Št. 11
V Gorici, v sredo dne 8. februvarja 1905.
Tečaj XX V.
Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto
ob II. uri predpoldne tel- stane z izrednimi prilogami tor s »Kažipotom« ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom posiljana: vse leto    .......13 K 20 h, ali plU. 6-W)
» f»0
3-30
pol lota........(>
eotrt li-ta.......8 » 40 »  »    »   1*70
Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v<|«s|ioski ulici Štev. 7. v' (iorici v »Goriški Tiskanih A. GabrSčok vsak dau od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo.   .
Oglasi in poslanice se rafunijo po petit-vrstah ee tiskano I-krat 8 kr.. 2-krat 7 ki\, 3-krat 6 kr., vsafcj. vrsta.   Vefikrat   po dohodni. —  Večje firke po prostora.
—  Reklame in  spisi v uredniškem  delu   1"» kr. vrsta.
—  Za obliko in vsebino oglasov   odklanjamo vsako odgovornost.
Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
so nahaja v Gosposki ulici It. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 0. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvo.
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od »SoEe* vsak petek in stane vsa leto 3 K 20 h ali gld. t-0'0.
»Sofia« in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakami Schwarz v Šolski ulici in .Tellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrer.fiifi na trgu della Casenna.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon it. 83
»Gor, Tiskarna« A. Gabrsček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Nova železnica
in nje pomen za našo deželo.
ii.
Veliko premalo smo so brigali Slovenci na .sploh doslej za trgovino in obrt; še le v zadnjih časih se je začelo med nami poleg gibanja za kmetijstvo tudi gibanje za obrt in trgovino, tudi v veleobrt in veletrgovino smo že posegli.
Ni le naša krivda, če nismo napredovali v obrti in trgovini tako, kakor nam pritiče ob naši ugodni legi tik morja. Na tem so krive politične razmere, avstrijska vlada, in pa tista črna moč, k*i je od 10. stoletja dalje morila vsak svobodni polet med slovenskim ljudstvom. Da je ostal v nas tisti duh svobode, ki je prošinjal našo domovino v 1«. stoletju, bi bili . tali močan narod ter bi se bili lepo razvili.
V Slovencih ni smisla le za kmetijstvo, tudi za trženje je talenta tu, saj vidimo, da so se posamezniki le pospeli do lepih stališč v trgovini in obrti, in razne sedaj tuje tvrdke nosijo imena, ki so slovenska, ali zavita po tujem jeziku. Gibanje dandanašnji pa gre za tem, da napredujemo vsestrausko v obrti in trgovini. Na to stran je seveda še premnogo dela, zlasti še, ker je najvažnejša točka, kjer se ima osredotočiti trgovina in obrt cele Slovenije, Trst, nam skoro še docela tuja. Je, kar je, ali to je za ms vse premalo. Trgovski naraščaj bi se moral obračati v Trst ter se tam nastaiijevati, kajti drugače se nakopiči tam Nemcev, da jih ne bo mogoče nikdar več odstraniti.
Nova železnica veže jug s severom po kratki poti, ki se pa še po raznih novih zvezah skrajša, in Nemci dandanašnji že delajo načrte, kako se poprimejo trgovine na jugu. Če ne dobijo med nami odpornih tal, kako lahko jim je, nastaniti se in razširiti, zlasti še, ker Nemec ima povsodi to srečo, da mu gre vse na roko.
Položaj v trgovskem oziru je zanje najugodnejše, ker doslej se je ob Adriji le preveč politikovalo, uganjalo medsebojne boje, pa premalo mislilo na važnost Trsta v prometnem pogledu. Take je na sploh, zategadel pa
je že bilo mogoče Nemcu postaviti se trdno z jedno nogo v Trstu -- po novi železnici pa' se utrdi popolnoma na škodo vsemu domačemu prebivalstvu.
Ni treba misliti, da gledamo črno, ko trdimo to zgodovina pač nas uči, da sodimo popolnoma pravilno.
Lani so zborovali nemški industrijci na (lorenjskom ter sklepali načrte glede na novo železniško zvezo, pa tudi, kako se okoristiti vodnih močij, mimo katerih bo drdrala železnica, kje postaviti tla trgovini, kje obrti, kje se usesti, da bo kaj neslo. Poprej ni nikomur „prišlo na um, izkoristiti na veliko vodo Soče, sedaj ko ima teči po naših dolinah nova železnica, že vidimo nemško tvrdko, ki hoče narediti velikansko vodnomočno napravo.            > Koliko še pride drugih projektov! Kako bomo, stali mi nasproti vsemu temu V
.lako značilno je, kar piše „ Gorenjec' o novi alpski žel znici. Pravi:
,,Se dobro leto, in zapiskala in zahropela bode skozi naše lepo bohinjsko gorovje, skozi Goriško - lokomotiva. Prej mirne, tihe in romantične doline bodo zamenjale svoj sveži vzduh z dimom, kjer so bile prej majhne, kmečke bajtice, nastale bodo tovarne, veliki hoteli..,
Prihodnost nam tako kaže, da bode nova železnica velikanskega pomena za razvoj trgovine in industrije, pa tudi kmetijstva, ker se bode ravno našemu bohinjskemu kmetu odprla krajša pot za izvoz njegovih mlečnih in drugih izdelkov. Na drugi strani pa moramo priznati, da nam bo ta železnica tudi mnogo škodovala, ker se bode nemštvo kar na debelo uvažalo v naše lepe kraje.
Tuji kapital se bode naselil in milostno se bo morda tudi našemu ljudstvu dovolilo, da pojde v tovarno ter tako pomaga poniuo-ževati tuj kapital.
In Nemci delajo že račune z našimi zakladi. V drugem oddelku industrijskega sveta je govoril član tega sveta, Singer, o tem, kako bi se naše vodne moči vporabile. Tudi „()ester. Itundsehau" priobčuje v 2. številki tozadevni članek. Toda upajmo, da so naši slovenski krogi, ki so pri tem udeleženi, združijo, da sami vporabijo vse one moči, ki so še skrite v naših deželah.
Bila bi pač umestna akcija, ki bi se ne ozirala ne na levo, ne na desno, -¦¦¦ ampak imela le eno pred očmi: napredek naše žali-bog še tako zaostale industrije in trgovine, Tu se nam odpirajo perspektive, katerih ne smemo prezreti, kajti sicer nam vse zopet odnese edinole tujec, ki se nam bode potem prav sladko v pest smejal".
Tu je jedernato, v kratkih besedah povedana resnica, in vse, kar velja za Bohinj in sploh gorenjsko stran, velja tudi za našo deželo.
DOPISI.
Z Žage, -— Ker je dopisniku z Bovškega v zadnji številki cenjenega Vašega lista nekaka uganka, kako so mogli slavni občinski očetje naložiti na užitnino vina in mesa 300$ občinsko doklado, hočemo mu jo naslednje rešiti:
Ker so plačevali krčmarji prejšna leta na "><>"„ občinsko doklado samo po 1 h od 1, ali po 1 K od hI, zvišali smo to doklado od 50% na 300%, ali od 1 h n« 0 h od  litra.
Na večkratno brezuspešno prigovarjanje tukajšnjega občinskega tajnika, naj pustimo občinsko doklado tudi letos po 50%, kakor je bilo vže veliko let poprej in koja jo edino primerna za naš kraj, smo mu odgovorili, da je to premalo in da se morajo doklade zvišati v" gornjem zmislu.
Njegov ugovor, da pridejo s tem prevelike občinske doklade, nismo upoštevali, kajti bili smo popolnoma prepričani, da če so poprej krčmarji plačevali na 50% doklado samo po 1 h, bodo gotovo tudi na 300% doklado plačevali samo po (> od 1 1.
Da se bode obč. doklada tako pobirala, nismo bili le mi prepričani, ampak tudi krčmarji sami, kajti v nasprotnem slučaju bi se tudi bili gotovo pritožili proti takemu sklepu — saj je bil razglas pribit v ta namen 14 dnij!
S tem, da bi se bili pritožili, prihranili bi veliko besedij in tajniku nepotrebnega dela. Kjer pa ni tožnika, ni tudi sodnika, in tako je tudi deželni odbor potrdil naš prevdarek.
Sicer pa, kakor ni mislilo prejgne starešinstvo s 50% obč, doklado naložiti vžit-niuo po 3 h, ampak samo po 1 h na liter, tako nismo mislili tudi mi naložiti s 300% po i H h, ampak samo po ti h, kar bi gotovo tudi obveljalo, ako bi se doklade pobirale in računale po tistem merilu, kakor prejšna leta. —
C. kr. finančni organi pa niso hoteli razumeti takega postopanja in so preračunali doklado, kakor je edino pravo.
Končno naj omenimo še to, da smo to svojo pomoto popravili v toliko, da bodo krčmarji plačevali doklado tudi letos po' 50% kakor prejšna leta, samo s tem razločkom, da ne pride po 1 h, ampak skoraj po 3 h od litra, koje deželni odbor tudi gotovo potrdi.
Toliko v rešitev uganke iu resnici na ljubo. —
Občinsko starešinstvo na Žagi, Frane Kot, župan, Anton Ilrovat, podžupan, I 'an Žirjar, podžupan. Ferdo Šekli,  starešina, Josip llot, starešina, Ivan Žagar, starešina. O p o m b a: Podžupana: Anton Kot in Andrej Domevščik ter starešini:  Anton Meli-hen in Jožef Kot, koji so bili pri sestavljenju prevdarka tudi navzoči, ne  morejo podpisati, ker so v svetu.
Na LfVkU. - V nedeljo 29. pr. ni. snjo poslušali v naši cerkvi pridigo o sv. zakonu", Ali ko je prišel naš g. nune do sredine, je rekel, da ne more izpustiti, da ne bi omenil o policijski uri. Hekel je na sv. mestu, da čez policijsko uro po gostilnah kvartajo in pijejo, in da so krivi starešine, ki ne drže policijske ure. Rekel je, da bi morali biti starešine modri kakor Salamon, da bi poznali red. Če ga ne poznajo in ga ne drže, niso pošteni. Če niso sposobni za občinske može, zakaj so se dali voliti. Potemtakem so bili v cerkvi vsi starešine ošteti!
Naš g. nune imenuje našo občino črnogorsko, celo pred oltarjem pravi, da imamo slabe poti, kakor Črnogorci. To pa ima naš gospod popolnoma prav. Pa smo vedno tako zastopani, da nam ne pomaga oni, kateri nam more pomagati, posebno za občinske poti, ki so  v  najslabšem stanju. Kdorkoli  vidi naše
Bre^ dogme.
Roman. Spisal H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski.
(Dalj k)
Zaprši oči; sem si predstavljal, kako bi kateri od teh izvršil to nalogo in všeč mi je bila ta predstava. Toda v ostalem to ni bilo mogoče izvesti. Znano mi je bilo že naprej, da bi teta želela, naj Angelico naslika poljski slikar.
Ne imel bi ničesar proti temu, ker spomnil sem se, da na razstavah v Varšavi in Krakovu sem videl nekoliko portretov, nikakor ne slabših nego so sloveča Platna za mejo. Prestrašila me je zgolj odložnost. Z obzirom na želje, kakor tudi v marsičem drugim, je moja narav povsem ženska, kadar se česa danes dodelim, hočem, naj bi se to zgodilo že kar jutri. Ker fv& bila v Nemčiji v bližini Monakova in Dunaja, sem jel v duhu izbirati nemške slikarje. Končno sem vlovil dve imeni: Lenbach in Angeli. Od Lenbacha sem videl nekoliko znamenitih slik, toda samo moških; v ostalem mi je bila zoperna njegova zanesljivost na samega sebe in spretnost, kakoršno sem, kot ljubitelj francoskega slikarstva, dopuščal samo Francozom, ženska lica Angeli-ja mi takisto niso ugajala, toda n&j si bo kakor hoče, moral sem mu priznati nežno roko, in prav tako je zahtevalo Angeličino lice. Vrhu iega k Lenbachu bi bilo treba kreniti na stran, An-
sramuje govoriti Človek, ki noče, da bi ga smatrali za I filistra! Toda to pot mi je šlo pred vsem drugim zai čas. »Mrtvi urno jašejo«, pravi pesnik, »toda zaljubljenci še urneje. V ostalem sem bil itak namenjen izbrati Angeli-ja, ter sem končno sklenil, da on naslika Angelico. V obče mi ne ugajajo slike v plesnih krilih, toda Angelico sem na vsak način hotel imeti v belem' krilu z vijolicami. Hočem, naj bi se zroč na njo ma-| mil s prevaro, da je moja nekdanja Angelica. Nočem ničesar, kur bi me spominjalo, da je gospa Kromicka. Vrhu tega mi je tako krilo drago kot spomin.
