MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK • Uradnlitvo in upravat Maribor, Oospaska pl.1t/ Talafoa uradnlHva 9440, uprava 2458 Izhaja razan nadelja In praznikov vaak dan ob 10. url / Volja maaaCno prajaman v upravi aH po poiti 10 Sin, doatavljan na dom 12 Sin / Oglaal po eenika / Oglasa aprajema tudi oglasni oddalok .Jutra" v Ljubljani # Poltnl č»kovni račun H. 11.40« JUTRA” Hitlerjeva deklaracija brez okraskov NEVARNOST RAZOROŽITVE BREZ ZADOSTNIH GARANCIJ. Po zastamku dela na ženevski razoro-žitveni konferenci in po RooseveltO' v i poslanici je nastal na svetu trenutek nestrpnega prisluškovanja Berlinu. Vse ie nervozno pričakovalo, kaj bo rekel Adolf Hitler na izredni seji državnega zbora, saj je bilo prav od njegovih besed odvisno, ali se bo kolo ženevskih prizadevanj zopet zavrtelo dalje ali pa bo še bolj trdovratno obstalo. Skoraj vsi diplomati in državniki so se bali Hitlerjeve i ti t r a n s i g e n c e, zato so potom izjav, poslanic in tiska izvršili nanj še v zadnjem trenutku koncentrično presijo. Najmočnejša je bila vsekakor Rooseveltova. Kdor bi bil mislil, da ta presija vsaj na nek način ne bo delovala, bi se kil zelo motil. Hitler in njegovi niso tako neumni, da bi bili spričo takega položaja vrgli vsemu svetu rokavico. Zato je bil govor nemškega, državnega kance-larja na zunaj zelo miren, popustljiv in spravljiv. Tiste, ki verjamejo besedi, je celo presenetil. če pa analiziramo Hitlerjeve besede, opazimo kljub silni diplomatski opreznosti in zunanji pomirJjivosti, da v poslednjem bistvu niso prav nič spremenile dosedanjega nemškega stališča! Hitler Se se ne bosta pod nobenim pogojem obvezala, da bi podpisala kaj takega, kar bi zapečatilo za večne čase nemško diskvalifikacijo; vse grožnje, da bi to od Nemčije dosegli, bodo Move in bodo nasprotno po sili razmer pripravile do tega, da bodo mirovne pogodbe same definitivno izgubile svojo veljavo! Spričo teh osnovnih besed Hitlerjeve deklaracije izgubljajo vsi okraski vso svojo veljavo in so samo diplomatično maskiranje resnice! Toda vendar, če bi šlo res samo za likvidacijo razlik, ki so bile ustvarjene z mirovnimi pogodbami in bi ta likvidacija vodila do mednarodnega pomirjanja in do rešitve vseh sedanjih perečih vprašanj, potem bi zadostovalo tudi to, kar je Hitler povedal. V resnici pa stoje stvari drugače in postanejo takoj jasne, če si zastavimo le eno samo vprašanje: Kdo bo dal garancijo, da bo Hitlerjeva Nemčija mislila in dela. la tako tudi tedaj, ko bo dosegla enakopravnost? To vprašanje spričo izkušenj, ki jih imamo z Nemčijo, ni odveč. Spomnimo se samo na 1. 1914. in na brezvestno nemško prekršitev veljavno podpisane pogodbe o belgijski neutrainosti! Spomnimo se pa tudi na tolikokrat poudarjene !>i odrekel nobeni stari zahtevi; ohranil I cilje narodnih socialistov glede poslan- SESTANEK GENERALNE KOMISIJE ODGODEN ZA TEDEN DNI. NEMČIJA BO ZNOVA OBRAZLOŽILA SVOJE STALIŠČE. ATMOSFERA SE JE IZBOLJŠALA. ie vse, samo da v drugačni, diplomatsko-bretkani in nejasni obliki, ki se da bona fide tolmačiti tudi drugače, nekako tako, *akor jo tolmačijo v Londonu in pretežno tudi—v VVashingtonu. Kaj je Hitler torej prav za prav dejal? Da so mirovne pogodbe zlo, ki povzroča vse povojne spore, da so bile Nemčiji naložene obveze, zlasti reparacije in omejitve vojaškega značaja krivične, da je bila naložitev krivde Nemčiji za svetovno vojno zle "n in da se bo nemška nacionalna vlada z vso silo uprla perfektuaci-ii takega razvoja v bodoče. Njen cilj je bo zahtevati revizijo, utemeljeno v Pogodbah ‘ ii! hoče, da velja pravica enako za'vse. In nadalje: »Nemčija se je razorožila in izpolnila versajsko mirov-pogodbo še preko mej pravice in rabina. Nemčija je neprimerno razorožena .v Primeru z drugimi narodi in je dala vsa jamstva za varnost, ki so se od nje zah-‘^fla. Vkljub temu pa je pripravljena dati nova jamstva, toda pod pogojem, da se tudi druge države razorože do njene-ga stanja.« Nadalje pozdravlja Rooseveltovo poslanico ter pravi, da je Nemčija pripravljena podpisati dokument o nenapadanju, toda ne vlada ne nemški narod stva nemškega naroda in dela za Veliko Nemčijo! Spomnimo se pa naposled tudi na kršenje dosedanjih obveznosti glede prepovedi oboroževanja! Hitlerjev govor je bil zato spričo svoje navidezne preudarnosti, uvidevnosti in miroljubnosti dosti bolj nevaren za mir Evrope, kakor bi bila odkrita grož' n ja! Ta govor je zmedel že sedaj Lom don in Washington, da gleda krivca za nastale razmere ne v Berlinu, temveč v — Parizu! Če bosta zato Anglija in Amerika ostali dosledno pri svoji enostranski presoji Hitlerjeve deklaracije, potem se prav lahko zgodi, da bosta na Francijo tako pritisnili, da se bo morala naposled že iz moralnih ozirov vdati in privoliti v razorožitev, ne da bi dobila zadostne garancije. Če se pa to zgodi — in izključeno ni — potem bo pomenila razorožitev dejansko le potuho Nemčiji, Italiji In Madžarski, ki se bodo lahko nemoteno pripravljale za bodoče napade. Kajti v kontrolo, ki bi res preprečila tajno oboroževanje, absolutno ne verujemo! V Franciji so sprejeli Hitlerjeve besede nezaupno, in so imeli prav. Bodo sedaj dovolj močni, da bodo uveljavili svoje edino pravilno stališče? Besedam naj slede dejanja! Stališče francue in anglije do Hitlerjeve deklaracije, reše- VANJE SE BO ŠELE ZAČELO. izjaviti glede mednarodne kontrole ob- PARIZ, 19. maja. Listi objavljajo poročila svojih dopisnikov iz glavnih politi-čnih In diplomatskih središč o vtisih, ki Uh je napravil nanje govor državnega tancelarja Hitlerja. Francoski tisk splošno piše, da bi se mirovnih želj nemškega državnega kancelarja prav radi ve-sellli, če ne bi nasprotno njegovim Izja-vam vzbujala nezaupanja dejanja njego-ve stranke. Poročevalci francoskih listov 'z Londona in Ženeve sporočajo svojim jjredništvom, da se opaža v tamkajšnjih *rogih nekako čakajoče stališče. »Excel-%r« piše, da bo morala sedaj nemška delegacija, ki je v Ženevi odklonila diskusijo o tajnih dokumentih nemške oborožitve, stvarno dokazati trditve dr-£Uvnega kancelarja Hitlerja. Nemčija se uo morala izjaviti, ali je pripravljena izpustiti svojo državno brambo in jo fbremenit! v milico s kratkoročnim službovanjem, ali pa namerava obdržati obo-Prav tako pa se bo morala Nemčija oroževanja, torej glede vprašanja, o ka terem je doslej vztrajno molčala. Na te njene izjave čakajo napeto Pariz, London in Washington. PARIZ, 19. maja. Kakor se poroča iz Londona, so eksperti zunanjega urada v vseh podrobnostih analizirali izjave nemške državne vlade. Angleški krogi so zadovoljni