167
Politične stvari
Volilno gibanje.
Najpomenljivejša dogodba preteklega tedna glede volitev med Slovenci je oklic konservativnega volilnega odbora kranjskih velikih posestnikov in njegovega načelnika grofa Hohenwarta; toso besede, katere bodo dolgo časa zvonele še po ušesih naših Ap-faltrernovcev; veselo pa bodo tudi odmevale po široki naši avstrijski domovini.
168
Oklic glasi se do besede tako:
„Dne 5. junija bo imelo veliko posestvo vojvodine kranjske iz nova voliti svoja državna poslanca za prihodnjo šestletno postavodajalno dobo.
Konservativni odbor velikega posestva meni, da na ta imenitni trenutek ne sme čakati, da tudi on ne bi spregovoril nekoliko besed do svojih častitih tovarišev tega volilnega razreda, da, to se mu zdi tem potreb-nejše, ker se je eni stranki velikega pisestva, ki se imenuje ustavoverno, zljubilo razglasiti volilen oklic, ki svojo moč išče edino le v zasramovanji in natolcevanji nasprotne stranke, in h kateremu zatoraj ne smemo molčati.
V mirni zavesti, da smo po potih, ki nam jih kaže naša ustava, po vseh svojih močeh skrbeli za blagor dežele in države, katere moč in slava bo tudi v prihodnje vodilo našega delovanja, in da nikdar najmanjše prilike nismo dali, ki bi tudi le na videz opravičevala ostudna očitanja omenjenega volilnega oklica, z vso odločnostjo zavračamo te izrastke strankarske strasti.
S takim orožjem se mi nečemo vojskovati, in tako orožje se nam ne zdi primerno veljavi velikega posestva.
Mi tudi svojim nasprotnikom radi pripoznavamo, da je njih konečni namen ravno isti, za katerega naša srca bijejo, namreč blagor dežele, pa moč in slava države. Pa kakor radi jim to pritrdimo , ravno tako živo smo prepričani, da pota, po katerih jo oni v ta namen zavijajo, pota, po katerih sta dozdaj v državnem zboru hodila od njih izvoljena zastopnika, nikdar nobenega ne pripeljejo k pravem cilju. Združba z nasprotniki, ki vse zanikajo in odrekovanje davkov ne more ne deželi koristiti in ne državi; pa tudi žalostna prikazen da je bila izmed vseh dežel našega cesarstva Kranjska dozdaj edina, v kateri so bili zastopniki velikega posestva v brezobzirnem (absolutnem) nasprotovanji proti vsem zastopnikom vseh drugih volilnih razredov v deželi, pač ni pripravna temu volilnemu razredu ohraniti veljavo in vpliv, še manj pa ju pospeševati.
Nam se zdi, da se veliko posestvo, ako ima v resnici prihodnost dežele in njenih koristi pred očmi, ne sme samega sebe obsojevati k nezmožnosti, da se mora marveč prebivalstvu postaviti na čelo, ter tam kazati vodilni in pomirovalui vpliv, ki bode deželi v blagoslov, njemu samemu pa v slavo.
In v tem smislu se hočemo volitve vdeležiti, v tem smislu prosimo vse, ki se poganjajo za napredek in za mir v deželi, ki nečejo občutno kratiti vpliva deželnega zastopstva v državnem zboru, da naj se nam pridružijo in osebno pridejo k volitvi, ali pa pošljejo svoje pooblastilo, ako bi jim samim nikakor ne bilo mogoče priti.
Potrebni predgovor zarad določitve kandidatov bo 4. junija popoludne ob 5. uri v „Hotelu Evropa", in bomo pri tej priliki tudi poročali o konečnem vspehu našega predloga za kompromis, ki smo ga zvesti svoji vedno razodevam spravljivosti ponudili nasprotni stranki.
Zato se zanašamo, da se boste uže pri tej priliki zbrali v polnem številu.
V Ljubljani 20. maja 1885.
Konservativni volilni odbor velikih posestnikov vojvodine
kranjske:
Karol grof Hohemvart.          Hugon knez Windischgrdtz.
