Izhaja vsak četrtek. Cena mu je
3	K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, za Ameriko ln druge tuje države
4	K 60 v. — Spisi In dopisi se po-illjajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Semenlike ulice štev. 2. Naročnina, reklamacije ln Inseratl pa i Upravnlitvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
Inseratl se sprejemajo po sledečih cenah: Enostopna petltvrsta (šestina „Domol]ubove" širine 34 mm) Ftane zaenkrat 30 v. Pri večkratnem objavljenju primeren popust po dogovoru. — Posamezne številke se prodajajo po 10 v. Čekovni promet poštno-hranllnlčnega urada štev. 824.797.-----------
Steu. Z.
V Ljubljani, dne 12. januarja 1906.
LM XIX.
festnm je domovina?
Silno radi učč škrici kmeta domoljubja. Seveda umevajo tudi ljubezen do domovine po svoje. Po njihovi sodbi je domoljub, kdor se | udeleži čim največ takozvanih narodnih veselic, in pri tem pozno v noč popija in kriči, četudi pri tem drugi dan ni sposoben za izvrševanje opravil. Tak od škricev potrjeni domoljub iora tudi častiti veljake in prvake, e se o komu reče: ta je narodni oditelj, potem sploh ne sme dru-;ega misliti, nego, kako bi se takemu ložu izkazovale največje časti. Gorjč mu, če se na primer spomni, da je * ik veljak pravzaprav duševna reva, mo kričač in nič drugega; gorje iu. če opazuje njegovo zasebno ivljenje in zagleda v njem grdega •ijanca, slabega moža in očeta, ode-ha itd
Ej, toliko prostosti si pa hočemo ia vsak način ohraniti, da lahko rgamo vsakemu krinko z obraza i brez ovinkov izjavljamo, da je pomoljub" dovolj svoboden in udi dovolj pošten, da bo tozvrše-al. Naš gospodar je naša vest, naše ielo je korist našega, pred vsem mečkega ljudstva. Sleparstvo in hi-lavsko dobičkaželjnost bomo pobi-
jali z vsemi močmi, naj se pokaže kjerkoli pod pretvezo dela za javni blagor, pod podobo domoljubja.
Na zgodovinskih tleh stojimo, ko pravimo: Domovino nam je ustvaril kmet. Tudi po naših krajih so se tako kot drugod pred davnim časom raztezali neprodirni gozdovi; reke niso imele uravnanega teka; vsled tega je bilo vse polno jezer in močvirne zemlje. Takrat je gospodoval po teh tleh lovec. Za njim je prišlo pastirsko ljudstvo. Lovski in pastirski narodi pa še nimajo domovine, ker si ne morejo ustanoviti lastne države. Nobenega zgleda nimamo, da bi bil kak lovski ali pastirski narod ustanovil kako trajno državo. To pač vemo, da so nekateri bili v svoji divjosti toliko močni, da so napadli države in jih uničili, postavili niso nobene. Postave, mir in red, brez katerega ni domovine, so se rodile trajno šele potem, ko je ljudstvo pričelo kmečko delo. Na kmetu slone države.
Tam, kjer je včasih živela ena sama lovska rodbina, more živeti petdeset pastirskih in tristo poljedelskih. Tako so izračunali učenjaki. To nam kaže, kje imamo iskati stvarnika domovine. Zato pa slovenski kmet, dvigni glavo! Zavedi se, daje tudi slovenska in avstrijska domovina
delo tvojega stanu. Kdor tebe zaničuje, zaničuje domovino, kdor tebe zanemarja in potiska v kot, zanemarja domovino! Samo kdor je prepričan, da tisti stan, kateri je ustvaril domovino, mora vedno ostati najtrdnejši in najveljavnejši, ljubi svojo domovino
Zato pa stojimo mi trdno na tem prepričanju, da brez dela v korist in zboljšanje kmetovo ni domoljubnega dela. Kdor ljubi domovino, mora ljubiti tudi kmeta.
Bo] za Jesenice.
Dne 2. januarja letos pop. ob 4. uri je prišla deputacija liberalne stranke k ravnatelju g. Luckmannu, da bi sklenila ž njim kompromis za občinske volitve. V deputa-ciji so bili Schrey, Lovre Baloh in učitelj Guštin. To jedejstvo, ki se ne da u t a j i t i I S tem korakom je liberalna jeseniška stranka pokazala, da ves srditi boi, ki ga bije sedaj, bije samo za svoje osebne koristi, in da ji je narodnost samo na jeziku. Prosjačit in b s r a č i t je šla za pomoč k tistemu, ki ga je celo leto napadala kot najhujšega sovražnika slovenske narodnosti in župnika Zabukovca raz vpila za narodnega izdajavca samo zato, ker ga je g. Luckmann enkrat obiskal.
Liberalni jeseniški mogotci so spoznali, da ljudstvo ne mara za njih liberalizem in
jih bo pri občinskih volitvah vrglo. Knj so storili, da bi se ohranili na površju, da bi kot gospodarji v občini polagoma le dobili zaslombo pri ljudstvu? Vrgli so med ljudstvo : Jesenice so v nevarnosti, da jih dobe Nemci voblast, rešimo Jesenice! Bogataša Schrej in Trevn sta začela izdajati Jeseniško stražo" (založila sta denarja za celo leto zanjo), da bi vzbujala narodnostno in protiversko ideio. V vsaki številki je bujskala proti Lučkmannu, češ, da hoče Jesenice ponem čiti in zoper župnika zabukovca, češ, da je ž njim zvezan in da katoliški duhovnik sploh ne more biti dober narodnjak in je vsak izdajavec domovine, ki gre z župni kom Zabukovcem. Da bi si zagotovili ve čino v I. razredu, imenovali so 10 liberalnih častnih občanov. Bolj ko so se volitve bližale, bo j so vpili zoper Luckmanna in župnika Zibukovca. Naj navedemo samo nekaj citatov iz zadnjih 4 številk Jeseni ške straže". Št 51.: .Jeseničani, varujte se Zabukovca! Kdor se le količkaj zanima za javno-politične zadeve v naši občini, gotovo že ve, da se je fajmošter Zabukovec za čas volitve častnih občanov prodal trdemu Nemcu Lukmanu. Jeseničani, ali veste, kaj se to pravi, prodati sebe in koristi lastnega na reda takemu človtku, ki je naš najhujši na rodni nasprotnik! ? Ali boste morda verjeli Zabukevcu, da je piidobil Lukmana za Slovence? Ne, Lukman ne prodaja svoje na rodnosti, prodal in zatajil je svoj narod žup nik Zabukovec. Ali ni torej naša sveta narodna dolžnost, da pri volitvah zapodimo odsebe Zabukovca in vse njegove pristaše, kajti to zahteva naš narodni ponos, to zahteva naša narodna zavest. Jesenice so slovenske in morajo ostati slovenske. Zate pa proč z narodnimi kupčevalci, proč z iz-dajicami!"
„Ne bomo se ustrašili pri volitvah Zabukovca in ne Lukmana."
St. 3 II. letnika: »Slovenska napredna stranka ima večino v dveh razredih."
Št. 4: »Poraz klerikalno nemškutarske stranke, ki jo vodita Lukman in Zabukovec, je pri volitvah gotov. To stoji danes kakor pribito."
„Pri volitvah bo ljudstvo tega črnega Judeža Iškarjota pognalo, da s svojim kup-čevalcem Lukmanom vred ponižno stisne svoj rep, kakor kužek, ki ga je gospodar polil z mrzlo vodo."
St 5: »Pljuni vsak, bodisi mlad, bodisi star, pred izdajico, slovenskim župnikom Zabukovcem, in matere naj nauče svoje otroke, da za osebe, ki iz osebne užaljene častiželjnosti pripravljajo narodu pro pad, velja le krepki t e j, f e j! "
Tako in podobno so celo leto vpili liberalci in begali ljudstvo. In danes? Danes iščejo pomoči pri »trdem Nemcu", da bi uničili župnika Zabukovca, ker dobro vedo, ako »trdi Nemec Lukman" potegne z liberalci, ne spravi Zabukovec niti enega slovenskih krščanskih mož v odbor. Naj pridejo v odbor raje Nemci, da so le liberalni, kot Slovenci, ki niso liberalni. To je narodnost in narodni ponos naših liberalcev! Glo-
boko so s« ponižali pred tistita, ki so ga imeli za najhujšega sovražnika sloven ske nar< doosti, da bi le mogli dati brco — slovenskemu Župniku, ki obsoja njih liberalno delovanje v pogubo naroda. Vsa sredstva so prej poizkusili, pt«dno so se tako nizko doli — ponižali. Volivni imenik jim je pokazal, da v nobenem razredu limajo večine. S silo so poizkušali *c imenovati častnih občanov. Dvskra'. so jim volivci preprečili to nasilstvo Šli so v Ljub Ijano k deželnemu predsedniku in ga pn-dušati, naj da tajni «kaz okrajnemu glavarstvu, da zakon po njihovi volji tolmači. Pritiskali so na naše častne občane, naj volijo z njimi. Ko je bilo vse zastonj, ko so uvideli, da pri volitvah popolnoma propadejo, potem pa so šli beračit k »trdemu Nemcu" Lukmanu. »Usmili se nas vsaj Ti, če ne se nam bo celi svet smejal! Toliko smo se trudili, toliko žrtvovali, da bi župnika Zabukovca uničili, in zdaj naj volitve pokažejo, da mi nmamo nobene moči na Jesen'cah. Zabukovec pa toliko!"
Ravnateij Luckman je rekel: »Dobro, naredimo kompromis, toda vse tri stranke, brez župnika Zabukovca, in samozVaminesklepam kompromisa." In liberalna deputacija je šla in si je pač morala misl;ti: »Naj raje vseh.... vzame, Jesenice in slovenski narod, kot da bi se mi vezali z župnikom, ki ga moramo uničiti," ker k župniku Zabukovcu jih ni bilo, kakor smo izvedeli od njega samega.
Kdo je izdajavec, župnik Zabukovec ali liberalci, se je pokazalo že sedaj, pokazale pa bodo še bolj volitve, kako si je župnik zabukovec prizadeval, da Jesenice ostanejo slovenske. Če pojde po njegovem, bo večina v odboru slovenska, in v odbor prideta samo dva Nemca, ki jih pa bodo volili le Nemci v drugem razredu. Slovenska javnost, nedajse preslepiti od vpitja naših liberalcev. Čakaj in po volitvah sodi!
Političen pregled.
Državni zbor.
Državni zbor bo sklican kakor se čuje šele proti koncu meseca januarja. Svečana že pride na vsto volivna preosnova, če bo ostal Gavč mož beseda.
Volivna preosnova.
