Kcitolfcki UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNIŠTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina...............L 800 Letna naročnina..................L 1.500 Letna inozemstvo.................L 2.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 im Wk m Leto XI. - Štev. 9 Gorica - četrtek 26. februarja 1959 - Trst Posamezna številka L 30 Resnicoljubnosti utirajmo pot Po sporazumu o Cipru Skoraj ga ni človeka, ki bi ne tožil nad hudimi in slabimi časi. Eden zdihuje nad davki, drugi nad draginjo in socialnimi razmerami; spet kdo nad današnjo mladino ali nad državo in Cerkvijo, nekateri celo nad Bogom samim, in mnogi tožijo nad vsem skupaj. Brez dvoma je res, da se je po drugi svetovni vojni marsikaj spremenilo. V zadnjih 10-15 letih so časi in ljudje v marsikaterem oziru postali drugačni kot so bili prej. Čeprav so si sodbe precej različne, so vendar skoraj vsi mnenja, da živimo danes na prelomu dveh dob, v velikem in odločilnem tre-!°j nutku zgodovine, ko gredo stari časi k a zatonu in se veliko odloča za bodočnost. Kakšna pa bo ta bodočnost, ne more še nihče zanesljivo povedati. Ena izmed potez današnjega časa, ki ni ljudem 20. stoletja nič kaj v čast, je zlaganost, t. j. razjedajoči in razkrajajoči Vpliv laži na vseh mogočih področjih življenja. Laž je bila sicer vedno eno najbolj uspešnih in razširjenih orožij teme in naš Gospod sam je imenoval hudobnega duha lažnivca in očeta laži (lan. 8, 44). Kristus je nasproti laži postavil resnico kot temelj človeške družbe in božjega kraljestva, resnico, ki človeka osvobodi (Jan 8,32), ki mu daje novo življenje, ker je Kristus sam pot, resnica in življenje (Jan 14,6). A današnji človek ima na to božjo besedo pripravljen večkrat le Pilatov odgovor: skomigne z rameni in cinično vpraša: Kaj je resnica? .j Resnica mu ne pomeni dosti, ne zmeni se zanjo in je ne ceni. Če pa se tu in tam v njem pojavi hrepenenje po resnici, ga laž od vseh strani tako obdaja, ograža in veže, da se je skoraj ne more otresti. Kako zelo gospoduje laž v današnjem mednarodnem življenju! Pravijo sicer, da mora diplomat znati predvsem dobro lagati in pri tem niti z očmi ne treniti, kot da bi bila laž najbolj samoumevna podlaga mednarodnih odnosov. Kar doživljamo ' danes, ni samo zavestno laganje, zavestno teptanje resnice in s tem vsake podlage medsebojnega zaupanja, temveč naravnost besramna tiranija laži: kdor najbolj laže, Se svetu hkrati najbolj vsiljuje kot naj-5 Večji borec za resnico in pravico. Kakšen •misel naj imajo še mednarodni razgovori, pogodbe in pogajanja, če imajo iste besede vedno drug pomen, če danes nekaj obljubiš, a jutri to prav tako mirno Zatajiš, če na eni strani tako govoriš, na drugi pa čisto drugače, če sam lažeš, a Pri tem druge imenuješ lažnivce. Nezvestoba, nezaupanje, negotovost in stalni strah v mednarodnem življenju: to so Posledice neiskrenosti in zlaganosti v medčloveških odnosih. A ni samo veliki svet politike poln laži 'n nezaupanja. Prav tako je zastrupljeno nkolje, v katerem sami živimo. Za mnoge ljudi je laž nujno potrebno sredstvo, ki ga je treba uporabljati v javnem življenju. Kolikokrat so družabne oblike življenja •azjedene od laži, hinavščine in neiskre-bosti, koliko laži je v pisanju po časopisih In v javnosti. Včasih ima človek vtis, t*a je resnica umrla, kot je Cankar dejal *a pravico, da so jo že zdavnaj pokopali In da danes na njenem grobu laž praznuje svoje orgije. Kako samo ob sebi umevno je laž za btnoge pri kupčiji in prodaji, v trgovskem življenju in industrijski propagandi, k splošno znano. Kdor zna bolj lagati, ta l*ha več uspeha. In nekateri celo mislijo, tl® je pri kupčiji in v trgovini laž brez nadaljnjega dovoljena. Le da te ne dobe, lažeš, edino to je važno, na drugo se s* treba ozirati. Kakšna nezaupnost prl-_ ^aja od tod v vse poslovno življenje, ko-Uko zahrbtnosti, koliko krivice; koliko *°via! Kdor že računa s tem, da ga hoče ninjl opehariti, prekaniti in nalagati, se S®! Potrudil predvsem za to, da bližnjega in ga še bolj nalaže in ogoljufa. Najhujše pa je, če laž razjeda tudi pr-korenine medsebojnega življenja, dru-I o in družinsko sožitje. Kjer laž, nežnost in hinavščina zastrupljajo medvojno razmerje v zakonu, tam vedno bolj raste nezaupanje, vdira nemir in razprtija ter sovraštvo v zakonsko skupnost. če otroci v družini le še z lažjo shajajo — in morda so jih starši sami z zgledom in z besedo tega naučili — potem je prava vzgoja nemogoča. Kjer ni več podlaga družinskega razmerja resnica, tam družina sploh ne more uspevati in ne vzgajati ljudi za življenje v človeški družbi. Resnica je temelj medsebojnega zaupanja in spoštovanja, temelj pravega človeškega življenja v družbi in neobhodno potreben pogoj za izpolnitev božjega zakona in dosego cilja, za katerega nas je Bog ustvaril. Naša dolžnost je torej, da storimo vse, kar je v naših močeh, da si utere zopet pot resnica v življenje sveta. In kaj naj naredimo? 1) Zavedati se moramo, da brez resnice ne bo pravega sožitja. Mnogo reči je potrebnih, a brez resničnosti, iskrenosti in odkritosrčnosti bo vse prizadevanje za boljše čase zaman. 2) Odločen boj vsaki laži v velikem in malem, v osebnem in javnem življenju, pri vzgoji in poklicnem delu! Gotovo je treba v ta namen veliko poguma, da se človek vedno postavi in jo vedno prizna, tudi če mu je neprijetno. A le tak človek je res značajen, ki mu lahko zaupaš. 