Nisem mogel dočakati, da bi bila minila noč, tako se mi je mudilo spregovoriti s teto. Končno pa sem spremenil namero. Domislil sem si, ako teta naroči delati sliko, da bo trdovratno ostala pri poljskem slikarju — zato sem sklenil, darovati teti Angeličino sliko za god, ki je bil na koncu vinotoka. Očividno je, da naročim drugi izvod zase.
To noč niti trohico nisem spal, vsekako pa prištevam to noč med dobre, kajti vse ure sem imel na-polnene z onimi namerami. Šele ob petih sem nekoliko zadremal, toda ob osmih sem bil že na nogah. Stopil sem k Straubingerju ter odposlal brzojavko v pisarno Kiinstlerhausa z vprašanjem: če se nahaja Angeli na Dunaju; na to vrnivši se domu na čaj, sem našel gospe že pri Čaju in pristopil naravnost k stvari.
»Angelica,« sem ji dejal, moram ti priznati, da sem se pregrešil zoper tebe. Evo, nocojšno noč, namesto spati, sem razpolagal s tvojo usodo in sedaj prihajam s prošnjo, da bi v to določbo privolila.«
Angelica me  prestrašena pogleda. Morda ji je
gelipa je bil blizu pri roki — okoliščina, o kateri se prišlo v glavo, da me  zapušča pamet, ali da razode-
vam nekako obupno odkritosrčnost vspričo starejših gospa — vide pa vendar moje mirno in celo malomarno lice, me vpraša:
»Kaj si torej določil zame?«
Jaz pa se obrnem k teti.
»Želel sem iz početka, da bi bilotoiznenadenje,« i dejal, »toda vidim, da se to na noben način ne da izvesti; radi tega rajši teti odkritosrčno povem, kakšno vezilo sem ji namenil za god.«
In povedal sem, kaj sem nameraval. Teti, ki je imela mojo in sicer kaj dobro sliko že tri leta, res nisem mogel prinesti prijetnejšega daru, zato me je zanj tudi toplo zahvalila. Zapazil sem, da je bila tudi Angelica vesela in to edino mi je zadošče-valo za vse. Takoj smo se jeli kaj živo razgovarjati, kje in od koga ima biti slika narejena, kako obleko mora imeti Angelica na sebi itd. Take reči ženske nenavadno zanimajo. Imel sem tudi pripravljene odgovore na vsa vprašanja, pri tem sem tudi zapazil, da morem pod pretvezo portreta pridobiti še nekaj razun portreta.
»Ne pobere nam to mnogo časa,« rečem. »Brzojavko z vprašanjem po Angeli-ju sem že odposlal — ter si ne mislil«, da se naš odhod v Plošev radi slike; preveč ne zapozni. Angelica posedi kakih štiri ali petkrat pred Angelijem; ker pa smo nameravali radi Notnagla pomuditi se nekoliko dnij na Dunaju, nam je to kaj pri roki. Krilo more Angeli naslikati po vzoru, lice pa more na petih sejah dovršiti. Treba je samo takoj odposlati Angeličino fotografijo, ono namreč, katero ima gospa Celina s seboj ter šapelj njenih las. Za lase hočem Angelico takoj prositi. Preden do-
slabe poti, se jako čudi, da so tako zanemarjene.* To je fes, ali tega nam ni treba praviti v cerkvi! -- Svetovati bi bilo onim, da naj bolj skrbela občinske poti, naj store potreben korak, kar tudi pričakujemo. Gospodu mmcu pa rečemo, da drugič naj pusti starešine na miru na sv. mestu. Za policijsko uro, pa naj skrbi oni, kateri je za to postavljen in plačan.
Domače in razne nouice.
Gg. naročnikom, — Obračamo se do gg, naročnikov, kateri še niso plačali naročnine, da to stote v najkrajšem času; zaostali naj store tudi svojo dolžnost.
h „peisko in glasbeno društvo" je nabral
Cenatorpi 2 K z uprizarjanjem svoje burke „Sirk" v kavarni .»Central". Srčna mu hvala! POT ŠOlSkO pilHHl i» tukajšnjih srednjih šolah skonča v soboto 11. t. m. Počitnice trajajo do srede 15. t. m;
Sl]a]nl ples slov. bralnega In podpornega društva v
Gorici se bo vršil, kakor smo že poročali, v nsdlljO dne 11». t. m. v prostorih „Trgovskega Doma". Te dni se razpošiljajo vabila. Ako se je pri vabljenju koga izpustilo, naj se oglasi za vabilo pri društvenem blagajniku ali kakem odborniku. Želeti je, da bi bila udeležba velika zlasti od strani delavskih slojev. Ples se bo vršil v novi krasni dvorani v „Trg. dnom"; tako lepo dvorano imamo sedaj le mi Slovenci v mestu. Preskrbljeno bo vsestransko zu ugodnosti plesalcev, kakor tudi za drugo občinstvo, ker je na razpolago obsežna galerija. Delavci in prijatelji delavstva, na dan 19. t. m. v „Trgovski dom"!
Zafll II ROSpaŠSVaiJe Obrti f Gorici naznanja: Podpisano skrbništvo je sklenilo prirediti v Satani v spodbujo rokodelskih učencev k večjemu veselju do rokodelstva prihodnjo jesen razstavo izdelkov rokodelskih učencev iz celega političnega okraja sežanskega.
Za to izložbo veljajo posebno sledeče odredbe:
1.    Pripuščajo se izdelki rokodelskih učencev katerekoli obrti, ki so dovršili prvo leto učne dobe, kakor tudi izdelki pomočnikov (asistentov), ki dovršijo učno dobo tekom tega leta. —
2.  Prošnjo za dopuščenje k izložbi mora predložiti mojster potom županstva tekom prihodnjega februarja,
3.  Prosto je dano rokodelskemu učencu ali njegovemu mojstru, da s: izbere predmet za razstavo, in podpisano skrbništvo izjavlja, da je pripravljeno podati vsak čas na zahtevo tozadevna pojasnila.
Kot splošno navodilo naj velja, da morajo biti izdelki, namenjeni za razstavo, pri-prosti, koristni in primerni za rabo. Izključeni so vsi oni izdelki, katerih izdelovanje sloni na znanju različnih rokodelstev.
4.  Izdelek mora izvršiti učenec sam brez ročne pomoči drugih.
Podpisano skrbništvo si pridržuje pravico, prepričati se o tem ali potom nepričakovanih obiskov v delavnici ali pa tudi tako, da veli izvršiti delo ali del istega pod posebnim nadzorstvom.
;*>. Vse izdelke, sprejete v razstavo, oceni posebna porota, in dobijo oni, katerim se prizna red nizvrstno;1 (I. darilo) ali ndobro" (II. darilo), primeren diplom, kakor tudi znesek 20 K oziroma 10 K, naložen v hranilno knjižico, ako so izdelani od rokodelskih učencev, ki dovršijo tekom leta svojo učno dobo.
Izdelki, odlikovani z redom ,.izvrstno" (I. darilo), se razstavijo vrh tega še na centralni razstavi za izdelke rokodelskih učencev, ki se priredi v Gorici.
Neodlikovanci dobijo spričevalo, da so se udeležili izložbe.
Podpisano skrbništvo si pridržuje pravico, da izplača oiuni_jtfencemA_kJ_jashjžjjo_ posebne ozire, tudi primemo odškodnino za uporabljeno blago.
«. Imena mojstrov ouih rokodelskih učencev, katerim se pripoznajo prva darila, se iiaznauijo c. kr. kupčij skemu ministerstvu, ter dobijo vsi mojstri odlikovanih učencev pohvalna spričevala. Skrbništvo zavoda za pospeševanje obrti v liorici, .-50. januarja 1905. Predsednik: Kmesr Holzer, tajnik Anton liisiach.
Gledališče Kautzkf. --- Sinoči je priredil znani g. Kautzkv v salonu „pri zlatem jelenu" jako zabaven in zanimiv večer. Vse točke prav obširnega sporeda so jako ugajale izbranemu občinstvu, ki se je bilo odzvalo na ediuo slovenska povabila po mestnih voglih. Spored je jako raznoličen: g. Kautzkv sam izvaja pvav spretno razne varke, 5-letna deklica izvaja šaljive prizore in telovadi, žongler je jako spreten, nastop golobov in psa je prav zanimiv itd. Slike iz laterna magica so tudi jako zabavna in poučna točka tega sporeda. Za 30 kr. dovolj zabave! — Danes večer bo druga in zadnja predstava. — Ker je gospod Kautzkv naš človek, priporočamo še posebe današnjo predstavo.
Telovadno društvo »Solkanski Sokol" v Solkanu
je imelo svoj  redni  občni  zbor dne 1. svečana 1905.
Od zadnjega občnega zbora dne 21. septembra 1904. je pristopilo 511 novih članov, umrl 1 član. Društvo šteje danes 108 članov.
Stroškov je imelo društvo ..KI 107*—
Dohodkov   „             „      .   .   „ 1273-59
Torej prebitka v blagajni  .   .   K   l(iG'59
V novi odbor  so  bili voljeni: starosta
brat Doljak Ivan,   podstarosta brat Zavrtanek
Josip, načelnik  brat  Leban Ivan, tajnik brat
Primožič Josip,  blagajnik brat Komel  Fran,
odborniki: bratje  dr.   Franko   Alojzij,  Ličer
Andrej, Luznik Andrej, pregledovale« računov
brata  Golob Izidor in Fon Štefan.
Telovadba se od zadnjega občnega zbora ni vršila vsled pomanjkanja telovadnice; glavna   naloga  novega  odbora bo, skrbeti za
to, da si društvo kar hitro mogoče zgradi svoj j lastili dom.                                                      j
V Mirna je imelo tamkajšnje „ katoliško" del. društvo svoj letni občni zbor. Stroškov so imeli le za 15 K manj kakor dohodkov. O kakem dobičku društva ni govora. Sklenili pa so, da naj se ustanovi izobraževaluo društvo za delavke, sklenili so ustanoviti „Čebelico" in strokovno organizacijo za delavce. Kar se tiče delavk, je pač nesmisel ustanovljati tako društvo za par delavk. Ali nekaj drugega mora biti tu vmes. Ustanovlja se namreč „Čebelica", kaj je BCebelicaK, je povedano v drugi notici. Skladati ho treba denar, za to so pa ženske najboljše. Če ne bo delavk, spravijo pa druge ženske v društvo. Lov na vinarje in krone. Koliko bo imel delavec ali delavka od „Čebeliee" ? t Strokovno organizacijo so sklenili pa tako radi lepšega — o kaki organizaciji na katoliški podlagi sploh ni govora, ker tor kar napravijo črni politiki, pač ni strokovna organizacija. Za tako organizacijo je treba drugih mož, potem pa tla morajo biti za to! — Zakaj pa niso sklenili tui': odseka, ki bi uči', kako se ima ljudi napadati. Dosedaj so s obnašali jako surovo in so napadali ljudi -torej bi bil umesten odsek, da se kaj ukrene: ali se še napada ljudi naprej aH se naloži članom pokora, da morajo za nekaj časa prenehati s takim napadanjem! Pa tudi neko veselico hočejo prirediti; p^vovodja je nekdo, ki pred letom dnij še pevec ni bil. Obeta se pa krasna veselica z otročjimi pesnimi. Mladi pevci, ki se morajo mučiti, so usmiljenja vredni.
Zgodilo pa se je še nekaj posebnega. Župnik P. se je odpovedal predsedništvu in nadaljno izvolitev odklonil. Kov predsednik je neki Jože Cotič. Ali ostane župnik v ozadju društva kot neviden spiritus agen , ali pa ga je sram, načelovati društvu, haterega člani so se pokazali že v prav čudni luči 'i!
»Čebelica". — Kaj je to „ČebeI:ca"V „ Čebelica", to je klerikalna denarna naprava. Člani kakega „katoliškega" društva vlagajo v »Čebelico" denar, vlagajo in vlagajo, to vemo, če kaj dobijo nazaj, brez obrestij ali z obrestmi, pa ne vemo. Po takih »katoliških" društvih, kjer imajo »Čebelico", vlagajo udje vsakih 14 dnij najmanj po 20 vinarjev, prihranjeni denar pa sme član vzdigniti šele potem, kadar preseže tisočkrat vloženi znesek. Trda odločba pa dobra past! Če pase take ,-Čebelice" kak politikujoči duhovnik, si že lahko mislimo, kako se jim godi. Nič bolje ni, če so v rokah kakega neposvečenega klerikalca.
