štev. 22 Cena 15 din PTUJ, ctee 5. junija 1959 ženevska konferenca se razvija v svojih pr-edilogiih in protLpred- loig-ih v klasično pretresanje zu- nan^jh ministrov, kjer do konca v glavnem ne bomo vedeli, za kaj gre. Po wn)tvi s pogreba Fosterja Dulle&a v VVa^hingtonu, So štirje ministri odprli serijo tajnih se^ Stankov, s kateruh pa ne zvedo poročevalci skoraj ničesar. Ame- ričani zatrjiujejo, da na teh se- stankih n s-o doseg'li p?membinega uspeha, sovjeti pa obratno t«-d<> jo, da se stvari ugodno razvijajo. Berlin je na teh tajnih sejah osrednja točka. Kljub sedanji konferenci nadaljujejo Američani s svojo propagando preko radnjske postaje RIAS, čeprav so sovjeti zahtevali, da bi v Zahodnem Ber- linu prenehali s propagando m »itoverzivno dejavnostjo. Z Zaho- da j?'m odgovarjajo, da bodo po- pustili, če bodo doživeli podotono uslo^ tudi na Vzhodu. Propa- gsovdtia vojna v BerHnu se razvija na vseh f>-ontah in sedaj je samo vprašanje, al^i naj Ki bilo to zna- menje napetosti ali popuščanja. Ker so ženevski ra^ovori za- posMli štori zunanje ministre ve- ladh siil, j8 svet, kot da bi izumirl. Nenadr^nta ni bistvenih problemov, nobenih nenavadnih zapletljajev in riič t^ega, kar bi svet sprav- ljalo ob živce. Dogodki v Para- gvspi so samo muha enodnevni- ca ali cfeičajno izmenjavanj juž- noamerišikrh garnitur v vladnih palačaih. Nekako v oizad^ ženevskih raz- govorov pa dob»'iva alžirski pro- biem nove oblike. Po najnovejših vesteh iz Pariza so Francozi po- kazali pnpravljenost, da se neka- ko neuradno sestanejo z alfžirskS- mi predustavnaci. Uraidno te^a se- veda niso potrdili. ZaninMv .^e ob»'isk maroškega prestolomasted"- nSoa v Parizu, kjer trdijo, da bo Maroko posredoval v sporu. Kafco bodo to izvedli in do kod bo to posredovanj«? seojrlo, ne ve nihče, kajti uradno so še vedno ra »mir med hr?brimi« in za integracijo s Francijo, o kateri pa ne govo- rijo. Del francoski'h ^socialistov je pred dnevi celo zahteval, da za- čno uradna pogajanja t'n da po- vsem odvrže jo misel o integra- ciji. Zahodni tisk je posvetil obisku NOcice Hruščeva v Albaniji veliko pozornost, ker nikakor niiso nto- gli razumeti, z.akaj se je sovjet- ski" državnik mudil skoraj 14 dni v tako majhni državi. Poročalo celo, da je bil tam sestanek vzhod- noevropskih politikov, ne vedo pa nič natančnega. Zanimivo je, da je bin hstočasno s sovjetska ^-ed. sednikoim v Tirani tudi kitajski' obrambni minister. Tokrat Hruščev niti Hodž.'^ v svojih govorih nista napadali a Jugoslavijo, kar pa ne smemo soditi za znamenje popu- ščanja. Laos postaja zoipet središče po- zomc^st. Po razdelitvi bivše fran- coske kolonije IndokLne na Viet- nam, Laos in Kambodžo, sta v Laosu, podobro »kot v Vietnamu, delovali napredna in reakcionarna struja. Po ureditvi razmer v Viet- namu, kjer so deželo razkosali, na južno !n sievemo državo, so v La- osu uredili rotranja protislovja z dogovorom, da bo napredni Patet Laoa imel oblast nad severnimi pokrajinami. Za izvedbo načrta je od-jovarjala mednarodna komisija, ki oa je lani prekinila svoje delo. Sedgi skušajo reakcionarne sile izriniti vse napredne elemente in pr'kljuoti Laos k SEATO paktu, če-^-av tega po dogovoru ne bi sme"'i VCTok zt notranji spor le tuk^i in vprašanje je samo, če ne bo prerasel svojih meja. V P0DJETI4H JE TR^A VOINTl smotrnejšo kadrovsko politiko V petek. 29. miaja je bšlo v Ptu- ju skupno '{»svetovanje s pred- sedi-.t.ki delaivskih svetov in pred- sedniški 5vi>e sile pri DS goepodarskh podjetij dbčm Ptuja in Omitož-d. Pcevettovanje je vodrJl org. se- kretar OK ZKS Mariibor tov. Jože Gričar, ki je na ze-lo dojemljiv načtin, podkrepljen s številnimi kcnikrentniimi pnmecii n-akazal na- lage teh komisiij pri DS. PoiKiarid je, da je dosriej bil obstoj teh ko- m>-sij v marsikaterem podjetju le formalnost. Komisije so patrje-va- le tisto, kar je hl'0 nekje že do- ločeno. Do tega je pnhajalo zato, ker se v veam podj^etnj ni vodila načrtna n enotna kadrovska p>o- liftika, temveč je biJo prepuščeno posameznim vodilnem us-lužben- in dotcvcdjem, da so uveljavljali »svojo« kadro>/sko pKalitiko, ki je bila marsikje povezan« s prctek- csonaštvom. V raiZipravi so se predstavnik; deilavsikih svetov in konrisij od- krito pogovari'H o dcse-dsnjih po- manjikljiivostiih in se dogovorillj o načrtnem delu v bcdoče. Vzgoja kadrav Vsajka gospodarsika organizacija, rwiij predvsem sama vzgaja svoj vodst\'en tn strokovni! ksder. To bo gia«'na naJoga kadrov5k{h ko- misiij pri DS, ki jh je treba ime- novati, oz. kadrovsko cikrepiti pri vseh večjih podjetjih, v manjšh pod'jetjiih pa naj to nalogo oprav- ljajo komisiie za sprejema.n.i€ n odlpuščanje deilov-ne sile pri DS. iNiarjprej je treba ustvarti evi- denco — pregiled stanja nad ka- o- drdbno s.pozniatii prctoleme r>cd- j-etja n žii\'>l.-je(nje kol^^ktiva že v ^su, ko se šolajo. Ne moremo tn ne smemo dopuščati primerov, ki so se doslej p>cnekod dogajali, da štipendiist siploh n poraiai! pod- J3tj3, ki ga je štipendirailo. Po- vsod, kj.efr so možnosti, je treba tudi urediti, da bo štipendist opravi svojo strokovno prakso v podjetju, ki mu omogoča študij. Ne samo strokovnost Nii dovod j, vzgajat kadre samo strokovno, temveč je prav talko važna, če ne še važnejša — poli- tična vzgoja. Na vsatkem vodrl- nem in odgovomom mestu mora- mo intefei človeka, ki bo podpirali našo BOCJalllist/ičnio . politiko. Ne zaMevaano n ne bomo zahtevali, da jie na vtsakem vcdulnem mestu komunist, zaiiteva.ld pa bomo, da je sociaiMst. Za socalizem je naj- važnejše — človek — ;n to mora čutiti slednji de^iavec v pcdjetj«. Izkoreriiio^tii je treba š-e tu in tam obstoječ, brezdušno-birokratski odnos do o!ov9ka-deila"/,ea. Zato je potrefbn.o, da vod mo računa tudi o družbeno-pohtiOTii vzgoji in razvoju šttpenuii&tov. To nam bo tem lažje, če bomo ob razpisu štipendij upoštevaiM tudii socia^lno strukturo štoi^pendistov -in daiadi štiipeI>60V&R»I0 De.0 KOMISIJ Komisije Občinskega ljudske- ga odbora in Občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj so začele s pax*ičevCTijem predloženih tarif- nih pravilnikov gospodarskih or- ganizacij občine ]F*tuj za leto 1959. Zanimivo je, da so do vključ- no 31. maja 1^59, kot je bal pred- pisan rok predložitve, predložile Občinskemu ljudskemu odboru gospodarske organizacije osem- deset tarifnih pravilnikov, do- čim je bilo Občinskemu sindi- kalnemu svetu Ptuj predloženih le 67 tarifnih pravilnikov, torej trinajst manj kot Občinskemu ljudskemu odboru. Iz tega sledi, da trinajst go^XKlarskih organi- zacij v ptujski občina nd vedelo, da je potrebno tarifne pravil- nike predložiti tudi občinskemu sindikalnemu svetu. Omeniti je treba tudi, da bo- do kmetijska gospodarstva, ki so bila ustanovljena letos, in sicer »Dravsko pKvlje«, »iPtujsko polje« in »Haloze« predložile svoje ta- rifne pravilnike na osnovi odo- britve o podaljšanju do 31. ju- nija 1959. Delo, ki so ga začele komisije Občinskega ljudskega odbora in Občinskega sindikalnega sveta, je zelo odgo\'orno. Proučevanje tariftiih pravilnikov zahteva vestno in požrt\'-ovalno študijsko delo, strokovno sposobnost in pravilno presojo. Posebno po- zornost je potrebno posvetiti po- stopku pri sprejemanju tarif- nega pravilnika v gospodarski orgcHiizaciji, analizi predložene ekonomske dokumentacije in instrumentov delitve dohodka in skladnosti tarifnega pravil- nika z zakonitimi predpisi. Vse te naloge in odgovornost pa ne dopušča hitrega in površ- nega pregledovanja in ugotav- ljanja, kot so to pričakovali od- govorni organi delovnih kolek- tivov, češ, čakajmo do zadnjega trenutka, ker potem bo tarifnih pravilnikav mnogo in komisije ne bodo imele časa za temeljito proučevanje in ugotavljanje in tako se bo dalo z marsičem, kar je skritega v tarifnem pravil- niku, zvoziti. Doslej so komisije občinskega ljudskega odbora in občinskega sindikalnega sveta ciokončno preučile tarifne pravilnike To- varne , Avtoopreme, Tekstilne tovarne tn barvarne iEHuj, Trgov- skega podjetja »Javor« in Trgov- skega podjetja »Tobak« Ptuj in Tovarne strojil Majšperk, Ome- njenim osnutkom tarifnih pra- vilnikov so komisije dale števil- ne pripombe in predloge. Ko bodo dotični delovni kolektivi te pripombe obravnavali in in bodo tako popravljenim osnutkom pravilnikov takoj iz- rečena soglasja in bodo stopili v veljavo. Zato je naloga delav- skih svetov in delovnih kolek- tivov, da takoj preučijo prijx>m- be in predloge, kar je pogoj za takojšnjo soglasnost. Tarifni pravilnik Tovarne strojil Majšperk pa je \'^led te- ga, ker so tarifne postavke iz- pod minimalnih osebnih dohod- kov in ker se kolektiv nahaja v posebnih težavah, predložen v razpravo občinskemu zboru pro- izvajalcev. Komisije sedaj preučujejo ta- rifne pravilnike Vinarske za- druge Ptuj, Železniških delavnic iPtuj, Trgovskega podjetja »Ves- na« Ptuj, Obrtnega podjetja »Dravinjas Ix)vrenc na Drav-/ skem polju in podjetja »Mestni kino Ptuj«. F. B. Blago brez carine Te dni je beograjsko zunanje^ trgovinsko podjetje »Jugoeks- portc dobilo dovoljenje, da prodaja blago domačim potroš- nikom, ki imajo devize. Nn ta način bodo lahko nosi državlja- ni devize, ki jih dobivajo ob po- tovanju v tujino ali na kak drug način, veliko ugodneje po- rabili kot doslej. Tako sedaj tistim, ki bodo na službenem potovanju v tujino kaj prihranili, dalje onim, ki dobivajo plačo ali štipendijo v tuji valuti, in končno našim dr- žavljanom, ki dobivajo