo vpisanih le 24 družb. Zaradi tega v Poslanski skupini SLS podpiramo predlog novega zakona, ki bo poskusil zagotoviti večjo odzivnost. Predlog poenostavlja postopke delitve dobička, predvsem pa delitev dobička med delavce spodbuja z novo davčno obravnavo izplačanega dobička delavcem ter z ureditvijo davčnih olajšav.
V	poslanski skupini smo podprli tudi predlog, da se dobiček izjemoma obvezno razdeli tudi med delavce. Nobenega razloga ni, da bi se del dobička ne moral nameniti delavcev le v primeru, ko skupščina družbe sprejme sklep o delitvi bilančnega dobička. Delo kot eden od dveh ključnih produkcijskih dejavnikov v podjetju nesporno prispeva k ustvarjanju	dodane	vrednoti	podjetja.	Objektivna družbenoekonomska realnost torej narekuje udeležbo tega produkcijskega faktorja v delitvi dobička. Če lahko delavci v času gospodarske krize s svojim odrekanjem pripomorejo k obstoju podjetij, je prav, da so v dobrih časih in ob uspešnem poslovanju podjetja tudi ustrezno nagrajeni. Žal je tako, vedno znova, ko se začnemo pogovarjati o delavcih in delavkah, se najde neskončno mnogo problemov in zaprek, da se ja ne bi delavkam in delavcem pomagalo. Naše mnenje je, da bi morali delavke in delavci deliti usodo tudi takrat, ko so v podjetjih dobri časi, in seveda tudi takrat, ko so slabi časi. V zadnjih časih smo, žal, videli samo slabe čase, ki so jih pač morali deliti predvsem delavke in delavci.
Zato v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranki podpiramo obliko obvezne udeležbe delavcev pri dobičku in bomo takšen zakon z veseljem podprli. Hvala lepa.
262
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev bo predstavil Matjaž Zanoškar.
MATJAŽ ZANOŠKAR: Hvala, spoštovani predsednik. Spoštovani minister, sodelavci, kolegice in kolegi! Dovolite, da predstavnim stališče Poslanske skupine DeSUS glede predloga zakona o udeležbi delavcev pri dobičku.
Naša poslanska skupini skozi ves čas, tudi skozi čas prejšnjega mandata vlade, spremlja realizacijo tega zakona. In tako kot se naša stranka zavzema za načela solidarnosti, vzajemnosti in tudi socialne pravičnosti, nismo bili zadovoljni z realizacijo tega zakona, predvsem zaradi tega, ker tudi podatki govorijo, da so delavci bili udeleženi pri delitvi dobička v promilih. Torej 24 firm, 24 družb je bilo tistih, ki so delile dobiček tudi na delavce. Zato pozdravljamo predlog zakona, ki je pred nami, ker upamo, da bo to določilo zakona in ta določila zakona, da bodo prinesla spremembe v pozitivni smeri, torej za tisto, za kar se tudi naša poslanska skupina in pa tudi stranka, Demokratična stranka upokojencev, zavzema. Torej naj bi delavci bili udeleženi v delitvi dobička. Seveda mislimo, da nismo edina poslanska skupina, ki se je pri teh razpravah postavila pred veliko dilemo, pred dilemo prostovoljnosti in pred dilemo obveznosti delitvi dobička. Če pogledamo usmeritve in predloge EU, potem lahko rečemo, da se nagiba k temu, da bi bila delitev predvsem na prostovoljni bazi. Seveda je prav, da je na prostovoljni bazi, vendar takrat, ko je izpostavljen mehanizem, preko katerega je možno in je dana realizacija, da firme, ki ustvarijo dobiček, tega tudi delijo na delavce. Ker je pa v našem primeru videti, da ni tako, torej mehanizmi do sedaj niso delovali v tej smeri, se zavzemamo, da podpremo, in tako smo tudi podprli amandma k 3. členu, pri katerem se uvaja obvezna delitev dobička. Seveda je ta obvezna delitev dobička pri limitih 25%, torej pri 25% ustvarjenega dobička so delavci udeleženi pri delitvi. In do 25% še vseeno ostane to določilo na prostovoljni bazi. Zavzemamo se za to, da se mehanizmi, kot je bilo rečeno, bodisi v dajatvenem smislu, davčnem smislu naredijo tako, da bo možna delitev do 25% po prostovoljni bazi in da takrat, ko dobiček presega 25% nekega poslovanja, potem je ta delitev obvezna na delavce.
Mislim, da je tako stališče Poslanske skupine DeSUS korektno do delodajalcev in do delojemalcev in da bi taka ureditev bila pravična, na nek način bi zaščitila delavce in na drugi strani tudi delodajalce. Popolnoma se strinjamo tudi z razpravami, ki so bile do sedaj izrečene. Seveda delodajalci imajo interes, da ustvarijo dobiček. In tam, kjer so pogoji dobri, tam bodo vlagali svoje proste finance in vlagali tudi v nek razvoj . Mislim pa, da ta obvezna udeležba od 25% naprej naj ne bi bila predmet, polemika, problem ali razmišljanje o
263
tem, da ne bi vlagali svojih prostih financ v naložbe v državi, ki ima taka določila.
Poslanska skupina DeSUS podpira kombinirani sistem, torej prostovoljnost in obveznost, kar je napisano tudi v predlogi amandmaja k 3. členu tega zakona. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Bogdan Barovič. Prosim.
BOGDAN BAROVIČ: Dober dan. Hvala za besedo. Kolegice in kolegi, minister!
Generalno gledano moramo biti pošteni. Zadnje čase le opažamo, da Vlada veliko dela na tem, da začne uresničevati tako izhodno strategijo ni da prehaja od besed k dejanjem in realnosti. To je prvi zakon od še nekaterih, ki jih bomo obravnavali danes in jutri, ki kaže v smer, da država razmišlja prav in Vlada razmišlja prav. Hoče pogasiti čim več socialnih transferjev in hoče z ukrepi, z nižjimi davki in s stimuliranjem delodajalcev in delojemalcev doseči, da bo čedalje več ljudi raje delalo, kot pa živelo na državnih jaslih. To je treba objektivno povedati.
Kar se tiče Predloga zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, je popolnoma jasno, da ga v Slovenski nacionalni stranki podpiramo. Podpiramo tudi v tistem delu, kjer smo sopodpisniki amandmaja, da mora biti udeležba pri dobičku obvezna. Zakaj? Ne vem, ali piše zakon življenje ali pa življenje zakon. Jaz mislim, da življenje piše zakone. Kdo ustvarja dobiček? Delavec. Res je, da je investitor tisti, ki da kapital in od tega kapitala ima vso pravico dobiti del dobička. Res pa je tudi, da delavec ta dobiček ustvarja in zato ima tudi delavec vso pravico, da od tega dobička nekaj ima. Delavec ima obvezno pravico do "dobička", v narekovajih, ko je poslovanje slabo. Ampak ta pravica je veliko bolj huda, kot je ta. Delavec, ki je soudeležen pri slabem rezultatu podjetja, je najprej soudeležen, ker dobi prepozno plačo, kasneje je soudeležen, ker sploh plače ne dobi. In najhujša kazen soudeležbe delavca pri izgubi v nekem podjetju je, da izgubi delo. In če ima to "pravico", pod narekovaji, da je soudeležen pri slabem poslovanju, ima absolutno pravico, da je obvezno udeležen tudi pri dobičku.
Seveda je še vedno vprašanje, tako kot je bilo, kdo bo tisti in koliko bo tistih, ki bodo kljub ustvarjenemu dobičku le-tega hoteli deliti. Seveda bodo manipulirali in bodo glede na dopolnjeni predlog zakona mnogi delili dobiček v višini do 19 ali pa 20% in s tem bodo izključili element obveznosti, ki je zapisan v 3. členu.
Pošteno se je tudi vprašati, kaj to pomeni. Res je, da bo zaradi tega, če bo tak zakon uveljavljen, kot je, prišlo do znižanja prihodkov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb. Po drugi strani, če gledamo na dohodke delavcev iz naslova
264
udeležbe pri dobičku, pa lahko pričakujemo tudi povečanje javnofinančnih prihodkov iz naslova davkov. Dobro, kakšna bo razlika, ne vemo, ampak pošteno je tudi to pogledati.
Vprašanje, ki je bilo danes že izraženo, pa tudi zadnjič, je vprašanje tujega kapitala. Če bomo ta zakon sprejeli, potem bodo tuji investitorji - "bodo", pod narekovaji - odšli stran. Ja, kje so pa zdaj, ko ni tega davka? Saj imajo zdaj ravno tako možnost investirati v Sloveniji, pa jih ni. Prišli bodo, če bodo videli interes za kvalitetno delo slovenskih delavcev, ne glede, ali ta zakon bo ali tega zakona ne bo. Kolikor sam poznam nekatere tuje podjetnike, tudi z velikim veseljem svojim delavcem, če so dobri, plačajo in dajo dobiček; jih poznam. Tako da je tak izgovor iz trte izvit.
In še beseda, kar smo tudi danes slišali, o Franciji, pa da mi ne moremo biti takšni kot Francija. Slovenska nacionalna stranka še vedno vztraja na svojem identičnem stališču: nas brigajo, prav brigajo nas drugi, brigajo nas naši ljudje, Slovenija nas briga! Če je pač samo Francija tista, ki ima takšen zakon, je pač samo Francija. Pa tudi če ga Francija ne bi imela, zakaj ga pa mi ne bi imeli? Zakaj pa Slovenija ne bi enkrat bila nekje prva?
Veliko besed je bilo izrečenih ob amandmajih k 3. členu, sam pa mislim, da je prav, da je bil tak amandma sprejet. Mislim, da je vsebina dopolnilnega zakona prava, in menim, da je enkrat prav, da se ne glede na razna besedičenja skupaj odločimo in ta zakon tudi podpremo, čas bo pa prinesel svoje. Naj pa še dodam, v sožitju z drugimi zakoni, ki se pripravljajo, mislim, da je to prava pot.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Prehajamo na razpravo o členu in vloženih amandmajih.
V razpravo dajem 3. člen, amandma Poslanske skupine SDS in amandmaja poslanskih skupin SD in DeSUS. Obenem vas obveščam, da je Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke svoj amandma k 3. členu umaknila. Želi kdo razpravljati o amandmajih k 3. členu? Prosim za prijave. Besedo ima mag. Andrej Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa za besedo.
Naj v uvodu predstavim načelno stališče, da se sedanja vlada, še posebej pa koalicija ali pa del te koalicije, veliko preveč ukvarja s tem, kako deliti, in veliko premalo s tem, kako ustvarjati tisto, kar bi delili. To je po moje ključno, in je ključno skozi vse sedanje ukrepe vlade.
Tudi zadnji rebalans, ki ga imamo na nek način v medijih, to razkriva. Pravzaprav ni nekih resnih iniciativ, kako zagnati gospodarski cikel v Sloveniji, kako torej omogočiti, da bo sploh kaj deliti, da bodo ljudje imeli zaposlitev, delo, da bodo upokojenci imeli penzije, da bodo študenti imeli štipendije, da bodo tisti brezposelni imeli denarna
265
nadomestila, da bodo socialni podpiranci imeli socialno pomoč. Vse to ustvarja gospodarstvo in nihče drug, spoštovani. Noben javni uslužbenec ne ustvarja te dodane vrednosti, ki jo lahko delimo, temveč jo uporablja. In ko se toliko ukvarjate s tem, kako kaj deliti, se hkrati zelo zelo pozablja, kako to ustvarjati in kako ustvarjati v Sloveniji ugodne pogoje za gospodarsko aktivnost, za vlaganja, za nove produkte, za dvig dodane vrednosti, tudi dvig dobička. In šele potem je lahko seveda tudi deliti. Torej to je generalna ugotovitev, ki spremlja in bo spremljala tudi celotno razpravo danes okoli tega zakona. Menim, prepričan sem, da bi se morali v Sloveniji prioritetno ukvarjati s tem, kako več ustvarjati za delitev, ne pa kako več deliti, in se seveda ne ali pa v drugi fazi, ali pa sploh ne ukvarjati s tem, kako ustvarjati to, da bomo delili. Zato pravim, da je ta zakon zelo zelo prazen. Prazen je v tem, da ne bo kaj deliti po tem zakonu. Poglejte podatke o dobičku oziroma o davku od dohodka pravnih oseb, za prve mesece tega leta. Porazno, glede na napovedi. Dva in pol krat manj kot v obdobju lani, ko je pa že lani bilo žalostno, ker smo bili v letu 2009 že v krizi.
Lepo se je pogovarjati, kako deliti. V vsaki družini družinski člani, zlasti mlajši, tisti, ki ne ustvarjajo, govorijo o tem, kako deliti. Jaz bi to, jaz bi to, on bi to, nekdo pa mora to ustvariti. In v Slovenski demokratski stranki smo v vseh svojih paketih za izhod iz krize opozarjali prav na ta segment, kako ustvarjati. Zato smo predlagali tudi ukrepe, kako razbremeniti gospodarstvo, kako spodbuditi investicije, da se bo ustvarjalo.
Amandma k 3. členu je nastal tudi pri nas zaradi tega, ker je bil na odboru sprejet amandma, ki uvaja obvezno delitev dobička tam, kjer je le-tega ustvarjenega več oziroma kjer se ga bo delilo delničarjem, lastnikom kapitala, torej več kot 25%. Pa še to se bo delil bilančni dobiček, ki je bistveno višji od čistega dobička, ker je seveda to računovodska kategorija, ki je še ne očiščena davkov in ostalih reči. Ta rešitev, ki je bila sprejeta na odboru v okviru 3. člena, bo kar drastično zarezala v dosedanje pravice delničarjev, lastnikov kapitala v gospodarski družbi. Zato je seveda utemeljeno prisluhniti gospodarstvu v tem primeru. Gospodarstvo namreč predstavlja te lastnike kapitala, ne nazadnje tudi delodajalce v najširšem pomenu besede. Oni ocenjujejo pravzaprav enoglasno. Vsi so si enotni pri tem, da bo to drastično zaviralo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in odločanje o tem, ali bodo, recimo, čisto družinska podjetja, zasebna podjetja, tuji investitorji še investirali pri nas. Ali ne bodo raje iskali za investicije neke privlačnejše ekonomije v neposredni okolici? Tudi na Balkanu, kjer je poleg tega še cenejša delovna sila, novi trgi se odpirajo in podobno. Ne pozabiti, spoštovani, da slovenska ekonomija v okviru Evropske unije tekmuje še s 2 6 ekonomijami in da tekmuje globalno z nešteto ekonomijami. Nekatere so
266
nekonkurenčne zaradi takih in drugačnih razlogov, ker so predaleč, nekatere so predrage, nekatere so prepoceni, ampak v naši neposredni bližini so pa ekonomije, s katerimi mi tekmujemo: Italija, Avstrija, Madžarska, Slovaška, Češka, Hrvaška, ne nazadnje Bosna, Srbija itn. To so ekonomije, to so naši konkurenti, ki so konkurenti, ne samo za tuje investicije, spoštovani, tudi za domače investitorje. In ko bo nekdo primerjal vse te kazalce in ko ugotavlja, da imamo pri nekaterih kazalcih že tako ali tako žalostne rezultate, recimo, fleksibilnost trga delovne sile. Vsak napor katerekoli vlade je bil sesut zaradi prizadevanja sindikatov. Tukaj se ne da nič narediti. Imamo zelo togo delovnopravno zakonodajo in seveda smo nekonkurenčni, da glava boli. Imamo visoko obdavčitev dela. Tudi tukaj se očitno ne da nič narediti. Sedaj še eden žebelj v konkurenčnost nacionalne ekonomije.
Prepričan sem, da ta ukrep ne bo pritegnil nobenega investitorja. Ta ukrep ne bo pritegnil nikogar, gotovo ne. Če nekaj moraš, namesto, če nekaj lahko, je za nekoga rdeča luč ali pa vsaj rumena. Jaz mislim, da je prav, da bi ohranili prostovoljno, vendar davčno in birokratsko privlačno shemo prostovoljne delitve dobička. Sedaj Socialni demokrati na vse zvočnike razlagajo, kako je treba deliti dobiček. Se strinjam, delavci so zaslužni in jim pripada dobiček. Morajo ga dobiti. Vendar vas hkrati sprašujem, saj smo nenazadnje v prejšnji vladi sprejeli zakon o delitvi dobička delavcem, pred tem v vseh vladah, v katerih ste Socialni demokrati bili, niste nikoli sprejeli, vedno ste predlagali nemogoče rešitve, ki niso bile sprejete.
Prvič. Pohodili ste lastna načela, pohojate lastna načela s tem, ko predlagate nekaj, kar ni usklajeno s socialnim dialogom. Tega predloga obvezne delitve dobička niste uskladili s socialnimi partnerji. Prisegate v koalicijski pogodbi v vseh svojih načelih na socialni dialog, na usklajevanje rešitev med socialnimi partnerji. Socialni partnerji pa niso le sindikati, so tudi delodajalci. Te rešitve niste z njimi uskladili. Če ste, mi povejte, kdaj in s kom. Niste uskladili, ker so se delodajalci enotni, da je to neusklajeno z njimi. Ne samo, da niste uskladili, niste niti usklajevali. Niste niti vprašali nikogar za njegove pripombe, temveč ste tako, kako bi rekel, strahopetno celo na samem odboru "ruknili" s tem amandmajem v tekst zakona in zganjate tukaj velik populizem. Populizem zaradi tega, ker ni kaj deliti. Drugo bi bilo, če bi mi imeli nekaj milijard bilančnega dobička in bi se pogovarjali o delitvi le-tega. Tako pa nekaj 100 milijonov ga bo letos in bomo videli, kako in kje bo končal.
Če bi želeli deliti dobiček v resnici, če bi želeli, da je to obvezno, potem bi se poslužili enega ukrepa, ki ste se ga že poslužili, ko ste želeli, da državne firme znižajo plače poslovodstvu, organom upravljanja in organom nadzora. Sprejeli ste usmeritve, s katerimi ste preko skupščin zavezali nadzorne
267
svete, da bodo omejile nagrade upravam, da bodo omejile nagrade nadzornikom. Zakaj niste sprejeli, spoštovani, enakega navodila za delitev dobička zaposlenim? Prosim vas lepo, ne mi odgovoriti, zakaj tega že mi nismo naredili. Mi nismo mogli tega narediti, ker je bil zakon sprejet aprila leta 2008. Prvič se je pogovarjalo o delitvi dobička šele takrat, ko so bile znane bilance za leto 2008, to je v letu 2009, ko ste globo vi imeli že vajeti v rokah. Jaz vam že v naprej govorim, da ne boste rekli, kaj ste pa vi naredili.
Še enkrat. Tukaj bi lahko s podobnim navodilom, če bi bil interes, zavezali družbe, da delijo bilančni dobiček iz leta 2008, ki ga je bilo veliko, če se ne motim okoli 3 milijarde evrov. Takrat bi pa bilo kaj deliti, pa niste tega naredili, ampak sedaj pa prihajate z rešitvami, da boste delili nekaj, kar se ne da deliti, ker ga ni, enostavno povedano. Bilančnega dobička bo, ne vem, ko bo ta zakon uveljavljen, se bomo pogovarjali za delitev dobička leta 2010, danes pa lahko berete v poročilih, koliko je tega bilančnega dobička, koliko se ocenjuje, da ga bo, ker imamo podatke za prve štiri mesece.
Menim, da je amandma, ki ga predlagamo Slovenski demokrati, pravičen do te mere, ker nalaga neke vrste obvezno delitev firmam, kjer je država več kot 10% lastnik. Zakaj? Te firme so bile tako ali drugače verjetno pred tem v neki družbeni lastnini, to firmo so preko lastninjenja razparcelirali tako ali drugače med neke zasebne investitorje in družbe. Ustvarjali so ga delavci prejšnjih generacij in prav je, da v luči solidarnosti imajo del tega dobička sedaj tudi zaposleni v teh družbah. Seveda je pa veliko vprašanje, na primer neke družinske firme, ki so iz garaž zrasle, obrtniki, ki so slučajno d.o.o. zdaj, ne pa s.p.-ji, ki so torej s svojim kapitalom postavili neko firmo in se morebiti želijo celo širiti ali celo, ko pritegujemo tuje investitorje, zakaj jih s to obvezno delitvijo odganjati od razvoja in investicij. Menim, da bi bila torej rešitev, ko bi veljala obvezna delitev v skladu z vašim predlogom na družbe, ki so v 10 ali več odstotni državni lasti, rešitev, ki bi bila bistveno bolj pravična in bi hkrati manj posegala v konkurenčnost nacionalne ekonomije. Kajti država Slovenija, kjer je lastnica, bo tako ali tako investirala, ker bo pač s stisnjenimi zobmi požrla tudi to coklo pri investiciji. Tuji investitor ali pa tudi zasebni, domač investitor, pa ga taka določba ne bi odgnala.
Pa še nekaj, jaz mislim, da je večina zaposlenih ali pa velik del zaposlenih prav v teh družbah, ki so deset ali večodstotni državni lasti. Pa še nekaj vas sprašujem - to pa Vlado: ali je narejena ocena izpada prihodkov v državni proračun, zaradi uvedbe obvezne delitve dobička? Prvič, država se bo resno vprašala, ali deliti oziroma ali bo sploh črpala dobiček iz firm. Ker bo del pristal drugje, ne pa v proračunu, bo že zaradi teh odločitev manj dobička v proračunu. Drugič pa ga bo manj zaradi tega, ker bo lahko manj država delila kot
268
delničar. In bo zelo zanimivo, kako ta ukrep vpliva na vsa prizadevanja Evropske unije sedaj in tudi opozorila Banke Slovenije, da dajmo za hudiča znižati primanjkljaj. Zniža se pa primanjkljaj tudi na tak način, da se ohranjajo neki prihodki v proračun, še posebej prihodki iz naslova dividend v gospodarskih družbah. Najprej, teh dividend ne bo, ker jih je malo, drugič jih boste pa še zdaj oklestili s tem.
Spoštovani! Z vsem spoštovanjem do vaših visoko letečih ciljev je treba pri tehtanju teh ukrepov imeti v mislih tudi drugo stran, kaj tak ukrep pomeni za tiste, ki ustvarjajo v Sloveniji. Pa mi predlagatelji povejte en argument, kako bo ta ukrep, ki ga vi predlagate, spodbudil gospodarsko aktivnost v Sloveniji, spodbudil investicije v Sloveniji, spodbudil zaposlovanje v Sloveniji. Res bi rad slišal.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Bojan Kontič. Prosim.
BOJAN KONTIČ: Če je kdo populist v Državnem zboru, gospod Vizjak, je z vami zelo težko tekmovati. Ampak vseeno nekaj odgovorov bi morda lahko podal, čeprav nikoli nisem bil minister za gospodarstvo, nikoli nisem imel priložnosti te zadeve urejati, za razliko od vas, ki pravite, da ste v preteklem mandatu sprejeli zakon. Seveda smo ga sprejeli, ampak ne daje rezultatov. Zato ga je treba spremeniti in zato je Vlada predlagala spremembo. In že osnovni tekst zakona, ki ga je Vlada predlagala, je mnogo boljši od tistega, ki ste ga sprejeli vi oziroma ste ga predlagali vi in ga je Državni zbor sprejel in bi dal rezultate po mojem tudi v vsakem primeru. Ampak glede na to, da smo se mi zavzemali venomer za obvezno delitev dobička, se od nas tudi pričakuje, da ne delamo razlik takrat, ko smo v opoziciji, in takrat, ko smo vladna stranka.
Glede delitve dobička takrat, ko je bil ustvarjen, ni bilo možnosti. To so zasluge zakona, ki ni dal dovolj spodbud, da bi se delodajalci oziroma lastniki kapitala odločali, da del dobička razdelijo tudi med zaposlene. Pa še drugi razlogi so. Ni samo slab zakon, ker bi lahko delili v vsakem primeru. Ampak gre za bilančni dobiček, gospod Vizjak, in ga lahko delijo tudi v letošnjem letu. To je bistvena razlika o tem, kar govorite vi, in o tem, kar piše v zakonu, ki ga danes obravnavamo in sprejemamo.
Ta zakon seveda ni namenjen temu, da bi vabil tuje investitorje, da bi dvigoval stopnjo zaposlenosti. Ima pa druge učinke. In vi natančno veste, da ima druge učinke. Za to, kar vi naštevate, je treba sprejeti še druge zakone. In tako kot je dejal kolega Barovič, smo na dobri poti in sem prepričan, da bo tudi ministrstvo, ki je predlagalo ta zakon, pripravilo še dodatne ukrepe za to, da bo slovensko gospodarstvo postalo konkurenčnejše. In da mu bo pri tem tako kot sedaj, z roko v roki, pomagalo tudi Ministrstvo za finance. Kje je bil največji problem vedno pri delitvi
269
dobička? Na Ministrstvu za finance. Ker so se otepali na vse načine in z vsemi možnimi prijemi, da obvezne delitve dobička med zaposlene ne bi bilo, ker pride do izpada prihodkov v državni proračun. Niso pa upoštevali ostalih pozitivnih stvari, ki jih ta zakon vsekakor prinaša.
Socialni dialog. Seveda smo zagovorniki socialnega dialoga. Smo bili takrat, ko se vi niste pogovarjali, in smo sedaj, ko se moramo pogovarjati s sindikati in z delodajalci. Vedno so posamezna odstopanja, vedno so kdaj tudi nesporazumi. In ne boste rekli, da vam je v prejšnjem mandatu uspelo vse sporazume razrešiti s socialnimi partnerji. Verjetno ne bo držalo. Tudi vi ste imeli demonstracije, mi jih imamo sicer nekoliko prej.
Ko govorimo o socialnem dialogu, je seveda potreben in smo mi zagovorniki socialnega dialoga in bo tako tudi v prihodnje. Zelo težko pa je traktat, ko so si delodajalci na eni strani in delojemalci na drugi strani tako vsak k sebi pri določeni ureditvi. In lahko sedimo še 10 let na teh socialnih pogovorih, na socialnem partnerstvu, pa ne bomo zbližali stališč o tem. Delodajalci zagovarjajo prostovoljno delitev dobička, sindikati pravijo, da je obvezna tista prava, če želimo, da se bo dobiček tudi delil. In kako to preseči? S kompromisom. In ta amandma k 3. členu je neke vrste kompromis, ki ohranja prostovoljnost, do 25% delitve dobička se družba odloči, ali bo dobiček delila ali ga ne bo delila. In če ga deli, do 25% ni obvezen za delitev med delavce. Če pa preseže ta limit 25%, pa mora razdeliti 25% bilančnega dobička, namenjenega razdelitvi, tudi delavcem. In mi menimo, da je prav tako, ker soustvarjajo dobiček. In ko sem zadnjič dejal, da gre tudi za neke vrste filozofsko vprašanje, je seveda res. Gre za temeljne spremembe v razmišljanju, kdo ustvari dobiček. Včeraj sem slišal, da tako razmišljajo ostanki socializma v Sloveniji. Če sem zaradi tega, ker zagovarjam obvezno delitev dobička med zaposlene socialist, sem pa socialist, in me lahko nazivate tako do konca tega mandata. Se tega ne bom sramoval, ker se tudi nimam za kaj.
Rezultat socialnega dialoga ni moč doseči, zato je bil presežen na ta način, kot se je dejansko v postopku tudi zgodilo. Mnogokrat smo slišali, da s tem posegamo v ustavno pravico do lastnine. To sem že v uvodu v imenu poslanske skupine dejal. Do leta 1990 je bilo vse naše ali pa od nikogar, kakorkoli želite vzeti to državno lastnino ali družbeno lastnino, kot smo jo imenovali. Po letu 1990 so nekateri uspešno to lastnino pripeljali na svoje dvorišče. Kako so bili ti postopki izvedeni, to je druga zgodba, ampak sedaj to lastnino želijo z ustavo zaščititi. Zakaj ni bila zaščitena tako dobro v teh letih lastninjenja? In zdaj zaradi tega, ker bi posegli v lastnino, v pravico do lastnine, ne smemo sprejeti obvezne delitve dobička med zaposlenimi pod določenimi pogoji. Kaj pa socialna funkcija lastnine, ki je zapisana v ustavi? Verjetno odtehta vse te pomisleke. In ko
270
govorimo o tem, da imamo možnost, da v naslednjih mesecih pridejo zelo dobri investitorji v Slovenijo, ponavljam vprašanje gospoda Baroviča: Kje so bili do zdaj, ko ni obvezne delitve dobička? Zdaj čakajo na današnjo odločitve Državnega zbora oziroma jutri bomo glasovali, sporočam, da ne bodo danes zastonj čakali, o tem, ali bo obvezna delitev dobička. In če bo obvezna delitev dobička, bodo šli na jug, je rekel dr. Vizjak, se bo treba tam boriti. Če pa bo prostovoljna, pa jutri prihajajo v Slovenijo. Ne se hecati! Niste resni.
Razlogov za to, da sprejmemo odločitev takšno, kot je zdaj v tekstu 3. člena, je več kot dovolj. In kot sem dejal, v tem členu piše, da se obveznost prične pri 25% delitve dobička. Če bo več kot 25% dobička razdeljenega, bodo eno četrtino tega bilančnega dobička, namenjenega razdelitvi, razdelili med zaposlene. In tako je tudi prav in pri tem tudi vztrajamo. Vaš amandma pa krči to možnost, ker govori, da je to obvezno samo za družbe, kjer ima država več kot 10% lastninski delež. Tega amandmaja seveda ne bomo podprli, ker se vrača nazaj tja, kjer smo že bili in kjer smo že preskusili uspešnost zakonodaje na tem področju. V promilih so se delili dobički takrat, ko so bili. In mnogokrat slišim tudi to, da ni primeren čas, da se to uvede. Kdaj pa je po vaše primeren čas, da to uredimo?! Ko je bil dobiček, ni bil primeren čas, ste nam dvakrat zavrnili zakon. Ko dobička ni, ni primeren čas, ko dobička ni, je tako brez zveze, saj ni kaj deliti. Ampak jaz sem prepričan, da bo v tej Sloveniji prišel čas, ko bo dobiček in ko ga bomo delili - tudi med zaposlene, če bo ta zakon jutri sprejet v takšni vsebini, kot je. Ne morem pristati, in še enkrat ponavljam, na to trditev, da pod istimi pogoji, z istimi davčnimi spodbudami, z istim neplačevanjem prispevkov iz tega dela dobička bodo lastniki dobiček delili tudi med zaposlene, če bo v zakonu napisana prostovoljnost. Če pod istimi pogoji zapišemo, da je obvezno razdeliti dobiček nad 25%, v primeru da se deli več kot 25%, pa ga ne bodo delili. Ko me boste uspeli nasprotniki prepričati, da je to realnost, potem lahko tudi spremenim mnenje. Ampak to mnenje, to stališče je smešno že na prvi pogled in neresno in za lase privlečeno, kot sem dejal. Pod istimi pogoji pa je res vseeno ali piše obvezno ali neobvezno. In vsi ti klici posameznih poslancev, češ, da je treba zavrniti to ureditev, ki je pripravljena, češ, da s tem dajemo slab signal, da sporočamo, da smo sprejeli nekaj, kar ni dobro za lastnike, in da v tem primeru ne bodo delili dobička, pomeni neresnost, pomeni, da niti v sanjah niso računali na to, da bi delili dobiček tudi med zaposlene. Če bi, jih ta ureditev ne bi motila. Pod istimi pogoji pa je čisto vseeno, če si ti pripravljen deliti na načelu prostovoljnosti, reči, da zato, ker je obvezno, pa dobička ne boš delil. To je smešno, še enkrat povem.
In ko je bilo danes izraženo stališče, da v primeru, da bo takšna ureditev sprejeta in se dobiček kljub temu ne bo delili, sprejemamo zato odgovornost tisti, ki smo predlagali
271
amandma. Poglejte, ni pomembno, res, da ne bomo mogli preveriti, kaj bi bilo, če tega ne bi bilo v zakonu, ampak prepričan sem, da to ni razlog in da ga je zelo težko utemeljiti, da obveznost pomeni nedelitev dobička, prostovoljnost pa, in to pod istimi pogoji. To so torej argumenti nasprotnikov obvezne delitve dobička. In ko govorimo o amandmaju k temu členu, naj povem, da je potrebno in bom tudi podprl amandma, ki je vložen s strani SD-ja in DeSUS-a, pa bi ga verjetno podpisal še kdo drug, pa žal ni bilo časa, ker je bilo potrebno hiteti z vlaganjem amandmajev za obravnavo na Državnem zboru. Seveda operacionalizira odločitev, ki je bila sprejeta na seji matičnega delovnega telesa. Ta zakon s temi amandmaji postaja življenjski, uresničljiv v praksi, seveda v odvisnosti tistih, ki so vedno odločali in bodo tudi v prihodnje odločali, ali se dobiček deli med zaposlene ali ne. Amandmaja, ki ga predlaga SDS in ki govori, da je obvezna delitev dobička obvezna samo za družbe, kjer ima država več kot 10% delež, pa ne bom podprl, ker je korak v napačno smer, v smer, od koder smo prišli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Replika mag. Andrej Vizjak, prosim.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Treba je replicirati, ker je bilo izrečenih kar nekaj neresnic, da ne rečem laži, pa jih bom dokazal.
Spoštovani, laž je, da ni bilo doslej usklajene rešitve med socialnimi partnerji in da se je sedaj presekalo to stanje neusklajenosti s to rešitvijo. To je laž, spoštovani gospod Kontič. Dosedanji zakon je bil usklajen med socialnimi partnerji. Dosedanji zakon sem usklajeval s socialnimi partnerji skoraj eno leto dni. Rešitve prostovoljne delitve dobička delavcem po načelih, kot je zapisano v zakonu, teh davčnih ugodnosti in ugodnosti pri plačevanju prispevkov, so bile usklajene z delodajalci in z delojemalci. To je zakon, ki je šel skozi socialni dialog, je bil na koncu usklajen. Na ministrstvu gotovo imajo v arhivu podpise vseh, ki so bili tangirani, in so se podpisali pod to. Vi ste s svojo rešitvijo brez socialnega dialoga posegli v ta dogovor. Vi ste posegli v dogovor in ga zrušili. Zato imate zdaj delodajalce proti. Ne samo, da ste posegli in se poskusili uskladiti, tudi uskladiti se niste poskusili. Vi ste posegli tako res hinavsko, sem prej rekel, v dosežen dogovor in hkrati se deklarirate za tiste, ki spoštujete dogovarjanje med socialnimi partnerji. To, kar je, je eklatanten primer, kako se krči socialni dialog. Ko je nekaj dogovorjeno, ko ministrstvo in vlada predlagata zakon, ki nadgrajuje to dogovorjeno v smislu interesov obojih, tako delavcev kot delojemalcev, poenostavljajo se postopki in dela se zadeva še bolj privlačna, pridete z amandmajem in zrušite ta dogovor. Spoštovani, če je to vaše pojmovanje socialnega dialoga, potem nam res bog pomagaj v tej državi. To ste
272
naredili. In vi prej ste zavajali slovensko javnost, ko ste rekli, da ste presekali na eni strani interese delodajalcev po prostovoljnosti in na drugi strani interese delojemalcev po obveznosti. Delodajalci in delojemalci so se strinjali in so podpisali, da je rezultat, ki je uzakonjen, skupen rezultat, da je to kompromis, da je to dogovor. Zato, prosim, na tej točki socialnega dialoga ne zavajajte javnosti.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Vili Rezman, prosim.
VILI REZMAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Ko smo v prejšnjem mandatu sprejemali zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, smo vsi imeli v mislih dvoje dobrega. Najprej smo menili, da je to dobro za gospodarstvo, da je za gospodarstvo to spodbudno, da se bo na ta način tudi tisto, kar se danes obeta, s tem novim predlogom povečevala istovetnost zaposlenih s podjetji, da se bo zmanjševala fluktuacija, da bo manj absence itn. In drugič smo menili, da je prav, da tisti, ki ustvarjajo dobiček, so pri tem tudi kasneje soudeleženi. Žal so empirični podatki, rezultati pokazali, da je kljub dobrim namenom bil izplen pičel. Ni se posrečilo to, kar je bilo želeno. In to dokazujejo podatki o tem, da med tistimi zelo redkimi podjetji, ki so vendarle delila dobiček tudi z zaposlenimi, ni velikih firm, da med njimi ni firm z državno udeležbo, vsaj opaznejšo, kar se lastništva tiče. Vemo, da se je razdelilo skrajno malo dobička med zaposlene, in vemo tudi, da tistih, ki so se za to vendarle odločili, ni bilo veliko.
Ta zakon, ki je sedaj pred nami, in amandmaji k posamičnim členom, si prizadeva te hibe, ki jih je prejšnji zakon imel, odpraviti. In ponovno gre za iste cilje. Na eni strani ugotavljamo, tudi predlagatelj piše, da gre za razbremenjevanje gospodarstva. To je za gospodarstvo najbrž spodbudno. Po drugi strani si zopet obetamo, da bodo tisti, ki so dobiček soustvarjali, deležni pri njegovi delitvi, da bo večji delež zaposlenih deležen tudi tega dobička. Amandma, ki ni bil z namenom razbitja tega zakona vložen na Odbor za gospodarstvo, ampak z namenom, da se pot do realizacije teh ciljev spremeni, je amandma, ki je imel v mislih naslednje. Prvič, ni prav, da tisti, ki so ustvarjali dobiček, niso bili udeleženi pri njegovi delitvi. Drugič, ni prav, da se je dobiček delil zelo arbitrarno. Povsem brez kakršnekoli logike, bi lahko rekli. Sicer bi bila udeležba, kar se tiče procentov, bistveno višja, število firm bi bilo bistveno višje, in tistih, ki bi bili deležni tega dobička, bi tudi bilo precej več.
Sedaj pa se je zgodilo, da nekaj zelo malega firm je vendarle delilo, velikanska večina, ki je ustvarjala profit, pa tega ni storila. Torej je poslovodstvo in lastniki čisto arbitrarno odločalo o tem, kako se bo dobiček delil. In to bi mi želeli preprosto popraviti. Da ne bi bilo naključje, da bi
273
nekateri, ki so ustvarjali dobičke, bili pri tem tudi deležni. Mnogi drugi, ki so ga ravno tako ustvarjali, pa ne. Zdaj je to čisto naključje. Če bi funkcioniralo načelo prostovoljnosti tako, da bi bil pretežni del zaposlenih deležen tudi delitve dobička, bi najbrž bili naši pomisleki manjši, kot so sedaj. Zdaj pa žal nimamo drugega kot zagotovila gospoda ministra, da je govoril s številnimi poslovodstvi, ki so obljubila, če bo prostovoljnost, bodo delila dobiček. Ampak to zagotovilo je tako šibko, da se ga da kadarkoli, tudi spremeniti oziroma zatajiti besedo, ki ji je bila dana. In zopet se bo pokazalo, da so bili zaposleni delavci na nek način izigrani, da niso participirali pri delitvi tistega, kar so sami tudi ustvarjali. Jaz nisem prepričan, ko se govori, da se bo s tem zmanjšala konkurenčnost, da je katerakoli izmed naših firm manj konkurenčna, če ta isti dobiček dobijo bodisi lastniki, bodisi zaposleni če se torej ne vrača v tehnološke izboljšave, v izboljšave varnosti pri delu in v druge oblike spodbujanja konkurenčnosti. Tudi nisem prepričan, da bodo tisti, če ta zakon razbremenjuje gospodarstvo, ki bi lahko bili deležni tega razbremenjevanja, zdaj bežali v tujino. Zakaj pa, če imajo tukaj olajšave in jih tukaj razbremenjujemo. In tudi nisem prepričan, da bodo tisti, ki bi naj vlagali tudi kapital pri nas, sedaj imeli velike pomisleke, ko bodo namesto davka od dobička plačevali nekaj dobička delavcem in zato razbremenjeni, ker to šteje v davčno priznano .../Nerazumljivo./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Andrej Magajna. Prosim.
ANDREJ MAGAJNA: Spoštovani predsednik Državnega zbora, gospod minister. Kolegice in kolegi!
Podpiram idejo o obvezni delitvi dobička, navkljub napovedim o birokratskih razbremenitvah in davčnih olajšavah. Že predgovorniki so menili, da se bojijo, če te obveznosti ne bo, da ne bo interesa o delitvi. Kljub temu, da je bil dosedanji zakon pomanjkljiv, podatki kažejo, da ni bilo interesa. Interesa ne bo, ker je že v osnovi v sistemu vgrajeno navzkrižje interesov med lastniki in delavci. Dokler bomo imeli to kategorialno razlikovanje med lastniki in delavci, bo tudi navzkrižje interesov in ne bo interesa po delitvi.
Na Odboru za gospodarstvo je prišlo do kompromisa. Dobiček naj bi se po tem kompromisnem amandmaju obvezno delil le, če bi družba delila več kot četrtino bilančnega dobička, sicer pa bi bilo do 25% prostovoljno. Tudi glede tega se bojim, kot je že povedal gospod Barovič, da bo prišlo do špekulacij, da bodo lastniki pazili, da bodo delili 20%, 23%, 24%, nad 25% pa bodo verjetno premislili. Nisem najbolj navdušen nad kompromisom, vendar je kljub temu to ogromen korak naprej. Torej imamo s kvalitativnim preskokom v odnosu
274
do presežne vrednosti. Dobiček ni le zadeva ekskluzivnih lastnikov, gre za premik v razmišljanju, premik v naših glavah. Delavec postaja na nek način subjekt in ne le bilančni strošek. Na dobiček vedno vplivajo vsi udeleženci in deležniki. Zavedamo se, da ne v enaki meri. Pond oziroma teža nekega deležnika, udeleženca v procesu oblikovanja vrednosti produkta je lahko različna, odvisna od panoge, od konkretnega podjetja. V tem trenutku tudi nimamo izdelane metodologije za objektivno vrednotenje, kakšno razmerje je tisto pravo in pošteno. 25% za delavce je lahko v določenih primerih celo krivično. Gre za panoge, kjer imamo visoko kvalificirano delovno silo, kjer je vrednost opreme relativno majhna, je pa vrednost v izobrazbi in znanju delavcev. V tem primeru bi moral biti ta delež večji. Ne glede na izraženo bojazen in metodološke težave, menim, da gre za izjemno pomembno novost, ki bo konec koncev pokazala, kdo je kdo. Ključna diferenciacija se bo dogajala ravno na tej točki, med liberalno vrednostno pozicijo in socialdemokratskimi izhodišči. Ne čudi me torej stališče LDS, nikakor ne, vseeno pa sem pričakoval, da bo tudi na drugi strani več posluha za to vprašanje. Govorim o SDS. Ta stranka se je ob svoji ustanoviti imenovala Social demokratska zveza Slovenije. To dobro vem, ker sem bil soustanovitelj, skupaj s Francetom Tomšičem in Gorazdom Drevenškom smo prevajali socialdemokratke evropske programe in smo hoteli uvesti novo moderno socialdemokratsko stranko in iskali smo mostove za stranke demokratične prenove. Tudi ta stranka se je odločila za socialdemokratski koncept. Vendar socialdemokratov očitno na drugi strani ni več, morda se bo kakšen javil, morda bo tudi kakšen glasoval za ta amandma. No, malo bolj za šalo.
Obvezna delitev dobička pa bo, upajmo, končno sprožila še drug premik v naših glavah. Premik v dojemanju lastnine oziroma opredelitve lastnikov. Leta 1990 smo prešli iz družbene lastnine v tržno ekonomijo, hoteli smo titulanta, nosilca lastnine. Predvsem pa smo bili soočeni z odtujevanjem in krajo družbene lastnine, ki se iztekala v privatne žepe. Govorimo o koriščenju in zlorabah. Tudi prva vlada ima delno zasluge za to, saj ni vpeljala sistema in mehanizma nadzora, da bi zavarovala družbeno lastnino, Vlada po letu 1992 pa je to nadaljevala. Družbena lastnina je bila predmet okoriščanja in zlorab. Če bi takrat imeli drugačen model, ko bi tudi delavec postal subjekt odločanja in bi bil tudi on udeležen pri dobičku, se morda tajkunizacij a ne bi dogajala v taki meri, kot se je v Sloveniji.
Produkt je vedno lastnina vseh. Lahko je nekdo lastnik objekta, stroja, "know-howa", vendar končni produkt je vedno lastnina vseh, ki so udeleženci. To pa bo moralo prinesti tudi drugačne modele odločanja, ki jih bo morda tudi ta razprava enkrat sprožila, konec koncev tudi v parlamentu. Ne gre le za spoznanje, ampak, moramo priznati, za boj interesov. Zakaj tudi manjše države ne bi bile inovativne, tudi to smo danes
275
slišali. Kdo je že govoril o svetilniku? O dvigu na vrh sveta? Mar to velja le za produkt? Ali ne velja to tudi za drugačne odnose v ustvarjanju tega produkta in za delitev rezultatov dela? Ali ni ključna dodana vrednost v spoznanju in priznanju, da smo vsi lastniki produkta, ki smo ga soustvarjali?
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima Franco Juri.
FRANCO JURI: Hvala za besedo, gospod predsednik.
Kot je moj kolega Posedel napovedal, imamo v Poslanski skupini Zares sicer enotno mnenje o tem, da je zakon dober, da je zakon potreben, nekoliko ločeno pa razmišljamo glede 3. člena oziroma amandmaja, ki ga je sprejel odbor. Tudi brez tega amandmaja bi bil zakon dober, kajti izboljšuje stanje in neučinkovitost dosedanje zakonodaje. S tem amandmajem pa je, po moji presoji in mojem mnenju, zakon še boljši, zato ga bom podprl. Tudi če me bodo zaradi tega imenovali oziroma proglasili za socialista, se tega absolutno ne sramujem, to bom sprejel kot kompliment, saj smo liberalna, pa tudi socialna stranka. Znotraj naše stranke poteka razprava o tem, kako vrednotiti delo, kakšno vlogo in mesto dati temu bistvenemu segmentu in dejavniku ustvarjanja kapitala in ustvarjanja dodane vrednosti.
Razprava je lahko nekoliko akademska. Veliko modelov za to, da bi ugotovili, ali je obveznost oziroma prostovoljnost učinkovita, nimamo. Imamo eno državo, to je Francija, in jaz pogrešam temeljito analizo o učinkih obvezne udeležbe na dobičku v Franciji. Ampak čisto laično menim, da je Francija ena od najbolj konkurenčnih evropskih držav, da je ena tistih, ki se najbolj soočajo z izzivi krize in recesije, in torej nimam elementov za to, da bi ocenil negativno učinkovanje obvezne udeležbe na dobičku v tej državi. Tudi v drugih državah, čeprav ni obvezna, je dobro stimulirana in te stimulacije pomagajo, da se delavci bolje identificirajo s svojimi podjetji in da razmišljajo nekoliko drugače. Včeraj je bilo v pogovoru z nekaterimi predstavniki sindikatov zanimivo slišati tudi to, da je v tem trenutku sicer ta zakon dober, dobrodošel, vendar ni najnujnejši, kajti imamo druge, konkretnejše, pomembnejše stvari, ki bi jih morali rešiti. In tu napovedujejo najbolj intenzivno razpravo ob nekaterih drugih paketih, zlasti pri trgu delovne sile in pri pokojninski reformi. Upam, da bo ta pozitivna tenzija v socialnem smislu ostala/obstala tudi pri tisti razpravi.
Če se vrnemo na obvezno udeležbo dobička, gre v tem trenutku morda za operativno ne pretirano učinkovit korak, kajti dobička, kot slišimo, ni ali je zelo skromen. Gre pa za predlog, ki ga daje odbor in ga je predlagala Poslanska skupina SD, gre vendarle za kompromisno rešitev, ki en penalizira, en kaznuje tistih, ki ustvarjajo malo dobička in so v bistvu na meji preživetja ali lastnega razvoja. Tukaj
276
govorimo samo o tistih podjetjih, ki ustvarjajo več kot 25% dobička in kjer je čisto normalno razmišljati, da je treba s tem dobičkom nagraditi ne le uprav oziroma lastnikov, ampak tudi delavca. Za to gre. Če se razdeli ta dobiček, ga je treba razdeliti na tak način, da bo lastnik ustrezno ovrednotil tudi delo. Eden od argumentov proti obveznosti dobička je tveganje da bi s tem stimulirati tako imenovano kreativno računovodstvo. To je res tveganje. Ampak jaz mislim, ko razpravljamo o obveznosti udeležbe pri dobičku, je treba razmišljati tudi o večji in učinkovitejši finančni disciplini. Poglejte, Grčija je bila država, kjer so bili računovodsko najbolj kreativni in so tam, kjer so. Takšne terminologije, ki so pravzaprav, samo z drugimi besedami, goljufanje oziroma laganje je treba preprečiti na drug način. In to je vprašanje finančnega resorja, ki se bo moral prej kot slej lotiti tudi teh zelo zapletenih vprašanj, v bistvu izogibanja plačevanja oziroma prikazovanja bilanc v svoji resnični podobi. Ne gre samo za dobiček, gre za temeljno vprašanje, kako vključiti delavstvo v upravljanje podjetij. Jaz ne razumem tega vprašanja brez razmišljanja o še dveh ključnih vprašanjih: delavsko delničarstvo, pri katerem mislim, da že zamujamo, in tudi soupravljanje. Ta dva koncepta sta vezana z udeležbo na dobičku in prej kot slej se bomo morali lotiti te pomembne spremembe v percepciji sodelovanja delavca in kapitala.
Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Franc Žnidaršič, prosim.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Lepa hvala, gospod predsednik. Spoštovani minister, kolegici in kolegi.
Zakon o obvezni delitvi dobička delavcem podpiram. Prav tako podpiram amandma, ki ga je vložila poslanska skupina SD in seveda DeSUS, še posebej tudi zato, ker operacionalizira rešitev o obvezni delitvi dobička, pod posebnimi pogoji in omejenem obsegu, glede na rešitve, kakršne so. Sem pa sam prepričan, da je primarna delitev ustvarjene vrednosti v naši državi nepravična, ker so delavci z najnižjimi plačami pod pragom revščine oziroma tam. Pravična delitev bi bila samo takšna, da bi delavci, ki delajo poln delovni čas, imeli takšno plačo, da bi jim po uspešnem zaključku polne delovne dobe zagotovila pokojnino, ki bi bila nad pragom revščine. Danes imamo v državi vsaj 200 tisoč zaposlenih, katerih pokojnina bi bila ob takšni plači pod pragom revščine, kar seveda pomeni, da je kapitalistična ureditev in sistem dejansko v tem delu izkoriščevalen in bi kazalo več sredstev tudi, in zlasti pri delodajalcih, ki imajo dobiček, usmeriti v postopno povečanje plač, zlasti najnižjih, čeprav bi se morda zaradi tega nekoliko stisnila razmerja med plačami. V resnici pa so, primerljivo z razvitimi evropskimi državami, premajhne in zato nespodbudne. Obvezna delitev dobička utegne biti
277
spodbuda za delavce, da bi se bolj prizadevali za ustvarjanje večjih dobičkov firm in iz tega naslova potem tudi pričakovali svoj delež. Obvezno delitev dobička je zato dobro podpreti in upam, da delodajalci zaradi te obveznosti ne bodo zavirali sicer možne rasti plač pri tistih, ki so uspešni, in se na ta način izognili, ob razmeroma skromnem delu razdelitve dobička, plačilu prispevkov in davkov. Plače, ki pa so pravzaprav dejansko osnovni vir socialne varnosti in pogoj socialne varnosti, pa bodo stagnirale. Pri tem je škoda, da se obstoječi zakon ni upošteval v zadostni meri v času, ko je bilo še nekaj več dobička. Po drugi strani se pa sprašujem, kam so izpuhtele milijarde dobička v preteklosti, ki se očitno niso prelile v investicije, še manj pa v delovna mesta, ki jih je manj, kot smo jih imeli. Rešitev s tem zakonom je korak naprej v korist participacije delavcev pri skupnem rezultatu in uspešnosti podjetij. Ni pa edini, ki je potreben, da bo blaginja in da bodo delavci zadovoljni, da se bodo identificirali s podjetjem, da bodo čutili, da so del te zgodbe, da so, da ne rečem, tudi solastniki in zaradi tega dolgoročno zainteresirani za večje uspehe in za večjo lastno participacijo pri ustvarjanju dobička.
Jasno je, da ne bom podprl tistega amandmaja SDS, ki izkrivlja pravi namen tega zakona in govori o firmah, ki so v določenem obsegu v lasti države. Zakon kot tak, pa mislim, da je vendarle nova spodbuda delavcem in ga zato podpiram. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Prosim za prijavo. Besedo ima Silven Majhenič.
SILVEN MAJHENIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani minister!
Sigurno je treba ljudi stimulirati z dobro plačanim delom in soudeležbo pri dobičku, kot pa dajati in gasiti socialni mir s transferji, ki zagotavljajo preživetje ljudi, in kot sem že rekel, socialni mir. Zadovoljen delavec tudi zagotavlja večjo produktivnost in kvaliteto življenja vseh, ki so soodvisni v vsej tej zgodbi. Nekaj podjetij je že do sedaj delilo dobiček z delavci, in kot smo videli so vse to dobro stoječe firme, pri katerih se je delitev dobička pokazala za stimulativno. Sigurno pa tega mnenja ne delijo vsi. In prav zaradi tega je potrebno predpisati z zakonom delež, ki bo realno sprejemljiv tudi za lastnike in ne bo v škodo razvoja in raziskav za podjetja. Vsaka novost je sigurno sprejeta z nekim dvomom, vendar se kasneje v večini primerov pokažejo kot boljša, če že ne dobra. Sindikati so vedno opozarjali na to, da bi morali biti soudeleženi pri dobičku delavci, ko gre firmam dobro, in ne le takrat, ko jim gre slabo in je treba reševati firme iz rdečih številk. Vseskozi se je opozarjalo na firme, ki jih imajo v rokah tujci. Pri njih gre ves dobiček iz države in se požvižgajo na klimo, ki je trenutno v državi.
278
Razmišljajo v interesu lastnika, ki hoče zaslužiti, o delitvi dobička pa ne razmišljajo. Delavci so za te lastnike le delovna sila, ki mora zagotoviti visoko dodano vrednost, kajti v nasprotnem ga odpiše kot stroj, ki je amortiziran. Zato je prav, da se zagotovi delavcem dobiček, ko je ustvarjalen in dodatna vrednost visoka. Nekoč mi je rekel eden od obrtnikov, da pri njem imajo delavci plačo vsi preko 1000 evrov in tudi pri dobičku so soudeleženi. To je slovenski obrtnik. Tam kjer pa nima firma toliko, da bi izplačala plače in je na meji zajamčene plače, pa naj se firma zapre, ker se dela škoda vsem, še največja pa delavcem, njihovim družinam in podizvajalcem. Kot vidimo, obdržijo se vedno najboljši. Tisti, ki so mislili na slabe čase takrat, ko je šlo vsem dobro. Ti danes izstopajo in se ne pritožujejo, da je recesija, ampak je zadovoljstvo tudi med delavcem, ki so soudeleženi tudi pri dobičku. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Anton Kampuš. Prosim.
ANTON KAMPUŠ: Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani minister!
Predlog zakona o udeležbi delavca pri dobičku bom podprl. Podprl bom tudi amandma SD-ja, ker je to na nek način logika. Logika se izkazuje takole, da do 25% ni obvezno deliti, nad 25% pa je obvezna delitev dobička. To izhaja tudi iz tako imenovane podjetniške logike. Veste, da izhajam iz gospodarskega podjetništva. In če je bila ocena, da je 20% firm, torej tiste, ki so ustvarile ta čisti dobiček, tudi delilo, potem je to korak naprej ali pa korak v pravo smer, predvsem pa iz podjetniške logike, tako kot sem uvodoma povedal. Kaj pomeni ta delitev dobička tudi med delavce? To pomeni veliko več, kot si lahko mogoče nekateri prestavljate? To pomeni motivacijo delavcem graditi pripadnost družbi, graditi urejen odnos enakosti, skrbnosti, odgovornosti. Nanaša se na pozitivno odgovornost ali drugače rečeno, tudi delavci so se pripravljeni v večji meri truditi, soustvarjati ta dobiček, ker drugače ga ne bo, kar tudi gre v prid delavcem. Veliko je seveda bilo govora o tem, da je produktivnost v Sloveniji slaba, da smo neprimerljivi z Evropo. Torej tudi to je eden izmed korakov, kako je treba prejeti za motivacijske prejeme, kako izboljšati kvaliteto, produktivnost, doseči je potrebno pozitivne rezultate oziroma cilje in sploh ustvariti čisti dobiček. To je bistvo. Ne poznam podjetnika in menedžerja, ki bi si ne želel, da deli dobiček, če je seveda v taki meri ustvarjen. Lahko vam brez skrbi zatrdim, da poznam veliko kolegov, ki to že izvajajo, ki to že imajo, ki so to pogruntali že pred leti, ker so si želeli znotraj firme ustvariti harmonijo, pripadnost, delavnost, odgovornost vseh enako: menedžerjev in tudi tistih delavcev, ki so na nižjih delovnih mestih. To je tisto, kar bi si vsak posameznik, ki
279
dela v firmi, veliki ali pa manjši, lahko samo želel. To pomeni, da je delitev možna le takrat, ko se dobiček ustvari. Pri tem ustvarjanju morajo sodelovati vsi posamezniki, vsi oddelki znotraj firm in vsi morajo odigrati pozitivno vlogo. Če vsi odigrajo v firmi pozitivno vlogo, potem tudi do tega dobička pride.
Bi moral še mogoče malo odreagirati na to. V Odboru za gospodarstvo je bilo veliko razprav, veliko se je o tem govorilo, veliko je bilo tudi negodovanja. Če bi poskušal s pozitivnega vidika potegniti nekatere stvari. Govorilo se je, kako je ta delitev slaba za nove firme. Mislim, da ne. Da ni nobene motivacije za nove firme. Mislim da ne, da to ni primerno. Nove firme, po statistiki je takole, iluzija je pričakovati, da bo novo ustanovljena firma že v prvem, drugem, tretjem letu ustvarjala ne vem kakšen dobiček. To je običajno po nekaj letih poslovanja. Po petih letih se običajno tudi v novih firmah začne sploh ustvarjati dobiček. Obdobje petih let, ko novo nastala firma shodi, je tisto, da se je treba truditi in marsikaj narediti, da sploh pozitivno posluješ.
Tudi precej negativnih zadev je bilo rečeno za firme, ki prihajajo iz tujine in čakajo, da pridejo v Slovenijo in začnejo tukaj s svojo dejavnostjo. Jaz tudi v tem ne vidim nobenega zadržka. Vse so dobrodošle. In tudi če so tuje firme, če ustvarjajo dobiček, nobenega razloga ne vidim, da ga ne bi delili med delavce, če pridejo čez 25%. Na koncu koncev pa je tako ali tako že jasno, da tuje firme, ki imajo sedeže v drugih državah in vemo, kaj se da danes z računovodskimi prikazi vse narediti ali pa tudi manipulirati, tako da tudi tukaj ne vidim nič slabega, da tudi ob tej noveli, ki smo jo danes ali pa jo bomo potrdili, privabimo tuje firme, da pridejo k nam. Saj na koncu koncev smo znani po tem, da imamo pridne in pa zagnane delavce in pa delavke.
Tako bom danes predlog z veseljem podprl. Je pa treba še naprej voditi razpravo, da bi seveda lahko ugotovili dobre in pa slabe strani, pa mogoče tudi čez kakšno leto še kaj popravili. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Bojan Kontič. Prosim.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Prej replika na repliko ni bila možna, sem pa spregledal, da je bila replika in se opravičujem, ker sem želel besedo.
Glede laži. Socialni dialog je potekel, rezultati so bili v zakonu, ki ga je minister predlagal vladi in vlada sprejela ter posredovala parlamentu. Seveda bi ne pričakoval nič drugega od sindikata kot to, kar so storili. Pristali so na kompromis, ki izboljšuje obstoječe stanje, izboljšuje sedanji slab zakon in gre v pravo smer. Ne gre do cilja, ki so si ga zastavili, ampak gre v pravo smer. In ko upoštevajo realno možnost v politiki in v Državnem zboru, glede sprejema te
280
pomembne odločitve, so seveda menili, da je to domet, ki je bil v tem trenutku dan. Pri tem so prezrli vsa naša prizadevanja skozi vsa leta, ki peljejo ravno k cilju, ki so si ga sindikati zastavili. To je delitev dobička na obvezen način: torej dejansko delitev dobička. V prostovoljnosti, naj mi bo dovoljeno, da dvomim v namen lastnikov, da bodo dobiček delili. Torej je šla pot v pravo smer in soglasje sindikatov znotraj socialnega dialoga je povsem logično. Situacija se spremeni v Državnem zboru, ko se v zraku zazna možnost, da bi pa ta zakon lahko oplemenitili z vsebino, ki si jo že tako dolgo vsi skupaj tudi želimo. In to smo storili na odboru za gospodarstvo. Odbor za gospodarstvo je matično delovno telo, je odprto za javnost, je možno spremljati to razpravo na matičnem delovnem telesu in je možno prisostvovati tistim, ki so zainteresirani, v tem primeru je bila tam Gospodarska zbornica Slovenije, bili so predstavniki Združenja delodajalcev Slovenije in bil je predstavnik sindikatov. In tako kot so eni na eni strani zagovarjali predlagano rešitev, ki temelji na prostovoljnosti, je predstavnik sindikata povedal, da podpira amandma, ki smo ga vložili skupaj podpisniki obvezne delitve dobička v določenih primerih in pod določenimi pogoji. To je vsa zgodba. In ne gre za laž. Če me kaj moti, me moti, da mi nekdo očita laž. Še bolj me moti ali pa vsaj tako me moti tudi, če mi nekdo očita strahopetnost. Ker te pa resnično do zdaj v življenju nisem spoznal. Morda jo bom kdaj v prihodnje, ampak do zdaj tega nisem poznal. Me pa moti še posebej to, da mi strahopetnost očita nekdo, ki je v času ministrovanja klical na eno oddajo na radio in se predstavil kot Andrej s Štajerske, v času, ko je opravljal funkcijo ministra. In ta isti zdaj meni očita strahopetnost in prikrivanje. Ne, jaz sem to javno povedal kot Bojan Kontič na seji Odbora za gospodarstvo in za tem tudi stojim. Nič ne skrivam, ker sem bil prvopodpisani pod predloga zakona obakrat, ko sta bila zavrnjena. Torej ni nobena skrivnost, da se zavzemam za obvezno delitev dobička in bom pri tem vztrajal tudi v prihodnje.
In še ena zadeva, ko sem ravno pri besedi. Velikokrat sem slišal argument, da je treba razmisliti o odgovornosti za izgubo, ne samo participacije na dobičku. To pomeni, da lastniki kapitala v primeru dobička dobijo dobiček. Za delavce je to vprašljivo, ker ti isti delavci ne izgubijo dobička oziroma ne izgubijo dela lastnine v primeru, da podjetje oziroma družba posluje z izgubo. To je nerodna zadeva. Predvsem zaradi tega, ker vemo, kdo največ izgubi v teh primerih. Že res, da lastnik kapitala izgubi del svojih sredstev in poišče tržno nišo nekje drugje in preostanek teh sredstev usmeri nekam drugam. Delavec pa običajno izgubi delo. Najprej del plače, potem delo, včasih tudi odpravnine, pa še kaj drugega. In kdo je zdaj tisti, ki nosi odgovornosti za izgubo. Praviloma nihče ne nosi odgovornost za izgubo. Krajši
281
konec potegnejo pa zaposleni. Zato tudi ta argument ne vzdrži resne presoje.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima mag. Radovan Žerjav. Prosim.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod predsednik. V Slovenski ljudski stranki zakon podpiramo, vendar smo prepričani, da bi bilo veliko lažje ter da bi se veliko lažje pogovarjali o njem in tudi o vseh amandmajih, če bi bil v državnozborsko proceduro vložen v paketu z drugo, predvsem delovnopravno, zakonodajo.
Če se spomnimo, smo pred časom v tej hiši sprejeli Zakon o minimalni plači, s katero smo obremenili gospodarstvo. Kot protiutež temu potrebnemu ukrepu pa do sedaj še nismo sprejeli nobenega ukrepa. Da bi na drugi strani za kolikor smo obremenili gospodarstvo, tudi gospodarstvo razbremenili.
V	SLS smo prepričani, da bi delitev bilančnega dobička med delavce, če se podjetje sploh odloči za to delitev, morala biti obvezna. Menimo namreč, da bi bilo prav, pošteno, korektno in fer, da delavci delijo usodo podjetja v slabih in tudi, poudarjam, v dobrih časih. V zadnjih dveh letih smo bili priča, ko so delavci delili usodo predvsem slabih časov. Ni pa tako daleč nazaj, v času visoke gospodarske rasti, so pa bili dobri časi, ko so podjetja imela velike dobičke. Pa žal takrat ni bilo slišati, da bi delavci delili usodo teh dobrih časov.
Zato smo v Slovenski ljudski stranki na Odboru za gospodarstvo predlagali amandma za obvezno delitev bilančnega dobička v višini 25%, brez pogoja, da se le-ta ne deli, če se deli le 25% dobička, kar je bil predlog nekaterih drugih poslanskih skupin. Pa smo potem zaradi sistemske neusklajenosti zakona in predvsem nevarnosti, da bi imeli težave pri sprejemanju, ta amandma umaknili in podprli predlagani amandma nekaterih poslanskih skupin.
V	zadnjih dveh letih je bilo veliko govora o delitvi dobička, o plačah poslovodstev, o vzpostavljanju nekega novega ravnotežja v gospodarstvu in ne vem kaj še vse. Predvsem veliko je bilo govora. Tudi v tem primeru je predvsem veliko govora, od katerega seveda delavci ne bodo imeli ničesar. Če mislimo resno, potem je treba ta korak storiti resno in jasno in uvesti obveznost ali pa, če hočete, obvezno participacijo delavcev na dobičku. Do sedaj namreč prostovoljnost ni dala pravih rešitev. Le 24 podjetij ali pa 0,28% zaposlenih je participiralo pri dobičku. In od teh 24 podjetij, mimogrede, le eno podjetje, ki je v večinski ali pretežni lasti države, vseh ostalih 23 podjetij pa je v privatni lasti. Lahko bi rekli, da se podjetja v privatni lasti veliko bolj zavedajo pomena zadovoljnega delavca. Zavedajo se, kaj pomeni motivacija, in se zavedajo, kaj pomeni pripadnost delavcev podjetju. Nekateri gospodarstveniki to razumejo. Žal, samo nekateri. Kar je težko razumljivo, saj ima Slovenija zgodovino
282
iz neke druge države, kjer so bili delavci obravnavani nekoliko drugače; pa ne govorim zdaj o nekih skominah, da bi se vrnili tja nazaj, bog ne daj. Danes pa so se, žal, nekateri prelevili v hujše kapitaliste, kot so kapitalisti v državah, kjer imajo kapitalizem že sto ali več let. Pa namerno ne bom razpravljal o tem, kako so ti kapitalisti prišli do tega premoženja, do lastnine. Nekateri seveda na pošten način, mnogi pa žal ne.
Zavedam se interesa gospodarstva, kapitala, lastnikov, delničarjev in tako naprej. Tudi tega, o čemer je bilo veliko govora, ko so govorili predhodniki, o morebitnih znižanjih ali pa manjšem obsegu tujih vlaganj. Mimogrede, ali mislite, da tuja podjetja res prikazujejo ves dobiček tu, v Sloveniji? Mislim, da ne. Veste, milijon načinov je, kako se ta dobiček ustvari in tu pri nas, v Sloveniji, zelo elegantno, na tak ali drugačen način "pretanka", pod narekovaji, na sedeže podjetij v tujini. Primerjamo, denimo, Lek in Krko. Ali se to sploh da primerjati? Kakšen dobiček ima Krka in kakšen ustvarjen dobiček ima Lek? Kaj ostane v Sloveniji in kaj ne ostane v Sloveniji? Ali ste kdaj slišali za kakšen dobiček mnogih tujih trgovinskih verig v Sloveniji? Marmorne palače, trgovine, vse se blešči. Kje so pa dobički? Ali ima naša država kaj od teh dobičkov? Pa seveda ne polemiziram s tujimi vlaganji v Sloveniji, ampak želim prikazati tudi drugo plat medalje. In najbrž se bo to dogajalo tudi v prihodnje, ni nobenega razloga, da bi se karkoli spremenilo, tudi če bo ta amandma o obvezni participaciji delavcev pri dobičku spremenjen. Ostalo bo enako. Vsi ti dobički tujih podjetij bodo šli v tujino. A morda naša podjetja, ki imajo izpostave v tujini, delajo kaj drugače? Saj to je zakon kapitala. To je bistvo vsega -širjenje proizvodnje, širjenje obsega poslovanja. Dobiček potem pride na sedež, v korporacijo.
Poglejte, ta pohlep po denarju je treba prekiniti. Slovenija in Evropa potrebujeta nek nov ekonomsko-socialni model, neko novo ekonomsko-socialno ravnotežje. Prepad, ki se povečuje s tem pehanjem za denarjem, kjer se ne izbira načinov, kjer se ne izbira sredstev, kjer se pozablja na vrednote, kjer se pozablja na etiko, človečnost, ne vodi nikamor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Gvido Kres.
GVIDO KRES: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Škoda je, da se moramo danes na tak način pogovarjati o eventualni delitvi dobička med delavce.
Nekdo je danes omenil socializem v neprimernem izrazu. Kaj pa je narobe s tem? Takrat smo v našem slovenskem socializmu delili na koncu tako imenovane poračune. Delal sem v dobrem podjetju, ponosen sem na tisti čas, in ponosen sem
283
tudi danes na tisti čas, ker sem se tam veliko naučil in še dobro plačo sem imel.
V	času privatizacije sem svoje certifikate vložil v to podjetje. Moram reči, da sem eden izmed tistih, ki nisem s tem špekuliral in sem na dolgi rok kar take lepe dividende dobival, dejansko dobivamo dobiček. Na žalost se je v mnogih podjetjih ta privatizacija speljala na kakršenkoli način se je. Ljudi se je stisnilo, za delnice niso dobili nič, dobička pa tudi nobenega ne dobijo. V tistem času, ko je šlo slabo, ko je bilo treba podjetje postaviti na noge, se je to delalo na njih. Ko je prišlo do dobičkov, jih niso delili, spet je vsak po svoje zapravil, kakor je vedel in znal, in to predvsem za svoj interes.
Načeloma ta zakon podpiram. Seveda ga bo treba dodelati, ostajajo bojazni. Želel bi pa tudi izraziti to, da je treba v naši družbi dojeti, da potrebujemo eden drugega, delodajalci delojemalce, delojemalci tudi zadovoljstvo in tudi delodajalci zadovoljne delavce. Le zadovoljen delavec je uspešen delavec in prinaša dobiček podjetju. In dokler tega v tej naši državi ne bodo dojeli, ne vem, če se bomo lahko kaj pogovarjali o dobičkih. In tudi naše šole, saj vzgajajo, ampak vse to potem pride z leti, življenje še svoje doda in potem lahko temu tudi primerno delaš.
V	času privatizacije so nam vsi trobili, kako bomo uspešnejši, če bomo šli na pot kapitalizma. Moram reči, da me niso takrat prepričali. In tudi takrat nisem verjel v to, da država ne more biti dober gospodar. Če skrbiš za kadre, kot se skrbi v podjetjih, da imaš kader tudi za čas, ko pridejo novi časi, ko znajo temu slediti, bi se lahko tudi na nivoju države tako temu streglo. Nekje sem prebral, v Čilu pod vladavino Pinocheta, on je dal najboljše ekonomiste izšolati v svet in ti ekonomisti so potem postavili gospodarstvo, ki danes dela zelo dobro. In če se na dolgi rok načrtuje, se da zelo veliko dobrega narediti.
Kam nas je ta privatizacija pripeljala, ta požrešnost? Sedaj le imamo zadnji primer, tisti, ki niso v prvem valu poprivatizirali, so šli v drugi val. V drugem valu so zašli v to, v kar so zašli. Zelo resne probleme ima Merkur. Če bo Mercator slučajno Merkur reševal, je vprašanje, če ne bosta celo oba potonila. Mislim, da to ni bila dobra politika. In tam nimajo kaj dobička deliti. Delavci imajo tam 450 evrov plače. Velika velika žalost. Najprej so se odpovedali 10% plače, da je firma obstala, danes so pa tukaj, kjer so. Ne vem, tega je tudi država kriva.
Na drugi strani imamo pa privatna podjetja, podjetja, ki so zrasla z osebnim angažmajem lastnika. Ne bom imenoval podjetja, rekel bom samo začetno črko A, ker ta lastnik nas politikov ne mara. Ko pridem k njemu se pogovarjava, ampak pravi, Gvido politikov ne maram, ker so mi že velikokrat kakšno zadevo zakuhali na tak način, da doma s svojimi delavci ne morem dobro delati. Ta podjetnik je poleg tega, ko je
284
stimuliral svoje ljudi, poleg zakonsko določenih zneskov, ki morajo biti za prehrano na delu, jih je nagradil še s kavo. Ti ljudje so se v svojem okolju hvalili pri kakšnem dobrem delodajalcu delajo. No, potem pa je prišel inšpektor in ga je za ta del, ki ga je tam vložil, še celo nekaj obdavčil. Veste, če se na tak način dela, da v takšnem delu vidiš tako hiter strah, potem pa res nismo stimulativni za takšna podjetja. In to podjetje je v času krize uspešno prebrodil brez pomoči države, pač je lahko drugače delal. Danes pa ima tolikšno proizvodnjo, da ima enostavno prostorsko stisko, da ima že ta "sladek" problem, ki ga bo moral rešiti, da bo lahko zadevo nadaljeval.
In poglejte, ko sem že prej govoril, da država ne more biti dober lastnik, ali mi sploh še kaj slišimo za Lek. V tistem času, ko se je to zgodilo, Lek se je prodal, za Lek nič več ne slišimo, bilo pa je to eno podjetje, na katero smo lahko bili vsi zelo ponosni.
Prepričan sem da ta zakon potrebujemo, potrebujemo pa ga zaradi tega, ker enostavno delodajalci še niso osveščeni, da bi lahko tudi nekaj svojega dobička razdelili med delavce. Na žalost moramo to delati z zakonom, raje bi videl, da bi bilo to v ljudeh samih, da bi vedeli, da je treba deliti tako dobro kot slabo.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Lojze Posedel.
ALOJZ (LOJZE) POSEDEL: Hvala lepa za besedo.
Prepričan sem, da v primeru, če bi danes ne bilo amandmaja na 3. člen oziroma če ne bi bil vložen na seji Odbora za gospodarstvo, bi razpravo o tem zakonu že končali in jutri glasovali in verjetno soglasno podprli ta zakon. Tako dobro je biti pripravljen in upoštevati tisto, kar je pripravila prejšnja vlada, ki je sprejela zakon, ki je omogočal začetek soudeležbe delavcev pri dobičku, pri delitvi dobička in je nadgradila s tistim, kar se je v praksi pokazalo kot pomanjkljivosti, ki je onemogočala, da bi več kot 24 podjetij šlo v to shemo. Zato je predlog, ki ga je pripravilo ministrstvo, toliko obetalo in ravno na tem področju skrajševanja samega postopka, poenostavitev postopka, zelo velike in dobre davčen olajšave in odlog izplačila je bila dobra popotnica, da bi ta zakon bil soglasno sprejet -verjetno.
Člen ki pa je spremenjen, pa je sicer dober v tistem delu, kot ga zagovarjajo predlagatelji, pa vendar lahko tudi zelo slab v tistem delu, kot ga vidijo nasprotniki obvezne udeležbe. Žalostno je to, ker veliko odgovorov na eno ali drugo trditev ne bomo nikoli izvedeli, ker člen pač ni bil obdelan, kot bi moral biti - strokovno, in kjer bi se proučile pozitivne in negativne posledice na različnih področjih,
285
gospodarskih, pravnih, in bomo zdaj samo ugibali, kaj bi bilo boljše. Verjetno je tudi danes razprava zelo blizu tega, da bomo z nekaterimi populističnimi nastopi tudi nadaljevali ali jih še slišali, enako kot če bivši minister za gospodarstvo sprašuje to vlado, zakaj ni naredila in sprejela ukrepov, ki bi in onemogočili izplačila v podjetjih, kjer je država večinski lastnik. Verjetno kontraodgovor: zakaj vlada, ki je bila v prejšnjem mandatu in ki je bila priča ogromnim dobičkom in je verjetno opazovala, kako so se izčrpavala podjetja, kako so se dobički prelivali ne v razvoj ne v nove trge, ampak so se prelivali in uporabljali večinoma za lastniško konsolidacijo, zakaj že takrat ni odreagirala na takšen ali drugačen način, s takšnim ali drugačnim zakonom. Zato so te razprave nepotrebne, tudi neproduktivne. Predvsem pa je velika nevarnost, da bi današnja razprava povzročila novo delitev, ki je zelo lahko na vidiku. Se pravi, za nekatere, ki so za to, da se delavci pripustijo k dobičku, se pravi, za tiste, ki so za delavce, so za soudeležbo delavcev pri delitvi dobička, in za tiste, ki so samo na strani kapitala. Mislim, da bi bilo tako sporočilo in takšen zaključek najslabši, zato ponavljamo tudi, da v Poslanski skupini Zares zelo jasno in zelo glasno podpiramo udeležbo delavcev pri dobičku in da lahko v tem spremenjen 3. členu vidimo samo nevarnost nekega lažnega obljubljanja delavcem, kako bodo udeleženi na dobičku, tega dobička pa mogoče ne bo ali pa zelo velika verjetnost je, da ga ne bo. Podatki o dobičku so alarmantni in sem prepričan, da jih vsakdo pozna in da od 3,4 milijarde v letu 2007 na 549 milijonov v letu 2009 kaže na vrtoglav in strm padec teh dobičkov in da je glede na krizo res vprašanje, kaj se bo delilo.
Vprašanje je tudi, kako se bodo lastniki prilagodili na to obvezno določilo obvezne delitve teh 25%, kako bodo izkoriščali vse možnosti, ki so. To vprašanje bo ostalo neodgovorjeno. Bilo pa bi odgovorjeno, če bi takšen zakon, kot ga je ministrstvo pripravilo, pustili in sprejeli v prostovoljni obliki in po enem letu z argumenti lahko rekli, da tudi te poenostavitve, tudi te davčne olajšave niso pripomogle, da bi se več podjetij vključilo v to shemo. Zato tudi nimamo podatka, kako bo odreagiralo finančno ministrstvo. Po podatkih se je pri sprejemanju na vladi obravnaval ta prostovoljni model, danes verjetno finančni minister drugače računa in preračunava, kaj pomeni takšna sprememba tega zakona in možnost manjšega davka od dobička in posledično tudi manjši priliv v državni proračun. Vse te dileme ostajajo odprte zaradi mogoče tega hitenja in te velike želje nekaterih, ki si resnično že nekaj let prizadevajo za to obvezno udeležbo delavcev pri dobičku, pa so mogoče v tej ihti malce prihiteli ravno s takim načinom spremembe 3. člena. Še bolj pa je, mislim, da neprimerno v teh razpravah poslušati malce tudi podcenjujoče ali pa neprimerno odnos, na primer, tujih vlagateljev, ki da samo čakajo na današnjo odločitev. Sem
286
prepričan, da zelo dobro opazujejo dogajanje v Sloveniji in da so verjetno z nekim optimizmom sprejeli tudi zakon o hitrejšem razvoju Pomurj a in da je verjetno po eni strani želja po privabljanju tujih investitorjev, po drugi strani pa določilo o obvezni udeležbi delavcev, ki pomeni nekako takoj nek signal, da je pač tukaj treba obvezno deliti dobiček.
Mislim, da je treba ne glede na to, kako bo danes s tem zakonom, jaz sem prepričan, da bo zakon sprejet, saj osebno ne bom nasprotoval sprejetju tega zakona, kljub takšnemu določilu 3. člena, da se nadaljuje priprava sprememb zakonodaje, ki ureja področje in delo, da delavci ne ostajajo še naprej strošek delovne sile, ampak da čim prej pridejo v kategorijo človeškega kapitala in da se z vsemi oblikami ekonomske demokracije ustvarijo pogoji, kjer bo delavec želel soustvarjati, želel sodelovati, biti aktiven, in to je verjetno osnovni pogoj verjetno tudi družbe znanja delavcev, ki imajo znanje, ki želijo sodelovati, ki želijo tudi z vlaganjem v razvoj svojega podjetja na ta način soustvarjati.
Prepričan sem, da je s tem treba nadaljevati do končnega spodbujanja in oblikovanja delavskega delničarstva, čeprav z obžalovanjem, veliko vode je odteklo, veliko dobička je odteklo drugam, ne pa tja, kamor bi bilo potrebno. Zato mi je sicer osebno žal, da zakon ni takšen, kot je bil v osnovi pripravljen, vendar podpiram pa to, da bodo delavci udeleženi pri delitvi dobička. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Bogdan Barovič.
BOGDAN BAROVIČ: Hvala. V imenu stranke in svojem ocenjujem, da če je ta razprava - ne nazadnje, saj smo tudi plačani za to, da smo tu -, da je koristna. Kolega pred mano je dal krasno iztočnico. Včasih, zdaj pustimo politični ali pa gospodarski sistem, smo govorili in se učili v šoli, da imamo najprej proizvajalno silo, to je delavec, potem pa proizvajalna sredstva in predmete dela. Bistvena razlika med takratnim gospodarskim sistemom in zdaj je, da je ta prvi element zginil. Ni ga. Proizvajalne sile. Imamo proizvajalna sredstva, predmete dela, proizvajalna sila je postala pa strošek. To je ena velika napaka, pač, nekega sistema, ki ima sicer svoje korenine, že več kot 400 let od Britanije naprej, drugod. Ampak zgodovine gospodarskih sistemov mi obrnili ne bomo.
Ko se pa danes pogovarjamo in še predvsem o tem 3. členu, pa moramo izhajati iz osnovnega stališča: delavec v državi Republiki Sloveniji za svoj trud in za svoje delo, tam, kjer so bili doseženi dobri poslovni rezultati, ni pošteno plačan. Ni pošteno plačan. Zdaj imamo dve možnosti: ali z zakonom, tako kot smo že in ponovno zahtevamo, dam hipotetično številko, da mora imeti delavec v tej državi, glede na vse druge rezultate, 700 evrov minimalne plače, ali pa rešujemo ta manko, ki je, skozi ta način, o katerem govorimo danes. Torej,
287
da delavca ob njegovi minimalni plači, ki je dejansko minimalna za njegov trud in njegovo delo, nagradimo z deležem pri dobičku. Če pa govorimo o obveznem ali pa, če govorimo o prostovoljni udeležbi pri dobičku, delodajalec, veste, ker govorimo o bilančnem dobičku, lahko v vsakem primeru naredi, kar hoče. Tudi pri obvezni, ki pa je le nekaj več kot prostovoljna udeležba, bo, tako kot smo že slišali, lahko lastnik bilančni dobiček skril. Seveda ga lahko skrije, lahko naredi izgubo, če hoče, na papirju. Tako bo v vsakem primeru bo od tistega, ki bo odločal o usodi dobička ali izgube, odvisno, kaj se bo dogajalo. Torej, plač delavcem pač ne moremo na pamet, kar tako dvigniti zaradi tega, ker takrat bi pa res prišli do gospodarskega propada; tu dajemo pa vsaj eno možnost, da delavcu izboljšamo položaj tam, kjer je to mogoče. Seveda je tudi nekaj krivice storjeno, ampak jaz sem prepričan, da vsak človek, ki bo videl neko priložnost, da si bo izboljšal svoje življenje in svoje finančno stanje, da se bo za to potrudil. V to sem prepričan. Vsak si želi, in tisto, kar je kolega Vizjak prej rekel, drži. Res je treba najprej razmišljati, kako ustvariti dobiček, da ga potem deliš. Ampak, to je zdaj tisto vprašanje, kot ga učimo otroke in jih sprašujemo, kaj je bilo prej, kura ali jajce. Nekje je treba začeti. Sam mislim, da je tudi prav, če začnemo pri tem zakonu in pri vseh ostalih spremljajočih zakonih, da bi se spirala začela dvigati. Če bi seveda spoštovali ta zakon, če bi tista podjetja, ki ustvarjajo dobičke, kar nekaj jih je še, ta dobiček delila med delavce, bi delavci z veliko večjo vnemo delali, kar pomeni, da bi bila produktivnost večja in bi seveda ustvarjali več in več in več, s tem bi tudi kooperanti več ustvarjali in kooperanti od teh kooperantov in seveda bi dosegli tisto, kar je kolega Vizjak dejal, da bi začeli ustvarjati dobiček in ga potem z veseljem tudi delili. Tako mislim, da je prav, da ta zakon sprejmemo, in prav je, da je ta delitev dobička obvezna. Že iz izkušenj vemo, dve leti je bila prostovoljna možnost, da bi delavci bili soudeleženi pri dobičku, pa se je izkazala kot jalova. Če bo obvezna, je seveda spet odvisno, kako bo prikazan bilančni dobiček, ampak bo saj obvezna, bo vsaj en rezultat več.
Kar pa se izračunov tiče, kot je kolega pred menoj govoril: da Vlada je izračunala na svoj model in da sedaj ne vemo, kako bo - ni res, ker lepo piše, da ob predpostavki, da bi se vse gospodarske družbe odločile za udeležbo delavcev pri dobičku, se na razpoložljivih podatkih, sicer iz leta 2008, ocenjuje finančna udeležba delavcev pri dobičku v višini 811 milijonov evrov, kar pomeni približno 9% izkazanega bilančnega dobička za to leto. Torej tudi ta izračun imamo. Če bi vsi, ki bi bili obvezni in ustvarili dobiček dali možnost delavcem udeležbe pri dobičku bi to pomenilo 811 milijonov ali 9,4%.
In še tisto zadnje, bom še enkrat povedal, res je, da v enem primeru pride do znižanja prihodkov iz naslova davka, v drugem primeru pa bi prišlo do povečanja javnofinančnih
288
prihodkov ravno iz naslova dodatnega dohodka delavcev. In če merimo zadovoljstvo, bo veliko večje tam, kjer bo dodaten dohodek delavca, tudi če bo več davka plačal, in tudi dodatna spodbuda in veselje delodajalca, ker bo imel tudi davčno olajšavo za tisti del nagrade, ki jo bo delavcu dal. Prepričan sem, da bo tista davčna olajšava bolj ugodna za delodajalca, torej večja kot pa "strošek", v narekovajih, ki bo nastal s tistim deležem, ki ga bo delodajalec delavcu dal za udeležbo.
Prav je, da se o tem pogovarjamo. Mislim, da bomo enotni in da bomo ta zakon podprli. Kot že rečeno, od volje delodajalcev bo, kakšne bilance bodo narisali in nam jih prikazali.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Andrej Magajna.
ANDREJ MAGAJNA: Drugič se javljam. Kratek komentar na zdajšnjo razpravo, ki je bila po svoje izredno koristna. Kot rečeno, pokazalo se je, kdo je kdo v parlamentu, v Vladi. Na tej točki se bodo pokazale razlike v našem mišljenju, v odnosu ne nazadnje do ljudi, ki jih vedno postavljamo na prvo mesto; končno smo tudi mi predstavniki ljudstva. A to ljudstvo -vedno več jih je, ki prejemajo minimalno plačo.
Ta razprava je tudi pokazala, koliko smo še obremenjenimi z raznimi dogmami, predsodki in kako hitri si delimo etikete. Po forumih se že pojavljajo "spet se javljajo neki socialisti", "soupravljanje", "samoupravljanje", "kam bo to prišlo". Kot veste, sam nimam s to kategorijo, če hočete, z nalepko socializma, nič težav, saj stranka, ki ji predsedujem, ima ime "socializem". Vendar če je socialna pravičnost tisto, kar je problematično, potem bom še raje socialist. Vem, da nikoli ne bomo tega cilja, socialne pravičnosti, dosegli. Se ne da izmeriti, se ne da izračunati, se ne da določiti. Vendar cilj bi moral ostati. Pa še ena dogma je. Podjetja bodo dobro in uspešno vodili le lastniki, kot da delo ni atribut lastništva! Delo ni samo fizični napor, delo je intelektualni vložek: znanje, spretnost, veščine. Vse to bistveno prispeva k rezultatu. In produkt dela je torej last vseh, vseh tistih, ki so ga ustvarjali. Velik preskok v glavi bo potreben; preskok tudi v našem poimenovanju dela in tega, kar skupaj ustvarjamo.
Problem dogem ni glede dogme socializma, ampak predvsem današnje dogme kapitalizma, ki so se sesule. Ena izredno nevarna dogma je: "Ni važno, kdo ustvarja dobiček, važno je, da ga je čim več. Vi socialisti bi samo delili, mi lastniki pa ustvarjamo." Mar ni delavec tudi tisti, ki soustvarja? Motivirani delavec, delavec, ki čuti tudi pozitivne posledice, ne samo negativnih pri svojem trudu. Ali se kje ob tej finančni krizi in polomiji finančnih piramid zgodilo, da bi lastnikom velikih bank rubili njihovo premoženje? Ne! To bi pa bilo proti pravnemu sistemu. Seveda, kapitalsko-politične elite so si naredile takšen sistem, da so svoje privilegije
289
uzakonile in potem slišimo od gospod Mrkaica: "Ja, to bi pa bilo protipravno." Tudi to, kar danes ponujamo, pomeni, da delavci kradejo lastnikom dobiček, ki so ga oni ustvarili; kot rečeno, delo ne šteje nič. In če ne bomo naredili tega premika, če ne bomo opustili stare dogme, če ne bomo spregledali, da problem ni socializem, problem je kapitalizem in njegove dogme, ki nam danes vladajo, dokler ne bomo to spoznali, bomo težko tudi sprejeli ta skromen prispevek k pravičnosti.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Besedo ima gospod Matevž Frangež. Izvolite.
MATEVŽ FRANGEŽ: V jedru današnje razprave je vprašanje, kakšno ekonomijo hočemo. In socialni demokrati smo enotni, da ne želimo takšne ekonomije, ki bo zgolj delala in ustvarjala dobičke na žuljih naših ljudi, dobičke odnašala nekam neznano kam v tujino, v Sloveniji pa bo ostalo bore malo garancij za to, da ustvarimo družbo blaginje in socialno in povezano skupnost. Jaz mislim, da smo v tem parlamentu predvsem enotni, da vidimo perspektivo slovenske nacionalne ekonomije v tem, da mora ta biti visoko tehnološka, ekonomija visoke dodane vrednosti in kaj, če le znanje in ustvarjalnost ljudi je porok za to, da ta cilj dosežemo. Samo na ta način bomo lahko v tej državi govorili o družbi blaginje, samo na ta način bomo našim ljudem lahko zagotavljali boljše in bolj pravično plačilo za njihovo trdo delo.
Jaz ne vidim strahu kot motivatorja, kot tisto ključno motivacijo, ki naj ljudi povabi k temu, da bodo dobro, požrtvovalno in ustvarjalo delali za našo skupno dobro. Nasprotno, to motivacijo vidim v varnosti, v blaginji, v povezani skupnosti, ki bo znala biti spodbujajoča, da bo vsakogar izmed nas spodbujala k temu, da bomo v dobro te skupnosti, in v to, da bomo v svojo blaginjo in blaginjo svojih družin, posredno pa tudi blaginjo skupnosti gradili na način, da bomo dali k temu svoj najboljši prispevek v znanju, v delu, v izkušnjah in v vsem, kar lahko damo, najprej za to, da zagotovimo sebi eno odprto socialno perspektivo, ampak tudi za to, da posredno s tem prispevkom gradimo eno socialno in povezano skupnost. Jaz ne pristajam na to, da je edina varianta kapitalizma to, kar imamo žal tudi v Sloveniji priložnost gledati v zadnjih desetletjih. Še manj sprejemam dobre vzglede, kot jih je predstavil gospod Kres, pa upam, da se mu je tukaj zareklo, da je čilski diktator Pinochet poslal mlade v najboljše šole - namreč proces je bil drugačen, chichaska šola Miltona Freedmana je v sodelovanju s tajnimi službami najprej izurila mlade Čilence v neoporečne neoliberalne ekonomiste, nato izvedla državni udar, umorila demokratično izvoljenega Salvadorja Alliendeja, ki je gradil v Čilu eno demokratično in socialno povezano družbo visokih socialnih pravic, vzpostavila režim vojaške hunte, pobila
290
tisoče in tisoče ljudi in porušila tisto, kar so socialisti poskušali vzpostaviti kot vzgled ene socialne države v Latinski Ameriki, zato je Čile zelo slab vzgled za današnjo Slovenijo.
In naš odgovor na krizo, kot smo zapisali Socialni demokrati v nekem svojem političnem manifestu, je pravična družba! Ne, da bomo najprej oklestili vse to, kar dajemo danes ljudem zato, da bomo bolj konkurenčni in da bomo šele tedaj, ko bomo bolj konkurenčni prišli do pravičnejše družbe. Jaz vidim to pot malo drugače. Jaz mislim, da moramo najprej zgraditi pravično družbo, najprej zagotoviti ljudem več varnosti, več blaginje in da bo pravzaprav to tisto, kar bo generiralo, da bo vsak od nas dal najboljše tej skupnosti, kar lahko da. Najprej za to, da zagotovi svojo socialno perspektivo, svojo socialno varnost, ampak posredno tudi za to, ker je samo to pot, da bo jutri vsem nam, vsem ljudem v naši skupnosti bolje.
Obvezna delitev dobička v svojem bistvu zato govori o tem, na kakšen način bomo ustvarjali. Ne o tem, na kakšen način bomo delili. Ker je tisti temeljni motivacijski element. Ker moramo vsi skupaj priznati, da v družbi 21. stoletja ni več gospodarske panoge, ki bi bila zanimiva za našo skupnost, ki je odvisna samo od kapitala. Ne. Tisto ekonomijo, ki jo vidimo mi v svoji viziji, ki se napaja na znanju, na ustvarjalnosti, na dobrih idejah, ki lahko dosežejo visoko dodano vrednost, tiste ideje so odvisne od ljudi, od naših ljudi, ki te ideje ustvarjajo, jih oplemenitijo v nove izdelke in v nove storitve. In zato je prav, da te naše ljudi, ki na različne načine v tem proizvajalnem, ustvarjalnem procesu sodelujejo, ustrezno tudi nagradimo.
In kot je dejal Bojan Kontič že pred časom za slovenske medije in mislim, da je to tista temeljna poanta našega zavzemanja: ne želimo vlagateljev, ki bodo Slovenijo samo molzli in izkoriščali slovenskega delavca s slabo plačanim delom, ampak želimo vlagatelje, ki bodo v to državo prišli, ponudili našim ljudem delo, ampak na račun tega dela, ki ga bo Slovenija opravila zanje, v to skupnost pripravljeni tudi vlagati. In tudi zato sem sam med tistimi, ki ostro nasprotujemo različnim idejam o nepremišljeni privatizaciji državnega premoženja in vidim v procesih, o katerih smo v tem Državnem zboru že govorili, na čelu z novim sistemom upravljanja kapitalskih naložb države eno perspektivo in možnost, da dokažemo, da je država lahko dober lastnik podjetij.
Amandma SDS-a bi to možnost torej omejil samo na podjetja v državni lasti, hkrati pa je gospod Vizjak prej na dolgo in na široko razlagal o tem, iz česa pa bomo polnili državni proračun, če bomo sprejeli ta zakon, če ne iz dividend podjetij. Jaz mislim, da v tej državi potrebujemo najprej veliko vlaganj. Najprej veliko vlaganj! In rešitev, kot jo uveljavljamo po naših predlogih v ta zakon, zagotavlja
291
podjetjem možnost, da dobička ne delijo, da dobiček dajo v rezerve, da ta dobiček reinvestirajo, zato da razširijo svoje poslovanje, zato da osvojijo nove trge, zato da osvojijo nove izdelke in storitve. V tem primeru ta obvezna delitev dobička ni obvezna, ker ga ni. Evropa potrebuje nov socialno-ekonomski model, eden od predgovornikov in zagovornikov rešitve, ki nam je skupna, je prej to lepo povedal. Mislim, da je to srž nekega trenutka, v katerem se je Evropa znašla, tudi zaradi pomoči, ki jo danes Evropska unija zagotavlja Grčiji, v bojazni, da bi propad Grčije vplival na propad naše skupne valute, s tem pa bistveno bistveno poslabšanje naših skupnih gospodarskih možnosti.
Ne glede na zanimive teorije zarote, ki tudi mene ne pustijo hladnega o tem, kdo je zrušil Grčijo, je vendarle mogoče iz tega potegniti nekaj, da je nauk za Evropsko unijo ravno njena povezanost in da je lahko uspešna samo, če bo močna in povezana in enotna. V tem pogledu želim pozdraviti napore, ki vodijo do tega cilja, da se postavimo na lastne noge, da svoje konkurenčnosti ne primerjamo s tem, da nekdo na drugem koncu sveta dela za pest riža, ampak da bomo svojo gospodarsko uspešnost in perspektivo ter posledično tudi socialno povezano skupnost gradili na tem, da bomo našim ljudem dali več varnosti in več blaginje. In to je, kot sam razumem, intenca tega zakona.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Izčrpali smo razpravo o 3. členu. Želite še razpravljati? Bom dal čas za prijavo. Bom pa zelo hvaležen, če se boste za kakšno spoznanje bolj koncentrirali na 3. člen in amandmaje, ker je zdaj vsebina marsikaj drugega. Dajte se, prosim, prijaviti, kdor še želi razpravljati.
Besedo ima gospod Andrej Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa.
Iz razprave je moč potegniti dvoje: kljub temu da se želi z nekimi bolj ali manj populističnimi določbami spraviti v dejansko delitev dobička zaposlenim, se verjetno to ne bo zgodilo. Ne bo se zgodilo zaradi več razlogov. Prvi razlog je ta, ker preprosto dobička ni oziroma ga je zelo malo. Drugi razlog je pa ta, da tudi tam, kjer je dobiček, bodo poslovodstva gotovo našla obvode, gotovo bodo našla načine, kako spraviti bilanco na takšno raven, da bo dobička malo ali nič. Številne možnosti so, kako se z raznimi triki, če se seveda poslovodstvo in lastniki odločijo za to, spraviti dobiček nižje, kot dejansko je. Do vseh teh malverzacij bo prihajalo, če so rešitve, ki posegajo v dobiček, neusklajene z delodajalci oziroma tistimi, ki so ne nazadnje tudi najbolj odgovorni za poslovanje družb. Tudi ni bilo veliko razmisleka o tem, da bodo verjetno firme začele ustanavljati neke svoje "bajpase", da bodo preko raznih svetovalnih, pravnih in siceršnjih pogodb dvigovale stroške in s tem nižale dobiček.
292
Nobeden od vas, spoštovani, na strani predlagateljev mi tudi ni postregel s konkretnim izračunom, koliko bo državna blagajna bolj prazna zaradi tega ukrepa. Koliko bodo, recimo, državne družbe, ki bodo izplačale dobiček, manj prispevale v državno blagajno. Dividende države so doslej bile tiste, ki so kar znatno uravnotežale državni proračun. /Oglašanje v dvorani./ So, so.
Sprašujem vas, ali je ta rešitev usklajena z ministrom za finance - če že ni z delodajalci? Minister za finance je bil v teh dneh v Bruslju, kjer se je ukvarjal z ukrepi Evropske komisije, kako zniževati primanjkljaj in stabilizirati javne finance. Doma pa sprejemate ukrepe, ki bodo poglabljali primanjkljaj v državni blagajni. Na dveh ravneh ga bodo poglabljali. Prvič ga bodo poglabljali zaradi tega, ker se bodo delodajalci izogibali in bodo našli obvode za to, da dobička ne bo oziroma da ga bo manj . To se pravi, že zaradi same te kategorije bo dobička manj. Drugič bo pa tudi država ob del dobička, ki ga je doslej imela. Tu vam je pravzaprav za to, da trosite določene populistične ukrepe ljudem, ki pa jih dejansko ne bodo deležni. To je ena od zadev, ki jih želim povedati ob tem amandmaju. Govorimo namreč o 3. členu, kjer so uzakonili obvezno delitev dobička, zato je to še kako povezano s temo in amandmaji k 3. členu.
Jaz bi predlagal gospodu Kontiču, ki je avtor in se veseli svojih slik na prvih naslovnicah, ko te stvari predlaga, da bi predlagal tudi, da mora biti dobiček obvezen, zakaj ne bi napisali še en zakon, da mora biti dobiček obvezen, pa če ga slučajno ne bi bilo, pa moramo prepovedati izgubo, tudi to je treba narediti. Najbolje bi bilo, da če bi pa slučajno bila kje izguba, moramo pa ljudje plačevati določene artikle ali storitve tako, da ne bo izgube in da bo dobiček. Jaz mislim, da je to še komplement teh v tem vašem ukrepom, se mi zdi, da bi bil čisto pravi.
Torej, spoštovani, podjetja bodo našla obvode za te ukrepe, ki so nenaravni, ki so tujek v evropskih ekonomijah, tudi v praksi, žal. Francija je edina država od 27-ih članic EU, ki to ima. Ne, nista dve, Slovenija tega še nima in upam, da ne bo imela. Torej, zanimivo je to gledanje na reševanje slovenskega gospodarstva iz krize. Poudarjati in uzakonjati delitve, ne poudarjati in ne v prioriteto postavljati pa, kako ustvariti, kako ustvarjati v tej državi in kako spodbujati -gospodarstvo ga ustvarja. Vsi vaši ukrepi gredo, žal, v kontra smer.
Podjetja bodo našla načine, po moji oceni, kako se temu izogniti in to bo drago stalo, še najmanj bodo imeli od tega tisti, za katere se deklarativno tako zavzemate, to so zaposleni; še najmanj bodo od tega imeli. Prav zanimivo bo gledati izvajanje tega zakona v praksi in tudi spremljati državne pokazatelje, ko bodo govorili o davčnih prihodkih iz naslova davkov od dobička pravnih oseb.
293
Zato menim, da je najbolj krivičen ta zakon do tistih malih in srednje velikih podjetij in d.o.o, ki so si z desetletji truda utrdili pot, da danes zaposlujejo, enega, dva, tri, pet ljudi, kajti tudi ti bodo morali poslej to deliti, in amandma Slovenske demokratske stranke vsaj toliko omejuje to delitev, da so ta družinske podjetja, to se pravi, vsi tisti, kjer država ni lastnik, izvzeti. Pa še nekaj. Tuje družbe že sedaj potegnejo ves dobiček iz Slovenije, sedaj ga bodo še z večjim veseljem preko raznih faktur o, ne vem, obvladovanju skupine, o ne vem, enotnem marketingu, enotni blagovni znamki, enotnem razvoju. S temi fakturami bodo pobrali ves dobiček iz Slovenije in ga bo še manj in bo še manj davkov iz tega naslova. Jaz ne vem, ali je avtor in kreator tega amandmaja poleg tega, da ga ni uskladil z nikomur, ne z Vlado, ne s posameznimi ministrstvi, ne s socialnimi partnerji - torej, kako je proučil vse te vidike posledic tega zakona. Jaz mislim, da mu je šlo tukaj samo za eno posledico, to je, da se bo znašel na nekih naslovnicah v medijih, da bodo ljudje rekli, poslej pa lahko upamo tudi na kakšen dobiček. In bolelo bo! Bolelo bo tiste zaposlene v gospodarskih družbah, ki so v proizvodnji, ki so vpeti na mednarodne trge, ki tekmujejo z ostro mednarodno konkurenco, še posebej na področju proizvodnje, ki bijejo težko bitko na tem globalnem ekonomske trgu in pravzaprav lahko samo sanjajo o dobičku. Ko bodo te gledali Telekom in Telekomove delavce, ki bodo verjetno lahko delili dobiček, ker ga bodo imeli -nekateri pravijo, zaradi tega, ker imajo monopol in so neka državna firma-, ko si bodo, ne vem, delavci v bankah delili dobiček. Tisti proizvodnji delavci, ki pa sedijo preko ograje in tega dobička nimajo, pa trdo delajo, tisti se bodo pa lahko obrisali pod nosom za to. Torej vrsta vrzeli je v teh rešitvah in to je vrsta nepravičnih in vrsta nevarnih posledic. Ne vem, ali so predlagatelji to spregledali ali so pa ocenili vse te pomisleke za neznatne proti tem piarovskemu cilju, ki ga sledijo.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Repliko ima gospod Bojan Kontič.
BOJAN KONTIČ: Saj ne vem, če se splača, gospod Vizjak, ampak vseeno, ker ste po nemarnem omenjali moje ime. Najprej glede teh nejasnosti bi lepo prosil, zaradi magnetograma, da predpisati obvezno ustvarjanje dobička je neumnost, ki jo je izrekel gospod Vizjak in z menoj nima nobene zveze, ker je bilo v tej povezavi moje ime omenjeno. To neumnost si pripišite na svoj račun.
Glede bolečine, glede piara. Poglejte, bolečina je neizmerna pri vas, izgleda. To se vidi iz vaših nastopov. Bolečina je v tem, da ste pripravili v preteklem mandatu zakon, ki ni dal nobenih rezultatov in se danes ta zakon popravlja. Seveda je težko gledati na te dosežke z nasmehom na obrazu. In še enkrat vam povem, ko govorite, da se bo dobiček
294
skrival, da se bo pretapljal, da ga bodo koristili na drug način. To kar kliče po tem, da je vsaj v delu potrebna obveznost, ker to pomeni, da če bo prostovoljno, ne bo dobička. Res ga ne bo treba skrivati, ga bodo razdelili medse, ne pa med zaposlene. V tem primeru ga bodo morali dati tudi zaposlenim v določenem odstotku ali ga bodo pa skrivali, tako kot vi pravite. Ampak vi vedno najdete pot, da argumentirate, kako je nekaj slabo.
Glede usklajenosti - to sva že prej razčistila - s socialnimi partnerji; za to, da se pred tem nisem uskladil z vami, se pa iskreno opravičujem.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospa Silva Črnugelj.
SILVA ČRNUGELJ: Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Mene veseli, da je danes ta razprava gladko intenzivno in tako vsebinska, redka in v veselje marsikomu. Nekako bi človek rekel, "še pomnite, tovariši minula obdobja?" Ne samo obdobja zadnjih 20. let naše države, ampak tudi obdobja uspešnosti nekaterih naših gigantov, kot so ne samo Lek, ker so nekateri moji predhodniki povedali, ampak tudi Litostroj, tudi Krke, tudi ne nazadnje IMV-ja tudi ne nazadnje še drugih, zlasti Iskre, kako so žalostno padle v agonijo propadanja, tako kot po dominah. Nekateri so rekli, kako pomembno je iskati titularja, ker brez titularja se ne da ustvarjati, kreirati. Videli smo, da nekoč paradni konji, ne samo paradni konji, ki so bili močni v Sloveniji, močni v nekdanji Jugoslaviji, močni v Evropi in v svetu znani, po katerih je Slovenija slovela in katerih ime je pomenilo dejansko spoznanje o izobraževanju, o raziskovanju, o dobrih kadrih, o kakovostnih kadrih, ki jih je bilo treba, če so le znale, dobre velike multinacionalke tudi na en način pridobiti. To je interesantno. Ugotovili smo, da dejansko tisti vsi pametni možje, ki so tako analitično govorili, kako je pomembno imeti nekega titularja, ker seveda družbena in državna lastnina ne more biti konkurent ne vem čemu in komu, vendarle so bili presenečeni in so potem kar naenkrat, čez noč, tam katerega leta, ko je vse propadlo, ugotovili, kako niso vedeli, da kapital tako silovito zna udariti. Pa to so že s konca 18. in 19. stoletja - tisti, ki smo jim rekli, da so ustanovitelji teorije kapitala od Engelsa in Marksa -, povedali. In nekatere zakonitosti še danes veljajo, mislim, ne glede na to, da imamo globalizacijo in da smo v 21. stoletju. Pa vendarle, tisti, ki je delal trdo in je na en način ustvarjal nove vrednosti, nova podjetja, izobraževal delavcev in z njimi na en način delil vsak dan, ve, kako pomembno je vlagati v človeške vire in ve, kako pomembno je, da vsak tisti, ki dela, mora na en način tudi biti dobro nagrajen in tudi motiviran in se mora zavedati uspeha. Recimo, uspeha tega podjetja in ne nazadnje tudi mora participirati v tem tako znamenitem in pomembnem dobičku. Kaj
295
je dobiček? Dobiček je dejansko oploditev nekega dela, ki omogoča tem istim delavcem, lastnikom in upravljavcem, da naprej delajo, soustvarjajo bolj kakovosten proizvod, kar je seveda cilj vseh nas. Modela ni, ni modela najbolj uspešne ekonomije, ni modela, ki ga lahko prenesemo bodisi iz te ali one države. Francija je dober primer, kako so evolutivno prišli do tega, kaj pomeni soparticipirati pri dobičku in kaj to pomeni, dejansko upoštevati delavca kot enakopravnega partnerja pri socialnem dialogu. V tem trenutku ni prišlo do nekega bistvenega napredka v tem uzakonjenjem socialnem dialogu. Mislim, da je to prvi korak, da naredimo delež v obvezni soparticipacij i. Upam in verjamem, da bodo ljudje ugotovili, kako je dejansko pomembno tudi, kdaj priti do kakšne kompromisne rešitve. Mislim, da je ta, pričujoča, ki jo ponuja Socialna demokracija dobra in bo pokazala tudi svoje dolgoročne pozitivne učinke. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor.
Mislim, da je to velik dosežek predlagateljev tega amandmaja k 3. členu Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, tako, da bodo seveda s tem amandmajem delodajalci dejansko obvezani zagotavljati delitev dobička zaposlenim. To sedaj ni bila praksa, kajti ni bila uzakonjena. Od danes naprej pa zakon upam, da bo sprejet.
Včeraj nam je eden izmed poslancev Slovenske demokratske stranke očital, da vodimo zadrto desničarsko socialno politiko, in to ob zakonu, kjer smo dodatnim 122-im tisočem učenkam in učencem osnovnih šol zagotovili brezplačno ali subvencionirano šolsko malico ter bolj pošteno in pravično uredili subvencioniranje malice za dijake v srednjih šolah. Tako bo s tem zakonom, ki smo ga včeraj obravnavali in upam, da ga bomo jutri tudi sprejeli, kar 90 tisočim osnovnošolcem in srednješolcem omogočili brezplačno malico, vsem ostalim 194-im tisočim učencem in dijakom pa najmanj dve tretjini cene šolske malice. Danes pa Slovenska demokratska stranka nasprotuje zakonski rešitvi, da bi delavcem obvezno pripadal del dobička. Še celo več! Danes eden izmed nekdanjih oziroma bivših ministrov Janševe vlade upa, da se Slovenija ne bo pridružila Franciji, ki je edina država Evropske unije z uzakonjeno obvezno delitvijo dobička med delavce. Res čudno od nekdanje vlade, ki je imela polno pravic na ustih, zelo malo pa v praksi.
Jaz bom podprl amandma k predlogu zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, amandma k 3. členu tega zakona, ki sta ga predlagala Bojan Kontič in Joško Godec, tako kot je bil sprejet na Odboru za gospodarstvo, ki določa, da če skupščina družbe sprejme sklep o delitvi več kot 25% bilančnega dobička,
296
se mora del dobička, namenjenega za razdelitev, obvezno nameniti delavcem. In še naprej pravi ta amandma: Del bilančnega dobička, ki se v tem primeru deli delavcem, ne sme biti manjši od 25% celotnega bilančnega dobička, namenjenega za razdelitev, in to vsem zaposlenim v podjetju.
Mislim, da je to velik napredek in lahko rečemo, da naša vlada, naša poslanska skupina vodi zelo odgovorno socialno in gospodarsko politiko. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Anton Kampuš.
ANTON KAMPUŠ: Spoštovani podpredsednik. Kolegice in kolegi. Amandmaje SDS-a ne bom podprl. Podprl bom amandma SD-ja.
Čudim se, da nekateri kolegi iz SDS-a kar žarijo od tega, kako bi lahko prikazali, da je v tem trenutku vse slabo, in si tudi verjetno to želijo. Ne vem, čudim se! Trdim pa, da ni res. Tudi v Sloveniji imamo dobre, odlične in vrhunske firme. Veliko je sicer danes razprav, veliko je pogledov - to je tudi dobro. Ampak odzval se bom na nekatere razprave in predvsem na to, kako je s firmami, predvsem tujimi.
Veste, kako je s tujimi firmami? Seveda so dobrodošle v Sloveniji, dobrodošle so tudi v tem pomurskem zakonu in tako naprej, ampak ustvariti 25% dobička je za tujino nekaj posebnega. Oni pravijo temu že skoraj ekstra dobiček. Torej, običajno je, da se ustvari dobiček nekaj procentov, in je normalno, da si danes v Sloveniji želimo, če je več kot 25%, da se tudi deli med delavce.
Sedaj pa grem na konkreten primer, da bo tudi jasno, da je to prava pot. Če imamo firmo, ki ima več kot 25% dobička, nadzorni odbor seveda ima odločitev pri sebi, ali ta dobiček razdeli med delavce ali pa tudi modernizira, specializira to firmo. Za primer vzamemo, da je ena izmed firm, v Sloveniji jih tudi že nekaj imamo, tako super modernizirana, specializirana, da v tem trenutku ni več mogoča nadgradnja specializacije in modernizacije. Ampak še vedno pa ustvarja 50% dobička. Ali je potem logično, da teh 25% razdeli tudi med delavce? Seveda je logično! Tudi takšne odlične firme v Sloveniji imamo. Imamo pa v tem trenutku take kolege na desni strani in takšne medije, ki govorijo, da tega pri nas sploh ni in da je vse slabo. Ni res. Tudi pri nas v Sloveniji imamo odlične firme in v tem trenutku je zaslediti, da se gospodarstvo počasi prebuja, imamo vedno več dela. Mislim, da gremo v pravo smer, zaradi tega bom to podprl.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Franco Juri.
FRANCO JURI: Hvala, gospod predsedujoči. Jaz sem hvaležen opoziciji, še posebej SDS-u za to razpravo. Kajti, ločnica med tistimi, ki zagovarjajo pomen dela, in tistimi, ki tega ne
297
vidijo, je sedaj bolj jasna. Ne pozabimo, da prav s strani SDS-a je prišlo in stalno prihaja do obtožb, češ, tranzicijska levica je pravzaprav tista, ki zagovarja interese kapitala, novega kapitalizma, tajkunstva in tako dalje. Prav, ker je fenomen tajkunstva del tega procesa te tranzicije, ki traja že 19 let in je žal razvijala odnos do dela, ki je podoben tistemu odnosu Slovenije do Balkana: češ, vse, kar je vezano z ovrednotenjem dela in diši po socialnem pristopu, po priznanju delavskih pravic, tudi pri upravljanju podjetja, seveda, to je takoj ožigosano kot neprimerno, kot ideološko nemogoče in tako dalje. Danes smo slišali celo slavospeve poslanskega kolega v "čikaški šoli" in o ne o liberalizmu, ki ga je v Latinski Ameriki razvijal Milton Friedman. Ampak ne pozabimo, da prav tisti neoliberalni model je pripeljal ne samo do sociale, ampak družbene, humane katastrofe in prav, zaradi tega nastajajo prav na zeleni celini novi modeli, ki ponovno uvajajo tudi to, kar pričakujemo mi: participacijo delavstva in nosilcev dela pri upravljanju podjetij. S tem zakonom in s tem amandmajem ne bomo prepovedali kapitalizma, pa ne bomo ukinili, ne bomo ukinili zasebne lastnine, ne bomo ukinili podjetništvo, ga bomo oplemenili, bomo dodali podjetništvu dodano vrednost, ki se imenuje stimulacija delavcev pri boljšem upravljanju podjetij. In ta model poznajo v Evropi, v razviti kapitalistični Evropi ga dobro poznajo in ga znajo tudi dobro vrednotiti, od Francije, do Španije, do Finske. V Franciji z zakonom, ki je zelo podoben našemu zakonu, če bo sprejet, in jaz verjamem, da po tej razpravi bo več glasov "za", kot je bilo predvideno pred razpravo; z zakonom, ki v bistvu omogoča delavcu prvi korak k soupravljanju, ampak soupravljanju v smislu soodgovornosti za usodo lastnega podjetja. Ker, čim je delavec udeležen pri dobičku, je delavec udeležen tudi pri večji odgovornosti, se zaveda, da ta dobiček ne prihaja sam od sebe, da ta dobiček je treba ustvariti in prav to je tisto, kar bo pomagalo tudi kapitalu, tudi delodajalcu k boljšemu razvoju in boljšemu upravljanju lastnega podjetja. Saj te modele poznajo. Jaz stalno ponavljam, in bom še danes ponovil, izkušnjo Mondragona v Baskiji, ki je primerljiva tako psihološko, socialno, geografsko primerljiva Slovenija in kjer so se podjetja povezala, omogočila delavsko delničarstvo, omogočila soupravljanje in tudi odnosi niso več togo in tradicionalno sindikalistični,	kajti	delavec postopoma postane
soupravljavec, postane solastnik podjetja, ker mu je omogočeno delničarstvo, mu je omogočeno tudi solastništvo in s tem tudi participacija k soupravljanju podjetja. Nihče ne izgublja, vsi pridobivajo. Te modele bi morali natančno naštudirati, ne se jih bati, ker nas asociirajo na samoupravne čase. V samoupravljanju ni bilo vse slabo. To, kar je samoupravljanje preprečilo, je bila ideologizacij a tistega sistema in nedemokratičen pristop tistega sistema. Če bi znali ustrezno reformirati tudi samoupravljanje in ga približati razvitemu
298
kapitalizmu, v bistvu to je tudi bilo, bi se seveda znajšli pred drugačnimi scenariji, in upam si trditi, pred boljšimi scenariji. Kje pa smo sedaj? Po 19. letih divjega kapitalizma - in hvala bogu, da je Slovenija obdržala nekaj socialnih amortizatorjev in nekih socialnih varovalk, ampak v 19. letih imamo delavca, ki dobiva 400 ali 500 evrov na mesec. Pri takih pogojih je sramotno, da delavci, ki dobijo 500 evrov na mesec, delajo v podjetjih, kjer si uprave in delničarji razdelijo dobičke, nagrade, visoke odpravnine, medtem ko delavec, ki je sestavni del ustvarjanja, seveda teh pravic ni deležen. To je nesprejemljivo in tukaj se moramo ustaviti in po potrebni narediti majhen korak nazaj. Ponovno izkoristiti tisti socialni, solidarnostni čut, ki smo ga imeli in smo ga dobro razumeli, ko smo živeli pač v okvirih samoupravljanja in smo ga potem hitro porazgubili v imenu novih svetinj in v imenu nekega kapitalizma, ki je postal bog, ki je postal dogma. No, danes lahko z novimi pristopi, z novimi zakoni moderniziramo ta kapitalizem v smislu večje socialne participacije in večjega ovrednotenja dela. Mislim, da je priložnost, ki jo imamo, in sam menim, da ta zakon ne rešuje vseh problemov, in operativno verjetno v teh kriznih časih ni rešilna palica, ni čarobna palica, s katero bomo dejansko delavcem ponudili vse pravice. Absolutno ne. Jaz vidim ta zakon samo kot prvi korak k novemu pristopu, kjer bomo združili zdrav, inovativen, kreativen kapitalizem, brez kreativnega računovodstva s socialno komponento, socialno odgovornostjo, socialnim podjetništvom, ampak to lahko dosežemo, če bo delavec zavestno vključen v odgovornost za lastno podjetje.
Prej sem omenil drugi paket, s katerim se bomo v kratkem soočili in morda spopadli. To je tisti paket o socialnih amortizatorjih pri fleksibilizaciji delovnega trga. Tam moramo biti zelo pozorni, da ne bi izpadlo, da to, kar danes sprejmemo, je samo cukrček, samo bombonček za to, da bomo pri naslednjih korakih ugodili samo delodajalcem. Verjamem in se strinjam s tistimi, ki pravijo, da je potreben socialni dialog, da je treba tudi delodajalce upoštevati in enakopravno vključiti v ta socialni dialog, ampak tukaj ne gre za arbitrarno odtujevanje zasebne lastnine. Dobiček je ustvarjen na podlagi participacije vseh - tako delodajalcev, kot njegovih sredstev, tehnologije in predvsem zlasti dela delavcev. In torej ne gre za odtujevanje enega dela kapitala, ampak gre za razporeditev enega razmeroma majhnega četrtinskega dela dobička.
Torej, ta amandma izboljšuje zakon, in verjamem, kot sem prej povedal, da prav ta razprava je bila simptomatična. Dobro, mislim, da javnost ve, kaj je desnica in kaj je levica in kaj je tudi socialna, liberalna opcija, ki ni nujno vedno na strani divjega kapitalizma, ampak razume, da dobrega in razvitega kapitalizma brez socialne participacije delavstva ne more biti. Zato bodimo drzni, navdihujmo se raje po tistih socialnih in ekonomskih modelih, ki so nam bližje - mentalno,
299
psihološko. Jaz mislim, da je Francija, čeprav je edina država, ki ima v svoji zakonodaji obvezno delitev dobička, dober zgled. In še vedno mislim, da je Francija eden ključnih stebrov Evropske unije in njenega gospodarstva. Tako nimam prav nobene dileme podpreti tak zakon, ga podpreti s tem dopolnilom. Verjamem, da delavci nam s tem ne bodo takoj ploskali, bodo počakali na rezultate, ampak dejansko je to signal, je to sporočilo, da so v tem trenutku deležni večjega spoštovanja in tudi večje odgovornosti. To je prava smer, to je pravi signal v teh časih. Izgovora, da smo v krizi, v tem trenutku ne potrebujemo, ni dober izgovor. Kvečjemu zamujamo. Kvečjemu smo prišli do takega zakona prepozno, ampak vsekakor ne prehitro in bolje pozno kot nikdar.
Tako še enkrat ponavljam: jaz bom prepričano zagovarjal in tudi podprl zakon s priloženim amandmajem. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Ljubo Germič.
LJUBO GERMIČ: Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Torej, razmerja med tem, na kakšen način deliti to, kar je bilo ustvarjeno, na eni strani s pomočjo kapitalskih vložkov in na drugi strani tistih, ki ustvarjajo novo vrednost s pomočjo znanja, s pomočjo svojega dela, so bila vedno predmet zelo širokih razprav v celotni zgodovini razvoja človeške družbe. S tem vprašanjem se seveda ukvarja tudi slovenska družba. Sam menim, da v slovenski zakonski regulativi temu vprašanju nismo našli najboljših rešitev. Da nismo našli najboljših rešitev, kažejo podatki, da zakonski predlogi, ki so do sedaj urejali to področje, govorijo o tem, da so dobički, ki so bili ustvarjeni, ko pa govorimo o rizikih, seveda govorimo o rizikih tako v eno kot v drugo smer, a danes govorimo o tem, na kakšen način deliti tisto, kar je bilo ustvarjeno. Dosedanja slovenska zakonodaja je to področje urejala tako, da je bila spodbudna za zelo skromno število podjetij in prav je, da to danes večkrat ponovimo. Le 24 podjetij v Slovenji je bilo vključenih v delitev dobička med zaposlene, sodelovalo je 0,29% vseh zaposlenih in med njih je bilo razdeljenih le 0,18 promila celotnega dobička. Zato seveda pozdravljam spremembe zakonodaje, ki gredo v smeri, da se davčni primež sprosti. Seveda, da bodo delodajalci zainteresirani za to, da se bo tisto, kar je ustvarjeno, delile s tistimi, brez katerega to ne bi bilo ustvarjeno, to je s tistimi, ki so zaposleni. Torej govorimo o človeških virih, za katere ocenjujem, da so v Sloveniji eden izmed največjih in najpomembnejših kapitalov, zato da lahko zagotavljamo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Zato seveda je danes tudi zelo pomembno, ko govorimo o tem, ali smo z vsemi mehanizmi do sedaj ustvarili ustrezno klimo za to, da bo delitev narejena pošteno, zato da bomo lahko gradili slovensko družbo na strpni ravni brez
300
konfliktov, brez socialnega razslojevanja in brez anomalij, o katerih v Sloveniji v zadnjih letih moramo govoriti; to je o tako imenovani tajkunizaciji. Torej, da smo prišli na stopnjo razvoja slovenske družbe na način, da govorimo o tajkunizaciji kot o nečem slabega, kot o načinu razslojevanja slovenske družbe, kar seveda ni bilo dobro. Prav gotovo smo k temu prispevali tudi tisti, ki smo sprejemali slovensko zakonodajo, da nismo bili pozorni na vse tiste ureditve zato, da do teh anomalij ne bi prišlo.
Mora biti vzpostavljen motiv tako za zaposlene kot tiste, ki vlagajo svoj kapital, da to počno in skupaj skrbijo za to, da bo ustvarjena čim večja dodana vrednost, da bo ustvarjeno čim več vrednosti zato, da bomo lahko se sploh pogovarjali o tem, ali bomo kaj delili in na kakšen način bo do te delitve tudi prišlo.
Seveda je potrebno danes slišati opozorila, da spremembe, ki bi šle v smer, da bi bile priča premišljenemu računovodstvu, kako se izogibati prikazovanju dobička, kako ustvarjati obvode v podjetjih, zato da bi prikazovali manj dobička, in seveda proračunske in javnofinančne posledice, ko govorimo o tem, kaj bo pomenila ena ali druga rešitev. Ampak pri tem se mi postavlja vprašanje, ali smo mi z razvojem slovenske družbe do zdaj vzpostavili vse mehanizme, da do nekaterih deviacij ne bi prišlo, da do nekaterih slabih praks ne bi prišlo. Kajti jaz sem prepričan, da je toliko razprave o tem, na kakšen način bomo delili dobiček, pogojeno predvsem v tem, da smo ugotovili, da se v nekem zelo ozkem krogu deli veliko, medtem ko med množico ljudi, ki soustvarjajo, pravzaprav nismo vzpostavili mehanizmov, da bi, recimo, lahko korektno in zadovoljivo živeli. Govorim o tem, na kakšen način smo izgradili plačni sistem, da smo ustvarili to nezadovoljstvo pri ljudeh, ki so pravzaprav za svoje delo bili skromno nagrajeni. Prepričan sem, če bi imeli plačni sistem na način, ki bi zagotavljal bistveno večje zadovoljstvo zaposlenih pri tem, ko ustvarjajo nove vrednosti, da bi tudi v dilemi, o tem, na kakšen način ustvarjati pogoje za delitev dobička, bili bližje tistim rešitvah, ki jih je predlagala Vlada. Torej dopustiti prostovoljno odločitev gospodarskim subjektom, da odločijo o tem, kako bodo delili dobiček. Ampak jaz menim, da na tej stopnji v slovenski družbi nismo šli v to smer in da zato so tudi odločitve in predlagane zakonske rešitve, ki gredo v ti, da se vzpostavi neka kombinirana rešitev med stopnjo prostovoljnosti in obveznosti, za mene sprejemljive. Torej, za mene so sprejemljive v tem smislu, da se čuti večja participacija zaposlenih ljudi v odnosu do vloženega kapitala, da so soodgovorni, tisti, ki ustvarjajo te rezultate dela - in da je pri tem seveda tudi participacija.
Ko govorimo o tem, da bo tega še manj - ali lahko pademo še nižje? Ali lahko pademo še pod številko 24 podjetij? Ali lahko pademo še pod to, da bomo delili samo 0, 18 promila celotnega dobička? Zelo pomembna so opozorila gospodarskih
301
subjektov, ki gredo v tej smeri. Ampak, ali lahko pademo še nižje? Ali je odgovor tistih, ki nam govorijo o teh opozorilih, tukaj še kakšen alternativen prostor? Ko sam razmišljam o teh razmerjih in ko se sam zavedam, da je leto, ki je preteklo, in je bila pravzaprav razpolovitev dobička pravzaprav tisti element, ko se bomo sploh vprašali, ali bo sploh kaj deliti. In ko danes tukaj tehtamo te odločitve, je za mene ta kompromisna odločitev, da če je ustvarjen dobiček in če bo delitev nad 25%, da se ga naj del nameni tudi za zaposlene. Seveda z namenom skupne odgovornosti, zato da bo tega dobička jutri več in da bo te delitve lahko tudi več. Seveda z jasnim zavedanjem razvoja človeških kadrov in investicij v razvojni model, zato da bomo tukaj v Sloveniji -in sam sem tudi v Državnem zboru ves čas zagovarjal, da si državljani Republike Slovenije, torej državljani in državljanke želimo delovna mesta, ki bodo temeljila na znanju in bodo kvalitetna delovna mesta.
Sam menim, da en takšen ukrep gre v tej smeri participacije in povečanja odgovornosti zaposlenih, zato da bodo lahko participirali pri dobičku.
Zato sam podpiram zakon, ki gre v smeri davčnih olajšav, ki razbremenjuje to, kar je bilo v preteklem zakonu slabo premišljeno, kajti uvajamo ugodnejše davčne obravnave, hkrati pa seveda bom podprl odločitev v tisti smeri, da del participacije zaposlenih pri dobičku opredelimo tudi v zakonu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospoda Breda Pečan.
BREDA PEČAN: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Najprej bi, ne glede na to, da bom glasovala za amandma Socialnih demokratov in DeSUS-a in glasovala proti amandmaju Slovenske demokratske stranke k 3. členu, rada povedala, da ta amandma, ki je bil na odboru sprejet in ki uvaja nad nivojem 25% razdeljenega dobička kot obvezno delitev, se pravi do 25% razdeljenega dobička prostovoljno in nad tem obvezno, uvaja drugačen pogled na to, kakšna je vloga živega dela, pa naj bo to umsko ali fizično, napram kapitalu, ki je vloženo, eno in drugo, v gospodarsko družbo. Dejstvo je, da bomo končno prišli do bistvenega premika v razumevanju vloge dela v gospodarstvu -da je enakovredno vloženemu kapitalu zaradi tega, ker brez živega dela, takega ali drugačnega, kapital ne bi naredil nič. To je mrtev denar, mrtva materija, ki sama od sebe, zaenkrat, pač še ni sposobna ustvarjati dodane vrednosti.
