OBČINA UUBLJANA-ŠIŠKA ' KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI . Ljubljana, Gospodinjska 4 Varstvo invalidov v občini Ljubljana- Šiška s posebnim poudarkom na usposabljanju LUvod Osrednji namen analize je povzeti obstoječe stanje zaposlo-vanja invalidnih oseb v OZD z območja občine Ljubljana-Šiška z vidika obstoječih predpisov in zakonov ter z vidika še odprtih problemov, s katerimi se soočajo OZD v vsakodnevni praksi. Za poročilo je delovna skupina komiteja za družbene dejavnosti uporabila podatke iz analize o izvajanju zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (v nadaljevanju ZUZIO) v obdobju od leta 1977 do 1984, ki jo je pripravlla strokovna služba mestne skupnosti za zaposlovanje, podatke strokovne službe SPIZ ler podatke, ki jih je bilo možno povzeti iz vprašalnika, ki ga je komite za družbene dejavnosti posredoval vsem kadrovskim službam OZD z območja občine. Od 100 OZD je izpolnjen vprašalnik vrnilo komiteju 73 OZD, od katerih 16 OZD ugotavlja, da se ne sooča z invalidsko problematiko oziroma invalidov ne zaposluje. 2. Vsebinski vidik varstva invalidnih oseb Temeljno vsebino posebnega družbenega varstva in dmžbene pomoči invalidom določa ustava SRS v 236., 237. in 238. členu. Pravice invalidov pa so podrobneje opredeljene v zakonu o uspo-sabljanju in izobraževanju olrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Z uveljavitvijo ZUZIO so od leta 1977 dalje formalno pravno pokrite vse kategorije invalidov. Navedeni zakon, zvezni in repu-bliški zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja zavezujejo vse OZD, da s samoupravnimi splošnimi akti opredelijo svoje obveznosti do usposabljanja in zaposlovanja invalidov, preprečevanja invalidnosti in do izvajanja daigih obvez-nosti iz invalidskega zavarovanja. 3. Opredelttev pojma invalidnosti Po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb je invalidna oseba: — oseba, sposobna za zaposlitev, ki še ni dopolnila 45 let starosti in ki se zaradi svoje invalidnosti ne more brez poprejšnje usposobitve ustrezno zaposliti, nima pa lastnosti invalidne osebe s pravico do usposabljanja, zagotovljene po drugih predpisih, — oseba, ne glede na starost, za katero je glede na njeno strokovno in splošno izobrazbo, preostalo zmožnost za delo, sta-rost in zdravstveno stanje verjetno, da se bo lahko v krajšem času toliko usposobila za delo, da ga bo lahko upravljala vsaj s polovico delovnega časa, če te lastnosti nima zagotovljene po drugih pred-pisih. ZUZIO določa naslednje kategorije invalidnih oseb: duševno manj razvite osebe, duševno bolne, epileptike, osebnostno mote-ne, osebe z boleznimi pljuč in dihal ter srca in ožilja, osebe z okvarami lokomotornega aparata, gluhe in naglušne, osebe s kombiniranim telesnim in duševnim obolenjem, slepe in slabo-vidne ter ostalo diagnostiko, ki je razlog za uveljavljanje statusa invalidne osebe. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 23/82 in 77/82) terzakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83) pa opredeljujeta status delovnega invalida v primerih, če nastane pri zavarovancu zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki so posledica poškod-be pri delu (poklicne bolezni, poškodbe izven dela ali bolezni, katerih ni mogoče odvrniti z zdravljenjem a!i z ukrepi medicinske rehabilitacije), zmanjšanje ali izguba delovne zmožnosti za delo. O zmanjšanju delovne zmožnosti govorimo, če zavarovanec z normainim delovnim naporom, ki ne ogroža njegovega zdrav-stvenega stanja ni več zmožen poln delovni čas opravljati nlti del in nalog, na katera je razporejen in ki jih upravlja, niti ostalih del in nalog v lemeljni organizaciji, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi ali z delom pridobljenim delovnim zmožnostim. V okviru zmanjšane delovne zmožnosti pa je opredeljena tudi preostala delovna zmožnost. Le-ta je podana, če zavarovanec