Pogled po svetu Za demokratično miselnega človeka je bilo v preteklem ted­ nu najbolj presenetljivo dejstvo, da zapadno skupno tržišče računa s Francovo Španijo, oziroma s Francom. Pri tem se je posebno izkazal zahodnonemški minister Merkatz, o katerega nacistični preteklosti in revizionistični se­ danjosti se je že mnogo pisalo. Na videz neodvisni ^^Die Weit« je skušal dokazati, da je Merkat- zova izjava o pridružitvi Španije k skupnemu tržišču izraz sploš­ ne zahodne antikomunistične po­ litike. Demokratizacija Španije da sicer ni možna, da pa je obstoj Franca in falangizma nujen zato, ker je španske demokratične opo­ zicije v primeri s špansko komu­ nistično partijo premalo, da bi ji Zapad prepustil Španijo. Neod­ visni »-demokratični« »Die Weií<< je s tem potrdil Dimìtrovljevo označbo fašizma, ki ga buržoaz- na demokracija uvaja povsod, kjer z demokratičnim režimom ne more več krotiti ljudskih mno­ žic. Španski štrajki naj bi svetu pokazala, da je Francova Španija de facto pravico do štrajka, toda Francova reakcija na štrajke je pokazala, d je Francova Španija odprla okno v Evropo samo zara­ di koristi pri skupnem tržišču, Za­ pad pa jo podpira iz strateških ozirov kakor vse od 1. 1936 na­ prej. Če je Nemčija pri tem vo­ dilna, nas nič ne preseneča. Mer­ katz je samo ponovil, kar je tro­ bil Hitler. — Sosedna Francija čaka na alžirski refendum, OAS je zares klonila, končno tudi v Oranu. Popustil pa ni Bidault, falirani krščanski demokrat, ki bi rad s pomočjo OAS doživel svoj politični »come back<\ FLN poziva Alžirce na refendum z geslom: »Za neodvisnost v sode­ lovanju!« Kljub temu pa francos­ ki kolonisti iz Alžira v masah še vedno beže. Že vedo zakaj. — 2 neodvisnostjo Alžira se je v os-¡ predje pomaknilo spet vprašanje enotnosti arabskih držav. Vse ka­ le, da je te enotrwsti vedno manj, o kaki uniji pa ni govora niti tam, kjer je že eksistirala, med ' ZAR in Sirijo. Kolonialna politi- ka z neokolonialističnimi sredstvi ' je dosegla na tem terenu vidne uspehe. Prav tako niže doli v Afriki, kjer te dni čakata na neodvisnost belgijski koloniji Ruanda in U- rundi. Izrabljajoč plemenska na­ sprotja skušajo kolonialni gospo­ darji doseči pri OZN sklep, da bi belgijska vojska tu ostala in tudi iz teh oporišč še nadalje me­ šala štrene v Kongu in mu zavi­ rala pot k enotnosti in svobodi. Za nekaj podobnega gre tvdi pri zdaj že starem sporu med LR Kitajsko in ZDA. Spet je začelo vreti, pripravlja se Tajvan, pri­ pravlja se Kitajska! Ni sicer ver­ jetno, da bi prišlo do invazije, saj bi to lahko povzročilo plane- tarrw vojno. Nevarno pa je zato, ker Cangkajšek sodi, da je Ki­ tajska zdaj zrela zaradi gospo­ darskih težav, v katere je zašla. LR Kitajska Cangkajšeka ne jem­ lje resno, pač pa očita ZDA, da bi se ta brez njihove pomoči ne upal niti groziti, kaj šele rogo- viliti z invazijskimi pripravami. — ZDA so pokazale svojo azijsko politiko tudi v Indiji. Nehruju zamerijo, ker ni sprejel sporazu­ ma o Kašmiru, nabavo sovjetskih letal in celo akcijo v Goi. Indija ima svojo politiko, ZDA pa to imenujejo »dvojno merilo«, ki da ga Nehru zavzema. Samostojno odločanje pa terja tudi stari »perfidni« Albion. Voj­ ni minister Watkonson terja za Anglijo nesporno pravico, da sa­ mostojno uporabi svoje atomske sile. To je toliko bolj važno, ker na Anglijo evropski partnerji predvsem Nemčija in Francija, vedno huje pritiskajo naj se jas­ no izrazi, kakšno vlogo hoče igra­ ti v integrirani Evropi, češ da je doslej samo »deklamirala« o so­ delovanju z Evropo. T. O. Telefonski kabli in paikimi prostor Te dni so v Slov. Konjicah kon­ čali s polaganjem telefonskih kablov, ki so položeni od glavne pošte v vse glavne smeri promet­ nih zvez. Stanovanjska