Tu je zdaj bistvo tega zakona, ki daje še eno dodatno možnost. Namreč, s tem, ko smo rekli, če se skupščina odloči za delitev 25% dobička, je to prostovoljna odločitev, ali bo delila ta dobiček tudi z delavci, nad 25% razdeljenega dobička pa mora deliti z delavci. To pomeni, da je dana tudi možnost, ali je ta navidezna velika pripravljenost delodajalcev,
302
gospodarstva, da bodo z delavci delili usodo tudi v tistem delu, ko gre še za prostovoljno delitev dobička. Če se bo to zgodilo, potem vzamem besedo nazaj in rečem, da ni treba imeti obvezne delitve dobička, zaradi tega, ker se je večina gospodarskih družb, ki imajo dobiček, odločilo za prostovoljno delitev dobička že tudi v korpusu 25% od dobička. Super! Ampak, dokler se to ne bo videlo letos jeseni, ko bo že dana možnost delitve 25% bilančnega dobička tudi z delavci, do takrat seveda temu ne bom verjela, ker se po dosedanjih izkušnjah vidi, da ni nobene volje za to.
Rada bi mimogrede povedala samo še naslednje. Tega zakona, tako kot nobenega drugega zakona, razen zakona o proračunu, ne sprejemamo za delitev dobička, ustvarjenega v letu 2009 in 2010. To je zakon, ki bo trajal. Se pravi, je popolnoma nepomembno, kakšen je bil dobiček v preteklem letu, kakšen bo dobiček letos, kakšen bo dobiček leta 2011. Če je sedaj dobička nič, nič hudega. Mi zakon sprejemamo za obdobje, ki ni časovno omejeno, in ko bo dobiček, se bo pokazalo, koliko so delodajalci, lastniki dejansko pripravljeni z delavci, ki soustvarjajo dobiček teh podjetij, deliti usodo in dobiček. Namreč, tisti, ki misli, da se lahko delavce poplača s trinajsto plačo ali pa z nekimi bonitetami med letom na račun plače - to je larifari. Zakaj? Zaradi tega, ker delitev plače ni enako kot delitev dobička. Delitev plače pomeni, da podobno, kot se plačuje amortizacijo za stroje, plačuješ delavcu njegov trud. Medtem ko pa delitev dobička pomeni, da si razumel, da je delavčevo delo, umsko in fizično delo, ki je vloženo v podjetje, del tistega, kar ustvarja dobiček, se pravi, da je enako kapitalu.
Na koncu bi rekla še naslednje. Če bi bil tak zakon z obvezno delitvijo dobička z delavci sprejet že leta 2000, potem bi tajkunizacije v taki obliki, kot jo imamo danes, ne bilo. Zaradi tega ker ne bi bilo vira, iz katerega so lahko ti naši slavni tajkuni odkupovali deleže v podjetjih na račun dobička, ki so ga ustvarjali tudi delavci.
In ne nazadnje, glede investitorjev, ki čakajo na meji, zato da bodo videli, kaj se bo zgodilo. Rada bi opozorila, da tisti, ki toliko govorijo o teh investitorjih, naj se spomnijo Iskreemeca pa Slovenske industrije jekla, kaj so naredili "dobrega", pod narekovaji, v tem času, odkar so jih pripeljali v našo državo.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospa Pečanova.
Zaključili smo razpravo o 3. členu. Še so predlogi. Želi poleg gospoda Pukšiča še kdo? Potem dajem čas za prijavo. Kdo želi še razpravljati k 3. členu? Gospod Gvido Kres, izvolite.
GVIDO KRES: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi!
Prepričan sem, da imamo prav,	ko bomo podprli ta zakon.
Danes berem v Financah, "Kordež in	kolegi so si izplačali 12
303
milijonov evrov dividend iz računa dobička". Zakaj? Zato, da so tisto kupili, kar so prej "kao" kupili. Zdaj pa poglejte. Po drugi strani se pa danes spet dogaja zgodba, to sem slišal od zaposlenega v podjetju, ki pravi tako: "Še tistih 400 evrov naj mi vzamejo, ki jih imam. Jaz sem za to, da gre firma v stečaj in da gre po čisto normalnih zakonitostih, ki jih ekonomija narekuje v to smer, ne pa, da se rešuje na način, da jih bo reševal na primer Mercator, ker v tem primeru bodo rešili teh 12 milijonov." V to so prepričani. Mislim, da je kar prav, da ta zakon sprejmemo in da tudi te zadeve na dolgi rok uredimo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Borut Sajovic.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa. Moram reči, kar se tiče amandmaja k 3. členu, da se človek težko odloči. Predvsem pa bi rad rekel to, kar nekateri zdaj skušajo prikazati, kot da je koalicija neusklajena. Daleč od tega! Mi imamo v koaliciji vsi isti cilj, vsi želimo, da se dobiček ustvari, da se dobiček tudi izplača, le poti, ki jih vidimo do tja, so nekoliko drugačne.
V	Liberalni demokraciji se strinjamo in podpiramo stališče, da je številka podjetij, ki v Sloveniji danes ta trenutek izplačujejo dobiček, sramotno nizka, kajti, če pri tem sodeluje samo 0,3% vseh zaposlenih in tako razdelimo le 0,18% vsega dobička, potem je tu nekaj narobe. Želimo si, da bi naredili stimulativno davčno okolje, takšno, ki bi podjetja stimulirala k temu, da se čim več dobička izplača, na drugo stran pa kot bojazen in slabost tega sistema vidimo, da z obvezno delitvijo dobička delamo nestimulativno okolje, ki lahko predvsem kakšnega od zunanjih investitorjev, ki ne razume specifik našega sistema, odžene. Predvsem pa, ker se zavedajo, da obstajajo številne možnosti tako imenovanega kreativnega računovodstva, da bodo tiste, ki dobička ne želijo, nočejo izplačati, navedla na pot, da se bodo temu izognil. Bojimo se v delu zgodbe pa tudi tega, da bi bili ravno zaradi teh kreativnih računovodskih trikov lahko javni davčni prihodki še manjši. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Kolegice in kolegi, gospod podpredsednik, minister!
V	Slovenski ljudski stranki smo že povedali, da bomo predlog tega zakona o delitvi dobička podprli. Ampak, veste, zdi se mi nekoliko smešno, predvsem pa žalostno, da se danes na veliko pogovarjamo, že nekaj ur teče razprava, ali ta dobiček deliti, koliko, od kdaj naprej in tako dalje - po eni strani. Po drugi strani pa minister za finance in predsednik Vlade jokata in stokata, pravita, da nobenih prihodkov ni, da
304
moramo delati rebalans. Skratka, država se podira, smo že čisto blizu grške poti. Torej, kje ste bili, kolegice in kolegi, pred 12-mi leti, 14-mi leti, 15-mi leti, ko ste bili na oblasti in ko smo vas nekateri opozarjali na oškodovanje družbenega premoženja, na krajo družbenega premoženja, ko smo vas spraševali tukaj, v tem parlamentu, kje so tiste silne milijarde, ki jih je sprejel ta parlament za rešitev. A se še spomnite tovarne TAM, to je bilo nekoč. Toliko in toliko tisoč zaposlenih v tovarni TAM. Kam so šli ti denarji? Povedali smo vam tudi preko komisije o odškodovanju družbenega premoženja. Povedali smo vam, kaj se dogaja v Elanu, in smo zahtevali odgovornost, pa seveda nobene odgovornosti za to krajo družbenega premoženja, žal, ni bilo.
Od kod so ustvarili nekateri posamezniki tako strahovita premoženja? Rečeno je bilo, da s kapitalskimi vložki na eni strani in na drugi strani s človeškimi viri. Strinjam se s tistim drugim, s človeškimi viri, ki jih lahko razdelimo tako na, če hočete umski del in ostali fizični del, vse skupaj so človeški viri. Kaj pa kapitalski vložki? Od kod so prišli ti kapitalski vložki? Iz tistega dela črpanja ali izčrpavanja podjetij, ki bi morali iti v človeške vire, torej v razvoj, v boljše delovne pogoje, v normalne plače delavcem vseskozi in tako dalje. Ali se še spomnimo 70 let nazaj, ko smo imeli bruto domači produkt, Slovenija takrat in Avstrija, približno enak? Danes zaostajamo, ne vem, za trikratni bruto domači produkt napram Avstriji. In v teh 20-ih letih tega turbokapitalizma, ki je nastajal brez vložkov, ampak na račun izčrpavanja, in to seveda izbrane elite za katero celo danes pri tej vladi velja poseben status, ker smejo, si dovolijo, skratka lahko naredijo preko raznih pravnih služb več, kot se sme in dopušča zakonodaja. Celo zgradijo neke objekte, država jih vzame v najem, plačuje, preko desetine milijonov preplačuje, po drugi strani pa pripravlja rebalans; rebalans na osnovi zmanjševanja investicij, kar je seveda zopet katastrofa tudi za dobra podjetja, ki bodo propadala, ne pa ustvarjala dobiček in ne bodo dobička delila med delavce. Danes torej še vedno ta ista koalicija, od katere bi pravzaprav človek pričakoval, da se bo v teh kriznih časih vendarle lahko postavilo nekoliko drugače, mogoče ostreje, bolj jasno ugotavljanje izvora premoženja teh posameznikov. In seveda, tisti, ki ne izkazujejo izvora premoženja po legalni poti, je to kriminalno dejanje. Za takšna kriminalna dejanja so seveda organi pregona in tako dalje. Ne, še več! Ta vladna koalicija, ki danes toliko govori o tej delitvi dobička - in rekel sem, da se strinjam. Prvo kot prvo, delavcem je treba dati pošteno delo in pošteno delo plačati, da ne bodo s tem, da hodijo v službe delati, na robu socialnega preživetja. Po drugi strani pa absolutno ljudje morajo imeti pripadnost nečemu in pripadnost gre tudi preko želodcev, tudi preko tistega, kar se ustvari več in se kasneje razdeli tudi med delavce. Jaz sicer ne vem, zakaj se bo delil dobiček med
305
delavce šele takrat, ko bo večji kot 25%. Jaz tega ne razumem. Če se en procent deli, se naj en procent deli med vse, tudi med delavce. Zakaj ne? Ne vem, kje tu Socialni demokrati in Vlada imate to omejitev? Res pa je, da ste vseskozi, odkar ste na oblasti, razen tisti dve leti Demosa, od tam naprej, pa dejansko niste poskrbeli in niste razvijali odnosa do dela in ne odnosa do delavcev. Niste! Ste pa odvili odnos do turbokapitalistov in odnos do njihovega kapitala, ki ga niste niti ne hoteli obdavčiti niti ne hoteli izvedeti njegovega izvora in ste pač enostavno tudi preko sodnih organov prepuščali. Ali se še spomnite, ko smo v preiskovalni komisiji sprejeli sklep in naložili državnemu tožilcu Briclju, da naj razišče, zakaj sodnik Šubič ni napisal v devetih mesecih sodbe v zvezi z oškodovanjem in krajo Elana? Ali veste, kaj je takratni tožilec napisal v obrazložitev, da se tega ni lotil, notranjemu ministru Šukleju? Da bi prišel s tem na spolzko področje! Seveda, kam bi prišel? Ja, v vrh partije bi prišel! Tisti, ki so v glavnem bili visoki funkcionarji Komunistične partije Slovenije, so danes v glavnem tudi glavni bogataši. Vsi so s tega seznama najbogatejših Slovencev. Kdo sedaj za to odgovarja? Ja, nihče! In potem govorite o neki odgovornosti Vlade, ne vem, sprejeti zakonodaji, itd. Poslušajte! Ni, žal, nobene, niti politične, kaj šele kakšne moralne odgovornosti, da bi kdo rekel, meja "mea maxima coulpa", to sem pa zavozil, to je pa treba popraviti. Tukaj je bila napaka.
Veste, veliko besed o delitvi, o tem kako vas skrbi sedaj za delavcev in ne vem kaj vse, je na vaših ustih, ampak dejanj, seveda, ni. Kakšna so dejanja pri 100 tisočih brezposelnih? Kakšna so dejanja, ko jemljete dijakom malico? To, kar boste imeli danes na ulicah, to so rezultati tega vašega dela! Škoda je, da se o tako pomembnih zadevah ne pripravijo celovite rešitve. Ena izmed teh celovitih rešitev ali ki bi spadala med te celovite rešitve, je davčna zakonodaja in izvor premoženja. Je, definitivno! Tisti, ki so to oškodovali, ki so kradli. Poglejte, tukaj pride predsednik Vlade, reče, da stoji za ministrico. Ja, naslednji dan na tiskovni konferenci obelodani in da reče, da tisto kar je včeraj govoril, sicer je stal za ministrico, ki je naredila neko pogodbo z nekim Pogačarjem, a ga daje na črno listo. Kakšna je to morala? Predsednik bi moral reči: "Veste kaj? Zmotil sem se, se opravičujem slovenskemu narodu in zato bom potegnil konsekvenco." Ampak nič od tega! Zato govorim o tej odgovornosti. Kakšna je vaša odgovornost? Sprejemate nekaj, seveda na papirju, da bi se enkrat enim in drugič drugim na nek način prilizovali, po drugi strani pa s tem ne naredite popolnoma nič v dobrobit slovenske družbe. Ni normalno, da imamo toliko ljudi danes v državi na pragu revščine, od upokojencev, ki so jim obljubljali 1000 evrov "penzije", pri tem pa ne vidijo kmečki upokojenci niti 180 evrov, do ministra za finance, ki je obljubljaj najmanj 1000 evrov minimalne plače, seveda danes ne vidijo niti 400 evrov plače in še te z
306
zamikom in brez da jim plačajo socialne prispevke itd. Kaj ste naredili na področju tega, da državna podjetja ne plačujejo po zakonu obveznih zadev v pokojninsko...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Pukšič...
FRANC PUKŠIČ: ...invalidsko blagajno?
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: ...gospod Pukšič, jaz soglašam, vse to so resni problemi, ampak lepo prosim, niso vsi ali pa večina ne povezani s 3. členom. Dajte se malo koncentrirati...
FRANC PUKŠIČ: Niso povezani z dobičkom in delitvijo dobička! Seveda, gospod podpredsednik, pa še kako so povezani! Zato, ker namesto da bi z dobičkom, še preden je nastal dobiček, poplačali obveznosti do delavcev, potem tisti dobiček razdelili še med delavce, jih pokradejo, še preden pride do tja, si nakupijo jahte, vikende, pol Hrvaške imajo, menda, ti vaši turbokapitalisti pokupljene! Zato pa želijo ta sporazume, da bi postala, ne vem kaj hočete narediti iz Slovenije -podalpsko Hrvaško ali kaj, hudiča! Ne bo vam uspelo!
Za ta zakon - torej, redkokdaj se strinjam, ampak tokrat se z vami strinjam, da je dobiček treba razdeliti, vendar jaz bi razdelil dobiček v celoti, če bi se že delil, ne šele od 25% navzgor. Vsekakor pa je to bistveno premalo, tako bom rekel, samo en zrno sladkorja dati med to revščino, ki danes je. Priznajte, da je bilo marsikaj narobe, pripravite nekaj korektnega, da vas bomo lahko podprli. Vidite, da vas tudi v tem primeru, če je le sled upanja v pravo smer, podpremo. Ampak, žal samo ena tanka nitka pa še ni rešitev. Res pa je, da težko verjamem, da boste to naredili, ker kot sem rekel, če bi danes sklicali sejo Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije, bi prišli prav ti tajkuni vsi skupaj.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod Pukšič.
Sklepam, da smo zaključili razpravo k 3. členu in amandmajih k 3. členu.
Prehajamo na razpravo o 19. členu oziroma amandmaju k 19. členu, ki sta ga vložila Socialni demokrati in DeSUS. Želi kdo razpravljati? Ne želi, zaključujem razpravo.
Prehajamo na razpravo k 23. členu - tudi SD in DeSUS. Želi kdo razpravljati? Ne - zaključujem razpravo.
Prehajamo k 24. členu in vas opozarjam, da je k 24. vložen popravek in da bomo odločali o popravljenemu besedilu. Želi kdo razpravljati k amandmaju k 24. členu? Ne želi, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem amandma k 27. členu. Želi kdo razpravljati? Ne želi. Zaključujem razpravo k temu členu in hkrati tudi z razpravo k Predlogu zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. O amandmajih bomo glasovali jutri, v okviru glasovanje.
307
Prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo k 7. TOČKI DNEVNEGA REDA, to je na OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POSTOPNEM ZAPIRANJU	RUDNIKA	TRBOVLJE-HRASTNIK	IN	RAZVOJNEM
PRESTRUKTURIRANJU REGIJE.
Predlog je vložila Vlada.
Dopolnitev obrazložitve bo dal dr. Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo.
Izvolite.
DR. MATEJ LAHOVNIK: Hvala lepa, spoštovani gospod predsedujoči, poslanke in poslanci.
V sedanjem zakonu o postopnem zapiranju premogovnika je določen rok končanja pridobivanja premoga, to je 31. 12. 2009. Ta rok smo presegli, pred iztekom tega roka pa smo izvedli pogajanja z Evropsko komisijo za podaljšanje tega roka preko uredbe Sveta, ki izhaja z dne 23. julija 2002, o državni pomoči za premogovništvo, katere veljavnost se izteče konec leta 2010. Evropska komisija je našim argumentom prisluhnila, posebej s tega vidika, da gre za čas velike gospodarske krize in da je v tem smislu treba tiste resurse, tudi energetske, ki jih imamo, do konca izkoristiti in na ta način ohranjati zaposlenost. Moram reči, da temu primerno je treba korigirati spremembe zakona. Rok se sedaj podaljšuje v skladu za veljavnostjo navedene uredbe, to je do 31. 12. 2010. Do tega dne smo dobili tudi soglasje.
Pogajanja z Evropsko komisijo še niso zaključena. Pričakujemo, da bomo zaradi večjega števila presežnih delavcev, ki ob ekonomsko izkoristljivih zalogah premoga lahko še v začetnem obdobju tretje faze programa zapiranja zagotovijo večjo zanesljivost oskrbe z električno energijo na podlagi uporabe domačih virov, pridobili pozitivno mnenje za sočasno proizvodnjo ob zapiranju vsaj do konca leta 2012. Ta pogajanja bodo v teku. Računamo, da imamo zelo dobre argumente. Končna odločitev je na strani Evropske komisije.
Druga sprememba zakona zadeva dinamiko potrebnih sredstev za izvajanje letnih programov. V prvem koraku bo javnofinančno razbremenjeno samo leto 2010, do konca tega leta pa si bomo prizadevali doseči razbremenitev prvih treh let tretje faze zapiranja oziroma začetnega obdobja faze 2010 do 2014. Obseg proračunskih sredstev omogoča nadaljevanje pridobivanja premoga in njegovo predelavo v Termoelektrarni Trbovlje in s tem realizacijo prihodka, ki pokriva stroške več kot polovice zaposlenih v premogovniku.
Bile so podane tudi nekatere pripombe, pri čemer moramo reči, če bi s predlogom pri Evropski komisiji uspeli, ostane rešitev, ki jo predlagamo v 1. členu, rok, in v 2. členu razporeditev sredstev, ki je izrazito neenakomerna. Predlagano rešitev zagovarjamo iz praktičnega razloga, saj se v kratkem času ne ponavlja postopka spreminjanja zakona. Nova shema
308
državne pomoči se uveljavi tako, da se objavi v Uradnem listu dan njene odobritve. Predlog je grajen na primeru, ki je bil izpeljan na drugem vsebinskem področju. Tisti, ki ste spremljali podrobneje zadevo, se boste spomnili, da je šlo za davčno področje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Besedo ima predsednik odbora gospod Matjaž Han.
MATJAŽ HAN: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Minister, spoštovane poslanke in poslanci. Odbor za gospodarstvo je kot matično delovno telo obravnaval predlog na 23. seji, in sicer 5. maja. Seji odbora so prisostvovali, tako kot ponavadi, predstavniki predlagatelja zakona, in sicer Ministrstva za gospodarstvo,	predstavniki Rudnika Trbovlje-Hrastnik,
Gospodarske zbornice, Obrtno-podjetniške zbornice in tudi predstavnik Urada predsednika Republike Slovenije.
K predlogu zakona nihče od kvalificiranih predlagateljev ni vložil amandmajev. Odbor je bil seznanjen z mnenjem Zakonodajno-pravne službe ter s pojasnili in dodatnimi obrazložitvami, ki jih je k temu mnenju pripravilo tudi Ministrstvo za gospodarstvo. Iz pojasnil izhaja, da se ministrstvo ne strinja s pripombami Zakonodajno-pravne službe. Z uvodno dopolnilno obrazložitvijo členov je državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarstvo na kratko povzela glavni cilj predloga zakona ter njegove poglavitne rešitve. Poudarila je, da sta v predloženo zakonsko besedilo vključeni dve ključni spremembi veljavnega zakona, in sicer se predlaga podaljšanje roka za zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik za eno leto, do konca leta 2010, ter prerazporeditev potrebnih sredstev za izvajanje letnih programov zapiranja rudnika. Glede podaljšanja roka za zapiranja rudnika sta predvideni dve varianti, in sicer je po prvi predvideno podaljšanje po koncu leta 2010, po drugi pa po koncu leta 2012. Slednja varianta je še negotovo dejstvo, saj v Evropski komisiji še tečejo pogovori o spremembah oziroma podaljšanju uredbe s področja premogovništva. Kljub temu se je predlagatelju zdelo smiselno, da tudi to drugo varianto vključi v predlog zakona, in sicer zato, da se veljavnega zakona ne bi spreminjalo prepogosto.
Člani odbora so v okviru skupne razprave o vseh členih predloga zakona zakon tudi podprli. O njegovih konkretnih rešitvah pa podrobneje niso razpravljali. Razpravljavci so poudarili, da je predloženi zakon potreben ter da je z njegovim sprejetjem narejen pomemben korak pri razreševanju problematike Zasavske regije, ki si tudi v bodoče želi ostati pomembna energetska regija. Ob tem so poudarili, da kot temeljni razlog za sprejetje predloga zakona ne moremo menjati le socialno-kadrovske problematike, temveč tudi druge pomembne razloge. Omeniti je tako treba zaloge kvalitetnega premoga, katerih podaljšano izkopavanje bo prispevalo k zanesljivosti
309
oskrbe Slovenije z energijo ter zmanjšanje energetske odvisnosti. Opozarjali so tudi, da je treba pred novelacijo nacionalnega energetskega programa jasno odgovoriti na nekatera vprašanja s področja energetike, ki zadevajo to regijo; vprašanje izgradnje plinske parne elektrarne, prenove četrtega bloka Termoelektrarne Trbovlje ter izgradnjo hidroelektrarn na srednji Savi. Skrajni čas namreč je, da se vse potrebne odločite čim prej sprejmejo.
V zvezi z uvodnim besedilom predloga zakona je bilo tudi opozorjeno, da so v njem sicer že navedeni razlogi za njegovo sprejetje, da pa med njimi ni navedene okoljske in ekonomske vzdržnosti obravnavanih energetskih objektov. Okoljski vidik obravnavanih, pa tudi drugih energetskih objektov, bo namreč v bodoče še bolj aktualen, zato bi mu morali posvetiti več pozornosti.
Ob zaključku razprave je generalni direktor Direktorata za energijo članom odbora še dodatno dokaj podrobno pojasnil razloge za sprejetje predloga zakona, in sicer še posebej v luči prava Evropske unije ter s tem povezane tekoče in načrtovane aktivnosti Vlade oziroma Ministrstva za gospodarstvo. Odbor je v skladu s 126. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona ter jih tudi soglasno sprejel. Glede na to, da odbor k predlogu zakona ni sprejel nobenega amandmaja, Državnemu zboru predlaga, da ga sprejme tudi v predloženi obliki. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavila gospa Melita Župevc.
MELITA ŽUPEVC: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo predlog novele zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik podprli. Lahko bi rekli, končno bo za Zasavje dobilo zakon, ki ga čaka že leta. Z njim bomo podaljšali rok za zapiranje rudnika ter prerazporedili sredstva za prestrukturiranje. Rok zapiranja, kot je bilo že povedano, podaljšujemo za najmanj eno leto na Evropski komisiji pa še tečejo pogovori, da bi ta rok lahko premaknili do konca leta 2012. Rudnik ima zadostne zaloge premoga, s pomočjo katerega tudi zasavska energetika prispeva k zanesljivi energetski oskrbi Slovenije.
Poslanska skupina Socialnih demokratov je že v preteklem mandatu podprla tako imenovani "zasavski zakon", ki so ga v parlamentarno proceduro vložili zasavski poslanci. Žal je takrat v parlamentu zmanjkal en sam glas. In lahko bi šli še dlje v zgodovino, vsaj do referenduma o usodi termoelektrarne Trbovlje, od katerega je minilo že več kot enajst let. Socialni demokrati so se po zavrnitvi na referendumu zavedali, da regija potrebuje pomoč in da nakopičenih problemov ne bo mogla rešiti čez noč.
310
Ampak, kot rečeno, danes se pogovarjamo o prihodnosti. Pred nami je zakon, ki je izjemnega pomena za Zasavsko regijo. Vendar pa je to le en korak. Za zasavsko energetiko bomo morali vsi skupaj storiti še kaj. Ne gre samo za socialo, kot so v preteklem mandatu nekateri pikro pripominjali, gre za mnogo več; gre za tradicijo, gre za kakovostne in usposobljene kadre, gre za strateško lego, gre za neizkoriščene potenciale. Zasavska energetika temelji na dolgoletni tradiciji, zato je treba tudi ob sprejemanju tega zakona poudariti, da mora tudi ta del slovenske energetike najti svoje mesto v nacionalnem energetskem programu, ki naj bi ga v tem parlamentu obravnavali jeseni. Do takrat Zasavju Vlada dolguje še nekaj odgovorov. Kaj bo z usodo oziroma nadaljnjim razvojem drugih energetskih objektov? Kakšni so sploh načrti države za savsko energetiko in verigo hidroelektrarn na srednji Savi? Zadnje mesece so bile vse oči uprte v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj in ob tem so nekateri pozabili, da so v Sloveniji še drugi pomembni energetski objekti. Zasavska energetika si zasluži svojo prihodnost. "Za uspešno prihodnost pa je ključen preklop v miselnosti iz pesimizma v optimizem, saj razvojne priložnosti obstajajo," je ob obisku Zasavja pred leti povedal visok predstavnik te države. Upam, da se bomo teh razvojnih možnosti in priložnosti končno tudi zavedali in Zasavju pomagali, da jih udejanji.
Kot rečeno, v Poslanski skupini Socialnih demokratov izražamo podporo predlogu zakona. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil gospod Milan Čadež.
MILAN ČADEŽ: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister, spoštovane kolegice in kolegi!
V	predlogu tega zakona gre za podaljšanje roka zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik, menimo pa, da je bolj kadrovsko-socialne narave kot pa same gospodarske.
Glede na današnje stanje lahko rudnik deluje še do leta 2010, predvidena pa je že možnost pogajanja za podaljšanje delovanja do leta 2012, če bo Evropska komisija dala soglasje. Ugotavljamo, da se na ta način ohranjajo številna delovna mesta in posredno zagotavlja tudi surovino za Termoelektrarno Šoštanj. Sprašujemo pa se, ali je to gospodarno in ali ne bi enaki vložki v drugo dejavnost dali boljše rezultate. Še bolj pa je vprašljivo, koliko je sposoben zdržati naš proračun. Vsekakor pa bi morala Vlada razmišljati dolgoročno in že danes dati na mizo predloge za perspektivnejše gospodarske dejavnosti, glede na to, da je iz tako imenovanega zasavskega zakona bilo porabljenih že ogromno sredstev, sprašujemo pa se, ali so dosegla svoj cilj.
V	Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne bomo nasprotovali predlogu tega zakona.
311
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo predstavil gospod Gvido Kres.
GVIDO KRES: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani gospod minister!
Zakon o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik določa, da se sočasno s postopnim zapiranjem rudnika pridobivanje premoga za energetske potrebe konča najpozneje do 31.12.2009. Energetske potrebe, gospodarska kriza, socialni vidik programa postopnega zapiranja in izpad proračunskih prihodkov, ki so vir financiranja zapiralnih dejavnosti, so bili po predlagateljevih besedah razlog, da je bilo predlagano podaljšanje pridobivanja premoga, ki presega prvotno predviden rok. Temeljni namen predloga sprememb in dopolnitev zakona je torej doseči socialno vzdržen prehod presežnih delavcev rudnika v druga delovna okolja ali tudi razrešitev s pasivnimi oblikami prezaposlovanja, kot so upokojitve, zaradi težje zaposljivosti, ki je posledica posebnosti dosedanjega dela in zaposlovalnega okolja, za katero je značilna nadpovprečna stopnja brezposelnosti glede na državo kot celoto. Zaposlovanje rudarjev za podaljšano proizvodnjo za eno leto bo kratkoročno razbremenilo potrebe po proračunskih sredstvih. Vsekakor se mi zdi, da proračunska sredstva so namenjena na tak ali drugačen način, je pa to redek primer, ki rešuje ta problem na način, da se ljudi zaposluje, ne pa, da se jim pomaga preko socialnih transferjev. Pri tem bomo dosegali tudi večje zanesljivost oskrbe z električno energijo na podlagi domačih virov, saj Termoelektrarna Trbovlje kot edini odjemalec premoga zadovoljuje do 6% potreb po električni energiji v naši državi. Podaljšanje pridobivanje premoga ob postopnem zapiranju dodatno razbremeni pritisk na proračunska sredstva, kar je v tem trenutku gospodarske in socialne krize nadvse pomembno.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo predlagali zakon podprli.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Matjaž Zanoškar bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev. Prosim.
MATJAŽ ZANOŠKAR: Hvala, spoštovani predsedujoči. Spoštovani, gospod minister. Kolegice in kolegi.
Stališče Poslanske skupine DeSUS glede Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije je sledeče.
Pred nami je predlog zakona, ki je potreben za razreševanje problematike Zasavske regije. Predlog namreč razrešuje dve ključni problematiki, tako se predlaga
312
podaljšanje roka za zapiranje Rudnika Trbovlje-Hrastnika za eno leto, do konca leta 2010, ter prerazporeditev potrebnih sredstev za izvajanje letnih programov za zapiranje rudnika. V Poslanski skupini DeSUS pozdravljamo dejstvo, da je eden od temeljnih razlogov priprave tega zakona socialne narave, kar je dandanes že prav redkost, saj se po navadi bolj gleda na kapital kot pa na delavce, zato bomo ta predlog zakona tudi podprli. Doseči se namreč hoče socialno vzdržen prihod, presežni delavci rudnika v druga delovna okolja, pa tudi zagotovitve nadaljnjega obratovanja Termoelektrarne Trbovlje.
Glede podaljšanje roka za zapiranje rudnika sta predvideni dve varianti, in sicer je po prvi predvideno podaljšanje do konca leta 2010, po drugi pa do konca leta 2012. Slednja varianta je še negotovo dejstvo, saj v Evropski komisiji še tečejo pogovori o spremembi oziroma podaljšanju uredbe s področja premogovništva. Kljub temu pa se je predlagatelju zdelo smiselno, da drugo varianto vgradi v predlog zakona, saj bi se s tem izognili ponovni obravnavi ob pozitivni odločitvi Evropske komisije. Kot temeljni razlog za sprejetje tega zakona ne moremo upoštevati zgolj reševanje socialno-kadrovske problematike, temveč tudi druge pomembne razloge, ki so, na primer, zaloge kvalitetnega premoga, katerih podaljšanje izkopavanje bo prispevalo k zanesljivi oskrbi Slovenije z energijo ter zmanjšanje energetske odvisnosti.
Na tem mestu bi rad opozoril še to, da je potrebno pred novelacijo nacionalnega energetskega programa jasno odgovoriti na nekatere vprašanja s področja energetike, ki zadevajo za Zasavko regijo. In sicer, na vprašanje izgradnje plinsko parne elektrarne, prenove četrtega bloka Termoelektrarne Trbovlje ter izgradnja hidroelektrarne na srednji Savi. Sicer je to zgodba, ki sodi že v naslednje poglavje.
Poslanska skupina DeSUS podpira ta predlog zakona. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Bogdan Barovič bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Prosim.
BOGDAN BAROVIČ: Hvala, gospod podpredsednik.
Da bo jasno, ker ni očitno. V 206 letih obstoja Rudnika Trbovlje-Hrastnik ni nikdar Rudnik Trbovlje-Hrastnik potreboval tri države, vedno so države potrebovale rudnik. Na šestem mestu po razvitosti v Jugoslaviji z 20 milijoni prebivalci je bilo Zasavje in občina Trbovlje! In tudi tokrat tistim, ki ni jasno naj povem, da še vedno je in še vedno bo država potrebovala Rudnik Trbovlje-Hrastnik in ne obratno. Ali ima država potrebo po energiji? Najbrž je odgovor: da. Ne vem, če je kdo, ki misli, da ne. Ali ima država potrebe po energentu? Odgovor je: da. Ali želi država s tako konfiguracijo znanja, infrastrukture, prostora, vedenja in tradicijo prihraniti veliko denarja ali ne? Odgovor je: ja. To
313
ponuja Rudnik Trbovlje-Hrastnik in to ponuja termoelektrarna zraven. 6% slovenske energije je 6%. Če nam Rusi ali Alžirci zaprejo plin, boste po kolenih ali pa bo država po kolenih prosila trboveljsko elektrarno, ki pa bo rabila premog, ki ga ima čisto zraven. Tako je zgodba popolnoma enostavna: potreba po energetiki, potreba po energiji, potreba po energentu, s čim manjšimi stroški, to je danes dejstvo in to dejstvo seveda Zasavje, Rudnik Trbovlje-Hrastnik in elektrarna ponujajo v pomoč državi Republiki Sloveniji. Res je pa tudi da je malce čudno interpretirati - reševati socialno krizo ali pa slabo gospodarsko stanje. Povprečna brezposelnost v Trbovljah je 11% in še nekaj, slovenska 10,8%. Mislim, da ni treba govoriti o socialni podpori in pomoči s predpostavko, češ "dajmo reči, da jim pomagamo, če ne bodo pa oni morali na cesto, pa bodo ugasnili." Ni res! Ti ljudje imajo izobrazbo, imajo vedenje, imajo znanje, imamo neto zalog še sigurno za 10 let, država energent potrebuje in ti ljudje imajo normalno delo. In hvala bogu, da ga imajo, ne govoriti, da jih bomo zdaj socialno reševali. Kje pa piše, da moramo rudnik zapreti, čez 10 let ga bomo pa odkopavali? Nobene škode ni, če je kje kakšen energent še shranjen za zlato rezervo. Je pa to 1800 delovnih mest, edino, če bi jih želela država - seveda karikiram, pa ne glede na oblast, to ni politika - doseči številko 100.000 brezposelnih. Ampak to ni cilj, cilj je manj. Ti ljudje imajo znanje, trenutno jih je neposredno zaposlenih okoli 500 na rudniku, neposredno govorim, in z nekim pametnim programom zapiranja rudnika - seveda enkrat je vsega konec in tudi tega bo in ta program je v tem zakonu, pravzaprav bi raje videl še številko 2014, ne 2012 - se bodo ti ljudje po normalni poti upokojili, nekateri bodo ostali na zapiralnih delih in zgodba bo lepo zaključena in pisala se bi lepa zgodovina 210 let rudarjenja v Trbovljah. Elektrarne pa tudi ne bomo dali kar tako. Elektrarna bo še kako potrebna, govorim o obnovljivih virih 20-20-20, ki so, če mene vprašate, pravljica za celo Evropo, kaj šele za Slovenijo - in ogromno lesne biomase ima! Na isti seji odbora smo govorili Slovenija in pamet v roke gospe in gospodje! Tako naj ne bi bilo nobene dileme, če bi želeli v tej državi in tudi vsem nam, ne samo nam iz Zasavja, dobro, kar se tiče tega zakona. Kar pa se Evrope tiče - že spet smo tam! Že spet Evropa pravi, Evropa pravi... Briga me, kaj pravi Evropa! Ker tako tudi nič ne briga Madžarske, nič ne briga Španije, nič ne briga Poljske, nič ne briga Romunije in Slovaške in Nemčije. Ali oni imajo lahko toliko pameti, da rečejo: "Briga me Evropa! Mi bomo, ker to imamo, normalno delali." A Slovenci moramo po kolenih, kaj bo rekla Evropa? Neumnost je izgovarjati se na Evropo! Mislim, da je nefer od kogarkoli, ki tega zakona ne bi podprl. Saj ga ne bi za mene ali pa za kolege iz Zasavja, podprl ga bo za Slovenijo in za energetsko varnost - ali pa bomo spali ob svečah! Hvala lepa.
314
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Miran Jerič bo predstavil stališče Poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije. Prosim.
MIRAN JERIČ: Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik Državnega zbora. Minister za gospodarstvo, cenjene kolegice poslanke, kolegi poslanci!
V	Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije podpiramo spremembe in dopolnitve Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije. Predlog zakona podaljšuje obdobje pridobivanja premoga v Rudniku Trbovlje-Hrastnik in posledično spreminja dinamiko potrebnih proračunskih sredstev, namenjenih za zapiranje. To podaljšanje je sicer predvideno do konca leta 2010, pri čemer je v zakon vgrajena tudi možnost, da v kolikor se spremeni evropska uredba o državnih pomočeh za premogovništvo iz leta 2002 ali pa to dosežemo na podlagi splošnih pravil o državnih pomočeh, da se to obratovanje Rudnika Trbovlje-Hrastnik dodatno podaljša do konca leta 2012. V Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije se strinjamo, da je koristno, da se s spremembami zakona na eni strani želi doseči socialno vzdržen prehod oziroma lažjo realizacijo kadrovsko-socialnega programa - na proizvodnem delu je vsako leto povprečno vezanih približno 260 ljudi-, na drugi strani pa bomo s tem, ko podaljšujemo odkopavanje premoga v Rudniku Trbovlje-Hrastnik, zagotovili tudi proizvodnjo električne energije s pomočjo domačega energenta, to se pravi, rjavega premoga, in tako povečujemo ne samo zanesljivost in stabilnost oskrbe trga z električno energijo, ampak zmanjšujemo tudi energetsko odvisnost Republike Slovenije.
S temi spremembami zakona se znižajo tudi stroški zapiranja predvsem zaradi manjših stroškov del in nekaterih fiksnih stroškov, ki jih prevzame proizvodnja, v skupni višini približno 15 milijonov evrov do konca leta 2015. Prav tako je pomembno, da Rudnik Trbovlje-Hrastnik kot tudi Zasavska regija v tem podaljšanjem obdobju odkopavanja lažje aktivirata razvojne potenciale predvsem za ustvarjanje pogojev oziroma za razvoj novih dejavnosti in s tem ustvarjanja pogojev za odpiranje novih delovnih mest. Treba je poudariti, da je danes na zasavsko energetiko vezano približno tisoč delovnih mest, tako direktno oziroma posredno.
V	Poslanskem klubu LDS bi poleg teh razlogov še posebej želeli opozoriti na odprte zaloge zelo kvalitetnega premoga v Rudniku Trbovlje-Hrastnik, kjer se nahaja približno milijon 200 tisoč ton kvalitetnega premoga. Namreč, nesmiselno bi bilo puščati odprte zaloge neizkoriščene, če jih je mogoče odkopati po konkurenčnih cenah.
V	LDS smo mnenja, da je treba tudi ob teh spremembah zakona v povezavi s pripravo in spremembo nacionalnega energetske programa odpreti oziroma spodbuditi razpravo, predvsem pa čimprejšnje odločanje o obstoju in razvoju
315
energetike v Zasavju. Energetike v Zasavju ne vzpostavljamo na novo, Zasavje je okolje, v katerem je premogovništvo staro že več kot 200 let proizvodnja električne energije pa nekaj več kot 100 let. Energetika je bila ves ta čas gibalo ohranjanja in razvoja zasavske regije in tako naj bo po našem mnenju tudi v prihodnje. Termoelektrarna Trbovlje že danes prispeva 6% proizvedene električne energije v Sloveniji, v njeni neposredni bližini je že vzpostavljena vsa potrebna energetska in tudi druga infrastruktura. Njena nadgradnja in posodobitev, ki bo temeljila na finančno utemeljenih in konkurenčnih poslovnih načrtih, pa bi omogočila večji delež v strukturi proizvedene električne energije v Sloveniji. Rudnik Trbovlje-Hrastnik premore tradicijo, znanje in pripadnost ter bogate zaloge rjavega premoga. Povezava tradicije in znanja z izzivi prihodnosti kaže, kako nedopustno bi bilo po mnenju Liberalne demokracije Slovenije, da na teh kakovostnih temeljih ne gradimo prihodnosti Zasavja kot pomembne slovenske energetske regije.
Ker v Poslanskem klubu LDS menimo, da so spremembe zakona dobre in smiselne tako z energetskega, socialnega, razvojnega in ekonomskega vidika, bomo predlagane spremembe in dopolnitve zakona podprli.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker k predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji zbora ni možno vlagati. Zaključujem torej drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili jutri, 20. maja 2010, v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O SODELOVANJU MED DRŽAVNIM ZBOROM IN VLADO V ZADEVAH EVROPSKE UNIJE.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 18 poslank in poslancev, s prvopodpisano Darjo Lavtižar Bebler.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona, dajem besedo predstavnici predlagateljev zakona Darji Lavtižar Bebler.
Izvolite, imate besedo.
DARJA LAVTIŽAR BEBLER: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegica in spoštovani kolegi!
Veljavni zakon o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije, sprejet je bil 25. marca 2004, veljati pa je začel 8. aprila 2004, v 7. členu določa, da delovna telesa obravnavajo in odločajo o zadevah Evropske unije na sejah, ki niso odprte za javnost. Po seji svoje
316
odločitve sporočijo javnosti. V zadnjih letih je bilo že več pobud, da bi se zakon v tem členu spremenil tako, da bi bile seje delovnih teles Državnega zbora odprte za javnost.
V dopolnjenem predlogu zakona, ki ga danes obravnavamo, se 1. člen v amandmirani obliki, razlog za amandma je le nomotehnične narav, glasi: "V zakonu o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije se črta 7. člen." 2. člen pa določa, da zakon začne veljati 15 dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Dosedanja praksa dela Odbora za zadeve Evropske unije kot pristojnega delovnega telesa je pokazala, da izključenost javnosti pri obravnavi zadev Evropske unije ni smiselna, saj je narava obravnave takšna, da pri tem ne prihaja do razkritja pogajalskih izhodišč ali stališč Republike Slovenije in s tem morebitne oslabitve njenega pogajalskega položaja. V primerih, ko bi dejansko prišlo do obravnave, ki bi lahko pomenila takšno nevarnost, je predlagatelju še vedno dana možnost, da obravnava teh zadev poteka v skladu s 101. členom Poslovnika Državnega zbora ter se tako preprečijo morebitne škodljive posledice za Republiko Slovenijo. Pri tem velja poudariti, da Državni zbor oziroma Odbor za zadeve Evropske unije tudi tiste zadeve, ki bi jih v primeru, če Slovenija ne bi bila članica Evropske unije, obravnaval na praviloma odprtih sejah Državnega zbora, sedaj obravnava na zaprtih sejah.
Glede javnosti dela inštitucij je tudi Evropska unija v zadnjih letih naredila pomemben napredek. Tako ima Lizbonska pogodba glede javnosti nekaj splošnih določb. Drugi odstavek člena 1 Pogodbe o Evropski uniji določa, naj se odločitve v Evropski uniji sprejemajo čim bolj javno in kar v najtesnejši povezavi z državljani. Podobno tudi člen 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije v prvem odstavku določa, naj institucije pri svojem delu kar najbolj upoštevajo načelo javnosti delovanja. V drugem odstavku pa določa, da Evropski parlament zaseda javno, prav tako tudi Svet Evropske unije, ko razpravlja in glasuje o osnutku zakonodajnega akta. Da svet odloča javno, ko odloča in glasuje o osnutku zakonodajnega akta, določa tudi osmi odstavek člena 16 Pogodbe o Evropski uniji. Tu gre za splošna načela za delo institucij in organov Evropske unije, tako da so ustrezno upoštevana, zlasti v poslovnikih Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije. Ob teh splošnih določbah je pri spremembi zakona treba hkrati upoštevati, da bi se posredno uveljavile tudi določbe Lizbonske pogodbe glede dejavnega prispevka nacionalnih parlamentov in s tem tudi Državnega zbora k dobremu delovanju Evropske unije.
Velja omeniti, da Evropski parlament in Svet Evropske unije kot zakonodajni instituciji na javnih sejah obravnavata številne iste akte, ki jih Državni zbor oziroma Odbor za zadeve Evropske unije obravnava na zaprti seji. Zato je odprtje naših sej še bolj smiselno. Na ta način se tudi sledi omenjenemu členu 1 Pogodbe o Evropski uniji, ki v drugem
317
odstavku določa, da naj se odločitve v Uniji sprejemajo čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani. Gre pravzaprav za trend pri obravnavi evropskih zadev, saj se zadnja leta preglednost delovanja institucij in s tem Unije povečuje in postaja vse bolj pomembna.
Zato upam, da bomo predlog tega zakona podprli in s tem zadeve Evropske unije približali državljanom, še posebej seveda našim državljanom. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala. Predlog zakona je obravnaval Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo dr. Vinku Gorenaku.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je omenjeni zakon obravnaval na 18. seji 6. marca, predlagateljica, skupina poslank in poslancev, s prvopodpisano predgovornico gospo Darjo Lavtižar Bebler. Kolegij je določil, da gre za skrajšani postopek. Članice in člani odbora so imeli stališče Državnega sveta, Zakonodajno-pravne službe, mnenje Vlade, stališče Vlade do mnenja Državnega sveta in pa seveda predlog za amandma odbora, ki ga je vložila prvopodpisana.
Če na kratko povzamem delo na odboru, moram reči naslednje. Na odboru je nasprotovala temu zakonu izključno in samo Vlada Republike Slovenije, medtem ko so se poslanke in poslanci, člani odbora, pravzaprav poenotili verjetno je to bilo prvič v taki obliki na seji tega odbora in soglasno sprejeli zakon s 15 glasovi za oziroma sprejeli amandma in kasneje celotno besedilo s 15. glasovi za in nobenim proti. Predloženo besedilo in sprejeto na odboru pa je sestavni del poročila. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Za uvodno obrazložitev mnenja pa dajem besedo državni sekretarki gospe Andreji Jerina. Izvolite, imate besedo.
MAG. ANDREJA JERINA: Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci!
Vlada se zaveda, da ima pri sprejemanju spremembe zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah EU Državni zbor popolno avtonomijo in lahko samostojno ureja organizacijo svojega dela ter določi, ali delovna telesa zasedajo na sejah, odprtih ali zaprtih za javnost. Že zaradi tega predlagani spremembi ne moremo nasprotovati. Obenem tudi razumemo cilje, zaradi katerih želijo predlagatelji seje pristojnih delovnih teles Državnega zbora odpreti za javnost, vendar pa menimo, da za dosego zastavljenih ciljev ne smemo zapostaviti druge pomembne vidike pri sprejemanju odločitev v zadevah Evropske unije. Slovenija si je pri sprejemanju zakona zgledovala po skandinavskih državah: Danski, Finski in
318
Švedski, kjer je pristojnost nacionalnih parlamentov v zadevah Evropske unije razmeroma velika in zaradi tega so seje delovnih teles teh parlamentov, z redkimi izjemami, zaprte za javnost.
Predlagatelji želijo s spremembo zakona doseči večjo preglednost političnega odločanja o zadevah EU ter približati državljanom sprejemanje odločitev na evropski ravni. Obveščanje javnosti o teh odločitvah, sprejetih na sejah delovnih teles Državnega zbora, je mogoče tudi že po sedaj uveljavljenih določbah zakona, vendar menimo, da je bilo do sedaj v to vloženega premalo napora. Odločanje o zadevah EU je zelo specifične narave, saj gre v veliki meri dejansko za pripravo in sprejem stališč republike Slovenije v pogajanjih z drugimi državami članicami ali institucijami Evropske unije. Zaradi tega po našem mnenju primerjava z odprtim delovanjem institucije Evropske unije ni ustrezna. Razkritje slovenskih stališč pred sprejetjem končne odločitve v Bruslju bi v določenih primerih tako lahko omajalo pogajalsko moč slovenskih predstavnikov v odnosu do Evropske unije in drugih držav članic. Pri oblikovanju stališč Republike Slovenije se oziramo tudi na stališča drugih držav članic, ki jih podajo v okviru neformalnih srečanj, katerih podrobnosti javnosti niso znane. Zaradi tega je vredno razmisleka, ali se stališča držav članic lahko javnosti razkrijejo v okviru zasedanj delovnih teles Državnega zbora. Na ta način lahko namreč Slovenija v odnosu do partnerskih držav v Evropski uniji izgubi svojo kredibilnost in zaupanje. Poleg tega velik del zadev Evropske unije predstavljajo dokumenti, ki so označeni z oznako "limiter". To pomeni, da dokumenta ni dovoljeno razpošiljati zunaj državne uprave držav članic, saj gre za delovne dokumente Evropske unije. V tem primeru se dokumenti ne smejo razkriti javnosti v okviru odprtih sej pristojnih delovnih teles Državnega zbora.
Ob predpostavki, da bodo v prihodnosti seje pristojnih delovnih teles odprte za javnost, bo Vlada, da ne bi bil okrnjen interes Republike Slovenije, predvsem v primerih, ko gre za pogajanja, morala stališča Republike Slovenije in njihove obrazložitve ustrezno prilagoditi oziroma uporabiti določila zakonodaje, ki urejajo tajnost oziroma zaupnost dokumentov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Sledi predstavitev stališč Poslanskih skupin.
Dr. Vinko Gorenak bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa.
Predlog zakona bomo podprli iz temeljnega razloga, ker ne vidimo res nobenega vzroka, da lahko na spletnih straneh grške vlade, recimo, beremo nekatere stvari, mi pa jih v Državnem zboru oziroma na sejah delovnih teles obravnavamo kot zaupne.
319
Vlada Republike Slovenije bo še vedno imela vso možnost, da predlaga zaupnost postopka, in ne vidimo nobenega razloga, da ga na seji delovnega telesa ali Državnega zbora ne bi upoštevali. Res pa je, da bo Vlada verjetno v bodoče, če bo ta zakon sprejet, tudi bolj restriktivna pri teh določilih. Sam se spomnim kar nekaj primerov, kjer lahko govorimo dobesedno o banalnostih, na primer, pri sestavinah zdravil ali nekih mikroorganizmih in podobno. In ne vidimo res nobenega razloga, da delamo za zaupne tiste zadeve, ki so lahko širši javnosti dostopne in ki tudi po našem mnenju ne predstavljajo zaupnih podatkov. Zgodilo se je že celo to, da smo, recimo, na seji Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje dvakrat obravnavali identično materijo. In zaradi postopka, kakršen je predpisan, je bila enkrat obravnavana na javni seji, potem pa čez minuto ali dve na zaprti seji. Menimo, da ta zakon, ne glede na predlagatelje, če smem tako reči, kljub temu da smo si v koaliciji in opoziciji pogosto nasprotnih mnenj, ampak tokrat ne vidimo res nobenega razloga, da ne bi predloga zakona podprli. Verjamem, da bo predlagateljica, gospa Beblerjeva, naše podpore vesela. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Gospod Tadej Slapnik bo predstavil stališče Poslanske skupine Zares.
TADEJ SLAPNIK: Spoštovani!
Šest let je minilo od vstopa Slovenije v Evropsko unijo. V tem času se je v Sloveniji in tudi v Evropi zgodilo veliko dobrega, pa tudi veliko slabega. Brez sence dvoma pa lahko trdimo, da je Slovenija danes na boljšem, kot bi bila, če v Evropsko unijo ne bi vstopila. Toda članstvo v Evropski uniji vedno pomeni tudi večsmerno pot. Delovanje skupnega evropskega trga je prispevalo k izvozni rasti slovenskega gospodarstva, k njegovi večji vpetosti v evropski in preko tega tudi v svetovni gospodarski prostor, hkrati pa je naše gospodarstvo postalo tudi bolj ranljivo za dogajanja, na katera ne more neposredno vplivati. Gospodarska in finančna kriza je Evropsko unijo in njene državljane postavila pred novo razpotje in tudi nove nevarnosti. Ne smemo spregledati dejstva, da so si države in njihova gospodarstva precej različna, zato se jih kriza navkljub številnim podobnostim v podrobnostih dotika zelo drugače.
Aktualna razprava in pomisleki o smiselnosti sprejemanja odločitev o reševanju finančno-gospodarske krize v posameznih državah na račun drugih držav in gospodarstev Evropske unije poleg politikov, ki sprejemamo odločitve, seveda zelo zanimajo tudi državljanke in državljane. Pomanjkanje javne razprave o takšnih vprašanjih in sprejemanje odločitev na zaprtih sejah matičnega odbora Državnega zbora mnogokrat prispevajo tudi k povsem načelnemu nasprotovanju državljank in državljanov takšnim odločitvam, kar je ob pomanjkanju potrebnih argumentov
320
in informacij, zaradi katerih se odločitve sprejemajo, tudi povsem razumljivo.
V	Poslanski skupini Zares zato podpiramo Predlog novele Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije, saj smo prepričani, da bodo odprte seje Odbora za zadeve Evropske unije pomembno prispevale k približevanju na njih sprejetih odločitev slovenskim državljanom.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Gospod Gvido Kres bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
GVIDO KRES: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovana gospa sekretarka!
Lizbonska pogodba, ki je začela veljati 1. decembra 2009, prvič formalno vključuje nacionalne parlamente v sprejemanje odločitev Evropske unije, ločeno od njihovega sodelovanja z nacionalnimi vladami. Po našem mnenju se s tem izboljšuje demokratična legitimnost celotne Evropske unije in jo približuje evropskim državljanom. Konec koncev, javnost delovanja določata tudi poslovnika Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke menimo, da bi z javnimi sejami delo Odbora Državnega zbora za zadeve Evropske unije postalo bolj pregledno, hkrati pa bi se državljani bolj zavedali pomena evropskih zadev in njihovega vpliva na vsakdanje življenje. Še naprej pa bo Vladi ostala možnost, da v primeru, ko seznanitev javnosti z določenimi podatki ne bi bila primerna, označi gradivo z ustrezno stopnjo tajnosti in s tem njihovo obravnavo na zaprtih sejah.
Poslanci Slovenske ljudske stranke podpiramo predlagani zakon. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Anton Urh bo prestavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev. Prosim.
ANTON URH: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovana gospa državna sekretarka, kolegice in kolegi!
Predlog zakona, ki ga soglasno podpira tudi poslanska skupina DeSUS, in v skladu s tem bomo tudi glasovali, vključuje na prvi pogled drobno spremembo, ki se nanaša na črtanje 7. člena obstoječega zakona, vendar ta predlagana sprememba vsekakor ni malenkostna. Nanaša se namreč na odprtost in s tem dostopnost za javnost sej pristojnega delovnega telesa Državnega zbora, to je Odbora za Evropsko unijo, katerega seje so danes zaprte za javnost.
Zaprtost sej za javnost je bila določena tik pred vstopom Republike Slovenije v Evropsko skupnost zaradi specifične narave zadev Evropske skupnosti, saj je šlo ves čas dejansko za pogajanje. Danes teh potreb praktično ni več, zato
321
predlagatelj predlaga ravno nasprotno, in sicer odprtost teh sej. Razlog za oblikovanje tovrstne rešitve in za našo podporo je v zagotovitvi večje transparentnosti in večje preglednosti političnega odločanja glede evropskih zadev v Državnem zboru, ter tako tudi večje odgovornosti politike do javnosti.
Poslanci DeSUS-a smo prepričani, da je to ne samo primerna temveč potrebna rešitev, ki jo vsekakor velja podpreti, saj je tudi eno izmed temeljnih načel Evropske unije, da se odločitve sprejemajo čim bolj javno, transparentno in tesno povezano z državljani Evropske skupnosti. Treba jim je omogočiti, da imajo dostop, da vedo in izvedo o vseh potrebnih stvareh, ki zadevajo skupnost, ki zadevajo njihovo državo, njihovo družbo in o katerih lahko, smejo na predpisane načine pa tudi sicer odločati, soodločati in sodelovati. To pravico v čedalje večji meri upoštevajo tudi organi Evropske unije. Na spletnih straneh Evropske unije se nahajajo prvi osnutki direktiv, še preden so poslane državam članicam. Nahaja se cela vrsta gradiv, posvetovanj, materialov, vseh vrst študij, ki omogočajo tako državam članicam kot tudi državljanom, da izoblikujejo svoja mnenja o temi, ki je predmet javnega razpravljanja in javnega sprejemanja v organih Evropske unije ali v državi. Poleg tega Evropski parlament že vrsto let javno razpravlja in javno soodloča o evropskem pravnem redu. Odbor za Evropsko unijo bi tako lahko deloval po istem načelu. Ne smemo pa prezreti dejstva, da se na Odboru za Evropsko unijo obravnavajo tudi dokumenti, ki pa ne morejo biti javni v trenutku, ko se obravnavajo. Gre predvsem za pogajalska izhodišča. V tistem trenutku in tedaj kadar bi razkritje pogajalskih izhodišč pravzaprav oslabilo sama pogajalska izhodišča do drugih držav ali organov Evropske unije, torej v izjemnih primerih pa bi bile seje Odbora za Evropsko unijo seveda zaprte za javnost.
Poslanska skupina DeSUS je o tem vprašanju zavzela stališča in skladno s tem glasovala že leta 2007, ko je bil v zakonodajno proceduro vložen praktično identičen zakon, vendar na žalost takratna vladajoča koalicija za to ni imela posluha. Zato rešitev ni bila sprejeta. Danes bomo pri odločanju o tem vprašanju načelni in bomo glasovali skladno s svojim prepričanjem ter predlog zakona soglasno podprli, saj smo prepričani, da je obravnava pravnih aktov Evropske unije in dokumentov institucij Evropske unije na javnih sejah delovnih teles znotraj parlamentov posameznih držav članic EU smiselna. Tudi glede na dejstvo, da je sprejemanje odločitev na evropski ravni usmerjeno v javnost, prav tako so že danes dokumenti in odločitve našega Odbora za EU praviloma dostopni javnosti. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Silven Majhenič bo predstavil stališče bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Prosim.
322
SILVEN MAJHENIČ: Spoštovani!
Sprememba predloga zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije se nanaša na črtanje določbe veljavnega zakona, v skladu s katero pristojno delovno telo obravnava in odloča o zadevah Evropske unije na sejah, ki niso odprte za javnost, ter nato po seji svoje odločitve zgolj sporoči javnosti. Evropska unija v okviru njenega delovanja dosledno spoštuje načelo, da se odločitve sprejemajo čim bolj javno in v najtesnejši povezavi z državljani. V trenutno veljavnem zakonu sodelovanja med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije pa določa, da seje Odbora Državnega zbora za zadeve Evropske unije niso odprte za javnost.
Po oceni Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke je povsem razumljivo, da so seje Odbora za zadeve Evropske unije zaprte za javnost v primeru obravnave dokumentov z oznako "tajno", kot to določa Zakon o tajnih podatkih. Nikakor pa ne pristajamo na to, da so vse seje omenjenega odbora zaprte za javnost. Državni zbor je edina vez med prebivalci držav članic Evropske unije in Evropsko unijo. Odbor Državnega zbora za zadeve Evropske unije obravnava in odloča o vsebinah, ki so izrednega pomena in bi o njih morali biti obveščeni tudi državljani Republike Slovenije. Pri obravnavi gre predvsem za sprejetje odločitev o predpisih, ki so pravno zavezujoči v državah članicah. To bi bila še kako smiselna odprta in transparentna obravnava tako predlogov aktov kot tudi stališč Republike Slovenije. Le na ta način so lahko državljani celostno seznanjeni z odločitvami glede vprašanj, ki konkretno vplivajo na njihovo vsakdanje življenje. Dosedanji način dela pa daje občutek, da želi Vlada z zaprtimi sejami odbora prekiniti določene odločitve in posledično nekatere informacije skriti pred javnostjo. Da bi se izognili očitkom o nepregledni obravnavi evropskih zadev ter v optimalni meri zagotovili transparentnost odločanja Državnega zbora, je treba zagotoviti javnost sej pristojnih delovnih teles. S tem pa bi se posledično povečala tudi odgovornost politike do javnosti. Le če so stališča in odločitve predstavnikov države iz zakonodajno in izvršilne veje oblasti znane javnosti, se lahko ustrezno uveljavlja načelo njihove javne odgovornosti. S sprejemom predloga zakona bi posredno prišle do veljave tudi določbe Lizbonske pogodbe glede dejavnega prispevka nacionalnih parlamentov k dobremu delovanju Evropske unije.
V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke predlagano spremembo zakona podpiramo, saj bo na podlagi slednje Odboru za zadeve Evropske unije omogočeno zasedanje na sejah, odprtih za javnost.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Anton Anderlič bo predstavil stališče Poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije. Prosim.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani!
323
Na videz tako majhna, pa tako pomembna sprememba zakona, sprememba enega člena. Več kot očitno je, da smo bili preveč previdni, preveč nekako zadržani v tem delu, ko je Državni zbor obravnaval zadeve s pristojnosti Evropske unije, ker smo menili kot nova članica, da se bo najbrž razpravljalo in odločalo o stvareh, za katere državljani naj ne bi bili zainteresirani, naj ne bi dovolj zgodaj vedeli ali pa je šlo za kaj drugega. Sam sem od vsega začetka prepričan, ker sem tudi sodeloval pri zakonu in pri poslovniku v tem delu, da je bil strah prevelik oziroma da je imel prevelike oči in da smo pravzaprav naredili s tem medvedjo uslugo tako državljanom in državljankam kakor tudi Državnemu zboru, ko gre za stvari, ki so se kasneje pokazale tudi s spremembo Lizbonske pogodbe in z nekaterimi drugimi očitki, ki so prihajali od vse povsod. To je, da je odločanje preveč odtujeno državljanom in državljankam Evropske unije, da se odloča v nekih odtujenih centrih in mnogokrat tudi stvari, ki so sprejete, ne doživijo pri državljanih in državljankah takega sprejetja, ki bi pomenilo, da gre resnično za njihove zadeve, za odločanje o njih samih in da se tičejo tudi usode slehernega Evropejca. Očitno je, da Državni zbor s tem, ko bo odprl seje delovnega telesa, ki se primarno ukvarja z zadevami Evropske unije, bo naredil en korak naprej k temu, da bodo državljani in državljanke seznanjeni s tem, kaj se počne, kaj je tisto, kar bo vplivalo tudi na njihovo življenje vsak dan. Ampak vendarle to še ni dovolj, tudi Evropska unija in v okviru institucij se razmišlja o tem, kako vendarle skozi državljanske pobude in različne druge oblike vključevati več interesa državljanov in državljank pri opravljanju skupnih zadev, ki se tičejo praktično vsakega posebej in nas vseh. Razumljivo je, da je tudi Vlada v preteklosti in tudi sedaj poskuša čim bolj skrajšati roke za dostavljanje stališč Republike Slovenije na delovna telesa Državnega zbora in seveda tudi sam Državni zbor in preko tega tudi do javnosti. Če je več razprave, je več treba truda, bolj je treba pripraviti stališča, več je izmenjav, mnenj in podobno. Ampak to je vgrajeno v logiko vsake vlade, katerekoli, leve, desne, v Sloveniji, v katerikoli drugi državi itn. In zato je še posebej pomembno, da bi se poslanci in poslanke zavedali tega, da se ne bi samo rutinsko sprejemlo na sejah. Mnogokrat se zgodi to, da se rutinsko sprejemajo stališča k oblikovanim stališčem, ki jih pripravi Vlada. Po eni strani gre za ta časovni problem, po drugi strani gre pa tudi za to, da ni iniciative, da ni Državni zbor še v tem delu dovolj doumel, da je po logiki stvari še kako prav, da smo aktivni v tem delu, da sooblikujemo stališča, da prispevamo na osnovi izkušenj in tudi potreb državljanov in državljank do boljših stališč. Verjamem, ko bomo začeli izvajati tudi načelo subsidiarnosti do te mere v državi Sloveniji, da bomo dejansko soodločali tudi skupaj s predstavniki drugih držav, pri nekaterih vprašanjih oblikovali pobude in zahteve, da se bo to stanje,
324
torej vplivanja državljanov in državljank na odločitve in tudi predvsem obveščenosti o dogajanjih v nacionalnem parlamentu resnično zaživelo do te mere, .../Znak za konec razprave./... da bodo odločitve kvalitetnejše in v korist vseh nas.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospa Janja Klasinc bo predstavila stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov. Prosim.
JANJA KLASINC: Dober dan, gospod podpredsednik, gospa državne sekretarka, kolegice in kolegi!
Področje zadev Evropske unije je za večino naših državljanov precejšnja neznanka. Najbolj obveščeni se z njimi seznanjajo večinoma šele takrat, ko so na dnevnem redu organov Evropske unije v Bruslju ali Strasbourgu, o fazah in okoliščinah slovenske obravnave in sprejemanja naših stališč in odločitev, pa je domača javnost v glavnem slabo seznanjena. Spremembe zakona o katerem odločamo danes, pa strmijo k drugačni praksi. V obdobju vključevanja Slovenije v Evropsko unijo, smo s posebno kampanjo dodobra seznanili naše državljanke in državljane z delovanjem Unije in se na Eurobarometrovih raziskavah povzpeli med bolje obveščene Evropejce. Po vključiti v Evropsko unijo pa smo na to malce pozabili, roko na srce, tudi zato, ker je tako delovala celotna evropska birokracija. S tem se je začela vse bolj oddaljevati od svojih državljanov. Spomnimo se samo pogodbe iz Nice, ki je bila podpisana leta 2001 in je omogočila širitev povezave do največ 27 članic. Že pri tej pogodbi so se pojavile težave, saj je, denimo, Irska na referendumu junija 2001 sprva zavrnila ratifikacijo, kasneje pa jo je le sprejela. Delno so bile za to krive razmere na Irskem, delno pa tudi odtujenost organov Evropske unije od prebivalcev Evropske unije. Celoten scenarij se je ponovil tudi ob Lizbonski pogodbi, ko so ob prvi na referendumu leta 2005 glasovali proti v Franciji in na Nizozemskem, v prenovljeni obliki pa so poleg Irske proti Lizbonski pogodbi nabrusili kopja tudi na Poljskem in Češkem.
In kaj naj rečem ob zadnjih dogodkih v Grčiji? Verjamem, če bi Grki resnično poznali položaj in delovanje svoje države kot tudi prizadevanja Evropske unije, ne bi bilo takšnih uporov proti ukrepom, ki rešujejo njihovo bankrotirano državo. Enako se tudi ljudje iz drugih članic monetarne unije, tudi pri nas v Sloveniji, ne bi tako zelo upirali pomoči eni od članic, če bi se zavedali, da s to pomočjo rešujejo tudi sebe oziroma svojo valuto evro. V Bruslju so se te odtujenosti zavedli in posledica je tudi vrsta novosti v novi Lizbonski pogodbi, ki daje bistveno večjo vlogo nacionalnim parlamentom, torej tudi nam, Državnemu zboru Republike Slovenije. Lizbonska pogodba, ki je začela veljati 1. decembra 2009, prvič formalno vključuje nacionalne parlamente v sprejemanje odločitev Evropske unije, in to ločeno od njihovega sodelovanja z
325
nacionalnimi vladami. S tem bodo lahko nacionalni parlamenti soustvarjali evropsko zakonodajo, pa tudi nadzorovali njeno skladnost z načelom subsidiarnosti, ki je eno najpomembnejših načel prav v pravu Unije.
Vse to so osnove in argumenti, zaradi katerih je treba podpreti predlog poslancev s prvopodpisano Darjo Lavtižar Bebler za spremembo Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije, po katerih bodo seje Odbora za zadeve Evropske unije odprte za javnost. S tem bo postalo tako delo vlade kot delo parlamenta na tem področju bistveno bolj transparentno, vprašanja, ki jih ureja Unija in zadevajo slehernega med nami, pa bolj poznana in razumljiva slovenski javnosti. To nam nalaga tudi sama pogodba o delovanju EU, ki v drugem odstavku 1. člena določa, naj se odločitve v Evropski uniji sprejemajo čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani. Tudi 15. člen pogodbe določa, naj institucije pri svojem delu kar najbolj upoštevajo načelo javnosti delovanja. Ker gre za splošna načela, je seveda prav, da jih smiselno uporabljamo tudi pri delu nacionalnih parlamentov, saj so z Lizbonsko pogodbo vključeni v evropske procese odločanja.
Poslanci smo si pri tem predlogu zelo enotni, in to ne glede na strankarsko pripadnost. Nekaj zadržkov je bilo čutiti s strani vlade, a so odveč. Vsakič, ko pride na dnevni red vprašanje, ki mora nositi stopnjo zaupnosti, se po našem poslovniku lahko seja zapre za javnost. In tako bomo odslej ravnali tudi na Odboru za zadeve Evropske unije.
Socialni demokrati se potrebe po odprtosti delovanja tega odbora zavedamo, zavedali smo se ga tudi v opoziciji. Zato bomo zdaj, ko smo v vladajoči koaliciji, ta zakon z veseljem podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Ker k dopolnjenemu predlogu zakona ni bilo vloženih amandmajev, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili jutri, v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O UPRAVNEM SPORU.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina petih poslancev, s prvopodpisanim mag. Radovanom Žerjavom.
Predlog zakona je na 18. seji 6. maja 2010, obravnaval matični Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana.
Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč.
326
Mag. Radovan Žerjav bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
Prosim.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani minister, kolegice in kolegi.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke obžalujemo dejstvo, da so na seji Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje Državnega zbora Republike Slovenije koalicijski poslanci zavrnili predlog zakona o dopolnitvi Zakona o upravnem sporu, ki ga je vložila Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke.
V	Slovenski ljudski stranki smo dopolnitve zakona pripravili prav zaradi pomanjkljivosti, ki so pozneje pripeljale do tako imenovane afere bulmastifi. Gre za to, da v Sloveniji nimamo instituta, ki bi v navzkrižju zasebnega in javnega interesa varoval slednjega. Prav dogajanje okoli vračanja bilmastifov je razkrilo, kakšno pomanjkljivost imamo pravzaprav v zakonu, ko lahko zastopnik javnega interesa vloži tožbo samo na podlagi pooblastila Vlade Republike Slovenije, v katerem je ugotovitev, da je bil z upravnim aktom kršen zakon v škodo javnega interesa, ne more pa tožbe vložiti po lastni presoji.
V	Odboru za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje so nekateri menili, da je zakon pripravljen preveč na hitro in da naj bi ustrezni organi raje v miru in celovito pripravili dopolnitve zakona. V Slovenski ljudski stranki pa smo več kot osem mesecev opozarjali na to banalnost. Vmes se je zgodila še tragedija, vendar se na Ministrstvu za pravosodje nihče ni zganil, da bi zakon popravili.
V	Slovenski ljudski stranki ugotavljamo, da sprožitev upravnega spora s strani Državnega pravobranilstva v funkciji zastopnika javnega interesa poteka tako, da mora Vlada najprej s posebnim sklepom ugotoviti, da je bil z upravnim aktom kršen zakon v škodo javnega interesa. Šele na podlagi takšnega sklepa lahko Vlada v posameznem primeru pooblasti državni organ, ali drugo osebo za sprožitev upravnega spora.
Primer z bulmastifi je lepo razkril v kakšne absurdne situacije in celo navzkrižje interesov pridemo, ko mora država, kadar je bil z upravnim aktom državnega organa kršen zakon v škodo javnega interesa, s sklepom Vlade najprej sama ugotoviti, da je kršila zakon v škodo javnega interesa, potem pa Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije podeliti pooblastilo, da jo lahko toži na Upravnem sodišču Republike Slovenije. Tako zapleteno, da je težko razumeti.
Javni interes ni vedno enak interesu državnega organa. In glede na to, da je bila obravnava predloga zakona o dopolnitvi zakona o upravnem sporu na matičnem delovnem telesu končana, pričakujem od Ministrstva za pravosodje takojšnjo pripravo ukrepov, s katerimi se bo lahko v celoti in v vseh primerih ščitil javni interes. Hvala lepa.
327
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Gospod Anton Urh bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev.
ANTON URH: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi!
Poslanska skupina SLS je z namenom, po njihovem prepričanju, da je nujno treba odpraviti pomanjkljivosti, ki vodijo do zlorabe položaja v državnih organih, predlagala novelacijo zakona o upravnem sporu, ki se nanaša na zastopnika javnega interesa. Prepričani so, da so ravno te pomanjkljivosti, katerih odpravo sedaj predlagajo, pripeljale do tako imenovane afere bulmastifi.
Poslanci Poslanske skupine DeSUS s predlagatelji ne delimo enakega prepričanja, zato predloga zakona ne bomo podprli. Menimo namreč, da sedanja ureditev sledi ustavnim načelom pravne države, enakosti pred zakonom in varstva javnega interesa. Našo prvotno skepso o primernosti tega predloga je razblinilo strokovno mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je razloge o neprimernosti tovrstnega predloga izjemno dobro in strokovno utemeljila.
Naj na kratko navedem zgolj povzetek, kaj meni Zakonodajno-pravna služba, in sicer: "S Predlogom zakona se predlaga dopolnitev 18. člena Zakona o upravnem sporu z novim četrtim odstavkom, s katerim se omogoča državnemu pravobranilcu, da vloži tožbo, kadar po lastni presoji ugotovi, da je bil z upravnim aktom kršen zakon v škodo javnega interesa. Predlagana ureditev po našem mnenju pomeni dvoje: prvič, da bi državni pravobranilec lahko deloval tudi brez pooblastila Vlade, in drugič, da bi smel po lastni presoji ugotavljati, ali je bil z upravnim aktom zakon prekršen v škodo javnega interesa. Taka ureditev pa bi utegnila biti v nasprotju zlasti z ustavno zagotovljeno vlogo Vlade, načelom pravne države in načelom enakosti pred zakonom."
Poslanska skupina DeSUS bo tako sledila tem strokovnim argumentom, zato predloga zakona ne bomo podprli in bomo glasovali za sklep delovnega telesa, da predlog zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Gospod Silven Majhenič bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
Prosim.
SILVEN MAJHENIČ: Spoštovani!
Predlagana dopolnitev zakona o upravnem sporu je manj pomembna dopolnitev zakona, kar opravičuje njeno sprejetje po skrajšanem postopku, obenem pa gre za dopolnitev, ki se je v praksi zagotavljanja varstva javnega interesa s strani
328
državnega pravobranilstva pokazala kot potrebna predvsem zaradi dosedanjega možnega konflikta interesov posameznih državnih organov. Predlagana dopolnitev daje Državnemu pravobranilstvu možnost, da lahko v nasprotju z določbo drugega odstavka 18. člena vloži tožbo tudi po lastni presoji, kadar ugotovi, da je bil z upravnim aktom kršen zakon v škodo javnega interesa. Po dosedanji določbi 18. člena Zakona o upravnem sporu smo namreč lahko prišli do absurdne situacije, ko je morala država, kadar je bil z upravnim aktom državnega organa kršen zakon v škodo javnega interesa, s sklepom Vlade najprej sama ugotoviti, da je kršila zakon v škodo javnega interesa, potem pa državnemu pravobranilstvu podeliti pooblastilo, da jo lahko toži na Upravnem sodišču. Glede na nerazumne situacije in očitnega konflikta interesov državnega organa, do katerih je prihajalo v primerih, ko je upravni akt, s katerim je kršen zakon v škodo javnega interesa, izdal isti upravni oziroma državni organ, ki mora kasneje odločati o dodelitvi posebnega pooblastila državnemu pravobranilstvu.
V	Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke menimo, da je vsekakor potrebna sprememba oziroma dopolnitev navedenega člena Zakona o upravnem sporu. Obenem pa ne gre zanemariti niti dejstva, da država pri sodbi Upravnega sodišča Republike Slovenije, ki je izdana v škodo njenih interesov ali pravic, v veliki večini primerov ne izkazuje pravovarstvenega interesa za vložitev ustreznega pravnega sredstva.
V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke menimo, da je predlagana dopolnitev ustrezna, in bo njeno morebitno sprejetje pripomoglo k doslednejšemu spoštovanju in varovanju javnega interesa, zato bomo Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o upravnem sporu v Slovenski nacionalni stranki podprli.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Gospod Milan Gumzar bo predstavil stališče Liberalne demokracije Slovenije.
MILAN GUMZAR: Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni minister za kmetijstvo, kolegice in kolegi!
V	Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije ne podpiramo predlagane rešitve v Predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o upravne sporu. Negativno mnenje sta dala tako Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora kot tudi Vlada. Na odboru ni bil sprejet sklep, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, zato se je glasovalo o členih, ki pa na odboru prav tako niso bili sprejeti. Zato se je na podlagi razlage Komisije za poslovnik glede drugega odstavka 61. člena Poslovnika Državnega zbora v povezavi z določbami, ki urejajo obravnavo na matičnem delovnem telesu, ugotovilo, da je obravnava predloga zakona o dopolnitvi zakona o upravnem sporu in matičnem delovnem telesu končana.
In še na kratko o Predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o upravnem sporu. Predlagana rešitev je povsem v nasprotju s
329
konceptom veljavnega zakona in tudi s konceptom Državnega pravobranilstva. To je na odboru zelo jasno z argumenti utemeljeval tudi državni sekretar. Veljavni zakon o upravnem postopku temelji pretežno na subjektivnem konceptu sodnega nadzora. V primeru odlaganja tožb državnega pravobranilca in to celo po lastni presoji, bi po mnenju Vlade pomenilo, da dajemo vlogo objektivnega varuha zakonitosti državnemu pravobranilcu, kar presega ustavni okvir.
V	zakonu o upravnem postopku je namreč zgolj izjema, da je mogoče iz razlogov javnega interesa nekomu podeliti aktivno legitimacijo za izpodbijanje dokončnega akta. Ta funkcija je v veljavnem zakonu vezana na ugotovitev dejstva, da je odločitev v neskladju z javnim interesom. O tem odloči Vlada in posledično podeli pooblastilo tistemu, ki ga določi za zastopanje javnega interesa. Takšno mnenje Vlade ne daje podlage za ureditev, ki bi državnemu pravobranilcu podeljevala splošno pooblastilo, da lahko sam samostojno oceni, da je prišlo do kršitve zakona v škodo javnega interesa in nato na tej osnovi vlaga tožbe za napadanje tovrstnih aktov. Drži pa, da je Vlada sama oziroma Ministrstvo za pravosodje izvedlo analizo obstoječe ureditve, ki je določena v veljavnem zakonu o upravnem postopku. Ugotovljeno je bilo, da sedanja ureditev res ni optimalna, ampak rešitve, ki jih bo iskalo ministrstvo, ne bodo tako radikalne, kot je predlagana.
V	Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije se strinjamo z mnenjem in oceno Vlade, da bi predlagana rešitev preveč korenito posegla v koncept veljavnega zakona, zato predloga zakona o dopolnitvi zakona o upravnem sporu nismo podprli na matičnem delovnem telesu, ne bomo ga pa tudi danes.
PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Bogdan Čepič bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov. Prosim.
BOGDAN ČEPIČ: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi!
Poslanska skupina Socialnih demokratov na Odboru za notranjo politiko ni podprla zakona o dopolnitvah zakona o upravnem sporu, ki ga je v obravnavo vložila skupina poslancev, s prvopodpisanim mag. Radovanom Žerjavom. Ob razpravi na odboru smo ugotavljali, da je dosedanje določilo v 18. členu Zakona o upravnem sporu ustrezno zapisano, kdaj zastopnik javnega interesa zastopa državo pri uresničevanju javnega interesa in kdo daje pooblastila in komu. Nismo se strinjali, da bi lahko dejansko državni pravobranilec, ki je državni odvetnik in pravni zastopnik države, po svojem prepričanju oziroma presoji vlagal tožbe tudi zoper državo, ko ta krši z upravnim aktom zakon o javnem interesu. V zakonu se seveda ne sme dati generalno pooblastilo zagotavljanju javnega interesa komurkoli. V pravni državi morajo biti postopki določeni, javni interes zaščiten, kadar pa je ta interes
330
kršen, pa na osnovi ugotovitve sproženi ustrezni pravni postopki.
PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Rudolf Petan bo predstavil stališča Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Prosim.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani!
Predlog spremembe zakona o upravnem sporu, ki ga je v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev SLS, je po našem mnenju ustrezen v vseh svojih delih. Pred seboj imamo predlog zakona, glede katerega se bomo zgolj seznanili, ki je posledica zelo dramatičnega dogodka in tudi posledica razmer, ko se je jasno ugotovilo, da ni pravnega, še manj pa političnega interesa, da bi lahko pravobranilstvo zaščitilo javni interes. Vladi se zdi, da predlagana rešitev ne zasluži podpore, kar je na osnovi dejstev precej čudno.
V Poslanski skupini SDS smo prepričani, če bi ministri in ministrstva delali v korist javnega interesa in se tega dosledno držali, nobena sprememba zakona o upravnem sporu ne bi bila potrebna, bi odpadla sama po sebi. Vendar tega zaupanja v državi v tem trenutku ni v tem političnem prostoru, za to vlado ne bi mogli izpostaviti in trditi, da ji lahko zaupamo. V zadnjih štirih mesecih smo veliko govorili o aferi z vračili nevarnih psov lastniku. V enem trenutku je bilo v to zgodbo vključeno tudi državno pravobranilstvo. V javnosti smo zasledili, da se je želelo vključiti v sam postopek vračanja nevarnih psov, vendar zaradi nepravočasno izdanega pooblastila s strani Vlade to ni bilo možno. Med tem ko generalno pooblastilo, ki ga državno pravobranilstvo ima, v tem primeru ni zadostovalo. V praksi se je pokazalo, da v določenih primerih v obstoječi rešitvi zakona prihaja do nevzdržnega in škodljivega konflikta interesov državnega organa. Gre za primere, ko je upravni akt, s katerim je domnevno kršen zakon v škodo javnega interesa, izdal isti organ ali če hočete državni organ, ki mora kasneje odločati o dodelitvi posebnega, torej specialnega pooblastila državnemu pravobranilstvu na osnovi katerega lahko to v imenu zaščite javnega interesa vloži tožbo zoper ta isti upravni državni organ. Torej v tem primeru bi moralo kmetijsko ministrstvo izdati posebno pooblastilo, da bi lahko državno pravobranilstvo vložilo ustrezno pravno sredstvo zoper kmetijsko ministrstvo. Tukaj prihaja do konflikta interesov in takrat pač tega ni bilo.
K spremembi zakona o upravnem sporu napotuje tudi dejstvo, da država pri sodbi Upravnega sodišča, ki je bila izdana v škodo njenih interesov ali pravic, v veliki večini primerov ne izkazuje pravovarstvenega interesa za vložitev pritožbe oziroma revizije. Tudi zato bi bila z vidika pravnega varstva javnega interesa predlagana dopolnitev zakona o upravnem sporu potrebna. Lahko bi rekli nujna. Predlog
331
dopolnitev 18. člena zakona o upravnem sporu bi dopuščal generalnemu državnemu pravobranilcu vložitev tožbe, kadar po lastni presoji ugotovi, da je z upravnim aktom kršen zakon v škodo javnega interesa in bi predstavljal velik korak naprej za pravno prakso in na osnovi izkušnje dobrodošlo in nujno spremembo.
V	Poslanski skupini SDS menimo, da bi bila zapolnitev takšne vrzeli v Zakonu o upravnem sporu pomemben prispevek k pravnovarstvenemu varovanju javnega interesa, vendar žal to ne bo mogoče, ker zakon zaradi negativnega stališča Vlade, h kateremu so pritegnili tudi koalicijski poslanke in poslanci na matičnem odboru, ni doživel druge obravnave, kar pomeni, da je postopek zaključen. V SDS smo prepričani, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo in podpiramo takšen predlog zakona, ne pa sklep odbora. Z zakonom se dogaja enako kot z razčiščevanjem dogodka, ki je pokazal na nujnost spremembe tega zakona o upravnem sporu. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
V	skladu z razlago Komisije za poslovnik z dne 9. decembra 2009 Državni zbor ugotavlja, da je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SKLADU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina petih poslancev, s prvopodpisanim Francem Bogovičem. V zvezi s tem predlogom zakona Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga Državnemu zboru sprejem sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa dajem besedo članici odbora gospe Bredi Pečan. (Je ni.) Zato za uvodno predstavitev stališča do predloga matičnega delovnega telesa dajem besedo predstavniku predlagateljev zakona, Francu Pukšiču. Izvolite, imate besedo.
FRANC PUKŠIČ: Lep pozdrav! Spoštovane kolegice in kolegi, gospod podpredsednik, gospod minister!
Danes boste priča kar dvema zakonoma, ko boste slišali pametne predloge s strani opozicije, pa vendar seveda zaradi koalicijske mašinerije ne bosta sprejeta, kar je škoda za to državo in vi, ki ste tukaj prisegali, boste delali v dobrobit države, boste pač morali tudi to danes prenašati. Žal.
Torej predlagatelji menimo, da so spremembe zakona, ki so bile sprejete januarja letos, okrnile funkcijo sklada, predvsem pa niso omogočile špekulacij, ki se dogajajo s kmetijskimi zemljišči, temveč so še povečale možnost za okoriščanje posameznikov pri preprodaji kmetijskih zemljišč.
332
Lahko vam pokažem, kar se je dogodilo na zadnji seji preiskovalne komisije, kjer smo ugotovili, da je župan Zoran Jankovič kupil kmetijsko zemljišče, ki ga sedaj spreminja v stavbno zemljišče, zraven pa si še ureja obvoze in nadvoze nad avtocesto. Spremembe, ki so bile očitno sprejete tudi s kupovanjem glasov posameznih poslancev, so oslabile nadzor nad delovanjem sklada in porabo proračunskih sredstev. Sprejet je bil torej zakon, ki ukinja nadzorni odbor sklada in poročanje le-tega neposredno Državnemu zboru, kar je seveda nedopustno in neumno. Nadzor nad porabo proračunskih sredstev bi moral kvečjemu okrepiti in slediti temu, da bo poslovanje sklada še bolj transparentno. Dodaten argument, da se ponovno uvede nadzor sklada je tudi seveda ekonomska kriza, v kateri se nahajamo. V tej ekonomski krizi pa seveda nekateri hlastajo in "mlastajo" tudi po kmetijskih zemljiščih.
Zadnje spremembe zakona so skladu še dodatno odvzele sredstva iz koncesijskih dajatev, hkrati pa mu stroškovno nalagajo še zaposlene z Zavoda za gozdove Republike Slovenije, kar po mnenju predlagateljev vodi v popolno odvisnost sklada od trenutne politične garniture oziroma postopno ukinjanje njegovih temeljnih zadolžitev in prenos pomembnih odločitev na tem področju se torej prenaša na Vlado.
Predlagatelji smo že v okviru javne predstavitve mnenj o ureditvi zemljiške politike kmetijskih gozdov in zemljišč opozarjali, da so predlagane spremembe zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov slabo pripravljene in ne urejajo problemov, ki so se na skladu pojavljale, ter dotakratno ureditev celo poslabšujejo, namesto da bi jo izboljšale. Na javni predstavitvi je bila velika udeležba zainteresirane in strokovne javnosti. Malokdaj se pojavi toliko zainteresiranih. Pojavilo se je mnogo argumentov, pripomb, mnenj in predlogov, vendar pa je ministrstvo oziroma Vlada Republike Slovenije že naslednji dan brez kakršnega koli pomisleka potrdila takratni predlog novele zakona, ne da bi upoštevala vsaj eno izmed mnenj	strokovnjakov	in	zainteresirane	javnosti.
Predlagatelji smo bili ogorčeni nad takšnim ignorantskim odnosom do strokovne javnosti in nad neupoštevanjem kakršnega koli drugega predloga. Ker zakon, ki je bil sprejet januarja 2010, ni prinesel rešitev za probleme, ki se pojavljajo v delovanju sklada, ampak je še povečal možnosti za špekulacije pri prodaji kmetijskih zemljišč in ker je bil zakon sprejet tudi zaradi tako imenovanega kupovanja glasov, predlagatelji predlagamo spremembe tistih členov, ki so sporni in za katere je tudi stroka opozorila, da so sporni in so nesprejemljivi za dobrobit slovenskih gozdov in slovenskega kmetijstva. Predlagatelji menimo, da je treba kmetijska zemljišča varovati pred pozidavami in drugimi posegi v prostor ter ohranjati in povečati njihovo vrednost.
Še enkrat, županova zemljišča na bivši mlekarni so kmetijska, župan jih prestavlja v gradbena, kjer bo gradil, ne vem, stanovanje oziroma prodajal za velike trgovske centre.
333
Večji pomen bi bilo torej treba dati ohranjanju obdelovalnih kmetijskih zemljišč, če hočete tudi v tem obroču ljubljanskem, v hribovitih in ostalih težje dostopnih ali manj primernih območij za pridelavo, saj so prav ta območja najbolj izpostavljena zaraščanju.
Ukinitev nadzornega odbora sklada in ukinitev poročanja Državnemu zboru vsekakor ni korist zasledovanju javnega interesa. Če se v Državnem zboru ne poroča, to sigurno ni dobro. Je pa dobro za špekulacijo in manipulacijo.
Ne moremo mimo pomisleka, da nekoga javni nadzor tako moti in da bi nekateri delo sklada radi umaknili očem javnosti.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Za predstavitev stališča Vlade dajem besedo mag. Dejanu Židanu, ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Izvolite. Kar za govornico.
MAG. DEJAN ŽIDAN: Gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci. Mnenje Vlade je naslednje. Predlagane spremembe niso v skladu z načelom delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno, niti rešitve oziroma predlogi, ki jih podajajo, v ničemer ne pripomorejo k učinkovitejšemu in bolj ekonomičnemu poslovanju sklada in udejanjanju ciljev in načel, ki naj bi jim ta zakon sledil.
Novela zakona je s spremembo o sestavi sveta odpravila konflikt interesov med osebnimi interesi članov sveta, ki so predstavniki zakupniku oziroma koncesionarjev, in javnim interesom, ki ga zasleduje Sklad. Predlagani zakon pa konflikt interesov ponovno vzpostavlja. Vloga Državnega zbora pri nadzoru nad delovanjem sklada, je tudi z novelo zakona o skladu ostala, saj mu mora Vlada najmanj enkrat letno poročati o dejavnosti sklada in ukrepih, kot je to do zdaj počel nadzorni odbor sklada. Zavod za gozdove s prenosom manjšega števila zaposlenih, to je 17 zaposlenih, ne zmanjšuje pomembnosti pri vlogi, ki jo ima na strokovnem področju. V obeh primerih gre namreč za državni instituciji, ki si morata prizadevati za iste cilje pri gospodarjenju z državnim premoženjem. Da pa je sodelovanje korektno, potrjuje tudi pripravljenost obeh partnerjev ter do zdaj že izvedene aktivnosti glede prenosa delavcev, sredstev in arhivov sklada v skladu z določbami 12. člena.
Stališče Vlade torej je, da Vlada predlaganega zakona ne more podpreti.
Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala, gospodu ministru.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Gospod Anton Urh bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev.
Prosim.
334
ANTON URH: Hvala za besedo. Vsi prisotni lepo pozdravljeni.
V Poslanski skupini DeSUS ne bomo podprli predloga novele Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, saj po naši oceni ne prinaša nobenih predlogov, ki bi pripomogli k bolj učinkovitemu, ekonomičnemu in preglednejšemu delovanju sklada. Še več, predlog novele vrača poslovanje sklada nazaj na stanje pred uveljavitvijo novele zakona, ki je bila sprejeta v mesecu februarju tega leta. Staro stanje je namreč omogočalo nepregledno poslovanje sklada, ki je mnogim omogočalo mešetarjenje z zemljišči v lastno korist. Sedanja ureditev pa to preprečuje, česar očitno nekateri, ki so se okoriščali na račun sklada, še vedno ne morejo preboleti.
Februarja sprejeta novela zakona o skladu je s spremembo sestave sveta sklada odpravila konflikt interesov med zasebnimi interesi članov sveta, ki so predstavniki zakupnikov oziroma koncesionarjev, in javnim interesom, ki ga zasleduje sklad. Predlog, ki je pred nami, pa omenjeni konflikt interesov ponovno vzpostavlja.
Predlagatelji novele, ki je pred nami, očitajo veljavnem zakonu, da je razveljavil prejšnjo ureditev oziroma stanje, ki je pri gospodarjenju z državnimi gozdovi izvzemalo možnost manipulacije in enostranskih odločitev aktualne oblasti, saj je bilo upravljanje sklada podrejeno odločitvi Državnega zbora preko nadzornega odbora. Seveda te navedbe ne držijo. Državnemu zboru Republike Slovenije namreč 39. člen Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije nalaga nadzor nad izvajanjem finančnih načrtov in pravilnosti finančnih izkazov javnih skladov, javnih podjetij in zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija. Tega februarska novela ni spremenila, je pa okrepila vlogo izvršilne veje oblasti, ki je odgovorna za izvajanje politike - zakonov in drugih predpisov, ki jih sprejme Državni zbor Republike Slovenije. Vloga Državnega zbora Republike Slovenije pri nadzoru nad delovanjem sklada je namreč tudi s februarsko novelo zakona o skladu ostala, saj mu mora Vlada najmanj enkrat letno poročati o dejavnostih sklada in ukrepih, tako kot je to doslej počel nadzorni odbor sklada. Vsebinski del poročila nadzornega odbora sklada je povečini povzemal vsebino letnega poročila o delu sklada, h kateremu mora vlada po sprejetju na svetu sklada podati svoje soglasje. Nadzorni odbor sklada je k tej vsebini dodal le krajše poročilo o svojem delu in pobude, kar pa je mogoče nadomestiti s poročili specializiranih institucij na področju nadzora nad delovanjem in poslovanjem, ki izvajajo tudi nadzor nad delom sklada, kot na primer Računsko sodišče, Urad za nadzor proračuna, notranja revizija.
Predlagatelj se je dotaknil tudi določbe, ki je urejala prenos delavcev in pristojnosti z Zavoda za gozdove Slovenije na sklad. Gre za rešitev, ki je z organizacijskega in ekonomskega vidika povsem logična rešitev, predvsem zato, ker je Sklad vključen v zbirni kadrovski načrt Vlade Republike
335
Slovenije in ne more zaposlovati novih ljudi. Na podlagi 12. člena veljavnega zakona se že izvaja prenos približno 17 zaposlenih, kot je slišati, brez kakšnih večjih zapletov. Zavodu za gozdove se s tem ne zmanjšuje pomembnost pri vlogi, ki jo ima na strokovnem področju. Dobro sodelovanje med obema institucijama pa bo ključnega pomena za učinkovito gospodarjenje v državnih gozdovih tudi v prihodnje. V obeh primerih gre namreč za državni instituciji, ki si morata prizadevati za iste cilje pri gospodarjenju z državnim premoženjem. Pri tem je treba poudariti, da ne gre za nikakršen prenos javnih nalog, ki jih po zakonu Zavod za gozdove Slovenije ima, temveč izključno za naloge, ki jih je zavod doslej pogodbene proti plačilu izvajal za sklad. Kot rečeno, v Poslanski skupin DeSUS tega predloga zakona, ki je pred nami, ne podpiramo. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Miran Gyorek bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenke nacionalne stranke. Prosim.
MIRAN GYOREK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani minister, kolegice in kolegi!
Kot vsi veste, smo bili v Slovenski nacionalni stranki okli teh zakonov vezanih na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov skriminalizirani do takšne mere, da smo bili osumljeni korupcije, kupovanja, prodajanja glasov. Odletel je tudi bivši minister, dogajalo se je okoli tega toliko rompompoma in nič od tega dokazano, ampak samo prazni sumi in natolcevanja. Zato smo v Slovenski nacionalni stranki sklenili, da v bodoče pri zakonih, predlogih zakonov, vezanih na ta kmetijski sklad, tudi v izogib, da ne bi odletel še novi minister, ne bomo podali niti svojega stališča, niti svojih mnenj, niti ne bomo glasovali, da ja ne bo prišlo do ponovnih sumničenj. A propos, z malo sarkazma, mi smo pri tem skladu, pri tem zakonu svoje "pokasirali", kuverte so šle, tisto, kar ni šlo v kuverte, vam je naš predsednik dal tukaj na pult, upam, da ste si razdelili. Torej, skratka, hvala za sodelovanje. Pri tem zakonu, žal, ne bomo sodelovali.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Mag. Borut Sajovic bo predstavil stališče Poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, spoštovani gospod predsedujoči, za besedo. Prijazen pozdrav gospodu ministru, redke kolegice in kolegi, ki vas to zanima!
Seveda, lepa pesem z dolgo brado, ki pa smo jo v parlamentu z obstoječim zakonom, ki smo ga sprejeli, pozitivno rešili v dobro slovenskega kmetijstva, kmetijskih zemljišč in gozdov. No, gospod Pukšič, hvala lepa za te geste. Poslanski klub Liberalne demokracije Slovenije slabih zakonov ne
336
podpira, nedomišl j enih rešitev tudi ne in tako bo pri glasovanju ravnal tudi tokrat.
Bi pa močno priporočil tistim najglasnejšim kritikom in predlagateljem te rešitve, da pregledajo vse, kaj je bilo izgovorjenega, sporočenega javnosti, kaj naj bi bilo slabo pri zakonu, ki smo ga sprejeli in je doživel tudi veto Državnega sveta in je bil ponovno potrjen. Nobenega od tistih takratnih očitkov niso vgradili v rešitev današnjega zakona, ampak eno samo preprosto kadrovsko, kako na področju kmetijstva, gozdarstva ohraniti vpliv posameznikov in lobijev, ki so v slovenskem gozdu, v narekovajih in prispodobah, "sekali po dolgem in počez" in te kadrovske vplive, navezave bi ohranili do danes. Jaz sem pa vesel, da sem član koalicije, ki je takrat, ko smo bili v opoziciji, zapisala, in v Dnevniku je bilo zapisano Ustavimo tajkunizacij o slovenskih gozdov in to smo naredili.
Prihodek od izkupička iz slovenskih gozdov se iz leta v leto povečuje. V letošnjem letu bo večji za 2 milijona evrov. In da zdaj nekatere, celo župane, najbolj moti, da bodo slovenske občine, ki imajo zaradi transporta iz gozdov uničene številne občinske, lokalne, gozdne, pa tudi državne ceste, dobile od te koncesnine nekaj za to, da bo stanje na teh cestah, ki jih, roko na srce, ne uporabljajo samo gozdarji, uporabljajo jih občanke in občani z odročnejših kmetij vsak dan, uporabljajo jih tudi številni obiskovalci podeželja, narave in rekreativci, boljše.
Izvirni greh leta 1996, ko smo podelili koncesije... Predsednik, ali je s časom vse v redu? Koliko imam še na razpolago? Hvala lepa.
No, moram reči, da je bil bistven nadzor. In ravno s tem prenosom gozdarjev, izkušenih, najboljših slovenskih kadrov, z Zavoda za gozdove na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov povečujemo kontrolo in nadzor. Nihče ne bo rekel, da v času recesije, v času krize, prenos 17 ljudi iz sistema več kot 700 javnih uslužbencev pomeni napad in demontažo sistema javne gozdarske službe, ki ji, moram reči, v Poslanskem klubu LDS zaupamo, priznavamo rezultate, dobro delo, dobro gospodarjenje s slovenskimi gozdovi, in sem prepričan, da bodo isti ljudje znotraj istega državnega sistema, tokrat kot uslužbenci Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, še naprej skrbni in dobri gospodarji slovenskih gozdov. In za to gre. S tem, da smo pa vzpostavili boljše gospodarjenje in tudi nekaj stavbnih zemljišč, ki so bila že opredeljena kot zazidljiva, s sklada prenesli na občine, pa ni nič narobe, kajti ta zemljišča so končala v skladu z izvornim poreklom iz občin v Sloveniji in uporabili jih bomo za razvoj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Gospa Breda Pečan bo predstavila stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
337
BREDA PEČAN: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Dober dan vsem, ki vztrajamo na tej seji, in prisrčen dober dan in dobrodošlica novemu ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Židanu!
Rada bi povedala, da Poslanska skupina Socialnih demokratov, kot smo že na seji odbora povedali, ne podpira teh sprememb. In sicer zaradi tega ker zakon tudi po besedah direktorja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, gospoda Sergia Daolia, še niti ni prišel v funkcijo, zaradi tega, ker nam tudi na odboru ni znal povedati, kakšni bodo učinki ukinitve nadzornega odbora in sprememb v zvezi s tem, kako bo svet zavoda funkcioniral oziroma svet sklada funkcioniral, ko bo sestavljen drugače kot do sedaj.
Bi pa rada opozorila, da je sprememba 5. člena zakona, in sicer, da se brez sramu predlagatelj vrača na omogočanje, da v svetu sklada delujejo ljudje, ki imajo izrazit konflikt interesov - izrazit konflikt interesov, ponavljam, tako kot se je leta in leta v tem skladu dogajalo. Nemogoče je, da so si predlagatelji teh sprememb dovolili, da znova vnašajo zakon v konflikt interesov, ki ga je sedanji zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov B eliminiral. Navajam, kaj pravzaprav piše v sedaj veljavnem zakonu: "Za možnost konflikta iz prejšnjega stavka se šteje, če je član oziroma predsednik sveta sklada zakupnik ali najemnik zemljišč v gospodarjenju sklada, pogodbeni izvajalec del ali pogodbeni izvajalec del v gozdovih, s katerimi gospodari sklad." S sprejetjem sprememb in dopolnitev tega zakona januarja meseca smo se odločili, da bomo take konflikte interesov preprečili, predlagatelji pa jih vračajo. Da ne govorim o tem, česar zakon sicer ne obravnava, vendar mislim, da bi vodstvo sklada moralo o tem resno razmisliti, da so zakupniki velikih površin kmetijskih zemljišč celo delavci sklada. Mislim, da delavec sklada ne bi smel imeti v zakupu zemljišč v lasti sklada, zlasti ne tisti, ki odločajo o tem, kdo bo dobil zemljišče v zakup. Zlasti tisti ne! Pa se to neprestano že leta in leta dogaja.
Spremembe, ki jih je vložila Slovenska ljudska stranka v proceduro, so vložene v veliki neučakanosti. Dejstvo je namreč, da učinkov sprememb tega zakona ni bilo mogoče še preveriti. In to, ali so dobre ali so slabe, vse je mogoče, nobeden zakon ni idealen, vendar pa Ljudska stranka že kar ocenjuje, da so slabe, čeprav je zakon šele začel veljati. Zanimivo je, da se Ljudska stranka ni lotila sprememb tega zakona na način, ki ga je propagirala v času sprejemanja variante b, verzije b, to je takrat tistega zakona, ki sedaj velja. Namreč, takrat je bilo največ govora o tem, da občine ne smejo dobiti stavbnih zemljišč, ki so bila določena za stavbna zemljišča v preteklosti, to je bila velika deviza. Druga velika deviza je bila, da občine ne smejo dobivati deležev iz koncesijske dajatve.
O tem, da mora Državni zbor nadzirati delovanje sklada pa tole: v vseh preteklih letih je v Državnem zboru, v Odboru za
338
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bilo zelo velikokrat zahtevano, da poročilo nadzornega odbora sklada obravnava Državni zbor na plenarni seji. Ljudska stranke je vsakokrat z eno samo izjemo to obravnavo na plenarni seji preprečila. Kakšen je ta veliki nadzor delovanja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, če pa niti v vseh letih, 17-ih, kolikor pač že funkcionira ta sklad, je samo enkrat Državni zbor na plenarni seji obravnaval poročilo nadzornega odbora. Torej, ali je to nadzor? Govora je bilo na odboru o tem, kako mora ljudstvo upravljati oziroma odločati o tem, kako bo sklad deloval. Se pravi, ljudstvo bi moralo verjetno odločati na referendumu o tem, ali je poslovanje sklada pravo ali nepravo, ker drugače jaz ne vem, kako se ljudstvo vpraša, če je zadovoljno z delovanjem neke take institucije, kot je sklad.
Dejstvo pa je, da smo z januarskimi spremembami zakona dosegli to, da bo tisti organ, ki je najbolj odgovoren pravzaprav za delovanje institucij v državni lasti, kot so skladi, kot so zavodi, kot so podjetja, to je Vlada in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, končno resnično odgovarjal za to, kako bo sklad deloval. Zato bomo podprli sklep odbora, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Robert Hrovat bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Po predstavitvi stališč boste dobili proceduralno. Gospod Hrovat, izvolite.
ROBERT HROVAT: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani minister. Poslanke in poslanci.
Predstavnik predlagatelja zakona je poudaril, da je predlog pripravljen z namenom vzpostaviti stanje pred zadnjo spremembo tega zakona januarja letos, na katerega je bilo že ob sprejemanju veliko pripomb. Zadnje spremembe zakona o skladu kmetijskih zemljišč so namreč okrnile funkcijo sklada in oslabile nadzor nad delovanjem. Odpravil se je madzorni odbor sklada in poročanje o njegovem delu neposredno Državnemu zboru, kar je vsekakor sporno. Delovanje sklada, ki mu je naloženo upravljanje kmetijskih zemljišč in gozdov, ne more in ne sme biti le stvar Vlade, ampak celotne družbe. Predlagatelj želi s spremembo doseči, da se nadzor nad skladom ohrani in tudi v Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da je bila prejšnja ureditev boljša, saj je zagovarjala boljše razmere za normalno delo in predvsem potreben javni nadzor nad skladom.
Že pri prvi obravnavi ob sprejemanju tega zakona smo v Slovenski demokratski stranki opozarjali, da bi bilo prav, da Državni zbor ohrani vlogo imenovalca organov sklada in da ostane v funkciji nadzornika. Tu ne gre za vpliv ali nevpliv politike. Gre za transparentnost pred javnostjo, gre za razpravo o predlaganih kadrih v Državnem zboru. Glavni del
339
vpliva ima tako ali tako koalicija, moti pa nas predvsem razvrednotenje funkcije poslanca. Kot da je Vlada kar naenkrat ugotovila ali ocenila, da naša presoja ni ustrezna, kot da ne znamo več oceniti, kaj je prav in kaj je narobe. In kot da ne znamo več oceniti, kdo je primeren za določeno funkcijo in kdo ne. In to se v zadnjem času dogaja na vseh področjih.
V Slovenski demokratski stranki tovrstnim dejanjem odločno nasprotujemo. Spomnimo se samo včerajšnje seje, kjer ste, koalicija, izglasovali, da predsednika protikorupcijske komisije predlaga predsednik države. Torej, ocenjujemo, da sprejeti in sedaj veljavni zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ne prinaša sprememb v smeri efektivnejšega, transparentnejšega in sploh boljšega delovanja sklada. Zato bomo v Slovenski demokratski stranki predlog novele, ki so ga predlagali v Slovenski ljudski stranki, podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Gospa Cvetka Zalokar Oražem bo predstavila stališče Poslanske skupine Zares.
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani minister, spoštovani kolegi in kolegice. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je bil ustanovljen leta 1993 z namenom upravljanja in razpolaganja s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije. Naloge sklada in temeljni cilji njegovega delovanja so opredeljeni v Zakonu o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, v Strategiji razvoja slovenskega kmetijstva in Programu razvoja gozdov v Sloveniji. Med pomembne naloge sklada uvrščamo promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, odkup, prodajo in menjavo zemljišč. In prav trenutno veljavni zakon bolje in natančneje določa poslovanje sklada, ki je bilo v zadnjem času deležno precejšnje pozornost, ob tem pa seveda tudi kritik javnosti.
Državni zbor je na svoji seji v decembru sprejel nekatere spremembe in dopolnitve zakona. Z vsemi dopolnitvami in rešitvami v Poslanski skupini Zares nismo bili zadovoljni. Predvsem pa smo bili razočarani, ker nismo naredili bolj korenitih sprememb, ki bi omogočile skladu uresničevati zares njegovo poslanstvo. Kasneje je Državni svet na to vložil veto, pozval Državni zbor, naj o njem ponovno odloča in izrazil svoje nestrinjanje z vsebino zakona. Po mnenju državnih svetnikov takrat zakon ni prinašal kakšnih novosti, ki bi šle v smeri pozitivnega delovanja in bi izboljšave in omogočanja lažjih reševanj problemov na samem skladu, saj je šlo po njihovem mnenju, mnenju Državnega sveta, le za spremembe, ki se nanašajo na notranjo ureditev sklada. Podobnega mnenja je tudi skupina poslancev stranke SLS, ki je po samo treh mesecih od sprejetja zakona v Državni zbor že vložila predlog zakona o spremembah zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov.
340
V	Poslanski skupini Zares menimo, da celotna vsebina predloga zakona onemogoča uresničevanje poglavitnega cilja sklada, to pa je aktivno in učinkovito izvajanje kmetijsko-gozdarske zemljiške politike. Med drugim vrača poslovanje sklada nazaj na stanje pred uveljavitvijo novele zakona o skladu, katere cilj je bil tudi povečati vpliv Vlade na poslovanje sklada. S tem se, po našem mnenju, vendarle omogoči gospodarno učinkovitejše in bolj ekonomično upravljanje ter razpolaganje s kmetijskimi zemljišči v lasti države. Ne smemo pozabiti, da sklad gospodari in razpolaga s skoraj 16% deležem vseh zemljišč v lasti države, zato je njegova vloga na tem področju še kako pomembna.
V	Poslanski skupini Zares menimo, da predlagane spremembe niso v skladu z načelom delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno, prav tako pa njegove rešitve v ničemer ne pripomorejo k temu, da bi lahko danes mislili, da bi s temi spremembami v resnici lahko udejanjili kvalitetnejše delo sklada. Celotna vsebina predloga vrača poslovanje sklada nazaj na stanje pred uveljavitvijo te spremembe, katere cilj je bil povečati vpliv Vlade na poslovanje sklada in omogočiti gospodarno in ekonomično upravljanje in razpolaganje s kmetijskimi zemljišči. Prejšnja obliko vodena, na katero naj bi se po predlogu zakona, ki ga imamo pred seboj, ponovno vrnili, enostavno ni dala svojih rezultatov, zato je takšen predlog pravzaprav anahronizem. Kajti pokazalo se je, da tako vodenje kot tudi nadzor sklada nista bila učinkovita. Ne nazadnje naj pri tem spomnim samo na poročila ugotovitve protikorupcijske komisije in Računskega sodišča v zvezi z delovanjem sklada prav po takšni obliki nadzora in vodenja kot je ponovno predlagana.
Zato v Poslanski skupini Zares predlaganih sprememb, ki se tičejo izključno vodenja in nadzora sklada, ne bomo podprli, kajti vrnitev v prejšnje stanje bi pomenilo korak nazaj. Sprašujemo pa se, kako je mogoče v tako kratkem času sploh v resnici preveriti, ali so februarja letos sprejete rešitve ustrezne ali ne.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Gvido Kres bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Prosim.
GVIDO KRES: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod minister. Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke seveda ne podpira predlaganega sklepa Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, po katerem Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Spremembe, ki so bile očitno sprejete tudi s kupovanjem glasov posameznih poslancev, so oslabile nadzor nad delovanjem sklada in porabo proračunskih sredstev. Sprejet je bil zakon, ki ukinja nadzorni odbor
341
sklada in poročanje le tega neposredno v Državnem zboru, kar je po našem mnenju nedopustno. Nadzor nad uporabo proračunskih sredstev bi morali kvečjemu okrepiti in slediti temu, da bo poslovanje sklada še bolj transparentno. Dodaten argument, da se ponovno uvede nadzor sklada, je tudi ekonomska kriza, v kateri se nahajamo.
Naj spomnimo, da so zadnje spremembe zakona skladu še dodatno odvzele sredstva iz koncesijskih dajatev, hkrati pa mu stroškovno nalagajo še zaposlene Zavoda za gozdove Republike Slovenije, kar po mnenju Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke vodi v popolno odvisnost sklada od trenutne politične garniture oziroma postopno ukinjanje njegovih temeljnih zadolžitev in prenos pomembnih odločitev na tem področju na Vlado z zadnjimi spremembami zakona je pod okrilje Vlade prešlo tudi imenovanje sveta sklada.
Menimo, da je gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi v širšem javnem interesu slovenske države. Program gospodarjenja z gozdovi je bil sprejet v Državnem zboru, zato ga lahko smatramo kot konsenz usmeritev širše javnosti. S predlaganimi spremembami bi ureditev vrnili v prejšnje stanje, ki je pri gospodarjenju z državnimi gozdovi izvzemalo možnost manipulacije in enostranskih odločitev aktualne oblasti, saj je bilo upravljanje sklada podrejeno odločitvi Državnega zbora. Zaradi navedenega bi po našem mnenju bilo potrebno ohraniti nadzor nad delovanjem sklada in porabo proračunskih sredstev. Delovanje sklada, ki mu je naloženo upravljanje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, namreč ne more biti predmet samo aktualne vlade, ampak skrb celotne družbe. Predlog zakona bi med drugim na Zavod za gozdove vrnil tudi izvajanje nalog iz 57. člena Zakona o gozdovih, tako kot je bilo to pred uveljavitvijo zadnjih sprememb in dopolnitev tega zakona. Hkrati bi s tem zaustavili tudi prenos delavcev, sredstev in arhiva z zavoda na sklad, kar naj bi po besedah predstavnikov gozdarske stroke bil začetek razkroja enotne gozdarske službe, ki zagotavlja javni interes v vseh gozdovih.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke torej menimo, da bi bile predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov zelo dobrodošle in potrebne, zato ne bomo podprli sklepa, ki ga predlaga Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Gospod Pukšič ste želeli proceduralni predlog? Izvolite.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Jaz sem želel med predstavitvijo stališč poslanskih skupin opozoriti, da nekateri v stališčih poslanskih skupin govorijo o Slovenski ljudski stranki, govorijo o tem, da Slovenska ljudska stranka je preprečevala obravnavo poročila Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov v Državnem zboru mimogrede nikoli ni imela večina ne
342
v vladi, ne v odboru tako da bi to lahko delala, govorijo o delavcih v skladu kmetijskih zemljišč in tako dalje. Zdelo se mi je neprimerno oziroma v nasprotju s poslovnikom ob predstavitvi stališče poslanskih skupin in v bodoče, v kolikor se bo to dogajalo vas pač prosim, da na to opozorite tiste, ki predstavljajo stališče poslanskih skupin. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. O predlogu sklepa bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali jutri v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZADRUGAH. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina petih poslancev s prvopodpisanim Francem Bogovičem. V zvezi s tem predlogom zakona Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga Državnemu zboru sprejem sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa dajem besedo članici odbora Bredi Pečan. Izvolite, imate besedo.
BREDA PEČAN: Hvala za besedo, gospod podpredsednik, in se opravičujem za prejšnjo zamudo, zaradi tega ker enostavno sem se zapletla tam na hodniku in sem zato bila prepozna.
Zato pa sedaj poročilo k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah z 18. seje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s 4. maja, ko je odbor kot matično delovno telo obravnaval prej omenjeni zakon in ki ga je v obravnavo po skrajšanem postopku predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Francem Bogovičem.
Odbor se je seznanil z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, ki je dala nekaj pripomb v zvezi z nomotehničnega vidika. Odbor se je tudi seznanil z mnenjem Vlade, ki predloga zakona ne podpira, saj bi s sprejetjem predloga zakona nastalo neskladje med zakonom o revidiranju in zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah in ker v predlagani vsebini ponovno vnaša v zakon poglavje o zadružni reviziji, kar je pravno nedopustno.
Po mnenju Ministrstva za finance tudi ni mogoče sklepati, da bi bila zadružna zveza neodvisna pri izvajanju obveznih revizij, saj s številnimi aktivnostmi ustvarja z zadrugami dokaj odvisen odnos. Direktiva namreč v 11. točki preambule, kot primer ogrožanja neodvisnosti zakonitega revizorja ali revizijske družbe navaja zlasti neposredni ali posredni finančni interes za revidirani subjekt in opravljanje dodatnih storitev, ki niso povezane z revizijo.
Odbor se je seznanil tudi z mnenjem Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki predlog zakona podpira.
V razpravi pa se je oglasil tudi predstavnik Zadružne zveze Slovenije, ki predlog zakona podpira, in je v razpravi
343
najprej poudaril, da so že jeseni lanskega leta pri sprejemanju prejšnje novele zakona o zadrugah obstajali pomisleki glede skladnosti urejanja zadružne revizije v zakonu o zadrugah. Zakon o reviziji 2, ki je implementiral direktivo iz leta 2006 o obveznih revizijah za letno in konsolidiranj e računovodske izkaze, je namreč določil, da se lahko revizijska družba ustanovi samo kot gospodarska družba oziroma samostojni podjetnik posameznik. Gre torej za pomislek, ali spada urejanje zadružne revizije v zakon o reviziji 2 oziroma ali ni bolj primerno mesto zakon o zadrugah. Po mnenju Zadružne zveze Slovenije bi bila s pravnosistemskega vidika primernejša ureditev zadružne revizije v zakonu o zadrugah, ki ureja vsa statusna vprašanja zadrug. Prav tako predlagana zadružna revizija določa revidiranje vseh zadrug, medtem ko direktiva Evropskega sveta iz leta 2006 ureja le revidiranje evropskih zadrug in tistih zadrug, za katere je revidiranje računovodskih izkazov obvezno po evropski zakonodaji.
Odbor je na predlog Poslanske skupine Socialnih demokratov še pred obravnavo posameznih členov predloga zakona in vloženega amandmaja na podlagi mnenja Vlade v skladu 128. členom Poslovnika Državnega zbora razpravljal in odločil, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
V obrazložitvi tega predloga je izraženo prepričanje, da so pripombe iz mnenja Vlade kot tudi Zakonodajno-pravne službe tako tehtne in utemeljene, da predloga zakona ni mogoče podpreti. Opozorjeno je tudi bilo, da so predlagatelji v tem in v preteklem mandatu vložili že več novel zakona o zadrugah v povsem enakem besedilu. Vsi poskusi, da bi se v zakon o zadrugah vneslo poglavje o zadružni reviziji so bili zavrnjeni z enakim opozorilom, namreč da bi to povzročilo neskladje med zakonom o revidiranju in zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah. Predlagateljem je bilo tudi že večkrat pojasnjeno, da bi bilo treba najprej uveljaviti ustrezne podlage za pripravo novele zakona o zadrugah v zakonu o revidiranju. V zakonodajnem postopku sta v tem trenutku oba predloga zakonov, poleg novele o zadrugah tudi novela zakona o revidiranju, in v kolikor bi želeli v novelo zakona o zadrugah ponovno vnesti institut zadružne revizije, bi bilo torej nujno najprej sprejeti in uveljaviti novelo zakona o revidiranju. Zastavlja se tudi vprašanje, zakaj zakon o zadružni zvezi Slovenije ne ustanovi revizijske družbe v skladu z zakonom o revidiranju. Opozorjeno je bilo tudi da predlog zakona ne ureja samo kmetijskih zadrug, temveč se nanaša na ureditev vprašanja evropskih zadrug. Po dostopnih podatkih je v Sloveniji registriranih okrog 500 evropskih zadrug, od katerih je 135 kmetijskih, in od teh je samo 73 članic Zadružne zveze Slovenije. V praksi to pomeni, da imajo zgolj od tri do pet oseb možnost, da se v skladu z veljavno zakonodajo organizirajo v organizacijsko obliko, ki jo za revizijske družbe določa zakon o revidiranju. Zato je, kot že prej povedano....../Opozorilni znak za konec razprave./... odbor s
344
5 glasovi za in 4 proti sprejel sklep, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Gospod Franc Pukšič bo predstavil stališče v imenu predlagateljev zakona.
Prosim.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik, kolegice in kolegi, minister.
Danes je torej nekako dan zakonodaje Slovenske ljudske stranke, njenega dela, tako vloga zakona o upravnem postopku, zakona o Skladu kmetijskih zemljišč, zakona o zadrugah, ki se nadaljuje tudi z zakonom o revidiranju, tako da to ni točno. Istočasno smo vedeli in predlagali tudi spremembo zakona o revidiranju in tudi to pripravili.
Pa vendar. Pri spreminjanju zadnjih sprememb zakona o zadrugah smo prišli do ugotovitve, da je zelo veliko tistih, ki ste in smo ocenjevali, da je bila napačna novela zakona o zadrugah, ki je izločila zadružno revizijo na osnovi zakona o revidiranju, na osnovi direktive 2006, številka 43. V našem mnenju pa prav ta direktiva v preambuli celo izrecno predvideva, da lahko zadruge revidirajo subjekt, v katerem so zadruge včlanjene, kar pomeni, da niso utemeljeni očitki, da bi članstvo subjekta, ki ga zadružna zveza revidira, samo po sebi pomenila nedopusten odstop od zahteve neodvisnosti revizijskih podjetij. Predlagatelji menimo, da je s tem v evropski zakonodaji zagotovljena možnost, da zadružne zveze opravljajo storitev revidiranja v včlanjenih zadrugah tudi po uveljavitvi direktive 2006, številka 43. Poleg tega posebnosti revizijske zadružne zveze upošteva tudi določbo iz točke B četrtega odstavka 3. člena omenjene direktive, ki izrecno dopušča odmik od zahteve, da mora večina volilnih pravic v revizijskem subjektu pripadati prav revizijskim podjetjem, če gre za obvezne revizije zadrug in podobnih subjektov. Torej, vse v skladu z direktivo 2006 številka 43.
Problem je torej v tem, da se v celi vrsti slovenskih zadrug, ki razpolagajo s tako imenovanim zadružnim nerazdružljivim premoženjem, revizije ne opravljajo, kajti v zakonu o zadrugah je bilo prej zapisano, da tudi male zadruge opravljajo revizijo na vsake dve leti, medtem ko je po novem ta obveznost ostala zgolj zadrugam, ki so srednje velike in velike gospodarske družbe, kar pomeni, da velika večina slovenskih zadrug več ni deležna teh revizij. In to ni dobro, pa recite, karkoli hočete. Zato smo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke pripravili Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah in hkrati Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju. O tem sem čisto na začetku povedal, da se torej ta zadružna revizija
345
ponovno uvede in da jo bodo obvezno izvajale vse zadruge, tako zadruge v smislu velikih družb, ki jo opravljajo na vsako leto, in prav tako male zadruge, kjer se izvede takšna revizija vsaj enkrat ob izteku mandata organom zadruge.
V obravnavi zakona so bile pripombe, da je na dve leti to tudi finančno breme za male zadruge, najbrž pa je z vidika varovanja lastnine prav, da bi se vsaj ob izteku mandata revizija opravljala. Nek pregovor pravi: Dobro je ali lepo je zaupati, še boljše je kontrolirati. Ne vem, zakaj se koalicija brani te možnosti, da bi to revizijo izvajali.
Kot sem že omenil, smo hkrati s tem predlogom zakona pripravili tudi predlog sprememb zakona o revidiranju, da ne bi ponovno poslušali očitkov takšnih, kot jih pa kljub temu poslušamo, torej o neusklajenosti zakona o zadrugah z zakonom o revidiranju. Ta zakon je jutri v obravnavi, torej v četrtek, v Državnem zboru pod zaporedno točko 16. Vendar pa so se ti očitki s strani koalicijskih strank ponovno pojavili, kar kaže na dejstvo, da v bistvu ni pravnih argumentov za zavrnitev tega predloga zakona oziroma da se uporabljajo neutemeljeni in zastareli argumenti oziroma drugače, računalniško povedano, da koalicija dela samo "copy-paste" na dobre predlagane zakone s strani Slovenske ljudske stranke in jih po "copy-paste" sistemu zavrača.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, bo predstavil stališče Vlade. Izvolite.
MAG. DEJAN ŽIDAN: Gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci!
Vlada Republike Slovenije se ne strinja s predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona o zadrugah in tega predloga ne podpira, saj meni, da bi s sprejemom navedenega zakona, s katerim se ponovno vzpostavlja zadružna revizija, povzročili medsebojno neusklajenost dveh zakonov, in sicer Zakona o revidiranju in Zakona o zadrugah, ki v predlagani vsebini ponovno vnaša v zakon poglavje o zadružni reviziji, kar je pravno nedopustno.
Vlada tudi meni, da predlagani zakon ne more uvesti izvajanja zadružne revizije v smislu neodvisne zadružne revizije po zakonu o revidiranju, saj bi to bilo v nasprotju z EU-predpisi. Z uveljavitvijo zakona o revidiranju, s katerim se direktiva prenaša v slovenski pravni red, je zadružna zveza po pisnem mnenju Ministrstva za finance izgubila status revizijske družbe, ker ne izpolnjuje pogojev, ki jih direktiva in zakon določata za revizijske družbe. Po citiranem mnenju Ministrstva za finance ni mogoče sklepati, da bi bila zadružna zveza neodvisna pri izvajanju obveznih revizij, saj s številnimi aktivnostmi ustvarja z zadrugami precej odvisen odnos. Direktiva pa v 11. točki preambule kot primer ogrožanja neodvisnosti zakonitega revizorja ali revizorske družbe navaja
346
zlasti neposredni ali posredni finančni interes za revidirani subjekt in opravljanje dodatnih storitev, ki niso povezane z revizijo, zato Vlada Republike Slovenije tega predloga ne podpira.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Mag. Borut Sajovic bo predstavil stališče Poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije. Prosim.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa še enkrat za besedo. Prav škoda, ker nas je predlagatelj zapusti. Bistvo predstavitev stališča naše poslanske skupine, kar se tega zakona tiče, je predvsem, da si v Sloveniji želimo neodvisno in pošteno revizijo, ne pa nekih domačijskih poslov, ki so v nasprotju z zakonodajo Evropske unije.
Bistvo predloga novele zakona o zadrugah, ki ga obravnavamo danes in katerega je v zakonodajni postopek vložila Slovenska ljudska stranka, je, da se v obstoječi zakon ponovno vnese poglavje o zadružni reviziji, ki je bilo z zadnjo novelo zakona lansko leto oktobra črtano.
Vprašanje zadružne revizije je po zaslugi Slovenske ljudske stranke že lansko leto zdaleč prestopilo strokovni okvir, kamor po mnenju Liberalne demokracije Slovenije to vprašanje spada. Z obravnavanim predlogom in s predlogom novele zakona o revidiranju, ki ga obravnavamo na tej seji, pa je prizadevanje Slovenske ljudske stranke po ohranitvi nekakšne domačijske zadružne revizije že prešlo meje dobrega okusa. Kljub temu da doslej argumenti o tej problematiki niso zadostovali, nam ne preostane drugega, kot da ponovno navedemo razloge, zaradi katerih v Liberalni demokraciji Slovenije pri vseh ostalih nespremenjenih okoliščinah ne bomo podprli ponovne oživitve zadružne revizije znotraj Zadružne zveze Slovenije. Formalno je odprava zadružne revizije oziroma dejstva, da je Zadružna zveza Slovenije izgubila status revizijske družbe, posledica njene ukinitve v zakonu o revidiranju. Ker po relevantnih pravnih mnenjih ni moč zatrjevati specialnosti zakona o zadrugah glede na zakon o revidiranju, ni preostalo drugega, kot da se z zadnjo sprejeto novelo črta poglavje zakona o zadrugah, ki je urejalo področje zadružne revizije. Druga možna rešitev bi bila, na kar je večkrat opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, da se možnost, da Zadružna zveza Slovenije tudi nadalje opravlja zadružno revizijo, uredi z ustrezno spremembo zakona o revidiranju ali pa na nomotehnično ustrezen način v zakonu o zadrugah. Ena ali druga rešitev pa sta po mnenju Liberalne demokracije Slovenije nesprejemljivi.
Prvič, donedavna ureditev zadružne revizije je odstopala od ustreznih direktiv Evropske unije. Zato v LDS-u tako sprejemamo dosedanjo obsežno argumentacijo Vlade, ki izhaja še iz časa mandata ministra Andreja Bajuka, tako da takšna
347
ureditev zadružne revizije ne ustreza predvsem zahtevam direktive o obveznih revizijah za lastne in konsolidirane računovodske izkaze.
Pri tem želimo izpostaviti tudi manj navajeno dejstvo, da v naših zadrugah ni bilo zadoščeno zahtevi po obvezni reviziji, ki v skladu z direktivo pomeni reviziji letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov in je na enak način opredeljena tudi v uredbi Sveta o statutu evropske zadruge. To pomeni obvezno reviziji, ki se opravlja vsako leto, ne pa revizije po kateri so računovodski izkazi vsako drugo leto nerevidirani, kot je bilo doslej urejeno z našim zakonom o zadrugah.
In drugič, iz koncepta zadružna zveza-revizija-zadruga ter iz tega koncepta izhajajoče donedavne prakse izhaja resen in utemeljen pomislek glede zahteve o neodvisnosti zadružnih revizorjev. Po uvodni izjavi direktive so primeri ogrožanja neodvisnosti revizorja neposredni ali posredni interes za revidiran subjekt. Po mnenju Ministrstva za finance, ki tudi izhaja še iz časa mandata ministra Andreja Bajuka, ni mogoče sklepati, da bi bila zadružna zveza neodvisna pri izvajanju revizij, saj s številnimi aktivnostmi ustvarja z zadrugami precej odvisen odnos. Po zakonu o zadrugah in praks Zadružna zveza Slovenije opravlja za svoje člane poleg donedavne revizije še vrsto drugih opravil, jim strokovno svetuje, daje različne vrste pomoči, jih zastopa v zbornicah in pred državnimi organi in tako dalje. Najmanj, kar lahko vsi skupaj ugotovimo je, da odpravljena ureditev zadružne revizije nikakor ni zagotovljena neodvisnosti zadružnih revizorjev.