Albin grof Margheri.               Jožef Friderik Seunig.
Druga pomenljiva izjava zadnjih dni je program bivšega poslanca za dolenjska mesta grofa Alb. Mar-g h eri j a. Tudi njegovemu oklicu mora priznati prijatelj in nasprotnik, da je mojstersko sostavljen, da so načela njegove po vsem prava, beseda možata in dostojna, da se je kandidat modro varoval, usta polna je-
mati obljub in da je vkljub temu brez poveličavanja lastne osebe v svojem programu volilcem dal popolno poroštvo zvestega in marljivega delovanja in značajnega postopanja.
Oklic grofa Margherija se glasi:
Velečastiti volilci!
Dvajset let je uže, kar delujem v javnem življenji, štiri in trideset let, kar po opravilih občujem s svojimi someščani, in priznati moram, da večjega spoštovanja in zaupanja si ne bi bil mogel pridobiti, kakor da sem bil pred še-s t i m i leti od Vas izvoljen državnozborskim poslancem. Zaupanja, katero ste mi takrat izkazali, mislim, aa po svoji delavnosti v državnem zboru nisem zgubil.
Vede, da se pri volitvi sme le tisti kandidat nadejati zmage, o katerem so volilci prepričani, da je poštenega zasebnega značaja, kojega dobre ali slabe lastnosti navadno odsevajo tudi v javnem življenji, usojam si opominati na svoje dolgoletne, mnogo-stranske opravilne zveze z meščani dolenjskih mest, po katerih bi uteguil le inalokaterim izmed Vas popolnoma neznan biti.
V Ljubljani rojen, sem vse svoje življenje preživel na Dolenjskem, ker sem kot nezavisen posestnik zemljišča in raznih obrtnij z meščani in kmeti zvesto se udeleževal sreče in nesreče, in so mi torej precej natančno znane potrebe in želje dolenjskih mest. — Imam H še druga svojstva, katera se smelo tirjajo od kandidata kot zastopnika razumnega mestnega prebivalstva, ne morem sam soditi, tudi se ne bi spodobilo, da bi sam svoje mnenje o tem izrekal.
Pač pa morejo oni, ki so se z menoj vred skozi šest let borili in poganjali za nravnoversko od-gojo mladine, za narodno ravnopravnost in za gmotne koristi moje ožje domovine Kranjske, merodajno sodbo storiti, in ne motim se, če rečem, da bode sodba mojih kolegov v preteklem državnem zboru se glasila, da sem znal si pridobiti pohvalo svojih političnih nasprotnikov.
Ne stopam pred Vas z brezštevilnimi obljubami, kojih izpeljava je le premnogokrat od vseh drugih čini-teljev, kakor od dobre volje in zmožnosti posamičnega poslanca zavisna.
Dovoljeno mi naj bo samo izreči svoje muenje o dolenjski železnici, katera je, odkar sem jo s svojim govorom v državnem zboru iz dolzega spanja zopet zdramil, v vsakem volilnem programu najimenitnejša točka.
Tudi še zdaj ne odjenjam od svoje v državnem zboru zastopane misli, da je le tedaj upanje, da se dolenjska železnica dožene, ako se bode kot državna železnica, kot del evropskega železnocestnega omrežja,  za  zdaj vsaj gradila do bregov reke Kolpe.
Samo po sebi je razumljivo, da se bom potezal za to, da se državne in deželne ceste na način potrebam primeren umno prelože in dopolnijo, nikdar pa se ne bom zadovoljeval, da bi se s nekaj tisoč goldinarji, kateri se nam za neskladno iu nepremišljeno preložitev nekaterih gričev ponujajo, građenje železne ceste odkupilo, in od katere zavisi vsled njene nepreračunljive na-rodno-gospodarske, financijalne in strate-gične važnosti sreča in nesreča Kranjske, morda celega cesarstva.
V tem zmislu bodem  ves svoj  trud  in  vso  svojo moč zastavljal.
