===== S prilogami:	■
Haš kmečki dom, Društvenik. Rasa gospodinja
Iihaja vsak Četrtek. Cena mu Je 8 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, ■& Ameriko in druge tt^je drlave 6 K). — Po«amexne Številke se prodalajo ■	po 10 vinarjev.	i—
Spisi in dopisi sc pošiljajo j UrcdniStvu „D©moljuba". Ljubljana. Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo in in-seratl pa? l'pravniStvtjLnI>omoljuba". — Ljubljana, Kopitarjeva ulica. —
Štev. 6.	V Ljubljani, dne 9. februarja 1911.	Leto XXIV.
Liberalcem v spomin!
Neki rimski modrijan se je držal
Sravila, da ne sme noben dan minuti, a ne bi kaj pametnega napisal, če ne Več, vsaj eno vrsto. Naši liberalci so posneli to pravilo, samo da so ga prikrojili po svoje. Sklenili so, kakor sklepamo po njihovih dejanjih, da ne sme minuti noben dan, da ne bi naredili Ikakšne neumnosti. Tega so se tudi z ^občudovanja vredno stanovitnostjo drsali in tako so gromadili neumnost nad neumnost, eno večjo kot drugo.
Njihova največja neumnost je pa ■bila, da so hoteli tekmovati z nami v gospodarski organizaciji. Ko smo mi pričeli snovati posojilnice in zadruge,
Eiso našli dovolj norčavih besedi, da i jih ne bili zalučali v nas. Spravili so 'pokonci trgovce in obrtnike, sodnike in politične uradnike in sploh vse, kar le-*fce za njimi v boj proti zadrugam. Ni ' "Je bilo ob tistem času bolj zaničevane ; besede pri liberalcih kot zadruga, ali fcelo konsum. Časi so se izpremenili in ^nastrojeni v vseh bojih, na vseh koncih itepeni, so začeli hoditi za nami. Jeli so Ustanavljati posojilnice našim na kljub, pisali in govorili so, kako so potrebne "raznovrstne zadruge in celo preklicanih konsumov se niso zbali, marveč so «?|Jih z velikim apetitom sprejemali v Isvojo, navlašč proti naši Zadružni zve-fci ustanovljeno Zvezo slov. zadrug. Prej so pa že nakljub Ljudski posojilnici ustanovili v Ljubljani Glavno posojilnico. — Ko so imeli svojo Zadružno zvezo, so hoteli imeti tudi gospodarsko in skobalili so se, pa naredili svoj Agro-Merkur, ki se je brž vtaknil iv vse mogoče in nemogoče reči. Po ti boti so hoteli pridobiti kmete na svojo blat, dosegli so pa ravno nasprotno. S temi ustanovitvami so si zabili zadnji
žrebelj v svojo rakev. Zdaj so njihovi zavodi bankrotni in bankrotna je tudi njihova stranka. Njeni lastni pristaši jo preklinjajo in pošiljajo k vragu; prej najzvestejši podporniki se odmikajo in se prijemljejo za glavo. Ko bi bili lepo ostali pri svojem papirnem zabavljanju, ki ne stane več, nego stane sploh natiskan papir, bi se bili vsaj še nekaj časa tolažili; zdaj pa brez upanja, brez tolažbe vzdihujejo in tarnajo, ker bo treba globoko odpreti mošnjice, da se bodo zacelile grozne rane, ki zijajo iz njihovih gospodarskih bankrotov.
Pravili smo jim in jih svarili, naj ne zanašajo politike v gospodarsko življenje, naj ne zlorabljajo zadružništva v svoje strankarske namene, češ, da jim bo to škodovalo. Seveda niso naši odkritosrčni nasveti in opomini nič pomagali. Zdaj imajo svojo konkurenčno Glavno posojilnico, da se na stotine oseb trese zavoljo nje v opravičenem strahu; imajo svoj Agromerkur z ogromnim primanjkljajem in svojo Zvezo slovenskih zadrug, ki pravzaprav životari le še na papirju.
Mi smo hoteli iz splošnih ozirov tiho ostati pri teh polomih, ker smo si mislili: Čemu naj vlačimo to na dan? Naj liberalci sami pojedo, kar so izku-hali. Ne delajmo jim še večjih težav, nego jih imajo. Mastnih ocvirkov imamo še pripravljenih zanje, toda niti zdaj še ne maramo ž njimi v javnost, ker se nam tako bolj prav zdi.
Človek bi mislil, da bodo liberalci v svojem šmiru zadovoljni s tem, dasi bi nam morali biti pravzaprav iz srca hvaležni. Toda liberalec je čudna po-kveka. Nikdar ne naredi, kar bi bilo prav, marveč žilica mu ne d& miru, da bi ne delal neumnosti, četudi sebi v največjo škodo. To se je zgodilo tudi sedaj. Začeli so lagati, da mi molčimo zato, ker se sami bojimo poloma pri
Gospodarski zvezi, in z zahrbtnimi napadi so jeli grditi Ljudsko posojilnico. Iz kože bi skočil človek, če se spomni nazaj, kako so na eni strani liberalci hodili nad nas prosit, naj molčimo, naj pomagamo, na drugi so pa liberalni listi lagali proti našim zavodom, da se je vse kadilo. Slabše so se obnašali kot berač, ki s hlebom, ki ga jc izberačil, napade tistega, ki ga mu je dal.
Prijeli smo jih in razkrili njihovo umazanost ter jim povedali, da smo pripravljeni tudi za najhujši boj. Nato je bilo zopet nekaj časa mirno;.s prošnjami so hodili zopet nad nas in nam obetali, da se bodo odslej pametno obnašali. Nam je bilo prav in razen nujno potrebnih poročil o Glavni posojilnici nismo ničesar objavili o njihovi splošni gospodarski mizeriji. Liberalci pa miru ne morejo prenesti. Prilezli so iz-nova na. dan v svojih časopisih, in sicer topot s tako debelimi lažmi, ki so še zanje prekosmate. Na celo so si izmislili, da je Gospodarska zveza dobila 600 tisoč kron posojila od države, štajerski pododbor Zadružne zveze pa 250.000 K. To laž so spravili v nemške liste in na njeni podlagi tulili kot slekli psi, da so se zavoljo tega posojila naši poslanci prodali vladi in drugih takih lepih reči. V resnici pa država nobene gospodarske organizacije razmerno tako slabo ne podpira kot naše.
Vse, kar je prav, liberalci I Po ti poti se pa ne d d več človeško občevati z vami. Te laži boste plačali! Za nas je jasno po teh dogodkih, da boste lagali, dokler vas bo kaj. Zato je naša dolžnost poskrbeti, da izgine vaša banda iz javnosti. Z vsako nasprotno stranko se da izhajati, focla liberalci niso več nobena stranka, marveč čreda lažnivcev brez reda, brez cilja. Naše ljudstvo jih zdaj pozna in svojega spoznanja ne bo pozabilo.
D — □
0
Političen pregled
_____ o
anananaaaannanaon
DEŽELNI ZBOR KRANJSKI.
Kakor se čuje, se snide naš deželni jbor 11. t. in., da sklene melioračni zakon po besedilu, kakor je dogovorjen med deželnim odborom in vlado, kar jc poročal »Domoljub« sredi preteklega meseca. Obenem bo sklepal deželni zbor tudi o melioračnem posojilu v znesku 10 milijonov kron za vodne in druge zgradbe (ceste, mostove itd.) za izboljšanje kmetskega gospodarstva.
SOCIALNO-POLITIČNI ODSEK AVSTRIJSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA
je zboroval pretekli teden. Najprej je bil sprejet zakonski načrt proti pijančevanju. Odsek je tudi sprejel resolucijo. v kateri se pozivlje vlada, da se pred izplačitvijo plače delavcem pri rudnikih in po tovarnah zapro žganja-rije. Nadalje je imel odsek posvetovanje o ureditvi delovnega časa v veliki industriji, o upeljavi osemurnega delavnika v onih podjetjih, kjer se dela nepretrgoma noč in dan. Taka velika podjetja so zlasti tovarne za železo, sladkor, kemične tovarne itd., v katerih traja sedaj delavni čas za delavce po 12 ur. Po zelo dolgi in zanimivi razpravi se je sklenilo, da se ta zadeva izroči pododseku peterih članov, ki naj zbere ves za to potrebni materijal in napravi o tem konkretne (stvarne) predloge.
DELEGACIJE.
V delegacijskem odseku za zunanje zadeve je podal 30. prosinca naš zunanji minister Erental tudi svoje poročilo o odnošajih naše velevlasti do zunanjih držav. Poudarjal je, da se položaj ni izpremenil, da tudi sedaj ni vprašanja, ki bi bilo nevarno evropskemu miru. Vse večje države se večinoma pečajo z notranjimi vprašanji in delujejo na to, da postajajo medsebojne zveze vedno bolj zaupne. — Opozarjal je, da sta laški in nemški zastopnik zunanjega državnega urada imela prisrčna, prijateljska govora z našim zunanjim ministrom, da sta obe naši sosedi odločno za ohranjenje miru v Evropi. Razmerje naše države do Francoske in Angleške je tudi dobro, Rusija se bo tudi, je upati, držala dobrih od-nošajev z nami. Žc v zadnjem zasedanju delegacij je govoril o važnosti, ki jo ima za ureditev gospodarskih odno-šajev do balkanskih držav tudi v političnem oziru. V stanu jc, opozoriti na razveseljivo dejstvo, da je mejtem že stopila v veljavo nova trgovinska pogodba s Srbijo in da je prišlo do trgovinskega sporazumljenja s Črno goro, o katerem se bo ustavi primerno postopalo v državnem zboru
huu™S?" Smiatra za sv°j° dolžnost tudi sedaj povdarjati (kakor je bil to
v no °kt0Lra leta 1910-)> ^ more v našem času. v katerem se tudi pre-
vrže tek dogodkov, in z ozirom na tako hitro razburljivost javnega mnenja v vseh državah, nastati kaj hitro tudi politično slabo vreme. Ako hoče biti torej naša politika uspešna v prid koristim države, kakor tudi za mir, mora razpolagati z vedno pripravljeno vojsko in mornarico.
To poročilo našega zunanjega ministra je nad vse miroljubno, kakor bi ga ne mogli pričakovati v času, ko po-množujemo armado in gradimo »dred-note«. Ce nočemo, da propade naša industrija, naše poljedelstvo in naše delavstvo, moramo imeti čvrsto armado in močno mornarico. Prvi smo, ki se zavzemamo za svetovni mir, a dandanes je žal že tako, da več izda moč kakor pravica, ker se pozablja načelo krščanske pravice, kar treba vedno poudarjati. Posledice malega turškega bojkota proti avstrijskim izdelkom pred dobrima dvema letoma se v naši industriji še vedno čutijo in občuti jih tudi delavstvo. In tega bi sploh ne bilo treba, da jo bila naša mornarica takrat dovolj močna, da bi bila v stanu ščititi gospodarske koristi naše države.
Znamenit je bil govor, ki ga je imel v vnanjem odseku avstrijske delegacije naš delegat načelnik S. L. S. dr. Šusteršič o vnanji politiki naše monarhije. Najprej je poudarjal, da kaže razprava v odseku čudno sliko zato, ker vsak govornik gleda na vnanjo politiko cesarstva lc s svojega narodnostnega stališča, nihče pa je ne gleda s stališča skupnih koristi države. Dr. Šusteršič je poudaril, da če bi hoteli Jugoslovani postopati v istem smislu, potem bi morali pobijati na enak način zvezo naše države z Nemčijo, kakor tudi našo zvezo z Italijo, ker stoje (Jugoslovani) v narodnem boju na eni strani, na severu, z Ncmci, a na jugu z Italijani. Toda S. L. S. ne presoja vnanje politike s čustvenega stališča, temveč zgolj s stališča skupnih koristi države. Vsaka zveza je dobra, čc služi resničnim koristim države v celoti, to jc skupnosti vseh avstrijskih narod o v. Slovenci bi bili sploh v zadregi, če bi hoteli iskati vnanjega zaveznika po svojem srcu, kajti edina slovanska velemoč jc Rusija. A oficielna Rusija, žal, ne dela slovansko-narodne politike, kar se jasno vidi iz njenega protislovanskega postopanja proti Poljakom, to se tudi vidi iz njene balkanske politike.
Na severu kakor na jugu oficielna Rusija nikdar ne dela slovanske politike, temveč na celi črti dela le pravoslavno politiko, ki p o -menja mržnjo zoper Slovence inkatoliške Hrvate.
Podrobneje motreč razmerje Avstrije do Italije, pravi govornik, da smo nasproti tej naši južnozapadni »zaveznici« vedno skrbno na straži in pripravljeni, in nikakor se ne more strinjati z nazorom, da smemo biti napram Italiji brez vsake skrbi: nasprotno ie
res. Naše razmerje do Italije je zelo resno. Zlasti nevarno je ljudsko prepri. čanje v Italiji, ki je posebno močno v Gorenji Italiji in ki gre na to, da zjedi. njenje Kalijo še ni dovršeno, dokler ji ne pripade tudi Trident in Trst, Istra in Dalmacija. Zoper to močno ljudsko gibanje, izvaja dr. šusteršič, jo le eno sredstvo, in to je, da smo tako močni, da se nas Italija nikdar ne more lotiti. Le potem nam je osiguran mir in jo obenem še nadalje osigurana tudi zveza z Italijo.
Odločno protestuje zoper to, da bi se z ozirom na Italijo protežirali (= so jim dajala prednost) avstrijski Lahi od strani naše vlade. Zlasti je »pobožna vera«, če kdo res misli, da se bo proti-avstrijsko mišljenje v Italiji kaj izpre-incnilo na bolje, če sc ustanovi laška pravna fakulteta v Avstriji. Radi te malenkosti ne bo niti en Italijan izpremenil svojih čutil nasproti Avstriji I Sploh pa dr. Šusteršič obžaluje, da se je to vprašanje zopet sprožilo v delegaciji v zvezi z našim razmerjem do Italije, kajti to vprašanje je zgolj notranja zadeva Avstrije in ne briga Italijo prav nič in se le kompromitira, če se spravlja v zvezo z našo vnanjo poli« t i k o.
Glede zveze naše države z N e m č i j o pravi dr. Šusteršič, da so ne more skladati z naziranjem, da so Avstrija ne more rešiti objema z Nemčijo in da mora zaiti v popolno odvisnost Nemčije. Tudi Ne mč i j a jo odvisna od Avstrije, ker ju zelo navezana na njeno pri« j a t c 1 j s t v o.
Naravno je, da zveza z Nemčijo ni priljubljena avstrijskim Slovanom. To pa so zakrivili najbolj avstrijski nemški nacijonalci, ki pri vsaki priliki vpijejo, da mora avstrijska vlada delati ncmškonacijonalno politiko — zaradi zveze z Nemčijo, torej politiko zatiranja slovanskih narodov. Taki nemški nestrpni izbruhi spravljajo in morajo spraviti zvezo z Nemčijo pri vseh slovanskih narodih v Avstriji ob zaupanje in kredit in to jc zelo nevarno z;i zvezo samo, kajti trajno sc ne d& vzdržati zveza, ki se sistematično (redno) pristudi večini državljanov.
Odločno ugovarja govornik zopet črnogledemu mnenju dr. Kramafa, da je položaj tak, da Avstriji in posebej ■ avstrijskim Slovanom sploh ni več pomagati. Nasprotno, v avstrijskih Slovanih je dosti ljudske moči, da se obranijo vsakega poizkusa germanizacijo (ponemčenja). Govornik navaja za vzgled Slovence, ki so majhen narod, a ne poznajo malodušnosti, temveč čutijo v sebi zadostno moč, da si ohranijo svojo narodnost in jo še utrdijo. To sposobnost jim daje njih trdna ljudska organizacija, ki sega do zadnje gorsko koče. Avstrijski Slovani moramo zaupati v svojo lastno moč, v svojo lastno prihodnjost. Kar bi nam pa moglo najbolj škodovati, jc malodušnost. Nima-
jno nlkakega povoda za malodušnost ne avstrijski Slovani in ne Avstrijci aploh, četudi je v obče Avstrijec brez Izjeme nekoliko nagnjen k njej. — iNašo neodvisnost moremo varovati na ;i vse strani — zlasti tudi napram Nem-Ciji in Italiji — le s tem, da smo res močni in da se ne damo vladati po malodušnosti, ki ni na mestu!