Na koncu želim še enkrat izpostaviti dejstvo, da bi morale največji interes, da se revizija opravi neodvisno, nepristransko ter v skladu s pravili revidiranja, imeti prav zadruge same. V Sloveniji jih je 500, od tega jih je samo 135 kmetijskih, le polovica pa člani Zadružne zveze Slovenije.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospa Breda Pečan v imenu Poslanske skupine SD.
BREDA PEČAN: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Ponoven pozdrav kolegom, kolegicam in gospodom, ministrom! V glavnem, Poslanska skupina Socialnih demokratov bo podprla sklep odbora, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Temeljni razlog je v tem, da je po naši presoji potrebno, če je to seveda mogoče, kar pa naj presodijo tisti, ki so za to strokovno najbolj kvalificirani, in zagotovo lahko take ljudi lahko najdemo v naši vladi, da je najprej spremenjen zakon o revidiranju in če bo ta sprememba sprejeta in bo omogočeno revidiranje tudi v okviru Zadružne zveze Slovenije, potem je smiselno, da se spreminja tudi zakon o zadrugah. Drugače pa bi rada povedala, da ni problem to, da je že, mislim, da že tretjič vložen zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah, ki naj bi vrnil lansko leto ukinjeno možnost
348
revidiranja s stani Zadružne zveze Slovenije za zadruge, zaradi tega ker je to vložila Ljudska stranka, da bi se pravilno razumeli. Gre bolj za to, da je vendarle pomislek, da je nepovezanost, neoporečnost, transparentnost revizije, ki jo izvaja Zadružna zveza Slovenije za zadruge, pod vprašajem, da bi zaradi tega se lahko pojavilo tudi v Sloveniji vprašanje zaupanja v revizije, ki bi jih izvajala zadružna zveza. Zaradi tega menimo, da bi bilo najbolje, da bi Zadružna zveza Slovenije z ljudmi, ki delajo znotraj te zadružne zveze na področju revizij, ustanovila podjetje v lasti zadrug, ki bi kot neodvisna pravna oseba lahko izvajala revizije, ki so obvezne, medtem ko pa neobvezne revizije pa tako ali tako lahko zadružna zveza dela tudi sicer. Obvezne revizije so pač tiste, ki na, bom rekla, na poslovnem področju, zlasti na področju najemanja kreditov, izvajanja investicij itn. pomenijo neko trdno garancijo poslovnim partnerjem, da gre za verodostojno in varno partnerico v posameznih poslih. Zato menimo v Poslanski skupini Socialnih demokratov, da je bolje, da tega zakona, ki je danes v obravnavi, ne podpremo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Rado Likar v imenu Poslanske skupine SDS.
RADO LIKAR: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Bistvo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah je v tem, da se v zakon ponovno vnaša poglavje o zadružni reviziji, ki je bila s spremembo v lanskem letu črtana. Potreba po zadružni reviziji se kaže v tem, ker je bila ta revizija prilagojena posebnostim, ki jih zadruge imajo, in da so nosilci revizije razpolagali s specializiranimi znanji, ki so na te posebnosti vezane. Vlada je sicer kot argument proti navajala neskladje med zakonom o revidiranju iz leta 2008, ki določa, da storitve revidiranja lahko opravlja le revizijska družba, ki je organizirana kot gospodarska družba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, in ima veljavno dovoljenje Slovenskega instituta za revizijo za opravljanje storitev revidiranja ali pa kot pooblaščeni revizor, ki samostojno opravlja storitve revidiranja kot samostojni podjetnik posameznik in ima veljavno dovoljenje inštituta za opravljanje storitev revidiranja, se pravi, samostojni revizor. Kot argument proti je Vlada navajala tudi pomanjkanje neodvisnosti zadružne zveze pri izvajanju obvezne revizije, saj je z zadrugami lahko povezana lastniško, veže pa jih lahko tudi posredni ali neposredni finančni interes.
Treba je opozoriti, da predlog zakona ne predvideva več obveznega članstva zadrug z nerazdelnim premoženjem v zadružni zvezi in je prepuščeno vsaki zadrugi prosta izbira med revizijskimi družbami glede izvajanja revizije. V zvezi s tem se je postavila tudi dilema, ali spada urejanje zadružne revizije v zakon o revidiranju kot sistemski zakon na področju revidiranja ali v področni predpis, kot je zakon o zadrugah.
349
Sklicujoč se na evropsko direktivo je predlagatelj mnenja, da le-ta ureja zgolj obvezne revizije računovodskih izkazov, medtem ko je v domači zakonodaji to urejeno mnogo širše. Tako Direktiva 2006/43 Evropskega sveta ureja revidiranje samo evropskih zadrug in tistih, revizija katerih je obvezna. Slovenska pa je mnogo strožja in dovoljuje opravljanje storitev revidiranja le revizijskim družbam in samostojnim podjetnikom posameznikom, ki imajo dovoljenje inštituta za revidiranje, in ne tudi zadružni zvezi, ki je te storitve lahko opravljala po prej veljavnem zakonu.
Po našem mnenju bi opustitev določb o zadružni reviziji okrnila varstvo nerazdelnega zadružnega premoženja in bo brez enakovrednega sistema zunanjega nadzora za vse zadruge dolgoročno negativno vplivala na razvoj zadrug v Sloveniji. Sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne bomo podprli.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Besedo ima gospa Cvetka Zalokar Oražem v imenu Poslanske skupine Zares.
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
V Poslanski skupini Zares se ne strinjamo s ponovnim spreminjanjem zakona o zadrugah, s čimer bi v zakon znova vnesli poglavje o zadružni reviziji, ki je bilo z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah v lanskem letu črtano. Menimo, da bi bile predlagane spremembe v neskladju z zakonom o reviziji in da bi bila ogrožena nepristranost revizorja. V 5. členu Zakona o reviziji je namreč določeno, da storitve revidiranja lahko opravlja samo neodvisna revizijska družba, v 10. točki 3. člena omenjenega zakona pa je jasno opredeljen pojem revizijska družba. Poraja se dvom, da bi bila zadružna revizijska zveza neodvisna pri izvajanju obveznih revizij, saj je s številnimi aktivnostmi preveč vpeta v delovanje zadrug.
Predlagana sprememba zakona bi bila tudi v nasprotju z določbami Direktive 2006/43/ES, ki posebej poudarja neodvisnost in nepristranost revizorja in revizorskega podjetja. Direktiva točno določa pogoje za opravljanje revizijske službe. Med pogoji pa je tudi določba, da ima revizijsko podjetje dovoljenje države članice, ki zahteva obvezno revizijo. Na podlagi omenjene direktive pa je zadružna zveza izgubila status revizijske družbe, ker ne izpolnjuje pogojev, ki jih direktiva in zakon določata za revizijske družbe. Direktiva kot primer ogrožanja neodvisnosti zakonitega revizorja ali revizijske družbe navaja zlasti neposredni ali posredni finančni interes za revidirano podjetje oziroma zadrugo. Naše mnenje je, da je v tem primeru možen finančni
350
interes jasno izražen in da bi bila s tem interesom ogrožena nepristranost revizorjev.
V Poslanski skupini Zares zato menimo, da bi s sprejetjem sprememb zakona, ki jih imamo pred seboj, prišlo do neusklajenosti dveh zakonov, do neusklajenostjo z direktivo, kar bi bilo tudi pravno nedopustno. Iz navedenih razlogov se s spremembami zakona ne strinjamo in zagovarjamo stališče, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Gvido Kres v imenu Poslanske skupine
SLS.
Izvolite.
GVIDO KRES: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod minister s sodelavci.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ne bomo podprli sklepa odbora, da predlagani zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Ob tem menimo, da bi se morali vsi bolj zavedati posebnosti zadrug kot pravnih oseb, saj imajo članstvo, ki je v zadrugo vpeto, upravljavsko, kapitalsko in tudi poslovno svojo kmetijo, poslovalnico oziroma podjetjem. Zaradi tega prihaja tudi do večjih materialnih rizikov, kot pri ostalih gospodarskih družbah. Ob spremenljivosti članstva in osnovnega kapitala je bila prav revizija tisto sredstvo, ki naj bi te rizike zmanjševala. Konec koncev v sosednjih državah, po katerih se zgleduje naša korporacijska uprava, štejejo zadružno revizijo za četrti organ zadruge, pri nas pa smo jo ukinili. Zanimivo je tudi dejstvo, da je ob sprejemanju zadnje novele Zakona o zadrugah, ko je Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke predlagala amandmaje, ki bi preprečili ukinitev zadružne revizije, bilo večkrat povedano, da se amandmaji ne morejo podpreti, ker niso v skladu z Zakonom o revidiranju. Zato smo tokrat v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke hkrati s spremembami Zakona o zadrugah predlagali tudi spremembe Zakona o revidiranju, ki bi omogočale zadružno revizijo. Pa bojda to še vedno ni dovolj in še vedno se navajajo argumenti neusklajenosti z Zakonom o revidiranju.
Na koncu lahko povem le, da smo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke imeli dober namen ureditve nekega področja in da ste se s predlaganimi rešitvami o sprejemanju zadnje novele Zakona o zadrugah strinjali tudi v koalicijskih strankah. Na odboru in danes pa so žal spet v ospredju neutemeljeni argumenti proti, nad čemer smo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke razočarani. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Besedo ima še gospod Anton Urh v imenu Poslanske skupine DeSUS.
Izvolite.
351
ANTON URH: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister s sodelavci, kolegice in kolegi.
V Poslanski skupini DeSUS ne bomo podprli predloga novele Zakona o zadrugah. Po naši oceni gre za zakon, ki bi ob morebitnem sprejemu povzročil neusklajenost dveh zakonov, in sicer med tem zakonom in Zakonom o revidiranju, saj ta predlog v zakon ponovno vnaša poglavje o zadružni reviziji, kar pa je pravno nedopustno. Strinjamo se z mnenjem Vlade, da predlagani zakon ne more uvesti izvajanja zadružne revizije v smislu neodvisne zadružne revizije po Zakonu o revidiranju, saj bi bilo to v nasprotju tudi z evropskimi direktivami.
Dejstvo je, da posamezne določbe Direktive 2006/43/ES poudarjajo predvsem neodvisnost in nepristranskost zakonitega revizorja in revizijskega podjetja, da mora imeti revizijsko podjetje dovoljenje pristojnega organa za opravljanje revizij in da obvezno revizijo lahko opravljajo le zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, ki imajo dovoljenje države članice, ki zahteva obvezno revizijo.
Z uveljavitvijo novele Zakona o revidiranju, s katero smo direktivo prenesli v slovenski pravni red, je Zadružna zveza izgubila status revizijske družbe, ker ne izpolnjuje pogojev, ki jih direktiva in zakon določata za revizijske družbe. Tako ni mogoče sklepati, da bi bila Zadružna zveza neodvisna pri izvajanju obveznih revizij, saj s številnimi aktivnostmi ustvarja z zadrugami precej odvisen odnos. Takšne aktivnosti poleg revizije so zlasti: strokovno, ekonomsko in tehnično svetovanje ter administrativna pomoč, zastopanje interesov zadružništva pred državnimi organi, skrb za izobraževanje članov in delavcev zadruge, sodelovanje pri pripravi predpisov oziroma ukrepov, pomembnih za razvoj zadrug, in druge aktivnosti. Direktiva v 11. točki preambule kot primer ogrožanja neodvisnosti zakonitega revizorja ali revizijske družbe navaja zlasti neposredni ali posredni finančni interes za revidirani subjekt in opravljanje dodatnih storitev, ki niso povezane z revizijo.
Zakon o revidiranju tudi izrecno izključuje možnost, da bi storitve revidiranja opravljala revizijska zadružna zveza. Kajti zakon določa, da storitve revidiranja lahko opravlja samo revizijska družba, kar pa zadružna zveza po definiciji pojma "revizijska družba" ni.
Če bi omogočili, da zakon dopušča možnost, da storitve revidiranja lahko opravlja druga revizijska zadružna zveza, ki ni gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, temveč je zadruga, Zakon o revidiranju 2 pa takšne možnosti ne dopušča, ker določa, da lahko opravljata storitve revidiranja le gospodarska družba po Zakonu o gospodarskih družbah ali pooblaščeni revizor kot samostojni podjetnik posameznik, bi v Republiki Sloveniji nastalo neskladje dveh zakonov o istem vprašanju, kar pa je po načelu medsebojne usklajenosti zakonov in pravne varnosti subjektov, ki sodelujejo v postopkih
352
revidiranja, pravno nedopustno. Takšna neusklajenost dveh zakonov bi pomenila tudi kršitev splošne določbe 2. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da je Slovenija pravna država.
Zato, kot rečeno, v Poslanski skupini DeSUS tega predloga novele zakona ne bomo podprli.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
O predlogu sklepa bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali jutri, 20. 5. 2010, v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 18. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O PREOBLIKOVANJU KAPITALSKE DRUŽBE POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA, PRENOSU PRAVIC IN POOBLASTIL DRUŽBE ZA SVETOVANJE IN UPRAVLJANJE NA SLOVENSKO ODŠKODNINSKO DRUŽBO, IN O NALOŽBENI POLITIKI KAPITALSKE DRUŽBE POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA TER SLOVENSKE ODŠKODNINSKE DRUŽBE, REDNI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 30 poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade.
Gospod minister za finance dr. Franc Križanič, izvolite.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala lepa. Gospod podpredsednik, poslanke in poslanci!
Dovolite, da na kratko predstavim temelje, na katerih temelji Zakon o preoblikovanju Kapitalske družbe, Slovenske odškodninske družbe in o prenosu DSU na Slovensko odškodninsko družbo.
Cilj zakona je omogočiti učinkovito zasledovanje interesov Republike Slovenije brez poseganja v upravičenja tistih, ki jih varujeta Kad in Sod, se pravi, upravičencev iz pokojninske blagajne in upravičencev iz denacionalizacije teh postopkov. Ti interesi so v celoti varovani.
Obenem je cilj zagotoviti učinkovito upravljanje družb v posredni in direktni lasti Republike Slovenije.
S tem zakonom se zaokroža politika upravljanja podjetij v državni neposredni in posredni lasti, ki se je začela s sprejetjem Zakona o upravljanju kapitalskih naložb. Državni organ, pristojen za upravljanje s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije, bo v imenu in za račun družb Kad in Sod uveljavljal lastninska upravičenja v podjetjih, ki bodo opredeljena kot strateška; ta podjetja bo opredelil državni zbor. In v naložbah, kjer imata Kad in Sod, tudi če državni zbor tega ne opredeli kot strateško, skupaj delež, katerega vrednost presega 40 milijonov evrov. Pridobivanje novih naložb
353
bo omejeno na 5% delež investitorjev v dani družbi, s čimer bosta družbi Kad in Sod v novih družbah lahko samo portfeljska investitorja; to je bil eden od pogojev OECD. Zakon ureja preoblikovanje družbe Kad z izčlenitvij o, torej z ustanovitvijo nove družbe, to je zavarovalnice. Izčlenitev bo opravljena s prenosom posameznih delov premoženja družbe Kad na novo družbo, zavarovalnico. Ta novo ustanovljena zavarovalnica bo oblikovana kot delniška družba, katere edini ustanovitelj in delničar bo družba Kad, se pravi v lasti Kada. Zavarovalnica bo opravljala dejavnost zavarovalništva skladno z Zakonom o zavarovalništvu, po katerem ima tudi možnost upravljanja pokojninskih skladov. Na zavarovalnico se z dnem vpisa v sodni register prenese upravljanje Prvega pokojninskega sklada, Kritnega sklada Prvega pokojninskega sklada, Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence in Kapitalskega vzajemnega pokojninskega sklada. Osnovni kapital zavarovalnice ob ustanovitvi bo najmanj 152 milijonov 200 tisoč evrov. Zavarovalnica bo pravni naslednik pravic in obveznosti prenesenega dela družbe Kad, pri čemer bodo pravice in obveznosti natančno opredeljene z delitvenim načrtom. Zavarovalnica bo z izčlenitvijo prevzela vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz prenesenega dela, ki bo določen z delitvenim načrtom. Če bo z izčlenitvijo na zavarovalnico prenesena naložba, ki bo v skladu z odločitvijo vašega visokega zbora opredeljena kot strateška, bo z njo za upravljanje pooblaščen državni organ, se pravi Agencija za upravljanje kapitalskih deležev države. Zakon določa tudi obveznost zavarovalnice, da v šestih mesecih od prenosa upravljanja pokojninskih skladov o prenosu obvesti vse zavarovalnice, ki so člani zgoraj navedenih pokojninskih skladov, v trenutku uveljavitve zakona in tudi delodajalce, s katerim ima sklenjene pogodbe o financiranju pokojninskih načrtov. Sklad, s katerim tudi upravlja Kad, in to je Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, bo ostal na Kadu, saj je njegovo urejanje del problematike, ki jo bo reševala pokojninska reforma. Zakon o preoblikovanju Kada, Soda in priključitvi DSU Sodu tudi določa, da mora Kad letno Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nameniti 50 milijonov evrov, s čimer je Kadu naložena dolgoročna obveznost, ki jo mora zagotavljati iz upravljanja sredstev, bodisi kot strošek bodisi kot prenos dela dobička.
Drugi cilj zakona, poleg preoblikovanja in načina upravljanja s Kadom in Sodom, je tudi prenos pravic in pooblastil družbe DSU s področja lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, privatizacije in denacionalizacije ter s tem povezanega premoženja DSU. Ta bo prenesena na Sod na način, da bodo prenesene upravljavske pravice in obveznosti, ki izhajajo iz denacionalizacijskih postopkov, medtem ko bodo pravice do nepremičninskega sklada prenesena na novo ustanovljeno agencijo za nepremičnine. Zakon tudi določa način izvrševanja pravic in način razpolaganj a .../Nerazumljivo./...
354
svojimi naložbami ter pravila pridobivanja novih pravic in deležev. Mislim, da je izrazit primer modernizacije upravljanja s podjetji v državni lasti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima gospod mag. Borut Sajovic v imenu poslanske skupine LDS.
Prosim.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa gospodu predsedujočemu za besedo. Pozdrav ministru in sodelavkama!
V	Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije se zavedamo, da je v Sloveniji dozorel čas za oblikovanje paradržavnih skladov, to je Kada in Soda. Gre namreč za dve izredno pomembni državni inštituciji, ki sta bili ustanovljeni za svoj namen, ker se poslanstvo enega od teh skladov zagotovo počasi izteka. Gre za preprosto dejstvo, da je k preoblikovanju Kada, Soda in DSU treba pristopiti z vidika boljšega upravljanja naložb in nepremičnin ali premoženje, ki je v njihovi lasti.
V	Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije posledično	podpiramo	prizadevanja	ministrstva	za preoblikovanje teh dveh skladov in DSU s ciljem bolj jasnega in bolj učinkovitega upravljanja. Prav tako v Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije razmišljamo in se nam pri predlogu zakona vzpostavljajo določena pomembna vprašanja, kot je na primer, katere modele preoblikovanja sta ministrstvo in Vlada proučila, da sta se odločila za prelagane rešitve. Postavlja se nam tudi odprto vprašanje, ali je koncept zakona in pa rešitve tisti, ki zagotavlja najboljši model preoblikovanja. Prav tako je pomembno odgovoriti tudi na vprašanje, ali ja ustanovitev nove zavarovalnice najustreznejša rešitev za opravljanje kar štirih pokojninskih skladov: Prvega pokojninskega sklada, Prvega pokojninskega sklada, Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence ter Kapitalskega vzajemnega pokojninskega sklada. V poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije smo soglasni z usmeritvijo ministrstva, da Kad in Sod postanega resnično portfeljska vlagatelja ter opravljata in upravljata funkcije, za katere sta ustanovljena. Kajti v preteklosti, ne tako daleč nazaj, smo bili priča dejstvu, da se je prav preko skladov izvajala določena, ne ravno najbolj učinkovita ekonomska politika, da ne omenjamo raznovrstnih spornih dejanj, iz katere želimo potegniti predvsem to, da se iz slabih praks nekaj naučimo, in da jih nikoli več ne ponovimo.
Poslanski klub Liberalne demokracije Slovenije nadalje podpira tudi prizadevanja, da se smiselno in ustrezno uredi odnos Kada do obveznosti iz ZPIZ. Kajti tudi v luči pokojninske reforme je treba na optimalen način definirati vlogo Kada za financiranje pokojninskega sistema. To se nam
355
zdi izredno pomembno in potrebno, da uredimo tako, da bodo sistemu zagotavljali sredstva in pa varnost.
Pri preoblikovanju Soda, v Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije zasledujemo cilj, da je treba zagotoviti upravljanje tega sklada tako učinkovito, da ne bo ali pa v čim manjši meri Republiki Sloveniji treba zagotavljati dodatnih sredstev za ta sistem.
Pri preoblikovanju družbe DSU pa menimo, da je smiselna racionalizacija in prenos upravljanja na posebni organ, ki bo lahko gospodarno upravljal z nepremičnim premoženjem države. Ob tem pa apeliramo na predlagatelje, da se tudi v čim krajšem roku pripravijo ustrezne podlage, ki bodo omogočale izvedbo tovrstnega preoblikovanja.
Zato bomo v Liberalni demokraciji Sloveniji podprli prav vse predloge, ki bodo zasledovali cilj preglednega, učinkovitega in gospodarnega upravljanja naložb, ki so v lasti teh institucij. Predlagani zakon bomo v prvi obravnavi podprli, bomo pa zelo pozorno spremljali razpravo in na podlagi le-te oblikovali konča oziroma dokončna stališča. Predvsem pa je naše osnovno sporočilo, da bomo vztrajali, da se poiščejo in uzakonijo rešitve, ki bodo čim manj interesno pogojene, na drugi strani pa morajo zagotavljati gospodarno upravljanje premoženja in s tem povezanega doseganja čim večje donosnosti, zagotavljanje varnosti in pa donosnosti pokojninskih skladov in pa vzdržno finančno stanje pokojninske blagajne. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Gospa Breda Pečan bo podala stališča Poslanske skupine
SD.
Izvolite.
BREDA PEČAN: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Lep pozdrav ministru in njegovima sodelavkama!
Se opravičujem, ker je stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov do tega zakona nekoliko dolgo, vendar se nam je zdelo, da je dejansko to eden temeljnih ključnih zakonov skupaj z Zakonom o upravljanju kapitalskih naložb države, ki bo pravzaprav na nek način razčistil pojme o tem, kaj pravzaprav želimo ali bolje rečeno, kako želimo upravljati z javnim premoženje, s premoženjem države in, bom rekla, s paradržavnim skladom, kot je Sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ima spravljeno svoje premoženje v Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Z Zakonom o preoblikovanju Kada, Soda in DSU želimo zagotoviti učinkovito upravljanje družb v posredni lasti Republike Slovenije. S tem zakonom zaokrožamo politiko upravljanja podjetij v državni neposredni in posredni lasti, ki se je začela s sprejemom Zakona o upravljanju kapitalskih naložb. Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije, ki bo v imenu in za račun družb
356
Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe uveljavljala lastninska upravičenja v podjetjih, ki bodo opredeljena kot strateška in v naložbah, kjer imata Kad in Sod skupaj delež, katerega vrednost presega 40 milijonov evrov. Pridobivanje novih naložb je omejeno na 5% delež v družbi, s čimer bosta družbi Kad in Sod v novih družbah lahko tako samo portfeljska investitorja.
V Poslanski skupini Socialnih demokratov razumemo predlagatelje splošne razprave tega zakona, saj se rešitve iz Zakona o upravljanju kapitalskih naložb širijo na upravljanje s posebnimi naložbami države, ki so v lasti Kada in Soda. Logika predlagatelja splošne razprave je, da je državno premoženje volilni plen, s katerim bi razpolagala vsakokratna oblast po svoji presoji. Kadrovanje uprave nadzornih svetov pa naj bi bilo le na podlagi članske izkaznice. Tega v Poslanski skupini Socialnih demokratov ne podpiramo, ker menimo, da je treba omejiti neposreden vpliv politike na podjetja v neposredni in posredni državni lasti. Upravljanje in nadzor podjetij v državni lasti mora temeljiti na strokovnih kriterijih in dobrih praksah korporativnega upravljanja državnih podjetij. Zato s spremembami Zakona o upravljanju kapitalskih naložb in Zakona o preoblikovanju Kada, Soda in DSU preprečujemo to prakso. Upravljanje naložb Kada in Soda, ki so določeni kot strateške, in naložbah, katerih knjigovodska vrednost presega 40 milijonov, je tako z zakonom prenesena na Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb. Na podlagi tega zakona in Zakona o upravljanju kapitalskih naložb je politika omejena pri odločanju o prodaji državnega premoženja. Predlog zakona o preoblikovanju Kada in Soda ter DSU v bistvu prekinja logiko volilnega plena političnih strank. Z zakonom se preprečuje odločanje o prodajah v kabinetu predsednika Vlade in ministrov, kar se je dogajalo v preteklosti. Primeri prodaje Mercatorja, Slovenske industrije jekla, Iskra Emeco pa tudi prodaje firm, ki so nastale iz, na primer, v najnovejšem času je prišlo na dan, ki so nastale iz Adrie Ankaran, veliko povedo in se ne smejo ponavljati.
Omejitev vpliva politike na upravljanje kapitalskih naložb je predlagateljica splošne obravnave želela celo preprečiti z zahtevo za referendum, ki je temeljila na neupravičenih trditvah. Če bi bile trditve resnične, potem nam OECD ne bi dovolila pridobiti status polnopravne članice OECD. Če bi Slovenski demokratski stranki uspela zahteva za referendum, bi s tem Sloveniji bil preprečen vstop v OECD. Ta pa je ključnega pomena v obdobju okrevanja gospodarstva Slovenije, saj bodo konkretno imela od tega korist zlasti slovenska podjetja, ki bodo s članstvom Slovenije v OECD še pridobila zaupanje in ugled, še posebej izven Evropske unije, kjer smo sedaj še premalo prepoznavni. S sprejemom visokih standardov na področju mednarodnih investicij, smernic za delovanje multinacionalk in smernic proti podkupovanju v mednarodnih transakcijah bodo naša podjetja konkurenčnejša,
357
naša država pa privlačnejša za tuje investitorje. Če bi vodilni stranki v prejšnjem mandatu uspelo ukiniti protikorupkcijsko komisijo, Slovenija ne bi postala članica OECD. Ker delovanje OECD temelji na načelih za upravljanje podjetij ter smernicah OECD za upravljanje podjetij v državni lasti, so tudi njena priporočila zelo pomembna pri pripravi zakonodaje s področja kapitalskih naložb države. Osnovni namen Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije je tako vzpostavitev sistema upravljanja naložb po načelu učinkovitosti, preglednosti, odgovornosti in predvidljivosti brez vpliva politike in posameznih interesnih skupin. S tem so tudi rešitve Zakona o upravljanju kapitalskih naložb upoštevane pri naložbah Kada in Soda, ki se prenašajo na Agencijo za kapitalske naložbe.
Zaradi tega, ker želimo preprečiti prodaje pod mizo, ki so bile narejene v Kadu in Sodu, bo odločanje o strateških naložbah, ki jih želimo ohraniti v državni lasti, preneseno na Vlado in Državni zbor, kjer se dosega največje politično soglasje. Glede prodaje kapitalskih naložb, ki so v lasti Kada in Soda, je prav tako treba poudariti, da so pooblastila uprave Kada in Soda po novem bolj omejena, kot so bila v preteklosti. Na podlagi Zakona o kapitalskih naložbah Kad in Sod ne bosta smela prodajati naložb, ki so strateškega pomena in naložb, katerih knjigovodska vrednost presega 40 milijonov evrov, brez soglasja skupščine, ki pa jo predstavlja Agencija za kapitalske naložbe. V zakonu se tudi določajo fiksne obveznosti do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s strani Kapitalske družbe. Na podlagi predlaganega preoblikovanja Kapitalske družbe bo ta portfeljski investitor, katerega naloga je upravljanje portfeljskih naložb, z namenom zagotavljanja dodatnih sredstev za financiranje Prvega pokojninskega stebra. S tem bo Kad v vlogi le demografskega sklada, ki bo v fiksnih zneskih zagotavljal dodatna sredstva za financiranje sedanjih pokojnin. Predlagana fiksna obveznost do pokojninske blagajne v višini 50 milijonov evrov je logična, z namenom preprečitve prevelikega črpanja sredstev iz Kapitalske družbe, ker bi se ta sredstva lahko uporabila samo za tekočo generacijo upokojencev in ne za prihodnje generacije.
Zakon tudi ureja preoblikovanje Kapitalske družbe z izčlenitvijo, torej z ustanovitvijo nove družbe. Izčlenitev se bo opravila s prenosom posameznih delov premoženja Kapitalske družbe, tako imenovane prenosne družbe na novo družbo, ki se ustanovi zaradi izčlenitve. V zakonu je zapisano, da je osnovni kapital zavarovalnice ob ustanovitvi najmanj 125 milijonov 200 tisoč evrov. Na zavarovalnico se z dnem vpisa v sodni register prenese upravljanje naslednjih pokojninskih skladov: Prvi pokojninski sklad, Kritni sklad prvega pokojninskega sklada, Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence in Kapitalski vzajemni pokojninski sklad. Zavarovalnica bo pravni naslednik pravic in obveznosti
358
prenesenega dela Kapitalske družbe, pri čemer bodo pravice in obveznosti natančno opredeljene z delitvenim načrtom. Zavarovalnica bo z izčlenitvijo prevzela vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz prenesenega dela, ki bo določen z delitvenim načrtom. Delitveni načrt bo določal tudi sedež in firmo zavarovalnice. Če bo z izčlenitvijo na zavarovalnico prenesena naložba, ki bo opredeljena kot strateška, bo z njo upravljal za upravljanje pooblaščen državni organ.
Prav tako ta zakon ureja preoblikovanje Družbe za svetovanje in upravljanje oziroma tako imenovane DSU. Na podlagi tega zakona se bodo pravice in pooblastila družbe DSU s področja lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, privatizacije in denacionalizacije ter s tem povezanega premoženja družbe DSU prenesla na Slovensko odškodninsko družbo. Dejavnost Slovenske odškodninske družbe se sicer izteče leta 2016, ko v izplačilo zapade zadnja anuiteta iz izdanih obveznic te družbe. Do tega roka morajo biti končani tudi vsi še odprti postopki iz lastninskega preoblikovanja podjetij, ki jih vodi Družba za svetovanje in upravljanje in ki po določbah tega zakona preidejo na Slovensko odškodninsko družbo. Pri tem se v Poslanski skupini Socialnih demokratov postavlja vprašanje, ali bodo lahko vsi odprti postopki v DSU končani do ukinitve Slovenske odškodninske družbe. Sicer bi bilo po mnenju Poslanske skupine Socialnih demokratov smiselno obravnavanje tega zakona skupaj z zakonom, ki bo ustanovil državno agencijo, ki se bo ukvarjala z upravljanjem državnih nepremičnin.
Glede na vse navedeno je treba omeniti, da sprejetje Zakona o preoblikovanju Kapitalske, Slovenske odškodninske družbe in Družbe za svetovanje in upravljanje ne omogoča privatizacije. Na podlagi tega zakona in Zakona o upravljanju kapitalskih naložb bomo le določili, katere naložbe se ne smejo prodajati in morajo ostati v neposredni ali posredni lasti države.
Prejšnja vlada je 27. 6. 2006 potrdila predlog načina umika države iz gospodarskih družb, v katerih ima Republika Slovenija posredno lastništvo, v gospodarskih družbah preko Slovenske odškodninske družbe, d.d., Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., z dopolnitvijo, da se lahko usklajeno prodajajo lastniški deleži tistih gospodarskih družb v katerih imajo delež Republika Slovenija, Slovenska odškodninska družba in Kapitalska družba. Prejšnja Vlada je nameravala privatizirati državno premoženje. Na podlagi te odločitve so bile določene tri skupine naložb. Prva skupina naložb je bila skupina netržnih naložb s Kada in Soda, iz katerih bi se obe družbi umaknili v 30 mesecih, se pravi do konca mandata prejšnje Vlade. Druga skupina naložb je skupina tržnih naložb, v katerih bi bila Kad in Sod le portfeljska vlagatelja. Tretja skupina naložb, za katera časovna omejitev prodaje ni bila določena za ustrezno. Predlog prodaje je za te naložbe po njihovih ciljih moral biti v
359
korelaciji za obveznosti Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe, prodaja drugih naložb države in na podlagi ugodnih pogojev za prodajo. V te naložbe Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe so bile uvrščene Zavarovalnice Sava, Triglav, Pozavarovalnica Sava, Telekom Slovenije, Nova Ljubljanska banka, Luka Koper. Iz vsega tega je razvidno, da je prejšnja vlada določila način umika iz posrednih naložb tako, da ni bilo naložbe, ki je ne bi prej ali kasneje prodala. Za neposredne naložbe pa ni imela nobenih prioritet. Glede na predlagan umik, v prejšnjem mandatu, iz Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe, je potrebno oceniti, da prejšnja vlada ni imela strategije za upravljanje premoženja. Ni določila nobene naložbe, ki bi morala ostati v državni lasti. Za naložbe Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe je določila le roke umika iz lastništva, ter le cilj maksimiranja prodajne vrednosti, ki pa ga ni uresničila - to je dokazala revizija Računskega sodišča v primeru Mercator, da gre za sum odškodovanja državnega premoženja.
V Poslanski skupini Socialnih demokratov menimo, da podjetje v državni lasti ni samo za to, da se politično kadrira, to je napačen razlog za državno lastništvo. V Socialnih demokratih menimo, da je potrebno imeti celovito strategijo za kapitalske naložbe. Sektorske politike, kot je na primer energetska politika, bodo nakazale smer, ki jo želimo zagotoviti v uresničevanju svojih strateških ciljev. Strategija upravljanja kapitalskih naložb pa mora biti oblikovana skladno s sektorskimi politikami. Naloga strategije je, da določi, kakšen je delež države in v katerih podjetjih je potreben za doseganje tega cilja. Po našem mnenju tega ni mogoče doseči z razprodajo premoženja. Zakon o preoblikovanju Kapitalske družbe, Slovenske odškodninske družbe in Družbe za svetovanje in upravljanje določa, da ni možno prodati strateških naložb države. Zaradi tega se sprašujemo, kakšen cilj je prejšnja vlada in njena vodilna stranka želela doseči z razprodajo Mercatorja. Kakšen je bil namen prodaje Iskraemeca. Tukaj se v zadnjem času ukinja še dodatnih 100 delovnih mest. Proizvodnja najbolj konkurenčnih izdelkov se je preselila v Egipt. Kakšen je bil dosežen cilj s prodajo Slovenske industrije jekla? V prejšnjem mandatu Državni zbor ni imel nobenih informacij o razlogih za prodajo naložb, niti ni odločal o prodaji naložb Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe, ki sta v lasti države in ne Vlade, s strani Vlade, ki je bila slab upravljavec državnega premoženja. Ta gordijski vozel želimo Socialni demokrati presekati, zato se ustanavlja profesionalna agencija za kapitalske naložbe, ki bo upravljala s strateškimi naložbami in izvrševala pravice delničarja. To ne sme biti prepuščeno, ne glede na vse spoštovanje do njih, ministrom.
Zaradi navedenega bo Poslanska skupina Socialnih demokratov podprla zakon o kapitalskih naložbah. Seveda pa smo
360
pripravljeni	upoštevati	pripombe	glede	določenih
pomanjkljivosti in zakon izboljšati na Odboru za finance in monetarno politiko. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Spoštovane poslanke in poslanci, obvestili so me, kaj se dogaja pred zgradbo Državnega zbora. Lahko rečem, da v imenu nas vseh obsojam vandalizem. Ker je našim službam onemogočeno spremljanje naše seje, tehničnim službam, zaenkrat sejo prekinjam za 10 minut, da se kot predsedujoči prepričam ali bo naše nadalje delo lahko še nemoteno potekalo. Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 15.50 in se je nadaljevala ob 16.00.)
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Spoštovane poslanke in poslanci! Nadaljujemo sejo.
Povedali so mi, da za naše delo ni ovir in da je za vse tehnično poskrbljeno, zato lahko nadaljujemo.
Besedo ima gospod Zvonko Černač, v imenu Poslanske skupine SDS.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Lep pozdrav vsem prisotnim!
Lahko, da so izpolnjeni tehnični pogoji za nadaljevanje seje, vendar pa niso izpolnjeni vsebinski pogoji. Tako je pozornost očitno večja zunaj kot tu, v dvorani. Tako da po vsebini jaz namreč ne vidim kakšnega posebnega...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Černač, prosim, da govorimo o točki dnevnega reda, brez komentarjev.
ZVONKO ČERNAČ: ... kakšnega posebnega smisla govoriti o zadevi, ki pa je zelo pomembna. Ne glede na to, odločitev, ki ste jo sprejeli, je pač odločitev vodstva Državnega zbora.
Pri točki, o kateri govorimo, in pri vseh ostalih, o katerih govorimo v Državnem zboru, pa je zelo pomembno, da pri odločanju in razpravah izhajamo iz tega, kaj so dejanski problemi te družbe, in jih skozi sprejemanje zakonodaje tudi rešujemo.
Zakon, ki ga imamo danes na mizi, se bojim - in v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke delimo enotno mnenje -, da tudi ne izhaja iz pravilne ocene dejanske situacije. In če bo sprejet tako, kot je zastavljen, bo ponovno povzročil, tako kot številni drugi zakoni, ki so bili sprejeti v Državnem zboru v tem mandatu, nezadovoljstvo in razburjanje pri posameznih interesnih skupinah oziroma v tem konkretnem primeru pri tistih, ki jih upravljanje z državnim premoženjem in učinkovitost tega upravljanja tangira.
Državni zbor je pred časom sprejel prvi korak na tej poti glede učinkovitejšega upravljanja z državnim premoženjem, sprejeli smo Zakon o ustanovitvi Agencije za upravljanje z
361
državnim premoženjem. Zdaj smo nekako pri drugem koraku. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke pogrešamo celovit pristop Vade, neko strateško usmeritev, iz katere bi jasno izhajalo, kako in na kakšen način bo v bodoče zagotovljeno upravljanje s premoženjem, ki je last vseh državljank in državljanov in ki ga vsaka oblast dobi samo v učinkovito in odgovorno upravljanje in nič več. Poskusi, ki smo jim priče v tem mandatu, predvsem z ustanovitvijo Agencije za upravljanje državnih naložb, vsi ostali koraki in poskusi, ki se dogajajo, pa vzbujajo občutek, da to ni primarni cilj, ampak da je primarni cilj razrahljanje tistih mehanizmov, ki preprečujejo, da pridemo do tretje faze privatizacije, da se tistim posvečenim elitam, ki na to priložnost čakajo, omogoči, da bodo do državnega premoženja prišle na najlažji in najbolj cenen način. Iz tega razloga smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagali, da se zakon, ki je bil sprejet in zoper katerega je bil vložen veto, spremeni, pa nismo bili uslišani. In nadaljevanka teh neustreznih rešitev je tudi ta zakon, ki ga imamo danes na mizi.
Vladajoča koalicija si je v koalicijski pogodbi za ta mandat zastavila nekaj ciljev. Eden izmed teh ciljev je, bom prebral: "Koalicijski partnerji bomo okrepili preglednost in poenotenje upravljanja finančnega in nepremičnega ter premičnega premoženja države kot pogoja za učinkovito izvajanje funkcij države. Pri upravljanju finančnega premoženja bomo še posebej pazili na upravljanje s sredstev odkupnin", ste zapisali, "ki jih bomo skušali usmeriti v poseben sklad, ter zagotovili, da bo tako kot upravljanje dolga transparentno ter da bomo učinkovito upravljali tveganje in upoštevali vsa pravila glede razkritij."
In glede Kada se zapisali, da ga boste preoblikovali tako, da boste upravljanje s premoženjem z namenom zagotavljanja sredstev za pokojninsko blagajno organizirali posebej, tako da bo zagotovilo eno strokovnost in avtonomnost upravljanja državnega premoženja. Lastnino te nove organizacije, ste zapisali, da boste prenesli z države na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali to počnete, kot posebni Kapitalski sklad, ki bo ločen od tekoče bilance ZPIZ in tako naprej. Tega niste naredili, celo več. V zakonu, ki je bil sprejet pred to sejo, v Zakonu o Agenciji za upravljanje s kapitalskimi naložbami ste celo črtali člen ZPIZ, ki je govoril o tem skladu. Ste ga ukinili. Ta sklad ste z Zakonom o Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb ukinili. In tisti delež Zavarovalnice Triglav, ki je bil preko referenduma namenjen ZPIZ ste prenesli tudi v to agencijo. Pomeni, da delujete v nasprotju s tistim, čemur ste se sami slabi dve leti nazaj v svoji koalicijski pogodbi zavezali. Kako naj torej opozicija podpira rešitve, ki so v nasprotju z vašimi lastnimi zavezami. Ne moremo. Iz tega razloga smo predlagali, da enkrat že končno pridemo do teh strateških usmeritev v tem Državnem zboru, da jih dobimo od A do Ž in da
362
gremo potem po teh korakih s sprejemanjem zakonodaje naprej. Namesto tega prihajate z vedno novimi parcialnimi rešitvami, kar na eni strani otežuje zakonodajno proceduro, podaljšuje postopke, zganja se negodovanje in pritisk na opozicijo, češ, da vas na tej poti oviramo, vendar ste za to krivi sami. Menim, da se morate enkrat končno usesti in se med seboj pogovoriti, ali je koalicijska pogodba, ki ste jo podpisali pred slabima dvema letoma še tisti temelj, na katerem delujete, ali so potrebne nove usmeritve. In v tem primeru boste morali narediti eno ali drugo.
Rečeno je bilo, da naj bi se s tem zakonom tudi povečala preglednost upravljanja s tem premoženjem, poenotenje in tako naprej. Nič od tega se ne bo zgodilo. Že sedaj imamo Kad, imamo Sod, imamo Družbo za svetovanje in upravljanje - DSU in kup inštitucij, ki so jih te inštitucije potem naprej ustanovile. Imamo sedaj to novo agencijo za upravljanje s kapitalskimi naložbami in sedaj iz tega Kada izčlenjujete tisti del, ki se na nanaša na pokojninske sklade in ustanavlja tudi zavarovalnico in del premoženja DSU-ja prenašate na Sod, del pa nameravate kasneje na novo agenciji, ki se bo ukvarjala z upravljanjem, s stvarnim premoženjem države. Skratka, tukaj bo kup paradržavnih institucij z direktorji, upravami, nadzornimi sveti in ne vem še čim. In kako bo v tem sistemu, recimo, neke hobotnice, to upravljanje s tem premoženjem transparentno, kako se bodo dosegali maksimalni učinki? Zelo zelo težko. Mislim, da nas ta način in tudi ta zakon, ki ga imamo danes na mizi, zelo oddaljuje od transparentnega, gospodarnega in učinkovitega upravljanja z državnim premoženjem in da ni v interesu tistih skupin, zaradi katerih take zakone sprejemamo, ne v interesu upokojencev, ne v interesu tistih javnih uslužbencev, ki v te sklade ves čas vplačujejo, ne v interesu te države. Predvsem v interesu tistih je ta zakon, ki skozi netransparente postopke želijo pridobivati posamezne deleže. Samo v interesu tistih je lahko zakon, ki ne omogoča transparentnosti pri upravljanju s tem premoženjem.
Tudi v preteklosti so bile napake na tem področju in nihče jih ne zanika. In iz takih napak je treba potegniti izkušnje in predlagati in sprejeti boljše rešitve. Vendar pa tiste napake, ki ste jih nekateri danes tukaj omenjali kot napake in celo navajali izkrivljene podatke, češ, da je bil v reviziji prodaje Mercatorja ugotovljen sum oškodovanja državnega premoženja, to ne drži, kot ne drži, da je bilo podjetje, ki se mu reče Splošna plovba, prodano na netransparenten in slab način. Če je katero podjetje v tej državi bilo prodano tako, da je bila dosežena maksimalna kupnina, potem je bilo to to podjetje. Ne samo, da so bile ponudbe, pogajanja, celo dražba je bila po pogajanjih, na podlagi katere se je maksimirala cena. Res pa je, da verjetno eni interesni skupini izbrani kupec, ki je ponudil največ, ni bil po godu. In če je imela ta interesna skupina potem še
363
določen lobistični vpliv na posamezne državne vrhovne institucije, se lahko berejo takšne stvari kot se berejo, ampak pojdite si pogledati številke in boste videli, zaradi tega, ker je država v tistem primeru koncentrirala posamezne deleže in prišla, češ, čez 50 oziroma 25 plus 1%, kar je zelo pomembno, je lahko iztržila bistveno več kot če bi posamezni Kad, Sod, Ministrstvo za finance te deleže prodajali sami. In to so primeri, ki govorijo o tem, da je mogoče uporabljati merila učinkovitosti in gospodarnosti tudi, če nimamo zakonodajnih okvirov takšnih, kot bi si jih vsi najbolj želeli. Zdaj ta Predlog zakon o preoblikovanju Kada in tako naprej, moram reči, da ni napisan ravno v skladu z določbami, ki veljajo v Državnem zboru. Poslovnik Državnega zbora zelo jasno določa, kaj mora predlog zakona vsebovati in ena izmed vsebin je tudi primerjalno pravni prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih, vsaj treh, in prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije. V predlogu imamo zapisano, da takšnih ustanov kot so pri nas Kad, Sod, DSU v drugih sistemih ni mogoče najti, ampak ne gre za to, tudi druge države upravljajo svoje premoženje in ne gre za to, da bi gledali, ali imajo takšne institucije ali ne, ampak kako in na kakšen način te stvari počnejo. V tem primeru bi morali dobiti primerjalno pravni pregled, tako kot smo ga dobili v primeru, ko je šlo za Zakon o ustanoviti Agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami.
Predlog med drugim tudi ureja preoblikovanje Kada z izčlenitvijo zavarovalnice kot delniške družbe in tukaj bi morali dobiti informacijo o tem, ali je takšna ureditev lahko v nasprotju z Direktivo Evropske unije o zavarovalništvu, Direktivo Evropske unije o nelojalni konkurenci in tako naprej. Potem smo prebrali, da predlog tega zakona ne bo imel finančnih posledic za proračun Republike Slovenije in da ne bo imel finančnih posledic za druga javnofinančna sredstva. To ne drži. V zakonu je kar nekaj določb, ki govorijo o tem, da bodo takšne posledice lahko nastale, recimo, imamo določbo, ki govori o tem, da če sredstva Soda ne zadoščajo za poravnavo obveznosti, ki jih ima Sod na podlagi tega in drugih zakonov, da ta sredstva zagotovi Republika Slovenija. In še številne druge določbe govorijo o tem, da finančne posledice ta zakon ima in to znatne. Ko smo ravno pri Sodu. Mi smo imeli v tem mandatu že zakon, ki ste ga sprejeli in s katerim ste Sodu zagotovili 180 milijonov evrov državnega poroštva. Jutri bomo obravnavali zakon, s katerim mu boste zagotovili še 300 milijonov evrov državnega poroštva. Pol milijarde evrov v letu dni. To so vse ukrepi in načini, zakonodajni postopki, ki kažejo, da je sprejemanje in uveljavljanje zakonodaje na tem področju konfuzno in da očitno znotraj Vlade med seboj niste usklajeni. Čas bi že bil, da enkrat končno dobimo v Državnem zboru jasno in pregledno situacijo in jasen in pregleden način, kako in na kakšen način se bo Vlada lotila v bodoče poenotenja tega sistema. Ta zakon, ki je bil sprejet in ki je
364
bil kot neka vstopnica za OECD, namreč tega sam po sebi ne bo omogočil. Ta zakon je zagotovil nek formalni okvir, na podlagi katerega smo dobili zeleno luč in nič drugega. In če bi v tistem zakonu pisalo to, kar smo predlagali, ker se nam je pokazalo kot najbolj racionalna in najbolj hitra rešitev, da namesto agencije enostavno z vsemi tistimi naložbami upravlja Ministrstvo za finance, bi ravno tako dobili zeleno luč. Tam v primerjalnem pregledu ste pokazali, da na tak način, recimo, to počne Finska. Nekdo ima to, neka država ima to v kabinetu predsednika Vlade itn. Mi smo pa šli oziroma vi ste šli in ste ustanovili agencijo in vse ostalo kar sodi zraven, približno milijon evrov dodatnih stroškov na leto, pa to niti ni največji problem. Največji problem je, da bo to odločanje zelo daleč od javnosti, in da se bodo vse transakcije do 20 milijonov odvijale v relativno ozkem krogu, ker šele nad 20 milijonov evrov je Vlada tista, ki za tako transakcijo daje soglasje.
V tem zakonu je še kar nekaj stvari, ki govorijo o tem, da pravzaprav niti ne vemo, o čem po vsebini v celoti odločamo. Nimamo jasne slike o premoženju, ki se v tem primeru izloča. In predvsem nimamo odgovorov na številna strokovna vprašanja, ki se tudi pojavljajo v povezavi s posameznimi rešitvami. Jaz bom, ker je teh pripomb ogromno, zaradi časa povedal samo nekaj najpomembnejših. V primeru, da bo ta zakon sprejet in to boste gotovo storili, bo s tem zakonom omogočena ustanovitev nove zavarovalnice, edini ustanovitelj bo Kad in preko Kada bo seveda v neposredni lasti države. Mi v tem trenutku oziroma če teh pojasnil ne bo, ne vemo ničesar o tej novi zavarovalnici, ne vemo nič o temeljih njene poslovne politike, ne vemo nič o posameznih zavarovalnih vrstah, v katerih bo zavarovalnica opravljala zavarovalne posle in številne druge stvari, ki bi morale biti znane, predno se odločamo o takih izločitvi. V obrazložitvi je zapisano, da se premoženje družbe Kad, s to členitvijo z ustanovitvijo nove družbe, torej te zavarovalnice, ne zmanjša. In zakaj se ne zmanjša? Po mnenju predlagatelja se ne zmanjšuje zaradi tega, ker bodo donosi, ki jih bo ustvarila zavarovalnica, postali premoženje družbe Kad. Kakšni pa so ti donosi? Ali je kje neka ocena, je projekcija? Lahko bodo negativni. Eno izmed temeljnih vprašanj, ki se postavlja ob tem zakonu je, zakaj se ustanavlja zavarovalnica. Zakaj se ne ustanavlja pokojninska družba. Oziroma vi ste napisali celo v vašo koalicijski pogodbo, da bo to, da bo to sklad v okviru ZPIZ. Verjetno ste se takrat zmotili, ampak ne glede na to, morala bi biti v takem primeru vsaj pokojninska družba, ki je delniška družba, ki mora dobiti dovoljenje za opravljanje dejavnosti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Vemo, katere so tiste dejavnosti, ki jih taka družba lahko opravlja: zbiranje premij prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, upravljanje s premoženjem pokojninske družbe, izplačevanje
365
pokojninske rente, upravljanje z zaprtimi in odprtimi vzajemnimi pokojninskimi skladi itn. Ta usmeritev je pomembna zaradi tega, ker mora pokojninska družba izpolnjevati dokaj stroge pogoje in tudi nekatere z zakonom predpisane kadrovske zahteve. Uprava mora imeti najmanj dva člana, nadzorni svet mora biti sestavljen tako, da je najmanj tretjina članov imenovanih na predlog zavarovancev pokojninske družbe. Zavarovanci imajo pomemben vpliv na sprejemanje naložbene politike strategijo razvoja poslovanja in zagotovljena jim je tudi nadzorna vloga. Vse to so tudi vprašanja, ki se porajajo tistim, ki jih skrbi varnost te izločene nove zavarovalnice. V Sloveniji imamo trenutno tri pokojninske družbe, ki imajo konec marca 2010 155 tisoč 490 zavarovancev. Upravljajo s preko pol milijarde evrov njihovih sredstev. In vsem tem zavarovancem je zagotovljena preglednost poslovanja, nadzor in specializacija izvajalca. Zakaj ne bi bilo tako tudi v tem primeru? Poznamo tudi direktive, ki govorijo o tem področju, ki jih je po našem mnenju in naši oceni treba spoštovati. Tako Direktiva 2003/41 o delovanju in nadzoru izvajalci poklicnih pokojninskih zavarovanj določa, da zaradi zaščite interesov članov in upravičencev izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja ne smejo upravljati nobene druge dejavnosti. Torej, ni najti nekih posebnih razlogov, zakaj ni racionalnejši, gospodarnejši, bolj upravičen razlog ustanovitev pokojninske družbe. Iz obrazložitve zakona smo prebrali, da naj bi osnovni kapital ob ustanovitvi te izločene zavarovalnice znašal najmanj 152 milijonov 200 tisoč evrov. Ta določba ni dobra. Mislim, da mora biti v trenutku sprejemanja jasno, koliko bo znašal osnovni kapital, če ne, sprejemamo nekaj, za kar so neke nejasnosti, o katerih v trenutku sprejemanja zakona ne vemo, kakšne in kaj so. Tudi vprašanje, ali bo ta kapital lahko zagotavljal sam po sebi uspešno delovanje zavarovalnice. V nadaljevanju bo seveda predlagatelj moral pojasniti vsa ta vprašanja, ki se pojavljajo in vse te dileme, ki se porajajo v navedenem zakonu.
Kar nekaj je še teh vprašanj, ki bi jih bilo treba že v tej fazi, ko je prišel zakon v prvo zakonodajno proceduro, bolj obrazložene. Obrazložitev pri tem zakonu je, moram reči, zelo skromna, in tudi po naši oceni ne omogoča normalne obravnave zakona v skladu z določbami Poslovnika Državnega zbora. V enem delu se ta zakon nanaša tudi na Družbo za svetovanje in upravljanje, na DSU, kjer se je očitno Vlada odločila, da bo tudi našla neko zelo zanimivo rešitev. V eni izmed odločb v preteklosti je Računsko sodišče ugotovilo, da bi bilo treba to družbo ukiniti, potem je bila sprejeta odločitev, da zaradi tega, ker ima obveznosti, ki jih ni mogoče urediti v tako kratkem času, da ta družba nadaljuje s svojim delo, no, zdaj pa se Vlada odloča, kljub vsemu temu, da bo en del premoženja prenesla na Sod, en del pa na to novo agencijo za upravljanje stvarnega premoženja, za katero ne vem, kaj in na kakšen način bo počela in kdo bo tam zaposlen.
366
Zdaj, nekateri ministri oziroma ministrice imajo sicer dobre reference za nepremičninske posrednike, vendar dvomim, da bodo v tej družbi to svojo dejavnost opravljali, ker bi bilo plačilo premajhno glede na aktivnosti, ki se odvijajo v tem trenutku. Nobenega argumentiranega razloga ni, zakaj bi se to počelo. Mimogrede, ta DSU, ta Družba za svetovanje in upravljanje, ki je, kot vidite v 100% lasti države, je tista družba, ki je lastnica objekta, ki je bil namenjen policiji oziroma bo postala lastnica, ko bo zaključen finančni posel za financiranje tega objekta, in ta se bo končal s plačilom zadnje najemnine, bi se končal, če bi se ta posel izpeljal do konca, vendar se ni. Namesto te državne družbe, je ministrica za notranje zadeve najprej poskušala privatno zgradbo ponuditi tožilstvu, kot smo zadnjič slišali, to je bilo julija lani, potem pa, ko to ni uspelo, se je pa zgodila preselitev Nacionalnega preiskovalnega urada. In isti posel, kot ga počne ministrica za notranje zadeve na tej stavbi, samo da gre ta denar v privatne žepe, na enak način se financira zgradba preko DSU za policijo na Litostroj ski, kjer bo zdaj očitno MOP, samo da gre v državne žepe ta denar. Se pravi, da država sama sebi odplačuje lizing ali posojilo za izgradnjo tega objekta. No, mimogrede zdaj upam, da bo tu vendarle jasno, ko bo ta DSU, ki je v 100&% lasti države, končno tudi formalno prešel v bilanco državnega premoženja. Upam, da ne bo treba ponovno na tak plastičen način teh stvari predstavljati, kot jih je moral zadnjič v Državnem zboru kolega Gorenak.
Skratka, v tem zakonu je cela vrsta nejasnosti, ki nam govorijo o tem, da bi bila napaka zakon sprejeti v taki obliki, kot ga imamo danes na mizi. Iz tega razloga v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da bi bilo treba ta zakon zavrniti in priti z novo rešitvijo. In preden pridete z novo rešitvijo, bi bilo treba v Državni zbor priti s celovitim konceptom in Državnemu zboru jasno povedati, ali je vladajoča koalicija še na tistem, kar je podpisala v koalicijski pogodbi ali ne. In če ni, kako in na kakšen način ter zakaj je prišlo do sprememb in na kakšen način bodo te spremembe v bodočih zakonodajnih postopkih uveljavljene v Državnem zboru. Eden izmed bistvenih odgovorov bi moral biti, zakaj ta sprememba glede upravljanja s sredstvi, ki so dolgoročno namenjena predvsem upokojencem in zagotavljanju stabilnosti pokojninske blagajne. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Alojzij Potočnik, v imenu Poslanske skupine Zares.
ALOJZIJ POTOČNIK: Hvala. Spoštovani predsedujoči, predstavnice Vlade, poslanke in poslanci!
Cilji zakona o upravljanju s kapitalskimi naložbami države in preoblikovanju Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe, ki ga danes obravnavamo v prvi obravnavi, so bili na začetku jasni. Potrebo po oblikovanju oziroma
367
sprejetju obeh zakonov je sprožil tudi vstop oziroma članstvo Slovenije v OECD. Prav to je namreč državam članicam naložilo, da uredijo upravljanje z državno lastnino. Nobenega od obeh zakonov v OECD izrecno ne zahtevajo, kajti izvedbo prepuščajo državam samim, saj mora vsaka država članica ugotoviti, kakšen model upravljanja je za njo najboljši, bistveno pa je, da gre za transparentno upravljanje državne lastnine.
V	Poslanski skupini Zares smo vseskozi menili, da bi bilo treba zakon o upravljanju kapitalskih naložb države in zakon o preoblikovanju Kada in Soda sprejemati hkrati. Prvi zakon namreč daje pristojnosti novi Agenciji za upravljanje s kapitalskimi naložbami države, drugi pa jih Kadu in Sodu jemlje. V Poslanski skupini smo zadovoljni, da je minister za finance prisluhnil in da je vprašanje privatizacije oziroma prodaje državnega premoženja ločeno od vprašanja preoblikovanja Kada in Soda. V tem časovnem okviru hiteti s prodajami ne bi bilo smiselno, ker bi to vodilo k slabim ali prisiljenim rešitvam. Vprašanje umika države iz gospodarstva po vsej verjetnosti v tem času ni smiselno. Določitev strateških naložb in deleža Republike Slovenije v posamezni družbi, ki je potreben za varovanje strateških ciljev Republike Slovenije, naj se določi v strategiji upravljanja kapitalskih naložb, ki jo bo pripravila Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije na podlagi sektorskih politik, po uskladitvi z ministrstvi, pristojnimi za upravo sektorskih politik. Strategijo bo sprejel Državni zbor na predlog Vlade Republike Slovenije.
V	Poslanski skupini Zares dajemo prednost cilju preglednega upravljanja z državnim premoženjem pred ciljem umika države iz gospodarstva. In slednji zahtevi, mislimo in pričakujemo, bo v predlogu zakona zadoščeno, zato predlog zakona tudi podpiramo.
Kar pa se tiče preostalih ciljev in namenov predloga zakona, to je upravljanje pokojninskih skladov ter zagotavljanje dodatnih sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa se zavedamo, da so oblikovane rešitve plod socialnega dialoga in so zato oblikovane predvsem in tudi pragmatično. Nekateri jim sicer očitajo, da niso skladne s koalicijsko pogodbo in niso dolgoročno naravnane. Sami pa ocenjujemo, da je vprašanje upravljanja s pokojninskimi skladi bolj stvar in predvsem stvar socialnega dialoga s sindikati in Zvezo društev upokojencev kot pa predvsem določil koalicijske pogodbe. In tukaj je treba poiskati kompromisne rešitve. Glede zagotavljanja dodatnih sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma pokojninsko blagajno, pa v zakonu oblikovane rešitve v tem trenutku sicer zadoščajo njihovemu namenu, se pa strinjamo, da bi veljalo glede tega premisliti tudi o možnosti alternativnih rešitev, vendar o tem pa v tej fazi obravnave menimo, da še ni smiselno razpravljati. Hvala.
368
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod mag. Radovan Žerjav, v imenu Poslanske skupine SLS. Prosim.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi!
V	uvodu predlaganega zakona je zapisano, da je cilj zakona omogočiti učinkovito zasledovanje ciljev Republike Slovenije brez poseganja v interese opravičencev, ki jih trenutno varujeta družbi Kad in Sod ter zagotoviti učinkovito opravljanje družb v posredni lastni Republike Slovenije. S tem zakonom se zaokroža politika upravljanja podjetij v državni, neposredni in posredni lasti, ki se je začela s sprejetjem Zakona o opravljanju kapitalskih naložb. Državni organ pristojen za opravljanje s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije bo v imenu in za račun družb Kad in Sod uveljavljal lastninska opravičenja v podjetjih, ki bodo opredeljena kot strateška, in naložbah, kjer imata Kad in Sod skupaj delež, katerega vrednost presega 40 milijonov evrov. Pridobivanje novih naložb je omejeno na 5% delež v družbi, s čimer bosta družbi Kad in Sod v novih družbah lahko samo portfeljska investitorja.
O problematiki upravljanja državnega premoženja je bilo že veliko povedanega ob sprejemanju zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije, saj predlagani zakon predstavlja posledico oziroma potrebnejše urejanje v skladu z že sprejetim zakonom. Ob tem pa je zanimivo, da se z istim zakonom ureja tudi prenos pravic in pooblastil DSU, družbe za svetovanje in upravljanje d.o.o., s področja lastninskega preoblikovanja družbene lastnine,	privatizacije in
denacionalizacije ter s tem povezanega premoženja družbe DSU na družbo Sod. To, kot zapiše Vlada, predstavlja prvi korak k ukinitvi družbe DSU. Že na prvi pogled je očitno, da javna pooblastila s področja privatizacije in denacionalizacije, ki jih opravlja DSU, ne sodijo v materijo, ki jo sicer ureja prelagani zakon. Morda bi bilo smiselno ukiniti oziroma združiti kar vse tri družbe, Kad, Sod in DSU. Pomembno je, da vemo, kaj s tem pridobimo oziroma kaj lahko izgubimo. Zgolj prenašanje pristojnosti in nalog med temi družbami, da bo videti, da se nekaj počne, pa je nesmiselno, sploh če se s tem lahko povzroči večja škoda državnemu premoženju, o čemer bom spregovoril v nadaljevanju.
V	zvezi z začeto in potem ustavljeno likvidacijo DSU je tudi Računsko sodišče pripravilo revizijsko poročilo glede ustavitve postopka likvidacije družbe DSU v letu 2007. Računsko sodišče je od Vlade zahtevalo, da predloži odzivno poročilo in naredi analizo trenutnega in prehodnega izvajanja nalog, ki jih izvaja DSU. Morda na prvi pogled izgleda, da se moja razprava ne nanaša na materijo tega zakona, a temu ni tako. Zakaj? Računsko sodišče v porevizijskem poročilu v delu, kjer ocenjuje popravljene ukrepe Vlade Republike Slovenije med
369
drugim zapiše: "Opisani, popravljeni ukrepi Ministrstva za finance so delno zadovoljivi, saj analiza vsebuje osnovne podatke o poslovanju DSU, Sod in Kad, ki so lahko podlaga za nadaljnje analiziranje. Vendar analiza ni vključevala podatkov o SID, prav tako ne vsebuje predstavitve prednosti in slabosti združevanja nalog pri teh izvajalcih. Ocenjujemo, da v roku za pripravo odzivnega poročila Ministrstvo za finance ni izvedlo vseh potrebnih aktivnosti, torej primerjave različnih načinov organiziranosti upravljanja s stvarnim in finančnim premoženjem ter ugotavljanje prednosti in slabosti ter stroškov posameznih rešitev. Vlada Republike Slovenije zato tudi ni mogla ustrezno odločati o predlaganih rešitvah pri racionalizaciji upravljanja s premoženjem in sprejeti ustreznega sklepa." Konec citata Računskega sodišča. Iz tega lahko sklepam, tudi glede na omenjeno sejo Odbora za finance, da prave analize ni bilo. Ko beremo zakon, o katerem ravnokar razpravljamo, vidimo, da naj predlog zakona ne bi imel finančnih posledic za proračun Republike Slovenije. Prav tako naj predlog zakona ne bi imel finančnih posledic za druga javnofinančna sredstva. Ob tem se utemeljeno postavlja vprašanje, ali je to res tako, ali ta trditev stoji na kakšni analizi, ali pa gre za enostavno dejstvo, da je interes za spremembe, ki jih prinaša zakon, torej tudi prenos dela dejavnosti DSU na Sod, tako velik, da so predlagatelji, upoštevajoč trenutno slabo stanje javnih financ, zapisali, da finančnih posledic ni. Menim namreč, da bo zakon vsaj v tem delu imel finančne posledice. Na podlagi zakona o porabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanjem podjetij in na podlagi zakona o zaključku lastninjenja, mora DSU kvartalno nakazovati sredstva, pridobljena iz naslova kupnin v proračun. Ta sredstva so celo namenska in se v skladu z določili zakona delijo med drugim tudi Ministrstvu za gospodarstvo, Ekološko-razvojnemu skladu Republike Slovenije, Skladu za spodbujanje regionalnega razvoja in ohranitev poseljenosti slovenskega podeželja in Skladu Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva. Predvidevali smo, da bo Sod kupnino delil na enak način kot DSU, vendar predlagani zakon nasprotno v uvodni obrazložitvi pravi, da premoženje, ki se prenese na Sod, družba Sod uporabi za namene poravnave obveznosti upravičencev po zakonu o denacionalizaciji, zakonu o zadrugah in drugih predpisih, ki urejajo denacionalizacijo premoženja, ter drugih obveznosti, ki so posledica poravnave teh zakonskih obveznosti.
Tudi če pogledamo teh nekaj milijonov evrov letno. preseneča dejstvo, da je v uvodni obrazložitvi zapisano, citiram: "ker bodo po določbah tega zakona prišle na družbo Sod vse pravice in pooblastila družbe DSU ter s tem povezanega premoženja, ki mu sicer pripadajo na osnovi določb zakonov in drugih predpisov, ki izhajajo s področja lastninskega preoblikovanja družbene lastnine,	privatizacije in
370
denacionalizacije, se s tem končuje proces lastninskega preoblikovanja podjetij.". Konec citata. Ob tem predlagatelj brez težav zapiše, da se dejavnost družbe Sod izteče leta 2016 in da morajo biti do tega roka končani tudi vsi še odprti postopki iz lastninskega preoblikovanja podjetij, ki jih vodi družba DSU in ki po določbah tega zakona preidejo na družbo Sod. Ugotovitev, da se s prenosom pravic in pooblastil DSU na Sod in s tem povezanega premoženja končuje proces lastninskega preoblikovanja podjetij je napačna. Navedeni proces se je zaključil z uveljavitvijo zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe. Ta zakon je tudi uredil prenos družbenega premoženja na DSU, ki bi se moralo lastniniti v skladu z zakonodajo, pa se ni. In ravno tukaj je po našem mnenju glavna težava predlagane rešitve. DSU vsako leto odkriva novo premoženje, ki ni bilo lastninjeno v skladu z veljavno zakonodajo. V veliki meri gre za nepremičnine, ki niso bile lastninjene in se nahajajo bodisi v Sloveniji ali v državah bivše Jugoslavije.
Slovenija je pri zakonodaji s področja zemljiške knjige naredila veliko napako, ko je omogočila avtomatično spremembo pravice uporabe na nepremičninah s strani nekdanjih družbenih podjetij v lastništvo na nepremičninah novim družbam, ki so nastale iz teh družbenih podjetij, ne da bi pri tem preverjala, ali so bile te nepremičnine tudi dejansko lastninjene. Podjetja so sicer nekatere nepremičnine ob lastninskem preoblikovanju izločila iz preoblikovanja zaradi denacionalizacijskih zahtevkov. Drugih pa niso niti vključila v lastninsko preoblikovanje, niti jih niso izrecno izločila, vsaj v nekaterih primerih verjetno celo namenoma. Vse te nepremičnine po veljavni zakonodaji pripadajo DSU, bodisi zaradi sporov med lastniki, ki so jih kupili od podjetij, kupnina gre v teh primerih v celoti Republiki Sloveniji, ali pa v primerih, ko je za vpis lastninske pravice v državah bivše Jugoslavije potrebno potrdilo DSU, iz katerega izhaja, da so bile nepremičnine lastninjene v skladu s slovensko zakonodajo.
Ni se mogoče povsem znebiti občutka, da je interes po likvidaciji DSU oziroma prenosih še posebej interes tistih, ki so do premoženja prišli mimo pravilnega postopka lastninjenja in so upali, da bo premoženje ostalo njihovo po ukinitvi naprej Slovenske razvojne družbe, sedaj pa po ukinitvi DSU.
Poleg tega je cela vrsta zadev v fazi sodnih sporov. Predlagatelj zakona ne more trditi, da bodo vsi začeti postopki zaključeni do konca leta 2016, zaradi česar tudi ni nujno, da bo Sod prenehal obstajati z navedenim datumom oziroma drugače, če bo Sod prenehal obstajati, se bomo leta 2016 odločali med dvojim: ali se zopet ustanovi nova družba oziroma se naloge spet prenesejo na novo družbo ali pa se Republika Slovenija odpove vsemu, kar ni bilo lastninjeno v skladu z veljavno zakonodajo. Sedaj to premoženje dobi DSU, ki, kot že rečeno, kupnino ob prodaji tega premoženja v celoti
371
nakazuje proračune, deloma pa Kadu in Sodu. Premoženje torej, ki ni bilo privatizirano v skladu z veljavno zakonodajo, po zakonu samem pripada DSU. Dejstvo pa je, da se to premoženje ugotavlja sproti, še zdaleč ni v celoti evidentirano. Če predpostavimo, da bo leta 2016 Sod prenehal, ob upoštevanju predloga zakona to pomeni, da se Republika Slovenija odpoveduje določenemu premoženju, ki bi se ugotovilo po letu 2016 in ki ga bodo lahko posledično neupravičeno obdržali posamezniki in družbe, ki ga niso lastninili v skladu z veljavno zakonodajo. Torej so si ga protipravno prilastili.
Pomembno je, po mojem mnenju, še nekaj drugega. Kot je znano, sta se DSU in DSU-nepremične združile in sedaj je DSU kupec znanega objekta C, v katerega naj bi se sprva vselilo Ministrstvo za notranje zadeve. O tem smo veliko diskutirali pri interpelaciji ministrice, zato ne bi rad zašel iz današnje teme. Se mi pa postavlja resno vprašanje, ali je Vlada kot lastnica DSU upoštevala dejstvo, da bo ob prenosu dela premoženja DSU osiromašen, da bo imel manj premoženja in kot takšen verjetno ne bo uspel dobiti kredita za dokončanje tega objekta, v katerega so že vložena njegova sredstva. Če se prav spomnim, gre za približno 45 milijonov evrov dodatnih sredstev. Kaj torej, če DSU ne bo mogel dobiti kredita? Bo Vlada zagotovila ta sredstva? Verjetno ne, saj bi v tem primeru tudi ta zakon vsaj posredno moral imeti finančne posledice za proračun ali pa Vlada na to ni pomislila.
Enostavno se ni moč otresti občutka, da je zakon pripravljen na hitro in da so njegove rešitve vsaj v delu, ki sem se ga dotaknil v tem mnenju, nedorečene. Možno je dvoje, ali je zakon Vlada v delu DSU hotela pripraviti čim prej, ker zaradi kompleksnosti zadeve ni uspela narediti dobre analize, ki bi morda pokazala, da je bolj smiselno združevanje Soda in Kada ali DSU-ja in Kada ali pa gre zgolj za interese posameznikov, ki želijo ohraniti premoženje do katerega so prišli neupravičeno.
In če ad hoc sprejemamo ta zakon, bomo kmalu sprejemali nove popravke. Še večja težava pa bo, če bomo na podlagi naknadnih analiz ugotovili, da smo s sprejemom tega zakona povzročili škodo Republiki Sloveniji. Zato menimo, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Matjaž Zanoškar v imenu poslanske skupine DeSUS. Prosim.
MATJAŽ ZANOŠKAR: Hvala, spoštovani predsedujoči. Spoštovane predstavnice Vlade, kolegice in kolegi!
Dovolite, da predstavim stališče poslanske skupine DeSUS glede obravnavnega zakona. Pred nami je predlog zakona, ki kar lep čas z omenjenim temeljnim konceptom buri duhove tako strokovne, politične in tudi druge javnosti. Kljub vsem prizadevanjem predlagatelja, da uskladi vsebino materij s
372
pričakovanji vseh akterjev in da se hkrati najdejo optimalne rešitve, da bi zagotavljale ustrezno in dolgoročno varno politiko upravljanja premoženja v lasti države, je več ali manj jasno, da bo zakon v naslednjih fazah zakonodajnega postopka doživel še veliko sprememb. Predvsem pa je ocena poslanske skupine DeSUS, da so nujne vsaj še dograditve posameznih določb v smislu, da zakon vsebinsko v nekaterih delih postane bolj dorečen in jasnejši.
Cilj zakona je preoblikovanje Kada in Soda ter prenos pravic in pooblastil DSU na Sod z namenom njene postopne ukinitve in zaključka procesa lastninskega preoblikovanja podjetij. Vsi ti zastavljeni cilji so odraz uresničevanja politike upravljanja podjetij v državni lasti, pri tem pa je pomembno tudi vodilo, da se interesi upravičencev ustrezno zavarujejo. Ko gre za vprašanje izpolnjevanja temeljnega poslanstva kapitalske družbe, to je gospodarjenje in upravljanje z delom nekdanjega družbenega premoženja, ki ga je ustvarila danes upokojena generacija, in tistega dela državnega premoženja, ki ga danes ustvarja aktivna populacija, je zavarovanje interesov upravičencev še posebej pomembno. Delno se bo večje spoštovanje poslanstva Kada udejanjilo s pomočjo nove agencije, dodatno pa naj bi ji s tem zakonom omogočila preglednejše in učinkovitejše ter predvsem varno politično upravljanje finančnega premoženja v neposredni lasti in posredni lasti Republike Slovenije. Slednje bo omogočeno tudi preko dosledne organizacijsko-finančne ločitve osnovnega premoženja Kada od premoženja pokojninskih skladov prostovoljnega in obveznega dodatnega zavarovanja, kar v poslanski skupini DeSUS pozdravljamo. S preoblikovanjem Kada se bosta ločili njegovi ključni funkciji: dolgoročno zagotavljanje dodatnih sredstev za pokojninsko blagajno ter upravljanje različnih oblik pokojninskih skladov in izplačevanje pokojninskih rent.
S predlaganim preoblikovanjem je tako predvidena delitev teh ključnih funkcij na način, da skladi dodatnega pokojninskega zavarovanja z ustanovitvijo zavarovalnice in prenosom posameznih delov premoženja družbe Kad in prenosom vseh pravic in obveznosti prenesenega dela dobijo podlago, s katero bo omogočen nadaljnji razvoj dodatnega pokojninskega zavarovanja. Zakon določa tudi obveznosti, ki jih ima Kad do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, to je do prvega pokojninskega stebra. Pri tem je pomembno zagotovilo, da se premoženje, iz katerega se financira ZPIZ, ne zmanjšuje. Prav tako bi bilo po naši oceni na mestu tudi zagotovilo, ki glede ustanovitvenega kapitala zavarovalnice jasno pove fiksni znesek in da se garantira obstoj premoženja Kada oziroma nujno je jasno opredeliti rok in način vračanja teh sredstev Kada.
Naslednje, kar želimo izpostaviti, je zaveza Kada, da zagotavlja vsakoletno, zdaj fiksno določeno, višino sredstev ZPIZ in tukaj bi bila potrebna jasna opredelitev namembnosti sredstev za usklajevanje rasti pokojnin z rastjo plač.
373
Iz predloga zakona glede razporejanja presežkov donosov izhaja, da bo država kot edini delničar odločala, kako naj se dobiček Kada razporedi: ali se bo izplačal ali pa bo ostal v druži Kad. In s tem naj bi se omogočilo višanje donosnosti v prihodnosti. Naše mnenje pri tem je, da bi se morali morebitni presežki donosov neposredno plasirati v pokojninsko blagajno, saj le-ta že danes pa tudi v bodoče, zlasti tudi v luči pokojninske reforme, nujno potrebuje več sredstev za normalno in od proračuna neodvisno zagotavljanje sredstev za tekoče vzdrževanje pokojnin. Če Kad ostaja, mora ostati garant za popolnjevanje pokojninske blagajne. Premoženje iz procesa privatizacije mora predstavljati osnovo za ustvarjanje dodatnih sredstev za pokojninsko zavarovanje ter hkrati mora pomeniti vložek v varnost sedanjih in bodočih generacij upokojencev. Zato bi bilo dobro tudi povečanje vpliva ZPIZ preko organov nadzorniške funkcije na upravljanje tega premoženja in poslovanje Kada.
Tako stranka kot Poslanska skupina DeSUS se vseskozi zavzemamo za to, da bi bilo premoženje Kada v lasti in lastniški sferi ZPIZ-a, saj bi slednji pri upravljanju zagotovo ravnal bolj skrbno in s ciljem ustvarjanja dodatnih sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in bi bil dober skrbnik dolgoročnosti in stabilnosti pokojninske blagajne. Spomnimo naj, da je vse to vsebinsko zapisano tudi v koalicijski pogodbi.
V poslanski skupini smo ocenili, da predlog zakona sicer lahko dobi podporo za nadaljnjo obravnavo, vendar vemo že sedaj, da bo ta predlog potreben modifikacije v marsikaterem pogledu, zato bo v nadaljnjem postopku naša poslanska skupina posredovala še konkretne rešitve, predloge sprememb v pozitivni smeri za dokončno obliko tega zakona. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Bogdan Barovič v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
BOGDAN BAROVIČ: Hvala za besedo še enkrat. Tretjič danes pozdrav kolegicam in kolegom, predstavnicam Vlade!
To je eden od petih ali šestih zakonov, ki jih bomo obravnavali, tega danes in še nekaj jutri. In če sem zelo odkrit, je že sam naslov tega zakona tak, da moraš kar nekaj minut razmišljati o tem, da veš, za kaj gre. In sicer, Zakon o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, potem gre za prenos pravic in pooblastil Družbe za svetovanje in upravljanje, to je drugi, na Sod, ter tretja vsebina, naložbena politika Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter Soda. Zakaj sem omenil, da je ta predlog zakona sestavljen iz treh vsebin? Ker vsako takšno združevanje seveda pomeni možnost prepletanja in tudi zapletanja. In ocenjujemo, da bi vsaka vsebina zase bila dovolj pomembna materija za posamezen zakon v tem procesu, ki
374
je pravzaprav razlog temu zakonu. Govorimo o politiki podjetij v državni lasti. Ta se je začela s prvim sklopom, ko je Vlada posredovala predlog zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije. Kakšna je bila vsebina tega zakona, kakšne so bile razprave in do kod smo prišli, je najbrž tistim, ki smo sodelovali, dovolj jasno, da je pri nadaljevanju, pri drugem sklopu - to je ta, človek veliko bolj previden. Drugi sklop je ta zakon o preoblikovanju Kapitalske družbe in že v nadaljevanju nam je dano jasno vedeti, da bi bilo dobro vso to vsebino na hitro sprejeti, ker je najbrž pripravljen že tretji sklop, in sicer preoblikovanje Kada in Soda, torej tretji sklop politike podjetij v državni lasti.
Osebno, in takšno stališče sem predstavil tudi kolegom, imam nek dvom v postopke in vsebino tega zakona, verjetno prirojenega že zaradi obravnavanja predhodnega zakona o upravljanju kapitalskih naložb. Kar nekaj stvari je čudnih, dvomljivih, za katere si sam osebno, pa najbrž tudi predstavniki Vlade, vsaj nekateri, ne bi upali dati roke v ogenj. Če gremo bolj poljudno, bolj razumno poskušati predstaviti to stališče, naše stališče, moje stališče, gre za to, da naj bi bila, to je prvi pomislek, ki ga bomo v Slovenski nacionalni stranki izrazili skozi amandma, in še nekaj drugih amandmajev, Družba za svetovanje in upravljanje naj bi prenesla svojo vrednost na Sod. Prenesena naj bi bila knjigovodska vrednost. Osebno izražam dvom o ustreznosti knjigovodske vrednosti in odpisih teh vrednosti družbe za svetovanje in upravljanje, še posebej zato, ker v zakonu ni določeno in predvideno, da naj bi revizijo naročil Sod, torej tisti, ki bo ta denar prejel in za katerega bo potem naprej odgovarjal, ampak - hecno - naj bi jo izpeljala Družba za svetovanje in upravljanje. To je tako, kot bi jaz sam sebi ocenil vrednost avtomobila in njegovo stanje, in bi bila to uradna osnova za kupca. To ne gre. To ne gre, razen če me prepričate, da popolnoma narobe razumem. Torej Sod je tisti, ki mora naročiti revizijo in pregledati kakšna je dejanska realna knjigovodska vrednost Družbe za svetovanje in upravljanje.
Pri 2. členu zakona je prav tako zame in za moje kolege neka zavajajoča pot pri načinu imenovanja članov nadzornega sveta oziroma nadzornega odbora, o tem tudi še nisem prepričan, kaj je prav, kakšen je pravi izraz, v novi zavarovalnici, ki bo nastala iz Kada. Po našem mnenju, po mojem mnenju, po mnenju Slovenske nacionalne stranke imajo pogoje za imenovanje članov nadzornega sveta v zavarovalnici, torej, da pogoje za imenovanje članov nadzornega sveta v zavarovalnici ne more opredeljevati uprava družbe Kada ali pa kasnejša uprava zavarovalnice, temveč bi to moral določati ta zakon. Tudi v to smo absolutno prepričani.
Ker so kolegi na splošno, politično in drugače povedali vse, bom jaz raje bolj konkreten. Tiste stvari, ki nas najbolj bodejo, in bom prešel na 6. člen, kjer piše, da naj bi Kad
375
ZPIZ-u letno moral iz donosov plačati 50 milijonov. Teh 50 milijonov, kolikor je meni poznano, kolikor ne, me boste, vam bom hvaležen, opozorili, je določeno na osnovi 8-letnega povprečja za nazaj. Če to drži. Seveda pa sem prepričan ali pa bom rekel, da sem v velikih dvomih, da bo Kad sposoben to višino plačevati, ker povprečje osmih let, v katerih je bilo nekaj zelo finančno močnih in dobrih, da bo v situaciji, v kakršni smo, zdaj sposoben to plačevati. Jaz se strinjam, če je tak izračun in tak znesek in so predvidevanja, da bo lahko 50 milijonov Kad ZPIZ-u letno nakazoval. Prav. Ampak nobene varovalke ni, kaj pa če ne. In še enkrat pravim, da sem skorajda prepričan, da ne bo zmogel tega zneska. Zato bomo mi to varovalko amandmirali v 6. členu, ker sedanja gospodarska situacija daje upravičen dvom, da bo Kad znesek 50 milijonov lahko realiziral v prihodnje.
Prav tako smo bili previdni pri tretjem odstavku 7. člena, spet gre za vprašanje revizije in revidiranja. Ista zgodba, kot sem jo povedal prej. Normalno in splošno načelo, ki velja, je, da skrbni pregled oziroma revizijo prevzetega premoženja opravi prejemnik in ne tisti, ki to premoženje preda. Ampak točno to določa 7. člen, da naj bi revizijo prevzetega premoženja opravil tisti, ki ga daje, torej DSU ali pa družba, ki jo bo DSU izbral. Zakaj to govorim? Ker sem prepričan ali pa bom spet rekel, ker sem v dvomih, če ne bodo Sodu obešene vse zgrešene investicije družbe za sodelovanje, za svetovanje in opravljanje. Ponavljam, bojim se, da bodo Sodu obešene vse zgrešene investicije s področja dela Družbe za svetovanje in opravljanje in zato bomo tudi ta člen amandmirali in ga zavarovali tako, da bo revidiral tisti, ki bo prevzel premoženje, in ne tisti, ki ga bo dal. Enako velja za 1. člen osmega odstavka, kjer bomo zahtevali to varovalko. In pa, to je pa vsebinsko in organizacijsko vprašanje, kjer je dvakrat zapisano, da je govora o nadzornem svetu Soda in o odločanju Soda. Če je to dejansko torej Sos, potem mora biti zapisano, po podatkih, ki jih imam jaz, ne nadzorni svet, ampak nadzorni odbor. Ker naj bi Sod imel nadzorni odbor ne pa nadzorni svet. Kar je, saj pravim, vsaj nomotehnično, če ne tudi vsebinsko zelo pomembno.
Upam, da sem bi zelo jasen pri stališčih Slovenske nacionalne stranke, da sem upravičeno ali pa vsaj pošteno povedal vse naše dvome, ki jih boste seveda ovrgli ali pa se boste z nami strinjali. Govorim pa predvsem kolegom, ki boste o naših amandmajih, s katerimi bomo želeli naštete dvome popraviti, odločali takrat, ko bo druga obravnava, torej ko bo za to čas. Hvala za pozornost.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Sledi splošna razprava poslank in poslancev. Besedo ima gospod Gvido Kres. (Se odreka.) Gospod Silven Majhenič. (Ga ni.) Gospod Bogdan Čepič. Izvolite.
376
BOGDAN ČEPIČ: Hvala za besedo.
Delovanje Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter prenos pravic DSU na Slovensko odškodninsko družbo je dejansko nadaljevanje uresničevanja politike upravljanja podjetij v državni lasti, ki jo je Vlada sprejela sredi lanskega leta. Če je bil prvi korak ustanovitev Agencije za opravljanje kapitalskih naložb, je preoblikovanje Kada in Soda seveda logična posledica, saj v obeh teh dveh družbah Vlada oziroma država posredno upravlja z gospodarstvom. S pomočjo teh dveh skladov pa ima ponekod tudi večino v lastništvu gospodarskih družb in tako še večno odgovornost za uspešno gospodarjenje teh družb, ki so nekatere tudi verjetno strateške naložbe te države.
Preoblikovanje Kapitalske družbe in seveda tudi Slovenske odškodnine družbe ter DSU posega v več interesnih področij, ki jih je treba pri tem zagotovo upoštevati. Ocenjujem, da je namen zakonodajalca, da bi te različne interese, ki so se pri delovanju Kada pojavili sedaj, dejansko formalno ločeno, in bi lahko Kad posloval tako, kot je prvotno bila namera, ko se je leta 1996 Kad ustanovil, in sicer z namenom upravljanja in ustvarjanja dodatnih sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vprašanje pa je, ali bomo s predlaganim zakonom dosegli ta cilj. Ocenjujem, da ne. Zakon, ki je pred nami, v ničemer ne sledi tem ciljem, tudi ne politiki upravljanja podjetij v državni lasti, ki jo je sprejela država. Zato je takšen zakon, ki ga je sprejela Vlada in ga poslala v Državni zbor, po mojem mnenju slab in ga je treba temeljito dopolniti, saj ne sledi osnovnemu cilju, ki izhaja iz politike upravljanja podjetij in tudi ne usmeritvam, ki so zapisane v koalicijski pogodbi, o čemer je danes že bilo nekaj govora.
Dovolite mi, da poskušam svoje mnenje podkrepiti tudi z vsebinskimi pripombami. Preoblikovanje družbe Kad je zreducirano na izčlenitev zavarovalnice kot delniške družbe. Na novo zavarovalnico se prenašajo upravljanje štirih pokojninskih skladov, tako za javne uslužbence, ki je največji, kot tudi kapitalski vzajemni sklad, ki tudi ni majhen in je finančno izjemno močan ter ima zelo zanimivo strukturo zavarovancev. Pri ustanovitvi nove življenjske zavarovalnice v ničemer predlagatelj ne odgovori na vprašanje, ali ne bi bilo mogoče bolje, da bi ustanovili v skladu z zakonom, ki opredeljuje delovanje pokojninskih družb, to je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, novo pokojninsko družbo, ki bo upravljala s pokojninskimi skladi za javne uslužbence kot posebno pokojninsko družbo, specialno samo za javne uslužbence. Nasprotno, tisto, kar je že opredeljeno v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki normira status in delovanje pokojninske družbe, prenašamo v zakon o preoblikovanju Kada in Soda. V mislih imam predvsem sodelovanje zavarovancev pri upravljanju zavarovalnice, saj zakon o zavarovalništvu, ki bi naj bil
377
temeljni zakon za novo zavarovalnico tega sodelovanja ne predvideva.
Občutek imam, da se nam na prikrit način pojavlja nova vzajemna zavarovalnica za katero, da bi dosegli vpliv zavarovancev, sedaj spreminjamo zakon tako, da ga verjetno nihče ne razume povsem. Predvsem na tistem področju, kjer opredeljujemo, kako bomo skupščino in zavarovance povezali v to vzajemno. In o tem ta zakon ne govori.
Je pa zelo bistveno določilo v zakonu, ki predvideva osnovni kapital zavarovalnice ob ustanovitvi, ki znaša najmanj sto dvainpetdeset milijonov dvesto tisoč evrov. Zanimivo je, da je določena spodnja meja in ne zgornja ali fiksna meja. Ob tem pa je treba poudariti, da je to približno štirikrat več, kot bi bilo treba za ustanovitev tako pokojninske družbe ali zavarovalnice po obeh zakonih: Zakonu o invalidskem in pokojninskem zavarovanju ali Zakonu o zavarovalništvu. Ta namreč govori, da mora biti ustanovitveni kapital najmanj 4% od upravljavskega kapitala.
Sprašujem se, ali ni to mogoče obveznost, ki je ne želimo izdati iz ponudbe, ki jo je Kad leta 2004, ko se je zavezal v 19. členu Pogodbe o upravljanju zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence, da bo v primeru statusnega preoblikovanja nasledniku, na katerega bo preneseno upravljanje ZVPS, zagotovil ustrezno kapitalsko ustreznost v skladu s projektom preoblikovanja družbe, ki ga je s strani upravljavca, to je Kad, predložil komisiji za izbor upravljavca zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada v postopku izbire. Kakšna je ta zaveza, predlagatelj zakona ne odgovori in ne pojasnjuje, zato dvom zagotovo obstaja.
Slabost tega zakona je tudi, da v obrazložitvi predloga sploh ne govorimo o nobenih številkah, ki bi pojasnile, kakšen del premoženja države ali zavarovancev se bo upravljavsko preoblikoval. Na osnovi podatkov iz poslovnega poročila Kad za leto 2009 in 2008 lahko sklepamo, da je tega premoženja približno milijarda dvesto, tristo milijonov pri Kad, kot premoženje, ki se je upravlja za potrebe SPIZ-a in približno milijardo, ki je v pokojninskih skladih, ki se posebej upravljajo. Zelo podrobno pa določa, kaj mora vsebovati delitveni načrt in kdo kdaj h temu delitvenemu načrtu da soglasje oziroma mnenje. Imenovan je poseben odbor zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence in odbor kapitalskega vzajemnega pokojninskega sklada, ki sta dejansko neformalna organa in dajeta samo mnenje. Ni pa SPIZ-a, ki je dejansko tudi lastnik oziroma bi moral biti prejemnik po mojem mnenju vseh sredstev, ki jih Kad pridobi z upravljanjem sredstev certifikatnega premoženja, ki je bilo namenjeno za dodatno financiranje pokojninske blagajne. Upam, da se je predlagatelju zakona samo zapisalo v 4. členu, drugi odstavek, točka osem, da se pri delitvi dela premoženja in obveznosti, ki se prenašajo na zavarovalnico, v oklepaju, dovoljeno sklicevati tudi na listine. Ne v obrazložitvi in tudi drugje
378
ni zapisano, na katere listine, mogoče tiste iz 19. člena pogodbe o upravljanju zaprtega vzajemnega sklada za javne uslužbence ali kakšne druge. To je nedopustno, saj se ne pogovarjamo o petih centih, temveč skupaj verjetno približno slabi dve in pol milijardi evrov, brez sredstev Soda in DSU, jih pa samo združujemo in bosta počasi zaključila tudi svoje poslanstvo, ko bodo tudi lastninjenje in te stvari dokončane. To je v višini približno 25 do 30% letnega proračuna te države. To pa tudi ni več tako malo.
Prav tako v predlogu in obrazložitvi zakona ni pojasnjeno, kako je predlagatelj prišel do obveznosti Kada, do ZPIZ-a, letno 50 milijonov evrov, ki se ustvarja z donosi iz upravljanja premoženja družbe Kad, 6. člen. Kaj pa, če bo slabo leto in denarja ne bo? Kaj pa takrat, ko bo dobro leto in bodo donosi mnogo večji? Mnogo je vprašanj in zato seveda pričakujem tudi opredelitev ZPIZ-a do tega vprašanja oziroma preoblikovanja. Da ne bo pomote. Sam menim, da je treba preoblikovati Kad in Sod ter DSU, ampak nekoliko drugače. Po mojem mnenju je treba zagotoviti javnim uslužbencem lastno pokojninsko družbo, ki bo upravljala s svojim pokojninskim skladom, pri katerem pa naj bo delodajalec in plačnik dodatnega zavarovanja, to je seveda država, in prevzame odgovornost in obveznost lastnika takšnega sklada in zagotovi ustrezno donosnost tega sklada v skladu s pokojninskim načrtom. Delodajalec mora biti odgovoren za svoje uslužbence, in to je pravi način. Ne pa tako, da takrat ko Kad ni dosegel zajamčenega odnosa, na primer v letu 2008, so pač prodali del premoženja in zapolnili zajamčene donose.
Zahteva sindikatov javnega sektorja je, da sodelujejo pri upravljanju pokojninskih skladov. In prav je tako. Zakon o zavarovalništvu tega ne omogoča. Zato je predlagatelj v tem zakonu predvidel, kako bi lahko zavarovanci ustrezno sodelovali pri upravljanju pokojninskih skladov. S tem pa bi bil prevzet tudi del odgovornosti. Ali res, če je to zakon o zavarovalništvu, ne pa lex specialis zakon, ki opredeljuje delovanje pokojninskih družb? Če bi ustanovili pokojninsko družbo, ne bi bilo treba v zakonu nekih pravnih kolobocij in v 2. členu, drugi odstavek, določati, kako morajo biti zavarovanci zastopani v zavarovalniški družbi. Pri pokojninski družbi je to namreč že določeno, in sicer uprava pokojninske družbe mora imeti najmanj dva člana, ki morata biti v družbi v delovnem razmerju za nedoločen čas, za člana uprave pa je lahko imenovana oseba, ki je pridobila dovoljenje za upravljanje funkcije člana uprave pokojninske družbe. Nadzorni svet pokojninske družbe mora biti sestavljen tako, da je najmanj ena tretjina članov nadzornega sveta imenovana na predlog zavarovancev pokojninske družbe. Zavarovanci imajo tako pomemben vpliv na sprejemanje naložbene politike, strategije razvoja in poslovanja pokojninske družbe. Zagotovljena pa je tudi nadzorna vloga zavarovanca. Vsega tega tako ne bi bilo treba zapisati v zakon, ki poskuša ta standard
379
sodelovanja zavarovancev vključiti v sistem upravljanja v družbi, ki je ustanovljena po zakonu o zavarovanju, ki takšnega standarda seveda ne opredeljuje. V Sloveniji imamo tri pokojninske družbe, ki imajo na dan, po mojih podatkih, 31. 3. 2010, 155.490 zavarovancev, opravljajo pa 547 milijonov evrov sredstev zavarovancev. Vsem tem zavarovancem je zagotovljena preglednost poslovanja, nadzor nad specializacijo izvajalca in nenazadnje ta specializirana dejavnost pokojninske družbe izpolnjuje temeljna pravila delovanja, ki so vsebinsko zajeta tudi v direktivi 2003, 41 ES o delovanju in nadzoru izvajanja poklicnih pokojninskih zavarovanj. Tako direktiva med drugim določa, da zaradi zaščite interesov članov in upravičencev izvajanja dodatnega pokojninskega zavarovanja ne smejo upravljati nobene druge dejavnosti, posvetiti se morajo dejansko samo upravljanju pokojninskih skladov, ker je to izjemno pomembno. Od tega je seveda v veliki meri zagotovljena donosnost in renta, ki bi jo naj zavarovanci iz tega dobili. Torej opravljajo le posle pokojninskega zavarovanja in z njimi povezane dejavnosti.
Glede na to, da iz predlaganega zakona izhaja, da bi naj zavarovalnice izvajale dejansko le posle upravljanja pokojninskih skladov, ni nobenega razloga za ustanovitev zavarovalnice, ampak bi bilo treba ustanoviti po mojem mnenju izključno specializirano pokojninsko družbo za javne uslužbence. Mi že imamo nekaj takšnih družb, delodajalci so že ustanovili takšne družbe in vzor že imamo. V tem primeru se mora postaviti Vlada kot glavni delodajalec, kot lastnik tega, ki zagotavlja dolgoročno stabilnost te pokojninske družbe.
Poglavje tri, Izvrševanje pravic iz deležev in razpolaganje s sredstvi družbe Kad in Sod ni usklajeno z zakonom o upravljanju kapitalskih naložb, ki smo ga sprejeli v Državnem zboru. Predvsem je treba jasno opredeliti, kaj je Kad dejansko. Ali je to še vedno upravljavska paradržavna družba ali je to samo portfeljska družba za potrebe ZPIZ-a in upravljanje portfeljskega premoženja ZPIZ-a, pri čemer pa to premoženje ne presega 5% in ni v strateških naložbah države. Takšna varianta in takšen delež je bil opredeljen že v nekaterih predhodnih variantah zakona. Gre za portfeljsko naložbo do 5% zaradi razpršenosti in varnosti naložb. Zagotovo pa se ne sme na zavarovalnico prenesti strateških naložb države, tudi zavarovalnica sama po sebi ni strateška naložba države, saj Državni zbor še vedno ni sprejel programa strateških naložb v Republiki Sloveniji. Kaj pa to naložbo in družbo opredeljuje, da je to strateška naložba in za Republiko Slovenijo posebej pomembna? Nič, saj nimamo nobenega poslovnega oziroma strateškega načrta ali pa kriterija, ki bi to opredeljevala, tudi za noben donos in nobeno pomembnost zaenkrat ne vemo. Ali pa je to samo zato, da je to strateška naložba, dokler se bodo upravljali pokojninski skladi za javne uslužbence. Kaj pa Kapitalski vzajemni sklad in ostali pokojninski skladi, v katerih ima država preko povezanih
380
lastništev tudi večinski delež? Imamo jih še nekaj: sklade, ki so v Zavarovalnici Triglav, sklad, ki je v okviru bančne skupine Nove Kreditne banke Maribor, in verjetno bi lahko še katerega našli. Skratka, tega ni, in zakaj samo ta zavarovalnica in ne katera druga, ki ima za Republiko Slovenijo verjetno večji pomen, pa tudi donos in tudi tam je država več kot 50% lastnica preko povezanih družb.
Sam ocenjujem, da združitev Soda in DSU ne spada v ta zakon. Da ukineš družbo DSU, ki jo dejansko ukinjamo že kar nekaj časa, je treba izpeljati drug postopek. Kad in zavarovalnica se ustanavljata na osnovi Zakona o pokojninskem zavarovanju oziroma na področju zagotavljanja boljših pokojnin. Preoblikovanje Sod in DSU pa je posledica Zakona o zaključku lastninjenja in Slovenske razvojne družbe, katere naslednik je dejansko DSU. Ni neke povezave, zato ni smiselno dveh pomembnih področij povezovati v istem zakonu, saj imata izjemno malo skupnih točk, razen takrat, ko se najdejo Kad, Sod in DSU v lastništvu gospodarske družbe skupaj z državo. To področje upravljanja pa mora rešiti nova agencija za upravljanje kapitalskih naložb države.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima Ljubo Germič.
LJUBO GERMIČ: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.
Zakon, ki je pred nami, je bil pričakovan že kar nekaj časa, saj je pravzaprav preoblikovanje Kad in Sod bilo pričakovano. Sam bi se dotaknil dveh vsebin, za kateri bo mogoče treba dopolniti obrazložitve ali pojasniti odločitve, zakaj so zapisane tako, kot so v predlogu zakona. Dileme, o katerih bom govoril sam, je pa že tudi nakazal kolega Čepič v predhodni razpravi.
Kad je bil ustanovljen z namenom, da se v času lastninskega preoblikovanja del certifikatov prenese v upravljanje, torej upravljanje tega certifikatnega premoženja za zagotavljanje dodatnih sredstev, za zagotavljanje stabilnosti pokojninskega sistema. Zdaj ko govorimo o preoblikovanju Kada, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se je pa treba vprašati, na kakšen način prihaja do tega preoblikovanja. Sam se na predlagatelja obračam z vprašanji glede oblikovanja nove zavarovalnice, na katero naj bi se preneslo upravljanje več pokojninskih skladov, med njimi tudi zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence, prvi pokojninski sklad, kritni sklad prvega pokojninskega sklada in kapitalski vzajemni pokojninski sklad. Tu se postavlja vprašanje, ali je odločitev, da se oblikuje posebna zavarovalnica, odločitev, ki je bila optimalno pretehtana, ali je za to treba oblikovati novo zavarovalnico ali pa bi lahko te posle prevzela katera od drugih zavarovalnic, ki so že v večinski lasti in so še vedno v večinski lasti države, ali pa bi bila rešitev tudi oblikovanje pokojninske družbe. Zakaj
381
razmišljam v tej smeri? Zavarovalnica, ki jo opredeljuje ta zakon, je pravzaprav oblikovana na podlagi dveh zakonov, Zakona o zavarovalništvu, kjer se oblikuje zavarovalnica, in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki pa govori o načinu opravljanja nadzora. Tukaj nastaja neka nejasnost v odnosu do tega, zakaj in na kakšen način se oblikuje zavarovalnica pod takšnimi pogoji. Ta dilema se povečuje, ko govorimo o tem, da zakon predvideva, vsaj v obrazložitvi, da je zaprti pokojninski vzajemni sklad strateška naložba države v tej zavarovalnici, pri čemer pa se potem pri delitvi odgovornosti v nadzoru Kadu oziroma državi namenja le ena tretjina participacije v nadzornem organu. Zato se tukaj pojavlja vrsta vprašanj, ki bodo prav gotovo morala dobiti jasnejšo obrazložitev v odnosu do teh dilem, o katerih sem govoril pri nadaljevanju obravnave tega zakona.
Drugo odprto vprašanje, o katerem so tudi kolegi govorili, pa je vezano na določilo, da na podlagi upravljanja premoženja, s katerim bo po preoblikovanju Kad še naprej upravljal, bo obveznost do ZPIZ-a v vrednosti 50 milijonov. In tukaj se seveda postavlja vprašanja, na kakšen način je prišlo do te številke in kaj se zgodi v primeru, če bo poslovanje uspešnejše in bo teh sredstev iz naslova upravljanja premoženja Kada več od 50 milijonov. Postavlja se potem tudi temeljno vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bo tega premoženja več, ali bo prihajalo do zadolževanja ali bo prihajalo do prodaje premoženja, kajti prepričan sem, da ne gre pri odločitvi o vlogi in pomenu Kada v prihodnje za odločitve, ki bodo imele krajšo časovno obdobje. Prepričan sem, da je interes Slovenije stabilnost pokojninskega sistema in vloge Kada kot takšnega, da bo ne samo kratkoročno, ker bi se mu zmanjševalo premoženje ob, recimo, slabših donosih, ampak dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema, kar pa zahteva tudi uspešnost upravljanja oziroma pomembnost o tem, na kakšen način in kako se bodo razporejala sredstva v primeru vrednosti, ki bodo nad in vrednosti, ko bodo nižje od 50 milijonov. Zato pričakujem, da se bo v razpravi že danes glede tega zakona pojasnilo te dileme, prav gotovo pa v obravnavi tega zakona v nadaljevanju. Če pa se bo pokazalo, da so tukaj še dodatne možnosti za izboljšavo zakona, da bo prišlo tudi do določenih izboljšav.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima Vili Rezman, prosim.
VILI REZMAN: Lepa hvala za besedo.
Ko je prišel v postopek ta predlog zakona, je bilo jasno, da bo deležen približno takšne skrbi, zaskrbljenosti in tudi očitkov in oponentnih stališč, kot je bilo zaznati, ko smo sprejemali zakon o upravljanju kapitalskih deležev Republike Slovenije. Spomnimo se, da je takrat prišlo celo do tega, da
382
je bilo vprašanje, ali veto ali ne. In je bilo celo vprašanje, ali na referendum s tem. Ampak potem ko je Vlada v lanskem letu sprejela politiko upravljanja državnih naložb podjetij v državni lasti, je jasno, da je morala priti tudi s konkretnejšimi predlogi zakonov. In ti so zdaj predmet naših razmišljanj in naših skrbi.
Sam bi rekel, da je ta zakon, o katerem zdaj govorimo in za katerega je bilo že rečeno, da ima pravzaprav tri dele, napak razumljen, če ga razumemo tako, da je bistvo, cilj, namen, preoblikovanje kapitalske družbe in prenos pravic in pooblastil DSU na Sod. Ne. Bistvo tega zakona je zagotoviti takšno upravljanje s temi naložbami, da bo upravljanje boljše, da bodo donosi boljši in da bodo tista pričakovanja, ki smo jih vložili v to zakonodajo, tudi v resnici realizirana. Pri tem se lahko spomnimo tudi tistih opozoril, ki jih je dr. Bogomir Kovač pred skoraj dvema mesecema zapisal v članku, da bo manj več, ko je podvomil, in mislim, da upravičeno, da so lastniške spremembe tisto, kar je bistveno - tako tudi sam menim - in ocenjeval, da je pomembno zagotoviti korektno dobro upravljanje z ustreznimi donosi. Da to ni bilo tako v primeru Kada in Soda, implicira že sam zakon, kajti zakon ta cilj omenja, cilj boljšega upravljanja, vključno z razpolaganjem, in to je najbrž tisto, k čemur moramo stremeti.
To, da se pravice in pooblastila DSU prenašajo na Sod, in to, da se z izčlenitvijo spreminja Kad, to so samo načini, sredstva, za katera predlagatelj, Vlada v tem primeru, meni, da so ustrezna, da s bo ta temeljni cilj boljšega upravljanja in večjih donosov tudi dosegel.
Če se spomnimo na eno izmed problematiziranih dilem o tem 50 milijonskem plačilu vsako leto v ZPIZ, potem je treba povedati, v kakšnem sistemu pravzaprav to funkcionira. Teh 50 milijonov je zgolj kapljica v tistem, kar potrebujemo za izplačevanje pokojnin. Okroglo rečeno, recimo 5 milijard za to potrebujemo in s temi 50 milijoni zagotovo mi ne moremo zagotoviti stabilnosti te javne blagajne, stabilnosti pokojninskega sistema, zato je treba nekaj spremeniti, če res želimo to spremeniti tako, da bomo imeli nek vir, ki bo zagotavljal na dolgi rok trajnost pokojninske blagajne, potem moramo krepiti ta vir, tudi lastništvo, ki bo zagotavljalo redne letne donose, ampak v bistveno drugačnih številkah. Če ne bi bilo tako, potem tudi ne bi imeli že sprejetega Zakona o upravljanju kapitalskih deležev, ki je tudi bil sprejet zato, ker nismo prepričani, da Kad in Sod ustrezno upravljata s kapitalskimi deleži. Jasno je, da nismo s tem zadovoljni, če smo zapisali in pričakujemo, da bo agencija, ki bo ustanovljena za to, da bo boljše upravljala in razpolagala s temi deleži, prevzela to vlogo zlasti v tistih deležih, ki govore o več kot 40 milijonih skupaj in ko govorimo o strateških naložbah. Če se bomo zapičili samo v to, kako se eventualno lahko spremenijo lastniške strukture, kdo bo lastnik, kdo bo pri tem morebiti zajel večji delež, kot mu
383
gre, potem ne bomo rešili cele naloge. Bistvo naloge je, da zagotovimo drugačno upravljanje, kvalitetno upravljanje, da zagotovimo večje donose. In ker govorimo o Kadu, katerega temeljno poslanstvo je stabilnost pokojninske blagajne, tudi to.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Rado Likar. Prosim.
RADO LIKAR: Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav državni sekretarki s sodelavkama, spoštovane kolegice in kolegi!
Predlog Zakona je neke vrste nadaljevanje zakona o upravljanju kapitalskih naložb, ki je bil sprejet pred kratkim in ki bo omogočil še zadnjo fazo privatizacije državnega kapitalskega premoženja, tako da se bodo maloštevilni posamezniki obogatili s premoženjem, ki smo ga državljani Republike Slovenije ustvarjali desetletja. Vladajoča koalicija z ustanovitvijo tako imenovane neodvisne agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami omogoča izogibanje odgovornosti ter še bolj na široko odpira vrata nepravilnostim, ki so se dogajale v preteklosti pri upravljanju in privatizaciji državnega premoženja. Predlog zakona tudi ni napisan v skladu s Poslovnikom Državnega zbora, ki v svojem 115. členu določa obvezne sestavine predloga zakona. Poslovnik določa, da mora predlog zakona vsebovati, med drugim, tudi prikaz ureditve v primerjalnih pravnih sistemih, vsaj tri morajo biti, in pa prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije. V predlogu zakona je zapisano, da ustanov, kot so družbe DSU, Sod in Kad, v zdajšnji obliki niso mednarodno primerljive, kar ne omogoča prikaza ureditve v primerjalnih pravnih sistemih. Mislim, da gre za zavajanje, ker tudi druge države opravljajo svoje premoženje, zato ne gre gledati ali obstajajo take institucije, kot so Kad in Sod, ampak kako upravljajo državno premoženje v primerljivih državah. V nedavno sprejetem Zakonom o upravljanju kapitalskih naložb je bila primerjava s primerljivimi pravnimi sistemi korektno podana. Pokazala pa je, da so predlagane rešitve Zakona o upravljanju kapitalskih naložb v nasprotju z ureditvijo, ki jo imajo druge države, in da so predlagane rešitve negospodarne in nepregledne.
Predlog zakona ureja preoblikovanja Kada s izčlenitvijo zavarovalnice kot delniške družbe. To pa zna biti v nasprotju z direktivo Evropske unije o zavarovalništvu in direktiva Evropske unije o nelojalni konkurenci.
Zavajajoča je tudi navedba Vlade, da predlog zakona ne bo imel finančni posledic za proračun Republike Slovenije in da predlog zakona ne bo imel finančnih posledic za druga javna finančna sredstva. Predlog zakona v 10. členu namreč določa, da če sredstva družbe Sod ne zadoščajo za poravnavo obveznosti, ki jih ima Sod na podlagi tega in drugih zakonov,
384
da ta sredstva zagotovi Republika Slovenija. Torej je jasno, da lahko pride do finančnih posledic in Vlada kot predlagatelj zakona bi morala te finančne posledice oceniti in jih tudi navesti. Finančne posledice, sicer ne neposrednih za državni proračun, zato pa posrednih zaradi manjših transferov v pokojninski blagajni, ima določba 6. člena, ki določa, da mora Kad vsako leto pokojninski blagajni nakazati 50 milijonov evrov. Ta določba je mimogrede nepopolna, ker ne določa, kaj se zgodi, če Kad tega denarja ne nakaže.
Vlada kot predlagatelj zakona v uvodu navaja, da je sprejela politiko upravljanja podjetij v državni lasti. Namen te politiki je oblikovanje in izvajanje politike skladno z načeli gospodarnosti,	uspešnosti,	učinkovitosti in
preglednosti. Ob teh okoliščinah, ki jih Vlada sama navaja, pa daje v zakonodajno proceduro zakon, ki sploh ne vsebuje popisa premoženja, o katerem bodo poslanci odločali, kar se nam zdi nedopustno.
Po našem mnenju je nedopustno tudi to, da v 9. členu, ki določa, da premoženje družbe DSU, ki bo ugotovljeno in najdeno po opravljenem prenosu po tem zakonu, pripada Sodu. To kaže, da država očitno ne ve, katero premoženje že ima in še manj kdo uživa koristi državnega premoženja, ali pa noče vedeti o tem.
Zaradi vsega naštetega smo v naši poslanski skupini mnenja, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Mirko Brulc. (Se odpoveduje.) Besedo ima Breda Pečan. (Se odpoveduje.) Sem koga spregledal? Upam, da ne. Jože Tanko. (Ga ni.) Renata Brunskole. (Ni.) Želi besedo še predstavnica predlagateljev oziroma predstavnica Vlade, državna sekretarka? Prosim.
MATEJA VRANIČAR: Spoštovani gospe poslanki, spoštovani poslanci!
Današnji zakon je pravzaprav nekako logično nadaljevanje zakona o upravljanju kapitalskih naložb in skupaj s v prejšnjem mesecu sprejetim zakonom predstavlja infrastrukturno podlago za organizacijsko ureditev upravljanja z državnim premoženjem. Besedilo zakona, ki je pred vami, je plod opravljene javne razprave. Plod opravljene javne razprave tudi s socialnimi partnerji je odločitev, da se Kad preoblikuje tako, da se ustanovi nova zavarovalnica. Dejstvo je, da bi bilo mogoče to področje urediti tudi v obliki pokojninske družbe, vendar je javna razprava, opravljena s socialnimi partnerji, nakazala večje soglasje za rešitev, kakršna je vključena v predlog zakona.
Na kratko bi se želela odzvati tudi na razprave v zvezi z zagotavljanjem sredstev, ki jih mora Kad nakazovati Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in kaj se zgodi v
385
primeru, če prihodki ne zadoščajo za poplačilo v zakonu določenih 50 milijonov evrov. V zakonu določamo le zakonsko obveznost. O vseh ostalih rešitvah se bo odločalo v organih upravljanja, kar pomeni, da bo v primeru pomanjkanja sredstev moral Kad zagotoviti dodatna sredstva oziroma bodo organi upravljanja dodatno odločali o razporejanju oziroma o razpolaganju z morebitnimi preseženimi sredstvi. V današnji razpravi je bilo podana vrsta konkretnih pripomb in vrsta konkretnih pomislekov, o katerih bo treba izpeljati natančno razpravo, upamo, da v okviru druge obravnave predloga zakona.
Ocenjujemo, da je predlagani predlog zakona ustrezna podlaga za novo preglednejšo in učinkovitejšo politiko upravljanja finančnega premoženja. Posamezna konkretna vprašanja pa verjamemo, da se lahko razrešijo v nadaljnji obravnavi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo.
Ker čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi prvega odstavka 71. člena Poslovnika zbora še kdo razpravljati. Prosim, bom dal prijavo. Prosim za prijavo. Prijavi se lahko tudi predstavnica Vlade, če bo to želela. Besedo ima Jože Tanko. Pet minut. Prosim.
JOŽE TANKO: Hvala lepa. Prav gotovo vzdušje za razpravo v Državnem zboru danes ni najboljše. Protesti, glede na to, kako se odvijajo razni dialogi na ravneh Vlade in ostalih partnerjev, so dobili danes neko obliko.
Sicer to v Državnem zboru, kadar imamo razprave, ko soočimo mnenja opozicija in koalicija, to nekako izgleda drugače. To izgleda bolj kot politični obračun, vendar v teh konkretnih primerih, ki smo jim danes priča, pa ni več tako.
Jaz mislim, da je pristop, ki se ga loteva Vlada tudi pri tem paketu, pri tem delu, neprimeren in je v nasprotju s koalicijskim sporazumom, ki ste ga zapisali na začetku mandata. Vsi ti programi gredo v povsem nasprotno smer. In glede na to, kako se tega lotevate, se izgublja rdeča nit pri teh zakonih in pri teh rešitvah.
Da je problem še večji, je ta zakon drugačen, kot je napovedan tudi v normativnem programu Vlade za leto 2010. Rešitev tega problema gre v nasprotno smer in predvsem problem teh predlogov, ki prihajajo v Državni zbor, in tudi tega, je to, da se s temi reorganizacijami pravzaprav izgublja neka celovita podoba, neka celovita slika. Izgublja se nadzor, izgublja se poročanje in pravzaprav temeljni problem ali pa temeljne rešitve teh reorganizacij in sprememb zakonov so pravzaprav točno te zadeve. To se pravi preložitev iz ene institucije na neko vmesno ali drugo institucijo, nekje nekaj vzamemo še dodatno zraven in damo še nekaj tretjega tja. Ustanovi se iz neke formalne institucije potem neka nova agencija in tako naprej. S temi prelaganji, s temi prekladanji
386
se pravzaprav izgubi v celoti rdeča nit nadzora nad dogajanjem z državnim premoženjem. In temeljni problem in temeljni pristop Vlade v temu mandatu je pravzaprav točno to: iz neke legalne urejene institucije so to prenese nekaj na neko institucijo, en del drugega na drugo institucijo, ustanovi se neka agencija, nikjer pa tudi v tem zakonu ne piše, kako je urejeno poročanje, koga se obvešča in kakšen je nadzor nad dogajanjem z upravljanjem s tem premoženjem. V temu primeru nadzor v temu zakonu ni opredeljen.
V 9. členu zakona ste zapisali: dodatno ugotovljeno in najdeno premoženje. Jaz mislim, da bi se ta člen moral glasiti: dodatno izgubljeno premoženje, ne najdeno premoženje. Z načinom, s pristopom, z organizacijo tega se pravzaprav dogaja točno to, to se pravi izgublja se nadzor nad premoženjem.
Zanima me pravzaprav, v čem je ta velik interes Vlade, da se tako hitro spreminjajo odločitve na tem področju. Veliko teh odločitev je pravzaprav odvisnih od dnevnega razpoloženja predsednika Vlade in nekaterih ministrov. To se kar zgodi. Če je bilo enkrat osemnajst lukenj v Lipici, jih je drugič devet. Na področju upravljanja z državnim premoženjem je zgodba popolnoma enaka. Popolnoma enaka! Na področju urejanja socialnih zadev, je zgodba popolnoma enaka! Govorimo o modernizaciji sistemov, dogajajo se zmanjševanja pravic. Tukaj govorimo v tem zakonu o izboljšanju transparentnosti, pa ni nikjer nobenega nadzora. Niti en člen v tem zakonu ne definira nadzora, niti en člen ne definira poročanja. Kako si koalicija predstavlja nadzor nad državnimi deleži, nad državnimi naložbami, nad državnim premoženjem, nad zavarovalnico in podobno, kar se tega ustanavljanja tiče. Nemogoče, ni nadzora. In to pomeni, da se te zadeve premikajo točno v smer in na takšen način, da se bo pravzaprav vse na nek eleganten način pravzaprav izgubilo, zvodenelo v nekih para krivinah in para institucijah.
Jaz mislim, da ta zakon, tako kot je napisan, ne zasluži popolnoma nobene podpore. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. S tem zaključujem razpravo. O predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali jutri, 20. 5. 2010, v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prekinjam tudi 17. sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri. Hvala lepa in nasvidenje.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 19. MAJA 2010 OB 17.44 IN SE JE NADALJEVALA 20. MAJA 2010 OB 9.00.)
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Spoštovane kolegice in kolegi poslanke in poslanci, gospe in gospodje, spoštovani gostje, predvsem gospa Vraničarjeva z Ministrstva za finance.
387
Pričenjam z nadaljevanjem 17. redne seje Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnjega nadaljevanja seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: Zvone Černač od 16. ure dalje, Zmago Jelinčič Plemeniti in Jožef Jerovšek.
Vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU, NUJNI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo gospe Mateji Vraničar, državni sekretarki v Ministrstvu za finance.
Izvolite.
MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa za besedo. Spoštovani gospod predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci.
Dovolite, da na kratko predstavim poglavitne rešitve Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku.
S predlaganim zakonom se določa, da dohodnino od obresti, ki jo dosegajo rezidenti od dolžniških vrednostnih papirjev, ugotovi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca. S predlaganimi rešitvami se povečuje dinamika kreditiranja nebančnega sektorja in podpira nadaljevanje okrevanja slovenskega gospodarstva, krepi se gospodarska rast ter s tem povečuje konkurenčnost. Ta sprememba je povezana s spremembo zakona o dohodnini in zakona od davkov od dohodkov pravnih oseb, ki jih bomo obravnavali v naslednjih dveh točkah.
Druga sprememba zakona določa boljši način pridobivanja podatkov za upravljavca Sklada obveznega dodatnega zavarovanja, ki bo lahko v skladu s predlagano spremembo od davčnega organa avtomatično pridobival podatke, potrebne za upravljanje sklada. Ta sprememba bo začela veljati s 1. januarjem 2 011.
Tretji sklop sprememb se nanaša na akontacijo dohodnine. S spremembo predlagamo, da se akontacija dohodnine za dohodke, ki se vštevajo v letno davčno osnovo davčnega zavezanca, z izjemo dohodkov iz delovnega razmerja, ki so doseženi pri delodajalcu, pri katerem davčni zavezanec dosega pretežni del dohodka iz delovnega razmerja, in za dohodke, dosežene z opravljanjem dejavnosti, ki se ugotavljajo z odločbo o odmeri davka, ne odmeri, če akontacija dohodnine ne presega 20 evrov. O tem pa je treba zavezanca za davek pisno obvestiti.
Dohodki, od katerih ni bila plačana akontacija med letom, se vštevajo v davčno osnovo za odmero dohodnine na letni ravni. Po tem predlogu se odpravlja le neenakost med zneskom obračunavanja akontacije dohodnine z davčnim odtegljajem in z odločbo davčnega organa odmeri akontacija dohodnine na podlagi napovedi zavezanca, kjer je že po veljavni ureditvi v primeru
388
odločbe veljala oprostitev za odmero, če ta ni presegala 20 evrov.
Upoštevaje navedeno predlagamo, da Državni zbor predlagani zakon podpre. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Stališče odbora bo predstavil gospod Bogdan Čepič.
BOGDAN ČEPIČ: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Lep pozdrav državni sekretarki! Kolegice in kolegi!
Odbor za finance in monetarno politiko je na 23. nujni seji dne 17.5.2010 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije s predlogom za sprejem po nujnem postopku, ki ga je Kolegij predsednika Državnega zbora potrdil na svoji 61. seji dne 7.5.2010.
Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki je besedilo proučila v pogledu skladnosti z ustavo, pravnim sistemom ter z zakonodajno-tehničnega vidika in ob tem podala konkretna opozorila k 1., 2., 3. in 5. členu zakonskega predloga.
K predlogu zakona so na podlagi opozoril Zakonodajno-pravne službe vložile amandmaje k 1., 2., 3. in 5. členu besedila koalicijske poslanske skupine, SD, Zares, DeSUS in LDS.
Na seji odbora so sodelovali predstavnici in predstavnik Ministrstva za finance in predstavnica Zakonodajno-pravne službe.
V	dopolnilni obrazložitvi členov na začetku druge obravnave zakonskega predloga je predstavnica Vlade poudarila, da predlog predstavljata podporni besedili zakona, ki urejata dohodnino oziroma davek od dobička pravnih oseb; uvaja se drugačen način odmere zadevnega davka. Sicer je novela posledica potrebe po novih rešitvah, povezanih z zaračunavanjem oziroma plačevanjem davka od določenih kapitalskih dohodkov, s tem da se osnovna sprememba nanaša na način plačevanja dohodnine od obresti, od dolžniških vrednostnih papirjev, vzporedno se uvaja obveznost oseb, ki so zavezane za dajanje podatkov, da davčnemu zavezancu dostavijo podatke, ki se nanašajo na prejete tovrstne obresti.
V	nadaljevanju je predstavnica Zakonodajno-pravne službe v zvezi s posredovanimi opozorili službe posebej izpostavila pripombo v zvezi z nomotehničnim oblikovanjem končne določbe 5. člena predloga in ob tem opozorila na neenotno prakso na tem področju.
V	nadaljevanju se je odbor skladno s 130. členom Poslovnika Državnega zbora opredelil do vloženih amandmajev
389
koalicije in jih sprejel. Hkrati je odbor glasoval o posameznih členih zakonskega predloga in tudi vse sprejel.
Glede na sprejete amandmaje in na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora je pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, ki vključuje vse sprejete amandmaje in ste ga poslanci dobili na klopi.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil gospod Bogdan Čepič.
BOGDAN ČEPIČ: Še enkrat hvala za besedo.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku bo Poslanska skupina Socialnih demokratov podprla.
Spremembe Zakona o davčnem postopku so zaradi potrebe po spremembi rešitev, ki se nanašajo na izračunavanje in plačevanje davka od določenih dohodkov iz kapitala. Zaradi oteženega financiranja preko zadolževanja z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev je Vlada prisluhnila mnenju bank in posameznih gospodarskih družb. Uvedene rešitve bodo odpravile obveznost plačevanja davčnega odtegljaja in s tem zmanjševale stroške izdajateljev dolžniških vrednostnih papirjev, in sicer, predvsem stroške, povezane z nepripravljenostjo tujih vlagateljev prevzemati tveganja obdavčitve obresti v državi izdajatelja. Banke in gospodarske družbe bodo zaradi navedenega pogoja v izdaje dolžniških vrednostnih papirjev vključevale tako imenovano "gross up" klavzulo, ki za izdajatelja pomeni zavezo, da prejemniku oziroma upravičencu do prejema obresti izplača določen znesek ne glede na morebitno davčno obremenitev upravičenca v državi izdajatelja. Pri odpravi obveznosti plačevanja davčnega odtegljaja gre za dodaten ukrep v smeri zagotavljanja olajšanja dostopa do financiranja, to je cenejšega zadolževanja bank in gospodarskih družb doma in v tujini.
Vlada s temi spremembami dokazuje, da zna prisluhniti potrebam tako bank kot tudi gospodarstva z željo, da bi lahko hitreje in ceneje prišli do kapitala za razvoj in poslovanje. Tovrstni ukrep lahko posredno vpliva tudi na zagotavljanje stabilnejših razmer na domačem bančnem trgu ter s tem na povečanje dinamike kreditiranja nebančnega sektorja in na nadaljnje okrevanje slovenskega gospodarstva, okrepitev vzdržne gospodarske rasti, ustvarjanje novih delovnih mest ter s tem na povečanje konkurence. Predlagana rešitev bo vsebinsko in tehnično sledila ureditvi, ki je bila v začetku letošnjega leta sprejeta za obresti iz dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izdaja Republika Slovenija na podlagi zakona, ki ureja javne finance. Z drugo spremembo bo določen najprimernejši način pridobivanja podatkov, na podlagi katerega bo Kapitalska družba, ki ima na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem
390
zavarovanju pooblastila za upravljanje Sklada obveznega dodatnega zavarovanja, od davčnega organa avtomatično pridobivala podatke, potrebne za upravljanje sklada. Ta spremembo bo pričela veljati s 1. 1. 2011.
S spremembo Zakona o davčnem postopku se tudi določi, da se akontacija dohodnine za dohodke, ki se vštevajo v letno davčno osnovno davčnega zavezanca, razen za dohodke iz delovnega razmerja, dosežene pri delodajalcih, pri katerem davčni zavezanci dosegajo pretežni del dohodka iz delovnega razmerja, in za dohodke, dosežene z opravljanjem dejavnosti, ki se ugotavljajo z določbami v odmeri davka, ne odmeri, če davek ne bi presegal 20 evrov. O tem se zavezanca davka tudi pisno obvesti. Dohodke, od katerih ni bila plača akontacija dohodnine med letom, se vštevajo v osnovo za odmero dohodnine na letni ravni.
Zaradi navedenega, kot smo že rekli, bo Poslanska skupina Socialnih demokratov podprla Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine Zares bo predstavil gospod Vili Trofenik. Izvolite.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim! Predlagane spremembe zakona o davčnem postopku prinašajo tri novosti glede na veljavni zakon o davčnem postopku, in sicer prava sprememba se nanaša na dostop do podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost. Kapitalska družba d.d. bo imela kot upravljavec Sklada obveznega dodatnega zavarovanja, skladno s predlagano zakonsko spremembo, avtomatično dostop do podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost, za potrebe upravljanja sklada.
Druga sprememba se nanaša na akontacijo dohodnine za dohodke, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, razen dohodkov iz naslova delovnega razmerja in dohodkov iz naslova opravljanje dejavnosti, se ne odmeri dohodnina, če bi akontacija ne presegla 20 evrov.
In tretja sprememba, ki se nanaša na dohodnino od dolžniških vrednostnih papirjev rezidentov, ki jo bo v bodoče ugotavljal davčni organ z odločbo na podlagi napovedi zavezanca. Čeprav gre na prvi pogled za manjše spremembe zakona, je njihova uveljavitev dobrodošla in zaradi tega jih bomo v naši poslanski skupini podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo predstavil gospod mag. Radovan Žerjav.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi! Po predlagateljevih besedah je zaradi omenjenega in oteženega financiranja preko zadolževanja z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev, po mnenju bank in
391
posameznih gospodarskih družb, treba uvesti rešitve, ki bodo odpravile obveznost plačevanja davčnega odtegljaja in s tem zmanjševale stroške izdajatelja v dolžniških vrednostnih papirje. Gre predvsem za stroške, povezane z nepripravljenostjo tujih vlagateljev prevzemati tveganje obdavčitve obresti v državi izdajatelja. Pri odpravi obveznosti plačevanja davčnega odtegljaja naj bi šlo za dodaten ukrep v smeri zagotavljanja olajšanja dostopa do financiranja, to je cenejšega zadolževanja bank in gospodarskih družb doma in v tujini.