denar od sorodnikov v dolarjih, frankih, markah itd. ne bo več treba v tujini v naglici kupovati, ampak si bodo lahko preudarno izbrali blago doma. BREZ CARIN Nov način kupovanja prinaša še eno ugodnost. Za vse stvari, kupljene v tujini, je treba po novem carinskem zakonu pla- čati carino. Blago, ki ga kupijo z devizami v Jugoslaviji, pa je oproščeno carin in vseh drugih plačil, ki so obvezne pri uvozu blaga v Jugoslavijo. Posamezniki, ki imajo devizna sredstva, bodo poslej vplačali devize na tekoči račun Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino ali pa kar na tekoči ra- čun podjetja »Jugoeksport«, na-" kar je treba podjetje takoj pis- | meno obvestiti o vplačilu, da bi i tam vedeli, kemu denar pripada j in da bi potrdili prejem deviz, j Če so posamezniki prihranili j devize pri službenem potovanju /j in so ta sredstva v kreditnem^ pismu, naj obvestijo svoje pod- j jetje. da želijo izplačilo v devi- ' zah in ne v dinarjih. Če bodo dobili ta sredstva v obliki čeka. naj se glasi č^ na »Jugo- cksport«, BLAGO PO IZVOZNIH CENAH Blago bodo kupovali po izvoz- nih cenah, kar pomeni, da bodo pri tem veljali instrumenti, ki so v veljavi v zunanjetrgovinski menjavi nasploh. Določili so posebne skupine blaga, za katere so določene tu- di različne vrednosti dolarja in drugih tujih valut. Tako bodo obračunali ameriški dolar po 950 dinarjev, a obračunski do- lar (to je znesek drugega tuje- ga denarja, obračun i dolarjih) po 900 dinarjev pri nakupu po- hištva, električnih strojev za gospodinjstvo — hladilnikov, bojlerjev, štedilnikov, sesalcev za prah, likalnikov. kuhalnikov itd. — dalje radijskih sprejem preprog ter tekstilne konfekci- nikov, televizorjev, ročno tkanih je iz bombaža. Po 920 din bodo računali ame- riški in po 880 din obračunski dolar pri nakupu konfekcije iz volnenih tkanin, kožne galan- terije in predmetov iz stekla. Ameriški dolar bo veljal 740, obračunski pa 700 pn nakupu tekstila vseh vrst na metre, vol- nene in bombažn-' trikotaže, no- gavic, preprog, izdelanih na stroj in podobnega blaga. CNadailjevanje na 2. stran.) OBVESTILO o preložitvi mladinskega pevskeg« festivala na 14. junij MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL, ki ga je nameravalo pri- rediti Društvo prijateljev mladme v Ptuju v nedeljo, 7. junija. SE PRELOŽI na nedeljo, 14. jaiMja. Prireditev bo ob 15. uri na dvoiPišču vajenskega doma, iTrg svobode. Nastopit bodo mladin- siki ?>evsk4 zboirt ptujskih šol. Opozarjatno vse prijatelje mladine in ljubitelje mladinskega petja na to tradicionalno pevsko ma- nifestacijo ter vas vabimo, da se prireditve udeileate m s tem daste naši prizadevni mJadmi zasJoženo primanje. DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE. PTUJ n let ptniske glmnazife Pogled z grradn na phijsko gimnazijo in IMjaški dom] Ijetots praznuje ptujska gimna- Zi.ja SIVO jo 90-letnico obstoja sku- paij s 40-letn);co KPJ. Že 90 let stoji ptujsika gimnaziija tn v njej so se solail: ugledni ljudje, kot so: Matej Hubad, pisatelj Franc Ksa- ver Meško. dr. Matija Murko, dr. Ljudevit Pivko, Vktor Skrabar, I>anilo Weber, Ivan Bratko, Dušan Kveder, dr. Jože m Otmar Potre, Janez Potrč, Tugomii.r Tori m drugi. Ptujska gi^mnaziija je bt'la že od vsega začetka težišče narodnega boja. Njeni dijaki so se vključevali v delaivsiko gibanje in ga nadaslje- vaM skozt prvo ;n drugo svetovno vojno. Mnogi dijaiki in profesoa-j .so padiii za prav.ce mailega, zati- ranega človeka. Njim je posvečen na sipominska pLošča v avli gimna- zije. V letošnjem šolskem letu ima gimnazija šest oddelkov s 178 učenci, ki so oben-em d-jaki glas- bene šole in člani raznih društve- nih in športnih crganizacij. Da bi jubi'!ej ZKJ m gimnazije čim leipše proslav li. so & dije.kd sestavili program. Obiskali bodo vse znane kraje z NOV, ptisa
  • orc9 Lackove čete. Dne 9. maja so ime^li v gleda:! šeu svečano aka- demijo, na kateri so nastop:'i di- jak gimnazije z glasbenimii, reci- tacijskimi in telovadn mt točkama. Dobro so se odrezal: tudri na tek- movanju ptujske m''adine. kj?r so skoraj v vseh painogsh odnesla vtsa prva mesta im zasluženo ctsvo- jil'i prehodni pc;kal. ŽeiVmo, da bi ptujska gmnazija služi''!a še mnoga leta svojemu na- m>enu :n da bi se v njej izšolalo mn-c-^a naprednih ljudi, ki bodo vedno pripravljeni de-lati in boriti se M pravice človeka. L miin!i9rska MDS se ie vrnila iz Sfbie v soboto popoldne se je vrnila v Ptuj I. mariborska mladinska delovna brigada »Bratje Reši« iz mladinskega naselja »Paja Marganovič« v bližini Niša, ka- mor je odšla že 26. marca. Bri- gado je sestavljala kmečka in delavska mladina iz občin I*fcuj, Maribor-Ceater in Ormož. V brigadi .je bilo 36 deklet in 94 fantov. Brigada je bila petkrat udarna in dvakrat pohvaljena. Brigadirji so delali dnevno šest ur, ostali čas pa so izkori- stili za druge aktivnosti, pred- vsem za razne tečaje in seminar- je. Glede na to, da je bila v tej brigadi kmečka mladina, je bilo veliko .zanimanje m opravljanje tra^ktorsikih izpitov. Nadalje je večje število mladincev uspešno opra\alo iudi razne druge teča- je, kot fotografski, tečaj za kino- projektorje, dekleta pa so obi- skovala seminar gospodinjstva. Vse to nam pa še ne pove vse- ga. iMnogo je dogodkov, ki bodo ostali vsakemu brigadirju v traj- nem spominu. Brigada je bila po svoji aktivnosti v prostem^ času med najaktivnejšemi, saj je pripravila več kulturnih pri- reditev, tabornih ognjev itd. Ravno tako je bila po športnem udejstvovanju med prvdmi. Bri- gado so poznali po vsej trasi. Tudi politično ideološko delo je bilo v brigadi na visoki ravni. Organizacija Zveze komimistov te brigade je predlagala za spre- jem v Zvezo 20 najboljših mla- dincev in mladink, v Ljudsko mladino pa so bili sprejeti vsi tisti, ki do sedaj še niso bili člani. Brigada ima 30 udarnikov in 40 pohvaljenih, kar je vsekakor lep us.peh in dokaz, da je mla- dina teh občin vredna zaupanja, ki ji je dano. Na ptujski železniški postaji so brigado sprejeli tudi vidni politični in družbeni delavci iz ptujske občine, med njimi sekre- tar Občinskega kcaniteja ZKS I*tuj Ivan Krajnčdč, sekretar OK LMS Zoran Stiplovšek, koman- dant Okrajnega štaba MDB Ma- ribor Slavko Zakeršnik in drugi. Lepa pevska prireditev v Podlehniku V Podlehniku je bila v nedeljo. 31. maja, v novi dvorani zadruž- nega doma pomembna pevska pri- reditev. Prvič so nastopili mla- dinski pevski zbori Gornjih Ha- loz in Podlehnika, Žetal, Vidma, Leskovca in Rodnega vrha na mladinskem pevskem festivalu ter skupno proslavili v okvira vsakoletnih mladinskih prireditev svoj pevski praznik pod lepim geslom: Zapojmo pesmi si veselo! Za uvod je upraviteljica podlehni- ške osnovne šole tov. Cermeljeva pozdravila navzoče goste iz Ptuja, voditelje pevskih zborov posamez- nih šol, mlade pevce ter ostalo občinstvo, ki je skoraj do kraja napolnilo dvorano. Tov. Avgust Bedenik, organizator festivala, je nato govoril o pomenu prireditve in pasebej še o vrednosti pevske vzgoje, o narodni pesmi, naši 'Spremljevalki pri delu, uspehih, borbah, veselju in žalosti. Nastopi posameznih pevskih zborov iz Leskovca z dvema pe- smima pod vodstvom učiteljice Natalije Ferš. iz Vidma z dvema pesmima pod vodstvom šol. upra- vitelja Borisa Šijanca, z Rodne- ga vrha s petimi pesmimi pod vodstvom šol. upravitelja Maksa Bcloglavca. iz Podlehnika s štiri- mi pesmimi pod vodstvom učite- ljice Anice Jurše ter nazadnje iz Žetal s štirimi pesmimi pod vod- stvom učitelja Avgusta Bedenika, so dokazali že staro in znano tr- ditev, da imajo Haložani lepe glasove in da so znani kot dobri pevci. Ne bi mogli trditi, kateri zbor razpolaga z lepšimi glasovi ali ima boljše pevce. Razlike so bili le v tem, na kateri šoli se že dalj časa bavijo z zbornim petjem in kje so večje ali manjše subjek- tivne ovire, da se zborno petje pač še ni moglo razviti do tiste višine, kot bi jo zaslužili mladi, navdušeni in za petje zelo nadar- jeni otroci. V I- najbolj napredoval žetalski pev- ski pevski zbor ped vodstvom Av- gusta Bedenika. ki je mnogo sto- ril, da se ohrani tradicija že nek- daj tako znanega Tomažičevega žetalskega mladinskega pevskega zbora. Vselej so uspehi šolskega pev- skega zbora odvisni od razredne- ga pouka v petju, kjer so otroci deležni sistematične pevske vzgo- je. Šolski pevski zbor je vedno rezultat te vzgoje. Zahteva pa seveda mnogo truda in požrtvo- valnosti otrok in zborovodij, ki včasih pri težkih razmerah zaradi pomanjkanja učiteljstva in pri- mernih prostorov, naletijo na veli- ke ovire. Truda, ki ga vlagajo zborovodje, nikoli ne moremo po- plačati z denarjem, plačilo je končno le tisto veliko zadoščenje, ki ga imajo ob doseženih uspehih posebno še tedaj, kadar so storili več, kot bi morali, kadar so se z vsem svojim bistvom žrtvovali določenemu cilju. Izven programa je nastopil med posameznimi točkami pionir s harmoniko, vključil pa se je tudi majhen zbor podlehniških pionir- jev, ki je zapel tri pesmi. Prepri- čani smo. da bo ta prva pevska prireditev dala toliko plodnih po- bud, da bodo naslednja vsakolet- na srečanja mladinskih pevskih zborov s tega področ.ja. kjer koli bodo, še bolj pripravljena, še vse lepša in veličastnejša. Ob zaključku festivala, ko so združeni zbori zapeli še Puntarsko pesem in Internacionglo pod vod- stvom .Avgusta Bedenika, se je zahvalila predsednica občinskega odbora DP.M tov. Julka Kancler vsem zborovodjem in mladim pev- cem za trud ter jim k uspehu če- stitala. Dvorana zadružnega doma v Podlehniku je za take m slične prireditve zelo primerna. Želeli bi, da bi postala pravo kuitumo sre- dišče za ta prede) Haloz. Trud. ki ga je že vložil in ga še bo vlo- žil kolektiv državnega posestva po posebnih prizadevanjih tov di- rektorja, prispeva za dokončno ureditev doma. ni bi! in tudi ne bo zastonj. V'^ veliki men je naša kulturna rast vendarle odvisna od materialnih pogojev. Subjektivnih sposobnost! nam ne manjka, ob- jektivne pogoje pa si moramo ustvariti sami. H. D. STRAN 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. DNE 5 JUNIJA 1359 Z OBISKA PO KMETIJSKI H GOSPODARSTVIH Posestvo ,,Draviniski vrh" napreduje Posestvo »Dravinjski vrh« sem obiskal popoMne. Ustaaail sem se na gosF>odarskem dvor.