Ko sem bil pred šestimi leti iz Vaših rok prevzel mandat, obljubil sem, da Vam ga bom čistega in brez
169
madeža zopet nazaj dal: s tem to storim, in ako u vidite, da sem svojo obljubo spolnil, prosim Vas iz nova za Vaše zaupanje in za Vaše glasove pri prihodnji dr-žavno-zborski volitvi: jaz ne bodem nikdar pozabil, da ostanem, kar sem do zdaj bil, zvest sin svoje slovenske domovine.
V  Novem mestu 21. maja 1885.             Margheri.
Sicer o volilnem gibanji na Kranjskem spregovorimo že na drugem mestu. Sploh lahko omenimo, da je uže danes skoraj gotovo, da bodo zopet izvoljeui vsi dosedanji poslanci, grof Hohenwart celo v dveh okrajih.
Po vsem zagotovljene so, kolikor je pred volitvijo samo sploh mogoče soditi, izvolitve v kmetijskih občinah : krško-novomeških-črnomaljskih-Ljubljana-Litija in gorenjske, tudi notranjske so po sedanjem stanji uže popolnem zagotovljene za dosedanjega poslanca Oorezo.
Ne popolnem dognan je še volilni okraj radešk^-trebansko-kočevski, kjer se je baje s pomenljivim vspe-liom deželne sodnije svetovalec Jakob Hren proti knezu Windischgratzu. Vendar pa se nam poroča, da se tudi v tem okraju izvoli priporočenec izvrševaluega odbora knez Windisch-Gvatz.
V  mestih so vse druge volitve nedvomljive, samo v dolenjskih mestih in trgih ne bo mogoče popolnem zanesljivega izreči do zadnjega trenutka. Vendar pa imamo danes zabiležiti o tej volitvi prav merodajno do-godbo, to je, sklep volilnega shoda, ki je bil binkoštni ponedeljek v Novem mestu v navzočosti grofa Mar-gherija, prof. Šukljeja in pa odposlancev izvrševaluega odbora gg. Sveteca in dr. Vošnjaka. Pri tem shodu izrekli so se volilci razuu dr. Poznika za grofa Margherija.
Prav zadovoljni pozdravljamo ta odločen korak novomeških volilcev, ker upamo, da odločuje enako povoljno, da dosedanja poslanca grofa Margherija, kakor koristno za volilce in pa složno in vspešno delovanje slovenskih poslancev sploh in pa za našo narodno disciplino.
Ako izvrševalni odbor in vsi bivši državni poslanci po zaslišanih zaupnih možeh priporočajo kandidata, se smejo volilci vsakega okraja zanesti, da se priporoča oni, kateremu tudi volilci smejo brez skrbi skazati zaupanja več, kakor pa onemu, ki se ponuja in sili sam, morebiti veliko bolj zavolj sebe, kakor zavolj volilcev.
Brati bila sta zadnje dni v slovenskem dnevnku, ki je prijavil poprej tudi oklic izvrševaluega odbora, še dva druga volilna oklica, prvi dr. Dolenčev, drugi J. Hrenov.
O prvem bilo bi zelo zapeljivo, obširneje govoriti, pa opustiti hočemo to, v prvi vrsti glede na to, da sta oba ta kandidata narodnjaka , oziroma prvega pa tudi zato, ker je bilo prizadevanje njegovo, čeravno silovito vendar — in to v korist Notranjcem — brezvspešno.
Dveh opomb pa vendar-le ne moremo zamolčati: Prve zoper njegovo nasprotovanje podpiranja krajnih železnic, drugo zoper trditev, da izvrševalni odbor nima pravice, voditi volitev in proglašati kandidatov.
Nikdar nam ne bo na misel prišlo, zagovarjati gospodarstvo, po katerem bi dežela privoljevala milijone podpor za zgradbo krajnih železnic.
