Iti! 1*^************** MII V F N aš»" alo « a: | ^ ' tlprobuja in napredek naroda! | IT Naš namen: ^ | V edinosti in slogi do cilja! | NARODNI NATIONAL}] HERALD. ° 'HLADNO GLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST ČITY, PA. — OFF ICIfL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BENT SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CI TY, PA. 9 '. 40 .-štev. 40. DULUTH, MINN., MONDAY, MAY 18, 1914. — PONEDELJEK, 18. MAJA 1914. Volume IV.—Letnik IV. N S U lf na, dorilci strajkarjev PRED VOJNIM SODIŠČEM. 0R0ČNIK miličarjev je priznal zaslišan kot IpRlčA, DA SO STRELJALI MILIČNI VOJAKI V GOREČE Si TABORIŠČE ŠTRAJKARJEV v ludlow, colo. nad STO UNIJSKIH DELAVCEV POD OBTOŽBO. ZAKONO¬ DAJA DRŽAVE COLORADO ZAHTEVA ODSTAVITEV GUVERNERJA AMMONSA. POMOČ ŠTRAJKARJEM. HoodsUkonfu rsal im /a kruh) LLING M ON, ELIJ iu\j! TRGOVINA Instvu. Jenver, Colo., 16. maja. Po- nik’ Bigelow, eden glavnih prič E( j vojnim sodiščem v Golden, izpovedal, da je državna indica eljala v goreče šotorišče dne 20 rila. Kakor znano, je bilo takrat reljenih enajst otrok, dve žen; i V eč mož, ki se niso mogli r'j vohlačnikov. Priča Bigelovv ie j pred pogubonosnim ognjem |er pristavil drznega čela, da ni-' začeli streljati miličarji prej, ikler jih niso napadli štrajkarji, ta njegova izjava ni napravila kenega utiša. Kakor je povedal, začel goreti prvi šotor všled te- , ker je bila peč v njem preveč žarjena. Potem tudi trdi, da je tel s svojimi tovariši na pomoč, je uvidel, da so se vneli tudi ugi šotori. Major Patriek Hamrock, eden miličarjev, ki se morajo za-go- rjati radi umora, požiga in tat- ne, je naznanil pred sodnijo, da bo zagovarjal s tem, da so mi- arji bili prisiljeni streljati. Razun tega je izjavil, da so bili egovi ljudje razkačeni vsled ijdbe mrtvega miličarja, na ka- rem je bilo videti znake trpin- nja. Porota je stavila pod obtožbo id sto unijašev, ter jih dolži u- ora ter dejanskega napada. Vsi so se baje udeležili spopada pri ecla rudniku, pri čemur je bil streljen eden jamskih 'čuvajev, ed obtoženimi se nahajajo John . Laivson, elan izvrševalnega od¬ ira United Mine Workers of A- riea; Echvard L. Doyle, blagaj- NOBENEGA USMILJENJA ZA DELAVSKE VODITELJE. štiriindvajset obsojenih dinami- tardov mora v treh tednih na¬ stopiti zaporno kazen v Leavenvvorth. Chicago, 111., 16. maja. dai® 'e: •! >■ dalje'■* lcar m tajnik distrikta štev. 15; " v ’ dl- T. Hickey, tajnik državne de- , nske federacije; Jack Carter in ■ID# ohn 0’Connor lokalne unije v ouisville, ter Joe Potestič, tajnik »kalne unije v Louisville. državni zakonodaji so prišli a dan senzacionalni dogodki. ™prednjak, senator W. C. Robin- ® A e namreč zahteval v senatu loženi resoluciji, da mora gu- ?. rner -^mmons odstopiti. Resolu- l a ne zahteva resignacijo guver- 1 ’ ara Pak njegov odstop. e n\er, Colo., 16. maja. — Čla- eoloradske mirovne lige so In! t P° sv ’ntovanje, ter imenovale er!'.' - 1 0C ^ Sek ’ ki naj pozo ve gu- •idJk a '^ n i imonsa > da naj zatvori h: 1 , e v Colorado ter s tem pri- ‘^ a končajo štrajk. it « n 'P r ^ l em zborovan- i '^ a Slečejo štiri, vbit- pri Ludlowu K* sfiri rno ..- rešene otroke v *n k 11 i** 1 pošl jejo v Washimg- anr ^ e dsedniku Wilsonu, da ga •iS v °: naj ukaže zatvoritev Drugačno stališče pa so zavzele članice Law and Ordcr League, ki so se isotako sešle' tukaj ter celo nazdravljale nekemu duhovniku, ki je imenoval štrajkarje “navad¬ ne inozemce.” Denver, Colo., 15. maja. — Voj¬ no sodišče, ki naj preiskuje vzro¬ ke krvave bitke pri Ludlow dne 30. aprila, se je sestalo v Golden, predmestju Denvera ob vznožju Rocky Mountains. Proti mitičnim četajn je naperjeno mnogo obtožb radi umora, požiga in ropa. Pred¬ sedstvo vodi stotnik Edward A. Smith. Trinidad, Colo., 14. maja. — V Luldlovv okraju so zopet začeli gra¬ diti šotorišče za štrajkarje. Kakor znano, so miličarji dne 20. aprila šotore zažgali ter streljali na ne¬ dolžne žene in otroke. Hudi Hoji so se vršili tudi med štrajkarji in milico svoječasno v San Rafael Ileights koloniji. Štrajkarjem je bilo obljubljeno, da jim hode ško¬ da povrnjena. Trinidad, Colo.’,.. .J,Y p ' la. -- 'Danes so 'Začelf^hf&ia^i^ffrt s5- torišče v Ludlo\v. Neoženjeni grš¬ ki štrajkarji so se vrnili z drugi¬ mi, ter postavljajo sedaj šotore. Začasno bodo samo neoženjeni bi¬ vali v tej kempi. Dokler ne posta¬ vijo dovolj šotorov, ženske in otro¬ ci nimajo pribežališča v tem šoto- rišču Calumet, Midi., 14. maja. — Po¬ roča se, da se je v Taimarack rud¬ niku, zaidnjem, ki je začel po kon¬ cu štrajha delati, zopet začelo de¬ lati s polnim parom. V preteklem tednu so uposlili dvesto delavcev, in kakor naznanjajo, dela sedaj dva tisoč mož več, kakor o pričet¬ ku štrajka. Menijo, da je samo ne¬ kaj strajkarjev ostavilo bakreno okrožje, medtem, ko nove delav¬ ske moči vedno prihajajo. Število začasno uposlenih delavcev znaša sedaj okoli 18.000. (Povdarjamo, da smo povzeli to poročilo iz vi¬ rov, katerim ni veliko verjeti. Na¬ ši dopisniki nam poročajo, da je v Michiganu veliko brezposelnih, in da dela skoraj ni mogoče dobiti. Priobčili smo to naznanilo, da kdo sličnim v nedelavskih listih priob¬ čenim poročilom ne bi verjel. Ro¬ jake v Michiganu pa prosimo; da nam kakor hitro mogoče poroča¬ jo, kakšen je položaj, da ne bi kdo Slovencev imel nepotrebnih stroš kov. Op. uredn.) Eveleth, 'Minn., 18. maja. — Ze¬ lo slab je položaj v železnih rudni¬ kih. Iz raznih poročil je razvidno, da počiva sedaj do 16,000 delav¬ cev. Le pomiloščenje s strani predsednika W ilsona more rešit Frank *Ryana in 23 drugih mednarodnih železni¬ ških delavcev ječe. Najvišje sodiš¬ če je pred tedni zavrnilo vzklie, in tukajšnje vzklicno sodišče je od¬ redilo danes, da se morajo vsi ob¬ sojenci, ki se nahajajo pri jetniš- kemu ravnatelju v Lesvemvorth, Kas., drugače jih pošljejo od tu¬ kaj v jetnišnico. Istočasno se je bavilo vzklicno sodišče s zadevo Richarda Ii. Hou- lihana od tukaj, Olaf Tsvietmoeta iz San Francisco in Williams Bern- harda iz Cincinnati. Ko je prišel vzklie obsojenih de¬ lavskih voditeljev pri zveznem v-,- klicnem sodišču na razpravo, je bi¬ la proglašena obsodba omenjenih treh delavskih voditeljev za neve¬ ljavno ter odrejena nova obravna¬ va. Zvezna vlada se je tej razsod¬ bi uprla ter zahtevala vnovično za¬ slišanje. To se je vršilo danes. Biv¬ ši državni pravilnik Charles W. Miller iz Indianapolis, ki je vodil obravnavo proti dinamitardom' v omenjenem jnestu, je zastopal zve¬ zno vlado ter poizkusil dokazati, da so omenjeni trije pognali mno- o mostov in drugih stavb v zrak. To, da je dokazano iz pisem, ka¬ tere so pisali bratoma McNamara. Delavske* voditelje 'astopajn | 'bivši sodnik Kruii!m j ; Bt. Lpnša | tir'till* nJT ^«1*' /čolTnT^KTfV a sta oponirala zahtevi zvezne vla¬ de. Sodišče : še ni izdalo razsodbo. VSI PREMOGARJI V OHIO POZVANI TAKOJ NA ŠTRAJK. Iz glavnega stana okrožja štev. 6. United Mine Workers of Ame- - *, rika naznanjajo prenrogar- jem, da je proglašen štrajk. Člani organizacije vpla. čujejo p° $3.00 na te¬ den v štrajkarski fond. -r ■' ( % Columbus, Ohio,;jl8v maja. MALENKOSTNI VSPEHI DELOVANJE KONGRESA. Kakor vse kaže, se ne uresniči predsednikov legislativni pro¬ gram tekom sedanjega za¬ sedanja kongresa. Iz * ri L> *’ glavnega stana sest^gA'. q,krožja United Mihe Workers of America so danes proglasili štrgj_kVgeh pre-* •nrogarjev v tej državi.; Uradniki so pričeli danes izplačevati stavbar¬ jem ipo $3. — na {eden sta vbarske podpore. Kakor znano, so bili rovi zapr¬ ti od 1. aprila na .poziv lpstnikov rovov, ali do danes m bilo znano, ali ostane pri zaprtju delavcev, ali pride do štrajka, John Moore, predsednik tega okrožja,‘je izja¬ vil, da je bilo pri seji izvrševalne¬ ga odbora sklenjeno prejšnji te¬ den proglasiti štrajk. Uradniki in člani niso vedeli do danes, da bo¬ do delavci pozvani lalšfrajk. NOVEJŠE ZMAGE UPORNIKOV KAŽEJO HUERTOV PADEC. K I ■ NAPETI ODNOŠAJI MED NEMČIJO IN RUSIJO V Rusiji je opaziti močn 0 proti- nemško gibanje. Nemci se bo¬ je. Nemci se boje- da pri¬ de do carinske vojne. e t ŠOLA IN POLITIKA. , St - L 0 temni sti 'javnih šol v m drugim Sol- ob] “ U ! s ’ Mo - 15 - maja. 'j HaJ j 0 q so „ na razpolago tem mestu organizaei- P re j sv 1 - )<>C * 0 sme ^ e imeti odslej na Lh 2avo(i'J )0rOVan ja v javnih uč- 'Jr. , V2ro ki katastrofe. ptoerjev’ W ' Va ’’ 17 ‘ ma i a ‘ _ Co ' ;v °je n f > . or °t a je podala danes catastT- 0 p° C ^ 0 0 Piskavi strašne erie s a"L! rovih N ew River Col- alHe vah'i7o < J Qe 28 ‘ aprila ’ ki A e i, d a • ^ z rtev. Poročilo pra- 1 ' až strel(h, naS ! a ^ a katastrofa vsled ki ,j a e Pknov v rovu štev. 5, r dn ( za dene družbe nobena PREDRZEN ROP. New York, N. Y., 18. maja. ■ V neko kino-gledališče na Broad- way so prišli štirje možje ter se izdali za detektive. Aretovali so stražarja ter tri druge može, ki so imeli nekaj opravka v gledali¬ šču, ter nato oropali blagajno. Rop se jim je dobro posrečil, kajti od¬ nesli so 10 tisoč dolarjev. Berolin, Nemčija, 17. maja. —- Nemčija se ne 'boji Rusije samo ■kot nasprotnice glede vojaške pre¬ moči, ampak tudi v trgovinskem oziru. Rusko časopisje je posebno se Nemci upravičeno bojijo mož- zadnje čase začelo pisati tako, da Splošno pa je opaziti, da so se tu nosti eventualne carinske vojne, di v Rusiji že naveličali tujega vpliva, posebno še nemškega, ki je začel postajati nekoliko preveč vsi¬ ljiv. 'Poznavdci razmer in pazni opa¬ zovalci trdijo, da so merodajni krogi v Rusiji napravili v zadnjih časih več šahovnih potez, ki naj imajo namen, škodovati Nemčiji v vojaških in gospodarskih vprašan¬ jih. Radi tega vlada v vsej Nemči¬ ji precejšnje razburjenje. Ruska vlada je prepovedala poljskim de¬ lavcem se izseljevati na Nemško, ter tam delati. Tudi je skoraj go¬ tovo, da se vzakoni zakon, ki za¬ hteva povišano carino za žito, ki prihaja iz 'Nemčije. V zadnjem le¬ tu je eksportirala Nemčija 231, 000 ton rži, 22,000 ton pšenice in 38.000 ovsa v Rusijo. Kakor vse kaže, se hode pod no¬ vim gibanjem začela carinska voj¬ na med Rusijo in Nemčijo, od ka¬ tere 'bode seveda slednja imela sa¬ mo izgubo. Razumljivo je tedaj, zabavljan¬ je nemškega časopisja na Rusijo in Slovanstvo sploh. VELIKA NESREČA. Indianapolis. Ind., 17. maja. —• Trije člani ene družine so bili us¬ mrčeni, ostali so dobili več ali manj težke poškodbe, ko je zadel pjihov avtomobil v nek vlak v Fort Benjamin Harrison nedaleč od tukaj. Avtomobil je razbilo na kose. Eveleth, Minn., Is. maja. — Da¬ nes je demonstrativno okoli 200 brezposelnih na Ev letih. Demon strnntje, največ samci, so koraka¬ li ■za rndečo zastavo pred Spruce rudnik in so'zahtevali*.delo. Njih zahteva se ni uslišala; Od Spruce rudi ika 'so korakali k Fayal rud¬ nika. Ker, jih tudi tu Tijso uslišali, so ‘korakali-'nazaj; mesto, ju so dams ulice: Dela 'tudi tukaj niso dobili, zajo so demonstrantje za- manj skušali pri'g 0 voriti vposlene cestne delavce, da bi zastavkali. Na železnem okrožju v Minneso - ti so že od začetka zime jako slabe delavske razmere. Vposluje se le zakonske, da bi kompanije prisili¬ le samce, v zakonski jarem. Ožen¬ jeni možje in očetje so prisiljeni biti pokorni in potrpežljivo prena¬ šati vse tiransko izkoriščanje ka¬ pitalizma. Taki ljudje so priklen¬ jeni na verigi. Če so oni brez dela ne manjka kruha samo njem, am¬ pak tudi ženi in otročičem, med¬ tem, če je lačen samec, je lačen sam. Tudi gre samec lažje s kraja v kraj kot delavec z družino. To kompanije dobro vedo, zajo daje¬ jo delo najprvo oženjenim, kar je iz humanitarnega stališča povsem pravilno. Dejstvo pa je, da morajo tudi samci živeti, in če ne bodo po¬ klicani krogi nekaj ukrenili, da dosežejo tudi samci delo in kruh. se ni čuditi,, če bodo postali despe- ratni. Prej ko bo človek poginil lakote bo vse storil, in če nastane jo punti in vpori je to pripisati najprvo na rovaš sedanjemu 'gnji lemu družabnemu redu, kaj-erega poveličuje v deveto nebo kapitali z eni in cerkve. Tudi je pripisati bedno stanje delavstva delavcem samim. S krajevnimi štrajki, z de monstracijami, z bojkoti se dose¬ že Ibore malo, žrtve so pa velikan¬ ske, žrtve za delavce namreč. Naj¬ boljše sredstvo 'zboljšati položaj je 1 politična organizacija, in dokler ne bodo delavci stremeli za držav¬ ljansko pravico in ne bodo volili svojih zastopnikov v zakonodaje in v, kongres, toliko časa se bode ž njim ravnalo tako k°t se ravna se daj, ko jim manjka kruha, strehe in obleke. Delavci, samski in ožen¬ jeni, zapomnite si, da se doseže demonstracijami in štrajki malo, ■zato skrbite za državljansko pra vico in vporabite volilni glas za svoje delavske kandidate, če ho 'čete kedaj večjih pravic. Washington, D. C., 17. maja. — Vsa 'znamenja kažejo; da predsed¬ nikov legislativni načrt tekom te¬ ga zasedanja kongresa ne bode ob¬ veljal. Naj.brže bode rešena le do- volilna predloga ter predloga o kanalskem pasu po želji predsed¬ nika "VMilsona oziroma demokratič¬ ne stranke. Toliko je sedaj gotovo, da na¬ meravani protitrustni. zakoni, ozi¬ roma izpremnitev Shermanovega projltrustnega zakona, ne bodo re¬ šeni pri tem 'zasedanju. V zborni¬ ci pride na razpravo še Conving- ton predloga, ki namerava vstano-1 viti meddržavno trgovsko komisi¬ jo. Na razgovor pride nadalje Clayton predloga, ki istotako za¬ hteva jasnejše protitrustne zakone ter Rayburn predloga. Slednja prepoveduje izdavanje delnic brez dovoljenja meddržavne trgovske k miisije. Predloga je v prvi vrsti naperjena proti železniškim druž¬ bam. V zbornici bode ju predloga vsekakor sprejeta z veliko večino. Predsednik Wilson je izgubil vse upanje, da bi mogel napotiti senat do tega, da reši še pri tem zasedanju protitrustni program, in zato je zadovoljen s predlogom Underivooda, vodje večine, ki za¬ hteva odgoditev. Predsednik vstraja na stališču, caterga je zavzel .pri otvoritvi kon cr. su., ta gre |>a po svojih ,|> 0 'tjh. T;iko je 1 torej .poioža'j..*peugo4ea,. vse je nekako napeto, in trgovski svet zahteva odgoditev. Protitru¬ stne predloge ne podpirajo od no¬ bene strani, nasprotno, zahtevajo celo, da ne bo, sprejela. V bankah je nakupičeno veliko denarja, ki ne pride v promet radi nejasnega položaj. Tudi delavski voditelji niso zadovoljni z načrti za nove postave. Zahtevajo v prvi vrsti, da ne razširijo Shermanovega proti- trustnega zakona na delvske orga ■ nizaeije. Claytonova predloga pri- poznava samo obliko organizacije kot tako, in zahteva, da je vsaka organizacija odgovorna za “'omeji¬ tev” trgovine. Predsednik \Vilson je torej zašel v neprijeten položaj, ker tudi on zastopa mnenje, da so podvržene delavske organizacij i Shermanovemu protitrustnemu zakonu, da torej ne more pričako¬ vati zaslombe pri delavstvu na¬ klonjenih poslancih. ZMAGA KONSTUCIONALISTOV PRI TAMPICO IZPREME- MENILA VES POLOŽAJ. VILLA SE BLIŽA OD SEVERA. ZAPATA OD JUGA PROTI MEKSIKANSKEMU ZVEZNE¬ MU GLAVNEMU MESTU. MESTO TUKPAM PADLO V ROKE UPORNIKOV. CESARJEVO ZDRAVJE. Dunaj, Avstrija, 17. maja. — Zdravje avstrijskega cesarja Fran J osipa se je radi slabega vremena obrnilo zopet na slabše. Cesar hu¬ do kašlja in ne more spati ponoči. Zdravniki nagovarjajo bolnika, naj se poda v gorkejše kraje na jug- DELO ČRNOROKARJEV. Neiv Yorlr, N. Y., 17. maja, — V sredo so odvedli laški črnoro- •karji 8 let starega Franka Longo, ■danes je pa vrnila policija stari- šem 5 let stari Giuseppe Gurnino, katerega so imeli črnorokarji od 28. aprila. Policija je aretovala štiri može in eno žensko, katere je prepoznal Giuseppe kot ugrabi¬ telje. Sodnija je stavila črnorokar- je pod varščino $5000 vsakega. VOJAŠKA IGRA. Galesburg, 111., 15. maja. — 5 let stari Orrie Reed in njegov 31 letni bratec sta se igrala vojake ter se oborožila z očetovo lovsko puško. Orrie je nameril na bratca ter ga ustrelil. SKRIT DENAR. Chicago, 111., 18. maja. — Na zapadni strani so našli v neki hiši 77 let staro Mrs. Emily Baekus p r njeno sestro. 73 let staro Miss Ma- i-iett "VVTiglit mrtvi. Zastrupili sta se starki s svetilnim plinom. Ko je policija pregledovala stanovan¬ je, je našla v nekem skrivnem ko¬ tu v kuhinji vrednosti za 16 psoč dolarjev. NEVARNE LEDENE GORE. St. Pierre, Miquelon, 1. maja. — Ladja “Marie” je pripeljala 32 mož posadke z norveškega parni¬ ka “Isejford”, ki je zadel dne 28. aprila vneko ledeno goro ter dobil tako veliko luknjo, da se je kmalu po koliziji potopil. Ljudje so se re¬ šili z največjo težavo. IMashington, D. C., 17. maja. — V vladnih krogih vzbujajo veliko pozornosj- zaldnji dogodki v Meksi- ki ter v,Spelii upornikov. General Villa je podvzel pohod proti me¬ stu iSaltillo, ki se naJhaja samo de¬ vetdeset milj od glavnega mesta Meksike. O zavetju Tampico po konstitucionalistih poročajo obšir¬ no polkovniku Nicautu v Matamo- ros. Kakor je razvidno iz podrob¬ nosti, so se poslužili zvezni vojaki silnega naliva ter se umaknili s svojih postojank, ko so uporniki že prišli v mesjo. Glavni napad se je začel v torek dopoldne, ko se je posrečilo konsti tucionalistom zasesti take posto¬ janke, da je bil ogenj nasprotni¬ kov brezvspešen. V pripravljanju naskoka z infanterijo so metali konstitucionalisti ves dan na bra¬ neče granate. Tudi ponoči so vzdr ževali pogubonosni ogenj, napram kateremu zvezna artelerija ni mo¬ gla ničesar opravij-i. V sredo opol¬ dne se je pripravila infanterija u- pornikov za odločilni naskok. Po¬ stojanke nasprotnikov so bile že uiko oslabljene, da jim je bilo lah¬ ko jHemagi-ai-prvi obupni Odpor, zgutbe upornikov so,-bile primero ma majhne. Naskoka se je udele¬ žilo sedem tisoč mož pod vrhov¬ nim poveljstvom generala Gonza a. Kavalerijs v e patrulje skrbi¬ jo sedaj za mir. Washington, D C., 15. maja. — Mnrnarieni minister Daniels je dal kortre admira 1 *'. Mav o najobsež¬ nejša pooblastila glede na odpo- šiljalev vojnih ladij preko Penu- ko reke proti Tam --.’