lahko najmanj polovico polnega delovnega časa opravlja dela in naloge, na katera je razporejen in ki jih opravlja, ter dela in naloge v temeljni organizaciji, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Preostala delovna zmožnost je podana tudi v primeru, če zavarovanec lahko opravlja drugo ustrezno delo s polnim ali najmanj s polovičnim delovnim časom oziroma če se za tako delo lahko usposobi s prekvalifikaci-jo oziroma dokvalifikacijo. O izgubi delovne zmožnosti govorimo, kadar zavarovanec ni več zmožen za nobeno delo niti s polovičnim delovnim časom, niti se s prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo ne more usposobiti za nobeno delo. Glede na preostalo delovno zmožnost razvrščamo zavaro-vance v tri kategorije invalidnosti. Razvrstitev v posamezne kate-gorije (35. člen republiškega zakona) je pomembna zaradi tega, ker lahko na ta način jasno opredelimo pravice delovnih invali-dov, zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo. V I. kategorijo razvrščamo zavarovance, pri katerih nastane izguba delovne zmožnosti, v II. kategorijo zavarovance, ki lahko najmanj polovico polnega delovnega časa opravljajo svoje ali drugo ustrezno delo in se ne mcrejo usposobiti za opravljanje drugega ustreznega dela s polnim delovnim časom, v III. katego-rijo pa zavarovance, ki lahko opravljajo drugo ustrezno delo s pol-nim delovnim časom z ali brez predhodne prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije. Zvezni zakon v 37. členu od leta 1977 dalje zagotavlja pravico do razporeditve na druga dela in naloge tistim zavarovancem, pri katerih sicer ni podana invalidnost, temveč le spremenjena delovna zmožnost ali pa neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti. Razporeditev na druga dela v teh primerih ni pravica iz invalidskega zavarovanja, temveč jo zvezni zakon opredeljuje kot važen preventivni ukrep. Tem zavarovancem niso po zakonu zagotovljene ostale pravice iz invalidskega zavarovanja, vključno s pravico do ustreznega denarnega nadomestila. Izjema je le zavarovanec, pri katerem je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti in mu republiški zakon v 58. členu zago-tavlja pravico do prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, če je ta potrebna. O spremenjeni delovni zmožnosti govorimo, če zavarovanec zaradi trajnih sprememb zdravstvenega stanja, ki jih ni mogoče odpraviti z nadaljnjim zdravljenjem in medicinsko rehabilitacijo, ni več zmožen opravljati del in nalog, na katere je razporejen, brez prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, pa je zmožen poln delovni čas z normalnim delovnim učinkom opravljati druga dela oziroma naloge v temeljni organizaciji združenega dela, ki ustre-zajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delov-ni zmožnosti. 4. Prikaz zaposlenih invalidnih oseb s spremenjeno delov-no zmožnostjo, invalidnih oseb na usposabljanju, zaposlenih invalidnih oseb po ZUZIO in bolnih delavcev brez statusa po kvalifikacijski strukturi po stanju junija 1985 v občini Ljubljana-Šiška I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. Kategorija • ¦ ~ NK PK KV SŠ VKV višja viso- dokto- Skupaj del. del. del. str. iz. del. izobr. ka iz. rat Delovni invalidi II. kategorije 40 26 41 29 14 3 7 0 160 Delovni invalidi III. kategorije 136 167 115 109 50 4 5 1 587 Osebe s spremenjeno delovno zmožnostjo 22 11 53 8 6 1.2 0 103 Invalidne osebe na usposabljanju____________________________________64220000 14 Zaposlene invalidne osebe po ZUZIO_______________________________37 11 5 6 0 0 0 0 59 Bolni delavci brez statusa__________________________________________76 75 28 27 13 7 1 0 227 1150 12 .•'¦..• : .¦¦•'..., . ' ,-¦,.¦ .