3) Začeti je treba pri sebi. To je največ, kar lahko storimo, in to je tudi najbolj v naši moči. Bodimo resnični za vsako ceno, sovražimo laž iz dna duše. Tako bo vsak izmed nas doprinesel svoj skromen del pri gradnji novega sveta,* ki bo le takrat boljši, ko bodo med ljudmi zopet imele svoj dom resnica, pravica in prava krščanska ljubezen. L. š. Tristranska konferenca o Cipru med Veliko Britanijo, .Grčijo in Turčijo ob prisotnosti zastopnikov grške in turške skupnosti na otoku, nadškofa Makariosa ter dr. Kutčuka, se je minuli četrtek zaključila z uspehom v Londonu. Doseženi sporazum so podpisali v neki londonski kliniki, kjer se zdravi turški ministrski predsednik Menderes po znani letalski nesreči, ki je terjala 15 smrtnih žrtev. — Kot znano se je letalo, s katerim je potovalo na konferenco turško zastopstvo, zaradi megle sunkovito treščilo v drevesa v nekem gozdu blizu Londona ter se razdrobilo. Od 15 smrtnih ponesrečencev so skoro vsi visoki turški funkcionarji. Turški predsednik Menderes se je skoro čudežno rešil. Vendar se konference v Cipru ni mogel udeleževati zaradi zunanjih poškodb ter močnega pretresa. Tako so se pogajanja o Cipru, ki so se v čudežnih okoliščinah pričela v ciiri-škem hotelu, zaključila v londonski bolnici. Do sporazuma je prišlo po dramatičnih momentih zaradi trdovratnega vstrajanja nadškofa Makariosa, ki ni hotel priznati ciiri-škega dogovora kot podlago za določeni sporazum. Šele ko so ga trije ministri postavili pred nekak ultimatum ali sprejme sporazum ali odgovornost za polom konference, se je vdal ter se sprijaznil s ciiriškim sporazumom kot z izvršenim dejstvom in tako dal Macmillan v Moskvi Angleški ministrski predsednik Macmillan je v soboto prispel v Moskvo na uraden obisk. S tem vrača obisk, ki sta ga leta 1956 napravila bivši predsednik Bulga-nin in Hruščev v Londonu. V Sovjetski zvezi se bo zadržal deset dni. Med tem časom bo imel več uradnih razgovorov s sovjetskimi prvaki ter bo tudi obiskal razna mesta in znamenitosti sedanje Rusije. — Macmillan je prvi britanski državnik, ki uradno obišče Sovjetsko zvezo po oktobrski boljševiški revoluciji leta 1917. Med zadnjo vojno je bil Churchill večkrat v Moskvi, toda to so bili izjemni časi, ko so se zavezniki zbirali na posvetovanja in ne hodili v posvete. Ta Macmillanova pobuda je bolj osebnega značaja. To je tudi sam poudaril, ko je dejal, da ne odhaja v Sovjetsko zvezo z namenom, da bi se pogajal v imenu Zahoda ali Velike Britanije. Svoje potovanje je označil za izvid-niško, ki spada v prizadevanja, da bi se dobil kak izhod iz težavnega položaja, v katerem se nahajajo bodisi zahodnjaki, bodisi Sovjeti, potem ko so slednji zopet načeli nemško vprašanje z noto o Berlinu. Predvsem bi Macmillan rad zvedel, kakšni so pravzaprav sovjetski nameni z Berlinom in Nemci sploh; dalje do kje so Sovjeti pripravljeni tvegati in vztrajati v svojem stališču ter kakšno ceno zahtevajo za nemško združitev. — Prav gotovo poslanstvo Macmillana ni lahko, zlasti če malo premotrimo, v kakšnem ozračju se vrši. Prav na predvečer njegovega prihoda je Hruščev v govoru v Tuli ponovil stare grožnje ; dejal je namreč, da sovjetski vojaki niso v Vzhodni Nemčiji zalo, da bi igrali ščinke. — Načelnik angleške vlade bo skušal potipati, kaj se pravzaprav skriva za vso to sovjetsko ofenzivo. Vprašanje je, če se bo Hruščev pustil potipati, ker se zdi namreč, da bi tudi Rusi sami radi potipali angleškega gosta, kaj pravzaprav išče v Moskvi v tem trenutku. Macmillana so v Moskvi sprejeli slovesno. Na letališču ga je čakal Hruščev v spremstvu diplomatskega zbora. Uradni razgovori so se pričeli v ponedeljek. svoj prispevek v rešitvi ciprskega vprašanja. — Tudi ta londonski sporazum je bolj načelne narave in rezultat večstranskih dogovorov. Najprej so Velika Britanija ter ciprska predstavnika (Maka-rios in Kužtink) priznali grško-turški načelni sporazum dosežen v Ciirihu; nato sta Grčija, Turčija in Ciprčani sprejeli štiri glavne pogoje, ki jih je postavila Velika Britanija v zvezi z njenimi oporišči na otoku; končno so Grčija, Turčija in Anglija priznale Ciprčanom pravico do neodvisnosti. Konferenca je morala iti skozi vsa ta obdobja preden je prišlo do zaključnega sporazuma. Novico o pravkar doseženem sporazumu je v angleški zbornici sporočil sam Macmillan. Po njegovem je to zmaga dobre volje; poslanci so vest z navdušenjem sprejeli. V najkrajšem bodo začeli z izvajanjem sporazuma. Osvobodili bodo vse politične pripornike, pomilostili obsojence in poklicali nazaj izgnance. Med slednjimi je tudi sam nadškof Makarios, kateri se zdi, da bo prvi poglavar nove ciprske države. Na otok se bo verjetno vrnil že v nedeljo, kjer mu že pripravljajo sprejem. Kot verskega in političnega voditelja ciprskih Grkov ga čakajo težke naloge. Položaj na otoku ni rožnat. Angleži obdržijo na otoku dve vojaški postojanki. Treba bo spretnih rok pri vodstvu nove državne tvorbe za zagotovitev sedanjega življenjskega standarda. Ciper kot tak namreč je revna dežela, ki nima naravnih bogastev. Prebivalstvo se mnogo izseljuje; v sami Veliki Britaniji dela 200 tisoč Ciprčanov. Boj za neodvisnost Cipra v zadnjih štirih letih je terjal življenje 400 oseb, od katerih sto Angležev, ter 62 milijard lir. Upamo, da so sedaj Ciprčani našli svoj mir v medsebojni spravi med Grki in Turki. Besedilo končnega sporazuma, doseženega v Londonu so objavili v ponedeljek istočasno v Londonu, Atenah, Ankari ter Nikoziji, novi ciprski prestolnici. Tito v afriških deželah Jugoslovanski predsednik maršal Tito, ki je na potovanju že od prvih dni decembra lanskega leta, je pretekli teden prispel v Egipt. Prišel je po obisku v Etiopiji ter Sudanu. Poročajo, da je bilo srečanje med Titom in Nas-serjem zelo prisrčno. Komaj je maršal stopil z »Galeba« v Suezu na suho, sta se tesno objela. Zadnjič sta se videla pred dvema mesecema, ko je Tito jadral proti Indoneziji. Od tedaj pa se je marsikaj zgodilo, kar ju je v usodi še zbližalo. Na zadnjem kongresu KPSZ sta bila oba tarča napadov in kritik. Tito, ker se noče vrniti v star hlev, Nasser pa, ker je v zadnjem času začel preganjati sirske komuniste v svoji državi. V Moskvi niso tega Titovega potovanja po Aziji in Afriki spremljali z naklonjenostjo, kakor pred tremi leti (1955), ko je Titova zvezda najviše sijala. Sam Hruščev je tedaj padel pred njim na kolena in ga prosil odpuščanja. Na pohodu je bila tedaj tako zvana »odjuga« in Moskva je s polno paro podpirala nevtrali-stične težnje. Zato je njegovo prvo potovanje v Azijo pozdravila, ker si je zamišljala njegovo poslanstvo kot nekega Janeza