?. Admiral Mavo je vnovič potrdil zavzetje nn-s« a Tamipico p<> upornikih. Washington, D. C., 15. maja. — PorOeano zavzetje mesta Tampieo po upornikih pomenja novo po¬ glavje v zgodovini Meksike. Med¬ tem, ko so se jugoamerikanei po¬ sredovalci podali z največjem ti¬ panjem v Niagara Falls, kjer se naj začne v ponedeljek mirovna konferenca, razpravljajo v diplo- matienih krogih o posledicah naj novejših zmag upornikov. Tampico je zelo važno pristani¬ ško mesto, in vmerodajnih krogih ne dvomijo, da sedaj upornikom ne bode težko dobaviti orožje in streljivo na zadaljne boje na ju¬ ga. Vsekakor je zavzetje Tampi- ca velike važnosti ter večjega po¬ mena, kakor bi bilo misliti. Glav- :•■ naprave pridobivanja petroleja se nahajajo v bi žmi, in tam je in¬ vestirano največ amerikanskega kapitala. Kakor menijo, bode predsednik VUison skušal vn-lvati pri vodjih upornikov, da naj ne ogrožajo pri svojih vojnih operacijah petrolej¬ skih polja. Zastopniki konstitucio- nalistov zagota /Ij&jo, da se tega ni bati. Pristavljajo še, da bode general Gonzales čuval lastnino vsega tujega imetja, ter da bode skrbel za razvoj trgovine. Bati se je pa, da se hode voja¬ štvo pod generalom Zaragosso, ki se je moralo sramotno umakniti zmagovitim upornikom, maščeva - In. Zvezni vojaki so jo ubrali pri s vi jem begu preko pokrajin pe- troljeskih polja, m prav lahko je mogoče, da se tu osvetijo. Ako bi razdejali velike petrolejske zbiral¬ nike, bi se zlilo nešteto tisočev so¬ dov petroleja v reko, in mesto Tampico bi bilo na milost in ne¬ milost predano plamenom. Vsaj v vojaških krogih računajo s to mož¬ nostjo. General Gonzales je že poslal za begunci oddelke svojih vojakov da po možnosti preprečijo napad na rezervoarje. Včashington, D. C., 17. maja. — Uporniki so z naskokom zavzeli -mesto Tuxpam, ki se nahaja med Tampico in Vera Cruzom. Tako po roča državnemu departmentu kon¬ zul Canada in Vera Cruz. Z nekim španskim parnikom ubegli Španci iz Tuxpam naznanjajo, da je upor¬ ni general Aguilla zavzel mesto po hudem boju. Washington, D. C., 17. maja. — Medtetn, ko so Huertovi odposlan¬ ci na poti na konferenco v Niaga¬ ra Falls, s° tukaj radovedni kako se bode zadržal Huerta glede na usodo Parksa, nekega amerikan¬ skega vojaka, ki je bil od Huerto- vili čet aretovan. Parks je jezdil pred nekaj časom preko varnost¬ ne črte, zašel pri Vera Cruz v sov¬ ražno taborišče ter bil prijet, Nje¬ gova usoda je nezrmua. Od nekate¬ re strani;poročajo, da so ga u-stre-' lili. kar bode najbrž® -tudLvrjKS; Parks je bil nekoliko slaboumen. Kakšno stališče zavzame pred¬ sednik Wilson napram provizorič¬ nemu meksikanskemu predsedni¬ ku, diktatorju Huerti, ako teiga slučaja ne reši zadovoljivo, še ni znano. Vsekakor pa bode ta dogo¬ dek zelo vplival pri mirovni kon¬ ferenci. Kontre admiral Badger brzojav- lja, das o mu zagotovili konstitu- cionalisti, da se Amerikancem v Tampico ni treba ničesar bati j-er da je za njihovo varnost preskrb¬ ljeno. V tem pristaniškem mestu vlada začasno mir. V Niagara Falls so se sešli mi¬ rovni delegati, ki pravijo, da ima¬ jo najdalekosežnejša pooblastila ter moč, da pa so zavezani na molk. Washington, D. C., 16. maja. — Amerikanski konzul Silliman, ki je bil nekaj časa v ujetništvu, je prost. Tako brzojavlja braziljan- ski konzul v meksikanskem glav¬ nem mestu amerikanskemu držav¬ nemu departmentu. IVashingj-on, D, C., 18. maja. — Novi grozeči oblaki se. zbirajo na političnem obzorju. -Samuel Parks, amerikanski mornarični vojak, ki je jezdil v sovražno taborišče pred Vera Cruz, je bil tam umorjen, in zavzetje otoka Lobos po naših če¬ tah je istotako povzročilo nove za- pletljaje. Tajnik Bryan je izjavil, da je nujno pozval braziljanskega konzula v mesto Mexico, naj mu pošlje zadovoljivo pojasnilo o uso¬ di amerikanskega vojaka Parksa, toda odgovra še ni. To je že tretji ooziv, katere-ga je izdal državni department meksikanskemu dikta¬ torju. Zavzetje svetilnika Lobos vzbu¬ ja velike skrbi. Amerikauska vla¬ da je sicer pojasnila, kako je bilo. toda Huerta ni zadovoljen s to iz¬ javo ter trdi, da je Amerika krši¬ la mirovni dogovor. Združene d t- zave se sedaj trudijo, da pridejo iz te stiske, ne da bi prišle v na¬ sprotje z Villom in Caranzom. DRZNA ŽENSKA. Nevers, Francija, 17. maja, — Da pokaže vrednost padobrana, katerega je izumil njen mož, je skočila mlada Mme. Cayat De Ca- stella iz letalnega stroja, ko je bil le-ta v visoeini 2-500 čevljev. Drz¬ na žena je prišla nepoškodovana na zemljo, kjer jo je številna mno¬ žica navdušeno pozdravljala. 2 SLOVENSKO KATOLIŠKO PODP. DRUŠTVO SVETE BARBARE ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporlrano dne 31. fanuarfa 1902 v državi Pennsylvanla. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willoek, Pa. 1. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Springs, Wy o m in g. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. Tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest Gity, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Joliet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORNIC, Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas. I. porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas. II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box liy 2 , Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK”. IZ URADA GL. TAJNIKA ZDRUŽENIH DRUŠTEV SV, BARBARE Z GL. SEDEŽEM V FOREST CITY, PA. NAZNANILO IN NE¬ KOLIKO NAVODILA. S tem naznanjam, da sem prejel samo nekoliko knjig in listin v upogled, ker drugo mi bode poslano pozneje, to je, kar so iz tiskarne poslali postajam. KNJIGE: Pobiralna knjiga mesečnih asesmentov naj se vzame prva stran in naj se upiše najprvo vse člane po vrsti, kar jih plačuje asesment za 16 let starosti. Zraven je še ena manjša pola, ki kaže, da je za pol leta in za drugo polovico leta se obrne pri dotičnim imenu in je potem za eno leto. Na koncu je pa narejeno po mesecih, da se piše podporo ka¬ teri mesec in koliko je kateri prejel. Vpisovanje: V prvi koloni se vpiše Certifikat številka člana (niče), potem ime in priimek, leto rojstva in za koliko je zavarovan. Assesment se piše za vsacega člana, kakor se izprevidi iz lestvice. Za bolniški, poškodninski, rezervni sklad in za upravne stroške kakor je razvidno iz lestvice vsakega člana (niče) enako kateri so zavarova¬ ni tudi za bolniško podporo. Oni, ki so zavarovani samo za smrtnino, plačujejo pa samo za posmrtninski sklad, tako da se samo usmrtninski sklad plačuje različno po starosti. Ko imate prvo stran za 16 let stare člane (ice; urejeno, pridejo 17 let stari in tako naprej do 44. leta. Seveda se mora med vsakim letnikom nekoliko več prostora pustiti, zato da se lahko vpiše tamkaj naprej novo pristopivši član istega let¬ nika. Samo a zusmrtnino kakor gori navedeno se razlikuje po starosti assesment, in sicer kakor lestvica kaže za zavarovalnino za $500.00 različno in za $250.00 zopet 'različno. Članice, katere so zavarovane sa¬ mo za posmrtnino, plačajo vsako leto po 15 ct. za upravni sklad in to meseca junija vsakega leta. (Zato opozorim vse postajne tajnike, da bodejo kolektali meseca junija od vseh članic, katere so zavarovane samo za smrtnino po 15 ct. kot upravne stroške. Za otročji oddelek se pa kakor razvidno, vzame iz glavne otročje blagajne po 15 et za vsa¬ kega člana kot upravni stroški. Glej zapisnik četrte redne konvencije v Pittsburghu, Pa. stran 20. Toraj da nobeden tajnik ne pozabi za me¬ sec junij, 1914 kolektati od onih, ki so samo za smrtnino zavarovani po 15 ct.) Assesmentna knjižica, V knjižici najdete plav papir, katerega denite pod prvo polo (belo) in tako, da bode plavi papir obrnjen na rumeni poli. Potem naj se piše z bolj trdim svinčnikom ali bolj na trdo s peresom. Kakor raz¬ vidno, se zapiše štev. postaje, kraj, mesec, leto kalkor je razdeljeno, v prvo kolono se piše, koliko je članov 16 leta zavarovanih za $500.00 in za podporo ter koliko se plača za enega, to je, koliko eden plača. Kolikor je potem članov istega letnika, toliko se zapiše; koliko je plačalo istega letnika članov skupno in koliko je članov 17 let starih in koliko so plačali skupno istega letnika in tako naprej, kakor raz¬ vidno iz asesmentne knjižice. Potrebno je, da so za vsak letnik pose¬ bej člani vpisani v poberalni knjigi, kakor prej opisano in kakor je tudi na tej listini napravljeno za one, ki smo za smrtnino zavarovani. Porazdeljenje raznih skladov je lahko in sicer tako-le: najprvo se prešteje, koliko članov je skupno plačalo svoje, prispevke in se ra¬ čuni na vsacega člana po 60 ct., za bolniški sklad 10 ct., poškodninski sklad Set, rezervni sklad 6ct„ za upravni sklad. To se skupaj zraeuni, koliko znese in tako vam potem ostane pri svoti, koliko je posmrtnin- skega sklada, ne da bi ga bilo treba še posebej računiti. Ako pa ho¬ čete posmrtninski sklad najprvo iznajti, potem pa preštejte člane (ice) ki so plačali assesment, koliko jih je, in odračunite za vsakega člana po 85 ct. Potem imate ostanek za posmrtninski sklad. Potem se pa pri¬ šteje smrtninski sklad onih, ko so zavarovani samo za usmrtnino in imate račun za smrtninski sklad gotov in se razpiše, kakor spodaj na listini razvidno, da se vsaki sklad piše posebej. Priporočam se in tudi prosim vse postajne tajnike združenih društev sv. Barbare, da koli¬ kor mogoče razločno pišejo številke, kakor tudi natančne račune, za¬ to ker so računi glavna stvar, da so ti pravilni in čisti. Na tej listini se piše števiilo članov v prvo kolono, koliko jih je in za katero zava¬ rovalnino in tako naprej, kakor so napravljene kolone za vsako stvar posebej. Kar je bolniške podpore, prosim, da se pišejo pod rubriko “Opom¬ ba” imena in koliko'kateri dobi podpore oziroma ima za dobiti. Po¬ tem skupno koliko je za plačati vse podpore za isti mesec in to radi tega, ker mi je iz izkušnje znano, da se katerim pripeti na plačilni na¬ kaznic pomota. To se vsakemu lahko pripeti, jaz takoj lahko popra¬ vim in obvestim dotičnega tajnika. PLAČILNE NAKAZNICE: Za iste se prosi, da so vselej natančno izpolnjene, kar se na njih zahteva. žatoraj naj vsak sobrat tajnik (ica) natančno pregleda po- pred predno Jih odpošljejo. Vse'plačilne nakaznice naj se pošiljajo obenem s zdravniškimi listi in assesmentom kakor mogoče hitro po seji vsaki mesec, zato da ni treba bolnikom predolgo čakati za podporo Nadalje sem opazil malo pomoto, ki se je urinila na plačilnih na¬ kaznicah in ki pravi, da mora biti bolnik obiskan dvakrat na teden Pravilno je trikrat na teden. (Glej pravila, stran 27, točka 30 ) To sem opomnil radi tega, da ne pride do kakega nesporazuma. Zato naj se ravna, kakor se v pravilih zahteva. Kar je drugih listin, je iz njih natanko razvidno vse potrebno. Izkazi računskega naznanila se rabijo, kadar kateremu oddaljenemu elanu poteče njegova mesečnina, da se ga o tem obvesti. Izkaz za III. razred otročji oddelek mesečnega poročila je na¬ pravljen na način, kakor za prvi razred in da vselej ostane 'rumena kopija pri postaji. Bela se pošlje meni. S tem sem dal nekoliko podat¬ kov; mogoče hode kdo rekel, da tega ne bi bilo treba, ali iz izkušnje mi je znano, da je to tudi potrebno V nadalje najuljudneje prosim vse sobrate postajne tajnike, da kakor hitro mogoče prepišejo člane in članice v knjige, ki so jih pre¬ jeli in potem pa naj meni osne ma/le knjižice, ki sem jih ob svojem času razposlal, nazaj pošljejo. V onih knjižicah so pisani člani in članice in njih starost, tako da se tudi tukaj potem po vrsti spiše in se s tem veliko časa prihrani. Ponovno prosim, da mi pošljejo kakor hitro mo¬ goče omenjene knjižice. V nadalje tudi prosim vse postajne tajnike (ice), da mi naznanijo natančno število članov, koliko jih postaja šteje dobro stoječih z me- seeam junijem in koliko je možkih, koliko je ženskih in koliko otrok. Prosim, da te vrstice postajni tajniki pazno prečitajo, ker bode gotovo kateri kaj dobrega iz tega povzel in se vedel ravnati. Gotovo, izprva bode bolj težavno, dokler se ne privadi vsemu. Treba ‘bode delati z dobro voljo in potrpežljivostjo, ali dobra volja vse premaga. Ko bo¬ de stvar urejena, bode v resnici napravljeno moderno, da bode času odgovarjalo. Nadalje se vsem postajnim uradnikom kakor tudi vsem članom zahvaljujem za potrpljenje potom celega gl. odbora. Kakor se iz li¬ stin in knjig razvidi, je dalo veliko dela, a upam, da bode sedaj vsem ustreženo. Naznanjam, da sem odposlal prošnje za sprejem in tudi male kar¬ tice. Vselej naj se s prošnjo za sprejem pošlje meni tudi mala kartica. Ko jo potem jaz vrnem postajnemu tajniku, se mora hraniti pri po¬ staji. Odposlal sem tudi bolniške liste in pa obiskovalne liste. V slu¬ čaju, da ni kateri omenjenih listin prejel, naj mi takoj naznani in mu druge odpošljem. Hibbing. — V Strihninom se je zastrupil v nekem saloonu na Pi¬ ne Street Gustav Adamson, star 51 let, Kaj je gnalo nesrečneža v smrt, ni znano. Imel je eno leseno nogo ter bil tukaj poznan že ka¬ kih deset let. Virginia. — V Lincoln rudniku je ubilo delavca Gelente Galtoren- zija. Prišel je med dve kari, ki sta ga tako pritisnili, da je bil nesreč¬ nik pri priči mrtev. Bil Je ožen¬ jen, 37 let star ter zapušča vdovo z dvema otrokoma, od katerih je star eden 6 let, drugi pa eno leto. _ V svoji hiši tukaj se je za¬ strupila 52 let stara Mrs. John Norton ob času, ko je bil njen mož v sosednji sobi. Spila je precej¬ šnjo število kar-bolne kisline. Sa¬ momor je izvršila najbrže v hipni blaznosti. Zapustila je moža, dva otroka, brata v Chisholmu in eno sestro na Eveleth. — Od tukaj so odpeljali v Du- luth 37 let starega gozdnega de¬ lavca Carl Johnsona, kateremu so se nenadoma zmešala kolesca v glavi. Domišljuje si, da je pred¬ sednik Združenih držav. Pozdravljam vse člane in članice naše dične organizacije vam udani John Telban, glavni tajnik. Duluth. — Tudi naše mesto ima f-voj “jungle”, .tje' »e zbirajo brezposelni delavci, si tam kuhajo, ako imajo kaj, ter prenočujejo v tamkaj ležečih velikih civeh. Slo venctv je med njimi kakili pet¬ najst. Naš “jungle” se nahaja na po¬ daljšku šeste Ave., tik ob Superior jezeru. Žalosten je pogled na te nesrečnike, ki bi radi delni, samo da bi dobili delo. Vsi pravijo, da ako slabih delavskih razmer že dcigo ni bilo. \ » — Ko je prenašal 54 let stari Hrvat Mosija Žigič nek les ter pri tem prekoračil progo na stajališču Notrhern Pacific železnice, je pri¬ šel pod vlak Fond du Lac železni¬ ce, ki ga je raztrgal na kose. Ne¬ srečnik je obležal na mestu mrtev. Kolikor nam je znano, je bil po¬ nesrečen član pravoslavnega dru¬ štva v Gary. Žigi c je prišel v Duluth meseca januarja, ter je dobil službo pri Northern železnici. Bil je oženjen ter zapušča na Hrvaškem vdovo s tremi otroci. Nekje na vzhodu ima tudi brata, katerega naslov pa ni znan. — Pred dvema tedni je prišel v Duluth iskat dela Ivan Torstens- son, star 20 let. Godilo se mu je, kakor številnim drugim: dela ni bilo, zaslužka nobenega, prihran¬ ki so tudi polagoma šli. V obupu je prijel za samokres ter si pognal kroglo v glavo. Samomor je izvr¬ šil v '\Vindson hotelu, 505 "West (Michigan Street. Ko so preiskali njegovo prtlja¬ go, so iznajdli, da je delal samo¬ morilec prej vgozdu. Iz pisem je razvidno, da je bil doma iz Ode- byn na Švedskem. Kolikor znano, tukaj ni imel svojcev. — Nova žr¬ tev brezdelnosti! — Dopis iz Jolieta, priobčen dne 30. m. m. v N. V., je hudo spekel gospode pri A. S. Seveda, resnica v oči bode. Sicer je pa laž, da bi oni dopis sramotil jolietske trgov¬ ce. Par oseb menda še ne tvori večine jolietskih trgovcev. In tej manjšini se je že davno dokazalo slabo gospodarstvo pri Jednoti. Ti¬ sočaki so šli, po nepotrebnem so požrli advokati tisoče dolarjev. Kdo jih je plačal! Mogoče oni “ jo- lietski trgovci?” Ne, ampak de¬ lavci. In kako naivni so pri A. S. Poštenega businessmana nam po¬ šilja na vrat, naj nam ukaže, da ne smemo poročati resnice o slabem gospodarstvu z Jednotinim, t. j. delavskim denarjem! šeme, kdo se zmeni za vaše čvekanje. Kar se tiče “podlega obreko¬ vanja”, naj pogleda A. S. najprej svoje kolone, kjer je toliko gnoja in smradu,-da je v resnici škandal. Ljudje se splošno zgražajo nad go¬ njo, 'katero je uprizoril A. S. pro¬ ti nekaterim njemu neljubim ose¬ bam. Boljše bi bilo, da se skesano potrka na prsi in se poboljša. Ne verjamemo, da bi bilo zdražbaren- je in hujskanje kako bogoljubno delo. In A. S. se postavlja, da je “prvi in edini katoliški list”. Po¬ kažite to tudi dejansko! — Pred odhodom iz Dulutha po¬ zdravljam vse prijatelje v New Duluth, posebno se zahvalim N. Jerinu za prijaznost. Namenjen sem proti jugu, in če ne dobim med potjo dela, grem v Meksiko k ustašem. — Henrik Sterle. —- V našem uradu so se zglasili: Rojakj^ Smojič iz Aurora, Mirnu.', s svojo nevesto, gospo Ma¬ rijo, prej gospodično Škrabe. Ro¬ jak Smolič je rodom iz Prečne pri Novern mestu, in gospa Smolich je amerikanska Slovenka, rojena na Tower, Minn. Mladi zakonski par je na ženitovanjskem potovanju. Rojak Smolič je dobro znan roja¬ kom po ange, in tem potom se po- sljavlja iz fantovskih krogov, ka¬ terim želi ves napredek. Poroka se je vršila dne 11. maja na Aurori. Pričujoči so bili stariši neveste z imenom Peter in Eliza¬ beta Škrabe, ki imata farmo na Greaney, Minn. — Martin Šetinc iz Bear Creek, Mont. Rojak Šetinc je povedal, da so v Montani slabe delavske raz¬ mere. Steve Maretič, gostilničar, She- boygan, Wis, na potu na Range. Lovrenc Hrašar iz Hibing, Minn na poti v Herrin, Ills. — Jože Ska¬ la, gostilničar iz Ely., J. Pogorelc ter žena njegovega umrlega bra¬ ta, Mrs. Pogorelc. — Frank Au- zelc iz Leadville, Colo. v Duluth, Minn. za delo. — Frank Lamac iz Eveleth, Minn. v Greenwood, Wis. na farmo. Math Prijanovie, gostil¬ ničar iz Virginije, Henrik Sterle iz New Duluth. ILLINOIS. Waukegan. — Dne 2. maja je umrl tukaj naš rojak Mihael Na- vinšek, doma iz Nakla na Gorenj¬ skem. Star je bil 3č let ter zapuš¬ ča ženo in enega otroka. Bil je član dveh društev. -— Joliet. — mrl je v bolnišnici sv. Jožefa za neko operacijo g. John Schauer ml. 32 let star, sodelež- nik v trkovini svojega očeta, g. Charles Schauerja, 1008 N. Broad way, živeč v Jolietu izza leta 1886. Pokojni John Schauer je bil rojen v Avstriji, a vzgojen v tem mestu. Že več let je pomagal svojemu o- četu v grocerijski trgovini. Pred kakimi tremi meseci se je poročil z gdč. Antonijo Papež, hčerko na¬ šega rojaka g. Mihaela Papež, sta¬ nujočega v lastni hiši na Ruby St. In že po treh mesecih je nenadoma prišel konec njuni dosmrtni zvezi. Res žalosten slučaj, atem žalost- nejši, ker je bil mladi Schauer v enem dnevu zdrav in mrtev. Pri svojem delu se je namreč preteg¬ nil, da se mu je pretgala kila, in za ponesrečeno operacijo je umrl. —- Rojak umrl. V bolnišnici sv. Jožefa je 'umrl g. Math Klobučar iz Rockdala, star okoli 43 let o- ženjen, član društva sv. Frančiš¬ ka Sal. štev. 29. K. £■ mi . 