Če tovrstni ukrep lahko posredno vpliva tudi na zagotavljanje stabilnejših razmer na domačem bančnem trgu ter s tem na povečanje dinamike kreditiranja nebančnega sektorja in na nadaljnje okrevanje slovenskega gospodarstva, okrepitev vzdržne gospodarske rasti, ustvarjanje novih delovnih mest ter s tem na povečanje konkurence, bomo v Poslanski skupini SLS predlagani zakon seveda z veseljem podprli. Vendar se nam ta obrazložitev predlagatelja, Vlade, zdi morda vseeno pretirana. Ta ukrep zagotovo ne bo prinesel vsega tega, kar Vlada s tako vznesenostjo našteva. Potrebno bo postoriti kaj več. Potrebno bo izpeljati ukrepe, ki so že več kot pol leta mrtva črka na papirju in predvsem strukturne ukrepe, o katerih že tudi razpravljamo celoten mandat te vlade. Razmere se zaostrujejo. Tako kot je, najbrž ne bo moglo več iti naprej. Ali bomo vnaprej preprečili, da bo Slovenija krenila po poti Grčije, ali pa se bomo tam znašli čez dve leti. V vsakem primeru bo boleče. Odgovorno od nas je, da se tega polotimo takoj. Predvsem pa je ta odgovornost v tem trenutku na sedanji vladi.
Kot rečeno, predlagani zakon bomo za ogrevanje podprli, od Vlade pa pričakujemo nadaljnje ukrepe. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine DeSUS bo predstavil gospod Anton Urh.
ANTON URH: Hvala za besedo. Spoštovani gospod podpredsednik. Spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi. Lep pozdrav in dobro jutro in lep dan. Upam, da bo boljši in lepši od včerajšnjega.
Predlagane spremembe in dopolnitve zakona o davčnem postopku bomo poslanci DeSUS-a podprli. Novelacija se v bistvu nanaša na tri segmente, in sicer na dohodnino od obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, na pridobivanje podatkov Kapitalske družbe, ki upravlja s Skladom obveznega dodatnega zavarovanja, na neodmero akontacije dohodnine za določene dohodke, če davek ne bi presegal 20 evrov. In kaj bodo te spremembe doprinesle? Po besedah finančnega ministra povečevanje dinamike kreditiranja nebančnega sektorja in okrevanje slovenskega gospodarstva ter s tem krepitev gospodarske rasti ter konkurenčnosti, omogočanje avtomatično pridobivanje podatkov, potrebnih za upravljanje sklada. Slednji bo pri obdelovanju teh podatkov upošteval tudi
392
veljavno zakonodajo ter odpravo neenakosti med zneskom obračunavanja akontacije dohodnine z davčnim odtegljajem in z odločbo davčnega organa o odmeri akontacije dohodnine na podlagi napovedi zavezanca za dohodnino.
Skratka, glede predlaganih sprememb poslanci DeSUS-a nimamo nobenih zadržkov, zato bomo prispevali svoje glasove k njegovemu sprejemu.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil gospod Bogdan Barovič.
BOGDAN BAROVIČ: Lep dan kolegicam in kolegom, tudi vam, cel dan bomo skupaj. Danes bomo govorili kar o obširnem paketu vsebine, ki jo pokriva matični odbor za finance in monetarno politiko. Zakon o davčnem postopku oziroma zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku, ki ga danes obravnavamo, je že osma sprememba oziroma dopolnitev tega zakona.
Ta današnja novela je posledica potrebe po spremembi rešitev, ki se nanašajo na izračun in plačevanje davka od določenih dohodkov iz kapitala. Prav tako gre za rešitve, ki bi odpravile obveznost plačevanja davčnega odtegljaja in s tem zmanjševale stroške izdajateljev dolžniških vrednostnih papirjev. Gre za dodatni ukrep, ki bo olajšal dostop do financiranja - pomeni, do cenejšega zadolževanja bank in gospodarskih družb doma in v tujini. Ta ukrep posredno vpliva na povečanje dinamike kreditiranja nebančnega sektorja, na nadaljnje okrevanje slovenskega gospodarstva, na ustvarjanje novih delovnih mest in na povečanje konkurence. Zaradi takih posrednih možnih ukrepov in posledic bomo tudi v Slovenski nacionalni stranki Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku podprli.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanskega kluba LDS bo predstavil mag. Borut Sajovic.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, gospod predsedujoči, za besedo. Gospa državna sekretarka. Kolegice in kolegi.
Glavna novost, ki jo prinaša predlagani zakon, je povezana z načinom plačevanja dohodnine od obresti, od dolžniških vrednostnih papirjev. Vlada predlaga, da dohodnino od obresti, ki jo dosegajo rezidenti fizične osebe od dolžniških vrednostnih papirjev, ugotovi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca, s čimer se pa odpravlja obveznost plačevanja davčnega odtegljaja. Dodatno Vlada v zakonu še predlaga, da morajo osebe, ki so zavezane za dajanje podatkov, davčnem zavezancu dostaviti podatke, ki se nanašajo na tovrstne prejete obveznosti. To rešitev ocenjujemo kot ugodno in kot razbremenitev ter prispevek k povečanju učinkovitosti sistema.
393
Same spremembe zakona se pravzaprav nanašajo na predlagane spremembe v predlogih novel zakona o dohodnini in pa zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Poslanski klub Liberalne demokracije Slovenije bo podprl predvidene spremembe, saj se v celoti strinjamo z oceno, da je zaradi omejenega in oteženega financiranja preko zadolževanja z izdajo dolžniških vrednostih papirjev potrebno uvesti take rešitve, ki bodo odpravile obveznosti plačevanja davčnega odtegljaja in s tem zmanjšale stroške izdajateljev dolžniških vrednostnih papirjev. Ta rešitev se v nadaljevanju nanaša tudi na dejstvo, da se zmanjšujejo stroški, povezani z nepripravljenostjo tujih vlagateljev prevzemati tveganja obdavčitve obresti v matični državi izdajatelja.
V	Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije podpiramo spremembo tudi v luči cilja zakona, da gre za ukrep zagotavljanja olajšanega dostopa do financiranja, to je pomembno in potrebno v kontekstu časa, ki ga živimo, cenejšega zadolževanja bank in gospodarskih družb doma in v tujini. Kot še naprej navaja Vlada v obrazložitvi, tovrstni ukrep lahko posredno vliva, in to pozitivno, tudi na zagotavljanje stabilnejših razmer na domačem bančnem trgu ter s tem na povečevanje dinamike kreditiranja nebančnega sektorja in nadalje okrevanje slovenskega gospodarstva. Zato se seveda podpori tem ukrepom pridržujemo in ocenjujemo, da gre za pomembne in prave korake.
V	poslanskem klubu smo prepričani - glede tistega, kar je bilo povedano v eni od razprav -, da seveda Slovenija ni na grški poti in da na grški poti ne bo niti čez dve leti.
Dodatno pa predlog zakona še prinaša spremembe, ki se dotikajo avtomatičnega posredovanja podatkov, kar bo poenostavilo še določene postopke, povezane s Kapitalsko družbo. Na podlagi vsega navedenega lahko izrazimo enotno podporo Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije k zakonskim spremembam in jih bomo tudi podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin. Ker k dopolnjenemu predlogu zakona ni bilo vloženih amandmajev, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. O njem bomo odločali v skladu z časovnim potekom, pol ure po prekinjeni 17. točki dnevnega reda. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB - NUJNI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo Državnem zboru predložila Vlada. Dajem besedo gospe Mateji Vraničar za dopolnilno predstavitev zakona. Hvala lepa.
MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci!
394
Pripravljene spremembe in dopolnitve Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb tvorijo zaokroženo celoto s predlaganimi spremembami Zakona o dohodnini in pravkar obravnavanim Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku. Vse tri predlagane novele imajo isti cilj in namen. Če smo v bližnji preteklosti v okviru davčne zakonodaje v podporo drugim sistemskim ukrepov uveljavljali ukrepe, katerih glavni namen je bil blažitev krize, potem ukrepe, ki jih boste sprejemali v okviru že omenjenega paketa za danes, lahko navedemo, da je njihov cilj razvoj in nadaljnja rast gospodarstva. Pomenijo namreč določeno ugodnost oziroma razbremenitev za zavezance, spodbujajo jih k zaposlovanju, vlaganju v raziskave in razvoj ter jim omogočajo lažje in cenejše zadolževanje oziroma pridobivanje finančnih sredstev. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se uvaja nova davčna olajšava za zaposlovanje določenih kategorij oseb. Predloga zakona določa uveljavitev splošne olajšave v obliki zmanjšanja davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb za novo zaposlovanje določenih težje zaposljivih kategorij, in sicer oseb, mlajših od 26 let, in oseb, starejših od 55 let, ki so bile vsaj šest mesecev prijavljene na zavodu za zaposlovanje.
Potreba po uveljavitvi nove olajšave za zaposlovanje se je pokazala po analiziranju podatkov o številu in strukturi brezposelnosti ter zaradi podpore ukrepom drugih politik na področju zaposlovanja. Nadalje se uvaja spremenjenja oziroma nadgrajena olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj. Predlog zakona določa spremembo že uveljavljene olajšave, pri čemer se povečuje splošna olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj s sedanjih 20% na 40% zneska za vlaganje v raziskave in razvoj, pri čemer se povečuje tudi davčna regijska olajšava, ker je splošna olajšava višja.
Z uveljavitvijo odprave obdavčitve na viru od obresti od izdanih dolžniških vrednostnih papirjev gospodarskih družb, vključno z bankami, se zasleduje cilj lažjega in cenejšega zadolževanja. Predlog zakona določa spremembo glede obdavčevanja na viru za obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izda gospodarska družba, ki je ustanovljena v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, spoštovati pa mora določene omejitve, postavljene zaradi preprečevanja špekulacij. V delu, ki določa olajšavo za zaposlovanje oziroma olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj, se bo zakon uporabljal že od 1. januarja 2010 dalje, v delu glede obdavčitve obresti na viru pa od dneva uveljavitve.
Upoštevaje navedeno Vlada predlaga Državnemu zboru, da dopolnjeni predlog zakona podpre. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Stališče odbora bo predstavil gospod Bogdan Barovič. Izvolite.
395
BOGDAN BAROVIČ: Odbor za finance in monetarno politiko je na 23. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Odbor je bil seznanjen tudi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, ki je posredovala konkretne pripombe k 2., 3. in 4. členu besedila. K predloženemu zakonu je Poslanska skupina SDS vložila amandmaje k 1. in 2. členu besedila, amandma k 3. členu zakonskega predloga pa so vložile štiri koalicijske skupine SD, Zares, LDS in DeSUS.
Iz predstavitve na seji odbora je bilo razvidno, da novouvedena olajšava sooblikuje in nadgrajuje dosedanjo zaposlitveno politiko. Besedilo na podlagi spremne obrazložitve zasleduje osnovni cilj, to je zmanjšanje obresti od določenih dolžniških vrednostnih papirjev.
Po oceni predlagateljice je novela namenjena razbremenitvi zavezancev, olajšanju njihovega položaja v trenutnih ekonomsko-finančnih razmerah in ustreznim spodbudam s področja zaposlovanja in vlaganj v raziskave in razvoj. Med predloženimi rešitvami pa izmed predvidenih ukrepov velja posebej izpostaviti uvedbo splošne olajšave za zaposlovanja najbolj prizadetih skupin oseb, zvišanje splošne olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj, ob hkratni spremembi obdavčitve obresti od določenih dolžniških vrednostnih papirjev.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je poudarila, da končna določba, ki v pogledu nomotehnične prakse odstopa, izkazuje neenotno prakso na navedenem področju.
Razprava je bila osredotočena na amandmaje Poslanske skupine SDS k 1. in 2. členu zakonskega predloga. Po besedah predstavnika predlagateljev amandmaja gre za resno sporočilo v kontekstu z nastalo situacijo izpostavljenega področja raziskav in razvoja. Tako predložena olajšava iz amandmaja v višini 100% namenja vso podporo ne le investicijam v raziskave in razvoj, temveč celotnemu gospodarstvu. Po mnenju predlagateljev amandmaja je najustrezneje, da se odločitve glede tovrstnih vlaganj prepusti upravičenim subjektom. Iz predstavljenih mnenj je še izhajalo, da uvedbe posameznih davčnih olajšav, premosorazmerno ne privedejo do dviga splošne olajšave. Po mnenju razpravljavcev iz vrst koalicije gre za amandmajski predlog, ki je potreben dodatne proučitve. Poudarjeno je bilo, da so se s podobno problematiko ostale članice Evropske unije že soočale, s tem da so bila z namenom prepreke zlorab pravila uporabe natančno definirana in v praksi uporabljena. Po drugi strani je opazno, da gre v našem prostoru za vrsto nanizanih ukrepov brez jasne opredelitve povezav med monetarno in fiskalno politiko. Najbolj ustrezna bi bila uvedba tovrstnih olajšav v fazi gospodarske rasti. Iz razloga, ker tovrstna vlaganja predstavljajo vsaj srednjeročne, če ne že dolgoročne rešitve, pa se zdi uvedba
396
100% olajšave v trenutkih in v tem trenutku v kriznih časih pretirana, je bilo še mnenje koalicijskih predstavnikov. Predstavnica Vlade je ob izraženi nepodpori amandma k 1. členu navedla, da dopolnila v višini 100% znižanja v finančnem pogledu ni mogoče realizirati, medtem ko je črtanje regijskih olajšav neprimerno. Iz obrazložitve amandmaja k 2. členu pa izhaja, da velja v času gospodarske krize, ko se število brezposelnih povečuje, trend naraščanja brezposelnosti obrniti, zato se predlaga olajšava za vse zaposlene in ne le za določene skupine, in tudi hkratno zvišanja stopnje na 70% za določene skupine. Obenem naj se z davčnimi počitnicami podjetjem omogoči, da na začetku poslovanja določeno obdobje ne plačujejo davka na dohodke.
Odbor je ob obravnavi posameznih členov glasoval o vloženih amandmajih, sprejel je amandma koalicijskih poslanskih skupin k 3. členu. Amandmajev Poslanske skupine SDS k 1. in 2. členu odbor ni sprejel. Odbor ni sprejel tudi ustnega predloga za amandma odbora za spremembo prvega odstavka 2. člena, predloženega med samo obravnavo, danega na pobudo predstavnika vlagatelja .../Opozorilni znak za konec razprav./... osnovnega amandmaja Poslanske skupine SDS.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil mag. Andrej Vizjak. Izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani podpredsednik. Spoštovana državna sekretarka s sodelavko, spoštovani kolegi, kolegice žal ni nobene tukaj notri.
V Slovenski demokratski stranki smo izjemno zaskrbljeni nad razvojem dogodkov in ne nazadnje tudi nad takimi predlogi zakonov, ki je danes pred nami. Namreč, ta zakon bi morali sprejeti takrat, ko smo ga predlagali v Slovenski demokratski stranki, torej, dvig in uvedba določenih davčnih olajšav in znižanje davkov za podjetja. Namreč, vedno smo verjeli, da je v Sloveniji v času krize potrebno spodbuditi gospodarsko aktivnost in spodbujanja gospodarska aktivnost, bo rešila tudi nakopičene probleme z naraščanjem brezposelnosti in tudi na socialnem področju. Potrebno bi bilo startati pravočasno tam, kjer pa aktualna vlada ni začela in ni startala. Rezultate danes beremo lahko na naslovnicah vseh časopisov: Slovenija je izgubila 20 mest na lestvicah konkurenčnosti; Slovenija je padla največ od vseh držav in jo je kriza, čeprav je ne bi smela tako globoko prizadeti zaradi specifik slovenske ekonomije, jo je najbolj udarila. Daleč od tega, da smo krizo izkoristili kot priložnost. V Slovenski demokratski stranki smo želeli Vladi pomagati na začetku, ponudili smo ji partnerstvo dva plus deset, partnerstvo na kratek rok, torej, v času krize, in partnerstvo pri strukturnih reformah, ki so prav tako potrebne. Vlada je to arogantno zavrnila in danes
397
prihaja z zakoni, ki so pravzaprav popolni blef. Davčne olajšave za raziskave in razvoj v trenutku, ko dobička, ni so pravzaprav povsem prazne. Povečanje davčne olajšave bodo imele morebiti zgolj nek simbolni učinek, dejanskega pa ne. Vlada -jaz sem vam na Odboru za gospodarstvo rekel, dobro jutro. Ne zavedate se sploh situacije v Sloveniji, očitno s takimi predlogi, ki so totalno nekonsistentni. Namreč, ob predlogu takih ukrepov opozicije pred letom dni in pol ste našteli 100 razlogov, zakaj se tega ne da, po letu dni in pol, ko je vlak že odšel, ko je zamujeno ogromno, ko dobička več ni pa pridete s tem predlogom, ki smo ga takrat predlagali. Pa še nekaj. Poleg uvedene davčne olajšave za raziskave in razvoj predlagate tudi davčne olajšave za zaposlovanje težje zaposljivih. Zakaj težje zaposljivih? Predlagajte davčne olajšave za zaposlovanje brezposelnih, tistih, ki se znajdejo na zavodu za zaposlovanje, ki so prejemniki denarnih nadomestil s strani zavoda, in na drugi strani spodbudite delodajalce davčno tudi z davčnimi olajšavami, da te brezposelne zaposlijo. Vi ste pa uvedli samo davčne olajšave za težje zaposljive, kjer v definiciji stoji, da je težje zaposljiv tisti, ki je več kot 6 mesecev na zavodu za zaposlovanje, kar pomeni, da mora nekdo najprej 6 mesecev koristiti in kuriti državni denar, da je na koncu upravičen -do delodajalec, ki ga želi zaposliti - do davčne olajšave. Torej, nesmiselno in to ni nobeden protikrizni ukrep, to bi lahko bil neki normalen ukrep, saj se spodbuja zaposlovanje težje zaposljivih vedno in zmeraj.
Pravite, da je to zakon izhodne strategije, izhoda iz krize, Slovenija pada in pada in je v krizi čedalje bolj, Prej sem slišal, da se ne bo ponovil grški scenarij, upam, da boste končno spregledali, da ne boste tako vrtoglavo zadolževali te države. Slovenije je največ povečala javni dolg, če gledamo stanje leta 2008 in 2009 - za 59%. Evropska unija v povprečju je povečala dolg za 14% javni dolg, Grčija pa za 16%, mi pa za 59%. Sama sreča je, hvalite lahko boga, na Vladi in ministrstvu, da ste pričakali to krizo z razmeroma nizkim oziroma enih najnižjih javnih dolgov, to je 22,6%.
V	Slovenski demokratski stranki smo poskusili ta zakon popraviti z amandmaji. Predlagali smo, vsaj na simbolni ravni, 100% davčno olajšavo za raziskave in razvoj. Zavedamo se, da je v tem času, ko dobička ni, zgolj iluzija, da bo imel to kakšen fiskalni pa tudi sicer finančni učinek, je pa simbolno jasno sporočilo. Predlagali smo, da veljajo davčne olajšave za zaposlovanje za vse brezposelne in še posebej za težje zaposljive in predlagali smo davčne počitnice. Slovenija bi morala sedaj spodbujati tiste, ki želijo stopiti po legalni poti v upravljanje dejavnosti, da to storijo z oprostitvami davka za nekaj prvih let.
V	Slovenski demokratski stranki smo zelo mešanih občutkov pri tem nekonsistentnem, slabem in pravzaprav zelo zapoznelem predlogu.
398
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Zares bo predstavil gospod Vili Trofenik.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo.
Spremembe in dopolnitve zakona o davku od dohodkov pravnih oseb spadajo v paket finančnih zakonov iz programa izhodne strategije. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona se prvič uveljavlja splošna davčna olajšava v obliki zmanjšanja davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb v višini 45% plače težje zaposljivih oseb, starejših od 55 let ali mlajših od 26 let, za obdobje 24 mesecev pod pogojem, da so bili vsaj šest mesecev prijavljeni na zavodu za zaposlovanje.
Drugič. Povečuje se že veljavna olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj z dosedanjih 20 na 40% ob ohranitvi regijske olajšave v višini 10 oziroma 20%.
In tretjič. Spreminja sistem obdavčevanja na vire za obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, in sicer tako, da se uvaja oprostitev plačila davka na virov od obresti pod pogojem, da vrednostni papir izdajo gospodarske družbe, ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji, če vrednostni papirji niso zamenljivi in so uvrščeni v organizirani finančni trg ali se z njimi trguje na večstranskem sistemu v članicah EU ali OECD.
Vse tri spremembe zakona o davku iz dohodka pravnih oseb, se bodo uporabljale za leto 2010. V poslanski skupini bomo predlagane spremembe zakona podprli.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo predstavil gospod mag. Radovan Žerjav.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi.
Predlog zakona ureja tri področja, in sicer: spodbuja zaposlovanje določenih kategorij oseb, oprošča obdavčenje obresti od dolžniških vrednostnih papirjev na viru ter spodbuja vlaganje v raziskave in razvoj.
Pomembno je spodbujati zaposlovanje nezaposlenih oseb, vendar se nam v Poslanski skupini SLS še pomembneje zdi ustvarjanje ustreznih pogojev podjetjem, da bodo lahko uspešno poslovala ter tako zagotavljala delo čim večjemu številu ljudi. Zaposlovanje samo po sebi Sloveniji ne bo prineslo napredka, s tem se najbrž strinjamo vsi. V SLS pozdravljamo spodbujanje vlaganj v raziskave in razvoj. Končno ste se zbudili, bi lahko rekli. Januarja 2009, februarja 2009 ter aprila 2009 so s strani Slovenske demokratske stranke bile predlagane popolnoma enake rešitve glede spodbujanja vlaganj v
399
razvoj in raziskave, pa ste jih brezkompromisno zavrnili in nasprotovali, trmasto nasprotovali. Sprašujem se, kaj je danes drugače, da zdaj prihajate z istimi rešitvami, katerim ste leto nazaj nasprotovali. Seveda je drugače! Situacija je mnogo bolj zaskrbljujoča, kot je bila. In, žal, zopet zamujate. Če bi lansko leto sprejeli takšno rešitev, bi letos že želi rezultate le-te, saj bi podjetja v tem času že uspela pripraviti ustrezne razvojne projekte na podlagi teh spodbud. Tako pa s temi ukrepi prihajamo zopet prepozno. Učinki, ki bi se morali danes nujno že kazati, pa bodo vidni in oprijemljivi šele v prihodnosti.
Naj spomnim, tudi v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo predlagali spremembe in dopolnitve tega zakona, in sicer z namenom spodbuditi gospodarstvo k investicijam. In to skoraj leto dni nazaj. Seveda smo bili tako kot naši kolegi iz SDS-a brez pomisleka zavrnjeni, naši dobri nameni pa celo označeni kot politikantski, škodljivi in kontraproduktivni, češ, kaj nam s svojimi neumnostmi kradete naš dragoceni čas. Predlagali smo časovno omejen ukrep povišanja zneska, ki bi se lahko uveljavljal kot investicijska olajšava za vsa podjetja. Seveda, kot rečeno, tako kot vedno in po navadi v tem državnem zboru smo bili grobo zavrnjeni. To je ta trma, ki nas pelje v nepravo smer.
Bilo je že omenjeno, da je Slovenija na lestvici svetovne konkurenčnosti, ki jo vsako leto objavlja Švicarski inštitut za razvoj menedžmenta IMD, nazadovala za kar 20 mest. Med 58 državami se je uvrstila na 52. mesto. Kaj porečete na to? Nič. Lansko leto smo vam trikrat predlagali te ukrepe. Trikrat smo predlagali te ukrepe in četrtič olajšave za investicije, pa ste se delali norca iz nas. Predlagani zakon bomo podprli.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine DeSUS bo predstavil gospod Anton Urh.
ANTON URH: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Lepo pozdravljeni vsi prisotni. V Poslanski skupini DeSUS ugotavljamo, da je noveliranje davčnih zakonov izjemno privlačno, saj imamo na tej seji pred seboj noveliranje kar treh davčnih zakonov, zakon, ki pa je trenutno v razpravi, pa je slednjega v tem mandatu, pa še nismo na polovici, deležen že kar sedmič. Še bolj zanimivo je dejstvo, da gre v večini novelacij, tudi danes obravnavani, za davčno olajšavo za vlaganje v raziskave in razvoj. In človek bi lahko sklepal, da smo že eksperti na tem področju in da so bili razkriti vsi argumenti za zvišanje te olajšave oziroma proti temu.
Kot že rečeno, tokratne spremembe osnovnega zakona opredeljuje tudi povečanje davčne olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj, in sicer s sedanjih 20 na 40%. Ob tem sem dolžan spomniti na prejšnje stališče Poslanske skupine DeSUS o povečanju te olajšave.
400
V Poslanski skupini DeSUS smo bili vedno mnenja, da so tovrstni predlogi sprejemljivi, da predstavljajo prispevek k razbremenitvi gospodarstva, sploh v času svetovne finančne, krize k povečanju likvidnosti, k spodbujanju gospodarstva za investiranje ter posledično k nadaljnjemu kakovostnemu razvoj tudi v težjih in spremenjenih razmerah. Vendar, na žalost, večinoma predlogi niso bili oblikovani v smeri sprejemljivosti. Sedanjemu predlogu botruje tehtni argument, ki so za našo poslansko skupino sprejemljivi in bodo zato tudi deležni podpore, saj sledijo cilju, kateremu so namenjeni.
Drugo novost predstavlja nova olajšava za zaposlovanje določene težje zaposljivih kategorij oseb. Gre za osebe, mlajše od 26 let, in osebe, starejše od 55 let, ob dodatnih pogojih, da je oseba prijavljena za zavodu za zaposlovanje vsaj šest mesecev in da gre za zaposlitev za nedoločene čas. Predlog zakona je v tem delu, po naši oceni, premišljeno pripravljen, saj vključuje tudi varovalne mehanizme pred morebitno zlorabo te davčne olajšave s strani delodajalcev.
Ob vseh teh predlogih glede povišanja davčnih olajšav, ob celo na novo predlagani davčni olajšavi za zaposlovanje, pa ne moremo mimo dejstva, da se srečujemo z upadom proračunskega priliva pri davku od dohodka pravnih oseb, saj primerjalno gledano z istim obdobjem lani, to je v prvih štirih mesecih, letos ta priliv predstavlja zgolj 39,4% lanskega zneska. Tolikšnega zmanjšanja davčnega priliva še samo ministrstvo ni pričakovalo. Še bolj bodejo v oči podatki o izgubah kar 120 milijonov letno zaradi davčnih goljufij oziroma sistemskih utaj DDV-ja. Zato apeliramo na pristojne po večji stopnji aktivizacije na tem področju.
Naj zaključim. Poslanska skupina DeSUS bo predlog tega zakona podprla z namenom razbremenitve gospodarstva sploh v času svetovne finančne krize ter z namenom spodbujanja gospodarstva za investiranje in s tem h kakovostnejšemu razvoju ter večji konkurenčnosti naših gospodarstvenikov. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil gospod Bogdan Barovič.
BOGDAN BAROVIČ: Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki Vlade! Res je, mimo tega res ne velja iti, da ni bilo prav, da Vlada in koalicija niste poslušali opozicije kot predlagatelja takrat, ko je res to vsebino predložila v obravnavo. Upam, da se bomo ali da se boste iz tega naučili vsaj eno: da prenehamo s tistim, da kar je s stani opozicije predlagano, je slabo in zanalašč bomo zavrli. To ne prinese rezultatov in tokratno ugotovitev, da je ta zakon prepozen, drži. In pričakoval bi, da bo Vlada pri svojem delu analizirala vzroke, zakaj takrat predlog opozicije ni bil sprejet. Analizirala zgolj in samo zato, da bo razloge ugotovila in bo previdna pri naslednjih
401
predlogih opozicije. Opozicija po drugi strani pa je in bo sprejemljiva do vseh tistih zakonov, ki so vladni, koalicijski, za katere bo menila, da so dobri. Tudi ta zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, čeprav zelo pozno, upam pa, da ne prepozno, je sprejemljiv. Je sprejemljiv iz osnovnega dejstva, da omogoča oprostitev obdavčevanja obresti od določenih dolžniških vrednostnih papirjev na viru, da bo spodbujal zaposlovanje in da bo spodbujal vlaganja v raziskave in razvoj.
Pa kljub temu bom ponovno vprašal. Predstavnica vlade je na matičnem delovnem telesu zelo korektno obrazložila, zakaj prvi amandma Poslanske skupine SDS ni sprejemljiv, ko je predlagal 100% olajšavo oziroma - ja, za vlaganja v raziskave in razvoj. Korektno! Zato, ker 100% že tako ali tako olajšave imajo, to so še dodatne. Tukaj sem čisto mirne vrsti in ne bom vztrajal pri podpiranju amandmaja. A v razmislek vsem dajem amandma, drugi amandma Poslanske skupine SDS, ki dejansko postavlja upravičena vprašanja. Zakaj olajšave, zavezancem, torej delodajalcem, zakaj dajati z omejitvami? Zakaj samo za tisto skupino do 26 let in tisto nad 55 let? Zakaj? Zakaj šest mesecev čakanja in potem šele olajšava? Res upravičeno, zakaj. In še tretji zakaj. Zakaj ne sme ta isti iti k istemu zavezancu? Če je bil delodajalec z menoj, z mojim delom zadovoljen, prišel je v težave, dal me je na čakanje, zgodba se odvija v pozitivno smer s tem zakonom, delodajalec bo imel olajšavo; ja, seveda, bom jaz kot dober delavec prvi, ki bi me rad vzel nazaj, pa ga omejujemo - zaradi varnostnih razlogov, možnosti špekulacije. Te so vedno bile in vedno bodo in vse povsod bodo. Ne omejevati. Ko omejujemo s tem zakonom, ki je, še enkrat pravim, v osnovi dober, s skupino do 26 let in nad 55 let, že spet spodbujamo sivo in črno ekonomijo. Ker tisti, ki bo doma, ki ga ne bo nihče pač vzel, če bo vzel samo tiste do 26 pa tiste nad 55, bo veselo užival ob državni pomoči in ob delu "na šverc", na črno, na sivo bo fino zaslužil, to praksa kaže, dvakrat več kot tisti, ki bo sprejel delo in pošteno plačeval davke. Ni prav! In ta amandma bi veljalo podpreti. Mi ga bomo podprli in se zanj borili in podprli bomo tudi ta zakon, s tem bomo pokazali voljo in željo, da se stanje v tej državi res spremeni na bolje.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanskega kluba LDS bo predstavil mag. Borut Sajovic.
MAG. BORUT SAJOVIC: Še enkrat hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Pozdrav sodelavkama z ministrstva in redkim kolegom pa, žal, nobeni kolegici!
Če bi resno mislili z vsem, kar smo danes že slišali in povedali, potem bi videli, da nam gre vse prevečkrat za kakšne politične konotacije in sporočila kot pa za konkretne rešitve. Ta zakon in te rešitve pa so konkreten korak v pravo smer,
402
zato bodo imele vso podporo Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije.
Eden starih pregovorov pravi, da varčuješ takrat, ko še kaj imaš, ukrepe za rešitev situacij, tudi gospodarskih in finančnih, pa s svojo težo in učinkovitostjo prilagodiš realni situaciji. In če se situacija poslabšuje, so ukrepi močnejši, če je pa situacija na izhodu iz krize, so pa ukrepi milejši. Toliko v zagovor in obrazložitev dosedanjim našim razmišljanjem in glasovanjem pri različnih predlogih zakonov.
Predlagani zakon sprememb in dopolnitev zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in z njim povezani zakon o spremembah in dopolnitvah zakona uvajata dodatne davčne olajšave s področja izvajanja raziskav in razvoja ter lažjega zaposlovanja težje zaposljivih skupin ljudi. Oboje se nam zdi potrebno in dobro, zato podpiramo predlagane rešitve, še posebej tiste s področja uvajanja povečevanja olajšav za vlaganje v raziskave in razvoj. Kajti v Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije smo trdno prepričani, da so lahko le stalna vlaganja gospodarstva v raziskave in tehnološki razvoj tisto gonilo, ki bo slej ko prej pripeljalo do napredka in svetlejše prihodnosti našega gospodarstva. Tako razmišljanje moramo ohraniti navkljub oziroma prav zaradi zaostrenih kriznih razmer. Zato bo zagotovo dobrodošlo dvakratno povečevanje obstoječe olajšave z 20% na 40%, kar v praksi pomeni, da bodo podjetja deležna velike razbremenitve, če se bodo odločila vlagati v raziskovalno-razvojne aktivnosti, in tega si želimo. Ob tem pa se ohranja tudi dodatna regijska olajšava.
Pomembno se nam zdi poudariti in pritrditi razmišljanju o dodatni davčni olajšavi za zaposlovanje težje zaposljivih skupin ljudi, kar v Poslanskem klubu Liberalne demokracije prav tako ocenjujemo kot velik, pomemben in pozitiven ukrep, še posebej v luči zmanjševanja stopnje brezposelnosti. Splošna olajšava v obliki zmanjšanja davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb se uveljavlja za novo zaposlovanje težje zaposljivih kategorij oseb, in sicer oseb, mlajših od 26 let in starejših od 55 let, ravno to so skupine, ki imajo pri iskanju zaposlitve veliko težav. Višina davčne olajšave bo znašala kar 45% plače take osebe, vendar je pa omejena z najvišjo višino davčne osnove. Olajšava se bo lahko uveljavljala dve leti zaposlitve posamezne osebe.
Že pri predhodnem zakonu, ki ureja davčni postopek, sem omenil, da se tudi v tem zakonu uveljavlja rešitev, da se pod določenimi pogoji predlaga oprostitev od izračuna odtegnitve in plačila davka od obresti na dolžniške vrednostne papirje.
V Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije pričakujemo, da bo trenutno povečanje davčne olajšave za raziskave in razvoj dolgoročni ukrep fiskalne politike, saj je bistveno, da kot država pošljemo jasen signal, da so raziskave in razvoj temelj prihodnosti in rasti slovenskega gospodarstva. Predvsem sta pa tehnološka posodobitev in razvoj izdelkov z večjo dodano vrednostjo tista konkurenčna prednost,
403
ki nas lahko popelje med najbolj razvite države v EU. Na evropski lestvici inovativnosti je Slovenija v letu 2009 močno napredovala in se uvršča v skupino tako imenovanih inovacijskih zasledovalcev. Čakajo pa nas še naslednji cilji, da se uvrstimo v skupino inovacijskih liderjev. Ravno iz tega razloga so povečanja vlaganja v raziskave in razvoj velikega pomena, zato seveda vsem tem prizadevanjem, predlaganim zakonskih rešitvam v poslanskem klubu enotno pritrjujemo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil gospod Bogdan Čepič.
BOGDAN ČEPIČ: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Lep pozdrav vsem, ki smo v tej dvorani.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini bo Poslanska skupina Socialnih demokratov podprla. Glede na stanje na trgu dela, ki je posledica finančne in gospodarske krize, stanja gospodarstva, potrebno spodbud na področju pospeševanja razvoja in gospodarske rasti in potrebnih socialnih reform z vidika dolgoročne vzdržnosti določenih sistemov, kot so pokojninski, zdravstveni in še kaj, se je izkazalo za potrebno sprejeti ustrezne ukrepe tudi na davčnem področju kot podporne ukrepe politikam na navedenih področjih. Namreč, Vlada je sprejela kar nekaj ukrepov na določenih politikah tako zaposlovanja kot raziskav in še kje. Ali lahko?
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Vizjak, dajte se dostojno obnašati, lepo prosim. Naj predstavi stališče. Izvolite besedo. Nadaljujte.
BOGDAN ČEPIČ: Upam, da dobim nazaj ta čas. Zaradi tega novi zakon o dohodnini uveljavlja dodatne davčne olajšave za samostojne podjetnike za zaposlovanje prvih iskalcev zaposlitve, trajno brezposelnih in starejših od 55 let in je seveda vsebinsko povezan s paketov davčnih zakonov, ki jih danes obravnavamo in sprejemamo v Državnem zboru. Vsi ti zakoni pa so tudi del izhodne strategije Vlade, ki smo jo sprejeli v začetku letošnje leta, vse v cilju, da postanemo konkurenčno gospodarstvo s spodbudami na področju pospeševanja razvoja, gospodarsko rast in seveda ob prepotrebnih socialnih reformah tudi z vzdržnostjo določenih sistemov, kot so na primer, pokojninski sistem, ki je potreben prenove. Zaradi potrebe po prestrukturiranju gospodarstva, za povečanje njegove dodatne vrednosti s povečanjem vlaganja v raziskave in razvoj in s tem gospodarske rasti predlaga Vlada zvišanje splošne olajšave za raziskave in razvoj z 20% na 40% zneska vlaganja v raziskave in razvoj podjetja. Res je, da je bila takšna olajšava že predlagana, a je nismo sprejeli, sedaj pa jo naenkrat sprejemljiva. Ja, sedaj je sprejemljiva, saj je
404
namenjena za investicije za razvoj v prihodnost. Sedaj, ko so te investicije podprte z določenimi sredstvi iz proračuna je treba tudi spodbujati na davčnem področju, da se bodo investitorji odločali za sofinanciranje produktivnosti investicij, kar seveda v prejšnji vladi ni bilo. Sredstva za razvoj smo kljub kriznim letom povečali za več kot 100%, prejšnja vlada, ki je imela dovolj denarja, teh investicij ni spodbujala s spodbudami.
Predlog, ki je bil dan v začetku leta 2009, je predvideval, da bi olajšave veljale tudi za leto 2008, torej za nazaj in zavedali smo se, da v letu 2009 ne bo posebnih razvojnih vlaganj in zato seveda smo takrat tudi zavrnili. Davčna olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj se uveljavlja v obliki zmanjšanja davčne osnove in posledično dohodnine. Gre za olajšavo, ki je usmerjena v razvoj v smislu, da se samo določena vlaganja kvalificirajo za olajšavo, in sicer vlaganja v raziskave in razvoj. Po ocenah so uveljavljene olajšave in stroški v zvezi s tem povezani tudi z višino olajšave, ki jo lahko uveljavljajo zavezanci, če imajo vlaganja, ki se štejejo v raziskave in razvoj. Olajšava je razvojni ukrep, ki omogoča nadaljnjo rast. Olajšave na področju davčne politike so samo del ukrepov, ki jih je Vlada že sprejela, ko je seveda zagotovila dodatna sredstva za spodbujanje raziskave in razvoja in za spodbujanje ter zaposlovanje vseh kategorij ljudi.
Spremembe zakona o dohodnini se nanašajo tudi na obdavčitev obresti iz mednarodnih dolžniško vrednostnih papirjev. Predlaga se oprostitev plačila dohodnine za nerezidente od obresti, doseženih iz naslova dolžniško vrednostnih papirjev, ki jih izdajajo gospodarske družbe, ustanovljene v Sloveniji. V predlogu se podajajo natančne opredelitve obresti iz dolžniških vrednostnih papirjev, nekatere se nanašajo na oprostitev za nerezidente in drugačni način pobiranja davkov za rezidente. Obresti iz tovrstnih papirjev, ki jih prejmejo rezidenti, ostajajo obdavčeni, pri čemer pa se predlaga, da se davek ne plačuje več z davčnih odtegljajem, temveč na drugačen način, to je z odmero na podlagi napovedi zavezanca rezidenta. Pri odpravi obveznosti plačevanja davčnih odtegljajev gre za dodaten ukrep v smeri zagotavljanja olajšanja dostopa do financiranja, to je cenejšega zadolževanja bank in gospodarskih družb doma in v tujini. Tovrstni ukrep lahko posredno vpliva tudi na zagotavljanje stabilnejših razmer na domačem bančnem trgu ter s tem na povečanje dinamike kreditiranja nebančnega sektorja in na nadaljnje okrevanje slovenskega gospodarstva, krepitev vzdržne gospodarske rasti, ustvarjanje novih delovnih mest ter s tem na povečanje konkurence. Predlagana rešitev naj bi vsebinsko in tehnično sledila ureditvi, ki je bila v začetku letošnjega leta sprejeta za obresti iz dolžniško vrednostnih papirjev, ki jih izdaja Republika Slovenija na podlagi zakona, ki ureja javne finance.
405
Zaradi vsega navedenega bo poslanska skupina Socialnih demokratov podprla Predlog zakona o spremembah zakona o dohodnini.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker k dopolnjenemu predlogu zakona ni bilo vloženih amandmajev, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 17. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
In prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI. Predlog je v Državni zbor vložila Vlada. Pozivam predstavnico Vlade, gospo Državno sekretarko Matejo Vraničar, iz Ministrstva za finance za dopolnilno obrazložitev.
MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči, gospe in gospodje. Še tretji iz paketa davčnih zakonov, ki urejajo isto tematiko. Stanje na trgu dela, ki je posledica finančne in gospodarske krize in je odsev v gospodarstvu in nujno potrebnih socialnih reform, predvsem tistih, ki so potrebne za dolgoročno vzdržnost sistema socialnega zavarovanja, zahteva sprejetje ustreznih ukrepov tudi na davčnem področju, kot podpornih ukrepov drugim politikam na navedenih področjih.
Tako predlagamo na področju obdavčitve dohodkov fizičnih oseb na področju dohodkov iz dejavnosti novo splošno davčno olajšavo za zaposlovanje določenih kategorij oseb in povečanje splošne olajšave za vlaganja in razvoj. Rešitve, ki jih predlagamo na tem področju, so identične rešitvam na področju zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki smo jih ravnokar obravnavali, zato jih ne bi podrobneje ponovno pojasnjevala. Drugi sklop sprememb, ki jih uvajamo z novelo zakona o dohodnini, pa se nanaša na področje obresti od izdanih dolžniških vrednostnih papirjev. Na tem področju odpravljamo obdavčitev za nerezidente in spreminjamo način pobiranja dohodnine od teh obresti, ki jih dosegajo rezidenti. V zvezi s tem področjem je treba povedati še naslednje. Gre za spremembo v davčni obravnavi obresti iz mednarodnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki sledi predlagani oprostitvi davčnega odtegljaja v predlogu zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. In sicer predlagamo oprostitev plačila dohodnine za nerezidente od obresti, dosežnih iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izdajajo slovenske gospodarske družbe. Obresti iz tovrstnih papirjev, ki jih prejmejo fizične osebe, rezidenti, ostajajo obdavčene, pri čemer pa se predlaga, da se dohodnina ne plačuje več z davčnim odtegljajem, temveč na drugačen način. To je z odmero na podlagi napovedi zavezanca rezidenta. Zaradi konsistentnosti z
406
veljavno ureditvijo se zato v delu, ki se nanaša na pobiranje, spreminja tudi Zakon o davčnem postopku.
Ta predlog se ne nanaša na obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, ki so izdani za poplačilo odškodnin v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo. Dohodnina od tovrstnih obresti, ki jih dosegajo rezidenti in nerezidenti, je urejena že sedaj na poseben način in se s predlaganim zakonom ne spreminja, plačuje se z davčnim odtegljajem.
Spoštovani! Glede na navedeno predlagam, da dopolnjeni predlog zakona sprejmete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Poročilo odbora bo predstavil podpredsednik gospod Rado Likar.
RADO LIKAR: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Pozdrav državni sekretarki s sodelavko, kolegice in kolegi!
Odbor je predlog zakona obravnaval na 23. nujni seji 17. maj 2010. Posredovano mu je bilo mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je podala pripombe k določbam 1., 5. ter 6. člena. K predloženemu zakonu so v poslovniškem roku amandmaje vložile poslanske skupine koalicije k 1. členu in Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke k 2. in 3. členu. V uvodni dopolnitvi, obrazložitvi členov je državna sekretarka v Ministrstvu za finance poudarila, da so vsebinske rešitve enake tistim, ki jih vsebuje Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Ker pa gre pri dohodnini za nomotehnično nekoliko drugačen potek odmere, posamezne rešitve odražajo te razlike.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v dodatni obrazložitvi mnenja poudarila, da vloženi amandma koalicijskih poslanskih skupin upošteva pripombo k 1. členu. Neupoštevana pa je pripomba službe k 6. členu, ki opozarja na nomotehnično nepravilno in nepotrebno sklicevanje na osnovni zakon. Vsebinsko razpravo o predlaganih rešitvah ter o vloženih amandmajih Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, ki se nanašajo na povišanje olajšave za raziskave in razvoj na 100%, na uveljavitev olajšave za zaposlovanje za vse nezaposlene in povečanje olajšave za mlajše od 26 let in starejše od 55 let na 70% ter na uvedbo davčnih počitnic za davčne zavezance v prvih treh letih poslovanja, je odbor opravil na isti seji v okviru obravnave Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, nujni postopek EPA 1026-V.
V okviru obravnave 6. člena predlagane novele Zakona o dohodnini je predstavnica Zakonodajno-pravne službe ponovno opozorila na potrebno črtanje navedbe spremenjenega 62. člena, pri katerem se spreminja le naslov člena, a odbor na podlagi tega predloga ni sprejel svojega amandmaja. Odbor se je v skladu s 130. členom Poslovnika Državnega zbora opredelil do
407
vloženih amandmajev in ob tem sprejel amandma koalicijskih poslanskih skupin k 1. členu, ni pa sprejel amandmajev Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k 2. in 3. členu. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o členih predloga zakona in jih sprejel. Sprejeti amandma je vključen v dopolnjeni predlog zakona, ki je sestavni del poročila odbora.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Stališče poslanske skupine Zares bo predstavil gospod Vili Trofenik.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Spremembe in dopolnitve Zakona o dohodnini predstavljajo sestrski ali vzporedni zakon prej obravnavanemu zakonu o davku od dohodka pravnih oseb in obsegajo iste vsebinske rešitve kot zakon o davku od dohodka pravnih oseb. In sicer, prvič, uveljavitev znižanja davčne osnove, potem drugič, povečuje se že veljavna olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj, in tretjič, spreminja se sistem obdavčenja na viru za obresti dolžniških vrednostih papirjev, tako da se za nerezidente ukinja, za rezidente pa se spreminja postopek odmere. Vse tri spremembe zakona o dohodnini se bodo uporabljale že za leto 2010. V Poslanski skupini Zares bomo predlagane spremembe zakona podprli, čeprav je njihov pričakovani finančni učinek relativno majhen, vendar pa je treba enako obravnavati vse gospodarske subjekte in jih spodbujati k vlaganjem v raziskave in razvoj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo predstavil mag. Radovan Žerjav. (Ne bo.) Stališče Poslanske skupine DeSUS, gospod Anton Urh.
ANTON URH: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim. Tudi pri tem tretjem delu paketa davčnih novitet gre praktično za iste rešitve, ki jih vključuje tudi novela zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.
Gre torej za zvišanje davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj iz sedanjih 20% na 40%, uvedbo nove davčne olajšave za novo zaposlovanje določene kategorije oseb, ob izpolnitvi predvidenih pogojev, ki služijo kot nek varovalni mehanizem zoper zlorabe tega instituta ter za spremembo glede obdavčevanja obresti iz dolžniških vrednostnih papirjev.
Poslanci DeSUS-a smo že ob predstavitvi stališča pri prejšnji točki izrazili svojo podporo in pomisleke k tem predlaganim rešitvam, zato jih na tem mestu niti ne bom ponavljal, saj ostajajo enaka. Bi pa ob tem radi opozorili na socialno funkcijo države, ki je tudi ustavno zapisana, predvsem v smislu večjega angažiranja države pri iskanju rešitev oziroma izhoda iz finančnih težav navadnega človeka, ki so ga ravno tako zgrabili in ga še grabijo zobje finančne
408
krize, ki nas je doletela. Veliko oseb je danes pahnjenih na rob preživetja in so primorani živeti oziroma preživeti z minimalnimi dohodki, ki velikokrat ne omogočajo človeka vredno življenje. Ne to naše mnenje razumeti napačno. Nikakor ne oporekamo ponujeni pomoči države pravnim osebam, gospodarstvenikom, ki vsekakor so te pomoči in dodatnih ugodnosti potrebni, da bodo preživeli in se obdržali v gospodarskem svetu. Saj ne nazadnje je od razvoja slovenskega gospodarstva odvisen tudi navaden slovenski državljan, pa naj si bo to študent, delavec ali upokojenec. Tudi priznavamo, da si Vlada prizadeva pomagati tudi temu delu prebivalstva z dvigom minimalne plače, z aktivno politiko zaposlovanja in še kaj bi se lahko našlo. Vendar na žalost ugotavljamo, da gredo nekateri ukrepi Vlade ravno v nasprotno smer, v smer kratenja pravic ljudi, omejevanja njihovih pravic, celo v oškodovanje številnih. Tu mislim predvsem na socialno področje, predvsem pokojninsko, in zdravstvo. Zakaj to omenjam pri obravnavi te točke, naj še enkrat pojasnim. Zato, ker je treba danes ponuditi roko in pomagati ne samo gospodarstvu, temveč tudi sočloveku.
Kar pa se tiče podpore tega predloga zakona, pa, kot že rečeno, bomo poslanci DeSUS-a podprli sklep delovnega telesa o primernosti tega zakona in ga tako podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil gospod Bogdan Barovič.
BOGDAN BAROVIČ: Veliko povedanega o vsebini tega zakona, torej zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini je bilo že pri prejšnjem zakonu. Pa vendarle bi bilo dobro reči še besedo ali dve. Jaz bi pravzaprav zelo rad nadaljeval tam, kjer sem nekako končal pri prejšnjem zakonu, in sicer, ker s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini zasledujemo tudi cilj zmanjšanja brezposelnosti, torej z ukrepom, ki je enak v prejšnjem zakonu, z davčnimi olajšavami delodajalcem, ki bodo zaposlovali določene strukture ljudi, bi opozoril na podatke, ki so razvidni v zakonu o dohodnini in ki v prejšnjem zakonu niso. Pomembno je poudariti, da je bilo po podatkih iz meseca februarja v Sloveniji, hvala bogu, ne še 100 tisoč, ampak 99 tisoč 700 brezposelnih. Ta struktura znotraj pa kaže ravno tisto trditev, ki sem jo dal prej. Največ brezposelnih, ki bi jim bilo treba omogočiti delo in pomagati in s tem preprečiti sivo ekonomijo, so ravno ljudje med 26 in 39 letom starosti, teh je 34%. Torej tista masa, ki ni vključena v to pomoč. Prav tako vidimo, da je največ tudi tistih, ki so stari 50 let in več. Tudi to je dokaz, kdo so tisti, ki bi morali po našem mnenju biti prvi, ki bi jim s takšno davčno politiko do delodajalcev pomagali.
409
Druga vsebina, ki bi jo pri tem zakonu rad poudaril ali izrazil nek dvom, je, ko pri oceni stanja in razlogih za spremembe in dopolnitve zakona o dohodnini, med oceno stanja in razlogi je navedeno tudi, da obdavčitev dohodkov fizičnih oseb je področje, ki zahteva tekoče spremljanje zaradi ciljev, ki jih zasleduje davčna politika, zaradi problemov, ki nastajajo pri izvajanju zakona in zaradi, tako piše: "...ter tudi zaradi tega, ker so posledica ugotavljanja združljivosti nacionalne zakonodaje z evropsko zakonodajo". Ob tem se čudim, ker spet ne vidim razloga, zakaj ugotavljati združljivost ali nezdružljivost, saj vemo, da je v Evropski uniji enotna monetarna politika in fiskalna politika prepuščena posameznim državam. Tako mislim, da bi bilo boljše, da se osredotočimo na Slovenijo, ne pa da iščemo možnosti usklajevanja z Evropo. Potem bi rekel, da ni vse zlato, kar se sveti, ni vse dobro, kar Evropa govori in piše. Ker pa bo ta zakon omogočil cenejše zadolževanje bank, med drugim, tako gospodarskih družb doma in v tujini, lahko posredno vpliva na zagotavljanje stabilnejših razmer na domačem bančnem trgu, na povečanje dinamike kreditiranja bančnega sektorja, na - upajmo - okrevanje slovenskega gospodarstva, na okrepitev vzdržnosti gospodarske rasti in na ustvarjanje novih delovnih mest in na povečanje konkurence, je seveda prav, da takšen zakon podpremo. Ob tem pa še enkrat poudarjam, čisto apolitično - premislimo o kategorijah tistih, katerih delodajalcem bo omogočena pomoč z davčno olajšavo za zaposlovanje. Premislimo dobro, ker to naj bi le bili vsi brezposelni.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije bo predstavil mag. Borut Sajovic.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa. Še enkrat vsem skupaj prijazen pozdrav.
Podobno kot pri spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodku pravnih oseb, bo tudi Predlog zakona sprememb in dopolnitev Zakona o dohodnini deležen podpore Poslanskega kluba Liberalne demokracije, kajti pri obeh zakonih gre za podobne rešitve, ki jih, kot smo že v uvodnih stališčih povedali, v Poslanskem klubu Liberalne demokracije, pozdravljamo.
Tudi tu gre za podporo povečanju davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj. Če želi biti Slovenija eno od tistih gospodarstev v Evropi, ki so najbolje ocenjena, najbolj napredna in dajejo tudi dobre rezultate, potem je soglasje pri teh rešitvah pomembno in potrebno. Na drugi strani pa gre po našem mnenju v pravo smer, da iščemo tudi olajšave za težje zaposljive skupine ljudi. Idealno bi bilo, če bi imeli čarobno palico, da bi v nekem trenutku lahko pomagali vsem naenkrat. Vendar tako kot vedno v življenju, kadar imamo količino sredstev omejeno, jih usmerjamo tja, kjer z najmanjšimi
410
možnimi vlaganji dosežemo največji učinek. Kadar pa sledimo zakonitostim socialne države, pa se mi zdi pomembno povedati, da podpremo tiste, ki imajo že sicer veliko težav. Zato je po našem mnenju podpora težje zaposljivim zagotovo na mestu.
Naj zaključim. Poslanski klub Liberalne demokracije Slovenije meni, da sta oba ukrepa dobra in primerna, da bosta pozitivno vplivala na krizni zagon gospodarstva, olajšala življenje številnim ljudem, zato bosta deležna naše podpore.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil gospod Bojan Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani prisotni!
S predlogom sprememb davčne zakonodaje se vračajo davčne olajšave za zaposlovanje v slovenski davčni sistem. Te davčne olajšave za zaposlovanje prvih iskalcev zaposlitve in dolgotrajno brezposelnih so bile ukinjene v prejšnjem mandatu. Temu smo v Poslanski skupini Socialnih demokratov nasprotovali zaradi negativnih učinkov na trgu dela. Zaradi tega v Poslanski skupini Socialnih demokratov menimo, da je treba uvesti olajšave za zaposlovanje z letom 2010, ker bodo dodatne olajšave za zaposlovanje v obdobju okrevanja tudi prispevale k povečanju zaposlenosti, in to predvsem tistih, ki jih uvrščamo med težje zaposljive.
Med olajšave za zaposlovanje Vlada vrača olajšave za prve iskalce zaposlitve in mlade v starosti do 26. leta. Kot del strategije spodbujanja zaposlovanja starejših skupin ljudi predlaga Vlada olajšavo za osebe, starejše od 55 let. S tem se bo spodbujala ohranitev čim večje populacije prebivalstva v delovnem razmerju, kar bo pozitivno vplivalo na pokojninsko blagajno in sledilo osnovnim ciljem nastajajoče nove pokojninske reforme, ki predvideva daljše zaposlovanje starejših.
Vračajo se tudi olajšave za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih. Ta olajšava je še posebej pomembna z vidika protikriznega ukrepa spodbujanja zaposlovanja trajno brezposelnih. Na podlagi zadnjih podatkov iz februarja 2010 bodo potencialni delodajalci upravičeni do te olajšave za več kot 58 tisoč brezposelnih oziroma za dobro polovico brezposelnih. Do olajšave za zaposlovanje prvih iskalcev zaposlitve, starejših od 55 let in trajno brezposelnih bodo na podlagi podatkov Zavoda za zaposlovanje Slovenije upravičeni delodajalci za skoraj 75 tisoč brezposelnih. V Poslanski skupini Socialnih demokratov si želimo, da bi bila to dobra spodbuda za delodajalce.
Prav tako je pomemben predpogoj uveljavljanja olajšav, ker mora delodajalec zaposliti delavca za nedoločen čas. Na podlagi tega pogoja je predlagano spodbujanje zaposlovanja za nedoločen čas, kar je še posebej pomembno z vidika varnosti
411
zaposlitve. Začasne zaposlitve namreč povečujejo tveganje revščine na strani delojemalcev bolj kot zaposlitve za nedoločen čas. Zaradi tega je še kako pomembno, da Socialni demokrati vračamo olajšave za spodbujanje zaposlovanja za nedoločen čas.
Vsekakor je treba poudariti, da so predlagani ukrepi davčne politike pozitivni na zaposlovanje, poleg ukrepov aktivne politike zaposlovanja in strukturnih reform na trgu dela, ki jih pripravlja Vlada za večjo zaposlenost in večjo odpornost gospodarstva na zunanje vplive oziroma včasih kar šoke. Zaradi potrebe po prestrukturiranju gospodarstva, za povečanje njegove dodane vrednosti s povečanjem vlaganj v raziskave in razvoj podjetij in s tem gospodarske rasti je predlagano zvišanje splošne olajšave za raziskave in razvoj iz 20% na kar 40% zneska vlaganja v raziskave in razvoj podjetja. Pri tem je treba poudariti, da so protikrizni ukrepi, sprejeti v letu 2009, prinesli premik v smeri znatnega povečanja državnih sredstev za vlaganje v raziskave, razvoj in inovacije. Sprejeti proračun za leto 2010 pa tudi zagotavlja dodatno povečanje sredstev za raziskave in razvoj v deležu bruto domačega proizvoda. Z davčno in proračunsko politiko bo Vlada v veliki meri spodbujala vlaganje sredstev v raziskave in razvoj, kar je potrebno za dosedanje tehnološkega preboja.
Ker bodo ti ukrepi pripomogli k povečanju zaposlenosti in gospodarske rasti, bo Poslanska skupina Socialnih demokratov podprla Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil gospod Andrej Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Saj imamo pred seboj pravzaprav identičen zakon, samo da velja za drug krog gospodarskih subjektov, za samostojne podjetnike.
Davčno politiko je dobro pustiti kar se da pri miru dlje časa, da se gospodarski subjekti navadijo in da je tudi predvidljiva. Razen v dveh primerih: v primeru, kadar se davki znižujejo in se dela davčno prijaznejše podjetniško okolje in če nastopijo radikalne spremembe. Kriza je gotovo bila razlog tudi za poseg v davčno politiko. Nekaterim pravzaprav to ni jasno in mislijo, da je treba ohranjati določene davčne olajšave vseskozi, tudi takrat, kadar je rekordno število brezposelnih. Kadar pravzaprav dela ni oziroma kadar delavcev ni, delo je, delavcev ni, bi nekateri še kar ohranjali davčne olajšave za zaposlovanje. To je tipičen dokaz, da se sploh ne zavedajo, da mora biti tudi davčna politika del neke politike, ki je tudi odzivna na zadeve v okolju.
Zato smo seveda že na začetku mandata te vlade predlagali, ker je nastopila kriza, ker je nastopil drastičen upad gospodarske aktivnosti, da se spodbuja gospodarska
412
aktivnost skozi davčno razbremenitev, skozi znižanje splošne davčne stopnje, skozi uvedbo davčnih olajšav in skozi povečanje davčnih olajšav za raziskave in razvoj. Nismo bili poslušani. Sedaj Vlada prihaja s pravzaprav podobnimi, vendar bistveno manj učinkoviti ukrepi. Poglejte, kam je takšna politika pripeljala. Zlom konkurenčnosti. Padli smo za 20 mest. Ta črtica kaže, kako je Slovenija padala skozi konkurenčnost. In če pogledamo, kako se je gibala konkurenčnost v obdobju 2003-2004, smo padali, potem smo 2005, 2006, 2007, 2008 zrasli, se pravi izboljšali konkurenčnost, sedaj pa spet padamo kot kamen. Če bi trende prejšnje Vlade ohranili in vsaj malo prisluhnili tudi našim politikam, potem bi verjetno ne bili deležni danes takšnega padca. Še več. Ko beremo odgovore ministrov, lahko ugotovimo, da se nekateri sploh ne zavedajo situacije. Ko govorijo, češ, ja, končno je čas za resne strukturne reforme. Resne strukturne reforme bodo verjetno izboljšale konkurenčnost čez 5, 10 let v Sloveniji. Kaj je prispevalo k tako velikemu padcu konkurenčnosti? Padec bruto domačega proizvoda. Kaj je vplivalo na padec bruto domačega proizvoda? Seveda upad izvoznih aktivnosti, ne nazadnje tudi pomembno zmanjšanje neposrednih tujih investicij in upad gospodarske aktivnosti in povpraševanje na sploh. Katere ukrepe ste pravzaprav sploh sprejeli v lanskem letu, ki bi šli v smeri v smeri zajezitve tega drastičnega padca konkurenčnosti? Nobenih. In rezultat je tukaj. In spet bo kriva prejšnja vlada ali pa ne vem kdo bo kriv. Samo vi ne. In zdaj predlagate, seveda skozi zakon o dohodnini, parcialne rešitve, ki so, prvič, prepozno, ne bodo veliko pomagale. Tisti, ki je shiral, je pravzaprav brez tega, da bi lahko sploh kaj namenil za davčno olajšavo. Davčne olajšave so bile primeren ukrep na začetku krize, zato smo ga tudi predlagali. Spomnite se, spoštovana vlada in koalicija, da smo vam kot prejšnja odhajajoča vlada zapustili štiri zakone, dva ste sprejeli, zakon o bančništvu in javnih financah, dva niste sprejeli. Dva, ki sta šla v davčno razbremenitev in katerih del povzemate sedaj skozi to novelo zakona o dohodnini. Posledice pa so tukaj, posledice so boleče. Problem je, da se vlada nekaterih posledic pravzaprav sploh ne zaveda. Vi se v tej državi ukvarjate samo s tem, kako deliti, ne pa kako ustvarjati. Tipičen primer je bil včeraj, ko je mimo socialnega dialoga bila sprejeta rešitev, ki bo imela zopet posledice na konkurenčnost . In jaz ne vem kam lahko še pademo. Iz 52. mesta verjetno na 58. mesto. Ker samo 58 mest je na tej lestvici, ker je 58 držav.
Spoštovani, to, kar predlagate, je pesek v oči, zapoznela rešitev, ki pa žal ne bo dosegla tistega, čemur je namenjena. Če bi želeli to doseči, bi sprejeli rešitve, ki smo jih vam predlagali, zapustili, da jih uvedete takrat, ko je bil še čas.
413
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Vizjak, hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker k dopolnjenemu predloga zakona ni bilo vloženih amandmajev, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. O predlogu zakona bomo odločali danes, po zaključeni 17. točki dnevnega reda, v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O POROŠTVIH REPUBLIKE SLOVENIJE ZA FINANCIRANJE INVESTICIJ GOSPODARSKIH DRUŽB. Predlog zakona je v obravnavo predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo gospe Mateji Vraničar, državni sekretarki v Ministrstvu za finance. Izvolite.
MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa za besedo. Spoštovani! Cilj predlaganega zakona, ki ga obravnavamo v okviru te točke, je v okviru izhodne strategije Slovenije omogočiti gospodarskim družbam s sedežem v Sloveniji, pridobitev dolgoročnih kreditov za financiranje investicij, ki bodo povečale dodano vrednost na zaposlenega v družbi in povečale zaposlovanje te gospodarske družbe. Pomanjkanje likvidnih sredstev na domačem finančnem trgu in posledice svetovne gospodarske krize so zmanjšale obseg kreditiranj podjetij v Sloveniji in potrebno bo kar nekaj časa, da se bo nivo kreditiranja ustalil na normalno raven. Banke so zaradi slabih izkušenj previdnejše in zahtevajo trdnejša zavarovanja. Hkrati pa je večina podjetij že obremenjena s hipotekami na obstoječe premoženje. Zakon bo podjetjem omogočil, da bodo ob minimalnem zavarovanju pridobile kredite, ki jih brez državnega poroštva ne bi mogle dobiti. Zakon je drugače od zakona o jamstveni shemi, ki je del protikriznih ukrepov in preneha veljati konec 2010, dolgoročne narave in bo veljal do porabe kvote, ki je določena v višini 1 milijarde evrov. Zakon predvideva, da si država in banka pri financiranju teh investicij delita tveganje, in sicer tako, da država s poroštvom prevzame 75% tveganja, banka pa preostalih 25. S tem, da država dajem poroštvo samo za glavnico kredita, kar bo za banko pomenilo, da bo sama nosila tveganje stroškov in morebitnih obresti in se bo s tem posledično proaktivno vključila v celotno shemo financiranja posameznega projekta. Krediti morajo biti zavarovani, vendar je dovolj, če zavarovanje pokrije samo glavnico, s tem pa se kreditojemalca razbremeni previsokih zahtev po zavarovanjih, hkrati pa banki in državi kot poroku še vedno omogoči vsaj delno poplačilo svojih terjatev. Postopke v zvezi z izdajo poroštev bo v imenu in za račun Republike Slovenije izvajala SID banka, ki je pooblaščena tudi za obdelavo in shranjevanje podatkov o finančnem stanju kreditojemalcev, na podlagi katerih se bo izračunala premija, ki jo bodo morali plačati kreditojemalci za izdano poroštvo v skladu s pravili EU o državnih pomočeh.
414
Ocenjujemo, da je sprejetje predlaganega zakona nujno potrebno zaradi uveljavitve izhodne strategije in postopnega prehoda na novo ureditev državnih poroštev. Zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev na slovenskem finančnem trgu je treba čimprej sprejeti zakon, ki bo gospodarskim družbam omogočil lažji dostop do likvidnih sredstev in s tem nemoteno izvajanje novih investicij.
Upoštevaje navedeno. Vlada predlagala Državnemu zboru, da dopolnjeni predlog zakona sprejme. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Stališče odbora bo predstavil gospod Matevž Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ: Spoštovane in spoštovani!
S predlaganim zakonom bo omogočeno gospodarskim družbam s sedežem v Republiki Sloveniji, da pridobijo kredite za sofinanciranje vlaganj v investicije. Zaradi prvovrstnega zavarovanja, ki ga predstavlja državno poroštvo, se predvideva, da bodo banke bolj naklonjene dajanju kreditov in bo s tem zakon pomagal k sprostitvi kreditnega krča, ki je nastal kot posledica svetovne finančne krize. Banke, ki bodo želele pridobiti državno poroštvo za dane kredite, bodo morale del tveganj nositi same. Država bo lahko po zakonu prevzela 75% tveganja v posameznem poslu, ostali del tveganja nosi banka sama. Banke bodo motivirane za dajanje kreditov ne samo zaradi delnega prevzemanja tveganja s strani države, ampak tudi zaradi dejstva, da bo te kredite mogoče uporabiti za zavarovanje obveznosti bank pri zadolževanju pri Evropski centralni banki. Poroštev ne morejo koristiti družbe, ki imajo neporavnane obveznosti do države z naslova obveznih dajatev, ki jih evidentira Davčna uprava Republike Slovenije. Za izdano poroštvo se plača premija, skladno z boniteto kreditojemalca, ki jo ugotavlja SID banka na podlagi posebne metodologije. Država jamči samo za del obveznosti. Ročnost kreditov je omejena na 10 let, kvota poroštev po tem zakonu znaša 1 milijardo evrov in se ne more vštevati v kvoto iz 86. člena Zakona o javnih financah, ker ne gre za poroštva kreditnim institucijam, temveč za neposredna poroštva gospodarskim družbam.
Poroštva v okviru vsakoletnega zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. Glede na dejstvo, da poraba zneska poroštva ni časovno omejena je mogoče to poroštvo uporabiti v višini 1 milijarde evrov. V zakonu je tudi določena prepoved dajanja jamstev za obveznosti podjetij v težavah, torej podjetij, ki se lahko obravnavajo po zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturirane in s tem pridobijo državno pomoč. Prav tako zakon prepoveduje dajanje poroštev za nakup in prodajo nepremičnin, investicij v prometno infrastrukturo ali nakup cestnoprometnih predpisov. S tem je
415
jasna zaveza države, da ne bo dovolila prenašanje tveganj gradbincev na državo. Prav tako se ne bodo smeli krediti porabiti za poplačilo obveznosti do povezanih oseb. Zaradi tega se bodo poroštva dajale le za nove kredite, ki so namenjeni novim investicijam, s katerimi se bo dosegla rast dane vrednosti na zaposlenega in zaposlenosti. Poglavitne rešitve zakona so v tem, da bo poroštvo v imenu in za račun države izdajala SID banka po postopku, ki bo podrobneje urejen z uredbo. Zakonsko pooblastilo nalaga SID banki poleg izdajanja poroštev tudi spremljanje, obveščanje in poročanje o izdanih poroštvih ter nadzor nad izdajanjem kreditov s strani bank in namensko uporabo kreditov.
Glede na dejstvo, da bo jamstvena shema za podjetje do konca leta 2010 ugasnila, je uvedba novega instrumenta, ki bo lahko že s septembrom 2010 omogočil spodbujanje financiranje investicij v dejavnosti, ki so za Slovenijo posebnega pomena, torej v tehnološko prenovo, razvoj turizma, regionalni razvoj, investicije v varstvo okolja in učinkovito rabo energije ter investicije na področju raziskav in razvoja. Dejstvo je, da bodo zaradi omejenosti in majhnosti slovenskega finančnega trga podjetja, ki želijo financirati investicije, še vedno težje prihajala do novih finančnih sredstev, kot so pred izbruhom svetovne finančne krize. Banke bodo pri kreditiranju dajale prednost tistim podjetjem, katerih obveznosti bodo ustrezneje zavarovane. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo predstavil mag. Radovan Žerjav.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Saj ni res, pa je, bom začel tole predstavitev stališča poslanske skupine. Ne morem se načuditi ravnanju in pristopu slovenske vlade pri reševanju težav v slovenskem gospodarstvu. Točno leto dni nazaj smo sprejeli zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije. Po sprejetju zakona v Državnem zboru je Državni svet sprejel veto na ta zakon. Razlog: iz kroga upravičencev so bile izpuščene zadruge? Ali je vladni predlog zakona, o katerem dane govorimo tukaj v Državnem zboru, vseboval rešitev, ki bi vključevale zadruge. Vprašanje, seveda, za milijon evrov. Seveda ni. Zakaj pa bi? Po sprejetju jamstvene sheme lansko leto se spominjam polletne debate o tem, ali bo država z jamstvi tajkunom omogočala odkupe podjetij. Tudi zaradi tega smo takoj sprejemali spremembe in dopolnitve zakona o jamstveni shemi in vključili različne mehanizme, ki bi to preprečili. No, novo vprašanje za milijon evrov: Ali je Vlada v tem predlogu zakona izrecno določila, da se državna poroštva ne smejo izdajati za tako imenovane menedžerske odkupe podjetij? Ni. Zakaj pa bi? Na predlog naše poslanske skupine je takšne rešitve izglasovalo matično delovno telo.
416
Razmišljanje pa je bilo, češ, bolje sprejeti predlog opozicije, kot pa znova tvegati zamudo pri uveljavitvi zakona.
Spoštovani! Več kot eno leto ugotavljamo, da jamstvena shema ne daje ustreznih rezultatov. Odzivni čas Vlade je znova skoraj popolnoma enak kot pri obravnavi prejšnje problematike: eno leto. Spoštovani, eno leto! Učinkovitost in operativnost na vrhuncu. Predsedniku Vlade in gospodarskemu ministru bo v javnih merjenjih priljubljenosti kmalu treba prilagoditi lestvico, kajti v kratkem boste presegla maksimalni plafon. Slovenija po drugi strani pa bo izpadla iz vseh lestvic, ki merijo uspešnost in konkurenčnost držav. Na lestvici konkurenčnosti, danes smo nekajkrat slišali, smo padli za 20 mest. Narobe svet, bi lahko rekli. Seveda bomo podprli predlagani zakon, ker je potreben, čeprav zopet leto dni prepozen, a vseeno bolje to, kot pa nič.
V Slovenski ljudski stranki vas za vašo neaktivnost opozarjamo iz meseca v mesec, znova in znova. Prejšnjo sejo sem predsednika Vlade spraševal, kje so konkretni ukrepi za rešitev najbolj perečih vprašanj in težav gospodarstva Republika Slovenije, o nelikvidnosti, o plačilni nedisciplini. Upam in želim, da vaši ukrepi za trenutne probleme slovenskega gospodarstva zopet ne bodo predlagani z enoletno zamudo, kot tokrat sprejemamo ukrepe, ki so bili trikrat predlagani v tej hiši lani in grobo zavrnjeni. Kje so torej ukrepi zoper plačilno nedisciplino? O tem smo se pogovarjali na izredni seji Odbora za finance in Odbora za gospodarstvo. Takrat smo nekateri rotili ministra za pravosodje, da za majsko sejo pripravi zakon o izvršbi, ker slovensko gospodarstvo najbrž ne more čakati na dobro voljo uslužbencev, uradnikov, ki bodo zakon pripravili takrat, ko ga bodo pač pripravili. In na tej majski seji tega zakona, žal, ni. Morda bo junija, morda bo julija, odvisno od tega, kako bodo uslužbenci in uradniki in tisti, ki pripravljajo ta zakon, imeli čas. Ali menite, da lahko gospodarstvo čaka na dobro voljo nekoga tam, ki pripravlja ta zakon? Jaz mislim, da ne in da je to neodgovorno. Kje so ukrepi iz izhodne strategije, ki ste jih s takim pompom prestavili v začetek februarja? Danes oziroma na tej seji obravnavamo prve ukrepe. Naj pripravimo mi v opoziciji ukrepe, kar se tiče plačilne nediscipline in likvidnosti? Jih bomo očitno tudi morali. A žal vam že vnaprej lahko skorajda dobesedno citiram mnenje Vlade in mnenje nekaterih poslancev iz koalicije, ko bomo to obravnavali.
In še nekaj. Če se boste celoten mandat zgovarjali na nekoga drugega in s tem prikrivali svojo neučinkovitost in neoperativnost, potem, bog nam pomagaj. Tiste debele krave o katerih govorijo, pa so že tako vse "pocrkale".
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine DeSUS bo predstavil gospod Anton Urh.
ANTON URH: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim!
417
Pred nami je predlog novega zakona, ki naj bi gospodarskim družbam s sedežem v Republiki Sloveniji, omogočil pridobitev kreditov za financiranje vlaganj v investicije. V Poslanski skupini DeSUS bomo predlog podprli, ker bo omogočal razvojne projekte, ki imajo za posledico povečanje dodane vrednosti na zaposlenega in večjo zaposlenost. Predlog zakona določa, da lahko država izda za skupaj milijardo evrov poroštev za kredite, ki jih upravičenci namenijo za financiranje investicij. S tem se bo gospodarskim družbam omogočil lažji dostop do likvidnih sredstev ter tako nemoteno izvajanje začetih in novih investicij. Pri tem si bosta država in banka delili tveganje. Tako bo država s poroštvom prevzela 75% tveganja, banka pa preostalih 25%.
Iz jamstvene sheme so izločene nekatere investicije, kot na primer gradnja nepremičnin za nadaljnjo prodajo ali oddajo. Investicije v prometno infrastrukturo, nakup prometnih sredstev, financiranje študij in svetovalnih pogodb ter reprogramiranje kreditov. Jamstev po tem zakonu prav tako ne morejo dobiti tako imenovani gospodarski bolniki ter družbe, ki opravljajo pretežno finančne storitve. Višina posameznega kredita se bo lahko gibala med 500.000 evri in 20 milijoni evrov, ročnost pa med enim in desetimi leti. Banka bo morala obrestno mero določiti v višini obrestne mere za komitente najvišjega bonitetnega razreda banke. Poroštvo po tem zakonu bo v imenu in za račun države izdajala SID banka, vloge pa bo obravnavala posebna vladna komisija, ki bo ocenila ustreznost namena investicije in skladnost z nameni iz zakona. Predlog zakona SID banki nalaga tudi obveznost spremljanja, obveščanja in poročanja o izdanih poroštvih. Če bo zakon sprejet na tej seji, bi se lahko državna poroštva začela izdajati že v septembru, s tem pa bi zagotovili nemoteno nadaljevanje politike pomoči podjetjem z izdajo državnih poroštev, ki se je začela z jamstveno shemo. Država že sedaj jamči podjetjem za kredite, ki jih najemajo za financiranje investicij in obratnih sredstev, in sicer v skladu z Zakonom o jamstveni shemi Republike Slovenije, ki je začel veljati maja lani, a se z letošnjim decembrom izteče. Do konca letošnjega maja je bilo iz tega naslova črpanih za 645 milijonov evrov kreditov, o čemer je povprečno državni jamstvo znašalo 34%.
V Poslanski skupini DeSUS podpiramo ta predlog zakona v prepričanju, da bo omogočil čim več razvojnih projektov, ki bodo resnično vodili k povečevanju dodane vrednosti podjetij, kar bo pomenilo tudi večjo varnost zaposlitev. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil gospod Bogdan Barovič.
BOGDAN BAROVIČ: Kolegice in kolegi, predstavniki Vlade!
Ja, v nekem krogu se sučemo, ki ima neko rdečo nit iz katere moramo izluščiti tisto, česar še nismo slišali ali
418
videli. Poroštvo Republike Slovenije za financiranje gospodarskih družb je očitno v tako zaostreni gospodarski in finančni situaciji, kakršna je, gledano generalno, treba nujno in očitno v tem trenutku tudi neizbežno. Ob tem, da v prvi vrsti poudarjam tisto, kar sem že na matičnem delovnem telesu, in tudi danes, da v Slovenski nacionalni stranki se čudimo, bilo bi dobro, da bi zraven imeli vsaj nekaj podatkov o višini poroštev, ki jih je država Republika Slovenija do danes že dala. Kolikor je meni znano, kolikor je nam uspelo, našim strokovnim sodelavcem preveriti, so te številke kar velike. Kakorkoli že, gospodarskim družbam naj bi s tem zakonom omogočili pridobitev kreditov za financiranje vlaganj v investicije. V zakonu piše, da poroštva ne morejo koristiti družbe, ki imajo neporavnane obveznosti do države iz naslova obveznih dajatev, ki jih evidentira Davčna uprava Republike Slovenije. Gledano s stališča poštenosti, zakonitosti, je po eni strani logično razumeti, da kreditov tisti, ki nimajo nekih obveznosti poravnanih, ne bodo dobili. Toda že spet manjka dejstvo, da niso vsi enaki. Eni so dolžniki in slabi gospodarji zanalašč in iz svojih koristi, ob tem pa pozabljamo, da imamo številna podjetja, ki so zaradi gospodarskega stanja v stanju, ko želijo, ko bi radi, ko hočejo reprogramirati svoje dolgove s ciljem, da bodo dokončali že začete investicije, ki jih ne morejo ravno zaradi tega, ker nimajo dovolj sredstev. In zdaj, ko bomo s tem zakonom, z jamstvom države, s poroštvom države dali možnost najema kredita, jih ti, bom rekel, zdravi, ki pa so le silom prilike postali dolžniki, ne bodo mogli izkoristiti in bo posledica, ki bo vidna čez nekaj časa, v to sem prepričan, višina izkoriščenih kreditov na osnovi zakona o poroštvu. Po drugi strani, ko gledamo podatek, da banke, ki bodo želele pridobiti državno poroštvo za dane kredite, bodo morale del tveganj nositi same. To je popolnoma logično.
V Slovenski nacionalni stranki pa smo mnenja, da je delež tveganj banke premajhen. Mi ocenjujemo, da bi bilo prav, da bi država prevzela 50% tveganja, 50% tveganja pa naj bi prevzele banke.
Zakon bomo v Slovenski nacionalni stranki sicer podprli. Ta izračun je sicer zanimiv, še to sem hotel poudariti, da se pričakuje unovčitev poroštva v letu 2010 v višini 70 milijonov evrov. Jaz upam, da več ne bo. Upam, da država ta denar tudi ima ali ga bo z rebalansom imela. In izračuni naprej za naslednja leta, da bodo nekje 10 milijonov letno. Tudi to upam, bilo bi najbolje, če jih ne bi bilo, in da zneski ne bodo večji. Še enkrat razmislek, zakaj poroštva ne morejo dobiti tisti, ki bi radi reprogramirali dolgove in dokončali začete investicije in bi ta zakon zaživel in mislim, da bo zaradi tega, ker to ni dovoljeno, izkoristek teh sredstev in tega zakona premajhen.
419
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije bo predstavil mag. Borut Sajovic.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa. Še enkrat vsem skupaj prijazen pozdrav. Hvala za besedo. Pozdrav tudi sodelavkam in sodelavcem ministra, ki mislim, da opravljajo odgovorno in potrebno delo in da bomo rezultate njihovega dela, ki gre v pravo smer, znali v Državnem zboru tudi ustrezno nadgraditi s sprejemom teh zakonov. V poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije jim pritrjujemo in da se bo tisto, kar je zapisano na papirju, čim prej odrazilo v konkretnih ukrepih, ki vplivajo na življenje ljudi.
Kriza se vsaj v nekaterih delih še vedno poglablja in Slovenija se spopada s krizo. Eden od dejavnikov, kjer se kriza še vedno močno odraža, je bil tako imenovani kreditni krč in nelikvidnost gospodarstva. V preteklem letu smo sprejeli več zakonov o jamstvenih shemah, ki so to poskušali ublažiti. Te sheme lahko ocenjujemo le kot delno uspešne, saj namreč kar nekaj sredstev iz teh kvot ni bilo razdeljenih, prav tako pa je bilo kar nekaj težav z administriran j em in samimi stroški odobravanja kreditov, ki so bili spodbujeni s temi shemami.
Danes je pred nami nov zakon o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb. Če je bila prejšnja jamstvena shema namenjena predvsem za premagovanje likvidnostnih težav, se tokratna osredotoča predvsem na financiranje konkretnih investicij. V ta namen je za nas bistvena vsebina 2. člena zakona, ki govori, da se poroštev ne sme izdajati za poplačilo obstoječih obveznosti upravičencev do dobaviteljev, bank in drugih upnikov, financiranje študij ali svetovalnih pogodb, investicije v nakup ali izgradnjo nepremičnin, namenjenih za nadaljnjo prodajo ali oddajo, investicij v prometno infrastrukturo, nakup cestnoprometnih sredstev ali pa poplačilo obveznosti med povezanimi osebami po zakonu, ki ureja gospodarske družbe. Vprašali se boste, zakaj to izpostavljamo, zakaj je poslanskemu klubu Liberalne demokracije Slovenije to pomembno. Zato, ker pričakujemo, da bodo tudi ti kriteriji v vladni uredbi, ki bo natančneje opredelila izvajanje poroštvene sheme, in da bo to resnično usmerjeno za tehnološko prenovo, da gredo sredstva v razvoj turizma, v regionalni razvoj, v investicije za varstvo okolja, učinkovito rabo energije ter predvsem investicije na področju raziskav in razvoja. Ob tem pa še posebej opozarjamo, da se predlagani ukrep poroštev ne sme izroditi za financiranje drugih poslov, za katera poroštva, izhajajoč iz zakona niso in ne smejo biti predvidena. Zato pisce uredbe prosimo, naprošamo in zahtevamo, da se vgradijo varovalke, da bodo težko pridobljena javna sredstva šla v tisti namen za katerega se danes tu odločamo. Ta poroštva ne smejo reševati zatečenih stanj v podjetjih, saj
420
v Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije vidimo to poroštveno shemo predvsem kot protikrizni ukrep, ki je namenjen predvsem ponovnemu uspešnemu zagonu zdravega jedra gospodarstva. Pomemben element te poroštvene sheme pa je tudi, da bo poroštva v imenu in za račun države izdajala SID banka, pri čemer pa ravno zaradi tega pričakujemo učinkovitejše in hitrejše izdajanje teh poroštev ter s tem povezanega zagotavljanja sredstev za načrtovane investicije.
Poslanski klub Liberalne demokracije Slovenije bo zakon podprl. Ravno tako kot smo enotni v tej podpori, pa smo enotni tudi v tem, da bomo pozorno spremljali izvajanje le-tega, predvsem pa njegove konkretne učinke v praksi, kajti teh si želimo in na te stavimo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Matevž Frangež v imenu Poslanske skupine SD.
MATEVŽ FRANGEŽ: Spoštovane in spoštovani! Včeraj objavljeni padec konkurenčnosti je za vse nas, gotovo pa predvsem za Vlado in stranke vladne koalicije hladen tuš. Vendarle pa je treba ob tem padcu konkurenčnosti povedati, da se je trend padanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva začel v nekem drugem obdobju, v obdobju med letom 2004 in 2008, ko je Slovenija že padla za nekaj mest, hkrati pa je bil to čas, ko bi Slovenija morala opraviti nekatere nujne reforme, da bi se dvignila konkurenčnost slovenskega gospodarstva, pa kot vemo, teh reform ni bilo. Na drugi strani tudi v tistem obdobju ni bilo ustvarjeno nujno potrebnih rezerv, ki bi jih lahko danes slovensko gospodarstvo uporabilo za to, da bi lažje okrevalo. Slovenska skupnost pa zaradi manjših pritiskov na javne finance bi morda imela več možnosti za to, da na različne načine spodbuja konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Kot veste, si je naša vlada v letu 2010 kot osrednji cilj zastavila povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Zato zastavila tudi ambiciozno paleto reform v okviru izhodne strategije. In če kaj razumemo kot nauk včerajšnjega poročila, je predvsem to, da moramo s temi reformami odločneje nadaljevati. Kot veste, je vrsta teh reform soočena z nasprotovanjem pomembnega dela civilnodružbenih skupin. Ena takšnih je včeraj demonstrirala tudi pred parlamentom. Ne želimo si, da bi v okviru nadaljnjih razprav in našega skupnega zavedanja, da moramo pospešiti reforme, ki bodo povečevale konkurenčnost zato, da bomo lahko v tej državi zagotovili višjo stopnjo socialne povezanosti in blaginjo naših ljudi, bile soočene z metodami, kot smo jih videli včeraj na parlamentu in jih lahko še danes spremljamo na pročelju hrama slovenske demokracije.
V tem pogledu je za Socialne demokrate še posebej pomembno, kot protagoniste sprememb, da se vsi skupaj vprašamo. V kakšnem trenutku smo, kakšne so naše skupne možnosti in kaj lahko storimo v okviru teh možnosti? V tem
421
pogledu ostajamo zavezani usmeritvam iz slovenske izhodne strategije. Pri tem pa poudarjamo, da kot tisti, ki so venomer zagovarjali močan in poudarjen socialni dialog, da mora ta socialni dialog temeljiti na realnih predpostavkah in realnih možnostih, ki jih imamo kot skupnost. Z Zakonom o poroštvu Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb uveljavljamo možnost, da gospodarstvo pridobi neposredno poroštvo države, torej prvovrstno poroštvo države za investicije. Za 75% tveganja posamezne investicije, ki ga prevzema država v shemi, ki jo bo izvajala slovenska izvozna razvojna banka, SID banka. Socialni demokrati ta zakon nedvomno podpiramo v ambiciji, da tudi na ta način pospešimo investicijski ciklus v naši državi. Zavedamo pa se, da samo ta zakon, samo mehanizmi finančnega trga niso dovolj za to, da pospešimo investicijski ciklus v naši državi, da je potrebno narediti še več. In naše poslanke in poslanci ob različnih priložnostih v okviru delovnih teles in na sejah Državnega zbora na te stvari vedno znova opozarjamo.
Narediti moramo več zoper finančno nedisciplino. Narediti moramo več za to, da bo ta likvidnostni krč v državi popustil. Narediti moramo več pri usklajenem in sonaravnem, ampak vendarle tudi k hitrem in učinkovitem prostorskem planiranju za to, da investicije umestimo v prostor. In tudi sicer moramo narediti vse, da povečamo atraktivnost slovenskega okolja za visoko tehnološko direktno tuje investicije.
Socialni demokrati bomo Predlog Zakona o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb kot še enega izmed ukrepov naše izhodne strategije podprli.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Rado Likar v imenu Poslanske skupine SDS.
RADO LIKAR: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Še enkrat, lep pozdrav vsem!
Predlog Zakona o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb, ki ga je v parlamentarni postopek vložila Vlada, bomo v Poslanski skupini SDS podprli, saj se zavedamo težav gospodarskih družb pri pridobivanju finančnih sredstev v času finančne krize, ko kreditni krč noče popustiti in so težave z likvidnostjo vse večje.
Zakon naj bi nadomestil ukrepe na področju dajanja poroštev po jamstveni shemi, kateri roki potečejo konec letošnjega leta in katerega cilj je po navedbah vlade omogočiti gospodarskim družbam s sedežem v Republiki Sloveniji pridobitev kreditov za financiranja vlaganj v investicije tako, da bo država jamčila do 75% tveganja o posameznem kreditnem poslu.
Kvota poroštev, po tem zakonu znaša 1 milijardo evrov. Ročnost tako najetega kredita pa bo omejena na 10 let.
422
Poroštva, ki jih bo po tem zakonu dala država, bodo namenjeni le za investicije zagotavljanja rasti dodatne vrednosti na zaposlenega, to je spodbujanje tehnološke prenove razvoja turizma, regionalni razvoj, investicija v varstvo okolja in učinkovita raba energije ter investicije na področju raziskav in razvoja.
Zakon določa tudi, da se poroštva ne smejo dati za poplačila obstoječih obveznosti upravičencev do dobaviteljev bank ali drugih upnikov za financiranje študija ali svetovalnih pogodb, investicija o nakupu ali izgradnja nepremičnin za namen prodaje ali oddaje le-teh, investicija v prometno infrastrukturo ali v nakup cestno-prometnih sredstev za poplačilo obveznosti med povezanimi osebami.
V zvezi s tem smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke vložili amandma k 2. členu, in sicer predlagamo, da se črta prva alinej a drugega odstavka, ki določa, da se poroštva države ne sme dati za kredite, ki so namenjeni za poplačilo obstoječih obveznosti upravičencev do dobaviteljev, bank in drugih upnikov. Iz poročila o izvajanju jamstvene sheme je namreč za razbrati, da podjetja najbolj povprašujejo po reprogramih kreditov.
To je tudi razumljivo, saj je veliko podjetij ravno pričelo z investicijami, ko je nastopila svetovna finančna kriza, ki jim je omejila dostop do finančnih virov. In investicije bodo tako ostale nedokončane, saj primanjkuje finančnih virov oziroma kreditov.
Namen kreditov, ki morajo biti v skladu z zakonom, ugotavlja SID banka, ki je za to pooblaščena v 11. členu, in sicer na podlagi predloženega investicijskega programa, ki ga predhodno potrdi banka, kreditodajalka. Zakon določa pogoje, merila in okvirni postopek izdajanja poroštev. Podrobneje pa bo postopek urejen v podzakonskem aktu, to je uredbi, ki jo bo na podlagi zakona izdala vlada. Prav tako bodo v uredbi na primer določeni tudi podrobnejše opredelitve pogojev za izdajajo poroštev, pogoji kreditov, zavarovanja, finančni položaj kreditojemalcev in podobno in drugi pogoji, ki bodo morali biti izpolnjeni skladno z zahtevami zakona. Kot sem povedal v uvodu, bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zakon podprli. Upamo pa tudi, da boste poslanke in poslanci podprli naš amandma. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Vili Trofenik v imenu Poslanske skupine Zares.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Namen predlaganega Zakona o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb je po izteku Zakona o jamstveni shemi konec letošnjega leta zagotoviti nov finančni inštrument za spodbujanje financiranja investicij, ki so za Slovenijo posebnega pomena, kot so investicije v tehnološko prenovo, raziskovanje in razvoj, turizem, regionalni razvoj, varstvo
423
okolja in učinkovita raba energije ter še kaj. Na podlagi kvalitete državnega poroštva se pričakuje, da bodo banke bolj naklonjene dajanju kreditov in bodo s tem vsaj delno odpravljene negativne posledice svetovne finančne krize oziroma da bo sproščen tako zvani finančni krč.
Po predloženem zakonu bo država prevzela 75% tveganje pri posameznem poslu. Ostali del tveganja pa bodo morale prevzeti banke. Ročnost kreditov je omejena na 10 let, poroštvena kvota znaša 1 milijardo evrov. Posamezni kredit pa je lahko v mejah od 500 tisoč do 20 milijonov evrov, vendar ne sme presegati dveh tretjin stroškov celotne investicije. Za izvedbo postopkov za odobravanje poroštev za ime in račun Republike Slovenije zakon pooblašča SID banko, ki je dolžna poročati Ministrstvu za finance o izdanih poroštvih.
V Poslanski skupini Zares bomo zakon podprli, tako kot smo podprli na matičnem delovnem telesu širitev upravičenosti do poroštev tudi na zadruge in samostojne podjetnike. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o dveh vloženih amandmajih. Prvi amandma je vložila Poslanska skupina Socialnih demokratov k 1. členu. Sprašujem: Želi kdo razpravljati o tem amandmaju? Izvolite!
BOGDAN ČEPIČ: Hvala za besedo, predsedujoči. Poslanska skupina Socialnih demokratov je vložila amandma tako, da bi seveda pri komercialnih bankah dodali besedo "prvovrstnih" komercialnih bankah. Gre za banke z najvišjo bonitetno stopnjo predvsem, ker dajemo tudi najvišja zavarovanja, zavarovanja države. In pri tem moramo paziti, komu dajemo takšno zavarovanje in zakaj bodo ta zavarovanja tudi kasneje uporabljena, saj bi lahko ob nekih bankah, ki niso prvovrstne in so same mogoče v težavah, na ta način povzročili dobesedno špekulacije ali pa zlorabo teh zavarovanj države.
Zato predlagamo, da napišemo tukaj prvovrstnih komercialnih bank: Dodamo to besedico "prvovrstnih" in na ta način poskušamo tudi zaščititi ta naša poroštva zato, da bodo prišla za prave banke in za prave naložbe.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa, gospod Čepič. Želi še kdo? Gospod mag. Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Dodana vrednost tega amandmaja SD-ja je enaka ničli. Namreč, imeli smo že v preteklosti in imamo po kriterijih Banke Slovenije prvovrstna zavarovanja, primerna, ustrezna zavarovanja. Pa je Nova Ljubljanska banka dodelila kredit Ultri mimo teh kriterijev. Torej, ne vem, kaj boste s tem dosegli, kdo bo to presojal in kakšen bo učinek vsega tega, kajti bančniki delajo po svoje. Tudi SID banka verjetno, ki bo ključni agent pri izvajanju tega predpisa. In
424
seveda se postavlja vprašanje dodane vrednosti tega. Ko pa jih mi kaj vprašamo, bančnike, po kakšnih podatkih, zakaj so kaj naredili, nam pa odgovorijo, da v skladu z zakonom o bančništvu nam ne smejo tega povedati. Ne želijo tega povedati.
Ko pa sprejemamo tukaj ureditve za razna poroštva in tako naprej, ko pomagamo nenazadnje tudi bančnemu sektorju, pa je seveda pričakovanje, kako bomo vse razumeli. Poglejte, jamstvena shema, ki je bila za pravne osebe, je po mojem bolj kot gospodarstvo pomagala bankam. Velika večina bank je prestrukturirala svoje kredite iz kratkoročnih v dolgoročne in s tem na nek način tudi sebi dobro pomagala. Poznam primere -pa jih ne bom našteval, ampak jih poznam - podjetniki so bili pri meni, ko jim je banka ponudila, da gredo v jamstveno shemo. Ker je banka zaradi upada prometa v tem podjetju ugotovila, da ne bo poplačan nek kratkoročni kredit ali nek srednjeročni kredit, da ima, skratka, podjetje probleme z odplačevanjem obveznosti, je rekla, pojdimo v reprogram in to pojdimo preko države. Ravno sama sebi je toliko ali pa še več pomagala kot tistemu gospodarskemu subjektu.
Kaj želim povedati? Želim povedati, spoštovani Socialni demokrati, da vse take besedice, kot so "prvovrstna", "ustrezna" in tako naprej, so seveda lepo slišane besede, ki jih pa nihče ne upošteva, tudi ne pri dodeljevanju kreditov eni izmed družb v posredni ali neposredni lasti ministra te Vlade.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
K 1. členu? Izvolite, gospod mag. Sajovic.
MAG. BORUT SAJOVIC: Seveda, vse take razprave, predvsem pa tudi taki amandmaji so na mestu. V času krize smo spregledali, spoznali in ugotovili marsikaj, kar nam prej ni bilo jasno. Na to mogoče nismo bili pozorni. In vsaka malenkost, vsak kamenček v mozaiku, da se zadeve bolj precizno, bolj določno uredijo, da bo manj napak, manj zlorab, manj izkoriščanj, gredo v pravo smer. Tako sam osebno vidim tudi ta amandma, zato ga bom podprl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Bogdan Čepič, izvolite!
BOGDAN ČEPIČ: Hvala za besedo.
To, kar je rekel kolega Vizjak, ne drži. Ne drži predvsem zaradi tega, ker je možnost, da je v odredbi, ki jo bo izdala Vlada, zapisano, katere so prvovrstne banke. Torej bodo že naštete in bo upoštevan ta kriterij, torej ne bo prepuščen komurkoli. Nastajal bo in bo upoštevan na nekih drugih temeljih, ne na tistih, o katerih govori kolega Vizjak, ki ga moti, da so krediti, ki so bili dani v neki drugi aferi, bili zavarovani po kriterijih banke, ne po kriterijih Banke
425
Slovenije, ampak bili so zavarovani. In zdaj ne morejo dokazati, da tisti krediti niso bili zavarovani ali pa da so kakorkoli omajali bančni sistem. Ampak, seveda to ni predmet tega amandmaja.
Predlagam, da dodamo ta predlog. Zaradi tega, ker bomo pravilno usmerili kreditni potencial ali zavarovanja za nov kreditni potencial, ki je namenjen izključno za investicije. Mislim, da je dodana vrednost tega zakona ravno v tem, da bo spodbujal investicije, ne zato, da bi se kdorkoli na kakršenkoli način poplačal ali reševal sebe, ker je imel zmotne odločitve in je dajal kredite, ki niso bili dobri ali kvalitetni.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Replika, gospod mag. Vizjak? Izvolite!
MAG. ANDREJ VIZJAK: Seveda, res je. Ultra je verjetno imela zavarovane kredite. Zavarovane je imela z imenom vplivnega člana sedanje Vlade. To je bilo tudi po kriterijih Nove Ljubljanske banke oziroma gospoda Kramarja očitno za Novo Ljubljansko banko ustrezno. Beri, torej, "ustrezno" zavarovanje. Ampak, kaj je ustrezno, kaj je prvovrstno in primerno zavarovanje, ni odvisno od posamezne banke oziroma posameznega predsednika uprave ali kreditnega odbora. Ta merila predpisuje Banka Slovenije in so absolutna, če želimo biti korektni, če želimo biti pravzaprav tudi precizni. Če pa veljajo razna familiarna, koalicijska pravila, je pa "svašta" zavarovanje. Tudi to, če se dva poznata, pa mu eden reče, mi bomo to vrnili. In seveda, ko govorimo o takih oblikah zavarovanj, ne moremo reči, da ni zavarovanja. Je zavarovanje. Vendar ni ne ustrezno, ne primerno, še zdaleč pa ne prvovrstno kot predpisuje Banka Slovenije. In o tem jaz govorim.
Pa še nekaj. Sprašujem vas: Ali Nova Ljubljanska banka, ki je lani ustvarila izgubo, sodi v te kriterije, torej, prvovrstne komercialne banke? Sodi? Banka z izgubo? Sprašujem vas, ker ste vi rekli, da bo Vlada napisala v uredbi, katere so te banke. Pa vi, ki predlagate ta amandma, povejte: Ali sodi banka z izgubo med prvovrstne komercialne banke?
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Trofenik, izvolite!
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Jaz mislim, da je tu drug problem pri tem amandmaju. Ne bom repliciral kolegu Vizjaku, ker vedno uporabi Ultro, ker Ultra in gospod Golobič se bosta sama branila, kot je treba. Ampak v tem problemu ni ali posredno nobene veze.
Za kaj gre? Važen je kredit. Poroštvo je namenjeno kreditu, ne pa banki. Mi govorimo o prvovrstni banki, recimo. Prvovrstna banka lahko odobri slab kredit, pa sumljiva banka ali manj prvovrstna banka lahko odobri dober kredit, dober, slab v smislu odplačilne sposobnosti in podobno.
426
Mislim, da, ne zameriti predlagateljev, da ta amandma niti v ta 1. člen ne spada. Ker 1. člen govori na splošno, kdo so tisti subjekti oziroma ki so jih normalno banke in hranilnice odobrile. Ta prvovrstnost ali kakorkoli je verjetno iz nekega drugega razloga, ki bi se morala nanašati na kriterije, verjetno, ali spada v kakšen drug člen. Moje globoko prepričanje je, da ta člen, ta poseg, ki ga predvideva ta amandma, ne spada, ker v 1. členu so pač deklarativno zapisani subjekti, ki jim je namenjen ta zakon.
Na drugi strani pa nekateri uporabljajo ta amandma in še podobne stvari vedno, da vrtijo neko lajno, ki pa je dejstvo. Važno je, če se kredit odplačuje, ne pa kdo ga je odobril. Tisto je manj pomembno. Ampak važno je, če nekdo kredit odplačuje in s tega vidika bi verjetno to razmišljanje, ki je pripeljalo do tega amandmaja, spadalo kam drugam in ne v ta člen. Brez kakršnihkoli predsodkov mislim, da iz tega razloga tega amandmaja ni možno podpirati.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Zaključujem razpravo o amandmaju k 1. členu.
V razpravo dajem amandma Poslanske skupine SDS k 2. členu. Želi kdo razpravljati? Odpiram prijavo. Gospod Bogdan Čepič.
BOGDAN ČEPIČ: Hvala za besedo. V Poslanski skupini Socialnih demokratov ne bomo podprli amandmaja k 2. členu. Predvsem zaradi tega, ker bi namen tega zakona o kreditiranju investicij na nek način spremenili in bi postal zakon o reprogramiranju oziroma o kreditiranju reprogramov.
Prej je razpravljavec že govoril, da so jamstvene sheme, ki smo jih že sprejeli v tem Državnem zboru, v veliki meri v večini kreditov, za katera so bila poroštva dana, spremenila nekatera slaba zavarovanja, nekatere slabe kredite sedaj v drugačno luč z drugačnimi stvarmi. Namen tega zakona j drugačen. Namen je vzpodbujanje investicij. In v kolikor ne bomo ciljali samo na investicije in na te stvari, bo ta zakon izgubil svojo veljavo. Lahko bi se resnično zgodilo to, kar je že bilo rečeno kot nekaj slabega, da bi ta poroštva bila namenjena za reprogramiranje drugih kreditov, za druge namene, ne za investicijske namene in bi to poroštveno vsoto ene milijarde sorazmerno hitro lahko porabili.
Cilj tega je, da vzpodbudimo investicije s prvovrstnim zavarovanjem in s krediti, ki bodo bonitetno in cenovno enaki najboljšim bonitetam in najboljšim kreditom, kar pomeni, da bi tudi morali biti cenovno nekoliko ugodnejši. In to je pravzaprav tista pomoč, ki jo danes gospodarstvo in vsi tisti, ki bodo investirali v proizvodnjo, v razvoj, v nove tehnologije pravzaprav tudi potrebujejo.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Bogdan Barovič.
427
BOGDAN BAROVIČ: No, ni res, da je to tisto, kar potrebujejo danes. Če bi imeli kakšno analizo in sliko upam, da jo imate na Vladi bi točno videli, kdo danes potrebuje takšno poroštvo in pomoč. In bom govoril točno o tistih, ki so investicije, če je že poudarek na investicijah, začeli pa jih ne morejo iz takšnih ali drugačnih razlogov zaradi gospodarske in finančne krize dokončati. To je resnica. Kar pojdite pogledat, kdo bi danes, dajte poskusno naredit, kdo bi danes prosil za poroštvo države za najem kredita, pa boste videli, da je sigurno 60 ali 70% takšnih, ki bi radi dokončali začete investicije, pa jih pač ne morejo. To je bistvo tega amandmaja.
Amandma govori o tem, da bi lahko tudi tista podjetja, ki rabijo sredstva za reprogramiranje dolgov in končanje začetih investicij. Teh je največ, ki ta denar potrebujejo. Poudarjam pa še enkrat, tukaj ni črno-belega sveta, kot razmišljajo nekateri. Niso vsi lumpi, ki so v težavah. In niso vsi pošteni, ki niso v težavah. To je dejstvo. Še enkrat poudarjam, marsikdo med tistimi, ki je danes zadolžen, je bil lump. Zato, ker je zadolžil podjetje za svoj lastni žep. In točno vemo, kateri so to, pa nihče nič ne ukrepa, ampak ne bom zdaj o tem. Tudi sam vam jih lahko naštejem. Reprogramirali in zapufali so se zato, da so sebi preusmerili ta denar. Tisti, ki pa so pošteno delali - veliko jih je danes pa so prišli v težave ne morejo dokončati investicij, s katerimi bi povzročili nov gospodarski zagon. In kdo bo potem rabil to poroštvo in kredit?! Povejte mi kdo! Tisti, ki ima lastna sredstva?! Saj ni neumen, da bo jemal kredit in plačeval obresti! Pametni gospodar bo z lastnimi sredstvi investiral sam. Kdo potem rabi ta kredit in to poroštvo?! Kdo?
Zato mislim, da je prav in pošteno, da razmislimo o tem amandmaju in da razmislimo ali... Saj vendar obstajajo neka merila, ko lahko tudi tistega, ki po tem drugem odstavku 2. člena, če bi ga črtali, saj se da proučiti, kakšno je njegovo stanje, kakšen dolg bi rad reprogramiral, kakšna je nedokončana investicija. In bi bilo pošteno, da se mu pomaga. Marsikomu se je že danes pomagalo pa si tega ni zaslužil pa smo bili tiho. Vsaj možnost dajmo, vsaj možnost dajmo, ne pa da bomo sprejeli nek zakon, ki je pomemben v tem trenutku, služil pa ne bo nikomur.
Jaz in Slovenska nacionalna stranka menimo, da je ta amandma k 2. členu treba sprejeti in ga bomo tudi podprli.
Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Iztok Podkrižnik, izvolite!
IZTOK PODKRIŽNIK: Hvala lepa za besedo. Spoštovani!
V poslanski skupini podpiramo ta amandma in sam mislim, da je res treba temeljito razmisliti, katera so ta podjetja, ki dejansko rabijo to poroštvo. Predhodniki so veliko povedali o tem, in tudi sam pravim, da so to podjetja, ki so
428
polnoletna, ki delujejo na trgu že več desetletij. In ta podjetja so morala in še morajo dandanes financirati te investicije v tehnološko opremo.
Se pravi v razvoj dejansko iz tekočega poslovanja. Kajti, banke imajo ta reakcijski čas še vedno predolg. Se pravi, če hoče kupec imeti od določenega dobavitelja ali proizvajalca jutri 20, 30, 50% več dobavljenih količin - se pravi - mora ta proizvajalec nemudoma, se pravi, danes investirati v opremo in iz tega narediti ta večji promet, dobaviti te kose. Kajti, če teh kosov ne dobavi, tudi pojutrišnjem tega podjetja več v tem sistemu dobaviteljev ne bo strateških. In to se mi zdi zelo pomembno, in mislim, da je tu treba ta amandma podpreti, kajti tri četrt je takšnih podjetij, ki so res steber današnjega slovenskega gospodarstva, in to gospodarstvo ta amandma potrebuje.
In to je problem. Druga stvar pa je ta, da se je v preteklosti veliko sredstev namenilo tem "one man bandom", se pravi malim podjetjem, podjetnikom, ko so začeli nekaj na novo delati. Nepovratna sredstva so dobili, dan danes pa nimajo posla in tudi problem bo vračanje teh sredstev. Zato še enkrat pravim, da podprite ta amandma, kajti slovensko gospodarstvo to potrebuje in to tudi Slovenijo potegnilo iz te krize. Tu gre za zrela podjetja in podjetja, ki imajo lasten razvoj in dobre trge. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Rado Likar. Izvolite!
RADO LIKAR: Hvala za besedo. Torej moje mnenje je, da je smiselno ta amandma podpreti. Saj, če hočemo, da bo zakon dosegel svoj namen, potem je prav, da se v ta zakon vključi tudi reprograme. Seveda za namene, ki jih predvideva zakon, ne za - bi rekel - kakršnekoli investicije. Bilo je že omenjeno v razpravi - nekateri, ki so, ki jih je - bom rekel - kriza presenetila in želijo dokončati te svoje investicije - mislim, da bi bilo še kako dobrodošlo, da se ta poroštva daje tudi za že obstoječe obveznosti.
Pregovor pravi, da, kdor se je enkrat opekel, potem za vsak slučaj tudi kislo mleko popiha, če je vroče. In jaz mislim, da se tukaj, če bi ta amandma sprejeli, je moje mnenje, da se mogoče bojimo, da bi se to, vključitev teh reprogramov, da bi se to izkoristilo. Vendar, jaz sem prepričan, da - bi rekel- obstajajo neki mehanizmi, ki bi se mogoče to morebitno izrabljanje preprečilo in mogoče je celo, če gremo, kdo špekulira pa kdo ne, da mogoče, če se kakšen podjetnik v teh kriznih časih odloči za nove investicije, mogoče še bolj špekuliral, kot je nekdo, ki je pričel z investicijami - recimo - pred dvema, tremi leti pa mu pač to zaradi različnih razlogov ni uspelo, da bi z možnostjo, da se mu da poroštvo tudi za reprogram teh kreditov, prispevali tudi k marsikateremu, da se podjetnik oziroma gospodarska družba reši iz krize. Zato predlagam, da ta amandma sprejmete.
429
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Vili Rezman.
VILI REZMAN: Hvala lepa za besedo. Ko sem sam prvič bral ta zakon, sem se tudi najdlje zamislil nad tisto določbo, ki govori o prepovedi dajanja poroštev za kredite, ki bi bili namenjeni tudi poplačilu obstoječih obveznosti. Sam sem seveda prepričan, da je prav, da ta zakon spodbuja nove investicije, in sicer v glavnem investicije, ki bodo visoko tehnološke. Mislim pa, da je najmanj tako prav, da dokončamo investicije, ki niso bile dokončane. Tiste, ki niso nasedle zaradi špekulacij. Tudi to je potrebno zavoljo tega, ker ne gre samo za gospodarske. Gre tudi za socialne, gre tudi za finančne probleme, ki bi jih na ta način reševali. Sedaj se mi pa zdi, kot da bi hoteli s tem določilom kar nekako napraviti križ čez sedanjost, v kateri je največ problemov. In če teh problemov mi ne bomo znali rešiti, tudi ne vem, kako se bomo lotevali novih investicij. Sam sicer podpiram predlog zakona.
Zakon ima zelo pomembne ambicije, kar se tiče dobrega podpornega okolja za tiste, ki so namenjeni investirati na novo. Dober je tudi za banke, ker bodo pravzaprav zelo malo riskirale. Tveganje bo majhno, saj bodo lahko dobili ta poroštva in kredite res samo tisti najboljši. Takšen je bil tudi namen jamstvene sheme takrat, ko je bila prvič predlagana in ko na Odboru za finance še ni bila spremenjena.
Tisto, kar je tudi dobro v tem zakonu in jaz zakon sicer podpiram, je tudi to, da nekako določa, sicer samo v uvodu, katerim investicijam na katerem področju bo dajal prednosti: raziskavam, razvoju, tehnološkemu razvoju. Dajal bo prednosti turizmu, dajal bo prednost okoljskim investicijam in učinkoviti rabe energije, najmanj kar mi tukaj manjka, pa so seveda obnovljivi viri energije, ko že naštevamo. Sicer pa je, po moji sodbi, kar zadeva tega, pač manko tega zakona v tem, da v nobeni izmed določb tega zakona ne piše, tudi v obrazložitvah, ne in da se tukaj sklicujemo na izhodno strategijo. Torej, zaveze so v zakonu samem zelo skromne, kar se tiče usmerjanja teh investicij.
Zakaj mislim, da je potrebno zagotoviti, in zato tudi podpiram vloženi amandma, sredstva tudi za tiste, ki morajo poravnati še obstoječe obveznosti. Več razlogov je za to. Najprej je - jaz mislim - povsem jasno, da je najbolje, če se investicije zaključijo. Zaključijo svoj gospodarski ciklus in preidejo v tisto fazo, ki ji rečemo potrošnja, ko bodo torej namenjena nekim našim potrebam.
Drugo, kar je tukaj zelo pomembno, je to, da ne smemo pozabiti, da je v teh podjetjih, v teh družbah, ki bodo sedaj omejene oziroma jim bo preprečen dostop do poroštev za kredite, za obstoječe obveznosti najbrž zaposlena velika množica ljudi. In če se te investicije ne bodo dokončale, če se bo pojavila potreba po tem, da bodo delavci zopet zapuščeni, se bo pojavila na naši strani, na strani javnih
430
financ zopet potreba po socialnih transferjih. Mislim, da to več niso najboljše rešitve.
Tretji razlog, ki me vodi k temu, da lahko podprem tak amandma, ki je bil predlagan, je razlog, ki mu rečemo, finančna nedisciplina. S tem, da bomo nekaterim tako rekoč onemogočili s to prepovedjo dostop do sredstev, se finančna disciplina zagotovo ne bo izboljšala. Torej, plačilna veriga se ne bo izboljšala. Morebiti se bo še bolj trgala, kar je pa slabo - bi rekel - tako za tiste, ki so dobre firme, kot za tiste, ki se mučijo sedaj z velikimi težavami.
Če sklenem. Moj glas, kar se tiče zakona, je glas za. Bil bi pa vesel, če bi bil sprejet amandma, za katerega bom tudi glasoval, ker bi ne tako dramatično spreminjal osnovne ambicije zakona, vendar bi pa razširil upravičence do teh poroštev do tistih, ki imajo sedaj velike težave.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Vili Trofenik.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo.
Osebno sem malo v zadregi, ko poslušam argumente za ta amandma, in imam občutek, da se ne zavedamo, da gre pri obravnavanju zakona za bodoči finančni inštrument, ki bi ga naj uveljavljali v prihodnosti, in pozabljamo istočasno, da imamo v teku - če tako se izrazim - Zakon o jamstveni shemi, ki še ni vseh sredstev potroši, koliko so dostopne informacije in to zavzemanje za obstoječe reprograme spada bolj tja.
Na drugi strani pa imam občutek, da niso čisti nameni s tem predlogom amandmaja brez želje po polemiziranju z avtorji ali predlagatelji. Na nek način je v nasprotju z njihovimi stalnimi intencami, da se prepreči zloraba poroštev za nekatere odprte probleme bom zelo zloben. Če uveljavite ta amandma, boste lahko s tujim poroštvom reševali Stožice v naslednjem letu. Ampak to je res zlobna primerjava.
Ne vem, predlagatelji so jasno napisali, da je ambicija tega zakona zagotoviti poroštva in s tem spodbuditi investicije, ki so za Slovenijo posebnega pomena, ne bilo katere, ampak tisti, ki so posebnega pomena. Če je kaj problem v tem trenutku, je problem pridobiti ustrezne kredite za nove projekte, ker se banke rešujejo najprej logično same sebe. Zz vidika reševanja bank je tudi logično, da ponujajo, ali so stimulirane na nek način ali zainteresirane najprej za reprograme, ker je to eno izmed upanj, da dobijo povrnjena sredstva, ki so jih odobrila.
Niti osebno niti drugače tega amandmaja ne bomo podprli, ker gre direktno proti osnovni intenci zakona - kot ga osebno razumem - spodbujanja investicij posebnega pomena v prihodnosti. Investicije, ki so v tem trenutku, je treba reprogramirati, pa daje vse možnosti zakon - ki velja - o jamstveni shemi. Toliko o tem amandmaju. Ne bomo ga podprli. Hvala lepa.
431
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospa državna sekretarka Mateja Vraničar.
MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa za besedo. Spoštovani! Na kratko bi rada komentirala predlog amandmaja, čeprav bom ponovila kar nekaj stvari, ki so bile danes že rečene.
Osnovni namen zakona je pripomoči k investicijam, ki bodo zagotovile dodano vrednost in nove zaposlitve. Predlagani amandma spreminja vsebino zakona do te mere, da bi bila vsebina zakona po našem mnenju v opreki s ciljem in namenom, s katerim je Vlada ta predlog zakona predlagala Državnemu zboru v sprejem.
Vprašanju reprogamiranja kreditov, ki so bili najeti pred krizo in jih zaradi krize podjetja ne morejo odplačati, je namenjen Zakon o jamstveni shemi. In že danes lahko podjetja, ki imajo težave z odplačevanjem obstoječih kreditov, v skladu z določbami Zakona o jamstveni shemi predlagajo oziroma se vključijo v izvajanje tovrstnih programov.
Samo kot dodatno informacijo naj omenim, da je trenutno odprta shema oziroma odprta kvota, preko katere se podjetja lahko prijavijo tudi v zvezi z reprogramiranjem dolgov. In ta kvota bo odprta - mislim - do 21. junija. Sredstva za ta namen so še vedno prosta.
Če pa pogledamo podatke za nazaj, kako so bile dosedanje kvote izkoriščene, pa lahko ugotovimo, da je približno 23% vseh poroštev, ki so bila izdana na podlagi Zakona o jamstveni shemi, bilo namenjenih prav reprogramiranju kreditov.
Nenazadnje moram v zvezi s predlaganim amandmajem omeniti tudi evropsko dimenzijo. Zakon o jamstveni shemi, ki omogoča poroštva tudi za reprogramiranje kreditov, je bil prijavljen Evropski komisiji kot državna pomoč.
Skozi šivankino uho smo lahko zaradi razlogov finančne in gospodarske krize uspeli prepričati Evropsko komisijo, da je to dovoljen ukrep in da ne ovira proste konkurence na notranjem trgu. V kolikor bi v tem predlogu zakona, ki časovno ni omejen in ki je namenjen izhodu iz krize, ne pa blažitvi posledic krize, vključili enak ukrep, bi se v bistvu izpostavili možnim težavam in problemom v zvezi s spoštovanjem pravil državnih pomoči. In tudi to je eden od pomembnih razlogov, zaradi katerih Vlada predlaganemu amandmaju nasprotuje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Černač, izvolite!
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Lep pozdrav vsem prisotnim! S tem, ko se spreminja drugi odstavek 2. člena, se ostale določbe zakona ne spreminjajo, ostajajo v veljavi. V kolikor bi se, potem bi dejansko bil tak amandma problematičen. Vendar se ne. Prvi odstavek 2. člena ostaja. Ta pa govori o tem, da gre za financiranje investicij v razvojne projekte, ki imajo za
432
posledico rast dodane vrednosti na zaposlenega in omogočajo večjo zaposlenost, kar mora biti razvidno iz investicijskega programa in tako naprej. To velja tudi v primeru tako imenovanega reprograma.
In konkreten odgovor na konkretno izpostavljeno dilemo, ne, Stožic ne bo mogoče financirati, če bo ta amandma sprejet. Kajti, Stožice stadion ne izpolnjujejo nobenega izmed teh parametrov, ki so navedeni v prvem odstavku tega zakona. Ne gre za nobeno rast dodane vrednosti na zaposlenega. Ne gre za nobeno večjo zaposlenost in tako naprej, ampak gre za prerazporejanje nekega kapitala iz enega kotla na drugega. Gre pa za nekatere gospodarske subjekte, ki bi lahko skozi ta zakon, v kolikor bi bil ta amandma sprejet, ohranili obstoječa delovna mesta. Verjetno pa je glavni namen tega zakona ravno v tem, da se na eni strani ohrani obstoječa delovna mesta, omogoči zaposlitev novih ljudi in omogoči nadaljevanje, dokončanje in izvedbo novih investicij. Vendar očitno to ni politika te Vlade, zaradi tega vladajoči tudi ta amandma zavračate. Kajti v zadnjih dneh smo priča temu, da ob napovedi rebalansa, ki naj bi blazno skrčil izdatke, da se je zgodila rdeča luč na vseh tistih projektih, ki se jim reče investicijski projekti in ki trenutno tečejo.
Na ministrstvu za promet so ustavili vse projekte, tiste, ki so napovedani in tiste, za katere so bili objavljeni razpisi, celo tiste kjer so že izbrani izvajalci in celo tiste, kjer so že podpisane pogodbe. To pomeni, da Vlada ravna panično, da nima jasne usmeritve. In ne čudijo podatki, ki prihajajo v zadnjih dneh o tem, da vprašanje, če nismo mi že dlje od grškega scenarija. Samo verodostojnih podatkov še danes nimamo na mizi. Ta amandma ni škodljiv, je koristen in v povezavi z vsemi ostalimi določbami tega zakona mislim, da se ga da izvajati na pravilen način.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Vili Rezman.
VILI REZMAN: Danes zelo na kratko, ker ni časa. Se strinjam, potrebno je poskrbeti za dodano vrednost in nove zaposlitve. Najmanj tako potrebno je vedeti, da tudi obstoječa podjetja ustvarjajo dodano vrednost in da so tam delovna mesta, ki jih je treba ohraniti. Zelo pogosto je ohranitev delovnih mest bistveno cenejša od ustvarjanja novih delovnih mest. In kar zadeva Zakon o jamstvenih shemah, ima skrajni rok, do takrat, ko bo skrajni rok potekel firme, ne bodo vse rešene in novi zakon bi jim s širitvijo omogočil dodatno pomoč.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Zaključnem razpravo o tem amandmaju. O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj pol ure po prekinjeni 17. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
433
Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVI ZAKONA O REVIDIRANJU, V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina petih poslancev s prvopodpisanim Francem Bogovičem. V zvezi s tem predlogom zakona Odbor za finance in monetarno politiko predlaga Državnemu zboru sprejem sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa dajem besedo članu odbora gospodu Bogdanu Čepiču. Prosim!
BOGDAN ČEPIČ: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Lep pozdrav državni sekretarki s sodelavko, kolegice in kolegi!
Odbor za finance in monetarno politiko je na 17. seji 5.5.2010 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo s predlogom za skrajšani postopek predložila skupina petih poslancev s prvopodpisanim gospodom Francem Bogovičem. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 54. seji dne, 26. 2. 2010, sklenil, da se zadevni zakon obravnava po rednem postopku. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki poleg določenih splošnih, kot je na primer ustreznejša ureditev rešitev na sistemski ravni, dosledne opredelitve nosilca revidiranja s hkratno uveljavitvijo ustreznim mehanizmom za zagotovitev potrebnih strokovnosti, neodvisnosti in nepristranskosti priložene Zadružne revizije s strani zadružne zveze posreduje še konkretne pripombe k 1., 2. in 3. členu zakonskega predloga. Hkrati odbor prej o mnenju Vlade z argumentiranimi razlogi, zaradi katerih predložene rešitve ne izraža podpore oziroma zavzema stališče, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Po dani oceni Zadružna zveza ne izpolnjuje enega izmed osnovnih pogojev, konkretno, pogoja neodvisnosti, saj za svoje člane opravlja vrsto opravil, ki vzpostavljajo odnose odvisnosti.
Po drugi strani bi bilo tovrstno opravljanje revizije računovodskih izkazov na podlagi Zakona o revidiranju izven zakonskih okvirov področne direktive, to pa bi pomenilo kršitev določil glede revizijskih podjetij, njihovega upravljanja, predvsem pa nedovoljen poseg v neodvisnost tovrstnega delovanja. Ker je Slovenija osnovni Zakon o revidiranju pri Evropski komisiji že notificirala, bi hkrati ob ponovni zahtevi za nostrifikacijo bile predložene spremembe najverjetneje ocenjene za neskladne s pravnim redom Evropske unije.
V okviru dodatnega delovnega gradiva je bil odbor seznanjen z mnenjem Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki, upoštevajoč mnenje Vlade, predlaganega zakona ni podprla.
434
Po končani daljši razpravi in na podlagi predhodno navedenih odklonilnih mnenj ter napovedanem glasovanju o predlogu sklepa, da predloženi zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je odbor menil, da gre za večplastno problematiko, ki je v okviru Zakona o revidiranju ne gre reševati. Po drugi strani se zlasti zaradi v razpravah predstavljenih različnih tolmačenj med finančnim in kmetijskim resorjem odgovornima za obravnavo materije z enako ciljno naravnanostjo, ki je v sočasni državnozborski proceduri, ponovno odpira vprašanje ustreznosti in možnosti uvajanja predlaganih rešitev v Zakonu o zadrugah.
V smeri generalne rešitve nakazane problematike na izpostavljenem področju revidiranja zadrug je odbor na podlagi opravljene razprave najprej sprejel sklep o predlogu za skupno pripravo ustreznih sistemskih sprememb, naslovljen na finančno in kmetijsko ministrstvo, Inštitut za revizijo ter predlagatelje obravnavanih sprememb zakona. Na podlagi tega je na koncu obravnave sprejel tudi sklep, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Za uvodno predstavitev stališča do predloga matičnega delovnega telesa dajem besedo predstavniku predlagateljev zakona, gospodu Francu Bogoviču.
FRANC BOGOVIČ: Lep dober dan, spoštovani podpredsednik, predstavnice Ministrstva za finance, spoštovane kolegice in kolegi!
Pri sprejemanju zadnjih sprememb Zakona o zadrugah smo prišli do ugotovitve, da je problematična novela Zakona o zadrugah, ki je izločila zadružno revizijo na osnovi Zakona o revidiranju in na osnovi Direktive 2006/43/ES. Zadnji Zakon o revidiranju je namreč v slovenski pravni red prenesel direktivo, ki določa pravila za delovanje organa za javni nadzor kot nadzornega organa med revizorji in revizijskimi družbami ter uvaja dodatna strokovna merila za nadzor nad kakovostjo dela revizorjev in revizijskih družb, zaradi česar je bilo treba takrat obstoječi Zakon o revidiranju posodobiti in ga nadomestiti z novim. Trenutno veljavni Zakon o revidiranju pa je v nekaterih delih strožji od direktive, kar pa ne bi bilo potrebno, saj direktiva dopušča nacionalnim zakonodajalcem, da določene zadeve priredijo svojim razmeram.
Zakon o revidiranju je poleg mnogih pozitivnih sprememb določil tudi, da lahko revizijo opravljajo le revizijske družbe, ki so registrirane kot gospodarske družbe po Zakonu o gospodarskih družbah in imajo veljavno dovoljenje slovenskega Inštituta za revizijo in opravljanje storitev revidiranja.
Določeno je bilo tudi, da zadružna zveza opravlja storitve revidiranja zadrug po tem zakonu največ 12 mesecev po njegovi uveljavitvi. Predlagatelji menimo, da ni formalnih
435
ovir za nadaljnji razvoj zadružne revizije, saj omenjena direktiva ne omejuje opravljanja revizije glede na pravno obliko revizijskega podjetja in govori le o zakonitih revizorjih ter o revizijskih podjetjih, medtem ko Zakon o revidiranju določa, da lahko storitve revidiranja opravlja samo revizijska družba, ki je lahko le gospodarska družba ali samostojni revizor.
Direktiva 2006/43/ES pa celo izrecno predvideva, da lahko zadruge revidira subjekt, v katerega so zadruge včlanjene, kar pomeni, da niso utemeljeni očitki, da bi članstvo subjekta, ki ga zadružna revizija revidira, pomenilo nedopusten odstop od zahteve neodvisnosti revizijskega podjetja.
Spremembe Zakona o revidiranju smo torej predlagali, ker menimo, da je revidiranje zadrug po revizijskih zadružnih zvezah posebno zadružne organiziranosti ter eden izmed elementov zadružnega načela članskega upravljanja, kar izhaja tudi iz primerljive ureditve zadružne revizije v Nemčiji in Avstriji, kjer lahko revizijske zadružne zveze opravljajo revidiranje zadrug tudi po implementaciji direktive.
Zakon pa smo predlagali tudi, ker se po mnenju Zakonodajno-pravne službe vsebina ne da urediti le v Zakonu o zadrugah, ki smo ga obravnavali včeraj, ampak so prvotno potrebne spremembe zakona o revidiranju. Nasvet smo torej upoštevali. Vendar pa razočarani ugotavljamo, da je bil ves dober namen zaman, kot že velikokrat doslej, ko je kakšen dober zakon predlagala opozicijska stranka. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa za uvodno predstavitev stališča do predloga matičnega delovnega telesa. Dajem besedo predstavniku vlade. Gospa mag. Mateja Vraničar, državna sekretarka. Prosim!
MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Gospe in gospodje poslanci! V zvezi s prelaganim zakonom je treba povedati, da Direktiva o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze določa, da obvezno revizijo izvajajo samo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, ki imajo dovoljenje države članice, ki zahteva obvezno revizijo. Govorimo torej o obvezni reviziji. S sprejetjem Zakonom o revidiranju, s katerim se je direktiva prenesla v slovenski pravni red, je zadružna zveza izgubila status revizijske družbe, ker ne izpolnjuje pogojev, ki jih direktiva in zakon določata za revizijske družbe.
Ena od glavnih zahtev, ki jih določa direktiva, je, da mora pri izvajanju obveznih revizij biti revizijsko podjetje neodvisno in ne sme biti vključeno v sprejemanje odločitev revidiranega subjekta. V tem je eno temeljnih razhajanj med predlagatelji zakona in mnenjem Vlade. Vlada meni, da opravila, ki jih v skladu z 49. členom Zakona o zadrugah opravijo zadružne zveze za svoje člane, kažejo na odvisno razmerje med zadrugami in zadružnimi zvezami. In po mnenju
436
Vlade ni mogoče sklepati, da bi zadružna zveza lahko bila neodvisna pri izvajanju obveznih revizij.