Krstnika, ki naj v afro-azijskem svetu pripravi pot sovjetskemu pronicanju. Višek je ta politika dosegla v juliju 1956, ko so se na Brijo-nih sestali Tito, Nehru in Nasser. Sueški in madžarski dogodki so spet zaostrili mednarodno o-zračje. To drugo Titovo potovanje se je vršilo v spremenjenih okoliščinah in brez sovjetskega blagoslova oziroma v hudi konkurenci pri snubljenju mladih azijskih narodov. Zato ga je ves čas tega dolgega potovanja tisk vzhodnih držav skušal prikazati kot neiskrenega prijatelja azijsko-afriških narodov ter kot agenta imperializma. Zadnja etapa Titove turneje po Aziji in Afriki bo Grčija. Obiskal je že: Indonezijo, Birmanijo, Indijo, Ceylon, Etiopijo, Sudan in sedaj Egipt. gospodarsko nedonosnih rudnikov premoga v pokrajini Borina-ge. Zaradi tega je več tisoč delavcev ostalo brez dela. Iz solidarnosti so se jim pridružili še ostali rudarji, tako da je stavka zajela sto tisoč rudniških delavcev ter se razširila še na druga področja: šole, trgovine, javni prevozi in ostala podjetja. Promet je bil nekaj dni popolnoma o-hromljen. To splošno stavko podpirajo tako krščanski kot socialistični sindikati. — Kriza je nastala zaradi tega, ker se je v zalogah nakopičilo mnogo premoga. Zato sindikati zahtevajo od vlade, da posreduje pri Visoki oblasti Evropske premogovne ter jeklarske skupnosti (CECA), da bi ta omejila uvoz tujega premoga. Pogajanja med vlado in sindikati so še v teku. Zadnja poročila pravijo, da so rudarji prenehali s stavko, ker je bil dosežen sporazum med sindikati in delodajalci. Stavke v Belgiji Po vsej južni Belgiji so rudarji stopili v stavko, ki traja že več kot deset dni. Stavkovno gibanje se je začelo zaradi zaprtja vseh Kratke novice Porast motornih vozil v Jugoslaviji Tudi v Jugoslaviji se v zadnjih letih motorizacija naglo širi. Medtem ko je ob koncu leta 1957 znašalo število motornih vozil 88 tisoč, je v lanskem letu že v septembru doseglo število 113.300. Na prvem mestu, kar se motornih vozil tiče, je Slovenija in ni težko uganiti zakaj. Goričani in Tržačani dobro vedo, koliko darilnih motorjev gre v Jugoslavijo. V Sloveniji so v lanskem septembru zabeležili 23.000 motornih koles in mopedov ter 7.400 potniških avtomobilov. V Švedi si ne želijo Hruščevega obiska Voditelji švedske konservativne in liberalne stranke nočejo nič slišati o obisku ruskega voditelja. Po vsem tem, kar se je zgodilo na Madžarskem, z Baltskimi državami, s Finsko, bi bila uradna vljudnost hinavščina. Podobno mnenje izraža najbolj razširjeni norveški list »Aftenposten«, List ironično dodaja, da bo v primeru obiska prišel le Hruščev, ker je za odstranitev svojega bivšega sopotnika na obiskih Bul-ganina že poskrbel sam. Nov zakon o cenzuri V razpravi je nov zakon o državni cenzuri filmov in gledaliških del. Zakon določa precej stroge predpise in ustanavlja dve komisiji za presojo filmov. Tako bi radi obvarovali ljudi pred moralno dvomljivimi filmi. Slabost zakona pa je v tem, da določa premajhne sankcije: 30.000 lir denarne globe ali zaporo za dobo 30 dni. Vstopnice za prihodnjo olimpijado Organizacijski odbor 17. olimpijskih i-ger, ki bodo drugo leto-v Rimu, je dal v prodajo vstopnice. Polovico vstopnic je rezerviranih za Italijo, ostalo polovico so dali na razpolago udeležencem tujih držav'. Tuje agencije bodo prodajale vstopnice samo tistim osebam, ki bodo dokazale, da imajo zagotovljeno bivanje v Rimu za čas iger. Cene: Najnižja 300 lir, najvišja 6000 lir in potem seveda cela vrsta vmesnih cen. Vendar posamezen listek daje pravico le do ene prireditve, bodisi zjutraj ali popoldne ali zvečer. Samo pri nekaterih športnih disciplinah bo listek veljaven za ves dan (sablanje, konjske dirke in še nekatere druge). Letališče na vladni palači Tako letališče si je dal urediti na vladni palači brazilski državni poglavar Kubiček — seveda le za helikopterje. Njemu helikopter nadomešča osebni avtomobil. naš teden v cerkvi Nauk o Mariji v ruski patriarhijski Cerkvi?! 1.3. nedelja, 3. postna: sv. Albin, škof 2.3. ponedeljek; sv. Neža Praška, d.; sv. Simplicij, papež 3.3. torek: sv. Kunigunda, ces. ' 4.3. sreda: sv. Kazimir, spozn. 5.3. četrtek: sv. Teofil, škof 6.3. petek, prvi: sv. Perpetua in Felicita, m. 7.3. sobota, prva: sv. Tomaž Akvinski; cerkveni učenik Sl''. SIMPLICIJ je bil rojen in vzgojen v krščanski družini. Tudi oče je bil zelo skrben za verske dolžnosti; sin je vzlju- bil krepostno življenje in učenje. To vse mu je koristilo v papeški službi. Papeški prestol je zasedel 5.3.467. V sled krivih ver so tudi verniki začeli živeti posvetno. Toda sv. Simplicij je z gorečno vztrajnostjo prav do potankosti poučeval njemu izročene, tako da so nekateri rekli, da je bolj župnik kot papež. Največ napora in skrbi je pa imel z zatiranjem arijanske krive vere, ki je bila razširjena povsod. Motila je vernike kot moti dandanes kristjane komunizem. Tedaj so hoteli biti kristjani pravi kristjani, pa so bili krivoverci; dandanes hočejo biti nekateri pravi kristjani — v objemu z brezbožnim komunizmom. 3. postna nedelja Kakor prejšnji dve nedeljski, tako ima tudi današnja sv. maša postni značaj: posebna resnost in spokornost v barvah in besedah. Vstopni spev je lepa pobožna molitev verne duše k Bogu, ki je naše pribežališče in naša pomoč: »Moje oči so obrnjene vedno v Gospoda, zakaj On mi bo noge rešil iz zanke. Ozri se name in u-smili se me, kajti osamljen sem in ubog. K tebi, Gospod, povzdignem svojo dušo, moj Bog, v tebe upam, ne daj, da bi moral zardeti.« — Isto molitev ponovi v drugi obliki mašna prošnja. Berilo sv. Pavla je koristen in občeveljaven kršč. nauk in življenjski program, posebno v postnem času* Dobro bi bilo kar celo poglavje prepisati in pazljivo pre-čitati. Sveti apostol narodov podžiga vernike, da naj posnemajo Boga kot otroci očeta po zgledu Jezusovem; da naj živijo kot se spodobi svetim, da naj se vzdržijo vsega grešnega in da naj bodo o-troci luči: »Bratje! Posnemajte Boga kot ljubljeni otroci in živite v ljubezni, kakor je tudi Kristus ljubil nas in se za nas dal v daritev in krvavo žrtev, Bogu v prijeten vonj. Nesramnost pa in vsaka nečistost ali lakomnost naj se med vami niti ne imenuje, kakor se spodobi svetim; tudi ne nespodobno vedenje in nespametno govorjenje ali norčevanje, kar se ne spodobi, ampak rajši zahvaljevanje. To namreč vedite in umevajte, da noben nesramnež ali nečistnik ali lakomnik nima deleža v kraljestvu Kristusovem in bož- jem. — Kakor' otroci luči hodite (=t živite)!