šču pr Vidmu in nato zadržal z direk- torjem tov. Marččem več časa v razgovrru o piroblemnh, usoehih in težavah posestva. Začefa sva raT:gov~'r pr' hmeiljišču, nadalje- vaila pa ga pr iitalijanski pšenic , žmni. tVavništvu. mehan zactji, vmegradništvu, sadjarstvu :n končaila z crgan-zacijo dela ter nagrajevanjem na posestvu zapo- slenih ljudi. O nekaterih stvareh :z diir€ikt<:rje\Tih cx1govioTov sem se prepričal kolikor sem imel časa, nekaj stvani pa še poznam iiz prejšnjih obis'ko.v. Posestvo »Dravinjski vrh« si je UEtvariilo si chraniFo vinogradn- ško-sadj.arsik značaj, na kar je ka^ailo že v bivši v nogradniškt zadrugi. Imelo je zač?tne težave kot druga posestva, vendar jih je saialo pre^brodiit: :n ubrat; pravil- no pot. Doibro strokovno vodstvo, direktiar m kolektiv sta se dobro oprijela dela in tud: dosegla uspe- he. Kmalu se je pokazalo, da se v tem delu Haloz ra'2^^ja sodoben vrinarsko-sadjarsik: obrat brez več- j-ih družbenih podipor, največ z laisitnimii silami :;n dobro organi- zacijo dela ter s pravilnim vlaga- njem denarnih sredstev. E>obre vinske leitiine m ugod,en trg za hiai:'CŠkia vtna sta dala posestvu leipe d.ohtodke. Zaključni računi zadnjrlh let so bili najnazcmejša sika topega in hiltrega napredika posestva. Posesti »Dravinjski vrh« je vskJadito svoje delo s kmetijskim načrtom in prešlo na speciaJdEi- rano proizvodnjo ter na racional- no izkoriščanje mehanizacije. Ce- lotni proizvK^iLnr. proces ie močno meheniaiiran. Vinogradi se šir.ijo na polcžniiih in sitrm.:h. pKubočjih Haloiz od Podlehnika do Leskovca z obnoa^ljerami in novimri nasada na nadjpolovični pavršini. Neka- teni novi nasadi bodo že l€po raste in jo je veselje pogledat . Če bo !X) sreč, z vremenom do žetve, bodo pr;de'ai!i 60 metrsk h stotov pšen'ioe. Ljudje to vidijo in jih ni potrebno posebej prepričevati, da so tudi pri nas ugodna tla za italijansko psen co. Tretoa ji je tako streč kot je potrebno, ne pa, kot dela^.]« nekateri posamezniki, da pofcsijo gnojilo ob k-cncu nji- ve, da je pšenica ob robovih njive lepa, v sredini f>a strada na r^e- pognojeni zemlji. Onii so zemljo prav Ino pri^pravilii za setev, |wa- vočasno so jo poseja>li po doturem gnojenju (do 1500 kg na ho-), upo- rabili herbicide itd. Končn.0 pon^eni za posestvo tudi dvo-hektarski hmeljev nasad na- predek z gojenjem kolture, ki se je sricer najbolj udomačila v Sa- vinjslci dolini. Tudi zanje 1» hrr»elj donosna rastlina, ki pa seveda sedaj terja precejšnje investicije in soraizmemo drago obdelavo. Hmelij se jtim navija po žični opo- ri, hmeljišča pia obdelujejo s stroji (oramje, kiJltii.viranje, zaoravanje, škropljenje, efektno gnojenje, saj porabijo za hektar hmeljišča 2500 do 300O kg mineralnih gnojil). Prepričani so, da jim bo tehtnica ob cibinanjiu lepo p>oka!zala in tudi dela enako kako^-ost kot v Savinj- ski doltinii. Sušiili bodo pridelek v lastni sušiHnioi za hmelj. Z ureditvijo ekonomskega dvo- rišča, s povečano ntehamizaoiijo :n z dobro organizacijo dela se oteeta posestvu lepa bodočnoist. V vino- gradništvu so že zmen-jsaH; pride-- lovailne stroške, saj zmagvtje delo menjše štev lo dela'vcev v manj urah. Tako poskušajo zmanjšati pix»izvcdne stroške tud, v drugih panogah gospvjdarstva in že bele- žijo zadovoljive uspehe. Ko se bodo zopet odprla vrata 7^ izvoz lanskega pridelika vina, bodo odstranjene turiii težave na vinskem trgu, ki sicer posestvu »Dnavrnjski vrh« ne jemljejo vo- lje in zaupanja v to, da so z ob- novo viinoigradov in z urejanjem novrh vinogradn^iSkih površin na pravi poti, saj bo ha.!oško všno ohramiflo svoj renome kljub tre- rrutnii kofijtrnktusni masovni*! vin drugih vinorodnih predcflov. OrgamiBzacij^o je posestvo do- bro urejeno. Deflovni kofiektiv je disoiipfliniran, žitev in p>ožrtvova- len. Družbeno upravljanje se ve- dno bolj uveljavlja. Nagrajevanje ljudi je po delovnem učinku. UpraK^ podjetja in kolektiv se po- svetujeta o vseh važrah vpraša- njih, nakar vsiis krepko primejo za delo in uspehi ne iizostajajo. Bralcem sem prihmanfl številke o p>ovršinah posestva n o gilavah živine ter o zaključnem račimu, ker sem jim hote*! v besedi pri- kazati, da je posestvo »r>ravinjski vrh« res na dobri poti v jsado- voljstvo cetlotnega kmetijskega gosp>odairs-tva »Hailoze«, ki zidružu- je vsa baf.oška kmetijska go^x>- darst'va. ING. EGON ZORBC _ VeČina ptujskih ostrešij je potrebna obnove Urejanje hiše na Slovenskem trgu, kjer je bila prej Ptujska tiskarna, za potrebe Mestne pral- nice, zahteva mnogo več del kot se je prxx)tno predvidevalo, saj je bilo potrebno izmenjati celotno ostrešje in strop v 1. nadstropju, okrepiti pa je bilo treba enega izmed glavnih zidov. Tako ob- novljena zgradba bo zopet leta in leta služila svojemu stanovanj- sko-poslovnemu namenu brez bo- jazni, da bi ji škodoval sneg ali vremenske neprilike. Ostrešje je ie gotovo in nano- vo prekrito gotova je tudi že okrepitev nosilnega zidu ter za- zidanih nekaj vmesnih sten, sedaj pa bo še položen strop iz opeke Rapid. Po zgotovljenih zidarskih delih bodo tla obložena s teraco tlakom, pa tudi stene bodo oblo- žene. Dela opravlja podjetje »Re- mont« Ptuj, ki dela s pospešeno naglico, da bo zgradba čimprej pripravljena za montiranje naprav in strojev in da bo pralnica čim- prej služila namenu. Vajenske akademije so vedno dobro obiskane Na vajenski akademiji, 28. ma- ja t. 1., je bilo gledališče polno odraslih in mladine, ki so z za- nin\anjem spremljali točko za toč- ko sporeda, ki so ga izvajali va- jenci kot pevci, telovadci in rc- citatorji. Upravitelj vajenske šole tov. Jože Stropnik se je zahvalil na koncu vsem sodelujočim in jim je želel tudi v bodoče mnogo uspehov. V znak hvaležnosti za vso skrb v tem šolskem letu so vajenci obdarili z šopki nageljč- kov uprav telj.a, pevovodjo in va- ditelje telovadnih skupin. Asfalt tudi na Ljutomersko cesto Ptujski občinski svet za komu- nalne in stanovanjske zadeve bo na eni izmed prihodnjih sej raz- pravljal tudi o želji stanovalcev ob Ljutomerski cesti in tamkaj se nahajajočih ustanov (bolnišnice), da bi dobila tudi Ljutomerska ce- sta asfaltno oblogo ravno glede na stanovanjske hiše ob Ljuto- merski cesti, na bolnišnico in no- ve stanovanjske Moke pa tudi glede na prah, ki ga zlasti poleti dviga vedno večji avtomobilski promet v smeri Slovenskih goric, s te netlakovane in neasfaltirane ceste. Tako bi imel Ptuj asfaltira- ne dohode iz mariborske m ki- dričevske, zagrebške in ormoške pa tudi iz slovenjegoriške strani, kj'er so tudi gla'vTii dohodi v me- sto in je po njih tudi največji promet. Živinski sejem v Ptuju Na živinskem sejmu v torek, 2. junija t. L, je bilo na prodaj razmeroma mnogo živine — 617 glav, od tega 246 konj, 195 krav, 130 telic 28 volov in 18 bikov, odkupljenih pa je bilo le nekaj nad polovico živine in sicer 318 glav od tega 128 konj, 102 krav, 65 telic 14 volov in 9 bikov. Cene so se sukale pri konjih od 30 do 110 din po kg žive teže, pri kravah od 110 do 130 din in pri telicah volih in bikih pa od 120 do 140 din. Tudi na svinjskem sejmu v sre- do, 3. junija t. 1., je bilo razme- roma mnogo (519) svinj in odoj- kov in sicer 394 odojkov in 125 svinj do 2 let. Prodanih je bilo 75 rilcev in sicer 54 prašičev ter le 21 odojkov. Cene slednjim so se sukale od 2500 do 3500 din, svinjam pa od 165 do 185 din po kg. Blago brez carine (Nadaljevanje) V Beogradu bodo prodajali blago za devize samo v poseb- nih prodajalnah, drugod po dr- žavi pa bo imela vsaka trgovina nekaj tega blaga. Ce bo blago vredno več, kot ima posameznik deviz, bo lahko razliko doplačal v dinarjih kar v trgovini. Jubilejni mednarodni sejem vina v Ljubljani Vinska kriza, ki je zajela vse vinorodne države, zahteva mnogo več iznajdljivosti in vztrajnosti v plasiranju tržnih presežkov vi- na na tujih tržiščih. Zaradi tega je zelo naraslo zanimanje za so- delovanje na V. mednarodnem vinskem sejmu, ki bo od 28. av- gusta do 6. septembra letos v Ljubljani. Doslej se je že prijavilo na ta .sejem mnogo več tujih držav ka- kor prejšnja leta. Celo oddaljena Avstralija je že prijavila 24 vzor- cev vina. Vlade posameznih vinorodnih držav so že imenovale svojega člana za mednarodno komisijo za ocenjevanje in nagrajevanje naj- boljših vin z vsega sveta. Letos bo tudi letošnja ocena vina izred- no pomembna. Novost na letošnjem jubilej- nem sejmu bo tudi mednarodno ocenjevanje in nagrajevanje vin- ske embalaže. S to prireditvijo bo Ljubljana prva na svetu opo- zorila vinsko trgovce tudi na ustrezno embalažo, saj jo znano, da embalaža prodaja blago in da ni dovolj le dobro, visokokvali- tetno vino, temveč tudi primerna steklenica in