Kakor močna nevihta z bliskom in treskom v pasjih dneh izčisti nasičeni in izprijeni zrak ter poživi naravo, tako je baron Gavč s svojo slovesno obljubo v začetku minulega zasedanja očistil ozračje, pregnal moro, ki je dušila duhove ter vzbudil novo upanje. Splošna, enaka, tajna in neposredna volivna pravica je zahteva časa, je zahteva naše dobe. Mi ne vprašamo, ali so ogerske zmede ali ruska revolucija pospe-
šila preobntt mrienja in prepričanja v mero dajnih in najvišjih krogih. Nam danes zadošča dejstvo, da hoče vlada močnemu gi banju odpreti zakonito p£t ter redu od kazati odrejeno strugo m smer. Že sama resna obljub« Ministrskega predsednika, da vlada popravlja volivno preosnovo, je kakor električna iskra vzbudila duhove po vsi širni državi, naravno, da tudi v državni zbornici. Večina poslancev je prepričana, da razvoj časa zahteva splošno in tnako volivno pravico, kajti le ona mora danes preprečiti politično in socijalno revolucijo, poživiti državno zbornico, ter ji udahniti novo življenje in moč. Dvoma torej ni najmanjšega, da vlada pripravlja nov volivni red, toda vprašanje nastane kakšnega? Ali bo preo-snovala vlada volivni red na podlagi splošne in enake volivne pravice? Že danes je gotovo, da bode volivna pravica splošna, to je, da dobi vsak moški državljan po en glas. S tem pa še ni rečeno, še manj pa zagotovljeno, da bode volivna pravica tudi enaka. Ravno to je najvažnejše vprašanje, s katerim si belijo sedaj politiki glavo, kako izvesti splošno in enako volivno pravico. Prave sodbe danes še ni mogoče izreči, dokler si ne ogledamo vladnega načrta
Glasovi o volivni pravici.
Iz čeških krogov se glasi, da bo število slovanskih poslanccv v novi zbornici znašalo 225. Skupno število vseh poslancev pa bode znašalo 440; slovanske stranke bodo imele torej večino nad neslovanskimi. Doslej je bilo razmerje ravno nasprotno : 197 slovanskih poslancev je stalo nasproti 228 Neslovanom. Najhujše presenečenje čaka Nemcev v sudetskih deželah; kajti po sporočilu nekega češkega poslanca, bo znašalo število čeških poslancev na Češkem, Mo-ravskem in Šleziji 100. Doslej so imeli Cehi le 69 poslancev. Prišteje se Čehom še 18 poslancev veleposestva. Poleg tega dobe Čehi še 11 do 12 novih okrajev. Tudi število slovenskih in hrvaških poslancev se bo zvišalo za 1 do 3 okraje. Na Koroškem se ba napravil nov slovenski okraj. Nadalje izgube Nemci tudi 2 poslanca iz kranjskega veleposestva, ki pripadeta Slovencem. Število nemških okrajev se bo znižalo od 205 na 200. Seveda Nemci take razdelitve poslancev, ki si jo mislijo Cehi, ne sprejmejo na noben način. Sploh pa u to v nasprotju z izjavo Gavčevo. Sicer pl ▼olivne presnove, kakršne zahtevajo nemškf listi, ne bo sprejela nobena druga stranka take pa, kakoršno zahtevajo Slovani in so cijalisti, Nemci ne bodo nikdar sprejeli Obeta se torej vsekako še hud boj, predne se bo izvedla volivna presnova.
Odlikovan« ministra.
Min strs'<emu pr^s«dniku baronu Gavču podelil ces r veliki križ r*J« sv. Štefana, nistru notranjih poslov grofu Bilant Rajiu veliki križ Leopoldovega reda.
IGoluhovskijev odstop?
Zadnji čas se je mnogo govorilo o od-jpu ministra iunanjih zadev grofa Golu-»vskija Zadnja poročila pa pravijo, da Dluhovski ostane še nekaj časa na svojem esta. Njegov edstop re bo odvisen od mobilne spra7e med vladarjem in Ogri. Na egove mesto pride baje sedanji državni inister Burijan; Burijanev naslednik bo firof Kuen Hedervari nekdanji ban hr-ški, ki je b>l zadnje dni večkrat pri ce-rju. Grtf Goluhovski je dal zadnji čas ipraviti svojo palačo v Lyovu.
prava med Čehi in Nemci na Moravskem.
Na Moravskem je prišla povsem nepri-ikovano — ako se spominjamo viharnih krvav h dogodkov, ki so se še nedavno mu vršili v Brnu — do nekega sporazum enja .med Cehi in Nemci, katero spora-umijenje bo bržkone v podlago političnemu ivljenju v tej krenovini. Nemci gttove niso rivolili v to vsled mirijubja in ljubezni j C^hov, marveč edino!e v izpoznanju, da i v tej deželi nikakor ne da več vzdržati emško gospodstvo. Nemci so si mislili: raprej se sporazumeti, tem ceneje bo spo-izumljenje — za vas. Glavni vspeh spora-timljenja je za Cehe ta, da sta prešli večini sželnega zbera in odbora v njihove roke: prava dežele je prešla iz rok nemške anjšine v roke češke večine,
lesar noče ugoditi Mažarom?
Oeerske zmede se vlečejo še vedno ilje brez konca in kraja. Nenasitni Mažari očejo državo razkosati, da bi sami sebe svzdignili. Mažarski magnati so se pe-speli do odkritega odpora proti kroni in islijo, da ni več moči, ki bi jih zmagala, i v teh burnih ustanovnih bojih se je mi-jinje cdločiln h krogov hitro izpremenile. Iadar je vendar končno spoznal nadutost i pretirane zahteve mažarskih politikov in m zaklical: „Do tu, in ne dalje !" Zadnji is se govori, da se je kralj zopet izjavil vojaškem vprašanju na Ogerskem ter I, da je sedaj še manj voljan popustiti, o kdaj prej
Dogodek v Oebrečinu.
V mestu Debrečinu ca Ogerskem se je fodil nečuven škandal, ki osveljuje sedanje izmere na Ogrskem. Ko se je novoime )vani župan Kovač pripeljal v Dsbrečin,
na je na kolodvoru čakala velika množica, ki je Naskočila vagon, izvlekla nadžupana in ga naravtlAst napadla. Nič ni pomagalo, da je starček prosil usmiljenja in s tresočim glasom prisotnim klical, da odstopi, naj ga izpuste množica ga je vrgla v pripravljeni odprti mrtvaški voz in ga peljala v mesto. Med potjo je množica Kovača tako tepla, da je izgubil zavest. V mestni hranilnici, kateri so pobili vsa okna, se napravili hitro iz neke sobe mrtvaško celico, v kateri je na mizi stal križ in sveči. Tudi je moral Kovač podpisati izjavo ra ministra, da odstopi. Vojaštvo je nato prihitelo in na vse strani raztiravalo napadslce. Kovač ima dvanajst težkih ran. Prepeljali se ga v bu dimpeštansko bolnišnico. Ta dogodek dokazuje, da so Madžari še vedno taki barbari, kakršni so bil;, ko so prilomastili iz Azije, ko jim niti starost ni več sveta.
Turčija.
Iz Carigrada javljajo uradno, da je izboljšan položaj v Albaniji. V prizrenškem in peškem okraju je baje povzročil nemire osebni davek, a v resnici so vzrok jnemirev krajevna nasprotstva in spletke. V Trape-zuntu niso dovolili, da bi izkrcala neka ruska ladja 47 krščanskih beguncev, ki so turški podaniki. Turki se boje, da so med njimi člani armenskega prekucijskega od bora. — Kajmakan na gori Atos je dal s silo preiskati bo'garski samostan Zografon. Prijeli so osem menihov, ki so jih odvedli v Solun, ker jih dolže, da so v zvezi z bolgarskim vstaškim odborom.
Smrtna kazen in italijanska
armada.
Načrt prenovljenega italijanskega vojaškega kazenskega zakonika odpravlja smrtno kazen, ki je bila doslej določena v slučaju vojske za tistega vojaka, ki zanemarja svoje dolžnosti take, da s tem prizadene občutno škodo vojaškemu delovanju in take povzroči izgubo kake postojanke ter za rojaka, ki na straži zaspi.
Strajk gostilničarjev v Italiji.
Štrajk gostilničarjev in hotelirjev je v mestu Varese v Italiji. Gostilničarji in hotelirji stavkajo radi previsoko jim odmerjenega občinskega davka.
se je vršil o božičnih praznikih v Lvovu. Res je te delo samo vsepoljske stranke v Galiciji, a ni dvoma, da bodo ti sklepi kmalu last vseh Poljakov. Na shodu se je govorilo o skupnem duševnem in gospodarskem de'u vseh treh delov Poljske. S tem se je pač mislilo na avstrijske, nemške in ruske Poljake. Shod je zahteval za Galicijo
samostojne postavodajalno zbornice, vpeljavo poljskega armadnega jezika in poljski uradni jezik pri najvišjem sedišču, ki naj bo za Poljake tudi samostojno v Lvovu ali v Krakovu.
Revolucija v Rusiji.
Ustava ali revolucija ? Take odmeva med gromom topov po celi prostrani Rusiji, najgremovitejše pa v Moskvi, središču staro-ruskega življenja, v sicu ruske države. In kako je to prišlo > Nesrečna ruska vojska z Japonci je odkrila gnjilobo v ruski politični in vojaški upravi. To je dalo pcgum nemirnim duhovom, da so netili nezadovoljnost med nezavednim ljudstvom na deželi in snovali zarote med meščanstvom. Ognjišče revolucije pred prazniki je bila Moskva. Z največjo srditostjo so se zbesnele mnežice več dni ustavljale vojakom. Bila je večdnevna krvava bitka na ulicah svetovnega mesta. Agitatorji so preslepili zdivjane množice s poročili, da so pokrajine ob Vzhodnem morju proglasile ljudovlado, da so le ti zbrali močno armade, ki pride vstajnikom na pemoč, da je prišla mandžurska armada, ki zasede Moskve. To in druge govorice so omamile prevarano ljudstvo, ki je s svojo krvjo plačalo svojo lahkovernost
Vstaja zadušena.
Carju zvesti polki so zadušili vstajo, ki pojema, ugaša in trepeta pod konjskimi kopiti. Ljudstvo, množice, ki se bore za človeška prava preti nečuveni pokvarjenosti starega samodržtva, so strle vojaške moči. In vendar! Kdo bi mogel obsoditi pripro-stega človeka, ki v bedi in skrajnem obupu prekorači meje zakona? Kaznjiv je, a zasluži pomilovanje in človeško sočutje. Tudi črv se vije pod trdim stopalom. In vendar ni zostonj tekla človeška kri. Grom topov, jok vdov in sirot mora pretresti kruto gospodo, ki ima v roki vso moč, da se zave svojih dolžnosti nasproti brezpravnim množicam, nasproti trpečemu in obupanemu ljudstvu. Bajoneti zaduše izbruhe revolucije, a ne zadu*e duha časa, ki zahteva človeške pravice za vse in vsakega. Krvava revolucija bode tudi v Rusiji izči-stila zrak in pospešila pričetek in lazvoj ustavnega življenja. In to bode prerodilo ogromno države v blagor in srečo vseh, ki ljubijo pravico, mir in red.