« Evangelij nas svari pred zvito vztrajnostjo, številnim obleganjem, zalezovanjem in napadi hudega duha. Hudi duh v življenju nikoli ne miruje. Vedno je na delu, podnevi in ponoči. Venomer išče žrtve, vedno nastavlja zanke in pasti. Vedno znova skuša in napada. Gorje človeku, ki ni pripravljen ! Takoj ga ujame in z največjo lahkoto obvlada. In ko ga je ujel, ga zlepa ve£ ne izpusti. Nadvse žalostno je dejstvo, da i-ma hudi duh veliko častilcev, vse preveč zvestih podanikov in hlapcev. Kdaj bo ta mogočni trinog izgubil krivično oblast v svetu?! Kdaj se bodo ljudje streznili, spametovali, poboljšali, vrnili k Bogu in se posvetili? — Borimo se zoper hudega duha! Bodimo o-prezni in čuječi, vedno budno na straži, molimo dosti in skrbimo za svetost! Svetost je najmočnejše orožje proti satanu. Isti evangelij poveličuje Jezusovo nadnaravno moč in modrost, povzdiguje in slavi Jezusovo Mater Marijo in blagruje vse verne ljudi rekoč: »Blagor tistim, ki božjo besedo poslušajo in ohranijo.« — Živimo po Kristusovem nauku, ki je edina pot do večne sreče! Posvojimo te prelepe mašne besede: »K tebi dvigam svoje oči, ki prebivaš v nebesih. Glej, kakor oči služabnikov gledajo na roke svojih gospodarjev. In kakor oči dekle na roke svoje gospodinje : tako gledajo naše oči na Gospoda, našega Boga, dokler se nas ne usmili. Usmili se nas, Gospod, usmili se nas!« v • I • • življenja Papežev govor za sklep lurških slovesnosti Za sklep lurških slovesnosti je imel sveti oče nagovor po radiu. Govoril je v francoskem jeziku. Govor so prenašala naslednja radijska omrežja: francosko, irsko in kanadsko. V govoru je sveti oče omenjal važnejše dogodke preteklega jubilejnega leta in tudi svoje spomine na Lurd. Sklepnih slovesnosti v Lurdu se je preteklo sredo udeležilo 60.000 romarjev iz vseh delov sveta. Kard. Agagianian v Vietnamu Kardinal Agagianian se mudi v Vietnamu na- narodnem marijanskem kongresu kot zastopnik svetega očeta. Ob njegovem prihodu so ga sprejeli na letališču ministrski podpredsednik, številni ministri in diplomatski zastopniki. Med vožnjo v mesto ga je pozdravljalo na desettisoče ljudi. Novo semenišče v Braziliji Nadškof Fernando Gomesdos Santos je v mestu Goiania blagoslovil temeljni kamen za veliko novo semenišče. V novem semenišču bo našlo prostora 220 gojencev. Nadškof se silno trudi za povečanje duhovniških poklicev. Njegova nadškofija šteje 1 milijon katoličanov in ima na razpolago le 20 škofijskih duhovnikov in 100 redovnikov. Angleški tednik The Universe Med angleškimi katoličani je najbolj razširjen tednik The Universe, ki se tiska v 300.000 izvodih. Prihodnji obiski sv. očeta po rimskih cerkvah Sveti oče bo v prihodnjih postnih nedeljah obiskal najbolj znane rimske cerkve ter se udeležil postnih pobožnosti. Za Italijanska revija »Unitas« je v 5. številki lanskega bfcta objavila razpravo p. Antona Korena o nauku o Mariji v patrijarhijski ruski Cerkvi (Dottrina ma-riologica della Chiesa Patriarcale Russa). Razprava je zelo zanimiva, ker nam dokazuje, kako pravoslavna Cerkev v sovjetski Rusiji časti Marijo. Od leta 1931 do 1936, a posebno od deta 1943 dalje je ruska pravoslavna Cerkev objavila lepo število sestavkov v čast Materi božji. Med temi sestavki so članki dogmatične vsebine, članki o Mariji za priprosto ljudstvo, opisi Marijinih pobožnosti, molitve v čast Mariji, pesmi, govori o Mariji. Po vsej Rusiji so razširjene Marijine podobice. Duhovniki pa darujejo eden drugemu svete ikone (slike) Marijine. Vse to dokazuje, kako današnja Rusija časti Marijo. Posebno od leta 1953 dalje ruski bogoslovci obravnavajo razna teoretična bogoslovna vprašanja. Ruska Cerkev danes izdeluje bogoslovni sestav (sistem), pravi p. Koren, ki bi kljub nekaterim zablodam in nedostatkom mogel v bližnji bodočnosti prinesti lepe sadove. Razvoj današnje ruske teologije je posebno razviden iz »Revije moskovske patrijarhije«. Današnje rusko bogoslovje se odločno vrača k tradiciji, izročilu, to je bogoslovju svetih očetov in duhu te tradicije, ki je »sentire cum Ecolesia«, čutiti s Cerkvijo. Današnje rusko bogoslovje nadalje zahteva od bogoslovca ne samo globoko znanje, ampak tudi pravo notranje pre- oljčno nedeljo je povabil rimske vernike, naj se zberejo v baziliki sv. Pavla, kjer bo blagoslovil in delil oljčne vejice. Skoraj vsak dan velikega tedna bo sveti oče vodil v kateri izmed rimskih bazilik obrede velikega tedna. Na ta način bo sveti oče obnovil pradavno navado, ki so jo vpeljali papeži že v prvih stoletjih, pa je bila potem pretrgana leta 1870, ko so se papeži zaprli v Vatikan. Kardinal v solnem rudniku Munchenski nadškof, kardinal Wendel, se je spustil v rudnik soli v Berchtesga-denu. Razgovarjal se je z rudarji in blagoslovil rudnik. V rudniku je tudi daroval pontifikalno sveto mašo. Po štirih letih sv. maša v Moskvi Sovjetske oblasti so končno dovolile vstopni vizum katoliškemu duhovniku, patru Dionu, ki bo prevzel dušnopastirsko skrb za katoliške diplomate in njih družine v Moskvi. Prvo sveto mašo je pater opravil 1. februarja v knjižnici francoskega veleposlaništva. Na to dovoljenje je moral katoliški duhovnik čakati štiri leta. Posebna avdienca za bolnike Na praznik svetega Jožefa bo sveti oče sprejel v posebni avdienci bolnike, ki mu bodo izrazili svoj namen, da darujejo Bogu syoje trpljenje za velike potrebe Cerkve: za rimsko škofijsko sinodo, za uspeh vesoljnega cerkvenega zbora, za prilagoditev cerkvenega zakonika. Papeški letopis za 1959 Letopis vsebuje vse podatke iz življenja Cerkve. Cerkvena