z usmerjenim tonom Hitlerjevih izvajanj in se pričakuje, da bo Nemčija v Ženevi sprejela Macdonaldov raz-orožltvenl načrt. Seveda se bo pa sedaj videlo šele Iz dejanj nemške delegacije v Ženevi, koliko se krijejo Hitlerjeve besede z njegovo praktično politiko. Po mnenju angleških političnih krogov bo nemška zunanja politika odslej stremela za tem, da sl pridobi čim več potrebnega časa. Kljub temu pa se pričakuje, da bodo Nemci sprejeli angleški razorožit-venl načrt brez vsakih zadržkov. LONDON, 19. maja. Sestanek general-ne komisije razorožitvene konference je zopet odgoden do prihodnjega petka. To je bilo storjeno zato, da se omogoči navzočnost nemškega zunanjega ministra barona von Neuratha, ki bo vodil nemško delegacijo. Kakor se pričakuje, bo baron von Neurath podal v vseh podrobnostih izdelano nemško stališče napram predloženemu načrtu konvencij za standardizacijo kontinentalnih vojsk, zaradi katerega predloga je tudi zašla ženevska razorožitvena konferenca na mrtvo točko. LONDON, 19. maja. Atmosfera, v kateri se bo ponovno sestala generalna komisija razorožitvene konference, je vsekakor izboljšana s predvčerajšnjim Hitlerjevim govorom. Pomirljivi ton tega govora je pozdravil ves angleški tisk, ki je zlasti naglasil, da ni bilo v njem nobenega odmeva von Neurathovlh ostrih zahtev po enakosti pri oborožitvi, niti proslavljanja vojne v govoru podkance-larja von Papena. »Times« priznavajo, da !e odstranjen strah pred skorajšnjo krizo In poudarjajo, da je jedro govora nasprotno delu nemškega delegata v Ženevi. V Hitlerjevem govoru je bilo opaziti močan vpliv Rooseveltove poslanice in Hailshamovega govora, ki je naglasil, da bo v primeru, da bi se pričela Nemčija posluževati nasilnih metod, posegel po istih sredstvih tudi ostali del Evrope, Franclja in Anglija pa še posebej. Položaj je sedaj močno olajšan. Glavni problem pa je, kako zadovoljiti Nemčijo s ponudbami progresivne enakosti v oborožitvi In kakšna jamstva bi mogla nuditi za svoje namere. En sam govor ne more vrniti vsega izgubljenega zaupanja, vendar pa je omogočil sklicanje generalne komisije razorožitvene konference. Vse težave na poti do razorožitve je povzročilo narodnosoclalistično gibanje pri narodih, ki so mejaši Nemčije. Ta strah bo odstranjen, ko bo podana odgovarjajoča varnost. Če bo storil Hitler to, bo storil za mir več kakor kdorkoli. Vse zanimanje velja sedaj Ženevi, kjer se morajo odstraniti slabe misli, ki so se doslej pojavljale o tajnem oboroževanju Nemčije. To je pa mogoče le tedaj, če bodo vse države odkrito sprejele stalno razorožitveno komisijo, ki Jo vsebuje načrt angleške konvencije. Vsa rešitev najbolj perečih ženevskih vprašanj je torej zaenkrat odvisna v prvi vrsti od Nemčije. Amerika ne prevzame obveznosti TEORIJA IN PRAKSA ZDRUŽENIH DRŽAV. — OSTRA KRITIKA FRANCOSKEGA TISKA. — »PARIŠ MIDI« O POSLANICI. WASHINGTON, 19. maja. V Bell hiši izjavljajo, da ne bodo izšle iz ameriškega predloga o razorožitvi za Ameriko nobene posebne obveznosti. Amerika se bo čutila vezano samo v naslednjih točkah: 1. Če bodo vsi ostali narodi ukinili ofenzivno orožje, bo to storila tudi Amerika. 2. Če se vsi narodi zavežejo, da ne bodo napadali tujih ozemelj, bo pristala na to tudi Amerika. 3. V primeru sklepa takega sporazuma, je Amerika pripravljena razpravljati z ostalimi narodi, čeprav ne bo sklenjen formalni kon-zultativnl pakt. PARIZ, 19. maja. Po Rooseveltovih gestah, ki so pokazale njegovo zanimanje za velike probleme po vvashing tonskih razgovorih, je v francoski jav nosti močno naraslo upanje, da bo Roosevelt, ki pripada isti stranki, kateri ie pripadal tudi pokojni VVilson, našel način, da Izpolni Wilsonovo obljubo. po kateri bi Združene države jamčile za varnost v Evropi. Tisk pa naglaša sedaj, da ni v Rooseveltovi poslanici niti besede o varnosti. Med vsemi listi je izrekel, kakor se zdi, najostrejšo kritiko včerajšnji »Pariš Midi« izpod peresa svojega sotrudnl-ka v gospodarskih in finančnih vprašanjih Gagenea. »V zvezi z mirom zahteva predsednik Združenih držav razorožitev brez zajamčene varno-sti. Glede denarja zahteva stabilnost, med tem pa je prav on sam tisti, ki je namenoma izzval nestabilnost dolarja. Osvobojenie svetovne trgovine? Kaj ni prav Amerika, ko je nastala kriza, prva pretirano dvigala leto za letom svoje carinske tarife? Kar se tiče načrta o dvigu nivoja cen naj navedemo vir tega načrta: Amerika ie prezadolžena. Amerika želi dvigniti cene. To ni specifično ameriški fenomen, marveč mednaroden pojav, ker bi v tem drugem primeru ta pojav ne koristil ameriški zunanji trgovini zato, ker bi se dvignile istočasno cene na vseh tržiščih.« ODLIKOVANJE NAŠIH DELAVCEV. BEOGRAD, 19. maja. Nj. Vel. kralj Aleksander je odlikoval predsednika jugoslovanskih delavskih društev v Nemčiji Pavla Bolho, podpredsednika te zveze Franca Doberška in voditelja jugoslovanskega delavstva na Nizozemskem Ivana Zupanca z redom Jugoslovanske krone petega razreda. Odlikovancem je izročil odlikovanja danes dopoldne zastopnik zunanjega ministra g. dr. Kramer na prav svečan način. NEMČIJA PROTI BEGU KAPITALA. BERLIN, 19. maja. Nemška državna vla da je izdala poostrene ukrepe proti begu kapitala iz države. V bodoče bodo tudi navadne pisemske pošiljke podvržene na (tančni državni kontroli. Prestopki se bodo kaznovali z ječo do 10 let. KONGRES OBRTNIKOV. SUBOTICA, 19. maja. Prihodnji mesec bo tukaj vsedržavni obrtniški kongres, za katerega so vse priprave v polnem teku. Na posebni seji predstavnikov občine in obrtniških organizacij je bilo sklenjeno, da bo storila tudi mestna občina s svoje strani vse, da bo kongres čim lepše uspel. Kongres bo 18. junija in ga bo otvoril predsednik zveze jugoslovanskih obrtnikov Milan Stojanovič. Udeleženci kongresa bodo imeli na žele/ nicah 50% popust. NORMAN DAVIS PRI DALADIERJU. PARIZ, 19. maja. Daladier je konferi-ral z Normanom Davisom. Prepričal ga je, da bo Francija v Ženevi podpirala stališče Združenih držav ,v. razorožitve-nih vprašanjih. Dnevne vesti — sovražnica mladine akcija Protkuberkulozne lige. — Protituberkuloznr dnevi. — Apel na vsa človekoljubna srca. Širokopotezna Za letošnje protituberkulozne dneve so določeni 19., 20. in 21. maj. Za te dneve je določeno vsako leto posebno geslo in se letošnje leto glasi: »Tuberkuloza je sovražnik mladine!« To geslo se je izbralo radi tega, ker si kruta jetika izbira največ žrtev zlasti med mladino in zaradi tega, ker je jetika pri nas močno razširjena in bo borba proti tej morilki človeštva uspešna šele tedaj, če bomo pred to morilko zavarovali naša mlada pokolenja. Kakor v prejšnjih letih, bodo tudi letos lige in društva za pobijanje jetike po vsej državi razvila obširno propagandno akcijo, ki jo podpirajo tudi dr-.