Poudariti pa je potrebno, da ureditev revizije, kot izhaja iz Zakona o revidiranju, še vedno omogoča izvajanje revizije v zadrugah, saj se lahko revizorji, ki izpolnjujejo pogoje, organizirajo v eni od pravno organizacijskih oblik, ki jih predvideva zakon, in opravljajo svoje naloge tudi naprej.
Poudariti je treba, da bi sicer zadružna zveza morala izpolnjevati vse pogoje za revizijske družbe. To pa pomeni tudi, da bi bila podvržena nadzoru in morebitnemu sankcioniranju s strani slovenskega instituta za revizijo oziroma agencije za javni nadzor nad revidiranjem. Veljavni zakon o revidiranju določa pogoje za registracijo in poslovanje pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb ter nadzor nad njihovim delom. Pri presoji predlaganega zakona se je potrebno vprašati tudi, ali je primerno pri reviziji zadrug in na podoben način tudi pri reviziji društev smiselno upoštevati vse mednarodne standarde revidiranja in druga pravila revidiranja, kakor veljajo za največje gospodarske subjekte v posameznem nacionalnem gospodarstvu.
Rešitev v Zakonu o revidiranju, ki ureja obvezno revizijo, ne pomeni, da poleg obvezne revizije računovodskih izkazov, ki jo izvajajo neodvisna revizijska podjetja, z Zakonom o zadrugah ni mogoče vzpostaviti dodatne posebne zadružne revizije, ki bo delovala po načelu samopomoči, na primer v obliki službe notranje revizije na ravni zadružne zveze. Slovenski institut za revizijo in Ministrstvo za finance sta že pri pripravi Zakona o revidiranju ugotovila, da vrste zadrug, ki jih določa direktiva, v Sloveniji ni. Zaradi česar bi kakršnakoli zadružna revizija, obravnana v Zakonu o revidiranju v delu usklajevanja z direktivo obravnavala obvezno revizijo letnih računovodskih izkazov, bila v nasprotju z določili direktive. Spoštovani! Če še enkrat na kratko povzamem stališče Vlade. Vlada meni, da zadružna zveza ni eden izmed subjektov, ki jih določa direktiva za opravljanje nalog obvezne revizije. Prav tako zadružna zveza ne bi izpolnjevala enega izmed osnovnih pogojev revidiranja, to je pogoja neodvisnosti. V skladu z navedenim Vlada Republike Slovenije nasprotuje predlogu zakona in podpira predlog sklepa, ki ga je oblikovalo matično delovno telo. Torej, predlagamo Državnemu zboru, da predloga zakona ne podpre in sprejme sklep, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališča poslanskih skupin. Besedo ima gospod Matjaž Zanoškar v imenu Poslanske skupine DeSUS.
MATJAŽ ZANOŠKAR: Hvala. Spoštovani predsedujoči! Spoštovana, državna sekretarka! Kolegice in kolegi!
437
Dovolite, da predstavim stališče Poslanske skupine DeSUS glede Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju. Temeljni zakon s področja revidiranja je Zakon o revidiranju, ki je bil sprejet pred dvema letoma. Slednji poleg mnogih pozitivnih sprememb glede na predhodni zakon s tega področja določa tudi, da lahko revizijo opravlja le revizijska družba, ki je registrirana kot gospodarska družba po Zakonu o gospodarskih družbah in ima veljavno dovoljenje slovenskega instituta za revizijo in opravljanja storitev revidiranja.
Predpisano je tudi, da Zadružna zveza opravlja storitve revidiranje zadrug po tem zakonu največ 12 mesecev po njegovi uveljavitvi. Predlagatelj se s to zadnjo omenjeno ureditvijo glede zadrug ne strinja. Zato predlaga ponovno uvedbo zadružne revizije. Veljavni ureditvi očita, da zakon ni predvidel posebne ureditve zadružne revizije in določil zgolj prehodni rok, po katerem zadružna zveza, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje revidiranja po prejšnjem zakonu, lahko opravlja storitev revidiranja največ 12 mesecev po njegovi uveljavitvi.
Meni, da bi se s ponovno uvedbo zadružne revizije sledilo načelom poštenosti, nepristranosti, poklicni usmerjenosti, zaupnosti in poslovni skrivnosti ter splošni odgovornosti, ki so pomembne za zagotavljanje njihove strokovnosti in neodvisnosti. Meni tudi, da posebnost zadružne revizije predstavlja njen predmet, kot je na primer obsega ugotavljanje premoženjskega položaja, organiziranosti in poslovanja zadruge in vključuje tudi revidiranje računovodskih izkazov, ki so prilagojeni posebnostim zadrug, in omogoča zadrugam lažje pospeševanje gospodarskih koristi članov kot njihovega temeljnega namena ter prispeva k hitrejšemu odkrivanju tveganj. Našteva tudi vsebinske razloge za zadružno revizijo.
Poslanska skupina DeSUS ob proučitvi predloga zakona ni presodila tehtnosti, strokovnosti in opravičenosti argumentov predlagatelja v tolikšni meri, da bi dala podporo temu predlogu. Ocenili smo, da so argumenti Vlade in Državnega sveta, ki predlagane rešitve ne podpirata, tehtni in da temeljijo na določilih evropske direktive ter na osnovnih načelih, na katerih le ta temelji. Prav tako menimo, da bi morebitna ponovna uvedba zadružne revizije okrnila osnovne pogoje revidiranja predvsem neodvisnost ter ločnico med revizorjem nad revidirancem v samem postopku revidiranja.
Veljavni zakon je sicer dejansko res povzročil, da je zadružna zveza izgubila status revizijske družbe. Vendar je tukaj potrebno upoštevati, da se je ob sprejemanju tega zakona sledilo načelu in pogojem direktive EU, ki določa posebna določila za revizijske družbe. Predlagatelj te novele predlaga tudi noveliran Zakon o zadrugah torej z istim ciljem in istimi rešitvami. Ker se s to idejo ne moremo strinjati, predlagatelj pa z obema predlogoma ni zadostil osnovnim načelom, ki ju pogojuje revizijsko pravo, smatramo, da zakona nista primerna za nadaljnjo obravnavo. Tako smo se odločili, da v Poslanski
438
skupini DeSUS glasujemo, da zakona niste primerna za nadaljnji postopek. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Gospod Bogdan Barovič v imenu Poslanske skupine SNS. Prosim!
BOGDAN BAROVIČ: Hvala lepa.
Za razliko mogoče od ostalih kolegov v Slovenski nacionalni stranki in tudi sam ne vidim nobenih vsebinskih pomembnih elementov v tem zakonu. Kolikor je meni poznano, je ta problem o revidiranju nastal pri obravnavi Zakona o zadrugah, kamor naj ta vsebina revidiranja ne bi sodila in je bilo menda takrat rečeno, da naj bi sodil v Zakon o revidiranju. No, danes, ko pa je ta vsebina dana v Zakon o revidiranju, pa poslušamo isto zgodbo, da pač ne sodi sem in da, če sem prav razumel bi pa mogoče lahko sodila tja, kjer je že nekoč bila, pa takrat tja ni sodila. Tako, da jaz bi tukaj prosil samo - mislim, da že sedmič poudarjam - da bi bilo zelo fino, če bi se včasih ministrstva malo uskladila kaj delajo med seboj - da leva roka ve, kaj dela desna.
Opredeljevati se zdaj okrog tega zakona, kaj je prav in kaj ne - še enkrat pravim - vsebinsko je vsekakor pomembno, da več je revizij, manj je možnosti za leve posle, za prepovedane posle. Bolj čisti so posli, več napak se odkrije. To je moje stališče do revizijskih služb in postopkov.
Kar pa se - še enkrat pravim - tega zakona tiče, pa se bo vsak od nas posebej odločil, kako bo glasoval. Zato, ker vidimo, da je tukaj predvsem neusklajenost med ministrstvi in da se pač ne ve, kam kakšna stvar sodi. Seveda s tem ne mislim, da ste vi kaj krivi. Vaša dolžnost je vsebina ne pa to, da eno ministrstvo pravi, da mora iti v zakon, iz enega zakona v drug, to ministrstvo pa pravi, da sem ne sodi in da mora iti tja.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Besedo ima gospod mag. Borut Sajovic v imenu Poslanske skupine LDS.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa. Še enkrat vsem skupaj prijazen pozdrav in hvala lepa za besedo.
Poslanski klub Liberalne demokracije bo podprl sklep, da Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju ni primeren za nadaljnjo obravnavo, pa če ta zakon pride še neštetokrat - ali na odbor ali na sejo. Bistvo in osnovno načelo vsake revizije je, da je seveda neodvisna. In takrat so rezultati pravi in dobri.
Vsi tisti, ki pa imajo težave pri poslovanju ali jih želijo v bodoče odpraviti in popraviti, imajo pa številne možnosti notranjih revizij in še česa. Gre namreč za zakon dvojček v predlogu sprememb in dopolnitev Zakona o zadrugah. S
439
temi spremembami želi predlagatelj vzpostaviti sistem, ko bo Zadružna zveza lahko izvajala posebno revizijo, kar pa je ravno v nasprotju z že sprejetimi dopolnitvami Zakona o revidiranju. Predlagatelj namreč utemeljujem, da je zadružna revizija posebna zaradi predmeta revidiranja.
V Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije pa menimo, da je trenutno veljavni Zakon o revidiranju ustrezen, saj pri izvajanju revizij zagotavlja temeljno načelo, ki velja pri nas, Evropi in svetu, to je načelo neodvisnosti revizij. In ravno to se izkaže v tem primeru za največji problem pri posebnih revizijah Zadružne zveze, saj izvajanje tega načela neodvisnosti v praksi pri nas v Sloveniji ni mogoče izvesti. Gre namreč za tesno povezanost Zadružne zveze s samimi revidiranci. Prav tako pa sta Slovenski institut za revizijo in Ministrstvo za finance v luči evropske zakonodaje že pri pripravi Zakona o revidiranju 2 ugotovila, da vrste zadrug, ki jih določa Evropska direktiva, v Sloveniji ni, zaradi česar bi kakršnakoli zadružna revizija obravnavana v Zakonu o reviziji 2, bila v nasprotju z določili te evropske direktive.
Razširitev nabora subjektov, ki lahko opravljajo revizijo računovodskih izkazov na področju Zakona o revidiranju 2, v nasprotju z določili te evropske direktive, zato bi bila takšna rešitev, kot jo mi predlagamo, v nasprotju z uveljavljeno prakso v Evropi z računovodskimi izkazi in še čem. Določila, ki jih vsebuje veljavni Zakon o revidiranju, ki ureja obvezno revizijo, po navedbah Vlade ne pomenijo, da poleg obvezne revizije računovodskih izkazov, ki jih izvajajo neodvisna revizijska podjetja z Zakonom o zadrugah, ni mogoče vzpostaviti dodatne zadružne revizije, ki bo delovala po načelu samopomoči, kot na primer oblika službe notranje revizije na ravni Zadružne zveze. To zagovarjamo in podpiramo. V tem kontekstu smo tudi na matičnem delovnem telesu sprejeli sklep, da predlagamo Ministrstvu za finance, Ministrstvu za kmetijstvo in Slovenskemu inštitutu za revizijo, da se v sodelovanju s predlagateljem obravnavanih sprememb za celovito rešitev izkazane problematike revidiranja o zadrugah, da se skupaj pripravi ustrezen predlog sistemskih sprememb. Gre namreč za kompleksno tematiko, ki jo je potrebno ustrezno in strokovno reševati, predvsem pa skladno z Evropsko zakonodajo in temeljnimi osnovnimi načeli revidiranja, to sta predvsem neodvisnost, nepovezanost, zakonitost in poštenost izkazov.
Kot že rečeno, v Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije bomo glasovali tako, da ta zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Bomo pa, ker se zavedamo pomembnosti in pomena zadružnega sistema za celo Slovenijo, slovensko gospodarstvo pa tudi razvoj kmetijstva in podeželja v bodoče podprli morebitne strokovne rešitve, ki bodo urejale neobvezno zadružno revizijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo dajem gospodu Bogdanu Čepiču za stališče Poslanske skupine SD.
440
BOGDAN ČEPIČ: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Lep pozdrav še enkrat! Skupina poslancev, ki je posredovala Državnemu zboru predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju, je z namenom, da se v Zakonu o revidiranju ponovno uvede zadružna revizija.
Po mnenju Poslanske skupine Socialnih demokratov pa tega ni možno vnesti v Zakon o revidiranju. Direktiva o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze namreč določa, da obvezno revizijo izvajajo samo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, ki imajo dovoljenje države članice, ki zahteva obvezno revizijo. S sprejetjem Zakona o revidiranju, s katerim se direktiva prenaša v slovenski pravni red, je zadružna zveza izgubila status revizijske družbe, ker ne izpolnjuje pogojev, ki jih direktiva in Zakon o revidiranju določata za revizijske družbe. Direktiva namreč določa, da je zadruga, kot jo pojmuje evropska zadruga, kot je določeno v 1. členu uredbe Sveta Evrope številka 1.435/2.003 z dne, 22. julij 2003, o statutu evropske zadruge ali katerakoli druga zadruga, za katero se na podlagi zakonodaje skupnosti zahteva obvezna revizija, kot so kreditne institucije, določene v 1. točki direktive 2000/12ES ter zavarovalnice v smislu prvega odstavka 2. člena direktive 91694/ES. Zadružna zveza ni eden izmed subjektov, ki jih določa direktiva za opravljanje nalog in obvezne revizije. Prav tako Zadružna zveza ne bi izpolnjevala enega izmed osnovnih pogojev revidiranja, to je pogoja neodvisnosti, saj je za svoje člane opravljala vrsto opravil, preko katerih se vzpostavlja odnos odvisnosti. Zahteva po neodvisnosti pa ne bi bila izpolnjena tudi zato, ker bi Zadružna zveza, katere člani so zadruge, ki bi bile subjekt revidiranja računovodskih izkazov in na ta način revidirale svoje ustanovitelje.
Glede na razpravo na Odboru za finance in monetarno politiko o urejanju zadružne revizije smo ugotovili, da bo to potrebno spremeniti v Zakonu o zadrugah, ker Zadružna zveza ne more opravljati zunanje revizije računovodskih izkazov, kot jih določa Zakon o revidiranju. Seveda pa lahko Zadružna zveza opravlja druge storitve, na primer notranjo kontrolo, ampak ne more pa Zadružna zveza svoje hkrati neodvisno revizijsko poročilo, da so njihovi računovodski izkazi resnični in pošteni, ker pač ni zagotovljena neodvisnost.
Tukaj smo si verjetno enotni, kako imajo druge države to rešeno. Nobena od primerljivih držav, ki so naštete v gradivu, tega nima rešenega v Zakonu o revidiranju. Vse druge države imajo to rešeno v posebnih zakonih. In tudi to smo Ministrstvu za kmetijstvo in Zadružni zvezi, ko smo zavračali predlagani zakon, naj združijo revizijo zaradi vseh specifik in tudi zaradi njihove majhnosti in zaradi tega ni treba, da imajo zunanjo neodvisno revizijo, kot jo določa Zakon o revidiranju z vsemi upoštevanji mednarodnih standardov revidiranja, rešijo pa po svoje, vendar v Zakonu o zadrugah, ne v Zakonu o
441
revidiranju. Male zadruge po Zakonu o revidiranju niso zavezanci revizij. In tisto, kar se lahko specifično uredi v Zakonu o zadrugah, se ne more imenovati neodvisna oziroma revizija. Glede na dejstvo, da je Odbor za finance sprejel sklep, da predlaga Ministrstvu za finance, Ministrstvu za kmetijstvo in Slovenskemu institutu za revizijo, da v sodelovanju s predlagatelji obravnavanih sprememb za celovito rešitev izkazane problematike revidiranje v zadrugah skupaj pripravi ustrezen predlog sistemske spremembe, bo Poslanska skupina Socialnih demokratov podprla negativni sklep Odbora za finance in monetarno politiko.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Rado Likar v imenu Poslanske skupine SDS.
RADO LIKAR: Še enkrat, hvala za besedo.
Z vsebinske plati je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju tesno povezan s predlogom Zakona o zadrugah, ki smo ga obravnavali včeraj. Zakon o revidiranju, ki je bil sprejet leta 2008, je po navedbah predlagateljev poleg mnogih pozitivnih sprememb določil tudi, da lahko revizijo opravljajo le revizijske družbe, ki so registrirane kot gospodarske družbe po Zakonu o gospodarskih družbah in imajo veljavna dovoljenja Slovenskega instituta za revizijo. Določeno je bilo tudi, da Zadružna zveza, ki je do uveljavitve novega zakona opravljala storitev zunanjega revidiranja, to opravlja po tem zakonu največ 12 mesecev po njegovi uveljaviti.
Po mnenju predlagateljev bi v veljavnem zakonu določeno enostavno črtanje določb po zadružni reviziji pomenilo pretrganje več kot 100 letne tradicije zadružne revizije na slovenskem. Menijo tudi, da stališče, da Zadružna zveza, ne izpolnjuje temeljnega pogoja neodvisnosti iz direktive in da revizija, ki jo je do sedaj opravljala tudi zadružna zveza lahko takšno odvisnost okrnila glede na navedene določbe direktive, ni utemeljeno. Zadruge seveda so članice Zadružne zveze in jo z njo lahko vežejo različni interesi, tako lastniški kot finančni.
Če pa neodvisnost presojamo po teh kriterijih, potem se lahko enako vprašanje pojavi za, recimo, Računsko sodišče kot Vrhovno državno revizijsko hišo, ki kontrolira Vlado in ministrstva, torej te institucije, ki se štejejo za državne in so na neki način njeni ustanovitelji. Direktiva 2006/43 Evropskega sveta ne določa organizacija nadzora, ampak določa le načela. Zato po našem mnenju ni ovire, da v Zakonu o revidiranju ponovno vnesemo možnost zadružne revizije seveda pod pogojem, da bi za opravljanje teh storitev dobila dovoljenja Slovenskega instituta za revizijo.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo glasovali proti sklepu, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
442
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Vili Trofenik v imenu Poslanske skupine Zares.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik.
Namen predlagateljev sprememb in dopolnitev Zakona o revidiranju je z zakonskimi spremembami jim omogočiti oziroma ponovno uvesti zadružno revizijo, ki bi je za zadruge izvajala Zadružna zveza. Obstoječi Zakon o revidiranju, sprejet v letu 2008, povzema direktivo 2004/43, ki določa, da je revizijsko podjetje pri izvajanju obveznih revizij neodvisno in ne sme biti vključeno v sprejemanje odločitev revidiranega subjekta. Glede na določbe 49. člena Zakona o zadrugah pa ni možno trditi, da bi bila Zadružna zveza neodvisna pri izvajanju obveznih revizij, saj je glede na omenjeni Zakon o zadrugah z zadrugami v odvisnem odnosu.
Predlagatelji zakona sicer razumejo Direktivo 2004/43 tako, da le ta omogoča zadružno revizijo, vendar je Slovenski institut za revizijo že pri pripravi obstoječega Zakona o revidiranju ugotovil, da te vrste zadrug, ki jih navaja Direktiva 2004/43 in na katero se sklicujejo predlagatelji zakonskih sprememb, v Sloveniji enostavno ni.
Nadalje. Obstoječi Zakon o revidiranju še vedno omogoča izvajanje revizije v zadrugah, le da se morajo revizorji, ki izpolnjujejo pogoje po veljavnem zakonu, organizirati v eni od pravno organizacijskih oblik, ki jih predvideva veljavni Zakon o revidiranju. Istočasno pa je tudi res, da je poleg obvezne revizije računovodskih izkazov, pod katero zapade manjše število slovenskih zadrug, možnost za ustrezno spremembo Zakona o zadrugah vzpostaviti dodatno zadružno revizijo po načelu samopomoči oziroma obliki notranje revizije.
Zaradi navedenega bomo v naši poslanski skupini podprli sklep matičnega delovnega telesa. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Še gospod Jakob Presečnik v imenu Poslanske skupine SLS. Prosim!
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovana državna sekretarka s sodelavko, kolegica in kolegi!
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ne bomo podprli sklepa odbora, da predlagani Zakon o spremembah in dopolnitvi zakona o revidiranju ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hkrati naj povem, da smo v Poslanski skupini SLS nad takšnim sklepom razočarani. Zadnje spremembe Zakona o revidiranju namreč niso predvidevale posebne ureditve zadružne revizije in določen je bil zgolj prehodni rok, po katerem Zadružna zveza, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje revidiranja po prejšnjem zakonu, lahko opravlja storitve revidiranja največ še 12 mesecev po njegovi uveljavitvi.
Ker je zadružna revizija specialno urejena v Zakonu o zadrugah, je zakonodajalec v postopku sprejemanja Zakona o
443
revidiranju očitno izhajal iz predpostavke, da bo mogoče v enoletnem roku po uveljavitvi zakona o ureditvi zadružno revizijo skladno z direktivo 2006/43 v zakonu, ki bo med vprašanji iz uredbe 1435/2003 uskladil posebnosti zadružne revizije z omenjeno direktivo.
Ko je Poslanska skupina SLS želela to vsebino uskladiti in je ob sprejemanju zadnje novele Zakona o zadrugah predlagala amandmaje, ki bi preprečili ukinitev zadružne revizije, je bilo večkrat povedano, da se amandmaji ne morejo podpreti, ker niso v skladu z Zakonom o revidiranju. Zato smo tokrat v Poslanski skupini SLS hkrati s spremembami zakona o zadrugah predlagali tudi spremembe Zakona o revidiranju, ki bi omogočale Zadružno revizijo. Pa baje to še vedno ni dovolj in še vedno se navajajo argumenti in neusklajenosti Zakona o zadrugah in Zakona o revidiranju.
Na koncu naj povem le še to, da smo v Poslanski skupini SLS imeli dober namen ureditve področja zadružne revizije in da ste se s predlaganimi rešitvami ob sprejemanju zadnje novele Zakona o zadrugah strinjali tudi v koalicijskih strankah. Na odboru in danes pa so žal spet v ospredju neutemeljeni argumenti proti, na čemer smo v Poslanski skupini SLS presenečeni in razočarani. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. O predlogu sklepa bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 17. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
In prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBVEZNOSTI SLOVENSKE ODŠKODNINSKE DRUŽBE, D. D. V VIŠINI 300.000.000 EVROV IZ NASLOVA NAJETIH KREDITOV IN IZDANIH OBVEZNIC ZA FINANCIRANJE SLOVENSKE ODŠKODNINSKE DRUŽBE, D.D., V LETU 2010, v okviru rednega postopka. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade. Gospa mag. Mateja Vraničar, državna sekretarka.
MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovani! Za začetek moram poseči nekoliko nazaj. Z Zakonom o denacionalizaciji in nekaterimi drugimi predpisi je Republika Slovenija na Slovensko odškodninsko družbo prenesla del svojih obveznosti iz naslova odškodnin za denacionalizacijske postopke, odškodnin žrtvam vojnega in povojnega nasilja ter odškodnin iz naslova vlaganj v telekomunikacijsko omrežje.
V ta namen je država Sodu zagotovila sredstva za izplačilo teh obveznosti, in sicer v obliki deležev v gospodarskih družbah, prenesenih na Sod v procesu lastninjena
444
teh družb. Do začetka svetovne finančne krize leta 2009 je Sod iz prodaj in upravljanja deležev v podjetjih uspešno izpolnjeval svoje obveznosti.
Zaradi finančne krize pa je tržna vrednost deležev v upravljanju SOD v letu 2009 zelo upadla. Poleg tega je SOD večino likvidnih in portfeljskih naložb prodal v obdobju med leti 2004 in 2008. Preostanek premoženja pa pretežno predstavljajo naložbe, ki jih po mnenju Vlade ni smotrno prodajati. Gre za naložbe, ki bi jih lahko v luči bodoče zakonodaje že opredelili kot strateške, kot na primer naložbe v Petrolu, Luki Koper, Krki in podobnih podjetjih. Skratka, SOD trenutno ne more pokrivati svojih obveznosti iz izdanih obveznic s prodajo deležev. Ampak mora, dokler se situacija na finančnih trgih ne umiri in dokler ne pride do ponovnega dviga vrednosti delnic, premostiti to obdobje z drugačnimi vrstami financiranja, predvsem z zadolževanjem.
Z Zakonom o poroštvu bomo Slovenski odškodninski družbi predvsem zagotovili denarna sredstva za refinanciranje že obstoječih zakonskih obveznosti iz naslova že izdanih obveznic in novo izročenih obveznic SOS-2E, RS-21, RS-39, skladno z amortizacijskimi načrti teh obveznic.
Slovenska odškodninska družba potrebuje za poravnavo zapadlih kuponov do 300 milijonov evrov denarnih sredstev in zaradi navedenega načrtuje zadolžitev v tej višini v letu 2010. Pri tem se z izdano novo emisijo obveznic družba ne bo dodatno zadolževala, saj bo šlo v pretežnem delu za poplačilo obstoječega dolga. Tako je na podlagi treba Slovenski odškodninski družbi zagotoviti poroštvo za kredite ali obveznice, ki jih bo družba najela oziroma izdala za izpolnjevanje svojih zakonskih obveznosti. Vir za plačilo obveznosti kreditov bo kupnina iz prodaje delnic premoženja Slovenske odškodninske družbe, ki bo pritekalo s prodajo v naslednjih letih. Pri postopku dolgoročne zadolžitve Slovenske odškodninske družbe bo namreč mogoče s poroštvom doseči optimalne pogoje za zadolžitev in s tem zmanjšati oportunitetne stroške najetega kredita.
V skladu z navedenim predlagamo, da Državni zbor sprejme predlagani zakon in s tem omogoči financiranje družbe SOD za namen izpolnjevanja obveznosti, ki jih je država prenesla na Slovensko odškodninsko družbo z veljavno zakonodajo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo gospodu Bogdanu Čepiču.
BOGDAN ČEPIČ: Hvala lepa za besedo. Še enkrat lep pozdrav!
Odbor je Predlog zakona obravnaval na 17. seji 5. 5. 2010. Posredovano mu je bilo mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je podala pripombe glede neenotne uporabe veznikov v
445
naslovu predloga zakona ter v posameznih določbah. Neenotna je tudi navedba pojma "stroškov", tudi v primerjavi s smiselno enakim zakonom iz lanskega leta, ki uporablja navedbo "stroškov kreditov". Ker gre za redni zakonodajni postopek, je pomanjkljiva tudi obrazložitev predlagatelja, zakaj naj bi se zakon uveljavil že naslednji dan po objavi, saj gre za izjemo od običajnega 15-dnevnega roka uveljavitve, kot ga določa ustava.
K predloženemu zakonu v poslovniškem roku kvalificirani predlagatelji niso vložili amandmajev.
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je 4.5.2010 predlagala umik obravnave tega predloga zakona z dnevnega reda seje odbora. V obrazložitvi predloga je predstavnik poslanske skupine med drugim poudaril: da bi bila z vidika zlasti dolgoročne stabilnosti javnih financ nujna restriktivnost pri dodeljevanju državnih poroštev; da ni odgovora na vprašanje, ali je najetje kredita edini način za poravnavo obveznosti SOD-a, ki ima precej premoženja in ga lahko odproda ter na ta način poravnava svoje obveznosti; da bi pred odločanjem o predloženem zakonu potrebovali podrobnejšo analizo dosedanjih ukrepov oziroma aktivnosti SODa za zagotovitev potrebnih finančnih sredstev za odprodajo določenih strateških oziroma portfeljskih naložb.
Odbor predloga za umik točke ni podprl. Izraženo je bilo stališče, da je v prehodnem obdobju do ustanovitve Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije oziroma do sprejetja strategije o upravljanju kapitalskih naložb, ki bo jasno definirala, katere so strateške in katere portfeljske naložbe ter kako bo država z njimi ravnala potrebno zagotoviti normalno financiranje zakonskih obveznosti Soda, zato je predlagani zakon potrebno sprejeti.
V uvodni dopolnitvi obrazložitve predloženega zakona je minister za finance med drugim opozoril zlasti na dejstvo, da je Sod do začetka svetovne finančne krize svoje zakonske obveznosti uspešno izpolnjeval iz naslova opravljanja deležev, v podjetjih s krizo pa je tržna vrednost teh delež izjemno padla. Poleg tega je SOD večino likvidnih naložb prodal v obdobju 2004-2008. Preostanek premoženja pa predstavljajo pretežno naložbe, ki so po oceni Vlade lahko tudi strateške Petrol, Luka Koper, Krka. Dokler se situacija na finančnih trgih ne umiri in se vrednost delnic ne poveča, SOD ne more svojih obveznosti financirati s prodajo deležev, temveč mora to krizno obdobje premostiti z drugačnim načinom financiranja. Predvsem z zadolževanjem. Kredit je torej smiseln način financiranja obveznosti, poleg tega pa je tudi zelo dobro zavarovan, s tega vidika proračuna dejansko ni ogrožen. V razpravi o posameznih členih je bilo med drugim poudarjeno, da gre za drugo poroštvo države za tekoče obveznosti Soda v tem mandatu, pri čemer celotna zadolžitev iz obeh paketov dosega znesek za zadolžitve vseh slovenskih občin za sicer številne projekte. Omenjeno je bilo, da gre dodatno zadolževanje na
446
račun reševanja tekoče likvidnosti posameznih sistemov ne pa razvojnega napredovanja in da niso bile preverjene nobene druge možnosti financiranja obveznosti Soda, s katerimi bi se bilo možno izogniti zadolževanju. Minister za finance, prisoten na seji odbora, je ob tem poudaril, da je lanski znesek poroštev vključen v skupno kvoto 300 milijonov evrov, saj gre v bistvu za reinžinering tega dolga z bistveno ugodnejšo obrestno mero.
Glede pripomb Zakonodajno-pravne službe je bilo s strani predstavnika predlagatelja zakona opozorjeno na dejstvo, da je bila uporaba veznikov v zakonskem besedilu otežkočena zaradi alternativne uporabe izrazov za dva različna inštrumenta. Torej, kredite, ki se najemajo, in obveznice, ki se izdajajo. Razlog za predlagani rok uveljavitve zakona pa je ta, da je bil prvotno predviden nujni postopek obravnave predloženega zakona po spremembi odločitve Vlade o postopku obravnave pa uveljavitvena določba ni bila ustrezno spremenjena. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika DZ glasoval o členih predloga zakona in jih sprejel. Ker odbor ni sprejel amandmajev, Državnemu zboru predlaga, da predlog zakona sprejme v predloženem besedilu.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima gospod Bogdan Barovič v imenu Poslanske skupine SNS.
BOGDAN BAROVIČ: Hvala za besedo, gospod podpredsednik Državnega zbora.
Še zadnjič danes ob predstavljanju stališč se srečujemo za tem govorniškem odrom. Sedaj kot po navadi je potrebno vsak zakon najprej pogledati objektivno, kaj prinaša, kaj, zakaj ta zakon pravzaprav je v obravnavi. Gre torej za zagotovitev finančnih virov za poplačilo zakonskih obveznosti Soda. Človek se seveda, potem vpraša, zakaj pa s pomočjo države, zato ker, potem naprej obrazložitev, prodaja kapitalskih naložb ne bo sledila dinamiki zapadlih obveznosti družbe Sod. Menda je Sod življenjsko vezan na preoblikovanje premoženja v denarno obliko načrtovanih rokih in zaradi tveganj časovne in vrednostne neusklajenosti naj bi bil ta zakon obvezen in hitro ga je potrebno sprejeti.
Prvo vprašanje, ki se nam, potem v nadaljevanju ob branju tega, da je svetovna finančna kriza tista, ki je odrast povzročila drastični padec vrednosti premoženja družbe Sod, da je padec delnic in deležev v podjetju portfelju družbe Sod onemogočil načrtovane prodaje nekaterih družb. Se seveda najprej vprašamo, ali je, in če je, kje je točno razdelana delitev, katere so - recimo - portfeljske in katere so strateške pomembne vrednosti, ki jih Sod ima, in kakšni so načrti Soda, seveda, tako z enimi kot drugimi. To je dobro vedeti, preden se človek odloča. Poleg tega se poraja drugo vprašanje, ali je zatekanje po iskanju pomoči pri državi ob
447
upoštevanju, da se bodo razmere stabilizirale v dveh ali treh letih, ali je to prava usmeritev ali ni prava.
Znesek, ki se predvideva, je 300 milijonov evrov, sedaj ob tem, da je stanje, kolikor sem uspel preveriti iz leta 2009, Sod že ima državno poroštvo v višini 180 milijonov evrov s sedem letnim odplačilom. Kakorkoli že, to so velike številke. In drugim pomeni - kolikor je meni znano - ta znesek, toliko, kolikor je znesek zadolžitev vseh slovenskih občin za številne projekte, ki jih morajo občine izvajati in ki jih še dobivajo na ramena brez državne pomoči.
Človek mora biti previden in mi smo previdni pri tem. Če pa potegnemo laično paralelo, da je, citiram: "kredit smiseln način financiranja obveznosti". In če potegnem paralelo z vsebino zakona oziroma z dvomom, ki smo ga imeli malo prej pred Zakonom o revidiranju, kjer pa poroštvo države izključuje način financiranja obveznosti, se mi zdi, seveda, vprašanje enakosti tukaj, v tem nihče ne more dobiti kredita, za katerega s poroštvom jamči država, če bi z njim reprogramiral dolgove ali zaključil in s tem zaključil nedokončano investicijo.
V	tem primeru je pa ravno obratno sorazmerna situacija. Človek dejansko več ne razume, ali želimo res pomagati tistim, ki jim gre slabo, zato da bomo vsi skupaj živeli potem bolje, ali pa želimo pomagati samo enim.
Moram pa reči, da sam osebno, kar se tiče izrazja, kot so Kad, Sod, kapitalske družbe imam zelo slabo mnenje.
V	tem primeru jaz osebno ne bom in ne podpiram tega zakona iz osebnih razlogov. Kolegi iz Slovenske nacionalne stranke pa se bodo odločili sami.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod mag. Borut Sajovic v imenu Poslanskega kluba LDS.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa! Vsem skupaj prijazen pozdrav. Pomembne teme, pa mimo njih danes zelo hitro gremo.
Zanimivo je tudi, kaj rečejo o tem zakonu, kjer se krešejo najrazličnejša mnenja, v poslanskem klubu Liberalne demokracije pa menimo sledeče. Vlada je v parlamentarno proceduro poslala predlog Zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Soda v znesku kar 300 milijonov evrov. S tem zakonom se bo na eni strani zagotovil finančni vir za zakonsko obveznost Soda. Poroštvo se predvideva zato, da bo mogoče zagotoviti cenejši najem kreditov oziroma izdajo obveznic, kar bo zmanjšalo oportunitetne stroške.
V	Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije v teh kriznih časih, tudi z vidika javnih financ ne podpiramo dodatnih bremen oziroma morebitnih bremen za javne finance. Vendar se na drugi strani tudi sami zavedamo, da trenutno ni najboljši čas, da bi Sod svoje obveznosti poravnaval s prodajo premoženja, ki ga ima v upravljanju.
448
Gre namreč za preprosto dejstvo, da razmere na kapitalskih trgih niso ugodne. Še več, izrazito neugodne. Poleg tega moramo za to upoštevati še dejstvo, da ob portfelju Soda od vseh kapitalskih naložb predstavljajo predvidene strateške naložbe več kot 90% tega portfelja. Zato bi bilo poravnavanje obveznosti Soda iz naslova prodaje v slabih negotovih časih zagotovo še bolj in dodatno tvegano. Ob sprejemanju tega zakona in v luči nasprotovanja opozicije opozarjamo zlasti na velike obveznosti, da velike obveznosti Soda izvirajo iz Zakona o denacionalizaciji.
Gospe in gospodje, če bi potegnili pod črto, kako smo popravili tisto, kar je bilo prav moralno in pošteno popraviti in kakšno ceno bomo za to plačali vsi skupaj, potem bi se ob tem zgrozili. Ni dejstvo, da so številni pravni postopki na meji. Pokazalo se je tudi, da smo nekaterim nekaj že vrnili, kar so enkrat dobili plačano in da so odškodnine v marsikaterem primeru nekajkrat presegle tisto, kar je bilo v resnici in po krivici tudi odvzeto. Torej morajo tisti, ki nasprotujejo tej likvidnosti, tudi vedeti, da implicitno nasprotujejo tudi poravnavanju tovrstnih obveznosti.
Pa če se vrnemo na sam zakon, velja omeniti tudi dejstvo, da se je v tem mandatu že enkrat odobrilo poroštvo Sodu, za kar je bilo na odboru pojasnjeno, da poroštvo, ki ga predvideva pričujoči zakon, že vključuje lansko poroštvo, in da gre za reinžiniring tega dolga z bistveno ugodnejšo obrestno mero.
Kljub nekaterim resnim in utemeljenim zadržkom, povezanih s tveganjem za javne finance bomo v poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije za zagotovitev likvidnosti in sprotnega poravnavanja obveznosti Soda predlog zakona podprli, saj menimo, da je to najmanj slaba rešitev v danih okoliščinah. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Matevž Frangež v imenu poslanske skupine SD.
MATEVŽ FRANGEŽ: Spoštovane in spoštovani!
Socialni demokrati smo bili vseskozi kritični do izbranega modela denacionalizacije v Republiki Sloveniji in večkrat poizkušali ta model spremeniti tako, da bi dejansko popravili krivice, a pri tem ne oškodovali bistveno naših skupnih interesov, torej države. Poglavitni razlog za sprejem Zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti slovenske odškodninske družbe je zagotovitev potrebnih finančnih virov za poplačilo zakonskih obveznosti slovenske odškodninske družbe. Slovenska odškodninska družba ima za poravnavo zakonskih in pogodbenih obveznosti naložbe v delnice in deleže gospodarskih družb ter bank in drugih finančnih institucij, ki jih je pridobila v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij z nakupi in na drugih podlagah, vendar jih zaradi
449
bistveno spremenjenih finančnih okoliščin sedaj ne more prodajati.
Od vseh kapitalskih naložb pa predstavljajo predvidene strateške naložbe države v portfelju slovenske odškodninske družbe več kot 90% portfelja in je brez dogovora z državo glede umika iz strateških naložb nemogoče poravnavati obveznosti Slovenske odškodninske družbe v naslednjih letih. Zaradi tega je poroštvo države smiselno, ker je potrebno strategijo upravljanja kapitalskih naložb določiti strateške naložbe države vključno z naložbami, ki jih ima slovenska odškodninska družba. Naložbe pa je v tem času tudi nesmiselno prodajati, ker bi bile prodane pod ceno.
Denarnega primanjkljaja slovenske odškodninske družbe tako ne bo mogoče financirati le s kratkoročnim zadolževanjem, zato bo potrebno z najetim kreditom ali z izdajo obveznic zagotoviti dolgoročne vire. Brez poroštva države pri izdaji obveznic ali najema kreditov Sod ne bo mogla pridobiti ustreznih virov.
Z Zakonom o poroštvu bo tako omogočeno zagotoviti finančne vire za zakonske obveznosti Slovenske odškodninske družbe v letu 2010 s krediti ali izdajo obveznic v višini 300 milijonov evrov. Pri postopku dolgoročne zadolžitve družbe Sod bo namreč mogoče s poroštvom Republike Slovenije doseči optimalne pogoje za zadolžitev in s tem zmanjšati oportunitetne stroške najema kreditov. V primeru plačila poroštvene obveznosti je Republika Slovenija po tem zakonu upravičena do vračila plačanih zneskov. V zakonu je določen tudi način zavarovanja poroštva, ki ga daje Republika Slovenija, ker bosta država in Sod dodatno uredili še s posebno pogodbo. Zakon upošteva načelo dobrega gospodarja v delu, ki se nanaša na pogoje zadolžitve, ki morajo biti primerljivi pogojem za primerljive kredite z državnim poroštvom ter v delu, ki se nanaša na zavarovanje poroštva, kjer v skladu s 75. členom Zakona o javnih financah Ministrstvo za finance s kreditojemalcem sklene posebno pogodbo o zavarovanju poroštva.
Z uveljavitvijo tega zakona ne bodo nastopile finančne obveznosti za proračun Republike Slovenije, saj za Republiko Slovenijo kot poroka nove obveznosti te obveznosti ne nastanejo. Neposredne finančne posledice bi lahko za proračun Republike Slovenije nastopile le v primeru, da družba Sod sama ne bi vračala kreditov ali odplačala obveznic v skladu s pogodbenimi določili in bi prišlo do uveljavitve obveznosti poroka. Za te namene bodo v proračunu Republike Slovenija na proračunski postavki Ministrstva za finance zagotovljena ustrezna sredstva.
Poslanska skupina Socialnih demokratov podpira predlagani zakon, kljub temu, da se bo s sprejemom tega zakona začasno povečal dolg države, ker tudi Sod spada v širši sektor države, se nam zdi to ustreznejša rešitev, kot da bi danes strateške naložbe prodajali ali jih prodajali celo pod ceno.
450
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Zvonko Černač v imenu Poslanske skupine
SDS.
ZVONKO ČERNAČ: Spoštovane kolegice in kolegi, vsi ostali prisotni!
Zgleda, da bomo v nadaljevanju parlamentarnih zasedanj na vsaki seji govorili o dodatnem zadolževanju države, o dodatnih obveznostih torej . In ta zakon, ki ga imamo danes na mizi, tudi govori o tem. Govori o tem, da država nima dovolj premoženja, da bi zagotovila izvajanje zakonskih obveznosti na podlagi zakonov, ki so bili sprejeti v preteklosti. Pri tem pa se moramo strinjati, da verjetno niso problem zakoni, ki so uzakonili, da se vrne ukradeno, pač pa so problem zakoni, ki jih je bivša LDS-ova vladavina sprejemala v letih 1992 do 2004, s katerimi se je posvečenim posameznikom več ali manj iz te stranke in njej sorodnih strank omogočilo, da so v relativno kratkem času prišli do našega bivšega skupnega premoženja. Govorimo o 300 milijonih evrov, to je približno toliko, kolikor je Slovenija pred kratkim namenila Grčiji.
Nedolgo tega nazaj, mislim, da je leto dni, smo v tem Državnem zboru oziroma ste, ker je Slovenska demokratska stranka temu nasprotovala, sprejeli Zakon o poroštvu, ki je Sodu omogočil 180 milijonov poroštev. Se pravi, da je vse skupaj v letu dni pol milijarde evrov. To je toliko, kolikor znaša dolg vseh slovenskih občin za vsa leta nazaj in za investicije, ki so v vseh primerih pomenile neko novo dodano vrednost. V tem primeru pa govorimo o pol milijardah evrov, ki bodo namenjeni za tekoče poslovanje, za zagotovitev likvidnosti, za servisiranje tekočih obveznosti.
Normalno je, da takšnega zakona ni mogoče podpreti. Nenormalno pa je, da Vlada prihaja s takšnim zakonom že drugič v letu dni v Državni zbor. Ob tem, ko govori o tem, da je treba sprejeti celovito strategijo, celovit način upravljanja in gospodarjenja z državnim premoženjem, in smo samo v slabega pol leta priča enemu zakonu, ki govori o Agenciji za upravljanje državnih naložb, potem pa smo včeraj obravnavali zakon, ki obravnava en majhen delček tega problema spet na nek specifičen, unikaten način, brez da bi zakon imel sploh vse elemente, kot jih procedura v Državnem zboru v skladu s Poslovnikom zahteva.
Nobene garancije ni, da bo ta denar, ki bo - po našem mnenju - nepovratno plasiran v Sod, kdajkoli vrnjen. Res pa je, da je tu zdaj del celotnega državnega premoženja, kajti tudi Sod je bil z zakonom o agenciji prenesen na Agencijo za upravljanje s kapitalskimi naložbami. In da se bo ta silna vsota v temu tudi izgubila. Zadnji podatki, ki so bili nedavno objavljeni, kažejo, da je Slovenija utrpela največji padec v zadnjem letu dni. Po številnih kazalnikih smo padli za od 15, 20 ali celo več mest. In tisto, kar zaskrbljuje, je to, da
451
nekako Vlada ob teh podatkih reagira panično, namesto da bi prišla z učinkovito strategijo pred poslance v Državni zbor. Reagira panično namreč na tak način, da na eni strani enormno povečuje zadolženost države brez kakršnihkoli pridržkov podpira tiste, ki so bogatejši od nas in imajo boljše pogoje. Ne pride pa v Državni zbor s celovitim programom, ki bi omogočil Sloveniji nadaljnjo rast in sanacijo tistega dela gospodarstva, ki je vezano predvsem na slovenski domači trg.
Po učinkovitosti delovanja je Slovenija upadla za 15 mest. Najbolj sta k temu pripomogli eksploziji državnega dolga in lanska javno-finančna luknja. Najbolj je bila Slovenija poslabšala svoje delovanje na področju delovanja gospodarstva. Tukaj je upadla za 21 mest zaradi strmega upada bruto domačega proizvoda, zaradi upada zunanje trgovinske menjave in zaradi upada tujih neposrednih naložb.
In kaj je storila Vlada v zadnjem letu, da se to ne bi zgodilo? Nič. Vse, kar je storila, je pripomoglo k temu, da so se ti kazalniki bistveno bistveno poslabšali. Bolje bi bilo, da ne bi storila nič. Bolje bi bilo, da ne bi storila nič, ker sem prepričan, da bi v takem primeru ta padec ne bil tako velik tako, kot je v tem konkretnem trenutku. Tisto, kar sedanja Vlada obvlada, je samo dodatno zadolževanje, ki pelje v neko začarano spiralo, iz katere ni več izhoda. Tega zakona v Slovenski demokratski stranki ne podpiramo in bomo glasovali proti.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Vili Trofenik v imenu Poslanske skupine Zares.
VILI TROFENIK: Še enkrat hvala za besedo. Slovenska odškodninska družba je vse od začetka svetovne finančne krize svoje zakonske obveznosti uspešno izpolnjevala iz naslova upravljanja deležev v podjetjih, v katerih vrednost pa je z nastopom krize občutno padla. Poleg navedenega je Sod večino likvidnih naložb prodal v obdobju 2004-2008. Preostale so mu po oceni Vlade pretežno strateške naložbe, ki v tem trenutku glede na stanje na finančnih trgih ni smotrno prodajati za potrebe zagotavljanja likvidnih sredstev za poravnavo obveznosti družbe.
Zaradi zagotavljanja likvidnih sredstev za izvajanje nalog se mora Sod zadolžiti z izdajo obveznic v višini 300 milijonov evrov, kar je enako ena in polletni obveznosti družbe. Od navedene 300 milijonske vsote bo približno polovica namenjena za refinanciranje ali zamenjavo obstoječih dražjih kreditov, druga polovica pa za pokrivanja tekočih obveznosti družbe.
V danih razmerah nimamo druge možnosti, kot da predlagani Zakon o poroštvu v Slovenski odškodninski družbi podpremo. Kakršnokoli nasprotovanje predlaganemu zakonu, ker praktično drugih rešitev ni, bi praktično pomenilo nasprotovanje tekočemu izvrševanju zakonskih obveznosti družbe, tudi
452
obveznostim iz naslova denacionalizacije. Zato še enkrat povedano, bomo zakon podprli. Hvala lepa!
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod mag. Radovan Žerjav, v imenu Poslanske skupine SLS.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Poglaviten razlog za sprejem Zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenske odškodninske družbe je po besedah predlagatelja za ugotovitev potrebnih finančnih virov za poplačilo zakonskih obveznosti družbe Sod. Le-ta ima za poravnavo zakonskih in pogodbenih obveznosti naložbe v delnice in deleže gospodarskih družb ter bank in drugih finančnih institucij, ki jih je pridobila v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij, z nakupi in na drugih podlagah. Res je verjetno to, da jih zaradi bistveno spremenjenih finančnih okoliščin sedaj ne more prodajati. Vendar se nam v Poslanski skupini SLS poraja vedno več in več vprašanj, predvsem pa skrbi zaradi slabih in negotovih tržnih razmerij pričakovati, da prodaja kapitalskih naložb ne bo sledila dinamiki zapadlih obveznosti družbe Sod in da se bo njegov primanjkljaj povečeval.
Po oceni finančnih posledic predlagatelj sicer pravi, da z uveljavitvijo zakona ne bodo nastopile finančne obveznosti za proračun Republike Slovenije, saj za Republiko Slovenijo kot poroka nove obveznosti ne nastanejo. Neposredne finančne posledice bi lahko za proračun Republike Slovenije nastopile le v primeru, da družba Sod sama ne bi vračala kreditov ali odplačevala obveznic v skladu s pogodbenimi določili in bi prišlo do uveljavitve obveznosti poroka.
Zanima nas, ali je bila opravljena natančnejša analiza, ali bo Sod ob vseh takšnih in drugačnih neznankah in predlaganih rešitvah, med katerimi je z vidika tega vprašanja zanimiv predlog njegove ukinitve z letom 2016, sposoben poplačati najete kredite, ali pa bo njihovo poplačilo v končni fazi preneseno v breme državnega proračuna.
Z vidika dolgoročne stabilnosti javnih financ bi bila takšna analiza vsekakor nujno potrebna. Menimo, da je takšno lahkotno zatekanje k izdajanjem poroštev države nevarno in neodgovorno. Sploh, če imamo v mislih nepredstavljivo obveznost, ki jo je na svoja pleča prevzela Republika Slovenija za reševanje evroobmočja. Predlaganega zakona zaradi navedenega v Poslanski skupini SLS ne moremo podpreti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Še gospod Matjaž Zanoškar v imenu Poslanske skupine DeSUS.
MATJAŽ ZANOŠKAR: Hvala, predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci! Dovolite, da predstavim stališče Poslanske skupine
453
DeSUS glede predloga Zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenske odškodninske družbe.
V Poslanski skupini DeSUS bomo glasovali za sprejetje zakona, ki omogoča poroštvo Republike Slovenije za obveznosti Slovenske odškodninske družbe, Sod, v višini 300 milijonov za poplačilo zakonskih obveznosti Soda. Zavedamo se namreč dejstva, da je izplačilo Soda pomembno za servisiranje mnogih področij, tako za izplačilo odškodnin po Zakonu o vojnih odškodninah, po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij, za zaključevanje denacionalizacijskih postopkov, za vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje. In v ta namen ima Sod naložbe v delnice in deleže gospodarskih družb ter bank in drugih finančnih institucij, ki jih je pridobila v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij z nakupi in na drugih podlagah.
Zagotovo je najpomembnejši vir za odplačilo obveznosti Soda izkupiček iz prodaje namenskega premoženja, ki je bilo Sodu dano v upravljanje. Vendar, zavedamo se, da so posledice finančne krize in se kažejo tudi na vrednosti premoženja Soda, saj zaradi slednje drastično padla vrednost tega premoženja in jih Sod v bistvu zaradi teh spremenjenih finančnih okoliščin sedaj ne more prodati oziroma bi bilo popolnoma nesmiselno in neracionalno.
Zato Vlada predlaga zagotovitev sredstev družbi Sod za najetje kreditov ali za izdajo novih obveznic v višini 300 milijonov evrov, kateri bi bili zavarovani s poroštvom države. Le tako bo mogoče doseči optimalne pogoje za zadolžitev in s temu zmanjšati oportunitetne stroške najetje kredita. Kljub tem, kar sem že uvodoma povedal, da naša poslanska skupina sicer podpira predlagani zakon, imamo seveda tudi nekatere pripombe, ki gredo predvsem v smeri. Prvič, torej upoštevanje mnenje Zakonodajno-pravne službe. Slednja je opozorila na nedoslednost uporabe veznikov, na uskladitev pojmov ter na rok uveljavitve. Mnenja smo, da je potrebno mnenje naše Zakonodajno-pravne zakonodajne službe dosledno upoštevati.
Drugič, imamo pripombo, da po našem mnenju je zgolj navedba, da gre za poroštvo Republike Slovenije za tekoče poslovanje Soda v letu 2010, brez določitve namenske porabe finančnih sredstev tudi ni ravno utemeljeno. Gre za zadolževanje države, za 300 milijonov evrov, ki bodo namenjeni za poslovanje te družbe. Čeprav bi bilo boljše, da bi se ta zadolžitev dala v neke nove investicije, nove naložbe, ki bi jo v prihodnje vračali nekaj nazaj, v samo družbo.
Kot tretjič imamo pripombo, da zavarovanje tega poroštva ni zakonsko predvideno. Sicer je res, da se medsebojna razmerja strank, torej Republike Slovenije in SOD-a, opredelijo v posebni pogodbi. Prav tako je res, da je pri poroštvih, ki jih daje Republika Slovenija, tveganje, da na državo preide poplačilo kredita, relativno majhno, vendar kljub temu poslanci DeSUS-a menimo, da bi bilo priporočljivo dogovoriti višjo stopnjo zavarovanja poroštva in to vnesti v
454
zakon. Torej gre za nekatere pripombe, na katere opozarjamo v Poslanski skupini DeSUS. Prepričani smo, da tudi ta pogojna potrditev zakona v naši poslanski skupini ne bi bila vezana na korekture vseh teh pripomb, ki naj bi se zgodile v nadaljnjem postopku, torej z amandmajem ali na kakšen drug način. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker k predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji zbora ni možno vlagati. Zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prekinjam 17. sejo Državnega zbora, ki jo bomo z glasovanjem nadaljevali ob 13.35.
Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 13.03 in se je nadaljevala ob 13.34.)
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Prehajamo na glasovanja o predlogih odločitev.
Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda -obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku v okviru nujnega postopka.
Ker v drugi obravnavi amandmaji niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen. Prosim za pozornost, smo pred glasovanjem. Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 63 poslank in poslancev. Za je glasovalo 63, proti nihče.
(Za je glasovalo 63.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 3. točko dnevnega reda -obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb v okviru nujnega postopka.
Ker v drugi obravnavi amandmaji niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen. Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 70 poslank in poslancev, za je glasovalo 70, proti nihče.
(Za je glasovalo 70.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
455
Nadaljujemo s prekinjeno 4. točko dnevnega reda -obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini v okviru nujnega postopka.
Ker k drugi obravnavi amandmaji niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev sprejetih na matičnem delovnem telesu predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev. Za je glasovalo 73, proti nihče.
(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
V zvezi s to točko dnevnega reda Vlada predlaga zboru, da na podlagi 153. člena Poslovnika zbora sprejme naslednji sklep: Zakonodajno-pravna služba pripravi uradno prečiščeno besedilo Zakona o dohodnini.
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev. Za je glasovalo 75, proti nihče.
(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 5. točko dnevnega reda -obravnava Predloga zakona o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb. Nadaljujemo z drugo obravnavo, torej z odločanjem o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne, 20.5.2010. Ste jih dobili. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 1. členu Poslanske skupine SD. Obrazložitev glasu v lastnem imenu? Želi katera poslanska skupina obrazložiti glas? Ne. V lastnem imenu, mag. Andrej Vizjak. Prosim!
MAG. ANDREJ VIZJAK: Poglejte, temu amandmaju bom nasprotoval, ker gre za povsem nepotreben, nepomemben in zgrešen pristop. Namreč, vidim poanto v neki dodatni zakompliciranosti besedila, ki pa vsi želimo, da je kar se da enostaven in operativen. Torej, ko govorimo o dodeljevanju kreditov s poroštvom države gospodarskim subjektom, želimo, da to poteka hitro in učinkovito tam, kjer gospodarstvo potrebuje to za nove investicije. S tem amandmajem koalicijska SD vnaša v besedilo besedo "prvovrstnih". Torej, da se sme najemati s strani gospodarskih subjektov samo kredite pri prvovrstnih komercialnih bankah.
Katere so prvovrstne komercialne banke? Kdo bo to ugotavljal? Saj, če banke dajejo kredite, komercialne banke dajejo kredite. Jih dajejo, in sicer jih ne morejo dajati, če niso registrirane po Zakonu o bančništvu, če ne izpolnjujejo vseh pogojev, ker nadzira Banka Slovenije. In ena takšna določba povsem nepotrebna dodatno ovira in zapleta postopek pri dodeljevanju kreditov gospodarstvom za investicije.
456
Ne vem, kaj je vodilo SD, da je šlo v to noter, vendar gotovo bo ta določba prej zakomplicirala izvajanje tega zakona, kot pa mu kakorkoli pomagala. Zato bom glasoval proti.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. V lastnem imenu? Gospod Bogdan Čepič.
BOGDAN ČEPIČ: Hvala za besedo. Amandma, ki ga je vložila poslanska skupina, ni v ničemer brez veze. V ničemer ne bo otežil ali zakompliciral, predvsem pa bo dal možnost Vladi, da bo v uredbi določila, katere so te prvovrstne banke, zato da bo lahko pri tem upoštevala tudi mednarodne standarde, ki so na tem področju zato, da se nam ne bo dogajalo, da bi eventuelno kakšne banke v tako imenovanem off shore conah, ki delujejo. Gre za to, da bo jasno določila, kaj, komu se dajejo prvovrstna jamstva, ki so podkrepljena z garancijo države v višini 75%. Pomembno je, da tudi tisti, ki kredit jemlje, od koga jemlje, ker gre za veliko obveznost države.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 46, proti 26.
(Za je glasovalo 46.) (Proti 26.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine SDS k 2. členu. Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SDS mag. Andrej Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci!
V 2. členu v drugem odstavku govorimo o tem, zakaj se poroštva ne smejo izdajati. In v prvi alineji piše, da se ne smejo poroštva izdajati tudi za reprograme obstoječih kreditov. Ko smo brali poročila o izvajanju jamstvene sheme, smo lahko prebrali, da je gospodarstvo v več kot 90% povpraševalo prav po reprogramu kreditov za določene investicije in tudi sicer kreditov za, ne vem, obratna sredstva in podobno. To je tisto, kar v času kreditnega krča potrebujejo gospodarski subjekti. Vlada se je odločila, da zdaj ni več protikriznih ukrepov, ampak bo sprejemala samo še ukrepe za izhod iz krize. Se pravi, ukrepe tako imenovane izhodne strategije.
Spoštovana Vlada, to, kar ste se vi odločili, je nepomembno. Pomembno je, kar gospodarstvo potrebuje. Gospodarstvo pa potrebuje denar za financiranje in reprograme obstoječih naložb in novih investicij. Zato v Slovenski demokratski stranki predlagamo črtanje te omejitve in jo bomo tudi podprli, kajti gospodarstvo potrebuje denar, ne samo za nove, povsem nove investicije, ki jih pravzaprav lahko verjetno preštejemo na prste ene roke v celi Sloveniji. Gospodarstvo potrebuje tudi denar za financiranje že začetih in nedokončanih investicij. Tudi tu potrebuje gospodarstvo
457
denar, ki ga ne more dobiti pod enakimi pogoji, kot ga je dobilo takrat, ko je začelo neko investicijo, to je v letu 2007, 2008 in tako naprej. Zato predlagamo, da je omogočena uporaba tega zakona in ukrepa, ki ga pozdravljamo, tudi za poplačilo obstoječih obveznosti upravičencev do dobaviteljev, bank in drugih upnikov, zato predlagamo črtanje te alineje, ki nekako dodatno fokusira ta kredit.
In še nekaj. Razlog, zakaj predlagamo ta amandma in zakaj ga bomo podprli, je tudi v tem, da bo zakon sploh operativen, da se bo sploh kaj kreditov po tej shemi dalo. Teh novih, začetih investicij je, po moji oceni, bistveno bistveno bistveno manj, kot pa povpraševanja po kreditih za obstoječe kredite in reprograme le-teh. Zato menim, da bi bilo v smislu učinkovitosti tega ukrepa, ki je, mimogrede, dober, čeprav zopet zakomplicira celo stvar, ker vpeljuje tega agenta, to nesrečno SID banko, ki ni operativna in usposobljena za to, ampak kakorkoli.
Predlagamo, da se vsaj razširit krog potencialnih upravičencev do tega ukrepa dobivanja poroštev s strani države.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Gospod Bogdan Čepič, obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine? V imenu Poslanske skupine SD, prosim.
BOGDAN ČEPIČ: Hvala za besedo.
Poslanska skupina Socialnih demokratov ne bo podprla tega amandmaja predvsem zaradi tega ne, ker zakon, ki ga sprejemamo za financiranje investicij v gospodarske družbe, je predvsem investicijski zakon, saj s tem zakonom želimo spodbuditi kreditiranje investicij ne pa reprogramiranje že obstoječih kreditov in teh stvari. Za reprogramiranje imamo dve jamstveni shemi, ki omogočata reprogramiranje starih dolgov, ki nista, mimogrede, 90%, ampak je državna sekretarka povedala okrog 30% iz kvote jamstvenih shem. Ampak saj to ni pomembno. Banke so imele možnost, in kreditojemalci, da reprogramirajo svoje slabe dolgove, da eventualno podaljšajo svoje stvari na osnovi enega drugega zakona. Ta zakon omogoča nove investicije, predvsem tiste, ki bodo povečale dodano vrednost, ki bodo usmerjene v razvoj in na ta način imajo prvovrstno jamstvo in bi zato morali biti nekoliko cenejši. Ocenjujemo, da bodo ti krediti pospešili investicijsko dejavnost v naši državi.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine SNS, Bogdan Barovič. Prosim.
BOGDAN BAROVIČ: Hvala. Že petič bom povedal, da bi bilo normalno in logično, da bi ta amandma sprejeli in da bi ta zakon dal tudi to možnost. Zdaj pa še sploh zaradi tega, ker je diametralno nasprotno stališče pa do poroštva države do Soda. Tam izrecno dovoljuje za odplačilo dolgov, v tem
458
primeru, ko pa dejansko je ogromno na tri četrt nedokončanih investicij, pa očitno država ima raje, da tri četrt, bom rekel na pamet, postavljene fabrike propade, kot da bi pomagala še s tisto četrtino, da bi fabrika stala. Ne razumem tega. In če bi bil jaz podjetnik, če imam lastna sredstva, seveda bom raje lastna sredstva vlagal v razvoj, kot pa da bi drago plačeval denar, ki bi mi ga posodila banka, čeprav ga imam sam. Res ne vem, kdo bo potem po tem zakonu od prvovrstnih komercialnih bank, to moram tudi povedati, da nimam pojma, katera je prvovrstna ali pa katera je drugovrstna in tretjevrstna, da bo potem od takšnih bank dobivali kredite, ne vem, zakaj. Verjetno že spet za nakupe lastnih vil, lastnih avtomobilov, jaht in za lastne privatne zadeve, ker za drugega tako ne rabijo. Hvala.
Mi bomo absolutno podprli ta amandma, in to je edina pametna rešitev, ki je lahko danes še rečena ob tem zakonu.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu v svojem imenu, Iztok Podkrižnik. Prosim.
IZTOK PODKRIŽNIK: Predsednik, hvala lepa za besedo. Jaz bom še enkrat to ponovil, da dejansko s tem amandmajem, sam ga podpiram, bomo podprli večino slovenskega gospodarstva, se pravi podjetja, ki so zrela, ki delujejo na trgu več desetletij in ki se srečujejo s težavami, se pravi, da ne dobivajo pravočasno kreditov. Gre pa predvsem za to, da nedokončane investicije in predvidene investicije dejansko to gospodarstvo financira iz tekočega poslovanja. In to mislim, da je zelo obremenjujoče za ta podjetja in zato tudi prihajajo v težave. In tudi mislim, da to gospodarstvo bo tudi potegnilo to Slovenijo iz te situacije, v kateri je. Mislim, da ta nova podjetja, ki pa se na novo ustanavljajo, pa bodo potrebovala še kar nekaj časa, da bodo polnoletna in bodo lahko parirala tem podjetjem, ki že toliko let delujejo na trgu. Bo pa pokazalo glasovanje, tega za kaj se boste pač odločili, ali za ta amandma ali ne, koliko časa ste dejansko vsi skupaj tu preživeli v gospodarstvu. Če ste naredili nekaj ur ali let v gospodarstvu, potem boste podprli ta amandma, če niste ga pa ne boste. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. V lastnem imenu, mag. Andrej Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Še eno dimenzijo, prej nisem imel časa v imenu poslanske, bi rad izpostavil pri tem. Verjetno, spoštovani poslanci, ni nobeden spregledal današnjih objav v medijih, da je Slovenija zdrsnila na lestvicah konkurenčnosti oziroma na eni izmed lestvic konkurenčnosti za 20 mest iz 32. na 52. mesto. Ko boste analizirali razloge, zakaj je zdrsnila, boste lahko ugotovili, da je padec BDP-ja, padec izvoza, ne nazadnje tudi bistveno manj neposrednih tujih investicij, da
459
sodi med ključne razloge za ta padec. Nezadostno, spoštovani koalicijski poslanci, ste opravili nalogo, eno najpomembnejših protikriznih nalog, torej spodbujanje gospodarske aktivnosti. Če bi bili vaši ukrepi, ki ste jih izglasovali v tem parlamentu, in če bi bili ukrepi, ki jih je vaša Vlada predlagala temu parlamentu, učinkoviti, verjetno ne bi najbolj padli na lestvicah mednarodne konkurenčnosti. Padli smo za 20 mest, najbolj smo padli. Celo države, kot je Poljska in še marsikatere druge so imele celo rast in napredovanje v tem času. Dajte za božjo voljo že enkrat malo samokritike premoči in poglejte, ali delate v korist te države in nacionalne ekonomije, ali ji zgolj s svojimi odločitvami ne škodite. In ta ukrep boste obkljukali, mogoče bo tam celo kakšen semafor zagorel, učinka pa ne bo imel nobenega na ekonomijo. Ti, ki se danes odločajo za nove investicije, teh je verjetno pet ali deset v Sloveniji. Teh, ki pa potrebujejo reprogram v času konjunkture štartanja investicije, teh je pa ogromno. In če želite gospodarstvu karkoli pomagati, potem izglasujte ta amandma, ker bo imel bistveno širši krog potencialno zainteresiranih, kot pa to, kar vi predlagate. To kar vi predlagate, se sicer lepo sliši, učinka ne bo pa nobenega.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Mogoče bi bilo najboljše, da dam za prijavo, ker vidim, da si še želite obrazlagati glas. Prosim za prijavo.
Obrazložitev glasu, v svojem imenu, Breda Pečan.
BREDA PEČAN: Hvala lepa. Če bi bil amandma pripravljen tako, da bi pisalo, da se v alinejo, ki naj bi jo črtal ta amandma, vnese, da je dovoljeno reprogramiranje kreditov, ki so bili namenjeni za investicije, potem bi jaz tak amandma podprla. Ker pa je evidentno, da je črtanje te alineje namenjeno temu, da lahko skozi stranska vrata pridejo družbe, ki niso uspele ali pa ki jim je premalo jamstvo države v višini 50% po zakonu o jamstveni shemi za gospodarske družbe, potem je ta amandma potreben zato, da nekatere družbe, bog si ga vedi, če se ne bi dalo po majhnem razmisleku dobiti celo seznam imen teh družb, dobile še dodatnih 25% jamstva za reprogramiranje kreditov, ki so jih najemale v preteklosti, ker so bile spodbujane zaradi napačne ekonomske politike te države pred dvema letoma, tremi leti.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Glasujemo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 2. členu. Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 49.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 49.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Končali smo z glasovanjem o amandmajih in z drugo obravnavo predloga zakona v okviru nujnega postopka.
Ugotavljam, da je zbor v drugi obravnavi sprejel amandma k 1. členu dopolnjenega predloga zakona. Sprašujem
460
kvalificirane predlagatelje, ali nameravajo k temu členu vložiti amandma oziroma amandmaje. Prosim, mag. Vizjak, imate besedo.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Res je, napovedali bomo amandma, samo bi ga napovedali k 2. členu, žal pa ne moremo k 1. členu. Z veseljem bi ga napovedali v duhu, kot ga je najavila gospa Pečanova, ki je rekla, pod katerimi pogoji bi podprla to, kajti to prav to želimo doseči, da so reprogrami investicijskih kreditov možni tudi skozi to shemo. Žal nam procedura to onemogoča. Ker je odprt samo 1. člen, verjetno tudi ne bi bilo formalno konsistentno, da predlagamo amandma k njemu.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Če sem vas prav razumel, vendarle kljub vsemu ne boste vložili amandmaja k 1. členu dopolnjenega zakona. Ne nameravate vložiti amandmaja k 1. členu dopolnjenega zakona. Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista obvestili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih v drugi obravnavi, predlog zakona neusklajen. Prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti 2.
(Za je glasovalo 72.) (Proti 2.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 16. točko dnevnega reda - z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju v okviru rednega postopka.
Prehajam na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o revidiranju ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev. Za je glasovalo 45, proti 26.
Kdo je za? (45 članov.) Kdo je proti? (26 članov.)
Ugotavljam, da je zbor sklep sprejel, zato je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 17. točko dnevnega reda -obravnava Predloga zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenske odškodninske družbe, d. d. v višini 300 milijonov evrov iz naslova najetih kreditov in izdanih obveznic za financiranje Slovenske odškodninske družbe, d. d., v letu 2010 v okviru rednega postopka. Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Samo trenutek. Ker k predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji zbora ni možno vlagati, zato prehajamo na
461
odločanje o predlogu zakona. Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SDS, mag. Andrej Vizjak. Prosim.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa.
V Poslanski skupini tega predloga ne bomo podprli. Vse je preveč lahkotno se slovenska država in slovenska vlada s koalicijo v tem parlamentu zadolžuje in obremenjuje prihodnje rodove in sedanje rodove davkoplačevalcev. Preveč lahkotno. Če pogledate, kako je narastel v Sloveniji javni dolg samo v enem letu, v letu 2009, glede na leto 2008, boste ugotovili, da smo rekorderji med vsemi državami evroobmočja in Evropske unije. Povečali smo svoj javni dolg za 59 %. Iz 22,6 % BDP smo lepo pridelali 36 % BDP javnega dolga. Evropska unija je imela rast javnega dolga v tem obdobju približno 14 %, Grčija 16 %.
Spoštovana koalicija, spoštovana Vlada. Če boste po tej poti zadolževali Slovenijo tudi v prihodnje, nam grški scenarij sledi čez približno 3 do 4 leta. Nimate nobene ideje, kako resno obvladovati odhodke v tej državi in kako se spopasti s temi škarjami, ki se čedalje bolj razpirajo med prihodki in med odhodki v tej državi. Ta zakon še dodatno po nepotrebnem povečuje javni dolg in probleme v javni blagajni. Zakaj ni bila predhodno preverjena prodaja možnih naložb za servisiranje obveznosti? Ni bila. Ni bila testirana. Družba razpolaga z delnicami Telekoma, z določenimi naložbami, po katerih je povpraševanje ne samo doma, tudi na mednarodnem trgu. Zakaj na tak način ne poiščete virov za obveznosti, in to počnete z nenehnim zadolževanje države? Ko govorite o grškem scenariju in o pomoči Grčiji, je seveda čedalje bolj razvidno tudi to, da se verjetno zavedate, da bomo kmalu mi tisti, ki bomo potrebovali pomoč. Ob taki dinamiki naraščanja primanjkljaja in posledično javnega dolga, ne vem, če boste dočakali konec tega mandata pa ne dosegli javnega dolga, ki bo blizu maastrichtskega kriterija.
Zato spoštovani, ker je Vlada imela, pa ne Vlada, tudi ostale paradržavne institucije so imele drugačno možnost pred to, pa se je niso poslužile. Najlepše in najenostavnejše je potrkati na državna vrata in reči, dajte nam poroštvo. In bomo mi seveda dali ta denar, vi boste pa lepo špilali direktorja naprej. Lahko je biti direktor v takem paradržavnem skladu, če dobivate poroštva za 300 milijonov evrov. Sedaj za kakšnih 100 še v prihodnje in za kakšnih 100 še v preteklosti. Taki direktor bi lahko vsak bil.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod mag. Vizjak.
Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je 48 glasovalo, 24 proti.
Kdo je za? (48 članov.) Kdo je proti? (24 članov.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
462
Nadaljujemo s prekinjeno 6. točko dnevnega reda -obravnava Predloga zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, nujni postopek.
Nadaljujemo z drugo obravnavo, to je z odločanjem o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 20. 5. 2010.
Prehajamo na odločanje o prvem amandmaju poslanskih skupin SD in DeSUS k 3. členu, pri čemer opozarjam, da je amandma vsebinsko povezan z amandmaji istega predlagatelja k 19., 23. in 24. členu. Če ta amandma ni sprejet, postanejo vsebinsko povezani amandmaji brezpredmetni, če pa bo ta amandma sprejet, postane amandma pod številko 2 brezpredmeten.
Obrazložitev glasu v imenu SDS mag. Andrej Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Problematika in področje delitve dobička, kakor tudi marsikatero področje, ki ureja razmerja med delodajalci in delojemalci, morajo, podčrtujem, morajo biti predmet socialnega dogovarjanja: dogovarjanja med delodajalci, delojemalci in Vlado. Pa tudi pri tem konkretnem problemu oziroma vprašanju delitve dobička nastopa tudi Vlada oziroma država, ker z davčnimi ugodnostmi postaja partner v tej zgodbi.
V	Slovenski demokratski stranki ne moremo pristajati na rešitve, kjer imajo privilegij samo nekatere skupine v socialnem dogovarjanju, pa naj si bodo to delodajalci ali delojemalci. Vlada je predlagala zakon, s katerim je nadgrajevala obstoječo rešitev in je bil usklajen med socialnimi partnerji. Nekatere koalicije poslanske skupine so posegle v ta dogovor in uveljavljajo enostransko rešitev, ki jo podpirajo delojemalci, delodajalci pa temu nasprotujejo. To smo lahko brali s skupno izjavo vseh gospodarskih asociacij.
Spoštovani Social demokrati, zastavonoše tem rešitvam, kaj lahko naredimo z vašo koalicijsko pogodbo, vašimi predvolilnimi obljubami, da je socialni dialog za vas svetinja, kaj lahko s tem naredimo?! Ali lahko to res dokončno vržemo stran?! Že nekajkrat ste pohodili svoja lastna načela, lastne zapisane trditve in obljube. Nekajkrat ste to pohodili. Kako naj vam ljudje še verjamemo?! Kako naj vam ljudje verjamejo pri rešitvah za, katere se zavzemate, ki jih zagovarjate in tako naprej, če pa hodite po njih, dnevno.
V	koalicijski pogodbi in neštetih vaših dokumentih je za vas socialni dialog prva in edina stvar. Tukaj ste ga pohodili. Niti usklajevali se niste z delodajalci. Rešitev, prostovoljna rešitev delitve dobička delavcem je bila usklajena med socialnimi partnerji. S strani SD-ja smo večkrat slišali, češ, to smo predlagali, ker smo morali presekati, ker se socialni partnerji niso zmenili. Socialni partnerji so se zmenili, vendar se niso zmenili za vašo rešitev, ki je slaba in pogubna in bo verjetno znižala konkurenčnost slovenskega gospodarstva še za nekaj mest. Veliko se ne da. Za 20 mest, med 58, se z 52. mesta ne da pasti, ker lahko padete kvečjemu
463
na 58. mesto. Se pravi, še za Bolgarijo, Romunijo, ki sta med evropskimi državami edini še za nami po konkurenčnosti, ki je bila pravkar izmerjena in objavljena.
Spoštovani! To je rešitev, ki bi jo sicer mi podprli, tudi obvezno delitev, če bi bila usklajena med socialnimi partnerji. Pa ni. Nespoštovanje lastnih zavez je nekaj najhujšega, kar ste si ponovno privoščili.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Glasujemo. Pardon. Prosim, Breda Pečan. Želite v imenu Poslanske skupine SD? Želi obrazložiti glas še kakšna od poslanskih skupin? (Ne želi.)
Obrazložitev glasu v svojem imenu Breda Pečan. Prosim.
BREDA PEČAN: Hvala lepa.
Amandma, ki je bil sprejet na odboru, omogoča vsem kapitalistom v Sloveniji, ki ustvarjajo s svojim kapitalom del dobička, ker en del dobička s tem kapitalom skupaj soustvarjajo delavci v teh podjetjih, imajo možnost, da če bodo delili do 25% dobička lastnikom kapitala, lahko to prostovoljno delijo tudi z delavci. Vse, kar pa bodo delili nad 25%, pa bodo morali obvezno deliti. Mi bomo letos jeseni priča temu, ali je res dobra volja pri delodajalcih, pri lastnikih kapitala, da z delavci delijo usodo gospodarske situacije. Zaradi tega je treba tak zakon podpreti, ta amandma, ki smo ga popravili, podpreti zaradi tega, da bomo lahko dokazali, da je naš kapitalist, slovenski kapitalist postal sodoben kapitalist socialnega kapitalizma, ne pa kapitalizma izkoriščanja delavca in zlorabe tiste moči, ki jo kapital v Sloveniji sedaj ima. Veliko slovenskih kapitalistov je postalo kapitalistov na zelo čudne načine in prav ti so ...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim mir v dvorani!
BREDA PEČAN: ...dokaz, da je način, kako nekdo pride do premoženja, tudi karakterističen za to, kakšen ima odnos do delavcev, ki pomagajo soustvarjati dobiček. Zaradi tega bom jaz vedno podpirala vse tiste zakone in vse tiste spremembe, ki dajejo delavcu pravo vlogo v ustvarjanju dobička v podjetjih.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Vidim, da je želja po obrazlaganju glasov, zato prosim za prijavo. Obrazložitev glasu, mag. Andrej Vizjak. Prosim.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Poslušajte. Seveda takega amandmaja ne morem podpreti, ker se del te koalicije iz seje v sejo, iz pravzaprav predloga v predlog ukvarja samo s tem, kako deliti. Nihče se ne ukvarja, kako ustvarjati. V tej državi bi se kdo moral seveda tudi ukvarjati s tem, kako ustvarjati v tej državi, da bo kaj deliti. Vi bi pa samo
464
delili. In za deliti bo vse manj. Najprej boste zdaj ustavili investicije skozi rebalans, potem boste verjetno na koncu pa še sebi priškrtnili kakšen privilegij. In pravzaprav ta rešitev, ki gre skozi ta amandma in skozi ta amandmiran zakon Vlade, se ukvarja samo s tem, kako deliti, ne pa kako ustvarjati. Spoštovani, ta predlog je ciničen, ciničen do skrajnosti. Prvič želite povedati, da boste nekaj delili, deliti pa ni kaj, ker ni dobička. Dobiček je drastično padel. In rečeno je bilo, da bo to samo za tiste, ki imajo nad 25%. Gre za bilančni dobiček. Bilančnega dobička je kar hitro toliko, ko se ga deli. Problem je pri čistem dobičku. Čistega dobička se po navadi manj deli, ker je že ukleščen vsega živega. Tudi davkov med drugim.
Drugič. Ciničen je zaradi tega, ker če bi vaši kadri, ki ste jih namestili v nadzorne in upravne organe družb v državni ali pa, bi rekel, tudi v paradržavni lasti, če bi želeli deliti dobiček, bi ga že delili. Pa so ti vaši isti japiji in skupine yes, in vaši tudi žlahtniki v teh družbah raje dobiček odnesli vam v državni budžet, ne pa zaposlenim. Zato je ta predlog ciničen. Če bi hoteli ljudem deliti dobiček, bi ga že zdavnaj delili.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu, Matevž Frangež. Prosim.
MATEVŽ FRANGEŽ: Ta amandma bom podprl, ker verjamem, da obvezna delitev dobička v svojem bistvu govori o ustvarjanju in ne o deljenjih. Gre za to, da moramo v tej državi na nekaterih bistvenih točkah vendarle uveljaviti novo razumevanje pravičnosti in dejstvo, da koristi in vrednosti v tej državi ustvarjamo vsi skupaj. Ne pa samo nek mrtev kapital, ki je brez dela, brez idej, brez znanja, brez ustvarjalnosti. Ostaja točno tisto, kar je v svojem izhodišču. Človek mu daje dodano vrednost. Zato je prav, da je človek, ki ustvarja dodano vrednost deležen tudi koristi od te dodane vrednosti. In v tem pogledu v tem zakonu pravzaprav odgovarjamo na vprašanje, kakšno ekonomijo v tej državi želimo. In ne želimo ekonomij po zgledu neoliberalnih ekonomskih doktrin, ampak želimo drugačno ekonomijo, želimo ekonomijo, ki bo spodbujala ljudi k ustvarjanju in ki jim bo v zameno za to ustvarjanje obljubljala tudi soudeležbo pri dobičku. Zato bom ta amandma podprl.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu Dejan Levanič.
DEJAN LEVANIČ: Hvala lepa za besedo. Danes sem slišal s strani nekaterih, da je pogubno, če bi delili dobiček tudi med delavce. Mislim oziroma prepričan sem, da to ne sme biti pogubno in da moramo še posebej v današnji družbi začeti razmišljati drugače. Kdo pa ustvarja dobiček, če ne tudi
465
delavci? Kdo pa ustvarja to, kar je razvoj, če ne tudi delavci? In prav je, da če se že deli dobiček nad 25%, da se razdeli tudi med delavce, zato bom podprl ta amandma, torej obvezno delitev dobička. In govoriti to, kar smo tudi danes slišali, da je cinično, da se to danes predlaga, ker dobička ni. Ampak poslušajte, v preteklosti je dobiček bil, pa se ni delilo med delavce. Tudi danes ponekod dobiček obstaja in se ne deli med delavce. In tudi v prihodnje dobiček bo in po vašem predlogu se ne bi delil med delavce. Mislim, da je temu treba narediti konec, da če je le možno, da se dobiček razdeli tudi med delavce, ki imajo ogromno pri tem. Velike besede so padale v Državnem zboru, kako za krizo plačujejo tisti, ki niso zanjo nič krivi, ampak ko je pa treba narediti en konkreten korak, eno konkretno dejanje, torej zapisati obvezno delitev dobička, potem se usedemo nazaj in temu nasprotujemo. Mislim, da je treba pogledati resnici v oči in reči, če lahko s temi ukrepi kako pomagamo, dajmo to narediti. In obvezno delitev dobička si marsikatera podjetja lahko privoščijo, če bi nekdo res razmišljal v dobrobit delavk in delavcev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim za prijavo za obrazložitev glasu. Besedo ima Gvido Kres.
GVIDO KRES: Hvala za besedo, gospod predsednik. Ta amandma bom podprl. Podprl ga bom zaradi tega, ker ocenjujem, da je kriza čas, ko lahko nekatere zadeve zastaviš na novo. In mi se vseskozi pogovarjamo in slišimo, da naj bi bil to čas, ko bo Slovenijo postavil na mesto zmagovalcev. Tistih zmagovalcev, ki bodo po tej krizi še močnejši. Res, da ta čas prihaja malo počasi, nad tem sem sicer razočaran, želel bi si, da bi bilo to hitreje. Ampak to je priložnost, ko lahko to zadevo spremenimo. In to je priložnost, ko se lahko pripravimo na čas, ko bodo v tej državi spet dobički. Želim si, da to postane čim prej. In danes bom ta amandma podprl. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu Marijan Križman.
MARIJAN KRIŽMAN: Hvala lepa. Vedno znova je treba ponavljati eno in isto resnico, ko govorimo o uspešnih direktorjih in predsednikih uprav, ko nam dajete nasvete, kakšne ljudi bi morali na taka mesta postavljati, vam bom jaz povedal, kakšne ste vi postavili v prejšnjem mandatu na Primorsko.
Če bi postavili ljudi, ki bi resnično znali peljati podjetja in vladati, bi meli kaj deliti. Tako ste postavili v Luko Koper, v Intereuropo, o Istrabenzu sicer ne bom govoril, ampak je zelo blizu, ljudi, ki so zapravili vse, kar se je zapraviti dalo. V neznano kam je šlo na milijone, na milijone evrov. In ugotovitev, da dobička več ni, je točna. Ampak to, da dobička ni, si morate pripisati, napisati na čelo in se
466
pogledati v ogledalo, da ne pozabite, da je to bil vaš mandat, da so to bili vaši ljudje. In ko boste o teh zadevah še govorili, vas bomo vedno znova spomnili, kaj ste naredili v slovenski Istri in zakaj tam danes dobička nimamo, zakaj se mora Intereuropa otepati s tako velikansko izgubo in zakaj pravzaprav bo morala v zelo hude ukrepe, po mojem, celo v odpuščanje, upam, da ne, ampak tako kaže.
Dragi gospodje, to je smo odgovor na tisto, kar kar naprej vrtite in trobite, nam svetujete, kakšne kadre naj bi postavili, ki bi znali Slovenijo potegniti iz gospodarske krize. To je odgovor, ki bi si ga lahko tudi sami dali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Glasujemo o prvem amandmaju poslanske skupin SD in DeSUS k 3. členu. Navzočih je 70 poslank in poslancev, za je glasovalo 41, proti 24.
(Za je glasovalo 41.) (Proti 24.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem je amandma k istemu členu pod točko 2 postal brezpredmeten.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 19. členu. Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za 45, proti 23.
(Za je glasovalo 45.) (Proti 23.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin SD in DeSUS k 23. členu. Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za 41, proti 22.
(Za je glasovalo 41.) (Proti 22.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin SD in DeSUS k 24. členu. Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za 41, proti 24.
(Za je glasovalo 41.) (Proti 24.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin SD in DeSUS k 27. členu. Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za 42, proti 24.
(Za je glasovalo 42.) (Proti 24.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Končali smo z glasovanjem o amandmajih in z drugo obravnavo predloga zakona v okviru nujnega postopka.
Ugotavljam, da je zbor v drugi obravnavi sprejel amandmaje k 3., 19., 23., 24. in 27. členu. Sprašujem kvalificirane predlagatelje, ali nameravajo k tem členom vložiti amandmaje? Ugotavljam, da ne. Amandmaji niso vloženi niti napovedani.
Prehajamo na tretjo obravnavo. K predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev. V zvezi z usklajenostjo dajem besedo predstavnici Vlade. Besedo ima državna sekretarka Darja Radič. Prosim.
467
MAG. DARJA RADIČ: Hvala lepa, predsednik. Lepo pozdravljeni spoštovane poslanke in poslanci! Vlada je na današnji seji k predlogu zakona o udeležbi delavcev pri dobičku sprejela uskladitveni amandma. Uskladitveni amandma je potreben zaradi neskladja, ki je nastalo s sprejetjem amandmaja k 3. členu predloga zakona. Ker navedeni amandma uzakonja obvezno udeležbo delavcev pri dobičku in s tem odstopa od koncepta predloga zakona, je treba z uskladitvenim amandmajem to neskladje odpraviti. S tem se posledično omogoča uveljavljanje davčnih olajšav tudi v primeru obvezne udeležbe delavcev v dobičku in prispeva k temu, da bo zakon, upamo, izvedljiv tudi v praksi. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Ker je predlog zakona zaradi sprejetih amandmajev na seji matičnega delovnega telesa neusklajen, kot ste slišali, Vlada pripravlja uskladitveni amandma k 25. členu, ki ga pravkar prejemate na klop. Predstavnica Vlade je že dobila besedo. Ali lahko nadaljujemo ali počakamo? Želijo besedo poslanke in poslanci? Bom kar dal prijavo za razpravo. Vsak ima na voljo pet minut. Besedo ima mag. Andrej Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Vlada to rešuje skozi ta amandma, kar se pač rešiti da, in je očitno pokleknila pod pritiskom vodje največje poslanske skupine, ki je zastavonoša tem rešitvam.
Mislim, da bo pri izvajanju te določbe in teh rešitev prihajalo v praksi do kar veliko problemov. In tudi po moji oceni zakon ne bo dosegel namena iz enega preprostega razloga, ker se bodo delodajalci, s katerimi te rešitve niso bile usklajene, posluževali številnih obvodov, številnih načinov izmikanja temu. Problem je, da bomo z ustvarjanjem podjetju in lastnikom ter kapitalu neprijazne regulative povzročali obnašanje, kot smo ga imeli v času prohibicije, ko so viski pili s kavo, tukaj bodo pa znašli in zinovirali nove rešitve, kako ubiti in "izpumpati" dobiček iz družb. Številne primere poznamo. Ustanavljale se bodo hčerinske družbe, ki bodo pošiljale maticam fakture v višinah in s tem zniževale dobiček oziroma povečevale odhodke, posledica bo manj dobička, manj davka in deliti ne bo kaj, čeprav bi sicer lahko kaj delili.
Problem pri izvajanju je tudi ta, da je ta zadeva totalno neusklajena s samo Vlado. Mene zanima, ali je Vlada naredila kakšne analize finančnih posledic te rešitve. Jaz sem prepričan, da je nima.
En primer vam bom povedal, ki ga boste, upam, da razumeli vsi. Imamo Holding Slovenske elektrarne. Holding Slovenske elektrarne zaposluje nekaj tisoč ljudi tudi v proizvodnih firmah, Dravske elektrarne, Termoelektrarna Šoštanj, Premogovnik Velenje, Soške elektrarne in tako naprej. Ta holding določa odkupne cene, ona odkupuje od svojih hčerinskih
468
družb po transfernem principu, določa ravno toliko, da tista hčerinska družba nima izgube in da pokrije vse svoje investicije. Torej dobiček ne ostaja na hčerinskih družbah. Vse se prikaže na holdingu in holding ima na koncu dobiček. In če bo država želela pobrati dobiček iz tega holdinga, ki je v 100% državni lasti, bo razdelila to med tistih 100 "mandelj cev", ki so v holdingu, ne v proizvodnih firmah, v tistih, ki prekupčujejo z elektriko, kajti holding ne dela nič drugega, kot samo trži električno energijo, pa določene skupne službe in tako naprej . Torej rezultat bo, da boste ustvarili takšne krivice med zaposlenimi, med tistimi v proizvodnji in med tistimi, ki si bodo na koncu delili dobiček zaradi tega, ker se bo država tako odločila, ker bo država potegnila dividendo iz državne firme. To ste naredili s tem zakonom. Pa takšnih holdingov je še kar nekaj. Tudi Gen energija je en tak holding in še nekatere druge. In spoštovani, ali se vam zdi fer, da boste imeli dve družbi - banko, recimo, ki po pravilu ustvarja dobiček, zavarovalnico, ki že s premijami poskrbi, da je dobiček, tudi banka vam bo "ruknila" obresti tako, da bo dobila dobiček, in zraven proizvodno firmo, ki se ukvarja, ne vem, s tekstilom ali kovinsko-predelovalno ali kakršnokoli drugo predelovalno zadevo, ki zaposluje veliko ljudi in se težko prebija skozi čas. Tisti v banki, zavarovalnici si bodo lepo delili dobiček, tisti zraven, si ga pač ne bodo. Ali je to fer?! Ni fer. Takšne rešitve pod pritiskom populizma in neke namišljene, navidezne všečnosti do zaposlenih ste naredili. In takšne krivice boste ustvarjali! In še enkrat vam povem, kako boste rudarju v premogovniku Velenje, spoštovani gospod Kontič, povedali, da si bodo lahko delili dobiček samo gospodje na Holdingu v Ljubljani, on pa ne?! In tisti v Termoelektrarni Šoštanj se bo tudi pod nosom obrisal za dobičke. Ja, in tisti v Dravskih elektrarnah tudi...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, mir v dvorani.
MAG. ANDREJ VIZJAK:...ki ga pravzaprav edini v Holding skupini ustvarja.
Če prav razumem, ste ustvarili ta zakon za posvečene, ki so v privilegiju, da si to delijo, za tiste, ki ga po navadi ustvarjajo, do tistih pa bodisi ga ne bo, še najmanj pa delitve.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hval lepa.
Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da želje po razpravi ni, zato zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje o uskladitvenem amandmaju. Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 45, proti 26.
(Za je glasovalo 45.) (Proti 26.)
Ugotavljam, da je uskladitveni amandma sprejet.
469
Prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 47, proti 20.
(Za je glasovalo 47.) (Proti 20.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključuje to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 7. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije, v okviru skrajšanega postopka.
Ker k predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji Državnega zbora ni možno vlagati, zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti nihče.
(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 8. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembi Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije, skrajšani postopek.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predloga zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen. Obveščam vas, da bo zakon sprejet, če bosta zanj v skladu s četrtim odstavkom 3. A člena Ustave Republike Slovenija glasovali vsaj dve tretjini navzočih poslancev. Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti nihče.
(Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 10. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov v okviru skrajšanega postopka. Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 43, proti 27.
(Za je glasovalo 43.) (Proti 27.)
Ugotavljam, da je zbor sklep sprejel, zato je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
470
Nadaljujemo s prekinjeno 11. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah, v okviru rednega postopka. Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 45, proti 27.
(Za je glasovalo 45.) (Proti 27.)
Ugotavljam, da je zbor sklep sprejel, zato je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 18. točko dnevnega reda, to je s prvo obravnavo Predloga zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prenosu pravic in pooblastil DSU na Slovensko odškodninsko družbo in o naložbeni politiki Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter Slovenske odškodninske družbe. Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Predlog zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prenosu pravic in pooblastil DSU na Slovensko odškodninsko družbo in o naložbeni politiki Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter Slovenske odškodninske družbe je primeren za nadaljnjo obravnavo.
Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine? V imenu Poslanske skupine SDS Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke nasprotujemo temu zakonu. Pogrešamo celovit pristop Vlade, neko strateško usmeritev, iz katere bi jasno izhajalo, kako in na kakšen način bo v bodoče zagotovljeno upravljanje s premoženjem, ki je last vseh državljank in državljanov in ki ga vsaka oblast nekako dobi samo v učinkovito in odgovorno upravljanje in nič več.
Poskusi, ki smo jim priča v tem mandatu, in zakonodaja, tako kot se sprejema, govori o tem, da to ni primarni cilj. Primarni cilj preoblikovanja inštitucij na področju gospodarjenja in opravljanja z državnim premoženjem in državnimi naložbami iz predvsem razrahljanje tistih mehanizmov, ki preprečujejo, da bi se v tej tretji fazi privatizacije ne zgodilo to, kar se je zgodilo prej v predhodnih, se pravi, da bi posvečene elite, ki na to priložnost čakajo, na cenen način prišle do premoženja, ki je sedaj vsem skupno. Slabe izkušnje iz obdobja 1992 in naprej kažejo, da razrahljani mehanizmi ne omogočajo transparentne in učinkovite privatizacije in gospodarjenja. In te izkušnje bi nas morale voditi k temu, predvsem pa vladajočo koalicijo, da se zakonodaja nikoli več ne zgodi na tak način, da omogoča take postopke. Ta zakon je tudi v nasprotju s tistim, kar ste
471
si zapisali v koalicijsko pogodbo, zato bi morali biti predvsem vladajoči poslanci proti temu zakonu. Glede Kada ste v koalicijski pogodbi namreč zapisali, da ga boste preoblikovali tako, da boste upravljanje s premoženjem z namenom zagotavljanja sredstev za pokojninsko blagajno organizirali posebej tako, da se bo zagotovila strokovnost in avtonomnost upravljanja državnega premoženja. Lastnino te nove organizacije, ste zapisali, pa boste z države prenesli na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot poseben kapitalski sklad, ki bo ločen od tekoče bilance ZPIZ-a in tako naprej. Vi pa ste z zakonom o Agenciji za upravljanje državnih naložb ta sklad ukinili. Črtali ste 246. člen zakona. Tako, je ta zakon po tej vsebinski plati neprimeren za nadaljnjo obravnavo, neprimeren pa je tudi zaradi tega, ker ne izpolnjuje osnovnih formalnih pogojev za to, da bi bil obravnavan. V obrazložitvi zakona ne najdemo primerjave z ostalimi pravnimi sistemi, ne najdemo ocene finančnih posledic, ki jih ta zakon bo imel, zaradi tega bi ga bilo treba zavrniti že v proceduri presoje primernosti, ali je sploh primeren, da o njem Državni zbor razpravlja ali ne.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke, tako kot sem že povedal, takega zakona in njegove nadaljnje procedure ne podpiramo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu v svojem imenu. Prosim za prijavo. Obrazložitev glasu v svojem imenu, mag. Franc Žnidaršič, prosim.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Lepa hvala. Jaz tega sklepa ne bom podprl iz preprostega razloga in z drugimi argumenti kot na primer predhodniki. Gre za to, da se obravnava premoženje Kada kot državno premoženje, ki to ni. To je premoženje aktualnih in že pokojnih upokojencev, ki so ga pridobili po Zakonu o lastninskem preoblikovanju. In to premoženje ni namenjeno ničemer drugemu kot zagotavljanju primanjkljaja v pokojninski blagajni. V obrazložitvi Vlade pa je takrat, ko smo ponovno glasovali o zakonu o agenciji, bilo napisano, da se bo rezultat poslovanja agencije uporabljal znotraj katere bo tudi premoženje Kada, uporabljal za tri blagajne: za Kadove obveznosti, za Sodove obveznosti in za državne obveznosti proračuna. To pa pomeni, da je osnovni namen, ki bi ga morali zagotavljati v okviru pravega lastništva tega premoženja, porušen. Zaradi tega zakona ne morem podpreti. Težava je še nekje drugje. Da je dosedanje upravljanje tega premoženja bilo problematično, milo rečeno, pa tudi zelo slabo v nekaterih potezah. In drugič, da se je del tega premoženja neupravičeno in neutemeljeno začel prelivati v drugi steber pokojninskega prostovoljnega zavarovanja, kjer so bile izgube zaradi slabega upravljanja in ki je pravzaprav prevara, od katere imajo korist samo upravljavci in nadzorniki, ki z ničemer ne odgovarjajo za to upravljanje.
472
To so razlogi, zaradi česar ne bom podprl stvari. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu, Jože Tanko. Prosim.
JOŽE TANKO: Hvala lepa. Ni slučajno, da imamo danes na dnevnem redu tako zakon o udeležbi delavcev pri dobičku kot tudi ta zakon. Prvi zakon je prazen zakon, zgolj za zbujanje lepega vtisa in iz tega za delavce ne bo nobenih pričakovanj, ki jih je zbudila koalicija. Ta zakon, ki je pa zdaj pred nami, pa je poln. Ta nosi v sebi ogromno premoženja in na tem premoženju se bodo pasle elite. In zanimivo, da v tem zakonu ni nikjer zapisanega in opredeljenega nobenega nadzora in ta zakon nima nikjer zapisanih kazenskih določb. Gre za zakon, ki prinaša ogromno prerazporejanja premoženja, državnega premoženja iz institucijo na institucijo, nastajanja novih agencij, nastajanja zavarovalnice in nikjer nikogar, nikjer ene same, samcate določbe o odgovornosti, o kazenskih določbah, o poročanju, o nadzoru. Zanimivo! Kako si je pač koalicija zamislila urejanje in razpolaganje z državnim premoženjem. In s tem premoženjem, ki ga boste sedaj prerazporedili na osnovi tega zakona, bo samo nadaljevanje tistega, kar ste si zastavili. Daleč od socialne države, daleč ob česarkoli, ampak zgolj za potešitev apetitov elit, ki so nastale in jih spodbuja ta koalicijski proračun. Proti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu, dr. Luka Juri.
DR. LUKA JURI: Hvala lepa. Zakon bom podprl. Predvsem zato, ker omogoča uveljavitev treh načel. Prvo načelo je učinkovitost upravljanja, drugo načelo so jasna pravila upravljanja in tretjo načelo je stabilnost, stabilnost financiranja pokojninske blagajne. Ta zakon jasno določa, koliko na letni ravni pripada pokojninski blagajni in seveda še vedno dopušča in predvideva možnost, če to ne bi bilo dovolj, se ostalo financira iz državnega proračuna. Tako ni nobene bojazni ne more biti, da bi s tem postavili kakor koli pod vprašanje pokojninsko blagajno. Obratno. Zaradi jasnosti in stabilnosti letnega financiranja omogočamo večjo predvidljivost tudi pri pokojninski blagajni.
Če je bil zakon o upravljanju kapitalskih naložb z ustanovitvijo agencije postavitev strukture za učinkovito upravljanje našega premoženja, ta zakon, zakon o preoblikovanju, daje tej strukturi vsebino. Eden je povezan z drugim in skupaj predstavljata celoto, ki jasno postavlja način, kako upravljamo z našim skupnim premoženjem na nove temelje. In me nič ne preseneča, da tisti, ki so se pasli na netransparentnosti starih temeljev, danes tej reformi nasprotujejo. Hvala.
473
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 70 poslank in poslancev, za je glasovalo 40, proti 2 8.
(Za je glasovalo 40.) (Proti 28.)
Ugotavljam, da je zbor predlagani sklep sprejel, zato bo predlog zakona dodeljen, v drugo obravnavo Odboru za finance, monetarno politiko kot matičnemu delovnemu telesu. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo prekinjeno 12. točko dnevnega reda - tretjo obravnavo Predloga zakona o šolski prehrani v okviru rednega postopka.
Državni zbor je v torek 18. 5. 2010 opravil drugo obravnavo navedenega predloga zakona. Ker so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetim členom dopolnjenega predloga zakona, je zbor na predlog predlagatelja zakona sklenil, da bo na podlagi prvega odstavka 138. člena Poslovnika zbora še na tej seji opravil tretjo obravnavo predloga zakona. Prehajamo na razpravo o vloženem amandmaju, ki ste ga prejeli na klop. V razpravo dajem amandma Poslanske skupine SDS k 15. členu. Prosim, želi kdo razpravljati? Prosim za prijavo. Vsak od razpravljavcev ima po 5 minut. Besedo ima Alenka Jeraj. Prosim.
ALENKA JERAJ: Hvala za besedo. Torej amandma, ki smo ga v naši poslanski skupini ponovno vložili, ohranja 100% subvencijo za vseh 85.000 dijakinj in dijakov, ker ne razumemo zakaj je potrebno ravno pri dijakih varčevati, zakaj s prstom kazati na tiste, ki prihajajo iz revnejših družin.
V prejšnjem mandatu smo se trudili, da smo vodili pozitivno družinsko politiko, dajali mladim in dajali družinam, zato so tudi rezultati pozitivni. Ta vlada jim pa očitno samo jemlje. V parlament tako prihaja zakon, ki bo ukinil državne štipendije za mladoletne dijake, denar v štipendijskem skladu ostaja, kljub temu da je veliko tistih, ki so zaprosili za štipendijo, te niso dobili. (Nemir v poslanskih klopeh.)
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim za pozornost v dvorani. Na obeh straneh dvorane. Prosim.
ALENKA JERAJ: Mi ocenjujemo, da se zakon spreminja samo zato, ker je bil sprejet v prejšnjem mandatu in to kljub temu da je bil sprejet soglasno z glasovi vseh prisotnih poslank in poslancev tako koalicije kot opozicije. In v razpravi je bilo veliko govora o socialni pravičnosti, splošno znano in tudi velikokrat se o tem pogovarjamo v Državnem zboru, da je nepravično, kolikokrat je nepravično, in v koliko primerih so tisti, ki dobijo socialne pomoči in razne transferje tisti, ki v resnici niso socialno ogroženi. Zato je Ministrstvo za delo predlagalo, da se z zakonom počaka, da se postavi nova
474
socialna zakonodaja, da se uredi projekt te sociale, da se uredijo evidence, iz katerih bo razvidno, kdo je res tisti, ki je socialno ogrožen in kdo ne.
Jaz sem prepričana, da je bil naš amandma dober in ga bom zato tudi podprla, da je bila rešitev, ki je bila sprejeta v prejšnjem mandatu, dobra, subvencija je bila vezna na status, za vse dijake enako, ne glede na njihov status, ne na njihov socialni položaj, tako kot je to urejeno za področje študentske prehrane za vse študente enako, ne glede na njihov socialni položaj. In če bi še vedno bila naša vlada in ostala koalicija, ki je izvajala tako pozitivno politiko, bi se enako uredilo tudi za osnovnošolce, torej za vse šolarje enako, ne glede na njihov socialni status.
V šolskem letu 2008/2009....
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim za pozornost v dvorani. Je razprava o vloženem amandmaju.
ALENKA JERAJ: ... so vsi dijaki in dijakinje, 85.000 teh, imeli prvič organiziran topli obrok, v celoti sofinanciran s strani države. Ukrep se je dobro prejel, zanimanje za obrok je veliko, tretjina dijakov ocenjuje kvaliteto obroka z najvišjo oceno 5, torej zelo dobro, dve tretjini pa z oceno 4, še kar dobro.
Ne pristajamo na to, da delimo dijake v kategorije zelo reven, reven in bogat in da bodo to morali dokazovati z obrazci, prijavami, pritožbami, potem pa bo nekdo vseh teh 85.000 vlog obdelal, odgovarjal na pritožbe, pošiljal sklepe o izbiri, o neizbiri in na koncu vsak mesec pripravljal in razpošiljal najmanj 50.000 položnic za 8 in 16 evrov.
Prejšnja vlada je dobivala nagrade in priznanja različnih evropskih inštitucij, ker je vodila antibirokratsko politiko in zmanjševala in ukinjala nepotrebno administracijo. Ta vlada jo ponovno uvaja in pri tem pozablja, da bodo administratorji stali veliko več kot nekaj obrokov, ki jih ukinja oziroma njihovo 100% sofinanciranje. Da se bo za to izgubilo ogromno časa in energije, ki bi jo lahko usmerili v kaj drugega - da o tem sploh ne govorim.
Predlagamo, da amandma, ki smo ga vložili, podprete, ker ohranja tisto, kar smo dijakom v prejšnjem mandatu dodelili, 100% subvencijo za vseh 85.000 slovenskih dijakov in dijakinj, in da prenehate s prstom kazati na dijake, ki prihajajo iz revnejših družin. Doslej, lahko rečemo, da tega ni bilo v srednjih šolah, sedaj to prenašamo v srednje šole.
Predlagamo ponovni razmislek in predlagamo, da podprete naš amandma.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Samo Bevk. Prosim.
475
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor!
Poslanska skupina Socialnih demokratov ne bo podprla amandmaja Slovenske demokratske stranke k 15. členu. V Poslanski skupini Socialnih demokratov namreč podpiramo Predlog zakona o šolski prehrani, podpiramo pa ga zato, ker bo po sprejemu tega zakona vsak izmed 250.000 učencev in dijakov prejemal vsaj dve tretjini subvencije cene obroka. Med njimi pa bo tudi 90.000 takšnih, ki bodo obrok prejemali povsem zastonj, ponavljam, 90.000 učenk in učencev ter dijakov, ki bodo malico dobivali povsem zastonj. Nikomur ničesar ne jemljemo, kar bodo ugotovili tudi dijaki sami, ko bodo 1. septembra sedli v šolske klopi, pač pa skušamo z gospodarnejšo in socialno pravično ureditvijo pomagati tistim, ki ne zmorejo.
Socialni demokrati smo v vseh dosedanjih razpravah podpirali poskuse celovitega reševanja problematike, ki ne sledi le motivu predvolilne všečnosti oblasti z univerzalnim podeljevanjem pravic vsem. Če sredstva so, s takšnimi ali drugačnimi bombončki, seveda, ni nič narobe in jih je moč podpreti. A teh sredstev sedaj pač ni. In iz ene prazne v drugo prazno vrečo ni možno več kaj prenašati. Zato v času finančne negotovosti načelo socialne države bolj kot kadarkoli prej terja ukrepe, kjer so tisti, ki imajo in lahko, solidarni do tistih, ki nimajo in ne zmorejo. In prenehajmo biti demagoški, ko govorimo o plačnikih teh malic, govorimo o starših, ne o učencih in dijakih.
Velja še poudariti, da ima predlog poleg socialnega tudi vzgojno sporočilo, ki bo učence in dijake usmerjal in zavezoval k odgovornemu ravnanju s hrano. Ocene, da se do 13% hrane delno ali v celoti zavrže, nas obvezujejo h gospodarnemu ravnanju.
Predlog, ki je pred nami, ohranja in širi krog upravičencev do subvencionirane prehrane. Le starši tistih, ki lahko, bodo prispevali manjši del za otroke tistih, ki ne zmorejo, in tako omogočili subvencionirano prehrano v osnovni šoli. In tako je v teh okoliščinah tudi prav.
Kot rečeno, poslanke in poslanci Socialnih demokratov tega amandmaja ne bomo podprli, kajti mislim, da je predlog zakona, kot ga je pripravilo Ministrstvo za šolstvo, boljši od prejšnjega predloga zakona o dijaški prehrani. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Ker je še želja po razpravi, prosim za prijavo. Vsak od razpravljavcev in razpravljavk ima po 5 minut. Besedo ima mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za besedo, gospod predsednik. Amandmaja Slovenske demokratske stranke ne bom podprla. Je pa v razpravi seveda treba reagirati na nekatera neprestano ponavljajoče se navedbe, ki ne zdržijo trezne presoje. Rečeno je bilo, da se povečuje administriranje. No, ker imam v rokah
476
poročilo Računskega sodišča, ki je opravilo revizijo na petih srednjih šolah in na ministrstvu, je treba povedati, da kar 17% šol ni opravilo nobenih zaznamk in zabeležk o tem, kakšno je bilo število prevzetih obrokov. To se pravi, da nekaj v nadzoru nad razdeljevanjem hrane močno škriplje. In Ministrstvo za šolstvo je ugotovilo, da bi program za spremljanje prijav k malicam za uvedbo potreboval 80.000 evrov vložka. To pa je bistveno manj, kot je približno 250.000 evrov dnevno za to, kar je potrebno za subvencijo prehrane, o kateri govorimo. Nobenega dodatno zaposlenega.
Druga izmišljena navedba je, da bo obrok z delno subvencijo, univerzalno, v višini dveh tretjin povzročil socialno diferenciacijo. Obrok je ne bo povzročil, zaradi tega, ker bo za vse enak. In tudi prijava bo za vse, ne glede na to, ali bodo dobili dvotretjinsko univerzalno subvencijo ali polno subvencijo, o kateri je govoril tudi kolega Samo Bevk in bo med 260.000 upravičenci zajela 90.000. Prijava bo za vse. Prijava pa je zvezana tudi z odgovornostjo tistih, ki se prijavijo k obroku, da odjavijo upravičenost do obroka, sicer morajo poravnati stroške obroka. Gre torej za vzgojni moment, o katerem smo govorili; da za tisto, kar dobiš, kolikor je že to, tudi odgovarjaš in se do tega odgovorno vedeš. Okrog 7% povečanih bioloških odpadkov so v prvem letu ugotovili na šolah, ko so razdeljevali malice. Iz tega kaže, da je bilo bistveno več, kot tistih 160 tisoč evrov vrednosti, kot je ugotovilo Računsko sodišče, ker gre tudi za višji odstotek zavrženih in nezaužitih obrokov. Mogoče bi bilo razpravljati tudi o tem, koliko je bila uresničena želja ali cilj po zdravi prehrani. Kar na treh od petih šol, ki jih je preučevalo Računsko sodišče, je bilo ugotovljeno, da ni mogoče govoriti o zagotavljanju zdravega obroka - da so bile ali vsebnosti takšne, da temu ne ustrezajo, ali je bil način priprave obrokov tak, da temu ne ustreza. Druga plat tega je prostor, v katerem je mogoče zaužiti obrok, in čas, v katerem ga je mogoče zaužiti. Ne po enih parametrih ne po drugih ne moremo ugotoviti, da je bil ukrep ustrezno načrtovan, in da so bile zagotovljen vse možnosti. Ali se je podaljšala prisotnost učencev oziroma dijakov na šoli zaradi tega, ker niso mogli zagotoviti dovolj hitrega razdeljevanja obrokov vsem dijakom hkrati, ali pa je bilo to v neustreznih prostorih.
Računsko sodišče je Ministrstvu za šolstvo naložilo, da mora narediti pregled investicij, ki so potrebne za to, da bodo lahko učenci in dijaki uživali obroke v ustreznih prostorih. Tega takrat, ko je bil zakon vpeljan, ni bilo storjenega in koliko je finančnih obveznosti in investicij še potrebnih, tega takratno ministrstvo ob uvedbi ni vedelo.
Najhuje od....../Opozorilni znak za konec razprave./... vsega
pa je, da zavajajo, tisti, ki zagovarjajo tak amandma, s tem, da se ukinja brezplačen obrok. Subvencija je zagotovljena, spreminja se samo višina in namenja se skrb mladim... .../Izklop mikrofona./...
477
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo.
No, zagotovo smo v tem mandatu mnogi ali pa so mnogi pričakovali, da se bodo zgodile spremembe na bolje. To, kar je predlagala ta vlada na področju dijaške ali šolske prehrane, zagotovo v segmentu dijaške prehrane ni korak na bolje. Zelo enostaven model ste zamenjali z zelo neučinkovitim in birokratsko potrošnim sistemom ugotavljanja, razpisov, pozivov, nadzorov, kontrol, izterjave in tako naprej. Rad bi vas opozoril, da bo za vsako tisto položnico, na kateri bo znesek 8 evrov dodatno zraven še 1,8 evrov bančne provizije. Toliko pač stane položnica, ki jo greš plačati. To zagotovo pomeni 20% podražitev vsak mesec in to zagotovo prispeva k tem dodatnih 100 tisoč položnic, prispeva predvsem k sanaciji bančnega sistema, ne pa k delitvi in socialni pravičnosti in tako naprej . Prav gotovo bi bilo smiselno, da bi Ministrstvo za šolstvo izpeljalo na osnovi določil zakona kontrolo, nadzor in ukrepalo. Če niso prostori zagotovljeni, lahko prostore izboljša in zagotovi dodatne prostore, če posamezne šole, posamezni ravnatelji ne izvajajo ustrezno dijaške prehrane, lahko na osnovi pooblastil, ki jih imajo, ukrepajo!
Nič od tega niste storili. Nič od tega. Tu je eden od kolegov govoril o tem, da se med srednjimi šolami zavrže 13% hrane. Zanima me, če imate vi doma 107% porabo, 107% izkoristek hrane. Verjetno bi pričakoval, da boste Socialni demokrati sedaj, ko ste spremenili to subvencioniranje, boste imeli 107% izkoristek. Do sedaj - ne vem, verjetno tako učinkovita izraba, da bo 100% izraba vsega tistega kar dobite na mizo, tudi v menzi tega državnega zbora, ne potrošite. Vseeno, tudi tu je plačano, iz sredstev, ki so za to namenjena. In pravzaprav ta model, ko se išče neke sisteme in neke obrazložitve in se uvajajo neke preverke, neki formularji itn., to je tipično za socialistične sisteme. Tipično. Tam je čisto vse slonelo na obrazcih, na prijavah, na evidentiranih, na čekiranjih itn. Zakaj ne bi naredili in pustili sistem, tako kot je bil zastavljen, ko ni bilo pravzaprav nobenih birokratskih elementov - v tem delu? Uvedli pa bi lahko boljši nadzor, boljšo kontrolo, sankcionirali itn., če je bilo karkoli slabega. In prav zanima me, zakaj, recimo, se sedaj pušča razlika med dijaškim delom in pa študentskim delom. Zakaj niste pripravili tudi predlog o študentski prehrani, pa imajo študentje mnogo bolj fleksibilno življenje, mnogo bolj fleksibilen urnik kot katerikoli dijak, kot katerikoli dijak. Študentje si več ali manj sami prilagajajo svoj sistem, svoj način, gredo na predavanja, ne gredo na predavanja itn., lahko vmes tudi opravljajo malo delo ali pa podobne zadeve, dijaki tega ne morejo. Dijak ima urnik od - do in spredaj in zadaj še dodatke za obvezne izbirne predmete in za prevoze. In ne
478
razumem, da imate takšno veliko željo, da pravzaprav rušite vse stvari, ki so bile v prejšnjem mandatu narejene in ki so se pokazale za dobro. Zagotovo, z dodatnimi birokratskimi preprekami, z dodatnimi sofinanciranji vi izboljšali tega sistema ne boste. Ne bo bolj učinkovit, ne bo boljše izrabe, ne bo ničesar od tega boljšega. Samo en kup administracije, en kupa papirjev, en kup položnic, izterjav in na koncu za vsako položnico dodatnega 1,8 evra za plačilo provizije, ki jih bo treba plačati na banki. Tisto bi raje porabili za dijaško prehrano. In vse tisto, kar boste dodatno administrativnega potrebovali za izpeljavo tega sistema, bi namenili za prehrano, pa še marsikateremu drugemu nepotrebnemu strošku bi se lahko odpovedali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Dejan Levanič.
DEJAN LEVANIČ: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Mogoče je dobro, da imamo nekoliko razprave na to temo, ker je nujno zavrniti nekatere zadeve, ki so bile rečene, in predvsem, kaj se pridobiva z novim zakonom o šolski prehrani.
Štirje konkretni argumenti, da prejšnji zakon ni bil dober, so jasni. Prvi je, ki govori o tem, in še danes trdite, da je bil dijakom zagotovljen topli obrok. To ni res. Vodstva šole so priznavala, da so se dijaki večinoma še vedno posluževali hitre hrane: hot-dog, hamburger, pizza. To ni topli obrok. Če je bilo nekaj izmed hitre hrane narejenega pa je bil topel napitek - to ni topli obrok. In torej ni bil narejen prvi cilj tega zakona, da se dijakom zagotovi topli obrok. In tukaj je prejšnji oziroma še obstoječi zakon narobe smer začrtal in ni dosegel tega cilja. In to je stvar, ki se spreminja v tem zakonu, nadomešča se topel obrok z zdravim obrokom, ker je mnogo bolj jasno definirano in tudi daje jasne smernice vodstvom šol, kaj naj naredijo z zdravim obrokom.
Drugi argument, ki govori proti temu, kako je bila ta stvar urejena do sedaj, je, koliko sredstev smo vrgli stran oziroma koliko hrane smo zavrgli v smeti, tako rekoč v smeti. In da bomo bolj natančni, dnevno zavrženih obrokov je bilo za 5 tisoč 834 evrov. Torej, na dan smo 5.834 evrov vrgli stran. Računsko sodišče je ocenilo, da smo samo v enem letu zavrgli obrokov za 160 tisoč evrov. Naprej recimo, prej ko smo govorili o 13% dijakov, ki hrane ne poje ali jo delno ali celo v celoti zavrže 13% znaša 3,2 milijonov evrov, spoštovane kolegice in kolegi, če je to normalno, kot je prej dejal eden izmed predstavnikov Slovenske demokratske stranke, ker se pač vsega ne more izkoristiti, potem res ne vem, da je to nek strošek, ki ga moramo vzeti v obzir. 3,2 milijona evrov moramo vzeti v obzir? Ne! Priznati je treba, da je pač obstoječi predlog slab in ga je treba spremeniti.
Tretji argument. Govori se, da gre za enostaven model. Enostaven model, ki je bil vpeljan v osnovne šole v preteklem
479
mandatu. Ni res. Samo 19% srednjih šol je lahko zagotovilo obrok v lastni kuhinji, 17% jih je obrok dobilo iz drugega zavoda, 56% si je topli obrok zagotovilo pri zunanjih ponudnikih, ostalih 7% pa je vse tri načine kombiniralo. Velike težave! Torej ni bilo enostavnega modela. Velike težave in dijaki niso imeli enakovrednega dostopa do toplega obroka.
In četrti argument, zakaj zakon ni dober. Administracija in demokracija in tako naprej, kar se očita temu zakonu. Ampak tudi v prejšnjem zakonu so bile težave. So bile težave in tak sistem ni dober. Enostavno ni dober in še povemo argument pri tem. Državna sekretarka je pojasnila, da bo za vzpostavitev evidence treba dati 80.000 evrov. Poleg tega bo od sedaj naprej vsaka šola enostavno ugotavljala po lestvici otroških dodatkov, kaj se dogaja z dijaki. Medtem ko do sedaj so to delo opravljale šolske svetovalne službe, računovodski delavci, posebej so morale biti ustanovljene komisije in morajo biti sprejeti pravilniki, nato se je na podlagi le-tega sprejela odločitev. Če to ni birokratska ovira, potem res ne vem, kaj je. Če to ni več administracij, potem res ne vem, kaj je. In ne trditi in zavajati, da bo več administracij v obstoječem zakonu.
Vse, kar se želi v obstoječem zakonu narediti in to je sedaj že jasno, da se želi pravično razporediti subvencija med dijake in osnovnošolce, pravično, s solidarnostno komponento. In to je pomembno. Vsi bodo imeli subvencioniran obrok v višini dveh tretjin. Čisto vsi. Zdaj je pa samo pomembno, ali bomo razdelili to med osnovnošolce in dijake ali pa bomo pustili samo dijake, da imajo subvencioniran obrok v celoti, pri čemer smo videli, koliko denarja smo zmetali stran, ali pa bomo to razdelili, da bo bolj pravično. In konkretno ne govoriti, da ukinjamo 100% obrok. To ni res. 40% osnovnošolcev bo imelo zastonj prehrano, 35% dijakov bo imelo zastonj prehrano. To ni zavržena subvencija. Vsi ostali bodo imeli dve tretjini, in najdražji obrok za tiste, ki so premožni, bo 16 evrov na mesec, ker se vzpostavlja neka odgovornost do prehrane. In ne govoriti, da kažemo na tiste, ki imajo manj v družbi! Te razlike so že jasne. Te razlike so jasne. Mi si samo ne zakrivamo oči - ne vem. Zatiskamo si oči pred tem. Treba je prepoznati te razlike in omogočiti tistim, ki nimajo, lažji dostop do prehrane. In ravno to ta zakon dela: pravična in solidarna komponenta. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospa Alenka Jeraj.
ALENKA JERAJ: Hvala za besedo. Torej, zakaj je za nas problem spremembe tega zakona? Prej sem povedala, da je bil sprejet soglasno v prejšnjem mandatu z glasovi vseh poslank in poslancev. Mi imamo zakon o študentski prehrani, kjer urejamo študentsko prehrano, imamo zakon o subvencioniranju dijaške prehrane, kjer urejamo dijaško prehrano, in imamo prehrano
480
osnovnošolcev, urejano v zakonu o osnovni šoli in njeno financiranje v zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanja.
Vi ponovno dajete skupaj oziroma Vlada ponovno daje skupaj neke populacije, ki po logiki stvari ne bi šle skupaj. Namreč, osnovna šola je v Sloveniji obvezna. Otroci so v domačem kraju, večina vsaj mlajših, ostaja tudi v popoldanskem varstvu v šoli. Urnik njihov je specifičen, potrebe otrok, starih od 6 do 14 let, so bistveno drugačne kot potrebe mladostnikov. Srednješolsko izobraževanje ni obvezno. Dijaki prihajajo iz različnih krajev in mnogo časa, mnogo ur celo preživljajo na poti in potem še bistveno več ur v šoli, kot, recimo, osnovnošolci, ki jih dajete skupaj. Celoten proces traja veliko več časa. Poleg tega ima pač, če se še dotaknemo študentske prehrane, ta spet neke druge specifike, drugačen urnik, ki se lahko drugače temu prilagaja. Zakaj ponovno združujemo stvari in specifične populacije, za katere moramo stvari različno urejati? Kot rečeno, osnovna šola je obvezna, za to so pač neke specifike. Srednja šola ni. In v srednji šoli je mnogo več stvari treba že sicer plačati, ki jih plačajo starši. Poleg tega ukinjate štipendijo za mladoletne dijake, ki so najbrž to štipendijo kdaj tudi porabili za malico in avtobusni prevoz, ki ga v osnovni šoli ne plačajo otroci, pač pa ga plača lokalna skupnost, občina oziroma njihovi starši, ne otroci.
Govoriti, koliko bomo privarčevali. Privarčevali boste šest milijonov evrov, zraven pa nimate nobenih težav plačevati enormne najemnine, nimate težav plačevati in kupovati računalnike in avtomobile, plačevati obresti od kreditov in podobno.
O zavrženi hrani. Poglejte, danes se tudi v osnovnih šolah zavrže 5% hrane. Pa dela kdo iz tega problem? Noben! Ker je enako tudi doma. Če na krožniku nekaj ostane, potem to dobi vaš kužek. Ampak to je odpadla hrana - je tako?
Nekateri ste rekli, da je problem stvari nadzorovati. Nadzor mora po zakonu, ki smo ga sprejeli v prejšnjem mandatu, izvajati ministrstvo! In ga zelo slabo izvaja, če se vse to, o čemer govorite, dogaja. Kakšni ravnatelji so to, da rečejo, da ima v zakonu, da mora zagotoviti topli obrok, pa tega ne izvaja? Ministrstvo je tisto, ki nadzoruje. Če je topli obrok za vas premalo določen, spremeniti tisti člen in napišite, kaj je to topli obrok, kaj vse mora vsebovati, kaj vse to pomeni. Očitno je treba vsakemu ravnatelju natančno povedati, kaj mora delati. To, da nekatere šole so organizirale kuhinje in jedilnice v svojih prostorih, druge pa za to koristijo zunanje izvajalce. Zakaj je to problem? Toliko ljudi ima delo, pripelje hrano in jo v šoli razdelijo. Zakaj je to kakšen problem? Ravno tako imajo ti dijaki topli obrok in njega najbrž ne zanima, ali sta to pripravili dve kuharici v njihovi kuhinji ali je to pripeljal nekdo in potem so tisti, ki so tam zaposleni, to razdelili. To sploh ni slabo. Zakaj bi bilo to slabo? V nekaterih okoljih se je zadeva čisto v redu
481
organizirala in to je tudi prav, to je normalno spodbujanje gospodarstva. To je za vse druge države normalno, samo pri nas je očitno to problem, da pač lahko neka gostilna malo razširi kapacitete in poskrbi še za dijake.
Omenili ste težave. Lahko rečemo, da so kakšne težave, zagotovo, po enem letu in pol uvedbe zakona so ponavadi težave. To ni nič novega, zato tudi zakone spreminjamo. Pogleda se, kaj ni v redu in se tisto spremeni in popraviti. In ne govoriti, da ne bo dodatne administracije, dostop do evidenc otroškega dodatka, jih ta trenutek še nimamo, to vam je Ministrstvo za delo povedalo. Tako bo kar nekaj težav tudi na tem področju, ki ga uvajate, in ne govoriti, da dodatne administracije ne bo. Zagotovo bo. Se bomo pa čez eno leto pogovarjali, koliko je bilo treba novih zaposliti in koliko več imajo dela z vsemi temi papirji, ki jih boste morali po novem izpolnjevati in obdelovati.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Bili smo opozorjeni, da je gospa Alenka Jeraj dobila besedo dvakrat. Ni njena krivda, ampak krivda v predsedstvu. Lepo prosim, da tiste, ki ste že razpravljali o tem amandmaju, da se ponovno ne javite, ker ne boste dobili besede.
Besedo ima gospod Vito Rožej.
VITO ROŽEJ: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Moja razprava bo kratka. Deloma zato, ker imam poln nos, pa niti ne zato, ker bi po parlamentu bil prehud prepih, ker kdo ne bi oken zapiral, ampak zaradi drugih razlogov. Deloma pa zato, ker je veliko bilo že v prejšnjih razpravah povedanega.
Glasoval bom proti takšnemu amandmaju zato, ker se mi zdi vseeno prav, da pri prispevkih ločimo med bogatejšimi in revnejšemi, pa ne otroci, ampak starši teh otrok. Pri otrocih pač ne ločujemo. Vsak otrok, ki bo želel jesti, bo to v slovenskih osnovnih in srednjih šolah lahko naredil, in to zdrav obrok.
Zavrnil bom ta amandma predvsem zato, da bo vsaj kdo, kot je bilo prej rečeno, od tistih par sto "mandeljcev" iz holdinga HSE, ki imajo otroka v osnovni oziroma v srednji šoli in bodo deležni te delitve dobička, da bo vsaj kdo od teh plačal 16 evrov več kot pa tiste stotine delavcev v Termoelektrarne Šoštanj pa ostalih elektrarnah, ki od tiste delitve ne bodo dobili nič in jim bo to eno redkih malih zadoščenj, da je Slovenija še vedno socialna država, v kateri bogatejši prispevajo več. Res, da samo 16 evrov, dobijo pa zaradi tega dobiček iz tistih delitev o katerih smo prej razpravljali, ampak vsaj nekaj pa bo. Torej zato.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Franci Kek.
482
FRANCI KEK: Hvala za besedo. Prav je, da država pomaga tistim, ki težje nosijo bremena, tako kot na primer pri plačilu vrtca, tako tudi pri malici. Prav je, da tisti, ki najtežje plačujejo, imajo brezplačno malico v srednji šoli, in prav je, da tisti, ki to zmorejo, plačajo 8 evrov na mesec. Zato amandmaja ne bom podprl.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospa Cvetka Zalokar Oražem.
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: Hvala lepa. Amandmaja ne bom podprla. Marsikaj je bilo že pred menoj povedanega, moram pa reči, da vsaj kar se mene tiče, mi odmevajo včerajšnje ugotovitve Računskega sodišča, ki je slovensko javnost takoj po novici o študentskih in dijaških nemirih, seznanilo tudi o tem, da je v lanskem letu bilo v okviru dijaških malic odvrženih za okoli 160.000 evrov malic v smeti. To je žalosten podatek, to je podatek, ki govori o marsičem, o nas kot starših in o dijakih in dijakinjah, ki takšne stvari počnejo. In mislim, da je prav, da se je ministrstvo lotilo in se zavedalo tega problema, ki nikakor ni samo finančni in socialni problem, ampak je tudi problem, povezan z našo ali dijaško moralo. Moram reči, da marsikaj hodim okoli srednjih šol in da je žalostno gledati, koliko hrane je v kantah za smeti okoli srednjih šol. To so stvari, ki nas morajo skrbeti - ne zato, ker to leži v kanti, ampak zato, ker to govori marsikaj o mladi generaciji, ki smo jo imeli možnost tudi včeraj opazovati tu pred Državnim zborom, predvsem cvet slovenskega dijaštva s polnimi rokami pločevink piva in podobno. Ne govorim, da je to splošen vzorec, je pa vzorec, ki nas mora skrbeti, kajti ti otroci, ti dijaki in dijakinje, ki so bili v večini včeraj pred parlamentom in ga obmetavali s kockami in tudi mnogimi drugimi zadevami, so zrcalo nas. In v tem smislu se mi zdi rešitev prava.