hierarhija šteje trenutno: 74 kardinalov, 10 patriarhov, 316 nad-škofov-metropolitov, 42 nadškofov, 1283 škofov, 216 apostolskih vikarjev in 115 apostolskih prefektov. V letopisu so tudi podatki o 43 narodnih škofovskih konferencah, potem o škofovski konferenci južnoameriških držav. Prvi izvod so poklonili svetemu očetu. Bivši judovski oficir redovnik Katoličan je postal bivši oficir izraelske policije loshua Blum. On je vodil preiskavo leta 1948, ko je bil ubit grof Bernadot-te, predstavnik Združenih narodov v I-zraelu. Bivši oficir se je umaknil v samostan na gori Siop. Našel je svobodo in srečo Doktor Sreenivasan, ki je bil deset let ravnatelj komunistične propagande v Indiji, je postal katoličan. Privzel si je ime Pavel. Doktor Sreenivasan pravi, da dolguje svoje spreobrnjenje čitanju pisem svetega Pavla, ki so mu odprla oči o komunistični zmoti. Izjavil je: Zadovoljen sem, da sem se odločil za spreobrnjenje, kajti samo v Cerkvi morem doseči svobodo in srečo! Skupaj z njim se je dalo krstiti 12 drugih indijskih komunistov, ki so tudi imeli vodilne vloge v partiji, pa jih je komunizem razočaral. Diplomatski stiki med Vatikanom in Kanado Sto tisoč kanadskih katoliških delavcev je poslalo ministrskemu predsedniku zahtevo, naj Kanada vpostavi diplomatske stike s sveto stolico. Po njihovem mnenju bi bila Sitem zadovoljna znatna večina kanadskega prebivalstva. 1250 birmancev Ameriška škofija Rockford je na poseben način praznovala 50-letnico svojega obstoja. V stolnici je prejelo zakrament svete birme 1250 konvertitov. Zakrament svete birme je delilo pet škofov. Slovesnost so prenašali tudi po televiziji. Delovanje svetega očeta Sveti oče razvija neprestano živahno delavnost. Povsod se čuti njegova prisotnost. Tako je pretekli teden poslal posebno radijsko poslanico na marijanski kongres v Vietnamu. Na kongresu obhajajo istočasno 300-letnico, odkar so bili v deželi ustanovljeni prvi apostolski vikarijati. Ameriškim otrokom je sveti oče poslal posebno pismo, v katerem se jim zahvaljuje za njihovo pomoč, ki jo nudijo vsako leto potrebnim otrokom po svetu. Pismo je prebral po ameriškem radiu nadškof Karel Alter, ki je predsednik odbora za ameriško katoliško pomoč. Preteklo nedeljo je pozdravil sveti oče kolesarje, ki so odhajali na krožno dirko po Sardiniji. Zbrali so se na trgu sv. Petra. Potem se je udeležil papež Janez XXIII. preteklo nedeljo popoldne postne pobožnosti v cerkvi svete Marije Pomočnice in Domnica. Vernike je povabil, naj v molitvi in v spokornosti preživijo postni čas. Lurška bazilika odlikovana Lurška podzemeljska bazilika, ki je posvečena v čast Piju X., je prejela veliko francosko nagrado za arhitekturo. Tako je odločil odbor za arhitektonske študije v Parizu. pričanje in zasebno življenje, ki popolnoma odgovarja dogmam, ki jih uči. Zahteva torej sveto življenje. Ruski bogoslovec mora tudi svoje ugotovitve primerjati z liturgičnim življenjem in z liturgičnimi besedili, ki imajo tako bogato dogmatično in moralno vsebino. Moderno rusko bogoslovje zahteva tudi, da bogoslovec upošteva današnjo sovjetsko stvarnost. Mora torej upoštevati tistega novega sovjetskega človeka, novega pod nekimi vidiki, ker je rojen, vzgojen in včlanjen v sovjetsko okolje. Kakšen je pa nauk modernega ruskega bogoslovja o Mariji? Ta nauk temelji posebno na sv. pismo, na opredelitvah (definicijah) prvih sedmerih vesoljnih cerkvenih zborov, na sv. očetih (Psevdo-Dionizij Areopagitski, sv. Irenej, sv. Gregor nišeuski, sv. Efrem sirski, sv. Anil damaščanski, sv. Andrej iz Krete itd.), na liturgičnih tekstih, na ikonografiji, na najboljših ruskih bogoslovcih (metropolit Filaret, škof Ignacij Brjaučaninov, škof Teofan Zatvornik, duhovnik Sergij iz Kronštadta itd.). Vsi ruski bogoslovci poudarjajo, da je češčenje Matere božje značilna posebnost krščanske vere. Ruska Cerkev časti Marijo na poseben način v svoji liturgiji. Ni nobene službe božje, pri kateri se ne bi omenjala Marija. Zdi se pa, da nekateri ruski bogoslovci, in sicer Uspenskij, VI. Losskij in Sarv-čov pripisujejo Mariji neko vrst brezmadežnega spočetja, kakor ga umeva katoliška Cerkev. VI. Losskij navaja sv. Efre- • ma sirskega, ki pravi: »Ti, Gospod, in Tvoja Mati sta sama popolnoma sveta, ker Ti, o Gospod, nimaš nobenega madeža in Tvoja Mati nobenega greha-- in se (Losskij) vprašuje, kako je mogoče to trditi, če se istočasno ne priznava brezmadežno spočetje Presvete Device Marije, kakor ga umeva katoliška Cerkev. Ruska Cerkev odločno priznava dogmo o večnem devištvu Marijinem in sodi, da je to največja svetost, ki jo lahko doseže človeško bitje. Pravoslavna Cerkev sodi, da je vrhunec slave Marijine ne začetek njenega življenja, ampak njeno Vnebovzetje (U-spenije Bogorodice), ker je v tem trenutku Mati božja dosegla največjo svetost, ki jo lahko človek doseže. Prva med vsemi ljudmi je Marija šla v nebesa dušo in telesom, in sicer pred sodnim dnevom. To je nauk vseh bogoslovcev, ki smo jih zgoraj omenili. V nebesih Marija ni pozabila na ta svet. Legenda pravi, da se je Marija takoj po vnebovzetju prikazala apostolom in jim rekla: »Ne bojte se, z vami sem do konca sveta!« Apostoli so pa nato po tem pobožnem prepričanju prvikrat molili: »Presvjataja Bogorodice, spasi nas!* (Presveta božja Porodnica, reši nas). To molitev pravoslavna liturgija uporablja samo za Boga in Marijo, a svetnike molijo »prosite za nas!« Ruska pravoslavna Cerkev je prepričana, da je Marija po božji odredbi naša nebeška Mati, posredovalka, deliteljica vseh mijosti in kraljica nebes in zemlje. To je izrecna misel patrijarha Sergija, bogoslovcev Le-bedjeva, Saryčova in Uspenskija ter metropolita Nikolaja. P. Koren naglaša, da je nauk ruskih * bogoslovcev, ki pripadajo patrijarhijski Cerkvi, zelo lep in da splošno temelji na trdnih temeljih. Kar se tiče dogme o brezmadežnem spočetju, ruska patrijarhijska -Cerkev se še upira tej dogmi. To dokazuje cerkvenimi koncil, ki se je vršil leta 1948 v Moskvi Tolažljivo dejstvo pa je — poudarja p. Koren — da so se nekateri ruski bogoslovci začeli resno zanimati za to dogmo. V ostalem, pravi p. Koren, nauk ruske Cerkve je pravilen. Zdi se, da je to uraden nauk ruske Cerkve, ker ga učijo njeni visoki cerkveni dostojanstveniki in bogoslovci (patrijarh Sergij, metropolit Nikolaj, škof Izidor, docent Saryčov itd. in ga objavlja uradna revija moskovske patrijarhije. . To kratko poročilo o zelo zanimivi razpravi p. Korena zaključujemo, kakor je on zaključil svojo razpravo: »Presvjataja Bogorodice, spasi nas!