žavne oblasti. Pomagale pa bodo vse šole, kjer bodo poleg učnih moči tudi zdravniki razlagali mladini veliko nevarnost zavratne morilke in dajali nasvete za obrambo. Vršila se bodo predavanja s pomočjo skioptičnih slik in filmov. Dejstvo, da pomori jetika v naši državi okrog 50.000 ljudi, da torej ugrabi na dan 110 oseb, je resen memento, da moramo v borbi proti tej morilki sodelovati vsi, ki nam je pri srcu bodočnost naše mladine in bodočnost naše domovine. Pouk o jetiki in o obrambi proti njej je nujno potreben, ker imamo v naši državi poleg smrtnih žrtev jetike nad 250.000 akutno bolnih in nevarnih za okolico, pol milijona pa takih bolnikov, ki sicer niso nevarni, vendar potrebni si- Žetev smrti. Pretekli teden so umrli v Mariboru: Alojzij Peheim, trgovec in hišni posestnik, star 55 let; Ivan Weiss, zadar, 58 let; Štefka Dojčmanova, delavka, 35 let; Erna Francova, žena pekovskega pomočnika, 50 let; Drago Bi-šča, zasebni uradnik, 43 let; Ivan Drozg, monter, 38 let; France Cetl, krojaški mojster, 67 let; Rajko Fišer, mizarjev sin, 3 tedne; Rajko Ritošek, trgovec te Marenberga, 43 let; Mirko Vihar, paznik, 40 let; Josip Hogenvart, barvarski mojster, 60 let, in Marija Wiistnerjeva, zasebnica na Pobrežju, 81 let. N. p. v m.! Smrtna kosa m Teznem. V četrtek 18. maja smo položili k večnemu počitku posestnico gospo Uršulo Stropnikovo. Bla-gopokojna je bila izredno dobra in skrbna mati svojih otrok, ki jili je kljub predvojnemu nemškemu pritisku vzgojila v strogo nacionalnem duihu ter jih pošiljala v zasebno nedeljsko slovensko šolo, diaso se 'temeljito priučili slovenskega jezika. Dobri ženi bodi zemlja lahka, preostalim pa naše iskreno sožalje! Opozarjamo naše naročnike in čitatelje na jutrišnji članek »U n s e r d e u t-s c h e s Marburg« kot na dokument »lojalnosti« dela našega nemštva in renegatstva! Zadnja mladinska vprizoritev v letošnji sezoni. V nedeljo 21. t. m. priredijo M Narodnem gledališču kot naknadno proslavo materinskega dineva gojenke II. dekliške ljudske šole Ribičičevo igro »V kraljestvu palčkov«. Opozarjamo ponovno starše in ljubitelje naše mladine na lepo prireditev s prošnjo, da privedejo otroke v gledališče. Cene sedežem so dnaanske. Cisti dobiček je namenjen v prid Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju. Jutri »Kralj Brkolln« v Studencih. Jutri zvečer ob 30. uri nastopi v Sokolskem domu v Studencih slavni poglavar palčkov »Kralj Brkolin« v režiji deške osnovne šole. Roditelji in prijatelji naše ljndskošolske mladine iskreno vabljeni! Dvoje velezanimlvlh predavanj bosta aranžirala skupno tukajšnja Pretit uber-kutena liga in Državni zdravstveni dom višje razrede mariborskih srednjih šol na verandi pivovarne »Union« jutri m v ponedeljek dopoldne od 9. do 10. ure. Predaval bo g. dr. Varl. Dobrodošlo je tudi ostalo mariborsko občinstvo. Važno za mariborske kočljaže. Pred-stajništvo mestno policije obvešča mariborske lastnike kočij ln polfijakrskih vozil, da so evidenčne tablice že prispele. Dobe jih na policiji yi sohi štev. 18 med mrthilnimi lirami stematičnega zdravljenja. Te številke dovolj zgovorno pričajo, kako nevarna je jetika našemu narodnemu življenju in našemu narodnemu premoženju. Uspešno zdravljenje bolnika z odprto tuberkulozo zahteva dolgotrajna zdravniške nege in povzroča ogromne stroške. Tuberkuloza je sicer ozdravljiva, mogoče jo je zajeziti, neobhodno pa je potrebno o načinu varovanja in zdravljenja poučiti vsakega posameznika, zlasti še starše in mladino. Pouk je potreben vsem. Najboljša sredstva za obrambo jetike pa so naravne dobrine, kakor soln-ce, čisti zrak in voda. Mariborska Protituberkulozna liga pa bo proslavila te dneve na ta način, da bo po svojih močeh zbirala prispevke za razne ferijalne kolonije, v katere bo poslala letošnje poletje otroke, kt bolehajo za jetiko. Zato je naša dolžnost, da podpremo akcijo po svojih močeh in da daruje vsak izmed nas kolikor pač more! Zadnje zdravniške preiskave so dognale, da je v Mariboru precejšnje število takih otrok, ki so potrebni nujne pomoči, da jih ne zagrabi strašna morilka jetika in da jih ne iztrga naši bodočnosti. Naj naša javnost v teh dnevih vse to upošteva in priskoči na pomoč tistim najbednejšim, ki so pomoči nujno potrebni. Prostovoljne prispevke za omenjeno akcijo sprejema tudi uredništvo »Večer-nika«, ki bo imena dobrotnikov sproti objavljalo. Trboveljski slavčki so se vrnili. Danes dopoldne ob pol 9. uri so se vrnili trboveljski slavčki s svoje turneje po češkoslovaškem, kamor so zanesli našo pesem in dosegli s svojimi nastopi triumfalen uspeh. Vsepovsod, kjerkoli so nastopili, so bili nadvse ljubeznjivo sprejeti in pogoščeni in so bili za svoje nastope deležni vsesplošnega priznanja in laskave hvale. Zapustili so med severnimi brati najlepše vtise in spomine, kar priča, da so za prihodnje leto zopet povabljeni. Naši slavčki so nastopili dvakrat v čeških Budjevicah, dvakrat v Plznju, dvakrat v Pragi, dvakrat v Hradcu-Kralo-vem, dvakrat v Olomoucu, trikrat v Moravski Ostravi, štirikrat v Brnu, dvakrat v Bratislavi in na povratku v domovino na Dunaju. Mladim pevcem v Mariboru na kolodvoru ni bil prirejen oficielen sprejem, ker se ni točno vedelo, kdaj bodo prispeli v Maribor. Pač pa jih je pogostila zopet ga. Vlahovičeva, ki jim je dala brezplačno zajtrk. Ob 9.38 so krenili iz Maribora v Trbovlje, kjer jih že z .velikim hrepenenjem, in navdušenjem pričakujejo njih svojci. Članski sestanek krajevne organizacije JRKD za četrti mestni okraj. Jutri v soboto bo ob 19.30 v Beraničevi gostilni »Pri zlatem levu« na Vodnikovem trgu širši Članski sestanek krajevne organizacije JRKD za četrti mestni okraj. Na sestanku bo poročal med drugimi tudi narodni poslanec g. dr. Pivko. Udeležba za člane je obvezna, vabljeni pa so tudi drugi. Spored nedeljskega promenadnega koncerta. Na koncertu v mestnem parku bo v nedeljo igrala Schčnherrjeva godba: DostaJovo koračnico »Volga«, Klimento-vo ©uverturo »Pomladansko vzbujenje«, Wailteuflov valček »Mladostne sanje«, Fiil lektnussovo fantazijo, Linkejevo pesem »Če me ljubiš«, Leopoldove »Jugoslovanske bisere« in Santeuginijevo »Zate, Rio Rita«. V muzeju bo v nedeljo 31. t, m. orni-tološka zbirka zaradi preurejevanja zaprta. Isti dan ob 11. uri pa priredi Muzejsko društvo poljudno vodstvo po muzejskih zbirkah, predvsem po rimskih spomenikih. Vse občinstvo vljudno vabljeno! Sokol