skupnost pa je pri kulturnem domu uredila parkirni prostor Preveč nerešenih zadev Komaj je stekla akcija »držav- Ijan-uprava« že se kažejo na ne­ katerih področjih, zlasti pa še pri ljudskih oborih, izredna prizade­ vanja, da bi dosegli njene cilje, da bi približali delo državne u- prave in javoih služb državlja­ nom, poenostavili in pospešili re­ ševanje zadev, postavili na tista delovna mesta, ki imajo po na­ vadi največ opravka s stranka­ mi, primerno razgledane usluž­ bence itd. Na široki fronti akcije, ki pa ni trenutnega značaja, niti kampanjska, so dobile posebno mesto ugotovitve administrativne inšpekcije pri OLO Celje, ki je preg'ledala poslovanje vseh ob­ činskih ljudskih odborov v zvezi z reševanjem imenskih zadev. Naj že takoj na začetku povemo, da so njene ugotovitve porazne, da je število nerešenih imenskih za­ dev pri občinskih ljudskih odbo­ rih odkriva številne slabosti in pomanjkljivosti državne uprave. Mnoge od teh so objektivnega značaja, še več pa takšnega, ki bi jih z večjo prizadevnostjo, da ne govorimo celo o odgovornosti, z večjo sistematičnostjo zmanjšali ali odpravili ter končno dosegli tisto povprečje, v katerem bi mo­ rale biti vse zadeve rešene v treh tednih. Preveliki zaostanki v re­ ševanju imenskih zadev pa govo­ rijo tudi o tem, da bodo morali inšpekcijski organi postaviti na ustrezno mesto odgovornost še­ fov posameznih služb in referen­ tov pri ljudskih odborih ter po potrebi izvajati sankcijska dolo­ čila. Značilno je namreč to, da takšni zaostanki niso bili značilni za delo občinskih odborov v ob­ dobju dveh in več let nazaj, ko je okrajni inšpekcijski organ stal­ no bdel nad tem delom. Zdaj pa, ko se je celotna odgovornost pre­ nesla na občinske ljudske odbore, je popustila prizadevnost. Temu primerno je tudi stanje nerešenih imenskih zadev. V primerjavi s številom viseh prispelih zadev v letošnjem letu ter številom nere­ šenih po stanju prvega junija le­ tošnjega leta, ima samo občir^ki ljudski odbor Celje kar 51.9 °/o ali 7.798 (!) nerešenih zadev, Šoštanj 2.263 ali 30.1 "/o. Laško 1047 ali 24,9%, Mozirje 1655 ali 23.6 "/o, Slovenske Konjice 842 ali 17.7 "/o, Žalec 1184 aH 16.9 »/o, Šmarje 1084 ali 16.6 % ter Šentjur 513 ali 14.7 °/o. Skratka, zaostankov več kot preveč! Zdaj pa še na kratko, zakaj so nastali takšni zaostanki. Inšpek- cijiski organi v večini primerov navajajo nezadosten nadzor vo­ dilnih uslužbencev nad delom po­ sameznih referentov, nadalje iz­ redne vmesne akcije, ki povzroča­ jo zastoj pri rednem delu, po­ manjkljivo poznavanje upravno pravnih predpisov ter predpisov o pisarniškem poslovanju, neza­ dostno zasedanost sisterhiziranih delovnih mest, slabe delovne po­ goje, pomanjkljivo delo službe pravne pomoči, kompliciran po­ stopek v nekaterih upravnih pos­ lih itd. Precejšen del zaostankov v celjski občin pa gre med dru­ gim na račun nesorazmerja med obsežnim upravnim območjem ter številom zasedenih delovnih mest, nadalje na račun prezaposlenosti predstojnikov posameznih orga­ nizacijskih enot itd. Kot odgovor na te vzroke pre­ velikih zaostankov v reševanju imenskih zadev, so inšpekcijski organi predvsem priporočili po­ ostren nadzor vodilnih uslužben­ cev nad ekspeditivnostjo referen­ tov in ostalih uslužbencev, razen tega pa poročanje glavne pisarne o stanju zadev pri posameznih or­ ganih. Seveda, je naštetih še ne­ kaj drugih priporočil, toda v glavnem tiči vzrok za tako veliko število nerešenih zadev pri ob­ činskih ljudskih odborih prav v teh okolnostih. Med ponesrečenci največ mladih delavcev Na nedavni skupščini zavoda za socialno zavarovanje v Sloven­ skih Konjicah so med drugim razpravljali tudi o delu in poslo­ vanju zavoda v lanskem letu. Iz zbranih