« M; Vzrc siko Tu lisk; iški letal Mrk lisk. Jo r imo lam isk stirs Eati i, >irk Vs io p udi -epe , laš eri ta i 'Olj: Catc V n &ied Slov NAS MISIJONAR FISE St S\ S\ Pl Al Dev ,.&ob Gab Jam lazt Mav Miri Mab Pevi Pod Rup Sov Sen Stm Stai ;go Katondvve Mission, 28.1.1959: Kako je z menoj? Še vedno živ in zdrav in vesel, čeprav so že ne ravno majhne skrbi začele rojiti po glavi. Na praznik Brezmadežne sem se podal v 250 km oddaljeno Lusako po opravkih. Pa so me tu čakale nepredvidevane službe. Najprej sem moral pripraviti božična , voščila v činjan-ščini, ki so jih nato sneli na magnetofonski trak, potem sem nekaj dni nadomeščal nekega patra v mestu, ki je šel na duhovne vaje in končno sem moral v Ka-ribo, kjer sem prebil Božič med italijanskimi delavci, ki gradijo znameniti jez. Ta jez bo ustvaril veliko umetno jezero, dolgo 300 km in široko 100. Nad tisoč Italijanov dela pri tem jezu, mnogi imajo tu tudi svoje dnižine. Na Štefanovo ponoči me je italijanski kurat odpeljal domov v 500 km oddaljen Katondwej. Doma sem ostal le nekaj dni. Zadnji dan leta sem moral, ponovno v Lusako, kjer sem ostal do sv. Treh kraljev. Torej vse praznike sem preživel potepuško. Mislim, da sem vam že pisal o Katondvve, kakor tudi o moji bodoči postojanki Kapoče, ki bi jo moral prevzeti čez dva meseca. Do sedaj sem v odmorih g# zel neki novi afriški jezik, čebemba, ki ga govorijo predvsem severno od Lusake. Prebral sem v tem jeziku katekizem in evangelij sv. Marka in Luka ter začel sestavljati »status animarum«, ki mi bo gotovo vzel nekaj mesecev dela. Prejšnji teden sem obiskal mojo bodočo postojanko in preživel tam nekaj dni. Hotel sem se prepričati, kaj je še ostalo v velikem župnišču. Kar začudil sem se, ko sem ugotovil, da ljudje niso ničesar odnesli, čeprav 15 let ni bilo na tej postojanki nobenega stalnega misijonarja. Pa ne da bi ne imeli kaj odnesti, saj je tain cela kovaška delavnica in cerkvenega perila toliko, kolikor ga še po naših župnijah ne premorejo. Poleg tega sem našel tam dva prav lepa keliha, dva še lepša cibo-rija, krasno monštranco in polno drugih dragocenosti. Vse to je bilo sicer pod ključem, a ključ vsem na razpolago na vidnem mestu v zakristiji. Misijonarjem v Indiji kradejo vse kar pred nosom in nobena ključavnica ni dosti varna. Torej nekaj dobrega je tudi na naših črnčkih in koliko bi se še pridobilo, ko bi jim bilo mogoče nuditi toliko pažnje kot Evropejcem! Ko sem bil tam na ogledu, je nepričakovano prišel na obisk sam lusa- ški škof in sem moral še njemu kuhati in za njim pospravljati. * Obljubljam, da se bom še kaj oglasil, obenem pa prosim, da bi se me tudi vi kaj spomnili. Zelo bom vesel vsake vaše besede. Bog plačaj tudi za Katoliški glas, ki mi redno prihaja. Nftjlepše pozdrave vsem in Bog vas živi! Radko Rudež* misijonar FRANCOSKI KARDINAL LIENARf se odločno zavzema za delavce »Zaslužek kapitala mora priti za zaslužkom delavcev.« To »revolucinarno« izjavo je dal francoski škof iz Lilla kardinal Lienart. Te njegove besede so v industrijskem mestu kot je Lilla vzbudil* med delavstvom velikansko zanimanje' Kardinal Lienart in nadškof iz Cambrai# Guerrv sta s to izjavo odločno protestirala proti odpustu 890 delavcev iz dveh tovarn v severnem delu mesta. Kljub odpustu, delavci še vedno prihajajo m> delo, čeravno so jih opozorili, da nimajo več nikake pravice do plače. Tudi druge tovarne zagovarjajo množične odpust« delavcev s tem, da morajo preuredit' tovarniške prostore in se podvreči novim predpisom ekonomije. Cerkvena hierhija iz Lilla se je od loč' no postavila na stran ogorčenega dela'1 stva. Delodajalcem je dala jasne smef nice, po katerih naj bi se v gotovih ktt tičnih slučajih ravnali. Delavci ne smejfl nikdar trpeti zaradi industrijskih reforfl1' pa najsibo v preureditvi prostorov, kako* v ekonomskem pogledu. Delavske plač* so zadnje, ki pridejo v poštev v taki*1 slučajih. Vsak bi se moral jasno zav^ dati kako veliko moralno zlo je brd' poselnost delavskega sloja. V Parizu je udruženje industrije^ imelo privatno tajno sejo na kateri & komentirali izjavo škofa Linerta, ki i* po razpustitvi tako zvanih »delavce*’: duhovnikov« poslal glavni buditelj ve'f kega »apostolata Francije«, ki si je stavilo za glavni cilj obrambo pravic $ lavskega sloja. V višjih industrijski francoskih krogih vzbuja odločna ose^ nost kardinala Lienarta veliko zaskrbi nost in preplah, medtem, ko gleda ^ lavski sloj v njem svojega največjega nitelja in dobrotnika. Vol Vei Vei 18. od ko sle Pii Vsi fa; Cel pri Na ak do Hit gri it€ N del, 'ak «n. ri »tr, «o tta del da, \ 'ar 6ai 'iu k kri jPoročilo o mesecu katoliškega tiska Malo pozno letos prinašamo poročilo. Vzrok bo tudi tu avstralijanska, ki je marsikoga položila v posteljo. Tudi letos je potekel mesec katoliškega tiska povoljno. Molilo se je za naš kato-'iški tisk, govorilo po radiu in pridigalo, letaki so bili razobešeni, itd. In tudi nabirka je bila na nedeljo za naš katoliški tisk. Tu prinašamo nabirke, ki smo jih io zdaj prejeli. Nekatere duhovnije jih še niso poslale, a jih bodo pozneje, ker imo prepričani, da ni duhovnika med lami, ki bi ne razumel, da je katoliški lisk eno izmed najmodernejših dušnopa-stirskih sredstev in da ga mora priporo-fati ter širiti med svojimi verniki. Nabirke izostalih župnij objavimo v bodoče. Vsem sotrudnikom in pomočnikom, ki io pomagali, da je mesec za katoliški tisk Udi letos uspel, se iskreno zahvaljujemo, ■epo število novih naročnikov kaže, da laš list