-¦. - . Podatki, ki so prilazani v tabeli, izkazujejo stanje v 57 OZD občine Ljubljana-Siška, med katerimi so na vprašalnik odgovorile tudi vse večje OZD. Iz tabele je razvidno, da je v 57 OZD naše občine skupaj 1150 delavcev, ki imajo status invalidne osebe II. in III. kategorije, spremenjeno delovno zmožnost, so na usposabljanju ali pa so bolni, vendar so brez statusa. Od 1150 delavcev je 747 invalidov II. in III. kategorije, 103 osebe imajo spremenjeno delovno zmož-nost, 14 invalidnih oseb je na usposabljanju, po ZUZIO je zapo-slenih 59 invalidnih oseb, 227, ki so sicer zaposleni, pa je brez statusa. Iz podatkov izhaja, da je največ delovnih invalidov II. in III. kate-gorije invalidnosti — nekvalificiranih delavcev z nižjo in s srednjo strokovno izobrazbo. Z vidika izobrazbene strukture (od I. do IV. stopnje zahtevnosti poklicev) pa je teh delavcev 663 oziroma 88,7 % vseh zaposlenih invalidov II. in III. kategorije invalidnosti. Temeljna pravica invalidnih oseb po ZUZIO je pravica do uspo-sabljanja. Usposabljanje invalidnih oseb ni dolgotrajno ter se jih več kot polovico usposobi že v 6—9 mesecih. Na kakovost uspo-sabljanja pa nedvomno vpliva tudi predhodna strokovna izobrazba oziroma kvalifikacijska struktura. Usposabljajo se v glavnem za pomožne delavce v živilski industriji, v gostinstvu, v administraciji, za skladiščne delavce, vratarje, telefoniste in druga podobna dela. Po ZUZIO je zaposlenih 59 invalidnih oseb, in sicer je od tega 37 nekvalificiranih delavcev, 11 delavcev profila PK delavec, 5 oseb z nižjo strokovno izobrazbo oziroma KV delavci ter 6 oseb s končano srednjo strokovno izobrazbo. V organizacijah združenega dela je zaposlenih tudi precejšnje število bolnih delavcev brez statusa. Teh delavcev je kar 227, od tega odpade 76 oseb na nekvalificirane delavce, 75 na PK delavce, 28 na KV delavce, 27 na delavce s srednjo strokovno izobrazbo, 13 na VKV delavce, 7 na delavce z višjo strokovno izobrazbo in 1 delavec z visoko strokovno izobrazbo. Invalidne osebe imajo praviloma zelo nizko strokovno izobrazbo, največkrat so brez poklica ali z dokončano osnovno šolo. V obdobju od 1. 1. 1980 do 30. 6. 1985 je v 57 OZD, kjer so zaposleni invalidi, dobilo status invalida II. kategorije 109 delavcev in status invalida III. kategorije 251 delavcev. V tem obdobju so OZD zaposlile 43 delovnih invalidov s statu-som invalida II. kategorije in 94 delovnih invalidov III. kategorije, po ZUZIO so na usposabljanje sprejele 22 invalidnih oseb, po končanem usposabljanju pa so jih zaposlile 13. V obdobju od januarja 1980. leta do junija 1985 pa je bilo v navedenih OZD zaposlenih skupaj 167 delavcev s statusom inva-lida II. kategorije in 592 invalidov III. kategorije, upokojilo pa se je 162 delavcev s statusom invalida I. kategorije. 5. Problematika Iz odgovorov OZD je možno ugotoviti, da se le-te vedno bolj srečujejo s problemom zaposlovanja invalidov oziroma oseb s spremenjeno delovno zmožnostjo, predvsem zaradi pomanjkanja najbolj primernih del in nalog za invalide. Glede na velik odstotek OZD, ki so proizvodnega značaja, je večina del in nalog neustrez-na za delavce, pri katerih so prisotne zdravstvene okvare, ki pogo-jujo zmožnost nastanka invalidnosti oziroma je invalidnost pri delavcu že nakazana. Na področju industrije v naši občini pa so značilna naslednja dela in naloge, ki jih opravljajo invalidi: a) dela in naloge v mizarski in tapetniški stroki: tapeciranje, šivanje, lažja sedeča dela, b) tekstilna insustrija: pregledovanje in repasiranje perila, pranje pletiva, popravljanje tkanin, embaliranje, izdelava emba-laže, pakiranje gotovih izdelkov, mesto konfekcionarja in kolekci-onarja, c) dela v elektro-tehnični industriji: popravila in sestava elementov pri montaži, pregled, prebiranje in čiščenje izdelkov, dela skupinovodje, kontrolorja, skladiščnika, planerja, instruktorja, d) dela v gradbeništvu: skladiščna in čuvajska dela, vzdrže-vanje in izdaja orodja, opravljanje lažjih zidarskih in tesarskih del, e) dela v gostinski dejavnosti: lažja pomožna dela v kuhinji, strežba na