Sprava med Vatikanom in KvL*inalom.
„Magdeburger Zeitung" poroča iz Rima: Razširjene so govorice, da se bosta popolnoma sporazumela papež in- italijanska vlada. Vatikan namerava baje sprejeti garancijski zakon.
LISTEK.
Vplašanje.
(V. Kosmak.)
Takoj po novem letu sem šel obiskat svoje znance ▼ mesto. Gosta megla je ležala nad celo pokrajino kot slaba vest ha človeški duši. Kamorkoli sem stopil, povsodi je bilo polzko in napel zmrznjeno in dobro je bilo treba paziti kam sem stopil, da nisem padel. Ljudje, ki sem jih sreča val na cesti, so se prikazovali nenadoma iz goste megle kakor strahovi. Bila je res neprijetna pot.
Da ne bi šel sam, sem potegnil iz žepa dobro znanko, pipico, jo nažgal in korakal počasi dalje. Z železom okovano palico sem krepko zasajal v zemlio, kajti če bi padel in si zlomil nogo, kaj naj počnem potem, ubogi siromak?
Pot me je privedla pred gimnazijo, kjer je čakal kočijaž z dveuprežno kočijo. Ura v stolpu bližnje cerkve je začela biti enajst. V gimnaziji je zapel zvonec in z glasnim veseljem so se vsuli dijaki iz zatohlih šolskih sob. Kočijaž je skočil pred konja in ju prijel za uzdo, da se ne bi splašila.
Ponosno in prevzetno je prišel iz gimnazije kakih 15 let star okusno oblečen dijak sredi med dvema sošolcema. Pred vrati so se ustavili in govorili nekaj časa, seveda nemško. Nato pokaže oni, ki je bil v sredi na kočijo in pravi: „Se hočete malo peljati z menoj?"
Oba sta pritrdila.
Kočijaž je priskočil, se globoko priklonil in odprl pri kočiji vrata. Dijaki so posedli po mehkih blazinah, voznik je pognal in kočija je oddrdrala po kamnitem tlaku. Nekaj dijakov je zavistno gledalo za njo,
dokler ni zginila v megli. Jaz sem si mislil: glej jo gospodo, tako mlad in zdrav pa se vozi teh par korakov, ki jih ima do doma s kočijo. In premišljal sem, kako imajo nekateri otroci vsega v izobilju. in pije kar mu srce poželi, oblači se v dragocena oblačila, ima vsakojake zabave in igrače in naposled tudi lastno kočijo, a drugi trpe lakoto in pomanjkanje v vsem.--
A če trezno premislimo, tako razvajenemu otroku ni treba zavidati njegovega bogastva in izobilja. Res ima vsega dovolj, a kaj ga to veseli? Vsega je že sit in pre-nasičenost je grob veselja. A če pride nad tako dete nesreča, bolezen, trpljenje, tedaj je tak človek najnesrečnejši.
Ko bi na to pomislili vsi stariši, ki mislijo da največ store za svoje dete, če mu vsako željo do pičice izpolnijo! Toda predaleč sem zašel! — —
Od gimnazije sem šel k bližnjemu brivcu v sosednjo ulico, da bi se dal nekoliko ostriči in pomladiti, kar se spodobi zdaj, ko je tudi leto še tako mlado in nežno
Sedel sem zložno pred velikim zrcalom že ves namazan z milom. Brivski pomočnik se mi je ravno približal z britvijo, da bi začel zvrševati dolžnost svojega stanu, kar vstopi bolj plašno bleda, revno oblečena žena v brivnico Brivski mojster jo je vprašal, kaj bi rada.
»Želim z vama spregovoriti par besedi na samem."
Mojster je odvrnil pregrinjalo in jo ▼edel v sosednjo sobo. Skozi zagrinjalo se je čul nato bolj tih pogovor.
.Usmilite se me, lakota in beda pritiskate na me z vso silo in nikjer ne morem dobiti niti denarja niti dela. Ali bi ne hoteli kupiti mojih las?* Silno nerada se ločim od njih, a kupiti moram otrokom kruha.
Zaropotale so škarje, zažvenketalo je nekaj drobiža in žena je odšla skozi drugo sobo na ulico.
Ko sem se popoldan nekako ob treh vračal proti domu, sem došel deklice, ki so šle iz šole. Veselo so se pogovarjale in smejale, samo ena je bila žalostna in s pove-šeno glavo je stopala nemo med tovari-šicr.mi.
Ubogo dete! Na tvoje mlado srce je padla slana bede in pomanjkanja! Podobno si zmrzli pomladanski cvetlici.
Iz teh mislij me je vzbudilo veselo otroško vriskanje. Naproti nam je prihitel približno štiriletni deček. Z obraza mu je sijala radost in že oddaleč je klical sestrici:
»Micika, hitro pojdi domov, hitro!« Mama so kupili drv, moke in kruha. V sobi je že tako lepo gorko in zdaj kuhajo dobro ko-silce."
Prijel je deklico za roko in poskakoval zraven nje proti domu.
Šel sem za njima.
Ustavila sta se pred majhno nizko hišico. Mati ju je čakala [na pragu z ljubez-njivim smehljajem na licu.--
Pogledal sem ji natančneje v obraz in spoznal ženo, ki je malo prej pri brivcu prodala svoje lase. — — —
Stavim ti, dragi bravec, na koncu vpra šanje; ali je občutil dijak, ki se je peljal t lepi kočiji iz šole toliko radosti, kot ta bratec s svojo sestrico ? In kdor je žrtvoval več za svoje otroke, ali bogati stariši onega diiaka ali ta uboga mati? Odgovor ti bo lahak.
Razgled po domovini.
Po volitvi.
S tra s tna v o 1 i 1na borLa je končana! S ponosom gleda Slovenska Ljudska Stranka na svoje zmagonosne čete. Vsi, ki sovražijo slovensko ljudstvo, so se bili v volilnem okraju združili, da vržejo ob tla našo stranko in oslabijo moč ljudske armade, ki stoji že več let v najhujšem boju za pravice kmetskega ljudstva. Sovražnikom pridružili so se bili to pot izdajalci, ki so marsikaterega dobro -mislečega, poštenega moža preslepili, da je marširal v vrstah naših in svojih lastnih nasprotnikov. T tm sijaj-
nejša je zmaga, ki jo je Slovenska Ljudska Stranka izvo-jevala sama zoper vse sovražnike, odpadnike in izdajalce!
Čast in hvala Vam vrli, neustrašeni bojevniki! Vse pošteno slovensko ljudstvo gleda s ponosom na Vas
Naprej tako do novih bojev in novih zmag!
V Ljubljani, 5. prosinca 1906.
Osrednji volilni odbor Slovenske Ljudske Stranke:
Dr. Ivan Susteršič, načelnik.
Zahvala.
Novo mesto, 5 januarja. Časti-tim volivcem k o č e v s k o - r i b-niško-velikolaških k m e t s ki h občin izreka za častno zaupanje iskreno zahvalo
deželni poslanec Fran Šuklje.
Dopolnilna deželnozborsk« volitev v ribniško velikola&keffl kočevskem okraju je končana t zmago ,Slovenske Ljudske Stranke1. Njen kandidat dvorni svetnik gospod Fran Suklje je dobil
1 0 6 3 glasov, liberalni kandidat gosp. D r o b n i 6 pa 807 glasov. Pri volitvi 1. 1901. je dobil takratni liberalni kandidat Višnikar 1189 glasov. Naša stranka je v tem okraju zmagovala vedno z velikim naporom, ker se ji je bilo boriti proti dvema strankama proti liberalcem in nemškim Ko-čevarjem, ki so vedno in tudi sedaj na povelje nemške „Parteileitunge" marširali proti naši stranki. Bili so časi, ko je rajni Pakiž bil izvoljen z enim glasom večine, bili so pa tudi časi, ko smo, kakor n. pr. io Klunovi smrti ta mandat izgubili. Na rčerajšnji izid je stranka lahko tembolj po josna, ker je prodrla kljub raznim osebnim spletkam, katere so uprizorili liberalci, ki io pa z včerajšnjim izidom tudi razbite, ^oložaj je bil za stranko neugoden še zlasti zaradi lokalne kandidature nasprotnikove, ki je marsikoga premotila, dasi je po irepričanju naš. Liberalni kandidat Drobnič e po instrukcijah iz Ljubljane prepotoval udi kočevske občine misleč, da mu bodo lemški kočevski glasovi odvagali slovenske >rce. Liberalcem privoščimo, naj se tolažijo, cakor vedo in znajo. Naj tudi po volitvi nečejo svojemu občinstvu peska v oči, ka-tor so ga pred volitvijo. Časih so naše mage vse pripisovali »škofovim pastirskim tismom", sedaj morajo pač kaj druzega lobiti. .Slovenska Ljudska Stranka" pa Iviga zmagonosni svoj prapor, zbirajoč ped ijim vse poštene može, kričave puhloglavce, linavce in izdajavce pa prepušča drugim »lava in hvala značajnim možem, ki so od-ali svoj glas kandidatu »Slovenske Ljud-ke Stranke", poplačalo jih bo p o -teno delo naših poslancev!
Naročajte »Domoljuba« ! V adnji številki smo sami priporočali naš list ' naročbo. Danes prinašamo iskrene besede, >i jih je prinesel naš izborni dnevnik „Slo-enec" in v katerih vsem somišljenikom po-uga na srce, naj pridno agi tirajo za našega Domoljuba". »Slovenec" namreč pifie: Naj-iriljubljenejši ljudski list je pri nas „Domo $ub". Krepka in neustrašna pisava, zanimiva sebina in prikupna oblika tega lista ugaja judstvu tako, da se ga je oklenilo z vso rnemo. Ob novem letu pa je stopil „Dome-jub" za odločen korak naprej. Postal e t e d n i k. To se je zgodilo na željo naočnikov Kajti ljudje žele izvedeti vedno eč. Citanje se je splošno razširilo, in kdor e je navadil časopisa,. ne more celih štiri-ajst dni čakati nanj. Pa tudi uredništvo lora imeti tednik. Saj se dogodki dandanes »ko hitro razvijajo, da jim ne more več sle-iti list, ki izhaja le dvakrat na mesec. V veh tednih se mnogokrat položaj tako iz-remeni, da stare novice niso več nič vredne, aradi tega se je pa morala naročnina na-taviti na ,3 K. Ce se pomisli, da znaša le
poštnina na leto 1 K, ostane za list sam le 2 K, in reči smemo, da daleč okoli ni lista, ki bi pri taki obsežnosti in vsebini bil tako poceni. Da se bo pa list mogel kot tednik razvijati še bolj, naj se zanj a g i t i r a. Le pri velikem številu naročnikov je mogoče ob tej ceni preskrbeti res vzoren list. Naj se torej zdaj naši somišljeniki ne strašijo truda za agitacijo! Saj jim „Domeljub" to potem z obrestmi povrne, ker imajo v njem najboljšega pomočnika in najmočnejšega so-borivca v dobi političnih borb! Zato na agitacijo za ^Domoljuba"!