Tako »Čebelico" snujejo tudi v Mirna. Na občnem zboru »katol." delavskega društva so sklenili, ustanoviti jo.
Mi že naprej svarimo pred to „Čebelk->", ker se zna pokazati, da je le — trot!
NOVO pevsko drilŠfVO se snuje v Mirnu. V nedeljo bo baje ustanovni občni zbor. Ime mu hočejo dati »Svoboda". Namen bi bil  go-*
jenje petja in izobrazbe. — Ali je res potrebno tako društvo V Ali ne zadostuje „ Vipava "VI
Za kip Matere božje je nabiral, in sicer za
kip v „Šol. domu", neki 27 letni Alfonz P., bivši študent na tukajšnjem gimnaziju. Napravil je okrožnico, podpisal pod njo dr. Gregorčiča in ilerbuča, potem pa hodil po goriški okolici ter nabiral prispevke. Nabral je okoli 37 K, ko je poskušal svojo srečo v rapstu, so ga pa prijeli ter poslali v zapor.
Premog, ali nekaj takega, so našli v Dolu pri Opatjeniselu. Dobivajo ga semtertje med gruščem. Gori dobro. Sedaj nameravajo kopati, da bi prišli morda do kake žile
Finančna uprava, torej c. kr. urad, pobira užitno le na nemško-laških tiskovinah, pisano pa je na teh le nemško. Pa tudi slovenska imena kvarijo c. kr. finMčni organi! Čemu vendar tako preziranje slovenskega jezika ! To je škandal, da mu ga ni-para—Slovenec plača pošteno užitnino, naj se mu da tudi pošteno potrdilo, ne pa takega, katerega ne razume. Seveda porečejo zopet, da se nikdo ne pritoži tor da ne zahteva slovenskih tiskovin, toda treba vpoštevati, da je čas drag in da vsak pač sme pričakovati, da bo c. kr. urad sam spoštoval tiste, ki mu domislijo denar, ter jih poslužil v slovenščini, kakor pri-tiče. Zato apelujemo danes na finančno upravo, da neha hitro prezirati, zapravljati in žaliti Slovence, kadar pobira od ujfh denar; če pa finančna uprava noče tega z lepa storiti, potem pa naj prizadeti vržejo nazaj finančnim organom tiskovine v tujih jezikih, rekoč, da sprejmejo le slovenske. —• Za vsako drobtinico ravnopravnosti se moramo posebej boriti!
POSnemaJmO jih! - Laln prirejajo vsak predpust po raznih krajih plese, katerih čisti dobiček je namenjen zloglasni »Legi". Ali storijo pa za njo jako veliko. Če je kaj za »Lego", je vse po koncu ! Vse kipi, vse je navdušeno, vse hiti na ples za »Lego", — Tako bi moralo biti tudi pri nas med Slovenci. Koliko je letos predpustnih veselic, plesov itd.! Ko bi bil le en del namenjen naši družbi sv. Cir. in Met. — koliko dohodkov bi lahko dobila družba! —• V tem oziru bi bilo pač prav, če bi posnemali Lahe in tržaške Slovence, ki priredo velik ples na korist družbi sv. C. in M., kakor nnznanjamo na drugem mestu. Pomagajmo si sami!
Tečaj Za Stenografijo. —- V Gorici se otvori tečaj za laško stenografijo, in sicer se bo vršil v prostorih trgovske in obrtne zbornice. Tudi deželni zbor je dal podpovo. Podučeval bo deželni uradnik Planiscig. Pa za Slovence'?!
T^Čaj za Šivilje v Gorici je bil otvorjen po inicijativi društva za pospeševanje obrti v ponedeljek.
Za „korso" na pustni torek. — Sešel se je
odbor, ki je poskrbel lani *„korso" na pustni torek, da določi, kako se ima vršiti letošnji „korso". Baje ni prišel ta odbor do nikakega zaključka, in prireditev prevzame društvo „Progresso".
(Dalje u prilogi.)
spemo tjekaj, Angeli napravi splošni očrtek —a potem delo samo konča.«
Moglo je do neke stopinje tudi biti res tako, kakor sem dejal; prese vendar za šapelj Angeličinih las, 'sem računal na to, da nobena teh gospa ne ve dobro, kako se delajo portreti. Oni šapelj las sem namreč hotel imeti zase, ne pa za Angelija, kateremu bi mogel služiti v porabo zgolj v slučaju, ko bi imel biti portret narejen le po fotografiji, česar pa se Angeli ne bi hotel lotiti. Toda jaz sem predstavil to stvar tako, kakor bi od tega šapelja las bila odvisna usoda portreta. Dve uri po zajutreku sem dobil odgovor na svojo brzojavko. Angeli je prebival na Dunaju, kjer je izdeloval portret kneginje M. Brez odloga sem mu napisal pismo ter pridejal Angeličino sliko, katero sem dobil p i gospej Celini; na to, vide Ang,jlico, spreha-jajočo se po vrtu vile, sem šel k njej.
, >A tvoji lasje?« sem ji dejal. »Pismo hočem pred drugo uro odposlati.«
Stekla je v sobo ter se črez trenutek vrnila s ša-peljem las. Meni se je nekoliko roka tresla, ko sem jih jemal od nje, toda zrl sem ji naravnost v oči in jo vprašal s pogledom:
»Ali si domišljuješ, da si jaz le zase želim tvojih las, da bodo zame nekaj najdražjega od vsega, ke. imam?«
Angelica mi ni odgovorila ničesar: le trepalnice je povesila ter zardela kakor deklica, ki prvič v življenju Suje izpoved ljubezni. Vganila je moj namen. Jaz sem 'si domislil, da za en dotikljej njenih ust bi se splačalo dati življenje. Ljubezen do nje se ojačuje v , meni časih do te stopinje, da se spreminja v bolest.
.   Sedaj imam tudi košček njenega fizičnega bitja. Dobil sem ga z zvijačo. Jaz propovednik življenja,
jaz skeptik, jaz, ki se vsaki hip vidim in analiziram — se poslužujem zvijače, dejanj in občutkov goethe-jevega Siebla.
Toda pravim si: v najhujšem slučaju sem sentimentalen in smešen. Kdo ve, če mar ni stokrat neumne j ši, smešnejsi in revnejši v meni drugi, nesentimen-talni Človek, kateri vse privaja do samozavesti in vse razkraja. Angelica je povsem podobna cvetki, katero obtrgavajo. Kvari se po njej najpogosteje lepota življenja — a na to tudi  sreča,  ali to, kar edino ima
Dne 22. velikega srpana. I Po končanem zdravljenju gospe Celine smo čakali cele tedne, da vročina v dolinah odjenja, in pričakali smo grozno siabo vreme. Sedaj znovič čakamo na prvi jasnejši dan, da odrinemo na Dunaj. Že cele tri dneve vlada tu prava egiptovska tema. Oblaki, ki so se že teden dnij poprej zbirali na vrhovih gora ter trosili ondi sneg in dež, so se splazili z onih visokih gnezd in spustivši se nad Gastein, pokrili s svojo težko odejo! vso dolino. Sedaj živimo v taki megli, da je celo opoldne težavno najti pot od Straubingerja v našo vilo. Vse je enako pokrito: hiše in drevesa, gore in slapovi. Oblike so se raztopile in izginile v belkasti, vlažni megli, ki leži na zemlji, ali nekoliko tudi na dušah. Od druge ure popoldne sedimo pri prižganih svetilnicah. Moje gospe so že pospravile svoje reči. Bih' bi že odšli, navzlic megli, ko bi ne bili gorki potoki pokvarili na nekem mestu za Hofgasteinom poti. Gospo Celini je začela zopet glava boleti; teta je prejela pismo od starega Hvastovskega, ki je sporočal o žetvi, radi česar se je sprehajala večino dneva s širokimi koraki po obednici, razgovarjaje se s Hvastov-skim in oštevaje ga. Angelica je bila danes zarano jako slaba. Priznala nam je, da se ji je zvečer sanjalo
o onem kretinu, katerega svaj srečala na poti v Schreck-briicke. Sprebudivši se ni mogla več zaspati, in ostanek noči je prebila v nervoznem strahu, čudna stvar, da je pogled na tega nesrečneža napravil na njo tak vtis. Potrudil sem se zatreti ga z veselim razgovorom, kar se mi je deloma tudi posrečilo ; od časa najinega dogovora pri Schreckbriicke je Angelica neprimerno veselejša, mirnejša in srečnejša.
Jaz zopet vspričo tega nimam poguma mrmrati, dasi mi večkrat prihaja v glavo, da odnošaj med nama se opira na to, da ga sploh ni. Sklepajo dogovor, sem dobro vedel, kaj sem hotel, in kako obliko pridobe najini občutki, a sedaj se te oblike razpršujejo, kakor bi jih tlačila prav ona megla, ki v tem trenotku zakriva Gastein. Neprestano čutim, da mi Angelica ne priznava tega, kar mi pripada, jaz pa je ne smem nič prositi. Ne smem morda rad« tega, ker vsaka borba vtrujuje Človeka, ali kaj Še le borba za ljubljeno osebo; jaz pa sem jo nadaljeval že pol leta, a ničesar si še nisem priboril; izčrpal pa sem svoje moč: do te stopinje, da si sedaj želim miru za vsako mny ne pa takega napora brez uspeha
Toda morda se nahaja tudi drugi vzrok. Ako to stanje reči ne odgovarja povsem mojemu pričakovanju, vidim vendar, da mi pridobiva Angelieo. Njej se dozdeva, da jo sedaj bolj plemenito ljubim, torej me tudi ona ceni, ne smem reči ljubi še bolj radi tega. Navzlic popolnemu pomanjkanju unanjih pojavov čutim, da je temu tako, in to mi dodaja moč, kajti pravim si: »Ker na ta način njeno čutilo raste, torej vstrajaj in se ga drži in nemara še včakaš trenutek, ko preraste njeno uporno moč.«
Ljudje sploh, a zlasti ženske, si mislijo, da je tako imenovana platonična ljubezen neka posebna vrsta ljubezni, ki je neizmerno redka :n neizmerno
Priloga jut it. 111 dne 8. febnivarja «05.
Odbor ženskega in moškega zbora »Pevskega In I
glasbenega društva opozarja s tem še enkrat ]>. n. gg. pevke in pevce, da se bo vršila danes ob 8 V. zvečer plesna vaja v pritličnih prostorih »Trgovskega doma". Vstop k tem vajam imajo le pevke in pevci ter po njih vpeljani gostje.
»Goriška Čitalnica" bo imela v soboto ob 8 V, zvečer v svojih prostorih plesni v en ček. Vstop dovoljen le udom. in vabljenim gostom. Oprava salonska.                                        '''"""'
Št. Andrež. — »Soča« se zadira, ljudje, ki ne uživajo nobenega spoštovanja, posebno ostudna in polna nesramnih obrekovanj sta bila dopisa, mastne laži, ostudni napadi -~ tako obdelava županov dopisnik iz Št. Andraža poštene ljudi, čistih rok, čistega srca, in resnico, čisto resnico imenuje mastno laž. Lep gospod! Kdor tako piše, dokazuje, da se zaletava v resnico. Ali zaletava se zaman, o tem naj bo prepričan.
Kadar naredi župan v Št. Andrežu kako nerodnost ali kaj hujšega, pa to vzbudi ne-voljo in ogorčenje po občini, ter se da temu tudi duška v časopisih, pa se oglasi par sta-rašin, ki izrečejo županu zaupnico. Tako je bilo tudi sedaj, ko je bil vprizoril škandalozno gonjo proti pevskemu in bralnemu društvu. v soboto je bila seja. Vstal je starešina Jožef Lutman, vulgo Ciberto, ter bral in bral dolgo časa neko od znane roke pisano klobaso — v kateri se je pela slava županu. Ciberto je vzJ dihnil med drugim: „Kdo ni bral v dveh „riočah" dopise iz Št. AndrežaV" (Odgovor: Ciberto!) V sredi klobase je obsodil društvo, da širi po okolici strup upornosti, ter izrekel* mu je grajo, (No, sedaj je pa „kompleno" društvo! Ciberto ga je zadavil.) Na koncu je stavil resolucijo ter tako zašpilil klobaso — protestoval je proti ..izbruhom in grdim napadom na župana." Popolnoma odobruje njegovo postopanje kot popolnoma pravilno. (Popolnoma napačno, g. Ciberto) — in konec je bil. Da se ne bi vedelo, kdo je glasoval za resolucijo, ja župan odstranil iz dvorane občinstvo. Proti so bili trije starešine. Med tistimi, ki so glasovali, je več anallabetov, ki torej niti ne vedo, zakaj je bilo pravzaprav potreba zopet izreči zaupnico županu! -- Znamenito je to, da v isti seji je postal on šta-rašiua občinar, drugemu se je dovolil „par-ton", tretjemu pa pot pri njivi ! Hoka roko > nivu!!