1 ceri •4» na .,, , j ž«P ul v l ie h° tei •+: da r> bra ; sv« Kija 1 » a * a v; aSMlsi ŽuP ulk K ig<> Toritl ’ d Lt Že t* 1 d Adkor je pOHi Prebivalstvo šteje že danes 2000, konec tega leta štelo bo 75» Sramotno odkuril. L moderna izboljšanja, tako da lahko sami izračunite, kaj do «p . , kolikor se tiče zvišanja cene; zato kupite sedaj. * C :,!1 J>0,Cetjem t Za popolne podatke pišite ali se pa zglasite na Gary Land Company 2 02 Palladio Building Duluth, ZASTOPNIK ZA EVELETH IV!ax Vclčanšek, Jones Street, Eveleth bron ima take reči u pj priči je pa župni! Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte n *- 1 ž,1 _P n ika, Bog pa žnpniku pokore 5™ že večkrat tri ^ naprednjak je izt t0T vina, da ga ‘•^narjev toliko ? r da župnik m £r edno enal f^Jek nas j,- S^arol ;j T r ~ Kronc e so tud Baltimore and Ohio CHICAGO do NEff Y 0 ® Pišite : R. 0. HAASE, ST. Nortbwestem Passenger Agent, po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te parnika. r TOl1 -AEo - kovnik a OUuhc lice t fleka tere PFčlV Dpsjv, vzgoje. „ MONTANA. Bear Creek. — Nesreča je zade¬ la rojaka John Andrejuzija, ki je . za P° s len v nedaleč od tu odda¬ ljenem rovu Vashoe, Mont. Dne • ■ aprila je šel na delo, kakor po navadi, nič hudega sluteč; okoli 11 ure dopoldne je pripeljal v nje¬ gov prostor voznik prazen vozi¬ ček; od tega časa pa do tri ure po- ooldan ni bilo nobenega človeka ' , P0V In ko so ga potem do- »h, je bil že mrtev. Ne ve se, po Nadaljevanje na šesti strani.) V založbi Narodnega Vestnika ) e DELAVSKI ODŠKODNINSKI Z* 11 ne delj 0 V2r ?a ia v?° ga v > k a tež ko f ^gni] fatl v i ZA DRŽAVO MI (Minnesota Workmen’s CobH^o* a nti * P 0 ttoi . >«» L^i in J, J < ki ^ U, Kn af r ani br aw egaS ° Cena 30 Centov Navodila kako ^'/ at ‘N T H -- C!S f u,!,— zv; »h, «0 POs postati dfž^- Cena 15 Centov ^ i “ <5 / A N A K O i> N 1 VESTNIK 1914. jz stare domovine. 'tn* v ap kranjsko. L „ v Ljubljani: Barbara Ltivžnik- strežnica, 73 let, 1 L steza 4. , „„ Ferant, hči davčnega f eta, ^ed škofijo 21. - 4 'v e rbič, zasebnik, 80 let, Juhca 3.-Ivan Meden, 'V4° ki uradnik, 75 let, Blevvei- lf i i^iP ls ' 1( - __ V deželni bolm- Ffnton MiheKič delavec, čl Ov Fran Kopač, poljski dni- ' • __ Fran Železnikar, S %'■, t __ Ivan Mramor, k „,4* 34 let. - Vik- bivši natakar, 21 let. „ 1 n "•s ■Oo do B«tolo> brusač, 59 let. Tomazovic, dninar 76 c sejmarjev. V Bu- ■bil 25- a P r rila semenj, za ka- h «nk a s ta dobila en naprednjak klerikalec dovoljenje t oči- - Kni) vino p°;d vejo. Ker pa se < PRPrv, "sejmišče na cerkvenem ~ ^OST*.,T- Ui je hotel župnik napred- kmetu zabraniti, da bi svo- pripeljal na ta svet, dasi javno 10 ■ooo V S,r||< » Po naitl ,|inišče javno m — |_ 4| prost in dasi župnik na sej 'Sli Za w„ [nima nič govoriti, četudi je V »S Cerkvena last. Že tri dni pred *t»tl Po 31 in vsakemu , m je dobil dotični kmetova- vestilo, da nikar vina vozi- i semenj, ker župnik ne bo Jrostora na sejmišču, ees, da erikalni kmet plačal stand- ,r **cL Ktl %l od vsega, za to pripravlje- sema- pro, štora. Ker pa na s |jLn klerikalni vinotočar iz go » 1 » j a vzroka ni hotel nesti za \ [\ ka kože na prodaj in župnik 1 b anka v Sheb, **' V koga druzega ni mogel dobi- 1 «. i je napotil sam opravljat slu- »olicista. Odpravil je z najve- bitrostjo mašo in procesijo, pa hajd preganjat liberal- sejmišea, ko si je leda ravno ivil štant. Zanimivo je bilo Muje viatai ( ti, kako je župnik srdito ren- liberalna mrha” se je pa u 10VINO, prodaja Pii ‘rta. M iti»«n* “ ■ sjal in ni hotel ubogati. Uvi- ■ ( da sam nič ne opravi, gre I ik hitro k orožnikom, kričeč daleč, naj gredo preganjat ogljivega kmeta. Orožniki pa . jpaikn povedali, da to. ni nji- wi-a»ije.'u raV0S ^ lVrl ' duhovnik svo fe, so se nekatere klerikal- a nke Prav nesramno norče- n teh molitev. Pač sadovi llJ kiskanske vzgoje. W a d. čseko nedeljo je neki l v ec brez vzroka napadel se- pjstletnega Janeza Tometa ® e 'o gostilno v Sviljah pri »nF F ' ga je v desno F . er ga težko ranil. Napa- ” Je pobegnil. a ? rda P on oči je na- h. c „ ark * Antonom Pircem iz L 7 a odljubna, Janezom Jak L 2 J. a ^ e ^a Podljubna in Ja¬ ni st lrC6ni n ®P- Mraševega Kii # a f-' P° ses tnikom Jože- ni ,. e ' 1 , eem 2 Vrha na drugi neki gostilni v Malem » PoškodT teP ‘ Knafel K J e bil i tgju van ’ da so ga prepe- iilienu° ^njenega v bolnišnico r ( £ ^«r ri K ’ ndij »- kier je tat. Keki neznan » v hP kratkim zlezel skozi Jeseui* 0 , trgovke Adele Baloh 400jr nikradel iz mizni- Lm PusS m Je 40 K Telik0du - ,c a. z* konec Pijanca-zaprav- ’ vuCk P T tnika K na- Fonem ~ va rnala z Vrha pri 1 a 80 v n - - - i« i.-' 6 - k jnbno) pobili^ V tej nedeljo v Ribnici l 1 '! talf 1Ud prete, P- Knafelc je ici umri P rJ Ško i be ’. da d e v er no ie po 1 c l°vek je imel Posestvo, pa je ta¬ ko popival in zapravljal, da je ravno v zadnjem času spravil po¬ sestvo na boben. Poparil se je. Deček Alojzij Še¬ ga v Grahovem se je rped dnevi igral 'v kuhinji s kosom kruha, Naenkrat je prišel domači pes v kuhinjo ter hlastnil ,po kruhu. De¬ ček se mu je nazaj umaknil. Pri tem je vzrnil lonec z vrelo vodo ter se tako poparil, da je nasled¬ njega dne umrl. Umrli so v Ljubljani: Marija Ludovik, užitkarica, 81 let, Ra- decikega cesta 9. — Marjana Ma¬ lenšek, žena posojilniškega urad¬ nika, 23 let, Kopitarjeva ulica 4. — Marija Mancini, slaščičarjeva vdova, 78 let, Japljeva ulica 2. — Rudolf Markoli, sin delavca, 11 dni, Stranska pot 11. — Marija Krejči, žena posestnika in krznar¬ ja, č4 let, Wolfova ulica 5. — Vi- ljemina Kuralt, vdova c. kr. sodne ga pristava, 59 let, Dalmatinova ulica 5. Smrt Radeckega veterana. Ka¬ kor je bila vedno njegova srčna in večkrat izražena želja češ: “le dolge bolezni se bojim in želim mirno umreti”, tako je tudi mir¬ no in tiho zaspal za vedno 27 # apri la ob 4.30 zjutraj v 86. letu svoje dobe c. in kr. polkovnik v. p. g. Adam Raič. Pokojnik je bil med ljubljanskim občinstvom zelo mar kantna in obče znana osebnost. Adam Paič — pravoslavnega ve- roizpovedanja — je bil rojen 23. septembra 1828. leta kot sin čast¬ nika v Vrginmostu na Hrvaškem. Dovršivši kadetno šolo v Gradcu je prišel 1846, leta k domačemu polku št. 17. ki je odšel že leta 1847. v Brešijo na Laškem. Ko je izbruhnila leta 1848. revolucija je bil Paič imenovain za poročnika in prestavljen nazaj v Ljubljano; odšel pa je zopet koncem leta 1848 v Italijo, kjer se je udeležil bitk leta 1849. pri Gambolu, Borgostu, Ciro de Piemontu in pa pri oble- govanju mesta Anikone in Bolo¬ gne. Nadporočnik je postal z 21. in stotnik II. razreda s 26. letom; le¬ ta 1859. je bil ranjki, dne 24. ju¬ nija v bitki pri Solferinu pri pro¬ stovoljno napravljenem napadu kot poveljnik divizije (pol bata¬ ljona) ranjen. Leta 1866. je bil kot stotnik pri Sadovi na Češkem radi izredno 'hrabrega in vsipešne- ga delovanja od cesarja odliko¬ van, dobil je cesarsko priznanje, kolajno, ki se nosi na traku zaslu¬ žnega križca (belo-rdeče). Dve le¬ ti potem (1868.) je postal umrli veteran pri polku štev. 26. major in leta 1873. je bil prestavljen zo¬ pet k domačemu pešpolku št. 17. kjer je bil poveljnik nadomestne¬ ga okraja in je 1 # 1875. postal pod¬ polkovnik. Deta 1877, je bil pre¬ stavljen k pešpolku št. 70. v Pe- trovardin, kjer je postal polkov¬ nik in je bil leta 1878. kot “inva¬ lid” vpokojen. -—Pokojni polkov¬ nik Paič je bil izredno duševno delaven in je proučil vso vojno zgodovino od starejših časov. Kot sad tega dolgoletnega in napor¬ nega duševnega dela je izdal Paič že tu v Ljubljani bivajoč knjiži¬ co pod naslovom: “Veliki vojsko¬ vodje”, kjer- slika v kratkih, a pomembnih stavkih naj večja in najslavnejša dela najimetninejših vojskovodij vseh časov in naro¬ dov! 'Čez 8o herojev ima navede¬ nih, ki so se dičilii z neumrjočo slavo; malih, krepkih in kritičnih izvajanjih poudarja pisatelj dej¬ stvo, da je bila vselej in povsod zmaga odvisna od osobnega vpliva dotičnega vojskovodje. Dodatek ima več izgledov in strategično taktičnih notic, ki segajo celo do rusko-japonske vojne leta 1904 — 1905. 'Sedaj je polkovnik Paič sam šel v vrste velike armade, od ko¬ der ni povratka! Rajni polkovnik je biil zvest sin srbskega naroda in navdušen jugoslovanski rodoljub. Naj mu bo lahka zemlja domača! PRIMORSKO. V Gorici je preminula po dol¬ gem mučnem trpljenju gospa Frančiška Klun, soproga posestni¬ ka v ulici Rossini št. 6, gospoda Antona, Kluna. V Slivju je umrla 70 let stara občespoštovana gospa Uršula Bub¬ nič, soproga g. Ivana Bubniča, po¬ sestnika in trgovca. Pokojnica je bila vzor pridne in skrbne gospo¬ dinje in dobre matere. Blag ji spomin! Neprijetno presenečen je bil čevljar Josip Mandelj v Trstu, ki si je ležišče izbral ob nekem zidu v ulici Silvio Pellico. Ob tem zidu je sladko zaspal, zbudil se je okrog dveh po polnoči. Hotel je pogledati na uro, da bi vedel, ko¬ liko časa je -spal, segel v žep, a ure ni bilo. Ko je prišel mimo ne¬ ki redar, mu je Mandel povedal, kaj se mu je pripetilo, a mirno do¬ stavil: “Sicer se mi je pa v Trstu zgodilo še marsikaj hujšega, kot to, da so mi pobrali uro.” -— O tatu nimajo še nobene sledi. V svrho tatvine vprizorjen pre¬ tep na tramvaju. V nekem tram¬ vajskem vozu v ulici Carducci v Trstu nastal je te dni pretep med tremi možmi. Na bližnji postaji poklical je sprevodnik stražnika ter mu izročil pretepače. Ta je od¬ vedel nevedene -tri na policijo, kjer so pa pred komisarjem izja¬ vili, da so se prepirali vsled- neke malenkosti in da radi eden druge¬ mu odpuščajo. Nato so bili miro¬ ljubni pretepači izpuščeni. Komaj pa so bili dobro iz policijskega po¬ slopja, že sta se zglasila dva go¬ spoda, ki -sta bila na onem tramva¬ ju, kjer je nastal pretep, okrade- dena. Enemu so tatov odnesli iz žepa listnico, v kateri je imel 280 K denarja in zlato kravatno iglo z briljantom, vredno 1200 K, dru¬ gemu pa listnico, v kateri je imel nad 300 K denarja. — Jasno je, da so oni trije miroljubni pretepa¬ či vprizorili pretep-le zato, da so lažje okradli radovedne gledalce. Policija je pričela takoj one tri pretepače iskati, a dosedaj je bil ves njen trud zamanj. Tatovi železne skrinjice kon¬ zumne zadruge s 15.000 K. Kakor znano, bila je na zagoneten način ukradena 6. aprila t_ 1. skrinjica konsumne zadruge v Trstu. Y tej skrinjici je bilo 15.000 K. Par dni po tatvini je bila aretirana Mari¬ ja Mahorčič, uslužbenka zadruge. Kljub dejstvu, da je tatvino taji¬ la, pridržali so jo v zaporu. Poli¬ cija pa je med tem časom natanč¬ no poizvedovala ter izvedela, da žive trije nevarni tički zelo po¬ tratno. Aretirala je 321etnega te¬ žaka Angela Doviera, 221etnega Marcela Jamnika in 241etnega Karla Trampuša. Vsi trije so zelo priporočljivi tički, ki imajo že davno svoje fotografije in življe¬ njepis na policiji. —- Ti zreli tički so pa v zadnjem času kar čez noč obogateli. Na stanovanju Dovier- ja našli so 420 K denarja in vlo¬ žno knjižico tržaške “Cassa di Risparmio”, na katero je bilo vlo¬ ženih 240 K. Na stanovanju osta¬ lih dveh tatičev policija sicer ni našla mnogo denarja, a oba sta imela seveda zlati uri in veriži¬ ci. Izvedelo se je tudi, da se je Dovier v zadnjem času večkrat pe¬ ljal v Benetke. — 'Skrinjico so na¬ šli na vrtu poveljništva c. in kr. vojne mornarice v dvorcu “Nek- eker”, in sicer pod ulico Massimi- liano, kamor so jo gotovo tatovi sami vrgli, da se je rešijo. — V kaki zvezi so ti trije uzmoviči in aretiranka, se še ni dalo dognati < Prebrisan slepar. Dalmatinec Milo Radonovič je hotel zvečer v Trstu zmenjati 120 K v franco¬ ske zlatnike. Ker pa ni bil še nik¬ dar menjal tak denač, je naprosil svojega znanca Kerpana, naj mu ta to preskrbi. V družbi Kerpana pa je bil neki vojak bosensko-her- cegovinskega polka št. 4, ki se je sam ponudil, da preskrbi franco¬ ski denar. Res se je čez nekaj časa vrnil in oddal Radonoviču 6 zla- tov, nato se pa kmalu poslovil. Ra¬ donovič je kmalu nato spoznal, da je bil ogoljufan za teh 120 K, kaj¬ ti francoski zlatniki so bili nava¬ dne — igralne marke. Naznanil je celo zadevo policiji, ki je onega vojaka kmalu izsledila ter ga od¬ dala vojaškim oblastem. Na potovanju okraden in od pa¬ peža odškodovan. Tržaški škof monsignor Karlin se je pred krat¬ kim peljal v Rim. Na potu iz An- kone v Rim se mu je zgodilo to, kar se primeri malone vsakemu tujcu na italijanskih tleh, bil je okraden. V okradenem kovčegu sta bila tudi škofovski križec in škofovski prstan monsignora Kar¬ lina. Prisedši v Rim je škof Kar¬ lin povedal kardinalom, kaj se mu je primerilo in ko je prišel v av- diijenco k papežu, je ta že vedel, kaka nesreča se je škofu primeri¬ la. V šali je papež pokaral škofa: Ali ne veš, da mora vsak škof sto¬ piti pred papeža s križem na pr¬ sih? Papež je na to daroval škofu dragocen križec na zlati verižici in krasen demantni prstan. ŠTAJERSKO. Vlomi se dogajajo zopet v celj¬ ski okolici. V eni zadnjih noči so vlomili tatovi v Pacholletovo go¬ stilno na Bregu pri Celju, kjer pa niso dobili precej plena. Smrt v ognju. V Kramžah pri Novi Cerkvi blizu Celja je delavec Martin Šupfer požigal grmičevje. Pri tem se mu je vnela obleka. Do¬ bil je tako hude opekline, da je na njih umrl. — V Veliki Pirešiči pri Celju je nastal gozdni požar pri posestniku 'Superju. Po požaru so pogrešali slaboumnega Šuperjeve- ga brata Martina. Našli so ga dru¬ gi dan popolnoma ožganega na po¬ gorišču. Pri gašenju se mu je vne¬ la obleka, in ker ni bilo pomoči, je v ognju zgorel. Pri streljanju z možnarji pone- srečil_ Na neki gostiji v Šoštanju So streljali tudi z možnarji. En možnar je razpočil in železni deli so zadeli sodnijskega oficijanta Antona Kramarja v trebuh. Smrt- nonevarno ranjenega so spravili v bolnišnico. Zaprli so v Celju italijanskega goljufa {-{ildebranda Bartolussia, doma 'iz Trevize. Izvršil je po Ce¬ lju in okolici več goljufij. Vlomili so v Zgornji Radgoni tatovi pri trgovcu Korošcu in po¬ kradli za 1400 K blaga. Tatov še niso izsledili. Nesreča. Pri zidanju tovarne v Št. Pavlu pri Preboldu se je podrl oder. Zidarja Jože Špeglič in Fr. Mernik sta pri tem dobila smrtno- nevarne poškodbe. Spravili so ju v bolnišnico. Otrok utonil. V Mihalovcu pri Brežicah je padel dve in polletni sinček posestnika Vrbnjaka v gnojnico in utonil. Požig. Pri Sv. Tomažu pri Or¬ možu so zaprli lončarja Janeza Lasič iz Peršetine. Dolžijo ga, da je sam zažgal svoja poslopja, da bi prišel do zavarovalnine. Cestni napad. Posestnik Jože Maček se je te dni nekoliko vinjen vračal iz Vojnika pri Celju proti domu. Na cesti so ga napadli tri¬ je fantalini po imenu Lobnik, Ku- rada in Ojsteršek ter ga tako hu¬ do pretepli, da je dobil smrtno- nevarne poškodbe. Ničvredneže so zaprli. Vsled pasje stekline umrl. Ob¬ činskega slugo Ferdinanda Pečko v Vojniku je pred par meseci u- griznil neki stekel pes. Pečko se za rano ni dalje brigal, te dni pa so se na njem naenkrat pokazali znaki stekline. Prepeljali so ga ta¬ koj v celjsko bolnišnico, kjer je v strašnih bolečinah umrl. Požar. V Gradišču pri Podsredi je te dni izbruhnil ogenj pri po¬ sestniku Simončiču. Uničil je o- genj vsa poslopja. Vsled vetra so se vnela tudi sosedna