Ves vnanji odsek avstrijske delegacije je sledil tem odločnim, treznim in jasnim, domoljubnim izvajanjem našega vplivnega voditelja z napeto pozornostjo do konca govora. — Proračun vnanjega ministrstva se je odobril.
Odsek o mornariškem proračunu bo razpravljal te dni in jsvoje delo tudi izvršil najbrž že začetkom tega tedna.
Ker bo nato zborovala zopet avstrijska poslanska zbornica, bodo imele delegacije en teden odmora. Od 13. do 20. svečana pa bo imel zborovanje de-legacijski vojni odsek, 20. svečana pa ifinančni odsek. Od 22. svečana dalje se Eačno plenarne seje delegacije. O poli-Itiki našega zunanjega ministra piše nek pariški list, da se njegovi solidni politiki lahko zaupa in da postanejo Itudi zveze Rusije z Avstrijo tako redne, kakor z Nemčijo. O govoru dr. Šuster-feičevem v armadnem odseku avstrijske delegacije glede naše armade in vojnega brodovja prinesemo podrobnejše poročilo prihodnjič.

1C3C3D
f ^r inm if lr-inr—Inn
Presvetlemu, milostijivcmn tržaško-koperskemu škofa
dr. Andreja Karlinn.
»Pozdravljen novi naš vladika, pozdravljen bodi ti gorko ob Adriji, čarobno sinji!« tako zvonovi Ti pojo.
Nastopil si visoko služfoo, škofijska mitra Te krasi, k obmejnim bratom zdaj odhajaš, za Taboj gledamo — mi vsi.
[Res truda mnogo, mnogo bojev ln mnogo čaka Te skrbi, a kdor krepak je, vnet za dobro, on bojev teh se ne boji.
Rodov je mnogo, — Bog je eden, in zanj naj bije Ti srce ln On pošiljal Ti bo žarke ln Ti ogreval bo ceste.
Rodov je mnogo — vsi smo bratje in vse naj druži bratska vez, Ho misel vedno s sabo j nosi, vesel bo Oče iz nebes.
Rodov je mnogo, — a najlepši Ije mili tvoj slovenski rod, "n vesela Te bo tvoja mati,	S
Se boš njen zvesti sin povsod«
Rodov je mnogo, — a najnižje je vedno ljubil božji Sin, zato pa z ljudstvom rad se druži, prijatelj bodi Ti — trpin!
Res truda mnogo, mnogo bojev in mnogo čaka Te skrbi, a Ti boš mož na svojem mestu sovražne zmagal boš moči.
Ob Adriji, čarobno sinji visoko solnce Ti stoji, le krepko stopi zdaj na noge,
>za Taboj gledamo mi vsi--
Fr. Pavšič.
Romarica.
Povest iz naroda. Spisala M. Buol. — Poslovenil o. Ve-selko Kovač.
(Dalje.)
Brat se je držal na smeh. Do sestre ni gojil slepe ljubezni; vedel je dobro, kako neznatna je pomoč, ki so jo imeli Potočnikovi od Lizike. Saj je bila ena izmed tistih nerazsodnih narav, katere je mogoče le z ostrostjo pripraviti do resnega dela; če se jim pa dobro godi, pa žive popolnoma brezskrbno kar tako vendan. Plemenita srca skrbe sicer s potrpežljivostjo in ljubeznijo za take sirote; a to so seveda le plemenita srca.
Zakaj je pač Veronika tako ljubeznivo skrbela za Liziko? Iz ljubezni do Boga, seveda! Toda ali res le iz ljubezni do Boga? — »Kajne, Kandid, potem pa ostaneš vedno pri nas,« je rekla takrat, ko mu je razodela, da hoče vzeti Liziko k sebi. Kako bi torej mogel še dvomiti, da ga Veronika ljubi?
»Pa veš, Kandid,« je nadaljevala Lizika in vzbudila brata iz premišljevanja, »vkljub obilnemu delu sem vendar rada tu v trgu. V cerkev imam tako blizu in tu v hiši se mi tudi zdi prijetno, ker me ima Veronika tako rada.«
Za trenotek je obmolknila, potem je pa zopet nadaljevala:
»Micika je bila tudi dobra z menoj; vendar je bila včasih bolj trpka, celo obregnila se je semtertja ob mene, da sem morala jokati. Veronika mi je mnogo ljubša.«
Kandid je molčal. Prvi hip je bil nekoliko nevoljen na Liziko; zakaj kar brez vsake zveze je primerjala Veroniko z Miciko. Saj je bila vendar Micika ž njo tako dobra; in če ji je včasih ušla kaka ostrejša beseda, se to tej zlati duši vendar ni moglo šteti v zlo. Seveda je bila nekoliko razdražljiva, a temu je bila kriva njena huda bolezen. Lizika pa je bila otrok; sama je morala čutiti, da potrebuje mirnega in potrpežljivega vodstva. Zato je imela do Vero-nikine zrele nravi tako močno na-gnenje.
Iz odprtega okna Potočnikove spalnice je bilo čuti polnodoneči glas hčere
in vmes manj prijetni glas mojstra Potočnika: molila sta rožni venec.
Drugačni zvoki pa so prihajali iz velike sobe, kjer so ob okrogli mizi sedeli igravci. Oboknice so bile sicer zaprte, a kljub temu so se mladi in veseli glasovi hrupno razlegali vun v tiho, poletno noč.
»Srčni kralj — ultirno!«
»Pagat — ultimo!«----
Kandid se je otožno nasmehnil, »Seveda,« je rekel malomarno, »pagat ultimo je še hujši kakor kralj ultimo, kajne, Lizika?«
Lizika pa je odkimala in zarnrmra-la nekaj o teh dečakih, ki imajo tako veselje nad kartami. — Potem je na-stala popolna tihota.
In potem si ta večer brat in sestra nista več imela povedati mnogo.
Drugo jutro je Kandid zgodaj vstal in se praznično oblečen napotil proti Toblahu. Dospevši v Toblah je našel, tam že krščenca v obilnem spremstvu tet in botric. Novorojenček je bil sin gostilničarja »pri jelenu«, ki je imel svojo gostilno nekako v sredi med To-, blahom in Nižjim Selom. Njegova žena je bila s Kramarjevimi v sorodu. Ona je tudi izbrala Kandida za botra svojemu otroku, zakaj njen mož je bil ošaben človek, ki se ni nikoli dosti menil za svoje kmetiške sorodnike, zlasti ne za ubogega mizarskega pomočnika.
Ko je Kandid opravil svoj posel v Toblahu je šel naprej proti Cerknici, mali romarski cerkvi, ki je bila malo oddaljena od glavne ceste, a v isti smeri kakor gostilna »pri jelenu«. Namenil se je k Žalostni Materi božji; zakaj na vsem božjem svetu ni imel človeka, ki bi ga mogel prašati za svet.
Lepa gotska romarska cerkev, ka* ke pol ure zapadno od Toblaha, je danes prenovljena in bogato okrašena. Takrat pa, ko lepih stavb iz starih časov še niso znali prav ceniti, je bila zelo zapuščena. Oltar s čudodelno po-dobo so krasile lesene sobe angelov, katere jc nekdo prevlekel z belim lakom, da bi se ljudem zdele izklesane iz mramorja. Podnožje pa je bilo kar preobloženo s šopki iz umetnih, raznobarvnih, a ne posebno lepih cvetlic. Podoba Žalostne Matere božje, rezbar-ski izdelek starih časov, ni bila sicer nikaka umetnina, a uživala je čast čudodelno podobe. Predstavljala je ono Kraljico, ki je prestala na zemlji vse gorje in bridkosti in ki je z Golgote zrla z materinskim sočutjem na bedo ubogih Zemljanov.
Pred to podobo je torej pokleknil Kandid in premišljeval svojo prihodih ' Kaj naj stori? Svojega starega i ne more pustiti; temu se z vso snu upira njegovo srce. A živeti vedno v bližini Veronike liki brat — tega tudi ne more. Že zdavnaj so nastale med ljudmi govorice o njegovem čudnem razmerju do Potočnikovih. Čeprav se on za tako govorjenje ni mnogo brigal, vendar bi za vse na svetu nc hotel pustiti, da pride Veronika
31
ob dober glas. Ce se torej ne odloči zanjo, mora iz njene hiše proč in si postavili lfisten dom, kjer dobi Lizika miren kotiček, kakor ga ji je namenil. Toda Lizika ne bo nikdar za gospodinjstva — kaj mu je torej storiti? Mi naj uboga svoje srce? — Razum mu je to odločno odsvetoval.
Tri leta je že nosila Silvestrova Micika grozno dedščino svoje rodno lilše. Njeno žalostno stanje se je medtem ^le shujšalo in se je utegnilo shujšati še bolj. Postala je jako občutljiva, nagle jeze in skoro slaboumna. In četudi je Kandid čutil v sebi dovolj moči, da bi mogel vse to potrpežljivo prenašati, je vendar sedaj dobro vedel, da bi bilo za obe, za Liziko kakor za Miciko težavno živeti skupaj. Bilo je pa tudi res, da na Silvestrovo Miciko, čeravno jo je od mladih nog imel rad, ni bil navezan. Seveda je dobro poznal njeno srce; vedel je, da se ga brani le, ker ga v resnici in nesebično ljubi. Tudi to je vedel, da bi ji bilo hudo, ako bi si katero drugo izbral za ženo. Toda če bi že imelo priti do tega, potem ji vsaj tuja roka ne sme zadati tega udarca: povedati ji mora sam. Neodkritosrčnosti med njima ne sme biti!
Take misli so rojile Kandidu po glavi. Nato je vzel v roke molek in začel moliti rožni venec. Ko je vstal in stopil iz cerkve, je bil pomirjen in poln trdne nade.
Toda mir je kmalu izginil, ko je zagledal na pokopališču med križi Silvestrovo Miciko. Nehote se je prestrašil.
Morebiti je ona to opazila, zakaj samo hladno ga jc pozdrav.Ia in hotela iti mimo njega. A Kandid se je takoj ohrabril, stopil je za njo in ji povedal, zakaj jc danes prišel v Toblah in da gre sedaj še nazaj k sorodnikom v krčmo »pri jelenu«. Potem jo je pa se vprašal, ali zahaja pogosto sem v Cerknico.	, _ ,. „
»Ce je mogoče, vsak teden. Daljša romanja sem morala opustiti, ker sem tako slaba,« je odgovorila otožno Micika.
»Sirota!« je sočutno vzdihnil Kandid. »Toda ne obupaj! Mati božja ti že pomore!«
Micika je molčala. S komolcem se je oprla na pokopališki zid in zakrila obličje z rokami. Nemirno je Kandidu bilo srce. Ali naj se drzne povzročiti tej pomilovanja vredni siroti še večjo bolest?!
Micika jc povzdignila glavo in zopet pričela govoriti:
»Kandid, sedaj nič več ne molim za ozdravljenje; prosim edinole za to, da umrjem prej kakor oče.«
»Ne, Micika, tega svojemu očetu ne smeš storiti.«
Tedaj so se Miciki zaiskrile oči: »Kandid!« ga je ogovorila, »govori odkritosrčno! Saj vendar dobro veš, tla bi bila moja smrt rešitev zanj — in zate tudi.«
Kandidu jc šinila kri v glavo: »Ne govori mi tako! to me boli!«
»Nočem te žaliti; a resnico ti moram povedati, ker je moja navada taka.«
l»o kratkem molku jo je Kandid zopet vprašal, dasi je vedel žc vnaprej, kaj mu bo odgovorila: »Ali ti ni uij bolje, prav nič?«
Micika jo odkimala: »Zdi se mi, r]a imam kamen v glavi namesto možganov; v ustih me peče; kosti so kakor polomljene, noge pa tako slabe; o, v resnici ne morem več dalje kakor sem, kaj v Cerknico.«
»To je tudi prav, da ne hodiš na daljna pota. Na tem večnem potovanju bi se ti bilo lahko pripetilo kaj hudega.«
»Kaj hudega se mi lahko pripeti tudi doma. Mar misliš, da se brat in sestra kaj brigata zame? Vesela bi bila, če bi me kdaj našla mrtvo.«
Obličje se ji jo zmračilo. Kandid ni našel pravega odgovora; zato je rekel zmedeno čez nekaj časa:
»Moram iti Micika, da me ne bodo čakali s pojedino.«
»Le pojdi! Dober tek!« mu Je zaklicala v slovo Micika in se obrnila v stran.
Kakor bridek posmeh sc je glasila ta tako vsakdanja beseda.
Ko je Kandid kmalu nato .sedel za mizo v krčmi »pri jelenu«, mu ni šla nobena jed v slast.
Bil jc nevoljen, da je našel tudi Šinkovca med gosti. Sicer bi si bil lahko mislil, da ga dobi tu, kajti gostilničar »pri jelenu« je svojega prijatelja, ki se je pečal z isto obrtjo, visoki čislal; a odkazal mu je celo častno mesto na duhovnikovi desnici in tako jo zapostavil botra.	(Dalje prih.)

RHZGLED PO DOmOVINI

Z današnjo številko srno jeli ustavljati list onim naročnikom, ki še niso poslali naročnine za naprej. Začeli smo s prvimi poštami v abecedi; drugi in tretji teden pridejo na vrsto vsi drugi, ako dotlej ne store svoje dolžnosti. Naj se tedaj požurijo vsi, ki nimajo v redu svojih računov.
Dopolnilna rteželnozborska volitev deželnega poslanca iz volivnega razreda kmečkih občin v volivnem okraju Trebnje, Višnja gora, Žužemberk, Mokronog, Litija, Radeče je razpisana na dan 21. marca 1911 v postavno določenih volivnih krajih. Natančnejše odredbe o kraju in uri, kje in kdaj se začne volitev, kakor tudi o uri, ob kateri se konča oddajanje glasov, bodo
ltvcem16 izkaznice> ki se dostavijo vo-
meieNe£rrSt Uberalcev Pre^0a vse meje. Ker so 30 sami zavozili s svoiim
fnTatu£Vh°m^r wn-h ^iS
in zadrugah, zato hoče o odvrniti no-zornost ljudstva od sebe in se Sgan^a-jo^v nase posojilnice in jih obreku^o
ter lažejo čez nje kakor cigan. No, pa naše ljudstvo je že toliko zavedno, da pozna liberalce in jim nič ne veruje. Iz liberalnih, posušenih posojilnic dviga denar in ga nalaga v naše popolnoma varne zavode. Res je, kar je rekel dr. Krek na zadnjem shodu v Ljubljani: Ce bi hoteli pokazati gospodarstvo liberalcev v pravi luči, tedaj bi se kmet križal, kadarkoli bi šel mimo liberalnih posojilnic. Svojim somišljenikom po deželi kličemo: Svoji k svojim! Ljudski denar v ljudske posojilnice, katero vodijo brezplačno naši požrtvovalni in nesebični gg. duhovniki!
Razprava proti Klaindinsta se jc vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem pretekli teden. Kakor smo svoje-časno poročali, je udaril Klaindinst Praprotnika, uradnika posojilnice v Radoljici, ker ga jc v svoji nestrpnosti zbadal. Liberalno časopisje je tedaj na vso moč zagnalo krik: Orel je ubil Sokola. Takrat smo že konštatirali, da Klaindinst niti ni Orel, niti član naših društev. Radi uboja pa je govorilo so-
dišče. Dognalo se je, da je Praprotnik bil močno udan alkoholu in v tem jo tudi našel svojo pogubo. Klaindinst u se ne more nikakor očitati uboj in jo bil le radi tega, ker je zadal Praproti niku klofuto, obsojen na 14 dni zapora.
