Za poduk in kratek čas. Fotovanje 7 Rim, Neapol in domu. XXXV. Po dolgem hojenju pridemo naposled do proatorne d^orane, kder je 8 piaano oble5euib 7ojako7 stražilo, ki ao prihajajočim kardinalom, akofom, knezem itd. 7ojaški salutiiali. Tukaj smo vstopili tudi mi in avojo po^rano obleko odložili; potem amo mimo stražaja, ki je 78topne liate pobiral, prišli skozi nizke d^eri 7 pra^o zbornico. Bilo je že zbrane mnogo gospode. Goape in gospodiSne bile so od gla^e do nog zagrnjene v 5rna oblačila ter stale 7 poslednjem oddelku sobane. Moja pi-7a misel je bila na Caheja 7 S7. e7angeliju ter sem skuaal prileziti do piTe vrate naprej, kar se mi je tudi posrečilo. Mislil si sem, kri^ice nikomur ne delam, veliki možakarji lebko 5rez mene 7se vidijo, jaz pa črez nje ne. Bila je "7a 12 ura. Očeaa vseb bila so 7prta na desno stian proti 7iatam s škrlatotn zagrnjenim. Skozi ta 7rata so imeli priti 87. O5e. Srca so nam nemirno tolkla; vsaka minuta čakanja bila nam je nezriauo dolga. Ve5krat je prišel 7 so bano gledat kak stiežnik, a zopet tibo spreminol.  Naposled prideta 2 pisarja, ai pripra^ita pereaca  in ae posadita k oknu za zagrinjalo. Ura bije 12. Pija ljubezni^ega ae le ni hotlo biti! Ne vem 5e se mi je kedaj 5aa tako niudno pomikal, kakor takrat. 0 7» 1 u" se d^eri airoko odpr6, d7a strežnika 78topita in za njima se prikažejo Pij IX. za njimi pa cela truma duho^niških in 87etnih spremlje7alce7. Komaj 8mo zagledali sv. Očeta, 7 beli obleki kakor sneg, je po 7sej sobani zružilo — 7si 8tno padli na kolena, kakor da bi nam nevidna moč bila nagloma noge podmeknila. Sv. Oče so nas sedaj milo pogledali, prijazno po^zdignili roko in nas blagoslo^ili; potem ao se podali do 87ojega trona, ki je bil d7e stopinji 7iše nad tlami. Nad tronom je bilo razpeto škrlatasto nebo. Še 7edno smo bili na kolenih! Sedaj nam z roko pomignejo in 7stanemo! Na to stopi naprej kuez Windiscbgra"tz, se globoko prikloni in bliža7_i se tronu, poklekne in poljubi križ na šolnih 8v. 05cta, ki mu stoje prijazno roko podajo 7 poljub; poteni se 7aedejo na tron. Sedaj je zacel jasui knez s trepetajočim glasom brati naše pismo udanosti ali adieso do 87. Očeta. Papež so mirno in pazlji^o poslušali na 7sako besedo; le nektere- krati so z belo glavo prikimali in z desnico rablo zmezili. Kedar je knez branje skončal, je zopet pokleknol in sv. Očetu izročil lično vezano pismo. Sedaj se vzdignejo Pij IX. in začnejo iz piTa milim in potetn čedaije bolj krejikim glasom govoriti tako, da smo se 7si začudili. Go7oiili so laški! Mnogokrat sem bral, da sedanjeruu papežu iz lica sije neka posebna Sastitljivost, ki tudi kri707erce presunja! To je gotova resnica! Ko so 87. O5e go^oiili, je vladala po 7sej sobaui nepopisljiva tibota le ta pa tatu sino zaslišali kak vzdibljej, proti koucn go^ora pa je nastalo ibtenje in jo5! (Nasta^ek prih.) Smešničar 18. Kmet je imel ženo pijanko. Hotel jo je pijan5evanja od^aditi. Dal je tedaj na dno jene na^adne kupice namalati — saruega peklenaeka, da bi se ga, piti boteča, ustrašila. Toda žena 8e peklenšeka ni ustraaila, mai-7e5 se bolj je pila rekša: ,,peklenšeku pač kapljice ne privoačim". Na to 7eli kmet peklenšeka zbrisati in namalati angelj5ka. Ali tudi to ni pomagalo in ko jo je nekokrat rnož kregal, ma je djala: ljubi mož, ne srdi se, angeljSek 7 moji kupici je tako lep, da ga moram 7ečkrat na den pogledati! Žeua je ostala, kar je bila — pijanka! \;:;,;!i||