njena oprema. Posvetovanje o kmetij- stvu in izvajanje stano- vanjskih zakonov Predsedstvo SZDL Slovenije je sklicalo za 5. in 6. junija 1959 posvetovanje z občinskim? in okrajnimi predsedniki SZDL in republiškmi vodstvi družbenih or- ganizacij. Na posvetovanju bodo obravnavali najbolj pereče pro- bleme socialistične politike na va- si v skladu z referatom, razpravo in zaključki IX. plenuma SZDLJ. Na posvetovanju pa bodo raz- pravljali tudi o vskladitvi vseh političnih činiteljev za izvajanje novih stanovanjskih zakonov, zla- sti pa zakona o stanovanjski skupnosti. Rodni vrh v nedeljo, dne 24. maja 1959 je obiskala Rodni vrh igralska družina Prostovoljnega gasil- skega društva iz Narap)elj in je vprizorila v tukajšnji šoli dve igri: »Kje je meja« in »iF^rerana smrt«. Igra »Kje je meja« je vsem navzočim predočila, kako ne- umno se je pravdati zaradi mej. »Prerana smrt« pa nas je spo- mnila nazaj na težke čase, ko so hitlerjanci strahovali in mu- čiibi slovensko ljudstvo. Igralci so tako prepričevalno igrali, da so se mnogim »solzile oči ob spo- minu na težke dni. Nad vse smo veseli, da so nas po dolgem času zopet odrasli obiskali z lepo igro. Vsa čast in hveila Narapeljčanom za kultur- ni doprinos in lep nedeljski po- poldan. iF*od vodst\'om tov. iMa- ks-a Krivca so se igralci tudi to- krat dobro odrezali. Želimo jim še mnogo uspehov. Rozalija Večerič Odkupne in prodajne cene mleka Glavna zadružna zveza Slove- nije bo pcKskrbela, da se bodo odkupovale i dcgovoniii za odkup- ne cene, po katerih bodo kme- tijske zadruge odkupovale mleko neposredno od proizvajalcev. Ta dogovor bo začel veljati že junijia letos. I>ogovorjene odkupne cene za mleko bodo v nekaterih primerih v pn.merjavi s sedanjim, cenami nekoliko višje na nekaterih ob- močjih, in sicer predi vsem v kombiniranih rajonih, v nekom- biniranih območjih pa nžje. Zato bodo moirah po uveljavitv. do- govora o odkupn:h cenah mleka občinski ljudski cdbcri zagoitoviti, da se bo ta dogovor dosledno iz- vajal. Zlasti v tistih rajonih, ki imajo sedaj višje cene. bo treba poskrbet., da nove cene ne bede presegle dogovorjene ravni, kei bi to rušilo enotno politiko od- kupniih oe«i v Sloveniji. Mimo i»tnjri&e bolnl^ce teče vedno večji pramet Štirideset let od ustanovitve KPJ Speminski dnevi KPJ 8. in 9. junija 1919 — kongres slovenskih delavskih stro- kovnih organiizaoj. 5. junija 1927 — v Ljubljani vehTk delavski z'e*; sklicali so ga socialisti pod zaščito policije; izkoristijo ga kamunist.. in organizirajo demonstraci.}e po ljubljanskih ulicah. 10. do 14. junija 1920 — v Beogradu prvi kongres SKOJ (Savez komur.nstčne onuladine Jugoslavije). Junija 1933 — izide prva šte-rslka »Celice«, organ zacijskega vestnika Pokrajinskega komiteja za Slovenijo. Junija 1935 — občni zbor krščan.sko-socialistične Jugoslo- vansk«' sttrokovne zveze (JSZ); sprejmejo načelo akcijske enot- nosti! v delavskem in nameščenskem gibanju. 6. do 9. .junija 1937 — demonstracije proti Živkoviču ob n.legovem propagandnem potovanju po Sfloveniji. 8. junija 1936 — v Trbovljah veliko zhorovan.ie rudarske mladine. 9. do 10. juTlja 1939 — v hiši Mihe Novaka v Tacnu pod Šmarno goro državno posvetovan.ie KPJ; vodi Josip Broz (znsno kot »majsko posvetovanje«). Junija 1940 — nad Zalogom pri Ljubljann prva konferenca KPS; izvoljen nov CK KPS. Junija 1943 — Izide prva številka »Naše žene«, osrednjega glasila SPŽZ za Slovenijo (urednica Mara Rupena). Kot žrtve ste padli v borbi za nas Nad 500 žrtev je padlo iz ptujskega okoliša za na- šo osvobod.tev. Priobčuje^ mo njihove kratke življe- njepise v počastitev. njiho- vega spomna. (Nadaljevanje) slodnjak terezija se je rodila 30. 9. 1912 v Drstelji. Njen oče Vauda Franc je imel kme- tijo v Trnovskem vrhu. Tere- zija očeta skoro poznala ni, ker je padel v prvi svetovni vojni. Po osnovni šoli je pomagala do- ma v kmetijstvu. Takoj po pri- hodu okupatorja je začela sode- lovati v narodnoosvobodilnem gibanju skupaj z možem. Na njenem domu so se shajali akti- visti in prvoborci »Lackove če- te«. Nekako 20 m od hiše so zgra- dili bunker, kjer so se večkrat zadrževali prvoborci. Okupator je Terezijo po bitki pri Most ju avgusta i942 odvedel v ptujske zapore, nato pa jo poslal v inter- nacijo, kjer je umrla.« satler vladimir se je rodil 19. 11. 1914 v Bazovici pri Trstu. V osnovno šolo je hodil v Mariboru, kjer je dovršil tudi klasično gimnazijo, nato pa je služil vojaški rok v letih 1936 in 1937 v Novem Sadu. V službo finančne stroke je stopil 1. okto- bra 1938 pri davčni upravi v Ptuju. Zaradi nacionalne zavesti so ga Nemci aretirali že 6. juni- ja 1941 in ga odpeljali v borlske zapore. Od tam je pobegnil v vinograd svojih staršev v Sedla- šek pri Podlehniku. Zaradi iz- daje so ga spet aretirali 25. 8. 1941. ga zaprli na Borlu in ga strahotno pretepali, dne 4. sep- tembra 1941 so ga ustrelili v Ma- riboru kot talca. Satler se uvršča med prve ak- tiviste v ptujskem okolišu. Ne- posredno je bil povezan s prvo- borci, katerim je na Pohorje po- šiljal in prinašal orožje, ki so ga odlagali bivši jugoslovanski vo- jaki. Ko so ga gestapovci iskali ob njegovem pobegu, se je za- tekel k nekemu kmetu v Sedla- šku. Kmet ga je zaprl v malo sobico, pred katero je naložil skladovnico drv. Nato je šel po nemške orožnike, ki so razložili drva in prijeli zavednega slo- venskega fanta, pripravljenega na neustrašen boj z okupator- jem. Ko so pozneje partizani za- sliševali kmeta zaradi gnusnega izdajstva, je dejal, da je to sto- ril, ker so Nemci obljubili pri- javitelju nagrado. Ce bi pa ve- del, da mu bodo dali zato le eno cigareto, bi Vladimir j a ne javil, ker je bil dober fant, saj mu je vedno ponudil pijačo, kadar je še v stari Jugoslaviji šel mimo njegove gorice. — Ob primeru tega izdajstva se zgrozimo nad podlostjo človeškega značaja, Id je privedla Satler j a in tisoče drugih v roke akupatorja in v smrt. SVENSEK J02e se je rom 29 . 2. 1924 v Lancovi vasi pri Ptuju v kmečki hiši, pa je bil obenem čevljar. Jože ie rasel med štirimi brati. ^;ysnOVT>i šoli se je učil za i>ek3, L je moral prekiniti zaradi telesne šibkosti. Posvetil se je p>oliskemu delu, ki ga je telesno bolj krepilo. V času okupacije so ga mobilizirali v nemško vojsko. V Franciij je prišel v vojno ujetništvo. Od tam so ga prii>eljali na svobodno jugoslovansko ozemlje, kjer je postal borec NOV v V. preko- morski brigadi. Boril se je v Li- ki, nato pa na Dolenjskem, kjer je izginila za njim sled. Njegovi bojni tovariši so: Vidovič Mi- hael, pekovski pomočnik iz Ptu- ja, Marčič iz Apač, Požar Ivan a Lftooovfg V.afiii in drugi. _ m Muretinci uspešno dela Koncem maja t. 1. je bil v Mu- retincih občni zbor KZ s tričetr- tinsko člansko udeležbo v pro- storih Zadružnega dom.a z obrav- navo letošnjih gospodarskih in finančnih uspehov zadruge. Ti kažejo, da je KZ Muretinci ena izmed zadrug v občini Ptuj, ki razumejo pK>trebe svojega ob- močja in se tudi trudijo, da bi čimveč doprinesle za napredek našega kmetijstva. Zato ima za- di-uga tudi vsa razpoložljiva sredstva, semena, zaščitna sred- stva ter strojni park, ki pa je že zopet potreben dopolnitev, saj je povpraševanje po njegovih uslugah vedno večje zlasti se- daj, ko je treba prašiti in škro- piti krompirišča proti kolora- darju. Občni zbor se je največ bavil z vprašanjem pogodbenega so- delovanja med zadrugo in nje- nimi člani. Take oblike napred- nej.šega kmetovanja bi se mo- rala oprijeti predvsem kmečka mladina, ki mora iskati naj- pametnejši izhod iz starih oblik kmetovanja k novim oblikam, ki jim bodo dale toliko dohodka, da bodo laže zmagovali svoje družbene obveznosti in da bodo tudi sami imeli več od življenja ter več možnosti za strokovno izobraževanje in prilaganje k strojni obdelavi zemlje. Zbora se je udeležil v imenu OZZ Maribor tov. Ivan Vobič, ki je govoril zbranim o doseda- njih izkušnjah v kooperaciji in njenih uspehih na vseh p>od- ročjih našega kmetijstva. V KZ Muretinci resno razmiš- ljajo o zgraditvi enega ali dveh večjih silosov, ki bi zadovolje- vala potrebe kmetovalcev celot- nega območja KZ. Ta dva silosa bi bila zgrajena v bližini mostne tehtnice, da bi lahko tehtali pri- delek, ki bi ga dali zadružniki silirati in tudi silažo. ki bo jo iz- dajali zadružnikom za rejo ži- vme. Gradite\- bo izvršila za- druga iz svojih sredstev ali pa iz najetega posojila. Na tako za- misel so prišli v Muretincih gle- de na dejstvo, da so dvoriščni silosi premali, da jih vsa gospo- darstva ne morejo graditi, izkuš- nje s siliranjem pa so se tako uveljavile, da so vsi kmetovalci za to, da bi tudi njihova živina uživala silirano krmo. V tej želji jim lahko pomaga edino KZ s svojimi sredstvi ali z najetim kreditom. Sele ob možnosti ton- ske silaže se bodo lahko kmeto- valci pogodbeno obvezali za re.1o živine in za oddajo večjih količin mleka, kar je žeija naših i>otroš- nikov mleka in mlečnih izdel- kov, pa tudi Mlekarne Ptuj. Tudi o tem vprašanju so obravnavali na zboru in so na- leteli na razumevanje članstva. Zopet bo treba* začeti in bo šlo pri njih, pa tudi drugod bodo radi posnemali njihov dober zgled. Živalsko čudo naprodaj Vaščan na območju KZ Mure- tinci je kupil telička in ga dal v rejo sovaščanu, ki ima več krme, ob dogovoru, da bo njegov prirastek v teži. Po 2 letih reje je padla odločitev, da bo bikec prodan in je res bil 27. maja 1.1. odkupljen skupno z drugo živino in prodan podjetju v Košakih pri Mariboru. Kupčija je bila bolj smešna kot resna. Ljudje so prikazali nakupovalcem tega bikca kot izredno rejno čudo in so mislili, da bodo kupili ogrom- nega in hudega bika, ki ga bo težko naložiti na vozilo in pre- peljali v ix>djetje. Ko so prišli v hlev in vprašali, kje je ta bik, so moraili na žalost ugotoviti, da vidijo bikca, težkega kakih 150 kilogramov z ogromno glavo in majhnim trupom, privezanega pri jaslih. Smeha je bilo dovolj v vasi in pri podjetju na račun rejca in njegove žrtve, ki je končno le morala p>od nož brez velflcega prirastka. -CN. PTUJ, DNE 5. JUNIJA 1959 PTUJSKI TEDNIK STRAN 3 Soždje predsednika Tita Predse-dnuk republike Josip Broz. Tito je poslal družm pakojne An- ge';« Ooepkove, predsednico Zveze žaniskh društev Slovenije in č]&- n ce CK ZK Slovenije, nasJednjo brzojavko: Družini Ocepek sporočam sku- paj s svojo sopc-ogo izraze globo- kega sožalja ob pre^odnji smrti tovr'"išice Angeie, vztrajne borke za svobodo in ugledne graditeljice n^še socialistične dežele. Anton IngoiiC nagrajen za roman »Kje ste, Lamutovi?