Sedaj pa še nekaj! Nam se je sporočilo, da dopisi iz Št. Andreža župana strašno grizejo. Verjamemo, da bi se jih rad otresel. Pretil je tudi s tožbo in poslal k nam celo parlamenterja, ki naj vpliva, da se neha pisati proti njemu — češ, če ne bo pa tožba pela. Takt grožnji se moremo pač le smejati! Če pa hoče imeti mir, naj miruje on ter pusti društvo pri miru, pa bo videl, da se ne bo nikdo v njegovi občini dvigal proti njemu. To je prava pot. — Če hoče kreniti na njo, prav, če ne krene, se pa zopet vidimo!!
Kolesarsko društvo »Gorica" je imelo v pror
slavo 10-letnice plesni  venček  v ,. Trgovskem
domu". — Udeležba je bila obilna. Plesalcev ni bilo preveč, ali galerija je bila dobro zasedena. Tudi v restavraciji je bilo jako živahno. Zanimiva polževa dirka (7 dirkačev) je končala s tremi dobitki. I. darilo je dobil g. Čuk Elija, II. dar. g. Ivančič Ninus, III, dar. g. Jeretič Albin.
• Ker je bil to v 5 dneh že drugi slovenski ples v »Trgovskem domu", se je mislilo, da^'l!««e1!toa^slabSar-^(>«^a **%&) je bilo Ijtidij, ki 1. t. m. niso bili v novih prostorih, ip te je vlekel tjekaj novi naš dom, da vidijo in se ga radujejo.
Do sta ve k. ¦- Pri tej priliki treba "grajati čin, ki je pravcati --••- Š k a n d a 1 in katerega ni mogoče zamolčati. Kolesarsko društvo je slavilo svojo 10-letnico s plesom v »Trgovskem domu", torej je tu združen narodni moment z narodnogospodarskim, saj je nastal „Trgovski dom" pod devizo: Svoji k svojim! - Toda vkljub temu, da sta v Gorici dve slovenski tiskarni, je tiskala vabila in plesne rede laška tiskarna ter si dela ta narodni greh tudi pošteno plačati. Tarif „Goriške ' :•>< •.•ne" jo bil za 11 K nižji, ..Narodna" bi tudi ne bila dražja. Kolesarsko društvo naj obračuna s krivci tako, kakor tako dejanje edino zasluži. Pred plesom nismo hoteli tega škandala omenjati, ker bi gotovo jako škodovali plesu, danes pa pravimo: Nuj se ne dogodi več kaj takega!
Polom konsumnih društev V Selški dolini (na Gorenjskem.)         Pod tem naslovom je priobčil „Gorjenee" poučen članek, kako so se snovala in kako so pocrkala konsumna društvu v Uu-kovščici, na Češnjici, v Selcih in v Železnikih. Vstanovitvi vseh teh konsumov je kiuno-val sam dr. Krek. Ta je bil tako prepričan o uspehu teh konsumov, da je nekemu napred-njaku iz Šele rekel: „Čez deset let ne bo nobenega trgovca več". No, še predno je minulo deset let, jo hudič vzel vse konsume. Seveda - dr. Krek ni imel nobene škode, nekateri klerikalni podrepniki so celo obogateli, na pr. predsednik konsuma v Železnikih, škodo so imeli le kmetje. Prav pravi člankar: Ker so konsumna društva sedaj posrkala, je to dokaz, da ljudstvo v resnici ni klerikalnega mišljenja, ampak le vsled terorizma duhovnikov še klerikalno voli, pru\ tako, kakor se je v začetku vsled terorizma duhovnikov in drugih podrepnikov dalo vpisati v konsume. Ko pa ljudstvo izpregleda, da klerikalci z volitvami uganjfkjO ravno take goljufije kakor s konsumi, potem jim ljudje tudi pri volitvah pokažejo hrbet. Takrat bo polom številka '2.
Davčnega eksekutorja pusti na miru!  —  Pri
sodniji v Trstu se je vršila te dni razprava radi žal»o'-""a časti. .los. Kebee iz Sežane je namreč Lni .'). dec. žalil in napadal davčnega eksekutorja. Sodnija je prisodila Rebcu 5 dnij zapora in troške, 84 K, mora plačati. Služba eksekutorja pač ni lahka, jeziti se na njega, če vrši svojo dolžnost, tudi ni prav. Pač dela le, kar mu je ukazano.
Nedeljski počitek. — Po določbi namest- I ništva se urejuje nedeljski počitek tako-le: trgovcem s svežimi cvetkami je dovoljeno delati in prodajati celo nedeljo; brivci v Gorici smejo delati v nedeljo do "6 pop., začasapred-pusta smejo delati povsodi celo nedeljo. V Gorici morajo zapirati brivci svoje brivnice meseca julija in avgusta opoldne; peki smejo delati v nedeljo do 7. zjutraj ter od 10 ponoči naprej, slaščičarji do opoludne^. zyejLer,o.d 10. naprej; mesarji smejo imeti odprto do L pop., delo v konjskih mesnicah neha opoldne; prodajalci klobas, salama itd. smejo delati do opoldne; mleko se sme prodajati celo nedeljo; delo v pisarnah pri produktivni industriji je dovoljeno le od 9. do 12. op. V trgovinah z jestvinami se sme delati ob nedeljah v Gorici po <; ur; od G. zjutraj do opoldne; meseca julija in avgusta so prodajalne zaprte. Slično za druge stroke.
..Neljuba pomota". - „Prim. list" je bil priobčil neko Stritarjevo pesem v podlistku, katero so našli prepisano po rajnkem realcu Mašiču med njegovimi knjigami, ter jo proglasil za njegovo; sedaj se sicer izgovarjajo, jla je bila le neljuba pomota, ali krivda je ta, da rimski dohtarji Pavličeve vrste ne poznajo prav nič slovenske literature. Res, da se ne more vedeti končno, katerega pesnika baš je ta ali ona pesem, toda razločiti se more pač hitro, da tako uglajeno pač no more pesniti mlad realčni dijak. Saj ve vendar dr. Pavlica, kako mu gre trda pri pesmih o Materi božji na Sveti gori!! - Namesto da sedaj uganjajo farji take neslanosti z dijakom najboljšega spomina, so imeli takrat pri pogrebu poskrbeti, da bi se ga bili mogli udeležiti dijaki' Gorice, ne pa da so morali prej v Ajdovščino na vlak!
Izzivanje z laškimi trobojnlcaml.    h Svinega
na Vipavskem nam poročajo, da so skončali4. t. m. predor nad 1 {ranico na Meliščab. Pri delu so bili večinoma Lahi iz kraljestva iu iz Tirolske. Po skončanem delu so okrasili predor z laškimi zastavami, kar je silno razburilo sicer mirno domače prebivalstvo. V nedeljo so je tega izzivanja zdelo dosti IJraničarjem, zbrala se je množica ter poteptala vse okraske predora. Tudi iz Svinega se je napravljala množica da protestira proti izzivačem, ali se jim je odsvetovalo, češ, da bi dobili hitro več mesecev zapora! To je nečuveno izzivanje. Kaj dela politična oblast, tla dopušča tako izzivanje.
Jeden mrtev, trije ranjeni.     v Devhm sta
šltt 0. t. m. Iv. Legiša, star .*)() let, in I. Ar-čon, star 24 let, od gostilne do gostilne. Zvečer okoli 8. sta se spričkala na cesti in se začela pehati. Prišel je 21 letni Jak. Podber-nik ter se vmešal v prepir. Pritekel je še brat Legišev in Arčonova mati, hote jih pomiriti. Ali Podbernik je potegnil nož ter začel mahati okoli sebe. Zadel je Iv. Eegišo v trebuh, da je padel mrtev na tla, ranjeni so tudi Iv. Arčon na desni roki težko, mati Arčonova. in .los. Legiša v nogo. Iv. Arčona so pripeljali v Gorico v bolnišnico. Morilca so zaprli v Tržiču.
Pomladanske orožne vaje. — iz navedbe o
vajah povzemamo te-le važnejše določbe: Poljedelci, oziroma delavci na kmetijah, se smejo klicati k vajam ob času, ko ni setve oziroma važnejših poljskih del. Na dobo 28 dnij naj se poljedelci k vajam sploh ne kličejo. Utemeljene prošnje za poziv k vojaškim vajam, kakor tudi za preložitev morajo vojaške oblasti ugodno reševati. Kdor ne pride L vaji vsled lastne krivde, bo poleg kazni moral opraviti še 28dnevno orožno vajo. Če hoče kdo orožno vajo že letos, namesto prihodnje leto opraviti, se mu ugodi, če za to prosi. Vsi oni, ki so služili kot enoletni prostovoljci, morajo delati 28dnevno orožno vajo.
Pometanje  pred nekaterimi  prodajalnami  v
mestu se vrši dosledno okoli 8. ure zjutraj. Cel oblak prahu se zavali pasantu v obraz,
.k° J?i? MniQ__kalLega„učenca, ki pometa, da se__
mora zakriti ali pa bežati na sredo ulice. — Po celem svetu se borijo dandanašnji proti jetiki, pri nas v Gorici, katero naši Lahi tako proslavljajo, pa se dopušča, da se godi še kaj takega. Kaka nevarnost tudi za mladino. -~ Za odpravo tega strašnega pometanja se ne zmeni nikdo. Higijena, kje si ?!
Proti troškom za kaplana. --t v Višku ob
meji je zavrnilo starešinstvo soglasno, razven jednega glasu, zahtevo dekanovo, da naj plača občina kaplana-pomočnika, ker menda on radi bolehavostif ne more opravljati redne službe, Proti so glasovali tudi klerikalni starostne. Postavili so se na to pametno stališče, d« naj plača dekan sam namestnika, če ga potrebuje, ne :»a da bi občina trpela nove troške.
Izpred SOdnIJe, — Pri tvnlki Sard-Lenassl je uslužben za pisarja neki 80 letni It, Ce-chini, seveda Lah iz kraljestva. V nekem pogovoru o vojni je rekel, da če bi napočila vojna z Italijo, bi šel on takoj domov, da bi se bojeval v vrstah prostovoljcev proti Avstriji. Ket je nekdo drugi omenil, da ni mogoče, da bi «e vezi med Avstrijo iu Italijo sedaj toliko razvezale, da bi prišlo do vojne, je baje izrekel besede, s katerimi je žalil našega cesarja. Pri sodniji pa se ni moglo to dognati tako, da bi ga obsodili. Ril je obtožbe oproščen.
Neki P. It. Fronzel iz pruske Šlezijo je ponaredil neki certifikat, s katerim je hotel slepariti ljudi. Prisodili so mu mesec dnij ječe.
7 mesecev trde ječe s postom vsak mesec je dobil J. Remec, ki je bil obtožen, da je prodajal kože, zaupane mu od tvrdke I. Col-ledani v Gorici, ter denar porabil v svoje svrhe. Škode je J 050 K.
Ogenj je bil nastal na hribčku Baldassa pri Gradišču ob Soči. Zgorelo je okoli 50 drevesc. K sreči so prihiteli hitro gasit nekateri ljudje, in so tudi pogasili. Bati se je bilo večje škode, ker se je ogenj čudovito hitro širil.