napreduje, kljub temu, da nekateri le kritizirajo, namesto da bi prijeli a delo in pomagali, da bi bil list še loljši. Upajmo, da bo naš tisk, zlasti pa katoliški glas tudi v bodoče izpolnil svo-ihie veliko poslanstvo, ki ga ima tu ob meji med našim ljudstvom, in nosil v svet ®ed naše ljudi pozdrave nas primorskih Slovencev. TRŽAŠKA ŠKOFIJA TRST : Novi sv. Anton 21.200 Sv. Ivan 11.000 Rojan 15.250 Skedenj 21.000 Barkovlje 4.210 Salezijanci 3.800 Sv. Jakob — Sv. Vincencij 8.700 Žavlje — Marijina družba ul. Risorta 15.000 Bazovica 15.910 Boljunec — Boršt 3.100 Dolina 8.300 Katinara — Kontovel Mačkovlje Opčine Prosek Repentabor Ricmanje Sv. Križ T rebče Sv. Ana 1.600 3.500 9.340 4.800 1.500 10.000 3.000 1.200 VANDALSKO DEJANJE v tržaškem mestnem svetu * Izžrebani so bili: 1. nagrada: Mužina Angela, Gropada 90 2. nagrada: Bremec Klara, via del Porto 75, Trst 3. nagrada: Quinzi Josip, Jamlje 5 4. nagrada: Cotič Jožef, Vrh 66 5. nagrada: Mosetti Valerija, via Giusti- niani 9, Trst Izmed inozemskih naročnikov je bila izžrebana Hladnik Terezija, Chiasso, Švica, ki bo dobila list brezplačno za 1. 1960. Prva zmaga slovenske akademske liste ADRIA Po predstavitvi šestih list za volitve na univerzi GORIŠKA NADŠKOFIJA Gorica : Stolnica Sv. Ignacij Sv. Ivan Placuta Alojzijevišče Devin Doberdob pabrje-Vrh Jamlje-Dol Jazbine ) Mavhinje Mirnik Nabrežina revma Dodgora kupa-Peč Sovodnje Sempolaj Stmaver ktandrež ^ toeverjan Lgonik 70.000 29.144 10.000 11.612 625 11.500 1.830 3.610 13.510 12.250 14.310 7.000 3.000 Letos bo na volitvah za akademski svet tržaške univerze tekmovalo skupno šest list po sledečem vrstnem redu: 1) Intesa (katoliška); 2) Adria; 3) Liberi Goliardi (laična sredina); 4) Lista goliardica ison-tina e friulana (goriška laična); 5) Goliar-dia nazionale (skrajna desnica); 6) Uni-versita libera (levica). Dejstvo, da so slovenski visokošolci predstavili svojo listo, je vzbudilo veliko hrupa pri razpravah volilne komisije. Predstavniki fašistične liste so celo predlagali, naj se slov. lista ne sprejme, češ da to predstavlja atentat na univerzo. Tudi predstavniki nekaterih drugih list so dali podobne izjave, tako n. pr. oni od Liberi Goliardi (liberalci, republikanci), kateri pripada tribun Scheri. Predstavnik slov. liste Udovič je te manevre odločno zavrnil s trditvijo, da se po statutu (čl. 43. in 44.) lahko predstavi katerakoli lista, saj tudi Slovenci plačujejo takse ih obiskujejo u-niverzo. Fašisti so predložili resolucijo o prepovedi slov. liste, ki je bila zavrnjena s štirimi glasovi proti enemu. Kot posledico sprejema slovenske liste ADRIA so fašisti sklenili v znak protesta umakniti svojo listo »Goliardia nazionale«. Značilno je, da se je tribun Tullio Scheri svojčas pogajal s predstavnikom tkzv. naprednih slov. akad. v Trstu M. Škrinjarjem, ki študira na ljublj. univerzi, za na- stop na skupni listi. Istega mnenja so bili njihovi goriški somišljeniki. Da ne bo v naši javnosti napačnega tolmačenja, dodamo še to, da so bili prvotno tudi tako imen. napredni visokošolci za skupno listo ADRIA, a so se pozneje raje pridružili italijanski listi, češ da pomeni slovenska lista »izzivanje«. Ker so slov. predstavniki pristali na umaknitev sigle S.A.L., in ker se širijo glasovi, da so isti slov. predstavniki s tem kapitulirali, smo dolžni pojasniti: da so naši predstavniki (Udovič, Rudolf, Tul) do zadnjega vztrajali pri svoji zahtevi, da slovenska oznaka ostane, kot je tudi razvidno iz zapisnikov seje, ter da so bili šele naknadno primorani oznako umakniti, da je lahko lista ostala; da so se slov. sigli uprli tudi predstavniki liste Universita libera (L.U.G.) na kateri kandidira tudi Peter Sancin, prefekt Dijaškega doma v Gorici, na 29. mestu. Zato vprašujemo Prim. dnevnik, ali so res »napredni« slov. visokošolci, če podpirajo sovražnike slov. jezika? Med sejo tržaškega občinskega sveta 20. t. m. je na galeriji nenadoma vzplamtel do stropa segajoč plamen, oblak gostega dima je napolnil visoki del velike zborne dvorane in drobci, podobni peščenim kroglicam, so se usuli z gorečim časopisom med klopi misovskih (novofaši-stičnih) svetovalcev in so obč. svetovalki De Vecchi osmodili lase in povzročili nekaj manjših opeklin. Po prvem ugibanju se je ugotovilo, da gre za grozilno dejanje novofašističnih elementov, s katerim so hoteli opozoriti obč. svet in javnost, da hočejo nastopiti proti dvojezičnosti in slovenski banki z nasilnimi dejanji. Smodnik, ki je bil v kartonskem zavoju, bi bil namreč moral eksplodirati in raztrositi po dvorani kakih 100 grozilnih letakov. Seja se je po kratkem presledku nadaljevala in podžupan prof. Cumbat, ki je predsedoval namesto odsotnega župana, je v imenu obč. odbora in obč. sveta naj-strože obsodil »lopovščino pretepaškega kova«, ki bi bila lahko povzročila hude posledice. To nespametno dejanje — je nadaljeval — žali ugled svobodne občine in nacionalni čut Tržačanov, ki ne potrebujejo takih metod, da bi dokazali svojo privrženost demokratični Italiji. — Dogodek so naznanili policiji. V začetku seje je obč. svetovalec dr. J. Agneletto nastopil za vrnitev občine Devin-Nabrežina od tržiške preture in goriškega tribunala k tržaškemu tribunalu in pre-turi. Devinsko-nabrežinska občina je sestavni del tržaškega ozemlja, spada politično, upravno in davčno-finančno pod Trst; bila je od 1. 