« Med štiitiimi siavenskimi liiterah- ki .so prejeli nagrado Društva sloveniskiih književnikov za. dek, ki niso hila nagrajena ob drugih ptitlikah (F^rešeirnove nagrade), je b.U nagrajen tudi Amton Ingolič za roman »Kje ste, Lamutovi?«, ki je zeilo zamimiiv in teJiten predvsem za,rad; nove tematike. V tem romanu je namreč teme- ljito osvetlljen izšel jeniški pro- blem in prikazan z dokumentarno natančnostjo. Ta Ingoličev roman je šiix>kopotezno, epsko zasnova- no dieJo, ki razodeva plsateijevo prizad'evn)Ost pri obravna^vanjiu iz- šel jeniške tragake. Ostali nagrajencai so še: Matej Bor za s>vojo pesmiško zibirko »Sled niašiilh senc«, BOnis Pahor za roman »Onkraj pekla so ljudje« in Tone Pavček za zbirko pesmi »Sanje ž-vijo dalje«. Lojze Berllč 70-letnik Letos 24. maja je števil 70-let- njoo upokojeni mestni gospcidgr Lojze BenUč iz Ptuja, eden :zmed mnogih nairočnikov našega lista, odkair dbstaja. Imenovani si je ob vestnem in marljivem 35-letnem s1užbr4vanju pr,: m'e6tnii občini Ptuj in v teHcu 30-letnega sode- lovanja pri Prostovcljnem gasil- skem društvu v E^uju pridobil več priznanj in pchval. V 71. in v nadaljnjih letih mu želimo mnogo zdravja in mimo uživanje zaslužene pokojnine. Po slikarski razstavi Marije Vidovič Čakal sem, da bo kdo napisal kaj o slikarsld razstavi, ki jo je priredila slikarica Marija Vido- vič v Mestnem muzeju v Ptuju v času od 17. do 31. maja. Ven- dar ni bilo v časopisu nobene kritike. Tudi moje skromne be- sede ni.so besede kritika, so pa besede ljubitelja slikarske umet- nosti, so besede človeka, ki z razumevanjem gleda na prizade- vanja vseh, ki se ukvarjajo s slikarstvom. V muzeju sem se pozanimal tudi za kritiko stro- kovnjakov, ki seveda motrijo udeistvovanja umetnikov s stro- gimi merili in so tudi pri tova- rišici Mariji Vidovič povedali nekaj kritičnih pripomb, a ji dali tudi priznanje, saj se je brez štu- dija na slikarski akademiji do- kopala do lepih uspehov. Pri fi- guraliki je zaslužila pozornost predvsem slika »V vlaku«, pri krajinah pa ulica v Hvaru. seno na polju, domačije sredi polja in čoln v morskem pristanu. Najboljše pa smatrajo cvetice, posebno tiste, ki so podane v umerjenih barvnih tonih. Kaj pa obiskovalci razstave? Obiskovalcem razstave so slike Marije Vidovič, posebno krajin- ske in nekatere cvetice zelo všeč, redkejši so se navduševali za figuralne motive, od katerih so hvalili »Igrajoče se otroke« in ■-^Brezdomce pod mostom« ter njeno »lastno podobo«. V Ptuju •1e ^Vidovičeva razstavljala tre- tjič. Obiskovalci so mnenja, da se nenehno raz\'ija, kritiki ji pri- poročajo še sistematičnega štu- dija. Mnogi obiskovalci so hoteli kupiti kako sliko, a cene so pač take, da se le redkokateri lahko odloči za nakup. Vprašanje cen umetniških slik postaja pro- blem. Odkup slik je za slikarja, za njegovo nadaljnje delo nujen, vsaj v taki meri, da si pridobi sredstva za slikarski material, za otvoritev novih razstav, ki pomenijo tudi precejšen izdatek — a denarja zato ne najde niti privatnik, a težko tudi podjetje, tovarna, občina, ustanova, ker slednjič le gredo ti nakupi iz rok delovnega človeka, ki ustvarja denarna sredstva s svojim de- lom. Tu je iskati vzroke, da pro- dajo slikarji na svojih razstavah le po nekaj slik, včasih le eno, ali celo nobene. Družba pa je dol^^na podpirati umetnost, saj v nasprotnem primeru ne bo umetnost razcvetela in ne bodo krasile domov človeka sociali- stične družbe lepe slike. Najti bo treba pot, ki bo rešila to vpra- šanje. o. Danes poHod mcbturanto^ Danes, v petek, 5. junija, bomo lahko vid&li v Ptuju tradconalni pohod maturantov ptujske gimna- zije, ki je že nekaj let naizaj v Ptuju in po drugih mestih Slove- nije v navadi ob zaključku pouka, pred maturo, ob poslov.tvi od profesorskega zbora ter ob izro- čitvi ključa 8. razreda svojim na- slednikom — tretješoiicem. Letos bo na ptujski giimnaziji opraivljalo maturo 21 rednih di- jakov in dva izredna, od teh de- vet dielklet lin 14 dečkov, rojenih v detih 1930—1941. Celotni kolek- tiv 4. razreda (prej 8. razreda) gimniazije se je v šcilskem letu 1958/59 trudiil, da. bi b«M čimboljši njihovi polile.tnii in končni usipehi in da ne bi iimel nobeji uzmed njih težaiv do matijre in tudi ne pri nj«o. Čas, ki jim je ostal za za- bavo in razvedriilo, so dedno žrtvo- vali za iz:let po maturi v južne dele naše domovine, kjer sii bodo v 12 dneh oglediaL zgodovinske in sodobne zaniimivosti (Makedo- nija in Črna Gorai). Pniirediiiii so nekaj predstav in maturantski pSes ter si s tem pridobi.li večji del sredsstev za akoapni izilet, rhe- kaj pa jim bosta prispevala olkraj- rui in občinski tjudslki odbor. iNa izletu jih bosta vodila razrednik Ln ravniatetlj gimnazije tov. Čeh in prof. tov. iHriberšek. Večina med njimti je billa lani na delovmi ^cciji pni gradnji ceste Ljubljana—Za- greb, za brigado pa se je tudi le- tos jaivifto nekaj abituriientov. Po podaitkiih, ki so jih matuinamt; daili ravnateljstvu giimnazijie, se je odločijo za studii j gilasbe, fiilo- zofije in medLCinie sedem deklet, fantje pa za študij medicine, teh- nake, gozdarstva :n agrcnomije. Dve ddoieti sta se odiločitM za siJužbo. Letos bodo maturiraili: Darinka Brglez, Marjeta Burg, Mairija Jur. kovic. Vera Krajnik, Stanisllava MMcar, Emiilija Mckale, Tatjiana Prejac, Jožefa Rajh, Anioa Vela in Jelena Vukotič ter: Nerad Bar- tol, Marjan Borovšak, Anton Bren- čič, Marjan Čeh, Vmcenc Dolenc, Franc Lašfič, Franc Luževič, Ser- gej Pavlčev, Ekivard Sigier. Drago Štctkeilj in Einenk Veigil ter dva izredna šitudenta. Naš sodelavec se je razgovar^ ja!l z maturanti o njihov.h vtisoh z gimnazije v Ptuju m o njihovih bcd'OČih načrtiih. Marjan Borovšak i.z Ptuja, Marija Jurkovič iz Vo- draiTic, Jeileriia Vukctič vz Ptuja, Sergej Paiv^iičev z Viičave in Anaca Vela iz Ricgoznnce so se v svojem imiemu in v iimonu svoj h sošol- cev zelo pohvalno izrazilli o od- niciiih profeBor.sikega zbora do di- jakov ptujske gimnazije :n pose- bej do meturantov. De'la je bilo mnogo in vendiar je še na pnimer Borovšaku ostailo dovolj časa za udejstvovanje pri »Partvzanu«, v kemijfilkom ia^boratoriju m dru- god, Mariji Jtirflcoviičeivi za čitanje knjig -in obislke dioma, Jetleni Vu- koltič za aktiiivno delo v organtiza- oiiji LMS, saj je tudi čftanica Okralj- negia' komiteja LMS, Sergeju Pav- Hčevu za čdinarjenje po Draivi, ki mu je tuida pripomoglo do repub- laiao«^ pnrenshRa v ka^-5da4o- nvu, in Anic. Vela za. pomoč domia in potrebno razvedrilo. Za bodoč- nost imajo vs» lepe načrte. Nada- ljevali bodo študij, kakor se je vsak odrtočiil, ;n veoma med njimi upa, da jim bodo kolektivi an ob- čina omog.cčiili študij s štipendi- jaimii, saj je več.ina med njimi iz soc.ailno šiiblkejš h družin. Po vrni- tvi z maturantskega izleta po Ju- gosla.viji si bodo šele razporediJli ostaili čas pcčiitnic, ki jim bo mii- nill večinoma doma ali pa v bri-' gadi. Gtlede na občutno šolsko re- fcmmo tudi v gimnaziji so pre- pričan«, da je njihova matura zad- ni.ja matura po starem načrinu, če- ravno SI vsaikoleitne komisije pri matur; prizadevajo togost nekda- nje maituire čimibolj omiliti, kar se je videlo tudi lani, ko je bil pred- sednik komisije književnik in ljudski poG!lianec tov. Ivan Potrč, ki je svoječasno tudi študilral na ptujski gimnaziji. Zato bodio temu primemo silovesno opravili zaklju-. ček poufloa. V celoti so vsi letoš- nji maturantje vefliiki optimisti in so hiSi tudi med razgovorom prav dobre voJije. Gostišče »Beli lo-iž« v Ptuju s pr^iočlšči je ostaJo na prometni točki tudi po novi speljavii prometa skozi Ptuj V PačASTlTEV 40. OSLETMtCE KPJ Velika ocenjevalna vožnja Avto-moto društva Ptuj, Mari- bor-Center in Maribor TAM pri- rejajo v nedeljo, dne 7. j\mija t. L, ocenjevalno vožnjo v poča- stitev te zgodovinske obletnice. Ta prireditev bi se morala vr- šiti že v nedeljo, 19. aprila, ven- dar je deževje in hladno vreme prekrižailo prirediteljem račune. Tekmovanje bo na progi v skupm dolžini 60 k min bo razdeljeno na 4 etape. Prva etapa bo do Mari- bora, kjer je cilj na Partizanski cesti. V Mariboru bo skupen start za vozače iz Ptuja do Maribora do druge etape do Radizla pri Racah, tretja etaipa poteka od Radizla do Hajdine, četrta etapa pa vodi iz Hajdine do Ptuja. Cilj za vse sodelujoče bo na Muzej- skem trgu v Ptuju, kjer je bil tudi start za vozače iz Ptuja. Po prihodu vseh vozil na cilj v Ptuju bo spominska svečanost na Muzejskem trgu pred zgradbo, kjer je okupator mučil narodnega heroja Jožeta Lacka. Na spomin- sko ploščo na tej zgradbi bodo položeni venci. ' Avto-moto društva Ptuj, Mari- bor-Center in Maribor TAM vabi- jo vse mop^iste, lastnike motor- nih koles (vseh kultur) in avto- mobilov (vseh jakosti), naj prija- vijo svojo UKleležbo in na ta način doprinesejo svoj delež k uspešni izvedbi te prireditve- Vsi, ki bodo sodelovali, naj se prijavljajo v društveni pisarni, oz. na dan prireditve eno uro pred startom na startnem mestu. Teh- nični pregled vozil in vpis v start- no listo prične eno xiro iM^ed star- tom, to je od 6.30 dalje. Vse informacije dobijo sodelu- joči v društevni pisarni. Naj ne bo člana AMD Ptuj, ki na vožnji ne bi sodeloval, tudi nečlani vabljeni. V. K. Miško Kranjec v srbohrvaščini Sarajevska književna založba Svjetlost je v svoji zbirki »Biblio- teka Savremenici« izdala v srb- skohrvatskem prevodu znani ro- man Miška Kranjca »Zemlja se z nami premika« (Zem'ja se sa na- ma pokreče), za katero delo je pi.satelj 1. 