Nesreča na goriškem kolodvoru. — v soboto
pop. je prišel .'}() letiii železniški uslužbenec M. liudal pri premikanju vozov med vozove tako nesrečno, da ga je skoro zmastilo. Nesrečnika so prenesli v tukajšnjo bolnišnico.
plemenita. To je preprosta mešanica pojmov. More sicer obstajati piatoničen odnošaj, toda platoniena ljubezen je prav tak nesmisel, kakor luč brez svetlobe. Celo ljubezen do mrtvih oseb obstoji iz kop menja, obenem za njih dušo, kakor za njih zemeljsko postavo. Odnošaji te vrste med živečimi pa je resignaeija. Jaz nisem hotel lagati, rekoč Angelici: »Ljubiti te hočem tako, kakor bi bila že umrla.« Toda resignaeija še ne izključuje nadeje. NavzbV. tolikim prevaram, navzlic vsemu prepričanju, da je vsa nadeja brezuspešna, da je naš današnji odnošaj zgolj etap (postaja) na poti najine ljubezni, morem si ponoviti stokrat: »prevara! prevara!« ne znam pa se vendar otresti nadeje, dokler se ne otresera koprnenja. Te reči so neločljive. Privolil sem- v tak odnošaj, ker sem bil primoran, ker sem imel rajše takega, nego nobenega, toda navzlic vsej odkritosrčnosti prav nehote ga smatram za svojo igro, za svojo diplomacijo, katere cilj je popolna, ne pa polovična sreča.
Kar me pa vendar vstavlja, čudi in muči, česar preprosto ne i ažurnem, je to, da sem na tej poti pobit. Moja zmaga leži v megli prihodnosti ter je podobna nekakemu okretu, prevari, med tem ko se jaz sedaj z vso svojo spretnostjo, z vsem poznanjem življenja, občutkov, diplomacije, Čutim naravnost poraženega od tega bitja, ki je mnogo preprostejše od mene, ki se mnogo manj zaveda taktike življenja, ne preračuni toliko vsakega koraka. Poražen sem — mi kaj reči! Kaj je namreč najin sedanji odnošaj ? Evo, v istini je to odnošaj ljubeče se rodbine, torej to, kar si je želela ona, česar pa jaz nisem poželel. Nekoč sem plaval z nevihto ter se razbijal neprestano, aH vsaj sam sem krmaril svoj čolnič. Sedaj pa Ange-lica vodi oba — in plavam tihejše, naravnost, samo to Čutim, da plavam  tjekaj, kamor si ne želim plavati
Sedaj razumem, čemu mi je podala obe roki brž ko sem ji omenil ljubezen Danteja do Beatrice. Radi tega, da bi mi kazala pot. Ali ona bolje in globleje preračuna vse nego jaz?
Ne! ne poznam bitja, ki bi bilo za nekako pre-računjenje manj sposobno nego ona, torej tega ne morem dopustiti; takisto se tudi ne morem otresti misli, dotikajoče se česa mističnega, da je to tako, kakor bi kdo drugi računal namesto nje.
Vse, kar me obkoljuje, je nekako čudno, čudno je tudi to, da sem se dal tako omejiti, da sem sam izmislil ta odnošaj, ki tako nasprotuje moji naravi, mojim nazorom, mojemu najunetnejšemu koprnenju. Ko bi mi bil kdo rekel^ poprej, predno sem spoznal An-gelico, da me napadejo kedaj to vrste misli, bil bi ga smatral za bedaka in imel bi za kak mesec dovolj gradiva, da bi se rogal takemu preroku in samemu sebi. Jaz — v platoničnem odnošaj u! Še sedaj se bi Časih naj raj še smejal in rogal sam sebi.
Samo to čutim, da me je privedla revščina [do tega.
Dne 23. velikega srpana. Jutri odidemo. Nebo se jasni in veter piha od zahoda, kar napoveduje lepo vreme. Megla se je zvila v dolge, belkaste valove, ki so se raztegnili po rebrih gora ter se pomikajo polagoma preko brežin v podobi vojaških levijatanov. Z Angelico sva se šetala po Kai-serweya. Zarano mi je prišlo v glavo vprašanje, kaj bi se bilo zgodilo, ko bi ta odnošaj, v katerem živimo, nehal Angelici sami zadošeevati ? Jaz nimam pravice, da bi prestopil mejo ter se bojim, češ kaj, ko bi tudi ona isto mislila? Prirojena ji sramežljivost in bojazljivost sta tvorili za njo nepremagljivo oviro; ko bi pri tem še sodila, da jo dogovor isto tako veže kakor
mene, — ne razumela bi se nikdar -- in trpela bi zaman.
Zaglobivši se Še močneje v to zadevo, sem spoznal vso ničevnost podobne bojazni. Ona, kateri se zdi celo ta platonični odnošaj kaj preveč obširen, katera ga vedoma ali nevedoma omejuje, katera mi celo v teh mejah ne priznava tega, kar mi pripada, bi se imela prostovoljno in prva strinjati, da bi mi prva priznala večjo pravico?
Ali vendar bo človeška duša bržkone še v peklu gojila nadejo. Navzlic očividni nemožnosti sem sklenil zavarovati se proti vsakemu slučaju, in povedal sem Angelici, da ta dogovor veže samo mene, a ostalo je vse odvisno od njene ljubezni.
Hotbl sem ji tudi povedati še dokaj drugih rečij, namreč to, da se mi godi krivica, da moja duša potrebuje na vsak način in brezpogojno iz njenih ust besedo: »ljubim« in to ne enkrat, marveč pogostoma, vsaki dan; da zgolj ob tem morem živeti in se s tem vzdržati na višini. Toda Angelica je bilo to jutro tako vesela, tako svobodna in tako prisrčna do mene, da nisem imel poguma, skaliti to njeno dobro voljo. Včeraj nisem mogel razumeti, čemu me to bitje, tako preprosto, nadvladuje in premaguje celo na tem polju, na katerem, po človeški sodbi, bi imel biti jaz zmagovalec. Danes mi je to jasnejše — in imam zelo otožno hipotezo: evo, jaz jo ljubim bolj nego ona mene.
Poznal sem človeka, ki je imel navado reči: »Zase se ne menim.« Ne bilo bi nič čudnega, ko bi tudi jaz začel ponavljati isto. Zakaj, ako me navdaja časih volja, odvreči kaj od sebe, kar mi pali usta nalik gorečemu zublju, a vidim, da morem s tem razpršiti njeno veselost, njen smeh, skaliti njeno dobro voljo — pa rajše molčim. Kolikokrat se zgodi to! (Dalje pride.)
»Trpskft in obrfob društvo«. — Jutri bo
občni zbor ob 2. pop. v hotelu pri zlatem jelenu. Vzdržujemo se za danes vsake kritike, ker bo za to še dovolj prilike. — Rečemo le: nesrečnemu spanju je sledila še bolj nesrečno vprizorj-na zdraroitev, ki ne. obeta vspeha. Kjer nameni niso čisti, tudi vspeha ni mogoče pričakovati. Opozarjamo le udeležence, da bomo znali dati vsakomur, kar mu tiče. V motni vodi pa ne bo nihče ribaril!
P!8S V Ilirskem, — »Bralno društvo" v Ilirskem pri Kobaridu bo imelo ples 12. t. m. v prostorih gostilničarja in trgovca .Josipa Vola-riča. K obilni udeležbi vabi -- odbor.
Bralno '". delavsko dnišlvo „0rel" v Ročinju
priredi dn 12. t. m. ples v dvorani g. Andreja Dngar. Svira godba B mož iz Brd. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor.
Brez sredSfei. — Na policijo je prišel neki ;iu letni Ivan Jurič iz Dalmacije, ker je brez dela in brez sredstev. Poslali so ga v zapore.
Javni ples priredijo fantje v še pasu dne 10. febr. t. 1. v prostorih pri Kumarju Josipu. Svira oddelek šempaske godbe.
Ušel je neki vojak, in sicer se je preoblekel v Zdravščini za Kamelovo hišo, v civilno obleko, potem pa zbežal. Obleko so našli tam pozneje ter jo izročili vojaški oblasti.
Poiar, ¦-- V Fiumičelu v Fnrlaniji je gorelo v hlevu A. Seravale. Zgorel je hlev, 2 konja, razno orodje, krma in sosednja hiša. Škode okoli 5000 K.
Trt fafldl irijtll. — Policija je prijela 3 mlade tatice: 15letnega Ivana ^uligoja; 14let-nega Al. Pertota in 151etnega J. Štrosarja, ker so pokradli razne reči, cigarete in razno sadje, V zadnjo svrho so vlomili v barako na izvoznem trgu, kjer je imel shranjeno svoje sadje K. Lavaroni.
Klobuk zamenjen. — Na kolesarskem venčku v Trg. domu je bil v garderobi zamenjen neki klobuk. Tisti, kitnima svojega klobuka, naj se oglasi pri slugi Rejcu v „Goriški ljudski posojilnici".
Delo i predoru v Bohinjski Bistrici, - Delo v
predora gre h koncu. Minerji, večinoma Pri morci, skončajo svoje delo v štirinajstih dneh, izdelujejo namreč Že zadnjo: 114 kompado. Pravijo, da je v tej najtš: kamen, izključno samo kremen. Kapo te ko« pade, Primorec, že več kakor 12 let ni delal niti en dan pri solnč-nem svitu. In vendar je vkljub napornemu delu vedno zdrav, veseJ. in zadovoljen. Lepe novce so si marsikateri delavci — posebno minerji prislužili in prihranili. V obče imajo ti najboljši zaslužek. Saj je njih delo najbolj nevarno in težavno! Ta tudi ponosni so minerji na svoj poklic, dobro vedoč, da so oni pravi podzemeljski pijonirji. Od njih napredka pri delu zavisno je vseh drugih delo.
Konec šfrajkov v Nabiežinl? — Novo sestai-
ljeni delavni red in tarifo je sprejelo kakih 30 Mesarskih, in likarskih pomočnikov, v gradi-ščanskem okraju je sprejelo red in tarifo 40 delavcev. V novem delavnem redu je izpuščena le točka, da oni delavci, kateri niso or-ganizovani, se ne sprejemajo v delo. Gospodarji se nočejo vezati na organizirane delavce, ali nikdo pL ne misli na to, da gospodarji ne bi sprejemali v delo organiziranih delavcev; gledajo le na sposobnost delavca. Organizacijo prepuščajo delavcem samim, sprejemajo pa po potrebi, ali je kdo organiziran ali ne. Novi tarifi ne nasprotuje nihče. — Klesarski mojstri naznanjajo, da so delavnice odprte ter da je svobodno vsakemu delavcu vstopiti v delo, sprejemši novi red in tarifo za dobo 5 let.
Oddelek veteranskega društva vKamnjah priredi
v tekočem letu meseca junija veliko veselico. Glavna točka veselice bo tombola z i2 dobitki v blagu in kmetijskem orodju. Natančen vspored ob svojem času. Odbor.
Priplazil Se Je bit neki 20 letni gc^odič Podturnom v hišo, kjer prebivajo tr* čedna dekleta. Počasi je stopil v spalno sobo, ali prej nego je vstopil, je moralo' zunaj kaj zaropotati, morda se je kam spodtaknil, in zbudil se je oče. Gospodič pa je mislil, da je popolnoma varen, bilo je že čez polnoči, se sezul ter šinil v posteljo k jedrn" treh deklet. V tistem trenutku pa so se odprla vrata, in v njih se je prikazal oče s svečo v roki. Dal je poklicati redarje, ki so mladiča odpeljali v zapor.
Plesni Wneek z vojaškim orkestrom priredi „Bralno društvo" v Črničah 12. t. m. v dvorani Antona Dreščeka. — Pričetek ob 3. uri popoludne.
Vojna M Rosi in Japonci.
General Steselj.
Iz Aj-co ua južnem Tirolskem javljajo, da so tamošnji kopališčni opravi sporočili iz
Petrograda,  da pride general  Steselj počet- j kom marca v Petrograd.  General Steselj se j poda potem na daljše potovanje, da se okrepča ter se   misli   nastaniti   za nekoliko časa tndi v Arco.
Kuropatkin o nojih kotteni pr. m.
Brzojavka, ki jo je poslal general Kuro-patkin carju Nikolaju 1. t. m., se glasi: Zadnjo noč so Japonci napadli Čantanhenan na levem bregu reke Hnn. Japonci so osvojili to vas, kasneje pa smo jih zopet potisnili nazaj, povzročivši jim ogromne izgube. Naše izgube znašajo več nego 100 mož. Vsled iz-bornih varstvenih odredb so slučaji, da bi kak vojak zmrznil, silno redki. V Mukden smo poslali 135 japonskih, ujetnikov in dva neranjena častnika. Danes sem obiskal pravkar ranjene vojake. Vsi se počutijo prav dobro in se jim streže z največjo skrbnostjo. Večina jih je ranjenih od krogel. V četrtek dne 2. t. m. je poslal Kuropatkin tole brzojavko: Po došlih poročilih so Japouci po Ijnti kanonaili navalili na naš voj ob fronti pri Oantanhenanu. Naši oddelki so se sprva umaknili, kasneje so pa dotično vas, ko so dobili pomor, zopet osvojili. Nekaj hiš v vasi se še nahaja v japonskih rokah. Naše izgube so neznatne. Na vseh drugih pozicijah je pretekla noč povsem mirno. Iz teh Kuropatkinovih poročil je jasno, da je zlobno izmišljena vest, da bi bili Japonci rusko armado 28. in 20, m. m. potisnili preko reke Hun. Neresničnost dotičnega poročila je razvidna iz tega, da so se še L t. m. po Kuro-patkinovem raportu vršili boji na levem brgu reke Hun in sicer za Ruse z vspehom.