liniji, administrativna opravila. -6. Sodelovanje OZD pri prerazporejanju delavcev Prerazpoditev delavcev na druga dela in naloge zaradi nastan-ka zdravstvene okvare OZD izvajajo po predhodnem dogovoru in v sodelovanju ustreznih kadrovsko socialnih služb v OZD, SPIZ ter prizadetega delavca. Pri razporejanju upoštevajo stopnjo invalidnosti oziroma okvare ter strokovno izobrazbo delavca oziroma z delom pridobljene delovne izkušnje. Na celoten postopek in kakovost usposabljanja ter prerazpo-rejanja invalidnih oseb vpliva, kot srno že navedli, tudi predhodna strokovna izobrazba, saj imajo invalidne osebe praviloma zelo nizko strokovno izobrazbo, najčešče pa so brez poklica ali z nedo-končano osnovno šolo. Usposabljanje invalidnih oseb poteka največ v OZD, šele nato v invalidskih delavnicah ter zavodih za usposabljanje. Podatki kažejo, da je število oseb na usposabljanju v naših OZD zelo nizko, enako nizko pa tudi število tistih oseb, ki so se po usposab-Ijanju zaposlile v teh OZD. Uresničevanje usposabljanja invalidov v OZD Od skupaj 57 OZD se izvaja usposabljanje invalidov v 23 OZD, dokvalifikacija v 10 in prekvalifikacija v 16 OZD. Zaradi pravilnega in strokovnega usposabljanja, upoštevanja zdravstvenega stanja invalida ter iskanja pravega delovnega mesta za prerazporeditev invalida je nujno sodelovanje z Zavo-dom za rehabilitacijo invalidov ter invalidsko komisijo pri SPIZ. Vendar pa podatki kažejo, da strokovne službe OZD zelo slabo ali pa skoraj ne sodelujejo z Zavodom za rehabilitacijo invalidov, saj to sodelovanje poteka le v sedmih OZD. Predvsem se nanaša to sodelovanje na čas zdravljenja invalida, ocenitev delazmožno-sti, spremljanje invalida na medicinski rehabilitaciji, upoštevanje priporočil zdravniške službe v zvezi s kompleksno rehabilitacijo ter prilagajanju delovnih mest, izmenjavi predlogov in dogovorov za delovno usposabljanje. Organizacije, ki izvajajo to sodelovanje namreč menijo, da je to sodelovanje potrebno. Intenzivnejše pa je to sodelovanje z invalidsko komisijo pri SPIZ, predvsem v primerih, ko gre za preusmeritve na ustrezna dela in naloge delovnih invalidov v OZD. To sodelovanje poteka kar v 37 OZD. Pri tem pa se strokovne službe OZD srečujejo z nekaterimi težavami, kot so dolgotrajni postopki, nejasni pred-logi invalidskih komisij, zaradi katerih se v OZD ob izdaji odločb za prerazporeditev delovnih invalidov dostikrat improvizirajo dela in naloge. Največji in z vsakim dnem bolj pereč problem, s katerim se ob zaposlovanju ali prerazporejanju v glavnem srečujejo v vseh OZD, pa je pomanjkanje primernih del in nalog, ki ustrezajo delov-nim invalidom. Tako se dogaja, da invalidi mnogokrat ostajajo na istih delih in nalogah kot so jih do takrat opravljali, le da se jim zniža norma, oprostijo jih težjih delovnih opravil ali pa jih premesti-jo na manj prometne enote. Kljub vsem tem ukrepom pa v takih primerih, ko OZD nima ustreznih del, na katere bi prerazporedila delovnega invalida, le-ti s težavo naprej opravljajo svoje delo. 7. Aktivnosti OZD na področju zmanjševanja invalidnosti Da bi v OZD zmanjšali število zdravstvenih okvar, obolenj all nesreč pri delu, ki pogojujejo nastanek invalidnosti, skoraj v vseh organizacijah intenzivno in permanentno izvajajo različne ukrepe in aktivnosti za preprečevanje ozirama odpravljanje vzrokov invalidnosti. Med najpogostejšimi ukrepi je opravljanje periodičnih zdravstvenih pregledov vseh delavcev, posebej še delovnih inva-lidov in delavcev, ki delajo na zdravju škodljlvih delih. Aktlvno upoštevajo in izvajajo določila zakona o varstvu pri delu oziroma določila iz tega izvedenih noimativnih aktov. Tako v OZD izvajajo tudi periodična usposabljanja in preverjanje znanja varstva pri delu. Organizacije s področja industrije pa poleg že vseh naštetih ukrepov skrbijo tudi za izboljšanje tehnoloških postopkov in pogo-jev za varno delo, za