Maribor I. bo imel v nedeljo letni telovadni nastop. Ob 14. obhod od Magdalenskega parka do letnega telovadišča v Koseskega ulici. Ob 15. nastop vseh društvenih oddelkov, sokolske konjenice, inženjerske podčastniške šole in 45. pehotnega polko. Ob 18. veselica, .ki jo priredi odsek za gradnjo Sokolskega Avstrija izganja naše delavstvo. Po nalogu avstrijskega izseljeniškega urada nameravajo avstrijska rudarska podjetja odpustiti vse jugoslovanske delavce kot represalijo, ker da so naše oblasti v zadnjih mesecih odredile izgon avstrijskih delavcev. Na Gornjem Štajerskem je prizadetih 250 jugoslovanskih rudarjev, ki pa so protestirali pri Delavski zbornici in pri jugoslovanskem konzulu v Gradcu radi ukrepov izseljeniškega urada. Značilno je, da je proti tem ukrepom protestirala tudi alpinska monteu-ška družba in utemeljila, da so jugoslovanski delavci v njenih obratih najboljše kvalificiram. Uprava mariborskega gledališča naproša vse one abonente ter gledališke abonente na blok, ki so kljub temu, da je sezona že zaključena, še v večjem za-stanku s plačevanjem obrokov, da jih čimprej .poravnajo. SOKOL MARIBOR MATICA - 25. MAJA REVIJA SODOBNE TELESNE VZGOJE Trgovski pomočniški zbor in Zveza privatnih nameščencev v Mariboru priredite v nedeljo, dne 21. maja 1933 izlet na Pohorje, Zbirališče točno ob 5. uri zjutraj na Kralja Petra trgu. Vsi člani in prijatelji iskreno vabljeni! Izlet na Vurberk. Društvo »Namos« priredi v nedeljo 21. t. m. telet na Vurberk. Zbirališče je pred društveno pisarno v Grajski ulici ob pol 6. uri zjutraj, člani in članice, udeležite se izleta v čim večjem številu. Jadranska straža v Mariboru priredi v soboto popoldne in v nedeljo velik cvetlični srečolov. Cvetice so razstavljene v hiši Banovinske hranilnice. Srečke po dinarju. Segajte pridno po njih! Pazite na berače! Vkljub strogim odredbam je vendarle beračenje v našem mestu še močno razvito. Ne da se krat-komialo odpraviti, dokler se ne bodo berači brezobzirno zapirali. Ako bi se beračenje preprečilo z najstrožjimi sredstvi, bi ne bilo preveč nesreče, ker bi pravi reveži ne bili prizadeti. Beračijo namreč večinoma zdravi in močmi ljudje, največ iz tujih krajev, iz Južne Srbije, Bosne, Dalmacije, posebno pa te tujine. Vsi se izgovarjajo na brezposelnost. So med njimi nekateri res usmiljenja vredni in jih ne moreš brez daru odsloviti. Zalibog se ti pa usmiljenje včasih zelo slabo poplača Te dni se je tak »berač« tiho kakor mačka priplazil pred vrata v prvem nadstropju neke hiše, kjer ga je presenetila gospodinja in ga odpravila z dinarjem. Štiri ure pozneje je pa te druge sobe v istem nadstropju izginil damski plašč. Taki primeri se ponavljajo. Ker ne more pri vsaki hiši stati straža, bo treba na. vsak način strožjih sredstev, da se beračenje odpravi. Prepričani smo, da bo potem v našem mestu tudi manj tatvin. Na jakosti in aromi dobiva, ako primešate Katbreinerjevi Kneippovi sladni kavi pravi »Frančkov« dodatek! Ribji trg. Današnji ribji trg je bil srednje založen, kupčija pa je bila dobra. Prodajali so velike sardele po 12 Din, škombre po 16 Din, ribe sv. Petra pa po 26 Din kilogram. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 7.8 stopinj C; minimalna temperatura je znašala 6.4 stopinj C; barometer je kazal pri 14.5 stopinjah C 740.7, reduciran pa 738.8; relativna vlaga 98; vreme je tiho in oblačno. Vremenska napoved pravi: hladno in spremenljivo vreme bo trajalo še nekaj dni. Kino Union. Danes v petek je kino radi protesta proti velikim obremenitvam zaprt. Jutri v soboto se predvaja veseloigra »Hči polka« iz Any Omdro. Film je zelo zabavne vsebine, poln komičnih situacij in vojaških pohodov na tihotapce. Grajski kino. Danes v petek je kino radi protesta preti velikim obremenitvam zaprt. »Havajska roža«, sijajna, naj-uspelejša opereta se začne predvajati jutri v soboto. Glavne vloge: Martha Eggerth, Svetislav Petrovič, Ernst Ve-rebeš, Hans Fldesser. »Havajska roža« je velefilm s krasno godbo in še kras-nejšim petjem. Pripravlja se največji film, kar jih je filmska industrija ustvarila: Jana Kiepure »Pesem za tebe«. Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, sla-bovoljno-stl, razdraženosti sezite takoj po staro-nreiyJahfr.ro.. je zlomil desno ključnico. Otrokova nezgoda. Včeraj popol^® je padel po stopnicah v Kejžarjevi ulici 71et-ni Milan Zavadlav in se hudo poškodoval na giavi. Od bolečin je otrok omedlel in so morali poklicati reševalce, ki so ga z avtom prepeljali v bolnišnico. Sirov pretep. Včeraj dopoldne so pripeljali v bolnišnico 271elnega delavca Alojzija Vidmarja s Koroške ceste, kei ga je v pretepu v Sodni ulici sunil njegov tovariš s tako silo, da je padel tn si pri padcu nalomil ključnico in hudo poškodoval tilnik. Vidmar je svojega tovariša prijavil policiji. Tri aretacije. Preteklo noč je policija aretirala Franca K. zaradi tihotapstva, neko mlado Miciko P. radi tajne prostitucije in nekega Poldcka S., ki je pijan 1 i?o ulicah, Pismo že davno »mrtvega" Glas pogrešanca iz daljne sovjetske Rusije. Prečudna je usoda, polna bridkosti in trpljenja nekdanjih vojnih ujetnikov, ki se po dolgih letih javljajo nepričakovano, 'kakor iz groba. V naš Guštanj so dospela nedavno iz daljne Rusije tri pisma trpina jetnika, ki so ga svojci že dolgo smatrali za mrtvega. Ujetniku samemu pa se je po IS letih neprestanega iskanja vendarle posrečilo najti stike s svojim sorodnikom, orožniškim kaplarjem g. Pasičem, ki službuje v Dravogradu. Radovan Kvočka, doma iz Rakovice v savski banovini je služil pri karlovškem domobranskem polku. 0'b izbruhu svetovne vojne leta 1914. je bil med prvimi v Karpatih ujet in odpeljan v rusko ujetništvo. Od takrat je izginila za njim vsaka sled in so bila tudi vsa prizadevanja, da bi ga kje našli, brezuspešna. Šele sedaj, po 18 letih, je prispelo njegovo pismo na omenjenega sorodnika Pasica v Dravogradu, v katerem opisuje Kvočka obupne razmere v Rusiji, hud 'boj za obstanek, hrepenenje po domovini in po povratku k svojcem. Kvočka piše, da se je V Rusiji oženil in ima tudi tri otroke. 