podatkov je bilo očitno, da je število nesreč pri delu sicer padlo, da pa se je povečalo šte­ vilo izgubljenih delovnih dni. To je bilo za več kot 2 odstotka višje od povečanja števila zaposlenih delavcev, kar kaže, da na tem področju ni bil dosežen noben napredek. Analize so nadalje pokazale, da je med ponesrečenimi največ mladih delavcev, to je takih, ki so se prvič zaposlili v industriji ali drugih podjetjih. Vzrok za to tiči v premajhni poučenosti no­ vih delavcev o delovanju strojev in drugih naprav. To pa je nalo­ ga, ki bi jo lahko izvajali, zlasti še, če upoštevmo, da je delovna varnost prav tako pomembna, oziroma še bolj, kot pa nemoten potek proizvodnega procesa. Slednja je v vsakem primeru po­ goj za reševanje zelo pomembnih proizvodnih vprašanj. Nekateri člana skupščine so opozorili na dejstvo, da morajo zavarovanci hoditi na nekatere specialistične preglede v Maribor ali Celje, kar se velikokrat ne da urediti v enem dnevu. Na ta na­ čin izostajajo od dela po več dni; stroški pa naraščajo. Ti primeri so problematični tudi zavoljo te­ ga, ker nekateri skušajo take preglede v drugih krajih izkori­ stiti za dosego čim večjih dnev­ nic in podobno. Pa tudi večdnev­ ni izostanek ni opravičljiv, saj so avtobusne zveze v oba kraja, to je v Celje in Maribor, zelo ugod­ ne. Ko pa so govorili o ostalih pro­ blemih zdravstvene službe, so opozorili na pomanjkanje zdrav­ stvenega kadra v občini, pa tudi na ne preveč zadovoljive prosto­ re, ki so na razpolago za zdrav­ stveno službo v Konjicah. Med­ tem ko kaže, da bodo letos do­ bili najmanj dva nova zdravni­ ka, pa še ni znano, če bodo lahko začeli z razširitvijo zdravstvene­ ga doma. V. L. Če dvigalo ne dela Na cesti sta se srečala znanca. — Kako se imaš, je vpra­ šal prvi drugega. — Alpinistično, je odgo­ voril drugi. — Pa menda nisi zašel med alpiniste, in v teh letih? — Kje neki? — Zakaj praviš, da se po­ čutiš kot alpinist? — V nebotičniku nam dvi­ galo sipet ne dela pa moram vsak dan tudi po štirikrat premagati višino najvišje celjske hiše. Zbori volivcev V šoštanjski občini Družbene naložbe in obîinski proračun v teh dneh so uspešno potekli zJbori volivcev v skorajda vseh krajih šoštanjske občine. Poleg pregleda gospodarskega stanja in pojasnitev, ki jih je ob­ činski ljudski odbor podal v zve­ zi s slabostmi in napakami, so zbori volivcev predvsem razprav­ ljali o spremembah v programu gospodarskega razvoja občine Šoštanj za leto 1962 ter o krajev­ nih problemih. Občani so se izredno zanimali za vprašanje investicij — in to v glavnem negospodarskih — ter za občinski proračun, ki bo imel do­ kaj manjši dotok sredstev, kot je bilo predvideno. Na vseh zborih so občani naj- izraziteje postavljali zahtevo po skrajni štednji, kazali pa na manjše slabosti, katere bo treba čim prej odstraniti. Tako so na primer v Šoštanju izrekli neza­ dovoljstvo zaradi preslabih ob­ jasni tev glede eksploatacijske meje rudnika lignita Velenje, kajti niti občani niti občinski ljudski odbor še vedno ne razpo­ laga s končno razmejitvijo na področju samega mesta Šoštanja. Jasnejše in dokončne j še stališče bo nedvomno pripomoglo k od­ pravi neštetih negodovanj in bo obenem upravno središče Šaleške doline stavilo v enakovrednejši položaj z Velenjem glede gradenj stanovanj. Občani so z razume­ vanjem odobrili spremembe pri negospodarskih investicijah, ki gredo v glavnem v dobro bolje rešenega vprašanja šolstva, kjer se bodo sredstva povečala kar za 150 milijonov dinarjev. V letoš­ njem letu namreč odpadejo pred­ videne gradnje otroškega vrtca v Velenju, kino dvorane v Velenju, kopališča v Šoštanju, ceste proti Topolšici in centralnega pokopa­ lišča za vso Šaleško dolino. Hvale vredna pa je iniciativa