Mislim, da je prav, da tudi dijaki in dijakinje vedo, tisti, ki prihajajo iz premožnejših okolij, da to ni nekaj, kar jim kar tako pripada, kar tako morajo dobiti, ampak je prav, da tisti, ki skupaj s starši to zmorejo, delno to tudi pokrijejo. In potem bodo morda koši za smeti ob srednjih šolah manj polni, manj polni hrane in slabega odnosa do hrane. In v tem smislu mislim, da je zadeva premišljena. Ne nazadnje denar ne gre, ki bo na ta način - če rečem - privarčevan, v druge namene, ampak gre v malice za osnovnošolce. Ponovno za tiste, ki so socialno ogroženi v večji meri. In v tem smislu se mi zdi, da smo žal ljudje takšni, da tisto, kar dobimo kar tako in kar tako zastonj, ni vredno nič. In takšno je marsikdaj sporočilo, ki ga jaz razumem, ko hodim okoli srednjih šol, kjer je v kantah polno te hrane. In ne nazadnje: mislim, da časi niso takšni, da bi lahko tako razmetavali z zadevami.
Mislim, da je rešitev dobra, dolgo je bila preučevana, tehtalo se je, kako najti takšno rešitev, da bo čim bolj
483
pravična in zdi se mi in čestitam predlagateljem, ker mislim, da so našli dobro in relativno pravično rešitev, morda pa tudi rešitev, ki bo na nek način odgovor Računskemu sodišču, ki je včeraj vse nas opozorilo na velikansko številko tega, kako in kaj se dogaja z razmetavanjem pri dijaški prehrani. V tem smislu mislim, da je treba amandma zavrniti in so rešitve, ki jih imamo v smislu predloga spremembe zakona, popolnoma korektne.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Luka Juri.
DR. LUKA JURI: Z vsem je treba ravnati odgovorno in gospodarno.
V primeru hrane bi lahko potegnili paralelno misel in pomislili na primer na družino, kjer se oče odloči, da bo vsak dan vsakemu od otrok dal dodatno malico, tako da bodo zagotovo siti. Po enem letu ugotovi, da en del njegovih otrok to malico zavrže. Jih spet skliče k sebi in jim pove: "Jaz vam bo še vedno dajal, vendar želim, da s to malico ravnate bolj odgovorno. Zato pričakujem, da tisti, ki se boste zanjo odločali, boste tudi prispevali z enim delčkom tistega, kar si tudi sami znate prislužiti." In to je klic k odgovornosti.
Socialni demokrati smo za socialno državo, ampak smo za socialno državo, kjer je vsak odgovoren za to, da se ta nivo sociale ohranja, ne pa, da se to socialo zavrača, s tem da se simbol tega, in to je brezplačna delitev hrane, meče v smeti. Kakšen je odnos nekaterih od teh, katerim je hrana namenjena brezplačno, kakšen je njihov odnos do hrane, smo lahko videli včeraj, ker jo je bilo skorajda več na pročelju Državnega zbora, kolikor pa tiste, katero so verjetno v tistem času zaužili. Zaužili so predvsem pijačo.
Tako podpiram zakon tako, kot je napisan, in nikakor ne amandmaja, kjer spet črta to odgovornost in v stilu bombončka, sploh takrat, ko finančne osnove za ta bombonček ni več, skuša brisati občutek do odgovornosti, daje hrano vsakomur - pa če jo potrebuje ali ne. Daje hrano vsakomur - pa če jo izkoristi ali če jo zavrže. In daje hrano brezplačno vsakomur - pa če si jo lahko plača ali ne.
Novela je bistveno pravičnejša. V vsakem primeru še vedno sofinancira dve tretjini hrane, za ostalo tretjino pa pričakuje odgovornost. In doplačilo tistih, ki si to lahko privoščijo, hkrati pa ima še vedno močan socialni čut, ker tistim, ki si tega ne morejo privoščiti, pa sofinancira tudi tisti del. Hkrati pa ta novela misli širše in se ne omejuje le na en sektor, torej na srednjo šolo, ampak razširi tudi na osnovno šolo. Pričakoval bi od tistih, ki so že od začetka mislili na to vprašanje, da bi začeli od začetka in se lotili tudi osnovne šole, pa se niso, morda zato, ker ni bila glavna skrb narediti nekaj, kar je sistemsko in smiselno, ampak
484
narediti nekaj, kar bo pripeljalo tisoč glasov več na volitvah.
Da ta koalicija misli na prihodnost države in ne na prihodnost volitev, smo že dokazali. In da ta koalicija zaupa prebivalstvu naše države, da ne bo padala na poceni ali brezplačne bombončke, ampak da bo znala ceniti odgovornost in sposobnost načrtovanja vodenja države na daljši rok, smo že dokazali in s tem zakonom bomo šli naprej točno na tej poti.
Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Za razpravo je prosila še gospa Breda Pečan. Želi še kdo? Še? Potem dajem čas za prijavo. Besedo ima gospod Borut Sajovic.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, gospod predsedujoči, za besedo. V teh dneh je bilo demagogije na to temo zagotovo veliko, manjka pa treznega, normalnega in pa življenjskega razmisleka. Vlada je pripravila dober zakon, ki je v luči teh kriznih časov zagotovo pošten. Če smo prej sprejeli neko predvolilno odločitev, ki je pred volitvami bodočim potencialnim polnoletnim volivcev dajala malico zastonj, drugim pa nič, potem danes v teh časih argument ne zdrži. Breme stroška malice se pravično razdeli med vse, tudi tisti, ki so v osnovnih šolah rabijo to kvalitetno storitev, prav tako kot srednješolci in prav je v vsaki družbi, da k malici več prispevajo starši otrok, ki več zaslužijo. Dva od osnovnih načel pravičnosti in poštenosti: v krizi in v težavah, kdor ima več, naj v zgodbo tudi več prispeva. In zato je vsaka demagogija in vse na tem mestu odveč. Večkrat sem že povedal, da seveda starši, ko se odločamo ali pa soodločamo o potrebah otrok, takrat pri malici navadno ne varčujemo. Me pa skrbijo razlike med otroci v osnovni in srednji šoli, kajti nekateri nosijo čevlje za 20 evrov, drugi pa za 200, pa se nihče "ne sekira", marsikdo od tistih iz bogatih družin, za katerega zahtevate brezplačno malico, bo prišel jutri zjutraj k pouku, z mobitelom, ki nekajkrat presega strošek, ki ga bo v vsem letu zapravil za prehrano.
In potem še dejstvo. Večkrat smo vsi skupaj že povedali, da za tiste, ki pa sredstev nimajo ali jim gre slabše, pa država zagotavlja brezplačen obrok, in to na način zbiranja in ustvarjanja evidenc, da nikogar ne daje na javno ogledalo, ali mu s tem povzroča kakršnekoli težave in duševne bolečine. Mislim, da imamo pred nami dober zakon, naša naloga je samo, da ga potrdimo, politikantske amandmaje pa zavrnemo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo gospod Gvido Kres.
GVIDO KRES: Hvala, gospod predsednik. Kljub temu sem vas slišal že prej. Hvala.
485
Danes, ne vem, če smo kaj spregovorili tudi o tem, kakršenkoli bo že izid pri tem zakonu, bi bilo smiselno opozoriti, kako se te obroki delijo, kako se to nadzira, da ne bi prihajalo do takšnega neprimernega, da ne rečem še kaj več, odnosa do hrane, o kakršnem smo slišali v tem času - da se hrane veliko zavrže. Predvsem bi apeliral na vse tiste, ki so za to odgovorni, da temu posvetijo veliko odgovornost in veliko pozornost. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospa Breda Pečan.
BREDA PEČAN: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Jaz bi najprej rada povedala, da pri tako obširni spremembi načina subvencioniranja šolske prehrane, s tem da zelo logično združujemo pristop k šolski prehrani tako v osnovnih šolah kot v srednjih šolah zato, ker je sistem pouka, ker je kurikulum, ker je urnik zelo podoben, ker so učenci v šoli fiksno razporejeni, tako v osnovni kot v srednji šoli, zato ta skupina otrok od 6. do 19. leta ni primerljiva s študenti, zaradi tega, ker so študenti bistveno drugače mobilni in bistveno drugače imajo razporejene svoja predavanja in svoje študijske obveznosti kot pa srednješolci in osnovnošolci. To je prvo.
Drugo. Banalizirati te spremembe na način, da neprestano in pretirano poudarjamo to, koliko bo stalo administriranje, smo zato tudi dobili odgovor že na samem odboru, da bo vse skupaj stalo, vse evidence in vse ugotavljanje upravičenosti do 100% subvencioniranja obroka, reci in piši 80 tisoč evrov. Da so podatki, ki bodo dosegljivi, bistveno bolj enostavno dosegljivi, kot so bili dosegljivi do sedaj za druge socialne transfere, zaradi tega ker bodo zajemali enostavno na osnovi pripadajočih otroških doklad, kdo je upravičen do 100% subvencije in kdo ne. Govoriti o tem, da država sebi nekaj jemlje na račun srednješolcev, je seveda debela laž, ne morem drugače reči, zaradi tega, ker država samo prerazporeja od tistih, ki imajo dovolj, k vsem, ki imajo premalo. Se pravi, 2/3 obroka bo tako v osnovni kot v srednji šoli subvencionirano, kar je zelo veliko, kakorkoli že vzamemo, in približno 1/3 otrok pa bo dobila subvencije na tak ali drugačen način tudi 100%. Se pravi, denar bo preseljen tudi v osnovne šole, kar se do sedaj ni dogajalo. In zaradi tega menim, da govoriti o tem, da je to socialistično; ja sreča, da imamo še kaj socialističnega razmišljanja v tej državi, da še vedno razmišljamo o tem, da je treba tistim ljudem, ki enostavno nimajo, ne da niso sposobni, ampak da enostavno nimajo možnosti zaslužiti dovolj, da bi lahko plačali celotno vrednost ali vsaj 1/3 vrednosti malice, da tem ljudem omogočimo, da bodo njihovi otroci imeli enako malico kot tisti, ki imajo doma dovolj denarja, enako malico, brez plačila, medtem ko oni drugi bodo pač plačali 1/3 vrednosti.
486
Moram reči, ko smo danes že veliko slišali tudi o zavrženi hrani, mislim, da se marsikdaj dogaja. Torej, prvo kar je, govora je bilo o tem, da je Računsko sodišče ugotovilo, da se zavrže za 160 tisoč evrov letno hrane. Ja! Tiste hrane, ki niti ni razdeljena! Poleg tega je treba do konca prebrati te podatke, da je ocena ravnateljev šol, ki jih je bilo približno 45%, ni bilo to malo srednjih šol, da ugotavljajo, da dijaki razdeljene malice, se pravi, ne tiste, ki predstavljajo 7% nerazdeljenih malic, ampak da razdeljene malice končajo v smetnjakih med 10 in 17%. Se pravi, najmanj 17% vse hrane, ki jo je država plačala 100%, je bilo zavrženo.
Reči moram, da dvomi v to, da je treba enkrat vendarle reči bobu bob in da imamo v državi vedno več in več družin, ki nimajo možnosti plačevati prehrane svojim otrokom - kolega iz Poslanske skupine SDS je pred časom vprašal ministra za šolstvo, kaj bo naredil, zaradi tega, ker ugotavljajo ravnatelji, da vedno več in več družin ni sposobno plačevati prehrane otrokom v osnovni šoli in kaj bo Vlada naredila, da bo to rešila. To je ena od poti za rešitev! In zaradi tega mislim, da ko govorimo pa o subvenciji 100%, pa je to pot k univerzalnemu državljanskemu dohodku, ki pa ima pred seboj še nekaj časa, preden bo...../Izklop mikrofona./...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Besedo ima gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa kolegice in kolegi! Če mislite, da boste na takšen način, ko jemljete srednješolcem brezplačno malico, rešili koše okrog šol, srednjih, se motite. To je narobe. Bolj bi bilo potrebno seveda narediti nadzor nad tistimi, ki to resnično delajo in tisti, ki delajo tiste ne rabijo; in tisti, ki to naredi, potem pač malico naj ne dobi. Skratka, kontroling je potrebno vzpostaviti znotraj.
Govoriti pa, da je dobro, da je še v tej državi nekaj socializma ostalo ali pa od tega socializma. Res ga je nekaj ostalo! Torej, ostala je pravzaprav revščina za veliko večino oziroma za ogromno večino teh državljank in državljanov. Je pa ostalo nekaj za posameznike, kot so Kordeš in kompanija, ki so si izplačali 12 milijonov. Kolegice in kolegi, na oblasti ste že drugo leto. Tem je potrebno z davki pobrati in onemogočiti. In seveda ta denar spraviti pod kontrolo in iz tega torej poskrbeti tako za prehrano otrok v šoli, za tako večje plače, tako za delitev dobička, tako za tudi tisto, kar smo v Slovenski ljudski stranki predlagali za tistih nekaj tisoč upokojencev, ki živijo s 160 evri pokojnine. Eden od razpravljavcev je rekel, da ste pokazali v tej koaliciji, da ste vendarle nekaj naredili za to državi. Resnično. V enem letu ste ogromno naredili! Z 32. na 52. mesto razvoja ste pripeljali to državo. Včasih smo rekli: "No, j a, gremo na Madžarsko, tam je poceni. Tam bomo mi za malo denarja veliko stvari kupili." Sedaj bodo Madžari hodili zlahka v Slovenijo, ker so na bistveno višji točki kot pa Slovenija. Torej, tu so
487
problemi. Vi se pa lotevate reševanje tega tam, kjer vam pravzaprav ne bi bilo potrebno. Dati malice v osnovno šolo -pravilno! Ne pa na račun tega, da srednješolcem poberete. In razlikovati otroke že v šoli na bogate in manj bogate in revne, se že tako ali tako navzven dovolj vidi. Ni potrebno, da še to potencirate. Potrebno je tistim bogatim staršem seveda pobrati te, v glavnem neupravičene, dobičke. Pa ne samo neupravičene dobičke. Do premoženja so prišli v glavnem po neupravičeni plati, na kar smo seveda vsa leta pravzaprav, vsaj nekateri, ki sedimo v tej dvorani, opozarjali. Vendar, žal ni pomagalo. Jaz bom ta amandma podprl in upam, da bo sprejet.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Juri, da ne bo
nesporazumov, gospod Brulc ima še razpravo, potem bomo pa odprli ponovni krog in vi ste že zabeleženi za razpravo. Je v redu? Ker res ne vem, kaj bi naj bila replika. Brulc, izvolite.
MIRKO BRULC: Bom jaz repliciral, če lahko. Toliko neumnih, kolikor je bilo pravkar povedano. Pa kaj ima Madžarska z našo šolsko prehrano? Ste bili gospod, kdaj v Monoštru? Pa pojdite pogledat! Gospa Jerajeva, eno klobaso ste naredili, ki ne bi bila niti za šolsko malico. Osnovnošolski otroci - resno, strokovno govorim. Sem bil ravnatelj 30 let in vem, kaj je hrana v osnovni šoli, vem, kaj je hrana v srednji šoli, in vem, kaj rabijo študentje. In govoriti to, kar je bilo rečeno zdaj in zaradi tega so včeraj kamne metali sem: vzeli ste srednješolcem brezplačno malico! Ja pa kdo? Vzeli smo jo en del tistim, ki se vozijo z BMV-ji v šolo. Vzeli smo tistim, ki v odmoru v Novi Gorici, namesto na malico srednješolci gredo na ulico, v kavarno na kavo in na cigarete. Tistim bomo vzeli in tistim, ki so bogati. Nismo vsi enako bogati. Nismo! Mojemu otroku, če bi ga imel v osnovni šoli, ni treba, da mu država subvencionira malico. V tem je razlika in bodimo pošteni drug do drugega. Revežu je treba pomagati. To ni segregacija, to ni žigosanje otrok v šoli! Veste, ko je treba iti v šolo v naravi, kolikokrat smo v šoli peljali otroka v trgovino, mu kupili trenirko s šolskim denarjem zato, da je šel spodoben v šolo v naravi - brez velikih besed. Niti sošolci niso vedeli. To je sociala in na to smo mi ponosni. In tukaj to, kar govorite, je nekaj neverjetnega. Resno! Jaz ne morem drugače reči.
Poglejte, verjetno nima smisla govoriti dalje, zato ker je vsem vse jasno. Vi boste svoje govorili. Tisti, ki ne poslušajo, ki ne poznajo vsebine, tisti bodo pač pograbili to in metali kamenje. Stvar Ministrstva za šolstvo je, da ravnatelje seznani s to zakonodajo, ki so dolžni srednješolce podučiti, kaj je njihova pravica in kaj se jim jemlje in kaj se komu dodaja. Njihov piar bi moral povedati, da ne bi potem včeraj pijani otroci tukaj kričali kar vse povprek in vse je
488
zanič. To pričakujem od ministrstva. Ta zakon je dober, je pošten do tistih, ki pomoč rabijo, in je pošten do tistih, ki imajo blazen nadstandard in bodo dali 15 evrov - namesto za tri škatlice cigaret bodo dali pa za malico. In tako je prav. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Ker smo o tem razpravljali tudi v drugi obravnavi, smo opravili tretji krog razprave o bistvenih vprašanjih tega zakona. Želi še kdo razpravljati? Ne želi. Torej, zaključujem razpravo o predlogu amandmaja, ki ga je vložila Slovenska demokratska stranka, in prehajamo na odločanje k temu amandmaju. Glasujemo. Prosim? Obrazložitev glasu? Gospa Cvetka, izvolite. Želite?
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: Hvala Prosim za tri minute odmora, odločimo, kako bomo glasovali.
lepa, gospod podpredsednik. da se v poslanski skupini
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Tri minute odmora. Lepo prosim, posedimo tu, jaz bom pa gledal na uro.
(Seja je bila prekinjena ob 15.45 in se je nadaljevala ob 15.47.)
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Prehajamo na odločanje o amandmaju Slovenske demokratične stranke k 15. členu. Glasujemo. Navzočih je 70 poslank in poslancev, za je glasovalo 26, 43 proti.
(Za je glasovalo 26.) (Proti 43.) Amandma ni bil sprejet. Končali smo glasovanje o amandmajih.
Prehajamo na odločanje o zakonu. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista obvestili, da bi bil zaradi sprejetih amandmajev predlog zakona neusklajen. Zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Navzočih je 70 poslank in poslancev, za je glasovalo 45, proti 1.
(Za je glasovalo 45.) (Proti 1.) Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam današnjo sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 10. uri. Hvala lepa.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 20. MAJA 2010 OB 15.4 9 IN SE JE NADALJEVALA 21. MAJA 2010 OB 10.00.)
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 17. seje Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnjega nadaljevanja seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Franc Jurša,
489
Milenko Ziherl po 14.00 uri, Anton Anderlič, Zmago Jelinčič Plemeniti, Renata Brunskole in Jožef Jerovšek.
Vse prisotne lepo pozdravljam!
Izvolite, gospod Anderlič, proceduralno.
ANTON ANDERLIČ: Prosim, da korektno preberete opravičilo. Opravičilo je samo za to točko dnevnega reda, ne za celotno današnjo sejo, ker bom potem prisoten; razen, če potem ne smem priti nazaj.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Ne vem, če je to
moja zadeva. Vendar bi rad povedal, nikdar nismo povedali ob naštevanju imen, zakaj kdo manjka. Tak seznam, kot sem ga dobil, sem prebral. Če manjkate, lahko zapustite dvorano.
Prehajamo na 23. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZA RAZREŠITEV PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA.
Predlog za razrešitev predsednika Državnega zbora je v obravnavo zboru predložila skupina 31 poslank in poslancev, s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Za dopolnilno obrazložitev predloga za razrešitev dajem besedo predstavniku predlagateljev, gospodu Jožetu Tanku. Izvolite.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Vsem lep pozdrav!
31 poslancev je vložilo zahtevo za razrešitev predsednika Državnega zbora. Zahtevo smo vložili tako, da bi se ta točka obravnavala na izredni seji Državnega zbora. Zato naj uvodoma povem, da točka, ki jo obravnavamo sedaj, ni na to sejo uvrščena v skladu s Poslovnikom Državnega zbora, ampak pa v skladu s samovoljo predsednika Državnega zbora dr. Pavla Gantarja.
7. maja 2010 po določitvi dnevnega reda na Kolegiju, ko smo vložili zahtevo za razrešitev predsednika Državnega zbora, smo štiri dni kasneje, 11. maja 2010, s podpisi 27 poslancev zahtevali še obravnavo predloga za razrešitev, ki bi se opravila na izredni seji. Če bi bil spoštovan poslovnik tako, kot to zahteva v zadnjem primeru od gospoda Anderliča, potem bi bila ta točka danes obravnavana na tej seji le, če bi predlagatelji zahtevali pisno širitev dnevnega reda te seje Državnega zbora in če bi o tem tako odločil Državni zbor z glasovanjem. Nič od tega se ni zgodilo. Niti ni bila vložena taka zahteva, niti ni bilo glasovanja. Te zahteve za razrešitev se torej ne obravnava v skladu z zahtevami predlagateljev, torej na izredni seji, ampak jo je predsednik Državnega zbora samovoljno, mimo ustavnih in poslovniških določil, uvrstil na redno sejo.
Razlog za zahtevo za razrešitev predsednika Državnega zbora na izredni seji je nespoštovanje 85. člena Ustave Republike Slovenije in prvega odstavka 58. člena Poslovnika Državnega zbora, saj predsednik Državnega zbora ni v predpisanem roku na zahtevo več kot zadostnega števila
490
poslancev kar na dve zahtevi sklicev izredne seje Državnega zbora, na kateri bi obravnavali finančne, likvidnostne, delovne in druge probleme pri izgradnji Športno-poslovnega kompleksa Stožice, v ozadju ali pa v ospredju katerega sta Mestna občina Ljubljana in župan Jankovič.
V 85. členu Ustave je zapisano naslednje: "Državni zbor dela na rednih in izrednih sejah. Redne in izredne seje sklicuje predsednik Državnega zbora. Izredno sejo mora sklicati, če to zahteva najmanj četrtina poslancev Državnega zbora ali predsednik republike." Prvi odstavek 58. člena Poslovnika pa določa, izredno sejo skliče predsednik Državnega zbora na zahtevo najmanj četrtine poslancev Državnega zbora ali predsednika republike, najkasneje v 15 dneh. Obe določbi sta nedvoumni. Torej je predsednik Državnega zbora tudi časovno zavezan, do kdaj mora zahtevo 23 ali predsednika republike izvršiti. Ob tem, ko predsednik Državnega zbora seje ni sklical, je kršil še drugo in šesto alinejo prvega odstavka Poslovnika Državnega zbora, ki določata, da predsednik Državnega zbora sklicuje in vodi seje Državnega zbora in šesta alineja, ki pravi, da skrbi za izvajanje tega poslovnika.
Čeprav je predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar na 25. seji Kolegija, 21. maja 2009 dejal naslednje: "Prva stvar, ki je, če hoče parlament delati korektno, mora striktno upoštevati Poslovnik. Ne moremo se igrati okoli tega." In tega se ne drži. Pri svojem delu ne spoštuje ne ustavnih in ne poslovniških določb in tega ne ugotavljamo samo v SDS, v zadnjem času to čedalje bolj pogosto ugotavljajo tudi v koalicijskih strankah. Pritožbe so tudi tam že pisne.
Kaj se je dogajalo v našem primeru? 30. marca sta v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke in Slovenske nacionalne stranke na podlagi 85. člena Ustave in prvega odstavka 58. člena Poslovnika Državnega zbora prvič vložili zahtevo za sklic izredne seje, na kateri bi obravnavali predlog sklepa v zvezi z obravnavo financiranja projekta Športnega parka Stožice s strani bank v večinski državni lasti v času najhujšega kreditnega krča v Sloveniji. Gre za zahtevo za obravnavo številnih problemov in nevarnosti, ki jih v sebi nosi trenutno največja investicija v Republiki Sloveniji, ki poteka pod patronatom Mestne občine Ljubljana in njenega župana Jankovica. Gre za županov predvolilni projekt športnega in nakupovalnega parka v Stožicah, velikih športnih in poslovnih dimenzij, katerega izvajanje se je začelo brez zaprte finančne konstrukcije, torej brez zadostnih finančnih sredstev na obeh delih, na športnem in trgovskem. "Lako cemo," si je najbrž mislil župan, ko je začenja ta projekt. Tistih 200 milijonov evrov se bo že nekako zbralo, nekaj s prodajo poslovnih površin in prostorov, nekaj z donacijami, morda nekaj z zamiki plačil in stiskanjem izvajalcem, veliko pa bi lahko primaknila država. Nekaj neposredno z nepovratnimi sredstvi, ki bodo kapnila mimo razpisov iz državnega proračuna, na osnovi dogovorov z ministri in predsednikom
491
Vlade, nekaj pa bi bilo povratnih sredstev, ki bi jih zagotovile banke v večinsko državni lasti, kot so NKBM, NLB in pa SID.
Vlada levega trojčka mu je bila do sedaj, županu namreč, vseskozi zelo naklonjena. Tudi koalicija v Državnem zboru. Morda bo tudi tokrat izkazala hvaležnost, ker jim je veliko pomagal, da so zmagali. Pa tudi Ljubljana kot glavno mesto potrebuje dva velika stadiona: enega v Stožicah, to je novega, ki bo s Titovo cesto povezan z avtocesto, in obnovljenega bežigrajskega, ki je ob bivši Titovi cesti in očitno brez Tita v Ljubljani ni veliko poteznih projektov.
Za kakšne težave gre pri športno-poslovnem parku Stožice. Na športnem delu, ki je skoraj gotov, manjka okoli 50 milijonov evrov, na trgovskem, ki se dinamično izvaja, pa okoli 200 milijonov. In gre tukaj v obeh primerih za veliko denarja. Tak pristop z nepokrito investicijo je nevaren, ker povzroča veliko nelikvidnost izvajalcem, še večjo podizvajalcem in vsem naslednjim v tej verigi. Gre za problem plačilne nediscipline, v katero je vpletena javna inštitucija, to je Mestna občina Ljubljana in njen župan. Plačilna nedisciplina je rak javnih financ. Ker morajo izvajalci in vsa veriga najemati kredite, če sploh želijo izvajati investicijo, nimajo pa zadostnih ali skoraj nobenih plačil, jih ima veliko težave. In znan je tudi že tragičen primer. Ker so veliki problemi s plačevanjem zaposlenih ali najetih delavcev, ki imajo slabe delovne in bivalne pogoje in prekomerno delajo nadure in inšpekcija ne delovna, ne finančna, ne druge, pa ne opazijo ravno veliko. Zgodi se celo, da župan za največji in edini delavski praznik navdušeno nagovori delavce na tradicionalnem srečanju na Rožniku, še isti dan pa kontrolira, kako polagajo travo na stadionu v Stožicah, kar je veliko licemerje.
Ker se investira v nekaj, česar je že v Ljubljani preveč, ker smo sprejeli zakon o jamstveni shemi in iz tega se bo najbrž del teh sredstev zagotovil za poplačilo teh zadev, ne dobijo pa teh sredstev firme, ki so jim namenjene, ki imajo projekte z bistveno večjo dodano vrednostjo in ker tudi ta projekt prinaša malo delovnih mest, in ker je delovno mesto v Stožicah nekajkrat dražje od proizvodnih ali drugih dejavnostih. In ker se bodo s tem tudi povečala slabe naložbe bank, povečala se bo bančna nedisciplina, povečalo se bo izpostavljenost tveganju, kapitalska neustreznost bank in tako naprej. Pojavljale se bodo tudi zahteve za ponovno dokapitalizacij o in najbrž bo o tem treba tudi kasneje reči kakšno besedo. Zaradi tega smo predlagali veliko sklepov, osem sklepov, v katerih smo nalagali Vladi Republike Slovenije, da pripravi pojasnila kako lahko banke v večinski državni lasti financirajo sporen projekt izgradnje športnega parka Stožice, pozivali smo Vlado, da pripravi poročilo o finančnih posledicah izgradnje športnega parka Stožice za davkoplačevalce in stabilnost finančnega sistema, če bodo ta
492
projekt financirale banke v večinski državni lasti. Zahtevali smo tudi poročilo o zavarovanjih v okviru jamstvene sheme in tako naprej. Potem smo tudi pozvali Vlado, da v okviru svojih pristojnosti naredi kaj za izboljšanje plačilne nediscipline v Sloveniji, hkrati pa tudi, da poroča o finančnih posledicah izgradnje športnega parka Stožice, o stanju zapadlih in neplačanih obveznosti do podizvajalcev s strani naročnika in da se tudi javno objavi. Vladi smo predlagali, da v okviru svojih pristojnosti preveri, ali so bili izpolnjeni zakonski pogoji za začetek investicije. Tudi predlagali smo, da organi v sestavi ministrstev preverijo, ali je pri izvajanju projekta Stožice upoštevana finančna, delovna in druga zakonodaja. Državni zbor bi tudi predlagal nadzornim institucijam, da čim prej, po možnosti takoj, opravijo pregled stanja projekta Stožice, to se pravi tožilstvo, policija, Računsko sodišče, Urad za varstvo konkurence. In potem smo na koncu pozvali, da bi Državni zbor tudi obsodil kršenje delavskih pravic, še posebej temeljnih človekovih pravic in dostojanstva delavcev, ki gradijo ta športni park, saj so kršitve zaradi uveljavljanja ozkih političnih interesov in sporne finančne konstrukcije tega projekta še posebej številne, hude in izstopajoče. Predlagali smo poziv Vladi, da v okviru svojih zakonskih zmožnosti in pristojnosti stori vse za izboljšanje socialnega stanja in zaščite delavcev in tudi, če Vlada meni, da so trenutne zakonske možnosti in pristojnosti nezadostne, da pripravi ustrezno zakonodajo oziroma popravke zakonodaje.
9. aprila nam je predsednik Državnega zbora poslal dopis, s katerim nas je seznanil, da izredne seje ne bo sklical, ker naj bi bila naša zahteva za izredno sejo neskladna z veljavno zakonodajo. Od kdaj je ta sklep s pozivi ali s predlogi Vladi ali nadzornim institucijam neskladen s pravnim redom, kot je zapisal v odgovoru predsednik Državnega zbora, s katerim je zavrnil zahtevo za naš sklic izredne seje. Vladi in Banki Sloveniji nismo ničesar naročili, še manj ukazali, ampak smo obe instituciji le pozvali in priporočili in jima s tem dali tudi možnost, da se sami odločita, kako bosta ravnali. Tak primer ni nič neobičajnega, kajti tudi pri obravnavi nekaterih drugih zadev Državni zbor sprejema priporočila.
Ko sem isti dan 9. aprila na Kolegiju predsednika Državnega zbora dr. Gantarja vprašal, zakaj seje ne skliče je dejal naslednje: "Tudi če bi vladna služba oziroma Zakonodajno-pravna služba dala drugačno mnenje, pa je dala zelo ostrega, tudi v tem primeru bi se moral odločati, da tega ne bi sklical, ker je to tako temeljno v nasprotju s tem, kar si predstavljam in kar zagovarjam v politiki in kot demokratično načelo. Lahko to stori nekdo drug, in ne jaz." Mimogrede, mnenje Zakonodajno-pravne službe pred uvrstitvijo točke na dnevni red oziroma v program dela Državnega zbora v poslovniku ni nikjer predpisano, še manj zahtevano. Tako se torej dela v Državnem zboru. Kar je všeč dr. Gantarju in je v skladu z njegovim pogledom, gre na Državni zbor, kar ni, pa ne
493
gre. Predsednik Državnega zbora si torej vzame pravico, da ustavno določbo, v kateri piše "mora" pretvori v "lahko" ali v "hoče", običajno noče, kakor je pač pri volji.
Kljub vsemu smo 20. aprila isti podpisniki popravili in dopolnili zahtevo za sklic izredne seje, v kateri smo sklep preoblikovali na naslednjih pet točk:
Prvič. Državni zbor predlaga Banki Slovenije, da mu v okviru ustavnih in zakonskih določil poroča, ali banke v večinsko državni lasti pri projektu financiranja izgradnje Športnega parka Stožice izvršujejo določila Zakona o bančništvu, ki govorijo o upravljanju s tveganji.
Drugič. Državni zbor predlaga Vladi Republike Slovenije, da mu v okviru ustavnih in zakonskih določil poroča, ali gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki sodelujejo pri izgradnji Športnega parka Stožice, izvršujejo določila Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnostni in prisilnem prenehanju, ki govorijo o finančnem poslovanju družb in drugih pravnih oseb.
Tretjič. Državni zbor priporoča proračunski inšpekciji, ki deluje v okviru Ministrstva za finance, da v okviru svojih pristojnosti in pooblastil opravi nadzor nad izvajanjem Zakona o javnih financah v primeru gradnje Športnega parka Stožice.
Četrtič. Državni zbor priporoča pristojnim nadzornim institucijam, da v okviru ustavnih in zakonskih določil čim prej opravijo pregled izvajanja projekta gradnje Športnega parka Stožice. Tu je mišljeno Vrhovno državno tožilstvo, Generalna policijska uprava, Računsko sodišče, Urad za varstvo konkurence in tako naprej.
Petič. Državni zbor poziva Vlado Republike Slovenije, da v okviru svojih zakonskih možnosti in pristojnosti stori vse za izboljšanje socialnega stanja in zaščite delavcev. Če Vlada Republike Slovenije meni, da so trenutne zakonske možnosti in pristojnosti nezadostne, ji Državni zbor predlaga, da pripravi ustrezne popravke obstoječe zakonodaje.
22. aprila smo potem vložili še zahtevo za splošno razpravo. 4. maja smo prejeli dopis dr. Gantarja, v katerem je zapisal, da tako oblikovana stališča, 1 in 2, ne sodita v pristojnost Državnega zbora, čeprav smo predlagali, da tako Banka Slovenije kot Vlada poročata v okviru ustavnih in zakonskih določil. Če se zahteva dotakne Stožic in ljubljanskega župana Jankovica, dr. Gantar že vnaprej prepreči, da ne sme nihče poročati Državnemu zboru niti v okviru ustavnih in zakonskih določil. Ne Vlada in ne Banka Slovenije. Jankovic je torej zaščiten kot kočevski medved. Predsednik Državnega zbora vsako takšno zahtevo v kali zatre -podpisnikom jo je že dvakrat. Po mesecu in pol je ta zadeva sicer precej izgubila na teži, kajti v tem času naj bi kreditni odbor Nove Ljubljanske banke za projekt Stožice že odobril zajeten kredit.
Podobnih primerov, ko je predsednik Državnega zbora na neustaven način ščitil svoje politične somišljenike, šefe,
494
koalicijske partnerje, je več. Zahtevo, da bo Državni zbor na izredni seji obravnaval kreditiranje Ultre, je realiziral šele v tretjem poskusu, praktično po dveh mesecih. Vsakič se je skliceval na mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki ga ta služba pravzaprav ne more pripraviti, dokler točke niso uvrščene v program dela Državnega zbora. Šele potem, ko se zadeva začne obravnavati na seji Državnega zbora, ko je uvrščena na dnevni red, ta služba opozori, če je kaj narobe, če obstaja kakšna neskladnost z ustavnim in pravnim redom in potem poslancem prepusti, da odločijo o tem, in to tako ali drugače. To se pravi, da upoštevajo ali ne upoštevajo njihovo mnenje. Predsednik je v tem primeru in teh primerih ravnal drugače. V teh primerih on odloča, kako bodo delali poslanci.
Seveda pa ima predsednik Državnega zbora dvojna merila. Medtem ko zahteve opozicije na tak način zavrača pa veljajo za točke, ki jih predlaga Vlada ali koalicija, povsem druga navodila. Če bi za vladne akte veljal tak pristop, potem v Državnem zboru ne bi nikoli obravnavali družinskega zakonika, zakona o integriteti, ki ga sedaj na silo uvrščate v nadaljevanje na izredno sejo, itd., kajti na ta dva in na številne druge zakone je bilo vloženih več pripomb in amandmajev, kot so imeli število členov, pa predsednik ni ugotovil ničesar. Tudi izgovori predsednika, da zahteve opozicije ne sodijo v pristojnost Državnega zbora, ne držijo. Prvi odstavek 32. člena Poslovnika pravi, da se v Državnem zboru ustanovijo delovna telesa za spremljanje stanja na posameznih področjih, za pripravo odločitev o politiki na teh področjih, za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za obravnavo predlogov zakonov in drugih aktov Državnega zbora. Torej pristojnost delovnih teles Državnega zbora je določena, kumulativno pa to pomeni tudi obseg dela Državnega zbora, obravnava politik, stanja na posameznih področjih. Šele, če se tako naredi, so na vrsti zakoni, najprej pa politike in stanja.
Zanimivo je, da je ob istem poslovniku v prejšnjem mandatu, ko je Državni zbor vodil gospod Cukjati, tedanji poslanec dr. Pavel Gantar vložil zahtevo za izredno sejo, na kateri smo obravnavali morebitno gradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, torej na italijanski strani. Ni šlo neposredno za problem Slovenije, pa tudi ni bilo nikakršnih težav ne s sklicem in ne z najavo časa. V primeru Stožic pa gre za probleme v Sloveniji. Gre za razpravo o izvajanju finančne in delovnopravne zakonodaje, za politike in stanja v Sloveniji. Isti poslanec, ki se mu je v tem mandatu sicer spremenil položaj, ravna ob istih pravilih povsem drugače. Vloga Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora je opredeljena v 27. členu Poslovnika, v prvem odstavku, in pravi, da ima Državni zbor Zakonodajno-pravno službo, ki daje mnenje o skladnosti predlogov zakonov, drugih aktov in amandmajev z ustavo in s pravnim sistemom ter o zakonodajno-tehničnih vidikih predlogov. Kar pomeni, da Zakonodajno-pravna služba
495
stopi v postopek in z oblikovanjem svojega stališča šele, ko je točka uvrščena na dnevni red Državnega zbora ali delovnega telesa. Šele tukaj se mora do akta opredeliti ta služba. Tako predsednik Državnega zbora tudi ravna, kadar predloži akt Vlada ali koalicija. Tako imata obe možnost, da v postopku obravnave akt dopolnita, popravita ali pa tudi ne, pa tudi ostali imajo možnost, da predlagajo svoje amandmaje, čeprav je vsak tak napor v primeru opozicije bolj ali manj zastonj. V primerih, ko pa zahteve za izredne seje Državnega zbora vloži opozicija, pa predsednik Državnega zbor, ne da bi imel poslovniško podlago, zahteva že predhodno mnenje Zakonodajno-pravne službe, tako kot je bilo v opisanem primeru, na osnovi katerega potem do nezavesti zavrača zahteve Slovenske demokratske stranke in drugih opozicijskih strank. Sprašujemo se, zakaj tako različna ravnanja. Zakaj ob istem poslovniku veljajo za opozicijo drugačna pravila? Ob tem je zanimivo, da ustreznost akta, če ima akt predpisane poslovniške sestavine, preveri pristojni sekretar delovnega telesa in ne Zakonodajno-pravna služba. Obe naši zahtevi sta imeli vse obvezne sestavine. Bili sta torej tehnično primerni. Recimo za primer, zakon o preoblikovanju Kada, ki smo ga obravnavali včeraj, in ni imel vseh obveznih sestavin, imel je celo lažne navedbe, vendar ga predsednik Državnega zbora, ker ga je predlagala Vlada, ni zavrnil.
Naj navedem še en primer dvoličnega diskriminatornega ravnanja predsednika Državnega zbora. 4. maja sta dve skupini poslancev, s prvopodpisanima Anderličem in Jurijem, vložili dve noveli zakona glede ustanavljanja občin Mirna in Ankaran ter zahtevali sklic izredne seje Državnega zbora. Hitro, že 7.5., tri dni po tistem, je Kolegij že obravnaval potrditev skrajšanih postopkov in tudi zahtevo za sklic izredne seje. Na Kolegiju je bilo to uvrščeno takoj. Danes, ko smo imeli Kolegij ob 9. uri, sta ista predlagatelja pet minut po 9. uri vložila zahtevo, da se točki uvrstita na sklic izredne seje -člani Kolegija nismo niti videli gradiva, predsednik pa je tej zahtevi takoj ugodil. Deset minut čez devet, ko je zadeva tekla, je to prišlo na dnevni red. Pa v tem primeru pogoji iz poslovnika, spoštovani predsednik, niso izpolnjeni, ker ne gre ne za nujne postopke, ne za nujne primere, ne za ničesar drugega. Gre za splošno obravnavo in splošno razpravo. Ko pa to mi vlagamo, ko mi vlagamo svoje zahteve, pa Ljubljanica teče in teče in se ne zgodi nič.
Tudi ko smo vložili predlog, dali pobudo, da se pri teh dveh zahtevah za novi občini preveri procedura, zdaj je že deset dni mimo, predsednik Državnega zbora pa ni pripravil še ničesar, ne čuti nobene potrebe, točka pa bo na izredni seji Državnega zbora.
Na Kolegiju je predsednik Državnega zbora dejal tudi naslednje: "Jaz moram reči, da seveda formalno gledano šele potem, ko bo sprejet postopek in uvrščena zadeva v sam zakonodajni, torej proces sprejetja tega zakona, bo prišlo
496
mnenje Zakonodajno-pravne službe, v zvezi s katerim se bo treba odločiti. Oba zakona v formalnem smislu izpolnjujeta pogoje, nanašata se na vsebino, ki jo je Državni zbor... ima te formalne kvalifikacije za ta zakon. Seveda pa osebno menim, da je ta postopek - bomo videli, kakšno bo mnenje Zakonodajno-pravne službe - vprašljiv, in mislim pravzaprav, da bomo ta postopek morali začeti od začetka." Logično - z navodili predsednika Državnega zbora in z rokovnikom, ki je bil tudi v tem konkretnem primeru. Sicer je iz tega teksta težko razbrati, ker je tudi tako povedan, vendar začeti je treba po vrstnem redu in ne kje vmes.
Čeprav je tudi v primeru teh dveh občin predsednik Državnega zbora dr. Gantar javno podvomil v korektnost postopka, se je odločil za glasovanje. Šele potem, ko bi se glasovanje izteklo, bo pridobil mnenje Zakonodajno-pravne službe. Ne prej, ampak šele potem. Pri koaliciji, to se pravi, pri Juriju in Anderliču je en koncept, en model, pri opoziciji in Stožicah pa je to čisto drugo.
Kako predsednik Državnega zbora razume ustavno določbo in poslovniško obvezo glede sklica izredne seje, se je torej nazorno pokazalo prav v konkretnem primeru Stožic.
Po končani točki na Kolegiju, v kateri smo določili dnevni red seje, ko smo obravnavali že eno od naslednjih točk Kolegija, smo vložili zahtevo za izredno sejo in za razrešitev predsednika Državnega zbora dr. Gantarja. Že naslednji trenutek po vložitvi zahteve je sledil klic enega izmed uradnikov generalni sekretarki Državnega zbora na Kolegij, in ta je nemudoma obvestila predsednika Državnega zbora. In predsednik Državnega zbora je, ne da bi sploh videl, kaj v zahtevi piše, kako je točka oblikovana, ne da bi sploh preveril, ali ima vse potrebne sestavine, ne glede na to, da smo dnevni red seje že določili, s to zahtevo takoj, kar nekje pri neki iks točki, razširil dnevni red seje, ki je že imela zaključeno vsebino, zaključeno specifikacijo. Vendar bi rad opozoril, da v primerih, ko razlogi za širitev dnevnega reda nastanejo po določitvi dnevnega reda, se o taki zahtevi za širitev odloča pri potrjevanju dnevnega reda na začetku seje Državnega zbora. Vendar poslanci Slovenske demokratske stranke niti kdo drug širitve ni zahteval, tudi predsednik Državnega zbora, je ni ne zahteval in ne predlagal. Enostavno je to razširil kar sam od sebe, brez odločitve poslancev.
Predsednik Državnega zbora je torej vse stvari vzel v svoje roke. Nista pomembna ne ustava ne poslovnik, ampak le njegovo osebno mnenje do zadeve. Ker se pri svojem delu ne drži ustavno določenih norm in ne tehnoloških postopkov, ki so predpisani s Poslovnikom Državnega zbora, je predsednik Državnega zbora postal glavni generator problemov pri delu Državnega zbora. Sproža številne nepotrebne konfliktne situacije, omejuje delo v Državnem zboru, zavrača vlaganje amandmajev z obrazložitvijo, da so amandmaji diametralno nasprotni, zavrne vložitev amandmajev zato, ker bi potem zakon
497
bil brez členov itn. On odloči, kaj se lahko vloži, kaj lahko poslanska skupina vloži in česa ne sme. In tako naprej. Preprečuje tudi razprave o škodljivih in nevarnih problemih, ki jih sprožajo in povzročajo njegovi politični sopotniki, se pravi tudi zapre razpravo recimo o arbitražnem sporazumu. Tukaj bi le želeli številne odgovore predsednika vlade Pahorja, pa jih ni bilo. Zapre razpravo o Zalarju, Golobiču, Kresalovi, Križaniču. Zato predlagamo Državnemu zboru, da se predsednika Državnega zbora dr. Pavla Gantarja razreši s funkcije predsednika Državnega zbora in tudi predlagamo, da koalicija predlaga drugega, primernejšega kandidata. To bo navsezadnje dobro tudi za ugled Državnega zbora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Za predstavitev mnenja dajem besedo predsedniku Državnega zbora. Gospodu dr. Pavlu Gantarju. Izvolite, gospod predsednik.
DR. PAVEL GANTAR: Kolegice in kolegi! Oprostite, ali sem zgrešil prostor, sem zgrešil čas, ali naj vas pozdravim z imenom spoštovani mestni svetniki in spoštovane mestne svetnice občine Ljubljana ali kako drugače, ali me je nekdo čez noč preimenoval v župana Mestne občine Ljubljana ali mogoče gospod Jankovic že ve, da ni župan in da funkcijo mestnega sveta opravlja Državni zbor? Tako bi namreč lahko sklepali iz jedra zagovora in predloga o razrešitvi nekoga, ki se piše Pavel Gantar in je predsednik Državnega zbora v Republiki Sloveniji.
Jaz moram reči, da lahko svoj zagovor vržem stran, ker je nepomemben in nepotreben, ker je že samo ta, lahko bi rekel, utemeljitev za moj odstop, pokazala da gre v bistvu za popolnoma druge stvari, da je v bistvu ta nesrečni predsednik Državnega zbora kriv za to, ker noče razpravljati in noče dopustiti, da Državni zbor razpravlja o nekih tretjih zadevah, ki s tem Državnim zborom nimajo zveze, imajo pa veliko zveze z mestom Ljubljana, z investicijami, športom, nogometom, trgovskimi centri. Ali želite, da vam o tem razlagam svoja osebna stališča? So zelo zanimiva in marsikdo bi jih rad poslušal in mogoče bi se nemara celo strinjal z njimi celo s te strani, ampak mislim, da so popolnoma nepomembna v tem prostoru, v tem kraju in tem času. Zato, gospodje, seveda se moram vprašati kaj ta Državni zbor počne in kako to počne. In seveda je prav, da se ima predsednika Državnega zbora posebej pod lupo kritike in še posebej pod lupo kritike opozicije.
Predsednik Državnega zbora nikoli ne more narediti vsega prav, ker je v Državni zbor vgrajen, in to je pravilno, sistematičen in nadzorovan in poslovniško določen, če hočete, v narekovaju, "konflikt" med različnimi predstavniki v Državnem zboru, če hočete, med pozicijo in opozicijo. To je esenca našega dela. To je, zaradi česar smo tu, in prav zaradi tega je predsednik Državnega zbora tudi človek, ki lahko ob svojih odločitvah, lahko so takšne, lahko so drugačne, včasih
498
tudi kakšna napačna, se ni mogoče izogniti napakam, marsikdaj bi se lahko odločil rugače, če bi imel to možnost, vendar vedno je odločitev bila v najboljši veri in tudi odločitev takšna, da sem spoštoval poslovnik, zakone in ustavo, ki jih moram spoštovati. In moram reči, da lahko namesto predsednika Državnega zbora, namesto podpredsednikov Državnega zbora tam gor inštaliramo Poslovnik Državnega zbora, ki bo sam sebe bral, sam sebe interpretiral in sam od sebe vodil seje Državnega zbora. Poskušajte to narediti, jaz pri tem ne bom sodeloval.
Spoštovane kolegice in kolegi, obstaja vsaj ena slaba lastnost funkcije predsednika Državnega zbora, in ta je, da načelo nevtralnosti, nepristranskosti, ki spada k tej funkciji, tistega, ki opravlja to funkcijo, omejuje v razpravi, čeprav to sicer ni izrecno nikjer napisano, je vendarle del tradicije v našem parlamentu in v drugih parlamentih ter velja, da naj se predsednik Državnega zbora ne vpleta v aktualne politične spore v parlamentu, naj navzlic temu, da je njegova politična opredelitev jasna, da ne posega z avtoriteto svoje funkcije v politične razprave. Zato, kot veste, sem se od izvolitve za predsednika le malokrat kot poslanec izrazil svoje mnenje o posameznih zadevah v Državnem zboru. Čeprav priznam, da mi je bilo včasih težko, saj bi se rad vključil v kakšno razpravo, sem se vendar zadržal in samoomejil. Zato sem pobudnikom za mojo razrešitev, če gre za razrešitev z mesta predsednika Državnega zbora, na nek način hvaležen, saj so me s predlogom za razrešitev na nek način vsaj danes in za nekaj ur, ali pa za vedno, postavili izven te moje funkcije in bom torej lahko in smel povedati tudi tisto, kar sicer ne bi nikoli izvedeli, in mi navsezadnje omogočili, da vendar vsaj deloma uresničim svojo strast do razprave, tisto strast, ki sem jo z veseljem gojil v prejšnjem mandatu.
Spoštovani! Jaz se danes ne mislim braniti, ne mislim tudi napadati, želim pa argumentirati. Želim izrabiti vse tiste vrline demokracije, ki so to politično ureditev postavile kot najbolj uspešno obliko politične vladavine. Za demokratično razpravo je pomembno argumentiranje, razvijanje, predstavljanje, komuniciranje stališč in pogledov v primerjavi s stališči, pogledi in argumenti drugih. Logika argumentiranja odstopa od svojega vnaprejšnjega prav in nasprotnim stališčem dopušča enako možnost veljave, kot jo ima moje stališče. Spoštovanje nasprotnih stališč, čeprav mislimo, da so napačna, predstavlja in predpostavlja, da jih ne sprevračamo, ne diskreditiramo, da komuniciramo iskreno, da iz določenih dejstev ne poberemo samo stvari, ki nam trenutno koristijo, druge pa zanikamo in zatajimo ali prikažemo v sprevrženi obliki. Tega je malo. Iskreno moram reči, tega je malo predvsem na moji desni strani. Argumentirano razpravo nadomeščajo sodbe, obsodbe, kvalifikacije in diskvalifikacije. Očitno velja ljudski rek Beseda ni konj, in torej lahko izrečemo vse na kakršenkoli način, saj gre samo za besede. Če
499
kje, potem prav diskurzivna narava demokracije sporoča, da je ta ljudski rek Beseda ni konj napačen. Beseda je konj. Besede v parlamentu so dejanja. Z besedami lahko ubijate, spreminjate življenje ljudi, vplivate na delovanje številnih akterjev v družbi. Lahkotnost izrekanja besed, ki so sodbe in obsodbe o drugih ljudeh in stanjih, me v tem našem zboru skrbi, še posebej zato, ker so utemeljeni na moči, ki jo daje poslanska funkcija, ne pa na moči argumenta.
Kot ste opazili, predlagatelji moje razrešitve, v sicer izredno skopem besedilu, kar ni v njihovi navadi, navajajo, da rušim ustavni in pravni red - kolikor vem, nimamo ločenih ustavnih in pravnih redov, imamo samo en pravni red -, ker sem zavrnil sklic seje o financiranju projekta Športnega parka Stožice, kar ste že slišali.
Že tu naj takoj opozorim na neko nepodrobno malenkost, da se, če sem prav razbral iz časopisov, to financiranje nanaša na kreditiranje, na financiranje trgovskega centra in ne športnega parka, stadiona ali dvorane, in naj bi kršil 85. člen Ustave, ki med drugim pravi, da moram izredno sejo sklicati, če to zahteva najmanj četrtina poslancev Državnega zbora ali predsednik republike. Kršil naj bi tudi Poslovnik, drugo in šesto alinejo dela predsednika, in 58. člen Poslovnika in njegov prvi odstavek.
Spoštovani! Tako kot bi se glasilo vprašanje in odgovor na Radiu Erevan: Ali je res, da ste kršili ustavo? Na to vprašanje odgovarjam: V načelu res, vendar je nisem kršil, ampak branil. In sicer tako, da sem preprečil zlorabo 85. člena proti vsem drugim členom ustave, najprej in najbolj pa proti 3. členu Ustave, ki govori o delitvi oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno. Že Montesquieu je opozarjal na pomen te delitve in na nevarnosti, da eno in isto telo sprejema zakone, izvaja zakone, nadzoruje njihovo izvajanje in sodi na njihovi podlagi. Ideja "check and ballances", ideja uravnovešene oblasti pa je tako ali tako vgrajena v večino sodobnih demokratičnih ureditev, seveda najbolj v ZDA. To pa, spoštovani kolegi, pomeni, da Državni zbor, četudi je najvišji organ zakonodajne oblasti in izvaja nadzorno funkcijo nad izvršno oblastjo, ki jo tudi postavlja, ne more početi karkoli in kadarkoli se mu zljubi. Čeprav on sprejema ustavo, je prav zato ne more in ne sme kršiti. Čeprav on sprejema zakone, ti zakoni veljajo tudi zanj. Očetje ustave v Sloveniji so izjemno poudarili pomen delitve oblasti, tako recimo je izključena skupna funkcija poslanca ali ministra, kar v nekaterih državah ni in tako naprej.
85. člen Ustave in njegove izvedbe in določila v Poslovniku Državnega zbora so	poleg institucije
interpelacije, ustavne obtožbe, poslanskih vprašanj, preiskovalne komisije močan instrument nadzora nad izvršno vejo oblasti, vendar ne morejo izven okvirov pristojnosti Državnega zbora.
500
In zdaj seveda najbolj pomembno. Moja odločitev, da zavrnem navedeno zahtevo za sklic izredne seje, ni temeljila na nekakšni samovoljni presoji, pač pa sem ob upoštevanju načela delitve oblasti in dejstva, da je tudi Državni zbor sam podvržen spoštovanju zakonov, ki jih sprejema, da je ta zadeva, ta odločitev bila oprta na trdne argumente in pravno podlago, ne pa na mojo samovoljno odločitev.
Zakonodajno-pravna služba je v vseh mnenjih zahtev za sklic izredne seje, kar je bila seveda vprašana, eksplicitno zapisala, da mora biti zahteva, poleg tega, da je podprta z ustavno določenim številom podpisov poslancev, ustavnopravno dopustna tudi po svoji vsebini. Vsebina zahteve torej ne more biti poljubna, ampak mora izpolnjevati tudi druge pogoje, ki izrecno ali smiselno izhajajo iz drugih ustavnih, zakonskih ali poslovniških določb, ki urejajo delo in pristojnosti Državnega zbora. V vsebinskem torej materialnem smislu mora biti podana zahteva za obravnavo zadeve, ki sodi v pristojnost Državnega zbora oziroma sprotna, da seje Državnega zbora ni mogoče sklicati, če gre za zadeve iz izključne pristojnosti drugih vej oblasti oziroma drugih državnih organov oziroma zadeve, ki sploh niso zajete v ustavno, zakonsko in poslovniško določene pristojnosti Državnega zbora. Državni zbor ne more in ne sme razpravljati in vplivati na dogovarjanje zasebne investicijske družbe, ki gradi nek objekt, nek trgovski center s konzorcijem bank, v katerem naj bi bila tudi ena od bank v kateri ima država večinski delež. Državni zbor se ne sme vmešavati v avtonomijo delovanja gospodarskih ali tudi kakšnih drugih akterjev, saj jim pravni okvir tega delovanja in dopustnost delovanja določajo tako abstraktne pravne norme kot konkretna pravila in delovanja. Ali naj torej ukinemo kreditne odbore v bankah in ukinemo uprave bank, njihove nadzorne svete, lastniške funkcije in prenesemo odločanje o posojilih v pisarno kakšnega poslanca, ki se je podpisal pod zahtevo za mojo razrešitev. Sam bi takoj sklical sejo, če bi predlagatelji želeli razpravljati ter sprejemati sklepe in priporočila o politiki Vlade v zvezi z bankami v delni državni lasti in njihovo realno ali domnevno izpostavljenostjo tveganim kreditom. To je tisto, kar je bilo tudi prej rečeno, razpravljanje o politikah, o odgovornostih, o nadzoru izvršne veje oblasti. Vendar to očitno nikogar ne zanima, pač pa konkreten primer v kontekstu prihajajočih volitev v Ljubljani in v primeru katerega formalno proračun ni vložil niti enega samega evra. Moram poudariti, da je zahteva za mojo razrešitev nenavadno skopa in formalistična. Dejansko se mi zdi, da pri tem na prangerju niti nisem jaz, temveč mesto Ljubljana, njegov župan, gradbeniki, stadion ali športna dvorana.
Očitajo mi zavlačevanje. Pri vseh sejah, tako tistih, ki so bile sklicane, kot tudi tiste seje, pri kateri sem zahteval dopolnitve, so dopolnitve prišle, so bile ustrezne, in so bile sklicane. Pri vseh teh sejah so bili striktno spoštovani
501
poslovniški roki, še posebej 15-dnevni rok za sklic seje. Zato moram odločno zavrniti te navedbe (kasneje v razpravi bom to lahko storil še bolj podrobno) . Mislim, da zahteva za mojo razrešitev, ki sem jo prej ali slej pričakoval, ni neke vrste ožji del, ampak je del širšega političnega konteksta, konteksta boja, v katerem boga ni in je vse dovoljeno. V katerem se pač tisti, ki imajo neke politične cilje, zatekajo k vsem sredstvom in načinom, kako jih uveljavljati, prav zato, da bi te svoje cilje tudi dosegli.
V tem smislu danes ne bomo razpravljali toliko o tem, kdaj in koliko sem kršil Poslovnik Državnega zbora in Ustavo, ampak o tem, za kakšno pot se bo Slovenija odločila v tej dilemi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima gospod mag. Borut Sajovic, v imenu Poslanskega kluba LDS.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, gospod podpredsednik, za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, še enkrat dobro jutro!
Prepričan sem, da se bodo danes ob tej razpravi zbudili tudi tisti, ki so šli malo kasneje spat. Zagotovo bo to eden velikih in pomembnih dni za slovensko demokracijo. O njej bi z velikimi črkami pisali slovenski fantomski brezplačniki, če bi še obstajali. Zagotovo bo tudi eden najpomembnejših protikriznih ukrepov, saj bo na stadionu, ki ga potrebujemo, in v okolici dobilo delo kar nekaj sto naših državljanov.
Skupina poslancev, s prvopodpisanim Jožetom Tankom, meni, da je predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar, ko je zavrnil predlog za sklic izredne seje Državnega zbora o financiranju projekta Športnega parka Stožice s strani bank v večinski državni lasti, rušil ustavni red in pravni red Republike Slovenije. Moram reči, da ocenjujemo, da predsednik Državnega zbora dela dobro, da spoštuje zakone, poslovnik, in da takrat, kadar so številne nejasnosti in dvomi, tisto, kar zakonodajalcem do zdaj še ni uspelo zapisati in uveljavljati, da kot svobodomiseln demokrat, z veliko mero uspešno uporablja tudi zakon razuma in zdrave pameti.
Tarča očitkov na tej seji v resnici ni Pavel Gantar, ampak župan Zoran Jankovič. V Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije menimo, da skupina poslancev zlorablja Državni zbor in institut predsednika Državnega zbora za potrebe predvolilne kampanje v Mestni občini Ljubljana. V zvezi z županom Zoranom Jankovičem imamo dobronameren nasvet: raje skušajte premagati z argumenti, ne pa z blatenjem ljudi, ki jih sami povezujete z njim.
Podoben scenarij ste zrežirali tudi v primeru interpelacije zoper Katarino Kresal, ki je bila kriva zgolj tega, da pozna ljudi. Želite besedo? (Gremo naprej, hvala lepa za prijaznost in pa razumevanje.)
502
Da ponovim, ker sem bil zmoten, poden scenarij ste zrežirali tudi v primeru interpelacije zoper Katarino Kresal, ki je bila kriva zgolj tega, da pozna ljudi, ki niso člani SDS. Sicer pa se nenehno trudite diskreditirati oziroma zbuditi nezaupanje v čisto vse inštitucije te države. Pri tem niste imeli nobenih zadržkov vložiti neutemeljeno obtožbe proti kar samemu predsedniku države, tistemu, ki je bil izvoljen na neposrednih volitvah. Nenehne interpelacije proti številnih ministrom, ki so že bile in zagotovo še bodo. Da ne govorimo o sprenevedanju in neargumentiranem zavračanju arbitražnega sporazuma. Zaradi egoističnih strankarskih interesov ste pripravljeni očitno požgati in zažgati tudi državo. Gre za zelo znano formulo ali, bolje rečeno, kopijo političnega propagandizma, ki sta ga do podtankosti razvila fantomska medija, Slovenski tednik in pa Ekspres. Slednja sta v predvolilnem času leta 2008 objavljala tekste z enim sami namenom: diskreditirati vsakega in vse, ki imajo skupni imenovalec biti ali si upati biti naš politični nasprotnik.
Ta teden smo tudi videli, da je lahko od takšnega blatenja oziroma sovražnega govora do nasilnih razdalj zelo kratka razdalja. Naša današnja razprava pa ima še en namen. Ponovno se bomo predvsem na pobudo SDS nekaj tednov prerekali o tem, ali je Pavel Gantar česa kriv ali ne - na koncu bo pa ta ista stranka, ki je to razpravo povzročila, Vladi očitala, da se koalicija spet ukvarja sama s seboj, namesto s protikriznimi ukrepi. To so znane metode, ki pa žal nimajo nič skupnega z odgovornim upravljanjem opozicijskih nalog. To je tudi del širše komunikacijske strategije opozicije, predvsem pa stranke, ki to predlaga, ki želi v javnosti ustvariti vtis, da je v državi, ki ji Vlada kdorkoli drug, ne pa oni, vse obrnjeno na glavo in pa vse narobe. Vse to dogajanje razumem tudi v luči letošnjih, in pa še bolj tistih volitev čez dve leti in pol. Metode dela so znane, preizkušene, nenehno sklicevanje izrednih sej z argumentacijo, da so ugotovljena nova dejstva, kot dokazno gradivo pa se uporabljajo izpiski v strankarskih časopisih in drugih medijskih sorodnih slavnih predvolilnih brezplačnikih.
Če pa se predsednik Državnega zbora postavi po robu takšnemu razvrednotenju Državnega zbora in številnim drugim inštitucijam, na katerih sloni naša državnost, potem je pa zopet in pa spet vse narobe in je treba takoj predsednika zbora privezati na sramotilni steber. Takšne seje kot je današnja in kot jih je bilo že nekaj in jih bo zagotovo še veliko, nas samo odmikajo od tistega, čemur bi morali dati prioriteto. Predsednik Državnega zbora si mogoče kdaj res zasluži grajo, vendar ne zaradi tega, ker ni ugodil eni od vaših neštetih izrednih zamisli, ampak zato, ker vam je kot svobodomiselnež in demokrat najbrž ugodil že prevečkrat.
V poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije kljub temu ne bomo podprli predloga za razrešitev predsednika Državnega zbora, si pa tudi mi želimo, da bi spremenil način
503
dela tega visokega zbora na ta način, da se bomo bolj posvečali resničnim problemom Slovenk in Slovencem in manj predvolilni muhavosti te ali one politične stranke. Predsednik Državnega zbora ni storil ničesar, pa resnično prav ničesar, kar bi zahtevalo prvo tovrstno zamenjavo v samostojni Sloveniji in v skladu s predstavitvijo tega stališča bo tudi naše glasovanje. Enotno ga bomo podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Bojan Kontič v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani predsednik parlamenta, kolegice in kolegi!
Iz dopolnilne obrazložitve predlagatelja za razrešitev predsednika Državnega zbora je bilo moč razbrati, da bi želeli zamenjati predsednika parlamenta, še raje pa župana Mestne občine Ljubljana. O prvi bomo odločali mi tukaj v parlamentu, o drugi pa občanke in občani Mestne občine Ljubljana. Verjetno bodo temu poizkusu sledili še drugi poizkusi, verjetno bodo sledile zahteve za razrešitev posameznih predsednic oziroma predsednikov delovnih teles.
Zahteva za razrešitev predsednika Državnega zbora je nadaljevanje že videnega. In če sem povsem iskren pričakovana. Interpelacije, predlog za ustavno obtožbo predsednika republike, pozivi predsedniku Vlade po odstopu, pozivi kar celotni Vladi po dostopu. Vsi ti postopki odpravljajo ovire in tlakujejo pot v drugo republiko Janeza Janše. Nekateri so to vzeli dobesedno. In tako smo dva dni nazaj lahko videli obsojanja vredno tlakovanje. Razlogi za današnjo razpravo so navedeni na dveh straneh. Skromni, kratki. Seveda jih je mogoče zapisati tudi tako, kot so jih predlagatelji zapisali. Sklicevanje na 85. člen Ustave, ki med drugim določa, da mora predsednik Državnega zbora sklicati izredno sejo Državnega zbora Republike Slovenije, če to zahteva najmanj četrtina poslancev v Državnem zboru, seveda stoji in ji ni moč oporekati. Pri tem je treba upoštevati 58. člen Poslovnika v celoti, tudi tisti del, ki ni naveden v zahtevi za razrešitev predsednika.
V zahtevi in predlogu za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za nujni sklic, zahtevi za sklic mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj Državni zbor odloča. In še nekaj, kar se običajno pozabi ali spregleda, zadeva oziroma vsebina mora soditi v krog zadev, ki so v pristojnosti Državnega zbora. V nasprotnem primeru bi namreč razpravljali o vsem mogočem, le o zadevah iz naše pristojnosti ne. In če predsednik s svojimi sodelavci oceni, da zahteva ni ustrezna in ne skliče izredne seje, zahtevate njegovo zamenjavo. Iz mnenja Zakonodajno-pravne službe pri eni izmed takšnih zahtev je zapisano, da zakon in poslovnik Državnega zbora ne vsebujejo določb, ki bi izredno urejale kakšna je
504
lahko oziroma sme biti vsebina zahteve za sklic izredne seje Državnega zbora. To sicer po eni strani pomeni, da je lahko taka zahteva po vsebini poljubna, toda po drugi strani ima ta možnost izbire tudi svoje ustavne meje, kajti 85. člen ustave, ki daje podlago za sklic izredne seje Državnega zbora, je treba razlagati v kontekstu ustavnih, zakonskih ter poslovniških določb, ki urejajo položaj in pristojnosti Državnega zbora. V skladu z načelom delitve oblasti ter v skladu z ustavno opredeljeno vlogo Državnega zbora je mogoče in hkrati nujno vztrajati pri takšni interpretaciji ustave, in posledično seveda tudi poslovnika, ki dopušča sklic redne ali izredne seje le o zadevah iz pristojnosti Državnega zbora. To po nasprotnem sklepanju pomeni, da redne ali izredne seje Državnega zbora ni mogoče sklicati za obravnavo zadev, ki so na primer v izključni pristojnosti drugih vej oblasti oziroma drugih državnih organov: Vlade, sodstva, še manj pa tiste, ki so v pristojnosti Mestne občine Ljubljana. Ta zadnji stavek je dodan, vse prejšnje pa je iz mnenja Zakonodajno-pravne službe.
Katere funkcije opravlja Državni zbor? Na kratko jih lahko opredelimo na zakonodajno, volilno in nadzorno funkcijo. Pristojnosti Državnega zbora so določene v ustavi in tako imenovani mali ustavi Državnega zbora, to je naš poslovnik, ki ga je treba dosledno spoštovati. Predsednika je seveda moč razrešiti, če Državni zbor ni zadovoljen z njegovim delom. Potencialna možnost za njegovo zamenjavo je tudi v primeru oblikovanja nove koalicije. Nič od tega danes ni izpolnjeno. Koalicija je stabilna, prepričan pa sem tudi, da ni večine v Državnem zboru, ki bi bila nezadovoljna z delom predsednika.
Za Poslansko skupino Socialnih demokratov to, kar ste zapisali, ni zadosten razlog, da bi predsedniku z glasovanjem izrazili nezaupnico. Seveda pa ne odrekamo pravice predlagateljem, da z glasovanjem preverijo, ali imajo večino v Državnem zboru za svojo zahtevo. Pri tem pa je treba spoštovati vlogo in položaj predsednika Državnega zbora, ne glede na to kdo to funkcijo trenutno opravlja.
Zapleti glede uvrščanja točke o razrešitvi predsednika Državnega zbora na dnevni red redne ali izredne seje imajo jasno sporočilo. Res je, da so predlagatelji zahtevali izredno sejo, a je uvrstitev na redno sejo skladna s poslovnikom in kar je tudi pomembno, zelo logična. Zakaj bi čakali na izredno sejo, če to lahko opravimo na redni? Možno bi bilo tudi prekiniti redno sejo in to obravnavati na izredni. Seveda tudi ta možnost je. Toda kakšno je sporočilo? In to je bistvo: želi se izredna seja, ker je namen ustvarjati zgodbe, ne pa obravnavati zahteve in o njej odločati.
Na koncu še poudarek. Vedno znova nas predlagatelji opozarjate, da se ukvarjamo sami s sabo. Verjetno bo takšna ocena tudi danes, morda ne danes. Morda jutri, v naslednjih dneh. Kdo so že predlagatelji interpelacij, ustavne obtožbe predsednika Republike Slovenije in predlagatelji razrešitve
505
predsednika Državnega zbora?! Kdo so tisti, ki pozivajo na ulice - zdaj slišimo na miroljubne shode?!
V	Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo glasovali proti. To povem, čeprav je glasovanje tajno!
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Zvonko Černač v imenu Poslanske skupine
SDS.
ZVONKO ČERNAČ: Spoštovane kolegice in kolegi!
Danes govorimo o razrešitvi predsednika Državnega zbora. Govorimo o tem zato, da bi lahko govorili še o nečem drugem, za državo pomembnejšem, kar pa je predsednik Državnega zbora preprečil s tem, ko se je postavil nad Ustavo. Da bi lahko govorili o financiranju naložb s strani državnih bank, ki so rizične z vidika povračila sredstev, in kjer je riziko, da bodo sredstva sploh kdaj vrnjena, približno podoben kot v primeru Grčije. V času, ko so na dan prišli podatki o tem, da je Slovenija na lestvici konkurenčnosti strmoglavila za 20 mest, Vlada podpira politično financiranje projektov, kakršen je projekt v Stožicah. Namen zavlačevanja s sklicem izredne seje na to temo je bil ravno v tem, da se preprečita parlamentarna razprava in odločanje, dokler ne bo zagotovljeno financiranje tega projekta, ki ne bo nikoli vrnil vloženih sredstev s strani državnih bank. Posledice pa bodo nosili vsi davkoplačevalci.
O razrešitvi govorimo danes zato, ker si predsednik Državnega zbora parlamentarno demokracijo očitno razlaga in predstavlja po svoje in v tej razlagi poskuša zatreti demokratično parlamentarno razpravo in gre v teh rabotah celo preko Ustave. V parlamentarnih demokracijah pa je mesto dialogov v Državnem zboru. Ni treba biti ne filozof, ne sociolog, da bi razumeli, kaj se zgodi, če se razpravo v parlamentu duši in omejuje in če se to počne zaradi zaščite posameznih političnih botrov.
V	zadnjem letu dni smo bili večkrat priča temu, da pravna država velja za ene, za druge pač ne, da za ene veljajo na sodiščih ena pravila, za druge druga.
Pri enih je sodišče sposobno odločiti še isti dan, drugi v istem primeru čakajo na pravico leta in leta. Pri enih inšpekcija deluje s svetlobno hitrostjo, pri drugih nimajo pooblastil za ukrepanje. Pri enih ovadbe za težka kazniva dejanja več let ležijo v policijskih predalih, domnevno zato, ker je premalo policistov. Pri drugih, če so pripadniki trenutne opozicije, pa sploh se obsodbe zgodijo še preden tisti, ki jih sprožajo, pojasnijo, kaj je pravzaprav predmet obtožbe. In v teh primerih je policistov očitno dovolj.
In tisto, kar je najbolj perverzno, je to, da nam tisti, ki tako stanje vzpostavljajo s politično dirigiranimi policijskimi postopki proti posameznikom, predvsem iz
506
opozicije, proti praktično vsem ministrom in bivšemu predsedniku vlade, želijo na teh politično dirigiranih postopkih dokazati, kako pravna država velja za vse enako. Res sprevrženo. Ob tem pa številne preiskave potekajo v postopkih, pri katerih ni nobenih elementov kaznivih dejanj. Na drugi strani pa ostaja nedotaknjen in nedotakljiv osumljenec številnih kaznivih dejanj. In to samo zato, ker je politični boter vladajoče koalicije.
Še več, dosežena je bila sprememba zakona glede dodatnih sredstev za proračun Mestne občine Ljubljana, in to v času najhujše gospodarske krize in v času, ko se drugim občinam na številnih področjih krčijo sredstva. Parlament je bil do nedavna edina institucija, kjer smo bili vsaj, do neke mere, vsi enaki. In predsednik Državnega zbora prvi med enakimi, nič manj in nič več v službi ljudstva in demokracije, ne v službi kapitala ali gospodarsko političnih botrov, kar se dogaja v zadnjih dveh letih.
Ustava v 85. členu določa, da mora predsednik Državnega zbora sklicati izredno sejo, če to zahteva najmanj četrtina poslancev. Te določbe ne more derogirati noben nižji pravni akt, ne zakon, ne Poslovnik, ne kakršnokoli tolmačenje katerekoli službe, še najmanj pa predsednik Državnega zbora z avtoritarno odločitvijo.
Predsednik je tudi kršil 58. člen Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da je izredno sejo potrebno sklicati najkasneje v 15 dneh. Nešteto primerov v zadnjem letu dni pa kaže, da je aroganca in nestrpnost, ki jo izraža predsednik Državnega zbora predvsem do predstavnikov iz opozicijskih vrst, vse večja.
Poslancem je bilo tako preprečeno izvedeti kaj so policisti počeli v tej stavbi na neko nedeljo, ko so vstopili vanjo, zaradi domnevno nastavljene bombe. Kmalu zatem se je zgodila policijska preiskava hrama demokracije na podlagi odredbe, ki ni izpolnjevala formalnih pogojev za take vrste preiskavo. V paketu več kot 60 gospodarskih ukrepov, ki jih je vložila Slovenska demokratska stranka, je imel predlagatelj na voljo za predstavitev nekaj minut.
V času, k je Slovenija na lestvici konkurenčnosti v letu dni strmoglavila za 20 mest, v času, ko Vlada ni želela poslušati opozoril opozicije, ko ni sprejela nobenega od številnih predlogov, ki smo jih vložili v zadnjem letu dni. Sedaj, ko je prepozno, pa jih uzakonja. V času, ko bi moralo skrbeti vse domačijsko in politično motivirano odobravanje kreditov, kar lahko prepreči samo transparentnost, smo v parlamentu priča temu, da niti razprava o tem ni dovoljena. Podatki se prikrivajo, parlamentu se odreka ena od njegovih temeljnih funkcij. Verjetno ni odveč poudariti, da je vzrok problemov, s katerimi se sooča Grčija, ravno v prikrivanju, pa tudi v prikrojevanju podatkov.
Razprava, ki smo jo zahtevali za financiranje stadiona Stožice, predvsem pa predlagane odločitve, ki so šle v smeri
507
zagotovitve nadzora nad odločitvami, ki se dogajajo očitno tudi mimo veljavnih formalnih postopkov in veljavnih določb zakonov, in odločitve, ki smo jih predlagali v zvezi z nemogočimi, celo suženjskimi razmerami delavcev, ki so pozimi v nemogočih razmerah gradili ta spomenik in s katerimi je bila javnost seznanjena iz medijev. Taka razprava, spoštovani gospe in gospodje, in take odločitve so nedvomno v javnem interesu. In mesto jim je v tem parlamentu in to iz več razlogov.
Gre za trenutno največji projekt v državi, ki pa za državo ni najbolj pomemben. Zakaj bi ga torej morale financirati državne banke, ki odrekajo financiranje konkretnim gospodarskim projektom? Gotovo torej niso v ospredju motivi, ki veljajo v bančnem sektorju, sicer se ne bi iz financiranja umaknile številne komercialne banke, celo ena državna banka. Jankovičev stadion Stožice je dražji od primerljivih projektov po Evropi. Le zakaj?
In zakaj bi se dražji projekt financiral? Financiranje poteka v času, ko gospodarstvo ječi in se v enem delu sesuva. Govorimo o 150-ih milijonih evrov, kar je polovica prispevka Slovenije Grčiji oziroma še enkrat toliko, za kolikor se je povečal dolg Ljubljane v času županovanja tega župana. Projekt sam po sebi ne bo prinesel novih delovnih mest, nove dodane vrednosti, od katere je odvisen nadaljnji razvoj Slovenije. Prinaša velikanske stroške za obratovanje in delovanje, ki bodo bremenili vse davkoplačevalce. Glede na bistven porast vrednosti investicij od začetka pa je tveganje za državne banke, da ta denar ne bo nikoli povrnjen veliko, preveliko. Sanacije pa bodo morali plačati vsi davkoplačevalci.
Na tem mestu mislim, da je prav, da je potrebno poudariti, da je bil projekt na začetku zastavljen v skladu z zakonodajo s področja javno-zasebnega partnerstva. Spomnimo se - mesto je iskalo zasebnega partnerja, mestni svet je sprejel Akt o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta izgradnje večnamenskega nogometnega stadiona ter spremljajočega objekta s pripadajočo infrastrukturo. Odstopilo mu je zemljišča. Zasebni investitor pa bi moral v skladu s 3. členom tega akta, kjer piše: "zasebni partner bo v celoti zagotovil financiranje projekta," - poskrbeti za to. In s tem ni nič narobe. Za financiranje projekta bi moral torej v celoti poskrbeti zasebni partner. Takrat naj bi bila ta pogodba podpisana v vrednosti pod 100 milijonov evrov. Kasneje se je baje podvojila, če ne celo potrojila. Očitno so se stvari zapletale. Projekt se je podražil. Bil je očitno slabo pripravljen.
Iz podatkov, ki so bili posredovani javnosti, pa izhaja velika verjetnost, da naj bi finančno reševanje nasedle investicije, bremenilo davkoplačevalce preko sanacije bank. In čemu, če temu ni mesto v tem Državnemu zboru. Govorimo o 50, 100 ali pa celo 150 milijonih evrov. Tukaj v tem Državnem zboru smo bili priča stvarem, kjer je šlo za bistveno manjše vrednosti, pa je debata potekala več ur. In nihče ni oporekal,
508
da je mesto temu v Državnemu zboru. Ko pa gre za odločanje o tem, ali je mogoče preprečiti odločitve, ki bodo bremenile vse davkoplačevalce, pa naj ne bi bilo mesto v razpravi v tem Državnem zboru. Tega ni mogoče razumeti in tukaj je predsednik Državnega zbora v zmoti. Žal.
In če je vse to breme zasebnega investitorja v skladu s tem aktom, zakaj se s tem ukvarja župan? Zakaj župan klicari po bankah in išče kredite? Zakaj se v to zgodbo vpleta politika, visoka, vladajoča politika? In ali ni mesto v Državnemu zboru, da se o tem spregovori in enkrat za vedno izžene paradržavo iz teh institucij?
Več kot dovolj je torej razlogov za parlamentarno obravnavo. Bilo je tudi več kot dovolj razlogov za to, da bi se sprejemale odločitve, ki bi preprečile nepotrebno škodo. Državne banke se verjetno v predrag projekt, ki nikoli ne more povrniti vloženih sredstev, ne bi spustile, Spuščajo pa se v času, ko vlada drugega za drugim črta pomembne infrastrukturne projekte, verjetno iz političnih vzgibov. Iz jasnega signala politične oblasti.
Veste, za ta signal je dovolj, da se pojavi visok politični predstavnik na takem projektu in pohvali, kako stvari dobro tečejo. Ni treba drugega. V tem primeru smo bili priča številnim takim signalom. V tem obdobju torej se krčijo sredstva s strani Vlade za razvojne osi, za gospodarska središča, črtajo se iz resolucije o nacionalnih programih. Črtajo se sredstva za vlaganja v širšo družbeno in komunalno infrastrukturo. In to zato, ker ni denarja. Državne banke pa bodo očitno, če tega niso že storile, financirale projekt v Stožicah, očitno ne iz gospodarnih motivov.
Težko se je znebiti občutka, da je edini razlog politične narave. Politika, vladajoča politika je v tem primeru očitno dala zelo jasen signal zaradi vračila uslug svojemu podporniku. In po nekaterih informacijah je bilo zavlačevanje predsednika Državnega zbora namenjeno ravno temu, da bi se odločitve o financiranju tega projekta sprejela na ravni državnih bank, preden bi bila opravljena razprava v Državnem zboru. Treba se je torej vprašati, v čigavem interesu deluje predsednik Državnega zbora in koga zastopa in predstavlja, do koga čuti odgovornost - do javnosti, poslank in poslancev, državljanov.
Ta institucija vedno bolj postaja orodje politično-gospodarskega lobija paradržave, ki nikoli in nikdar ne bi smela dobiti prostora v parlamentu. Ob izvolitvi je predsednik Državnega zbora dejal, da bomo v tem Državnem zboru varčevali z vsem, samo z besedami ne. Številni smo mu verjeli. Prej kot v dveh letih se je tem besedam predsednik izneveril. Zato je čas, da koalicija poišče drugega predsednika.
V Slovenski demokratski stranki bomo razrešitev podprli.
Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
509
Besedo ima gospa Cvetka Zalokar Oražem v imenu Poslanske skupine Zares. Izvolite!
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: Hvala lepa za besedo, spoštovani podpredsednik. Spoštovani predsednik Državnega zbora! Spoštovani kolegi in kolegice!
Dva dni po tistem, ko je vodja SDS gospod Janez Janša na novinarski konferenci napovedal, so poslanci stranke SDS skupaj s kolegi iz Slovenske nacionalne stranke uradno predlagali razrešitev predsednika Državnega zbora Pavla Gantarja. "Predsednika Državnega zbora je treba zamenjati, ker je zlorabil: Ustavo, zakon in Poslovnik Državnega zbora." V doslej verjetno najkrajši obrazložitvi kakšnega njihovega predloga ali zahteve so svojega predsednika Janeza Janšo še dopolnili, saj naj bi Gantar ravnal v nasprotju z dosedanjo prakso.
In kaj je predsednik Gantar takšnega storil, da bi ga morali takoj zamenjati? Ni ugodil zahtevi SDS za sklic izrednega zasedanja Državnega zbora, na katerem naj bi poslanci razpravljali o financiranju projekta Športni park Stožice s strani bank v večinski državni lasti. V obrazložitev predloga za razrešitev predsednika parlamenta so še zapisali, da izrednega zasedanja ni hotel sklicati samo zato, da bi preprečil razpravo o tej problematiki. Čeprav se je obravnava na nek način na Vizjakovi komisiji prejšnji teden vendarle odvijala in pokazala na vso absurdnost in nesmiselnost predloga.
V Poslanski skupini Zares menimo, da je predsednik Gantar pri tem ravnal prav in je treba razpravo resnično preprečiti, kajti drugače se bo parlament še bolj spremenil v še hujše sejmišče, kjer vsakdo lahko govori o vsem, kar komu pade na pamet. Pa čeprav bi se s tem vtikali v privatno iniciativo, v načrtovano kreditiranje konzorcija slovenskih bank, ki sploh še ni realizirano. Bomo torej poslej v Državnem zboru vtikali svoj nos v odločitve banke, pa čeprav ne razpolagamo, na primer samo z analizami, podatki in podobno?
In naj kar takoj zavrnem protiargument, da je to enako kot v primerih takoimenovanih tajkunskih kreditov namenjenih lastniškim prevzemom. Ni enako, še zdaleč ni enako. Saj smo takrat predlagali, da se državnih poroštev bankam, ki jih daje država, ne sme nameniti za takšne namene. In pri tem ravnali, po našem mnenju, prav, saj je bil s tem prekinjen škodljiv in nemoralen posel za številne tajkune tipa Šrot in Bavčar, kar so potrdili tudi preiskovalni postopki, kjer so se ugotovila velika oškodovanja.
Naj pri tem povem tudi skromno mnenje, da je žalostno, da danes ti ljudje sodelujejo pri nekaterih proslavah, kjer lahko pojejo in govorijo in dajejo levite vsem po vrsti, le neke samokritične ocene o lastnem delovanju ne zmorejo. In pri tem mečejo zelo slabo luč na takšne proslave. A vrnimo se k odločitvi predsednika Gantarja. Zakaj te izredne seje ni
510
sklical je predsednik Gantar javnosti in še posebej poslancem SDS že večkrat pojasnil. Vendar naj ponovimo še enkrat. Zato, ker po mnenju Zakonodajno-pravne službe ne gre za zadevo, ki bi bila v pristojnosti Državnega zbora. Če bi zahtevi SDS Gantar ugodil in izredno zasedanje na to temo sklical bi poslanci v bistvu razpravljali o zasebnem projektu, kamor država doslej ni vložila niti centa.
Ponavljam, država v projekt Stožice ni vložila niti centra. Niti evra, niti ne v stadion, niti ne v dvorano, kaj šele v komercialni trgovski del. No, morda je to prej za zamisliti kot pa kaj drugega. Če ponovim Gantarjeve zadeve, o tem, kako bo neko zasebno podjetje, ki gradi trgovski center, dobilo kredite, Državni zbor ne more razpravljati. K temu ni kaj dodati. Državni zbor pač ne more biti nad tožnik in nad sodnik o vsaki tudi zasebni zadevi. In s tem bi bila lahko zadeva opravljena, a ne za SDS.
Ko je predsednik Gantar napovedal, da bo predlog SDS in Slovenske nacionalne stranke za lastno razrešitev ne glede na absurdnost obtožb uvrstil na redno majsko zasedanje zbora, so v SDS brez utemeljitve vložili zahtevo, da se mora to za to sklicati izredno sejo Državnega zbora. Zakaj izredno, če lahko o tem razpravljamo na rednem zasedanju, vodja poslancev SDS gospod Tanko kljub pozivom na seji Kolegija ni pojasnil. Je pa to že veliko prej storil njegov predsednik Janez Janša, ki je na že omenjeni tiskovni konferenci prostodušno povedal, da je torej zahteva za Gantarjevo razrešitev edina možnost. Citiram: "Edina možnost in edini način, da razpravljamo o problemu, o katerem smo želeli razpravljati na izredni seji."
To se vidi tudi danes, kajti o Gantarju govorimo malo. Bistveno več govorimo o Stožicah, Jankovicu in o tem, kaj naj bi bil problem. Gre torej za še eno očitno zlorabo Državnega zbora. Po tistem, ko smo na izrednih sejah obdelali ne le koalicijo in Vlado, pač pa predsednika Republike, sodstvo v celoti, protikorupcijsko komisijo posredno tudi Ustavno sodišče z oporekanjem izvršitve njihovih odločb o izbrisanih. Da o imenovanju ruskega veleposlanika niti ne govorimo, so takole mimogrede v svoj mlin potisnili še predsednika Državnega zbora.
Kam vodijo takšna ekstremna in pretirana dejanja, se je pokazalo ob zadnjih študentsko, dijaških protestih. Potem, ko so organizatorji zvabili na ulice slovensko mladino, jo demagoško obdelali z neresnicami in pretiravanji, spodbujali sovraštvo in uporništvo za vsako ceno so se kreatorji v trenutku, ko so jim stvari ušle iz rok, potuhnjeno umaknili in skrili za objektivno neodgovornost ter se strahopetno distancirali od zadeve, otročje in neodgovorno. Z mnogimi potezami SDS ni nič drugače. Sklicujejo izredne seje. Rušijo avtoritete, ustvarjajo izredne razmere v že tako kritičnih in kriznih časih. Sejejo sovraštvo in nemir ter ljudi celo pozivajo na ulice. Upam, da so pred dnevi le dobili streznitveno dozo, ko se je pokazalo, kam vodijo ekstremizmi,
511
sovraštvo in neodgovorno ravnanje. In vse to z enim samim namenom: priti in osvojiti oblast.
No, naj si dovolim še en premislek. Ali si je morda predsednik Pavel Gantar glede na aktualno dogajanje prislužil maščevanje Janeza Janše zato, ker je preveč jasno in naglas spomnil na škodljivost blejskega dogovora med Janšo in Sanaderjem ter na škodljivost in razsežnost pristanka na razreševanje tega problema na haaškem sodišču? No, ampak, vrnimo se nazaj.
Danes ne bomo prvenstveno razpravljali o Gantarjevem domnevno neustavnem vodenju Državnega zbora. Ampak predvsem, kot je bilo napovedano in kot vidimo že po uvodnih razmišljanjih, o ljubljanskem županu in Stožicah. Če bodo poslanci SDS sploh ostali tu, v dvorani, in se ne bodo tako kot pri razpravi o arbitražnem sporazumu izognili odgovornosti ter odšli iz dvorane. Prav to možnost je namreč vodja poslanske skupine, gospod Tanko, izsiljevalsko napovedoval, ko je predsednik Gantar zadevo uvrstil na redno sejo, kot to dopušča Poslovnik Državnega zbora. Pa bomo vendar o tem danes govorili ves dan, skoraj sedem ur. In ne samo to. Vse poslanske skupine, celo SNS, so podprle predlog, da sme predsednik Gantar dobiti možnost, da se obtožb na svoj račun brani. Le Tanko in SDS, ki se venomer pritožujejo, da se jim omejuje razpravo in tako ne morejo povedati vsega, kar bi želeli, mu te pravice do obrambe očitno ne priznavajo, ko se sprenevedavo sprašujejo: "Kje v poslovniku pa piše, da mu lahko, tako kot predlagateljem razrešitve pripada čas za pojasnila in odgovore na trditve iz obtožnice in razprave tožnikov?"
O tem, kako SDS ta parlament spreminja v talca in orodje svojih političnih interesov, nima več smisla govoriti. Že sama statistika izrednih sej, ki jih je neposredno ali posredno zahtevala SDS, sklicujoč se na ustavno določilo, da predsednik mora sklicati izredno sejo, če to zahteva tretjina poslancev, je dovolj zgovorna. Po našem štetju smo imeli ob 17 rednih zasedanjih kar 23 izrednih zasedanj in kar polovica je bilo sklicanih na njihovo zahtevo.
Predsednik Gantar je zavrnil samo dve zahtevi SDS po izrednih sejah. Že omenjeno o Stožicah oziroma o domnevnem klientelizmu župana Jankoviča in drugo o zlorabi policije v politične namene, ki jo je zahteval vodja SNS Zmago Jelinčič zaradi kriminalističnih preiskav proti poslancem njegove stranke. Ob tem je SDS zahtevala in razen nekaj izjem tudi dobila več kot 30 izrednih sej odborov in komisij Državnega zbora.
Ob kontinuiranem političnem pritisku ene same stranke na delo parlamenta, kakršnemu doslej v 20 letih še nismo bili priče, torej ne gre dvomiti. Najbrž ni treba ugibati, da je eden glavnih političnih ciljev SDS v času pred lokalnimi volitvami čim bolj v javnosti očrniti ljubljanskega župana Zorana Jankoviča. Na to kaže plaz očitkov in obtožb, ki jih na
512
njegov račun poslanci SDS ponavljajo ob vsaki mogoči priložnosti. Za to črno in grobo predvolilno propagando so uporabljena in izrabljena vsa sredstva, od poslanskih vprašanj do preiskovalne komisije, ki na zahtevo SDS preiskuje sume politične korupcije pri gradnji za državni denar.
Zlasti predsednica te komisije poslanka SDS Alenka Jeraj se neverjetno trudi, a očitno s pičlim uspehom, da bi iz številnih zaslišanj prič našla kaj obremenilnega zgolj proti Jankovicu. Medtem ko ostale zadeve, še pet jih je v sklopu dela te komisije, ostajajo nedotakljive. Na primer, niti stavka še ni bilo izrečenega o gradnji Pediatrične klinike. V to predvolilno strategijo SDS sodi tudi ta današnja izsiljena razprava. Stvar posameznih strank je, kako se pripravljajo na volitve. Lahko organizirajo razgovore, javne tribune, celo demonstracije. Toda v tem primeru je narobe to, da se za propagando izrablja Državni zbor. Ali povedano drugače. SDS z zlorabo Ustave in Poslovnika Državnega zbora vodi predvolilno kampanjo, kot že rečeno, zoper župana prestolnice, ki jo na nek način plačujejo vsi davkoplačevalci.
Predsednik Državnega zbora Pavel Gantar zagotovo ni človek, ki bi mu lahko očitali samopašno vodenje Državnega zbora. Nasprotno. Vse svoje odločitve, za katere je pristojen, vedno preverja pri strokovnih službah in sodelavcih. Je legalist. In mu ne pade na pamet, da bi deloval po domače. Tako je ravnal tudi pri sklicevanjih izrednih zasedanj in drugih posebnih zahtevah največje opozicijske stranke, ki izrablja dejstvo, da ima sama več kot četrtino poslancev. Še več, z veliko potrpežljivosti, po našem mnenju, prenaša vse mogoče muhe in sprenevedanja opozicijskih poslancev. Mnogokrat je - to moramo reči - celo strožji do nas koalicijskih poslancev. Še najbolj do poslancev svoje lastne stranke Zares. Zato bi bilo od opozicije za takšna ravnanje prej pričakovati pohvale, ne pa zahtev za razrešitev.
Naj ponovimo, takole za osvežitev spomina, še govor predsednika države dr. Danila Turka ob ustavni obtožbi. Dvoje nam je takrat položil na srce. Rekel je: "Z državo moramo ravnati skrbno." In še: "Če ne bomo spoštovali lastnih institucij ne pričakujmo, da nas bodo spoštovali drugi." In predsednik Državnega zbora je institucija. Je naša institucija, je institucija poslank in poslancev, zato je vreden spoštovanja. Zato v Poslanski skupini Zares menimo, da ni nobenih razlogov za razrešitev predsednika Državnega zbora, in predloga ne bomo podprli.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Jakob Presečnik v imenu Poslanske skupine SLS.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke predloga za razrešitev predsednika Državnega zbora dr. Pavla Gantarja ne bomo podprli. Razlogov je več.
513
Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju, na podlagi katerega je predsednik Državnega zbora zavrnil zahtevo za sklic izredne seje kvalificiranih predlagateljev, izpostavlja načelo delitve oblasti in ustavno opredeljeno vlogo Državnega zbora.
Vsi vemo, da načelo delitve oblasti izhaja iz zgodovinske izkušnje, da je vzvode moči in odločanja potrebno razpršiti oziroma da morajo sodna, zakonodajna in izvršilna oblast biti ločene. To načelo je še danes eno od temeljev delovanja sodobne demokracije. Skladno s tem načelom oziroma principom zavor in ravnotežja ima tudi vsaka od teh vej oblasti svoje odgovornosti in pristojnosti.
Zakonodajno-pravna služba je smiselno z uporabo ustavnih zakonskih in poslovniških določb prisodila, da je sklic redne ali izredne seje Državnega zbora dopusten le o zadevah iz pristojnosti Državnega zbora.
In nasprotno, redne ali izredne seje Državnega zbora ni mogoče sklicati za zadeve, ki so v izključni pristojnosti drugih vej oblasti. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ne vidimo razloga, da interpretacije Zakonodajno-pravne službe, da predlagana izredna seja Državnega zbora po vsebini ne sodi v pristojnost Državnega zbora, ne bi spoštovali. Tudi sami smo se že kar nekajkrat znašli v situaciji, ko nam mnenje strokovnih služb Državnega zbora ni bilo najbolj po godu oziroma nam je predstavljalo oviro na naši želeni poti. Vendar, če bomo začeli dvomiti o vsakomur, ki ne deli našega mnenja in naših želja, in vedno verjeli le v svoj lasten prav, potem bomo kmalu lahko začeli dvomiti tudi v temelje demokracije in samoupravno državo. Takšno razmišljanje je Slovenski ljudski stranki tuje.
Predsednik Državnega zbora je torej v tem primeru ravnal v skladu z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Po drugi strani je verjetno marsikdo od nas poslancev nezadovoljen z delom marsikaterega predsednika, tudi matičnega delovnega telesa in verjetno res tudi samega predsednika Državnega zbora. Vendar po naši oceni to ni zadosten razlog za njihovo oziroma njegovo razrešitev. Težišče razprav v Državnem zboru bi po našem mnenju, ki smo ga že mnogokrat javno izrazili, moral biti v razreševanju hudih gospodarskih in finančnih problemov v Republiki Sloveniji, ki so že kako načeli socialni položaj slovenskega človeka. Vendar za pomanjkanje teh razprav in predlogov ni odgovoren predsednik Državnega zbora, ampak Vlada Republike Slovenije, ki tovrstnih predlogov ne pripravlja po našem mnenju pravočasno in dovolj razvojno usmerjeno.
Kot rečeno, v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke predloga za razrešitev predsednika Državnega zbora dr. Pavla Gantarja ne bomo podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Joško Godec, v imenu Poslanske skupine DeSUS.
514
JOŠKO GODEC: Gospod podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani gospod predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar! Stališče poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev glede predloga za razrešitev predsednika Državnega zbora je sledeče. Uvodoma naj povem, da v Poslanski skupini DeSUS ugotavljamo, da je ostalo na seznamu politične diskreditacije članov iz sestav tega mandata še nekaj ljudi, katerih še utegnejo priti na vrsto v ringu, glede na politične moči in veličine. Seveda ta ring služi kot orodje določenih posameznih političnih opcij pri preprečevanju volilnega telesa za izrek pripadnosti.
Žal so predstave, ki jih volivci dobijo na podlagi takih in podobnih ocen, katerim smo bili priča v tem mandatu, večinoma dimna zavesa za kaj drugega. Sploh pa vedno ne odražajo resnice in pravih dejstev. Takšne uverture za bližajoče se referendumsko odločanje in lokalnih volitev oziroma v splošnem smislu imajo seveda nek vpliv. Vendar niso redni primer, ko se zgodi, da povzročijo ravno nasprotni učinek kot zaželenega.
Kar pa se tiče konkretnega predloga za razrešitev predsednika Državnega zbora gospoda dr. Pavla Gantarja, je mnenje poslancev Demokratične stranke upokojencev naslednje: Predsednik Državnega zbora ima jasno določene funkcije in pristojnosti po Ustavi Republike Slovenije in Poslovniku Državnega zbora. Med drugim sklicuje tudi seje Državnega zbora, redne in izredne. Pri tem, ali se bo določena zahteva uvrstila na dnevni red oziroma ali bo sklicana izredna seja Državnega zbora, pa njegova odločitev ne more temeljiti na zgolj njegovi prosti presoji. Torej arbitnosti, pač ko je vezana na izpolnjevanje pogojev predlagane zadeve za obravnavo na seji plenarnega zasedanja. Pri tem seveda po naši oceni ne zadošča samo izpolnitev pogoja o zadostno številčni podpori predloga za uvrstitev neke zadeve na sejo. Pač pa je treba zadostiti tudi pogoje primernosti oziroma z vidika vsebinske pristojnosti Državnega zbora, da določeno zadevo obravnava in o njej odloči. Če temu ne bi bilo tako, bi poslanci sedeli v klopeh parlamenta vsak dan in razpravljali o teh zadevah, ki so predmet razprav. Oprostite, vnaprej, v vsakdanji kovaški gostilni. Da se predsedniku morebiti ne bi očitala njegova strokovnost glede presoje o primernosti za uvrstitev predloga posamezne zahteve na plenarno zasedanje, so strokovne službe Državnega zbora tiste, ki preučujejo predloge z vidika skladnosti z Ustavo in pravnim sistemom ter poslovniškimi možnostmi in z zakonodajno tehničnega vidika.
V strokovnost pristojnih služb pa v Poslanski skupini DeSUS zaupamo in ne dvomimo v pravilnosti njihovih mnenj. In naša ocena je, da je predsednik Državnega zbora v konkretnem primeru ravnal pravilno, saj je svojo odločitev utemeljil na obširno obrazloženem in argumentiranem mnenju strokovnih
515
služb. Sicer pa dodajam, da smo poslanci Demokratične stranke upokojencev z delom predsednika zbora zadovoljni.
Ocenjujemo, da delo Državnega zbora pod njegovim krilom poteka korektno in zelo cenimo tudi njegovo strpnost, ki jo pokaže tudi v situacijah, ko bi marsikdo od nas odreagiral drugače. V imenu vseh poslancev naše poslanske skupine izražam podporo našemu predsedniku dr. Pavlu Gantarju in mu še naprej želim veliko uspeha pri vodenju Državnega zbora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Miran Gyorek v imenu poslanske skupine SNS.
MIRAN GYOREK: Hvala za besedo, predsedujoči. Kolegice in kolegi, spoštovani predsednik Državnega zbora!
V Slovenski nacionalni stranki kot sopodpisniki predloga oziroma zahteve za razrešitev predsednika Državnega zbora gospoda dr. Pavla Gantarja utemeljujemo naš predlog na treh sklopih očitkov oziroma razlogov. Prvič, gre za našo 30. marca 2010 vloženo zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora. Torej zahtevo, ki jo je podpisalo 31 poslancev opozicijskih strank Slovenske demokratske stranke in Slovenske nacionalne stranke v zvezi z obravnavo financiranja projekta Športnega parka Stožice s strani bank večine v državni lasti v času najhujšega kreditnega krča v Republiki Sloveniji.
Predsednik je zahtevo zavrnil v pisni obliki v aprilu. Zavrnil jo je pa kar ustno na seji Kolegija predsednika Državnega zbora z obrazložitvijo, da predlagana tematika naj ne bi vsebinsko ustrezala pogojem za obravnavo na izredni seji Državnega zbora, pa čeprav sva predstavnika predlagateljev, torej SDS in SNS utemeljila in obrazložila vso kompleksnost in dubioznost izgradnje športno trgovskega projekta Stožice. Čeprav je vsa Slovenija prek medijev obveščena o problemih in celo tragičnih dogodkih povezanih z aktivnostmi in samo izgradnjo navedenega projekta, gre namreč za očitne dubioze in utemeljeno pričakovane kršitve finančne zakonodaje. Kar bo čas v kratkem pokazal. Predvsem pa očitne grobe kršitve delovnopravne zakonodaje, kar nas je v Slovenski nacionalni stranki najbolj zbodlo v oči. Tovrstne kršitve presegajo namreč vse meje sprejemljivih civiliziranih socialnih standardov pri gradnji tega projekta oziroma objekta.
Gre namreč za vsem Slovenkam in Slovencem na očeh prisotno izkoriščanje, izmozgavanje delavcev, kar presega meje samega gradbišča in dobiva žalostne znake za slovenski narod nesprejemljivega	neoliberalizma,	najbolj	krutega
izkoriščevalskega kapitalizma in istočasno humanitarno nacionalno sramoto za vse nas. Zatiskanje oči pred tem pomeni hkrati odobravanje nesprejemljivo strinjanje s takšnim sramotnim početjem delodajalcev. In prav o tem smo se želeli pogovoriti in pokazati javnosti, da kot odgovorni predstavniki slovenskega ljudstva takšnega početja ne sprejemamo, ga zavračamo kot necivilizirano početje. In prav tukaj vas,
516
spoštovani predsednik, ne moremo razumeti. Kot da bi želeli, da se resnica ne razgali oziroma obelodani. Kot da potihoma odobravate vso to socialno humanitarno tragedijo, ki se odvija nam vsem pred očmi. Pri naši zahtevi gre, pa tudi za čisto formalnopravne kršitve Ustave Republike Slovenije in Poslovnika Državnega zbora. Naša zahteva za sklic je bila vložena v skladu s tretjim odstavkom 58. člena Poslovnika Državnega zbora. Torej je izpolnjevala vse pogoje za sklic in obravnavo predlagane vsebine. To ste zavrnili iz nam neznanih razlogov in zato utemeljeno razumemo takšno vaše početje kot samovoljno in tudi diskriminatorno.
Popolnoma jasno je, da ste s tem kršili tudi Ustavo Republike Slovenije, konkretno člen 85, ki opredeljuje, definira zasedanja Državnega zbora in v eni alineji izrecno pravi, da predsednik Državnega zbora mora sklicati izredno sejo, če to zahteva četrtina poslancev Državnega zbora. Istočasno ste kršili tudi 58. člen Poslovnika Državnega zbora, ki prav tako določa to našo pravico ene četrtine vseh poslancev Državnega zbora in celo določa rok za sklic, to je 15 dni po vložitvi zahteve. S tem ste kršili ustavni in pravni red Republike Slovenije se s svojo samovoljo postavili nad zakon, nad Ustavo Republike Slovenije, kar si ne more in ne sme privoščiti noben državljan Republike Slovenije.
Način dela predsednika pri vodenju Državnega zbora, se bom v nadaljevanju tudi tega dotaknil - ocenjujemo kot dejansko neke vrste privatiziranja na trenutke. Saj slednji ne spoštuje Poslovnika, zakone in Ustave. Njegovo delovanje, ki ga lahko označimo tudi kot despotsko včasih, po vsej verjetnosti izvira iz miselnosti, da mu je kot članu vladajoče koalicije dovoljeno prav vse. Ne morejo mu dovoliti popolne negacije demokracije in demokratičnih procesov.
Gospod Gantar je bil tudi sam nekoč velik zagovornik demokracije in svobode, ko je bil v opoziciji, danes bi pa najraje ponovno uvedli izgleda člen 133. nekdanjega zakonika SFRJ. To je tako imenovani, kot se spomnite verbalni delikt za izrečene besede.
Drugič, očitamo predsedniku v Slovenski nacionalni stranki tudi nesprejemljivo ravnanje v primeru prihoda policistov v prostore Državnega zbora in preiskave v prostorih Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, aretacije našega predsednika in to s strani v prostorih Državnega zbora oboroženih policistov. Šlo je namreč za najhujšo obliko kršenja hišnega reda, pa čeprav ste, predsednik, trdili, da je policija ravnala prav vse v skladu z zakonom, pa čeprav hišni red strogo prepoveduje vnašanje orožja v prostore Državnega zbora.
Še na sodiščih morajo policisti odložiti/predati orožje, In tam očitno hišni red spoštujejo, v tem Državnem zboru pa je hišni red v takšnih primerih stvar, o kateri lahko posamezniki presojajo po svoje, izgleda. Človek bi še razumel, če bi obstajala za policijo utemeljena nevarnost in sum, da bi pri
517
preiskavi prostorov Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke oziroma aretacijah poslancev in ministrov lahko bilo ogroženo življenje drugih ali tudi samih policistov. Za takšen presedan ni nihče prevzel nobene odgovornosti in o tem se nihče niti ne zamisli, kaj lahko to pomeni za slovensko demokracijo tudi v bodoče.
In tretjič. V Slovenski nacionalni stranki vam očitamo nemalokrat nesprejemljiv diskriminatoren odnos do nas poslancev opozicije, nesprejemljiv način dela in vaše reakcije v razpravah poslancev opozicijskih strank, predvsem pa nekaterih poslancev Slovenske nacionalne stranke.
V prvi vrsti mislim vmešavanje v razprave ob podajanju stališč nekaterih poslancev opozicijskih strank. Res je, da v teh primerih ne gre za čisto pravno-formalne kršitve, zakonske kršitve, poslovniške kršitve. Več ali manj gre za kršitve poslovnika vodenja sej oziroma za samo kulturo in pošten in sprejemljiv način vodenja in enakopraven odnos in enakopravno obravnavanje prav vseh poslancev v Državnem zboru. Vaše razlikovanje pa je žal vse prevečkrat tako očitno, da včasih že vnaprej vemo in pričakujemo vaše interveniranje in prekinjanje govorcev. Takšno prekinjanje komentarjev pri podajanju stališč nekaterih poslancev je bilo v preteklosti mnogo preveč. Kljub našemu nasprotovanju takšnemu početju trmasto nadaljujete s takšno prakso vodenja in vas zdaj ob tej priložnosti, gospod predsednik, javno pozivam in tudi prosim, da v primeru da se bo glasovanje za vas ugodno, pozitivno ugodno izšlo, kar tudi ne dvomim, da se ne bo, v bodoče pretehtate takšen način vodenja oziroma bolj tolerantno dopuščate tudi opozicijskim poslancem, da nemoteno izražajo svoja stališča.
Spoštovani gospod predsednik! V Slovenski nacionalni stranki ne moremo, da ne bi omenili tudi vašega razumevanja takoimenovanega sovražnega govora, kar povzroča nemalokrat polemično vzdušje v tej dvorani, nelagodno vzdušje. Kajti tudi pri tem nemalokrat delite razpravljavce, poslance med tiste, ki si lahko privoščijo kaj več pri izboru besed. Druge pa za enake kršitve opominjate, komentirate in celo prekinjate. Saj je res, retorika in izbor besed je lahko zelo različno, smo si tudi mi različni. Eni, predvsem, kot veste, poslanci Slovenske nacionalne stranke včasih povemo kaj brez dlake na jeziku. Morda včasih tudi kaj prehitro. Nekateri pa ste vešči pri zavijanju besed v celofan, v aranžirani retoriki. V bistvu pa se lahko za tem celofanom skrivajo še hujše žalitve, še hujši sovražni govor, spodbujanje nestrpnosti v tej dvorani in to tudi ni sprejemljivo.
Se pravi, če povemo nekaj takega kritičnega vsemu slovenskemu narodu z razumljivimi besedami, je lahko to sovražni govor. Je to lahko govor, ki vzbuja nestrpnost. Je lahko žalitev. Če pa zadevo zavijamo v celofan, jo okrasimo sintaktično z desetimi podredniki pa se še zraven cinično nasmejemo pa bo izpadel govor kot zelo prijazen. V bistvu ste
518
pa lahko užalili marsikaterega med nami. Samo toliko okoli tega. Ne bom našteval. Nekaj primerov, gospod predsednik, ko ste me prekinjali, ker pač stališče oziroma vsebina mojega stališča ni ustrezala vašemu razumevanju vsebine oziroma problematike. Jaz vam ne zamerim, pač vi imate pogled na marsikatero zadevo takšen, jaz pa imam malo drugačen. Razumeti pa tudi morate nas, da smo dejansko 90 različnih oseb tukaj. Različno gledamo na stvari. In prav vi poudarjate tolerantnost, razumevanje drugače mislečih, razumevanje manjšin, razumevanje ranljivih skupin prebivalstva, sprejemate v tem smislu zakone, jih utemeljujete kot razumevajoči, do čim, do nas politično drugače razmišljujočih in tudi izražajočih, včasih pa imate kar takšen - kako bi rekli -diskriminatoren odnos. Dokaj agresiven včasih celo.
Tako ne bom našteval primerov, ko ste me prekinjali me. V bodoče se bom tudi jaz potrudil pa pazil na besede, jih zavijal malo v celofan, da bodo izpadle lepše. Vi pa tudi -upam - malo več strpnosti, ker, gospod predsednik, mi dejansko nimamo nobenih težav. Ne vem - to je zanimivo - vodijo zadevo dosti bolj gladko. Morda malo več rutine s prakso pa jo boste tudi vi dobili. Hvala za razumevanje, gospod predsednik.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Besedo ima gospod Miran Potrč. Izvolite, gospod Tanko. Kot predlagatelj? Želite besedo? Izvolite.
JOŽE TANKO: Hvala lepa. Najprej moram pokomentirati oziroma odgovoriti na nekatere zadeve, ki so bile izrečene in ki ne držijo.
Najprej je predsednik Državnega zbora v svojem bolj moralističnem nagovoru pri obrambi kot teh argumentacij o Ustavi in Poslovniku, ki jo pri delu v Državnem zboru uporabljamo, dejal, da vedno spoštuje mnenje Zakonodajno-pravne službe. Vas bi rad opozoril na mnenje iz 15. decembra 2008, ko smo vložili zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, na kateri bi obravnavali dva zakona, in sicer Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini in Novelo o davku o dohodku pravnih oseb. In tukaj je Zakonodajno-pravna služba zapisala, da je pri takih sklicih potrebno upoštevati, da je ravno pravica zahtevati sklic izredne seje eno od temeljnih orodij, ki jih ima v okviru svojega parlamentarnega delovanja opozicija oziroma politična manjšina v Državnem zboru.
Nadalje so zapisali, da ta zahteva opozicije izpolnjuje vse formalne razloge za sklic izredne seje. In tudi potem v nadaljevanju, da v primeru za sklic izredne seje Poslovnik Državnega zbora, predvsem pa Ustava, ne zahtevata, da se na izredni seji obravnava, ali je predlog zakona po nujnem postopku. Ne glede na kratek rok za sklic izredne seje je dejansko mogoče na izredni seji opraviti razpravo o predlogu zakona po 122. členu Poslovnika.
519
Na koncu je Zakonodajno-pravna služba zapisala: Po našem mnenju je treba te zadeve izvrševati tako, da ne bo oviral ali celo preprečeval realizacijo zahtev za sklic izredne seje, za katero so sicer izpolnjeni vsi pogoji, ki izhajajo iz Ustave in Poslovnika Državnega zbora.
Ta seja ni bila sklicana. Pa je mnenje Zakonodajno-pravne službe, spoštovani predsednik Državnega zbora, povsem nedvoumno. To je bila, mislim da, prva zahteva, ki smo jo vložili za sklic izredne seje. In prvo zahtevo je predsednik Državnega zbora eliminiral. Jo je zavrnil in s tem tudi postavil temelje za vse nadaljnje delo.
Drugo, kar je in kar se nanaša na to zahtevo za izredno sejo, bi vas rad opozoril, spoštovani predsednik Državnega zbora, da ste 11. maja na osnovi naše zahteve, dveh naših zahtev pod 1.b točko uvrstil na sejo Kolegija zahtevo za sklic izredne seje za razrešitev predsednika Državnega zbora. Dve uri po sklicu je prišla odpoved 62. seje Kolegija. Razlogi se pa vmes niso spremenili.
To se pravi, da je po mnenju predsednika, ki je ta sklic Kolegija odredil, da so bile izpolnjene zahteve za sklic izredne seje Državnega zbora, na kateri bi razpravljali o razrešitvi predsednika Državnega zbora. Pod točko 1.b se v dveh urah ni ničesar spremenilo. In predsednik Državnega zbora je sejo odpovedal. In danes obravnavamo to točko v okviru te seje oziroma redne seje Državnega zbora.
Rad bi vas opozoril, da imamo tudi sicer Poslovnik Državnega zbora, katerega se je treba držati, ker je tu predpisan tehnološki postopek za vodenje sej, za ravnanje vseh, ki pri delu Državnega zbora sodelujemo.
Danes, spoštovani predsednik, smo imeli primer, ko je bil sklican Kolegij za 9. uro in je bil vložen predlog ob 9. uri in 5 minut za uvrstitev točke na izredno sejo, ki bo šele sklicana. Vendar, če berete poslovnik, je treba dati zahtevo za sklic, kadar ne gre za nujni postopek. Ali kadar se ne pogovarjamo o določitvi časa, 5 dni pred sejo, ne 5 minut po začetku seje, ampak 5 dni pred sejo. In predsednik Državnega zbora je danes na Kolegiju zelo enostavno, vehementno rekel: "Tako sem se odločil. Tako kot v mnogih drugih primerih."
Tu nam je bilo očitano, da sklicujemo marsikatere zadeve in marsikatere zahteve, interpelacije. Sklicujemo izredne seje. Danes smo imeli primer, ko smo določali izredno sejo in ko je najprej gospod Kontič predlagal oziroma dal vložitev zahteve za izredno sejo, koalicijski poslanec. Potem je prišla Vlada s svojim predlogom za izredno sejo. Potem sta prišla še dva prvopodpisana poslanca iz koalicije z zahtevo za izredno sejo. In tam se je vmes našel še naš predlog, kjer bi razpravljali o nekaterih zadevah, ki so se pač pojavile po razpisu referenduma o arbitražnem sporazumu.
Pet, šest zahtev je istočasno koalicija vložila za to sejo. Nekatere celo brez podlage. Tudi koalicija zelo na nek način govori, kaj vse dela opozicija v tem Državnem zboru.
520
Opozicija ima svojo vlogo, svojo nalogo in to nalogo izvršuje v skladu s Poslovnikom. Ni pa jasno, zakaj koalicija sklicuje izredne seje Državnega zbora ali nujne seje delovnih teles. To je pa težko pojasniti, ker so tako zelo dobro organizirani in ker tako dobro funkcionirajo. Tretjino preiskovalnih komisij v tem mandatu je odredila koalicija, je odrejenih na zahtevo koalicije. Polovico sklicev sej Državnega zbora je odrejenih, sklicanih na zahtevo koalicije ali Vlade. Zakaj? Tukaj je prej bilo še očitano marsikaj. Tudi glede tega, da tako koalicija s temi zahtevami oziroma opozicija s temi zahtevami, ki jih vlagamo proti, kot so interpelacije, nujne seje, izredne seje, zaviramo delo Državnega zbora. Ravno nasprotno.
Mi smo decembra 2008 zahtevali razpravo o nekaterih zadevah in zahtevah s področja financ, Zakona o dohodnini, Zakona od dohodka pravnih oseb. Potem imamo zakon o sofinanciranju investicij in tako naprej, decembra 2008 in sta bila ta dva zakona, ti trije zakoni dvakrat ali trikrat zavrnjeni v tem postopku obravnave v Državnem zboru. Sedaj je pa Vlada prišla z zakoni po nujnem postopku z isto vsebino.
Gospa Zalokar Oražem, opozicija ne zavira dela Državnega zbora. Mi smo s svojimi predlogi hoteli, da bi te zakone obravnavali pravočasno, takrat, ko je bilo na računih gospodarstvenikov, samostojnih podjetnikov še nekaj kapitala. Sedaj, ko ga ni več, tudi olajšav ne potrebujejo več ali pa so sofinancirani s subvencijami, investicij in tako naprej. Zato je tudi Slovenija med državami, ki se merijo, pravzaprav prišla na peto mesto med vzhodno evropskimi državami po konkurenčnosti. Pred nami so Poljaki, Čehi, Slovaki, Madžari. To je odraz te učinkovitosti in tega zavračanja teh zadev.
Moram povedati, da Državni zbor ne bi prvič razpravljal o kreditih. Tudi ne o kreditih, ki se dajo gospodarskim družbam. Tudi ne o politiki na področju podeljevanja kreditov, ki jih dajejo banke. Spoštovani gospodje, rad bi vas opozoril, da te razprave smo že imeli v Državnem zboru in da je Banka Slovenije po zakonu tista, ki je dolžna poročati Državnemu o stanju, o politiki na posameznih področjih. Mi smo dali primer največje investicije v državi, kako zadeve potekajo. To je javno. Ampak za to je Državni zbor, kar zadeva politike na posameznih področjih, tudi pristojen. Za spremljanje politik na posameznih področjih ima Državni zbor ustanovljena delovna telesa, ki spremljajo te zadeve. Za finance imamo Odbor za finance, za izvajanje proračuna imamo Komisijo za nadzor proračuna, za človekove pravice imamo Komisijo za peticije, za okolje imamo Odbor za okolje, za promet in tako naprej. Vse politike lahko na teh področjih spremljamo. Nikjer v Poslovniku Državnega zbora ne našli ene omejitve, spoštovani predsednik Državnega zbora, kar zadeva politiko ali stanje na kateremkoli področju. Ene omejitve ni v tej knjižici. In predsednik Državnega zbora si vzame pravico in reče, to ni v pristojnosti Državnega zbora. Vse politike, ki se dogajajo v državi, so v pristojnosti Državnega zbora.
521
In še nekaj. Veste, če primerjalno gledamo prejšnji in sedanji mandat, potem me pravzaprav zanima, kaj imamo v Državnem zboru s politiko, na primer, Furlanije-Julijske krajine ali Republike Italije pri načrtovanju plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. To je bila namreč zahteva, ki jo je podpisal dr. Gantar, in se ukvarjamo s čezmejnimi zadevami. Slovenija bo pač nastopala ali nastopa kot zainteresirana država pri tem. Politika na področju izvajanja investicij, delovnopravne zakonodaje, plačilna politika, financiranja, kreditiranja in tako naprej v Republiki Sloveniji pa je v pristojnosti Državnega zbora.
Ampak za tisto razpravo tam ni bilo omejitev in se je lahko realizirala, ker je bil prvopodpisani poslanec Gantar v prejšnjem mandatu. V tem mandatu pa ne moremo in ne smemo govoriti o svojih zahtevah. Mimogrede, ker ste, vidim, tako natančno preštudirali te zadeve, bi vas opozoril, da seja 10. decembra 2008 ni bila sklicana, o čemer sem prej govoril in je podprto z mnenjem Zakonodajno-pravne službe. Da je bila šele v drugem poskusu sklicana seja Državnega zbora, ko smo obravnavali izjave gospoda Vajgla. Da smo morali trikrat vložiti zahtevo za razpravo o Ultri. Se pravi, poleg Vajgla tudi gospod Golobič, član stranke Zares, ki ga je predsednik zelo zaščitil in mu na koncu ni bil jasen niti pojem "klientelizem". To je bila potem še zadnja zahteva, ki smo jo morali eliminirati.
Rad bi ob tem povedal, da zahteva za Stožice ni bila sklicana kljub dvema vloženima zahtevama. In tudi dvakrat niste sklicali, odredili sklica seje, na katerih bi govorili o domnevni zlorabi policije v politične namene. Skratka, teh sklicev se je nabralo veliko, že samo za plenarne seje Državnega zbora. In to je nemogoče argumentirati, če berem mnenje Zakonodajno-pravne službe. Policija, nadzor ali pa razprava o politikah na področju policije ali o uporabi policije, zlorabah policije, najbrž to sodi v pristojnost Državnega zbora. Če sodi v pristojnost Državnega zbora, na primer, razprava o tem, ali se je generalna državna tožilka vtaknila v delo in sugerirala menda nekemu policistu, kako naj neko zadevo vodi mimo - ne vem, vsaj tako je bilo zaznati -ali pa v zadevo Berglund, potem sodi najbrž tudi politika na področju financiranja v pristojnost Državnega zbora, gospa Zalokar. Tudi to sodi. Še toliko bolj kot tisto, kar se dogaja znotraj neke institucije. To je pa medinstitucionalni problem. In tako naprej.
Skratka, pri teh zadevah	je veliko omejitev pri
obravnavah točk, ki jih zahtevamo poslanci iz opozicijskih strank. Poleg tega, da se amandmajev ne dopušča vlagati, da se jih kar razglasi za diametralno nasprotne, kjer mimogrede v Poslovniku ni ene besedice na diametralno nasprotno zadevo. In s tem predsednik suvereno odloči brez pooblastila, ali se bo o neki zadevi razpravljalo in glasovalo ali se ne bo. Preprečuje vložitve amandmaja in s tem poseže v pravico odločanja
522
poslancev Državnega zbora in tako naprej . Mi smo enkrat tudi že pozvali predsednika Državnega zbora, da odstopi. Ve točno, kdaj je to bilo. In glede na to, da takrat pri tistem primeru, ki ga bom lahko kasneje še obdelal, ni odstopil, s tem pa pokril tudi izjave svojih kolegov, kakšno bi bilo njihovo ravnanje v primeru ravnanja gospoda Golobiča, pravzaprav pokril in definiral stanje na tem področju. Odnos do določenih ravnanj, do prikrivanj, do načina dela in tako naprej.
To so elementarne zadeve, ki so povezane z odnosom do določenih vrst dejanj, ki so sporna. So lahko tudi kazniva, ki so povezana s klientalizmom, ki prikriva določene zadeve. In če to predsednik Državnega zbora s svojo avtoriteto pokrije, potem pomeni, da ne moremo tudi pričakovati nekega statusa ali pa imidža Državnega zbora v javnosti. Mimogrede, včeraj je triumvirat, ki se je sestal na neki seji, Državno zbor obsodil za to, ker razpravlja o nekih zadevah, kot glavni vir, menda problemov, ki so se zgodili na ulici v Ljubljani.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Za besedo je prosil predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Poskušal bom komentirati nekatere zadeve, ki so bile dane v predstavitvi stališč in v razpravi. Jasno, da se ne bom spuščal v neke drobne prepirčke in očitanja. Jaz mislim, da tej funkciji predsednika Državnega pripada tudi, da je malo gosposka in da se ne ukvarja z vsemi drobnarijami in majhnimi prepirčki. Dal bom neka pojasnila, neke dodatne ugotovitve ali kakorkoli že, zato da bi razumeli moje ravnanje.
Hkrati bi na začetku rad povedal, da sem na nek način, kako bi rekel, užaljen in razočaran, ker očitno nisem glavna točka moje točke, ker pravzaprav v razpravljanju o moji razrešitvi se razpravlja pretežno predvsem o drugih zadevah, predvsem o stadionu, Ljubljani, Jankovicu ali kakorkoli že.
Kar zadeva očitek, ki je bil, da zahtevo po moji razrešitvi nisem dal na izredno sejo, naj povem, mislim, da so datumu, da je med Kolegijem, mislim, da v torek, 7. 5. 2010, prišla zahteva za razrešitev. Ko sem jo dobil, sem jo seveda takoj uvrstil na dnevni red redne majske seje. Domnevam, da je prišla prav zato v tem času, da bi še lahko bila uvrščena na to redno sejo. In mislim, da tako predlagatelj kot vsi mi smo zainteresirani, če do take točke pride, da je tudi uvrščena na dnevni red redne seje. O tem sem obvestil in seznanil Kolegij na licu mesta. Povedal, da bom uvrstil na dnevni red seje in to je bilo brez glasu proti sprejeto z - bi rekel -odobravanjem oziroma soglasjem. To je prva stvar. Potem šele je prišla zahteva za izredno sejo. In zdaj si predstavljajte, imamo že sklic redne seje, na kateri je točka razrešitev predsednika Državnega zbora. In potem pride sklic za izredno sejo in jaz skličem izredno sejo s točko razrešitev predsednika Državnega zbora.
523
Mislim, da bi me res lahko zamenjali. Ker bi imeli dve seji, dva sklica seje z eno in isto točko. Pri čemer se rok za sklic izredne seje izteče 26. maja. Danes, 21. maja, pa obravnavamo predlog za razširitev izredne seje. Zdaj, če ne razumete tega, zdravorazumsko, z logično, racionalno, pametno presojo, če tega ne razumemo, potem, če se s tem povsem normalnim, logičnim postopanjem predsednika Državnega zbora in Kolegija ne strinjate, potem je treba zamenjati Kolegij in mogoče tudi predsednika Državnega zbora.
Evidentno je tukaj bila poskušana zloraba institucija izredne seje, za katere ni treba sklicati hkrati. Tudi niso bili navedeni razlogi za sklic izredne seje, ki se v 58. členu, drugi odstavek - izredno sejo lahko skliče predsednik Državnega zbora na predlog Vlade ali po sklepu Kolegija, kadar gre za zadeve, ki jih ni mogoče odlagati in jih ni mogoče pravočasno uvrstiti na dnevni red redne seje. Redna seja je bila sklicana točno s to točko. Torej, kaj naj predsednik Državnega zbora stori? Lepo vas prosim. To je prva stvar.
Mnenje Zakonodajno-pravne službe, kar zadeva vlaganje, torej pripravo gradiv za sejo in uvrščanje točk na sejo seveda ni obvezno, niti potrebno. Zakonodajni postopek, se ve, kako strokovni sodelavci preverijo zakone in, če izpolnjujejo te formalne pogoje in podobno, gredo naprej. Kadar gre za točke, ki so vsebinske, o katerih obstaja določen dvom ali dvom o tem ali izpolnjuje pogoje, ki se nanašajo predvsem na vsebino in pristojnost dela Državnega zbora, tedaj seveda zaprosi za pomoč tudi Zakonodajno-pravno službo in ta mi to sporoči.
Načeloma moram priznati, Zakonodajno-pravno službo. To mnenje lahko upoštevam, lahko ne upoštevam. Praviloma ga upoštevam in naročim in zaprosim tiste, ki so sklicali ali pa dali takšno točko ali sejo, da popravijo takšen predlog in takšno točko ali takšno vsebino glede na pripombe Zakonodajno-pravne službe. In to je normalno, logično ravnanje. Jaz mislim, kot sem že prej omenil, da je zelo pomembno, da je Državni zbor kot sistem delitve oblasti, da je podvržen tudi sam Ustavi in zakonom in da ne more delati mimo njih.
Zdaj se mi očita, da sem sklical razpravo, da preprečujem razpravo o neki investiciji v Ljubljani, da pa sem sklical razpravo o gradnji terminalov v Tržaškem zalivu. Mimogrede, dobro se spomnim, da sem to zahtevo za izredno sejo moral dopolniti, sklepe moral dopolniti, popraviti, da je šla zadeva naprej. To je prva stvar. To se dobro spomnim. Druga stvar. Jaz seveda nisem sklical seje in mi nismo sklicali seje o terminalu v Tržaškem zalivu. Pač pa o tem, da smo slovensko vlado, bi rekel, ji predlagali, razpravljali in priporočili, da v zvezi z gradnjo nameravanih terminalov v Tržaškem zalivu uporabi svoje politične in druge pristojnosti in da uporabi inštrumente, ki jih daje direktiva o čezmejni presoji vplivov na okolje in ESPO konvencija o čezmejni presoji vplivov na okolje, da mora uporabo teh dveh inštrumentov, ki naj presodita, kakšni bodo čezmejni vplivi na okolje teh dveh
524
terminalov za Slovenijo, da v zvezi s tem moram iti v takoimenovani postopek dajanja soglasij. To ni bilo tako lahko doseči. Ampak spomnim se tudi seje Odbora za okolje in prostor in tudi same seje, ki je bila zelo konstruktivna in navsezadnje smo amandmirane sklepe koalicije, tudi opozicije, koalicije in Vlade, tukaj sprejeli. Mislim, da z vsemi glasovi. In da je bila to dobra zadeva - po mojem mnenju - in se je tudi naprej ta zgodba solidno odvijala in je nastala medresorska skupina, je bila dana zahteva za presojo čezmejnih vplivov, še se stvari dogajajo in podobno.