Agitacija za Drobniča med Ko-čevarji je bila velikanska. Vsi nemškolibe-ralni mogočnjaki kočevski so se zanj potegovali. One Kečevarje, ki ne marajo voliti liberalca, so premotili s tem, da so rekli, da je od nemškega vodstva iz Ljubljane prišla parola „WahlenthaItung". Tačas so pa z vsemi silami agitirali za Drobniča. Tako je govoril tudi mestni župan Loy volivcem in jih mnogo premotil. V resnici pa ni bila dana Nemcem parola vzdržati se volitev, ampak jasno navodilo, da morajo delati za Drobniča in vse sile napeti, da vržejo Slovensko Ljudsko Stranko. Posebno u č i -t e 1 j s t v o je šlo besno v boj zoper Su-kljeta. Odlikoval se je med njimi Schescha-reg, ki je kot penemčen Ribničan ves gorel zi Drobniča. Volilne liste na Kočevskem se bile silno slabo sestavljene. Ker se ni prej nihče zanje zmenil, so ostale velike napake, seveda vse na škodo Sukljetu. Množica teh napak dokazuje, da so bile z namenom narejene in da so že pri sestavi volilnih imenikov imeli svoje namene. Pa vendar je bilo vse zastonj. Nemški Kočevarji so že od nekdaj vajeni voliti s slovenskimi liberalci, in ta slaba navada jim je ostala tudi zdaj. Zdaj je jasno, da ima v tem voli vnem okraju Slovenska Ljudska Stranka večino proti njim in proti slovenskim liberalcem, in ta večina bo gotove še precej večja v normalnih razmerah, če ne bo takega razdora zaradi lokalnih razmer med Slovenci samimi. Toliko časa so Nemci držali liberalce pokonci. Zdaj vidijo, da so se s propadom liberalne stranke tudi oni blamirali. Slovenska Ljudska Stranka pa ima preste roke, ker je zmagala sama proti združenim sovražnikom In ta svoboda delovanja, ta popolna neodvisnost, ki ji ni treba poznati obzirov na nikogar, je vredna veliko več in daje stranki veliko večjo meč, kakor če bi bila volitev soglasna. Dobro je, da je Slovenska Ljudska Stranka prestala svojo preizkušnje ravne na najnevarnejšem mestu in v najhujšem načelnem boju. Znamenje, da je stranka solidna in krepka!
Le zavedno in napredno I Cel mesec je n Narod" lagal svojim revam
e deželnozborski volitvi v kočevsko-ribni-
<1
ške-velikolaškem okraju. O Sukljetu je na pisal člankov, ki bi napolnili precejšnjo knjigo, ki je pa seveda nihče ne bi mogel prebrati. Tako je lagal, da so liberalci res že mislili, da je njihova zmaga gotova. Takoj po izidu volitev pa nima niti ene črke. Laži je natrobil na cente, resnice pa ni sporočil. To je najslabše informirani list na Slovenskem, katerega poročila niso vredna črnila. Le glupci morejo naročati tak list in znamenje neumnosti in sirovosti je, če je kdo pristaš ali celo dopisnik tega glasila stranke sleparjev.
Smrtna kosa. V Kamniku je umrl 5. t. m. preč. gospod kanonik Janez Oblak, mestni župnik in dekan v pokoju. Rodil se je na Vrhniki 1. 1833, postal maš-nik 1.1856. Po 45-letnem delovanju je stopil v pokoj, ker so mu oči popolnoma opešale. Pokopal ga je ob veliki udeležbi duhovnikov in ljudstva velečastiti gospod stolni kanonik Andrej Karlin. — V Tomaju je umrl po kratki, mučni bolezni vpokojeni župnik č. g. Ivan Ev. Planinšek. Na svojega godu dan je dopolnil 75 let, v osmini godu je bil pa pokopan. — Naj počivata v miru!
Na Dunaju se je osnoval poseben konzorcij za grajenje belokranjske železnice. Na čelu istega je grof Harrach. Podpredsednik dr. Ivan Šusteršič, v odboru je med drugimi tudi gospod dvorni svetnik Fran Šuklje. Sedaj sta se priglasila tudi ljubljanski mestni župan Ivan Hribar in predsednik trgovske in obrtne zbornice Josip Lenarčič, ki sta bila soglasna sprejeta. Skoro gotovo prično že to pomlad s trasiranjem.
Društva v Ljubljani. V prete-čenem letu je bilo v Ljubljani 195 različnih društev.
Poštne znamke se podraie.
Ministerstvo za trgovino namerava povišati pristojbino za pisma. Namesto sedanje znamke za 10 h, uvede se s 1. marcem 1.1. znamko za 12 h. ' "
Pod vlak je prišla pred tednom v Ljubljani 32 letna Ema Babič. Vlak jo je vlekel kakih 25 korakov za seboj in jo težko poškodoval. Pripeljali so jo v bolnišnico, kjer je še isto noč umrla. Zapustila je moža iti 3 deklice v starosti 5 do 9 let. Ker je vlak povozil tudi njenega psa, je pač lahko misliti, da je morda hotela rešiti psa in jo je pri tem delu prijel vlak.
Nova stranka? Že zadnjič smo poročali, da mladi liberalci niso več zadovoljni s sedanjo podivjane liberalno stranko, kateri načeljujeta dr. Tavčar in znani Malo-verh. Zaropotali so proti njima enkrat že v »Edinosti." O božiču so pa zborovali mladi nezadoVbljneži v Ljubljani, med njimi je bil goriški dr. Tuma, ljubljanski dr. Ravnikar, ki bi rad slovenske župane vjel na svoje
limanice in drugi taki možje. Posvetovali so se, kako bi izvili vodstvo liberalne stranke sedanjim kolovodjem iz rok. Sklenili so, da bo »Naš list", ki se tiska v Kamniku in ki nima nobenega ugleda, postal njihovo glasilo in izhajal dvakrat na teden »Slovenski Narod" je izvedel za to zborovanje in je te nezadovoljneže prav pošteno ekrcal. Ker se pa ti ljudje ne boje ncbene stvari bolj nego »Naroda" zate bodo najbrže utihnili in mirno spravili vse psovke v žep.
Hudi potresi sose pretečeni teden čutili po naših krajih, toda škode pri nas ni pro-vzročil nikake Huje je bile po Štajerskem in najhuje po Hrvaškem. V Zagrebu je porušil mnoge dimnikov, ceste se bile pokrite z opeke, ki je padala od streh. Malokatera hiša je bila brez razpok lin. V Čučerju pri Zagrebu se je porušila csrkev. Sodijo, da je bilo Čučerje središče potresa.
Redka sedemdesetletitica. V Ljubljani je oblnjal pred tednom zelo slovesno svojo 70 letnice g. Rajko Sam s a, ravnatelj »Vzajemnega podpornega društva." Kljub visoki starosti je g. Samsa še vedno pri delu v uradu. V hotelu »Umen" se mu je priredil slavnostni banket, pri katerem so se vršile razne napitnice na čast g. jubilantu, in pri banketu je marljivo svirala društvena godba. G Samsa deluje že 14 let kot uradnik pri vzajemne podpornem društvu, ki se vedno lepše razvija in prospera. Tudi mi kličemo g. jubilantu: Na mnoga leta!
Liberalno trgovsko in obrt-niško društvo s sedežem v Ljubljani je poginilo. To društvo je imele namen škodovati samopomoči kmečkega ljudstva na gospodarskem polju. Njegovo delovanje je obstajalo v tem, da je vohunilo in črnilo delovanje poštenih mož pri vladi. Kakor pa vse propada pri liberalcih, tako je šlo v krtovo deželo tudi to nepotrebne društvo.
Naročujte »Krščanski deto-
ljub«. Ravnokar je izšla zadnja številka XIV. letnika. Kako lepo vsebino ima, kažejo že naslovi člankom: N. pr.: Čujte nad božjimi otroci. Spoštuj otroka. Mati in njeni otroci v postnem času. Zakaj otrok laže? Otroška ljubezen. Otroška molitev. Kdo nas je učil Boga ljubiti? Otrok spreobrne očeta Stori tudi ti tako, in otroci ostanejo nedolžni Od otroka so se naučili. Naročilo krščanskim materam. Angeli varujejo otroke. Vzgojitelj — vidni angel varih. Materina solza. Iz zlatih detinskih let. Moja mati me je naučila. Nekaj za krščanske družine. Gorje mu, ki se pregreši zoper četrte božjo zapoved. Molitev nedolžnega otroka. Šest pogrebcev J naše mladine. Z lepimi sklepi je posuta pot v pogubljenje itd. itd. Ali že sami naslovi ' nekaterih člankov v XIV. letniku ne kličejo glasno: »krščanski detoljub* je list za
krščanske matere 1 Najtežja umetnost 1 je, otroke prav vzgojiti. Ta list pa je vsaki materi najboljši svetovalec pri vzgajenju otrok. Tudi za gg katehete je ta listič zelo primeren za vporabo v ioli in drugodi. Vsem pa bo mnego koristil. Malo znan je bil do sedaj. Sedaj pa ta skriti biser sicer mal, k dragocen vsled prelepih naukov, morda se udomačiti v vsaki krščanski družini. Večkrat pa izdaja tudi priloge, ki so prav primerne darilo otrokom. Prilog je zelo mnogo izšlo, in stanejo same naro čene od 6 vinarjev de 16 vinarjev; v večjem številu naročene so mnego ceneje. — L:st stane letno le 80 h in izhaja štirikrat. — Drušiveniki plačajo letno 2 K in dobe list brezplačno. — List se naro^uje pri č. gesp. Mih. Bulevcu, nunskemu spiritualu v Ljubljani. — Dofcč se še vsi letniki (razun dveh) in še vse priloge. Krščanske matere, gg. katehetje, prijatelji nedolžne mladine segajte pridno po tem listu!
Vabilo na II. redni občni zbor »Straže« na Dunaju, ki bo v nedeljo, 14. januarja 1906, po slovenski službi božji v veliki dvorani restavracije Antona Wallnerna Du naju v VI. okraju, Magdalenen-s t r a s s e 104. Začetek eb 5. zvečer. Po končanem dnevnem redu. Svobodna za bava petje in tamburanje. V nedeljo, 14. januarja 1906 je redna slovenska služba božja popoldne eb pel 3. v cerkvi sv. Antona, XV. Pouthengasse 16. Priporečamo za skupno petje pri službi božji .Ljudsko Pesmarico", ki stane v platno vezana 1 K (po pošti 10 h več) in se more naročiti v .Katoliški bukvami v Ljubljani. Naročnino za pesmarico sprejema tudi knjižničar »Straže". Na občnem zboru se bodo vpi-savali novi člani. Dosedanji člani naj blagovolijo seboj prinesti legitimacije! Pobirala se bo članarina za 1. 1906. Vpisovalo se bo tudi v »Družbo sv. Mohorja". Prijatelji društva dobrodošli.