volivcev v Šoštanju, kd so spre­ jeli sklep, da že letos začno s pro­ stovoljnim delom na izgradnji nujno potrebnega pokopališča. Volivci vaških področij pa so sprejeli sklep o obveznem prosto­ voljnem delu pri popravilu kra­ jevnih cest, ki so največji pro­ blem Šoštanj skega področja. Prav tako bodo tudi Vel en j cani nada­ ljevali svojo desetletno tradicijo, saj že dan za dnem pridno do­ grajujejo stadion in so priprav­ ljeni žrtvovati lepo število ur za začetna dela otroškega parka. Naš Aero Bilten, ki je nekaj let izhajal več ali manj priložnostno, je te dni zajemal nov list — »Naš Aero«. Tako se je tudi delovni ko­ lektiv celjskega Aera pridružil vsem tistim kolektivom, ki so spo­ znali potrebo po izdajanju lastne­ ga glasila. Že prva številka »Naš Aero« kaže pot, ki si ga je začrtal ured­ niški odbor pod vodstvom prof. Zlate Zupančič. V njej ne najde­ mo samo prispevkov iz dela in življenja tega kolektiva, ampak tudi sestavke iz dela sindikalne organizacije, iz torbe njihovih čla­ nov in podobno. Osrednja članka pa govorita o prvih korakih no­ vih organov samoupravljanja ter o nastanku podjetja. Trije posnetki slavnostne otvoritve petnajstih letnih športnih iger grafičarjev Slovenije. Na levi: tajnik republiškega odbora sindi­ kata tiska in papirja Franjo Rejc, na desni predsednik prireditve­ nega odbora Ignac Karničnik. Spodaj: pogled na tekmovavce. Srečanje Kočevju XV. letne športne igre grafičarjev Slovenije Zadnja dva dni preteklega tedna je prijazno in lepo urejeno Kočevje sprejelo nekaj sto grafičnih delavcev-športnikov iz vseh kolektivov grafične industrije Slovenije. Na vrsti so bile petnajste letne športne igre grafičarjev Slovenije. Organizatorji tekmovanja — sindikalna podružnica Kočev­ skega tiska — so vložili v to prireditev izredno veliko truda, in ne zaman. Športna manifestacija članov grafičnih kolektivov je uspela ne samo kot športna prireditev, temveč tudi kot tradi- cionanlno srečanje dobrih in starih znancev, kot srečanje gra­ fičnih delavcev, ki svoj prosti čas radi izkoristijo za najrazlič­ nejše udejstvovanje na športnem polju. Pa ne samo to; z njimi vred je zaživelo tudi Kočevje, ki je dobilo tiste dni pravcato praznično zunanjo podobo. Domačini so postavili nekaj lepih transparentov s pozdravi dragim gostom, pa tudi sicer so po­ skrbeli, da se je človek skoraj na vsakem koraku srečal z na­ pisi in reklamami, ki so o^pozarjale na športna tekmovanja gra­ fičnih delavcev Slovenije. K izredni organizaciji in izvedbi zelo zahtevnega tekmovanja so pripomogli ne samo prizadevni člani prireditvenega odbora in njihovi sodelavci, temveč tudi izredna razporeditev in ureditev vseh športnih naprav. Gaj, kakor imenujemo tisiti predel mesta ob Ptinži, se je razvil v takšen športni park, na katerega bi lahko bilo ponosno vsako, tudi dosti večje mesto. Tam imajo lepo no- gometno igrišče z atletskimi napravami, moderno štlristezno kegljišče, igrišča za odbojko in košarko, rokomet itd. Slavnostna otvoritev petnajstih letnih športnih iger grafi­ čarjev Slovenije je bila v petek dopoldne. Tekmovavce in goste je najprej v imenu prireditvenega odbora ter občinskega odbora SZDL pozdravil direktor Kočevskega tiska tov. Karničnik, za njim pa je športna tekmovanja odprl tajnik republiškega odbora sindikata delavcev tiska in papirja Slovenije tov. Franc Rejc. Od tod je posebna delegacija grafičarjev odnesla vence k spo­ meniku NOB v Kočevju ter tako počastila spomin vseh tistih, ki 90 padli v borbi za svobodo. NOV PROSPEKT Pred kratkim je Celjska turi­ stična zveza izdelala nov pro­ spekt — »Rimska nekropola Šem­ peter pri Celju«. Čeprav je skro­ men, pomeni važno pridobitev na področju turistične propagande, zlasti pa še