poslopja po¬ sestnika Martina Klajnšeka in po¬ polnoma zgorela. Škoda je velika. Zažgal je baje Gletni Simončičev sin Mlada tatova. V Mariboru so izročili okrožni sodniji Maksa No¬ vaka in Ferdinanda Velleta. Oba sta stara komaj po 13 let. Izvrši¬ la sta vsega skupaj 10 vlomov in tatvin. Iz Celja. Tatvine v mestni okoli¬ ci. Pred nekaj dnevi so odnesli neznani uzmoviči pri C. v Gaber¬ ju precej jedil in pijače. Kot uz- moviea sta bila osumljena neki de¬ lavec Ž. in znani enonogi dr. Ko¬ roščev agitator Komerički. Ž. so izpustili za nekaj dni iz zapora. Potem so preiskali tatovi klet ho¬ tela “Stadt Wien” in so odnesli nekaj šampanjca, in v sredo dne 29. aprila ponoči so pa obiskali gostilničarja Paholeta na Bregu. Tatvine se v Celju in okolici zad¬ nje čase zelo množijo. Čudne razmere v ptujski hiral¬ nici. Dne 22. aprila o'b 4 uri zju¬ traj so opazili smrad v hiralnici, ki je prihajal iz sobe, v kateri so hranili nekega umobolnega Jane¬ za Vute. Ko so odprli dotično so¬ bo, so našli na tleh ležati Vuteja, ki se je bil zadušil v dimu. Velika zanikrnost je pač, če ne rabimo drugega izraza, da puste umobol¬ nega človeka samega v sobi, v ka¬ teri gori luč, brez vsakega nadzor¬ stva. Padel raz strehe. V torek- dne 28. aprila, zjutraj je delal zidar Martin Zupanc v 'Celju na strehi hiše štev. 4. na Cesar Jožefovem trgu, naenkrat mu je spodrsnilo in revež je ležal na tleh. Težko poškodovanega so spravili v bol¬ nišnico. KOROŠKO. Radi ropa obsojena vojaka. Me¬ seca novembra lanskega leta sta na Ljubljanski cesti v Celovcu na¬ padla dva vojaka nekega civilista, ga vrgla na tla, mu vzela uro z ve¬ rižico in nekaj drugih stvari v skupni vrednosti 40 kron ter zbe¬ žala. Napadenec je takoj napravil ovadbo, toda zločincema ni bilo mogoče priti na sled. Šele meseca februarja so po naključju izsledi¬ li, da sta oni 'rop izvršila dva voja¬ ka 17. pehotnega polka in sicer neki infanterist in četovodja pri 7 stotniji Zima. Oba so aretirali in izročili garnizijskemu sodišču. Ne¬ davno tega se je vršila obravnava in sodišče je obsodilo infamterista na 9 let težke ječe, četovodjo Zi¬ mo, ki je bil obenem tudi degradi¬ ran pa v letno ječo. Cenjeni volilci! Naznanjam, da kandidiram za COUNTY COMMISSIONER - JA za šesti distrikt v St. Louis county. želel bi govoriti z vsakim volil- cem, a ker to ni mogoče, obračam se tem potom do cenjenih sloven¬ skih volilcev, da oddajo dne 16. ju¬ nija pri primarnih volitvah gla¬ sove za-me. Ako bom izvoljen, hočem se po¬ svetiti z vsemi močmi za izboljša¬ nje obstoječih in napravo novih cest, ker se zavedam, da so ceste za napredek okraja absolutno po¬ trebne. Spoštovanjem Tatvine. Iz Beljaka poročajo, da se tamkaj v zadnjem času mno- že tatvine 'raznih vrst. V zadnjem času so se spravili zlasti na kole¬ sa. Tako je bilo te dni ukradeno na odprti cesti izpred hiše g. Stadlerja kolo, .vredno 120 K. Se¬ veda o tatu ni nobenega sledu. Skoraj ob istem času zmanjkalo je nekemu poštnemu uslužbencu ko¬ lo izpred kolodvora. Tudi o tem tatu nimajo sledi. — Na kolodvo- v Beljaku pa se dogajajo v zadnjih časih več ali manj predr¬ zne žepne tatvine, a o storilcih ni nikdar dobiti sledi. Biti mora to izvežbana tatinska družba. Ukradel in zapravil. Pri Zgor¬ njih Borovljah je zmanjkalo po¬ sestniku I. Baherju znesek 2300 kron in neka torbica. Osumljen je bil takoj brat posestnika, ki je znan malopridnež in ki je šele pred kratkim odsedel daljšo ka¬ zen. Pri sodišču v Beljaku je tat priznal, da je v teh par dnevih svoje prostosti živel jako potrat¬ no. Kakor tat sam priznava, pe¬ ljal se je iz Beljaka v Spital, tam si je kupil kolo ter se po železnici peljal v Solnograd, na Dunaj in tako malo po mestu. Z Dunaja se je z avtomobilom peljal v Beljak, kjer ga je končno dohitela usoda. Domneva se, da ni popolnoma pri zdravi pameti. Našla se je pri njem le še malenkostna svota. John Glode, EVELETH, MINN JOHN GLODE kandidat za co\mty commissioner za 6, okraj. St. Louis County, Mmn, * —— JOHN AGNICH gostilničar GRANT STREET EVELETH, MINN. Sveže pivo, pristno vino in druge raznovrstne pijače ter linijske smotke. / Prodajam železniške in parobrodne listke na vse kraje sveta. Rojakom in bratom Hrvatom se najtopljeje priporočam. .—m , J $25.00 NAPLAČ1LA $10.00 MESEČNO. Lote v Gary, Minn. kjer gradi UNITED STATES STEEL korporacija jeklarno za $25,000,000, in cementno tovarno za $2,000,000, so danes najboljša prilika az investiranje denarja. Obrnite se pismeno ali ustmeno na Steel Plant Investment Co. c-o Central State Bank PISARNA NA BANKI NA GARY. DULUTH. MINN. Obrnite se k N AV Y in našli boste, da ste na pravi poti ko¬ likor se tiče tobakovega zadovolj¬ stva. Z NAVY-JA se zvije tako pri¬ stne, mile, sveže in zdrave cigarete, da se jih lahko kadi vsak dan kolikor se jih enemu zljubi, zraven tega pa se počuti človek vesel in zdrav. G Al L & AX NAVY Long Cut Tobacco “Najboljši tobak v najboljšem zavoju”_ Prijazna miloba in sladkoba in čudežni ok ll s NAVY se doseže s skrbnim mlaj en jem, katero mi da¬ mo tem Burley tobaku, predno ga režemo v dolge, svilene niti, katere je tako lahko zviti v okrogle ci¬ garete. NAVY pride v tvoje roke v svežem, sladkem, di¬ šečem stanu, zato ker NAVY zavoj, ki obstoji iz štirih ovojev, brani pristop prahu, vlažnosti in suše do to¬ baka. NAVY je tudi fin za fajfo in za žvečenje — NAVY je za vse. PDftCTn Zahtevajte od P r °dajalca knjižico cigaretnega I I\U J 1 Upapirja, katerega Vam bode dal brezplačno z .. „ , =vsakim zavojčkom NAVY za 5 centov. THE AMERICAN TOBACCO COMPANY ) ym fss®0H — — “Narodni Vestnik 99 National Herald. Slovenlc Saml-Weekly. Qwred and publlshed by the Blevenlan Prtntlng & Publlsltlng Company a Corporation. Hace ot Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. _ National Herald Itsued every Monday and Thursday; subscrlptlon yearly 12.00 Tla lest Acvertlsmg mediti r: among Stovenlans In the Northwest Rates on appllcatlon c itared as aecond-class matter May it. 1911 at the post ottlca Duluth, Minn., under the Act March 3, 1879.'' _ »NARODNI VESTNIK« Izdata Slovenska tiskovna družba, Dulutb, Minn. .fc. |H vsak ponedeljek ln telrtck zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko In Oanado za celo leto • J2.00 za pol leta 11-00 Za Evropo za celo leto 10 00 Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne poslljatve m dopisi se naj pošiljajo na naslov: »Narodni Vestnik ’, 405 W. Michigan Street, Duluth* Mlnn. Telephone, Melrose 1X13. OSEBNA SVOBODA. Louis N. Hammerling. na podlagi ovadb, dasiravno je to naravnost nasprotno duhu, če ne črki konstitucije ter razdira osnovno pravico državljana, da je va¬ ren v svojem domu. V slučaju delavskih nemi¬ rov'se je dovolilo, da se stavi vojaški zakon nad civilnega, kljub čisto jasnemu principu, da mora biti vojaštvo v vsakem času podreje¬ no civilnim'oblastim. Neki časnik se je obso¬ dilo radi kršenja državne postave, ki prepo¬ veduje popisovanje načina, kako se izvrši smrt no obsodbo nad zločinci, dasiravno je to v di¬ rektnem nasprotju z uprostost tiska za vse ča¬ se nedotakljiva.” Tekmovanje se je prepovedalo, ke'r ni bil namen delati denar, ampak škodovati trgovi¬ ni drugega. Druga postava določa, da je pre¬ povedano kupovati mleko ali smetano v enem delu države za višjo ceno kot pa v drugem. 'Princip,, da je smatrati človeka, katerega se dolži hudodelstva, za nedolžnega dokler se ga ne spozna krivim, je bil postavljen na glavo ter se zasleduje v različnih državah ljudi radi nedovoljene prodaje opojnih pijač. Veliko je postav, s katerimi se omejuje tekmovanje v delu. Te postave je najti v obliki določb za dovoljenja, zvezana s izpraševanji, ki pa ima¬ jo po večini izrecni namen, da se daje le omen¬ jenemu številu ljudi monopol v tej ali oni trgovini. Celo dajanje odlikovanj v svrho po¬ speševanja trgovine se je prepovedalo v inte¬ resu tekmovalcev. V nekaterih državah je kaznjivo piti vino ali pivo na železniških vla¬ kih in to celo iz privatne steklenice. IX. Dočim se je zdelo stvariteljem proglašenja neodvisnosti samoposebi umevna resnica, da so vsi ljudje enaki pred postavi, se je zdelo to celi Evropi pred enim stoletjem in pol kot nekaj povsem novega. Družba v starem kraju je bila namreč zgrajena na ravno nasprotnem principu, namreč neenakosti pred postavo, na principu razreda, s posebnimi pravicami za ne¬ katere in podložnost.jo za veliko večino osta¬ lih. Kmet ni mogel ..voditi pred sodiščem ena¬ ke pravde z grajščakom in prisego navadne¬ ga meščana je razveljavila častna beseda ple¬ menitaša. Up-liv plemenitašev in bogatinov je bil večji kot pa pravice navadnih ljudi in ubo¬ gih. Enakost pred postavo je zadnja stopnja prostosti. Prosto izvrševanje sodnijske obla¬ sti pa je najvažnejši branik te prostosti. To so spoznali. tudi stvaritelji ameriške ustave. Ve¬ liko so trpeli od strani sodnikov, imenovanih po milosti kralja in odvisnih v svoji službi o'd iste milosti. Vsled tega se je poskrbelo v kon¬ stituciji za to, da se popolnoma loči pravo¬ sodje od zakonodajne in eksekutivne veje zvez ne vlade. Da, prvič v zgodovini človeštva se je postailo pravosodje nad obe drugi panogi kot najvišjega sodnika celo glede zadev suve renitete. Množicam zatiranih v Evropi se je zdel ta nauk o enakosti pred postavo kot nekak evan¬ gelij rešitve na zemlji. Skupno z zagotovilom prostosti vesti o verskih zadevah je tvoril za 'nje največjo privlačno silo, ki jih je vlekla preko morja. Zatirani Žid ria Ruskem, ki je brez pravic v svoji domači deželi, si je želel življenja v kraju, o katerem je vedel, da se bo ravnalo zn jim kot z drugimi ljudmi, kjer so “progromi” nemogoči, kjer bi se pred sodiš¬ čem osmešilo razne obtožbe, katere se v sta¬ rem kraju dvigujejo proti njemu. Ako je mo¬ gel zgrabiti skupaj sredstva ali dobiti pomo¬ či od svojih bratov, je odšel z doma ter prišel v obljubljeno deželo. Na tisoče in tisoče jih je sedaj tukaj, ter se jih prišteva sedaj k naj¬ boljšemu delu' naših državljanov. Poljak, kateremu se ni dovolilo negovati spomine na slavno preteklost naroda in kate¬ rega se 1 je sililo, naj se združi z narodom, ka¬ terega je sovražil, ne da bi se mn dalo sredstev na primerno izobrazbo, se je željno oprijel pri¬ ložnosti, da služi idealom, za katere so se bo¬ rili njegovi očetje in sicer v obliki, ki je od¬ govarjala tedanjim časom. Na stotisoče jih je sedaj tukaj in njih prirojena ljubezen da pro¬ stosti najde sedaj zadoščenja, katerega niso mogli najti v starem kraju. Krasna Italija, na novo oživljena vsled narodnega združenja, po šilja vsako leto semkaj na tisoče svojih sinov in hčera, ki viidijo v veliki republiki tostran morja moderno ponovitev stare rimske repub¬ like, ki pa je izboljšana v toliko, da bo ušla u- sodi stare rimske. Tu prevladujejo namreč moderni principi tvorenja narodov in asimi¬ lacije, katerih stari še niso poznali. In k temu narodu, ki nastaja, pripomorejo v veliki meri tudi Italijani. I ako bi lahko našteli še več drugih naro¬ dov in plemen, ki so prišla semkaj v Ameriko. Vse pa je vodila svetla zvezda, namreč zago¬ tovilo prostosti, ojačeno z ustavno zagotovlje¬ no pravico enakosti pred postavo. Sedaj pa, ko so se ustanovili tukaj, se niso le poslužili prilike da si izboljšajo svoj živ- ljenski položaj, temveč so prevzeli s pravicami državljanstva tudi dolžnosti z odgovornostjo, izraženo v ustavi, “d'a se blagre prostosti ohra¬ ni m našim potomcem.” Vsi ti pa stojijo sedaj pred pretečo nevarnostjo, da se jih oropa prav iste prostosti, ki jih j e prignala sem v to deželo Ali ne opažamo dan na dan težnjo da se uveljavlja zakone < ki majo namen popravi Tl A £» 1 1 run r\ vi hi..,,.. _ • . , . x Dva glavna motiva sta vzrok sedanjega o- mejevanja prostosti. Prvi je sebičnost onih, ki iščejo zase dobiček, kateri jim gre. Drugi pa je saraolastnost onih, ki skušajo včasih z naj¬ boljšim namenom, usiliti drugim svoje lastne nazore o pravici in krivici in svoje lastne živ- ljenSke navade, Prevladovanje tu opisanega duha, ki postaja z vsakim dnem močnejši in ki se vedno bolj širi, tvori resno nevarnost za osebno prostost. Zgodovina nam kaže več slu¬ čajev, kako so izgubili narodi prostost, ker so dopustili, da se jim jo je jemalo počasi in neopaženo. Vsaka majhna izguba povzroči, da se druga završi tem lažje, dokler ni tiranstvo popolnoma ugonobilo prostost. Na ta način postopajo tudi dandanes sovražniki prostosti, zanašajoč se na dobro naravo ljudstva in na lastno spretnost in v nadi, da se ne bo narod prebudil, dokler je še čas. Tudi ustava Združenih držav s svojimi do¬ ločbami o pravicah ni več sveta tem sovraž nikom prostosti. In ena najbolj čudnih prikaz¬ ni situacije je, da gotovi ljudje, ki sodelujejo pri tem omejevanju prostosti ali ga odobra¬ vajo, nikakor ne vedo, da se tepta z nogami osnovne, principe proste vlade in jasne določ¬ be ustave. Naj navedemo tukaj slučaj, ki se je pripetil v senatu Združenih držav in ki kaže, kako je razširjena indiferenea in pomanjkan¬ je vsakih misli. Naj oživimo najprvo v spominu dejstvo, da določa peti amendment k ustavi Združenih dr žav, ‘‘da se ne sme nobene osebe oropati živ¬ ljenja, prostosti ali imetja brez primernega zakonitega postopanja.” Šesti amendment pa izjavlja pdprosto, “da se mora pri vseh kri¬ minalnih zasledovanjih dati obtožencu praivico 'hitrega in javnega procesa potom nepristran¬ ske porote ter da mora stati obtožencu na stra¬ ni zagovornik.” Senator Jeff Davis iz Arkansas je v nekem govoru dne 23. junija 1910 v prid predloge, glasom ko j e naj bi se preprečilo izstavljanje certifikatov za prodajo opojnih pijač v “su hib” okrajih od strani zvezne vlade opisal na sledeči način prizor, kojega priča je bil v svo¬ jem mestu. “Mr. predsednik, bil sem priča zelo značil¬ nega prizora v našem mestu zadnjega aprila in sicer v sodnijski dvorani. V dvorani je bilo vse polno žensk, morda kakih sto dobrooble čenih dam. NARODNI VESTNIK stost ne sme izgubiti niti pedi zemlje. Ako je izgubljena ena bitka, bo drugo težko izvoje- va'ti. Mi ne smemo čakati, da se bo ogrožalo naše lastne interese. Latinsk 5 pregovor pravi povsem pravilno, “da je naša zadeva, ako je hiša soseda v plamenih.” JUGOSLOVANI IN SESTANEK V OPATIJI Na setanku v Opatiji sta grof Berc-htold in di San Giuliano razpravljala, kakor vsi listi soglasno javljajo, tudi o notranjih razmerah avstro-ogrski monarhiji. Fretresovala šta pred vsem takozvauo italijansko in jugoslo¬ vansko vprašanje. In sumi se, da je grof Berch told dal svojemu italijanskemu tovarišu raz¬ ne koncesije na korist italijanskemu življu v Avstriji, a na škodo vstrijskih Jugoslovanov. V tem sumu ali bolje v tem prepričanju nas utrjuje, pred vsem pisava raznih lištov, ki no¬ torično stoje v zčlo ozki zvezi s službenimi krogi. Ti 'listi so baš po sestanku v Opatiji jeli sum¬ ljivo mnogo pisati o jugoslovanskem vprašan¬ ju ter poudarjati, da je to vprašanje postalo že tako pereče, da se preko njega ne more več prestopiti na dnevni red. V tem smislu piše celo “Neue Freie Presse”, ki doslej jugoslo¬ vanskemu vprašanju ni pripisovala posebne važnosti. Največja prodaja fonografov ki ima najslajši, najjasnejši, naj- Slika predstavlja REGAL 9 ovo !?f.' t s^oja je prikladna, 12 inčev široka, glasnejši in najčistejši glas. Vej'* . ana j* Hrastovine, bogato emajlirana 7 inčev visoka. Omara stroja je .z,delana' zn^ ^ 1B |et . Te vrste ter krasno okičena z *^tnru ° $ 400 0, zaradi tekmovanja pa prodajamo se- stroji prodajali 10 se doslej po » ■ d zaenoz 12 najboljšimi ploščami daj te stroje širom Zdruz. držav m ivanao za samQ katere si lahko sami izberete iz našega cenma a istotako prodajamo dobro poznane VICTOR govoreče stroje ter CGLUM- B | A gramofone. Pišite po naš novi, bogato jlustrozani cenik, katereCa Vam pošljemo poštnine prosto. Saul Birns, 117 2 nd Ave., Dept. 47 New York C ? AS S u »v ,,«« e v-J lil «« 8 !ty ^ a a ,iJ :odi' Vprašal sem, kaj se godi in rekli so mi, da je velika porota pred kratkim stavila pred po¬ roto trideset možkib radi nedovoljene prodaje whiskey-a in da so ženske tu, članice Women-s Christian Temperance Union of Rusellville, prišle gledat, kako se bo zadostilo določbam postave. Posledica tega je bila, da niso mogle dobiti te stranke zogovornika. Da, tudi varščine ni bilo mogoče dobiti. Raditega so se spoznali krivim ter so bili obsojeni od $200 do $1000. Večina' teh mladih možkih dela sedaj na ce¬ stah.” .••i- , n ” -* ti to ali ono zlo, brez ozira na celotno maso dr- zavljanov, ki so prizadeti p'ri tem? V različnih državah so že uveljavljene po-' stave, glasom kojih se preiskuje in zasleduje Nihče ne dvomi o tem, da je bilo pravilno, da se je obsodilo ljudi, katere se je spoznalo krivim. Ali se jih je pa smelo oropati pravic, katere so zajamčene vsled ustave tudi najniž¬ jemu hudodelcu? In ali se sme senator Zdru¬ ženih držav celo bahati s tem kršenjem zvez¬ ne ustave? Ni pa to edina primera. Navedli smo jo, da dokažemo, kako raste v tej deželi in pri goto¬ vih slojih prebivalstva duh nestrpnosti za na¬ vade in način življenja drugih, strast, da se n sili drugim svoje lastne življen'ske navade. 