Slovenec na lastni zemlji proga« njan. Vse slovensko časopisje je pisalo o nasilstvih Kočevarjev proti kaplanu Kopitarju, ki ni storil drugega, kakor da je Slovencem v njihovem društvu v nedeljah predaval. Kaplana Kopitarja ni več v Kočevju, a še sedaj nima miru. Državno pravdništvo je dvignilo proti njemu preiskavo po paragrafu, ki govori o podpihovanju k narodnemu sovraštvu. To postopanje je nekaj naravnost neverjetnega. Izobraževalno društvo je bilo ustanovljeno z dovoljenjem deželne vlade, a če se v tem društvu predava, pride predavatelj v nasprotja z državnim pravdnikom. Tako ne mo< remo Slovenci trpeti še nadalje.
Nadnčitelj Lomšek umrl. Iz Cer-kelj na Dolenjskem: Tu je umrl dne
.. februarja v# starosti 81 let nadučitelj 6 i m o n L o m š e k. Bil je 41 let učitelj
V	Cerkljah, dokler ni stopil leta 1899.
V	stalni pokoj, organist pa je ostal do
fadnjega časa. Ves odrasli rod v fari e hodil k njemu v šolo. Ljudstvo ga je visoko spoštovalo kot dobrega učitelja in vseskozi krščanskega moža.
Umrla je dvanajstletna hčerka tovarnarja g. Karola Pollaka, Milka Pollak. Ob bridkem udarcu, ki je s jtem zopet zadel velespoštovano Pol-lakovo rodbino, izražamo svoje naj-tskrenejše sočutje.
Umrl jo v Gorici 1. t. m. v 72. letu , svojo dobe v Ljubljani dobro poznani poštni upravitelj g. Matija Š o r 1 i. V Trstu, kjer je nastopil poštno službo, je služboval 26 let. Nato je bil preme-Žčen v Ljubljano, kjer je za dobo 14 let i vršil službo poštnega upravitelja. Pred Btirimi leti je šel v pokoj ter se nastanil v Gorici. Pokojni je bil rodom Tol-minec in v Tolminu, v rodni zemlji, bo 1 počivalo njegovo truplo.
Prepovedana sta živinska semnja fr Zagorju ob Savi dne 9. februarja in v Izlakah dne 17. februarja 1911.
Eksplozija v kočevskem rudniku. Dne 4. februarja zjutraj ob pol 4. uri je razpočila v kočevskem premogokopu predfiasno dinamitna mina, ki je razletela. Ranjena sta 19-letni Jožef Jelen ln 34-letni Frančišek Erbežnik, ki mu le izbilo oko. Ponesrečenca so odpeljali
V	ljubljansko bolnišnico.
Prebivalstvo v Ljubljani. Poročali pmo, da so pri ljudskem štetju v Ljub-
[jani našteli 38.645 oseb. Ker je v Ljub-janl aktivnega vojaštva 3400 mož, bi
£ kupno prebivalstvo Ljubljane potem-akem znašalo 42.000 duš.
Nakup konj za vojaštvo. Skupno Vojaško ministrstvo je sklenilo, da v prihodnje kolikor le mogoče za voja-| Itvo potrebnih konj nakupi pri konje-| J-ejcih samih in ne pri prekupcih. Taki konji se pa ne bodo nakupovali samo fepomladi in jeseni v za to posebno določenih krajih, ampak tudi med letom t ha onih krajih, kjer se nahajajo, torej pri konjerejcih samih. Za Kranjsko podi za nakup v poštev nakupovalna Komisija za remonte št. 8 v Mariboru. (Tej je treba naznaniti, koliko, kje in kakšne konje ima kdo na prodaj. Pripomni se, da bo ta komisija kupovala konje za ježo, za lahko kakor tudi za težko vožnjo. — Samostojni konjerej-/ $ki odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Razsodbe obrtnih sodišč. 1. Spori med lastniki vojaških kantin in njihovim osobjcm ne spadajo pred obrtno Bodišče, temveč pred navadno. Vojaške kantine niso podrejene obrtnemu redu. >— 2. Ako ostane vajenec po končani 1 učni dobi pri mojstru ter dela naprej, Be ga mora smatrati kot pomočnika, Četudi še ni bil oproščen, ter ima pravico do plače kot pomočnik. — 3. Delavci, ki delajo doma za lastnika kakega podjetja in ne opravljajo dela iamo zanj, temveč kot postranski za-llužek, nimajo nobene pravice na od-
povedno dobo, ker se jih ne more smatrati kot podjetnikove pomožne delavce.
Živinorejska zadruga za kamniški politični okraj naznanja, da imajo njeni člani v kamniškem okraju na prodaj mnogo brejih svinj, plemenskih prešičev in mladičev. Ker so sedaj radi kuge na gobcu in parkljih seinnji v kamniškem okraju zabranjeni, se kupci iz neokuženih krajev vabite, da pridete kupit na dom. Pripomni se, da je kupčija po domeh v neokuženih krajih do preklica, skoro gotovo le še par dni, dovoljena. Da se kupčija olajša, se vabite, da pridete kupit v župnijo Rova, Homec, Komenda, Stranje, Mekinje, Nevlje in v občino Podgorje. Kupčija dobra, blago izvrstno!
Premestitev uradnih prostorov. S 1. februarjem 1911 so se z dovoljenjem c. kr. poljedelskega ministrstva preselili uradni prostori c. kr. vinarskega nadzorstva za Kranjsko iz hiše št. 82 v Rudolfovem v hišo št. 70 (prej hiša primarija g. dr. Peter Defrance-schija) v Kandiji pri Rudolfovem. — Ker ima predmestje Kandija svoj lasten poštni urad, je treba — da se dostavljanje dopisov ne zakasni — pri-dejati k naslovu pošiljatev, namenjenih za gori imenovani urad, vselej: pošta Kandija, Kranjsko.
Kletarski tečaj v Vipavi priredi Kranjska kmetijska šola na Grmu 20. in 21. februarja t. 1. Predavanja bodo združena s praktičnim razkazovanjem v zadružni kleti. Ker se dovoli pristop k praktičnim demonstracijam le omejenemu številu udeležencev, se je treba do dne 14. t. m. zglasiti pri ravnateljstvu Kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu (pošta Kandija, Kranjsko.)
Pozor m ljubljanske občinske volitve!
Somišljenikom in somišljenicam naznanjamo, da so razgrnjeni volivni imeniki za prihodnje občinske volitve od jutri, 8. t. m., dalje od 12. do 1. ure in od 6. do 8. ure zvečer v »Rokodelskem domu«, v prostorih šentpeterske-ga prosvetnega društva, sv. Petra cesta št. 101 in prostorih krakovskega izobraževalnega in gospodarskega društva pri Repniku, Konjušne ulice št. 4. V nedeljo bodo pa imeniki v istih prostorih na vpogled od 8. do 12. in od 3. do 7. ure zvečer. Te pisarne preskrbe tudi brezplačno vse reklamacije. Pridite vsi pogledat, ako Vas niso izpustili iz imenika.
g Zadruga črevljarskih mojstrov v
Tržiču naznanja, da se prične delo za preizkušnjo pomočnikov dne 27. svečana, preizkušnja se bode vršila dne 5. sušca. Pojasnila daje gospod Lovro Pogačar načelnik zadruge.
g Dobrava pri Kropi. V zadnji številki »Domoljuba« nekdo poživlja županstvo občine Ovsiše, da naj pot, oziroma stezo držečo iz Dobrave proti Kropi popravi ali pa zapre, kajti če se zgodi tamkaj kaka nesreča, je krivo županstvo. Dopisniku v pojasnilo bodi povedano, kolikor je nam znano, da občina ni nikakor obvezana steze popravljati na občinske stroške. Vsled tega je kmetijska podružnica priredila veselico, katere del čistega dobička se je odločil za popravo steze iz Otoč-Do-brave-Kropo. V jeseni se je oddalo delo tesarskemu mojstru Jakobu Ješetu iz Spodnje Dobrave št,. 7, da napravi držaje in oskrbi popravo poti. Držaje iz Otoč na Dobravo je deloma popravil, kar naj se dopisnik prepriča sam. Ker pa je padel sneg, so zamrznila tla in tako se držaji na Kropo niso mogli postaviti. Kakor hitro pa se bo moglo delati, se popravijo tudi držaji ob stezi na Kropo; in da je to resnica, naj se dopisnik blagovoli prepričati pri Jakobu Ješetu. — Podružnica c. kr. kmetijske družbe Dobrava pri Kropi. —- Filip Pogačnik, predsednik, m. p. Pet. Sitar, podpredsednik, m. p.
g Podbrezje. Sveti misijon smo obhajali od 22. do 29. januarja t. 1. Vodili so ga očetje jezuitje. Obhajanih je bilo 1550. — Državni poslanec g. E. Jarc je imel shod v društvenih prostorih dne 2. februarja t. 1. Govoril je o vodovodu in zadrugi za živinorejo. Soglasno je bilo sprejeto, da se naredi vodovod za Kovor - Žvirče - Podbrezje. K živinorejski zadrugi bomo pristopili v Naklem. — Zidali bomo letos tudi novo šolsko poslopje. — Naše izobraževalno društvo šteje 84 udov; »Slov. Straža« 46, Marijina družba 72. Lepe številko za malo faro.
g Živinorejska zadruga v Stahovici pri Kamniku naznanja, da imajo nje udje in drugi posestniki naprodaj okoli 150 lepih brejih svinj. Ker pri nas še ni nalezljive bolezni, je kupčija dovoljena in županstva smejo za zdravo živino, kakor tudi za prešiče potne liste izdajati. Torej pridite, kupci!
g Iz selške doline. Osebni napadi. Fini gospod Stupica — visoki dražgoški jahač — se pritožuje v »Gorenjcu«, da prinaša »Domoljub« osebne napade in pravi, da tak list nima ugleda pri ljudeh in ga tudi ne bo imel. Kosmata kapa, če pa ta ni otročja ali pa zlobna, potem pa ne vem kaj je. Preljubi gospod Stupica, saj berete »Gorenjca«? Kaj ne? Oh, kajpada, kdo pa ne bi bral proizvodov svojega duha! Od česa pa »Gorenjec« živi v selški dolini? Če ne bi hrustal fajmo-štrov in drugih naših mož teden za tednom, mesec za mesecem, kaj bi pa imel jesti. Železniškega gospoda župnika niste prinesli nič manj in nič večkrat kot dvainpetdesetkrat v preteklem letu\ Potem se pa zgraža dra-žestni Štupica, da je »Domoljub« oseben, če katerikrat po pravici ožigosa kakšnega liberalca. Potem pač ni čuda, če »Gorenjec« nima nobenega
«51
ugleda in da celo liberalci pravijo, da ga bodo pustili, ker ne prinaša nobenih novic, ampak gloda samo kosti Pustite fajmošlre in pišite rajši o »krasno« vspelem sokolskem plesu v Železnikih, kjer je bilo vsega dosti, samo želodcev ni bilo. Zares, čim višje jahate, tem bolj lajajo psi. — Zoper biro se dalje pritožuje dražgoški Štu pica in pravi, če bi se hira odpravila, da bi bila domovina rešena in da ne bi bilo nobenega ubožca več. Kdo se ne smeje? Odpravite oštarije in domovina bo rešena. Dalje pravi, da imajo župniki take farovže da so še njihovi hlevi lepši, kot so hiše onih, pri kate rib pobirajo biro. No, no, lc poglejmo, kakšne palače imajo učitelji v novose zidanih šolah. In kdo vse to plačuje? Ali ne kmet? No, pa to je vse v redu, čeprav je hujši nego vsa duhovska bi-ra. Dalje pravi, da je to nezaslužena hira. Mi mislimo, da duhovnik svojo biro krvavo zasluži — seveda v liberalnem smislu ne, ker liberalec smatra duhovnika za nepotrebno zlo. Samo nekaj si pa le drznemo prav ponižno vprašati: Ali pa učitelji — liberalni seveda — zaslužijo svojo bero, ki jim jo daje ljudstvo? Ali se to pravi zaslužiti, ako sc učitelj in učiteljica pogovarjata v šolski veži do četrt na tri, mesto da hi šla oba ob pol dveh v šolo, kar se je godilo in se godi? Tukaj pometaj, šoln.ošter liberalni, duhovne pa, ki store več, kot so dolžni, pa pusti v miru in ne zaganjaj se v njih plače, da ne bode še bolj »mastne«! In če liberalni zdravnik računa za par mesecev obiskov celili 400 kron in še pravi, naj dotični izpije kozarček konjaka popred, predno mu bo povedal račun, da ga ne zadene kap ... o kaj pa, to jc vse v redu. Liberalec sme odirati ljudstvo za stotake, pa dobro, »klerikalec« pa naj bi ne smel zaslužiti niti — groša.
g Predoslje. Ljudsko Štetje je pokazalo v naši župniji prccejšnjo nazadovanje. Krog 4(10 ljudi se je naštelo manj kot pred desetimi leti. Kje naj iščemo vzroka? Mislimo, da ne trdimo preveč, ako pravimo, da sta temu nazadovanju precej kriva žganje in Amerika. O tem še več kdaj! — Naš župan in deželni poslanec Ivan Zabret je po končanem ljudskem štetju, katero je vodil, odložil županstvo. Vzrok je ta da je vstopil Ivan Zabret z novim letom v tvrdko Zabret & Huter in ker namerava opekarno spomladi znatno povečati, mu njegovi stanovski posli ne dopuščajo več voditi županstva. — Novi naš župan, ki jc bil izvoljen dne 1. t. m. je zavedni pristaš S. L. S., posestnik Ignacij Ovsenek. — Prejšnjo XI™ Smo ,imeli v izobraževalnem
Motor je že naročen, tudi čLni se pHd" no oglaša o. Tako je prav! Iv zad njem dopisu iz našega kraja ste bili pohvalno omenjeni dve gostilni, ki 6' '
imate nabiralnika za »Slovensko Stražo«. Pozabilo se jc omeniti še eno gostilno na Kokrici, ki ima tudi velik nabiralnik in požiralnik — za laži. Ta gostilna jc menda edina v našem kraju, ki ima najbolj umazane liberalne časopise. Saj se pa zbirajo v nji tudi najzagrizenejši liberalci od nekega fa-liranega barona do nekega discipliniranega učitelja. Zelo ljub gost jim je bil v zadnjem času neki opekarski poslovodja. Ta fant jc raznescl v zadnjem času po okolici in po liberalnem časopisju laž, da ga je njegov gospodar, deželni poslanec Zabret napadel z nožem, ker je čital »Jutro«. Na Kokrici so kar poskakovali veselja, kaj bo sedaj. Bilo pa je tole: Zabret je moža tožil radi žaljonja časti, par dni, preden bi se moral ta »poštenjak« pred sodiščem zagovarjati ali pa nastopiti dokaz resnice, je pa pobegnil na Nemško. Taki so li postenjakoviči, ki zalagajo s svojimi lažmi liberalno časopisje! Zato proč od takega časopisja in proč tudi od krajev, kjer se ponuja smrdljiva hrana liberalnih laži!
g Na Črnučah bodo prihodnjo nedeljo ob 3. uri popoldne dekleta iz Marijine družbe ponovile ginljivo igro »Na Marijinem srcu«. Krasne obleke za to igro so si dekleta sama napravila. Prijatelji lepih iger povabljeni!
g Tržiške novice. Pretečeni teden jc v društvu sv. Jožefa predaval g. župnik o časopisju kot velesili današnjega časa. — Zadnjo nedeljo je bilo javno predavanje g. dr. Karola Cepu-dra iz Kranja. Želimo še večkrat slišati tako zanimivo in podučno predavanje. — Prihodnjo nedeljo priredc tukajšnji Orli v svojih prostorih javno telovadbo. Prvič nastopijo z vrlo zanimivo moreško ali sabljanjem. Pri nastopu svira godba na lok. Vstopnina za sedeže je 40 vinarjev, za stojišča 20 vinarjev. — Trška občina šteje 2630 prebivalcev, samo za 4 več nego pred desetimi leti. Stanovanja delavska so prenapolnjena, prostorov za zgradbo hiš pa ni moči dobiti. Nemcev so našteli 263. Ko bi se vprašalo po mater-nem jeziku, bi jih bili kom^j sto našli. — Dasi še ne bodo takoj občinske volitve, vendar že agitirajo nekateri po gostilnah zanje in imajo tajne posvete glede teh. Kar nas je katoliškega prepričanja, se nc bomo dali premotiti raznim praznim obljubam. Naši politični nasprotniki nas poznajo samo ob času volitev, drugače se pa toliko zmenijo za nas kot za lanski sne£.