1956 dobil Prešernovo nagrado. Roman sta prevedla Stanko .lanež in Vlastimir Erčič. Osebna kronika Dežurstvo zdravnikov 5. 6. glav. dež. dr. Franc Rakuš, pom. dež. dr. Miitja Mrgole: 6. 6. glav. dež. dr. Emil B';agiOvič, pcm. dež. dr. M^lan Carli; 7. 6. gilav. dež. dr. Franc Rakuš, pom. dež. dr. Miitja Mrgole; 8. 6. glaiv. dež. dr. Lsidsiav Pire, pom. dež. dr. Ivo Medved; 9. 6. gilav. dež. dr. Mitja Mrgole, pom. de*, dr. Franc Rakuš; 10. 6. glav. dež. dr. Mi- lan C a rti, pom. dež. dr. Elmriil Bla- goivič; 11. 6. glav. dež. dr. Ivo Med'ved, pcm. dež. dr. Ladislav Pire. Pomožna ambulanta Podlehnik posluje vsak ponedeljek od 14. lire dalje in vsak potek od 12. ure dailje. OTROŠKE POSVETOVALNICE 5. 6. v Ptuju od 13.30 dalje; 9. 6. v Lesikovcu; 10. 6. v Žetalah; 11. 6. v Vidmu cd 13.30 daljge. Vsak prvi petek v mesecu je v Juršincih posvetovalnica za žene od 14. ure dal!je. DEŽURSTVO OTROŠKIH ZDRAVNIKOV 5, 6. dr. Aieksamder Pcznk; 6. 6. dr. Ljuban Cencič; 8. 6. dr. .Aleksander Poznrk; 7., 9., 10. :n 11. jun.ija ne bo na razpolago otro- škega dežurnega zdravnika. V teh dneh bodo pediatrične hišne ob- isike opraivfljaHi zdra^vniiki siplošne praikse. Vse informacije daje in naročila hišnh obiskov sprejema dežtari center Zdravstvenega doma Ptuj, številka telefcna 70 in 80. Hiišne obiske naročajte v do- poldanskih urah. Pozneje naroče- nd hišni obiski se bodo izvršili sa- mo v nujn h pr merih. UPRAVA ZD PTUJ Rojstva, poroke in smrti na matičnem področju Ptuj Rojstva : Ljudmila Štrafela, Šturmovec 15 — Vida; Marjeta Menoni, Kidričevo 46 — Dušana; Katarina Peršuh, Lovrenc 51 — Marjano; Kristina Vavpotič. Mu- retinci 30 — Janeza; Rozika Ozva- tič, Ptuj — Ksenijo; Roza Strm- šek, Pongerce 9 — sina; Kristina Soba, Stoperce 39 — Alojza; Iva- na Cajnko, Polenci 18 — hčerko; Elizabeta Širovnik, Dolena 41 — Terezijo; Marija Krošelj, Slovenja vas 21 — Majdo; Terezija Bra- tu.ša, Kicar 18 — Stanislava; Mi- roslava Vedlin, Preša 18 — Anto- na; Marija Žuran, Gajevci 39 — Alojza; Marta Germ. Sl^^venska B'strica — Filipino; Štefanija Purg, Stogovci 42 — Branka; Ma- rija Lorenčič, Grajenščak 12 — Urbana; Elizabeta Pemek, Kidri- čevo 34 — Borisa; Kristina Maj- cen, Ptuj — Mileno. Poroke: Stanislav Mlakar, Ptuj, Prešernova 1 in Helena Ovčar. F*tuj. Prešernova 1; Franc Živič, Ptuj. Slovenski trg 6 in Emilija Kaisersberger, Ptuj, Slovenski trg 6. Smrti: Ana Nemec. Strejanci 4, roj. 1902, umrla 1. jvmija 1959; Frančiška Volčanšek, Slovenski trg 9, Ptuj, roj. 1975, umrla 27. maja 1959; Joško Pucko. Rumeč 44, roj. 1959, umrl 26. maja 1959. V zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Jus Angela, Lešje 41 — po- škodbe na nogi; Križaj Marija, Nova vas 19 — padec, poškodba noge; Dolenc Jakob, Podlože 93 — padec. FKjškodbe noge; Furman Alojzija, Ptuj, Na postajo 12 — padec, poškodba noge; Zadravec Matevž, MiklavžlS — padec, po- škodbe noge; Voršič Francka, Moravci 50 — padec, poškodba noge; Petek Anton, Podgorci 67 — podrla ga je krava; Kureš Milan, Podlehnik 29 — padec, poškodba na glavi; Kline Janko, Lancova vas 14 — na cirkularki si je po- škodoval roko; Korošec Anton, Župečja vas 30 — poškodbe na ro:xi; Janžekovič Matilda, Ptuj, Rogaška 3 — padec, poškodba noge; Koren Terezija, Sedlašek 90 — nekdo ji je vrgel pK>leno v glavo; Žmavc Mira, Savci 63 — padec, poškodba na glavi: Skrbin- šek Zlatko, Ptuj, Zagrebška 17 — padec, poškodba na glavi; Miško Matija. Frankovci 21 — padec, poškodba noge; Strmšek Feliks, Plešivica 10 — stružnica mu je poškodovala roko; Nigerl Franc, Slovenja vas 1 — poškodbe roke; Vincek Franc, Stojnci 37 — pa- dec, poškodbe na glavi: Milošič Ignac, . Videm 37 — padec, po- škodbe po telesu"; Bedenik Alojz. Nadole 66 nekdo ga je ranil z nožem, v roko; Osterc Antonija, Ormož, Ptujska c. 3 — padec, poškodbe na nogi. Ptuj.ske tiskarne .sedaj več ne moti promH. Nam je glavno: moralni uspeli in ga smo di>segli Tako nam je povedal, poln po- nosa rin saimozavesti tenorist Fra- njo Čelofiga, vodja in član sin- dikalne g a okteta Mariborske teks- tilne tovarne, ki je imel v nedeljo, 24. maja, svoj uspefli koncert v kino dvorani v Ivanjkovoih. Takiih koncertov si še in še že- limo! Žad pa ni bitk) obislka, kakor bi ga biilo želeti Jn kakršnega si v polni meri pevci tudii zaslužijo, saj so v svojiem edinem .prostem dnev^ prihiteli med ljudi pode- želja, da jr.m približajo in posre- diujejo vedno in vedno prelepo slovensko pasem. Z gotovostjo laihko trdimo, da bo v prihodnje cibisk neprimerno boljši, saj so si na mah pridobili simpatije in zaupanje onjih kml- tTxre želijnih ljudi, ki so priisostvo- njihovemu fcnasniemu koncer- tu —» z vsemi fiinesami izvajanim pesmim. Posebno so ugajali prvi tenorji Maileka in Gradi'šnika. Simpatičen in prikupen na'pove- dovallec Franjo Čelofiiga, ki se je že v rani mladosti rad ude^leževal in seveda tudi sodeloval pr: ktA- tumih prireditvah, je s svojim ne- prisiiljmim in domačim nastopom {M-ed vsako pesmijo Sioregovoniil nekaj kratikih spremnih besed v pojasnilo; kar je biilo za preproste IjUKl: ivsekakor zelo potirebno in je ta zamiised ter način prav po- srečen in vreden hvaHe. Nepričakovan in kratek obisk mentorjev: tov. Gregorca, Amiča in Mihelčiča, jiih .je prijietno vzbui- ril, da so diali vse od sebe in so tako tudi upravičeno-zasiliužiili nji- hovo absolvrtno pozitivno kritiko. Apdavz in natvdušenje prisotne- ga obejnistva pa naj da članom okteta MTT Maribor iizpodbudo, da se bodo ob prvi priitožnosti zopet ogliaisiili v Ivanjkovoih. Hvaležni jim kltiičeimo: »Hvaila za prelep kulturni užtek lin prid.te še!« To bodo prav gotovo radi stonii, saj so bili vsi vzh čeni nad gcstoljub- no-stjo prijaiznih Pnleikov. -la Urnik splošnih ambulant v ptujskem Zdravstve- nem domu s 1. juniljem 1959 delajo v do- pcJdansfcih urah vsak dan strri .spiošne ambulante, in sicer: dr. Franc Rakuš od 6. ~ četku zdrarv^jenja, pač pa se nrjooa zdravit: do konca iste bofiezni ptš istem zdravrsiko. SpecJa^tične sariivšsKbe poslu- jejo po neizpremenjenem vKridku. Ambulanta Juršinci bo postlova- la razen dosedanjega; popoldneva v sredo še ob pcnedo^ih do- pdldne od 8. do 12. tire. Ostaile poslujejo kot da^j. Barva po želji Lase si barvajo ljudje menda že od vseh časov. Orientalcem je to še danes prava ljudska potreba. Vsi seveda bi imeli radi lase črne »ko žužek«. Sredstva za to so raz- lična. V Egiptu so si šeme vča- sih črnile lase s cinkom in biz- mutom. Po vsem Bližnjem in Srednjem vzhodu si žene in de- kleta barvajo obrvi in trepalnice s .surmo, ki je v glavnem sesta- vina žveplenega antimona. I*rav tako so že v Jobovem času delale Hebrejke. V Sovjetski zvezi žgo v prostem ognju Šiške. S tem pridobivajo oljnato tekočino, ki skoraj popolnoma otrdi in barva lase lepo črno. LJUBLJANA KEDELJA, 7. JUNIJA 6.00—7.00 Veder nedelj aki latranji pazdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poroitla, vremenska najjoved ia dnevni koledar. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska nat>oved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 8.30 Radijski koledar in pri- reditve dneva. 7.35 Vedri rvoti. 8.00 Mladuisia radijska igra — Jurij Oleša: Trije dehelahi (ponovitev). 8.55 Antonin Dvofak: Tema z variacijami. 9.10 Zabav- na matineja. 9.45 Slovenske pesmi poje baritonist Arnold Arčoa — pii kla- virju Boris Borštnik. lO.OO Se pom- nite, tovariši.. . Mara StaniJ: Številka 26.925. 10.30 Mladi pevci ter instmmeo- talisti pred miicrofooom. 11.20 Wollgaflg Amadeus Mozart: Simfonija štev. 37 v G-dtiru, K. 444. 11.35 Igra zaljavni or- kester Radia Beograd. 12.00 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — 1. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in objava dnevnega sporeda. 13.15 .Zabavna glasba, vmes obvestila. 13.30 za našo vas. 14.15 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo — I. 15.00 Na- poved časa, poročila in vremenska na- poved. 15.10 Reklame. 15.25 Stranssovi valčki. 16.00 Milenko Sober: Ribiški tu- rizem (reportaža). 16.30 Popularne oper- ne melodije. 17.00 Iz najbolj priljub- Ijnih operet Franza Leharja. 17.30 Ra- dijs-ka igra — WoIfgang Wevrauch: Pred snežnim pogorjem (ponovitev). 18.25 Ga- briel Faarč: Pelej in Afelizanda. 18.40 Poslušajmo Zadovoljne Kranjce. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in re- klame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Re- vija zabavne glasbe. 21.00 Obiski pri na- ših skladateljih. 3. oddaja: Janko Rav- nik. 22.00 Kapoved časa, poročila, vre- menska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Zaplešite z nami. 23.00 Poročila in pregled tiska. 23.10 Popevke na tekočem traku. 23.40 Vi- tezslav Novak: Trio quasi ona ballata op. 27 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Mestni kino Ptuj Od 5 do 7. junija francoskri barv- ni fi'lm »Helena m možje« s te- dnikom. Predstave dnevno ob 18. in 20. ur , v nedeljo pa ob 16., 18. in 20. uri. Od 9. do 11. jun:;ja domači fitei »Štiri kilometre na uro«. Od 12. do 14. j'jnija amer. barvni kinemaskopsk: film »Belo pero« s tednikom. Kino Muretinci Od 6. do 8. jun ja ameriška barv- na risanka »Naši zvesti prijate- lji«. Od 13. do 14. jun ja f-ancoski film xf odzemllie Pamza«. _ STRAN 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 5. JUNUA 1959 llf«iFti urstli beiBiia Radraalctivna žairčenja, rent- geriaki žarki .n nevtroni imajo lastnost, da proruiknejo razmero- ma zelo globoko v materij'©, kair pa j^e odv.sno od sama gcstote in debe"t'ne sncivi. Tako je debeil be- tonski zid'- še najboljša zaščitna pregraja proti zdravju škodljivim radiaciam. V laboratorij h, kjeir imajo opravka z rad oaktiivnimi snovmi, pa so debele bet^ontske stene pogosto v napct.o. Bolj pri- merne'bi bule tainjše, a prav tako za žarke neiprciooistne pregrade. Po dcflgotra jnih tehnoloških raz- iskavah gc^stote m žarkovnih ab- sorbjcijskih lastnosti razMonih vrst rudmin, primernih za gradbe- n. maiteirial, so se v Franciji do- kopali do betona visoke g-cstote. Ta težki beton je sestavljen dz pcisebni'h ruidninskih agregatov vi- soke gostote. Po svoja trdoti kaže tolikšno t(rp>ežnost, da ne razpoka m-ed cbratovanjem jedrskega re- aktorja. Zaradi svoje povečane gostote »adržuje rad acije že s polovično debelino, ki b. sicer bila patrebna za navadni betomki zid. Betoni, k: imiajo za osnovo riKlniniSke agregate, kot n. pr. magnetit (gostota 4,10) zadržuje- jo radioaktivno žarčenje prib! ž- no dvakrat učinkoviteje o4 na- vadnega betona, katerega gostota znaša 2,32. Obstajajo seveda še dirugi. težki agregati, kcit n. pr. 'i- m^anit, g al en, krompit rtd., ki p« zaraidii visoke cene za zdaj ne pri- dejo v poštev. Uporaba zvišane gostote jie vsekakor na meistu le tedaj, kadar pni gradnjri zaščitne stene ni na razpolago dovolj pro- stora; |e vedno je ceneje uporab- ljati navadni beton kct gradben? material zg žarkovno izolaojo. Ob nedeljskem sprehodu v Ore šje boste presenečeni nad nasa- dom banan, ki jih z velikim veseljem goji Franc Bibič iz Orešja 53 sovjetskih televizij- skih oddiijT^h središč v Sovjetski zvezi deluje tre- nutno 53 televizijskih oddajnih središč. Njihov program, ki upo- števa želje in nasvete občinstva, sprejema nad tn milijone televi- zijskih aparatov. Nad pol milijona samo v Moskvi, Do leta 1965 na- meravajo postaviti še sto novih televizijskih oddajnih postaj, šte- vilo sprejemnih aparatov pa naj bi se zvišalo na petnajst milijo- nov. žrsbček in žrebička - dvojčka Prvič v tem stoletju so se na Švedskem rodiili konjski dvojčki. Do tega srečnega dogcdika, do ka- kršnega pride po statistikah stro- kovnjakov kom.;aj na vsakih 10.000 konjskfch mladičev, je prišlo v hlevu kmeta Ture Svenssona. Šti- riletna kobila je povrgla č.sto normalpjo in brez vsake veteri- narske pom.oči žrebička in žre- bičko. Žre'briček je nekako za tretjino večjii od žrebdčke, ki so jo sprva s:cer moral: umetno hra- niti, sedaj pa je že č.sto normal- no, tako da ho redki par ostal pri življenju, kar je že druga sen- zacija na kmetiji Dahlstorp. MednarcKini sejem v Zadru Od IC do 28. junija letos bo v Zadru mednarodni sejem pomor- stva, ribištva in turizma, v okvi- ru katerega bodo* tudi številne specializirane prire^iitve in stro- kovne razstave. Tako bodo v okvi- ru sejma posebna pomorska raz- stava, ribiška razstava in razsta- va, ki bo prikazova^la turistično dejavnost. Razen tega bodo v okviru sejm.a še nekatere stro- kovne razstave, n. pr. razstava z naslovom »Atraktivni akvarij« itd. Morilna moč zvoka Neka ameriška družba je odkri- la zvok, katerega moč lahko ubi- je človeka. Aparat za proizvodnjo tega zvo- ka z veliko m.očjo se nahaja v strukturi iz betona in je težak ne- kaj sto ton. 'V njem je veliko šte- vilo zvočnikov. Ti se uporabljajo pri poizkusih z elektronskimi de- li, namenjenimi za vesoljske pro- jekte. 'V strukturi iz betona se reprcducira CKjromno \vibracije, na katero se naleti ob priliki poto- vanja v vsemirje. Betonska struk- tura vsebuje specialen material, ki absorbira zvok in nevtralizira hrup. Tako proizvajani zvok je tako močan, da bi lahko uničil tkiva človeškega organizma. NOVI KRVODAJALCI 28. maja 1959 so darovala svojo dragoceno kr prebivate: iz Vito- marc in okoiioe. Požrtvovalnemu orgairiiizatoriu tov. Ferdinandu Plo- ju in marLjiivim krvodajalcem se v imenu boiruikov isikreno zahiva- 1 ju jemo.'— Darovali so: Pravdič Marija, Danko Jože, Kocuvan Franc, Toš Tomaž, Rus Katarina Zorko Uršula, Zagoršek Ljudm la, Rois Stanko, Golnar Ma- rija, Bambič Franjo, Braček Liza, Rola Rudolf, Oolob Franc, Zorko .Alojz, Toš Ludvk, Danko Franči- ška. S''i3na Jakob, Rajh Amalija. Kovačič Anton, Čeh Katarina, Vr- šič Roza, Hrga Marija, Lovrenčič Roza. Suhač Verona, Murko Leo- po/lda, Muiršec Ana, Toš Alojz, Versič Anten, Osterc Genovefa, Galun Veron-jka, 'V^šič Marija, Ko- stanjevec Ivanka, Toš Otiilija, Sen- čar Neža, Druzovč Julijana. Še- gula Otil ja, Habjantč Roza, Čuček Mar:ja. Krsmberger Marja, Hrga Ana, Kcvačec Štefan, Firbas Ani- ca, Ploj Fendinan^c^, Svenšek Iva- na. Kramberger Neža. Ostali so še: Kuzma Helena. Vavpotič Anica, Vavpatič Marija. Holc Ivana, Kolarič Simicn. Postaja za tiransfuzijo fcrVi Ptuj Naše x€l.ra'vfe' NEKAJ O VISOKEM IN NIZKEM TLAKU BGlini'iki vsak dan vprašujejo zdravnika: Ali ni'mam previsokega tlaka? A)lii ni to nevarno? pdgwor ni povsem enostaven niti zdravn:ku z mniogrimii izkuš- njami. Pravzaprav bi morali za- četi z vpraša,nijem, kdliiko je tlak lahko sploh viS'ok. V praksi se je pokazailo, da sme btit: tlak za toliko enot na^d 100, koliikor let bolnik šteje. Petdeset- letniik bi torej smel imeti na pri- m:3r tlaka 150 enot. Vendar ni važna samo višina tlaka. Zdravnik namreč po m^erjenju tlaka napiše na primer 150/90. Prva številka označuje tlak v času srčnega utriipa, druga pa tlak krvi med dvema utr:pamia. Cesto je za oce- njevanje bolnikovega stanja važ- nejša druga- številka, ker je po- treben stenam M počitek in so žiPie v precejšnja nevarnosti, če tlak v času med dvema utripoma ni ped 110 enct. Zsito je tlak 200/125 nevarna bciLezen, medtem ko j9 tlak 200/100 mnogo manj nevaren. V čem je nevarnost pri: krv- nem prit siku? Odgovor je precej enostaven. Stene velikih in malih žil ne morejo vzdržati stalno ve- likega pritiska. V primeri stalnega visokega tlaka žrile krepijo svoje stene do takšne mere, se končno ne more po njih pretakati toliko krvi, koliikcr je posam-ezni organi potrebujejo. iNa ta niačin na pri- mer ledivice, srce m mozeg ne dobivajo dovolj hrane, posledice tega ,pa so lahko hude. Vsemu temu se je moč izogniti, če se začne boilniik pravočasno zdiraviti'. Nasprotno pa je, če se predcflgo ne začne z zdravljenjem. Tlak p.CHStane lkroni'čen. V tem pri- meru trpt največ srce, ki mora stalno naprezati vse sile, da bi obdržalo stailno visoki pritisk. Srčna mišica postaja vse večja, toda vse večje njegove potrebe po hrani pa ne manejo biti zadovo- ljene. To je pot do raznih bolezni srca, ki so lahko usodne. Visok pritisk je torej lahko ne- varna bolezen. Vendar so danes na razpolago izvrstna zdra'v:iLa za zjdravljenje visokega pritiska in je za pacienta najvažnejše, da bo- lezen pravočasno ugotovi. Obstaja pa tudi preiniiz:ki tlak, vendar je ta mnogo manj neva- ren. Ce ni drugih vzrokov, bo niz- ki pritisk povzročal samo utru- jenost, vrtog:aiv:'Co in mogoče ne- zavest, vendar ne bo povxročti! poškodb važnih teilesnih organov. ZdravljenjiS prenizkega pritiska je lažje cd zdrs-viljenja previsokega. Visok pritisk je bolezen, ki se vedno pogosteje pojia^vlja. Vs-ska- kcr pa je trieba vedietd, da ni ve- dno smrtno nevaren^ da se pode- duje siprejemljiTCst za to bolezen, da so vzroki 2»njo v prehrana, fi- zični kc.nstitučij;i in načinu živ- ljenja; da so glavni znaki bolezni glavoboli (ki začne že zijutraj v postelji), šumenje v ušesih, vrto- glavica in občutek pritoiska v pr- sih in okrog srca; da je zdravlje- nje miožno, če je bolezen pravo- časno ugotovljena in če se izogi- bamo razburjanja in vsalkdanje preddlgobrajiiie napetosti in živč- nosti. SEDMOŠOLCI, IZREDNA PRILOŽNOST! Takoj prodamo 21 parov, s/ko- raj nič ranjenih, copat (mo- ških in ženskih štev. 35___ .. . 45). Poslužite se kolektivne- ga nakupa. Možnost odplačeva- nja v treh obrokih. S tem od- rezkom F>oseben popust. Ptujski maturantje KLAVIR PRODAM. Naslov v upra- vi lista. HARMONIKO, 60 basov, prodam Nasilov v upravi. 5 ha POSESTVA vseh kultur pro- dam. Ludvik Omitk, JUršovcl 27, Desternik. 4&-BASNO HARMONIKO »TnavAa- ta« prodam. Naslov v upraivd. 