1945 tudi sodnijsko spojena s Trstom in je bila le zaradi bi-rokratične pomote v Rimu leta 1957 sodnijsko odcepljena od Trsta in pridružena Gorici. Bivši župan Bartoli je s pismom sporočil leta 1957 dr. Agnelettu, da mu je podtajnik justičnega ministrstva zagotovil, da bo storjena pomota v kratkem popravljena in devinsko-nabrežinska občina tudi sodnijsko spet priključena =P' * beseda Za edinost slovenskih akademskih sil! Akademiki ob Adriji stojimo pred važnim izpitom — pred Volitvami za akademski syet, ki bodo na tržaški stari in novi univerzi v ponedeljek 2. marca od 9.30 do 19.30, v Gorici (Circolo uni-Versitario) na Korzu Italia 10 v nedeljo 1. marca od 10.30 do 18. ure, in potem še v Trstu - ul. S. Nicolo ll/II. v torek 3. marca od 14.30 do 20. ure. — VOLITVE SO TAJNE. Premislimo dobro, da ne napravimo morda kakega napačnega koraka, zaradi katerega bi se potem kesali, ko bo prepozno. Nas, slovenske akademike ob Jadranu, prav nič ne smejo zanimati prepiri in strankarstvo, ki se širi med italijanskimi kolegi. Ti so si Isi, čeprav v še tako pisani raznolikosti, vendar edini in se sporazumejo na njim koristnem skupnem imenovalcu. Zato je nujno, da se združimo tudi mi Slovenci v eno samo Celoto, ki jo predstavlja edino naša slovenska lista ADRIA, kot Prvoboriteljica in zastopnica slovenske akademske vzajemnosti. Naša lista zajema različne organizirane in individualne slovenske akademske sile, ki so se samostojno in svobodno odzvale skupni dolžnosti. Njena naloga je graditi, družiti, vzgajati k narodnostnim idealom in samoobrambi. Zato jo brez sebičnosti, ambicij ali zahtev podprimo širokogrudno vsi, ki hočemo, da se v pestrem akademskem zboru upošteva tudi naš slovenski glas in uvažuje tudi naša želja! Trst-Gorica, 25. februarja 1959. GLAVNI VOLILNI ODBOR slov. akad. liste »ADRIA« Beseda je dar božje Besede 'redkim in izbranim dušam, drobec vsemogočne u-stvariteljeve, ki se v trenutku razsvetljenja prelije v življenje. A vendar ni brez odgovornosti in ne brez odmeva. Vsako zrno, ki pade v zemljo ne obrodi sadu, redkokdaj pa umrje brez odmeva beseda, ki se je porodila iz duhovne notranjosti plemenitega človeka. * Beseda ima le tedaj svojo vrednost, če ima svoj izvor v skromnosti, ponižnosti in iskreni nesebičnosti, prav kakor vsako dejanje, ki je lepo in plemenito le tedaj, če je prosto vsakega napuha in častiielj-nosti. * V njej se mora izražati prosta volja človeka, kajti umetnost v besedah je vrednota vredna vsega spoštovanja. Kjer te prostosti in tega spoštovanja ni je človek le še suženj besede, le ponižni hlapec ukazujočih. Beseda mora služiti resnici in poštenju in mora goreti kot plamen, ki greje in oživlja in nikoli ne zgori. * Pisatelj živi s svojimi junaki, z njimi upa in ljubi, trpi in umira; a ko jih enkrat odpošlje po svetu, niso več njegovi,' .Katoliški glas" v vsako slovensko družino I Trstu. Od takrat sta minuli skoraj dve leti brez upanja; zato je zaprosil dr. A-gneletto župana in podžupana, da v interesu prebivalstva devinsko-nabrežinske občine ponovno posredujeta v Rimu, da se storjena napaka popravi, kar bi bilo ne samo v korist Devincev-Nabrežincev, ampak tudi v interesu Trsta in njegovega gospodarstva. Istočasno je dr. Agneletto opozoril odbornika za javna dela, da je postala bivša vrzel, ki vodi od miramarske postaje ob zidu miramarskega parka do grljan-skega portiča in po kateri gre dnevno nešteto prebivalcev s Kontovela in Proseka, ob deževnem vremenu zaradi blata neprehodna in je zahteval, da se en del posuje z gruščem. Seja je potem nadaljevala svoje upravno delo. last vseh so in last nobenega. Nič jim ne more odvzeti, nič dodati, prav kakor desetero zapovedi so vklesani za vse čase v knjigo življenja. In četudi se kdaj z njimi sreča mu je nerodno pri duši, prav kakor da bi se srečal s tujci. Njegove besede so postale tuja posest, morda posest mnogih, morda le neznatnega števila: Morda so ljubljene in negovane z ljubosumno skrbjo, ali pa so že zašle med staro šaro. Lahko jim je usojeno življenje enega dneva, leta, stoletja in tisočletja, lahko je njihov spomin in časten, ali pa nosi na sebi večni pečat sramote.. * Iz vsega tega sledi neizmerna vzvišenost besede, a tudi strašna odgovornost, ki jo ima pred Bogom in pred ljudmi. V njej je življenje in smrt, sodba in obsodba, vstajenje in padec. Čudovita in sveta je moč besede. Radio Trsi A od 1. do 7. marca 1959 Nedelja: 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 15.40 Slovenski zbori. — 17.00 »Uporni pelikan«, igra v dveh dej, ki jo je napisal E. Bassano, prevedla N. Konjediceva. I-grajo člani RO, vodi J. Peterlin. — 19.00 Nedeljski vestnik. — 21.00 Pesniki in njih stvaritve: »Taras Hrihorovič Ševčenko. — 22.10 Mussorgsky: Slike z razstave. — 22.40 Slovenski oktet. . Ponedeljek: 14.30 Teden v svetu. — 18.10 Koncert violinista Luciana Vicarija. — 20.30 Stanislav Moniuszko: »Halka«, opera v štirih dej. Orkester in zbor Poznanske filharmonije vodi Walerian Bieriajevv. V prvem odmoru, ob 21.20: »Opera, avtor in njegova doba«; v drugem odmoru, ob 21.50 cca: »Mala literarna oddaja«. Torek: 18.00 Z začarane police: Ivanka Cegnar: »Zakaj rastejo vrtnice ob gozdu«. 18.10 Brahms: Godalni kvartet v B duru, op. 67. — 21.00 Postno predavanje - Viljem Žerjal: »Kesanje, pogoj za spravo z Bogom«. — 22.15 Simfonični koncert: Cherubini: Anacreon, Beethoven: Koncert št. 4 v G duru za klavir in orkester. Sreda: 18.00 Radijska univerza: »Delavne sposobnosti in nagnjenja«. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 21.00 M. Ogrizo-vič: »Hasanaginica«, tragedija v petih dej. Četrtek: 18.00 Z začarane police - Z. Kafol: »Zakleti kraljevič«. — 18.10 Prokofjev; Simfonija št. 6, op. 111. — 19.00 Šola in vzgoja - Ivan Theuerschuh: »Zakasneli poklici«. — 21.00 Postno predavanje - Lojze Škerl: »Zakrament božjega usmiljenja: t Sveta pokora«. — 21.30 »Potovanje na Mesec«, radijska zgodba - 16. slika - igrajo Člani RO. Petek: 18.10 Koncert pianistke Marise Tipo - Schumann: Die Davidsbuendler, op. 6. — 19.00 širimo obzorja - Tržaški gradovi (3): Sveti Just. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 22.00 Poslednji dnevi slovenskih književnikov (4): Dragotin Kette. Sobota: 15.00 Boccherini: Koncert v B duru za čelo in orkester. — 16.20 Veseli dolinski trio. — 18.00 Oddaja za najmlajše - Radislav Rudan - Saša Martelanc: Bilo je nekoč... (6): Zena povodnega moža. — 20.40 Zbor Emil Adamič. — 21.00 Federick Wilkinson: »Sovražnik žensk«, veseloigra. — 22:00 Debussv: Morje. — 22.25 Ruski narodni plesi. Mr. VERIDICUS Ozadje trojne cerkljanske tragedije Izpričana nedolžnost skupine g. Piščanca Nesreča v Cerknem je pospešila naše