1 a strast pa je tako močna, da bo pogazila ce¬ lo osnoivne postave dežele ter oropala ljud¬ stvo varstva ustavnih garancij. In ta visokostoječa” sodrga je hotela biti po izpovedi senatorja priča, “kako se je zado¬ stilo zahtevam postave.” Ako se morejo dogajati take stvari v eni stroki in,pri prestopkih ene vrste, se lahko do¬ gajajo tudi pri drugih in sploh pri vseh. To zavratno delo je treba ustaviti m sicer takoj. V prvi vrsti pa je treba za to odločnosti. Pro- Prav iz teh dejstev sklepamo, da se je na se¬ stanku v Opatiji ukrenilo nekaj na škodo Ju¬ goslovanov in da bi se to prikrilo, so dobili razni oficijozni listi nalog, naj na dolgo in ši¬ roko pišejo o važnosti jugoslovanskega prob¬ lema, samo da stem odvrnejo paznost in po¬ zornost jugoslovanske javnosti od faktičnih dogodkov. In ta namen ima čisto gobovo tudi članek, ki ga je te dni priobčil “Polaer Tagblatt”, o o 'katerem je znano, da stoji v tesnili odnošajih si 'službeni krogi, V tem članku se skuša vzbu¬ diti mnenje, da se na opatijskem 'sestanku ne samo ni ničesar sklepalo, kar bi bilo naperjeno proti Jugoslovanom, marveč da je bil ta sesta¬ nek vprizorjen naravnosj- v to svrho, da bi se Italijanom v kraljevstvu dokazalo, da so Istra, Trst in Gorica slovanske zemlje, vsled česar da so italijanske aspiracije na te pokrajine neupravičene Tako-le piše “Polaer Tagblatt.”: “Brezpo¬ gojno moramo sklepati, da je bila hrvatska, ali bolje rečeno, slovanska nota namenoma sprejeta v pozdrav in v ostale formalnosti po¬ vodom opatijskega sestanka. Zdi se namreč, da bi naj di San Giuliano, ki ga je opatijski župan pozdravil najprvo v lir- vatskem jezika in kateremu so ob izletu v Ba¬ zovico in Lipico na tržaškem ozemlju vihra¬ le nasproti slovanske zastave, obrnil pozornost svojih rojakov, vkraljevstipi na-se in sicer v svrird,~da bi uvideli, da Istra in Trst nista enot¬ no italijanska, marveč tildi slovanska in da bi na podlagi tega pravilnega pojmovanja in presojanja narodnih razmer ugasnila ireden¬ tistična misel. In kar je še važnejše: San Giuliano je bil s tem zadovoljen, zakaj on je moral vsekakor preje sprejemni program odobriti, predno se ga je moglo uveljaviti . . . Iredentistično nav¬ dušenje na primer za Dalmacijo mora izginiti, ako se premisli, da ni v jej deželi skoro nobe¬ nih Italijanov več, in če enkrat postane zna¬ no, da, prebivajo v Istri in v ostalih pokraji¬ nah, ki reklamirajo Labi, Udi Slovani in da tvorijo tn celo večino, potem mora primerno pasti tudi slepa strast. To doseči, to je bil na¬ men, da se je izbrala koj mesto sestanka Opa¬ tija in da se je določil tudi tak program . ..” Čemu pa pišejo ofizijozni listi tako? Iz na¬ klonjenosti, iz ljubezni do Jugoslovanov? Kdo bi se ne smejal! 'Pišejo tako, da bi Jugoslovane uspavali, da bi njih pozornost odvrnili od evlikih dogod¬ kov, ki se pripravljajo in napovedujejo na jugu! Za to popolnoma soglašamo z ‘ ‘ Agramer Tag blattom”, ki piše v torkovi številki med dru¬ gim: “V dejstvu, da je bil pravaš dr. Mandič imenovan za namesjnika bosanskega deželne¬ ga poglavarja, da paktira dalmatinski namest nik grof Attems s pravaši, da je skupna vlada sklenila sporazum s 'hrvatsko-srbsko koalicijo itd., zro vnaših krogih v svoji lahkomiselno¬ sti dokaz, da je nastal v nazorih vodilnih kro¬ gov v monarhiji preokret glede Jugoslovanov, preokret, ki bo povzročil spremembo politike napram Jugoslovanom. Vzpričo tega moramo naši javnost zopej o- pozoriti na to, da je moč in sila Jugoslova¬ nov samo in edino v njihovi slogi in v njiho¬ vem edinstvu. Mi moramo zaupati samo sebi in svoji moči. Takozvani interesi Nemcev in Madžarov na Adriji, interesi, za katere bi se tudi mi zisto pravico lahko zavzemali na Se¬ vernem morju, se dado uresničiti samo na na še stroške. Iz 'tega sledi, da. se moramo jrdno združiti, mi Hrvati, Slovenci in Srbi. To je edino jamstvo za Jugoslovane, edin izvor naše moči v boju proti 'Nemcem, Madža¬ rom in Italijanom, v boju za naš narodni in gospodarski obstoj. Grof Bercbtold je italijanskemu ministru dokazal, da pripada Istra Jugoslovanom. Ne¬ omajna sloga Jugoslovanov bo prinesla dokaz da smo 'dovlj močni obraniti in očudovati po¬ sest pred vsakim navalom!” OBJAVA. Rojakom naznanjam, da sem zo¬ pet začel razprodajati zemljo v slo¬ venski farmerski naselbini v Wau- saukee, Wis., kjer je kupilo zem¬ ljo že nad sto rojakov in se jih tu¬ di že mnogo naselilo ter si posta¬ vilo svoja domovja. V prvi vrsti povdarjam, da se prodaja ta zemlja izključno le Slo¬ vencem, da dobi tedaj vsak kupec rojaka za soseda. Jaz sam sem tu¬ kaj naseljen s svojo družino, tako da morem vsakteremu v vseh mož¬ nih ozirih pomagati in mu na roko iti. Svet, katerega prodajam, je v splošnem jako rodoviten, ter se pridela na njem vsakovrstne pri¬ delke kot v starem kraju. Pod¬ nebje je ugodno, voda zdrava in dobra, ravno tako imamo tukaj ve¬ dno dober trg za vse pridelke, ki se prav lahko in dobro prodajo. Kraj, ki je jako prijazen in zdrav, nudi tudi vse ugodnosti, kot po večjih mestih. Tu imamo med dru¬ gim dobre šole, cerkve, mlekarno kmetijske družbe, banko, različne trgovine, dobra pota in jako ugo¬ dne železniške zveze z vsemi dr žavami Unije itd. Postrežba je poštena in solidna. Vsakdo, ki svet kupi, dobi čiste lastninske papirje brez vseh ob¬ veznosti, kakor Deed in Abstract, in to brez odlašanja ali kakih po¬ sebnih stroškov. Tu se ni bati, da bi bil kdo goljufan, ali da bi izgu¬ bil denar ali zemljo, ker garantira za to Grimmer Land Co., ena naj¬ večjih zemljiških družb, ki lastuje na stotisoče akrov zemljišča. Da je vse to resnica, Vam lahko doka¬ že veliko število rojakov, ki so tu¬ kaj kupili zemljo, in številna za¬ hvalna pisma, ki so v uradu vsa¬ komur na razpolago. Povsod tu naokoli je cena zem¬ lji že poskočila, a jaz prodajam rojakom še po isti ceni kot lani, to je od $15.00 do $20.00 na aker. Tu¬ di povrnem vožnjo vsakomur, ki kupi najmanj 40 akrov zemlje. Po¬ goji so jako lahki in ugodni. Za natančnejša pojasnila se obrnite pismeno ali osebno na A. MANTEL, Wausaukee, Wis. AUSTRO-AMERICANA PAROBRODNA DRUŽBA. Direktna črta med New Yorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra, postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vine brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka KAISER FRANZ JOSEF I., MARTHA VtfASHINGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil s. obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. & CO., General Agenls, 2 Washington St., New York, ali na njih pooblaščene zastopnike y Zedinjenih državah in Canadi Ako hočete nravi nepristranskem "'•'t nlka, ki b.Tr b > *(> P° S ' <1 dobre ceste, <* ;r ' iM časa '15« Ml i 2 J jed 11 Chas. Pemi »*%!**? it< r# . jn st za County Commissioner: za šesti okraj. dno tp Primarne volitve v torek, 15 , • nija 1914. Ako bom i^oljf." bom deloval za napredeš celega okraja. r.i Nova “ILIRIJA” Slovenska naselbina pri Merril, VVisconsin, Vsem onim ki se zanimajo za farme; in, ki so nam že pisali, naznanjamo! odtvorili novo poslppje s pisarno na postaji v Merrill, kjer se lahko vsak ki si ogleduje zemljo v teh krajih. Kupujte zemljo samo pri večjih indust mestih; tam je bodočnost. Nova naselbina “New Iliria” leži do pet milj od Merrill, z blizu 15000 prebivalci, veliko cvetočo industrijo, ki se po celej dol navadno hitro razvija. Glavna reka države. ‘VVisconsin river”, teče mimo m skoz naselbino. Gradite se dve novi železniški progi in več cest v tem čas miljo od naselbine so dve leto stari naseljenci, ki so letos zgradili novo s Svet je najrodovitnejši v državi; nič peska nič kamenja; zemlja valovita bn cega močvirja, s dobrim trdim lesom, ki se lahko proda. Cena samo še za juni $ # 16. Plačilni pogoji lahki, in po dogovoru. Kedor ne najde vse natanki opisano se mu .povrne vožnja. Nobenih knjig in podob. Ne hodite daleč od inč skih mest v gozde, glejte da bo Vaša. zemlja hitro rasla v ceni, kar je mo ; pri velikih industrijlnieh mestih s veliko bodočnostjo. Pišite po pojasnil r k-:: * m\ ILIRIA COLONIZATION CO., SHEM naznanilo. Naznanjam Vam, da sem otvo- ril novo krojačnico. čistim tudi obleke, naj si bo ženske ali moške Se priporočam JOHN DEBELAK. 413 Monroe St. Eveleth, Minn. SVOJI K SVOJIM ! = ! o > zn O > c/a SLOVENSKO - HRVATSKI SALOON Range Bulfef c JOSEPH TALKOVICH, lastnik 524 W. SUPERIOR ST., DULUTH, MINN. (BLIZU SOO LINE KOLODVORA) < a _ : :7l* Jnadr °W TOČIMO SVEŽE PIVO. FINO VINO IN RAZNE LIKERJE. PRIPOROČA SE SLOVENCEM IN HRVATOM V OBISK. ,notam® ^ tua iz fežl d ° • ' P raU1 a ■ ^trani šola^ na di brospn® e; , Ze m ,,, a prama,« , testom 0 ri To s 1 Lini s kak« si in drugim- P° ! 'de z jajcem, ček, pritisni es razobčaj pote ugi je gornjo strai ju položi nanjo w izrezane majhne kar naj služi speci v precej ’ 2 Male paštete. Z' j in izreži iz krofe male 1 kolačkov pn i zrezi z mai i, da dobiš o ži cele kolači vsaeega po E paštete ter jih p BL Oblži dno in st i »sajših. modlov s i iakim nadevom. | *f r: s. 1.; v sredo •P papirja in v pap ti kodo modelčki pi P” v pečico t * ^orje. črez nek ••jih fižol in p a . p j P ar minut m 5 tudi znotra ® Ji napolni z n; ^teta iz seks ■ Pomešal j- soka , 3 jai , e ’ P0; P r a, sol W7 ar sar, a nadev j št. ** test e Pri meš a tenitr Duluth Brewing & Malting d DULUTH »MINNESOTA. Umikih ž < 8 ^ 0l i k ; Vari najboljše in rojakom dobro znano p>'° v steklenicah poh imenom “REX”, kakor tudi pivo v sodčkih. ^ ■‘lani te O ar % :%S. T7 ev °n h.) ter Math. Kostainshek upravitelj za Mesaba Range. Virginia . e °3. * S iW, k at »ti ali en zaboj te ali ° n ® st f ' poskušnjo; samo da bo eden za ^°pj|jte'P° klenic. Prodajam samo na debelo. cenik. A. HORWAT, h ^ i i v .Nd i <6 it p I? + '■lS*' NARODNI vestnik 1914. Za naše gospodinje. i^ ^ wmw> 'kar naj služi za okrasek. [teto speci v precej vroči pečici. Male paštete. Zvaljaj tesj-o or prej in izreži iz njega z o- |em za krofe male kolačke. Po- fco teh kolačkov pusti celih, iz jih pai zrezi z manjšim oibod- sredo, da dobiš obročke. Po- na.maži cele kolačke z jajcem, »ži na vsacega po en obroček, a paštete ter jih potem napol- I. Oblži dno in strani večjih (tanjših. modlov s testom, ka- kakim nadevom, pri št. L; v sredo pa deni Si¬ ji papirja in v papir fižola, ta- a bodo modelčki povsem polni, lavi jih v pečico ter speci te- e skorje. Črez nekaj časa vze- 1 njih fižol in papir ter jih po¬ za par minut nazaj v peči¬ ca se tudi znotraj zarutnene im jih napolni z nadevom. JIM! fSHI SALOON SuM ustnik potim.* 1 nUVUKA) IVO. Ff lJKERJE- H« v iz sekanice. sekljaj na drobno ostanke pe- f' Primešaj jim par žlic pe- .mega soka, 3 jajca, malo ki- fietane, popra, soli, limonovih : ov > kapar in sardel, vse dro- sesekljano, {er par žlic belega ’ ^ en ' ta na< ^ ev v model, ob- A .'trstom (gl. št. 603 L), po- Pasteto .s testenim pokrovcem n speci. Primešaj sesekljani teleti¬ ni . 0 malih žlieic drobtin, ko¬ ti y®D'kih žlic sekanice, t, Se ^* c i belega vina in 2 žli- v!.)' W v ^ u *i i" 0 ma lo časa. Po- t ,® e nekoliko vina in ju- kl **}• sese kljanih limonovih ilni’ k 100 ka P ar in 3 sardele, ?(šuo 3 n d w° mmajl i ne pa ' »a mizo ' 1L t6r neS1 se gor ' saj 3 rumenjake nekoliko najbolj¬ še ledvične masti, prav drobno stolčenih dišav za paštete, soli, po¬ pra, zrezanih ali nastrganih limo¬ novih olupkov in pol v mleku na¬ močene žemlje. Vse to prav dobro zmešaj in deni vrsto nadeva v mo¬ del, obložen z maslenim testom (gl št. 603. 1.). Že par ur prej pa pri¬ pravi več rezin od telečjega steg¬ na, potolci jih, posipaj s soljo, po¬ prom in sesekljanim lukom ter po¬ kapaj z limonovim sokom. Pokrij nato vrsto nadeva. Tako menjavaj dokler ni model poln. Pokrij pa¬ šteto še kakor navadno s testenim kolačko-m in jo kuhaj v sopari 2— 3 ure ali pa jo speci v pečici. Možgan j a pašteta. Zarumeni na surovem maslu po¬ lovico majhne zrezane čebule ter prideni potem očejen možgane ene telečje glave, sesekljanega zelene¬ ga peteršilja, malo stolčenega po¬ pra, soli, 3 razmotana jajca in ma¬ lo na maslu ali drobnem olju du¬ šenih, drobno sesekljanih gob. S tem nadevom napolni paštete (št. 603. II. ali III.). Pašteta s parmazanskim sirom. Napravi prežganje iz surovega masla in dveh žlic moke; zalij ga z dvema zajemalkama mleka, pri¬ deni soli, 1 rumenjak, kozarec par- mazanskega sira in sneg enega bel¬ jaka; napolni s tem paštete (št. 603. III.) ter daj gorke na mizo. Ali: Stolči v možnarju 14 dek parmazanSikega sira; prideni mu 7 dek surovega masla in tolci to sku paj. Potem primešaj še 2 celi jaj¬ ci in malo soli ter tolci to še četrt ure. Nato izreži z obodcem za kro¬ fe iz maslenega testa male kolač¬ ke, pomaži jih z raZmotanim jaj¬ cem, nadevaj polovico s kupčki pri pravljenega nadeva, položi nanje drugo polovico kolačkov ter speci paštete v pečici. Pašteta iz telečjih jeter. Izstrgaj četrt kg telečjih jeter; potem razbeli 14 dek sesekljane slanine, prideni drobno zrezane čebule in jeltra {er duši to p°krito. Črez nekaj časa-zalij z juho, pri¬ mešaj še soli, popra, sesekljanih li¬ monovih olupkov in 2 žlici šemelj- nih drobtin. Obl°ži majhne model eke s maslenim ali krhkim {esrtom, napolni jih skoraj do vrha s pri' pravljenimi jetrami, poškropij z rudečim vinom, položi na vsakega rezino slanine in pokrij to s ko¬ lačkom old testa; speci paštete ter daj gorke na miz°. kim poljedelskim delavcem, ki so nenadomestljivi vzhodnopruskim agrarcem. Rusko javno mnenje pazno zasleduje te pojave, ki do¬ kazujejo velik interes javnosti za priprave .k 'odločilni bitki, ki se bo vršila za novo rusko-nemško trgo¬ vinsko pogodbo. In ravno to živo zanimanje je jamstvo, da bo nova trgovinska pogodba popolnoma drugačna nego pogodba leta 1904., v kateri je Nemčija surovo izko¬ ristila nesrečne posledice rusko- japonske vojne. I1HNES0T*; Ragu-pasteta. • |iL dr °k °? P er utnine na kos L 1 malo druzega kur- favljf,’, 6 . m to v svetl ° omako, f mok 1Z v surov ega masla, n „; e ’pečenkinega soka in a s r saj Še karf ijole, limo- aj a k 'V n ako hočeš — kak tastpfo ,v tem nadevom napol- “■ a > *“ * di J‘P di telečji ragu ali ra- Jaeine - kateremu lahko Urezanih šam- t* na listke hov ali 'ii rag u v m ° 1;iik (trifljev). _akor ■/ ' * , a P r avi svetlo oma- ■ ."d 1 »njjj ®° ra i ter deni Da kosce ir&alo 2 eemh rakovih rep- taih in r ® zan ega mesa od žab, 'a ter n ausemh špargljev, ali R 603 na P° lni Paste- ^ teta ^ teletine. 1 pol J 'Ikrat v sekalnem " te l e t'ne in ji prime- - Ruska gospodarska emanci¬ pacija. Iz Rusije prihajajo vesti o korakih, ki dokazujejo, da se je Rusija začela emancipirati od ne¬ zaslišanega gospodarskega izko¬ riščanja. Zaslugo za to emancipa¬ cijo ima rusko narodno časopisje. Pod vplivom njegove uničevalne kritike je duma sprejela zakon o uvedbi carine na uvoz deželnih pridelkov v Rusijo in ruska vlada je omejila ogromna državna naro¬ čila vNemčiji - Učinek v Nemčiji je 'bil naravnost presenetljiv. Nem ško takozvano prijatelstvo se je takoj pokazalo v pravi luči. To “tradicionalno rusko-nemško pri¬ jateljstvo” je v Nemčiji vedno re- prezentirala konzervativna stran¬ ka. In ravno organi te stranke so začeli ždaj najostrejši boj in za¬ htevajo od nemške vlade, naj sprej me boj ter ga izvede do skrajnih posledic, ki končajo s carinsko vojno Ruska vlada vidi popolno¬ ma ja*sno in nazorno, kje začenja in konča vsako nemško “prijatelj- stvo > ’ — pri nemških žepih, ki ni¬ majo dna. Zanimivo je, da so mo¬ rali priti nemški liberalni krogi, da pogase požar. “Berliner Tage- blatt” ostro napada taktiko nem- kazuje, da bodo v eventuelni ru- sko-nemški carinski vojni vsi ških konzervativnih krogov in do- trumfi v ruskih rokah. Rusija — pravi list — je danes proti nam mnogo boljše oborožena, nego pred -desetimi leti. Rusija dobi vedno potrebne kapitaliste, da zgradi do¬ ma svojo lastno industrijo in ca¬ rinska vojna bi pripravila Nemči¬ jo edinole ob najboljši trg na sve¬ tu. Rusija more celo zadati težek udare-c nemškemu poljedelstvu. Zadošča, da zapre svoje meje rus- VOJNA ZA PETROLEJ. Zanimivo je, kako “N-ovoje Vrem ja” opisujejo zgodovino in razvoj razmerja med severoameri- ško in mehikansko -republiko in vzrok sedanje vojne. Porfirius Diaz je -skozi 34 le{ ne¬ prenehoma kot predsednik vodil mehikansko državo. Njegovo vla¬ do so hvalili vsi: tudi majhni dr¬ žavni uradniki, ki so bili deloma soro-dniki, deloma prijatelji pred¬ sednikovi in ki so opravljali svoje okraje -popolnoma tiransko, -ravno- tako veleposestniki, ki so izkoriš¬ čali kmečko prebivalstvo 'kakor sužnje, in pa zastopniki severo- ameriške industrije, ki so se pola¬ stili 70 odstotkov vse mehikanske trgovine. R-udokopi so se dajali v najem samo Amerikancem, želez¬ nice so se gradile samo v vzhodni smeri za Združene države i{d. Ta idila je trajala, dokler niso v Mehiki kar naenkrat odkrili ve¬ like petrolejske izvire. L. 1907. so tam dobili okoli enga milijona so¬ dov petroleja, 1. 