KRALJEVINA JUGOSLAVIJA UPRAVA ZA ZAŠTITU Razred 20 (3) PATENTNI SPIS INDUSTRISKE SVOJINE’ Izdan 15 februara 1933. ST. 9780 Fried. Krupp Aktiengesellschaft, Essen a. R., Nemčija. Sklopilna priprava za železniška vozila z nesamodelno vijačno sklopko in samodelno sklopko s srednjim odbijačem. Prijava z dne 18. februarja 1932. Velja od 1. junija 1932. Zahtevana prvenstvena pravica z dne 11. junija 1931. (Nemčija). Znano je, da se pri prehodu od nesamo-delne vijačne sklopke k samodeini sklopki s srednjim odbijačem uporabljajo takozvane prehodne sklopke, ki imajo obliko in delujejo po načinu končnoveljavnih sklopk u srednjim odbijačem. One se pritrdijo na vlečnih kavljih stare priprave in ostanejo toliko časa v obratu, dokler niso vsi vozovi opremljeni s končnoveljavnimi sklopkami s srednjim odbijačem. Nato se prehodne sklopke zopet odstranijo. Te priprave imajo nedostatek, da se morajo za prehodne sklopke, katerih življenska doba se niti izdaleka ne izkoristi, porabiti znatna dodatna sredstva. Izum ima narnen odstraniti ta nedostatek. To se doseže s tem, da se vozovi takoj opremijo s konč-noveljavno sklopko s srednjim odbijačem, sklopka pa se tako daleč porine v voz, da se more v njenih ustih namestiti normalni vlečni kavelj z vijačno sklopko v položaju, ki je normalen pri starem sistemu. Tako opremljeni vozovi, kateri tudi še obdržijo stranske odbijače, teko najprej mešano z še ne prekonstruiranimi vozovi, dokler niso vsi vozovi prekonstruirani. Na to se izvrši preureditev na ta način, da se vlečni kavlji in vijačne sklopke kakor tudi stranski odbijači odstranijo in da se sklopke s srednjim odbijačem potegnejo naprej v položaj obratovanja, kar se more pri celem voznem parku brez težave izvesti v e-nem dnevu. Priprava ima še nadaljno prednost, da se s preureditvijo more izvršiti istočasno tudi skrajšanje razdalje voz, katero je zelo zaželjeno z ozirom na skraj- šanje dolžine vlaka, kar pri postopku s prehodnimi sklopkami ni mogoče, ker morajo pri tem postopku končnoveljavne sklopke s srednjim odbijačem najprej sodelovati s prehodnimi sklopkami in stranskimi odbijači. Na risbi kaže: sl. 1 v aksijalnem preseku izvedbeno obliko izuma v uporabi kot prehodna sklopka, sl. 2 položaj odgovarjajoč sliki 1 po preureditvi v samostojno sklopko, sl. 3 drugo izvedbeno obliko v položaju odgovarjajočem sliki 1, kot prehodno sklopko, sl. 4 isto izvedbeno obliko kot končno-veljavno sklopko, sl. 5 tretjo izvedbeno obliko v aksijalnem preseku kot prehodno sklopko in sl. 6 končnoveljavno sklopko. Sl. 1 in 2 kažeta prehodno pripravo v uporabi na vozovih, ki so opremljeni s po sebi znano skozi tekočo vlečno in udarno pripravo. Ta priprava obstoja iz dveh zunanjih vlečnih in tlačnih drogov C, kateri sta potom cevi D zvezani s srednima vlečnima in tlačnima drogovoma E. Med obema srednjim drogovoma E, katerih medsebojna razdalja se more povečavati in zmanjševati, je razporejeno pero F, katero se napne na znani način tako pri povečanju kakor tudi pri zmanjšanju razdalje drogov E. Voz je potom nastavkov G, plošč H in peres J priključen na drogova C na tak način, da se peresi pri vsakem gibanju drogov C napram vozu napneta. Na Din. 15. drogovih C so