g Moravški liberalci so igrali dve pomenljivi igri, ki so jih prav času primerno izbrali. »Kmečka osveta« je naslov prvi, katero so že kmetje izigrali, ko so spraznili posojilnično blagajno, liberalci jo le ponavljajo, v tolažbo pa bodo igrali »V medenih dneh«, da nekoliko preslepe sebe. če ne drugače, vsaj na odru. Dober tek.
g Z Brda. Naše izobraževalno društvo nam je v nedeljo dne 5. svečana preskrbelo prav lep užitek. Naši vrli igralci so nam predstavljali igro dr
Kreka: »Turški križ« ob prav obilni udeležbi in v splošno' zadovoljnost, Ker je igra znamenita in so opisani dogodki vsakemu Slovoncu še v živem spominu, se igra prihodnjo nedeljo dna 12. t. m. zopet ponovi. Vsi prijatelji društva se vljudno vabijo.
g Križe pri Tržiču. Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi dne 12. februarja popoldne po večerni-ci svoj redni oLčni zbor. Najprvo bo govor o organizaciji č. g. župnika Janeza Zabukovca. Takoj po govoru priredi naša podružnica »Slovenske Straže« srečolov v prid »Slovenski Straži«. Vabijo se vsi udje in njih prijatelji, da se udeleže. Prostovoljni dobitki se hvaležno sprejmejo. — Tukajšnje katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi drugo nedeljo dne 19. februarja igro »Letovišče«. Pri igri nastopi prvikrat naš pevski zbor, ravno tako tudi tamburaši. K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor.
g Naklo nad Krnnjeml Na Svcčnico je prišel k nam g. državni in deželni poslanec Evgen Jarc, ter nuni jo prav poljudno razložil položaj in delovanje v državnem in v deželnem zboru. Dotaknil se je tudi velike savsko električne naprave, za kar sc kmetjo zelo zanimajo. Kakor kaže, ta naprava ne hi bila smrt kmetom, kol se je pred kratkim izrazil g. P. podbreški. Navzočih 95 do 1 >0 mož in mladeničev ja soglasno sprejelo od g. župnika Sei-perschmieda stdvijeno resolucijo: G< govorniku in sploh vsem poslancem. »Slovenskega kluba,- sc izreka največja zahvala in zaupanje za njihovo vstrajno delo. Da bi imeli priliko večkrat kaj takega slišati.
g Iz selške doline. Mi napredujemo, klerikalcev jo strah, tako piše zadnji »Gorenjec«. Stati pred razvalinami nekdaj cvetočega trga Železniki, ki jo da nos slaba vas brez dela in zaslužka za delavce, gledati kako jih jo uničil liberalni kapitalizem in klicali, mi napredujemo, jo res prava ironija, vredna železniških fantaslov. Mi napredujemo! Big nas varuj takega napredka, kakršnega so doživeli Železniki zadnja desetletja. Ce se je zbrala ka pitalistična družba, ki je dosedaj živela od žuljev in solz revnih železniških delavcev in je po 20 letih delovanja naših hranilnic potem žo, ko je navadni krojač 20 let poprej vodil tisto znano kaso, vstanovila hranilnico in šla preko Ljubljane v Celjsko zvezo, ali jo to napredek? To j0 pač za Kranjce neko posebne vrste napredek. Ali se je ta hranilnica vstanovila v korist tistih delavcev, ki so onemogli vsled dela za bogatine? Ne! To so pač drugi nameni. Na ta lim ne bo šel, kdor je imel oči. — Ce špekulanti vstanovijo nekaj pod imenom sodarsko. zadruga in v odbor zadruge ne dajo nobenega sodarja? ce to vstanovijo 15 let potem, ko so res sodarji vslanovili sodarsko zadrugo na Cešnjici, je to pač rakova pot liberalnega napredka. Taka zadruga je pač mrtvo rojeno dete, o kakoršniti
(Jo že toliko pisalo liberalno časopisje, j— če so Žele^nikarji najeli svoj čas krojaškega pomočnika iz Škofjeloke, Ida so ustanovili nekaj pod imenom sokol, kakšen napredek je to? Ze nad ifclve leti obstoji in nima enega človeka, (ki bi mogel tega tiča učiti frčati. Naje-■ Iti so morali zopet mladega provizorič-nega učitelja iz Zaliioga, ki bo pač dobil nauke in sledove napredka, sokol ibo pa oBtal ptič brez perut, ko njega me bo. To bo napredek, da bo strah! — [Velik napredek se kaže v cerkvi. Cerkev je pač slikal naprednjak. V nede-Jljo zjutraj se pa zgledujejo okoličani med službo božjo nad naprednostjo in obnašanjem staroste sokolov. — Kje je zdaj ta strahoviti napredek? No! v nedeljo je bil sokolslii ples. Vse na ples, pokažimo, da nas župnik ne bo ko-rnandiral. Nič ni pomagalo, bal je bil jklavern. Napredna gospoda ne gre rada med delavce in delavke sokole, Ibi se utegnila okužiti, delavec brez zaslužka pa malo vpraša za take bale. [Napredka, ki bo prinesel kruha, potrebujejo Železniki, ne pa tako lačnega napredka. Znani naravoslovec iz Draž-goš je tudi v ponedeljek šel pokušat ostanke sokolskega bala in gledat ti-Bte črve, o katerih piše v »Gorenjcu« iz selške doline, zvečer je najbrž dobil Markonovo luč. Njegovi nauki o naravoslovju so res taki, da bodo ostali kot biser liberalnega napredka. — No, zdaj pa še kaj o napredku v Selcih. IV nedeljo je bil bal narodnjakov v Selcih. Pri nas je dosti godcev in takih, ki so ob volitvah zvesto služili liberalcem, pa glej, napredek zahteva, da se najamejo godci Bovčani. Važno |e, da so godci izpraznili žepe napred-njakom za 140 kron. Kaj ne? Kadar so /volitve so dobri domačini, kadar je pa zaslužek, takrat najmimo od drugod! To so dobrote liberalnega napredka! [Na svečnico popoldne je bil občni zbor hranilnice in posojilnice na Češnjici. Pred občnim zborom je bil političen shod. Na dobro obiskanem shodu je poslanec Demšar govoril o delovanju našega zadružništva in ga primerjal z nekdanjim liberalninm gospodarstvom ,v dolini, ki je zapustilo sledove rakovega napredka liberalcev. Prepričali smo se, da je postal liberalni napredek zadnji čas že res tak, da bo še nas strah pred njim.
D
a
D
Dolenjske novice
aaaaaaaaaaaaaapap
d Na Vačah pustimo času čas! (Bližnja prihodnjost bo nepristransko sodila, da smo ravno mi delali za blagor ljudstva. To nam zadostuje. Hladnokrvno čakamo in prepuščamo sodbo Itistim; ki imajo glavo in srce na pravem koncu, na čelu pa nič masla ter niso odvisni od raznih mogočnežev, kakor nekdaj dolžniki od gotovih oderuhov, Tako n. pr. naša hranilnica ne
gleda na to, koliko bo imela čistega dobička, temveč koliko bo res ljudem koristila. Zato pa naša hranilnica vsem jednako obrestuje hranilne vloge po 4 in pol odstotka, če prineseš hranit samo par kronic ali pa cele tisočake. Vsem daje enake obresti, a te obresti so gotove. Če hoče kdo v našo hranilnico preložiti, vzamemo tudi hranilno knjižico kot gotov denar, vzdignemo do zadnjega vinarja in mu prihranimo pot in trud. Iz tekočega čistega dobička je naša hranilnica že plačala namesto faranov par stotakov za popravo kapla-nije. Za naše društvo ni in ne bo darovala niti vinarja, za to imamo prijatelje in člane društva iz najbolj poštenih hiš. Iz naše hranilnice pa tudi denar nikamor ne izgine, nikogar se ne terja za 500 kron, ki jih ni prejel; izročeni denar se pa vestno vpiše, ne pozabi se vknjižiti kar 540 kron itd. Še kake številke bi lahko napisali, pa nam ni treba iti na to pot. Nekaterim ljudem se zdi čudno, zakaj naprednjakom ne odgovarjamo na razne napade. Odgovor: Kdor je tako mlad, da ga za-more liberalni listič razžaliti ali begati, ga pomilujemo. Rečejo in pišejo naj, kar hočejo: hinavcem in lažnjivcem odgovarjati — no, škoda papirja, črnila in pameti. Nikdo naj od nas ne pričakuje, da bi omenjali oni škandal z zadnje liberalne tombole, naj se le tožijo med seboj, zoper nas bodo edini, pozna jih pa vsak. Veliko sicer govore o ljubezni do bližnjega. Da ta ljubezen ne velja nam, to bi vedeli povedati naši najmlajši Orli, ki jih je neki kot ženska našemljen naprednjak 27. januarja t. 1. po 6. uri zvečer na koncu trga zavratno napadel in s prepovedanim orožjem trem zadal občutne poškodbe. Če pa imajo do svojih somišljenikov le trohico ljubezni, pa naj jim vendar enkrat razlože te-le besede: Agro - Merkur, Glavna posojilnica, Zveza slovenskih zadrug. Povejo naj jim, kako trdno stoji njih posojilnica, v naše zadeve naj se pa kar malo vtikajo, sicer bomo mi povedali, v čegavem hlevu in čegavi prodajalni se zbirajo oni, ki mislijo, da za nje ni kazenskih paragrafov. Zoper živinsko kugo na gobcih in parkljih je izdalo oblastvo mnogo naredb, a zoper liberalno kugo na ustih in prstih bo moralo ljudstvo samo rabiti edino zdravilo, ki so imenuje Svoji k svojim!
d Cerklje. V spomin umrlemu nadučitelj u S. Lomšku. (Marniček Anton.) Živo mi je pred očmi oni dan, ko sem Te videl zadnjikrat, predragi starček. Mirno si počival udan v voljo božjo. V rokah si imel knjigo »Trpljenje Kristusovo«, obraz, ki ga je venčala častitljiva snežena brada, je bil resen, oči so bile uprte v nebo. Neka nadzemeljska bolest in obenem tudi neko nebeško veselje je obsevalo Tvojo osebo. Pogovarjal si se s Kristom. Vesel je bil Tvoj pogovor. Saj si mogel našteti svojemu Spasitelju le dobra dela. Rekel si mu: »Glej! moj Odrešenik, vse moje življenje je bilo posvečeno Tebi, da bi sej al Tvoj božji
nauk v nedolžna srca. Skrbel sem z vso ljubeznijo, da bi ne zašel kateri teh malih na stranpota. Izobraževal sem sinove in hčere po navodilih katoliške Cerkve in po volji roditeljev. Ozri se tudi na sadove! Otroci so postali mladeniči in mladenke, možje in žene in vsi zvesti Tebi. Mnogo izmed mojih učencev se je posvetilo Tebi popolnoma. Tudi ti so sad mojega truda. Zato pa, Gospod, odpusti mi prestopke, ki sem jih storil slaboten zemljan, odpusti po svojem trpljenju in po svojem brezmejnem usmiljenju ter me vzemi k Sebi.« Tako je govorila Tvoja duša. In nisi se lagal. O tem pričajo Tvoji učenci, pričajo Tvoji župljani. Dobro se še spominjam, kako negotov je bil moj korak, ko sem stopil k Tvoji postelji in rekel s tihim glasom: »Gospod nadučitelj, posloviti se hočem.« Kakor iz rahlega spanja vzbujen si se ozrl name, me prijel s svojo dobrotljivo roko, rekoč: »Dragi Anton, midva se ne bova več videla. Ne bom dočakal dneva, da bi Te videl posvečenega Gospodu. Drugega no želim, kakor da živiš po volji Gospodovi. Kristus s Teboj!« Tvoja goreča želja se je izpolnila. Poklican si iz doline solz v nebeško domovino. Nič se ne žalostim, ker si zapustil bedno človeštvo. Dobro vem, da si zaslužil, preblagi oče, to veliko plačilo. Prosi v rajskih višavah mUega ZVeličarja, da bi me vedno spremljal Tvoj blagoslov, da bi bil jaz in Tvoji učenci tako navdušeni za naše ljudstvo in tako zvesti sinovi svete Cerkve, kakor si bil Ti!
d Iz Strug. Zelo smo bili zadovoljni in veseli, ko je predzadnji »Domoljub« tako lepo ošvrkal ono zanikrno trojico, ki je pred novim letom po Strugah sleparila. Eden teh zanikr-nežev se je spet pretečeni teden kazal po Strugah ter obiskoval svoje stare znanke, kaže se, da bo treba res bre-zovko v roke vzeti pa hlače dol ter dobro našvrkanega nazaj prignati. Pa tudi pri nas v Strugah imamo neko petorico koruznikov, to je nova gnila stranka, ki zelo težko čaka občinskih volitev. Kandidirajo in agitirajo na vse načine, n. pr. z lažmi, obrekovanjem itd., da bi prej zasedli odborniške stolce. Pametni in trezni volivci ne bodo volili takih koruznikov.
d Dobrepolje. Na Svečnico so dekleta uprizorile igro »Dve mater i«. Pridne igralke so se kaj postavile! Igrale so dobro in živahno. Ljudi je bila dvorana polna. Lc kmalu zopet kaj novega! — Patronat za mladino Vincencijeve družbe ima v Dobrepoljah dober začetek. Doslej ima 1 pokrovitelja, 168 deležnikov in 316 dobrotnikov. Hvalevredni zaupniki in zaupnice so po posameznih vaseh nabrali tako-le: Jurij Žagar v Zdenski vasi 14 del. in 48 dobrot., Edvard Škulj v Ponikvah 18 del. in 12 dobrot, Marija Drobnič na Cesti 27 del. in 21 dobrot., gospa Ernestina PrimožiJ v Predstrugi 10 del. in 2 dobrot., Terezija Hren v Kompoljah 50 del. in 58 dobrot., Marija Hren v Zagorici 4 del. in
48 dobrot., Marija Sporar v Bruhanji vasi 8 dol. in 33 dobrot., Ivana Žnidar-šič v Podgori 3 del. in 24 dobrot., Marjeta Gačnik v Malivasi 48 dobrot, in poleg teh še iz drugih vasi 5 del. in 15 dobrot. Dal Bog, da ostanejo ti člani stanovitni in posnemanja vreden zgled drugim. Namen patronata je lep in vzvišen, namreč: skrbeti za varstvo in vzgojo zanemarjenih in revnih otrok. — Dne 22. jan. je imelo gasilno društvo svoj občni zbor.
d Loški poiok. V predpustu, v času svatb in ženitovanj ni treba poročati o posameznih porokah in takih slovesnostih, saj se večinoma vrše po istem redu in kopitu. Vendar napravimo izjemo pri eni, na kateri se je pri nas zgodilo nekaj izrednega in še celo vsega posnemanja vrednega. Na svatbi Franceta Krže in Antonije Krže (Bartol) je poleg drugih zbirk našel svoj prostor tudi sklad za »Slovensko Stražo«. Po govoru g. Š. o obmejnih Slovencih se je naenkrat nalovilo na krožnik 52 Iv 40 v, vse za »Slovensko Stražo«. Najlepši zgled je dal navdušenim svatom ženin sam z lOkronskim darom. Gotovo čast vsem darovalcem, ki v lepem veselju ne pozabijo trpečih bratov in sestra. Zato pa naj v vednost in zgled Slovencem in Slovenkam, ki obhajajo ali bodo obhajali svoje ali svojih prijateljev svatov-ščine, poroča o naših domoljubnih svatih tudi naš »Domoljub«.