1912, pa se je ta produkcija kar naenkrat dosegla milijonov sodov. Mehika je prišla -k-oit producentki j a petroleja na tretje mes{ 0 , namreč za Združene države in za Rusijo. Ravno to ne¬ pričakovano bogastvo je bila ne¬ srečo Mehike. P-red tem so časti¬ vredni “'jankee’ dovažali svoj pe¬ trolej v Mehiko ter ga prodajali z dobičkom 600 odstotkov. Kakor hitro so pa -začeli kopati izvire pe¬ troleja v zalivu Tamipika, takoj se pokazalo, da Mehika ne samo ne bo kupovala -petroleja pri R. (vo¬ ditelju največjega trusta Stand¬ ard Oil Go.), marveč da bo eelo konkurirala s petrolejem 'Združe¬ nih držav. Naftonosna zemljišča v zalivu Tam-pika je kupila mehi- kansko-anglaška družba “Mehi¬ čan Eagle Oil Co.”; tej družbi se je tako godilo, da je začela gradi- {i tako veliko cisternsk-o ladjo, ka¬ kršne ni imel niti Rockefeller. Od tega časa začenja nesreča Mehike. Proti Porfiriju Diazu je izbruhnila vstaja. Na čelu te vsta¬ je je bil neki Madero. Kakor je razvidno iz uradnih 'listin v arhivu zunanjega ministrstva Združenih držav, je dobival Madero plačo od ene izmed največjih newyorških petrolejskih tvrdk in je imel z dru¬ žbo Standard Oil 'Co. pogodbo, s katero se je -zavezal, da bo prekli¬ cal, kakor hi{ro postane mehikan- ski predsednik, vse koncesije, da¬ ne družbi Mexican Eagle Oil Co. ter jih dal Rockefellerju. Madero je vrgel Diaza, toda n-i izpolnil pogodbe s Rockefellerjem, ker ga je izpodrinil Huerta. Huer- ta je vrgel Madera ter ukazal, naj ga zapro v ječo. Ko so Madera pe¬ ljali v ječo, 'se je nekaj zgodilo, kajti v ječo so pripeljali mrtvega Madera. Predsednik je postal Huerta. To seveda ni ugajalo Rockefel¬ lerju in Združenim državam. A- meriško časopisje 'je začelo preli¬ vati -solze nad prezgodnjim 'kon- ?m Madera in nazivati J-Juerto moža s krvavimi rokami.” Ob¬ čutljivi Am-erikanci so vpraševali, koliko časa bo spoš{ovani W-ilson (predsedni-k Združenih držav) tr¬ pel, da. bi bila vlada sosedne drža¬ ve v rokah takega nestvora? Wil- son ni prevaril Rockefellerjevih upov ter, opiraje ise na javno mnen je, proglasil, da vlada Združenih d-rža-v ne prizna -mehikanske vla¬ de, dokler ji bo načeloval zločin r ski Huerta. Poslali so v Mehiko nekega Linda, ki naj ‘bi( pregovoril Huerto, da se odlove č-la-di in Ida se izvesti splošne in svobodne vo¬ litve. Huerta ga je zagotovil, da ima največje spoštovanje do MFil- sona, ter obljubil, da izvede volo¬ ve. Kako so se te volitve vršile, ne moremo natančno povedati, kajti v Mehiki je 80 odstotkov prebival¬ stva, ki ne zna niti pisati niti bra¬ ti. Po končanih volitvah je bila vlada zopet v rokah Huer{e. Tedaj je proti njemu Izbruhnila (vstaja takozvanih komstitueijona- listov, t. j. ljudi, ki “branijo pra¬ vo in pravičnost , kakor trdi pred sednik Združenih držav tVilson. (Na čelu konstitucijonalistov stoji general Vila. Angleži, katerim ze dolgo ne ugaja hinavščina Wil-so- na, so pred kra{kim objavili curri- culuin vitae, životapis tega gene¬ rala Vile. Tega generala kot spo¬ štovanja vrednega konštituciona- ler in javno mnenje Združenih dr- lilsta podpirajo Wilison, Rockefel- žav. Boj s Huerto je postal resen. V zalivu Ta m piko (čudno naklujč- je: ravno tam, kjer so usode.p-olni petrolejski izlivi!) so mehikanske oblasti brezobzirno postopale z a- merišldimi mornarji. Predsednik Wilson je zahteval sa{isfakcijo, Huerta je dal sati-sfakcijo. Tedaj je predsednik Wi'lson zahteval, da bi dal Huerta satisf akcijo z 21 stre li iz topov. Huerta se je drznil pri¬ pomniti, da je 21 strelov za enega mornarja nekoliko -preveč. Nato ga je predsednik Wilson kot prin- cipielni zastopnik ultrademokra- tične ideje -poslal vojno mornarico, da bi zasedla Tampiko. Čeprav se je Huerta udaJl in dovolil dati po¬ zdrav -s rtreli iz topov, vendar to ne bo nič pomagalo. Ke-r so Mehi¬ kanci -postavili večjo cisterns-ko ladjo nego j-o ima Rockefeller, Huerta ne sme ostati na čelu vla¬ de. Po “S. N’.’ Listnica uredništva. Wittt, ni_ — S ženitovanjskem posredovanjem se ne moremo ba- viti. Poizkusite sami svojo srečo, event. oglašujte itd. Faran, Gilbert, Minn. — Brez¬ imnih dopisov ne priobčamo. Listnica upravništva. Pri spremembi naslova, prosi¬ mo, da s-e zapiše natančno stari in novi naslov, drugače se ne more sprememba urediti. Tudi pri novih naroebah pišite ime in naslov natančno in pravil¬ no. Zadnje čase se ljudje radi po¬ manjkanja dela močno selijo, kar povzroči mnogo dela v upravništ- vu; zato uljudno prosimo, da se vsak naslov pravilno zapiše, ter se nam s tem delo zlajša. »f Ne izgubljajte časa pridite takoj. Najboljša zemlja v Wis> constn, najboljša prili¬ ka med vsemi dru¬ gimi za Slovence. Ako ste brezposelni, ne trošite po ne¬ potrebnem svojega denarja in časa, tem¬ več pridite takoj semkaj, kupite si far mo in delajte na lastni farmi, dokler se delavne prilike ne izboljšajo. Vsak dan skozi celo leto, katerega porabite za delo na lastnem zemljišču, vreden je za vas pet dolarjev. Ako pridete takoj semkaj, zamorete si do jeseni mnogo narediti, postaviti si zamorete v tem času hišo in hlev, ter pripraviti si več akrov zemlji¬ šča za obdelovanje. Kupite si zemljišče tu okolu Benoita ali Sanborna blizu Ash- landa, kjer je že nad sto Slovencev in Hrvatov kupilo zemljišče. Vsak Slovenec in Hrvat pozna dobre imenovani nasel¬ bini. Vsak pozna dobro tudi našo družbo, vsakdo ve, da pri nas ni prevare in go¬ ljufije, da se mi zanimamo za naše nase¬ ljence, ter da jim pomagamo z nasveti in tudi na druge načine. Ako ste se naselili tukaj, pa vam je nemgooče plačati vaše obveznosti, kakor ste se zavezali, se vam ni potreba bati, da izgubite vaše zem¬ ljišče, kajti mi vas počakamo, dokler vam je mogoče plačati. Ako ne morete izplačati zemljišča v času. kakor ste se zavezali, mi vam podaljšamo obrok za nekoliko let za izplačilo. Pridite v naš urad v Ashlandu bilo kateri dan, mi vas hočemo odpeljati do vaših rojakov-far- merjev. Oglejte si zemljo in farme va¬ ših rojakov, ki so se naselili tukaj že pred več leti, razgovarjajte se z njimi in izprašajte jih za vse, kar bi radi izvedeli, in prepričali se bodete, da boljše zemlje in boljše prilike za nakup ne morete ni¬ kjer drugje najti. Pišite po pojasnila in po naš list “Good’s Colonist”, kateri izhaja od časa do časa in katerega pošljemo vsakomur brezplačno, ako namerava kupiti zem¬ ljo od nas ali ne. Ako citate list “Good’s Colonist” naučiti se hočete mnogo tega, kako potreba gospodariti na farmah v Amriki, posebno pa še v tem kraju. Posebno opozarjamo Slovence in Hr¬ vate v Minnesoti, kateri so sedaj brez posla, da ne opuste te prilike, temveč da pridejo takoj. Vi ne potrebujete imeti veliko denarja, malo denarja za pričetek, kasneje si lahko opomorete tudi pri nas, ko vas boljše spoznamo. Vožnji listek iz Dulutha do Ashlanda velja samo $1.60. Več vaših rojakov iz Minnesote, posebno iz Iron Range, kupilo je zemljo do nas. Ako hočete, mi vam pošljemo naslove Slovencev in Hrvatov iz Chisholma, Keewatin, Aurora, Kinney, McKinley, ki so kupili tukaj farme, da se razgovo¬ rite z njimi predno pridete semkaj. Oni poznajo našo zemljo in našo družbo. še enkrat: Ne zgubljajte časa, pridite takoj ali pa nam pišite po pojasnila in po ”Good’s Colonist”. Naslovite: The James W. Good Co. DEPT. 58, ASHIiAETD, TVIS. Puši! Kadi! TV” AKOR veseli človeka voziti se v naravi, tako je tudi čez vse prijetno kaditi izvrsten tobak — TUXF.DO. Vožnja m kadenje to gre skup. Kadar greste v gozd ali v naravo, ne pozabite vzeti seboj škatlo TUXEDO. Zabavajte se vse popoldne s TUXEDO. Na¬ bašite fajfo s TUXEDO in kadili boste najboljši to¬ bak. In kadar boste trudni, sedite, počite se in pušite TUXEDO. To je dober svet a vsakega. J. J. McDERMOTT Nacijonalni golferski prvak od 1911 do 1913. “Kadenje poveča zabavo z ‘golf’ če je fajfa nabasana s Tuxedo to¬ bakom. Tuxedo da več zdrave za¬ bave kot katerikoli drugi tobak. The Perfect Tobacco for Pipe and Cigarette Vredno je, da poskusite TUXEDO. Posebno če Vas rad peče jezik in ne morete kaditi fajfe. Če kadite TUXEDO, vas ne bo peklo, četudi ga kadite fajfo za fajfo, toliko fajf kolikor ga zamorete skaditi. TUXEDO je napravljen edino iz zbranega, najboljšega, vmlajenega Burley tobaka. Narejen je po izvirnem “Tuxedo procesu”, kateri odstrani vso žarkobo m razvije ter obu- . di vso čarobno milobo, duh -in okus, ki je po naravi pri- 'dejan B n rley tobačnem li- ALEX CAMPBELL Deželan^vi klub Brookline, Mass. “Jaz sem vedno pripravljen po¬ hvaliti Tuxedo tobak, čim dlje ga rabim, tem bolj ga ljubim. Njegov dišeč, tolazljov okus je povod, da g*a “golferji” najraje kadijo.” TUXEDO SE ZAMORE KU¬ PITI VSEPOVSOD. Znamenita zelena škatlja z zlatimi črkami, narejena |A tako, da gre ravno v žep luN Pripravna vrečica, podvleče- na znotraj z vodovarnim pa- r pirjem tH V stekleni posodi 50c in 90c. THE AMERICAN TOBACCO COMP ALEX ROSS Nacijonalni golferski prvak 1907 pravi. “Tuxedo, hladilen in mil, je to¬ bak, kateri zadovoljuje kadilca. Več mojih tovarišev se strinja z menoj, in daje prednost Tuxedo.” O-frO* THE AME^CAN ,TOBACCO CO., SdcČESSo« POLITIČEN OGLAS priobčen po naročilu Grand McMahan. GRANT MAHAN je eden najstarejših meščanov mesta Ely, Minn., kandidira za mesto. okrajnega komisarja (COUNTY COMMISIONER) Mr. McMahan uraduje v tem u- radu že štiri leta, in pod njegovim nadzorstvom se je zgradilo več po¬ tov v našem okraju, kakor kedaj poprej, zatorej zasluži naklonje¬ nost volilcev. Priporoča se slovenskim volilcem Cia glasujejo pri primarnih volit- dne 16. junija 1914 za njega. Grant McMahan. POLITIČEN OGLAS priobčen po naročilu Jas. W. Osborne. Jas. W. Osborne ELY, MINN. kandidat Vermillion okraja za dr¬ žavnega poslanca 61. distrikta. Primarne volitve dne 16. ju¬ nija 1914. Mr. Osborne živi v tem okraju nad 12 let i-n so mu potrebe tega okraja dobro znane, če bode izvo¬ ljen, obljublja zastopati svoj okraj v naprednem smislu. 500 AKROV ZEMLJE dve milje južno od mesta Ely, Minn. Izvrstna kmetijska zemlja. County bo delala cesto čez zem¬ ljišče. Kdor se zanima za kmetijst¬ vo, je tukaj lepa prilika. Zemljiš¬ če pokaže brez vseh stroškov Anton Hočevar, Ely, Minn. Probate Gourt Notices. Order of Hearing on Petition for Admi- nistration. State of Minnesota, County of St. Louis, SS. IN PROBATE COBRT. IN THE MATTER of the Estate of Peter Ilieff Kadreeff, Decedent. THE PETITION of Ivan Nicoloff Das- caloff having been filed in this Court, re presenting, among ^ther things, that Peter Ilieff Kadreeff, then being a res- ident of the County of St. Louis, State of Minn., died intestate, in the County of St. Louis, State of Minnesota, on the 29th day of Jan. 1914; leaving estate in the County of St. Louis, State of Minnesota, and that said petitioher is the attorney in fact of the heirs of said decedent, and praying that Letters of Administration of the estate of said decedent be granted to said Ivan Nico¬ loff Dascaloff. IT IS ORDERED. That said petition be heard before this Court, at the Pro¬ bate Court Rooms in the Court House in Duluth, in said County, on Monday, the lst day of June 1914, at ten o’clock, A. M., and ali persons intere- sted in said hearing and in said matter are hereby cited and required at said time and plače to show cause, if any there be, why said petition should not be granted. ORDERED FURTHER, That this Or¬ der be served by publication in the “Narodni Vestnik” according to law, and that a copy of this Order be served on the Gounty Treasurer of St. Louis County not less than ten days prior to said day of hearing, Dated, Duluth, Minn., May 6th, 1914. By the Court S. W. GILPIN, Judge of Probate. Attest: A. R. Morton, Cierk of Pro - bate. 14, 2 L :28, ’14. Stari telefon: Cole 264-A. Novi telefon: Calumet 436-1.. Frank Brand TRGOVEC Z GROCERIJO. MESOM IN KONFEKCIJSKIM BLAGOM 201-203 Commomvealth Ave., NEW DULUTH, MINN. Priporoča se Slovencem in Hrva - tom v obilen poset,. Cene zmerne. NA PRODAJ. Podpisani prodam moje posest¬ vo na Ely, Minn., po zelo ugodni ceni, ker se bodem vstanovil na farmi. Posestvo je pripravno za vsake vrste trgovino ali stanovan¬ je, za cene se je obrniti na Joseph Smuk, Greaney, Minnesota. Naročite si Narodni Vestnik. 1 aka želite dobro čtivo. Elco Tehatre ELY, MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. aše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNINA VEDNO SAMO 10e. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik. Važno za rojake. Kdor hoče imeti 'dobro narejeno obleko naj pride v mojo krojačni- eo. Imam mnogo vzorcev vsako¬ vrstnega blaga, da si lahko vsak izbere. Cene primerne za delo jam¬ čim. Imam v zalogi tudi vsakovrst¬ no opravo. Frank Žagar, krojač im trgovec, Chisholm, Minn. PRIPOROČAM Slovencem in Hrvatom svojo grocerijo in mesnico. V zalogi imam vedno sveže bla¬ go po nizkih cenah. Anton Smolich, Aurora, Minn. POGLEJ! POGLEJ! POGLEJ! Cenjenim rojakom Slovenecem in Hrvatom naznanjam, da imam v zalogi veliko kalifornijskega vina. Staro belo po 75c črno 70c, novo belo po 65c črno 60c galon s posodo in voznino (freight) vred po Rangu. Manj kot 28 galonov se ne more naročiti. Se toplo priporočam za obila naročila Anton Fox, bx 887 Virginia, Minn. Dopisi. Joliet, 111. Uredništvo N. V.; — Po tovar¬ nah se dela bolj slabo, dasi je pre¬ cej boljše, kakor je bilo pred ne¬ kaj časom. Znana igra Cvetina Borograjska, o kateri je bilo mno¬ go oglaševamo, se je vršila dne 10. maja ter je bila zadostno obiska¬ na. Tu v Jolietu imamo poleg vsa¬ kovrstnih društev sedaj še novo, namreč društvo za žoganje, in ka¬ kor se čuje, se bode neka vrsta vi- teštva skupaj zbrala in se tudi or¬ ganizirala v posebno Vrste društ¬ va. Zadnje čase je opaziti, da ho¬ di v tolpah okoli, na čelu ji kolo¬ vodja Jožel, in kadar jim stopi Noetova kapljica v glavo, hajd se •pretepati in zavratno napasti mir¬ ne ljudi_ Tako se je zgodilo tudi pred kratkim v neki gostilni na hribu, koder je kolovratil Jožel z drugimi vitezi na čelu. Med to če¬ dno družbo je bil tudi Kranjski Janez. In kakor je Kranjski Janez migal in dajal signale za napad, tako se je zgodilo. Po pretepu je Kranjski Janez “trital” junake in lepi dolarčki za prodane odpustke so šli na altar maščevanja za baro na liri ■ .. To se je zgod m J:.- '■■■ maja I. 1914. Kam plove verski narodni čolnič, kaj se dogaja v znamenju križa. Ljudstvo, odpri pravočasno oči! Zaveden Jolietčan. koristi, ne za narod in ne za list. Svet ni bil in nikdar ne bo enih misli, bodisi v veri ali politiki. Za sedanje razmere je potrebna tako vera kakor politika, ako ni pretirana. Reči pa moram, da ka¬ toliško vero pretiravajo, J n tudi socializem pretiravajo nekateri, a največkrat ti ljudje socializma ni¬ ti ne razumejo. Bog je dal vsem ljudem enako pravico na tem sve¬ tu, ne pa Samo kapitalistu ali pa¬ pežu. In ako te pravice ne dobimo, imamo zdravo pamet, da se te pra¬ vice polastimo, naj bo na ta ali oni način. To je pa le mogoče, ako se združimo z delavsko stranko. Kapitalisti ali pa duhovniki niso in ne bodo nikdar pomagali delav¬ cu do pravice. Kaj pa čaka kapi¬ talista ali delavca po smrti, pa ne ve ne papež in nikdo drugi. Da je neko višje bitje od človeka, ti ka¬ že vsa narava, a kaže tudi to, da smo vsi enaki y rojstvu in v smr¬ ti. Da pa v življenju nismo vsi ena ki, da imajo nekateri toliko pre¬ več, drugi pa stradajo, to ni božja zapoved, nego naša slaba pamet in pretiravanje. Pozdrav vsem rojakom širom Amerike. Mike Krantz. Baltic, Mich. Dunlo, Pa. Cenjeno Uredništvo N. V.: — Tukajšnje delavske razmere so'ze¬ lo slabe. Nekateri rovi delajo le 2 ali 3 dni v tednu, nekateri pa popolnoma počivajo. Le eden je, v katerem delajo vsak dan, a še tisti je prenapolnjen. In kako je v takem rovu, ve vsak premogar. V društvenem oziru nič ne zao¬ stajamo za drugimi slovenskimi naselbinami _ Imamo štiri podpor¬ na društva, ter tudi izobraževalno društvo “Vihar”. To društvo ima tudi svoj dramatični odsek, ki se je v kratkem času že izkazal zmož¬ nega na tem polju. Poleg že nave¬ denih društev nameravamo vsta- noviti še pevsko društvo. V nede¬ ljo, dne 10. maja je bilo sklenjeno na posvetovanju dr. “Vihar”, da se napravi še pevski odsek. Tako se bode torej društvo imenovalo “Izobraževalno dramatično in pevsko društvo “Vihar”. Cenjeni rojaki pevci! Kdor ima veselje do petja, naj sedaj ne zamudi .prilike. Vem, ko so prišli dela iskajoči ro¬ jaki od tu in tam, in vsakdo je re¬ kel, da je imel najboljšo zabavo pri pevskih društvih, kje’r je bil član. Vsak je tudi željno čakal, da se je zbrala družba pevcev, in je kmalu zaorila lepa slovenska pe¬ sem. Zatorej, bratje pevci, le po¬ gumno. Pokažimo tudi drugim na¬ rodom, da nam je kaj za napre¬ dek. Kot 'Slovenci smo bili dovolj tlačeni vstari domovini, ne dajmo se pod peto tukaj. Drugi narodi se tudi zavedajo in se ne sramujejo svojega jezika. Zakaj hi se ga mi. Slovenski pevski bratje, kdor se zanima za slovensko petje, naj pri stopi vnaš pevski zbor, ki šteje že sedaj 20 pevcev. Vabljeni so vsi tukajšnji in okoliški rojaki. Vstop nina znaša 50 centov, mesečni pri¬ spevki 25 centov. Sprejemajo se tudi podporni člani, ki plačajo 25 centov vstopnine in po 15 centov mesečnine. Koncem dopisa kličem vsem ak tivnim in podpornim članom pev¬ skega odseka Cenjeni g. urednik: — Odstopi¬ te mi nekoliko prostora v listu, da naznanim cenjenim rojakom, ka¬ ko se imamo tukaj Slovenci in Hrvati. Res nas ni veliko, vendar pa še precej. Kakor znano, je trajal tukaj štrajk 9 mesecev. Ta krat smo se razkropili na vse kra¬ je, nekateri so pa tudi tukaj osta li in vstrajali v delavski borbi. To¬ da. o tem ne bom veliko govoril. Društva so se še precej dobro dr¬ žala. Razumemo se medsebojno dobro, kar se je posebno pokazalo na seji društva sv. Florijana št. č4. JSKJ. Kako smo se razveseli¬ li, da smo zopet skupaj, in da ne bo mogoče zopet kdo drug druge¬ ga ogovarjal po časopisih. Z vese¬ ljem smo si segli v roke ter se ne¬ prisiljeno zabavali še pozno v inoč. Rojakom ne svetujem semkaj dela iskati, ker je že zdaj precej¬ šnje število brezposelnih rojakov. Vreme je še bolj mrzlo. Pozdrav vsem društvenikom sv. Florijana ter članom JSKJ. Mike Muhvieh. Biwabik Minn. Uredništvo N. V. — Sprejmite list sledečo resolucijo. Dne 10 maja se je vršila tukaj skupna seja vseh tukajšnijh dru¬ štev. Na seji so bile zastopane sledeča društva! Društvo št. 211. S. N. P. Jedno- te, društvo št. 81. S. S. P. Zveze ter dr. št. 66. sv. Barbare. Sklep skupne seje se glasi! 