Nanien in pomen verske šole. Katoliaki možje delajo že iz kraja, odkar velja aedaaja Solska poatava, aa to, da se iz aje odpravi, kar je aa kvar Ijudatvu. Izmed ajib pač ai aikomur aa miali, da 8e aa^)dpravi iz aje tudi to, kar je v ajej v resaici dobro. Liberalci pač ved6 aami, da je tako ali oai vedo" tudi, da je ajih moč pri ljadeb aajvečja, ako ia tem bolj, čem bolj je ajih srce prazao kršc. čutov, glava pa jim je polaa aamišljeae nproavete." Ia v to jim, kakor ae jim dozdeva, aluži aova šola dobro, zato jim je oaa ,,aveta" ia gorje ajemu, kdor je ae avali aa vae grlo! Lehko se torej ve, da liberalcem ai po volji predlog kaeza Liechteaateiaa, ki meri aa to, da aaj velja za kat. otroke kat. šola ia se aaj torej šolska poatava popravi v tem oziru To je jasao ia kdor je pravi ud kat. cerkve, ae more soditi drugai-e. Ia prav zato, ker je atvar jaaaa, boji.jo ae liberalci za avojo šolo ia podti kajo kaezu Liecateaateiau Bog večoi zoa, kaj vae, samo resaice ae. Zato čemo pa mi aašim bralcem. aaj izved6, kaj velja v reaaici beaeda: veraka šo!a ia kaj se ji le podtikuje, v aasledajem podati po ,,Sloveaci" vea govor kaeza Liechteaateiaa z dae 19. marcija v drž. zboru. Upamo, da dobž v ajem orožja dovolj, a katerim odvraejo od aebe tiate liberalae aadležaeže, ki se lotčvajo tudi ajib ia jim pokažejo vrata, 6e ae gre drugače. Besede kaeza pa ao te le : Gospoda moja! Nasprotaiki ia zavezaiki v visoki zboraici mi bodo gotovo prizaali, da sem a početka avojega politicaega življeaja vedao odkrito ia brez ozirov zagovarjal aazore svoje straake. Naae obaaaaaje je bilo vedno aapad iz lica v lice. Velika aaaprotja se ae morejo zvijačao prikriti, temveč izbojevati ia le tako moremo priti do trajaega ia čaataega mirii, ki ga vai želimo. Mir aapravi vojaka. Kolikor večja pa ao aaaprotja, tembolj ae moramo varovati, da jih umetao ae maožimo. Ko je g. poalaaec za trgovako zboraico v Hebu, dr. Pleaer, v geaeralai debati preše aa ljudako šolo, zdelo ae mi je aajprvo, da boee rabiti priljubljeao ia hvaležao govoraiško 3redatvo: aasprotaiku podtakaiti bedaata aačela ia tako vatvarjeao po^aat pobijati ia uaičiti. Prišel pa setn takoj aa drugo miael, da mu je popolnoma aejaaea aamea koaaervativcev in šolakega vprašaaja, aejasBO biatvo verake šole, da ai poduoea o vredbi verake aole, kakoršaja je v iaozemstvu ia prav dobro deluje, (Smeb. aa levici — prav dobro! na deaaici) ia da ae pozaa aameaov, ki 80, škoda, razširjeai med eaim delom liberalaih učiteljev. (Prav dobro! aa deaaici.) Moja dolžaost ia aaloga je, da Vam jasao dolocim aaraea koaaervativae atraake gledš ljudske šole, ia srečca bodem, ako razodeaem pravo preporao točko med aami, ki je zakopaaa pod kopico zmot ia predaodkov. (Prav dobro aa deaaici.) Kot vapeh svojega govora pričakujem. da me razumite. Na to pa>' Be mislim, da bi Vas pridobil za svoje naz>re. (Veaelost ia prav dobro! aa desaici.) Tega ae zmorejo v pohtičaem boji dokazi jedaega govoraika, to premore le političaa aadaila, ako je pokazala gotova ia aeovrgljiva dejaaja. Kaj je aamea aaae atraake? V tem oziru je še daaes velika zmota, kateri moram pripiaovati veliko oaega vzaemirjeaja, ki ste ga pokazali v svojih peticijah, govorih ia čaaaikib o priliki aašega predloga. Te zmote pa aiate ae Vi, ae mi krivi, teravec izvira aaravaoat iz zgodoviaakega razvoja šolskega vprašaaja v Avstriji. Ker amo mi koaaervativči takoj aprva Bapali aovo šolo zaradi verakih pomialekov, akoravao je Bikakor popolaoma ae obsojamo, predbacivajo aam, češ da hocemo zopet vpeljati ataro aolo ia da iz diplomatičaib ozirov akrivamo avoje natnene. To aikakor ai resaičao. Stara šola. katero aapaoao imeaujete koakordatsko, je cerkvi dala posebae pravice, katerim ae ae amemo odreei, pa ji je aaložila poleg BJeaega poklica tudi maogo bremea ia dolžaoati; stara šola. katero je pred letom 1868 država v deaaraem oziru zelo zauemarjala, ai več zadostovala. Pravib, zavedaih katolikov teorija aamerava, da morate cerkev, kot božja aaprava ia država, kot zaatopaica kračauakib starišib v ljudaki šoli splošao ia eaakomerao voditi podak ia vzgojo. (Dalje prib.)