Čebelarske vesti. Podružnica v Kamniku. Občni zbor bo dne 14. januarja cb 3. uri popoldne v gostilni Žerovnika. Po občnem zboru predavanje tajnika osrednjega društva.
Gorenjske novice.
g St. Vid nad Ljubljano. »Do-moljubovi" naročniki se pridno oglašajo; sedaj jih je že 75, pa je upanje, da to število naraste na 100. — »Slovenec« bo odslej naprej prihajal v St. Vid že isti dan ko izide in sicer ob 7. zvečer. Ob tej uri se že dobi v trafiki pri gdč. Ivanki Zakotnik, kjer se
predaja po 10 vinarjev en izvod. — Stati J stika iz leta 1905: Rojenih je bile 166 umrlo jih je 142, poročenih pa 23 parov.-Umrla je pretekli teden gospa Antonija Abram, soproga upokojenega železniškega uradnika. — Potres, ki je trajal kakih 6 sekund, sme čutili v St. Vidu dne 2. januanja zjutraj ob pol 6. uri.
g Moravče. V božičnih praznikih je imelo naše izobraževalno društvo krasne, življenje. Na Štefinov dan je govoril v dru. štvu g. Val. R žič, član slov. diiaške zveze Nato se je vprizoril dramatič. igrokaz: BDr Vseznal in njegov sluga Stipko", s petjem! in deklamacijami. Na novega leta dan je! Val. Rožič predaval o volilni rtformi Pre-d davanje se je priredilo zopet 7. t. m. kjer jej imenovani gospod krasno nadaljeval o volilni pravici. — V nedeljo 8. t. m. je imelo društvo zopet veselico, igro s petjem in de klamacijami. Naše društvo koraka torej vedno ponosneji navzgoi. — Neusmiljeni stariši. Na Uštih v občini Ditija, so imeli 6 letnega otroka mesec dni zaprtega v nekem zaboju, v katerega so mu dajali enkrat na dan slabo živalsko hrano. Stvar se je javila g. orožniku v Moravče, kateri je pri preiskovanju sam našel otroka v zaboju ? blatu na pol golega v vsej nesnagi in zapu-ščenosti. Revše bi bilo le še par dni živeloi v tako tužnem stanju, ko bi ga ne bili rešili«
drugi strašne ječe in ga oddali v boljše
■
varstvo. Stariše so pa izročili v roke pravice. —
g Iz Dola pod Ljubljana. Za
čudeni smo gledali dopis iz Doba, še bolj , pa morebiti Deti ani sami, ki nimajo ne dru- j štva ne svojega Štipko Tička, dasi jim iz srca želimo! da se to kmalu zgodi.*) Našejj izobraževalne društvo priredi v nedelje 17. t. m. dve šaloigre, Vedežvalka in kmet Herod. Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj pride gledat. — Dne 21. t. m. se vrši L občni zbor našega mladega kat. slev. izobraževalnega društva. Vspored: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo: tajnika, blagajnika in knjižničarja. 3. Vpisovanje in sprejem novih udov. 4 Volitev odbora in dveh pregledovalcev računov. Somišljeniki, prijatelji, društva pridite in se prepričajte, kako delamo in tudi vi pristopite, če vas veseli. — Odbor.
Poljanske novice.
g Posnemanja vredno. — Od
mnogih strani ti dohajajo pozdravi, ker si dobil toliko poguma, da bi rad rGmal vsak teden po Slovenski zemlji. Poljanci se pa malo kujamo. Mnogi premišljujejo, bi ga še naročili ali ne, češ tri kronice je že nekaj. Ne pa nič se ne boj, saj skujali se ne bemo. Posebno čipkarce so zate zelo vnete.
*) Tiskarski škrat je spremenil Dol v Dob, kar ao bralei gotovo sami zapazili. Op. ur^
Namesto da bi si kupile za Svečnico nove rute, s« sklenile, da bode rajši tebe naročile, da jim boš prinašal lepih novic in poučnega berila skozi celo let«.
g Čipkarstvo se vedno bolj širi tja proti loškim hribom. Od Idrije do Poljan in še na drugo stran ves ženski svet pozimi kleklja ter pri tem spravi pozimi lepe denarce. Mnoge zaslužijo na dan po kroni, 60 kr in še več. To je v času, k« vse delo zunaj počiva, še precej. Še bolje bi se jim godilo, ko bi megle prodati čipke naravnost odjemalcem ali vsaj velikim trgovcem, sedaj »stane veliko dobička v rokah prekupčevalcev. Kljub temu postaja čipkarstve kot domača obrt pozimi vedno večjega pomena. Dobre bi bilo, če bi se čipkarstve razširilo tudi po drugih krajib naše domovine, recimo p« Dolenjskem in drugod, kjer nimajo pozimi dosti drugih opravil. Včasih smo peli: Pridi Gorenj'c z mrzle planinel Zdaj bomo pa morale: Pridi se Dolenjka, učit med naše čipkarice. Rade te bode sprejele in ti odprle vir novih dohodkov.
g Pridne poke. Poljanska dekleta slove daleč naokrog; kaj bi tega ne priznali, saj smo zdaj ravno pred pustem. Lansko leto ob tem času pride nekega dne pismo iz Hrvaškega in v pismu vprašanje, bi li katera kotela iti doli v tiste kraje za gospodinjo. Kmalu je šel nazaj povoljen odgovor. Nekega lepega popoldne jo pobriše Hrvat sam v Poljane. Seveda pa je izprva nevesta malo debelo gledala. A kmalu sta se sprijaznila in odrinila skupaj proti juž ni m krajem
g Petrolej je na tratah pozimi nehal izvirati. Tako močan vrelec seveda ni bil kot tam v Baku na Ruskem. Vendar se ga je precej nabiralo kot nekaka smetana vrh vodnega izvirka. Neki čevljar v bližini ga je s čisto priprostimi napravami nalovil sam do 5 kg. Gorel mu je dosti bolj počasi kot kupljeni petrolej. Zdaj ga je pa zima malo primrznila.
g Zato so pa začeli kopati šoto pod Žirovskimi griči na močvirnatem polji proti Dobravi. Dobiti mislijo premog, Seveda bo težko kaj z njim, ker je po sodbi domačih poznavalcev pod plastjo šote in ilovice Sovrin prod. Iz šote se še nič goto vega ne more sklepati, da bi kje spodaj ležal premog, kvečemu narobe. Vsekakor bi bilo dobro vprašati za svet kakega rudniškega izvedenca, geologa ali poznavalca ljub-'j nskega barja, predno se kopanje rova nadaljuje.
g Pogorelo je v mlinu v „Peklu" (županstvo Javorje nad Skofjo), o malem »peklu" se kaj takega še ne da poročati, čeprav bi se kateremu morebiti boljše zdelo. Gospodinja s teden starim otrokom in njena
sestra so komaj ušli. Zgorela jima je celo vsa obleka. Posestvo je zadolženo, mož v Ameriki, zato je revščina velika. Morebiti se pogorevcev spomni tudi kdo izmed oddaljenejših .Domoljubovih* bravcev.
g Mnogo življenja je prišlo v Poljane z novim g. organistom. Dobro je že izvežbal svoj pevski zbor in počasi bomo začeli misliti na tamburice in društveno življenje. Morebiti Gorenjce še prehitimo!
g Napredujemo tudi v Poljanah. Bolj počasi sicer, a tem bolj gotovo. Da, tako zelo napredujemo, da se celo najnaprednejšemu Poljanskih naprednjakov, našemu visokostanujočemu učeniku šolskih modrosti in neumnosti čudno zdi, če kak hribovec zna še kaj drugega kot .poštebi-rati" in kake nerodne kljuke „malati (seveda ne iz njegove šole). Zato misli, da ga mora brž fotografirati v časnikih, ki se jih pošteni Poljanci sramujejo. Za danes mu samo povemo, da smo si sami tudi že nabavili fotograflčni aparat in sicer deluje na „moment". Zato naj se varuje, da ne pride predenj in denar mesto za dopisniške marke porabi v koristnejše namene, katere smo pripravljeni natančneje označiti, če bo še siten.
g Lovric se je zopet oglasil
proti koncu leta v .Gorenjcu". Povztl je na kratko vse svoje medletno delovanje. Zaletel se je v Marijine družbe, pojezil se je Ocd občinskimi volitvami, ki bodo 10. t m. v Javorjah, kjer bi rad zgago delal, zabavlja nekaterim možem, ki so šli na shod slovenske ljudske stranke v Ljubljano, obdreg-nil se je ob nekaj duhovnikov, čudno se nam dozdeva, da je posojilnico in škofa izpustil. Najbržeje je hotel s tem uredništvo „Gerenjčevo" opomniti, da bi bila črna ne-hvaležnost, ko bi nanj pozabili in ne bi mu poslali par kronic, ker je on prav zvesto polnil njegove predale. On je namreč plačan dopisnik. Zastonj smo upali, da ga bo letos srečala pamet, ko obhaja Štiridesetlet-nico rojstva svojih kosti, če ne druga pa vsaj — tirolska.
Jeseniške novice.
g Liberalna nasilnost. V petek 5. t. m. ob 10 so liberalni odborniki zahtevali občinsko seje, da bi imenovali liberalne častne občane, ker so jim volivci že dvakrat preprečili ta drzni napad na njih pravice. K seji je prišlo nad 400 mož protestirat. Župan Klinar je izročil predsedstvo seje prvemu svetovavcu Trevnu, kar je po-polnoma nepostavno. Namestnik županov sme soditi sejo le v slučaju, če je župan zadržan, a pri ti veji ni bil zadržan bil je ves čas navzoč. Možje na galeriji so zahtevali, da župan vodi sejo. Toda odgovoril je, da je izročil predsedstvo namest-
niku zato, da mu ne bodo zopet očitali, da prav ne vodi sej, kar jasno priča, da je te nepostavnost storil pod pritiskom liberalnih odbornikov. Ker ni hotel voditi seje, zahtevala je galerija, da odloži župan stve. Župan Klinar nato odloži županstvo. Namestnik Trevn hoče sejo etvoriti in predlagati častne občane. Galerija ne dovoli in hrupno protestira. Očita liberalnim odbornikom nasilstvo, zvezo z Nemci. Schrey začne zagovarjati imenovanje častnih občanov, opisovati stare reči, ki ste jih že „Jes. straža" in »Slov. Narod" stokrat pogrevala. Nekaj časa posluša galerija, in mu končne besedo vzame in ne pusti več govoriti. Župnik Zabukevec nato pokaže, kako je liberalnim odbornikom samo na tem, da bi še oni ostali v odboru in da jim ni za narodnost, marveč le za liberalstvo. Šli so prosit Luckmana za kompromis, samo za to, da bi župnik ne dobil nobenega vpliva v občini. Zakaj bodi liberalni študent Cbam na Jesenice? Fr. Krivec zavpije vmes, kako se je izrazil C l". a m, da bodo čez kakih pet let, ko liberalci dobe moč na Jesenicah, začeli agitirati za odpad od katoliške cerkve s klicem: Proč od Rima. Govorilo je še več mož iz galerije. Povedali so marsikatero grenko in trpko liberalnim odb3rnikom in tudi stari g. župan Klinar je izjavil: „Največ vsega boja in razburjenja v občini so krivi tujci in je izrecno imenoval Chama. Kam bomo prišli brez vere?" Hrupno odobravanje. Klici: „Čast staremu županu!" Ker so liberalni odborniki videli, da ne bodo mogli imenovati častnih občanov, razšli so se in tudi galerija. Ljudstvo je sodilo ta dan liberalne odbornike.