Ako pa je bilo prav, da je dežela dala mnogo tisuč goldinarjev podpor za nove ceste, za mostove, ako morajo tudi kranjski davkoplačevalci pri davkih dokladati mnogo onih podpor, katere potrebujejo pasivne železnice (na pr. gorenjska), ako tudi kranjski davkoplačevalci plačujejo obresti od onih posojil, katera so se morala najeti za drago zgradbo južne železnice, tedaj ne dvomimo, da imajo tudi oni kraji Kranjske, ki ne vzidajo dobrot prometa po  železnicah,   pravico,   zahtevati
podpore pri zgradbi krajnih železnic. Vprašali bi samo, jeli bi se gosp. dr. Dolenc protivil deželni podpori tudi tedaj, ako bi se šlo za podporo krajne železnice po vipavski dolini. In ako bi se vsi drugi kranjski poslanci poprijeli dr. Dolenčevega vaščanskega politikovanja, jeli bi bili potem kedaj imeli sadjerejsko šolo na Slapu?
Strme pa smo čuli iz ust deželnega poslanca in uda narodnega kluba dr. Dolenca očitanje zoper delovanje izvrševalnega odbora. Ako se res ves čas zadnjega zasedanja ni mogel vdeleževati delovanja poslancev, in tedaj ni zvedel naravnost, kaj se je v zbornici in v narodnem klubu godilo, bila bi pa vsaj njegova dolžnost, po prestani bolezni brati in poprašati, kaj se je tam godilo, ako ne poprej, vsaj takrat, ko je kot namestnik vstopil v deželni odbor. Vsak naroden poslanec bi mu bil rad povedal , da so narodni poslanci izvrševalnemu odboru poleg druzih dolžnosti dali nalogo, voditi državnozborske volitve. — Ono očitanje —¦ slabo spričalo pisateljeve marljivosti — ga toliko manj more priporočati za izvolitev v državni zbor, ker vsaj po njegovem dosedanjem javnem delovanji volilci ne morejo imeti vzroka, njega više staviti, kakor svojega dosedanjega zaslužnega poslanca.
O gosp. Hrenovi kandidaturi sodimo drugače. Ta gospod je nadarjen in je svojo kandidaturo gotovo dostojno oglasil; tudi smo prepričani, da bi on, ako izvoljen, marljivo sodeloval in složno postopal z drugimi našimi poslanci. Gotovo se mu mora v zaslugo šteti, da se je pri volitvi po smrti Lrofa Barbo-ta odpovedal kandidaturi na korist knezu Windisch-Gratzu.
Pa večina zaupnih mož izrekla se je gotovo iz enakih vzrokov, kakor prvič za veljavno osebo kneza Windisch-Gratza, ki je v minolih petih letih zvesto stal na strani naših slovenskih poslancev in mnogo, deželi naši in našemu narodu koristnih korakov izdatna podpiral s svojo veljavno besedo v krogih, kateri se bolj ozirajo na besedo takega moža, kakor na še bolje utemeljene prošnje in tožbe druzih poslancev.
Gotovi smo si za to, da je tudi za ta okraj izvrševalni odbor vestno ravnal in v bivšem poslancu priporočal pravega kandidata, ker g. Hren še nij, kar obeta postati: prost odvetnik.
Za južno-štajerska mesta in trge priporoča se od narodne strani okrajni sodnik Gerčar kot protikandidat Foreggerjev. — Ravno pa čujemo, da Gerčar ne sprejme kandidature.
Za volitve v Istri priporoča društvo „Edinost" tri slovanske kandidate v sledečem oklicu:
Bratje Istrani! Dne 29. t. m. imate voliti 2 poslanca v skupini kmečkih občin za državni zbor v Beču. Vsaka ptica v svoje gnjzdo leti in samo ob sebi je razumljivo, da ona zastopnika morata biti moža Vaše krvi, Vašega jezika. Društvo „Edinost" je v tem obziru po-izvedavalo ljudsko mnenje in Vam more na podlagi resničnih poizvedeb priporočati, da na dan volitve daste svoje glasove tem-le možčin:
1.    V volilnih okrajih: Lošinj, Pazin in Volosko: dr. Dinko Vitezić, odvetnik v Krku.
2.    V volilnih okrajih: Koper, Poreč, Pulj: Veko-slav Spincić, c. kr. profesor in šolski nadzornik v Kopru.
Dne 2. junija t. 1. pa imajo voliti volilci vseh mest in trgov Istre za državni zbor enega državnega poslanca, za katerega Vam priporoča podpisano društvo: dr. Frana Mandića, zdravnika v Trstu.