d Zahvala. Podpisano vodstvo šole na Ilobu pri Vel. Laščah se tem potom v imenu šolske mladine najtopleje zahvaljuje »Hranilnici in posojilnici na Robu«, ki je za leto 1910 darovala v svrho nabave šolskih potrebščin revnim učencem tukajšnje šole znatno vsoto 50 K. — Imenovana zadruga se je to pot že drugič izkazala naklonjeno šoli. Prvič je v letu 1908 darovala znesek 20 K 4 v v svrho nabave treh zastav pri tukajšnji šoli, povodom 601etnega jubileja našega presvitlega cesarja. Tudi za ta velikodušni dar se podpisano vodstvo šole najtopleje zahvaljuje. — Res, hvale in posnemanja vredno! — Šolsko vodstvo na Robu pri Vel. Laščah, dne 26. jan. 1911. — S. Koprivec, šol. vodja.
d Kresnice. Volivni shod je bil na Svečnico po deseti maši v šoli. Poročal je najpred g. drž. poslanec in tukajšnji rojak Povše. Kratko in poljudno je opisal, kar se je v drž. zboru za kmetijstvo koristnega storilo. Njegovo delo je tudi, da se Sava regulira. Zopet letos je dovoljenih okolu 90.000 K za regulacijo Save skozi Kresnice. Ker se g. poslanec res trudi za svoje volivce, zato so mu izrekli navdušeno zaupanje. Kot drugi se je predstavil g. Vehovec, ki je obljubil, da hoče v družbi poslancev S. L. S. delovati za kmeta in obrtnika. Njegova
ShiSMo VS® j,e bila s°Klas«o sprejeta. Shod je bil zelo dobro obiskan
d Iz Adlešič, 3. febr. O letošniem novem letu so dobili reveži in pot?ebni naše fare epo podporo. Razdelilose ie med nje 141 K ubožnih novcev od dveh ubožnih ustanov naše župnije. Prvo je 8'
ustanovil nekdanji tukajšnji kaplan kasnejši župnik Anton Jakšič, ki je umrl v Kandiji. Obresti njegove usta novo za minulo leto so znesle 37 K Drugo pa je ustanovil naš rojak, rojen v tukajšnjem gradu Pobrežje, nekdanji kanonik novomeški Jožef Hočevar. Od njegove ustanove za uboge pa smo dobili 105 K obresti. S tema ustanovama sta si pridobila oba imenovana gg. duhovnika res lepe zasluge za tukajšnjo župnijo, saj nimamo sicer nobene druge ustanove za uboge. In vendar kako mnogokrat se mora slišati od izvestnih ljudi, da delajo duhovniki edinole za svoj žep. — V noči 30. jan. okolu 10. ure zmrznil je pri kalu blizu šole v Tribu-čali Jure Cvitkovič. po domače Vajvo-da, kočar, nekdanji cerkovnik, star 58 let. Šel je domu iz semnja iz Vinice, kjer je pil, kakor se pripoveduje, letošnje slabo vino in žganje. A na potu mu je prišlo slabo in ker so ga tovariši že prav blizu vasi pustili samega v hudi zimi, je najbrže padel, na snegu obležal in zmrznil.
d Popotnik iz mirenske doline. Spomnil sem se, da je predpust, to je tisti čas, ko se ljudje najbolj ženijo in norijo, zato vzamem potno palico in jo mahnem med svet, da zvem kaj novic za »Domoljuba«. To pot sem šel po mirenski dolini navzgor od Sevnice proti Mokronogu. Pridem do Flajsa. Ker sem bil že lačen in žejen, hočem v gostilno. Pa premislil sem se, ker sem sc spomnil, da sem se lansko leto mudil v tej gostilni in sem iz liberalnih časopisov, ki so ležali na mizi spoznal, da očka Flajs na liberalne orgelce špi-iajo in njegovi vinski prijatelji, oglarji in nekateri drugi na to muzilco plešejo. Šel sem naprej. Med potjo pa zvem od neke ženske, ki me je bila došla, da so imeli na Svečnico pri Flajsu bal. Pripovedovala mi je, da se je celo noč pilo in plesalo. Nekateri možje in stari fantje so se še le drugo jutro vračali domov s težko glavo in lahko mošnjo. Sel sem naprej proti Tržišču. Pri kapelici jo zavijem v stran proti Karmelu, da si tam ogledam tovarno. Ko pridem tje, stopim v gostilno, ker sem bil žc lačen od dolgega pota. V gostilni najdem nekaj ljudi. Prisluškujem, o čem se suče pogovor. Sukal se je o tem, koliko bo ohceli, kdo bo katero vzel itd. Reklo se je, da je pri Sv. Trojici in v St. Janžu veliko oklicev in da se ženijo sami rudarji - knapje. Plačam in grem, pa ne nazaj proti Sv. Trojici, tam sem že bil. Grem po stari cesti proti Gabrijelom. V Gabrijelah dobim na cesti nekaj ljudi. Poprašam, če je kaj novega v tem kraju. Odgovorili so mi, — menda so slutili, da sem »Domoljubov« popotnik —: »Ne bo nič, prepozno ste prišli. Pred vami je že poljski študent, ki se v »Slovenskem Domu« sam sebe imenuje »vandrovca«, pobral vso novice, resnične in neresnične, za liberalne liste.« Grem dalje proti Pijavcem, da se odpeljem z vlakom proti Ljubljani. Na kolodvoru, ki pa ne zasluži tega imena, ker je bolj podoben stranišču,
kot kolodvoru, najdeni par ljudi, ki soi zmrzovali v snegu in čakali vlaka. Po« slušam njih pogovor in slišim kak« hvalijo trojiške igravce. Tudi jaz se po., dam v pogovor in zvedel sem, da je iz+ obraževalno društvo pri Sv. Trojici vprizorilo igro »Tri sestre«. Igravci in; igravke so baje igrali tako izborno, da; se je mnogoštevilno občinstvo od srca' smejalo. Prav tako, tudi mladi svet jo lahko vesel, samo, da je zabava pošte-t na. Mod tem prisopiha vlak, sedem ia jo pihnemo proti Trebnjem.
d Iz Šentjanža. V nedeljo, dne 12j februarja priredi Kat. slov. izobraž« društvo gledališko predstavo »Dr. Vse« znal« in burko »Zdaj gre sem, zdaj pal tje«. Vstopnina: Sedeži 60 v, stojišča 30 v. Vabljeni so vsi prijatelji društva in poštene zabave.
d Iz Tržišča na Dolenjskem. Ne« malo sem se začudil, ko sem čul oklic; mokronoške liberalne glavne posojilni« ce pred našo župno cerkvijo, da jo pri nji denar varno naložen ter da jo naj ne zamenjujejo s propadlo ljubljansko. Na koncu oklica se je imenoval trgovec Erratli. Ljudje so se temu oklicu smeh« ljaje muzali. Zakaj neki? — Naše Kat, izobraževalno društvo je v nedeljo dno 29. jan. uprizorilo igro: »Tri sestre« 9 petjem, v popolno zadovoljnost gledal« cev, katerih jc bila dvorana Društvo« nega Doma nabito polna. — Nov kroš« njar se je nastanil v naši župniji, na Polju, v osebi nekega faliranega štu« denta. Odkar je obesil študije na kol, pravijo ljudje, da piše v liberalne časopise. Kadar pa nima kaj pisati, tedaj! pa naloži kramo: »Dom«, »Jutro«, »Narodni socijalist« in še kakšne amen-kanske liste in gre ž njimi od hiše do hiše in ponuja ljudem svojo kramo. Seveda počasti s svojim obiskom sama napredne hiše, kjer ga radi sprejemajo. Nazadnjaških hiš (tako imenuje ono hiše, ki mu niso preveč pri srcu), se pa. ogiblje, menda diši, da bi mu pokazali) vrata. Nek porednež je dejal, da kadar, gre ta izgubljeni študent v ponošenil suknjiči z oguljeno čepico na glavi s svojo kramo od hiše do hiše, vrabci čivkajo v hudi letošnji zimi o njcmi to-le pesmico:
Zima, zima bela, vrh gore je sedolo. pa tako jc dela, da študentka bodo
vzela;
ker nič nc dela, ker se nič ne uči, a takih ljudi treba ni!
d V Radečah pri Zidanem mosta:
smo v preteklem mesecu dvakrat zborovali. Prvič dne 8. jan. 1911 vršil se jo ob osmi uri zjutraj občni zbor »Kmečko zveze« za sodni okraj Radeče. Navzočih.1 je bilo nad 70 članov, veliko jih pa radii zelo neugodnega vremena ni moglo priti. G. načelnik Josip Ravnikar je podal v kratkem poročilo o delovanju: zveze, na njegovo prizadevanje ter s pomočjo deželnega odbora je dobila Zveza dva bika montafonsko pasme, kar je naše živinorejce zelo razveselilo* Občni zbor je izrekel zahvalo g. načel« niku za njegov trud. G. župan je poro^
fial o nameravanih napravah deželnega odbora glede izrabljenja vodnih sil za električne naprave, čegar izvajanja so navzoči z zanimanjem zasledovali. G. kaplan Andrej Zupane je govoril o prihodnjih volitvah v deželni zbor ter razjasnil volivno dolžnost, ki se bodo to fot prvikrat izvajala v našem okraju, p- Tajnik posojilnice g. Janko Simon-fič je v poljudnih besedah raztolmačil
{lomen in korist deželne banke za naše judstvo. — Za načelnika je bil zopet Boglasno izvoljen g. Josip Ravnikar, posestnik na Njivicah, v odbor pa in Bicer lokalni: gg. Franc Hirše, župnik; Andrej Zupan, kaplan; Jakob Rižnar, lupan; Franc Laharnar, načelnik okr. posojilnice; Janko Simončič, tajnik; Miha Peternel, posestnik, vsi v Rade-Bali; v zunanji odbor pa: Hink Medved, župan v Št. Jurju; Josip Povše, posestnik v Svibnem; Alojzij Erman, posestnik v Gaju; Josip Starina, posestnik v Leskovcu; Franc Umek in Franc Redenšek, oba posestnika v Bo-Stanju. — D r u g i č. V nedeljo, 15. jan. 1911, vršil se je v prostorih »Narodnega Doma« takoj po prvi sveti maši precej številno obiskan shod S. L. S., na katerega je prišel poročat deželni odbornik g. dr. Zajec. Govoril je o delovanju deželnega zbora v preteklem letu, o draginji ter navduševal kmete naj se poprimejo živinoreje ter priporočal naj bi se v našem okraju ustanovila »Živinorejska zadruga«, katera bi bila velikega pomena za povzdigo živinoreje. Govoril je nadalje o novem občinskem redu in o usodi lovskega zakona, kateri se še sedaj nahaja pri osrednji vladi na Dunaju. Razložil je tudi novi cestni zakon, čegar razlaga je jako zanimala poslu.šaTce, ker edino po novem zakonu bode mogoče izboljšati pota in ceste v našem okraju, katere so v jako slabem stanju. Izrazila se je želja, naj bi poslanci posredovali, da bi čim preje stopil v veljavo novi cestni zakon. G. župan Jakob Rižnar se je v prisrčnih besedah zahvalil za poročilo deželnega odbornika ter poročal o prihodnjih dopolnilnih volitvah v deželni zbor, priporočal je kandidata g. Ivana Vehovca, ki se zadržan ni mogel udeležiti shoda, ki se bo kot marljiv in vesten gospodar gotovo toplo zavzemal za težnje našega Okraja. — V nedeljo dne 22. januarja it. 1. priredil se je v naši šoli popoldan ob 3. uri po popoldanski službi božji roditeljski sestanek, katerega se je udeležilo okrog 100 starišev. G. nadučitelj Franc Rant je v poljudnih besedah razložil šolski zakon o obiskovanju ole ter priporočal starišem naj sporaz-mno z učiteljstvom skrbe za dobro zgojo svojih otrok, ker le na ta način 5 mogoče odstraniti nasprotstva, ki se ečkrat dogajajo med starši in učitelji. . katehet Andrej Zupane je govoril o ogubnem vplivu alkohola za človeško iravje, posebno pa na vzgojo mladine. - Tako delamo mi, naši nasprotniki i, ki se zbirajo okrog »proslulega« že sčkrat propadlega kandidata za žu-inski stolec in cestnega načelnika
Nemca Gmeinerja, so začeli v zadnjem času zopet l&zti iz svojih lukenj ter zabavljati čez našega gospoda župana in občinski odbor, toda svetujemo jim naj lepo molče, drugače se bodo zopet morali osramočeni poskriti v svoje luknje, kakor se jim je že parkrat zgodilo!
d V Velikih Laščah prirede fantje in dekleta dne 12. februarja ljudsko igro s petjem: »Materin blagoslov ali Nova Šonšon«, in sicer v dvorani »Zadružnega doma« ob 3. uri popoldne. Snov igre je vzeta iz ljudskega življenja na planinskih tleh, posega odločilno v višje kroge plemenite rodbine markizov. Igra je skozinskoz prav poučnega značaja. Ker se še ni uprizorila na nobenem naših odrov, naj nihče ne zamudi te lepe priložnosti, ki mu bo nudila veliko lepega užitka. K obilni udeležbi vabi vse odbor Katol. slov. izobraževalnega društva.
d Iz škocjana pri Dobrovah. Dne 29. in 30. januarja se je vršil pri nas kmetijski tečaj. Gosp. vodja Rohrman je predaval o pašništvu in prešičereji, g. dr. Pogačnik o zadružništvu, g. Hu-mek o sadjarstvu in g. Skalicky o vi- . narstvu. Udeležba je bila obilna, le j sadjarskega učitelja so rešili učenci ponavljalne šole, da ni govoril praznim klopem. Koristni so taki tečaji, toda uspeh bi bil precej večji, ko bi se pouk združil s praktičnimi poskusi. Slavni deželni odbor bi jako ustregel, ko bi nam prilično naklonil večdnevni gospodinjski tečaj. — Slavni deželni odbor nam je na prošnjo tudi naklonil dva mlada mrjaščka. Pa živalici sta jesenski, v mrazu odposlani in nikakor ne kažeta znakov dobrih plemen- ! jakov. Kdor je izbiral, je izbral zelo slabo. — Tudi dobrih bikov zelo pogrešamo. Slavni deželni odbor je naklonil bika montafonske pasme, pa posest-nik-prosilec se ni mogel odločiti, da bi ga sprejel, ker je bik kazal premalo dobrih znakov pravega plemenjaka. Dajte nam dobrih bikov, drugače pridejo živinorejske zadruge ob kredit pri
kmetih.	i
i
d Iz Prežganja pri Litiji. Ljudsko štetje je končano; števni komisar je bil domači organist Vinko Jovan. Glavarstvo naj bi povsod določilo, da bi zmožni domačini bili števni Komisarji, j kakor župniki, če hočejo sprejeti, župani, organisti, ker ti veliko bolje poznajo razmere v občini, kakor tujci. En žalosten pojav se ne sme prezreti pri tem štetju, kakor tukaj, tako še marsikje drugje, zlasti po hribovitih krajih, namreč veliko nazadovanje ljudstva in živine. V župniji Prežganje je bilo pri ljudskem štetju 1. 1880 1030 ljudi, 1. 1890 960, 1. 1900 862 in 1. 1910 731, torej v 30 1. 300 manj, v celi občini Trebeljevo se je naštelo 130 ljudi manj kakor leta 1900. Temu nazadovanju je vzrok strašno izseljevanje v Ameriko in v mesta; vkljub temu, da je vsako leto precej več porodov, kakor smrtnih slučajev in otrok vedno več, je od-raščenih ljudi vedno manj. Tudi živine se je veliko manj naštelo; odtod tolika
draginja, živine je vedno manj, neob-. delanega sveta vedno več. Žalostno znamenje za bodočnost!
gagpaaapDaaaaacscaa
° iiDiranjsite noiMce
aoaEEEEEEobanaciaa
n Iz Idrije. Dne 20. t. m. je umrla; marsikateremu romarju po Sloven-. skem znana Uršula Kos, vdova Kogov-: tek, soproga posestnika in mesarja. V, Rimu je bila celo trikrat. Leta 1888 je komaj došla na zlato mašo papeža Leona XIII., kar pride za njo brzojav, da je mož naglo in nevarno obolel. Ob desetih zvečer je dobila sporočilo in o polnoči se je odpeljala v Idrijo, kamor je dospela ravno k pogrebu. Drugič je bila o svetem letu 1900, a tako ji jo ugajal Rim, da jo takoj drugo leto že tretjič se povrnila. Zadnjič je bila s Slovenci tudi v Lurdu, prej z nekate^ rimi tudi v Loreti. 3olehala je na raku v želodcu že dalj časa, trpela veliko v bolezni. Dočakala je le 63. leto. N. v. p.!
d Volavlje. V naši vasi je umrl Ra-deckijev vojak Mihael Kavšek, star 86 let; bil je vojak osetn let, leta 1846 potrjen se je vojskoval na Laškem, posebno pa leta 1S40 na Ogrskem. Sam je večkrat pravil, kako hudo je bilo na Ogrskem, kjer je bil pet mesecev v jet-ništvu, med tem časom ni drugega jedel, kot sirove buče, ki so jih jim metali v svinjake, kamor so jih zapirali; bili so strašno lačni in.kracjji, kjer in. kar so mogli. Takrat so vojaki kaj pre-.-stali. Svetila mu večna luč!
n Iz Trnovega na Notranjskem. Pred kratkim smo pokopali gdč. Marijo Benigar iz Trnovega, mlado dekle 23 let, ki jo je vzela neizprosna jetika, ki se ji je še pridružila vodenica. Ranj-ka Micka je bila dolgo časa prva pevka na našem cerkvenem koru, jaka izvrstna igralka na odru našega izobraževalnega društva in pridna Marijina hčerka. Imela je jako lep pogreli in marsikomu se je prikradla.solza v oči, ko je poslušal, kako so se v poslovilni pesmici poslavljale od nje njene sodru-> žabnice. Naj v miru počiva!