To res nima nobene zveze s samo investicijo v Tržaškem zalivu, s tem, da bi se Državni zbor vnaprej odločil, da je investicija slaba ali ne. Mi lahko utemeljeno domnevamo, kdaj ima resne posledice. Ampak mi o tem nismo odločali, tako kot je v vašem gradivu za sklic seje v Stožicah, kjer že vnaprej veste, da je to napačna investicija. Kako? Kateri genijalci so tukaj zadaj, da to vedo?
Kar zadeva neenaka merila. Moram reči, nikoli ne bom zanikal te možnosti, da kdaj človek napačno presodi, da nehote naredi napako v eno stran ali v drugo, tudi s strani koalicije. Včasih prileti pripomba, da imam kakšne - lahko bi rekli, če hočete - da nimam enakih meril. Ampak, lepo vas prosim, dejstvo je to, da enkrat uvrstim zadevo hitro na dnevni red, tako kot - recimo - tudi ne vem, zadnjo pobudo, vašo pobudo za izredno sejo v zvezi z novejšimi dogajanji, kaj jaz vem, v zvezi z arbitražnim sporazumom, nekaj je narobe.
Ko zaradi razlogov, da pridobim mnenje, delam to znotraj poslovniškega roka. Če je malo pozneje, je zopet narobe. Kaj je prav? Enkrat sem prehiter, drugič sem prepočasen. Nikoli ni pravi trenutek. Kadarkoli to storim, je vedno nepravi trenutek. In, kar zadeva uvrščanje teh dveh zakonov o dveh novih občinah, domnevnih je pač zadeva bila uvrščena gor s podpisi poslancev, to je zakonska materija in to je materija Državnega zbora in upoštevajoč načelo, ki ga recimo zagovarja gospod Mozetič, potem dr. Pavčnik, da je delo Državnega zbora treba organizirati smiselno, učinkovito, hitro, racionalno, logično, je povsem normalno, da smo danes na Kolegiju, ne sam, odločili in uvrstili te točke na dnevni red, da jih pač, ker se tudi v primernem času, v čim hitrejšem tudi obravnavamo in seveda odločimo o njih tako ali drugače.
Torej, vse stvari so se pa vedno dogodile znotraj zakonitih rokov. Očita se, da omejujem razpravo v parlamentu, da jo dušim in omejujem. Lepo prosim! Približno 70% izraba časa je v parlamentu, približno 70%. Včeraj bi morali končati razpravo ob 23. uri. Končali smo ob 14.05. Ob 14.35 smo imeli glasovanje. Časa tudi vi niste porabili, čeprav ste zmerni porabniki in lahko bi ta čas prinesli na današnjo točko. Načrtovali tako, da bi imeli več časa danes. Kakšno omejevanje časa vendarle? Toliko kot mi presedimo v tem mandatu, v tem Državnem zboru, deloma tudi zaradi - bom rekel - razmer, ki narekujejo to, da se moram ukvarjati s stvarmi v času te
525
gospodarske krize. Toliko po mojem še ni noben mandat presedel. In jaz upam, da bo to tudi zadnji mandat, ko bom tako veliko časa presedel v parlamentu, kajti delo parlamentarca ni samo tukaj notri, delo parlamentarca je tudi med ljudmi. Delo parlamentarca je se strokovno usposabljati, pripravljati zakone, komentirati zakone itn., itn. In to je to. Jaz tudi v vprašanje, ki se nanaša na to, zakaj župan klicari, organizira kredite, mislim da je to bilo rečeno. Jaz ne vem. Vprašajte ga. Kaj pa vem, kaj dela župan Jankovic, če klicali in organizira kredite. Imate, vprašajte ga. Jaz ga nisem. On je, po pravici povedano, jaz sem predsednik mestne organizacije Zares v Ljubljani. Ja, on je moj konkurent. Na prihajajočih volitvah je moj konkurent. In vas lepo prosim, vprašajte ga in mogoče bo ta informacija koristila tudi meni takrat, ko se o začela predvolilna bitka.
Zdaj, rečeno je bilo, očita mi, gospod Tanko, da nisem sklical seje v decembru 2008. Res je. To bi bila pa zadeva. Šlo je za dva zakona, ki ga je vložila po volitvah še prejšnja Janšina vlada, in Kolegij še ni odločil o vrsti postopka. Zato se zakonodajni postopek še niti ni začel. Dejstvo je, da je nova vlada presojala o teh dveh zakonih, da se je morala spraviti v sedlo in da je morala presoditi o njih in seveda ji na nek način v koaliciji jasno sugerirali, da vendarle počaka, preden presodi o tem. In potem je Kolegij odločil o tem in ta dva zakona sta bila potem obravnavana na eni od rednih sej, če se ne varam. In se ne.
Zahteve za sklic izrednih sej. Zahteva na temo Vajgl, kar je, je bila sklicana na koncu tako, da ste vendarle uspeli definirati zadevo kot problem oblikovanja politike na področju zunanjih zadev, čeprav je razprava tekla predvsem in samo o Ivu Vajglu, kar po mojem ni bil dober znak za Državni zbor. Ker v tem Državnem zboru in v tej državi člen 133, ki prepoveduje in sankcionira verbalni delikt, ne obstaja več.
Obstajajo v nekdanjem kazenskem zakoniku Socialistične Federativne Republike Jugoslavije. Vsak poslanec je svoboden pri izražanju svojih mnenj. Vsak poslanec. In zato ne more odgovarjati zoper njega. Načeloma ne bi smeli sklicevati izrednih sej in ga obravnavati kot obtoženca zaradi neke seje. Jaz sem absolutno bil proti temu, da bi recimo obravnavali nekatere druge primere v Državnem zboru, da bi postavljali poslance zaradi svojih stališč in jih obravnavali v tem Državnem zboru. To je nedostojno. To se ne spodobi. To seveda pomeni verbalni delikt.
Še marsikaj, pravi gospod Tanko, da je seveda Državni zbor, da imamo tehnološki postopek. Mogoče je pojem "tehnološki postopek", jaz mislim, da ni primeren. Postopek v Državnem zboru je strogo reguliran skozi pravila, skozi poslovnik, skozi postopke, ki so nam znani, pa vendar ni povsem enako, kot je tehnološki postopek. Ne vem, predelave neke rude, pridobivanja neke kovine, izdelave nekega materiala ali orodja ali proizvoda. Ni, preprosto ni. Situacije, ki
526
nastajajo v Državnem zboru ob tem procesu sprejemanja odločitev, so lahko unikatne, so lahko zelo specifične in ni poslovnika, ki bi lahko predvidel vse možne situacije, vse možne kombinacije, na osnovi katerih se odločamo. Seveda ta vaša utemeljitev in ta vaša sodba je seveda povsem napačna.
Res je, da Državni zbor obravnava politike, stanje na področjih. Ampak skličite sejo na to temo. Jaz sem povedal, da bi takoj šel sklic seje na temo politika Vlade do državnih bank in njihovi izpostavljenosti tveganim kreditom, bi bila lahko takoj sklicana. Ampak je nočete zato, ker imate točno določen cilj in dobro veste, kakšen je do tega mojega političnega konkurenta v Ljubljani, moje stranke v Ljubljani -če smem tako reči. Da veste, da ga ne boste mogli zvrniti na volitvah s pomočjo glasov in da ga je treba odstaviti prej. In temu služi tudi ta seja. In, na žalost, na ta način je zlorabljen ta Državni zbor. Hvala lepa!
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospa Cvetka Zalokar Oražem.
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: Hvala lepa. Želim replicirati na predlagateljevo mnenje, predvsem v zvezi z razpravo o današnjem poteku Kolegija, ki mislim, da je izrazit primer pikolovstva.
Danes smo imeli na Kolegiju celo vrsto zadev, ki so bile predlagane, da se obravnavajo. In v tem smislu želim reči, da tudi predlog SDS ni bil vložen v zvezi z arbitražo 5 dni prej. Pa nismo o tem nič govorili, nič problematizirali. Ampak smo rekli, vse teme, ki jih imamo, damo na izredno sejo. Nihče ni protestiral. Sedaj iz tega zganjamo tu velik teater oziroma iščemo dlako v jajcu.
Mislim, da enostavno kolegi v SDS-u nočete videti - če rečem svetopisemsko - iveri v svojem očesu oziroma iščete iveri v našem očesu, bruna v svojem, ki je pa še kako velik, pa ne vidite. Jaz še vedno trdim, vi ste tisti, ki zavirate in ovirate velikokrat delo Državnega zbora, ga preobremenjujete in delate vtis nekih strašnih in izrednih razmer. Pri čemer so zadeve, če vzamemo ustavno obtožbo proti predsedniku države ali tisto izredno sejo, ki ste jo že prej omenjal v zvezi z izjavami našega bivšega kolega Ive Vajgla v Beogradu, ki naj bi bila tudi izredna seja o teh izjavah.
To so bile enostavno stvari, ki so šle preko vseh meja nekih normalnih razprav tu. Obenem pa nočete videti, kako ste pa vi oziroma vaša poslanka ovirali to, da bi obravnavali poročilo varuhinje človekovih pravic v Državnem zboru, kar je naša dolžnost, pa ste počeli vse mogoče, da do te razprave ne bi prišlo.
Kar se tiče današnje razprave, problem so Stožice in problem je Jankovic. Vi ste svoje namene že dosegli. Vi ste svoj namen že dosegli. To pa je, da bi bančniki bili enostavno pod takim pritiskom, da ne bi slučajno odobrili komercialnega
527
kredita oziroma kredita za komercialni del projekta Stožice. To je vaš namen. Žugate bančnikom. Vrstijo se grozilni klici na njihove telefone, da naj si enostavno - bi rekla - simbolno se izražam, da naj si enostavno tega ne dovolijo naj ta projekt, v katerem je udeležen Jankovic, ne podprejo in to so dejstva...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospa Zalokar, jaz sem...
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: ...enostavno so takšna, kot so...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Replika je. Tri minute so minile.
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: Hvala lepa, gospod podpredsednik.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Za besedo je prosil gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Predsednik Državnega zbora ni odgovoril, zakaj je najprej sklical sejo 62. Kolegija, na katerem je bila točka, ki smo jo zahtevali. Se pravi, zahteva za njegovo razrešitev in zakaj je potem odpovedal. Ni bilo nobene obrazložitve.
Drugo, kar je. Spoštovani predsednik Državnega zbora! Naša zahteva za izredno sejo je vložena v skladu s prvim odstavkom 58. člena. Tu smo se našli in tu piše, da smo v istem položaju poslanci Državnega zbora - 23 podpisnikov in predsednik republike. Mi nismo vložili zahteve po drugem odstavku. Isto velja za druge primere, kar ste vi razlagali. Mi smo vložili zahtevo po prvem odstavku in ta je povsem nedvoumen. Tisto, kar vi komentirate je izogibanje odgovornosti in prenašanje odgovornosti. V drugem odstavku zahteve 23 poslancev ni nikjer napisane.
In kar zadeva izrabo časa, spoštovani predsednik. Če včeraj ni bil izrabljen čas, najbrž veste, da ni bil zaradi tega, ker Poslovnik tega ne omogoča. Če ni vloženih amandmajev k zakonu, odpadejo vse najave časa pri razpravah. Če želite da tam razpravljamo, je treba popraviti poslovnik - predlagajte. Ne obtoževati poslancev in poslanskih skupin, da niso izrabile časa. Pač ga ni bilo možno, ker imamo takšen red in zaradi tega ni nihče protestiral.
Ni pa prav, da nas tlačite v drugi odstavek 58. člena Poslovnika, če smo vložili zahtevo po prvem odstavku in prvi odstavek je skladen z določbo Ustave. In moraš biti, spoštovani predsednik, res genialec, da besedo, da predsednik Državnega zbora mora sklicati izredno sejo Državnega zbora, če to zahteva četrtina poslancev, da te seje ne skličeš. In to potem opredeliš, kot lahko ali pa ne bom. To pa moraš biti genialec, da lahko to ustavno določbo 85. člena Ustave in prvi odstavek 85. člena Poslovnika razložiš na tak način.
528
Nikjer - ne v Ustavi in ne v Poslovniku ni napisano to, na kar se sklicuje predsednik Državnega zbora. Nikjer. In to kar delate, je popolna zloraba ustavnega instituta, ustavne pravice četrtine poslancev, ki je potem ubesedena tudi v prvem odstavku 58. člena Poslovnika Državnega zbora. Vse, kar počnete, je točno samo zato, da se o nekaterih zadevah in o nekaterih tudi osebah, ki so vam drage in ljube, ne bi razpravljajo. In to so zlorabe, spoštovani predsednik. Zlorabe.
Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Besedo ima gospa Melita Župevc.
MELITA ŽUPEVC: Hvala lepa, gospod podpredsednik.
Jaz mislim, da vse gledalke in gledalci, ki spremljajo sejo Državnega zbora, sedijo doma na kavču, imajo v rokah to knjigo Poslovnik Državnega zbora in so šli natančno spremljat 3. člen oziroma tretji odstavek ne vem katerega člena. Bom jaz skušala biti bistveno bolj enostavna in plastična.
Saj veste, tisti znani rek "Dobrota je sirota." Jaz mislim, da je to ključni problem tega predsednika Državnega zbora. To je, da je prepogosto preveč dober in morda celo preveč korekten do opozicije. "Dobrota je sirota!" Če kdaj, potem se prav v tem primeru kaže, da ta rek še kako velja. Številke namreč kažejo nekaj drugega, o čemer govorite vi. Poglejmo bilanco polovice tega mandata, o kateri je bilo danes nekaj že povedanega. 17 rednih sej Državnega zbora, 23 izrednih sej Državnega zbora in več kot polovico vseh izrednih sej je zahtevala opozicija.
Ampak, kaj je zanimivo? Da, ko smo mi v tem parlamentu, v tej dvorani razpravljali na izrednih sejah, je imela opozicija na lagarju že napisane nove zahteve za nove izredne seje. Bom dala konkreten primer, da ne boste rekli, da govorim na pamet. Recimo, ko smo obravnavali pred kratkim interpelacijo proti notranji ministrici Katarini Kresal, je dan prej Slovenska demokratska stranka že napovedala novo izredno sejo. Torej, gre izključno za seje zaradi sej, ker vi namreč že vnaprej veste, da vas seje, ki jih sklicujete, ne bodo zadovoljile. Torej, izključno in samo za politični šov in nič drugega.
Kot kronski dokaz proti predsedniku Državnega zbora Pavlu Gantarju navajate, citiram: "Da predsednik Državnega zbora precedenčno uvaja prakso, ki je v nasprotju z dosedanjo." Kakšna pa je bila dosedanja praksa vodenja Državnega zbora? Dajmo pogledati. 93. člen Ustave pravi: "Državni zbor lahko odredi preiskavo o zahtevah javnega pomena, mora", ponavljam, "mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev Državnega zbora ali na zahtevo Državnega sveta."
In spet se vračamo k zadevi Mercator. 30 poslank in poslancev tega Državnega zbora s strani opozicije je javno napovedalo, da bo vložilo zahtevo za parlamentarno preiskavo o
529
zadevi Mercator. Slovenka demokratska stranka ob pomoči drugih je opozicijo prehitela in vložila svojo zahtevo za parlamentarno preiskavo, kamor je stlačila približno 90 podjetij. Zakaj je to naredila? Ne zato, ker ne bi imela pravice, da opozicijo prihiti. Ampak zato, da je tedanji predsednik Državnega zbora Cukjati lahko rekel, da preiskovalne komisije Mercator ne bo, ker je pač vsebovana v neki drugi preiskovalni komisiji in s tem jasno prekršil ta ista ustavna načela na katera se danes sklicujete. Ker ta preiskovalna komisija, ki je nato bila ustanovljena na pobudo SDS, je za zadevo Mercator porabila približno nekaj minut tako kot za vsa podjetja, več kot 80. 6 minut je porabila za zadevo Mercator.
Ampak, predsednik Državnega zbora je presodil, tako kot je sam ocenil, da bi preiskovanje iste zadeve v dveh komisijah bilo, citiram: "nespametno." In tako naprej. Da ne razlagam o tem, kakšne telovadbe so bile takrat na Kolegijih predsednika Državnega zbora, ko ste že kar v naprej ugotovili za 100 podjetij oziroma 86, v katerih naj bi bile prodaje državnih deležev nezakonite, nepregledne in negospodarne. To ste že kar vnaprej vedeli.
Ali pa še en drug primer, ampak grem namenoma zato v preteklost, ker se vi sklicujete na njo, da je bila prej praksa drugačna. Bila je slaba praksa. Ta parlament je bil nekaj mesecev brez enega podpredsednika Državnega zbora. Zakaj? Zato, ker se je tako odločila SDS, ker je naredila vse za to, da ta parlament ni dobil podpredsednika, ker namreč kandidati, ki so želeli postati podpredsedniki, tej stranki niso ustrezali. Ampak ti kandidati so bili iz vrst opozicije. Kajti točno ta knjiga, na katero se ves čas sklicujete, govori o tem, koliko podpredsednikov ima Državni zbor, od kje prihajajo, koliko jih je iz opozicije. Ampak, ta parlament je bil brez enega podpredsednika Državnega zbora mesece.
In naprej. Opozicija predsedniku Državnega zbora očita, da je glavni generator problemov in da sproža konfliktne situacije. Ta je pa res bosa. S čim, kako? Jaz predlagam, da poveste, da bomo vedeli, ker jaz še danes ne vem, ker niste tega povedali, s čim to počne. Z navajanjem členom Poslovnika kot ste prej počeli, mene niste prepričali. To boste res težko obesili temu predsedniku Državnega zbora, ker v tej dvorani sedijo poslanci, ki si lahko privoščijo, da nad predsednikom Državnega zbora kričijo, ga zmerjajo, da ne bom uporabila še kakšne druge besede. Nič se ne zgodi in nič se ne zgodi in to na odprtih in na zaprtih sejah. Prej je eden predstavnik opozicije govoril, ja, jih prekinjate. Premalo jih prekinjate, premalo.
Ker tako kričanje, kot smo mu priča zadnje čase ob -recimo - postavljanju poslanskih vprašanj predsedniku Vlade, ker, če je to za v parlament. Res, mene bolijo ušesa, ko poslušam nekatere, kako kričijo. Jaz zelo dobro slišim. Zanima me: Kaj bomo spremenili za tako nizek nivo politične kulture?
530
Kdaj bodo v tem Parlamentu spet šteli argumenti in ne moč glasu? To so prave teme za razpravo, ugled Državnega zbora h kateremu daje delček vsakdo izmed nas. Predvčerajšnjem se je na hram slovenske demokracije zneslo veliko nezadovoljstva, veliko gneva. Govorile niso besede, ampak granitne kocke. Včasih ne vem, ali se jezik ulice seli v to dvorano ali je obratno. Ker ni več argumentov. So samo obtožbe, so nedostojne besede in še kaj drugega.
Ko očitate, da ima predsednik Državnega zbora dvojne vatle, jaz bom povedala svoje opažanje. Kadar se jaz - recimo - pri obrazložitvi glasu javim za besedo, vidim predsednika parlamenta Pavleta Gantarja, ima že svoj prst na tipki, da me bo prekinil, izjemno tankočuten je do vsega, kar bom povedala. Če boste šli pogledat, kolikokrat je mene prekinil pri obrazložitvi glasu v primerjavi z vami, boste ugotovili, da je razlika več kot očitna.
Sedaj pa še nekaj o gospodu Jankovicu. Danes je bilo rečeno, da je Jankovic, citiram: "Zaščiten kot kočevski medved." Halo, ali nima SDS ene preiskovalne komisije? Ali ni ta preiskovalna komisija ustanovljena točno za to, da gre v drobovje Zorana Jankovica in raznih gradbenih poslov v Ljubljani?
Ker, če vaša argumentacija drži, zakaj pa potem ne širite zahteve za parlamentarno preiskavo? Ker, če lahko vašo tematiko obravnavamo na seji Državnega zbora, in jaz trdim, da je ne moremo, potem jo lahko tudi na parlamentarni preiskovalni komisiji, ki ste jo vi ustanovili. Zakaj tega ne predlagate, zakaj ne širite predmeta preiskave? Ali pa, zakaj niste tisto, kar želite vprašati gospod Jankovica, ga vprašali, ko je prišel na zaslišanje pred Parlamentarno preiskovalno komisijo? Ker, edina stvar, ki sem jo jaz izvedela iz medijev, ko sem spremljala, je bilo, da se župan rad pogovarja o imenu pa o športu pa da pije kavo. Jaz vse to že vem. Ker torej, če drži, da lahko temo, za katero vi zahtevate, da bi jo moral obravnavati ta Državni zbor, potem jo obravnavajte na svoji komisiji.
Za konec samo še to. Ne bom ugibala, ali imate na lagerju že napisano kakšno zahtevo za novo izredno sejo. Saj res, v torek jo že imamo, izredno. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Franco Juri.
FRANCO JURI: Hvala za besedo, gospod predsedujoči.
Najprej, jaz bi želel čestitati predsedniku Državnega zbora, kolegu in prijatelju Pavlu Gantarju, za izjave in držo, ki jo je imel kot predsednik takoj po nasilnih dogodkih in po tistem poskusu napada na Državni zbor. Enako ne morem početi s prvim človekom največje opozicijske stranke, ki je dal zelo dvolično izjavo in s tem dokazal zelo nedorečeno ter dvolično držo do te institucije.
531
Pavel Gantar je zapisan v zgodovini slovenske pomladi kot eden redkih predstavnikov te pomladi v Državnem zboru. Morda je za nekoga to trajno moteče. Zato mu nekateri pripisujejo strogost, nekateri pa celo preveliko ravnotežje do vseh poslanskih skupin. V Zaresu ga včasih nimamo za našega in mu očitamo, češ, prav nas najbolj kaznuje pri razpravah.
Ampak, ker so predlagatelji po nemarnem omenjali tudi mene in pobudo, ki smo jo dali, in skušali primerjati tisto razpravo, ki je niso dobili, z drugo razpravo, naj povem, da je bila ena zakonodajna materija. In to je zakonodajno telo. V parlamentu razpravljamo o zakonih, tudi o zakonih, s katerimi se ustanavljajo občine. Kje drugje - samo v Državnem zboru lahko, ni drugih mest. Tisto, kar oni zahtevajo, pa je tema, ki obravnava Mestni svet v Ljubljani. Je tema, ki obravnava zasebnike in banke. Je tema, ki obravnava gospodarstvo. Državni zbor ni razpravljalni krožek in ni ring za lokalne volitve. Druga mesta so kvalificirana za take razprave. Torej, odločitev je bila vsebinska. In točno tako, ni bila proceduralna, je bila vsebinska. In Državni zbor oziroma predsednik Državnega zbora ima diskrecijsko pravico, zlasti če je podprta z mnenjem Zakonodajno-pravne službe. Zato se ne sprenevedati in ne zavajati javnosti. Ne gre za enako zadevo.
Pavel Gantar je liberalec in demokrat. In to je večkrat dokazal, ne samo kot predsednik Državnega zbora, ampak tudi kot predsednik Državnega zbora. In ko govorimo o poseganju v razprave, v besedo nekaterih poslancev, mu osebno očitam preveliko tolerantnost. Ker tu imamo opravka s sovražnim govorom, spodbujanjem nasilja, z žalitvami in obrekovanji. In takrat je dolžan predsednik poseči v besedo. Mislim, da je to njegova dolžnost in je pri tem zelo, zelo strpen.
Tako da je jasno, da je ta vsiljena razprava poskus Slovenske demokratske stranke, da začnemo volilno kampanjo o ljubljanski občini, o županu. In res ne razumem, zakaj stalno in stalno pristajamo na te kaprice SDS in na ta poskus stalne destabilizacije nekega normalnega parlamentarnega dela. To je pač vaše geslo od samega začetka, da se držite teh poskusov, teh načrtov.
Ampak vam ne bo uspelo. Tudi danes ne, saj ne boste dobili potrebne večine. To veste, vendar vseeno zlorabljate parlament za svoje predvolilne kampanje. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Silven Majhenič.
SILVEN MAJHENIČ: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovanje poslovnika in ustavnega reda je osnova za zakonito in pravično delovanje institucije in seveda se tiče vseh predstavnikov ljudstva, ki zastopajo svoje volivce v najvišjem zakonodajnem organu. Spoštovanje Državnega zbora in vseh tistih, ki so v tem spoštovanem domu, delajo, se je pokazalo takrat, ko je policija vdrla v Državni zbor in preiskala
532
prostore Slovenske nacionalne stranke, seveda s privolitvijo predsednika Državnega zbora.
Spoštovanje do Državnega zbora se je še posebej pokazalo, ko je mladini bilo ob demonstracijah omogočeno, da so lahko z neposredne bližine stavbe skandirali, žalili predstavnike ljudstva in razbili pročelje Državnega zbora. Da se bo to zgodilo, je bilo za pričakovati. Na to so opozarjali ljudje, ki niso strokovnjaki na tem področju. Ampak ne. Zgodilo se je tisto, kar se ne bi smelo. Zato mora odgovarjati tisti, ki je dal varnostno oceno in privolil vandalom, da opravijo delo, kot smo lahko videli. Le policistom se lahko zahvali. Kajti oni pa so res opravili delo korektno in profesionalno. V nasprotnem bi bile posledice dosti večje.
Verjamem, da se predsednik Državnega zbora trudi voditi seje po najboljših močeh, vendar mu to zmeraj ne uspeva. Še posebej so odločitve prevečkrat zelo subjektivne narave, ko se odloča o prekinitvah nastopajočih iz Slovenske nacionalne stranke in SDS-a. To pa je tudi tisto, kar ga ne krasi kot predsednika Državnega zbora, prvega med enakimi.
85. člen ustave govori, da predsednik Državnega zbora sklicuje redne in izredne seje, če to zahteva najmanj četrtina poslancev. Seveda se to lahko razume ali razlaga drugače. Vendar je tega ob zavrnitvi bilo preveč in se je nerazumljivo zdelo tudi predlagateljem, ki pa jim tudi utemeljitve zavrnitve niso bile vedno prepričljive in v Ustavi takšni argumenti niso zapisani.
Enako je zapisano v Poslovniku Državnega zbora v 58. členu in razlaga tudi v tem primeru ne more biti drugačna, kot je zapisana v ustavi. Sigurno je problemov v državi veliko. In kot je zaznati iz predlogov opozicije, za razpis izrednih sej, probleme vidi le opozicija. Kajti v nasprotnem bi bile izredne seje, ki so bile predlagane z obrazložitvijo tudi realizirane. Nikjer ne piše, da je odgovornost za slabe ali dobre odločitve le na koaliciji, ampak na vseh, ki smo predstavniki ljudstva. Zato bi bilo prav, da se znamo poslušati in da je dialog konstruktiven ter v dobro vseh državljanov. Verjamem, da se z zamenjavo predsednika Državnega zbora ne bi kaj dosti spremenilo, saj odločitve niso vselej odvisne le od predsednika Državnega zbora, ampak od odločitev tistih, ki državo vodijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Dušan Kumer.
DUŠAN KUMER: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Nisem vedel, kako bi današnjo razpravo začel. Pa jo bom začel z eno prispodobo, ki sem jo enkrat že rekel. Tri velike neumnosti so na svetu: hoditi v hrib in kaditi, odseliti se od doma k tastu in razpravljati o investiciji športnega parka Stožice in to vzeti kot podlago za razrešitev predsednika Državnega zbora. In ker je veliko
533
govora o poslovniku, bom tudi jaz izkoristil poslovniško določilo, ki ga uporabljamo pri tem, ko končujemo prvo obravnavo pri zakonih.
Bom rekel, predlog za razrešitev predsednika Državnega zbora dr. Pavla Gantarja ni primeren za nadaljnjo razpravo. Ta smiseln predlog, ki sem vam ga dal, temelji na vsebinski obrazložitvi tega predloga, ki so ga v Državni zbor vložili poslanci, ki so podpisali to zahtevo. Saj le-ta temelji le na številnih podatkovnih, poslovnih, delovnopravnih in še kakšnih informacijah tudi polinformacij ah, časopisnih člankih o projektu financiranja gradnje športnega parka Stožice. In nekaj podobnega se nadaljuje tudi v dosedanjih razpravah. Tisti, ki ste zagovarjali to izredno sejo danes. Čeprav predlagatelji te razprave menijo, da gre za politično financiran projekt, ki bi naj pomenil grožnjo stabilnosti predvsem finančnega sistema v Sloveniji, te svoje ugotovitve in ocene niso podkrepili z nikakršnimi dokazi, da uporabim to vašo besedoslovje.
Res pa je, da je v obrazložitvi in današnji razpravi predlagateljev nametanih cela vrsta sumov o negospodarnem ravnanju, kršenju določil Zakona o finančnem poslovanju, Zakona o javnih financah kršenju delovne pravne zakonodaje, itd.
Skratka, predlagatelji sumite, da je pri projektu športnega parka Stožice prišlo do nepravilnosti in tudi do nezakonitih dejanj. Je danes bilo nekajkrat povedano. To pa seveda pomeni, da mi nismo pravi naslov za razčiščevanje teh stvari. Če gre za širši kontekst gospodarskih naložb, je to Mestni svet Ljubljana, ki vodi ta projekt. Prav pa bi bilo, da predlagatelji, če res sumite, da vložite ovadbe proti, po vašem znanem storilcu, ki ga sumite nezakonitih dejanj in bi s tem pozvali pristojne organe v tej državi, ki imajo kompetence in naloge, da se s temi stvarmi ukvarjajo.
Skratka, predlagatelji tudi v tem primeru z današnjo izredno sejo, s sklicem te izredne sej zlorabljate ta inštitut in ta Državni zbor za svoje ozke politične interese v tem predreferendumskem in še bolj v predvolilnem obdobju. Gre namreč za lokalne volitve jeseni. Zato je tudi naslov današnje točke "športni park Stožice" in kot persona na čelu tega sedanji župan in po vsej verjetnosti kandidat na prihodnjih volitvah, kar je že povedal gospoda Jankovič.
Ilustracija ali potrditev te moje ocene ali trditve je tudi zahteva za sklic naslednje izredne seje, ki bo še širša. Vendar ste vi predlagali, da na tej izredni seji obravnavamo tudi arbitražni sporazum. Poleg tega, da imamo volilno kampanjo, ki že traja. In smo večkrat tudi na sejah Državnega zbora o tem razpravljali. In da imamo 6. junija referendum. Vi zahtevate izredno razpravo v Državnem zboru o arbitražnem sporazumu. Menim, da gre še za enega. In verjamem, ne zadnji poskus, ker do konca mandata je še kar precej časa, ko največja opozicijska stranka SDS skuša rahljati temelje te
534
koalicije, ker se ne more sprijazniti s tem, da je septembra 2008 volitve izgubila. Od tega šoka se nekateri ne morete pobrati vse do danes.
Res se je sicer izredno težko preleviti iz stanja, ko si iz dneva v dan v Državnem zboru štiri leta nastopal s parolo, ki sem si jo večkrat zapisal ob argumentaciji vaših ministrov, tudi sedanjega ministra, ki sedi v teh klopeh: "Mi smo se tako dogovorili. Mi smo tako sklenili in tako bo." Zdaj je stanje, ko seveda tega več ni. In to je res velik premik.
Zato bom še enkrat ponovil in povedal tisto, kar sem dva dni nazaj, da ne bom več govoril, da govorite neresnico ali laži, temveč da naklepno klevetate. In bom omenil izredne seje. Veliko govora je bilo na začetku mandata leta 2008, katere izredne seje niso bile sklicane. Pogledal sem v bazo Državnega zbora.
Mi smo nastopili s to Vlado mandat novembra 2008 in 22.12. smo imeli izredno sejo na vašo pobudo, na kateri smo že obravnavali prepočasnost Vlade pri odzivanju na krizo. In potem smo imeli 14. januarja. Vmes so pa bili novoletni prazniki, novo izredno sejo Državnega zbora na vašo pobudo, kjer smo obravnavali tri vaše predloge zakonov. In sicer, o dohodnini, o davku na dodano vrednost in o davku od dohodkov pravnih oseb. Ja, kaj bi še hoteli. Poleg rednih sej smo imeli v treh tednih dve izredni seji, vmes pa še božične in novoletne praznike. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Besedo ima gospa Lojze Posedel. /Smeh v dvorani./
ALOJZ (LOJZE) POSEDEL: Spoštovani!
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Lojze Posedel. V redu?
ALOJZ (LOJZE) POSEDEL: Hvala lepa. Spol je enak, ne glede na to, kako vi vidite. Hvala za besedo.
Na začetku se je spoštovani predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar pošalil, da se čuti malce užaljenega, ker ni glavna oseba njegove točke. Prepričan sem, da je to izrekel, kot rečeno, malce šaljivo, ker kot eden največjih demokratov v parlamentu, pa tudi širše, ve, kako se stvari obračajo. Po drugi strani pa mu je tudi glede na poznavanje dogodkov v zadnjem času zelo jasno, da ni namen te točke razrešitev predsednika Državnega zbora, ampak da gre to v sklop teh silnih številnih napadov na vse institucije, ki se dogajajo.
Težko je razumeti, sicer drugače, da bi lahko ljudje, še posebej mladi spoštovali vrednote, če jih tako sistematično želimo očrniti ali pa rušiti. To govorim zaradi tega, ker vsi govorimo o krizi vrednot. In zagotovo je vrednota tudi država. Vrednota je predsednik države, simboli, kot je zastava, grb in podobno, parlament. Težko je verjeti, da bodo ljudje spoštovali te vrednote, če imamo politika, ki že vrsto let -
535
skoraj bomo lahko rekli - desetletja ponavlja in primerja našo lepo, predvsem našo zastavo z ovitkom za čokolado. Če imamo poslance, poslansko skupino, ki s pravim pravnim zmazkom vloži in zahteva interpelacijo zoper predsednika države. Pa tudi, če že to zahteva, da, ko predsednik države kot simbol države stopi v sejno sobo parlamenta, ni toliko spoštovanja ne do človeka, ne do simbola, da bi vsaj skupina, skupaj s predsednikom te skupine in pa stranke vstala.
Kako naj se spoštuje parlament kot stavba, inštitucija, kot kulturni spomenik, če se javno poziva, da je čas za požiganje gradov? Zagotovo požiganje gradov v prenesenem pomenu. In da je gorelo sicer ne v, ampak zelo blizu parlamenta. In vsa ta dogajanja je treba obsoditi. Obsoditi zaradi tega, ker pregovor pravi: Kdor seje veter, žanje vihar. V tem duhu, sem prepričan, da je vložena tudi zahteva po razrešitvi predsednika Državnega zbora. Verjetno se tisti, ki nekako spodbujajo ali pa vsaj pri tem sodelujejo, uživajo, spremljajo. Se ne zavedajo dejstva, da če tisti, ki enkrat ne spoštuje simbolov, vrednot, ne bo spoštoval teh tudi, ko se bodo obrazi zamenjali. Tudi ko se bodo imena spremenila predsednika ali države ali Državnega zbora, bo njihov odnos do teh vrednot ostal enak. Se pravi, kvazi mladine, kvazi študentov je že tako pokvarjenih, da je vprašanje, ali bodo samo zaradi spremembe imena tudi spremenili svoj način nasilnega obnašanja.
Tudi današnjo razpravo, upam, da se motim, ampak bom lahko to preveril, je gospod Tanko v svojem izvajanju dejal, da je bil včeraj nek sestanek nekega triumvirata, ki je nekaj sprejel. Upam, da je to rekel zato, ker mogoče ne pozna slovenskega prevoda te besede. Sestanek, ki ga je mislil je bil sestanek predsednika države, predsednika parlamenta in predsednika Vlade. Na sestanku, ki je bil nujen, potreben, so odločno obsodili dogajanja na teh demonstracijah ob tem shodu. In to zagotovo ni bil triumvirat. Tega pač v naši pravni ureditvi ni. Slovenski prevod te besede pomeni: pri starih Rimljanih je bila to skupna služba treh uradnikov. Gospod Tanko, če to niste vedeli, sedaj veste. Verjetno se lahko tudi opravičite vsem tem trem, ker takšna sporočila, takšen odnos do teh izvoljenih ali imenovanih ljudi se širi iz tega parlamenta med ljudi.
In to zagotovo ni dobro. Sam ne želim polemizirati v tem delu, ali je bila vsebina vaše zahteve pravilna, ker sem prepričan, da se je predsednik parlamenta skupaj z vsemi strokovnimi službami pravilno odločil, da tega ni dal.
Enako kot se mi ne zdi produktivno polemizirati na današnji seji, ali je vaša skrb za kredite in pa sistem bank v Sloveniji lahko ogrožen zaradi nekega projekta, pa četudi se imenuje projekt Stožice. V komisijah smo obravnavali tudi zaskrbljenost nad bančnim sistemom na osnovi časopisnih člankov in pa zneskih, par milijonskih kreditov.
536
Verjetno z drugim namenom, kot pa sama skrb za bančni sistem. Sicer bi isti, ki to sprašujete, se vprašali v obdobju vašega mandata, kje je bila vaša skrb za bančni sistem, za stabilnost bančnega sistema, ko so se zneski kreditov iz bank v večini lasti države vrtoglavo dvigovali v sto milijonskih zneskih mesečno. Takrat ni bilo te skrbi za finančno stabilnost bančnega sistema, danes pa je. Tako sam zagotovo ne bom podprl vašega predloga in predsednik Državnega zbora uživa zagotovo še popolno zaupanje tudi naprej. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Anton Colarič.
ANTON COLARIČ: Hvala lepa za besedo. Ko sem poslušal dodatno obrazložitev predlagatelja, mi je bilo seveda takoj jasno, da danes ne govorimo o spoštovanem predsedniku Državnega zbora gospodu Gantarju, ampak seveda o ljubljanskem županu gospodu Jankovicu, in da interpeliramo ljubljanskega župana. Moram reči, da je to vse že videno. Namreč, že pred leti sem podobne seanse doživljal v mestnem svetu, ko smo neprestano bili v fazi izrednih sej, tudi marsikdaj nedokončanih. Vedno se je razpravljalo o nekih problemih. Zdajle, ko sem razmišljal, sem se spomnil kar nekaj stvari za nazaj.
Na primer, v mestnem svetu Ljubljana smo razpravljali o stanju nogometa v Ljubljani. Kolegi iz SDS-a so takrat seveda ga ocenili, da je sramotna kvaliteta. Razpravljali smo o stanju bežigrajskega stadiona takrat in SDS je smatral, da je to razvalina in sramota za Ljubljano. In sedaj, ko se gradi novi stadion, je zadeva spet sramota za Ljubljano in celo Slovenijo. Mislim, da je treba poseči vsaj, če kar govorimo predvsem o stadionu malo nazaj. To področje o katerem danes govorimo, Stožice, so bile kot prostor za izgradnjo stadiona opredeljene že konec 70. oziroma v začetku 80. let prejšnjega stoletja z dolgoročnim planom razvoja Ljubljane.
Seveda kot marsikdaj v Ljubljani ni bilo politične volje, da pride do izgradnje, vendar zazidalni načrt za tisto področje je bil narejen in se je imenoval stadion. V 90. letih je bilo potem več pobud, da se tam prične z izgradnjo. In leta 2001 je mestna občina Ljubljana kupila zemljišče v opuščeni gramoznici za tedanjih 2,78 milijarde tolarjev, približno bi zdaj bilo to približno 11 milijonov evrov. Tedaj se je ustanovila tudi posebna družba Stadion d.o.o., ki je pričela z analizami možne izgradnje, pripravo načrtov itn.
Še prej, konec 90. let pa je bil celo ustanovljen poseben odbor za izgradnjo ne samo stadiona, ampak dvorane. Takrat se je imenovala še univerzitetna dvorana Ljubljana, katerega predsednik je bil tedanji predsednik vlade. V tem odboru pa smo sodelovali tudi predstavniki mestne občine. Skratka, lahko vidimo, da so ta prizadevanja zelo dolga. Mislim, da je konec koncev tudi čas, da je prišlo do same izgradnje. Ne glede na vse zaplete upam, da se tukaj vsi strinjamo, da bo to velika
537
pridobitev za Ljubljano, za Slovenijo, da bo tam moderna dvorana, ki jo potrebujemo, modern stadion, ki ga Ljubljana in Slovenija potrebuje. Če bo pa zraven še trgovsko središče, pa verjetno tudi ne bo posebne škode.
Mimogrede, pri izgradnji Stožic - to, kar pravimo - gre pač za javno-zasebno partnerstvo MOL-a, izvedeno z javnim razpisom, na katerem je bil izbran ponudnik družbe Gradis, skupina G in Energoplan ter Merkur. To so bili osnovni ponudniki in s temi je MOL sklenila pogodbo o vzpostavitvi javno-zasebnega partnerstva za izgradnjo večnamenskega stadiona, športne dvorane ter spremljajočega objekta z vso potrebno infrastrukturo. Gradis, skupina G Energoplan sta potem pozneje s soglasjem Mestne občine Ljubljana 25. aprila 2008 sklenila z družbo Grep pogodbo o prenosu, s katero so nanjo prenesli pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu in s tem je ta družba postala imetnik vseh pravic in obveznosti iz pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Mimogrede, da povem tudi to, da je postopek izvedbe javno-zasebnega partnerstva bil predmet revizije Računskega sodišča Republike Slovenije konec leta 2009, ki v zvezi z njim ni ugotovilo nepravilnosti, saj ni odredilo pripravljalnih ukrepov oziroma pripravo odzivnega poročila. Če si kdo želi to pregledati, je poročilo dostopno na spletu.
Skratka, vsi pogoji za izgradnjo so bili. Osebno smatram, kot sem že na začetku povedal, da danes ne gre za predsednika Državnega zbora, da gre za odnos do glavnega mesta, odnos do Ljubljane in predloga za razrešitev predsednika Državnega zbora zagotovo ne bom podprl.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Gospod Ljubo Germič ne bo razpravljal.
Besedo ima gospod Ivan Grill.
IVAN GRILL: Hvala lepa.
Gospod Colarič, predlagam, da si preberete magnetogram in boste videli, koliko ste razpravljali o predlogu razrešitve gospoda Gantarja in koliko ste razpravljali o problemih mesta Ljubljana.
Drugače pa, ko danes poslušam zagovor predsednika Državnega zbora, ne morem verjeti, da je to ena in ista oseba, ker ga poznam že iz prejšnjega mandata kot opozicijskega poslanca, kjer je bil zelo zelo vnet zagovornik svobode govora in odkrite razprave v Državnem zboru. Tudi sam sem takrat delil to mnenje, da je parlamentarna dvorana mesto, kjer se mora razpravljati o vseh zadevah in je ni teme, ki bi jo lahko kdorkoli opredelil, da pa ni mesto za razpravo v Državnem zboru.
Danes pa smo priča oziroma v tem mandatu, da se je stališče predsednika Državnega zbora spremenilo za 360 stopinj. Resnično me to preseneča. Kje so razlogi: ali so
538
razlogi v tem, da je sedaj v koaliciji, ali so razlogi kje drugje?
Ne spomnim se primera v prejšnjem mandatu, da bi kakršnokoli zahtevo, ki je bila s strani opozicije vložena po izredni seji, skušali zavlačevati ali pa zavrniti. Vse se je dosledno upoštevalo, predvsem, če je bilo to v skladu s poslovnikom. Svoje obrazložitve je danes predsednik Državnega zbora začel s tem stavkom: "Predsednik Državnega zbora ne more narediti vsega prav." Strinjam se s tem. Vendar je tako za vsakega poslanca, predvsem pa za njega Poslovnik Državnega zbora tisti akt, ki ga pa mora dosledno upoštevati, tukaj pa ni nobene dileme, ali si ga bo razlaga tako ali drugače. Predvsem, če so ta določila povsem jasna. In zahteva za sklic izredne seje je povsem jasno opredeljena in tudi na podlagi tega smo se odločili za sklic izredne seje, ki je seveda predsednik ni želel sklicati - vemo, zakaj -, ker je želel ščiti interese svojih strankarskih kolegov oziroma zaveznikov. Ni tukaj predmet sedaj, ali so to Stožice, ali bi bil to župan gospod Jankovič, ali kdorkoli drugi. Tukaj smo želeli razpravljati o poslovanju oziroma dajanju kreditov največje slovenske banke, ki je v večinski lasti države. In to banko smo že sanirali z davkoplačevalskim denarjem. Vemo, da so njihovi poslovni rezultati izredno slabi. Ponovno se poziva, da bomo sanirali to banko. A tukaj sedaj se ve, da bo projekt, ki je zagotovo osebni in političen projekt aktualnega župana Ljubljane, sedaj financiran tudi s strani te banke. A vemo, da naša gospodarstva, naša podjetja krvavo potrebujejo denar za svoje poslovanje, vemo, da se dejansko soočajo z velikimi likvidnostnimi težavami, pa seveda denarja ne dobijo. Zakaj ne? Zato, ker gre v povsem drugačne investicije. Strinjam se, tudi v Sloveniji, v Ljubljani je prav, da imamo soliden športni, kulturni in ne nazadnje tudi trgovski objekt. Ampak dajmo se vprašati, ali je zdaj situacija v Sloveniji takšna, da je to lahko za nas prioriteta. Jaz mislim, da ne.
Gospod Gantar pravi, da se tukaj ne sme obravnavati nepomembnih zadev. Mogoče je želel uporabiti neko tako retoriko kot predsednik Vlade, da so to tretjerazredne teme. Jaz mislim, da niso. To ni tretjerazredna tema, to je izredno pomembna tema, da se tukaj seznani politiko, da se seznani javnost, kako poslujejo naše banke in ne nazadnje tudi, kako so, verjetno bi beseda nanesla tudi na to, kako se izkoriščali ali pa se izkoriščajo delavci, ki v nečloveških razmerah morajo loviti roke, da bo do volitev stadion Stožice tudi odprt.
Gospod predsednik Državnega zbora navaja tudi, da se Državni zbor ne sme vmešavati v ostale veje oblasti, sodno in izvršno. Seveda se naj ne bi vmešaval. Vendar, kdo pa lahko poseže, če je to potrebno, če kršijo osnovna načela? Če se pa razpravlja v Državnem zboru o zadevah, kjer se opozarja na nepravilnosti, tako sodne kot izvršne oblasti, pa je tu edini pravi prostor, da o teh zadevah odkrito spregovorimo. Sam sem
539
trdno prepričan, da bi predsednik Državnega zbora s takšnim načinom dela moral odstopiti sam. Upam, da bo dovolj podpore, da se ga razreši, da potem dobimo predsednika, ki bo spoštoval ustavo in poslovnik ter bo do konca mandata vodil seje Državnega zbora tako, kot je tudi prav. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!
No, če je kakšna korist od te današnje zahteve za razrešitev predsednika Državnega zbora, potem je njegov razmislek v odgovoru na obtožbe. V tem razmisleku je zapisal nekaj zelo tehtnih ugotovitev v zvezi z delovanjem Državnega zbora, stanjem demokracije in s tistim, kar je v Državnem zboru pravzaprav najbolj pomembno, to je beseda. Besede v parlamentu so dejanja, je rekel. In pri tem tudi razmišljal, kako to besedo v Državnem zboru uporabljamo. Soglašam z njim, da so argumentirano razpravo nadomestile sodbe, obsodbe, kvalifikacije in diskvalifikacije. Pa se sploh zavedamo, da so besede tiste, ki nam tako zlahka zletijo iz ust, kako zlahka zletijo obsodbe in obtožbe. In da so pred dvema dnevoma letele kocke. Ali si jemljemo na svojo vest tudi soodgovornost za vse izrečeno, če pristanemo na tezo, kakšno moč ima beseda? Oscar Wilde in Ivan Cankar sta že zapisala, da z besedo lahko tudi ubijamo. Pa nista mislila tako konkretno; upam, da toliko domišljije premorete, da je to metafora in da besede sprožijo dejanja.
Ko razmišljam s tega vidika o vlogi parlamenta in vsem tem, kar se tu dogaja, potem, če razmišljam o argumentaciji, se soočim s tem, da opozicija hiperproducira besedila, ki nimajo argumentiranih zahtev, opira jih na formalne razloge, ki jih lahko dokazuje sicer s posameznimi poslovniškimi določili, ampak, če gledamo, kakšna je vsebina za tistim, pa vidimo, da je prazna. S kolegom Kumrom sva nedavno tega dokazala, koliko zahtev ali koliko predlogov zakonov je bilo vloženih v zakonodajni postopek in kako se je opozicija okitila s tem, kakšno skrb da ima za stanje v državi in kako je ta koalicija gluha za njihove pobude. Enako bi lahko rekla, da opozicija tudi producira zahteve za interpelacijami, za razrešitvami, za ustavnimi obtožbami, ki so zelo slabo argumentirane. Kaj naj s tem, s to zahtevo, ki jo imam tu v rokah, naredim? Gospod Grill se je škandaliziral nad mojim poslanskim kolegom Colaričem, da govori o Stožicah in ne o Pavlu Gantarju, če pa je tudi sam govoril o Stožicah, če imamo o Stožicah preiskovalno komisijo, ki jo vodi opozicijska poslanska in je na njej, da dokaže tisto, kar mislijo, da je treba dokazovati, in kaj naj jaz počnem s članki tudi iz tistih medijev, ki jih običajno opozicija šteje za neprimerne in neobjektivne in pod vplivom ne vem katerih lobijev. Če bi o
540
spoštovanem predsedniku Državnega zbora Pavlu Gantarju razmišljala iz svojih poslanskih izkušenj, sem ga spremljala kot ministra, kot opozicijskega poslanca in zdaj kot predsednika Državnega zbora, pa mi je zaradi lucidnosti njegovih razprav žal, da ga kot razpravljavca več ne spremljam, pa se nisva vedno ujela v stališčih. Ampak, širina duha premore sprejemati tudi drugačne poglede in zmore tudi spoštljivo odgovarjati na tisto. Nekateri v tem Državnem zboru pa skušajo Državni zbor spreminjati v šolsko učilnico iz nekih prejšnjih časov, iz 19. ali 18. stoletja, in skušajo po šolmoštrsko ljudi sramotiti in jim dokazovati, kako je treba z njimi ravnati, da bodo končno kaj doumeli - po šolmoštrsko, žaljivo! In je to odlična razlaga in dokazilo za tisto, da sovražni govor ni vedno zmerljivka, sovražni govor je lahko tudi način kako obravnavaš posameznika in kakšen namen ima tisto. Zato bi si jaz želela, da bi predsednik Državnega zbora ali kod od podpredsednikov koga večkrat prekinil v njegovi razpravi, pa vem, da je vedno zelo težko odmeriti kdaj omejuješ svobodo govora in kdaj s posegom v govorčev nastop zaščitiš dostojanstvo tistega, čigar dostojanstvo je načeto.
Pavel Gantar je menda kriv, zato ker ni sklical neke seje, za katero naj bi bili izpolnjeni formalni pogoji, pa bi rada, ker so se oprli sklicatelji tudi na tezo, da je to nadaljevanje neke uveljavljene prakse, da ta praksa pravzaprav moti delo Državnega zbora, ker smo imeli v rokah veliko zelo praznih zahtev za sklice sej, tudi nujnih. Če pogledate po poslovniku, kdaj se kakšna nujna seja skliče, mora poleg formalnih razlogov, da imate ustrezno število podpisov zbranih, da imate poimenovano točko dnevnega reda, da so predlagani sklepi, verjetno izpolnjevati temeljni pogoj, da je vsebina, ki je predlagana, primerna in zahteva nujnost obravnave na seji bodisi delovnega telesa ali Državnega zbora, pa ti pogoji navadni niso izpolnjeni.
Zanimivo je, kako lahko ista zahteva usmerjena na dve različni delovni telesi, doživi različen odmev. Bom povedala iz čisto konkretnega primera brez poimenovanja, ampak tako. Sem predsednica delovnega telesa, ki je dobilo zahtevo za sklic nujne seje, sem jo sklicala v poslovniško predvidenem času in več kot uro poslušala očitke zaradi tega, ker sem jo sklicala tako hitro. Neko drugo delovno telo je imelo z isto vsebino tudi zahtevo za sklic nujne seje, tista nujna seja ni bila nikoli izvedena, je bila samo sklicana, pa odpovedana, pa nikoli izvedena - niti besede očitka o tem, da je kdo nespoštoval poslovnik. Bi lahko dodala še nekaj takih primerov. Sama sem bila kot predsednica delovnega telesa v prejšnje mandatu pogosto predmet obravnav različnih teles, tudi kolegija. Gre preprosto za to, da takrat, kadar predsednik delovnega telesa dobi zahtevo, ki je po eni strani, vsaj v enem delu lahko poslovniško utemeljena, v drugem delu pa ne in se obrne za razlago na Zakonodajno-pravno službo, jaz v tem ne vidim nič slabega. Za mnenje je vedno dobro vprašati,
541
jaz se bojim tistih, ki vse vedo. In žal je v tej opoziciji kar nekaj takih ljudi, ki mislijo, da vse vedo, da vse znajo in da so edino oni poklicani za razlago poslovnika. Naj kandidirajo - pa ne morejo, ker tudi poslovnik določa, kdo lahko kandidira za predsednika Državnega zbora. Poslovnik tudi pravi, da predsednik tolmači poslovnik. Ali je kdo štel, koliko postopkovnih pobud ali zahtev je bilo sproženih pa niso imele niti najmanjše utemeljitve, niti najmanjše! Pogosto niso bile utemeljene in je šlo za grobo zlorabo poslovnika, je šlo za metanje časa stran - če bi bila kolumnistka v nekem strankinem glasilu, bi rekla, da je bila to potrata časa. Ampak veste, ko govorimo o tem, kaj je dobro in kako se seje vodijo, se meni zdi, da so nekatere teh zahtev, ki jih obravnavamo, in tudi nekateri zakonski predlogi takšni, kot da bi opozicija skušala dajati na preizkušnjo trdnost koalicije. Ampak, v isti sapi tej isti koaliciji očitajo, kako se koalicija ukvarja samo sam s sabo. In jaz bi s to zahtevo za razrešitev predsednika ali ob tej zahtevi zamahnila z roko in rekla: "No, dobro, saj bo tudi te seje enkrat konec," če me ne bi skrbelo to, da vidim tudi v tej zahtevi sistematično rušenje vseh institutov demokracije v tej državi. Sistematično rušenje, spodkopavanje tal pod nogami, avtoritete, dostojanstva in s tem tudi moči teh institucij. In zakaj bi se morala čuditi, da parlament pri ljudeh dosega tako nizko oceno. Mi smo se v isti sapi pripravljeni pogovarjati o tem, kako velik dosežek je opustitev enoumja in vpeljava večstrankarskega sistema, ampak potem pozabljamo, da je v večstrankarskem sistemu eno od načel tudi vgrajen konflikt med različnimi pogledi na strani. Ampak, ta konflikt se lahko v argumentirani razpravi tudi razrešuje, ne pa na način, na kakršnega se v naši razpravi pogosto dogaja. In ko razmišljam, ali imam argumente za to, da bi podprla zahtevo za razrešitev predsednika Državnega zbora dr. Pavla Gantarja, potem pravim, da ne vidim nobenega argumenta za takšno zahtevo, vidim pa argumente za to, da predsedniku na tajnem glasovanju, ko me ne bo nihče gledal, izrečem tisto, kar si o njem mislim - da je spoštovanja vreden mož.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO: Hvala lepa. Spoštovani kolegi! Nekatere zadeve, ki ste jih dosedanjih razpravljavci odprli so take, da pravzaprav ne zaslužijo niti komentarja. Spraševati se o tem, zakaj ni bila odrejena druga preiskovalna komisija o isti zadevi v Državnem zboru, najbrž lahko tudi odgovori sedanji predsednik Državnega zbora. Brez problema. Lahko bi!
Drugo, kar je, predsednik Državnega zbora nima nikjer nobene diskrecijske pravice, da odloči. Nima. Kdorkoli razpravlja o tem, da ima predsednik Državnega zbora diskrecijsko pravico - je nima! Odločamo poslanci Državnega
542
zbora z glasovanjem na kolegiju o dnevnih redih, o postopkih, o uvrščanju točk na dnevni red in tako naprej . V Državnem zboru o tem, ali bomo kakšen amandma sprejeli ali ne, ali bomo zakon sprejeli. Predsednik Državnega zbora nima nobene ekskluzivne diskrecijske pravice.
Tudi interpretacije, da lahko predsednik Državnega zbora nekaj stori ali pa ne - je ni, je ne more biti. Tako v Ustavi, kot v Poslovniku piše "mora". Ni nobene relativizacije tega, te trditve, te dikcije iz ustave in iz poslovnika. Nikjer, ne
v	ustavi, ne v poslovniku. Mora. In še naprej bi vas rad opozoril, da smo v tej konkretni zahtevi, ki smo jo dali za obravnavo Stožic, predlagali naslednje, še enkrat bom prebral: Državni zbor predlaga Banki Slovenije, da mu v okviru ustavnih in zakonskih določil poroča, ali banke v večinski državni lasti nekaj izvajajo. Izvajajo zakon o bančništvu. V čem je ta določba sporna? 152. člen Ustave piše naslednje, da Slovenija ima centralno banko. V tem primeru je to Banka Slovenije. V svojem delovanju je ta banka samostojna in odgovarja neposredno Državnemu zboru. In predsednik Državnega zbora, ko je preprečil, ko ni sklical te naše zahteve, je preprečil izvrševanje naslednje določbe. Preprečil je, da bi Banka Slovenije poročala Državnemu zboru o tem, kaj se dogaja v tem primeru. Celo eksplicitno smo napisali, če boste prebrali natančno, v okviru ustavnih in zakonskih določil. Celo navedli smo zakon o bančništvu, poglavja, ki govorijo o tveganjih. Zakaj Banka Slovenije, gospod predsednik Državnega zbora, ne more poročati in ne sme poročati? Ja, niste sklicali seje. Preprečili ste. To bo banka povedala. Niste vi tisti, ki boste odločil arbitrarno, ali lahko ali ne.
Potem smo predlagali, da Državni zbor predlaga Vladi Republike Slovenije, da mu v okviru ustavnih in zakonskih določil poroča, ali gospodarske družbe in samostojni podjetniki, ki sodelujejo pri gradnji športnega parka Stožice, izvršujejo določila iz zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Zakaj ne sme Vlada Republike Slovenije, spoštovani predsednik Državnega zbora, v okviru ustavnih in zakonskih določil poročati Državnemu zboru? S tem, ko niste seje sklicali, ste
vi	to preprečili. Nimate te arbitrarne pravice. Lahko mi kdorkoli prebere poslovniško določbo ali pa ustavno določbo, ki to dopušča predsedniku Državnega zbora.
Predlagali smo, da Državni zbor priporoči proračunski inšpekciji, da v okviru svojih pristojnosti in pooblastil opravi nadzor nad izvajanjem Zakona o javnih financah. Ali Državni zbor ne sme sprejeti nikakršnega priporočila nobeni javni instituciji, nobeni državni instituciji? Predsednik Državnega zbora je s tem, ko seje ni sklical, preprečil, da bi Državni zbor sploh priporočil nekomu, da nekaj stori. Instituciji, ki jo imamo specialno za to, da vrši nadzor nad izvajanjem zakona o javnih financah. In govorimo tudi navsezadnje o javni instituciji. Predlagali smo, da Državni
543
zbor pozove Vlado, da v okviru svojih zakonskih možnosti in pristojnosti stori vse za izboljšanje socialnega stanja in zaščite delavcev. Zakaj Državni zbor ne more pozvati Vlado? Mi lahko, gospod predsednik Državnega zbora, argumentiramo obrazložite to? Na osnovi katerega člena poslovnika, katerega člena ustave Državni zbor tega ne sme storiti? Ali ne smemo priporočiti Vladi, da v primeru, če so na teh področjih zakonske možnosti in pristojnosti nezadostne, da pripravi ustrezno zakonodajo oziroma popravke obstoječe zakonodaje? Ali Državni zbor te pravice nima? Mi s tem predlogom nismo v ničemer posegli v delitev oblasti. Državni zbor pa jo v tistem, kar določa ustava in zakon in tudi poslovnik mora izvajati, mora izvajati. Če je predsednik Državnega zbora taka avtoriteta, da poslancem Državnega zbora prepreči, da naložijo institucijam, ki so dolžne po ustavi in po poslovniku poročati Državnemu zboru, da to storijo - potem se vprašamo lahko, ali je to privatna inštitucija predsednika Državnega zbora, ali je on direktor, ki odloča o tem, kaj se sme delati v Državnem zboru, kaj se sme predlagati, o čem se sme razpravljati in kako. To, spoštovani predsednik, je tisto, kar vas dejansko bremeni v tem primeru. In gre za neko investicijo, ki je trenutno največja v Sloveniji. In za investicijo, za katero iz medijev beremo, da je največja finančna luknja v Sloveniji. Nima pokritih virov, ne na javnem, športnem delu, če želite, ne na poslovnem delu. In župan Mestne občine Ljubljana javno poziva Vlado Republike Slovenije, da financira projekt, ker še ni dobil, menda kot edini, nič iz javnih sredstev.
Mene zanima, na katere določbe v ustavi in na katere določbe v poslovniku boste oprli te vaše odločitve, spoštovani predsednik Državnega zbora, poslovnik vam tega ne dopušča, ustava vam tega ne dopušča. In če vam tega ne dopuščata ta dva akta, ki jih uporabljamo pri delu, potem ste kršili tako ustavo in ste kršili tako poslovnik. In to ni bilo prvič in to, verjetno, ne bo zadnjič. Ampak pričakovati, da bo predsednik Državnega zbora, nekje zelo dobro politično profiliran, ravnal drugače kot njegovi politični sopotniki, kot ravnajo ministri, ki jih pokrije s svojo institucionalno vlogo, ko prepreči razpravo o določenih zadevah, ko ovira, da se te zadeve pravočasno speljejo skozi Državni zbor in se določijo, recimo, sprejmejo se neke odločitve, ki bi nalagale institucijam, potem je to pač politično zaviranje, onemogočanje dela Državnega zbora. Opozicija je pač konstitutivni element tega državnega zbora in zato, ker je to opozicija, ker nima večine, veljajo zanje tudi posebne določbe, celo v ustavi napisane. In mi jih ne zlorabljamo, tako kot vi govorite tukaj, mi jih uporabljamo, zato da opozorimo na realne problem, ki so v tej družbi.
Rad bi zelo nedvoumne odgovore, spoštovani predsednik, z argumentacijo in oporo na določbe, ki jih pri svojem delu uporabljamo, tako ustava, v zakonih in kot tudi v poslovniku. Menim, da boste imeli velike težave. Hvala.
544
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima dr. Pavle Gantar.
: Nasprotno, kolega Tanko, nobenih težav ne bom imel. Prav nobenih. 85. člen ustave, ki zapoveduje sklic izredne seje, je treba brati skupaj s celotno ustavo in vsemi zakonodajnimi akti in ga ni mogoče uporabiti, tega člena, zoper ustavo v celoti.
Prva stvar, ki je, tako kot vi to interpretirate, bi lahko v mojo pisarno prišlo: samo na podlagi 85. člena Ustave, sklicujem izredno sejo - brez naslova, brez vsebine in brez vsega. Nič takšnega. Izredno sejo je treba sklicati. Sklicujem izredno sejo, je preformativni akt dejanja in izredno sejo je treba sklicati. Če bi veljala ta načela tako danes kot tedaj, bi gospod Cukjati moral odrediti preiskovalno komisijo samo na Mercator. To je vsakemu jasno. Zato imate vi dvojna merila in ne jaz.
Druga zadeva je. Zakaj nisem sklical seje na temo Stožic, da poenostavim. Zakaj pravzaprav nisem sprejel argumentov, da bi to sejo moral sklicati. Preprosto zato, ker tema, tako kot ste jo opredelili, ne glede na sklepe, ne sodi v pristojnost Državnega zbora. V pristojnost Državnega zbora ne sodi dejstvo, da nek konzorcij bank, med katerimi tudi je ena, ki je v večinski državni lasti, po časopisnih navedbah organizira konzorcij, posojilo za neko privatno družbo, ki bo gradila trgovski center. Ne more Državni zbor o tem razpravljati! In moram reči, da tega nikoli ne bi dopustil, v vsakem primeru ne. Zato, ker je to - tisti, ki imajo izkušnje iz demokratičnega boja, vedo, kaj je to pomenilo in kaj to pomeni. Vedo, da je to uvajanje totalitarne države in totalitarizma, skozi očesa in skozi oči državnega zbora, skozi Državni zbor. Tega si ne moremo privoščiti. Državni zbor lahko sprejema abstraktne norme o družini, družinskih zadevah, rejništvu, pravu in tako naprej . Državni zbor ne more razpravljati o posamezni družini. Državni zbor ne sme iti v spalnico. Državni zbor ne sme iti v podjetje, v privatno podjetje, Državni zbor mora znati, tako kot zahteva ustava, ločiti med javno in zasebno sfero. Državni zbor ni samooklicani vladar, ampak ga je izvolilo ljudstvo, mu je dalo mandat, ustavo in zakone, ki jih lahko spreminja, vendar se mora ravnati po njih. Zato, gospodje, je nemogoče sklicati sejo s takšnim naslovom, nemogoče je sprejeti sklep, tudi če bi bil formalno pravilen, naj Vlada ugotovi, ali sonce še vzhaja na vzhodu, in zagotovi, da bo tudi še naprej vzhajalo na vzhodu. Ko ste citirali Zakon o banki Sloveniji, pa to je primer, od banke ne moremo mi zahtevati poročanje o kreditu, ki ga očitno še ni in verjetno ga tudi ne bo, zato ker je, kot bi rekel eden od bivših guvernerjev Banke Slovenije, denar plaha ptica in vi ste svoj cilj po mojem mnenju že tako ali tako dosegli. Ker je vprašanje, kot se govori, preberem lahko,
545
da bo do tega kredita sploh prišlo, ker ste ga že uničili; ker je plaha ptica, ker pravijo, zakaj bi se ukvarjali s tem, ves čas bomo imeli revizije, preiskovalne komisije, hodili bomo gor, dol in ste lepo uničili mogoče en projekt. Jaz ne bom govoril o tem, ali je ta projekt dober ali slab, to je moje osebno mnenje, ki naj vas ne zanima. Ampak, v času, ko vi govorite o tem kako je kriza v gradbeništvu, kako manjka projektov, bi človek nemara pričakoval, da če je projekt ocenjen od tistih, ki investirajo vanj, kot dober, da ga boste, če že ne drugega, vsaj pustili pri miru in da bo tveganje res nosil tisti, ki ga gradi in investira vanj. Saj to je elementarna zahteva, elementarna stvar neke povsem normalne demokracije, saj nismo v Iranu. In nimamo poslovnika in ne moremo interpretirati poslovnika, kot da se interpretira sam. Imava težave, gospod Tanko, zato, mislim, da imate preprosto težave z interpretacijo, z leksikalno, smiselno, s pomensko, s kontekstualno in da na ta način ni mogoče voditi seje, nobene od sej. Zasedanje Državnega zbora je medsebojna interakcija. Kot sem že omenil, ni poslovnika in ni zakona, ki bi lahko opredelil vse posamezne situacije in razmere, zato je to povsem neumestno in takšnih stvari se mi moramo otepati in tega ne smemo početi. Takšna razprava bi bila za Državni zbor, kot ste jo predlagali na temo Stožic, nedostojna, nezakonita, protiustavna z vidika, razen, če ne razumete demokracije v drugačnem pomenu, če ima za vas drugačen pomen ali pa če mislite, da je mogoče Državni zbor uporabiti in zlorabiti kadarkoli in kakorkoli. Mogoče, vendar brez mene!
Zdaj bi še odgovoril na to, ko že govorim, kolega je tu, najprej okoli privolitve predsednika Državnega zbora za preiskavo prostorov poslanske skupine v Državnem zboru. Najprej bi bilo treba reči to, da sem jaz sprejel klic generalne sekretarke točno na vhodu na letališče Brnik, kjer me je obvestila, da je policija napovedala, da bo čez pol ure opravila preiskavo v prostorih ene poslanske skupine, da pa seveda ni hotela povedati, katera poslanska skupina bo to in da je seveda ona pripravila vse to, da je zagotovila, da ta preiskava ni brez nadzora in brez pogleda tudi varnostnih služb in služb, ki to spremljajo. Jaz sem potem šel na letalo in to sploh nisem vedel, kdo je bil preiskovan, in zakaj, itd. To je prva stvar.
Druga stvar je ta. Nobenega pravnega akta v Sloveniji ni, ne zakona, ne ustave, ki bi prepovedoval, preprečil ali pa postavil neke drugačne postopke za tako imenovane hišne preiskave v Državnem zboru, ni ga. In policija je ravnala na osnovi zakonodaje, ki pač to omogoča. Zoper to se ni mogoče niti pritožiti niti preprečiti; razen, če ne želite, da rečemo, pravila veljajo za vse ljudi enako, razen poslancev. Da poslancem se pa to ne sme dogajati, poslanci so pa izvzeti. Če to rečete - in niste rekli in jaz bi protestiral, če bi to rekli -, bi seveda lahko pač vzbudili velik gnev v javnosti in sicer v družbi.
546
Primerjalni pregled ureditev posameznih parlamentih v evropskih državah ugotavlja, da za večino evropskih držav tako ali drugače velja, da so v načelu odprti tem tipom, lahko bi rekli, preiskave ali pregleda, vsi parlamenti, ne glede na to, od kod so, itd. Tako ni tu nobenih posebnih določb in morajo pa spoštovati določbe, ki izhajajo iz zakona, ki ureja te stvari. Tako da je to tukaj. Seveda pričakujem, da bodo lahko ovadbe vložene ali ne, itd., kakšno pojasnilo, mogoče celo -mislim, da to ne bi bilo napačno - tudi razpravo na kakšnem odboru ali Državnem zboru, tega ne izključujem.
Kar zadeva sovražni govor, kot je bilo rečeno. Pri sovražnem govoru ste sami opazili, da ko vodim sejo, uporabljam definicijo za sovražni govor striktno v tej definiciji, ki je v kazenskem zakonu ali kjerkoli že, kjer je sovražni govor opredeljen kot tisto govorno dejanje, ki neposredno ščuva, poziva na fizično in drugačno uničenje posameznikov ali diskreditacijo posameznikov, etničnih skupin, itd. Jaz ga jemljem striktno v tem smislu, jemljem ga v razmeroma ozkem smislu - tukaj se mogoče razlikujeva - in to zato ker menim, da je svoboda govora neprecenljiva, da je treba včasih tvegati celo tudi pri tej zadevi, samo da ne bi prizadeli svobode govora. Da mora biti v parlamentarni demokraciji to zagotovljeno. Zato seveda poskušam. In drugič, ko pride do takega govora, to šele ugotoviš, ko se že zgodi in takrat je izjemno težko prekiniti oziroma takrat pač prekinem ali prekinemo, tako kot je treba. Veliko je žaljivega govora, sovražnega govora je pravzaprav malo v parlamentu v tem smislu. Žaljivega je seveda več. Če je žaljiv - med nami samimi to že znamo poračunati. Včasih ekstremno žaljivost omejujem, kadar se nanaša na ljudi, ki se ne morejo braniti, so zunaj parlamenta, nimajo nič s parlamentom in lahko samo nemočno gledajo in poslušajo, kako jih ljudje v parlamentu obdelujejo, in to na skrajno oseben ali nekorekten način. Sicer tega ne omejujem - zakaj ne? Ker je vaš govor, ker moj govor - vaša, moja osebna izkaznica. Skozi ta govor se vi prepoznate v ljudeh, ne samo skozi to, kaj govorite, ampak kdo govori. Vsakdo, ki govori, naj se zaveda, da si vedno znova piše osebno izkaznico, po kateri ga prepoznavajo ljudje. In meni ni nič narobe, če si nekdo piše osebno izkaznico z ne preveč dobrimi kvalifikacijami, sam je odgovoren za to. In zato tega ne omejujem preveč, razen takrat, in mislim, da sem v dilemi, ko sem tam gor - in po mojem mnenju tudi vsi podpredsedniki, s katerimi, moram reči, da dobro sodelujem, odlično -, se vedno znova sprašujemo o tem, ali odločamo v tej zgodbi svoboda govora ali preprečitev škode drugemu, se poskušamo odločati na licu mesta, trenutno, včasih dobro -velikokrat dobro, včasih seveda tudi lahko narobe. To je pač umetnost ali skrivnost vodenja. Nekaj od tega se naučiš, nekaj imaš v instinktu, nekaj iz izkušenj, nekaj iz dobrih in slabih in tako to gre. Pri nobenem predsedniku Državnega zbora ni bilo drugače, vsak ima svoj stil, lahko ste opazili, da je moj
547
stil malo drugačen od prejšnjega kolega gospoda Cukjatija, sedanjega podpredsednika. Jaz mislim, da je prav, da se stili malo zamenjajo, da so malo drugačni, da je diskusija in tako naprej, in to je to.
Tako bi vas rad še enkrat opozoril: ne samo to, kar sem vam povedal v zvezi s Stožicami in nesklicem te seje, pač pa tudi to, da se morate znati sami omejiti, da morate vedeti, da če boga ni ali ker boga ni, kakorkoli hočete, prav zato ni vse dovoljeno. Prav zato ni vse dovoljeno. Prav zato morate paziti na svoja delovanja in svoja ravnanja, ker nad vami ni nikogar, ki bi vas lahko presojal in bi lahko presojal vaša dejanja. Ker ste to vi, ker vi morate vedeti, ali boste z delovanjem storili škodo drugemu ali ne. Ker vi morate sami ocenjevati, to je tista odgovornost, ki pripada samo vam in se ne morete sklicevati na neko drugo avtoriteto izven sebe; razen vas, vašega konteksta, drugih ljudi in soljudi.
Česar ne želite, da bi drugi storili vam, tega vi ne storite drugim. Na tem, gospodje, temelji tudi ta demokracija.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Kot predlagatelj, gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Točno na tem, spoštovani predsednik. In zato sem vas tudi vprašal, na katere določbe... Lahko?
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Tanko, besedo imate. Izvolite govoriti.
JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Saj točno na tistem, kar je rekel gospod predsednik, temelji tudi naše vprašanje: Na katere določbe, na katero argumentacijo je oprl svojo odločitev? Ne na počez, ampak na argumentacijo. Ker, tu se kolegiji sklicujejo že celo večnost, najbrž v Državnem zboru, pa vedno piše: "na podlagi 21. člena, četrtega odstavka 21. člena poslovnika," itd. Sedaj pa bi bilo dobro, da bi predsednik Državnega zbora povedal, na podlagi katerega člena Poslovnika Državnega zbora je dovoljeno, da diskrecijsko odloči, katere zadeve bo sklic in katerih ne bo sklical. To bi rad in to sem prosil in bi rad to obrazložitev, ker tega s tem odgovorom, ki je sedaj trajal ne vem koliko časa, nismo dobili. Jaz rabim odgovor, zato da lahko vemo, na kaj je to oprto. Te argumentacije ni in, žal, bo najbrž to tudi težko dobiti, zato se predsednik Državnega zbora tudi tako izmika in se nekako pokriva z nekimi splošnimi izjavami ali ne vem čem.
Spoštovani predsednik, na podlagi katerega odstavka, katerega člena Poslovnika Državnega zbora ste zavrnili osem zahtev za sklic izrednih sej Državnega zbora do sedaj. Ta je bila deveta, ki ste jo uvrstil na redno sejo? Na podlagi česa
548
nismo mogli razpravljati o Stožicah na izredni seji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Alojzij Potočnik.
ALOJZIJ POTOČNIK: Hvala. Spoštovani. Predsednik Državnega zbora, tako ga osebno dojemam, je človek vreden spoštovanja in dostojanstva. Iz tega sledi zaupanje. Če zaupanja ni, potem na njegovo mesto navadno stopi strah, si ga kdo želi. Če družba in država temeljita zgolj na moči in prevladi, potem sta oblast in politična stabilnost šibki in utemeljeni na preganjavici. Citiram prof. dr. Zupančiča. In preganjavice ali celo zarote so potem povsod. Vidimo jih v poslovnikih, vidimo jih v ustavi, vidimo jih v Stožicah, vidimo jih v stadionih, v občinah, ustanovljenih in neustanovlj enih, vidimo jih v bankah, vidimo jih v Banki Slovenije, v vseh drugih državnih institucijah in tudi seveda v drugih bizarnih dogodkih in izmišljotinah. So tu, v tem visokem domu so te preganjavice in so te zarote, in ta dom - upam, da se strinjamo - mora znati živeti brez trdosrčnosti, brez nedovzetnosti, brez ravnodušnosti in nedojemljivosti. Znati mora živeti z razumom in srčno kulturo. Na dr. Gantarja, spoštovana kolegice in kolegi, se bomo morali tudi zaradi uveljavljanja teh načel navaditi, tudi v dobro prihodnosti. Kolegu Grillu - dobro, da se je dr. Gantar obrnil za 360 stopinj, to so tiste navade, ki jih pri njem cenite. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima dr. Vinko Gorenak.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Ja, spoštovani gospod predsednik, jaz ne bom sedaj s členi in takimi zadevami, ker se mi zdi, da nas ljudje malo težje razumejo, ampak bom precej bolj praktičen.
Ko smo pred letom in pol ali nekaj več v Državnem zboru v teh kabinah glasovali o vaši kandidaturi za predsednika Državnega zbora, veste, da ste dobili tudi opozicijske glasove. Med njimi je bil tudi moj. Ampak, zakaj sem se takrat tako odločil? Zaradi tega, ker sva v prejšnjem mandatu, vi v vlogi predsednika neke komisije, jaz v neki drugi službi, sodelovala pri stvareh, o katerih ne morem govoriti; veva, zakaj ne, ker so tajne. In zdelo se mi je, da ste proti koncu prejšnjega mandata vodili delo tiste komisije, zlasti pri sklepih, ki so bili potem sprejeti tudi na javni seji Državnega zbora, korektno. Taka je bila potem tudi moja odločitev, zato sem se tako odločil. Danes moja odločitev ne bo taka. Rekel bom tako, kar nekajkrat se je zgodilo, da sem bil tudi sam prekinjen, pa verjetno nisem poznan v Državnem zboru po tem, da bi imel kak sovražni govor ali pa žaljiv govor; vsaj po kriterijih, ki so bili postavljeni med vami in
549
gospo Potrata, se ne vidim ne v enem ne v drugem naboru poslancev. Pa vendar so se dogajala prekinjanja.
Pa še nekaj, vi ste se zdaj sami odločili, da teme ne bo na dnevnem redu. Govorim o tisti prejšnji temi, finančni in bančni temi. Naj vas spomnim, da mi pravzaprav dajete lep zgled. Sam vas bom kot nov poslanec skušal posnemati na naslednjih sejah Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje in se bom v tem stilu o čem tudi sam odločil in vas posnemal. In potem naj se ne čudi koalicija, če pač česa na dnevnem redu morda ne bo.
Govorili ste o tem, da mora biti na sejah interakcija. S tem se strinjam. Se pravi, mora biti neka medsebojna komunikacija. Naj vas spomnim, da je bilo delovno telo, ki ga vodim, to je Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, lanskega, ne vem, mislim, da maja, sklicano brez mene. Sklical ga je nekdo drug, sklical ga je podpredsednik, in tam ni bilo nobene interakcije, pač je bila "mono akcija" koalicijskih poslancev, ki so nek zakon sprejeli mimo predsednika, mimo vsakega člana iz opozicije. Že takrat sem rekel, da bi predlagal podpredsedniku Cukjatiju, da skliče sejo Državnega zbora, pač mimo vas. Zakaj pa ne, če je koalicija sklicala sejo odbora mimo mene, potem, če tako tolmačimo Poslovnik Državnega zbora, lahko tudi opozicija skliče sejo mimo vas; ne vem, kaj bi storili. Ampak koalicija je to storila.
Kar veliko je bilo danes govora tukaj številnih poslancev, gospe Potrata, gospod Potočnik je sedaj le naredil lep govor, gospod Sajovic ima lepe primerjave, pa bom še jaz naredil kakšno primerjavo. Vsi ste govorili o tem, kako so izredne seje Državnega zbora ali delovnih teles in tako dalje nepotrebne, da so to nebuloze, še nisem sicer pogleda v slovar, kaj to pomeni, da zaviramo delo koalicije, da motimo delo koalicije, da vam delamo težave in tako dalje. Ja, ampak poglejte! Nič ni realnega v teh zahtevah opozicije, vse je izmišljeno, vse je podtikanje in tako dalje. Ne, gospodje! Poglejte Državni zbor, tista polovica je zaploskala, ko je odhajal minister Pogačnik. Premier je rekel, da stoji za njim. Danes poglejte medije, sedem koruptivnih ravnanj v zadevi Baričevič, o kateri smo veliko govorili. So to tiste nebuloze ali kaj že? So to neupravičene zahteve? Za mene niso. Mi smo v Državnem zboru imeli interpelacijo in veliko govorili o težavah in problemih in, za moje pojme, koruptivnem ravnanju ministrice Kresalove, celo Zares je to prepoznal in je ni podprl. Ali so to neupravičene zahteve? Ali so to naše neupravičene zahteve, ki vas motijo? Napadamo institucije, je nekdo rekel, predsednika Državnega zbora, predsednika Vlade, predsednika države in tako dalje. Gospe in gospodje, opozicija ima nekatere inštrumente, ki so predpisani v ustavi, ki so predpisani v zakonu in to so interpelacije, to so ustavne obtožbe, to so izredne seje, če želite v poslovniku, in tako dalje. Da mi to izkoriščamo? Poglej ga, zlomka! Pričakujem, da
550
boste sklicali mono sejo Državnega zbora brez opozicije in spremenili ustavo in zakone, pa se bomo vrnili v obdobje pred letom 1990. Torej, ali ne smemo uporabljati teh inštrumentov? Ne tako govoriti. Kličete po nekem drugem sistemu. Meni se to ne zdi prav.
Bil je tudi očitek, predsednik vi ste rekli, ja, vprašajte Jankovica. Ne moremo mi Jankovica spraševati. Mi smo dali predlog dnevnega reda izredne seje Državnega zbora, na kateri bi govorili o teh kreditih. Pa bi oni rekli, aha, to je odnos samostojnega subjekta Jankovica in neke banke. Prav, prav. Kdo pa je saniral to banko? Kdo pa je tisti, kjer je država še vedno lastnik te banke? Kdo jo bo jutri saniral, ko teh 150 milijonov, ali koliko že, naj bi šlo za kredite, ne bo povrnjenih? Takrat bo pa to stvar vseh državljanov. Vsi državljani bodo to plačali. Ne! Sedaj pa vsi državljani niso upravičeni do take seje. Kakšna dvoličnost! Ko je treba izpuliti denar iz davkoplačevalcev - da, ko pa je treba razpravljati o tem, zakaj je temu tako, pa niso upravičeni do tega. Oprostite, to je dvoličnost.
Očitki okoli tega, da kdo ni vstal, mene boste prisilili, nihče mi ni naročil, naj ne vstanem, ko je vstopil predsednik države v parlament, in tudi če bi mi kdo naročil, tega ne bi spoštoval. Sam se bom po tem ravnal. Dokler predsednik države žali del državljanov, ki jih predstavljam tudi jaz, ni moja dolžnost, da bom vstajal. A vi rečete temu kultura ali pa ne, kakorkoli želite.
Vsebina zahtev je porazna, je obupna in tako dalje. Eno od zahtev je bila interpelacija, če je 136, 125 pa 11 tisoč evrov, ki jih gospod Pogačnik da v žep, porazna zahteva, je porazna za tiste, ki zagovarjate ministrico. In vsi, ki ste jo zagovarjali, ste si za moje pojme vizualno si to predstavljam, pripeli na nogo železno kroglo. Hodite z njo! Predsednik Vlade pa dvojno! Hodite z njo, saj tako se niste sami odločili! Hodite z njo! Za mene pri tem ni nobenih težav.
Sistematično rušenje inštitucij, še enkrat, samo še en stavek. Če vi menite, da so interpelacije, izredne seje, ustavne pobude, zahteve in tako dalje rušenje institucij, potem zagovarjate stanje pred letom 1990. Če pa spoštujete ustavo in zakone, v katerih so interpelacije, izredne seje in tako dalje predvidene, pa, prosim, povejte, da to spoštujete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Morda vprašanja, o katerih razpravljamo, sploh niso neustrezna ali pa brez pomena. Moram pa reči, da je meni veliko vprašanje, ali je utemeljen povod, na podlagi katerega smo do razprave o teh vprašanjih prišli, to je zahteva za razrešitev predsednika Državnega zbora; in drugo, veliko vprašanje je za mene, ali je prostor, se pravi, plenarna seja Državnega zbora, primerno mesto za razpravo o
551
tem, kako kdo od nas razume to ali drugo določbo tudi poslovnika.
In glede prvega vprašanja, ali je povod utemeljen, moram reči, da ne. Ni utemeljen, tudi, če bi v primeru enega napačnega ravnanja predsednika Državnega zbora, ki ni sklical seje, za katero ste vi mislili, da jo je treba sklicati, to bilo res - pa sem jaz prepričan, da je predsednik prav ravnal; pa tudi, če bi bilo res - zahtevati na ta račun sklic izredne seje Državnega zbora in razrešitev predsednika, je daleč ne neosnovano, poleg neosnovano tudi pretirano in nedomišlj eno. Ne more imeti, ker veste dobro, da v tem primeru ima predsednik v koaliciji in tudi sicer, ker niste uspeli dobiti niti Slovenske ljudske stranke, ki je opozicijska, za vašo zahtevo, dovolj glasov, da razrešen ne bo. Kaj je torej smisel? Smisel je govoriti o vprašanjih, ki ne bodo dala po vašem prepričanju rezultata, ampak sprožiti razpravo o tem, da je delo Državnega zbora napačno, da je utemeljeno na razlikovanju pravic, ki jih ima koalicija napram opozicija, da takšno ravnanje in takšno vzdušje goji v veliki meri tudi predsednik Državnega zbora, in če bi karkoli od tega bilo res, potem seveda bi bila razprava vredna - pa ni res! Ampak, tako kot sedaj obtožujete, ustvarjate občutek, da delo Državnega zbora ni korektno in s tem tudi zmanjšujete ugled in delovanje Državnega zbora. Mislim pa, da je ena od prvih odgovornosti ali pa lastnosti, ki bi jih moral vsak poslanec imeti, da sam zavestno, posebej pa največja opozicijska poslanska skupina, ne zmanjšuje ugleda Državnega zbora. Netočne izjave, kaj se napačno dela, pa k temu prav gotovo pripomorejo.
Poglejte, danes smo veliko razpravljali o tem, kdaj se sme, kdaj se ne sme, na kakšen način tolmačiti poslovnik Državnega zbora. Prvo, kar moram reči, predsednik Državnega zbora in v teku seje predsedujoči, ima pooblastilo za tolmačenje poslovnika. Vodja poslanske skupine največje opozicijske stranke tega pooblastila nima. To ne pomeni, da ne more priti kdaj tudi tukaj do razlikovanja in da ne more kdaj tudi vodja poslanske skupine ali pa katerikoli poslanec imeti prav vizavi predsedujočega, ampak to še ni razlog za to, da se predlaga njegova razrešitev, in to tudi ne bi smel v normalnem delovanju parlamenta biti razlog, da se zaradi tega tisti, ki misli drugače, do predsedujočega obnaša na način, da ne upošteva njegovega stališča v teku vodenja seje, da mu stalno znova ugovarja, da ga po možnosti ali pa včasih celo žali in vpije na njega, to enostavno za ugled delovanja parlamenta ni primerno ravnanje. To ni primerno ravnanje. Gospod Tanko, nisem rekel, da vi vpijete, sem pa, ko sem rekel, da mnogokrat ugovarja in hoče imeti zadnjo besedo, to dodajam, mislil predvsem na vas. Ker to velja tako za razprave na Kolegiju kot tudi mnogokrat na seji Državnega zbora in se enostavno ne prizna avtoritete tistemu, ki ima po poslovniku pravico presojati, kaj je v danem primeru po njegovem mnenju prav. Lahko tudi, da ni prav, ampak on ima dolžnost to
552
presojati in samo na ta način lahko vodi sejo. Če se mu ugovarja, kakršnakoli pojasnilo da, nekdo reče "ne, to je pa malo drugače" in zlorablja poslovnik celo na ta način, da ko več vsebinsko ne sme razpravljati, pravi, da bo razpravljal proceduralno, pa ne razpravlja proceduralno, ampak vsebinsko. Mnogo je takšnih stvari, ki se jih, gospe in gospodje, poslužujete ali poslužujemo, da ne bom sebe izključeval, ki za normalno delovanje Državnega zbora niso ustrezne. In če mene kaj boli, takrat ko vodim sejo ali pa ko je ne vodim, je nespoštovanje dobronamernih opozoril, ki jih daje predsedujoči, ko prosi: "Dajte se osredotočiti na vsebino, poskušajte govoriti o tem, kaj je na dnevnem redu, zmanjšajte napetost v besedah, razmislite, ali ne gre tudi za obtožbe, ki niso utemeljene", pa namesto da bi vsaj z molkom pa z drugačno razpravo prizadeti poslanec oziroma opozorjeni poslanec naprej ravnal, da ravna tako, ampak začne govoriti, saj delam to, kaj me boste prekinjali, ne dovolim si. Ali je to za normalno delovanje parlamenta primerno? In ker predsednik Državnega zbora največ sej vodi in največkrat vodi seje v trenutkih, ki so morda predvideno konfliktni, ima takih situacij največ in potem mu tudi kdo od vas reče, saj z njim je pa najtežje delati, z vsemi drugimi podpredsedniki je lažje, ki preberemo vrstni red zapisanih razpravljavcev in vam damo besedo in čakamo. Poslušamo in čakamo, da ja ne bi kaj takega rekel, ker bi bil v dvomih! Ali vas moramo opozoriti ali ne. Zato res mislim, da so vsebinska vprašanja lahko utemeljena, da pa razlogov za zahtevo za razrešitev predsednik Državnega zbora ni, na redni ali izredni seji, vseeno. Želel bi in to sem danes na Kolegiju predsednika tudi predlagal, da bi se o tem, kako razumemo poslovnik, morda tudi preko poslovniške komisije v pripravi pa tudi preko Kolegija Državnega zbora o nekaterih stvareh dogovorili. Jaz ga, gospe in gospodje, v mnogo čem razumem drugače kot ga razumete predlagatelji te seje. Morda tudi drugače, kot ga razume Zakonodajno-pravna služba ali pa predsednik Državnega zbora. Jaz namreč mislim, da poleg formalne procedure, ki je zahtevana, eden poslanec, deset poslancev, četrtina poslancev in podobno, kar je prvi pogoj, mora biti zahteva povezana z vsebino dela Državnega zbora. Ko mi berete poslovnik in govorite o tem, da poslovnik govori, da delovna telesa obravnavajo vsa vprašanja. Ja, govori, ampak vsa vprašanja iz pristojnosti dela Državnega zbora, ker sicer bi lahko delovna telesna presojala tudi, ali je konkretna sodba, ki je bila izrečena v nekem primeru, ustrezna ali ne, ali pa bo v drugi instanci o tem odločalo neko delovno telo ne pa pristojno sodišče. Sedaj vem, da sem še v skrajnost, korigiral, tega nikoli nihče še ni predlagal. Podobne stvari so bile pa že predlagane. Namreč, da bi si jih Državni zbor vzel pristojnost odločati o stvareh, ki niso njegova pristojnost.
Tretje, kar bom povedal, pa boste se še dodatno začudili. Jaz mislim, da mora biti za obravnavo poleg teh prvih dveh
553
pogojev, ki sem jih povedal, še izbrana ustrezna procedura. Če imamo za zakonodajni postopek proceduro, potem jo imamo za sprejem sklepa in piše, kaj je sprejem sklepa, ne bom vam bral, ker to sami poznate. Veste dobro, kaj je nadzorna funkcija, veste dobro, kaj so poslanska vprašanja, vse to mi med seboj vemo. Recimo, konkretni primer. Po tem, ko je zavrnjena zahteva za razpravo o določenem vprašanju, ki jo je dal minister ali ministrski predsednik, s podpisi zahtevati o tej isti temi ponovno razpravo na Državnem zboru in reči, da je to korekten postopek. Za mene ni. Ker tista skupina, ki to zahteva, ne pristaja na to, da je neka odločitev v vsaj neki fazi lahko tudi dokončna in da ni mogoče zahteve stalno znova obnavljati.
Moram reči, da bi bilo veliko stvari, o katerih bi bilo vredno govoriti. Veliko stvari bi se morda celo lahko dogovorili. Vsi skupaj bi pa morali skrbeti za to, da bolj pazimo na ugled Državnega zbora pa tudi tistih, ki vodijo Državni zbor. Vsak od nas se je že marsikdaj sprehodil po evropskih demokratičnih parlamentih, ne mi reči, da je običaj, da se predsedujočega žali ali da se njegova stališča pri vodenju seje ne upoštevajo. Ima mnogo več pooblastil, ki mu jih mi nismo dali, in mnogo več ugleda. V marsikaterem parlamentu je ugovarjanje predsedujočemu pri vodenju seje največja napaka ali najbolj krivdno ravnanje poslanca, ki ima lahko za posledico tudi odstranitev s seje. Dajmo malo več v tej smeri razmišljati in po mojem bomo delovali bolj v zadovoljstvu drug do drugega.
Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Gospod Gyorek. (Ga ni.)
Gospod Kek, izvolite.
FRANCI KEK: Hvala za besedo.
Ko poslušam utemeljitve današnje točke, včasih dobim občutek, da so podobne že znanim primerom nekje drugje iz sveta in imajo toliko skupnega, dejanskega, kot je na primer Ljudska republika Kitajska, ljudska, ali pa je bila včasih Nemška demokratična republika nemška. Poslušamo, kako opozicija ne pride do besede, kako predsedujoči ne skliče izredne seje o svoji razrešitvi. Pa še vedno ne vemo, zakaj bi bila izredna seja, če bi se imenovala izredna, boljša, kot je redna. Danes imamo vso možnost poslušati argumente za razrešitev na redni seji, in še vedno vztrajate, da bi to morala biti izredna seja.
Po drugi strani je bilo predsedujočemu Pavlu Gantarju celo na Kolegiju, govora je bilo celo o tem s strani Jožeta Tanka, problematizirano je bilo, ali ima on sploh pravico do obrambe, ko že govorimo kdo lahko tukaj govori in kdo ne. Na podoben način, kot ste rekli, nismo hoteli razpravljati o Ultri. Ne da smo imeli posebej sejo za to, vsakič ko je le
554
priložnost, jo omenjate. In če govorimo o zdravstvu ali o kmetijstvu. In tudi pri tem primeru se je moral Gregor Golobič zelo potruditi, da je kot preiskovanec prišel na preiskovalno komisijo in odgovarjal na vprašanja, ki ste jo vi ustanovili. Tam niste bili najbolj srečni, da je prišel, ker je ovrgel vse vaše trditve, ki ste jih pol leta pred tem vneto ponavljali.
Jaz mislim, da se boste morali s to sejo zadovoljiti, čeprav se ne bo imenovala izredna, bo pa pokazala, da je predsedujoči Pavle Gantar do zdaj deloval in bo tudi v prihodnje deloval tako, kot mu nalaga njegova funkcija.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Besedo ima gospod Brulc. Izvolite.
MIRKO BRULC: Lepo pozdravljeni!
Mislim, da je današnje zasedanje nepotrebno, če odmislimo cel kup predavanj o razumevanju demokracije. Jaz bi rekel takole. Uvodni stavki predsednika Državnega zbora dr. Gantarja so naredili hladen tuš na vse, ko vas je naslovil kot mestne svetnike. To je odraz inteligence. In to se je dogodilo tukaj že dvakrat, tudi ob interpelaciji ministrice Kresalove, ker vas je prav tako že v uvodu zelo hitro ohladilo. Jaz sem prepričan, da je veliko truda vloženega v to, da država ne bi funkcionirala, da bi državljani dobili občutek, da je vse narobe in da opozicija rešuje probleme. Resnica pa je, da vabite na mitinge, na proteste in kuhate vročo juho, ki jo boste verjetno zelo težko pojedli.
Po vašem predsednik Državnega zbora ne bi smel komentirati izjav poslancev, ne bi smel izražati svojega mnenja, ne odgovoriti na žalitve in podobno. Jaz vam povem da je enako tudi na lokalni skupnosti. Tudi jaz kot župan, ko vodim sejo, se ne bi smel braniti, ne bi smel povedati svojega mnenja, ampak razlika je še ta, da tudi glasovati nimam pravice. Tako vsi tisti, ki vodimo take in drugačne seje, tudi podpredsedniki, pravzaprav smo eni reveži. Vaš poizkus rušenja avtoritete je seveda vam v škodo. In to je iz dneva v dan evidentno. Samo spomnite se, ko je prišel predsednik države v parlament, pa niste vstali. Prej je dr. Gorenak rekel, da ni vstal iz takega in takega razloga. Ni smel vstati, ker je nekdo od zgoraj ukazal, da ne smete vstati. Ampak to je znak kulture in konec. Ker nekateri so že nakazali, da bi vstali, pa so se morali posesti. Spomnite se napada na dr. Drnovška zaradi letalske karte, da dalje ne govorim. Še in še bi lahko našteval. S takimi dejanji rušite ugled tega parlamenta. In jaz se bom javno boril proti takim zadevam.
Sedaj je na vrsti tudi sklic izredne seje, gre za izjavo predsednika Vlade in organizirali boste pravzaprav na temo, da Državni zbor ni prijavil organizacije referenduma, bo to neka razprava o vaših stališčih, brezplačna, medijsko prenašana in mislim, da je to zelo narobe in da to ni potrebno. Gospa Irglova, vipavska burja vas dviguje, je res? Jaz mislim, da
555
danes sploh ni problem dr. Gantar, problem je Jankovic. In če imate kaj proti njemu, pripravite prijavo. Jaz sem tega deležen dostikrat, pa v osmih letih ni še ena bila taka, da bi me glava bolela. Podpišite se, pa naj ugotavljajo, kdo dela karkoli narobe.
Jaz upam, da veste ali pa ne mislite, da bom to interpelacijo podprl, nikakor ne. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Gospa Klasinc, izvolite.
JANJA KLASINC: Hvala, gospod podpredsednik.
Danes ko poslušam to razpravo v tej skoraj prazni dvorani, mi je pravzaprav žal, da smo tokrat v tako majhnem številu tukaj. Mislim, da je danes priložnost - in to se tudi dogaja - da se podrobneje pogovorimo o svojem delu. O delu tega Državnega zbora. Saj, nič ne rečem, gospod kolega, seveda tudi mojih kolegov ni, tudi vaših kolegov ni, tudi še koga drugega ni. Ampak, pogovarjamo se o eni drugi strani. Če gre napad na predsednika Državnega zbora zaradi enega poslovniškega določila, ki si ga vi razlagate na nek način, mi pa na drug način, in zato zahtevate odstop in zamenjavo predsednika Državnega zbora, najpomembnejšega političnega telesa v državi, potem pa jaz res ne vem več, kam hočete pripeljati to državo.
Danes sem se spomnila na en moj pogovor, ki sem ga imela pred malo več kot 20 leti, ko sem bila dopisnica slovenske televizije v Beogradu, s prvim sekretarjem ameriške ambasade. Takrat mi je gospod na nekem sprejemu rekel: "Aha, zdaj pa se boste Slovenci osamosvojili." In jaz sem rekla: "Ja, seveda." Bila sem vesela, ponosna in razlagala, kako bolj demokratični smo v Jugoslaviji od drugih, kako svetal vzor smo drugim, pa nas drugi ne razumejo in zato moramo iti na svoje in podobno. In potem se je gospod nasmehnil in rekel: "Deloma imate prav. Da pa boste prišli do prave demokracije, boste rabili 20 do 50 let." Jaz sem bila takrat ogorčena, vam povem. Sem rekla, s kakšno pravico, s kakšnim paternalizmom se zdaj Američani obračajo na nas Slovence. Ampak ugotavljam, da je imel gospod prav. Mi tukaj ne razumemo temeljnih pravil demokracije. Vi ste kolegi - ne iz opozicije - iz Slovenske demokratske stranke, ker nekateri drugi se v tej opoziciji vendarle včasih obnašajo malo drugače, vi ste zamenjali parlament s Hyde Parkom. Ne samo z mestnim svetom. Vi mislite, da je parlament mesto, kjer se lahko govori o vsaki stvari, ki komurkoli pade na pamet. In kaj je podlaga za to? Podlage so časopisni članki. Za izredne seje, za nujne seje, za ne vem kaj še vse. Podlage so časopisni članki z insinuacijami, časopisni članki, ki včasih niso insinuacije, ampak so že posledica kakšnih pravih odločitev. Povem vam, jaz sem sicer novinka v tem parlamentu, to je moj prvi sklic dela, ampak nisem pa novinka v poznavanju parlamentarne prakse. Jaz na svojih prejšnjih
556
delovnih mestih in tudi na sedanjem kot predsednica Odbora za zunanjo politiko obiskala dosti tujih parlamentov. Nikjer v razvitih evropskih državah ne boste videli, da imajo pravzaprav permanentno zasedanje državnih zborov. Mi delamo od jutra do večera samo zaradi vaših zahtev po nujnih in izrednih sejah, in to za vprašanja, ki sploh niso v teh težkih kriznih časih bistvena za to državo. Seveda vsi se potem izgovarjate, da vaš scenarij ni rušenje institucij tega sistema. Seveda je. To je povsem očitno. Spravili ste se do sedaj še na vse, razen na eno institucijo. Tisto je pa treba zagovarjati. To je državno tožilstvo. Jaz se na tisto institucijo prav dosti še nisem spravila, čeprav sem članica odbora, kjer se je o tem razpravljalo. Ampak veste, vemo, zakaj državno tožilstvo. Zato, ker tam na čelu tiste institucije pa sedi nekdo po vašem okusu. Ker je osnovna logika te vaše demokracije: prav je samo tisto, kar mislimo mi. In gospod Gantar je malo prej dal vsem nam, tudi meni, moram reči, čeprav mi je prve lekcije iz demokracije dajal že na fakulteti, ko mi je predaval, ampak tudi danes nam je ponovno dal lekcije, kako se je treba obnašati v Državnem zboru. Bila sem večkrat nad njegovim vodenjem jezna, ko me je prekinjal. Prekinjal me je predvsem takrat, kadar sem, recimo, nasprotovala vašim trditvam pri obrazložitvi glasov. Po poslovniku mi te pravice nimamo. In prav ima, da me prekine. Me sicer malce zmede s tem. Pa še nekaj bi vam povedala, večkrat prekinja nas iz koalicije kot vas iz opozicije. Verjemite.
Filozofija mora nekaj biti. Ne more biti, gospod Tanko, osnovana samo na golih poslovniških zadevah. Kot si napačno razlagate člene v arbitražnem sporazumu in rečete, 1. točka to, 2. točka to, 3. točka, tako berete tudi poslovnik. Poslovnik je celota. Poslovnik je posledica ustave, ki smo jo sprejeli. In konec koncev, naj sedaj še preberem, če ste že pozabili, kaj so glavne naloge Državnega zbora. Povzemam z naše spletne strani: "Državni zbor v okviru pravodajne, ustavodajne, zakonodajne funkcije sprejema ustavo oziroma njene spremembe, zakone, druge splošne akte, svoj poslovnik, avtentične razlage zakonov in prečiščena besedila zakonov, državni proračun, rebalans proračuna in zaključni račun, ratificira mednarodne pogodbe in razpisuje referendume... " Ali ste tukaj videli kakšne stadione? Ali ste tukaj videli tuje veleposlanike, ki vam niso všeč, pa seveda ni razprava o njih v nikakršni pristojnosti Državnega zbora. In podobne in podobne zadeve. Mi se moramo vrniti na začetek. Predvsem pa mislim, da ste se spravili, zdaj bi rada nekaj rekla še o predsedniku tega Državnega zbora, gospodu Gantarju, osebno. To je človek z veliko širino. To je človek z širino človeka, človeško širino, izobrazbeno in demokratično širino. Gospod Gantar se je za demokracijo zavzemal takrat, ko je bila večina od nas tiho in sodeloval na demonstracijah, opozarjal na fakultetah za vse te zadeve. In to demokracijo, ki jo je zagovarjal, in človekove pravice, kot mlad človek, jo izvaja
557
tudi danes tukaj. Na napačnega ste se spravili, res na napačnega. Zelo mi je žal in nikakor ne morem potrditi vaše pobude.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Tanko, izvolite, imate besedo.
JOŽE TANKO: Hvala lepa. Gospa Klasinc, za nas, za naše delo so podlaga tudi časopisni članki, niso pa podlaga propadli brezplačniki.
Kar zadeva razlago arbitražnega sporazuma, ne vem, kako si predsednik Vlade razlaga arbitražni sporazum, če po vsaki javni tribuni, ki jo ima, po vsaki predstaviti pride demanti s hrvaške strani. Po vsaki. In tudi zato želimo razpravo o novih dejstvih, ki so nastala po razpisu zakonodajnega referenduma. Ali zna kdo iz koalicije to razložiti? .../oglašanje iz klopi./... Zakaj se to vedno zgodi? In tudi še prej, ko je gospod Potrč govoril. Marsikaj si je privoščil na račun tistih, ki jih gleda vizavi, vidim pa, da ne vidi nazaj ali okrog sebe. Zelo enostavno je imeti dvojna merila. In prav o tem in zaradi tega je tudi ta seja Državnega zbora, ker si predsednik dovoli dvojna merila. In prej sem ga pozval, da lepo pove na osnovi katerih določb ustave in poslovnika ima diskrecijsko pravico, da nekaj ne odredi in na osnovi katerih določb Ustave, Poslovnika ali zakona ne smeta ne Banka Slovenija ne Vlada Republike Slovenije prisluhniti ali poročati Državnemu zboru. Upoštevamo vsa načela oblasti, zato, ker smo napisali v skladu z ustavnimi, poslovniškimi in še ne vem kakšnimi določili, da to storita. Predsednik Državnega zbora še ni odgovoril. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Rožej. (Ga ni.)
Gospa Rihter, izvolite imate besedo.
MAG. ANDREJA RIHTER: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik.
Ker so moji predhodniki že dosti povedali, bi mogoče ostala sama pri tistem kar je zelo na začetku omenil oziroma povedal predsednik Državnega zbora, da je po svoji vesti in po svoji odločitvi sprejemal odločitve in tudi deloval v smislu dobrega za ljudi. In če je sklical ta razgovor oziroma razpravo o svoji nezaupnici in jo vključil v dnevni red redne seje, mu lahko verjamem, da je storil dobro delo, saj s tem ni povečal že tako velikega števila izrednih sej, ki bodo, sem prepričana, ob koncu vašega poročila zaradi njihovega števila kot dober uspeh dela opozicije. Želim povedati, ko nas gledajo in poslušajo ljudje, ne nazadnje tisti, ki so nas izvolili in nam zaupali, da opravljamo dobro delo v Državnem zboru, je leto namen dela Državnega zbora in zaradi tega ne morem podpreti razrešnice predsednika, ker vem, da dela dobro, in predvsem dobro za ljudi. Da je vodenje Državnega zbora v smislu poenotenja, vsaj skušati se poslušati v vsebinah in zadevah,
558
ki so dobre za vse nas, za vse Slovence. Ko sem pregledala magnetograme, vodenje sej in razprave ter pobude predsednika, sem ugotovila, da resnično skuša in velikokrat tudi apelira na vse nas, da bi bili vsaj na trenutke na nekih skupnih točkah pozitivni. To pričakujejo od nas ne nazadnje vsi Slovenci. In to velikokrat verjetno slišite na cesti, doma, v družini, mogoče tudi v tistih družinah, ki so poslale svoje dijake predvčerajšnjim v Ljubljano.
Zaradi tega še enkrat pravim, zaupam predsedniku Državnega zbor, v njegovo vodenje in njegove odločitve. Nikakor ne more biti povod za razpravo o njegovi razrešnici odločitev, ali se o tem razpravlja na redni ali izredni seji. Ravnokar ste omenili, kolegi nasproti, da je črpanje za vaše delo, za razpravo in razmišljanje tudi časopisje. Pa bi se sedaj lahko vprašala, kateri časniki in kateri prispevki. Verjetno bomo v bližnji prihodnosti imeli priložnost razpravljati o medijih, saj nas čaka medijska zakonodaja. In tudi tisto, kar prebirajo naši Slovenci, ne nazadnje prebivalci, vendar vsak bere malce drugače; po tem ne nazadnje tudi sodijo in se odločajo. To, o čem mediji pišejo in kakšno poslanstvo imajo, je pa že druga zgodba. Zato bolj zaupam vsem nam, ki tu govorimo jasno in glasno z besedami in se poslušamo. In namen našega predsednika Državnega zbora je bil biti slišan in uslišan, ne nazadnje, za dobrobit vseh nas. Zaradi tega so številke izrednih sej, ki se jih je sedaj nabralo že kar 23, in 17 rednih, lahko za nekoga merilo in verjetno kakšno bitje plati zvona. Vendar na žalost ne morem mimo tega, da je veliko ali pa mogoče celo en sam interes današnje opozicije vzbujati pozornost v času in trenutku, ko bi si želeli, da stopimo skupaj. Da stopimo skupaj v okoliščinah, ko se obetajo dobri časi in ko bi se bilo treba vprašati, kdaj in kako in kaj nas ne nazadnje druži, če nas še sploh kaj. O tem pa se verjetno nekateri zelo velikokrat sprašujemo ko, ne tukaj v Državnem zboru ali pa na cesti, v pogovoru v domačem okolju govorimo z ljudmi in ne nazadnje tudi z nekaterimi poslanci. Je že tako, da se tukaj pogovarjamo v enem jeziku, da se na hodnikih pogovarjamo v drugem jeziku in v okolju v tretjem jeziku. Mršimo ali delamo grimase na obrazu, ampak poglejmo resnici v oči, pa je ne nazadnje res tako. Mislim, da bi bilo dobro ob tej razpravi, današnji zaupnici ali nezaupnici našemu predsedniku Državnega zbora, resnično razmisliti, da govorimo ljudem, ki nas gledajo pred televizijskimi ekrani, resnično odgovoriti, da nekateri zelo želimo, da bi sodelovali in da bi se v ključnih trenutkih ali ne nazadnje vsebinah vsaj malce slišali in se poenotili. Ne nazadnje to od nas pričakujejo ljudje, naši volivci, da bi nam bilo dobro. Veste, Slovenci smo zelo delaven narod, ki veliko da tudi na vrednote v družinskem okolju. Zaradi tega je beganje politike, draženje politike zelo nedobrodošlo in nesimpatično. In tisto kar je vrlina predsednika Gantarja, je pa ravno to, da zna biti oster do nas pozicije in do vas
559
opozicije. Ampak vi tega očitno ne vidite dobro ali ne prepoznate. Sama bi si velikokrat želela, da ne bi bil tako oster do nas predsednik Gantar, tako bi bilo včasih dobro, da bi bil bolj strog do opozicije, ampak moram reči, da sem prvi mandat v Državnem zboru kot poslanka in lahko pri pregledu ali iz izkušenj iz preteklosti ugotovim, da je vodenje predsednika Gantarja zelo zelo uspešno, dobro in zaupanje vredno.
Zaradi tega in predvsem zaradi tistih argumentov ali predlogov, ki ste jih v opoziciji tudi dali, nikakor ne morem vzeti niti resno niti argumentirano še manj pa, da bi to prispevalo h kakšnemu boljšemu zaupanju ali pa celo delu v Državnem zboru. Zato v celoti podpiram predsednika Gantarja in verjamem, da bomo končali mandat in v vse tiste uspehe in obljube, ki smo jih dali naši volivcem in volivkam. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Zanoškar? Ga ni. Gospod Kampuš, izvolite.
ANTON KAMPUŠ: Spoštovani podpredsednik, hvala lepa za besedo. Kolegice in kolegi, spoštovani predsednik! Moje mišljenje je sledeče. Dr. Pavla Gantarja ni potrebno braniti, ker se sam ubrani teh nesmiselnih obtožb z dobrim delom, dobrim vodenjem našega parlamenta Republike Slovenije.
Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Besedo ima gospod Trofenik, izvolite.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik.
Ne bom ponavljal, tudi jaz, predsednik, te ne bom branil. Še manj bom branil ljubljanskega župana, ki sem z njim prebil več kot 10 let v stalnih polemikah na področju športa. Ampak mislim, da je idealna priložnost, ker ni na dnevnem redu, kot so že mnogi ugotovili, predsednik Državnega zbora, ampak stadion Stožice in športna dvorana. In to ima svojo predzgodovino in mislim, da se je o tem treba pogovoriti, ker slovenska javnost zelo malo ve o ozadju.
Da ne bom napačno razumljen, osebno mislim, da bi, čeprav sem čustveno vezan na Halo Tivoli, Ljubljana že davno morala imeti še eno ustrezno športno dvorano in da bi Ljubljana že davno morala imeti tudi primeren stadion. Od tu naprej pa imam seveda svoje poglede.
Pred slabimi štirimi leti - 22. oktobra 2006 je bil prvi krog lokalnih volitev. V ponedeljek, 23. oktobra, se je zgodil znani telefonski klic, ki je zaukazal varianto B. Kaj je ta varianta B, da ne boste mislili, da govorim o kakšnih vojaških ali policijskih odločitvah. To je bila varianta spremembe zakona o financiranju občin, ki je bil sprejet na izredni seji 17. novembra 2006 in ki je Ljubljani v cenah 2006 namesto pripadajočih 131 in pol milijonov evrov prisodil, da ima
560
Ljubljana dovolj 95 milijonov evrov. Kar na startu je Ljubljana izgubila 30 milijonov evrov. To je bistvo. Do takrat je Ljubljana, ki ustvari 21 do 22% v masi slovenske dohodnine, ustrezni delež v deležu tudi dobivala. Ljubljana predstavlja 13% slovenskega prebivalstva, nova zakonska rešitev pa ji je prisodila samo 11-procentni delež potrebnih sredstev. Danes maturantje poskušajo postaviti nek rekord z udeležbo za neko knjigo, ampak mislim - mi imamo en rekord, ki bi moral biti že davno v tej knjigi: ni prestolnice v Evropi, kjer bi razpoložljiva finančna sredstva po zakonu znašala 83% povprečja, priznano za področje občin. Te prestolnice v Evropi ni, oprostite! Najmanj pa v tisti Evropi, ki si jo mi predstavljamo. Najbližji na severni strani imajo 2,33-kratnik na povprečje, ne pa 83. In tu je bistvo. Nekdo se je odločil kaznovati Ljubljano zato, ker si je izbrala nesimpatičnega, za nekoga, župana, istočasno je pa kot kolateralno škodo kaznoval Maribor, Celje, Kranj, Koper, da ne naštevam naprej. Nekateri smo imeli to srečo ali pa nesrečo, da smo takih športnih dvoran več gradili. Osebno imam izkušnjo iz obdobja Milke Planinc, 100% prepoved iz javnih sredstev. Ampak takrat smo prepričali ljudi za samoprispevek in športna dvorana je nastala. Ob novi državi ni bilo denarja, pa smo si izmislili občinske obveznice, pa smo tudi dvorano zgradili. Danes to ni možno. Danes je edina oblika to nesrečno javno-zasebno partnerstvo. Zanimivo, predlagatelji nič ne kritizirate ta nesrečni zakon, ki vam ga je uspelo spraviti skozi Državni zbor v svojem mandatu in nam vsem skupaj ni v čast. In kot sem rekel kolegu Černaču, ko je očital, da ne želimo razpravljati, z veseljem bi razpravljali o pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu, o Stožicah. Vsi instrumenti in vse proceduralne možnosti so bile, da bi to pripeljali na dnevni red pristojnega delovnega telesa ali pa še koga. Ne, tega enostavno niste želeli. Želeli ste, da razpravljamo o potencialnem kreditu. Jaz se strinjam v zelo malem delu z vami, da zna biti problematično, če bi se nekdo odločil za kreditiranje tega projekta v tem trenutku. To ni bilo problematično pred dvema letoma ali tremi leti, ko so se za projekt odločali v nekih drugih razmerah. Danes pa sem prepričan, ne glede na te politične pritiske, da resna banka pri takih razmerah kot imamo podatke pa informacije, če so objektivne, da zaradi tako vprašljivega javno-zasebnega partnerstva, ki je pa zakonito, ker imamo tako slab zakon in tako vprašljiv zakon, za katerega strokovnjaki rečejo, da bi bilo najlepše, če bi se hitro od njega poslovili. Seveda potem bi morali obravnavati v Državnem zboru še vsaj sto pogodb ali pa več, po Sloveniji, ki so po obsegu sicer po vrednosti manjše, so pa enake ali pa še bolj problematične. In v tistem delu bi bilo možno razpravljati v Državnem zboru, kot predstavniku lastnika, če hočete, če bi neka potencialna banka odobrila kredit. Vendar ta kredit se ni zgodil. Jaz dvomim, da se sploh bo zgradil in še mogoče s kakšnega drugega vidika.
561
Temeljni problem je v tem, da je nekdo prestolnici in drugim mestom v Sloveniji vzel tisto minimalno finančno avtonomijo, v okviru katere bi lahko peljali take ali drugačne objekte z vso svojo odgovornostjo. In moram jasno poudariti, da zdaj in vedno, ko bo to prišlo na dnevni red, bom nasprotoval, da bi kjerkoli država gradila dvorano ali stadion, čeprav se je to v preteklosti dogajalo, da so se posamezni ministri lahko slikali ob udeležbi države, ker to enostavno ni primer. Spomnimo se, da olimpijske igre organizirajo mesta, ne države, in da ni nobenega razloga. Sedanji koaliciji pa tudi ni v čast, da ni ustrezno reagirala na tako nesprejemljiv zakon. Tisti zakon o glavnem mestu, se strijam, ni v čast državi in tej koaliciji in ga osebno jemljem kot neustrezno reakcijo na nedovoljen poseg v javne finance. Seveda to nima nobene zveze z današnjo točko, da bi bil to razlog za razrešitev predsednika, zato o tem ne bom govoril, pa o drugih osebah tudi ne.
Kar se pa tiče tistih poslovniških, pa samo en stavek. Ti očitki so možni, ker je poslovnik za moj okus katastrofalno slab. Vendar, spoštovani podpisniki, vsaj komu izmed podpisnikov bi pa smelo biti manj nerodno, če bi se spomnil nekaterih dogodkov iz prejšnjega mandata, ko je prišlo do prirejanja stenogramov, da bi branili svojo ministrico, ki ni upala skozi vrata in še kaj in ko ste nas nekatere utišali, naj bomo rajši tiho, ker pametni utihnejo, samo da ste branili nedovoljene skoke ali pa če hočete incidente svojih koalicijskih partnerjev. Vsaj tistim bi moralo biti pri takem podpisu tudi nerodno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO: Hvala lepa. Mogoče bi bila ta sodba, obtožba kolege Trofenika na mestu, če ne bi on bil tisti, ki je v Državnem zboru prebral zapisnik seje svojega delovnega telesa, ki je bil potvorjen, ki ni bil skladen niti z glasovanjem, niti z vsebino. Ia to smo opozorili tudi na Kolegiju Državnega zbora, tudi tukaj in tako naprej.
Še ena zadeva je bila, spoštovani Trofenik. Ne dolgo tega nazaj ste obravnavali zahtevo za izredno sejo in zamenjali besedilo pri zahtevi za izredno sejo. Ni se ujemalo besedilo. Zelo težko sprejemamo kritike od tistih, ki ste to storili že v tem mandatu dvakrat v zelo kratkem času, enkrat pri zakonu o Pomurju, enkrat pa pri zahtevi za izredno sejo, ki so jo sklicali gospod Anderlič in ostali. Žal, tako je. In nima smisla graditi potem svojih interpretacij, svojih obtožb ali pa kritik na tiste, ki smo nekaj predlagali, če sam evidentno storiš tak diskurz. Take manipulacije se v tem Državnem zboru še ni privoščil noben poslanec in noben predsednik delovnega telesa.
562
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Želite repliko? Izvolite, gospod Trofenik.
VILI TROFENIK: Ta zadnji stavek manipulacij je vam lasten in ga sam sebi pripišete. In nehajte podtikati, da sem jaz naredil edino napako, da sem podpisal zapisnik, v katerem je bila napaka. In to odgovornost poskušate meni pritakniti. Da bi pa jaz zamenjal to, kar ste zdaj govorili, kakšen tekst, zlasti pa v zakonu o Pomurju. Vam gre za drugo, ker pripadate poslanski skupini, ki se je v Pomurju hotela pohvaliti, da ima zasluge za sprejem tega zakona. To so teksti, ko so vam pisali kolegi tudi zahvale. Niste pa bili niti na seji odbora, in se prepričajte, ker en sam vaš predstavnik je bil na seji odbora na tisti nočni. In nehajte manipulirati. To je vaša manipulacija. Ker ko vam zmanjkuje argumentov, udarite z argumenti proti mojim trditvami, kaj ste napravili z zakonom en dan po volitvah leta 2006.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Tanko, razprava, replike na repliko ni. Ampak kot predlagatelj.
JOŽE TANKO: Hvala lepa. Spoštovani gospod Trofenik. Ne vem, kaj ste storili z Zakonom o Pomurju. Čeprav ste bili pokriti tudi s stališči svojih kolegov iz poslanskih skupin koalicije. Vendar dejstvo je, da ste zjutraj tukaj prebrali besedilo in šest napak je bilo v tistem dopolnjenem predlogu zakona. Šest napak. Žal so se notri našle vsebine, ki niso bile pokrite niti z glasovanjem, ker se je izglasovala drugačna rešitev, kot je bila v dopolnjenem predlogu zakona. Kdo je tu delal napake, ne vem, ampak odgovorni ste pa vi, ker ste predsednik delovnega telesa in dobite nagrado in plačo za to.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Izvolite, gospod Trofenik.
VILI TROFENIK: /Začel govoriti brez mikrofona/... in namen, ampak ste se zlagali. V zakonu ni bilo nobene napake, napake so bile v zapisniku, ki jih je povzročila služba. Ker so morali zaposleni delati, vprašajte jih, koliko ur - čez 30 ur neprenehoma.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Besedo ima gospa Jeraj.
ALENKA JERAJ: Hvala lepa za besedo.
Če ne bi znali toliko stvari zakomplicirati, bi lahko rekli, da je stvar zelo enostavna. Poslovnik določa načine in postopke, kako, kdaj in na kakšen način se skliče izredna ali redna seja. In če so poslovniške zahteve izpolnjene s strani poslancev, potem taka seja tudi mora biti sklicana. Jasno je, kakšne so možnosti, kakšni so vzvodi, da nadzoruje koalicijo
563
in Vlado tudi opozicija. Teh stvari se je pač treba držati in ne spreminjati, kakor se komu zljubi.
Predhodniki so že povedali, zakaj smo dali predlog za zamenjavo predsednika Državnega zbora oziroma zakaj mislimo, da svojega dela ne opravlja dobro. Ni pa bilo omenjen še nek dogodek oziroma problem, na katerega smo naleteli. Ko smo obravnavali oziroma še vedno obravnavamo Družinski zakonik, za katerega radi rečemo, da gre za ključni zakon s področja družinske zakonodaje, in ker je bil interes javnosti zelo velik, da bi bili prisotni na seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, smo v naši poslanski skupini predsedniku Državnega zbora posredovali predlog, da bi bila seja v tem prostoru, kajti v dvorani na Tomšičevi ni prostora za vse, ki bi želeli seji prisostvovati - naše delo pa je tudi javno, zato mora biti omogočena prisotnost strokovni javnosti -, vendar je bilo to onemogočeno. Predsednik je na prvi dopis odgovoril, da ta prostor ni temu namenjen, pač pa le plenarnim zasedanjem, kljub temu, da vemo, da se mnogo stvari dogaja v tej dvorani, pa nimajo statusa plenarnega zasedanja Državnega zbora. In ko je bila seja prestavljena, smo ponovno predlagali, pa na ta drugi dopis nismo dobili niti odgovora s strani predsednika Državnega zbora.
To, da se želimo o nekaterih stvareh pogovarjati, in mislimo, da je tako tudi prav, da to želimo. Prej je bilo omenjeno, kakšni krediti so se dajali in kaj vse so banke počele v prejšnjem mandatu. Če bi bilo temu res tako, bi najbrž takratna opozicija sklicala izredno sejo, predlagala, da se stvari razčistijo, sicer pa tega danes ne morete govoriti. Imeli smo pa cel kup izrednih sej na razne teme, vezane samo na časopisne članke ali pa še kaj manj. Naša skrb je v tem, da se nam ne zgodi še ena afera, ki jih je v tej vladi polno, in ne bi bilo nič novega. Če niso vpleteni člani vlade, so pa njihovi bližnji prijatelji. In tudi v tem primeru, kot vse kaže, v primeru Stožice, se nam lahko zgodi kaj podobnega. Sedaj prihajajo podatki, kako se stvari ne plačujejo, kako sodelujejo prijatelji, ki jih je gospod Jankovič reševal pri nekih zadevah.
Omenjena je bila tudi preiskovalna komisija, ki jo vodim, kaj da smo na preiskovalni komisiji počeli ali ne, ali smo učinkoviti ali nismo. Kaj smo vprašali gospoda Jankoviča, je seveda stvar komisije, članov komisije, in zagotovo ga še kaj bomo povprašali. O Stožicah ga res nismo, ker vseh podatkov nismo imeli. Vendar pa očitno nismo tako neučinkoviti, kajti za magnetograme je že zaprosil gospod Kos in se bo očitno protikorupcijska komisija s tem ukvarjala, torej za magnetograme zaslišanj, celo predsednika Državnega zbora izredno zanima, kaj se dogaja na naši preiskovalni komisiji, posredoval mi je dopis, da želi vse podatke in dokumente, ki zadevajo njegovega strankarskega predsednika gospoda Golobiča, tako da očitno podpira naše delo in si želi, da čim bolj opravimo vse te stvari. In tudi z drugimi stvarmi, ki so bile
564
tukaj očitane, se bomo ukvarjali, s pediatrično, pa še s čim prav gotovo, ker je to v načrtu preiskovalne komisije in bomo to tudi naredili.
Mi nimamo težav s stadionom, imamo pa težave s tem, da se zadeve lotevamo na tak način, ne mi, ampak ljubljanski župan. On je predstavili to kot projekt, ki temelji na javno-zasebnem partnerstvu. Potem je ugotovil, da iz tega javno-zasebnega partnerstva, za katerega je sprejel akt v mestnem svetu, v katerem 3. člen govori: "Zasebni partner bo moral v celoti zagotoviti financiranje objekta." Potem mu je uspelo zbrati le 40 milijonov, ugotovil je pa oziroma vsi skupaj lahko ugotavljamo, da je bilo finančno načrtovanje gradnje zelo slabo. Začeli so brez kakšnega resnega finančno poslovnega načrta, noben ni točno vedel, koliko bo zadeva stala, še manj pa kakšne finančne vire imajo. Vse je temeljilo na nekih pričakovanjih, kaj bo in kako bo. Najbrž pa vsak doma ve, če dela hišo, da rabi najmanj, kar je, imeti izračun, koliko ga bo to stalo. No in ker so med gradnjo pozabili še na zunanjo in eno notranje pomožno nogometno igrišče, se gradnja povečuje in spet ni noben problem, če zagotovi denar tako, kot je treba.
Problem nastane, ko mu državne banke, torej naše skupne obljubijo 150 milijonov pomoči in bomo potem to na koncu reševali mi. Problem je v tem, ker banke imajo hude težave reševati gospodarstvo in dati kredite podjetnikom, ki bi jih res rabili in pametno uporabili. Zaradi tega nas to zanima in zaradi tega smo se hoteli o tem pogovarjati.
In jaz sem prepričana, da bi se o tem morali pogovarjati, predsednik Državnega zbora je to preprečil, zato podpiram predlog, ki smo ga dali v naši poslanski skupini.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Levanič. (Ga ni.)
Gospod Slapnik. (Ga ni.) Gospod Luka Juri, izvolite, imate besedo.
DR. LUKA JURI: Hvala lepa, predsedujoči.
Današnja razprava ni presenečenje. Današnja razprava je del širšega scenarija, katerega je konec koncev opozicijska SDS napovedovala že kmalu po začetku tega mandata. Že takoj po začetku našega poslanskega dela, smo bili priče dogodku političnega izsiljevanja, ki mu doslej ni bilo para, ko je SDS pogojevala ratifikacijo sporazuma o vstopu Hrvaške in Albanije v Nato in je to pogojevala z nečim, kar ni imelo nobene zveze s to ratifikacijo in z Natom. Sam sem bil presenečen, da se je tako poslanska skupina, ki jo sestavljajo, sedaj jih tudi bolje poznam, odgovorni in racionalni ljudje, odločila postaviti na kocko mednarodno kredibilnost države le zato, da bi poslance ostalih poslanskih skupin prisilila v to, da o nečem, popolnoma nepovezanim, ne glasujejo po svoji vesti, ampak po vesti SDS. Temu je sicer potem sledila faza, ko je opozicija poskusila pokazati svoj konstruktivni obraz in je
565
predlagala nekaj zakonov in ukrepov, katerim pa nismo oporekali, ker bi bili nelegitimni, ampak zato, ker se nismo strinjali z njihovo vsebino. Drugačen pogled na oblikovanje gospodarstva popolnoma legitimno polje soočanja mnenj, pogledov in argumentov med različnimi političnimi skupinami. Ampak te faze je bilo kmalu konec, ko je prvak SDS napovedal, da nas sedaj čaka čas, ko se bo zgodila ulica in da so temeljne institucije naše države pod vprašanjem, ter da je čas za drugo, najverjetneje je s tem mislil SDS-ovo, republiko.