Japonska poročila
z dne 15. t. m. trde, da se Rusi v okolici Hangtuna marljivo utrjujejo. Dne 4. t. m, so napadli Rusi Hitajhu ter se umaknili proti severu. Dne 4. in 5. t. m. je rusko topništvo obstreljevalo Mahnanšan. V bitki pri Haikon-taju je bil težko ranjen generalmajor Tanate.
Admiral Togo se vmo k svojemu bro-dovjn. V soboto je bil v avdijenci pri mikadu.
General Maisnmara, ki je zapovedoval v bojih okcli „griča 203 m", je umrl.
Gaedke o zadnjih bojih,
Polkovnik Gaedke piše: Petdnevni boji pri Sandepu so se končali z delnim ruskim porazom. Kuropatkin je to pot zopet začel ofenzivo na povelje iz Peterburga, kjer so hoteli domače nemire preglasiti s poročili o ruskih zmagah. A velika napaka je silila vojskovodjo k dejanjem, katerih sam ne odobruje. Ali naj puste Kuropatkinn prosto roko, da odločuje sam, ali naj ga pa pokličejo nazaj! O Kuropatkinu pravi Gaedke: Temu osebno hrabremu in izbornemu možu manjka ene lastnosti, brez katere si ne moremo misliti velikega vojkovodje: Nima onega hitrega pregleda, s katerim bi takoj prodrl v vse temine položaja; manjka mu nagle odločitve, ki ne dvomi nikdar o potrebnih sredstvik, in tiste krepke volje, ki edina zmaguje v vojski. Kuropatkin je izvrsten delavec v tihi pisarni; na bojiščih si v najtežjem položaju ohranjuje mir in hladnokrvnost ; a boji se poraza tako, da se ne upa storiti nič odločilnega V! Po zadnjih bojih.
„Bitka pri Hajkontaju", kakor nazivlje Ojama zadnje boje, je končana. Udeleževalo se je na obeh straneh skupaj do 100.000 mož. Poročilo generala Okua samo priznava, da bi bili Rusi zmagali, ko bi ne bili opustili ofenzive proti Japoncem na drugih točkah, kjer bi bili Japonce vznemirjali. Tako so pa Japonci lahko poslali pomoč od vseh strani in ruska ofenziva se je zopet končala z umikanjem. Mogoče pa je, in soditi po poročilu generala Kuropatkina, zelo verjetno, da še ni konec bojev. To potrjujejo tudi zadnja japonska poročila. Izključeno pa ni, da so hoteli Rusi s svojo ofenzivo le dognati moč japonskih glavnih reserv. To dognati je mogoče le na način, da se nasprotnika izvabi v tak hud boj, da mora poslati v boj svoje glavne reserve, ter na ta način pokaže njih moč. Seveda se čete v takih bojih včasih spozabijo ter se v pravem času ne umaknejo.
Poročilo maršala Ojame,
Iz obširnega poročila maršala Ojame, glede bitk od 25. do 29. januvarja izhaja, da so se teh bitk udeležile mnogoštevilneje čete, nego se je do sedaj sporočilo. Noči so bile mrzle. Položaj Japoncev je bil zelo kritičen. Trideset ruskih topov je neprenehoma streljalo na prodirajoče Japonce, ki so imeli posebno na levem krilu ogromne izgube. Bil se je slednjič mož 2 možem, na kar so se Rusi umaknili. Neki ruski oddelek, katerega so Japonci ob' )lili, je bil popolnoma poražen, 200 mož je bilo pa ujetih. Ker so bili Japouci po številu slabeji, je  Ojama sklenil, da  uprizori
skupen nočni napad, kar je tudi večkrat poizkusil, a bil je vedno odbit z velikimi izgubami. "Ve 20. jan. so Japonci zasedli Harj-fcontai. Četrti ruski pešpolk bil je skoro popolnoma poražen.
Port-Artar.
Port Artnr dobi novo japonsko ime. — Daljni se imenuje odslej Tajreu. General Nogi poroda, da bo utrjevanje Port Afturja končano meseca aprila. Doslej je trdnjava že v toliko utrjena, da se lahko brani proti napadom od morske strani.
Iz Kuropatkinovih prečil
se razvidi, da so ruski oddelki na skrajnem levem krilu dne 3. t. m. pregnali sovražnika iz vasi Tsiantšan in Siasir. Pognali da so Japonce v tak begr da so ti poslednji ostaviii vse svoje mrtve in ranjene. Zavzetje Tsiant-sana pomenja napredovanje Rusov iz njih dosedanjih pozicij za kakih 30 km proti jugu na potu Saimatsi-Fenčengvan. Potem takem so Rusi sedaj gospodarji ob gornjem in srednjem toku reke Taiisiho (v črti Santsiatsi-Siasir-Tsianšan-Krlantsian.j Kraj Tsianšan je velikega pomenu, najvažneja točka glede bodoče ofenzive Uusov na črti Sinmintin-Saimatsi-Fen-čengvnn. Ta kraj je sredotočje petero prometnih poti. Od teh vodijo 3 važne poti proti Vidžu (ustje reke Jalu, na meji Koreje.)
?
Protin revmatične bolečine     •
Zoltinovo mazilo
toK priznano kot najbolje mazilo se dobiva   v v&aki večji  lekarni,   steklenica K 2'— Kazpošilja po pošti lekarna Zoltan, Budimpešta,
V. Szabadsagter.
Razgled po suetu. Dogodki na Ruskem.
Popa Gnpona so prijeli ter ga odvedli v Vvborgovo trdnjavo pri Petrogradu. Gr,pon je nosil dolge lase, katere so mu pa postrigli. Vtaknili so ga v obleko kaznencev.
Maksim Gorki, katerega so spustili na svobodo, je bival v zaporih v posamezni le slabo kurjeni celici. Pisati ni smel nič v ječi, pa tudi knjig mu niso dali. Ker je bil mraz, je prosil, da naj se mu dovoli nositi čevlje iz klobučevine, da se segreje, ali prošnja mu je bila   odbita.
Po nekaterih Irajih, kakor v Kijevu, Samari, Mitari, je štrajk popolnoma prenehal, ali od drugodi se še čuje o štrajkih. Tako je v Sosnovici stopilo delavstvo v štrajk. V Lodzu so se v zadnjih dneh še vedno ponavljali nemiri. Delavci so streljali na tovarne ter preganjali delavce od dela, ki so pustili štrajk ter se vrnili na delo.
\z Varšave poročajo, da je bilo sedaj ob nemirih ubitih okoli 1000 oseb! Ječe so polne. Ujetnike spravljajo v trdnjave izven mesta.
Olicielni izkaz spričnje, da je bilo v Petrogradu dne 22. jan. t: 1. ustreljenih 180 oseb. Pri 11 se ni mogla dognati identiteta.
V  Parizu sta bila dva velika protirmka shoda. Na enem je bilo največ žurnalistov, pisateljev, profesorjev in učiteljev. Proteste-vali so proti zvezi Francije z ruskim carjem in zahtevali zvezo z ruskim narodom. Na shodn socialistov so govorniki napadali v ostrih besenah rusko armado.
Ko so pokopavali v Lodzu žrtve zadnjih nemirov, je prišlo do novega spopada med vojaštvom in množico. 15 oseb je bilo ranjenih, 2 sta bili ubiti. Promet na tramvaju je še vedno ustavljen. Tovarnarji so sklenili, da dovolijo delavcem deseturni delavnik.
Poročila 15. t. m. poročajo, da je zabadal na največ krajih zopet mir.
Tudi v Varšavi je zavladal baje mir, štrajk je v več tovarnah končan, in mesto je zopet živo kakor navadno.
Ministerski svet je sklenil sestaviti za izdelnnje preosnovnih načrtov za samouprave dve komisiji.
O popu Gaponu prihajajo v svet Čudne reči, trdi se celo, da je bil Plevejev vohun ter je dobival za vohunstvo na • leto 6000 rubljev. Knez Morski je zapodil Gapona ter mu odvzel nagrado. Iz maščevanje je hotel vzročiti vstajo.
V   Ruski Poljski je položaj še vedno jako vznemirljiv. V Censtohovi je nastal splošni štrajk. V Lodztr so naskočili dvomljivi elementi več tovoren ter vse pokončali in po-
ropali. Štrajknjoči so polovili roparje (ter jih baje 800 ubili.
Ministerski odbor je predelal predpise za samovlado tako, da :bodo soodločevali tudi zastopniki zemstev poleg zastopnikov minister-stev. Zemstva izvolijo sama svoje zastopnike. V Varšavi ropajo baje vojaki ,po neoblju-denih ulicah. Na pokopališču imajo 400 ne-pokopanih trupel. Dne 3. t. m. so zaprli v Varšavi 2000 ljndij.
Vseučilišče v Moskvi je zaprto do jeseni. V Kijevu so zaprli vseučilišče in itehniko.
Maksim Gorki je obtežen, da je bil član tajnega odbora, ki je pripravljal velik štrajk ter da je spisal oklic, ki pozivlje narod na boj proti absolutizmu.
Predsednik senata v Helsingsforsu je bil umorjen v pisarni. Morilec je neki bivši viso-košolec Hohental.
Z raznih atranij se z nova poroča, da Gorki ni bil spuščen na svobodo, marveč da je še vedno v ječi.
Državni Zbor. V seji O. t. m. je zahteval Vsenemec Berger, da naj se, čitojo vse (lotile vloge, interpelacije itd. To bi bila vse-nemška obstrnkcija. Daszvnski je podal nujen predlog glede postopanja policije v Krakovu pri demonstraciji soc. demokratov proti llusiji.
Včeraj se je vršilo prvo branje zakona o kontingentu novincev. Govorniki so bili mnenja, da glede" na položaj z Ogrsko po novih volitvah ni tako nujno rešiti to predlogo.
Posvetovanje deželnih odborov se bo vršilo na
Dunaju dne 1.0. t, m. Vlada se udeleži posvetovanja po svojem zastopniku, Namen posvetovanju bo skupno postopanje za ureditev deželnih financ. Vlada se naprosi, da prepusti deželam nekaj davkov.
Trgovsko izobraževalno druMvo v Trstu priredi
v proslavo svoje desetletnice velik trgovski ples dne 20. t. m.
Ranjen v mesecu februvarf]u'1902, v Trstom
bil med drugimi• tudi 18,letni Ivan Skok, takrat učenec šestega razreda na občinskem gimnazij u. Vsled ranjenja se ga je polastila daljša bolezen, kateri je končno podlegel.
Dobitnik, — V Londonu je rmrif Clark Ridlev, s priimkom »dobrotljivi skopuh". Vse svoje življenje je živel v mali-sobici in si privoščil le iiajpotrebiioje za življenje. Ali on ni radi tega spravljal na kup, ampak'je ves svoj imetek od 100 tisoč funtov Sterl. (=^= 1,200.000 kron) uporabljal, da je pomagal siromakom v bolnišnicah in da je ustanovil < šole za uboge. Od vsega imetka um je ostalo le toliko, (laso mogli plačati pogrebne stroške.
Srbija. — Ministerstvo Pašičevo je podalo kralju svojo demisijo. Raje bo razpuščena tudi skupščina- ter razpisane nove volitve.
Slovenska mladina v Trstu priredi dne 25.
t., m. v gledališčni dvorani »Narodnega doma" velik narodni ples na korist družbe < sv. Cirila in Metoda!
Dva; samomora v Trstu. — VstreUi se je z
revolverjem v desno sence 50 letni Jos. Dal-1'Arrai, blagajnik p*, tramvaju. Ljudstvo govori o velikem poneverjenju, .ok^i 40.000 K, ravnateljstvo tramvaja pa pravi, da ni ničesar poneveril.
Izpila je «51 letnu D. Bradaschia, vslnž-bena v trgovini Doreghiui v ulici Kamera vecchia, precejšnjo množino karbolne kisline. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrla.