g »česa hočemo, za kaj se borimo če leto in dan? Ali morda za naše osebne koristi?" vprašujejo liberalci v „Jes. Straži". Jasno je odgovoril na to Schrey r petek vpričo ogromne množice mož: „Ker mi trgovci, gostilničarji ne bomo zmagali v III in tudi v II. razredu, moramo imtno-vati časlne občane, ki nas bodo volili v I. razredu*. Ali hočete še bolj jasnih besed? Ali dela torej sedanji odbor za splošni blagor, ali ne dela le za se, za peščico liberalnihgostilničarjevintrgov-cev?!
g Pismo, ki so ga liberalci pisali ravnatelju glt.de kompromisa, pisali so še le potem, ko so bili že prej osebno pri njem in slišali, da hoče skleniti kompromis le, če pride župnik Zabukevec zraven. Ker jim pa nič ni za narodnost, ampak le za liberalstvo, odklonili so tak kompromis, po katerem bi imeli Slovenci */, večino, in da bi se pred javnostjo oprali, napisali so potem doma g. Luckmannu pismo, ki ki so ga brž hiteli objavit v „Jes. Straži" z debelimi črkami, pismo, v katerem
naznanjaj«, da so za kompromis le, ako se jim da dve tretjini neodvisnih slovenskih odbornikov, eno tretjino naj ima tovarna in delavstvo. S tem pismom hočejo ljudstvu na-metati peska, da bi jih še dalje imelo za narodnjake. No, — ljudstvo čedalje bolj spoznava liberalce in tudi na to pismo se jih ne bo veliko vjelo. — „Lukman ponuja kompromis" nam liberalcem, se sedaj laže „Jes. Straža". Vedeli smo že naprej to, kako bo lagala. Saj liberalec drugega ne zna, k« lagati in slepiti.
g Kaj je liberalec? Jaz ne vem kaj je to, izprašujejo kmečki odborniki, ki vlečejo z liberalci. „faz nisem liberalec, saj hodim v cerkev*. Te so odbern ki, kaj ne? Mož, ki še nikoli ni medveda videl, ogleduje v menažeriji medveda in izprašuje: „Kakšen pa je medved? Jaz ne vem. Ta kosmatin že ni medved, ker medvedje so v gozdovih". Ce ne veš, kakšen je liberalec, vprašaj tiste, ki jih poznajo, in če ti pravijo, da si tudi ti liberalec, kar verjemi po tem. Seveda liberalcev je več vrst, morda spadaš ti v tisto vrsto, ki se družiš z libe-i alne gospodo za to, ker te časte in kličejo rgospod odbornik", pa se tvojemu srcu prilega.
g Stari Kobentar, Andrej Noč s Hrusice, agmra z liberalnim študentom Chamem po Planini za kandidate liberalne stranke. Kobentar, Kobentar, kam si zašel?!
j Ljudsko gibanje. Leta 1905. je bilo v jeseniški župniji rojenih 294, umrlo jih je 138, oklicanih je bilo 106, poročenih 66 parov.
j Umrla je Helena Robič p« domače KokošiCka, stara 81 let. Bila je na glasu, - da je zelo bogata in čudakinja. Testamenta niso našli nobenega in sedaj se oglašajo dediči, vsak bi rad kaj dobil. Ker ni zapustila otrok, so pravni dediči njeni bratje, oziroma otroci umrlih bratov. Sirijo se govorice, da so tatovi odnesli hranilne knjižice in so le nekaj malega zapuščine našli. Sodnija bo že dognala, kaj je na tem.
j Senzacijo je vzbudilo dejstvo, da so l.bjralci Luckmanna šli prosit za kompromis. S c h r e y se je pokazal kot voditelj liberalne stranke jeseniške v taki luči, da marsikateri, ki je še kaj d o s e d a j d r ž a 1 n a n j, n e boveč verje1 njeg o v i m lepim besedam o naronosti.
,,Jeseniška Straža" poginja, še sto naročnikov nima. Schrey in Trevn bosta mogla še poseči v žep, da jo bosta vzdržala.
Iz kamniškega okraja.
g Rokov njače je vprizorilo na novega leta dan društvo „Kamnik" v Kamniku. Velika udeležba pri društvenih prireditvah kaže simpatije meščanstva do društva. Predstava se je krasno obnesla. Izvrstno je igral Blaž Mozola priljubljen igralec na našem
odru g. Kristofič, za kar je moral marsikatero pikro besedo čuti od svojega šefa notarja Orožna, kar vse še spravimo s komentarjem na dan. Tudi ostali igralci kot Nande, Boječ, Poljak in drugi so dobro razumeli svoje uloge. Predstavo je počastil tudi g. glavar s svojo soprogo, g. podpolkovnik v Smednišnici in g. sodni svetnik.
g Samomor. V graščini Zaprce v Kamniku se je obesil prejšnji oskrbnik 76 let stari Anten \Vatzak. Mož v življenji ni maral za cerkev, pač pa je bil velik prijatelj alkohola. Kakršno življenje, taka smrt.
g Sokol — starišem v pomislek. Neki tuji trgovec, ki se je peljal sv. Štefana dan v Kamnik je slučajno zašel v voz, kjer so se vozili Sokoli iz Domžal domov, nam piše: Tako neolikanega govorjenja kot od teh ljudi sem še malo slišal. Zabavljali so čez duhovščino in sploh spoznal sem, da tem ljudem ni nič svetega. Sram me je tilo poslušati neolikano klafanje in sem bil prisiljen jih opozoriti, naj pomislijo saj, da so v vozu tudi mladi ljudje. To je torej olika in nepristranost, s katero slepe poštene ljudi. To pač niso sokoli, ampak smrdokavre. Zato pa stariši pomislite dobro v kako družbo pustite svoje sinove.
g Umrl je v četrtek dopoldne v Kamniku preč. g. Janez Oblak, častni kanonik, vitez Franc Jožefovega reda, dekan in župnik v pokoju. Pokojnik se je porodil na Vrhniki 7. maja 1833 in je bil v mašnika posvečen 22. julija 1856 torej bi imel letos obhajati zlato mašo, da ga ni prehitela smrt in ga poklicala v boljšo večnost. Kot duhovnik je služboval 6 let v Škofji Loki, 8 let v Starem trgu pri Ložu kot župnik in dekan v Cirknici 12 let in v Kamn ku cd J. 1882. do 1902., katerega leta je po več kot 45-letnem vestnem službovanju stopil v pokoj, ker so mu oči skore popolnoma opešale. V sredo, dne 3. januarja t. 1. je bil previden s sv. zakramenti za umirajoče in drugi dan dopoldne je umrl mirne smrti. Pokojnik je bil blag človek, velik dobrotnik revežev in neumorno delaven duhovnik. Pogreb je bil na dan Sv. treh kraljev. Sprevod je vodil preč. gospod kanonik Karlin cerkveni govor pa je imel č g. župnik Kalan, ki se je v zanesljivih besedah poslavljal od pokojnika, pri katerem je 7 let služboval kot kaplan. Pogreb je bil veličasten udeležilo se je blizu 4000 ljudi, ki so nepozabnega ranjkega spremili k večnemu počitku. Pogreba se je udeležil tudi g. župan z deputacijo mestnega odbora, katerega član je bil več let, šolska mladina, veteransko društvo, požarna bramba, general Holeček in mnogo odlične gospode. Dasiravno je bil praznik, je prihitelo vendar 26 gg. duhovnikov in 14 gg. frančiškanov med njimi iz Ljubljane došli g. p. provincijal in gospod svetnik p. Hugolin. N. v. p.
Dolenjske novrce.
Iz ribniške zemlje.
d Iz volilne borbe. Dobre-poljci so se kakor ves velikolaški okraj pri zadnji volitvi prav dobro držali. K o m -p o 1 j c i so prišli vsi na volišče. V občini podgorski je ostalo prav malo doma, v vi-demski občini jih je ostalo nekaj več, a nekaj jih je volilo D r o b n i č a. Pek K u k e 1 j (sicer smo pa videli v Ribnici nekaj Drob-ničevih agitatorjev še s Kukljem pod nosom) je dajal „pri Jožku" za pijačo in komur je več za glažek nego za značajnost in moštvo, je svoj glas Kuklju prodal. Kukelj se je dal takrat v Ponikvah fotografirati na koleslju, le škoda, ali se niso dali tudi oni trije Po-nikovci, ki so se mu prodali jn sicer tako, da bi bila dva v ojesu, a tretji bi porival koleselj. Sicer pa svetujemo vsem onim, ki so svoje moštvo v topili v Kukljevem vinu, da tudi obdrugihprilikah gredo k njemu. Ob prihodnjih volitvah pa moramo vsi Do-brepoljci na volišče — prav do zadnjega. Liberalci niso štedili ne truda, ne denarja, ne jezika, zakaj bi si mi ne utrgali tistega časa, ki je potreben za volitev.
d To smo se pokali. Huda je bila volivna borba in mi smo mislili, da se bo vse tako mirno zvršilo, kot ob zadnji državno zborski volitvi za Šukljeta. Nasprotni agitatorji so vse obšli in oblezli in razsipali volivne oklice. Pravijo, da se je dobila tudi lahko pijača in denar. Toda vseeno je zmagal Šuklje častne z večino 250 g 1 a sov, toraj je on zdaj na konju. Drobnič je pa na tleh in bo nadalje Jurijbrezkonja d Poslušajmo kako so puške govorile. VPodgori je počilo 70krat, vsako pot Šukljetu na čast. Drobničeva pušk« se tam ni oglasila. V Kompoljah je počilo 42krat za Šukljeta, Drobničevegi smodnika tudi tu niso dihali. Na R o b u je dobil Šuklje 65 strelov, Drobnič 1
V
V
V
V
v
Na
Dragi Kostel u Strugah L u ž a r j i h O s i 1 n i c i Vidmu
Sele pri Kočeyju
V	Turjaku
V	Sušnji
V	Laščah
Pri Sv. Gregoriju
V	Ribnici Na J u r j e v i c i
V	Dolenji vasi
V	Sodražici
V	Loškempotoku
samo 454 slovenskih, drugi «o nemškL
Šuklje 1		Drobnič 1
V	46	3 »
n	56	4 »
Y>	43	5 »
n	10	7 »
»	101	8 n
r)	14	■ 17
»	77	19 a
v	39	19 »
» N	34 93	19 21 w
s	95	28 ■ n
n n	53 64	39 n 85 »
f)	63	89- »
> »	38	„ 106J V
od	svojih 807 glasov j	
d Zdaj so mrzla tla in bati se je da bi se Drobnič ne prehladil tako hudo, da bi se ne prikazal več na bojišču.