1. Vsa društva na skupni seji so za združitev ali spojitev. 2. Združenje naj se izvrši brez ponovne zdravniške preiskave. 3. Na ime, katerega bode imela združena organizacija, se ne ozira. 4. V združeni organizaciji naj se upelje 4. razrede za posmrtni¬ no in sicer za $150.00 $1000.00 $1500.00. 5. Bolniška podpora tudi v 4. razrede in sicer, 1.—, $1.50, $2.— in $3.—- dnevno. 6. Članom naj bi se dovolilo za¬ varovati se za najvišjo smrtnino, in najnižjo bolniško podporo ali pa obratno. 7. Članov naj bi se ne izklučilo iz Jednot, le v slučaju kriminalne¬ ga zločina se sme izključiti, za manjše pregreške pa le suspendi¬ rati. 8. Apeliramo na pripravljalni odbor, da se požuri s svojim de¬ lom, da čim prej mogoče skliče skupno konvencijo. Tu navedeno resolucijo je po sklepu seje priob¬ čiti v vseh glasilih zastopanih Jednot in Zvez. Fr. Mahnič, predsednik. Ignac Delak, zapisnikar. ga je polnoštevilno spremilo na po¬ kopališče. Pogreb je bil tak, ka- koršnega še ne pomni naša nasel¬ bina. Manjkalo je samo nekaj ka¬ toliških ženic, ki niso hotele iti za sprevodom, katerega ni vodil du¬ hoven. Žalostno je, da kažejo ne¬ kateri ljudje sovraštvo še celo pri odprtem grobu. S tako brezobzir¬ nim postopanjem se pač ne doseže ničesar dobrega. Kar je prenape¬ tega, kaj rado poči. RAZNOTEROSTI. Irska homerule, orožniški nad- (Nadaljevanje druge strani.) kakem naključju ga je pritisnila kara ob podporo (prop) erez pr¬ ša in ga tako umorila. Nemila smrt mu je pritrgala nit življenja v nje¬ govi najlepši dobi, bil je namreč star 28. let. Pokojnik je bil doma iz vasi Žirovski vrh, pošta Gorenja vas na Gorenjskem. Bil je član dveh podpornih društev: društva sv. Štefana št. 58, J. S. K. J. in dr. sv. Barbare, v Forest City, Pa., in bil je tudi član socialističnega klu¬ ba št. 96. Ely, Minn. Cenjeni urednik N. V — Pro- Bratje, v kolo se vstopimo, v zvezi dajmo si roke, majki Slavi prisezimo, zvesto zmir ljubiti se. Pevefc. Des Moines, Iowa. Uredništvo N. V. — čital sem slovo Viljem Brunschmida, in akoravno mi ta rodoljubni rojak ni poznan osebno, mu želim obilo sreče, kamorkoli ga zanese usoda. Naročnik N. V. sem od rojstva tega lista, in javno moram izreči vse priznanje in čast Vm. Brun- sehmidu za njegov trud, izobrazi¬ ti narod in delavstvo. Čitam tudi druge slovenske liste, a najdem v njih žalibog le napade na rojake. Tega pod uredništvom Vm. Brun- schmida m bilo, ako ni v resnici nanesla potreba. Napadi v listih, bodisi od ured nika ali dopisnika, nimajo nobene sim, odstopite mi nekoliko prosto¬ ra v našem domačem listu Narodni Vestnik, da poročam nekoliko jav¬ nosti o sedanjih tukajšnjih raz¬ merah. Kar se tiče dela, moram poroča¬ ti resnico, da tako slabo se že ni delalo 10 let mojega bivanja na Ely, kakor to pomlad. Pa bode kdo rekel, ki ima delo, da to ni res, saj delam jaz, ti delaš in tako naprej. Ali onih ne vidi, ki stoje pred ur ati družb in čakajo, ako bode kdo dbbil delo. Nek poroče¬ valec je tudi poročal v tem listu, da so začele delati parne-lopate v Zenitih rudniku. Resnica je, da je do danes delala dva dni, vsak dan cele štiri ure. Kaj je to potem kaj boljše za nas? Nadalje se glasi po¬ ročilo, da bodo začeli pozneje po¬ slovati rudniki s* polnim parom. Saj se vidi, kako poslitjejo. Ni še mosec dni tega, kar je Šibley rud¬ nik prenehal delati, in zato se ne more pričakovati nobenih boljših razmer. Bratje delavci, poročajte resnico, ne pa zavijanja, s čiimur si moramo samo škodovati. Druž¬ be postanejo še bolj ošabne, ker si mislijo, saj je vedno delavcev do¬ volj, če komu kaj ni .prav, pa naj gre, saj je drugih dovolj! Zato to¬ rej ne svetujem nikomur hoditi semkaj za delom. Cenjeni urednik. To je moj pr¬ vi dopis, in upam, da se izogne uredniškega koša. Poročal bodem prihodnjič še kaj več. Pozdrav vsem čitateljem in či- tateljieam Narodnega Vestnika; Brezposelni delavec. Barrovvs, Minn. Cenjeno uredništvo: — Pred kratkim sem se naselil v novi slo¬ venski naselbini Barrovvs, kateri se kaže lepa bodočnost. Okolica mesta je bogata železne rude, celo mesto Barrovvs izgleda kot kak park. Rudnik posluje s polnim parom, časih tudi kak novi delavec dobi delo. Vendar pa ne svetujem sem za de lom hoditi - Kad ar se g asi ^ boljšajo, bom sporočal kaj več. Pozdrav vsem čitateljem N. V. Naročnik iz Novega mesta. WISCONSIN. Sheboygan, — “G N.” naznan¬ ja naročnik nezaslišan dogodek, ki kaže nestrjHiost nekaterih “gospo¬ dov” v kaj slabi luči. Naročnik piše: Dogodek, ki se je odigral v naši naselbini in ki je razburil skoraj vse prebivalce, pač zasluži, da se ga opiše in se tako prispeva k zgodovini ameriškega teorizma. To pišem med mislečimi rojaki; s tem seveda nikakor nočem reči, da so med nami ljudje, ki ne mislijo, ne, za misleče rojake smatram ta¬ ke, ki čutijo z narodom in vedo, kaj je prepričanje. V naši naselbi¬ ni imamo pa tudi ljudi, kateri mi¬ slijo na komando. Da je temu res¬ nica, priča naslednji dogodek, po¬ doben onim, ki so se odigravali prejšnja leta skoraj po vseh slo¬ venskih naselbinah. V petek, 24. aprila se je pripeljal mrtev naš ro¬ jak Frank Vrabec v vlaku v sprem stvu svojega sina, brata njegove žene in nekega prijatelja. Pred e- nim tednom se ej podal še zdrav na pot v Appleton, Wis., pa ga je doletela smrt. Pokojnik je bil pov¬ sod priljubljen in spoštovan. S tr¬ dim delom in s pomočjo svoje že¬ ne si je pridobil nekaj premožen¬ ja, katerga je pa kmalu povečal, ko je odprl salon. Ni se torej ču¬ diti, da je rojake presenetila nje¬ gova smrt. Vdova mu je sklenila prirediti katoliški pogreb, toda na letela je na slabo. Odbor cerkve¬ nih mož in katoliški župnik »ta bi¬ la odločno proti temu, češ, da ni bil pri spovedi in zato ni katoli¬ čan. Ta novica se je bliskovito na¬ glico raznesla po naselbini in ta¬ koj je bilo proti temu nebroj pro¬ testov. Z gotovostjo se da trditi, da se je 90 odstotkov rojakov zgražalo nad takim nastopanjem. Čitatelji premislite žalujočo vdo¬ vo s štirimi nedoraslimi otroci, ki je iskala tolažbe pri sosedih! Pri¬ jatelji so se trudili, da bi preskrbe¬ li njenemu možu katoliški pogreb, pa vse zastonj _ Ranjki ni bil več katoličan, ker je zamudil veliko¬ nočno spoved. Po moji sodbi ne izpolnjujejo ti ljudje več nauka svojega prvega voditelja in učite¬ lja. Ko so svoj čas zidali cerkev, je ranjki precej pomagal z denar¬ jem in gotovo ni mislil, da bo po smrti kar tako na lepem vržen iz¬ pred cerkvenega praga. Ker ga ni¬ so hoteli cerkveni veljaki pokopa¬ ti, mu je naselbina priredila veli¬ časten pogreb. Društvo “Ilirija” zornik in klavir njegove žene. “ Daily Mail” pripoveduje slede¬ čo resnično dogodbo,. ki se nana¬ ša yia ulstrsko gibanje proti irski homeruli. Kakor znano, je prepo¬ vedala angleška vlada uvoz orož¬ ja na Irsko. In tudi Carsanovi do- brovoljiei so morali orožje utilio- tapljati. Kako so to delali, kaže sledeča dogodba: Neki nadzornik irskega orožnistva je bil okrajni nadzornik drugega razreda, toda kmalu je prišel vprvi razred. Bil je vsled tega iskreno vesel in za¬ dovoljen. Na proslavo svojega a- vanzmaja je naročil svoji ženi kla¬ vir — prav iz Londona. Njegova žena je zelo ljubila godbo in vese¬ lila se je, da čim preje pokaže p'ri “kavi in čaju” svojim prijatelji¬ cam, 'kako zna igrati na novem klavirju. Vsa srečna je lepega ju¬ tra prihtela v sobo svojega moža, mahala zmagoslavno s papirjem v roki in klicala: “Samo poglej, Ja¬ kec, klavir je že tu! Na kolodvo¬ ru je, tu je tovorni list.” — “To je zelo čudno”, je pripomnil orož¬ niški nadzornik, “tudi jaz sem do¬ bil zjutraj tovorni list. Ne razu¬ mem, čemu pošiljajo ti norci dva tovrna lista, odpošljejo pa samo en klavir.” Zajtrkoval je, pogle¬ dal še enkrat papirje ter zamr¬ mral: “To je vendar smešno! Na enem tovornem listu je zapisano, da je -d-ošel klavir sn-oči s tovor¬ nim vlakom čez Porterdovvn ■— na drugem pa, da je piano došlo da¬ nes rano ob 5. čez Omagli. — To¬ da kaj vraga to je?” je vzkliknil, ko je našel med nanovo došlimi pismi pismo: “Tu je za vas še en klavir!” V resnici je bil zopet to¬ vorni listek, ta pa od midlanske železnice, da je došel od nadzor¬ nika naročeni klavir čez Col-orai- ne. Tedaj je pa ves začuden odhi¬ tel orožniški nadzornik naželezni- ško postajo ter vprašal načelnika, kaj je pravzaprav s temi klavirji. Odgovor uradnikov ga je zadel ka¬ kor strela. V resnici so bili odpo¬ slani trije klavirji v lepih zabojih. Vse tri zaboje je zjutraj ob šestih odpeljal tovorni avtomobil. Nad¬ zornik si ni znal vdč pomagati in je ves obupan brzojavil tovarni v London, pri kateri je naročil kla¬ vir. Takoj je dobil odgovor, ki se je glasil: “Klavir še ni bil odpo¬ slan, bo še le prihodnji dan go¬ tov.” Pol ure na to je sedel orož¬ niški nadzornik z dvema zaneslji¬ vima in pretkanima orožnikoma na voz ter sledil sledom tovornega avtomobila. Pot je vodila v New- Barry. Mala luža olja v cestnem prahu je izdala mesto, kjer se je avtomobil ustavil. Toda daleč na¬ okoli ni bilo sledu niti o avtomo¬ bilu niti o klavirjih. Eden od orož¬ nikov je začel vsled tega natanč¬ no preiskovati okolico. In v svoje veliko začudenje je našel v zapuš¬ čenem kamnolomu blizu ceste tri ogromne zaboje. V enem zaboju je bil kos papirja s firmo velike londonske firme, ki zdeluje orož¬ je in streljivo. Tableau! Tem tiho¬ tapcem v Ulstru se je že enkrat posrečilo utihotapiti veliko mno¬ žino pušk najnovejših modelov in patron, in to skoraj pred očmi po¬ licije in orožnikov; v tem slučaju pa celo na naslov orožniškega in¬ špektorja prvega razreda. Po ce¬ lem Irskem in Angleškem so se te¬ mu prav srčno smejali! Dete si razparalo trebuh ter sko čilo v vodo. Iz Brive la Gaillarde na Francoskem poročajo : Neki tu¬ kajšnji otrok je izvršil dramati¬ čen samomor. Razparal si je tre¬ buh in potem ves krvav hitel k re¬ ki ter skočil v viodo. Nesrečni o- trok je pustil doma listek z bese¬ dami: “'Z Bogom, Grem se uto¬ pit.” Roka princezinje na prodaj. Na Viljemovi cesti v Berolinu je sta- rinarska tvrdka, ki ima v svoji iz tožbi 'razstavljene roke egiptovske princezinje iz bog ve katerega sto¬ letja pred Kristusom. Roka mu¬ mije je to. Trgovec jamči, da je to prava roka kraljevske hčere. Brat¬ ski muzej v Londonu je imel pred časom tako roko mumije, ki se je pa sčasoma izgubila. Staroegipčanski kraljevski gro¬ bovi. Iz Kaliire poročajo: Uprava dvesto grobov najstarejših egip- čansikh kraljevskih rodbin pri El- vosti. Grobovi izvirajo približno iz leta 3000 p. Kr., izza vlade pr¬ ve dinastije Menesa, čigar grob pri Nagade v Zgornjem Egiptu je najstarejši spomenik egipčanske zgodovine. Orkan na Ruskem. Iz Petrogra¬ da poročajo: Dne 29. aprila pono¬ či je v Petrogradu in okolici raz¬ sajal snežni vihar z močnim orka nom. Neva je ob 5. zjutraj naras¬ la en seženj nad normalnim stan jem ter poplavila severne dele me¬ sta. Več sto čolnov in ladij se je odtrgalo. Mnogo ladij je orkan pometal na obrežje, ostale je pa odnesla Neva. ROJAKI! V soboto 24. t. m. se odpeljemo v Wisconsin pogledati zemljišče za farme. Zemljišče je tik železni¬ ce. Cena $16. — aker. Odplačila lahka. V okolici so potoki in jeze¬ ra. Družba sčisti nekaj akrov zem¬ ljišča zastonj in postavi hišo za nizko ceno. Naseljenci, če hočejo, dobijo delo pri družbi na žagi ali v šumi. Isti, ki so pisali in imajo manj kot $500. •—, naj se ne spuš¬ čajo v farmers-tvo, pač pa lahko kupijo zemljišče, in naj delajo do kler ne prištedijo še $500. -—, po¬ tem šele. naj se naselijo. Ljudje premalo denarjem naj ne gredo na farme, zato ker jih največ obupa, in potem vzamejo še drugim po¬ gum. Kdor ima -denar in je odlo¬ čen postati farmer, naj piše na ali se zglasi najpozneje 23. t. m. do poldne pri Viljem Brunschmid, 405 W. Michigan Str. Duluth, Minn. COPENHAGEN DUHAN ZA NOSLANJE MI da bil ZENITH HARDWARE & FUR- NITURE CO. AURORA, MINN Naznanjam Slovencem in Hrva¬ tom, da sem otvoril na Aurori, Minn., trgovino -s pohištvom in že¬ leznino. Priporočam se in jamčim za pošteno postrežbo. Louis Koebevar. (18, 21—5.) JAMČIMO je COPENHAGEN SNUFp vedno in je tudi sedaj vedno popolnoma pristen. Mi 9a hočemo prodajati povsod, če ga vaš trgovec nima, ga vam mi pošljemo po pošti po na- vadni ceni 5 centov za škatlo, dokler ga ne dobite pri vasem trgovcu. Sprejemamo tudi poštne znamke. Copenhagen Snuff za čikanje je najboljši tobak na svetu cikati. WEYMAN-BRUTON CO. za 50 Union Square New York BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠIRNOVA ULICA ŠTEV. 3 - KRANJSKO NAJVEČJA IN NAJVARNEJŠA SLOVENSKA HRANILNICA. Prometa 'koncem leta 1912 700.5 milijonov kron. — Stanje hranilnih vlog 43.5 milijonov kron.-" zervni zaklad hranilnice 1 , 330.000 kron. ===== obrestuje po \\% brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna oeina ljubljanska z vsem svojim premoženjem kr. deželna vlada frur vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje c. Denar posojajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se VTmP°j' e na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne v kako drugo manjvarno “šparkaso takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov pišite razločno in natančno- Na® Izključena je vsaka špekulacijam izguba vloženega denarja. "3'j& r\ Frank Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Podružnica: 6104 St. Clair Ave- CLEVELAND, O. Pošilja zn DENARJE v staro domovino Prodaja PAROBRODNE LISTKE N w potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. za vse prekmors parobrodne družbe po izvirni cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to st& r ° t« tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izg ■ p .-y L pi P u J I» U ej bil •“* e ’t>< ril'. V Tudi S' '1 o' oj H g a je I ' .m toda dajt< -Prebil , tem d , iz g neZ ■site : “Spf -ejnim 0 J jtekaj^ * ■ vhoee i se ,Jlatako on predme , se ostalo s ® 1 po tem odge tfheeler je > prijatelja P rl Bi aee stresati gla “R a j vidim" Prišla je jes s- je šibilo drevj nib Lukih dozori trud. ki ga je il urjene panoge Posebno raz dti na Obrovu, k druge vrbj-e se _ §e celo s cel zažarelo srčnega fina v roki gled drevesa, in v duh Tr gle hruške se, za ^ ogibal, ik 8 sadje. * e >dne ^ v beli Ljlll J p °m uog-ih ioffi anskal)c >%noi n , čitkn 111 S t ra hovi ja j? ! ezav « in L?!“ e *ob aega tel b tnti J 1 ol je t “t> Ot-UOl K?;* 1 dolili ^ Se. to’ ept, a jSili iS 5,1 bi la p° ra la Sl >5 hl^t al 0 2 f tu, V,^ga »e vNjN ; d a SV( ^ K . Or ° v ; lil H 18. maja 1914. a ’ 9a v, šti Po, Za skat P ri vaje n a mo ti 23 cika, ZA SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. (Dalje.) jnu “Pazi dobro na tega lopova; ako bi hotel pobegniti, zabrani __ kakorkoli! Glej samo, da ga ne zadaviš popolnoma. ’ ’ “Ne bom ga, Dušane —kakor bi ga rad.” “p! Pa kaj se ti je tako zameril?” “Poglej mu roko! Ali vidiš, da ima obvezano? To sem ga jaz S ' n “Mari e j bil med onimi?” je vskliknil Dušan. “Bil je; prav dobro se ga spominjam.” “Ne misli na to; a pazi nanj tem bolje.” Tudi ‘‘trojni sporazum” je popraševal z veliko radovednostjo, ■ so orpavili Dušan je povedal, da so izvedeli za 'Sehrattena, in po- j iaJ S , QVO j VO n Schrattenovega pisma, knjižico s šifriranim ključem •pismo, ki ga je upal razvozlati z njegovo pomočjo. ID “To' pismo vam zdaj ne bo več mnogo koristilo,” je menil po- žn ik W'heeler. “Stavil bi, da ne obsega drugega kakor njegov 10 lov ki ga zdaj itak poznate _ Ali znate dešlfrirati ? ” 118 “Nikoli še nisem imel prilike, uriti se v takšnih diplomatskih umetnostih, toda upam, da se mi posreči.” “Potem dajte rajše meni: jaz poznam nekoliko to rec” Jurišič je bil rad pri volji. “Ako nas hočete počakati,” je dejal, “se lahko med tem pokrat- kočasite s tem delom. Mi gremo zdaj naravnost k Nemcn, da ga dvignemo iz gnezda. Ampak tu nas menda ne 'boste čakali?” n “Spremimo vas, kakor daleč 'bo pametno,” je rekel Estournelle. “Najboljše 'bo, če se ustavimo mi trije v zadnji kavarni pred hišo, kamor ste namenjeni; ostali, razen tistih, ki pojdejo k Nemcu, pa se porazdele vmes, da bomo kljub temu še v zvezi in si lahko priskočimo, ako bi se kaj zgodilo.” “Kaj se hoče zgoditi!” se je zasmejali Dušan vročično in pogledal Estournella tako temno, da se je Francoz zdrznil in zahvalil Boga, da ni on predmet tega besnega sovraštva. “Da ga le zagledam — ■za vse ostalo sem brez skrbi.” Po tem odgovoru so se odpravili. Wheeler je listal spotoma po knjižici, ki sta jo bilo našla naša prijatelja pri Binbantiniju. In pol s smehom, pol z ogorčenjem je začel stresati glavo, mrmraje: “Kaj vidim?