namestitev vamostnih naprav pri strojih, uporabo obveznih zaščitnih sredstev, periodično pregledovanje naprav, zagotavljanje minimalnih delovnih pogojev, delno mehani-zacijo težjih in zdravju škodljivih del, izvajanje meritev ekoloških pogojev dela, da bi zagotovili čim varnejše delovne pogoje. Pri izvajanju vseh teh ukrepov strokovne službe OZD sodelujejo tako s strokovnjaki s področja varstva pri delu kot tudi z zdrav-stvenimi službami. Da bi svojim invalidom organizacije zagotovile čimboljše social-ne in materialne razmere, pripomogle k izboljšanju zdravstvenega stanja ter k čimboljšemu psihičnemu in fizičnemu počutju, kar vse tudi vpliva na delovno zmožnost in produktivnost delovnega inva-lida, sindikalne organizacije zagotavljajo in nudijo invalidom razne ugodnosti in olajšave. To izvajajo v obliki pomoči oziroma pred-nosti pri letovanju v počitniških kapacitetah OZD, pri celotnem ali delnem plačilu zdraviliško klimatskega zdravljenja, dodeljevanju denarnih pomoči v primerih daljšega bolniškega staleža invalida ali njegove socialne ogroženosti. Nekatere organizacije v svojih samoupravnih aktih opredeljujejo tudi možnost dodelitve dodatnih dni letnega dopusta, dodatna sredstva za regres, prednost pri reševanju stanovanjske problematike, nadomestila OD ob preraz-poreditvi na druga dela in naloge ter možnost znižanja norme za isti, to je 100 % OD. 8. Planiranje zaposlovanja invalidov v OZD Odgovori OZD, ki so vrnile izpolnjene vprašalnike, kažejo, da OZD pri izdelavi letnih načrtov zaposlovanja običajno ne načrtujejo zaposlitev invalidnih oseb. Vzrok za lo je predvsem pomanjkanje primernih del in nalog za invalide in težavnost del in nalog v po-sameznih panogah industrije. V primerih, ko OZD razpolagajo z deli in nalogami primernimi za zaposlitev invalidnih oseb, ta dela načrtujejo predvsem za zaposlitev svojih invalidov. 9. Usklajenost samoupravnih aktov z določili republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Republiški zakon je v 140. členu kot rok, do katerega so morale tako SPIZ kot tudi OZD uskladiti svoje samoupravne splošne akte z določili zakonov, določil 1. januar 1984. SPIZ je v okviru svojih pristojnosti to že storila s sprejemom statuta in nekaterih drugih splošnih aktov. OZD na območju občine Ljubljana-Šiška, ki so odgovorile na vprašalnik, so v glavnem že uskladile predvsem pravilnike o delovnih razmerjih, pravilnike o razporejanju sredstev za OD in skupno porabo ter samoupravne sporazume o združevanju v DO oziroma TOZD. UGOTOVITVE, STALIŠČA IN PREDLOGI Komite za družbene dejavnosti občine Ljubljana-Šiška je poro-čilo o varstvu invalidov v občini Ljubljana-Siška, s posebnim poudarkom na usposabljanju, obravnaval na svoji 33. seji ter sprejel naslednje ugotovitve, statišča in predloge: Ugotovitve in zaključki 1. Usposabljanje invalidov za druga dela in naloge je v OZD občine Ljubljana-Siška še vedno neustrezno. 2. Organizacije združenega dela v svojih letnih načrtih ne pla-nirajo zaposlovanja invalidov, kar je predvsem posledica lega, da organizacije ne razpolagajo s primernimi deli in nalogami za invalide ter tako taka mesta težko planirajo. Organizacije združenega dela pri zaposlovanju iz objektivnih razlogov dajejo prednost zaposlovanju zdravih oseb, kar pomeni, da se OZD pri zaposlovanju in prerazporejanju invalidov soočajo s številnimi problemi. 3. Analiza kaže, da je največ invalidov III. kategorije invalidnosti in jih OZD v večini primerov razporejajo na neustrezna dela in naloge. 4. Komite ugotavlja, da OZD uspešno izvajajo preventivne ukrepe za zmanjševanje nastanka invalidnosti ter bolezenskih okvar v okviru obstoječih tehnoloških razmer, vendar še ne dovolj učinkovito. 