Bratje volilci! Priporočenci so vsi značajni možje našega roda in jezika, vsi rojeni istrski Slovani, kateri bodo z vsemi svojimi močmi delali za dobro našega tlačenega naroda in tirjali vsikdar in povsod njega zakonite pravice. — Udani svojemu cesarju in kralju, hočejo
170
ti možje delati na to, da se uvede mir med narode, kateri žive pod blagim okriljem Nj. Veličanstva. Naši kandidati so prijatelji cesarske vlade v Beču, dočim se to o kandidatih italijanske stranke ne more reči, ker so dosedanji italijanski poslanci, kateri tudi zdaj na novo kandidirajo, bili protivni dunajski cesarski vladi. Naši protivniki priporočajo kandidate, kateri obečajo, da se bodo borili za italijanske interese, za italijansko narodnost in za italijansko kulturo.
Naš narod ne more in ne sme glasovati za take može. Nam je treba naših ljudi, naših zastopnikov, kateri se bodo brigali za naše koristi. Pesnik Preradovič poje: ;,Tudja majka ima svoje, nepoznaje jade tvoje, tudja ljubav ljubi svoga."
Na dan volitve naj nikdo od Vas ne ostane doma, ker je uže skrajni čas, da pokažemo domačim in tujim protivnikom, da smo svoji v svoji hiši.
Istrani volilci! volite zgoraj omenjene može, katere Vam priporočajo Vaši najiskreneji prijatelji in predlaga politično društvo „Edinost".
Na Goriškem pričakuje se, da zmagajo bivši poslanci dr. vitez T on ki i, prost Valu s si in grof Coronini, na mesto lahona Payer-ja pase priporoča grof ŽigaAtems. O zadnjem pričakuje se, da morebiti zmaga v ožji volitvi. — Zoper dr. Tonkli-ja razposlal pa je očividno eden bližnjih tovarišev njegovih včeraj došlo brošuro z naslovom „Pozor, goriški Slovenci", v kateri zasluženemu narodnjaku mnogo očita, v obče pa to, da si naklada mnogo več častnega delovanja, kakor pa zmagati more.
Nočemo se vtikati v to domačo razpravo goriških rodoljubov, ker nismo dosti podučeni v nadrobnosti tamošnjega narodnega življenja. Zdi se nam pa, da očitanje glede zadeve blagoslovljenja zastave tamošnjega delavskega društva ni neutemeljeno; nasproti pa tudi trdimo, da je očitanje popustljivosti dr. Tonkli-jevega postopanja v državnem zboru krivično. Njegovi tovariši slovenski poslanci dobro vedo, da se je za naše narodne pravice boril zmirajv prvih vrstah. Kdor se spominja posebno, kako možato je zavrnil neko izjavo ministra Conrada v budgetnem odseku; kako neustrašeno je zagovarjal javno in za kulisami narodne tirjatve slovenskih poslancev in to ne manj pogumno po njegovem odlikovanji, kakor prej, pridružiti se mora naši sodbi, da je ono očitanje krivično in neumestno.
Kar se nam pa pri tej brošuri naj bolj neprimerno zdi, je to, da je na svitlo prišla tikoma pred volitvijo tako da napadenemu ni več mogoče zavrniti, kar je krivičnega, in ker jo nevarnost, da še po tej dogodbi zca pri volitvi nastati zmešnjava — v veliko škodo goriških Slovencev. — Kakor smo sicer prepričani o koristnosti resne in stvarne kritike, tako se nam čas za njo tekoma pred volitvijo zdi prav nesrečno izbran.
Na Koroškem so se prvotne volitve izšle povoljno in iz volitev ministra Pinotaje baje zagotovljena. — O izvolitvi prvoboritelja koroških Slovencev profesorja Einspilerja pa so nade še zelo male.