Pri f ateTinu v občini Vikari v Italiji je vstrelil 18 letni posestnikov sin 11 di Bene-detto neko Jos. Cangelosi, 18 let staro dekle, ker je odbila njego ljubezen. Ko je šla iz cerkve, jo je vstrelil z revolverjem.
Gozdni požar, — V ponedeljek pop. je zgorelo okoli 4000 štirjaških metrov gozda nad cesto v Prosek v Barkovljah. Dve uri so gasili, predno so pogasili požar.
13 letni' deček - samomorilec, —- iz Vidma
v Italiji poročajo, da se je obesil v Venconu 13 letni deček Belina doma na stranišču. Bal se je očeta, ker je bil šel brez dovoljenja od doma.
MlT« kjrfrtanffetrana je oživela vsled interpelacije v državnem zboru. Sodnija je začela zaslišavati priče ter že odredila, da se izkoplje Petranovo truplo, —-- Na truplu so konstatirali, da je Petran utonil.
Ogrska, — J- Andrassv je sporočil Košutu, da ga hoče sprejeti cesar v avdijenci 'kot voditelja neodvisne stranke in predsednika združene opozicije. To se zgodi seveda v Budimpešti; samo vprašanje- je,> kedaj pride cesar v Budimpešto. Zadnja poročila- trde, da se to ne zgodi še v bližnjih" 'aeh.
Ve& vojaštva rM\% — Itahja hoče imeti več vojaštva. Vlada predloži zbornici novo predlogo^'po kateri*se zvišajo stroški za laško vojaštvo za 00 milijonov,
Oskrbovalnlco za bolne na pljučih namerava
ustanoviti ,.Podružnica kranjskega avstr.  pomožnega ;"ruštva za bolne na pljučih".
RaZV0| novinarstva. — Največ časnikov imajo sedaj Nemci, namreč 5DU0; od teh je 800 dnevnikov. Na Francozkem izhaja 2818 časopisov, od katerih jih četrti del izhaja vsaki dan, oziroma po večkrat ua teden. Za Italijo, ki ima .1400 časopisov, prihaja Avstrija, potem Španjolska, Rusija, Grška ^ in Švica. .Vsega skup se v Evropi tiska 20.000 novin. V Aziji izhaja 3000 časopisov, v Afriki 200, od teh v Egiptu 30. V Severni Ameriki se izdaja 12.500 novin v raznih jezikih, med temi je tisoč dnevnikov. Japonci imajo l.?><0 časopisov. Ako se računa prebivalstvo vse zemlje/ prihaja en časopis na 82.000 oseb.
Zgradba novih avstrijskih torpedovk. — Mornariška uprava je naročila „Stabilimentu tecnicu" v Trstu zgradbo petih rušilcev torpedovk in V) torpedovk. Ladje morajo biti izdelane v 12 mescih iu bodo stale nekaj čez 1;") milijonov kron. Htišilci torpedovk bodo dolgi 07 in Mroki 02 m, naložilo se bo lahko 390 ton. Stroji bodo m «»000 konjskih sil, vsled česar bo znašala brzina 28 morskih milj. Hušilei torpedovk bodo oboroženi i enim T cm in s 7 brzostrelnimi topovi ter s i\ cevmi za spuščanje 4;"> cm. torpedov. Posadka bo močna 2:"> mož. Nove ladje bodo popolnoma iz jekla. Junija mesca dobi naša vojna mornarica dve novi torpedovki. Kakor smo že poročali svoj čas, je nameravala uprava naše vojne mornarice naročiti 48 novih torpedovk, a kakor se čujo, bodo naročili rajši 38 torpedovk iu pa eno bojno ladjo.                                                     j
Francoščina in angleščina na gimnazijih. -   Te
dtiije na Dunaju pod predsednistvom deželnega šolskega nadzornika Rt. Kappa zborovalo več uglednih avstrijskih šolnikov, da se posvetujejo, da-li bi ne kazalo uvesti na gimnazijih francoščino ali angleščino kakor obligaten predmet 't Po temeljiti razpravi ho sklenili soglasno? da naj se deluje na to, da so eden teh jezikov uvede na gimnazijih kakor relativno obli-:   gaien predmet,
Mesar  obsojen  na  40,000  kron kazni.
(»krajin' sodnija v Mondsoe je obsodha mesarja Frica Sevvvald v Monseeju, ki je zaklal 4*7 živiučet, a uazuauil živiuodravuiku, da jih je zaklal le 104, v denarno kasen 300 kron, ; oziroma tride.setdnevni zapor; a ob enem tudi, da mora plačati 39.UT.J K, izkupljenih za meso, katerega ni pregledal živinodravnik.Obsodba je bila utemeljena z ozirom na prestopke $ 12. zakona o živinski kugi in pa § :i'.)i>. kazenskega zakona, ki govori o prestopkih zoper zdravje.
Iredentcvec Vidusso obsojen pred dunajsko poroto.
• Pred porotniki na Dunaju se je vršila »i. t. m. obravnava proti Tržačanu F. Vidusso, ki je bil obtožen, da je-razširjal pesem Ma-melijevo okoli po društvih ter drugodi in se tako pregrešil proti motenju javnega mira. Pesem je obrnena proti Avstriji. V društvu ..Vita dei giovani" je našla policija f>3 iztisov te pesmi. Obtoženi Vidusso je trdil, da ni on s ..ciklostilom" napravil okrožnic z Mamelijevo pesmijo ter da je njegova edina krivda ta, da ima slično pisavo oni na okrožnicah. V službi je Vidus-so na tržaškem magistratu, star 22 let. Kil je član raznih društev, se del«.-«:'; politike, bil pa po policijskih izpovedbah strasten iredentist. Veščaka grafologa sta izrekla, da je pisava skoro ista. Sodnija je prisodila Vidussu mesec strogega zapora.
Preiskovanje hotelov in gostiln. — Vsled požara v nekem hotelu na Moravskem, pri katerem sta našla smrt dva gosta, je vložilo društvo potujočih trgovcev prošnjo na notranje ministrstvo in deželno vlado, naj skrbi, da •^ napravijo po hotelih in gostilnah varnostne naprave proti požaru in drughn nezgodam, ka-tP1*f lahko dolete goste, ki ondi prenočujejo.
Velika nesreča i Trbovljah. ~ Pred kratkim
so je odpravil po dovršenem osemurnem delu oddelek rudarjev iz nekega stranskega proti glavnemu rovu. Prišedši do nekega mesto, popadajo vsi omamljeni na tla. Užgali so se bili 1'hiu. Nesrečneže je našel potem  drug odde-
; lpk» ki jih je hotel nadomestiti. S smrtno nevarnostjo so jih le-ti izvlekli na prosto in jih
J poskušali spraviti k zavesti. Šest so jih rešili ji^i  m Je upanje, da popolnoma okrevajo, eden je
I lT'!nrl v bolnišnici,   pet   je   bilo   zadušenih.
3 Igrava
premogovnika je dala nesrečnim 3000
'ron. Povsod se opaža, da je za splošno var-510ht klavca vse pr  lalo poskrbljeno.
tati SO lOčeJO Učiti češki! — Na letnem •»»»¦nem zbo.u protestantskega društva mlade-nuev v Pragi so se pečali z vprašanjem prak-tu'dli potreb društventkov, od katerih je naj-
več privandrancev k Prusije. Pri tem so prišli do spoznanja, da bi bilo učenje češkega jezika zanje zelo potrebno, ker bi s pomočjo češčine ložje prišli po raznih krajih Češke do uplivnih služb, od katerih bi ložje odrivali domačine; pa delali uspešnejšo propagando za — Vsenenčijo.
Radikalna mati, — Kakor poljski listi pišejo, je stala pred kratkim pred glivicko sodnijo neka Poljakinja Ocikova s hčerko kor'i>ri^;^:5l^?!eftriB~1nitela prtfcrti v nemškem jeziku, ali njena mati tega ni dovolila, češ, da mora govoriti poljski, ker za Poljakinjo govoriti v nemškem jeziku je greh. Sodišče je v tem uvidelo „nespodobno obnašanje pred sodnijo" in je obsodilo Ocikovo na eden dan v zapor.
MaRsim Borki. Življenje Maksima Gor-kega je v kratkem sledeče: Gorki, pravzaprav se imenuje Aleksej Maksimovid Pješkov, je bil rojen 14. marca 1. 18(52. v Nižnem Nov-gorodu. L. 1878. je bil čevljarski vajenec, 1. 1879. je bil slikarski učenec; 1. ]H80. kuharski učenec na nekem parniku; leta 1883. delavec v pekariji prest; l. 1884. je bil drvar in težak.; 1. 188». je služil v pekariji; leta 188(5. je bil korist v neki operni družbi; leta 1SK7. je bil prodajalec jabolk; 1. 3888, jo poiskušal samoumor; 1. 1889. je bil železniški čuvaj; 1. 1890. postajni nadzornik in odvetniški pisač; leta 1891. delavec v sa-linah; 1. 1892. je spisal svojo prvo povest ..Makar Čudra"; 1. 1903. se je proslavil kot popisovalec proletarcev in od takrat naprej je sloveč svetovnoznani pisatelj in pesnik!
. Jugoslovanska korespondencija. -¦¦ V „Jugoslovanski korespondenciji" iz llelegagrada čitamo: „ Ako se hočejo Jugoslovani v istini vjediniti in skupno delati za boljo, skupno bodočnost, morajo se najprej spoznati med seboj, ker sedaj tega poznavanja ni. Mi smo se o najbližjih svojih bratih informirali iz tujega, nam sovražnega časopisja in da se temu nedostatku odpomore, osnovana je „.Iug. korespondencija", k ima svoje dopisnike v vseh jngoslov. ('»»litrih, pa ji bo mogoče hitro iu zanesljivo obveščati jngoslov. in drugo časopisje o vneli važnejših dogodkih na slov. jugu i na ta način bo \poznavala Jugoslovane med seboj in obveščala severno - slov. in tuje časopisje o pravem in resničnem stanju na slov. jugu, a delovala bo tudi v tej smeri, da zainter«»suje evropsko javnost za težko borbo, ki jo vodijo za svoj obstanek nesvobodni Jugoslovani s svojimi nemoralnimi tlačitelji.
V strankarskih in spornih vprašanjih med Jugoslovani ostane „.lugoslov. Korešp." vsikdar objektivna, ker v nasprotnem slučaju izgubi svoj splošno jugoslov. značaj.
To je v kratkih potezah začrtan naš program."
Povodom vprašanja o novem srbskem posojilu in
o nakupu novih brzostrelnib baterij, začel je voditi bivši šef tiskovneg birš-a, g. Ž. lialugd-žie brez vsakega resnega povoda cele kampanjo proti vladi in v prvej vrsti proti ministrskemu predsedniku g.- N. Pašieu in financ, ministr. g. Paču-u, katera dolži, da sta skrivoma že sklenila posojilo v Parizu in Berlinu, kjer so nabavijo tudi topovi. Na merodavuem mestu smo zvedeli, da pride cela zadeva v ponedeljek (G. t. m.) pred skupščino, a financ, minister odpotuje začetkom prihodnjega tedna v stvari posojila v tujezemstvo, ali to potovanje ima sam informativen značaj. —
„Jug. kor»sp."
' Naš sofijski „    ov" dopisnik nam javlja pod
3. t. m, — liadi razžaljivega vedenja turškega poslanika na Dunaju prigodom diplomat, bala pri grofu Golueko\vskein napram soprogi bolgarskega diplomat, agenta, vložil je ministrski predsednik g. Kačo Petrov pri Porti odločen protest, v katerem zahteva zadoščenje. Dogodek se ostro kritikuje. — „,Tug. koresp."
En milijon stroškov zaradi enega roparja. -- v
Siciliji se je pojavil nov nevaren ropar, učenec in naslednik zloglasnega Musolina, z imenom Varsalona. Že leto in dan si prizadeva laška vlada, da bi • ga dobila v pest, a zaman! Išče ga policija, žanda.ai in vojaštvo, a Varsalona ima pod klobukom ono slavno „koreninico pomorskega kanarčka", s pomočjo katere se stori nevidnega uprav pi.d očmi svojih preganjalcev. „C~riere della Sera" je izračunih da je vlada preteklo leto izdala en milijon lir za lov na Varsalono, ki se klati po pogorju okrog Messine. Ti izdatki se poraz-dele na transporte vojaških čet in njih uta-borjenje na raznih krajih, na posebne vlake, ki vozijo vojaštvo, pojačenja žandarmerijskih postaj,, za nagrade tajnim policistom in na ¦ križarke in torpedovke ob siciljskem obrežju. Iutrigant Varsalona se smeje v pest laški vladi,
ki bi bolje storila, da izmeče te milijone za stradajoče!
eskadra na Jutrovem. — Kakor poročajo iz Pule, je v sredo odplula na Jutrovo eskadra, obstoječa iz oklopnjač „HabsburgK, „ Arpad" in „ Babenberg" ter križark „Aspern" in ,,Szigetvar" in torpedovke „Sa-telit". Eskadri zapoveduje kontreadreiral Pietruski.
se bodo izplačevale,, pokojmne — na posebno prošnjo seveda — potom poštnohranilničnega urada s čekovnim prometom. — S tem se jim prihrani čestokrat dolga pot do oddaljenih davčnih uradov.