0-korna je njegova pisava v srbohrvaščini, ki je pomešana z ruščino in se le s težavo da razbrati pretresljiva vsebina, ki nazorno slika sedanje razmere v Rusiji: »Prebivam v vasi Voznesenki v zapo-roškem okrožju. Pis>ail bi rad več, radi cenzure ne smem. Sporočam Ti, dragi nečak, da sem zdravi... Tvoje edino pismo sem prejel in ga razumel, samo tega ne vem, kaj more to biti, da mi ne more nikdo pomagati in me rešiti iz tega pekla. Pisal sem že na vse štiri strani sveta', tudi v Ameriko, a od nikoder ni glasu, ki bi se me usmilil1 in mi ponudil pomoč, me rešil smrti in dal meni in moji družini košček kruha. Delam noč in dan, podnevi v tovarni zai čevlje, ponoči pa šivam doma sam. Sem kakor vsi drugi pod strogim nadzorstvom vojakov, da ne hi pobegnil... (na papirju so madeži, kakor da bi na njega kapljale solze). Rdeči križ naj se me usmili. Pošlje nam naj koruze in prosa, ker nimamo kaj jesti. Sporočam Ti, da sem iskal pomoči po vseh mestih pri konzulatih, a odgovora ni in ga najbrže ne bom dočakal. Potni list, ki sem ga dobil pred leti, so mi odvzeli in prav tako vse ostale dokumente. Prizadevam si, da bi do bil nov potni list, ker za vožnjo do meje imam prihranjenih toliko rubljev...« Svoje obupno pismo končuje Kvočka: »Stori, ljubi nečak, kar je v Tvoji moči in vedi, da me moči zapuščajo. Ne morem več pisati in ne moliti!« Kvočkovo pismo, je gospod Pasič izročil guštanjskemu Rdečemu križu, ki je u-krenil vse potrebno za rešitev ubogega trpina iz Rusije. Ptuj Celjski grofje na ptujskem odru. Pred dnevi so odigrali ptujski dijaki v Mestnem gledališču pred nabito polno dvorano Kreftove »Celjske grofe« v režiji osmošolca Ivana Bratka. Spodobiio bi se, da Sipregovorim nekaj besed o tej prireditvi, ki je prinesla nam Ptujčanom lep, 'tepozaben večer. Naši dijaki so se pomudili in odigrali to novo slovensko °dersko delo Bratka Krefta zelo dobro, ^er nas je vse skupaj presenetilo, kajti to je bil za njih že precej trd oreh. Za-minivo in omembe vredno pa je dejstvo, da so ta večer počastili gledališče s svojim obiskom tudi nekateri trdi ptujski Nemci ia nemškutarji, ki se drugače na daleč izogibajo vseh sličnih prireditev. Glavne vloge so bile srečno porazdeljene in z nekaj manjšimi nedostatki izvrstno podane. Pri ostalih manjših vlogah se j«! čutila rahla nesigurnost, ki se je proti sredi igre izgubila. Zadivila nas je gdč. učiteljica Mlakeirjeva v vlogi Veronike. Igrala je z dušo in srcem mirno, ter doumela svojo vlogo, kot odlomek življenja srednjeveške kastelanke, ki mora na grmado radi ljubezni. Njene besede so dale same na sebi čutiti tih in prikrit strah Dred smrtjo, sovraštvo do zatiralca nje-ljubezni in rahlo upanje v Friderikovo Xvestobo. Končno tragično spoznanje, boljo razočaranje, je podala tako pristno, jdvljenjsko doživeto — njen jok in prošnje za življenje je bil višek! Iznenadil nas je Zentrih v vlogi pravdača, ki ®a ie izvedel kar najboljše. Osmošolec Senčar v vlogi Friderika se ni nikakor mogel vživeti v vlogo, kar se je najbolj opažalo v izpovedi v drugem dejanju. Vsa izpoved je bila nekako nenaravno izpovedana, kar je vplivalo na soigralce precej občutno in bi še drugo dejanje lahko boljše obneslo, kot se je. Piccolomini jo imel prenežen glas, manjkalo mu je odločnosti. Barbara je bilai premrtva. Vsej igri pa je mojstrski kraljeval g. Vedenik v vlogi Hermana. V splošnem je bil Herman poleg Veronike in pravdača najboljši. Izvrstno je podajal prezir in gnus do tržanov in meščanov. Vsi nenadni izbruhi, porazi, obup in razočaranje nad svojimi življenjskimi cilji so bili umetniško na višku. Zadnje besede Hermana v petem dejanju so pretresle vsakogar. Tam je pokazal vso svojo igralsko zmožnost, kako ie sivolasi Herman omagal pod težo razočaranj: »Jaz nimam sima... zakaj moram umreti«— in z vso grozo izveden privid smrti. Mlademu umetniku iskrene čestitke! Simpatična pojava ma odru je bil pater Gregor, katerega je dobro zadel g. Rožmarin. Malo smeha nam je pripravil g. Kureš v vlogi gvardijana. Sodnik je bil zelo slab. Ulriku se je poznala nesigurnost, drugače pa je bil dober, toda premalo grofovstva je bilo v njemu. Zanimiv tip je bil Jošt, ki se je zelo dobro odrezal, samo včasih je trenutno pozabil, da je Jošt. Trgovec, padar in pek so bili na mestu in čutilo se je. da jih je mikastila krepka roka režiserja. Igra je sama na sebi splošno dobro' izpadla. Pripomniti pa bi bilo treba, da je bilo skrajno robato vpadanje peka v tretjem dejanju pri izpovedi Veronike. Del publike je bil zelo nediscipliniran, namreč smejal se je v najbolj tragičnih momentih. V nedeljo so igro ponovili. Vsekakor pa je pri ponovitvi, kakor sem slišal, stvar mnogo boljše izpadla. B. Mežiška dolina Zasačena tihotapca. Že nad dve leti so naše, kakor tudi avstrijske obmejne oblasti neprestano zasledovale in iskale sled za dobro organizirano tihotapsko družbo, ki je po našem teritoriju kupovala govejo živino in jo na tihem spravljala preko meje. V obmejnem pasu med Strojno in Dravogradom so se v zadnjih 2 letih dan za dnem oglašali pri posestnikih kup-čevalci goveje živine in sklepali kupčije. Navadno sta hodila skupno dva mešetar-ja, ki sta se pogodila' za ceno in točno določila dan, ko bosta prišla po živino. Ker so ti mešetarji točno in redno plačevali, niso kmetje ničesar sumili. Pred dnevi pa so prišli iguštanjski orožniki na sled tej dobro organizirani tihotapski družbi. V deževnem vremenu je orožniška patrulja pod vodstvom narednika g. Mesesnela iz Guštanja ves dan in noč čakala v zasedi ob meji. Ko sta jo v ranih urah primaha-la nič hudega sluteč preko meje avstrijski državljan Hugo Oraš in neki domačin, so oba orožniki aretirali. Pri preiskavi so našli pri Orašu skritih v klobuku 1.000 Din, v čevljih pa 150 šilingov. Ker se je Oraš pri zasliševanju zapletel v protislovja., so ga orožniki v družbi tovariša domačina izročili v sodne zapore. Gradnja tekstilne tovarne. Pri Dravogradu, kjer je pred leti pogorel umetni Jamnikov mlin, je na ruševinah te dni o-živelo. Prišli so delavci, ki kopljejo in podirajo stairo zidovje, zidarji pa pripravljajo material za gradnjo tekstilne tovarne, ki jo gradita Komaver in Ornik iz Maribora. Posledice pretepa. Že pred tednom so se v Guštanju v neki gostilni hudo stepli domači fantje. V pretepu je neki delavec udaril s pepelnikom tako nevarno svojega tovariša nekega A. R-. po glavi, da so ga morali iz domače oskrbe prepeljati v bolnišnico. Dobrodelna prireditev. Olepševalno društvo v Guštanju je letošnjo pomlad u-redilo lep park. Da bi krilo velike stroške je vprizorilo v Sokolskem domu veselo igro »Gospod senator«, ki je lepo uspela. Poljčane Opozorilo. Pripadnike Vodnikove družbe opozarjamo, naj. nemudoma obnovijo naročnino pri svojem poverjeniku. Naročnina 20 Din je kljub današnjim težkim časom za prelepe knjige naravnost nizka. Iz strelske družine. Po otvoritvi je postalo strelišče prava pravcata nedeljska! izletna točka, kjer se ne shajajo le strelci, ampak se urijo v streljanju tudi korajžne strelke. Ostro streljanje bo odslej vsako nedeljo in praznik od 