13 KIRARJEVIH PRAZNIH PA- NJEV ugodno prodam. Tržeč 49, V:dem pri Ptuju. KUHINJSKO OPREMO, rablje- no, v dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi lista. MLATILNICO Z VITLOM (gepl) prodam. Nas^.ov v upravi. HIŠO Z NOVIM GOSPODARSKIM POSLOPJEM in 9 ha posestva, 7 km od Ptuja, prodam. Janez Mesarec, Janežovski vrh 5. De- stemik. POSESTVO Z NOVIM GOSPODAR- SKIM POSLOPJEM in ves grad- ben,: material za stanovanjsko hišo prodam. Vprašajte v Go- rišn.c 97. PRODAJA SENA (otave) v nede- ljo, 7. jimija, ob 14. uri na Ljutomerski cesti 43. KOŠNJO SENA v Krčevini pro- dam. Naslov v upravi. ZIDAN ŠTEDILNIK prodam Ogled v soboto od 15. ure in v nedeljo od 8.—12. ure. Slo- venski trg 9. KUPIM ELEKTROMOTOR znamke AEG 5—6KS afiri kake druge nemške znamke v dobrem sta- nju. Stanko Ivančič, Medivedce št, 8, iMajšperk. GREM ZA SOSTANOVALCA ozi- roma iščem samsiko stanovanje s hrano. Naslov v upravii. KROJAŠKEGA POMOČNIKA, po- vfiiem samostojnega, sprejmem taikoj. Plača po dogovoru. Vihko Ivanuša, modno krojaštvo, Ptuj, Prešernova 12. GOSPODINJSKO POMOČNICO za 8 ur ali celodnevno iščem. Naslov v upravi lista. RAZPIS Trgovsko podjetje »VZOR« Ormož sprejme trgovskega pcsmečnika (pomočnico) Nastop službe takoj. Osebni prejemki po tarifnem pravil- niku. Vlogo s kratkim življe- njepisom dostavit: na upravo podjetja. Poznanstva VISOKOKVALIFICIRAN ELEKTRI- ČAR s stalno zaposltvjo želi p>ozna.n:stva z :nrelrigentno, do- brosrčno žensko, staro 25 do 35 let v svrho žen t ve. po mož- nosti z lastn-m stanovanjem. Slika zaželena. Pismene dcpise poslati na upravo lista pod šifro »Lepa bodočnost«. Dvojna telitev naer^krat To je zdaj postalo geslo živi- noreje v Angliji: krave naj daje- jo redno po dve teleti, ne pa le eno. Kravam vbrizgavajo hormo- ne kmalu po oplodit v:, tako da se 2^ačnejo razv.jat. dvojčki za- raidi vpliva vbrizganih snovi. Veterinarja so se odločili, da bodo natančneje preizkusili učin- kov;stost hormonskih pripravkov pr. 2000 :zbranih kravah. Prve »umetne« dvojčke bodo dobiU je- seni. Poskuse s hormoni so najprej delal: v Sovjetski zvezi. V Angliji so začeli pridobivati hcrm.cne, da bi pospeševal; telitve dvojičkov šele nedavno. Prdob.vajo jih iz seruma brejih kobil. Pravijo, da je ta način pridobivanja hormo- nov najcenejši in da so hormoni zares učinkoviti. Prednost koKfekci'sliega mhlm oblouen a Ni zgolj slučaj, da se v tehnič- no in gospodarsko razvitih deže- lah oblačijo ljudje skoraj izključ- no v industrijske izdelke. Bodoč- nost nedvomno pripada konfekci- ji. Ves civiliziran svet se oblači s konfekcijo in tako bo nedvomno tudi pri nas. Morali se bomo otresti starih navad počasnega in dragega šivanja oblek po meri. Že zdaj vedno bolj prehajamo na kupovanje gotovih oblačil. Pro- izvajalci bi morali z vsemi sred- stvi pospeševati to evolucijo raz- položenja potrošnikov do konfek- cije, seveda predvsem z boljšo kvaliteto, večjo izbiro ter z drob- nimi uslugami v obliki dogotav- Ijanja polkonfekcijskih izdelkov po meri, nadalje z m.alenkostni- mi dodatki in spremembami itd. Tako bodo zadovoljni tudi najza- htevnejši potrošniki. Seveda se nahajata naša tekstil- na in konfekcijska industri.ja pred mnogimi težavami, katere bo po- trebno v interesu hitrejšega dvi- ganja življenjskega standarda tu- di odstranjevati z večjim razume- vanjem. Sgl Za šolo tudi v soboto Na Švedskem so pred kratkim organizirali prvi referendum med šolsko mladino. Šolarji so morali odgovoriti z »da« ali »ne« na vprašanje, ali želijo imeti razen ob nedeljah tudi še v soboto pro- sto. V tem primeru bi imeli v preostalih petih dneh nekaj ur pouka več. Od 528.000 volilcev jih • je 72 odstotkov izrazilo željo, da bi še nadalje hodili ob sobotah v šolo, 25 odstotkov je zahtevalo prosto soboto, ostali učenci pa se niso mogli odločiti. Pretakanje premoga v ZDA gradijo cevovod za pre- nos premoga. Združeval bo preofK>- govni bazen s Clevelandom in ob- čutno razbremenil železnice. Pre- mog bo potoval po ceveh s pre- merom enega metra in s hitrost- jo pet kilometrov na uro, torej enako naglo, kot teče nafta po ceveh. Najprej premog pomešajo z vodo, to zmes pa potem močne črpalke poganjajo naprej. Na kon- cu cevovoda se premog nabira na luknjičavih transportnih trakovih, kjer se odcedi in posuši. E^avijo, da je tak transport premoga dva- krat cenejši kot po železnici. Preklic Podpisana Vesenjak Ana obža- lujem, da sem žalila Vidrač Ivana, železničarja v Zsmušanih, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregona. Vesenjak Ana Rezervni oficirji in podoficirji so tekmovali v okviru tekmovanja v poča- stitev 40. obletnice Zveze komu- nistov Jugoslavije in III. kongre- sa UROJ je tekmovanje po 8. toč- k programa: Patrolno orientacij- ski tek v streljanju z vojaško puško izvršeno v nedeljo, 31. ma- ja s startom in ciljem v Pekrah pri Mariboru. Tekmovanje je organiziral Okraj- ni odbor UROJ Maribor in je bilo sprejeto od vseh občinskih odbo- rov in organizacij rezervnih ofi- cirjev in fKKloficirjev, ki so se tekmovanja udeležili s po eno petčlansko ekipo. Občinski odbor Zdniženja re- zervnih oficirjev in podoficirjev Ptuj se je udeležil tega tekmo- vanja s 3 svojimi 5-članskimi eki- pami, in sicer: z eno ekip>o iz Ptuja in z po eno ^'.vezano z umnim in fi- zičnim naporom, so ga vsi ude- leženci izvršili kar uspešno, disci- plinirano, kot se sp>odobi, požrtvo- valno in s tovariškim pomaga- njem drug drugemu, s čimer so še enkrat dokazali svojo visoko zavest, sposobnost v izvrševanju raznih kompliciranih borbenih na- log in predanost svoji socialistični domovini. Usp^eh našh ekip je bil nasled- nji: — ekipa iz Kidričevega je za- sedla 3. mesto, — ekipa iz Lešja 4. in — ekipa iz Ptuja 8. mesto, v okrajnem merilu. Pri tem se je posebno izikazaila ekipa iz Kidričevega, ki je v stre- ljanju dosegla najboljši uspeh od vseh tekmujočih ekip. Tudi ostale naše ekipe iz Lešja in Ptuja so imele lepe uspehe v tej disciplini. N'a koncu tekmovanja so po- deljene nagrade najboljšim eki- pam in m.oštvom, in sicer: Prvo nagrado — pokal — je osvojila v trajno last ekipa ob- činskega odbora UROJ Ravne na Koroškem. Drugo nagrado ekipa Maribor- Tabor. Tret.io nagrado — praktična da- rila — naša ekipa iz Kidričevega. Tekmovanje je potekalo v praz- ničnem in tovariškem ozračju in razpoloženju vseh tekmovalcev in navzočega občinstva, ki je s plos- kanjem nagrajevalo in občudovalo na tekmovalce. m/m Brzoturnir DPD Svoboda SD I^j za mesec junij bo v torek, dne 9. junija v prostorih Narod- nega doma s pračetkom ob 19.30. na ptujskem živilskem trgu v sredo- 3. junija 1959. POVRTNINA: stari krcwnpir 18 din za kg, kislo zelje 50, špinaša 80-100, stara čebula 70-80, nova čebula 60, novi česen 100, fižol 50-60, por 40, hcrai 100, solata berivka 60, solata v glavah 60-80, grah 100, zelje v gla^iah 50-60. Trenutno pniimanjikuje na ptuj- skem tržišču novega peberšiljia in korenčka ter špinaiče. Ost^te po- vrtndne je na trgu dovolj. SADIKE: zelije 1 dinar za kos, ohrovt 1, paradižnjik 3—5, pajprii- ka 3—5 diin. Tudi sadak jie dovolj po ugodni ceni. SADJE IN SADEŽI: j^X3iBka 80 do 100 din kg, orehri 100—130, češnje 60—70, gobe 1S6—200, li- sičke 160, gozdne jagode 200, vrt- ne jagode 180—200. — ffe čimsaš- njiem tržišču je biilo povpraševa- nje za jabolki, ker je 'zanfje sezo- na miniila in jih je že malo. Pre- vladujejo češnje sredi^ kako- vosti. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDEiL- KI: ajdova moka 50 din 4cg, ajdo- va kaša 100, pšenica 30—40, oves 25, koruza 30, ječmen 40. proso 60 din. — Z žitaricami je trg do- bro založen; povpraševanije je najbalj po iksoruznem zdpdbu. ROKOMET v nedeljo so pincn:rj: Drave igrali prvo prvenstveno tekmo preiti »Mariiboru«. Kljub f>orazu lahko pohvalimo celotno moštvo, ki j9 zaigralo zelo lepo in le ru- tina gostov qih je premagala. Tu- di fizično so bili mnogo silabši, saj so skoraj vsi igralci »Maribo-i ra« bili za glavo večji od domači- nov. Drava ml.->»Maribor€« ml. 27:7 (11:1) Rezultat zgovorno priiča, da do- mačini niso imeli težke naloge premagati nasprotnika. Skozii vso tekmo so bili v premioči tcida ta je biila premalo uzrabljena. Drarva bi se naj zavedala, da to nd igra samo za dva igralca, temveč igra celotne ekipe. SodSl je dobro Slavkio Bedrač. Drava članice-Mladost Kranj 6:5 (4:3) Kl^jub zmagi nismo zadovoljmi z igro Drave, ki ni zaigrala s takš- nim eOanom kot Kranjčairske, ki so v drugem dethi močno nsaipa- dfaJe. Gole so dosegSe: Brumen 3, Fric 2 in Bobo/liin 1. Sodnik je bil pristranski v ko- rist doffnsačinlk. Drava čtonlce-Sfovcm L|ubl|timi 4:4 (5:2y Skozi vso tetono je imela Dra- va pobudo v sivojiii rofcah in ne- varno ogrožafe nasipPotTHika. Ne- točni strefli niso rodila uspeSsek. Usodniih je bite zadnijlih pet ratant. ko so domačinke s sitovaitnitM, na- padi hotele rezultat zr^žarti, !ear jim je tudi lEpelo. V Tv&paični se jie odMssvafiar Pri- cova. GoHe do dosegfte: Boboftiii 2, Fric dn Brumien 1. Trenutno stanje na tabeK je na- slednje: Vodita Svoboda in Draiva z 11 tcčikami, slednjo: Partizan (ČmomeSj) in Piran ter Slovan io Mladost. Drava igra iprihodno nedeljo od- ločiSno tekmo v ČmonDlju. Ma^^^ma še je možnost cx9vojdti nastov prvaka, kolikor Svoboda, ki igna še dve tekmd, in to v Ljubljani in v Pcranu proti močntma nasppot- nfflcomia jzgubi ali igra nerešeno. ...... ■ . - tednik« Direktor Ivan Kranjčič Urejuje odbor Odgovorn* orednik 4nTc> Baumain Uredništvo m uprava v Ptuju 1,3 ckova 5 Telefon 156 Čekovni račun pn Komunalni banki Marfltor, podružmca v Ptu^u, štev. 604-703-3-206. Rokopisov a« vračamo. Iiska Mariborska tiskarna. Manbof. Letna oaročoioa 300 iln, polletoa 250 dUL