5. Hkrati komite ocenjuje, da ni poskrbljeno za zaposlovanje invalidov iz populacije, ki je na strokovni komisiji ocenjena kot nesposobna za delo pod splošnimi pogoji, je pa sposobna za delo pod posebnimi pogoji v invalidskih delavnicah. Gtede na to, da imajo v Ljubljani status invalidskih delavnic le učne delavnice, ki vključujejo samo gluhoneme, je nujno, da se v obdobju 1986—1990 čimprej realizirajo pogoji za izgradnjo oziroma pridobitev invalidskih delavnic za telesno prizadete. Organiziranje invalidskih delavnic narekuje tudi dejstvo, da varstveno delovni center lahko vključuje le zmerno in teže priza-dete osebe, ki nimajo opravilne sposobnosti in so zanje organi-zirane le družbene oblike varstva pod posebnimi pogoji. 6. Komile ugotavlja, da poteka usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ustrezno predvsem v tistih organizacijah zdru-ženega dela, ki imajo organizirane strokovne-kadrovsko socialne službe. Predlogi Komite predlaga, da se v cilju hitrejšega razreševanja proble-matike zaposlovanja in usposabljanja invalidov pospešijo zlasti naslednje aktivnosti: 1. Vse OZD morajo posvetiti več pozornosti doslednemu izva-janju zakonodaje, s katero so opredeljene obveznosti organizacij združenega dela za usposabljanje, prekvalifikacije in zaposlovanje invalidov. Te obveznosti morajo OZD vključiti v svoje samouprav-ne splošne akte in v letne plane zaposlovanja. 2. Glede na ugotovitve, da večina OZD pri usposabljanju in zaposlovanju invalidov v glavnem sodeluje le s strokovno službo skupnosti pojojninskega in invalidskega zavarovanja, je nujno, da OZD začnejo sodelovati tudi z Zavodom za rehabilitacijo inva-lidov. 3. Komite predlaga OZD, da v sodelovanju z dispanzerjem medicine dela pri TOZD Osnovnega zdravstvenega varstva Šiška posvetijo še več pozornosti izvajanju vseh preventivnih ukrepov za zmanjševanje vzrokov, ki pogojujejo nastanek bolezenskih okvar in invalidnosti. Glede vključevanja invalidov na posamezna dela in naloge, pa morajo OZD upoštevati strokovno mnenje dispanzerja medicine dela, ki kot strokovni organ lahko oceni preostalo delovno zmož-nost invalida. 4. Ker je od zaključka bolniškega staleža delavca do posredo-vanja predloga na invalidsko komisijo (z ocenitvijo stopnje delovne invalidnosti do ustrezne zaposlitve invalida) predolga pot, ki negativno vpliva na motiviranost invalida za delo, morajo OZD in strokovne službe SPIZ skrajšatl dolgotrajne postopke v vseh primerih ugotavljanja delovne invalidnosti. 5. Komite predlaga, da se med OZD uvede praksa dogovar-janja glede možnosti za prerazporejanje invalidov na dela in nato-ge, da bomo tako hitreje zagotavljali ustrezno vključevanje inva-lidnih oseb v zaposlitev. 6. OZD naj proučijo možnost, da invalidne osebe v okviru uspo-sabljanja pridobijo čim višjo stopnjo strokovne izobrazbe. 7. Komite priporoča skupščini občinske samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje, da to analizo obravnava in upošteva njene ugotovitve in predloge, kot usmeritev za nadaljnje delo strokovnih služb v OZD in skupnosti za zaposlovanje. 8. Komite predlaga skupščini občine, da analizo o varstvu invalidov v občini Ljubljana-šiška, s posebnim poudarkom na usposabljanju, obravnava in sprejme. Komite za družbene dejavnosti Stališča izvršnega sveta Izvršni svet je obravnaval analizo na 211. seji in sprejel na-slednje . „ .. sklepe: 1. Izvršni svet sprejema poročilo o varstvu invalidov v občini Ljubljana-Šiška s stališči komiteja za družbene dejavnosti in ugotavlja, da analiza celovito povzema stanje na področju zapo-slovanja invalidov v občini. 2. Izvršni svet meni, da je potrebno pri razreševanju proble-matike zaposlovanja invalidov v občini intenzivirati napore in aktivnosti, da bi na podlagi zakonov in kontinuiranega sodelovanja OZD ter strokovnih služb, pristojnih za reševanje leh vprašanj, zagotovili pogoje za optimalno in dosledno uresničevanje ustavnih načel, ki nedvoumno opredeljujejo vsebino družbenega varstva in družbene pomoči invalidom, kot obliko dejavnosti, ki je poseb-nega družbenega pomena. ,zvršnf svet