15. do 19. ure. Iz Sokola. Člani in drugi, ki se nameravajo udeležiti naraščajskega dne (18. junija) odnosno pokrajinskega zleta SKJ v Ljubljani (od 27. do 29. junija) in reflek-tirajo na 75% odnosno 50% popust po železnicah, se naj prijavijo za legitimacijo. ki bo stala 5 Din, najkasneje do 1. odnosno 10. junija pri tajniku br. Ruterju. — Sosednja sokolska četa pri Sv. Jerneju priredi 18. junija popoldne zanimivo tekmo koscev ter se zu obilen obisk priporočal! — Na binkoštni ponedeljek vprizo-re naši Sokoli v režiji br. Živka veselo igro »Char!eyevo tetko«. — Zdravo! Spot* Štafetni tek skozi Maribor za prehodni pokal tvrdke »Shell« bo v nedeljo, 21. t. m. Doslej so prijavili svoje sodelovanje ISSK. Maribor, SK. Železničar, SK. Ra-pid ter Sokol I. Drugo kolo državnega prvenstva moštev v tenisu. V nedeljo, 21. t. m. nastopi proti ISSK. Mariboru v Ljudskem vrtu SK. Železničar. Tekmovanje se prične ob 8. dopoldne na prostorih ISSK. Maribora. SK. Železničar pošlje v boj tele gospode: Berganta, Zakotnika, Pušenjaka, Škapina in Mazija, ISSK. Maribor pa gg. Gašperina, Poša, Voglarja, Masteka, inž. Černigoja in Babiča. V tekmovanju dam bosta zastopali ISSK. Maribor ga. Rav-nikova in Hribarjeva, SK. Železničarja gdč. Legatova in Žerovčeva. Medklubski odbor LNP, službeno. Nak nadno k včerajšnjim objavam se dovoli v nedeljo, 21. t. m. prijateljska tekma SK. Rapid : Čakovečki SK. ob 16. v Čakovcu. Službujoči odbornik g. dr. Meznarič. čakovečki SK. naj obvesti o tem g. Oberlintnerja v Ptuju. Odbor za delegiranje sodnikov pr! MOLNP. Prijateljsko tekmo SK. Rapid : Čakovečki SK., ki bo v nedeljo, 21. t. m. ob 16. v Čakovcu sodi g. Oberlintner. Dve brošuri za pokrajinski zlet v Ljubljani. V času od 6. do 30. junija bo v Ljubljani ob priliki proslave 701etnice ljubljanskega 'Sokola pirvi pokrajinski zlet SKJ. Po izrednem pomenu, ki mu ga daje omenjeno slavje, je ta izlet zasnovan na najširši podlagi. Na zletu bodo sodelovali vsi domači Sokoli pa tudi ostali, ki so včlanjeni v slovanski sokolski zvezi. Zleta se bodo udeležile tudi močnejše delegacije v mednarodni telovadni federaciji včlanjenih telovadnih organizacij, kakor Francozi, Belgijci, in LuksenburžanL Zletni odbor bo izdal ob priliki zleta dvoje brošur, v katerih bodo navodila za zlete in spored zletnih dni ter inserati naših’ tvrdk. V Mariboru pobira inseratc za ti brošuri poseben pooblaščenec zletnega odbora. Naj ne bo podjetja, ki bi ne in-seriralo v omenjenih brošurah, ki bosta izšli v ogromni nakladi. Waleškj princ ljubitelj živali. Popularni angleški prestolonaslednik, waleški princ, je velik ljubitelj živali. Posebno pri srcu pa so mu njegovi trije psi-terierji, si so res prekrasni eksempdar-ji. Princ jih je krstil z imeni Gora, Hami sh in John. Vse kaže, da je princ podedoval ljubezen do psov po svoji stari materi, kraljici Viktoriji, ki je negovala nič manj, kakor 83 psov. Najljubše ščene je moralo ležati v njeni lastni postelji, ko je umirala. Znani slikar živali Wiard Binks, ki je »portretiral« prinčeve pse, pripoveduje, da pozna pasja trojica' prav dobro svojega gospodarja, kadaT se pripelje z avtomobilom domov, čim zaslišijo njegov avtomobil pred palačo, takoj planejo k vratom. Princ ima najrajši psičko Coro, ki ga spremljal tudi na njegovih poletih. G. Pr.: Paragrafi Ko bi se zakon strogo izvajal, bi bil Vsakdo izmed nas več v zaporu ko doma. Gospod Tomaž Košutnik, uradnik neke-Sa državnega urada, stanujoč tam nekje okoli Kačje vasi, si je izprosil pri svojem sefu dovoljenje, da sme jutri zjutraj iz-9stati iz urada, da pogleda za drvi. Zima )e trkala na vrata, pa se je bilo treba agenti. Gospod šef sicer ni bil preveč prijazen, Pa je vendar dovolil gospodu Tomažu, da lzostane, »ampak samo za dopoldne«. Gospod Košutnik je šel pa je hodil od ■fgovca do trgovca. Drva draga tukaj, tam, in gospodu Košutiiiku se je kar l^.°da zdelo denarcev, ki si jih je bil s , 'kšno muko prislužil s prekournim de-111 v uradu, j j^azadnje je gospod Tomaž le nekje iz-d- . cIrva> ki so bila malo cenejša od '"Rih (po 280 dinarjev seženj). Pogodila je'\Se S *rKOVCem za dva sežnja, nakar sel, da poišče voznika. Gra gospoda Tomaža je kazala žc sko-Ki nai deset. . - Ko je dobil voznika, se je pogodil z njim, potem sta' pa šla, da naložita drva. Voznik je začel nakladati drva na voz. Gospod Košutnik je gledal voz in drva, kolikor jih je voznik naložil, pogledal je tudi drva, kolikor jih je bilo še na tleh, in je nevarno zmajal z glavo: »Ampak, prijatelj, vsa ne pojdejo na voz. Bolje bi bil naredil, ako bi bil najel še en voz.« Voznik je potihem izgovoril psovko, ki je letela na razumevanje gospoda Tomaža, kar se tega posla tiče, glasno pa je dejal: »Če ste vi uradnik, voznik še niste, in me nikar ne poučujte!« Pred takšno argumentacijo je gospod Tomaž vrgel puško v koruzo. Šla sta. Že se je ura pomikala na enajst. Voz je kar v diru drčal po novo asfaltiranih ulicah. Voznik je prešerno pokal z bičem in z zaničljivim nasmeškom pogledoval Tomaža, ki je moral skoraj teči, da ga je dohiteval. Ali ko sta prišla do določene ulice, se je situacija bistveno spremenila. Konja sta se ustavila. Pritisnila sta tista dva sežnia ua kolesa in voz se ni hotel nika- mor več premakniti. Voznik je začel na ves glas robantiti. Bič je žvižgal, gospodu Tomažu se je pa dobro zdelo, ker se je u-resničil njegov pesimizem, ki ga je bil po-kaM, ko sta nakladala drva. Koi. i sta hrzala in se napenjala, da bi potegnila voz, voznik pa je neusmiljeno švrkal z bičem po konjskih plečili. »Kaj boste trpinčili ubogi živali!« je zaklical neki gospod vozniku. »Kaj vam pa to mar, gospod! Skrbite zase!« Neka elegantna dama1 je pristopila .vsa razburjena: »Kje pa smete tako trpinčiti živali? Kaj ne veste, da je to prepovedano? Jaz sem članica Društva za varstvo živali.« »Kaj meni mar, kaj ste vi!« »Glej iga, glej, nesramneža!« »'Pomislite, kaj blebetate, če ne, vam pokažem, kdo je nesramnež!« »Stražnik! Stražnik!« Voznik je udrihal kar naprej kakor za stavo m se obregnil proti gospe: »Kakor da mi to društvo hrani konje!« Stražnik se je prikazaL »Čigavi ste?« . »Zakaj}?«. »§ 326 starega kazenskega zakona pravi: Z zaporom od enega do petih dni se kaznuje, kdor vprežno živino javno trpinči aii pa pretepa in muči.« Pol dvanajstih. Gospod Tomaž se vtakne: »Prosim vas, gospod stražnik, pustite naju na miru. Jaz šem državni uradnik in imam samo dopoldne dopust, da si kupim drv.« »Jaz opravljam svojo dolžnost.« »Jako važno. Kakor da bi bila ta dolžnost, da ovirate ljudi pri njih opravkih.« »Prosim vašo legitimacijo.