— Uboj. Planina. Na Svečnico so pili v Planini fantje iz Laz in Planine skupaj, kjer so se slednjič sprli. Ko so šli zvečer Lažani domov, sta «stala# od družbe Janez Klemene in Valentin Simšič zadaj in mirno šla za drugo družbo. Simšič steče naprej, da bi dohitel ostalo družbo in pusti Klemen-ca samega iti proti Lazom. Deset minut hoda od prostora, kjer sta se ločila, najde Klemene v krvi ležati sredi ceste mrtvega Simšiča. Dobil je s polenom udarec po čelu in bil je takoj mrtev. Pokojnik je bil miren fant, ki se je izogibal prepirov in pretepov, in gotovo udarec ni bil njemu namenjen. Kdo je izvršil ta grozni čin, še ni znano. Sodnijska preiskava gotovo najde storilca, vse govorice so prazne. Kaj je krivo tako pogostnih krvavih dogod-.
kov v Planini? Mod drugim gotovo nekatere beznice, kjer se daje prilika pijančevanju in prepirom, kjer se ze itak vinski pivci na nesramen način moLzejo in izrabljajo do zadnjega gro-ša, mesto da bi se jih spravilo na hladno dokler še niso popolnoma omagani'od pijače. Te pajzelne naj bi mero-dajne oblasti kratkomalo zaprle da bi se ne dajalo toliko prilike prepirom in pretepom, ki se končajo s smrtjo in ječo.
n Iz Dolenjega Logatca. Primerno delovanju in življenju v našem »Društvenem domu« bi se i>ač morali večkrat v javnosti oglasiti. Da pa ne bomo delali preveč nadloge »Domoljubu«, nočemo pripovedovati, koliko predstav smo uprizorili, koliko različnih predavanj imeli v času, odkar smo se zadnjič v »Domoljubu« oglasili, marveč le konsiatiramo, da ne spimo, dasiravno se ne bahamo z vsako malenkostjo. Danes opozarjamo velecenjeno občinstvo domače soseske in bližnjih krajev, posebno one, ki so nam dejansko kazali že dozdaj svojo blago naklonjenost, potem pa tudi vse druge, ki jim je bolj mar mirna in poštena zabava, kakor pa razuzdano popivanje in plesni dirndaj, posebno v predpustni dobi, na velezanimivo burko v treh dejanjih »Moč uniforme«, katero bomo dne 12. t. mes., v nedeljo zvečer, spravili na naš društveni oder. Prosimo in pričakujemo od slav llCtTcl publika največje udeležbe in podpore. Naprej za pravo izobrazbo in pošteno zabavo tudi v predpustnepi času! Na obilno in veselo svidenje!
n Hienovice. V 4. štev. »Slov. Doma« z dne 28. t. 1. napada me neko liberalno dopisunče, ki sicer ne pove svojega imena, ki pa je prav dobro znano, radi zadnjega mojega govora pri velikonočnem izpraševanju. Liberalni duševni revi namreč ni všeč, ker sem dekleta odvračal od hudega, zlasti opozarjal na nevarnost plesa. Pri tej priliki sem omenil slučaj v Sajev-čah, mali vasici naše župnije, kjer je tudi bila ona »tepežnica«, o kateri govori liberalni dopisnik. Da bi pa sebe bolj skril, je pa nadel svojemu dopisu naslov: »Ilrenovice« ter pravi, da »pri nas imajo navado, da napravijo fantje in dekleta domače veselice s plesom«. Prva laž dopisnikova! Vsem fa-ranom jc znano, da se je isto zgodilo le v zgoraj omenjeni vasi. Dalje pravi lažnjivi liberalni dopisnik, da sem »imenoma napadel dekleta in fante«. Dopisnik naj le brž pove imena tistih, koje sem izgovoril! Pove naj tudi svoje ime, čc ima poguma, da se zmeniva drugod; če ne pa je in ostane strahoti etnež, zahrbtnež in lažnik. Dopisnik je so premalo popraševal ljudi, kaj sem govoril, da je skrpucal tako buda-
drugič le pridno udeleži mojih govorov v cerkvi, da bo potem lož.je resnico ni-
v sv°je liberalne cunje. DopTsnika prav zelo veseli »tepežnica«. Res prav potreben jo je, in sicer take, kakršna
72
je doletela nekega poredneža -kojega
naš liberalni dopisunček mogoče dobro pozna - ko se e neko noč vračal v d,-užbi vinskih bratcev iz Šmihela domov. - Sploh pa naj se dopisnik le ne umešava preveč v cerkvene stvari, ker je sam taka duševna reva, da bi ga ze vsak otrok v prvem šolskem lotu prekosil, kar tiče verskih stvari. To zadosti! Na druge osebne očitke pa sploh ne odgovarjam, ker se prav nič ne tičejo javnosti. Če pa še to ne l>o pomagalo, som pa pripravljen še malo globlje pobrskati po našem liberalnem gnezdu. — Kaplan Martin.
n Gorenji Logatec. Dne 12. t. mes., popoldne bo predavanje v društvu za žene in dekleta. Predavat pride naj-brže č. g. Vovko z Vrhnike. Žene, vse v »Društveni dom«! Pripravlja se tudi predpustna zabava. 19. februarij bode naš predpustni dan! Na svidenje!
11 Z Vipavskega se nam poroča, da so na Svečnico prinesli nekateri čudno novico iz Senožeč. Požarna bramba v Senožečah je priredila na Svečnico, kot že več let poprej, veselico s plesom in tombolo v gostilni Mlakarja. Ob 11. uri ponoči je pa razneslo pri acetile-novi razsvetljavi cevi s strašnim pokom. Na veselici jc bila sama liberalna gospoda in nekaj takih Senožečanov, ki menijo, da so tudi že »gospodje«, ako gredo na gosposko veselico. Ta mešana gospoda je pri strašnem poku izgubila popolnoma svojo glavo. Vse je drlo proti vratom. Nekateri so popadali na tla, drugi na te in je nastala ccla kopica. Veliko ie bilo poškodovanih. Zlasti gostilničar. Cevi so vrgle vrata iz zidu, šipe na oknih so poj)0-kale. Ljudje so iskali svojce v tej zmedi in jih vlekli iz kopice, tako da so vsi strgani šli domov. Neko dekle je šlo samo v spodnji obleki domov, ker so ji zgornjo vso raztrgali. Ženske so nekatere izgubile ponarejene lase, ki so zjutraj ležale po veži in pred gostilno. Bati se je bilo, da izbruhne ogenj. Nekdo jc letel zvoniti in s tem zbudil tržane, ki so prihiteli gledat predpustno komedijo. Nobeden izmed plesalcev bi ne bil ušel, ako bi bil počil kotel, kot so cevi. — Domov grede smo se popraševali, kako jo mogoče dati dovoljenje za ples v tako malem prostoru, kot ga ima gostilna Mlakar. Kdo drugi bi bil vzrok tolikih smrti kot županstvo, ki je dalo dovoljenje. Po nesreči jokati jc prepozno!
nnnpnnnnnnnnnnnnn
□1	rr-------D
Za kratek čas
aanaannanannaannjj
Preti bitko. V svojem nagovoru do vojakov, ki so imeli udariti na sovražnika, je major pristavil že to-le: »Strahu ne poznate, to vem. Pa prodno greste v ogenj, je dobro še tole trojo: fista vest, kratka molitev in pa dober požirk šnopsa«
„ Občutljiv mož. »Ti imaš torej zrakoplovca
Tž,a-,Ah 8 ^dovoljna ž njim?« - nN16 nel /a vsako malenkost mi v lutt zleti'«
Zadnja žrtev. Kmet odvetniku: »Poglcjt«
me kakšen sem; dvajset kil sum shujšal, od-kar sem Vam to zanikamo tožbo izročil. Naj. raje bi vse pri miru pustil!« — Doktor: »()f0, to bi bilo vendar nespametno, tožbo sedaj pu. stiti, ko sva jo že na pol dobila — deset kit morate na vsak način šo shujšati 1«
Zvijača. Ko jo siovečemu slikarju pom-brantu šla trda za denar, je nenadoma izginil iz mesta Amsterdam, kjer je navadno živel. Svoji ženi pa je naročil, naj razglasi, da je umrl. Vse je hitelo k žalujoči vdovi in kupci so se kar trgali za sliko in risbe slavno^ umetnika ter jih zelo drago plačevali. Cez ne-kaj mesecev pa je slikar zopet dofiel in ta zvi. jača je povzročila mnogo smeha.
Uganke ali zastavic«.
Križna uganka.
5	3	8
a		a		a
	b	t	d	
0		k	m	r
	r	r	r	
s		t		z
6
1—2 = otok v Sredozemskem morju; ;i—4 = nemška luka; 5— G = dan:
7—8 = župnija na Štajerskem.
Nasprotja.
Znano slovensko geslo ima 12 črk, torej isto število, kakor je sledečih besed. Temle sledečim besedam imaš poiskati vselej nasprotno besedo, in sicer izberi jih tako, da začetne črk« tistih nasprotnih besed sestavijo to slovensko geslo.
1. mladost, 2. nizek, 3. top, 4. pohlevnnst, 5. stati, ti. raven, 7. mokro, 8. angel, i), pritliko-vec, 10. sever, U. dovoz, 12. velik.
Stevna uganka 1.
V neki družbi jc 48 oseb, in sicer so tam moški in žensko. Mož jo tam za Sest več kakor žensk. Koliko je tam mož in koliko žensk?
Stevna uganka 2.
Dva pastirja sta se menila, koliko imnt« ovc. Prvi jc rekel: „Ako ti dam iz svoje čred* 25 ovc, potem imava enako. Ako pa mi ti iz svoje črede 25, potem imam enkrat več kakor ti ostane." — Koliko sta jih vsak imela?
Grozna številka.
Neki hudobnež, imenujmo ga Grdin, je M let nesramno živel ter zapeljal vsako leto 1« enega človeka h grdemu življenju. A vsak za-peljancc je zopet vsako leto pohujšal enega in tisti novi zapeljane! so zopet vsako leto po enega zapeljali h grehu. Koliko jih bo v 20 Idi11 vseh takih nesrečnežev, ki imajo vsi skupaj t začetku istega zapeljivca Grdina?
Rešitev ugank.
Rešitev čudodelnega štirjaka.
1	15	14	4
12	6	7	9
8	10	11	5
13	3	2	16
Rešitev čudnega voznega listka.
Reka.
Po navedenih Številkah od zadaj vzemi po vrsti vselej iz vsake besede tisto črko, kakor kaže Številka.
Rešitev ugank.
1.	Polenovka (StokfiS); glava Jo v Holandiji, Ciruplo pa tu.
2.	Mlinar — ako ima dovolj vodo, potem se |u dobro godi in lahko pijo vino, kadar pa pma vode za mlin, potem so mu slabo godi ter iora piti vodo, ker za vino nima.
3.	Hči.
4.	Jaz sam. B. Pot.
6.	Cvetna nedelja, ker takrat nosijo ljudje v ferkev les.
7.	Ker bi težko držale gobec, kadar bi jih |do bril.
Skrivalnica.
liliji
Kje je mlinar?
a trgovko ali šiviljo
| so šla rada učit, ki sem dovršila ljudsko šolo. Btop takoj. Naslov pri upravi tega lista. 395
Otroci, kateri hujšajo
najdejo v Scott-ovi emulziji gotovo pomot. V nasprotju z navadnim ribjim oljem zavžijejo otroci Scott-ovo emulzijo vedno s posebno slastjo, in pri tem je tudi celo lažje prebavna kot mleko. R«zentega je pa tudi bolj učinkujoča in uspeh se po navadi pokaže že po dvakratnem zavžitju, tako izborne in močne so njene sestavine.
Pristno lc sto znamko — ribičem — Kot aarancijskitn znakom SCOTT ovega ravnanjal
Scott-ova emulzija
se ponaSa s 34 letnim dobrini slovesom kot najboljše sredstvo, ki daje slabotnim otrokom nove moči in novo zdravje.
Cena Izvirni steklenici 2 K SO vin, 3JI4	Dobiva se v vseli lekarnah.
f idealno adoafatao srerfsfuo
v obliki sadežnih tablet, zanesljivo milega učinka. Izvirna ikatija (20 kosov) k 1-3 K Dobivajo
se v lekarnah ali pri glavni zalogi C. Brady, I., Fleischmarkt 2. 2077
Dunaj I.,
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 1. februarja: 81, 15, 36, 17, 43. Dunaj, 4. februarja: 84, 37, 19, 25, 34. Gradec, 4. februarja: 64, 7, 88, 67, 43.
Tržrae cene
SospEdarsSse Zveze
za ICO kg. Ljubljana
V Ljubljani, dne 7. februarja 1911.
Deželni pridelki:
Plenica......
Rž .........
Aldn........
Ječmen......
Oves.......
Pro.o belo. . . . Proso rumeno Koruza stara . . Koruza nova .
Lefa........
Grah.......
Laneno seme . Grnifcn . Doriinčn detelja Gorenjska repa Hi o I R oničnn PlziJ Prepellčnr Plzol Mandalon
Čebula .....
Krompir......
Zelje veže . Zelje kislo brez
sod i.......
Repa sveža . . ■ Repa kisla brez
soda.......
Brinje.......
Kumna ......
Orehi.......
Gobe .-.uhe . . . .
Jezice.......
Zel»d ......
Smrekovi storil.
Seno........
Slr-ma.......
Stelja.......
I Cena	
K	! v
24	
18	
m	2(1
i;	_
18	(in
!!>	<:n
in	M)
14	2(1
£0	
88	_
l:i	(10
21	«11
811	_
27	SO
211	_
25	—
10	—
7	sil
10	00
8	(lil
10	80
	—
fl«	-
8	P
4	no
S	80
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitana Teleta težka . Teleta mala . .
Prašiči.....
Koltruni ....
Kuretninain drugo:
Maslo kuhano
od K iti«'— do Miislo surovo od K 2' u — do . . . Slanina sveta (ipen) . . . . Slanina preka-
iena......
Mast 3vinjskn . .
Loj.........
Jiijca 100 kom
Pl*tncl.....
Golobi.......
Raca........
Gos.........
na debelo
RI2 Rangon od K Hn* do . . Kava Santo* od K 488 - do . .
Sladkor.....
Petrolej......
Cena
K I v
2so tiso
(iS —
Brigitenavska elek-trotehn. tovarna
Dunaj XX, Wtuterg. 18-21.
Telefon K 14.594.
Priznano soliden izdelek.
Kompletne naprave za luč m moč.