propagande za rekon­ struirano svetovno znano grob­ nico rimskih dostojanstvenikov iz Celja, ki so imeli v Savinjski do­ lini svoja posestva. Razen kratkega opisa kraja sa­ mega, to je Šempetra v Savinjski dolini, najdemo v prospektu za­ pis o najdbi, obnovi ter pomenu izkopanin. Tu je tudi šest foto­ grafij najrazličnejših spomenikov. Besedilo je v dveh jezikih — slo­ venskem in nemškem; prospekt pa je bil natisnjen v 20.000 izvo­ dih. Stalna informiranost proizvaiavcev pogoj, za krepitev samoupravljanja Izkušnje in primeri potrjujejo, da v vseh delovnih kolektivih niso posvetili enake pozornosti stalnemu in pravilnemu obveš­ čanju proizvajavcev o novem go­ spodarskem sistemu, o njihovih nalogah pri izpolnjevanju proiz­ vodnih in drugih nalog. Toda, bilo bi napak, če bi to ugotovitev posploševali, saj so znani prav tako mnogi kolektivi, kjer so se močno prizadevali, da bi o vseh problemih, na katere so naleteli in o vseh nalogah, ki so jih mo­ rali izvršiti, govorili v kar se da najširšem krogu, ne samo na se­ jah delavskega sveta, ampak tudi na sestankih političnih organiza­ cij, na zborih kolektiva itd. Informiranost se lahko uvelja­ vlja v več oblikah in načinih. Najvažnejša pa je razprava pred sprejemom določenega sklepa. Značilno in posnemanja vredno je, da so v nekaterih kolektivih organizirali posebno službo za informiranje proizvajavcev, ki nenehno proučuje najbolj uspeš­ ne oblike svojega dela. V prene- katerih kolektivih so ustanovili tudi posebne klube, jih opremili z radijskimi in televizijskimi sprejemniki, knjižnicami in po­ dobno in tako omogočili ne samo sestajanje svojih članov, marveč tudi menjavo mnenj in izkušenj. V teh klubih pa so uveljavljali še druge oblike informiranja pro­ izvajavcev, in kar je najvažnej­ še, na silno neposreden ter pri­ vlačen način. Ce bi hoteli odgovoriti na vpra­ šanje, kaj so pokazali napori za najboljšo ter stalno informiranost proizvajavcev, bi lahko ugotovili naslednje: tam, kjer so se te na­ loge lotili zavestru) ter z veliko odgovornostjo,, torej ne formalno, so dosegli tudi izredno lepe us­ pehe pri sodelovanju kolektiva v reševanju in obravnavanju ce­ lotnega poslovanja in gospodar­ jenja. V takih kolektivih niso po­ znali ekscesov v višini osebnih dohodkov; na račun boljše infor­ miranosti so zagotovili večjo pro­ izvodnjo, hitrejšo realizacijo ... skratka kolektiv kot celota se je uveljavil kot dober in umen go­ spodar. In obratno, kjer so izosta­ le stalne informacije, kjer so se zapirali v ozek krog, je stal ko­ lektiv ob strani vseh dogajanj, na drugi strani pa so se nizale sla­ bosti in pomanjkljivosti pri na­ grajevanju, pri delovnih odno­ sih itd. Zaključek vseh teh ugotovitev, ki bi jih lahko utemeljili s kon­ kretnimi primeri, je zelo enosta­ ven. Konsultiranje kolektva o vseh važnejših vprašanjih ni in ne more biti samo formalno de­ janje, ampak nujna metoda dela za vključevanje celotnega kolek­ tiva v sistem samoupravljanja, v sistem odločevanja o vseh pro­ blemih. Da bi takšen sistem lah­ ko deloval v vsem svojem obse­ gu, je treba v kolektivih zagoto­ viti pravočasno in natančno in­ formiranje proizvajavcev. Zlasti bi morali gledati na to, da bi bile oblike informiranja različne, a hkrati dostopne prav vsem. Kajti, kot so pokazale nekatere ankete, se je tu in tam informiranost in s tem hkrati aktivno sodelovanje proizvajavcev pri upravljanju o- mejevalo samo ali predvsem na strokovne kadre ter na tiste, ki so bili v kolektivu že dolgo vrsto let. To pa je seveda napak. Zato ni pretiran zaključek, če rečemo, da od pravilne in siste­ matične informiranosti ne zavisi samo nadalnja afirmacija sa­ moupravljanja, ampak tudi uspeh in napredek vsakega kolektive posebej.