« »Kaj pa imate vi z menoj?« »§ 302 kazenskega zakona govori: Kdor razžali uradno osebo, kadar posluje, bo kaznovan z zaporom ali pa z globo; če je pa razžaljenje javno, z zaporom do 15 dni in z globo.« Gospod Tomaž je zakašljal, mrko pogledal stražnika in izvlekel legitimacijo. Voznik je preklel stražniku dušo in telo. »Po § 326 je kletvina prepovedana.« Voznik je napravil še nekaj opomb tudi k temiu paragrafu, ki ovira naš lepi jezik, da ne more do svojega popolnega izraza. »V imenu zakona z menoj!« (Konec jutri.) Mariborski »VEČERNIK« 'Jutra V M a r S S o r u, Hne 19. V’ l933; Spomini na „Z v pohorskih gozdovih Doživljaji vojvode pohorskih dezerterjev. Ob lStetoici četovanja. Pl 9. Pri kebeljskem župniku. Brd svojih pohodih po južnem Pohorju sem zvedel, da je na Keblju nad Konjicami narodno zaveden župnik, ki je tudi okusil avstrijske ječe. Nekoč, ko je bik) slabo vreme, sem se oglasil pri »jem in sem mu zaiupal vse. Teden dni me je skrival pri sebi in me gostil ob najboljši postrežbi in najlepših razgovorih o bodočnosti Jugoslavije. Vlil mi je mnogo poguma, da vztrajamo do skorajšnjega konca. Možakar se ni motil in nikdar ga ne pozabim. Ob odhodu iz Keblja sem kupil pri mežnarju telička, da ga povedem tovarišem v skrivališče na Pesek. Nenadoma prideta po cesti 2 konjiška orožnika in me vprašata: »Kam?« Pravočasno sem potegnil klobuk na oči, z brado in razcapano obleko sem bil kaj malo podoben Šarhu, ki ga je tiralica slikala kot obritega, dobro oblečenega moža. Podoben sem bil nekemu drvarju, pa tudi s konji škim narečjem sem dosegel, da se jima nisem zdel sumljiv. Odvrnil sem, da ženem tele k neki hiši, ker se je izgubilo v gozdu. Sicer neroden izgovor, pa sta ga vendar vtaknila v žep in — odšla. Pozneje sta najbrž izvedela, da Se »dezerter Šarh« igonil tele v planino, -kajti že prihodnji dan se je pričela gonja za- dezerterji tudi po južnih obronkih Pohorja. Budno smo morali paziti na gibanje »špic« tudi v tem, do takrat še najbolj ■varnem predelu. Pa nam niso mogli do živega, čeprav so se v gostilnah zaklinjali, da bodo »Šarhovci« .v nekaj urah v njihovih rokah... 10. Pljučnica! Pomladanska sapa je na Pohorju tako ostra, da pretrese človeka do mozga. Zlasti vetrovi iz Savinjskih alp in od Karavank prinašajo bolezen: Vzlic takim neprijetnostim so patrulje neumorno stikale za ubežniki. Od Rogle smo se razpršili na vse strani kot ovce pred volkovi. Do Peska je bilo predaleč in Bog ve, če ne bi zasledovalcem, prihajajočim iz Mislinjske doline, padli v naročje. Izdal sem parolo: »Vsak se skriva sam in brani na lastno odgovornost.« Vedno sem bil trdnega zdravja in mi svojčas niti kolera ni mogla do živega. Zaradi večdnevnega skrivanja ponoči in podnevi sem pa neizprosno klonil. Lotila se me je pljučnica! Kaj bom v mrazu in mokroti sam, čisto sam? K hišam ne smem in je tudi predaleč. Videl sem že smrt pred sabo, vendar sem sklenil, da skušam kljub strašnemu zbadanju priti do Ruške koče. Za pot 2 ur sem rabil celih 5 ur. Stric Sernc me je takoj skril v podstrešni sobici. Obvestil je mater, ki je še isto noč prihitela' v planine. Z domačimi zdravili sem v 2.tednih toliko o-kreval, da sem lahko nadaljeval četova-nje po planinah. Stricu Serncu se moram zahvaliti, da me niso našli, dasi so orožniki in vojaki vsak dan stikali za menoj. To je tem bolj omembe vredno, ker bi bil po kazenskih določilih tudi gostitelj dezerterjev moral v zapor. A strica Seirnca to ni plašilo, da je le storil samaritansko delo. In Ti mati, neizmerna je bila Tvoja ljubezen do begajočega sina! 11. Orožniki streljajo... Spomladi 1918. leta je preganjanje dezerterjev doseglo višek. To je bilo za nas tem slabše, ker nismo mogli več tako lahko do kmetov. In vendar nam je bilo mleko potrebno, toda' odkod ga naj dobimo? Odločil sem se, da pojdem sam k Sp. Freglu, posestniku nad Šmartnom. Zeleno vejo so pozabili vtakniti za zid, zato nisem niti slutil nevarnosti. V veži zagledam Jurija Frica - Ramaisrnka, doma pod Žigartom. Ta mi skrivaj daje znamenja, da naj odidem. V sobi je pol-skavski orožnik z nekim neznanim1 ubežnikom delal zapisnik. Ko me zagleda v veži, skoči pokoncu, vpije »Halt!« in zagrabi puško. Toda preden priteče iz sobe, sem se kot sin planin že spustil kot strela v gozd pod hišo. Več strelov in krepkih nemških kletvic je frčalo za menoj, toda jaz sem bdi pol ure pozneje že spet pri svojih tovariših — čil in zdrav. 12. »Dezerter Šarh« v Mariboru. Po dolgem času bi se bil rad na lastne oči prepričal, kako propada Avstrija. Rušanci so mi sporočali točno stanje in tudi časopise sem včasih dobival. Silno me je mikalo v Maribor. Toda — kako? Po naključju smo zvedeli, da neki mariborski gostilničar kupuje svinjino od pohorskih kmetov. V Šmartnem sem kupil prašička, nabasal nekaj v nahrbtnik in hiajd na pot — v železničarski obleki. Prepričan sem bil, da me že zaradi dolge brade ne more nihče spoznati. V dobi hude lakote, ko so živeli meščani v znamenju najrazličnejših »kart«, sem bil pri gostilničarju S. zelo dobrodošel. Po imenitno opravljeni kupčiji sem sedel v točilnici med goste-vojake. Prisluškoval sem razgovorom o frontah, se veselil splošnega neraizpoloženja in zabavljanja. Včasih sem črhnil tudi kakšno krepko vmes, da so dobili še več poguma za kritiko. Govorili so tudi o »zelenih kadrih«, ki jih je-veduo več. Narednik, ki je sedel pri sosednji mizi, je posegel v naš razgovor, češ: »Mi jih bomo že dobili! Jutri gremo iskat dezerterja Šarha na Pohorje! 60 kron nagrade je za živega, 30 kron za mrtvega! Ni hudič, da bi se tako skrivali, da jih ne bi našli mi — fron-tovci!« Zla slutnja me je obšla, toda zadrege nisem pokazal. Dejal sem ravnodušno: »Pa pravijo, da je do zob oborožen!« Zaničljiv posmeh je bil njegov odgovor. Takoj sem sklenil, da temu gizdalinu zagodem eno prav po rokovnjaško! Ob odhodu sem natakarici dal v veži listek s prošnjo, da ga nekoliko pozneje izroči naredniku v točilnici... Jaz sem jo kar najhitreje po bližnjicah •odkupil mimo Peker k svojemu kadru. Živo sem si predstavljal začuden obraz gostobesednega narednika, ko je čital moj listek: »Jaz sem dezerter Šarh od pohorskega Zelenega kadra«. (Se bo nadaljevalo.) Trideset let zakrita lepota V Hollywoodu je napravila samomor milijonarka Margareta Keithova, ki je spa dala nedvomno med najoriginalnejše Američanke. Margareta Keithova je živela polnih 30 let menjaje v svojih hišah v Hollywoodu in je ves ta čas skrbno skrivala svoj obraz pred vsakomur. Ljudje, ki so .videli njen obraz, se dajo sešteti na prstih. Njena sestra, ki tudi živi v HoHywoodu, je izjavila, da je imela sestra zelo lep in simpatičen obraz, čudaška pokojnica je vedno govorila, da skriva svoj obraz zato, ker ne mara ljudi. Pač pa je močno ljubila knjige, lepo glasbo, cvetje, drevje in morje. To ji je povsem zadostovalo. Ko je Margareta Keithova izpolnila! 