Vzorni stroji v obratu v razstavi za stroje v c. kr. obrtno - pospeševalnem uradu, Dunaj IX, Severin-gasse9.	3840
Friedr. Sester,
lastnik preko evropskiti meja znune bivše trgovske akademije. Prospekt zastonj.
Lcposiovot mescima
»Dom in Mu
stane za celo leto K 10 - Naroča se » Llubliaol.
Preklic!
Zapeljan od liberalnih časopisov govoril sem neresnico o ugledni Kandijski posojilnici. Obžalujem to in preklicujem kar sem slabega govoril, osobito ker je zavod na jako trdni podlagi in popolnoma zaupanja vreden. Zahvaljujem se tudi načelstvu, da je opustilo tožbo proti meni.
Novornesto, dne 1. svečana 1911.
Franc Pintar,
posestnik in gostilničar.
408
Izjava.
Podpisani izjavljam, da na zadnjem občnem zboru „Orla" nisem mislil gospoda J. Kobala v Vipavi osebno žaliti.
jež Anton,
406__t. č. načelnik.
GOST IUIJH -so
na Gorenjskem, poleg železniške postaje se proda h proste roke po primerni ceni. Zelo pripravna brez konkurence, za vsako trgovino. Cena po dogovoru, polovica kupnega zneska zamore ostati na hiši. Kdor je kupec, naj se zglasi pri Antonu PogaSniku, posestniku In županu » Podnsriu, ki da natančna pojasnila.
Iz ji ros to roke se proda pod ugodnimi pogoji
Dobro vpeljana, zelo obiskana
hlevom, dvema podoma ter vrtom v Lahovčah pri Komendi. Na željo se odstopi tudi nekaj zemljišča. Na prodaj	v Vodicah. — Več je tudi še ena Mlad pove lastnik Frano Ambrož, p. d. Ježovec v Lahovčah.	410
414
sprejme takoj Lovro Šetina, kovaški mojster v Zgornji Šiški št. 65 pri Ljubljani, ob glavni cesti.
V najem se da dobroldoča	409
na Dolenjskem pri farni cerkvi, tik državne in deželne ceste, z dvema mehovoma in nakovaloma. Več se izve pri Jos. KošaUu, županu v Mirni peči.
ase zdravje dosežete! Vaša slabost in bolečine izginejo. Vaše oči, živci, mišice, kite se ojačijo, Vaše spanje postane zdravo, Vaša dobra počutnost se zopet vrne, ako vporabljate pristni Feller-jev fluid s znamko nElsafluid". Dvanajstorica za poskušnjo 5 kron franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici. Elsatrg 16 (Hrvatsko).	2894
63
MESO! KOKOŠI! MASLO!
ros.i,, * ^ahtk T-Vra« rt« l^fS^mAtf«*« * » r; ""»»i«
™ . ; o k »»; kokoSi ki sedaj Je pridno neso ,a cM, / rod, italijanske pasme, polnil«* tt>»r«, «)a m f, :e da pride «e iivo, franko povsod, po povzetia: 3 kokoSs le i-nom K 7 —; o kokoSi s petelinom K n -; i« kokoši s petelinom K U - - B. Margules. Uuczacz,	_^
_ _ „	14 let starega sprejmem
I |/®(£>TI	1,iU°j v |H,U'( 7ft kovllSko
VvIIvtI	obrt Franc KoJar, kova«,
Vir, poŠta Domžals.	370
Viljem Lowbeer Dunaj II./2, Aspernbruckengasse 3. M
Na prodaj je hišica
t enim stanovanjem na Brezjah, pet minut od cerkve, tik romarske poti, pripravna za kakega zasebnika, rokodelca ali šiviljo. Cena primerna, po dogovoru. Kupel naj se oglasijo pri posredovalcu Andreju Globočniku v Mošnjah št. 17, pošta Radovljica.	354
Zaradi preselitve prostovoljno prodam v
v prijaznem zdravem kraju pri sv. Trojici nad
tSrtfffZ malo posestuo
obstoječe iz hiše, lilevn, sadnega vrta okoli hiše in njive pod hišo. Hiša je oddaljena od domače cerkve kjer se oprav ja redno služIm božja le pet minut. Do leta 1!HW seje nahajala v hiši trgovina Daleč na krog ni nobene prodajalnlce. Na prodaj je tudi vsa oprava za prodnjalnico. Naslov Franc Svetlin, posestnik pri sv. Trojici p. Dob pri Domžalah	_4(15 1
'KJeen.
so sprejme takoj v večjo trgovino z mešanim blagom. Kje, pove upravništvo „Donioliulia". 353
20 let krmila za 1 prašiča
se doseže z nasadom 800 sadik kavkaške Comfrey-krnrilne rastline na samo 30 m? zemlje. Brez vsake gojitve dobavlja s>.ozi let vsako leto 6 žetev zdrave, zelene p i če, ki io žre vsaka živina, posebno nraiiči (do I 0» stotov na hektar in razuntega še bogat aonos nežnih sočnalih krmilnih koreninic ki je skoraj enakovreden repni žetvi. ( as sa-jen;a februar do maja. Dobavimo z natančnim popisom o sajenju Comfrey-sadik za K —, iouo kosov K i2-—, «0 kosov franko proti vposlatvi K 1 — v znamkah Natančnejši opis in sliko brezplačno.	2:'®
WOELFERT & CO, ERFURT 5 (Nemčija).
II Ameriko
složna, cena in varna
voinla
2927/07
Cunard Line
Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Ultonia 18./2., Saxonia 4./3., Pannonla 15./3. 1911.
IzLiverpola: Lusitaniia (najboljši največji in na|-iepSi parnik sveta), 18./2., 11./3., 8-/4., 29.A, 20./5. 1911, Mauretanib 4. 3., 25 /3.22.A, 13./5..3. 6. 1911. Pojasnila in vožne karte pri flndrei Odlasek, Ljub-liana, ^lomšk. ul. 25, blizu cerkve brca lezusov. Cena vožnji Trst-New-|ork III. razred K 180'— za odraslo osebo vštevši davek in K 100'— za otrokn pod deset let vštevši davek.
Sadni šoki	in jedilna mast
so najslastnejša pijača in žiuila.
Popolnoma narauna.
CLIMAX fflfltori na petrolej g
m
Bac-r.ch&Co.
Sprejmem takoj
tovarna za motorje DUNAJ XIX;«, 9
HelllsenilSillerstrai. S„;Ji.
yiBHBBBEa
41J4
n
100 tesacet?
za prage (švelerjel delati. Les in lega gozda Ma lepa. Cena za izdelovanje 70 vinarjev za kotnad.
Franc Penca, Mokronog.
2 Ana m&.
s svojimi 185 cm dolgm . ^t^ o»]a kini! I« r c ej»l«ltnl la.ml. ki (cm , li dobila po Mmesečnl ribi po-m«d«, ki sem jo izm. šla sj mn To je edino sredstvo proti Izpadanju lat, ra njih rast n negovanje, za ojačitev Inslič , pri tno«> Ih krepko pospešuje ras brade in it po kraiki dobi da t iasem in br< dl naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim osUcnjem do najvišje starosti.
Lonček stane: 2 K, 4 K, 6 m 10 K. Po poCtl se po-libavsak dan posvetu f poštnim povzetjem ali tfenar
nap ej iz ivornic«.
Ana Csillag
Dana] I., Kohlmarkt 1).
kamor je naslavljati vsa r • ročllu	l
Imate li
3—10 metrov, med istimi:
kedaj tako ugodno priliko? Kje še, kot prt meni, dobite 40 metr. sortiranih ostankov v kosih po 136
Barhant, zelo moderni vzorci za damske obleki: In bluze. — Flartela, okusni vzorci za srajce, bluze itd. — Cefir, elegantni vzorci za bluze, oblekce itd. — Kanafas, žii nltne batve za posteljne prevleke; Oksfo d.--
platno, nepita blago, modrikasto blago, 1.1.d. za samo
Vsi ostanki popolnoma brez napake In zajamčeno pristno barvni. Naročite takol Dal,e 10 metr. finega p at-;» '■> zlvotno In p< steljno perilo za K 19-50'. Hluhc brez Siva, zajamčeno platno, nedosežna dobra kakovost, 150 cm široke, Hin cm dolge, komad K 2 65. Najmanj se odda 6 kosov KazpoMIJa se po povzetlul
, 7n nltne batve za poste-
17 - R?
Julij Kantor.l
:v

Staroznana trgovina „pri Lahu
seflaijriToniku"
na Vrhniki, Stara cesta ,
Naznanjam, da otvorim 15. t. m., popolnoma na novo urejeno
trgovino mešanega blaga
Anton Bučar, mlajši.
Za obilni obisk se priporoča
Vrhnika, meseca februarja 1911.

Vsaki dan mnogo pohvalnih p sem in vel ko naroČil!
3 delni modroci!
iz preparirane trpežne tvarine po amcriSKem sislemu Izvrstno biacjo pripravni za vsako posteljno velikost K 16—, Ih*—,22 -.boljši K 27 — 33' — , 10 — Razpošilja pod jamstvom iranko in carine prosto po povzetju. Zamena dovoljena!
D. Seksirnctor. laus 245,
2783 (C. S o./ 28 Ceniki In vzorci tudi od posteljnega biiitjn in izdelanih postelj zastonj.
Saš-o-Altenbuig.
I Technikum Altenburg
| In . iehn.. pmi. od
slro 111 ttjjm li 5 I bnrat
Fr qr
H armonij
nalbolj živo- in rahločuten med vsemi domučl-migltsbili, mm c takoj vsak igrati Stiriglasno urez novejšim igralnim iarnionisla" (Cena zvesKnm vsebuj 3_ti tornadov). Ilinstr cenik o harmonijih zastonj. flloj. Maier, kralj dobav., Futda.
3266.
znati|n z n ap ratuin, 35 Mar«
Budilka
s Mtolpnim zvoncem
la kakovost, ki bije ure in polure ter ima plašen bud. zvo nec, s svetlogladkim okvirjeni, ;'.(» cm v premeru, kazalnik s steklenim vložkom s tremi uteži, 'A letnim pisni, jamstvom samo K C (io, s ponoči sve-icčim kazalnikom H 7*20. > ajcenejša kuhinjska okroula ura bre/ budila, 30urno kolesje na peio, n cm premer K — Nikak rtziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj! Razpošilja proti p o v z. ali prcjposlatvi denarja. Prva tvornica ur
JAM KOfeRAO
c. In kr. dvorni zatožni!'
v Br(lxu St. 1374 (C Sko).
(.enik z. nad :«wo podobami na zahtevo zastonj in franko.
d/erravaJ/o
vo
-— „ i železnato JCina-Vino
Migienična razstava na Dunaju 19C6
Državno odlikovanje in častni diplom n zlati kolajni.
Povzroča slast do iedi, okrepča živce, zboljsa kri in je re-konva escentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Iziiornl okus.
Večkrat odlikovano.
Nad 7000 zdravniških spričeval.
c. in kr. dvorni dobavitelj
TRST-Barkovlje. -
i—*>i	BHMBBHg
PM
f	lllfjll
II	IIIIiTh
Za svetilni plin, sesalni plin, bencin, bencol, petroiin itd.
Pazite: motorji za surovo olje sistem Diesel.
Zahlevajle specialni prospekt 502\!.. D.
Specialni oddelek: Stroji za žage in obdelovanje lesa.	oS
OO I
Popolne opreme žag in mizarnic.
LUIHGEH&VOLF.
■v ^J. JTU>r-iJrO yfuU>ri te/i jo *iobnj. po ceni in Jrtt^nesljujo potovci/i nci/se obrney 'o
cSimon^c/Oiietetea
v £ju/>//tiiu ttblvdvorsAe ulice20. Ti&u/nurstrui CPv/asnihi se breyUti£n0.
Prodajamo lomoma
od razpiuceaJi tavam.
3830
1 Veliko množino: Angl. spomlad turist, srajc komad prej,K i sed j 2.50. Kompi velikih lovskih sraic komad prej K 2 J , sedaj 150. D brili, komp. velikih r«tih komad K 2 03, sedaj i yo. Dobrih bn-ač za vsakd vporabo k- tnad prei K—Tu, sedai —45. Dobrih sr;.jc za aame z vezenim na-Plečnikom komad prej K 2:0, sedaj 1-33. Buret garnitur ž postelj in t nami/na ode a) i garnitura prej K l . &U sedaj w 6u. Lepih d«.m nt črnih damsk h nogavic, tucaia prei K b- —, sedaj 3 Velikih flanel rjuh komad prej K i 93. Si'da, l'v5. Krojnih flanel potilj odei komad prei K 4 vit, sedaj 2 (H Dobrih srajc i oksforda mtter prej K — 90, sedai : 5. Dobrin jieriln h flanel meiei prej * '75,sedaj 44. Zajame, pristuobarv. mod blaga meter prei K — 78, sedaj — 50. Kotnpl. velikih prešitih odej, komad K 7*50, sedaj 5 50
To je icdka pri ožnostna prodaja, zatorej se piosi da se z naročilom (.obiti; nepovoljno brez napake se vzame nazaj
Kaufcaus z ur Sudbahn Gradec,
Anuensfrasse 68 6
Dobre, nepremocijive dežne pl«sče za gospode In gospe v vsaki dolgosti do metra 1\>0 prej K 19 50, sedaj K -2 —. 1 veiik > množino dtbrega platna za srajce, meter prej.70 vin, sedai 3 vin.
Razpošilja se po pošti na vse kraje.— Nad 20 kron franko.
Oobrs liarmnn ke F( 480.
Kad lOO.OOO komadov razprodan.
Nlkake carine! Jamstvo! Zamena dovoljena ali pa denar nazaj.
St 3003/j 10 tipk, 2 reg., 28 gl., vel.21 12cm K 4'80. - Št. 657'/« 10 tipk, 1 ieg., 28 glasov, vel. 30/15 cm K 5'20. - M.305S/, 10 tipli, 2 ret|.50glusov,vel.24 12 K0'2U. -Št.663i/410tipk, 2reg. 50 glas., vel.31/15 cm K8"— St. 685/2 10 t pk, 2 reg., 50 gl. vel. 28/16 cm K 9—. Sola za samouk k vsaki liarm. zastonj. Pošilja proti povzetju c. kr. dvorili založnik
(lun Konrad, imunm« im
Ulavm katal .g z »t« ktkar 300U Slikami na zahtevo zasirm in Iranko
Združene tovarne za volnino proda ajo letos zopet izključno po meni 1000 komadov tnkozvanih
voiških koce¥ za konie
za ceno le K 1-10 komad in K 8'60 za par
(6 parov Iranko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 15G'200cm veliki, torei lahko pokrije'o celega konja. Razločno pisana naročila,	"tMijejo le po povzetju
ali fe se denar posi,^ .c, naj se pošljejo na
STEINER-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj II, Taborstrasse 27 G.
Ceniki na željo zastoni in franko. — Za neugaja-
loče se zavežern vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so došla od kobilarne v Radavcu, Komarno in Brody, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika VVeichbergeria llosva, Griinvvalda, Zor-kovak, Rotter Liditeu, pl. MroczkQwski-ja Dobro-stantj, Rosenauerja Zg. A^oldava, Hahlissa Manken-dorf, Schenka Gerlsdorf, lastnika umetnega mlina, 3091	Fohringcria in dr.	(1)
Stroji za vporabljanje 3365
peska m kamenja
v svrho izdelovanja strešnikov, zidakov, plošč za tiskanje, betonskih cevij itd. dobavlja najceneje tovarna za specialne stroje v Pfaffst&tten pri Duna|u.
99
it
Sijtel.ša kovinsko-žična svetlikal
svetlobna moč od 16—1C03HK za vse rabljive napetosti
Proti prelomu najbolj varna!
zato zahtevajte pri vseh elektrarnah in instalaterjih samo ERGO-SVETILKO.
Gina rapili. (Mnih svetlih
Henrik Wcltin 3440 Dunaj VIII., Piaristengasse št. 28.
70°lo prihranka toka.