In se je začelo. Kmalu za tem je sledil predlog ustavne obtožbe predsednika republike Danila Turka, v katerem je bil glavni namen rušenje ugleda glavne institucije v državi, najedanje njene legitimnosti, pa ne glede na to, da se je tako v času gospodarskih in posledično socialnih napetosti postavlja pod vprašaj stabilnost celotne države, ki je država vseh nas. Samo zato, ker temu botruje želja po destabilizaciji, v kateri naj bi se opozicija spet dokopala do oblasti. Potem pa kot napovedano se je zgodila ulica. Janša jo je napovedal, predvčerajšnjim se je zgodila. Ampak z ulico ni nič narobe, dokler gre za mirno opozarjanje in soočanje argumentov, vendar ko se ta sprevrže v splošno pijanko in urbano nasilje, pa to ni več ulica, ampak še en napad na stabilnost države in njene institucije, ki so tu zato, da branijo demokracijo, ki ščiti vse nas: opozicijo, koalicijo, rdeče, črne, roza, bele, modre, vse. Sedaj pa, po tem scenariju, zahteva za razrešitev predsednika Državnega zbora, ki se v ta scenarij vklopi kot še ena kocka v mozaiku. Ampak ta mozaik skupaj prikazuje destabilizacijo, izredne razmere, kaos. In to ni v interesu nikogar, niti tistih, ki se na takšen način želijo dokopati do oblasti. Niti tistih.
Državni zbor ni vsemogočen. Poslanke in poslanci nismo vsemogočni. Tudi razprava ni vseobsegajoča, saj se o nekaterih zasebnih in poslovnih temah enostavno ne pogovarjamo, ker nimamo te pravice, zato ker nismo vsemogočni. Kako bi izgledalo, če bi zahtevali izredno sejo za razpravo o tem, kakšne so zasebne finance nekoga od poslancev, češ, da želimo vedeti, kam gre javni denar, ki ga ta poslanec dobi preko svoje mesečne plače. Zelo podobno. Kako bi izgledalo, če bi se zahtevala takšna izredna seja? Najverjetneje zelo čudno.
Spoštovane kolegice in kolegi! V Državnem zboru velja svoboda govora. Ampak ta svoboda se konča tam, kjer se začne svoboda drugih. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO: Hvala lepa. Gospod Juri, kar zadeva povabila ljudi na ulice. Vi ste jih nagnali na ulice, ker ne spoštujete socialnega dialoga. Stavkali so že sindikati v tem mandatu. Sedaj ste prignali na ulice študente in še marsikaj se bo morda zgodilo skozi te zadeve. Med njimi je bil velik podpornih teh študentskih nemirov in tudi vaš nekdanji
566
poslanski kandidat gospod Semolič iz SD-ja, na vaši listi je bil. In pa nekateri vaši člani podmladka so bili zelo prepoznavni. Ko pa govorite o tem, kako bi skrbeli lahko bolj za porabo sredstev, se pa spomnite na kakšen javni razpis že v tem mandatu, ko so nekateri samo zato morda, ker so poslanci, preskočili nekaj 10 ali pa celo 100 mest vrstnega reda, in so dobili potem po pritožbi sofinanciran kakšen program. Žal so to tudi poslanci v Državnem zboru. In o uporabi teh javnih sredstev, spoštovani kolega Juri, bo verjetno treba odpreti kakšno razpravo v Državnem zboru. Ker gre za javna sredstva, ker je šlo za razpise, za težke spremembe pri razpisih, za prekoračitev, preskoke sto in več mest po uspeli pritožbi znotraj koalicije. To pa so javna sredstva in o tem predlagam, da tudi sami pripravite kakšno zahtevo za razpravo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Želite repliko? Izvolite.
DR. LUKA JURI: Ni nobene težave v ulici. Dokler je ulica normalno soočenje nekaterih argumentov. Ko pa ulica postane nasilje, ko niti sami ne moremo več opravljati svojega dela, je to problem. In vemo, da nekateri so pozivali na ulice, ne k dialogu, ampak na ulice. Socialni dialog je tako odprt, kot še ni bil. Odgovor vlade je bil zelo jasen, dialog s študenti se nadaljuje, če imajo predloge. Verjetno so bili tudi v vaši poslanski skupini. V naši so bili. Naš odgovor, ko so bili pri nas, je bil, čakamo na konkretne predloge. Šel sem pogledat, če je bil mogoče kakšen predlog nalepljen na kakšnih od granitnih kock, ki so prišle v Državni zbor, pa niti tam ga ni bilo. Doslej, edino kritiko, argumentirano kritiko, ki smo jo dobili, so bile granitne kocke. Čakamo na konkretne predloge, kajti dialog rabi dva sogovornika. Če drugi, namesto da pride na pogovor, nate meče kamne, je ta dialog težak.
Kar pa se tiče ostalih vprašanj, ki se odpirajo pri katerikoli uporabi javnih sredstev, to, kar govorimo o javnih sredstvih, je vse legitimno in odprto. In čakam, pričakujem, da katerikoli vprašanje v povezavi s tem, če obstaja, da se tudi pojasni. Kolikor jaz vem, pri vseh postopkih vedno potekajo jasno postavljene poti, kjer se sredstva dodeljujejo, in se tudi lahko odvzamejo, če niso pravilno koriščena. In sam sem tudi tega mnenja, da je treba sredstva, če niso pravilno koriščena, tudi odvzeti. In če bodo obstajali argumenti za katerikoli odvzemanje katerihkoli sredstev in bodo ti argumenti seveda zasnovani, formalizirani, jaz mislim, da jih bo treba v popolnosti spoštovati. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Želite besedo? Izvolite, gospod Tanko.
JOŽE TANKO: Hvala lepa. Glede socialnega dialoga. Ko smo sprejemali proračun za leto 2010 in 2011, je Vlada vložila
567
interventni zakon po nujnem postopku - gospod predsednik se bo sigurno spomnil, ki ni bil usklajen s socialnimi partnerji. Kljub temu, da je bil to nujni postopek ni hotel dati na glasovanje nujnega postopka in nismo ga obravnavali na prvi naslednji seji, kot je bilo to zahtevano. Danes smo imeli srečanje v naši poslanski skupini s predstavniki sindikatov, ki so povedali, kako poteka ta socialni dialog, nihče jih nima za mar, jih ne sprejme, jih ne posluša. Ni socialni dialog tisto, kar predsednik Vlade pove, smo se srečali, fotografirali in smo šli vsak k sebi. Socialni dialog je pogovor, je dogovor. In tega ni: ne s študenti, ne z upokojenci, ne z zaposlenimi in ne z delodajalci, ne z nobenim. Socialni dialog ni fototermin. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima gospod Sajovic.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, gospod predsedujoči, za besedo.
Moram reči, da je res zanimiva, strpna razprava vredna slovenskega parlamenta, v kateri se je v politični predvolilni lonec s to enolončnico zamešalo že marsikaj. Pa pojdimo lepo po vrsti.
Najprej, kar se tiče našega predsednika gospoda Gantarja. Jaz moram reči, da za vsako državo ima zastava, grb, himna nek večji simbolni pomen. Tako ga ima tudi parlament za državo in tudi njegov predsednik. In njegov predsednik že po sami funkciji ni seveda cunja ali pa metla, s katero bi se pometalo prah in pa smeti. Še posebej pa, če ima človek svojo hrbtenico, svojo preteklost, zgodovino in moram reči, da sem na gospoda Gantarja kot poslanec ponosen, zadovoljen, da je moj kapitan iz različnih razlogov. Pa naj jih naštejem nekaj. Eden, tisti zadnji, je bil gotovo njegov umirjen in pa odmerjen nastop ob demonstracijah, zadnjih ta teden, ki so bile nek simbolen napad na parlament. Res da čuden. Zakon, ki je bil napaden in na katerega so nam z granitnim dialogom odgovorili z druge strani, sploh še ni bil v parlamentu. Saj se s tem zakonom parlament ne ukvarja, pa se je kljub vsemu zgodilo, kar se je zgodilo. Tudi minister Svetlik je večkrat jasno in glasno povedal, da je dialog še mogoč in je tudi postavil rok, do kdaj. Do takrat, ko bo zakon sprejet na Vladi, je to mogoče.
Drugič, spomnim se obdobja, ko je bil gospod Gantar minister za okolje in prostor. Najbrž se bo marsikdo z menoj strinjal, da edini pravi okoljski minister, ki je probleme razumel in reševal, ki je mandat zaključil in pa dokončal. In jaz sem prepričan, da bo seveda do konca mandata to vlogo opravljal še naprej.
Druga pomembna začimba v tem loncu je stadion. Gospod Jankovic je obljubil, da bomo na tem stadionu igrali junija, julija, ampak jaz sem vesel, da se na tem stadionu igra že
568
sedaj. Da je dobil pomen in pa pozornost, kot si jo zasluži. Zagotovo, če bomo imeli še kdaj priliko igrati kakšno tako tekmo, kot je bila tista z Rusijo v Mariboru, sem prepričan, da nas bo na tem stadionu v glavnem mestu petkrat toliko. In če hočemo biti evropsko primerljivi, potem sem vesel, da se ta stadion z vso vzporedno strukturo še gradi. Da je seveda to investicija s katero parlament nima veliko skupnega, sem pa prepričan, da bo na otvoritvi tudi veliko kritikov te zgodbe, pa tudi tistih iz občinskega sveta, mestnega ljubljanskega namreč, ki so vseskozi kurili grmado, da se to ne bi zgodilo. Vesel sem in pa ponosen, da bo Slovenija dobila takšen objekt, ker si ga tudi zasluži.
V začetku je bilo neko zanimivo stališče večkrat izrečeno, da se investicija v ta stadion ne bo nikdar in nikoli povrnila. Ja pa poslušajte, ljudje in gospodje, pa saj niso športni objekti nekaj, kar bi se moralo povrniti. Športni objekti vračajo svoj vložek z pozornostjo, s tem da tam občanke in občani nabirajo kondicijo, zdravje in pa da seveda tudi v skladu s svojimi željami in pa potrebami izkoristijo svoj prosti čas.
Jaz sem ponosen tudi na Planico, pa se tudi nikdar ni nikoli ne bo finančno povrnila, pa na vsako še tako majhno šolsko ali športno igrišče, ki ga zgradimo v tej državi, ki tudi nikdar in nikoli...
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Samo moment gospod Sajovic. Prosim poslanke in poslance, da se nekoliko umirite.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa.
Pa tudi na vsako otroško in pa športno igrišče, ki se zgradi v tej državi in zgradi se jih veliko, pa so tudi investicije, so investicije v ljudi, ni pa seveda to bančna ali pa depozitarna naložba, ki bi prinašala depozit ali pa se vračala.
Naslednja sestavina te današnje politične enolončnice je ljubljanski župan gospod Jankovic. Jaz sem prepričan, da marsikoga straši način in pa pot, s katero je prišel na ta položaj. Bil je demokratično, neposredno izvoljen. Velika večina tistih, ki so in sedijo in bodo sedeli v državnem parlamentu te prilike neposredne izvolitve in pa pomena tega ne bo nikdar in pa nikoli občutila, kajti v številnih občinah so težav z županskimi kandidati, tudi v Ljubljani se še kar pridno skrivajo. Neposredna izvolitev, kot jo imamo slovenski župani, kot jo ima predsednik slovenske države, pomeni poudarjeno, podčrtano zaupanje občank, občanov ali pa državljank in državljanov. In ko prebiramo štiriletne javnomnenjske ankete, je zadovoljstvo občank in občanov Ljubljane z njihovim županom solidno. Dajejo mu priznanje, dajejo mu solidne ocene in marsikaj se je rešilo. Na eni strani se seveda našteva, kaj od njegovih predvolilnih obljub ni bilo narejeno, na drugi strani se pa seveda vsak njegov
569
uspeh, vsak rezultat, in veliko jih je, pospremi z nagajanjem, politično grajo in pa še čem.
Enostavno to ni prava pot, tudi o tej zgodbi tega stadiona bodo svoje povedali Ljubljančani in Ljubljančanke 10. oktobra. Če se bo pojavil kdo, ne glede na to, iz katere stranke in bo dosegel večje zaupanje, mu bomo, seveda, čestitali.
Na drugi strani se postavlja simbolna vloga - očitno velik del slovenske opozicijske politike glavnega mesta ne mara. Zavisten je do pridobitev, kot je eno normalno, sodobno, evropsko primerljivo nogometno igrišče. V Sloveniji bomo imeli takega, dva tri primerljive. In odnos do glavnega mesta, do bele Ljubljane, do enega od simbola Slovenk in Slovencev, tudi mene boli. Vsi bi radi imeli maksimalen standard v vseh slovenskih občinah, ampak so številne funkcije, ki jih v imenu in za račun in tudi za storitev ter za korist vseh Slovenk in Slovencev upravljajo v Ljubljani. In zato imajo glavna mesta nek specifičen in nek poseben pomen.
Ne nazadnje sem vesel tudi relativne treznosti v tej razpravi, da je od več kot 30 podpisnikov v današnji razpravi prisotnih, recimo, kdaj manj, kdaj pa nekoliko več kot 10. Vsi ostali so že spoznali, za kaj gre. Gre za ugled tega parlamenta, gre za ugled našega predsednika. Vesel sem tudi drže številnih strank, recimo, tudi Slovenske ljudske stranke, ki je znala oceniti primernost tega trenutka, da ne gre za preprost političen obračun, ampak da gre za nekaj več. Gre za ugled parlamenta in za ugled Slovenije. Zato take politikantske razrešitve ne želim podreti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Gospod Urh, izvolite.
ANTON URH: Hvala lepa za besedo.
Ne glede na to, da poslanci DeSUS in stranka mnogokrat ali pa včasih nismo enotnega mnenja v koaliciji, vendar se stvari uredijo, smo po tej zahtevi za zamenjavo predsednika Državnega zbora popolnoma enotni in sem trdno prepričan, da je bila ta zahteva s strani nekaterih opozicijskih strank strel v prazno. Ali če rečem, granitna kocka to rajžo ni zadela. Ker smo ljudje pač ljudje, taki kot smo, tudi lahko kdaj kaj zgrešimo. Vendar sem trdno prepričan, da najbolj greši tisti, ki nič ne dela. Zadnje čase so v Sloveniji od nekaterih vidnih politikov pozivi preko medijev za ljudi, da gredo na ulico ali za kolaboracijo ali karkoli. Se moramo kar resno zamisliti, kaj se v tej družbi dogaja. Parlament je svetinja države. Povsod po svetu je to nekaj izrednega, in to je tudi pri nas. Primerjam ga približno tako, kot bi katoliški verniki v Vatikanu metali kamenje na cerkev svetega Petra, tako se je zadnjič zgodilo tudi v našem parlamentu. Zelo težko me bo nekdo prepričal, da dijaki in študentje vedo, v kateri pisarni sedi predsednik Državnega zbora. Štiri granitne kocke so padle
570
v četrtem nadstropju, nekdo mora zelo močno in dobro poznati to stvar. Mogoče pa so bile tudi želje, da današnje seje ne bi bilo. Poglejte, gospod predsednik, jaz vem in tudi vemo, da zelo korektno in pošteno vodite te seje Državnega zbora, prav tako tudi ostali trije podpredsedniki. Velikokrat padejo v tem domu žaljive, če ne celo sovražne besede, vendar do sedaj ste jih korektno vedno rešili, kar pa ni odlika vsakega izmed nas.
Tako vam, spoštovani gospod predsednik, želim, bom rekel, kar čestitam za dosedanje vodenje. Želim, da s pokončno držo, tako kot ste do sedaj, vodite Državni zbor še naprej. Poslanci DeSUS-a vas podpiramo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Gospod Presečnik. (Se odpoveduje.) Gospa Cvetka Zalokar Oražem, ni prav veliko časa. (Ne.)
Gospod Vizjak, izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Kolegice in kolegi!
Razrešitev predsednika parlamenta je predlagana, ker predsednik ni sklical izredne seje Državnega zbora kljub temu, kljub ustrezni zahtevi. Predsednik Državnega zbora je bil mnenja, da razprava o dodeljevanju kreditov banke v večinski državni lasti zasebnim podjetjem ali pa konzorciju zasebnih podjetij ni predmet diskusije v tej hiši. V opoziciji smo nasprotno mnenja, da je financiranje tveganih projektov s posredno ali neposredno davkoplačevalskim denarjem še kako predmet razprave v Državnem zboru. Ko smo se soočili z gospodarsko in finančno krizo, s posledicami krize, ko se soočamo z rušilnimi posledicami za Evropo in evro, tako imenovanega grškega primera, se zavedamo, da je bilo doslej vse premalo nadzora nad javnimi financami, ne nazadnje tudi nad upravljanjem javnih financ, tako posredno kot neposredno. Sedaj se svet in Evropa ukvarjata s tem, kako pravočasno detektirati napačne trende, napačne odločitve, kako preprečiti rušilne scenarije, ki smo jim priča. Ko se zgodijo, je prepozno in takrat tarnati, ja, zatajili so kontrolni mehanizmi, ni bilo pravnega nadzora, torej denar je spolzel, kljub temu, da smo vsi delali v najboljši možni meri, zgodil pa se je črn scenarij.
Spoštovani, pristajati na tako nojevsko politiko in držati glavo v pesek, je enostavno preenostavno in lahko dolgoročno pogubno. Tukaj smo danes poslušali tudi celo kopico razprav, češ normalno, saj ne more biti investicija v športno infrastrukturo donosna, ampak to sploh ni problem, spoštovani kolegi in spoštovani gospod Sajovic. To sploh ni problem. Sploh ni problem, zavedamo se, da je še premalo javnega denarja bilo verjetno danega za izgradnjo prepotrebnega športnega, nogometnega štadiona v Stožicah in tako večnamenske dvorane. Tudi v mandatu prejšnje vlade, prejšnja vlada je uvrstila ta športni park, sicer v nekoliko drugačni obliki, v
571
resolucijo nacionalnih projektov, za njega je zagotovila celo denar v državnem proračunu. To sploh ni problem. Problem je, da je ta projekt tesno povezan tudi s čisto komercialnim, profitnim gospodarskim projektom izgradnje trgovskega središča. In sprva je bil za ta komercialni projekt, ki je tesno povezan, saj je oboje na zemljišču Mestne občine Ljubljana, mestni svetniki so se odločili, da gredo v javno-zasebno partnerstvo, in verjetno so se legitimno odločili, da je njihova prioriteta poslovno-športni center Stožice, ne pa, na primer, urejanje prometa v Ljubljani in ostali, socialni, kulturni in drugi projekti, ki jih je ničkoliko v Ljubljani. V redu, nobeden od opozicije in sklicateljev te izredne seje nima nič proti temu, je pač legitimna odločitev Ljubljančanov, da to želijo imeti in da bodo svoj javni denar v to dali. V redu, tudi to ni problem. Problem nastopi, ker se podre finančna konstrukcija za zasebni, komercialni del projekta, ko izstopi Delta iz prvotnega konzorcija Grep. Takrat nastane vrzel v višini krepko več kot 100 milijonov evrov, 150 milijonov evrov, če ne 200 milijonov evrov. Tudi investicija se v času izvajanja podraži. In takrat se mrzlično začne iskati denar namesto tega investitorja. In takrat, seveda, se komercialne banke, kjer država nima ključnega vpliva, tega vročega kostanja otepajo. Ne nazadnje ste lahko zasledili tudi citate zelo znanih slovenskih bančnikov, ki so na sedežu drugih, zasebnih bank. Torej, ko nihče na ekonomsko upravičenih osnovah ne želi financirati tega projekta, se pokliče državno banko, ki je prestreljena s politiko. Spomnimo se, kako ste kadrirali predsednika uprave Nove Ljubljanske banke, imenovali ste izvoljenega poslanca na to mesto in ga je torej politika pripeljala na čelo uprave NLB. In ga je politika razrešila z vodilnega mesta v NLB. In pripeljali ste drugega človeka na to mesto v Novi Ljubljanski banki. Namreč, ne pozabiti, politika imenuje večino v nadzorni svet in nadzorni svet potem postavlja uprava.
Torej, ko se je začel vršiti pritisk na Novo Ljubljansko banko, češ, financirajte končno ta političen projekt - kajti, oprostite, ne mi reči, da izgradnja športnega in poslovnega središča Stožice ni političen projekt, to je političen projekt gospoda Jankovica in verjetno vladajoče koalicije -, torej, ko ste videli, da vam finančna konstrukcija stoji na trhlih nogah, se je poklicalo tiste, ki morajo pomagati, in to je državna banka. Če bi bila državna banka koalicijska banka, ne bi imel nič proti - plačajte in nosite posledice. Ker je pa državna banka banka vseh državljanov, vseh davkoplačevalcev, in hodi s predlogi tako v parlament kot še marsikam za dokapitalizacijo - mimogrede, na Komisiji za nadzor javnih financ je predsednik uprave Nove Ljubljanske banke povedal, da potrebujejo 100 in več milijonov dokapitalizacije. Torej, ko se pa ta banka po eni strani spogleduje s tveganimi naložbami, ki jih nihče drug ne želi, hkrati pa prosi davkoplačevalce, dajte denar za dokapitalizacijo, oprostite, spoštovani
572
predsednik parlamenta, tu pa prihaja tudi pristojnost Državnega zbora. Če pa mislite, da ne prihaja, potem je pa zaradi takih razmišljanj, ki jih je bilo nekaj sto verjetno doslej v Evropi in svetu, prišlo do zloma gospodarstva, finančne krize in grškega scenarija. In če bo takih razmišljanj še več, bo takih zlomov še več in plačali bodo -veste, kdo? Ne mi tule, v parlamentu, mi ne bomo plačali, plačali bodo tisti ljudje, ki so najbolj ranljivi v državi, to so ljudje z najnižjimi plačami, ki že zdaj težko živijo in bodo morali kriti te zmote politike. Plačali bodo upokojenci in ne nazadnje tudi študentje, pa ne tisti študentje, ki so metali kocke. Tistih 99% študentov, ki ni metalo kock in tudi jajc ne. Torej želim vam povedati, da je še kako pomembno, da bi se končno zavedali, da je v parlamentu skrb za javne finance, za stabilnost javnih financ. Preprečili ste tudi, kasneje, obravnavo te točke na Komisiji za nadzor javnih financ, ker je bila večina oziroma pol pol je bilo glasovanje in ni bila izglasovana uvrstitev te točke na sejo dnevnega reda. Torej menim, da ste neopravičeno zavrgli in vrgli to razpravo iz te hiše.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Gospod Sajovic, ja, želite repliko?
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa.
Sem vesel, da me je poslanski kolega omenil, da lahko človek odgovori na kakšno vprašanje. In vesel sem, da se strinjamo, da podpiramo izgradnjo igrišč, da se strinjamo o tem, da se športni objekti finančno sami ne pokrivajo. Da boste to vašo trditev od začetka iz obrazložitve razumeli, je treba pogledati magnetograme vaših sodelavcev, eden od njih, pa ga nočem imenovati, je to vehementno zagovarjal v enem od prvih uvodnih nastopov. Ne morem se pa strinjati, da je projekt, ki je nacionalnega pomena, političen projekt. Če imamo reprezentanco, ki igra na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki, in nima kje igrati, potem mislim, da je to vseslovenski problem. Zavedati se je treba tudi dejstva, da se je izgradnja štadiona začela v nekem drugem, drugačnem času, da je imela takrat široko finančno podporo, in da je izgradnja tega objekta danes tako daleč, da jo je preprosto treba zaključiti in objekt predati funkciji in namenu, za katerega je bil zgrajen. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Besedo ima gospod Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik.
Ne bom govoril o tem, kje stadion je, kje stadion naj bi bil, kaj bi bilo najprimerneje. V Ljubljani so se pač odločili tako, kot so se odločili in spoštujem njihovo voljo. V uvodu, v imenu poslanske skupine sem naštel razloge, zakaj ni moč
573
podpreti zahteve za razrešitev predsednika Državnega zbora. Kolegice in kolegi iz poslanske skupine so v svojih razpravah dopolnili to uvodno predstavitev, nanizali argumente proti, hkrati pa so se zagovorniki razrešitve predsednika Državnega zbora trudili prepričati nas, da imajo prav. Naj povem, da je razrešitev, ne bom povedal nič novega, da je razrešitev, predsednika Državnega zbora resna zadeva, ki bi se zgodila prvič v času parlamentarne demokracije v Sloveniji in ta razrešitev ne more temeljiti na argumentih, pa še te bi skoraj dali v navednice, ki so jih predlagatelji navedli. Tudi danes je šlo zgolj še za eno predstavo, na podlagi katere želite na koncu požeti aplavz. Dvomim, da ste bili danes v tem uspešni, dvomim pa tudi, da boste s tem zadovoljni, da se bo ta zgodba nadaljevala tudi v prihodnje.
Glede vsebine, o kateri govorite in ste jo omenjali tudi v razpravi, kot razlog za to, da predsednik ni želel te vsebine, za katero vi mislite, da bi jo Državni zbor moral obravnavati, predsednik pa ugotavlja, da to ne sodi v pristojnost Državnega zbora, da bi pač zaradi tega razrešili predsednika. Želel pa sem povedati to, da je v ta namen imel namen razrešitve predsednika Državnega zbora, ampak k razjasnitvi zadev v zvezi z investitorstvom je bila ustanovljena preiskovalna komisija, ki ima vse možnosti, da ugotavlja tudi politično odgovornost in upam, da ste pri delu uspešni bolj, kot pri nizanju argumentov za razrešitev predsednika Državnega zbora.
Torej, na podlagi razprav, ki smo jih danes slišali in najavljene zahteve po razrešitvi, argumentirane na dveh straneh dopisa, vam v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov, da nismo spremenili stališča, ki je bilo napovedano v uvodu k tej razpravi. Poslanke in poslanci Socialnih demokratov bomo soglasno zavrnili predlog za razrešitev predsednika Državnega zbora.
Hvale lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Besedo ima gospod predsednik dr. Gantar, izvolite.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik.
Zdaj, ob zaključku komentarjev, naj vas že vnaprej razveselim, da ne bom porabil preostalih 29 minut, ki jih imam še na razpolago. Pa vendarle, na nekatere stvari moram odgovoriti, zato, ker sem pač spodoben človek, čeprav mi ne bi bilo treba.
Prva stvar, ki je. Postavljeno mi je bilo vprašanje s strani poslanskega kolega in vodje Poslanske skupine SDS gospoda Tanka, na podlagi katerega člena Poslovnika sem zavrnil kar osem sej Državnega zbora. Najprej bom odgovoril na to, na kar se da odgovoriti. Seveda nisem zavrnil osmih sej Državnega zbora. Praktično in dejansko samo eno, in to je ta, zaradi česar sem obtožen. To je prva stvar.
574
Druga stvar je ta, da se na to vprašanje ne da odgovoriti. Zakaj ne? Zato, ker je napačno vprašanje. Ta knjižica, Poslovnik Državnega zbora, ureja naše medsebojne razmere in procedure za zadeve, ki se obravnavajo v Državnem zboru. Če neka stvar ni v pristojnosti Državnega zbora, če o njej Državni zbor, tako kot sem omenil, ne more razpravljati, zato ker preprosto ni stvar, o kateri bi lahko Državni zbor razpravljal, potem ga ta Poslovnik ne obravnava, ampak obravnava nekaj drugega. Imamo Ustavo, imamo zakonodajo, imamo razmejitev med različnimi oblikami oblastmi in imamo razliko med javnimi in nejavnimi politikami in imamo pristojnosti, ki so točno določene na področjih javnih politik in reguliranja družbenih in drugih sfer družbenega življenja. In to je dejstvo. Tega poslovniško branje ne zna razumeti, razen če ne razume tega kot iransko diktaturo. Da pojasnim še enkrat, recimo, da kakšen naš kolega, recimo, da je to poslanec, ne vem, Jože Tanko, gre v banko, ker bi si zgradil novo hišo ali ne vem kaj, in zaprosi za kredit. In ker, recimo, to nekdo izve, ima zapriseženega nasprotnika nekje, zbere 23 podpisov in zahteva razpravo o tem kreditu, o tem najemu, banka je v delni državni lasti, ker je on nekoč bil, ne vem, v oblastni strukturi in obstajajo sumi, da je ta kredi in tako naprej nefer podeljen. Takšno sejo bi jaz gladko malo zavrnil. In isto gre v tem primeru. V tem primeru sedaj ne govorimo o športnem centru, ne govorimo o štadionu, ne govorimo o dvorani, ti dve sta zgrajeni. Govorimo o tem, da na preostalem zemljišču neka privatna firma želi izgraditi trgovski center in se zato pogaja, bojda, s konzorcijem bank za posojilo, s katerim bi to izgradila. In ta konzorcij bank bo temu, zaenkrat še ni, ustregel ali ne, če mene osebno vprašate, mislim, da je ta zadeva že končana po vaši zaslugi. Kajti, kot sem že prej rekel, denar je plašna ptica, sklicujem se na gospoda Arharja, in verjetno ne bo rinil v projekte, v katerih bo imel same politične težave, takšne in drugačne, mislim, da so svoj posel že opravili. Mogoče, upam, danes ne boste odstavili predsednika Državnega zbora, mogoče ne, upam in se oziroma na koalicijo in kolege iz Ljudske stranke. Vendar pa ste verjetno, bi rekel, ta projekt že prekinili v dobrem in predvsem v slabem. Toliko, da se ve, kaj je to. Temu se reče v politični sociologiji nelegitimna oblika izvajanja oblasti. Nelegitimna oblika oblasti. Prekršili ste se zoper legitimnost demokracije in izvajanja oblasti. To je zadeva, ki jo morate vzeti na sebe.
Dr. Gorenak je povedal, da sem bil izvoljen z glasovi opozicije in res je, dobil bi jih 70, če ne bi manjkal eden od mojih kolegov, zavidljivi rezultat, na katerega sem bil ponosen in tudi vesel in me je tudi zadolžil. Ampak, zakaj sem dobil toliko glasov? Poznejši tok dogodkov, spoštovani kolegi iz SDS, nanaša se samo na SDS, na nobenega drugega, je pač pokazal, da mogoče ni bilo samo neko prepričanje v moj, ne vem, politični značaj ali karkoli, ampak da ste verjeli, da
575
sem odprt, kar sem, in mehak človek. In da sem človek, ki je primeren za to, da se funkcionalizira ta položaj za vaše potrebe. Vseskozi sem imel ta občutek in direkten pritisk. Teh pritiskov je bilo na vsak način veliko. Naj govorim samo o proceduralnih predlogih in pritiskanju na sejah, ob pobudah in postopkih, ki jih je bilo nešteto, predvsem s strani vodij največje opozicijske poslanske skupine SDS, od katerih bi rekel, sem jih enkrat štel, na 10 so mogoče bili trije opravičeni in v skladu s poslovnikom, ampak to sem vseeno pustil, ker mislim, da nimam pravice vnaprej vedeti, razen izjemoma, ko je bilo povsem iz konteksta jasno, nimam pravice vnaprej vedeti, da bo ta zadeva zlorabljena. Če ni eksplicitnega konteksta s slabim namenom, jaz nimam pravice naprej vedeti, da bo nekdo zlorabil svoj glas, svoje besede in tako naprej . Tega se zelo močno držim. Na nek način sem večkrat pomislil, gospod Tanko, da ste ujetnik zgodovine, stola, na katerem sedite. Namreč, na tem stolu je nekoč, če se prav spomnim, večji del prejšnjega mandata sedel Martin Milan Cvikl. In, če ta duh tega stola, proceduralnih vprašanj uhaja, je mogoče treba narediti dodatno akcijo in temu odpomoči in mogoče rešiti kakšno mojo in tudi kakšno vašo zadrego, mogoče prihraniti minuto kakšnemu poslancu in poslanki. Če pa ni to problem, bova midva zdržala in zdržali bodo tudi ostali poslanci in poslanke.
Skratka, če gremo nazaj k tem glasovom, ki ste mi jih dali in sem vam bil hvaležen za njih, moram reči, da so nekako zadolževali, da so nekako bili zadolžitev, bili v sporih, ki sem jih moral imeti z vami, ker v določenih stvari v postopkih mislim drugače, so bile neko določeno breme in na ta način danes moram reči, ko ne bom več imel teh vaših glasov, bo to breme padlo dol. Jaz se vam zahvaljujem, da mi teh glasov ne boste dali. Lažje mi bo, ampak povem vam tudi to, da se odnos, ki ga imam in za katerega upam, da je korekten, ne bo spremenil. Vedno in povsod bom spoštoval vašo voljo, bom spoštoval vaše predloge in dajal tisto možnost, ki jo opozicija mora imeti in mislim, da če pogledamo seje v celoti, ne moremo reči, da sem vas zapostavil in ne moremo reči, da nisem ravnal v duhu nevtralnosti in, lahko bi rekli, korektnega vodenja sej in omogočanje dela zboru. Večkrat sem omenil, da je mesto predsednika Državnega zbora ali vodenje Državnega zbora podobno delu nogometnega ali hokejskega ali ne vem kakšnega sodnika. Kadarkoli zapiskaš eni strani, se ta stran pritožuje, zakaj pa nam, tudi drugi so naredili napako, in tako naprej. S tem se je treba naučiti živeti in biti res dosleden in enako upoštevati ukrepe za vse. In to bom, če bom izbran, če bom potrjen, opravljal še naprej.
Tudi jaz se danes res želim izogniti vprašanjem stadiona in vseh teh zadev, ampak vendar moram reči, da tudi mene moti, in to sem večkrat opazil, ta antiurbani, predvsem pa tudi antiljubljanski sentiment, ki veje iz teh razprav. Kot da naša mesta niso nič vredna, kot da vse, kar se dogaja v naših
576
mestih, predvsem pa večjih mestih, med katere seveda štejem tudi Maribor, je pravzaprav v breme temu narodu in ljudje bi morali bolj trpeti ali kakorkoli drugače biti obravnavani kot vsi drugi. Ne moremo živeti s tem našim antiurbanim sentimentom tako dolgo in na takšen način. Mesta so središča inovacij, središča znanja, ki jih širijo tudi na podeželje in navzven. In če ne bomo imeli naših mest in če ne bomo znali poskrbeti tudi za naša mesta, recimo, problem javnega transporta - stadion je najmanjši problem v Ljubljani - javni transport v Ljubljani je prava zadeva. Javni promet, znotraj regionalni in medregionalni javni promet, je zadeva, o kateri bi pa morali razpravljati v Državnem zboru. In žal še nikoli zares nismo razpravljali o tem. Ne pa o neki investiciji, ki niti ni investicija in niti en sam evro državnega denarja ni šel notri, šel pa je občinski, jasno.
Kar zadeva seveda številne druge očitke, bi jaz rekel naslednje. Zelo sem bil krut zaradi prošnje, ki mi jo je Poslanska skupina SDS poslala v zvezi z delom Odbora za delo, družino in socialne zadeve, da nisem omogočil zasedanja v tej veliki dvorani. Ta velika dvorana se ne uporablja za to. Uporablja se za druge podobne prireditve, vendar ne za seje delovnih teles. In moram vam reči, kolegica Jerajeva, upam, z ironijo, brez zamere, če že, tudi velika dvorana ne bi bila zadosti za vse tiste, ki so želeli prisostvovati tej seji. In če že, zakaj ne bi te seje sklicali na novem ljubljanskem stadionu v Stožicah. Mogoče bi tam pa vendarle zadovoljili vse potrebe. Hkrati pa smo vse zakonske in vse druge zadeve, ki smo jih dolžni v zvezi z javnostjo, seveda tudi uveljavili v Državnem zboru. Jaz bi rekel še to, ko je govoril kolega Vizjak o financiranju tveganih projektov, da so še kako predmet razprave v Državnem zboru. Seveda so, ampak na pravi način. Ne konkreten projekt, v katerem ena privatna firma najema ali pa bojda najema kredite za to, da zgradi nek komercialni objekt pri konzorciju bank in sploh ne vemo, ali jih bo dobila, najela, organizirala itn. Jaz sem vsakemu povedal, če bi naša ali pa katerakoli druga poslanska skupina postavila zahtevo za izredno sejo, v katerem bi, recimo, opredelila zadevo v imenu vladne politike v zvezi z ravnanjem bank v pretežni državni lasti pri tveganih kreditih, je takšna obravnava vsekakor možna. Vsekakor možna. Zaželena in tudi hotena. V tem ni problem. Problem sklepov je seveda ta, da jih je pač treba prilagoditi, če ne izpolnjujejo formalnih pogojev. Če pa so formalni pogoji izpolnjeni, se pač vsebinsko potem ti popravijo na sami seji odbora, če je ta sklicana. Tega ni bilo. Ta seja, ki je bila sklicana - in problem je komunikacija, res, v politiki in drugod - ta seja, ki je bila sklicana, preveč očitno, preveč neiskreno kaže, da se za to pobudo skriva nekaj drugega. Mi sociologi smo navajeni govoriti o manifestih in latentnih funkcijah. Manifestne funkcije so tiste, ki so vidne na prvi pogled, in latentne tiste, ki so zakrite, prikrite in delujejo v ozadju. Preveč
577
ste razkrili to latentno funkcijo tega sklica s tem, da ste pravzaprav to uporabili kot zadevo o razpravi o Stožicah, Jankovicu, in se vključili v to zadevo. Ni človeka v Ljubljani in širše, ki ne bi verjel, da je to danes razprava o Jankovicu in ne o predsedniku Državnega zbora, in sem še dodatno užaljen, ker niti svoje točke ne morem imeti, kadar imam svojo točko. /Smeh v dvorani./ Tako, da je ta zadeva jasna.
Ampak jaz vseeno mislim, da končujem v bolj sproščenem slogu, da se danes nismo preveč skregali, ampak točno toliko kot je bilo potrebno ali malo več, jaz tega nisem potenciral. In vam podarjam 14 minut in 28 sekund za pozneje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Besedo ima gospod Tanko.
JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Spoštovani predsednik Državnega zbora dr. Gantar!
Mi se danes ne prepiramo. Danes govorimo o tem, ali je bila neka zadeva v skladu z določili, po katerih delamo, sklicana ali ni bila. Mnenja so različna. Ampak naše stališče je tako, da moramo ugotoviti, da smo za tako sejo izpolnili vse ustavne in poslovniške pogoje. O tem razpravljamo. Nas ne zanimajo te sociološke, psihološke in druge razlage. Tu je treba zadeve vzeti zelo tehnično. Pogledati je treba posamezne določbe in ugotoviti, ali so zadeve izpolnjene, in če so izpolnjene, se zadevo odredi. Če zahteve niso izpolnjene, se potem napiše, v skladu s tem in tem zahteve ni mogoče realizirati. Nič od tega, spoštovani predsednik Državnega zbora, razen da ste rekli, da ne boste sklicali seje v nobenem primeru, niste naredili. Niste napisali, po katerih določilih ste zadevo zavrnili.
Tudi ne drži vaša trditev, da je to edina seja, ki je niste sklicali. 10. decembra 2008 je bila prva, ki je niste sklicali. 4. marca 2009 je bila druga, ki je niste sklicali. 26. 11. 2009 dvakrat niste sklicali seje. Je bila sklicana, potem 21. 12. popravljeno in šele potem 6. januarja je bila seja sklicana. Se pravi, štirikrat. Tudi niste sklicali seje, o kateri govorimo, in to kar dvakrat. In še ene seje, ki smo jo zahtevali, nanaša pa se na domnevno zlorabo policije, tudi v drugem poskusu niste sklicali. Se pravi, osemkrat ste se odločili, da zadeve, ki jo je vložila opozicija v skladu z vsemi normalnimi zahtevami, poslovniškimi in ustavnimi, niste sklicali. Vsakič je šlo za obravnavo zadev, ki se nanašajo na vaše koalicijske partnerje, tako ali drugače, neposredno. In pravzaprav, če predsednik Državnega zbora, brez da s čimerkoli argumentira, na karkoli nasloni to svojo odločitev, to naredi, potem ne moremo tega obrazložiti drugače, kot da se je odločil, da bo s funkcije predsednika Državnega zbora politično zaščitil tiste, o katerih bi morali razpravljati. Pri teh razpravah je šlo za gospoda Golobiča. Rad bi vas opozoril, da še danes ni sklicana seja, na kateri bi
578
razpravljali o domnevno spornih dejanjih pri uvedbi elektronizacije študentskih bonov. Tisti, na katerega smo naslovili zahtevo za sejo, na predsednika delovnega telesa, ki obravnava te zadeve v skladu s pristojnostmi, se je razglasil za nepristojnega. Ko smo na predsednika Državnega zbora naslovili, da naj potem v skladu s Poslovnikom Državnega zbora odredi pristojno matično delovno telo, pa predsednik Državnega zbora tega ni storil. Ta zadeva je odprta, spoštovani predsednik, od 28. oktobra 2009, 5. novembra smo vam to zahtevo naslovili, da dodelite/določite pristojno delovno telo, pa tudi še niste določili. Minilo je že 6 mesecev. Težko se v takšnih primerih izognemo razlagam, tem dobrodušnim razlagam, da ste pa vi ja storili vse, kar je v vaši moči, da bi obravnavali, da bi bili do opozicije benevolentni in da bi te zadeve obravnavali. Ni tako. Lahko vam naštejem še vrsto delovnih teles, pri katerih so bili veliki problemi s sklicem, ampak predsednik Državnega zbora je po funkciji zadolžen, da skrbi za pravilno zakonitost dela Državnega zbora. In tega ne dela. Ne dela do svojih koalicijskih partnerjev, ne zahteva tega od svojih koalicijskih predsednikov delovnih teles in tudi sam, neposredno, je v osmih primerih odločil, da zahteve za izredno sejo ne bo sklical. Jaz sem prej v razpravi dvakrat ali trikrat zaprosil predsednika Državnega zbora, da pove, katere določbe mu dajejo to arbitrarno pravico, da odloči, da nečesa ne bo sklical. Tudi zdaj v tej zaključni razpravi ni povedal na osnovi katerih določb, na osnovi katerih aktov, katerih določb ustave ali poslovnika ali česarkoli drugega lahko arbitrarno odloči kaj je pristojnost in kaj ni pristojnost Državnega zbora, da arbitrarno odloči, o čem poslanci smemo oziroma lahko govorimo in o čem ne smemo. Ni, spoštovani predsednik, takšnih določb, ki bi vam to pravico dajale. Ni jih. In lahko koalicija o tem govori, tako ali drugače čustveno, in te zadeve širi na neke druge zadeve, ampak govorimo o zelo konkretnih zadevah in tu bi moral predsednik Državnega zbora dati zelo konkretne odgovore. Zato, ker govorimo o tem, da je šlo za kršitve konkretnih določil. In če predsednik Državnega zbora v nobenem primeru noče sklicati razprave, ki ima res naslov Obravnava financiranja projekta Športnega parka Stožice s strani bank v občinski državni lasti, in potem mi s temi predlogi predlagamo, da bi Banka Slovenije, Vlada Republike Slovenije v okviru ustavnih in zakonskih določil poročali Državnemu zboru, potem se vprašamo, zakaj Banka Slovenije in Vlada Republike Slovenije ne smeta, se preprečuje, da bi v okviru ustavnih in zakonskih pooblastil poročali Državnemu zboru. S kakšno pravico predsednik Državnega zbora preprečuje Banki Slovenije ali Vladi Republike Slovenije, da poročata Državnemu zboru? Pravzaprav sta ena in druga institucija po ustavi in po področnih zakonih edino dolžni poročati Državnemu zboru. In to je predsednik Državnega zbora preprečil. Mislim, da je iz tega več kot očitno, da ni v Državnemu zboru dovoljeno govoriti o
579
politikah, ni dovoljeno govoriti o stanju v tej državi in tako naprej.
Kar zadeva projekt, o katerem govorimo, je projekt, ki nima zaključene finančne konstrukcije. Vsi tisti, ki kandidirate za kakršnakoli javna sredstva, ki ste župani, najbrž morate predložiti razpis, konkretno zaprto finančno konstrukcijo, predvideti vire financiranja. Tega v temu konkretnemu primeru ni, ampak se zgolj pojavi kakšna medijska zahteva, da država ni temu projektu namenila nobene pozornosti, niti kandidiral ni nihče za sredstva, ampak ni mu dala. In to je edini objekt, ki denarja ni dobil in zato bo treba nekaj na tem projektu storiti.
Zdaj v skladu z Zakonom o glavnem mestu, ki določene stvari, omogoča je povsem jasno, da bo prišlo do dogovorov med posameznimi ministri ali pa celo s predsednikom Vlade, da se bo nekaj kar tako dodelilo za te projekte. Moram reči, da zelo skrbno in zelo zaskrbljeno spremljamo situacijo, ne samo na mednarodnem področju finančnem, ampak tudi na domačem. Nas mora skrbeti, spoštovani predsednik Državnega zbora, v kakšni kondiciji so tudi naše banke. Navsezadnje je bila v temu mandatu izvedena že dvakrat dokapitalizacij a Nove Ljubljanske banke, mislim, da v višini okoli 400 milijonov evrov. In sedaj je na vrsti nova dokapitalizacij a. Dokapitalizacij a morda zaradi širitve na nove trge, ampak bolj verjetno zato, ker je ustreznost naložb slaba. Najbrž zato! Zato, ker se zadeve, ki so naložene, ki so posojene, ne vračajo na primeren način.
Mnogo vas je tukaj govorilo tudi o tem, da v opoziciji pretiravamo s sklicevanjem izrednih sej. Rad bi vas spomnil, da smo vsaj dvakrat sklicali izredno sejo Državnega zbora zato, ker Vlada po našem mnenju ni ustrezno reagirala tudi pri teh finančnih zadevah. Predlagali smo svoje ukrepe, vi ste jih zavrnili. Po letu in pol sedaj predlagamo in to lahko tudi vi sami neposredno preverite, da se ti ukrepi vračajo. Ne tako kot smo mi predlagali, po skrajšanem ali rednem postopku, ampak po nujnih postopkih, po interventnih poteh. Zato, ker ste ugotovili, da so le potrebni za izhod iz krize. Vendar leto in pol je velika doba in ti ukrepi bodo najbrž tako, kot so pripravljeni sedaj, bolj blažev žegen in ne bodo delovali tako, kot bi morali delovati in prijeti.
Potrebno je, da se tudi v teh težkih situacijah, v katerih je naša država, razpravlja tudi o teh zadevah. In jaz mislim da je nemogoče, da si kdorkoli v tej državi zatiska oči pred razmerami, v katere smo prišli in katere se bodo najbrž še poglobile. Če za Republiko Slovenijo, če za Državni zbor, če za Vlado ni primerna diskusija v Državnem zboru o investiciji, ki je največja v državi in ima trenutno po ocenah nepokritih zadev za okoli 200 milijonov evrov, potem se sprašujemo, o čem pa sploh lahko v Državnem zboru razpravljamo. Taka nepokrita investicija ima prav gotovo zelo velike posledice, tudi za stanje, ki zadeva likvidnostne zadeve v širšem okolju, tudi v Sloveniji navsezadnje. In
580
razpravo o tem, ali bo ta plačilna disciplina funkcionirala ali ne ali se bodo nekatere zadeve plačevale ali ne, prav gotovo sodi tudi v ta okvir. Ne razumem, da predsednik Državnega zbora tako vehementno zavrača vsako resno razpravo o stanju na finančnem področju v Republiki Sloveniji ali pa tudi pokritosti posameznih investicij. Tudi ne razumem, zakaj je toliko teh vehementnih zadev, češ, spet, ponovno bomo razpravljali o arbitražnem sporazumu. Predsednik Državnega zbora, najbrž se boste spomnili, da takrat, ko je bila priložnost, da bi razpravljali o arbitražnem sporazumu in ko je bila želja za razpravo, je bila ta razprava preprečena, enkrat je bila zaprta seja Državnega zbora, drugič je bila na ne vem kakšen način določena minuta na poslanca za razpravo, minuta. Nikjer takšno pravilo ni določeno, celo za obrazložitev glasu ima poslanec dve minuti. To je bila razprava ne obrazložitev glasu. In sedaj, ko smo predlagali neko novo zahtevo za razpravo o tem, je tudi bilo zelo veliko teh pripomb glede tega, ampak po vsaki javni tribuni, po vsaki okrogli mizi, ki jo ima predsednik Vlade, pride demanti s strani Hraške, da to pa to ni bilo dogovorjeno. Prav zanima me, kaj je, recimo, predsednik Vlade razumel, ko je podpisoval ta sporazum, ga je prebral ali ga ni, je bil zraven, ko so se usklajevale, ali ni bil zraven. Vsakič nov demanti, da nekaj, o čemer govori predsednik Vlade in to trdi, da je to samo tako in nič drugače, se te zadeve demantirajo. Zato bi predlagal, da v izogib vsem nadaljnjim zapletom, kajti v primeru, da predsednik Državnega zbora na tej seji ne bo razrešen, je že iz njegove razprave več kot očitno, da se bo ta praksa nadaljevala. To je najbrž odraz neke nove politike, neke nove kulture, ki je prenesena in je prišla v Državni zbor. To, da uporabiš vse inštrumente, da se opoziciji, ki ima pravico, zapisano pravico, da lahko razpravlja in določene zadeve zahteva, da se to preprečuje na nek način, na način, ki ga predsednik Državnega zbora ne zna niti obrazložiti. Mislim, da bo takšna nova politika v tem Državnem zboru to državo veliko stala, zelo veliko stala, kajti, če ne moremo odgovoriti, če ne moremo dobiti odgovorov na vprašanja, ki jih postavljamo, potem bo najbrž ostalo veliko stvari, ki bodo zaprte, skrite in se bodo samo zgodile. Prišle bodo samo kot dejstvo. In delovati v takšnem času in takšnih razmerah je najbrž izredno težko. Tudi zato, ker se določene razprave preprečujejo, ker se določene zadeve ovirajo, tudi zato, ker se jih iz načelnih razlogov ne izglasuje - to je samo zato, ker so predlagane z napačne strani, pač Slovenija potuje po poti, ki smo jo videli pred dnevni objavljeno v enem od slovenskih strokovnih časopisov. Najbrž bi morali tudi v koaliciji biti plat zvona, in tudi koalicija bi morala zahtevati kakšno razpravo o stanju na kakšnem področju. To je zdaj nepomembno, kdo je žrtev kakšnega stola v Državnem zboru.
V naši Poslanski skupini je na tem mestu včasih bil gospod Andrej Vizjak, in jaz lahko zagotovim, da nisem žrtev
581
Andreja Vizjaka. Najbrž tudi ta Državni zbor ni žrtev gospoda Andreja Vizjaka in tistega, ki je zdaj na tem sedežu. Tudi s strani predsednika Državnega zbora bi pričakoval, da bo v svojem odgovoru uporabil argumente in tisto, za kar je bil zaprošen, da odgovori. Vsa tista vprašanja, za katera smo ga zaprosili da odgovori in zakaj se zadeva Stožice ne more uvrstiti na sejo Državnega zbora, so ostala neodgovorj ena. Enega argumenta, ene podlage pri zavrnitvi teh zadev, predsednik Državnega zbora ni navedel. Tudi v vseh prejšnjih primerih, ko zadev ni sklical, ni navedel ničesar. Nobene podlagea, ampak: "Jaz sem se tako odločil." In to je tudi citat, ki ga je povedal na Kolegiju Državnega zbora. "V nobenem primeru tega ne bom sklical, zato ker je to v nasprotju z mojimi načeli." Ni bistveno, da je to v skladu z ustavno določbo, ni bistveno, da je to v skladu s poslovniško ureditvijo, bistveno je, da je takšno odločitev sprejel, da je to v neskladju z njegovimi načeli. Če pa Državni zbor, če je Državni zbor žrtev tako avtokratskega odločanja, takšnega načina vodenja, potem pa je treba v tej državi marsikaj spremeniti, marsikatero listino, marsikateri akt in marsikatero pravilo, po katerem dela Državni zbor. Če ima ena oseba v Državnem zboru, kjer nas sedi 90, tako močno, da si vzame tako moč, pravico odločanja o tem in tam, kjer je napisana vloga predsednika Državnega zbora, to ni nikjer navedeno, potem lahko govorimo o zlorabah. In predsednik Državnega zbora si je te zlorabe v tem mandatu velikokrat dovolil, velikokrat. Tu ni nobene ekskluzivne pravice ali arbitrarne pravice, po kateri bi predsednik Državnega zbora imel pravico reči, to gre na Državni zbor, to je tema Državnega zbora, to ni tema Državnega zbora. In če ima takšno arbitrarno moč, potem je treba spremeniti del državne ureditve.
Kar zadeva predlog, ki smo ga dali, predlagam, da ga v Državnem zboru podprete, kajti sicer se bo ta slaba praksa, nezakonito delo, neposlovniško delo, kršitev ustave najbrž samo nadaljevala. Jaz mislim, da predsednik Državnega zbora najbrž ni oseba, ki se bo v kratkem času spremenil, da bi deloval drugače, ampak bo najbrž vse te svoje navade, ki jih ima v temu mandatu, ki so drugačne od prejšnjega mandata, ko je bil samo poslanec, nadaljevale in se bodo te zlorabe tudi v nedogled vlekle. To najbrž ne more biti neko dobro spričevalo Državnega zbora. To najbrž ne more prinesti dobrih določitev v Državnemu zboru. To najbrž sicer na nek način morda olajša nekoliko delo koaliciji vendar v nobenem primeru pa to koaliciji, ne more prinesti rezultatov. In da rezultatov ni se kaže pravzaprav z vsakim dnem bolj očitno. Zato predlagam, da podprete predlog za razrešitev predsednika Državnega zbora in da na to mesto predlagate nekoga, ki bo spoštoval Ustavo, ki bo spoštoval Poslovnik in druge zakone. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
582
Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi prvega odstavka 71. člena Poslovnika zobra še kdo razpravljati? Prijava teče. Od vseh prijavljenih imate na razpolago vsak po eno minuto. .../Oglašanje iz ozadja./... Ste vsi za to, da ne razpravljamo? Prosim, naj dvigne roko, kdor je proti, da ne razpravljamo? V redu. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
V	skladu s 201. členom, v povezavi s tretjim odstavkom 199. člena Poslovnika Državnega zbora se o razrešitvi predsednika Državni zbor odloča s tajnim glasovanjem. V skladu s 92. člena Poslovnika Državnega zbora vodi tajno glasovanje komisija, ki jo sestavljajo predsedujoči ter štirje poslanci, ki jih izvoli zbor. Poslanske skupine so mi že posredovale predloge za člane komisije, ki vodijo glasovanje, to so gospod Anton Colarič, gospod Robert Hrovat, gospod Franci Kek in gospod Gvido Kres. Član te komisije sem tudi jaz kot predsedujoči. Pri delu komisije bo sodeloval namestnik generalne sekretarke gospod Matjaž Plevelj. Želi v zvezi s predlogom za sestavo komisije kdo besedo? Ne.
Če ne, prehajamo na odločanje o sestavi komisije.
Glasujemo. Navzočih je 67 poslank in poslancev, za je glasovalo 65 članov, proti nihče.
(Za je glasovalo 65.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je komisija v predlagani sestavi izvoljena.
V	skladu s tretjim odstavkom 92. člena poslovnika Državnega zbora bo poslankam in poslancem glasovnica vročena tako, da pride vsak poslanec k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži beseda "za" ali "proti". V skladu s petim odstavkom 91. člena Poslovnika Državnega zbora je neizpolnjena glasovnica neveljavna. Neveljavna je tudi glasovnica, iz katere volja poslanke oziroma poslanca ni jasno razvidna. V skladu s 84. členom Ustave Republike Slovenije in prvim odstavkom 201. člena Poslovnika Državnega zbora bo predsednik razrešen, če bo za razrešitev glasovala večina vseh poslancev, to je 46 ali več. Glasovali bomo v dvorani v glasovalnih kabinah. Poslanke in poslanci bodo izpolnjene glasovnice oddali v glasovalno skrinjico, ki bo v dvorani na mizi ob kabinah za glasovanje.
Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja. Poslance, ki mi boste pomagali pri glasovanju, prosim, da se takoj zglasite v sobi 217, kjer boste prevzeli volilni material. Glasovanje se bo pričelo ob 16.20 in bo trajalo do 16.35. Po končanem glasovanju prosim poslance, ki mi boste pomagali pri glasovanju, da se zberete v sobi 217.
Prekinjam to točko dnevnega reda in sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali po končanem glasovanju, kot je bilo rečeno, ob 16. 45. Hvala.
583
(Seja je bila prekinjena ob 16.14 in se je nadaljevala ob 16.45.)
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Spoštovane poslanke in poslanci! Prebral bom zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja o razrešitvi predsednika Državnega zbora, gospoda dr. Pavla Gantarja.
Glasovanje je bilo v prostorih Državnega zbora dne 21. maja 2010. Razdeljenih je bilo 77 glasovnic, oddanih je bilo 77 glasovnih, neveljavni sta bili 2 glasovnici, veljavnih je bilo 75 glasovnic.
Za razrešitev je glasovalo 28 poslancev, proti je glasovalo 47 poslancev. /Aplavz./
Ker za razrešitev ni glasovala večina poslancev, dr. Pavel Gantar ni bil razrešen s funkcije predsednika Državnega zbora.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 19. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN ORGANIZACIJO ZA GOSPODARSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ O PRIVILEGIJIH, IMUNITETAH IN UGODNOSTIH, KI SE PODELJUJEJO ORGANIZACIJI, TER IZMENJANIH PISEM.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za zunanjo politiko, ki je zboru pisno poročal. Prijavljenih k razpravi ni.
Ker matično delovno telo v okviru druge obravnave ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji zbora ni mogoče vlagati, zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Glasovalo je 70 poslank in poslancev, za 65, proti 4.
(Za je glasovalo 65.) (Proti 4.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 20. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI PROTOKOLA ŠT. 12 H KONVENCIJI O VARSTVU ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za zunanjo politiko, ki je zboru pisno poročal. Prijavljenih k razpravi ni.
Ker matično delovno telo v okviru obravnave ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji zbora ni mogoče vlagati. Zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Glasovalo je 70 poslank in poslancev, za 65, proti 4.
Za je glasovalo 65.) (Proti 4.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
584
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 21. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SODELOVANJU MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI TER KRALJEVINO MAROKO V ZVEZI S CIVILNIM GLOBALNIM SATELITSKIM NAVIGACIJSKIM SISTEMOM. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Predlog zakona je obravnaval kot matično telo Odbor za zunanjo politiko, ki je zboru pisno poročal. Prijavljenih k razpravi ni. Ker matično delovno telo v okviru druge obravnave ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji zbora ni mogoče vlagati. Zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Navzočih je 70 poslank in poslancev, za je glasovalo 66, proti 4.
(Za je glasovalo 66.) (Proti 4.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 22. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE KAZAHSTAN O MEDNARODNEM CESTNEM PREVOZU POTNIKOV IN BLAGA. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za zunanjo politiko, ki je zboru pisno poročal. Prijavljenih k razpravi ni. Ker matično delovno telo v okviru druge obravnave ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji zbora ni mogoče vlagati. Zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 69, proti nihče.
(Za je glasovalo 69.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 24. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na MANDATNO-VOLILNE ZADEVE. Prehajamo na obravnavo predloga ministra za pravosodje za imenovanje predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Predlog sklepa je v obravnavo Državnemu zboru predložila Mandatno-volilna komisija. Za dopolnilno obrazložitev predloga dajem besedo ministru za pravosodje gospodu Alešu Zalarju. Izvolite.
ALEŠ ZALAR: Spoštovani gospod podpredsednik. Spoštovane gospe poslanke, spoštovani gospodje poslanci. Vrhovno sodišče je po naši ustavi najvišje sodišče v državi. Po zakonu o sodiščih ga vodi predsednik. Naše Vrhovno sodišče že tretji mesec nima predsednika, ki bi bil imenovan v skladu z zakonom za polni šestletni mandat. Predsednika sodišča nima zato, ker se prvi kandidacijski postopek na podlagi prvega razpisa ni zaključil zaradi umika kandidature s strani edinega kandidata, ki se je takrat prijavil. Temu je potem sledil drugi razpis, na
585
katerega se je javil nov kandidat in njegovo kandidaturo sta obravnavala v skladu z zakonom Sodni svet in občna seja Vrhovnega sodišča. Po zakonu oba organa dajeta mnenje o tej kandidaturi. Občna seja Vrhovnega sodišča kandidata ni podprla, Sodni svet pa je podal pozitivno mnenje o temu kandidatu. Sodni svet je za razliko od občne seje svojo pozitivno mnenje tudi obsežno utemeljil. Občna seja Vrhovnega sodišča pa svojega mnenja ni utemeljila, sklicujoč se na določbo poslovnika o delu občne seje, ki takšne utemeljitve ne predvideva. Sam menim, da takšna ureditev sicer ne samo, da ni posrečena ampak zelo verjetno niti ni v skladu z zakonom in zato sem zaprosil občno sejo za predložitev razlogov zaradi katerih je občna seja odklonila podporo kandidatu. Vendar sem dobil odgovor začasne predsednice, da ostajajo vezani na določbo svojega poslovnika.
Takšna situacija ministru za pravosodje kot predlagatelju seveda ne olajšuje odločitve, zlasti zato ne, ker po zakonu o sodiščih in tudi ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča, ki je pred leti interpretiralo ta postopek in določbe, ki ga urejajo, minister mora presojati vsebinske razloge in se mora do njih tudi opredeliti. V situaciji, ko razlogov ni, se minister seveda do njih tudi ne more opredeliti in v temu pogledu predstavlja ta postopek z negativnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča težavo, lahko bi celo rekli, da gre v določeni meri za invaliden postopek. Kot minister sem se tako lahko oprl samo na tisto, kar izhaja iz kandidature, to pa je kandidatov življenjepis, njegov program vodenja Vrhovnega sodišča in pa vse, kar izhaja iz obsežnega mnenja Sodnega sveta.
Iz vseh teh podatkov kot minister za pravosodje sklepam, da gre za gre za kandidata, ki izpolnjuje vse formalne pogoje za to, da je imenovan na mesto predsednika Vrhovnega sodišča. Menim tudi, da je primeren kandidat. Ta ocena primernosti je utemeljena predvsem z ugotovitvami, ki izhajajo iz razgovora, ki sem ga imel s tem kandidatom, kajti zame kot ministra je posebej pomembno, da s predsednikom Vrhovnega sodišča lahko korektno sodelujem glede ključnih vprašanj, ki se nanašajo na pristojnosti ministrstva oziroma ministra na eni strani in Vrhovnega sodišča oziroma predsednika Vrhovnega sodišča na drugi strani.
Na tej podlagi sem torej ocenil, da lahko predložim to kandidaturo v odločanje Državnemu zboru s predlogom, da ga Državni zbor imenuje. Meni je popolnoma jasno, da ker gre za postopek v Državnem zboru in ker je Državnemu zboru imanentno, da odloča politično, da se bo v tem postopku uporabljalo tudi politične kriterije, čeprav bi si želel, da se to ne zgodi. Vendar, dokler imamo tak postopek in dokler zakon o sodiščih ureja podeljevanje mandata predsedniku Vrhovnega sodišča v Državnem zboru, dotlej bo pač Državni zbor uporabil to presojo v tem okviru. Moj predlog torej je, da Državni zbor to presojo izvede in da kandidata imenuje. Hvala lepa.
586
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Predlog je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila komisije dajem besedo predsedniku, gospodu Dušanu Kumru.
DUŠAN KUMER: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani minister, spoštovane kolegice in kolegi! Mandatno-volilna komisija je predlog ministra za pravosodje, da Državni zbor imenuje za predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije gospoda Marka Šorlija, vrhovnega sodnika svetnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije obravnavala v pripravah na odločanje na seji Državnega zbora. Na seji komisije je minister Aleš Zalar predlog še dodatno obrazložil in sicer je opozoril na dejstvo, da predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pri nas ni ustavna kategorija, torej tudi ni formalni predsednik tretje veje oblasti, toda na simbolni ravni gre vendarle za predsednika z najpomembnejšem položajem v tretji veji oblasti. Prvi razpis za to mesto ni bil uspešen, zato ker je kandidat med potekom postopka svojo kandidaturo umaknil. Na drugi razpis se je prijavil samo en kandidat in sicer gospod Marko Šorli. Sodni svet je sprejel pozitivno mnenje in podprl kandidata ter svoje mnenje tudi obrazložil. Občna seja Vrhovnega sodišča pa je oblikovala negativno mnenje, ki pa ni bilo obrazloženo, kljub kasnejšemu ministrovemu zaprosilu. Ta situacija je sicer nekoliko otežila odločanje ministru, ki je predlagatelj Državnemu zboru. Minister je opravil tudi razgovor s kandidatom in se je na podlagi zakonskih kriterijev in tega razgovora odločil, da Marka Šorlija predlaga za predsednika Vrhovnega sodišča.
Razprava članov in članic v Mandatno-volilni komisiji se je osredotočila na podporo in nepodporo kandidaturi. Največja opozicijska stranka SDS je kandidaturo podprla, ker je po njeni oceni gospod Marko Šorli izkušen kandidat, aktivno vpet tako v dogajanje v domačem okolju kot v mednarodnem s sodelovanjem v nekaterih mednarodnih institucijah, kot je GRECO in še nekaterih drugih. Zanimiv pa je tudi njegov program, ki ga je predložil. Tudi v Slovenski ljudski stranki so kandidata podprli, prav tako v Liberalni demokraciji Slovenije, kjer so predlog ministra podprli z argumentom, da gre za državno tvorno odločitev. Dr. Laszlo Goncz je v imenu madžarske narodne skupnosti podprl kandidaturo z obrazložitvijo, da sta ga program kandidata in dodatna obrazložitev ministra prepričala v visoko raven strokovne kompetentnosti kandidata.
V največji koalicijski stranki Socialnih demokratov so kandidaturi oporekali z argumentom, da je za kompetentno in odgovorno opravljanje te najvišje funkcije znotraj tretje veje oblasti pomemben odnos kolegov in kolegic na Vrhovnem sodišču. Zato je zelo pomembno sporočilo, da Marka Šorlija ne podpirajo njegovi kolegi in kolegice in so mu na občini seji izrekli
587
nezaupnico, čeprav je do sedaj opravlja tudi funkcijo namestnika predsednika Vrhovnega sodišča. Zato kandidata, ki nima podpore svojih kolegic in kolegov ne morejo podpreti. Nepodpori se je pridružila tudi Poslanska skupina Zares z obrazložitvijo, da jih pri tem niso vodili dvomi o strokovnih referencah, temveč nepodpora sodelavcev na Vrhovnem sodišču, ki jih bo v bodoče naj vodil. Podobno obrazložitev nepodpori kandidata je izrekla tudi Poslanska skupina SNS.
Z večino opredeljenih glasov, 8 za in 9 proti, tako ni bil podprt predlog, s katerim se za predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za dobo šestih let imenuje Marko Šorli, vrhovni sodnik svetnik na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Glede na navedeno Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da odloči o predlogu sklepa o imenovanju Marka Šorlij a, vrhovnega sodnika svetnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, za predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima gospa Darja Lavtižar Bebler, v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.
DARJA LAVTIŽAR BEBLER: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Spoštovani zbor!
Danes je pred poslankami in poslanci zelo pomembna odločitev, in sicer da se opredelimo do predloga ministra za pravosodje, ki za mesto predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije predlaga kandidata vrhovnega sodnika svetnika gospoda Marka Šorlija. Po prvem neuspešnem javnem razpisu, za omenjeno mesto predsednika se je na ponovljenem razpisu, kot edini kandidat prijavil gospod Šorli. Minister za pravosodje je že na seji matičnega delovnega telesa podrobneje obrazložil svojo odločitev, sklicujoč se na sledeče: da predlagani kandidat izpolnjuje vse zakonsko predpisane pogoje za mesto predsednika Vrhovnega sodišča; da stanje, ko Vrhovno sodišče vodi začasna predsednica, ni dobro, saj naj bi zato lahko bilo ogroženo delovanje in notranja koordinacija sodnega sistema; da se je Sodni svet s svojim obrazloženim mnenjem pozitivno opredelil do kandidata medtem ko negativno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča do predlaganega kandidata, ni bilo obrazloženo, zato se tudi minister z vzroki takšnega mnenja ni mogel seznaniti in se do njih opredeliti ter da je kot minister striktno vezan na objektivne zakonske kriterije in mu za razliko od poslank in poslancev ni dovoljeno v postopku odločanja vključevati političnih pomislekov oziroma premislekov, zato je edinega prijavljenega kandidata za mesto predsednika Vrhovnega sodišča moral predlagati Državnem zboru v potrditev.
Poslanke in poslanci Socialnih demokratov spoštujemo navedene argumente ministra za pravosodje, vendar se z njimi v
588
celoti ne moremo strinjati, zato bomo glasovali proti predlaganemu kandidatu. Na tem mestu želim poudariti, da smo tudi mi svojo odločitev temeljito pretehtali, zavedajoč se predvsem velike odgovornosti, ki nam jo pri tem nalaga Zakon o sodiščih.	Prepričani smo, da bi bila izvolitev
predlaganega kandidata na tako pomembno mesto zelo neodgovorna odločitev, če vemo, da kandidat ne uživa ustreznega zaupanja svojih sodniških kolegic in kolegov. Dejstvo je, da so kandidatu podporo odklonili sodnice in sodniki, ki na Vrhovnem sodišču zasedajo zelo pomembna sodniška mesta in opravljajo najodgovornejše naloge. V tej luči se nam porajajo številni pomisleki o tem, kako bi kandidat kot bodoči predsednik Vrhovnega sodišča sploh lahko izvajal svoj program oziroma cilje, ki si jih je v njem zastavil.
V	Poslanski skupini Socialnih demokratov se sicer strinjamo s pomisleki ministra, ki opozarja, da stanje, ko Vrhovno sodišče vodi začasna predsednica, ni dobro, vendar je obenem treba dodati, da bi bilo v tej luči še slabše stanje, če bi Vrhovnemu sodišču predsedoval nekdo, ki sploh ne uživa zaupanja in tudi ne ustrezne avtoritete med svojimi kolegicami in kolegi vrhovnimi sodnicami in vrhovnimi sodniki. Še manj nas prepriča izrazita skrb za konstituiranje in nemoteno delovanje Vrhovnega sodišča tistih, ki bi po drugi strani sami storili vse, da zrušijo najvišje državne institucije, kot sta predsednik republike in predsednik Državnega zbora Republike Slovenije.
V	Poslanski skupini Socialnih demokratov zato ne želimo sprejeti odgovornosti za imenovanja kandidata na mesto predsednika Vrhovnega sodišča, ki ne uživa zaupanja svojih kolegic in kolegov. Zaupanje pa po našem prepričanju predstavlja temelj oziroma predpogoj za vsakršno uspešno sodelovanje. Ker tega zaupanja ni, tudi naše podpore ne more biti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Jože Tanko v imenu Poslanske skupine SDS.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo.
V	poslanski skupini bomo podprli predlog ministra, v katerem predlaga, da se Marko Šorli imenuje za predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Kandidat je naše poslance prepričal s svojimi izkušnjami, saj je minister v obrazložitvi navedel, da je njegov kandidat že štirinajst let sodnik Vrhovnega sodišča, da je član izpitne komisije za državne pravniške izpite, da je bil član več delovnih skupin, ki so pripravljale rešitve s področja pravosodja, ter da je član nekaj mednarodnih projektov. Med drugim član Evropske komisije za učinkovita sodstva na evropski in regionalni ravni, pa tudi član ocenjevalne skupine GRECO, to je institucije, ki se ukvarja s korupcijo.
589
Kandidat je pripravil tudi zanimiv program za izboljšanje dela Vrhovnega sodišča, v katerem je določil cilje in prioritete. Kandidat je pridobil obrazloženo podporo Sodnega sveta v katerem je zapisano, da je kandidat vrhunski strokovnjak s področja kaznovalnega prava ter da ima bogate predavateljske izkušnje ter bogato publicistično dejavnost. Občna seja Vrhovnega sodišča kandidata sicer ni podprla, ni bilo pa priložene nobene obrazložitve oziroma argumentacije za takšno odločitev.
Seveda nas ne moti, da je kandidat sodeloval v sedemčlanskem senatu, ki je leta 2004 oprostil poslanca Ruparja. Žal je to nekatere poslanske skupine tako zmotilo, da so mu tudi zaradi tega javno odrekli podporo, saj je za njih nesprejemljivo, če je slučajno kdo iz nasprotnega političnega pola v kakšnem sodnem postopku oproščen. Takšno stališče lahko razumemo tudi kot maščevanje.
Najbrž pa je pravi razlog za premajhno podporo kandidatu sodba Vrhovnega sodišča iz leta 2002, v kateri je zapisano naslednje: "Omenjeno interno poročilo je zgodovinski dokument, ki je nastal v nekdanji jugoslovanski tajni policiji, znani pod imenom Udba." Danes je znano, da se je ta služba ukvarjala ne le z obveščevalnimi nalogami, ampak tudi sama organizirala razne kriminalne aktivnosti, jih načrtno izzivala, pa tudi konstruirala obstoj kaznivih dejanj in odgovornost zanje. V ta namen je tudi falsificirala, fabricirala in podtikala obremenilne dokaze. Žrtve take dejavnosti, praviloma politični nasprotnik, ali drugače misleči, v obdobju takratnega režima niso imeli možnosti razkritja konstruktov Udbe in rehabilitacije. Objava dokumenta tajne službe Udbe je bila zato v danem primeru v javnem interesu, saj predstavlja razkritje dela zgodovinskega dogajanja, ki sega tudi še v današnji čas, pa do danes še ni bilo v celoti in nepristransko raziskano in ovrednoteno, neodvisno od vladajoče ideologije prejšnjega režima. Ta sodba, ta del sodbe je najbrž glavni naglavni greh kandidata Šorlija.
Čeprav je Vrhovno sodišče že več mesecev brez kompetentnega vodstva, da ga vodi v.d., se bo najbrž zgodilo, da se bo stanje vleklo še več mesecev, ampak mislim, da bi koalicija že morala poskrbeti, da bi ministrov kandidat, neformalno je to vladni kandidat, dobil podporo na glasovanju. Mi bomo kandidata podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala. Besedo ima gospod Jakob Presečnik v imenu Poslanske skupine SLS.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi. Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke bo podprla imenovanje predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije gospoda Marka Šorlija, vrhovnega sodnika svetnika.
590
Razlogov za to je več. Prvič, Vrhovno sodišče je že predolgo brez predsednika s polnima mandatom, kar ni dobro za funkcioniranje sodne veje oblasti. Drugič, reference gospoda Marka Šorlija so garancije za to, da bo funkcijo opravljal strokovno korektno in z razvojno vizijo v prid razvoja sodniške stroke. Tretjič, občna seja Vrhovnega sodišča sicer ni podprla kandidature gospoda Šorlija. V skladu s poslovnikom občne seje sicer niso znani razlogi za takšno odločitev, vendar ti razlogi zagotovo niso bili tako močni, da, četrtič, Sodni svet ne bi podal izrazito pozitivnega mnenja z obrazložitvijo, da je gospod Marko Šorli vrhunski strokovnjak na področju kaznovalnega prava, z bogatimi predavateljskimi izkušnjami in obsežno publicistično dejavnostjo ter s poudarjenimi delovnimi sposobnostmi, kar je dalo ministru za pravosodje jasen signal za odločitev o predlogu, ki ga je podal Državnemu zboru.
Vse to so razlogi, zaradi katerih bomo poslanci Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke podprli kandidaturo gospoda Marka Šorlija za predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Besedo ima gospod mag. Borut Sajovic v imenu Poslanskega kluba LDS.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, gospod predsedujoči, za besedo. Lep pozdrav gospodu ministru!
Stališče Poslanskega kluba Liberalne demokracije je naslednje.
Minister za pravosodje je v Državni zbor posredoval predlog za imenovanje predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Na javni poziv sodnikom k vložitvi kandidatur za prosto mesto predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije se je prijavil zgolj en kandidat, in to je vrhovni sodnik svetnik, gospod Marko Šorli, o katerem danes odločamo.
V Poslanskem klubu LDS smo se odločili, da bomo predlaganemu kandidatu izrekli podporo. Ocenjujemo namreč, da trenutna situacija, ko je Vrhovno sodišče že več mesecev brez predsednika, ni dobra. S tem pa ne odrekamo dobrega in zglednega dela trenutne začasne predsednice Vrhovnega sodišča. Zavedati se je pa tudi treba, da je Vrhovno sodišče najvišja institucija sodne veje oblasti, ki ustvarja sodno prakso, še kako pomembno za izpolnjevanje ustavnega načela enakosti vseh pred zakonom. Danes je odgovornost na Državnem zboru, da najvišja institucija tretje veje oblasti dobi svojega predsednika, torej, da podpremo kandidata. Ne glede na to, da vrhovni sodniki na občni seji niso potrdili kandidature Marka Šorlija, kajti vsebina njihovega negativnega mnenja nam, žal, ni poznana, je to kandidat, ki se je pripravljen lotiti izzivov, ki jih prinaša vodenje najvišjega sodišča v državi.
591
V poslanskem klubu smo mnenja, da si težko privoščimo, da je najvišje sodišče v državi brez šefa, zato še enkrat ponavljam, da bomo kandidata podprli.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin.
Sledi razprava poslank in poslancev o predlogu. Besedo ima gospod Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ: Spoštovane kolegice in kolegi! Glede na to, kar smo slišali, ni razlogov za nasprotovanje podpori kandidata za predsednika Vrhovnega sodišča. Kandidat izpolnjuje vse zakonske pogoje. Dobil je pozitivno mnenje Sodnega sveta, ki je tudi obrazloženo, in negativno mnenje občne seje, ki ni obrazloženo, kar je na nek način tudi zaskrbljujoče, saj vzbuja dvom o tem, ali gre za mnenje, ki je strokovne narave, ali gre mogoče za politično mnenje. Sodni svet je organ, ki ga določa 131. člen Ustave in od 11 članov ga sestavlja 6 sodnikov. Tako da ni mogoče govoriti o tem, da kandidat nima podpore sodniških kolegov.
Vrhovno sodišče je že nekaj časa brez predsednika. Kandidat, ki se je prijavil, je umaknil kandidaturo. Ta edini kandidat, ki je ostal in ki bi zapolnil po nekaj mesecih to vrzel, pa očitno politično ni primeren. Smo v letu 2010, ne leta 1985 ali 1958 in danes tisti, ki boste glasovali proti tej kandidaturi, boste politično lustrirali kandidata za predsednika Vrhovnega sodišča zaradi tega, ker je v nekem konkretnem primeru sodil drugače, kot vi menite, da bi bilo prav, da bi sodil. To je tipičen primer politične lustracije, ki v ta parlament v letu 2010 ne sodi in nas zelo daleč oddaljuje od normalnih demokratičnih parlamentov v ostalih državah. Mnenje, razmišljanje, ki ni kompatibilno z mnenji nekaterih drugih, ob tem, da kandidat izpolnjuje strokovne pogoje, ne more biti temelj za nasprotovanje kandidatu. Očitno v tej državi prehajamo v stanje, glede na vse ostalo, kar se dogaja, ko bo treba biti ne samo politično kompatibilen s tistimi, ki ocenjujete, da je oblast del volilnega plena, pač pa glede na zadnje dogodke prihajamo v stanje, ko bo za najvišja mesta v tej državi treba imeti v žepu udbovsko izkaznico. Tako daleč smo, gospe in gospodje. In s tem dokazujete nespoštovanje do te države, do te mlade demokracije, tudi z nekaterimi drugi ravnanji, ki se dogajajo v Državnem zboru, tudi tista, ko si predsednik Državnega zbora, ki je prvi med enakimi, dovoli nespoštovati izrecen določbe ustave, ki je nedvoumna in jasna.
Mislim, da boste zelo težko našli kakšen drug razlog kot ta, ki govori o tem, da je treba tiste, ki mislijo z lastno glavo, če niso kompatibilni z vami, lustrirati. In če boste glasovali proti, kar ste napovedali, da boste storili, boste s tem nedvoumno potrdili, da je v parlamentu, v slovenskem parlamentu leta 2009 bila uveljavljena politična lustracija
592
nekoga zaradi njegovega mnenja v konkretni zadevi, v kateri je sodil, in s tem boste dodali še en madež več mladi slovenski parlamentarni demokraciji.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod dr. Vinko Gorenak.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Imam občutek, da nisem čisto na pravem mestu, glede na to, da imam namen glasovati, tako kot bo glasovala LDS, kar se redko zgodi in tako kot predlaga minister, pa vendarle naj rečem nekaj.
Glejte, sodna veja oblasti po našem mnenju že dolgo, dolgo ne funkcionira ali pa ne funkcionira tako dobro, kot bi morala funkcionirati. Jaz si z gospodom Šorlijem, ki je, kot je iz javnosti znano, star 64 let, pravzaprav niti ne obetam, da bi lahko v obdobju, ki prihaja, potegnil sodno vejo oblasti iz brezna, kjer je. Ampak to ni kriv on, za to vidim dva objektivna razloga. V sodni veji oblasti so potrebne, da rečem v narekovaju, da ne bom narobe razumljen, "revolucionarne spremembe". Take spremembe pa delajo ljudje tam okoli 30 let stari, kakršni so živeli leta 1991, ko se je Slovenija osamosvajala. Tu ne vidim kakšnih dobrih obetov, ampak ni to glavni razlog. Glavni razlog je v tem, da je sodna veja oblasti potrebna temeljitih ustavnih sprememb in šele potem lahko govorimo o tem, da bo ta veja oblasti funkcionirala.
Pa vendarle, zbiral sem podatke in se trudil, da bi prišel do podatkov, kaj se pravzaprav dogaja in kako je to sedaj mogoče, da največja koalicijska stranka in druga največja odpoveduje podporo ministru in mu nasprotuje. Kar nekaj namigov je bilo, da je to bilo namenoma tako predlagano, pa vendarle dodatna preverjanja so me prepričala v to, da imate korekten namen, gospod minister, ne vem pač vsega -veste, kaj se je dogajalo. Vi ste sami povedali, da je Sodni svet to podprl oziroma da obča seja Vrhovnega sodišča tega ni podprla. Ne morem javno govoriti o vsem, kar mi je uspelo v tem času preveriti in prebrati, zato vam bom povedal zgolj v prispodobi in boste razumeli, kaj sem vam povedal v prispodobi.
Obča seja je rekla: ne, to ni primeren kandidat in tega ni obrazložila. Če to malo preneseva kam drugam, v kakšno sodbo, bi tudi lahko rekli: 20 let zapora, ne bomo pa povedali, zakaj. Čudno obnašanje ljudi, ki so sodelovali na občni seji, vendar pravzaprav brez vaše vednosti, to pa je ta del prispodobe, in mimo vas, je v to sobo vdrl duh. Ta duh je bil taka megla, rdeče barve - veste, gospod minister -, in ti ljudje so pravzaprav sprejeli neko odločitev, ki nima prave podlage v realnih dejstvih, ki nima poštene podlage, ki nima korektne podlage za gospoda Šorlija. Rekli so vam ne, niso pa povedali, zakaj. To je nekorektno od njih, skrajno nekorektno. Spremenite zakon ali kaj je treba spremeniti, da se kaj takšnega ne bi več dogajalo. To je nekorektno do vas in do
593
vseh ostalih. Ampak ti ljudje so bili, včasih so rekli indoktrinirani, s to meglo. Ta zadeva se odraža tudi tukaj.
Danes smo poslušali gospo Beblerjevo in je razložila, kako ne morejo podpirati, to in ono, ker pač nima podpore obče seje Vrhovnega sodišča. Temu se reče diverzija, gospod minister. Diverzijo so vam naredili. Na Mandatno-volilni komisiji, prehajam k najbistvenejšemu delu mojega prispevka, pa je bilo rečeno takole: "Ne, ta gospod Šorli je leta X oprostil gospoda Ruparja." Gospe in gospodje, po tem kriteriju v tej dvorani ne more nikoli biti izvoljen predsednik Vrhovnega sodišča. Nikoli! Če je gospod Šorli karkoli delal v življenju, in jaz mu verjamem, da je delal, in če je vsake tri dni sprejel eno sodbe, je obsodil 2.400 ljudi, namreč bil je kazenski sodnik. In če je obsodil 1.200 levih in 1.200 desnih, potem po tem kriteriju ne bomo nikoli prišli do predsednika Vrhovnega sodišča. Dajte se, za boga, zamisliti!
Torej, z odločitvijo, da on ne bo podprt, pošiljamo zelo jasno sporočilo: naš je lahko podprt in nihče drug. Torej tisti, ki je v življenju sodil samo desno. Tisti, ki je pa obsodil enega levega, pa ne more biti podprt. To je vaše sporočilo! Zamislite si nad takim ravnanjem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospa Alenka Jeraj.
ALENKA JERAJ: Hvala za besedo. Torej imeli smo že primere, ko je bil objavljen kakšen razpis, ko se je nekdo nekaj prijavil. Ljudje pač take odločitve ponavadi temeljito premislijo, ocenijo, ali so sposobni za tisto mesto, na katero se javljajo, ali imajo dovolj strokovne preteklosti nekih izkušenj iz preteklosti, na koncu se pa tak razpis razveljavi. Spomnimo se razpisa ministrice Kresalove, ko smo imenovali prvega policista v državi, najprej razveljavila razpis svojega predhodnika ministra Mateja, potem je razveljavila tudi svoj razpis in podobne primere smo imeli z veleposlaniki. Ljudje so se prijavili, odločili za neko zelo življenjsko odločitev, potem pa nekdo te njihove odločitve ni potrdil iz, po navadi, političnih razlogov. Govorimo po navadi o ljudeh, ki imajo izkušnje, ki so že nekaj v svojem življenju naredili, po navadi jim nimamo strokovno česa očitati, imajo brezhibno kariero, bi lahko rekli, potem pa ne dobijo glasu ali tukaj ali s strani, recimo, predsednika republike iz nekih političnih razlogov. To je zelo nekorektno, to je zelo nepošteno do teh ljudi, ki jih sicer radi označujemo kot strokovne, kadar nam to odgovarja, ki jih radi postavljamo kot vzor ali pa jih citiramo, kadar se o kakšni stvari pogovarjamo. Takrat, ko pa bi morali zanje glasovati, imamo ali pa imate nekateri težave.
Gospod Šorli se je prijavil na razpis oziroma kot kandidat ni dobil podpore s strani svojih kolegov vrhovnih sodnikov. Očitno ima neko vizijo in ve, kako bi moralo Vrhovno
594
sodišče delovati. Ima vizijo, ima predloge, ima ideje in ponavadi se za kandidaturo odloči tisti, ki to ima. Torej, ki pozna sistem, ki ve, kaj v sistemu ne funkcionira, in ima tudi idejo, kaj bi bilo treba narediti, da bi stvari funkcionirale bolje. In meni ta podpora s strani vrhovnih sodnikov pove nekaj drugega. Če ima kdo boljši predlog, bi se verjetno tudi sam prijavil - če ima boljši program - in bi kandidiral in morda bil izbran na to funkcijo. Zame je merodajno to, da je dobil podporo Sodnega sveta in najbrž ni slučajno, da se v razpravi odpira razprava o tem, da je pač nekoč bil v nekem senatu, ki je nekega poslanca oprostil in tako naprej. Očitno imajo nekateri s tem težavo, še večjo, očitno, tudi s tem, da je bil gospod Šorli tisti, ki je označil ali povedal nekaj o Udbi, o zločinski organizaciji, tajni službi, in najbrž tisti, ki živimo v tej državi ali smo v tem parlamentu, bi morali imeti razčiščene pojme, ali je bila to demokratična združba ali pač ne, ampak očitno o tem nimamo enotnega mnenja. Zato je za ene problem, eni to razumemo, drugi pa podpirajo odločitve in odlikovanja ljudem, ki so te službe vodili.
Jaz bom seveda kandidaturo podprla in mislim, da bi bilo prav, da danes v parlamentu gospod Šorli dobi podporo.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod mag. Borut Sajovic.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa za besedo. Pozdrav gospodu ministru.
V	tej današnji razpravi smo slišali, da pravosodni sistem ne deluje tako, kot bi si želeli, da je minister, ki je danes na funkciji, podedoval očitno slabo dediščino, da pa se priznava in ceni njegov trud za izboljšanje razmer na sodiščih. In zato bo tudi moj glas podpore šel izključno z enim samim sporočilom, da je slabo, če je neodvisna veja oblasti brez glave. In zato to potezo podpiram, kajti prepričan sem, da bo sodišče delovalo bolje in enotneje.
V	LDS-u tudi dokazujemo, da odločb sodišča ne komentiramo, pač pa jih preprosto spoštujemo. In tudi v tem primeru bomo dokazali, da s posameznimi odločitvami nimamo nobenih težav, nobenih zamer, je pa seveda bistvo vsake kazni in sodbe o tem, ali je dosegla svoj namen. Če je, recimo, nekdo, ki je bil oproščen, bil potem trikrat pravnomočno obsojen za skupno 43 kaznivih dejanj, podkupovanje, poneverba listin, grožnje, potem je pa lahko v glavi posameznika problem, če je recimo nekdo, ki ima potrdilo, da je pravno zmotljiv, v času arbitražnega sporazuma, ki je pravni akt, predavatelj strankarski javnosti, kaj je prav in kaj ne, potem imam tudi težavo. Če pa se nam na sodiščih dogaja tudi to, da od prve do druge stopnje izginejo pritožbe tožilstva, tudi strank v postopku, potem je prav, da je vrh sodišča zaseden in da minister in ta država naredita red.
Hvala lepa.
595
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo.
Moram reči, da je po sedanjih razpravah kar nekakšno nelagodje v Državnem zboru, vsaj v delu političnega prostora. Glede na to, da na program, ki je pravzaprav ključna zadeva vsakega kandidata, v razpravi ni bilo nobenih pripomb, bi človek pričakoval, da bo ta kandidat izvoljen hitro, enostavno, brez težav, brez pomislekov. Vendar očitno za vodenje Vrhovnega sodišča program ni dovolj. Reference, domače in mednarodne, niso dovolj, temveč so potrebni še nekateri drugi razlogi.
Moram reči, da sem bil na Mandatno-volilni komisiji izredno presenečen, ko je bil eden temeljnih argumentov kolegice Darje Lavtižar Bebler, ko je govorila v imenu poslanske skupine, in je rekla, "mi ne bomo tega podprli," da je težava v tem, ker je bil gospod Šorli član velikega senata, ki je oprostil poslanca Ruparja. Jaz razumem tudi reakcijo sodnikov, ki so jo pred dnevi ali pa dan, dva po tem, ko je ta zadeva prišla v javnost, sprožili. In danes v stališču poslanske skupine nismo več slišali argumenta "Rupar", da je Rupar tisti, zaradi katerega ta sodnik ni primeren. Vendar je bila očitno ta težava, kako argumentirati nepodporo kandidatu, tako velika, da se je prav tako izkušena poslanka, pravnica, kot se rada dostikrat pohvali, Darja Lavtižar Bebler, sklicevala na tako zanimive argumente, kot je sodna odločba oziroma razsodba velikega senata. Zanimivo. Takih argumentov pravzaprav v Državnem zboru ne doživimo prav velikokrat. Sem pa vseeno prepričan, da je bila ta argumentacija izhod v sili, kajti tisti pravi argument, zakaj za del političnega prostora kandidat ni primeren, je nekje drugje. Je v sodbi iz leta 2002, ko se je v neki odločbi argumetiralo in definiralo, pozicioniralo s sodbo sodišča, kaj pravzaprav Udba je bila. Osebno mislim, da je to ključen argument, zakaj pomembna politična skupina, največja politična skupina v Državnem zboru, kandidatu ne bo dala podpore. Menim, da če že govorimo o neodvisnosti sodstva, o tem da sodstvo ne sme biti politično - o tem, tako kot pravi gospod Sajovic, ne komentiramo, potem pa vso argumentacijo naredi prav na komentiranju sodb sodišč -, da bi morali pri teh zadevah biti nekoliko bolj previdni.
Očitno je, da ni vseeno, ali so na čelu sodišč neodvisni kandidati, taki, ki odločajo tudi na osnovi argumentov in drugače, kot so politična pričakovanja. Očitno bo v tem postopku prišlo do tega, da kandidat ne bo dobil zadostne podpore in da se bo največja politična stranka zavestno odločila, da se ta agonija Vrhovnega sodišča nadaljuje. Minister je na Mandatno-volilni komisiji in tudi danes povedal, da je Vrhovno sodišče že tri mesece brez odgovornega vodstva, brez kompetentnega vodstva, da ga vodi vršilec
596
dolžnosti. In ta postopek v primeru, da kandidat ne bo izvoljen, se zna zavleči še za nekaj mesecev, od tri do pet mesecev. In pravzaprav nikogar, še najmanj pa nikogar v koaliciji, še najmanj pa največje koalicijske stranke ne skrbi, da se bodo te razmere na Vrhovnem sodišču nadaljevale. Mislim, da bi morali biti zelo zaskrbljeni in bi morali včasih tudi odločiti drugače, kot samo po kriteriju: naši ali vaši. To je pač tisto, kar je s to obrazložitvijo na Mandatno-volilni komisiji dobilo neko zelo eksplicitno argumentacijo. Ta argumentacija ni dobra. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se za predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za dobo šestih let imenuje gospod Marko Šorli, vrhovni sodnik svetnik na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 40.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 40.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda, zaključujem 17. sejo Državnega zbora.
(Seja je bila končana 21. maja 2010 ob 17.36.)
597
VSEBINA
ANTON ANDERLIČ...............................................3
ANTON ANDERLIČ...............................................4
Določitev dnevnega reda......................................5
JOŽE TANKO...................................................5
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI..................................... 6
DR. PAVEL GANTAR.............................................7
1. točka dnevnega reda: VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.......8
JAKOB PRESEČNIK.............................................. 9
BORUT PAHOR.................................................. 9
JAKOB PRESEČNIK............................................. 11
BORUT PAHOR................................................. 11
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI.................................... 12
BORUT PAHOR................................................. 13
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI.................................... 14
BORUT PAHOR................................................. 15
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI.................................... 16
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI.................................... 17
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI.................................... 17
ZVONKO ČERNAČ............................................... 17
BORUT PAHOR................................................. 18
ZVONKO ČERNAČ...............................................20
BORUT PAHOR.................................................20
ZVONKO ČERNAČ...............................................21
ANTON ANDERLIČ.............................................. 22
BORUT PAHOR................................................. 23
ANTON ANDERLIČ.............................................. 25
BORUT PAHOR................................................. 25
DR. PATRICK VLAČIČ..........................................26
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ........................................27
DR. PATRICK VLAČIČ..........................................28
DR. PATRICK VLAČIČ..........................................28
FRANCI KEK..................................................29
DR. PATRICK VLAČIČ..........................................29
MAG. ANDREJ VIZJAK..........................................29
SILVEN MAJHENIČ.............................................30
DR. ROKO ŽARNIC.............................................31
SILVEN MAJHENIČ.............................................32
DR. ROKO ŽARNIC.............................................32
MARIJAN KRIŽMAN.............................................32
DR. ROKO ŽARNIC.............................................33
MARIJAN KRIŽMAN.............................................33
MARIJAN KRIŽMAN.............................................33
MARIJAN KRIŽMAN.............................................33
MARIJAN KRIŽMAN.............................................33
DR. ROKO ŽARNIC.............................................33
JANEZ RIBIČ................................................. 34
ALEŠ ZALAR.................................................. 34
JANEZ RIBIČ................................................. 35
ALEŠ ZALAR.................................................. 36
598
RUDOLF PETAN................................................36
SAMUEL ŽBOGAR...............................................37
RUDOLF PETAN................................................38
SAMUEL ŽBOGAR...............................................39
RUDOLF PETAN................................................39
DR. PETER VERLIČ............................................40
DR. PATRICK VLAČIČ..........................................41
DR. PETER VERLIČ............................................42
DR. PATRICK VLAČIČ..........................................43
DR. PETER VERLIČ............................................44
MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR.................................45
MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR.................................45
MILENKO ZIHERL..............................................46
SAMUEL ŽBOGAR............................................... 47
MILENKO ZIHERL..............................................48
SAMUEL ŽBOGAR............................................... 49
MILENKO ZIHERL..............................................50
MIRAN GYOREK................................................50
DR. ROKO ŽARNIC.............................................51
DR. ROKO ŽARNIC.............................................51
MIRAN GYOREK................................................52
DR. ROKO ŽARNIC.............................................53
ALEKSANDER ZORN.............................................53
MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR........................................54
ALEKSANDER ZORN.............................................55
MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR........................................55
ALEKSANDER ZORN.............................................56
MAG. MAJDA POTRATA..........................................56
DR. IGOR LUKŠIČ.............................................57
MAG. MAJDA POTRATA..........................................59
DR. IGOR LUKŠIČ.............................................59
DR. VINKO GORENAK........................................... 60
MIRAN POTRČ................................................. 61
KATARINA KRESAL............................................. 61
MIRAN POTRČ................................................. 62
DR. VINKO GORENAK........................................... 62
KATARINA KRESAL............................................. 63
DR. VINKO GORENAK........................................... 64
ALENKA JERAJ................................................ 64
DR. IVAN SVETLIK............................................ 65
ALENKA JERAJ................................................ 67
DR. IVAN SVETLIK............................................ 67
JOŽEF JEROVŠEK.............................................. 67
SAMO BEVK................................................... 68
DR. PATRICK VLAČIČ.......................................... 69
SAMO BEVK................................................... 70
DR. PATRICK VLAČIČ..........................................70
MIRO PETEK.................................................. 70
DR. LJUBICA JELUŠIČ.........................................71
MIRAN POTRČ................................................. 73
MIRO PETEK.................................................. 73
599
MIRAN POTRČ.................................................73
DR. LJUBICA JELUŠIČ.........................................73
BRANKO MARINIČ..............................................74
DR. LJUBICA JELUŠIČ.........................................75
BRANKO MARINIČ..............................................76
DR. LJUBICA JELUŠIČ.........................................76
SILVA ČRNUGELJ.............................................. 77
DR. MATEJ LAHOVNIK..........................................78
SILVA ČRNUGELJ..............................................79
IZTOK PODKRIŽNIK............................................80
DR. ROKO ŽARNIC.............................................80
IZTOK PODKRIŽNIK............................................81
DR. ROKO ŽARNIC.............................................82
MILAN ČADEŽ.................................................82
DR. ROKO ŽARNIC.............................................82
MILAN ČADEŽ.................................................83
DR. ROKO ŽARNIC.............................................83
MATEVŽ FRANGEŽ..............................................83
DR. IVAN SVETLIK............................................84
MATEVŽ FRANGEŽ..............................................85
DR. IVAN SVETLIK............................................86
ZVONKO LAH.................................................. 86
MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR.................................87
SILVA ČRNUGELJ.............................................. 88
DR. ROKO ŽARNIC.............................................89
SILVA ČRNUGELJ.............................................. 90
DR. ROKO ŽARNIC............................................. 90
12. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O ŠOLSKI PREHRANI
(ZŠolPre), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 883-V....................... 91
DR. IGOR LUKŠIČ............................................. 91
MAG. MAJDA POTRATA.......................................... 92
SAMO BEVK................................................... 94
VILI REZMAN................................................. 96
MAG. VASJA KLAVORA.......................................... 97
ALEKSANDER ZORN............................................. 98
ALENKA JERAJ................................................ 99
MAG. MAJDA POTRATA......................................... 101
MAG. MAJDA POTRATA......................................... 103
BOJAN KONTIČ............................................... 104
BOJAN KONTIČ............................................... 104
JANEZ RIBIČ................................................ 105
FRANC PUKŠIČ............................................... 106
FRANC PUKŠIČ............................................... 108
LJUBO GERMIČ............................................... 109
MIRKO BRULC................................................ 112
RUDOLF PETAN............................................... 113
DUŠAN KUMER................................................ 116
SAMO BEVK.................................................. 117
VITO ROŽEJ................................................. 118
DR. VINKO GORENAK.......................................... 121
MAG. ANDREJA RIHTER........................................ 122
600
JAKOB PRESEČNIK........................................................................................123
MIRAN GYOREK..............................................................................................124
ZVONKO ČERNAČ............................................................................................127
MAG. MAJDA POTRATA..................................................................................128
ALENKA JERAJ..............................................................................................130
SILVA ČRNUGELJ..........................................................................................133
DEJAN LEVANIČ............................................................................................134
FRANC PUKŠIČ..............................................................................................135
FRANCO JURI................................................................................................135
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ..............................................................................137
RUDOLF PETAN..............................................................................................138
MAG. BORUT SAJOVIC..................................................................................140
13.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH	IN DOPOLNITVAH ZAKONA O MLADINSKIH SVETIH (ZMS-A) , DRUGA
OBRAVNAVA, EPA 947-V..............................................................................141
DR. IGOR LUKŠIČ........................................................................................141
MAG. MAJDA POTRATA..................................................................................142
JANEZ RIBIČ................................................................................................143
MATJAŽ ZANOŠKAR........................................................................................144
MIRAN GYOREK..............................................................................................144
LJUBO GERMIČ..............................................................................................145
DEJAN LEVANIČ............................................................................................146
ALENKA JERAJ..............................................................................................147
TADEJ SLAPNIK............................................................................................147
14.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O JAVNEM INTERESU V MLADINSKEM SEKTORJU (ZJIMS), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 950-V....	149
DR. IGOR LUKŠIČ........................................................................................149
MAG. MAJDA POTRATA..................................................................................150
MATJAŽ ZANOŠKAR........................................................................................152
LJUBO GERMIČ..............................................................................................153
DR. LAZSLO GONCZ......................................................................................154
DEJAN LEVANIČ............................................................................................155
RUDOLF PETAN..............................................................................................156
ALOJZIJ POTOČNIK......................................................................................158
JANEZ RIBIČ................................................................................................159
15.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O INTEGRITETI	IN PREPREČEVANJU KORUPCIJE (ZIntPK), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 926-V
......................................................................................................................160
IRMA PAVLINIČ KREBS................................................................................160
DR. VINKO GORENAK....................................................................................162
SILVEN MAJHENIČ........................................................................................163
MILAN GUMZAR..............................................................................................164
MIRAN POTRČ................................................................................................165
MAG. BRANKO GRIMS....................................................................................167
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM............................................................................168
GVIDO KRES..................................................................................................170
ANTON URH....................................................................................................171
MAG. BRANKO GRIMS....................................................................................172
VILI REZMAN................................................................................................173
EVA IRGL......................................................................................................174
IRMA PAVLINIČ KREBS................................................................................176
601
MAG. MAJDA POTRATA......................................... 179
ANTON ANDERLIČ............................................. 181
IRMA PAVLINIČ KREBS........................................ 183
ANTON ANDERLIČ............................................. 184
MAG. BRANKO GRIMS.......................................... 185
VILI REZMAN................................................ 188
DUŠAN KUMER................................................ 188
MAG. BRANKO GRIMS.......................................... 190
DR. LUKA JURI.............................................. 193
MAG. BRANKO GRIMS.......................................... 193
MIRAN POTRČ................................................ 193
IRMA PAVLINIČ KREBS........................................ 195
MAG. BRANKO GRIMS.......................................... 196
DR. VINKO GORENAK.......................................... 197
IRMA PAVLINIČ KREBS........................................ 199
FRANCO JURI................................................200
EVA IRGL...................................................201
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ.......................................202
FRANCI KEK.................................................203
ANTON KAMPUŠ............................................... 204
JOŽE TANKO.................................................206
IRMA PAVLINIČ KREBS........................................209
DARJA LAVTIŽAR BEBLER......................................210
MELITA ŽUPEVC..............................................213
MAG. BRANKO GRIMS..........................................214
MAG. BRANKO GRIMS..........................................217
IRMA PAVLINIČ KREBS........................................218
MAG. BRANKO GRIMS..........................................219
IRMA PAVLINIČ KREBS........................................221
MAG. BRANKO GRIMS..........................................222
IRMA PAVLINIČ KREBS........................................223
MAG. BRANKO GRIMS..........................................225
ZVONKO ČERNAČ..............................................226
IRMA PAVLINIČ KREBS........................................226
ZVONKO ČERNAČ..............................................228
MAG. BRANKO GRIMS..........................................228
IRMA PAVLINIČ KREBS........................................229
DR. IGOR LUKŠIČ............................................230
Glasovanje k 13. točki dnevnega reda.......................231
Glasovanje k 14. točki dnevnega reda.......................231
DR. IGOR LUKŠIČ............................................231
DEJAN LEVANIČ..............................................232
Glasovanje k 15. točki dnevnega reda.......................232
MAG. BRANKO GRIMS..........................................233
MAG. BRANKO GRIMS..........................................235
MAG. BRANKO GRIMS..........................................236
IRMA PAVLINIČ KREBS........................................237
Glasovanje k 1. točki dnevnega reda........................238
ZVONKO ČERNAČ..............................................238
DR. LUKA JURI .............................................. 239
JOŽEF JEROVŠEK.............................................239
602
FRANC PUKSIČ...............................................240
MAG. BRANKO GRIMS..........................................241
MELITA ŽUPEVC..............................................241
JANJA KLASINC..............................................241
DEJAN LEVANIČ..............................................242
ZVONKO ČERNAČ..............................................242
DARJA LAVTIŽAR BEBLER......................................243
DARJA LAVTIŽAR BEBLER......................................243
DARJA LAVTIŽAR BEBLER......................................243
DARJA LAVTIŽAR BEBLER......................................244
DARJA LAVTIŽAR BEBLER......................................244
DARJA LAVTIŽAR BEBLER......................................244
DARJA LAVTIŽAR BEBLER......................................244
DARJA LAVTIŽAR BEBLER......................................244
DARJA LAVTIŽAR BEBLER......................................244
DARJA LAVTIŽAR BEBLER......................................244
FRANCO JURI................................................244
MATEVŽ FRANGEŽ.............................................245
JOŽE TANKO.................................................24 6
IVAN GRILL.................................................24 6
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................247
DR. VINKO GORENAK..........................................247
JOŽE TANKO.................................................248
JANEZ RIBIČ................................................24 9
BREDA PEČAN................................................24 9
BREDA PEČAN................................................24 9
BREDA PEČAN................................................24 9
BREDA PEČAN................................................ 250
RENATA BRUNSKOLE........................................... 250
RENATA BRUNSKOLE........................................... 250
RENATA BRUNSKOLE........................................... 250
BOJAN KONTIČ...............................................251
DR. VINKO GORENAK..........................................252
6. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O UDELEŽBI DELAVCEV PRI
DOBIČKU (ZUDDob-1), NUJNI POSTOPEK, EPA 1028-V.............253
DR. MATEJ LAHOVNIK.........................................253
MATJAŽ HAN................................................. 255
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................256
BOJAN KONTIČ...............................................258
MAG. ANDREJ VIZJAK.........................................259
ALOJZ (LOJZE) POSEDEL...................................... 261
MAG. RADOVAN ŽERJAV........................................262
MATJAŽ ZANOŠKAR............................................263
BOGDAN BAROVIČ.............................................264
MAG. ANDREJ VIZJAK.........................................265
BOJAN KONTIČ...............................................269
MAG. ANDREJ VIZJAK.........................................272
VILI REZMAN................................................273
ANDREJ MAGAJNA............................................. 274
FRANCO JURI................................................276
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ.......................................277
603
SILVEN MAJHENIČ............................................278
ANTON KAMPUŠ...............................................279
BOJAN KONTIČ...............................................280
MAG. RADOVAN ŽERJAV........................................282
GVIDO KRES.................................................283
ALOJZ (LOJZE) POSEDEL......................................285
BOGDAN BAROVIČ.............................................287
ANDREJ MAGAJNA............................................. 289
MATEVŽ FRANGEŽ.............................................290
MAG. ANDREJ VIZJAK.........................................292
BOJAN KONTIČ...............................................294
SILVA ČRNUGELJ.............................................295
SAMO BEVK..................................................296
ANTON KAMPUŠ...............................................297
FRANCO JURI................................................297
LJUBO GERMIČ...............................................300
BREDA PEČAN................................................ 302
GVIDO KRES.................................................303
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................304
FRANC PUKŠIČ...............................................304
FRANC PUKŠIČ...............................................307
FRANC PUKŠIČ...............................................307
7.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POSTOPNEM ZAPIRANJU RUDNIKA TRBOVLJE-HRASTNIK IN RAZVOJNEM PRESTRUKTURIRANJU REGIJE (ZPZRTH-C),
SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 989-V..............................308
DR. MATEJ LAHOVNIK.........................................308
MATJAŽ HAN................................................. 309
MELITA ŽUPEVC..............................................310
MILAN ČADEŽ................................................311
GVIDO KRES.................................................312
MATJAŽ ZANOŠKAR............................................ 312
BOGDAN BAROVIČ.............................................313
MIRAN JERIČ................................................315
8.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O SODELOVANJU MED DRŽAVNIM ZBOROM IN VLADO V ZADEVAH EVROPSKE
UNIJE (ZSDZVZEU-A), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 954 -V.........316
DARJA LAVTIŽAR BEBLER......................................316
DR. VINKO GORENAK..........................................318
MAG. ANDREJA JERINA........................................318
DR. VINKO GORENAK..........................................319
TADEJ SLAPNIK..............................................320
GVIDO KRES.................................................321
ANTON URH..................................................321
SILVEN MAJHENIČ............................................323
ANTON ANDERLIČ.............................................323
JANJA KLASINC..............................................325
9.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O UPRAVNEM SPORU (ZUS-1A), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 963 -V.... 326
MAG. RADOVAN ŽERJAV........................................327
ANTON URH..................................................328
604
SILVEN MAJHENIČ............................................328
MILAN GUMZAR...............................................329
FRANCE CUKJATI.............................................330
BOGDAN ČEPIČ...............................................330
FRANCE CUKJATI.............................................331
RUDOLF PETAN..............................................................................................331
10.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH	IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SKLADU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE (ZSKZ-C), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 982-V	332
FRANC PUKŠIČ...............................................332
MAG. DEJAN ŽIDAN...........................................334
ANTON URH..................................................335
MIRAN GYOREK...............................................336
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................336
BREDA PEČAN................................................................................................338
ROBERT HROVAT............................................................................................339
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM......................................340
GVIDO KRES.................................................341
FRANC PUKŠIČ...............................................342
11.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH	IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZADRUGAH (ZZad-D) , DRUGA OBRAVNAVA,	EPA
911-V......................................................343
BREDA PEČAN................................................343
FRANC PUKŠIČ...............................................345
MAG. DEJAN ŽIDAN...........................................34 6
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................347
BREDA PEČAN................................................348
RADO LIKAR.................................................34 9
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM......................................350
GVIDO KRES.................................................351
ANTON URH....................................................................................................352
18. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O PREOBLIKOVANJU
KAPITALSKE DRUŽBE POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA, PRENOSU PRAVIC IN POOBLASTIL D.S.U NA SLOVENSKO ODŠKODNINSKO DRUŽBO IN O NALOŽBENI POLITIKI KAPITALSKE DRUŽBE POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA TER SLOVENSKE ODŠKODNINSKE DRUŽBE
(ZPKDPIZ), PRVA OBRAVNAVA, EPA 1018-V......................353
DR. FRANC KRIŽANIČ.........................................353
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................355
BREDA PEČAN................................................356
ZVONKO ČERNAČ..............................................361
ZVONKO ČERNAČ..............................................361
ALOJZIJ POTOČNIK...........................................367
MAG. RADOVAN ŽERJAV........................................369
MATJAŽ ZANOŠKAR............................................372
BOGDAN BAROVIČ.............................................374
BOGDAN ČEPIČ...............................................377
LJUBO GERMIČ...............................................381
VILI REZMAN................................................382
RADO LIKAR.................................................384
MATEJA VRANIČAR............................................385
605
JOŽE TANKO.................................................386
2.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU (ZDavP-2C), NUJNI
POSTOPEK, EPA 1025-V.......................................388
MATEJA VRANIČAR............................................388
BOGDAN ČEPIČ...............................................389
BOGDAN ČEPIČ...............................................390
VILI TROFENIK..............................................391
MAG. RADOVAN ŽERJAV........................................391
ANTON URH..................................................392
BOGDAN BAROVIČ.............................................393
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................393
3.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (ZDDPO-
2E), NUJNI POSTOPEK, EPA 1026-V............................394
MATEJA VRANIČAR............................................394
BOGDAN BAROVIČ.............................................396
MAG. ANDREJ VIZJAK.........................................397
VILI TROFENIK..............................................399
MAG. RADOVAN ŽERJAV........................................399
ANTON URH.................................................. 400
BOGDAN BAROVIČ.............................................401
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................402
BOGDAN ČEPIČ...............................................404
BOGDAN ČEPIČ...............................................404
4.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI (ZDoh-2G), NUJNI POSTOPEK, EPA
1027-V.....................................................406
MATEJA VRANIČAR............................................406
RADO LIKAR.................................................407
VILI TROFENIK..............................................408
ANTON URH.................................................. 408
BOGDAN BAROVIČ.............................................409
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................410
BOJAN KONTIČ...............................................411
MAG. ANDREJ VIZJAK.........................................412
5.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O POROŠTVIH REPUBLIKE SLOVENIJE ZA FINANCIRANJE INVESTICIJ GOSPODARSKIH DRUŽB
(ZPFIGD), NUJNI POSTOPEK, EPA 1037-V.......................414
MATEJA VRANIČAR............................................414
MATEVŽ FRANGEŽ.............................................415
MAG. RADOVAN ŽERJAV........................................416
ANTON URH.................................................. 417
BOGDAN BAROVIČ.............................................418
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................420
MATEVŽ FRANGEŽ.............................................421
RADO LIKAR.................................................422
VILI TROFENIK..............................................423
BOGDAN ČEPIČ...............................................424
MAG. ANDREJ VIZJAK.........................................424
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................425
606
BOGDAN ČEPIČ...............................................425
MAG. ANDREJ VIZJAK.........................................426
VILI TROFENIK..............................................426
BOGDAN ČEPIČ...............................................427
BOGDAN BAROVIČ.............................................428
IZTOK PODKRIŽNIK...........................................428
RADO LIKAR.................................................429
VILI REZMAN................................................430
VILI TROFENIK..............................................431
MATEJA VRANIČAR............................................432
ZVONKO ČERNAČ..............................................432
VILI REZMAN................................................433
16.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH	IN DOPOLNITVI ZAKONA O REVIDIRANJU (ZRev-2A) , DRUGA OBRAVNAVA,
EPA 912-V..................................................434
BOGDAN ČEPIČ...............................................434
FRANC BOGOVIČ..............................................435
MATEJA VRANIČAR............................................436
MATJAŽ ZANOŠKAR............................................437
BOGDAN BAROVIČ.............................................439
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................439
BOGDAN ČEPIČ...............................................441
RADO LIKAR.................................................442
VILI TROFENIK..............................................443
JAKOB PRESEČNIK............................................443
17.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBVEZNOSTI SLOVENSKE ODŠKODNINSKE DRUŽBE, D. D. V VIŠINI 300.000.000 EVROV IZ NASLOVA NAJETIH KREDITOV	IN IZDANIH OBVEZNIC ZA FINANCIRANJE SLOVENSKE ODŠKODNINSKE DRUŽBE, D. D., V LETU 2010 (ZPSOD10) , DRUGA OBRAVNAVA,	EPA
958-V......................................................444
MATEJA VRANIČAR............................................444
BOGDAN ČEPIČ...............................................445
BOGDAN BAROVIČ.............................................447
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................448
MATEVŽ FRANGEŽ.............................................44 9
ZVONKO ČERNAČ..............................................451
VILI TROFENIK..............................................452
MAG. RADOVAN ŽERJAV........................................453
MATJAŽ ZANOŠKAR............................................453
Glasovanje k 2. točki dnevnega reda........................455
Glasovanje k 3. točki dnevnega reda........................455
Glasovanje k 4. točki dnevnega reda........................456
Glasovanje k 5. točki dnevnega reda........................456
MAG. ANDREJ VIZJAK.........................................456
BOGDAN ČEPIČ...............................................457
MAG. ANDREJ VIZJAK.........................................457
BOGDAN ČEPIČ...............................................458
BOGDAN BAROVIČ.............................................458
IZTOK PODKRIŽNIK...........................................459
MAG. ANDREJ VIZJAK.........................................459
607
BREDA PEČAN................................................4 60
MAG. ANDREJ VIZJAK.........................................4 61
Glasovanje k 16. točki dnevnega reda.......................461
Glasovanje k 17. točki dnevnega reda.......................461
MAG. ANDREJ VIZJAK.........................................4 62
Glasovanje k 6. točki dnevnega reda........................4 63
MAG. ANDREJ VIZJAK.........................................4 63
BREDA PEČAN................................................4 64
BREDA PEČAN................................................4 64
MAG. ANDREJ VIZJAK.........................................4 64
MATEVŽ FRANGEŽ.............................................4 65
DEJAN LEVANIČ..............................................465
GVIDO KRES.................................................466
MARIJAN KRIŽMAN............................................466
MAG. DARJA RADIČ...........................................4 68
MAG. ANDREJ VIZJAK.........................................4 68
MAG. ANDREJ VIZJAK.........................................4 69
Glasovanje k 7. točki dnevnega reda........................ 470
Glasovanje k 8. točki dnevnega reda........................ 470
Glasovanje k 10. točki dnevnega reda.......................470
Glasovanje k 11. točki dnevnega reda.......................471
Glasovanje k 18. točki dnevnega reda.......................471
ZVONKO ČERNAČ..............................................471
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ.......................................472
JOŽE TANKO................................................. 473
DR. LUKA JURI..............................................473
Glasovanje k 12. točki dnevnega reda.......................474
ALENKA JERAJ...............................................474
ALENKA JERAJ...............................................474
ALENKA JERAJ...............................................475
SAMO BEVK.................................................. 476
MAG. MAJDA POTRATA.........................................476
JOŽE TANKO................................................. 478
DEJAN LEVANIČ..............................................479
ALENKA JERAJ...............................................480
VITO ROŽEJ.................................................482
FRANCI KEK.................................................483
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM......................................483
DR. LUKA JURI..............................................484
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................485
GVIDO KRES.................................................485
BREDA PEČAN................................................ 486
FRANC PUKŠIČ...............................................487
MIRKO BRULC................................................488
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM......................................489
ANTON ANDERLIČ.............................................4 90
23. točka dnevnega reda: PREDLOG ZA RAZREŠITEV PREDSEDNIKA
DRŽAVNEGA ZBORA, EPA 1044-V................................4 90
JOŽE TANKO.................................................4 90
DR. PAVEL GANTAR...........................................4 98
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................502
608
BOJAN KONTIČ...............................................504
ZVONKO ČERNAČ..............................................506
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM......................................510
JAKOB PRESEČNIK............................................513
JOŠKO GODEC................................................515
MIRAN GYOREK...............................................516
JOŽE TANKO.................................................519
DR. PAVEL GANTAR...........................................523
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM......................................527
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM......................................528
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM......................................528
JOŽE TANKO.................................................528
MELITA ŽUPEVC..............................................529
FRANCO JURI................................................531
SILVEN MAJHENIČ............................................532
DUŠAN KUMER................................................533
ALOJZ (LOJZE) POSEDEL......................................535
ALOJZ (LOJZE) POSEDEL......................................535
ANTON COLARIČ..............................................537
IVAN GRILL.................................................538
MAG. MAJDA POTRATA.........................................540
JOŽE TANKO..................................................................................................542
JOŽE TANKO.................................................548
JOŽE TANKO.................................................548
ALOJZIJ POTOČNIK...........................................54 9
DR. VINKO GORENAK..........................................54 9
MIRAN POTRČ................................................................................................551
FRANCI KEK.................................................554
MIRKO BRULC................................................................................................555
JANJA KLASINC..............................................556
JOŽE TANKO..................................................................................................558
MAG. ANDREJA RIHTER........................................558
ANTON KAMPUŠ..............................................................................................560
VILI TROFENIK..............................................560
JOŽE TANKO.................................................562
VILI TROFENIK..............................................563
JOŽE TANKO.................................................563
VILI TROFENIK..............................................563
ALENKA JERAJ...............................................563
DR. LUKA JURI..............................................565
JOŽE TANKO..................................................................................................566
DR. LUKA JURI..............................................567
JOŽE TANKO..................................................................................................567
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................568
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................569
ANTON URH....................................................................................................570
MAG. ANDREJ VIZJAK.........................................571
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................573
BOJAN KONTIČ...............................................573
DR. PAVEL GANTAR...........................................574
JOŽE TANKO..................................................................................................578
609
19.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN ORGANIZACIJO ZA GOSPODARSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ O PRIVILEGIJIH, IMUNITETAH IN UGODNOSTIH, KI SE PODELJUJEJO ORGANIZACIJI, TER IZMENJANIH PISEM (MSOGSP), EPA 570-V..................................584
20.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI PROTOKOLA ŠT. 12 H KONVENCIJI O VARSTVU ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN (MPKVCPB), EPA 1004-V..................584
21.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SODELOVANJU MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI TER KRALJEVINO MAROKO V ZVEZI S CIVILNIM GLOBALNIM SATELITSKIM NAVIGACIJSKIM SISTEMOM (MSESKM) , EPA
1019 - V.....................................................585
22. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE KAZAHSTAN O MEDNARODNEM CESTNEM PREVOZU POTNIKOV IN BLAGA
(BKZCP), EPA 1024-V........................................585
24. točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE...........585
Predlog ministra za pravosodje za imenovanje predsednika
Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, EPA 1033-V..........585
ALEŠ ZALAR................................................. 585
DUŠAN KUMER................................................587
DARJA LAVTIŽAR BEBLER......................................588
JOŽE TANKO................................................. 589
JAKOB PRESEČNIK............................................590
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................591
ZVONKO ČERNAČ..............................................592
DR. VINKO GORENAK..........................................593
ALENKA JERAJ...............................................594
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................595
JOŽE TANKO.................................................596
610
SEZNAM GOVORNIKOV A
ANDERLIČ, ANTON............... 3, 4, 22, 25, 181, 184, 323, 490
B
BAROVIČ, BOGDAN... 264, 287, 313, 374, 393, 396, 401, 409, 418, 428, 439, 447, 458
BEVK, SAMO........................... 68, 70, 94, 117, 296, 476
BIZJAK MLAKAR, MAG. JULIJANA............................45, 87
BOGOVIČ, FRANC.............................................435
BRULC, MIRKO..................................... 112, 488, 555
BRUNSKOLE, RENATA..........................................250
C
COLARIČ, ANTON.............................................537
CUKJATI, FRANCE.......................................330, 331
Č
ČADEŽ, MILAN....................................... 82, 83, 311
ČEPIČ, BOGDAN..... 330, 377, 389, 390, 404, 424, 425, 427, 434,
441, 445, 457, 458
ČERNAČ, ZVONKO....... 17, 20, 21, 127, 226, 228, 238, 242, 361,
432, 451, 471, 506, 592
ČRNUGELJ, SILVA....................... 77, 79, 88, 90, 133,	295
F
FRANGEŽ, MATEVŽ........... 83, 85, 245, 290, 415, 421, 449,	465
G
GANTAR, DR. PAVEL............................. 7, 498, 523,	574
GERMIČ, LJUBO.......................... 109, 145, 153, 300,	381
GODEC, JOŠKO...............................................515
GONCZ, DR. LAZSLO....................................................................................154
611
GORENAK, DR. VINKO........ 60, 62, 64, 121, 162, 197, 247, 252,
318, 319, 549, 593
GRILL, IVAN........................................... 24 6, 538
GRIMS, MAG. BRANKO..... 167, 172, 185, 190, 193, 196, 214, 217,
219, 222, 225, 228, 233, 235, 236, 241
GUMZAR, MILAN......................................... 164,	329
GYÖREK, MIRAN....................... 50, 52, 124, 144, 336,	516
H
HAN, MATJAŽ........................................... 255,	309
HROVAT, ROBERT.............................................339
I
IRGL, EVA............................................. 174,	201
J
JELINČIČ PLEMENITI, ZMAGO.................... 6, 12, 14, 16, 17
JELUŠIČ, DR. LJUBICA............................ 71, 73, 75, 76
JERAJ, ALENKA.... 64, 67, 99, 130, 147, 474, 475, 480, 563,	594
JERIČ, MIRAN...............................................315
JERINA, MAG. ANDREJA.......................................318
JEROVŠEK, JOŽEF........................................ 67,	239
JURI, DR. LUKA.................... 193, 239, 473, 484, 565,	567
JURI, FRANCO...................... 135, 200, 244, 276, 297,	531
K
KAMPUŠ, ANTON............................... 204, 279, 297,	560
KEK, FRANCI.................................. 29, 203, 483,	554
KLASINC, JANJA................................... 241, 325,	556
KLAVORA, MAG. VASJA......................................... 97
KONTIČ, BOJAN...... 104, 251, 258, 269, 280, 294, 411, 504,	573
KRES GVIDO......... 170, 283, 303, 312, 321, 341, 351, 466,	485
612
KRESAL, KATARINA........................................ 61, 63
KRIŽANIČ, DR. FRANC........................................353
KRIŽMAN, MARIJAN................................... 32, 33, 4 66
KUMER, DUŠAN................................ 116, 188, 533, 587
L
LAH, ZVONKO.................................................86
LAHOVNIK, DR. MATEJ............................... 78, 253, 308
LAVTIŽAR BEBLER, DARJA................. 210, 243, 244, 316, 588
LEVANIČ, DEJAN............... 134, 146, 155, 232, 242, 465, 479
LIKAR, RADO....................... 349, 384, 407, 422, 429, 442
LUKŠIČ, DR. IGOR................ 57, 59, 91, 141, 149, 230, 231
M
MAGAJNA, ANDREJ....................................... 274, 289
MAJHENIČ, SILVEN............... 30, 32, 163, 278, 323, 328, 532
MARINIČ, BRANKO.........................................74, 76
P
PAHOR, BORUT..................... 9, 11, 13, 15, 18, 20, 23, 25
PAVLINIČ KREBS, IRMA... 160, 176, 183, 195, 199, 209, 218, 221, 223, 226, 229, 237
PEČAN, BREDA...... 249, 250, 302, 338, 343, 348, 356, 460, 464,
486
PETAN, RUDOLF................... 36, 38, 39, 113, 138, 156, 331
PETEK, MIRO.............................................70, 73
PODKRIŽNIK, IZTOK............................. 80, 81, 428, 459
POSEDEL, ALOJZ (LOJZE)........................... 261, 285, 535
POTOČNIK, ALOJZIJ................................ 158, 367, 549
POTRATA, MAG. MAJDA....... 56, 59, 92, 101, 103, 128, 142, 150,
179, 476, 540
POTRČ, MIRAN......................... 61, 62, 73, 165, 193, 551
613
PRESECNIK, JAKOB..................... 9, 11, 123, 443, 513, 590
PUKŠIČ, FRANC..... 106, 108, 135, 240, 304, 307, 332, 342, 345,
487
R
RADIČ, MAG. DARJA..........................................4 68
REZMAN, VILI.................. 96, 173, 188, 273, 382, 430, 433
RIBIČ, JANEZ........................ 34, 35, 105, 143, 159, 249
RIHTER, MAG. ANDREJA.................................. 122, 558
ROŽEJ, VITO........................................... 118, 482
S
SAJOVIC, MAG. BORUT.... 140, 247, 256, 304, 336, 347, 355, 393, 402, 410, 420, 425, 439, 448, 485, 502, 568, 569, 573, 591, 595
SLAPNIK, TADEJ........................................ 147, 320
SVETLIK, DR. IVAN............................... 65, 67, 84, 86
Š
ŠIRCA RAVNIKAR, MAJDA...................................54, 55
T
TANKO, JOŽE.... 5, 206, 246, 248, 386, 473, 478, 490, 519, 528, 542, 548, 558, 562, 563, 566, 567, 578, 589, 596
TROFENIK, VILI.... 391, 399, 408, 423, 426, 431, 443, 452, 560, 563
U
URH, ANTON____ 171, 321, 328, 335, 352, 392, 400, 408, 417, 570
V
VERLIČ, DR. PETER................................... 40, 42, 44
VIZJAK, MAG. ANDREJ..... 29, 259, 265, 272, 292, 397, 412, 424,
426, 456, 457, 459, 461, 462, 463, 464, 468, 469, 571
VLAČIČ, DR. PATRICK................. 26, 28, 29, 41, 43, 69, 70
VRANIČAR, MATEJA........ 385, 388, 394, 406, 414, 432, 436, 444
614
Z
ZALAR, ALEŠ........................................ 34, 36, 585
ZALOKAR ORAŽEM, CVETKA.. 168, 340, 350, 483, 489, 510, 527, 528
ZANOŠKAR, MATJAŽ............. 144, 152, 263, 312, 372, 437, 453
ZIHERL, MILENKO..................................... 46, 48, 50
ZORN, ALEKSANDER................................ 53, 55, 56, 98
Ž
ŽARNIC, DR. ROKO........ 31, 32, 33, 51, 53, 80, 82, 83, 89, 90
ŽBOGAR, SAMUEL.................................. 37, 39, 47, 49
ŽERJAV, MAG. RADOVAN.... 262, 282, 327, 369, 391, 399, 416, 453
ŽIDAN, MAG. DEJAN..................................... 334, 346
ŽNIDARŠIČ, MAG. FRANC................... 27, 137, 202, 277, 472
ŽUPEVC, MELITA.............................. 213, 241, 310, 529
615