19. leto starosti, je izstopila iz šole St. Mary ,v Chicagu. In tedaj je storila svoj čudaški sklep, da svojega obraza ne bo pokazala nobenemu živemu bitju več na svetu. Takrat je imela premoženje v znesku 1 in pol milijona: dolarjev. Preselila se je v Hollywood, kjer si je dala zgraditi dve hiši, katerih vsaka je veljala 50.000 dolarjev. Arhitekt, ki ji je gradil hiši, ni nikdar videl njenega obraza. Vse svoje želje mu je sporočala pismeno. Tudi nobena njena služkinja ni poznala obraza svoje gospodarice. Čudakinja pa je nenavadno ljubila mačke. Ko ji je nekoč poginila! ena n jenih mačk, jo je dala pokopati v posebni grobnici. Za mačkin »pogreb« je plačala Keithova 200 dolarjev. Prav tako draga je bila pozneje vsaka zadnja pot njenih mehkodlakih ljubljenk. Miss Margareta Keithova, ki je nedavno izpolnila svoje 49. leto, je iz neznanih razlogov izvršila samomor. V svoji oporoki je določila, da mora njeno truplo ležati tri dni v neki sobici njene hiše, ves ta čas pa mora neprestano igrati orkester. Nihče pa ne sme pogledati njenega obraza. Določila je tudi glasbeni spored, ki naj ga izvaja orkester. Izbrala si je naslednje skladbe: Beethovnovo sonato »Mesečina«, Gounodovo »Ave Maria« in Schubertovo »Nedokončano simfonijo«. Na pokojničino željo je bilo truplo sežgano, pepel pa je bil raztrošen po cvetju in drevju na njenem vrtu. Tako je umrla Margareta Keithova in odnesla s seboj v grob tajnost svojega ekscentričnega življenja. Ponesrečen trik praškega berača. Na Vaclavskih namestih v Pragi je policija pred dnevi aretirala 501etnega berača Lacino, ki jc v mestu splošno znan. Možakar se je namreč v napornem izvrševanju svojega dobičkanosnega poklica napil daleč nad običajno mero in je v pijanosti zmerjal pasante, kakor da so njegovi hlapci. V sobi policijskega ko- misarja, kjer naj bi bil zaslišan, je potegnil iz žepa neki prašek in ga požrl, preden mu je mogel kdo izimed navzočih to preprečiti. Ko je še rekel: »Požrl sem ciankalij! Sovražim ves svet in zato hočem umreti!«, se je zgradil kakor nezavesten na tla. Takoj je bil z reševalnim avtomobilom prepeljan v bolnišnico, kjer je bil naglo zdrav in je priznal, da je nezavest le simuliral. Obenem pa se je tudi ugotovilo, da je Lacinova desnica, ki jo je imel vedno obvezano in sf katero je vzbujal pri pasantih usmiljenje, popolnoma zdrava. Izrabljal jo je le kot trik za uspešnost svojega obrta. Zdravnikom je priznal, da je požrl na policiji namesto ciankalija navaden — sladkor. »Gozd pesnikov«. Nasprotno carinskim predpisom, ki prepovedujejo uvoz drevja in sadik, je carinarnica v Kehhi na nemško-francoski meji spustila čez mejo brez vseh ovir dve smreki, ki ju je poslal iz Stralsunda Gerhart Hauptmann na naslov znanega gledališkega režiserja Lugne-Poeja. Ta režišer se je sedaj popolnoma umaknil iz gledališkega življenja in uživa pokoj na svojem posestvu blizu Pariza. Slavni režiser je namreč naprosil vse znamenitejše avtorje, katerih dela je v svojem gledališkem delovanju režiral na oder- skih deskah, da mu pošljejo kako drevo, ki ga bo vsadil na svojem posestvu v majhnem »gozdu pesnikov«. Bernard Shaw mu je poslal velik hrast, Savoir brezo, Maeterlinck dva evkaliptusa, Ro-main Coolus palmo in sedaj še Gerhart Hautpmaun dve smreki. Vsako drevo ima •pritrjeno na deblu ploščico z imenom darovalca. Kongres na odprtem morju. Dne 29. julija se bo pričel mednarodni kongres za moderno arhitekturo. Kongres bo letos izjemno ves čas svojega trajanja na odprtem morju, in sicer med vožnjo od Marseilla do Aten. Parnik z udeleženci kongresa bo odplul prej navedenega dne iz marseillskega pristanišča in bo pristal šele po 17 dneh vožnje v atenskem pristanišču Pireju. Vse seje kongresa bodo izključno le na ladijskem krovu, oziroma v slabem vremenu v notranjih dvoranah. 4000 kg težko sveto pismo. V Los Angelesu .v Ameriki je i zdelo-val neki tiskamair polni dve leti ogromno sveto pismo, ki tehta nič manj kakor 4000 kg. Z roko tiskane črke so tako velike, da se dajo citati iz daljave 15 metrov. Knjiga ima nič manj, kakor 8000 strani. V nekem gozdu v okolici Los Angelesa bo zgrajena posebna cerkev, v kateri bo shranjeno to edinstveno sveto pismo. Mali o Ramo GOSPODA, ki je pri sestanku Maistrovih borcev pomotoma zamenjal siv klobuk, prosim, da ga odda pri blagajničarki v Na-bavljalni zadrugi, kjer dobi svojega. 1909 MARTIN SAFRAN. sobo-, črkoslikar, pleskar in ličar, Maribor, Slovenska ul. 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter jih izvršuje dobro in poceni. 1664 V GRAJSKI KLETI danes sveže morske ribe. 1831 GUMBE IZ BLAGA izgotavija najboljše Plankl, Maribor, Tattenbachova ul. št. 16. 1808 STEN1COL uniči stenice z zarodom. Dro gerija Kanc. 1403 DOLGO. BELO. OVČJO VOLNO. afrik, žimo, nudi najceneje v Mariboru F. NOVAK. Vetrinjska 7, Koroška 8. Glavni trg št. 9. 1794 OBLEKE. ČEVLJE, če tudi potrebne popravila, knjige, nakit, porcelan, pohištvo, perilo, plača najboljše Grajska starinarna. Trg svobode. 1662 NAGOBČNIKE, ovratnike, biče in vrvice za pse v veliki izberi nudi Iv. Kravos, Aleksandrova c. 13. 1528 Prodam OTROŠKI VOZIČEK prodam. Grajska starinarna. 1815 MOTORNO KOLO na prodaj! Vprašati: Komenskega ul. 13. 1793 Stanovanje STANOVANJE. tri sobe. opremljene ali prazne, s kuhinjo, po možnosti z vsem koinfortom, v pritličju ali prvem nadstropju, v okolici parka ali Tomšičevega drevoreda, solnčno, lahko tudi v vili, išče solidna družina brez otrok. Naslov v upravi »Večernika«. 1814 Pouk INSTRUKCIJE daje brezposeln dipl. učitelj. Ponudbe na upravo lista pod »Dipl. učitelj«. 1616 Kupim KUPIM ČISTE SLATINSKE STEKLENICE po Din 2.— komad. Maribor, Kopitarjeva ulica 6, pri hišniku. 1812 otvorien! Izvrsten beli burgundec Badlova ulica 1, pri novem parku. Prodaja vina Oskrbništvo grofic D*Avernas v Bresternici Št. 6, prodaja vino od 5 iitrov naorei d 5 dinarjev. Agilne zastopnike iščemo za prodajo računskih in razmnoževalnih strojev za Maribor. Prednost imajo oni, ki imajo dobre zveze z zasebnimi in javnimi ustanovami. Ponudbe je poslati pod šifro »Dobra eksistenca 1/B-l« na »Interreklam d. d.«, Zagreb, Masarykova 28. 1816 MODNI LISTI FRANCOSKI IN NEMŠKI V NAJVEČJI IZBERI V Tiskovni Zadrugi MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik- STANKO DETELA v Mariboru