, vinarja obratnih stroš-uro in HI' ■/. ("■■jim pat.
motorjem z močnim pritiskom in za surooo olje
od 10 HP naprej; \ do 5 vin.
pri mojih petroiinskih motorjih inpetrolinskih lokomobilah, dni,jo 2—3 HP tudi stoječo motorje Tvornica motorjev I. WARCHALOWSKI Dunaj III., Faulusgasse 1. Na tisoče motorjev v obratu. Cenovniki gratis. Utrodni plačilni liogoji. V zalogi tudi že rabljeni petrolinovi motorji.	315
aa
poste jno perje
ceno: lig sivega sliub-Ijenega K 9 6n, ij--,belega puhastega K iS'-, 2V - , flneoa snežno-belega K 30'-, 36-
Svelevnozrani špecfah Dlssr
posl. zav. i<g K 50'— vpeljan v 1000 družinah.
Izgotovijcne [oslelje
brez KOiimirence. izborilo blago v razi. merah, bogatonnpolnjene, bia-z>ne 00-r m cm K 3 50, 1 ,io, 5 . Pernice 12U+ 1S0 cm K m -, 15--,
IS - In 21-—. Izdeluje se ludi v vsaki poljubni meril Iteelna razpošiljalnica, najbolj priporočljiva. Razpoš. pod iamstv Iranko in carine 'irosto proti povzel.zamena dovoljena.
P. Sclmurarliff. lass 245
27.S2 (ČeSHO). 26 Ceniki m vz<rci zastcnj_ in franko.
Zaslužek!
2— 4 K na .lan in stalno s pre-vzetiem lahke pletenine doma Edino moj strni za hitro ple-:en;'e nPatenthebcl" ima Izkušene jkklene dele, plete za-nesJjvo nogavice, modne in Iportne izdelke. Predznanje nepotrebno Poduk za«tonj. Oddal c:iuttrc6k-duie Troški mali. Pisrn. tferanc. t ajr.e službe. Neodvisna cksistenca. Prospekt zastonj P> d e»je za pospeševanje domačega dela, trgov, sodn prut«.kol. Kari Wolf, Dunaj, Mariahllf, Nel-kengasse (-o
Poior!
Živinorejci!
od naše tovarne kupijo zasebniki
blago za gospod; in dame
najboljše kakovosti po najnižjih tovarniških cenah. Dobi sc vsaka n.er.1. Ostanki po čudovito nizkih cenah.
Zah;e ajte vzorcel
Prva Sltz.razpo$ilj.lovar.blaja
„SUDETIH"
Krnov (Jiigerndorf) št. I.
piiporočil za nakup vpo-rabnih predmetov in priložnostnih daril vseh vrst vsebuje moj glavni ccnik z nad OOO slikami, ki sc na zahtevo pošlje vsakomur zastonj in poštnine prosto.
C. in kr. dvorn! založnik
Jan Konrad
Mo.t 1406 (Češko).
Naznanjam tem potom, da imam že več let v zalogi
BarfhgEnouo klajiio apno
garantirano 40—42 o/o, katerega prodajam
a 1 kg..........0-36 v
5 » naenkrat a 1 kg . . . 0-32 » 25 » » » 1 » ... 0-28 » 50 » » » 1 » . . . 0"25 » tako da se dobi primerno ceneje kakor naravnost iz Dunaja, ker pri malih naročilih blaga voznina preveč zdraži. — Ravno tako imam tudi vedno v zalogi »Mastin« kot priznano najbolji za prašičjorejo. — 1 zavoj 50 v, 5 zavojev naenkrat 2 kroni. — Poštna naročila se točno izvršijo.
J. Picck, preje R. Pauser, Novomesto
velika zaloga železnine in špecerije.	247
Pri
, glavo In zobo-( bolu tudi pri < trdovratnem načinu je
Iriitiom entol
v zdmvilno moc-nem nCInHu ne- ' dosežen 5 stekl IranKo K 6 — 10 stekl. frnnko 1 K 10—. tidlna razpoS po ces, svet. In lekarn S. Edelmana,
SAMBOR Ringplatz St. 54.
Golšo ffi^l;
-""""i"""" otekline na vratu m žlezah odstranja naglo In trajno edino zanesljivo sredstvo
Iv. Jurija balzam proti golSi.
Dvojn stekl. K Labora-I torij Kart Remmel v Lands-I butu 273, Bavarsko. 153
Zaradi preselitve
sc prostovoljno proda na Notranjskem
blizu železniške postaje
lepo posestvo
obstoječe iz hlie s postranskimi poslop)!, hlevi, velikim vrtom, njivami ln gozdovi. V hiji se nahaja gostilna, trgovina In pošta. V tem kraju je tudi vodo-508	vod. Naslov pove uprava tega lista.
Il3r U&T Najboljša in najšfgurnejža prilika za šledenjel	Tžai
lenarm promet do 31, decembra 1&10 čez 85 milijonov kron
Lastna glavnica K 503.575*98
Stanje vlog dne 31. decembra 1910 čez 21 milijonov kron.
~ ~ ............ ............—	—------------------t tez zi milijonov t
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Hlikiašfževa ccsta štev. 5, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
'ifm o li «♦ o m I l m n
sprejema hranilne
vloqe vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po —
in
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih ^•50 kron na leto.
sr T1'i "°dLdnik h T"v si. vidu n. L.
iipti
Za nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo.
I
Poživi pretakanje krvi, pospeši delavnost živcev, utrdi kožo proti prehlajenju
edinole
Kot voda za glavo, ustna, oziroma zobna voda in za olepšanje polti
neobhodno potrebno
Diana-Francouo žganje
Vaš zdravnik
Vam rad priporoča Diana-Francovo žganje vsled njegovega desinfikujoCega ln obenem osvežujočega učinka, ki ga povzroCuje v prvi vrsti njegov dodatek — mentol —. Temeljna snov Diana-Francovega žganja je najfinejši dvojno izhlapevani vinski destilat.
Gorenja varstv.znamka Vas varuje pred ponarejanji. Zahtevajte pri nakupu lepristno Diana Francovo žganje in pazite na to da nosi steklenica ime »Diana" ter da ima zamaSek in plomba gorenjo varstveno znamko. 3128
Hišni prijatelj
v pravem pomenu besede se more imenovati naSe Diana-Francovo žganje vsled svojih izbornili učinkov, nizke cene in vsestranske porabnosti. Cena mali stekl. 50v,sredn|i stekl. K 1-20, veliki stekl. K 2'40. Dobiva se povsod, kjer pa ne, naj se pa naroČi naravnost pri »Diana - Franzbranntwein Produktion G. m. b. H. Dunai I., Hohenstaufeng. 3 s.
Želodčne karljice lekarnarja GJrady, prej
Barijaceijske kapljice imenovane, s sliko arijaceljske Matere Božje kot varstveno znamko
Bo najboljše, nad SOIct preiskuSeno sredstvo proti motenju v prebavi vseh vrst, goreCici, zaprtju, glavobolu In težkoCam v želodcu, tvoritvi želodčne kisi,ne itd. Varu e naj se pred potiobn gla cčfmi ponarejanji t pazi aaj sc na zraven stojeto varstveno znamko s podpisom:
Dol Du
C</J*auy
3268
jbl m v lekarnah — Razpošilja na deželo lekarnar C. Brady, lunaj I., Fleischmarkt sMi»7 Sieklcnica za K 5-—, 3 dvojne steklenice za K 4 50 franko
, potni kovfieoi in torbe.
Železni kovica', zgibalnl kovčegl, kovcejl za Čevlje li klobuke, torbe Iz usnja, kovtegl I.torbe s pripravo za potov, potreb-tcmeall breznje.
Sos.UinhlGra sin
speč, za kovcege Duna| I., Himmelprortg.7. Telefon 82',7 luslr. ceniki zastonj ln franko. Keprekosno! Za-konllt zajamčeno ToCna postrežba,
oj2()
Uradne ure en 8, rano do 7. ure zvečer
Podružnica
V TRSTU Plazza del
Osredn. banka Ceiklh hranilnic, Ponterossc 3.
^r Ustfedni banka WJ českycli sporitelen ™ i
Vloge na knjižice: Premijne vloge:
4 V/o	5747o
Vloge v tekočem računu In vloge fiksne najugodnejše.
Bančno trgovanje vseh vrst. 135 M 1 - Oddelek za vadl/e In kuvciie. ——
Uradne ure od 8. rano do 7. ure zvečer. MSBK
NIKakega oodbenega znanja potrebno!
32 Kolumbija kltarne-cltre
more rabiti vsak tako) brez pouka.
— Velikost 49y35cm, lma:o 4l strun, pel akordnlli vrst z 12 podložnimi se-klrmml listi s Solo ln vsemi pripravami 11 K. — St. 33, s 6 ahord vrstami, 49 strunami, 55x42 kompletno K 13-50. Man olln - kltarne cltre natanCnn kot 6t. 32 z 62 strunami K 12-50. Listi s sekiricami komad 15 vin., 6 kom. 80 vin., 12 kom K P50. flkordne cltre po K 3-50, 4, 6, 7-50, 9 ln viSje. Nlkak rizikol ker |e zamenjava dopustna ali pa se denar vrne. RazpoSil|a po povzet)u c. kr. dvorni založnik
JAN KONRAD, Briix 1382 (Češko).
Bogato llustrovanl glavni cenik z nad 3000 slikami na /ahte o zastonj In franko.
Priznano dobro blago
za moške in ženske obleke
sukno, platno In drago mannfaktnrno blago se 2706 fenpl najceneje
„Pri Gorenjki"
t Ljubljani, Pooačarje* tro.
Ostanki po znižanih cenah.



=a
Dale po
4V*>
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od mm /i 3 / O/ brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - M" " /4 /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto. Rentni davek plačuje društvo samo. Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje ludi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menjice-
Dr. Fr. DolSak I. r.(	Prelat fl. Kalan I. r.,	Kanonik I. Sušnik I. r,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik,	predsednik.	podpredsednik.
[
li [
Jra
S
17
5U
arni
3SSE3SZS2&

!3S35353E35

notrrlj:!' I0"
Herbabny-jev podfosfornato-kisli
Apneno-železni sirup
Ta ie te 41 let uveden, idravniško preizkusen In priporočen prsni sirup. Odstranile slez, pomii|uje kaiell in vzbuja slast. P. spešuje prebavo lu redllev in |e izborno sredstvo za tvorilev 2:06	krvi In kosti.
Cena steklenici K »\'>0, po pošti 40 vinarlev ve£ za zavitek.
Edino izdelovanje in glavna razpoSiljatev: V zalogi je Se pri
Varstveno zavarovan
PURJODAL.
Jod snrauporlPa IzdeUk čl.tl len, pospe«uie prebavo lajša krie, kakor tudi nervozne bolesti. Povsod tam. k„J,; te iod ali sarsaparilla l/delek predpi»u|e, te uporabil, , najboljšim uspehom.	1 1
Cena steklenici K 220, po pošti 40 vinarjev več za zavitek
ion mclorlniH dunaj vii. i.,
jI)I IlUJlUUIIinj. Kaiserstrasse 73-75.
Najbo jša ura sedanjosti in po najnižji ceni. Srebrna ura od K 7'— naprej.
Naročuitelepri moji domači tvrdki ker boste tu res ceno in dobro poslreženi
Fr. Čuden u Ljubljani,
samo nasproti Frančiškanske cerkoe
Ceniki s koledarjem tudi po pošti zastonj
Tudi najboljši in najcenejši šivalni sinji so v zalogi.
Ne več na Mestnem trgu,
samo n.isproti Frančiškanske cerkve
Nadomestilo godbe
dajo moji najnovejši fonocrafl in gramofoni, ki delujejo brez na-pike Iste pošilja po najnižjih tovarniških cenh
Jan Konrad 2V>noi»rikdvirnl v Briixu št. 1383 (Češko).
Fonograle ' 2 valjema K o-—. Gramofone z: nr.jno\ejsima komad. K M —, —. Zahtevajte moj bogato ilustr glavni cen U f »<*) slikami z stonj in poštnine prosto. 1'oSilja po povzetju. - NiUak riziko I — Zamena dovoljena.
Samokresi za kolesarje
St J12 sistem z ob robu
Naročajte sobotnega .Slovenca1
r ■i^ujočuui nnlroni, zrlo priljubljen model. /ti- p• praven za ti strelov, svillo poliran z orehovim dr-
žalom, z Odpiralnem in zapiranjem z vžigalnikom 12 eni d,>1», 8 kron. Sumokrcsni ob robu vži^aJoci£atront štev n za lun osov ,V K Sajvcija zaloga vseh vrst orožju r mojem glavnem ceniku s jnffl slikami. kateri se poilje vsakim ur zastonj in franko
dvorni založnik JAN KONRAD itJ4Ji'(Čeito).
Ceno posteljno perje:
1 *g aivega, dobrega ikatlii.
lienisch -
dobrega akubltt. nei» J K . boljšega 'l h (i, prim« polbelega 1 K 80 th legi 1 K : oeloga oubaSk i mi Izredno finega, mi,-., belega, akubljenega fi K v m —_ ■ l> ; 'ko puha 6 K. 7 K fiOji	pulta i" K; naifi»i
prani puh IV K — Pri S h ll pošli« franko.
Dovršene postelje
i pernica iho cm doiga, 120 cm Široka z 2 blaiinama, mli «i cm dolga, tr cm Široka, napolnjena z ii .vim, ima, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 It: i goinuitr i« K , i puhom 24 K ; posamezne pernice i" K. 12 K. 14K. 16K blazine .1 K, 1 K .*>•, 1 K ; pernice f cm dolge, -V cm Siroii K 14 K 70, 17 K H , 21 K : blazine Wicm doloe. 7"cmiiroo
4	K Sn, i K 20, 5 K 70; apodnje pernice iz motnega, pasastrp gradla IPO cm dolge, 116 cm Široke, 12 K So, 14 K Hi Pošilja proti povzetju od K 12 viSle Iranko. Znmrna doto-Ijena, za nepovolino denar nazaj. Cenik zaitonj In friits.
5	BENISCH, v DeSenici Stev. 71,
CeSko.j
H. Suftner
a w
Ljubljana, Mestni trg, nasproti rotovža,
prva največja eksporlna tvrdka ur, zlatnine in srebrnine.
Lastna tovarna ur v Švici.
NaiMe znaakB
žepna ura
IKO
se prodaja le pri meni
st t.
Nlkchiasta cil rem. . K B-—
enaka iz pravega srebra
K 7*80
z dvojnallm pokrovom
K 9 IS
St. 2.
Prava srebrna cil -rem. z lepim roia-stim kazalnikom, trpežno kol. K 9- -cnaka majhna za žen ke , K 9-50
St. 3.
Koviuasta posrebr anker-rem. z dvojnim pokrovom
K 7-fiO iz pravega srebra
K 10-75
St. 4.
Nikelnnsta cil.-rem. tula i dvojnim pokrovom K »'50
enaka iz pravega srebra, lino anker-kolesje, z razllfnimi
v zlato baml , .
vloženimi podo-K 18--
iSM ' be- ,,, Ste'
.r?Lamn1' 11,10 « 14 ><";•, zlato, z	lepimi
,.V..ro, ; ■ . K	opal-kamnf .	K 7--
"k»r zlato , K 6,5Q I	* '
St. 7.
Z lepimi kamni, zlato na •rebro ... K 1-80 14 kar. zlato . K 4-80
Izdajale!] In odoovornt urednik.
St. 8.
Zlato na srebro K 1-80 marijil ... K 1-50 14 kar zlato . K 3-80
Večletno jamstvo! Velika zaloga najfinejših slovečih znamk žepnih ur, kakor nikelnaste, jeklene, srebrne ln zlate. Lastna varstvena znamka „IKO". Stenske in salonske ure ter budilke v največ)! izberi po najnižjih cenah! Zahtevajte cenik! Žepne ure le prve vrste pravega Švicarskega izdelka v zalogi.
Največja zaloga zlatih in srebrnih verižic za ženske ln moške. Poročni prstani, murčki, zvezdice, broške, uhan!, zapestnice po najnižjih cenah. /edilno orodje iz pravega in kina - srebra in druge krasne predmete; palice s srebrnimi držaji v največji izbiri.
Tiskala Katoliška tiskarna.
t '