Kongres slovanskih novinarjev bo, kakor smo
že poročali, v Voloski-Opatiji in sicer 14., 15. in 10. maja t. 1. Glavni odbor v pragi je že stopil v zvezo s pripravljalnim odborom, ki se je osnoval v Voloski Opatiji v svrho, da se priredi novinarjem čim sijajuejši sprejem. Tudi program kongresu je že določen. Med drugimi točkami je tudi obligatno poročilo o »pripravljalnih delih za organizacijo slovenskih časnikarjev."
Katoliško vseučillško društvo v Solnogradu je
imelo pred kratkim svoj 22. občni zbor. Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da ima društvo 2.042.421 kron premoženja.
Koliko   tega   denarja je iz  slovenskih dežel V
Ljudsko šolstvo na Ruskem,     ltusiji se rado
očita, da je najbolj zanemarjena država glede ljudskega šolstva. Uradna statistika pa nam pove, da je na lUiskem bolje skrbljeno za ljudsko šolstvo, kakor pa n. pr. na Hrvaškem. .Moskovska gubernija (brez mesta Moskve) ima 1419 ljudskih šol za 1,620.000 prebivalcev na prostoru 33.303 km-'. Šolo obiskuje v omenjeni ruski guherniji izmed   160.000 šoloob-
veznih otrok 86.700, na HrvaŠkem pa izmed 274.489 šoloobveznih le 174.405 otrok. Skupno, brez Finske, je imela Eusija leta 1900. v vseh ljudskih šol 84.545, ki jih je obiskovalo 4.480.826 otrok. Zadnja štiri leta se je število šol in učiteljev na Ruskem zelo pomnožilo, ker se vsako leto povprečno odpre po 1000 novih šol. V letih 1898., 1899, in 1900. se je ustanovilo 5845 novih ljudskih šol. Seveda je to še vse premalo za 130 milijonov prebivalstva. Na celem Ruskem pride ena ljudska šola na 246 km2 in na 1050 prebivalcev. Sedaj se redno deluje na to, da se uvede splošna šolska obveznost in da se zvišajo učiteljske plače od 15 in 25 na 30 in 40 rubljev mesečno.
l\l)JTŽC^1)0Sh
Kažlpt po slovenskem Štajerskem. -" Občesio"-
vensko obrtno društvo v Celju je izdalo — po vzorcu našega Kažipota — Kažipot po slovenskem Štajerskem. Cena 1 K, s poštnino 10 v več. Izšel je Kažipot v „ Zvezni tiskarni" v Celju. Kažipot je prav lep.
Razpis službe.
Kmetijsko društvo v Cerknem razpisuje službo knjigovodje. Zahteva se zmožnost slovenščine v govoru iu pisavi, enako tudi nekoliko nemščine; poleg tega mora biti dober računar. Plača 60 K mesečno,
Ponudbe je vložiti do 20. t. m.; službo nastopiti pa 1. marca 1905.
Kmetijsko drulivo v Cerknem
dne 6. februvarja 1905.
f r. taučar,
NAZNANILO.
Podpisani si usojani naznaniti slavnemu občinstvu v mestu in na doželi, da sem otvoril v prejšnjih prostorih »Mizarske zadruge« v
Solkailll  SVOjO  VOlIfcO lOVOrnO mmmmmm-mmmnmmmmmbbmmmmmm
pohištva oseh slogou,
¦¦ ......   od najprlprostojega do na)maderne|ioga. :—¦¦—
Sprejemam vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih ter jamčim glede svoje tehnifino izobrazbo .".a precizno in v vsakem pogledu dovršeno dolo.             —           .            ,
Cene brez konkurence.
Za obila naročila se toplo priporoča odličnim spoštovanjem Fran Srabernič, mizarski mojster.
Službe išče
inteligentna in pridna dama, popolnoma zanesljiva in zmerna, bodisi kot družabnica, Cita-teljica ali oskrbnica v kaki družini; tudi kot kasirka ali uradnica v pisarni, trgovini, društvu ali podjetju ker zmožna stenografije iu pisalnega stroja.
Nastop takoj oziroma  1. aprila. Natančneje se izve pod E. R. pri upravništvu tega lista.
Išče se
učenca
za knjigarno in trgovino z muzikalijami ...                   in umetninami.   " "
Ponudbe na:
Goriška Tiskarna fl. Gabršček.
Gorica # Gorica
Hčtel
jri zlatei jelen"
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik|j«dilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, L* sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo.
Vsem onim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ob smrti ljubljene soproge, oziroma matere
Rozine Poniž roj. Poščič
kakorkoli sočustvovali z nama, bodi že z udeležbo pri sprevodu, kakor tudi z izrazom sožalja v besedi in črki, se
prisrčno zahvaljujeta
soprog in hči pokojnice.
V Gorici, dne 4. februvarja 1905.
Slično  dunajskim  tvrdkam   sem   znižal  tudi jaz
radi
pozne zimske sezone
jafeo občutno eene vsega zimskega blaga
in sicer: Raznovrstne pletenine za dame in gospode kakor: rokavice, nogavice, jopice, Jaeger-perilo, volnene rute, šerpe, dalje kožuhovne ovratnike, svileno blago,
raznovrstne okraske za obleke itd.
Dalje priporočam svojo veliko zalogo krasnih ovratnic za gospode, belega
perila, dišav, mila, glavnikov, pasov, predpasnikov, modercev, dežnikov, žepnih
robcev, galoš, domačih čevljev, hlačnikov itd.
J. ZORNIK sedaj  Gosposka
- Gorica ulica  štv. 10.
4i
Valjčni mlin Vinkota Majdiča v Kranju nazttanja svojim cenjenim odjemalcem in ostalemu občinstvu, da je oddal zastopstvo in zalogo lastnih izdelkov za Gorico in okolico tvrdki
C. Sicherle & C^ u Gorici.
NmUujni naklonjenosti se toplo priporoča.
Zaloga
Gledališka ulica št.
Nova trgovina v Gorici.
Otvorili smo novo trgovino, ki ima:
knjige, časopise (slovenske, hrvatske, ruske, češke, nemške, italijanske, na željo preskrbi vsak časopis v kateremkoli jeziku), papir vseh možnih vrst, pisarniške in šolske potrebščine (peresa, svinčniki, ročniki, črnilo, radirke itd. itd.)
Razglednice v najbogatejši izberi (nad 40000 vzorcev), med temi vse možne slovanske, narodne ali izdelki slovanskih umetnikov. Prekup-cem velik popust.
Slike: zgodovinske, posvetne in nabožne, Slovanskih umetnikov z umetniškimi okvirji tudi slovanskega izdelka.
Kipi • Freširen, Vodnik, Vee-a, Jurčič, Kesnik. Slomšek, Tolstoj, kralj Petar II. srbski, S. Gregorčič, Levstik itd.
V kratkem bo trgovina vrejena in popolna. Rodoljubi se lahko prepričajo, da bo to lliodeni vseskozi slovanski zavod, kakoršnega na celem Primorskem doslej ni bilo. Kazati hoče rojakom napredujočo slovansko umetnost, zuaustvo, slovstvo v vseh panogah, in vzbujali za vse to med rojaki smisel in čut.
Rojakom v mestu in na deželi se toplo priporočamo
..Goriška Tiskarna" A. Gahršček.
ZLATAR
DRAGOTIN  VEKJET
iC. VECCHIBT) —   Corso 47 - TRST - Corso 47   =
Priporoča   svojo   prodajalnico   zlatanlne,   srebrnine   ter   žepnih, zlatih in srebrnih ur.
Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur.
Velika izber srebrnine za darila.
Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato In srebro.
^arol praščiK,
jekovaki mojster in   eladčičai v Gorici na Koran št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za »rmanee, torte i. t. d.
Priporofta se slavnemu občinstvu za mogobrojna naročila ter obljublja solidn. ¦estrežbo po jako zmernih cenah.
A. vd. Berini - Gorica
Šolska ulica št. 12
velila zaloga (pega olja
prve vrste
najboljših tvrdfc iz 'stre, Dalmacije, Molfette, Bari in Niče
s prodajo na drobno in debelo.
Prodajana drobno: K —72, -80, -88, --9G, 104,
112, 1-20, 1-36, 1'44, 1-U0, 1-80.
—     Na debelo eene ug-odne.     -------
' -..'¦ J j pofitnino prosto na rtom. Posodo ae pušča kupcu do .»op.:..o vpornbe olja;  po v porabi se spet zameni b polno
Pravi v'nskl Ms in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne.
)\nton 3vanov pečenko - Gorica
TEKALIŠČE JOSIPA VERDIJA it. 26.
Velika zaloga
pristnih batih in šrnih vin iz testnih in drugih priznanih vinogradov.
Dostavlja na dout in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodth od 56 i naprej. Na l| zahtevo pošilja tudi uzorce.
Zaloga piva
»Delniške   družbe   združenih  pivo-     r«^
varen Zalee-Zaški Trg m pigenjskega     )A
piva .prazdroi* iz slovcCe čcSke „ffle-     &
šeanske pivovarno".                                      *~
Zaloga l4"du,   karercga se oddaja 1p na debelo <><i 100 kg naprej.
ši               Cono zmerna. Postrežba poštena In točna.
Oožnja
u
Ameriko
za
gld. IOO.
Dožnja
u
Ameriko
za
gld. 100.
Iz Ljubljane v Novi-York samo gld.. 100
s prosto dobro hrano že v Hamburgu
v dežele: Pennsylvanja, Ohio, Illinois,  Minnesota, Montana,  Galifornija itd. toliko višje kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg - Amerika Linie
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje 20 kron »re na moj naslov:
Fr. Seunig — Ljubljana, Dunajska cesta 31.
TrLoV5fco-obrtqa re^ijtroVar^a zadruga
z neomejenim jamstvom v Gorici.
V svojem   »Trgovskem   Domu."
Hranita« vlog« obrestuje po 4'/*L> ~ večje, stalno naložene najmanj na jodno leto, po dogovoru Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz gube obresti. --- Rentni davek plačuje zadruga sama.
Posojil« daje na poroštvo ali zastavo »a 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih,     proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje
Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na tedon, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Stanje 30. junija 1904:
»«I«ZI: a) podpisan!.........K 1,174.800 -
b) vplačani.........»    37(U03-~
Daaa posojil«..........>   1,930.929'—
VI«B«................» 1.828.591'—
Lekarna  Cristofolettl   v Eorici na travniku.
Trskino (štokfiževo) jetrno olje.       n
Posebno sredstvo proti prsnim bolez,  Wt
nim in splošni telesni slabosti.       D
Izvirna steklenica tega olja naravno-  ¦
rmens barve po K140, bele barve K 2.   ¦
Trskino železnato jetrno olje.         gf
Uaba (e^a olja je sosebno pviporou-   M
Ijiva otrokom   iu  dečkom,   ki so nor-   I
vozni in nežne naravo.                          H
jirsfcno ietrno olje se železuim jodecem.   S tem oljem se ozdravijo v kratkem diusu in z gotovostjo I
vse kostno bolezni, žiezni otoki, golše, malokrvnost, itd. itd.                                    I
-     Cena ene steklen ee je 1 krono 40 vinarjev.  --—                   !
Opomba.  Olje, katerega naročam direktno isj Norvegijc, preišče se vedno v mojem  kem. I
laboratoriju prcdno se napolnijo steklenice. Zato zainorein jamčiti svojim čč. odjemalcem  I
glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje.                              I
4ft   Cristofolettijeva pijača iz kine in železa  H> |
mjboljSi pripomoček pri zdravljenju s frskiiim oljem.                                  i .....               Ena steklenica stane 1  krono  GO  vinarjev.                , ,  ,_ j