predviđeni trije navoji c1, c2 in c3. Pri nazaj potisnjenem položaju sklopke A s srednjim odbijačem, predo-čenem v sl. 1, nosita navoja c1 sojemalca K, ki se priložita ob zunanji plošči H peres J. Navoji c2 in c3 so uvijačeni v odgovarjajoče navoje d1 in d2 cevi D. Pri prehodu k samodelni sklopilni pripravi se, kakor je razvidno iz sl. 2, te vijačne zveze potom vrtenja cevi D razdružijo. Nato se moreta sklopki A vključno sklopilna členka B i drogova C potegniti naprej in slednjič se z nadaljnim vrtenjem cevi D uvijačita navoja c3 v navoja d1, dočim se sojemalca K odvijeta od navojev сг in se navijeta na navoja c2. Sl. 3 in 4 predstavljata prehodno pripravo pri drugi znani vlečni in udarni pripravi. Pri tej pripravi se sklopki L s srednjim odbijačem in sklopilna členka M upirata potom peres. Q ob udarni člen P1, P2. Razven peres O, kateri prenašata tlačne sile na udarni člen in vlečne sile potom plošč 0 na voz. sta razporejeni še nadaljni peresi R, kateri pri stisnjeni pripravi vzdržujeta prožno zvezo z vozom ob posredovanju nastavkov T in T1. Glede prehoda se razporedba, predočena v sl. 3 in 4, razlikuje od razporedbe glasom sl. 1 in 2 bistveno v tem, da se pri preureditvi istotako premakne razporedba peres. Udarni člen obstoja iz dveh druga v drugi po načinu teleskopa gibljivih cevi P1 in P2, kateri sta potom zagozde S medseboj zvezani bodisi v skrajšanem položaju, predočenem v sl. 3, ali pa v podaljšanem položaju, kakor je predočen v sl. 4. Pri preureditvi se najprej odstrani ta zagozda S, nakar se odstranijo nastavki T. Na to se morejo potegniti na ven sklopke L s celokupno razpcredbo peres in vdovicami udarnih členov P1 in P2, dokler se plošči 0 ne zadeneta ob nastavke U. Slednjič se nastavki T in zagozda S zopet montirajo na način, predočen v sl. 4. Sl. 5 in 6 kažeta preureditev ori takozvani ločeni vlečni in udarni pripravi. Pri predočeni razporedbi je vlečno in tlačno pero V nameščeno med sklopko W in sklopilnim členkom X. Preureditev se izvrši na ta način, da se nastavki Y odstranijo in da se celokupna vlečna in u-darnr. priprava tako daleč potegne naprej, dokler se ne zadene sklopilni členek X ob nastavke Z, nakar se morejo nastavki Y zopet montirati za sklopilnim členkom X. Omeniti bi še bilo, da se more vlečni kavelj N zvezati z nazaj potisnjeno sklopko s srednjim odbijačem potom istih zapornih členov, ki tudi služijo za medsebojno pri-čvrstitev sklopk s srednjim odbijačem. Patentni zahtevi: 1. ) Sklopilna priprava za železnička vozila z nesamodelno vijačno sklopko in sa-modelno sklopko s srednjim odbijačen, ki se more iz nazaj potisnjenega položaja potegniti naprej v delovni položaj, označena s tem, da je v nazaj potisnjenem položaju v ustih sklopke s srednjim odbijačem pričvrščen vlečni kavelj z vijačno sklopko. 2. Sklopilna priprava po zahtevu 1.), označena s tem, da je vlečni kavelj, kateri je zvezan z v nazaj potisnjenem položaju nahajajočo se sklopko s srednjim odbijačem, pričvrščen na glavi sklopke potom istih zapornih členov, ki tudi služijo za medsebojno pričvrstitev končnoveljavnih sklopk s srednjim obijačem. Ad patent hroj9780, ' Ad patent broj 9780. ' \ i ■ . - /7V ; / ' ' r . ' - • r: ■ v. '