d Pokazal se je Drobnič, da je liberalec in ljubljentc Hočevarjev. Govorilo se je, da se brani kandidature, zvedelo se je pa tudi, da je krepko agitiral za se po Kočevskem, zato ima tudi komaj četrtino vseh slovenskih glasov, drugi so pa kočevski. Torej je Drobnič libcralno-nemške barve.
d Podpore našim gasilnim društvom je dovolil deželni odbor in sicer za kibnico 2C0 K; za Dobrepolje 175 K; za Sv. Gregor, Dolenjo vas in Sodražico po 150 K.
d Vse zastonj! Tako zdihujejo po ribniški dolini vsi tisti, ki so se največ trudili, da bi Jurija Drobniča v deželno zbornico spravili. Zastonj, zdihuje ribniški šta-cunar P i r k e r. Celo na Kočevsko sem Drobniča vlekel, v svoji prodajalni sem izgubil toliko besed za Drobniča zoper Su-kljeta, pa kaj imam cd tega: nekoliko odjemalcev me je zapustilo. — Vse zastonj, vpije sodraški Matevž Gruden. Dvoje podplatov sem na potovanji „za zmago" raztrgal, skoro jezik sem si obrabil, zato pa nisem dobil drugega kot — dolg nos. — Vse zastonj, kriči sedlar Eržen. Za vse agitacijo nisem prejel druge nagrade, kakor da se drugi šalijo, da me pošljejo v državni zbor in da naj se grem zato na Kočevsko nemščine učit. - Vse zastonj, slišimo iz ust starege S e 1 a n a iz Jurjevice. Mislil sem postati tast poslanca, sedaj pa vidim, da se moram zadovoljiti z zetom gostilničarjem. — Vse zastenj, jezi se Pakižev sin. Celo oče me je, če gre verovati „Slov. Narodu", tako prijazno iz onega sveta pogledoval, ko sem se želel nad Sukljetom maščevati, sedaj pa maščevanja nisem izvršil. Žalosten poj-dem ped zemljo. — Najbolj pa besni potoški Rus. Mož si je mislil, v dveh letih se Dreb-niča na deželnezborskem stolcu smola prime, nič več se ne bo ločil od njega. Čez par let pa še jaz v njegovi družbi ket drugi poslanec .kmetske stranke" ponosne prestopim prag deželne zbornice. Te bi bilo lepo! Sedaj pa, kaker vidim, je ves moj trud, s katerim sem hetel pred vsem sebi pot ugladiti, zastonj. — Vsem prizadetim naše sožalje!
Belokranjske novice.
d Občinske volitve starotrške občine je vlada razveljavila. Kde je temu kriv? Petriček, le odpri široko mošnje, da platiš neve volitve! In tak človek, ki ni ali pa ni hotel znati občinski volivni red, naj bi še županil?! Občinarji, v kot žnjim tudi drugi pot!
d Cena prašičem na čisto je po krono |»i kili po Belokranjskem. Nekateri
ljudje se močno pritožujejo, da so tehtali prašiči doma več nego na gotovih tehtnicah.
d Dacarje je zgubil črnomeljski okraj, kjer se se posamezni udeleženci glede visokosti plačila medseboj dogovorili.
d Starotrška šola je dobila v esebi g. Kadunca novega nadučitelja.
d Posojilnico v Črnomlji prosimo, da naj pri računu za leto 1905. natančno da tudi tiskati, koliko je imela v letu 1905. čistega dobička in koliko nagrade je dobil vsak član načelstva; kolika svota se je postavila za sestavo letnega računa in kolike nagrade dobi tudi ta ali oni računski pregledovalec. Za lete 1903. smo v računu dobili pojasnjeno vse, čemu se za leto 1904. tega ni storilo, je nam neumevno. Zato pa z vse odločnostjo zahtevamo mi zadruž niki, da se to letos zgodi in znamo, pri čem smo s to posojilnico.
d Pojasnila želimo, kdo plačuje poljskega čuvaja za starotrško občino in če je dovoljeno ga uporabljati še tudi za druge posle kakor te, za katere je plačan.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Izpod Kurna. Dne 26. dec. minu lega leta je uničil požar v Zavrhu pri Doleh trem posestnikom vse poslopje, orodje, krmo in živež popolnoma. Goreti je začelo ob pol dvanajstih po dnevu, v poslopju Tomaža Zavrle. Kako je ogenj nastal, se ne ve za gotovo. Nesreča jih je hude zadela ker so pred 3 leti se šele tam imenovani naselili; in poslopje kemsj dodelali, ker je bilo prej tam grajščinsko gospodarsko poslopje in iz tega naredili stanovanja. Posebno pa je zadelo Tem. Zavre in A. Medvešek ki nista bila zavarovana. Mart. Hauptman pa je bil zavarovan za 1600 kren. Gasiti ni bilo mogoče ker ni bilo nobene vode. Edino živino so rešili, ki pa jej nimajo kaj jesti dati. Bog se jih usmili in dobri ljudje! — 100 kron je zaslužil ko je dan zvoni). Dne 27. dec sta sedela pri dobri vinski kapljici v moravški jgori J. Kotar iz Čepelj in F. Kotar iz Polšnika, in praznila kozarčke Ko je pa bilo že pezno v noč, se jima je hotelo dremati, nato se je drugi iz prvega norčevati začel. Končno pravi prvi drugemu: „Če treba, grem na Kum!* Ker pa je bil prvi že bolj ekrogel, mu pravi drugi: ako greš na Kum (4 ure daleč) da boš dan zvonil zjutraj, ti dam 100 Kr., na to potrdita, in prvi nažge luč ter gre. Ob pol 3 zjutraj je veliki Kumski zvon zapel, ke je Kotar za vrv potegnil, in stavo dobil.
Društvo Abstinent je priredilo preteklo nedeljo dne 7. t. m. v prijazni Žalni na Dolenjskem svoj prvi javni shod izven Ljubljane. Prostorna seba on-dotnege šolskega poslopja je bila napolnjena do zadnjega kotička. Videli smo med obis-
kovalci tega shoda sivolase može, krepke lante, pridna dakleta in skrbne hišne gospodinje. Sklicatelj tega shoda vrli ekonom boštanjske graščine p. Josip V r t a č n i k je pozdravil navzoče in predlagal predsednikom shoda č. g. župnika žalinskega Lud. S c h i f f r e r j a , ki je dal besedo prvemu predavatelju č. g. stolnemu vikarju Luki Smolnikarju. Z živo besedo in jasnimi zgledi je naslikal g. predavatelj pegu-bonosni vpliv pitja alkoholnih pijač. Ovrgel je z lepimi izgledi iz življenja slavnih mož-abstinentov vse protiugovore pivcev in ko je podal na podlagi statističnih izkazov številke, ki pričajo kako ogromna množica alkohola se spije leto za letom samo na Kranjskem, se se navzoči poslušalci po pravici zgražali nad^skoro neverjetno veliko vsote kapitalu, ki steče vsako leto po grlu v škodo duševno in telesno. — Društveni tajnik g. Podlesnik je poročal na to o društvu „Abstinent", o njegovem pomenu in namenu. — Oglasili so se tudi nekateri izmed navzočih mož in njih izkušene besede so pričale, da je sicer tudi med našim ljudstvom že vzrastlo spoznanje, da alkohol ne koristi prav nič, temveč samo škoduje; navzlic temu prepričanju pa šteje Kranjska še vendar toliko pijancev! Meso je slabo in boj je težak, vsaj zdi se težak. Vendar pa upamo, da bodemo tudi temu sovražniku slovenskega ljudstva nastopili kmalu nasproti kot dobro organizirana armada, saj vodi naše delo samo ljubezen do našega ljudstva. S shodom smo bili zkdovoljni. Upamo, da seme, katero smo sejali ni padlo na nerodovitna tla. Takoj pri shodu se je oglasilo 9 članov, tako da ima sedaj društvo „ Abstinent" v prijazni žalinski dolini 19 krepkih somišljenikov.
d ,,Svinjske sejmice v Mokronogu" te je vsaki prvi četrtek v mesecu prav dobro vspevajo, dasiravno jih imamo še-le polovico leta Na te sejmice pripelje se jako veliko prašičev, toda žalibog še vedno premalo, ker veliko oddaljenih kupcev mora oditi, ne da bi kaj kupili. Kakor kaže, postale bodo te sejmice središče kupčije z prešiči za celo Dolenjsko. Zatoraj vabimo vsacega, kdor želi kaj dobro prodati ali kupiti, naj pride na naše sejmice!
Notranjske novice.
n Učiteljica gospa Levstik
odide v kratkem v Ljubljano k sv. Petru. Bila je pri ljudstvu priljubljen in vrla učiteljska moč, zato ji čestitamo na tem odlikovanju.
n Novio je v Senožečah jako veliko, pa prihodnjič zepet kaj.
n Šola v Senožečah je dosedaj Stirirazredna, a je otrok vedno manj. Dolenjci imajo sedaj svojo šol«, Laženci silijo v Račdrte, in če odpadejo še Sinadole in Petočene potem to res male otrok za štiri-razrednice.
n Graščino Porcijevo je kupil pred kratkem f,. g. Karol Lenasi, kurat v Smhelu.
n Ljudstvo je veselo radi tega, ker mnogi govore, da si bodo nakupili gozdov.
n Sicer ne vemo, kaj se bo s
tem velikim pesestvom zgodilo, a to je gotove, da ta lepi del slovenske zemlje ostane v slovenskih rokah in bo v prid domačinom.
n Novo šolo so debili v Dolenji vasi. Desedaj so všolani otroci Dolenje vasi. Potočani in Sinadtlci se pa branijo otroke pošiljati v Dolenjo vas, čtš da imajo lepšo pet, zlasti pozimi v Senožeče. Bomo že sporočili v časopis, kaj bodo na Dunaju odgovorili na njih pritožbo.
Štajerske novice.
š Nemški duh v uradu mariborskega okrajnega glavarstva. Vlada je imenovala cenilno komisijo za pridobninski davek v okrajnem glavar stvu mariborskem. Med temi udi ni niti enega Slovenca, kar jasno dokazuje, kako zagri zeno sovražna je vlada Slovencem. A kljub temu so zmagali Slovenci v II. in III. razr, š Iz Sevnioe. Pogreba č. g. župnika Ceruketa se je udeležilo 34 gg. duhovnikov. Pokopal ga je č. g. kanonik H a j š e k. — Dne 31. dec. je nenadoma umrl notar g. F. V e r š e c.