_Rekel bi, da je to enak “šifrirni ključ” kakor se ga poslužuje diplomacija neke države; seveda... ... tu je vendar vse polno okrajšav za brzojavke, ki ji'h trgovec z dekleti nima v kaj porabiti. Hahaha! Diplomat je in loopvi — pa isti šifrirani ključ... ne ne, to ni mogoče! Niti na Turškem ni mogoč fak škandal. Kje ga je ukradel, nepridiprav ?....” O, ko bi vedel dobri poročnik Whee | ler, kaj je vse v Avstriji mogoče! Kreniva zdaj ,dragi čitatedj, nekoliko v stran in spomniva se 0- limpije Montebello. Ko sta odšla Ivan in Dpšan po tistem važnem razgovoru s srdito galatsko kurtizano, se je polastil Olimpije silen nemir. Misel, da je zagotovila nezvestemu in tatinskemu Birbantiju zasluženo kazen, ji ni dala več pokoja. Še tisti večer je dozorel v njeni glav is klep, poiska¬ ti drugo jutro sled naših prijateljev in opazovati njih početje, dokler ne napoči srečna minuta, ko bo lahko gledala z lastnimi očmi, kako padajo bljubljene batine maščevanja po hrbtu njenega malopridnega rojaka. Upala je, da ji bo mogoče izpregovoriti z Ivanom in Dušanom ter jima povedati, da je pripravljena služiti njunim namenom tudi še na¬ dalje — pripravljena Storiti vse, vse, karkoli je v stanu škodili Bir- bantiniju in njegovemu pajdašu. Takrat pa je stopil vnjeno sobo von Schratten; začel se je viharni razgovor, ki smo ga opisali in ki se je končal s strahovitim porazom junaškega Nemca. Povedali smo, kako je sklenil hrabri mož spričo svo¬ jega neuspeha pmoriiti Olimpijo Montebello, ki jo je sumničil zavez¬ ništva s svojimi zasledolavlci. Ko pa je odprl zopet njena vrata, je našel sobo prazno. Olimpia Mintebello je bila izginila; ne duha ni bilo o njej, ue lsu- ha. Ali se je vdrla vjda? Ali je odletela po zraku? Von Schratten je moral opustiti svoj viteški naklep, da zakolje žen¬ sko, ki se ne more braniti, med štirimi zidovi njene spalnice. Gotovo pa bi se mu bil odrekel z večjo težavo, če bi bil vedel, rla hiti Alimpija v tem trenotku že za našimi prijatelji — njegovimi sovražniki in ne¬ izprosnimi maščevalci Jeričine usode. Vest, ki jo je slišala po vseh galatskih ulicah in vogalih, da so ne¬ ki [ujci napadli “mirne, krotke in nedolžne galatske prebivalce ”, je Italijanko zelo vznemirila. Ta ji je rekel, da so tisti roparji pomorili več ljudi, drugi, da jih je pobilo ljudstvo in policija vse do zadnjega, tretji, da so vsi utekli, a četrti, da so jih polovili kakor piščance. Neki policijski nadzornik, ki ga je Olimpia srečala in poprašaia — saj je znano povsod in od pamtiveka, da sta oko postave in ženska javne ra¬ dosti najboljša znanca na svetu! — ji je razodel naposled po pravici, da. je pač bil nekakšen spopad, v katerem je obležalo par domačinov mrtvih in več ranjenih, da pa sj-orilcev še niso prijeli, če tudi jih upajo imeti vsak trenutek. (Dalje prihodnjič.) a svetu ON CO. Newf *ODNI VESTI Ijanst kanjsko UNICA. - IliioDOV w 3.5 ra J iika. trud. ki ga je ibel z lumovor jem te, pri nas žalibog zelo, zelo zane¬ marjene panoge našega kmetijstva. Posebno razveseljiv je 'bil pogled na župnijski vrt v prijazni va širi na Obrovu, kjer so se v lepem redu vrstile jablane, hruške, češplje in druge vrš[e sadna drevesa — vsa polna najsočnejšega sadja. Še celo s celim svetom skreganemu župniku Matevžu Srebrotu je zažarelo srčnega zadovoljstva njegovo mrko oko, kadar je s kupico vina v roki gledal iz okna svojega župnišča na težko obložena sadna drevesa, in v duhu računal, koliko bo stržil za jabolka, koliko mu bodo vrgle hruške, za koliko bo spečal češplje in koliko izkupička bo imel iz-ostalega sadja. Župnik Srebrot je bil s svojim računom zelo zadovo¬ ljen in ugibal, kako ob dobro obrnil one lepe denarce, ki mu jih donese sadje. Nekega dne te blažene jeseni se je pa naš župnik zopet precej za¬ mudil v beli Ljubljani, kamor se je popeljal s svojima iskrima konjiče¬ ma pom nogih 'opravkih. Hudobni jeziki so sicer trdili, da sta bila dva paganska bogova, Venera in Bakhus, vzrok župnikovi vožnji v be¬ lo Ljubljano in tudi njegovi zamudi. Pa naj imajo hudobni jeziki prav ah ne, zgodovinsko nepobitna resnica je„ da se je župnik pripeljal na¬ zaj v Obrov še le ponoči in malo pred eno uro, ko začno strašiti du¬ hovi in strahovi, da je bil truden, zelo truden in nujno potreben po¬ čitka. S težavo in s pomočjo svojega, tudi precej trudnega hlapca Jerne¬ ja. se je skobacal iz kočije in se skoro zvrnil v naročje svoje okrogle kuharice, ki je prihitela z lučjo v roki sprejet svojega gospoda. Obilni °hseg postavne kuharice je srečno prestregel sicer neizogibni padec Posvečenega telesa. Komaj j okrogla kuharica spravila v ravnotežje svojega gospo- mu i e Pa hitela pripovedovat o strašnem hudodelstvu, ki se je med Pjogovoodsotnostjo izvršilo na njegovi lastnini. Pomislijo naj, gospod župnik, kaj se je nocoj zgodilo. Ko smo J>° večerji ravno molili rožni venec, zaslišimo od zunaj čuden šum. . er sm « bili vsi zatopljeni v svojo večerno molitev, smo naprej molili |u molili, čeprav se je zunaj venomer slišalo čudno treskanje in ropo- ta uje. če ne bi bili v tako sveti hiši, nas bi bilo gotovo strah. Ko smo odmolili, sem ukazala volarju, da naj gre pogledat, kaj se godi zunaj. a volar tega ni prav maral storiti in sem mu morala zagroziti, da ga ,)om morala pri njih zatožiti, če ne bo šel. Še le ta grožnja je po¬ dala. Pr evidno se je splazil skozi duri in še pri vratih zavpil: Kakšen hudič je pa zunaj?” Tedaj se je slišalo v noč, kakor bi več plezalo z drevja, skakalo na tla in urnih korakov odhajalo. Na- oukrat j e nastala zopet prava nočna tišina. Ker me je objela neka ... a slutnja, oborožila sem volarja, pastirja in dekle in potem smo 2 lučjo gledat, kaj se jez godilo. In videli smo strašno hudodelstvo. - ajlepše jablane na našem vrtu so bile oklatene in oropane, ravno ta- ruške, da me je kar srce bolelo ...” Ali so se spravili tudi na češplje?” zakričal je v divji jezi žup- lk Srebrot. in [udi,” zdihnila je kuharica. “Še na češplje so se spravili \ se bogu smili. ’ ’ j. v . je očiten rop, zarjul je besni župnik. Torej niti lastnina ^ z J e ga namestnika n’i več sveta roparjem in hudodelcem. Pa jim Živr pošteno zasolil ukradena jabolka, hruške in češplje. Bodo vse v tlenje pomnili, kaj se pravi stegniti roparske roke po nedotaklji¬ vi™ 1 blagu svete cerkve in njenih svetih služabnikov. Zaprti morajo „ 1 Vsi > da bodo črni, in škodo mi morajo do pičice povrniti. Takoj f e , m sam ovadit stvar orožnikom, ki morajo še danes vse roparje • čudodelce spraviti v varno luknjo. Ali ste jih poznali?” Lot ^ a k° jih bodo poznali,” odvrnila je kuharica, ko je bilo temno 1 ' v kozjem rogu in ker so izginili v noč, čim so slišali volarjevega Rodiča’’. Zdi se mi pa, da so morali biti roparji iz domače vaši, otro- uasih liberalcev in drugih vaših sovražnikov. “Jim bo že navil uro”, zadrl se je župnik jezno in se podal ta¬ koj na orožniško postajo, da ovadi nezaslišano hudodelstvo pristojni oblasti. Na orožniški postaji je bilo vse mirno in pokojno, kakor da hi na svetu ne bilo več sploh nobenega zločinca. Razkačeni župnik je moral dolgo zvoniti, da se mu je skoro utrgal zvonec, da je sklical orožnike. Njegovo besno zvonenje, pomešano s primerno glasnimi po¬ zivi, zbudilo in privabilo je več ljudi, ki so mislili, da je prišel že 'ko¬ nec n češpelj, narabutanih na župnijskem drevju! PREMOG IN DRVA dobite pri NELSON S LINDGREN Coal, Wood and Heavy Teaming EVELETH, MINN. Dober premog, poštena mera in vaga. Prinas dobite tudi voznika. S1.00 Cenik za šilo in knjige pošlje¬ mo na zahtevo zastonj. KNJIGOTRŽNICA SOJAT & JURKOVICH Box 448 DULUTH, MINN. ZNAK DOBRE OBLEKE DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka za možke ln fante; najboljše blago po primernih ln poštenih cenah. Naznanjam Slovencem in bratom Hrvatom, da sem zopet otvoril S ALO O N —: na : — VIRGINIA, MINN. 207 Chestnut Street. Na razpolago vsakovrstne pija¬ če in smodke. — Jamčim dobro postrežbo ter se priporočam za obilen poset. MATT. PRI J ANOVIGH. Slovenska gostilna St. Praprotnik Chisholm, Minn. Telefone 271 — P. O. Box 152 Priporoča se cenjenim rojakom v obilen poset. Najboljša post.iežba s pristnimi pijačami. SVOJI K SVOJIM! SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phon« 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJSA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. VARNOST! Skrb, s katero se vodi Bank of Sheboygan, Jam¬ či trdnost ln moč Koristi vlagate¬ ljev in varnost njih vlog Je pr¬ va skrb naših ravnateljev in u- radnikov. Mi Vas vabi¬ mo, da zberete našo banko za Vaše vloge. Premoženje 3,000,000 BANKof SHEBOYGAN • - A ROLLOF HONOR BANK * 3% INTEREST PAID ON SAVINCS J £ Naznanilo in priporočilo. Rojakom iz Chisholma in okolice na¬ znanjam, da sem preselil svoj GOSTILNO v Klinc-evo hišo na 2nd AVENUE & LAKE STREET. Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke. Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. Za oglase tujih in nepoznanih tvrd ne prevzame ne uredništvo ne upravništvo nobene odgovorno¬ sti. Nekatere stvari so dobre, ven¬ dar je boljši :drži, nego lovi. DR. RICHTER’S Pain E xpeller Prežene bolečine revmatizma, po - kostnice, mišični revmatizem, nevral- gijo ali trganje po čeljustih. Olajša vse bolečine in trdosti v členih in mišicah, [zvrstno zdravilo, če se kak člen izpah¬ ne, za hromost ter odrgnenja. Hitro ozdravi prehlajenje, gripo, boleči vrat in nahod. Zabrani vnetje pljuč in ti- ščanje v prsih. Ozdravi glavobol in zobobol. 4—5 kapljic v kozarcu vode je iz¬ vrstno sredstvo za grgranje v slučaju vnetja grla. Če se užije (4 kaplje v kozarcu vo¬ de) je izvrstno zoper krč v želodcu in neprebavljisbi. Pristni expeiler pride v zavojčku, kakor ga kaže slika. PAZITE NA NIČVREDNE PONAREDBE. 25 in 50 centov steklenica v lekarnah. F. Ad. Richter & Co. 74-80 WASHINGTON STREET NEW YORK. m Svoji k svojim! Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim tli Hi Hi gospodinjam iz mesta Bivvabik in okolice svojo lepo ure- Hi Hi jeno in bogato založeno Hi grocerf jsko trgovino. * V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pr*- Hi daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slan« Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlj*. Hi Hi Hi Hi Hi Za annogobrojen poset ln naklonjenost se ulfudno priporočat M A T H. V I D A S, slovenska trgovina Lfi BIVVABIK, MINN. Telefon 63. £ Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hitfi Hi . " 1 . " A Prodajam Iparobrodnein železniške listke na vse kraje v staro domovino. Prodajam lote pri velikanski JEKLARNI United States Steel korporacije v Gary in New Duluth, Minn. PRODAJAM farme in neobdelano zemljišče v Taylor County Wis., po jako ugodnih cenah. Neobdelano zemljišče od $12.00 naprej. — Zavarujem poslopja, pohištvo in blago proti požaru in škodi po viharju. Zastopam stare in poštene družbe, ki po¬ ravnajo škodo v najkrajšem času. Max Volčanšek Jones Street, nasproti pošte Eveleth, Minn. " ... .. - ROJAKI? Ako želite kupiti gramofon, uro, verižico, britev, raz novrstne stvari za smeh itd., pišite po slovenski cenik- BENKO RUS &. CO. 11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL. H Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. ( Dalje.) Zagrabila me je za roko, da se še edaj poznajo črni odtiski cele roke. “Kaj praviš, Jurček?” je vpra¬ šala kar brez sape. “Pravim, da kdor se nazadnje smeji, smeji se najboljše.” .Med tem je pa že kot veter zle¬ tela po stopnicah. Tekel sem na vso moč za njo, a niisem prišel pra¬ vočasno, ker sem spotoma navil uro v predsobi, a zlomilo se je pe¬ ro. ker je bila dan poprej navita in sedaj jo bo moral najbrže urar dobiti v roke. Ko sem slednjič prišel do salona, je bil tam prizor! -— no, spustimo rajši zagrinjalo. Jurček je sedaj v največji milosti. Nič posebno se niso vjezili, ko so videli, kako se je skrčila ženito- vanjska potica. Suzi je rekla do- br o vol j no : “Vsaj lahko drugo spečemo.” Poročila se bosta precej, ko se pozdravi doktorjev nos. Jurček si napravi zmaja in ga izpusti. Rozika Princ 'bo povabila večjo družbo na večerjo; Rozika je že čisto velika deklica, 'kajti pri ve¬ čerji se bo praznoval že njen de¬ seti,rojstni dan. Pravila mi ja da se bbdo 'izvrstno zabavali; igrali bodo na glasovir in plesali; tudi je dila bodo najboljša, samo ona ne ve, če me 'sme povabiti, 'ker sem preveč poreden. Mama ji je rekla, da naj me raje izpusti. Pojasnil sem ji, kako silno se moti, če mi¬ sli, da sem še tak navihanec kot prej svetoval sem ji, da vpraša mojo mamo, ki ji bo povedala, ka¬ ko priden in zgleden deček da sem v zadnjem času. Zagrozil sem ji, če bo tako neolikana in me ne po¬ vabi, da je tudi jaz ne povabim, ko na svojega godu dan priredim zabavo, kar mi je mama že oblju¬ bila, če bom priden, strašila se je torej in me povabila za jutršnji večer. Doma Poro od prvega a. del “, o *tvo PlačVe SjVo" 6 {S?- na mesec; nn olnijjja prevzame Zveza P hni t LJUBO B0GICEVICH, ^ Buildlnir. Duluth tiri_ ? ladio fmvfn n c!m D MVa^S, n -R P r' P0 ^ aea, ° se pooblastil, kupnih °imenflh ZVr ^ v 5, n ^ e proflenj itd. V( ll aSkl h Sinaju poškodb d 3 pri aru *bali v _ ■ --Katoliških Borstnarjev (Catholic Order of Fore- sters) v Ely Minn.—Vsakateri, ki mu razmere dopuščajo, da zamore poleg slovenskih^ Jednot vzdrževati še eno V'- moral postati član našega T7 a ’ k-icr bi se marsikaj lepega UT. 1 , 1 ' T Borštnarska društva imajo !UL°, e ,' n F'. 510 katerem vodijo svoje Ad i, 11 , katerega se lahko vsak na- Pjr le P® dostojnosti pri društvenih se- Društvo sv. Frančiška obredu- je popolnoma v slovenskem jeziku ta- vli je vsakemu rojaku umljivo. — kTuJlU? se zaavruje za bolniško smltP! 0 p »c!n^' 00 na mesec in za po¬ smrtnino $500,00, $1000,00 ali $2000.00 m-2 se vrše vsako četrto nedeljo v v Dleason dvorani, ob 8. uri nadaijna pojasnila se je obl niti na: Chas. Merhar, C. John Somrak, V. G. B., John Matkovich, K. Jacoh Butala, F. S., Frank Veranth, i. K., Joseph Kovach, S. C. MINNESOTA: Jakob Delak, BiwaMk, Mia Math. Kapsh, L. PerusieLI John Pogačnik, Eveleth. F Max Volcanshek, Eveleth. 1 J akob Muhvich, Gilbert, I John Jerina, New Duluth. 1 Ant. Mahne, Frank Koi holm, Minn. Joseph Smuk, Greanej. Min. Frank Horvatich, Virginii 1 Louis Petelin, Aurora, Ma j Anton Prosen, Crosby, Mu: Frank Hochevar, McKinltj.’ John Dragovan, Soudan. It MICHIGAN: Frank Plautz, Calumet, Joseph Butala, Ahmed. Mike Muhvich, South s posre 'i ™ti na p h delega 1 Haertovi 1 Prepri« WISC0NSK: Frank Zajc, Oliver, Wis. Frank Slanchar, IVillard, John VVodovnik, MilwauE*t i John Stampfel, Grafton. - Frank Skok, West Allis. Josip Zupančič. Mil^ao«' ILLINOIS' John Libernik, | Simon Jesenšek. La san • Joseph Blish, Chicago, Joseph Omerza, De m , John Kulavic, Springfield Frank Mally, Joliet, ut Frank Goličnik, ; ■ Frank Brence, Tony Prosen, GranvH 1 * INDIANA' ^ N. M. Vuksinich, Mih. Pavel, “L ^»d Anton Tratnik, Clinto , Matt. Kamin, Ign. Magister, Pltt *^ p 3 . Alojz Tollar, M i,: Dništ v ° sv. Cirila in Metoda, Elv Katoliške Jednote na vrtim “p"' — Redne seje društva se w nef Fljo po 20. v mesecu v no?(W kala " t ?y 1 dvorani, ob 2. uri po- priston vic ^ ruš tvo vljudno vabi za hko z, P " Se . S Fva n e. Zavarujejo se la- zahnfnfJS tnin ? 011 J500.00 do $1000.00 euho f „f k ° Podporo do $420.00, za iz- obel? ml noge 5400.00, za izgubo noge * 80 n a nn nog ’ aIi ene r °ke in ene roo nfi!, 0 ' 0 ?' Izgubo enega očesa tako se oi,°? eh oCes pa 5800.00. Ravno *a i)on«lt ea Popolna podpora $800.00 šne]fol?°oi!2„ ouemoglost vsled kakor- ma mnši^J 16 : 51 ^? 136 ' — Društvo spreje- smr'nin? e ln _ zenske v oba oddelka si ne rruir > boljšega društva čalo trdik te , mislit l, ki bi vam pla - no z T T d § or; društvo je združe- DOlnomn Jedn °to, ki posluje po po¬ za va5«? Zs rnern , sist eniu, tako, da se neseta P°^Pore lahko popolnoma za¬ obrniti no Za i ^ a ^ al Jna pojasnila se je Spreitzer n 5/> Sle n5? e odb °rnike: Joseph Delnnif i B ° X 974 > Predsednik; J. M. vtz ?° x 617 tajnik; Stefan Bano- nik’ ’ ^° X blagajnik in zastop* Društvo sv Petra „ st 20 s H leth Minn V * vil« Zveze, v Eve- SlovenskJ) društvo spada pod Mich -L L I ?J vatsko Zvezo v Calumet, vsako četrti n 6 u S w e dru | tva se vršijo Hall nh» ,, nedeljo v rfiesecu v Elks za Popoldne. Društvo vabi SHovernaUo ^ Slovence' In' HrVate! vsa u, P! ! k< i, »'-vatska Zveza zavaruje vsakeca M- val8Ka Zveza zavaruje nlno ter m 1 ? , za svoto »800.00 smrt- za Pesti O TifnTiT za Izgubo ene roke Pod^čfenkom°tvmi n Z n a lzffubo en ® n °S e za izS“«»'°», za eno oko $150, 150.00 za biS' st “P ala na en* nogi Jeea č'lo ! r?L-i Zgubo , tre h prstov do tret- ga členka na eni roki $1500.00. za lz- penn • g yLVAl f F John Kern, Oa^ggfi John A. Germ, Braa . Pl jonn - n . Anton Klančar A^m J oseph Vame, ^ Martin Klinar, Joh 1 ,. r ■ SE Se ,, a J a. .v. coneui“ ug “, ^ John Lamuth, M ® n « c pon^ Frank Miklaucicb, V* » Martin Koroshec^B ^, John Mlakar, Clari d ® e ’ OHIO •p r aiik Karol Bauzon, , land, Ohio. Ignac Prel-gar, 0 ?oi e,^ Alois Ballant, I *^ t0 ». « Anton Kikel, Y^0,. Frank Guna, H COLOB-^:. 1 John Janežič, L^V Frank škrahec, V 0 , C Mihael Krivec, Frank Blat “ K kaNSA S: Anton Zajc, ^ Mihael Breznik, ^ dJ- - Anton žagar, B an lu ,„b»S' V John Homec,^ ^ tv V (Jo Simon Bepovš, c tts b K . c Jacob Gukljati, ,'" t J F. S. Tauchar [SfeS John GlohochniK, 1 * 0 *' ped 1^1 Kajetan Er« 1 ^* Mike Krivec,. K* miKe XVI-J . Peter B. Ban < Frank Malf a »>* John Ruzlchi KssHHhhBv