š V Mariboru je zašel izhajati nov nemški list „južnoavstrijski glasi", ki bo zagovarjal pravice Slovencev. V vodstvu lista je č. g. dr. S o m r e k.
š V katoliško cerkev se je povrnila šivilja Marija Bračko. Lani je prestopila k protestantom. Upala je, da bo dobivala veliko podporo, a se je motila. Nemirna vest in žalost sta jo prignali nazaj.
š Nesreča na lovu. Pri St. )urju na Gornjem Štajerskem je šel posestnik in nadzornik lova Anton R a n t a š a s svojim 191etnim sinem na lov. Lovski pes je ujel mačko in je ni hotel izpustiti. Mladi Rantaša je z dolenjim koncem puške udaril po psu, puška se je izprožila in strel je zadel Rantaša v prsa. V dveh urah je bil mrtev.
š Slovenske zmage. V Do-b r e n j u so bile volitve za občinski odbor 2. t. m. v dveh razredih. Zmagali se v obeh slovenski volivci. Poleg hudih Pesni-čarjev je prišlo na volišče tudi nekaj za-
grizen h Mariborcev, a vsi ti nasprotniki so pogoreli. — Na S ča v niči je 28 t m. že drugokrat zmagala v vseh razredih pri občinskih volitvah katoliška slovenska stranka
š Slovensko uradovati je skle nila sedaj tudi občina Spod. D e 1 i č. Vsak nemški dopis se bo nerešen vrnil. Posnemajte to tudi druge občine !
š Videm. Za župnika v Vidmu je določen č. g. Franc Cernenšek, iupcik v Crkovcah.
š Pripravnica na nemški gimnaziji v Celju je na bobnu. Nemci so nameravali s to pripravnico potujčiti otroke slovenskih strarišev, a ni se jim posrečilo. Lansko leto je bilo na tej šoli še 16 učencev, letos jih je že samo 6. Za teh 6 učencev plačuje vlada na leto nad 4240 K. En sam učenec stane vlado nad 700 K. — Za Nemce meče vlada tisoče, Slovencem v Trstu pa ne dovoli niti ene šole. Kje je pravica ?
š V »oštanju bo imela zveza jugo avstrijskih slov. učiteljskih društev letos svojo glavno skupščino.
š Čudne posledice potresa.
Vsled potresa je v neki gostilni v Vitanju začel godbeni avtomat sam svirati. — V Skomrah so bili vaščani ravno pri nekem mrliču Naenkrat se je začel mrlič vsled potresa tako premikati, da se bili ljudje same gru'? silno prepadeni,
Koroške novice.
Glasilo koroških Slovencev
»Mir« obhaja letos svojo 25letnice. Zadnja številka je izšla v slavnostni izdaji. Želimo zagovorniku slovenskega ljudstva vsestranskega razvoja.
Izgubil se je 33letni v Logi vasi rojeni in pristojni Urban Valentinič, ki je nazadnje stanoval kot črevljar v Št. Petru pri Celovcu. Moral bi sedeti 3 mesece v ječi, pa se je — izgubil.
Nova postava. Cesar je potrdil novo, deželno postavo o deželni nakladi na porabo piva. Ta postava je stopila v veljavo z letošnjim novim letem.
V	Beljaku je 24 dec. pokradel v ondotni mestni župni cerkvi več stvari, med njimi neko dragoceno svilnato blazine, več vencev in drugih lepih okraskov. Tatu še niso zasledili.
V	okolioi Podkloštra so se potikali cigani. Orožništve jih je odgnalo večje število na gerko. Veseli so bili, da so prišli čez praznike pod streho.
V	Blatu pri Pliberku so zmagali Slovenci pri občinskih volitvah v vseh
razredih. Nemci se se po stari navadi pritožili. Ker pa se ni na slovenski strani izvršila nobena nepravilnost, je pričakovati, da se stvar reši na pravičen način.
Narodna šola v St. Rupertu pri Velikovcu je jako slovesne obhajala svojo desetletno bežičnico. Mnogo rodoljubov je bilo navzočih Ubogi otroci so bili bogato obdarovani.
Nemška krščansko-socialna stranka je dobila z novim letom dnevnik, ki bo stal na leto 24 K. Stranka v zadnjem času lepo napreduje.
Primorske novice.
Duhovske spremembe v goriški nadškofiji. Č. g. K a r o 1 O b-
lak, prvi kaplan v Kamnu je imenovan za kurata na Gorjanskem; č. g. Valentin P i r e c, drugi kaplan v Kamnu je postal prvi ravnotam; č. g. Fran Lavrenčič, kaplan v Devinu, gre za drugega kaplana v Kamen; č. g. Ivan Mezinec, novo-mašnik je postal kaplan v Devinu; č. g. Franc Setničar, kaplan na Placuti v Gorici je imenovan za kancelista v nadškofijski pisarni; č. g. Ivan Taboj, pre-fekt v deškem semenišču za kaplana na Placuti v Gorici.
Liberalni tržaški listi se za letavajo v pismo premiL g. tržaškega škofa, dr. Nagla, ker je nastopil zoper učitelje, ki hočejo mladino odtujiti veri. Tudi slovenski list »Edinost" caplja za laškimi listi in se boji, da si ne bi vlada utrdila s tem tal v Trstu. Ta liberalni list se ne upa odkrito izjaviti, ali je za bogoslužne vaje otrok ali je proti njim.
Samoumor ženske. V Trstu se je vrgla iz nekega okna petega nadstropja 301etna omežeaa Evgenija Venturini, mati dveh otrok in je obležala mrtva.
Trst brez vode. Pretečeno sobote je počila glavna cev tržaškega vodovoda. Take je bil Trst en dan brez vode.
V Gorico pride slavni cirkus Bar-num, ki ima v službi 600 oseb in 500 konj. Vožnja iz New-Jerka v London ga je stala 300.000 frankov, pa je še 60 slonov pustil doma. Šel bo skozi vsa glavna avstrijska mesta na Nemško.
Drobtine.
Škoda, ki so jo z zadnjimi nemiri provzročili ruski revo« lucionarji. 1. Požar v Baku 100 milijonov rubljev. 2. 500 požganih posestev, 50 milj. rubljev. 8. Uničena luka v Odessi
50 milj. rublje v. 4. Porušene trgovske naprave, 40 milj. rubljev. 5. 60 oropanih mest, trgov in vasi, 60 milj. rubljev. 6. Škoda provzročtna armadi in brodovju 50 milj. rubljev Skupaj znaša posredna škoda velikansko vsoto 350,000.000 rubljev.
Hudi potresi v Ameriki. V dr žavi Nikaragua leži mtsto Mdsaja, ki ima 20000 prebivalcev. 4. jan. pa je ondi nahajajoči se ognjenik začel bljuvati. Nastal je velik potres, ki je mesto popolnoma uničil. Na tisoče ljudi je pod razvalinami umrlo, druge pa je zasula lava.
Vsled slabega berila je šla v smrt. Neka Pullinger je kaj rada prebirala razne romate. Pred tednom je zoptt brala roman, v katerem se poveličuje in slavi samoumor. Bila je vsled te.-a berila tako razburjena, da je neko jutro hotela skočiti čez okno. Še ob pravem času jo je odtrgal mož od okna. Ko jo privede v spalnico, se mu nenadoma iztrga iz rok, hiti zopet k oknu, je odpre in skoči na cesto. Našli so jo mrtvo na ulici. Na mizi je ležal roman in sicer na isti strani odprt, kjer se neka samomorilka slavi kot junakinja. — Varujte se slabega berila!
Kako je ravnati z ozeblimi udi? Predno greš spat, vzemi gorečo lo-jevo svečo in okapaj z njo, dotično mesto tako na debelo, kot je širok nožev hrbet. Ako imaš ozebline na nogah, obuj čez noč volnene nogavice, katerih pa ni treba drugi dan menjati. Če so pa ozebline na roki, na takni nanje volnene rokavice. Seveda je tieba s večino skorjo drugo jutro z gorko vodo odstraniti.
Nova poraba mačk. Neki ameriški meščan je naučil svojo mačko iskat po ulicah denar in mu ga donašati domov. Tekom enega meseca mu je prinesla 135 dolarjev.
Plačilo za triindvajsetega sina. Minister francoske moroarice je nakazal 50 frankov ženi nekega delavca var-senalu v Rochefortu, ke je povila pred kratkim svojega triindvajsetega sinčka.
Ova milijona kron je zadelo nekaj delavcev kot glavni dobitek argentinske dobrodelne loterije.
V šoli umrla. V neki francoski šoli v Versaku so pisale učenke nalogo o »otročji ljubezni". Neka deklica, kateri je bila umrla pred kratkim mati, je med pisanjem omedlela in umrla.
Star novomašnik. 28. decembra je obhajal v Kolinu v samostanski cerkvi starček 69 let V i n c e n c K r a h e no vo mašo. Rojen je bil 1. 1836. Izdelal je vso gimnazijo in šel v semenišče, da postane duhovnik. Vsled bolezni v očeh ni mogel prejeti svetih redov. Napravil je učiteljski izpit in deloval kot vodja v raznih šolah. Oženil se
je pozneje in postal oče. Ko je postal pozneje pred leti vdovec, zahrepenel je zopet po duhovskem stanu. Kolinski kardinal in nadškdf Fišer izposloval mu je v Rimu potrebni spregled. Zelo slovesne se je vršila nova nuša, pri kattri sta 691etnemu starčku stregla dva njegova sošalca. Trije otroci njegovi so b li navzoči pri prvi sv. daritvi: sin, ki je sodnijski uradnik, hčerka, ki se pripravlja za nadučiteljsko skušnjo in druga bč:rka, ki bo sedaj gospodinjila pri očetu — duhovniku.
Z veselice v večnost. V Blagovici je 3 t. m. ob 11. uii nenadoma umrl Franc Florjančič, posestnih v Zgornjih Lokah in občinski svetovalec v Blagovici. Ponesrečil se je pri veselici v Luko-vici na Silvestrov večer. Z veselice v večnost — n1 previden.
slamnati mož -vzrok smrti. V »Slovencu" je bilo čitati to poročilo: V Bači ob Soči je nekaj fantov napravilo pred mesnico mesarja Bacolina slamnatega moža. Nato so poklicali Bacolina, češ da hoče vlomiti tat v mesnico. Bacolin je tekel s sekiro nad slamnatega moža ter ga vsekal po glavi. Bacolin je mislil, da je izvršil umor, pobegnil je v gostilno in se tam tako napil, da ga je ponoči zadel mrtvoud.
Bomba v cerkvi. V apulski po krajini Foggia leži trg Sv. Agata, ki šteje nekaj ng^d 5000 prebivalcev. V ondotni cerkvi se je vršila služba božja. Naenkrat se s strašnim ropotom razpoči bomba, ki je bila položena na okno. Vsa okna so se zdrobila in tudi zidovje cerkve je močno poškodovano. Med navzočo množico je nastala nepopisna zmešnjava, veliko oseb je bilo v gnječi poškodovanih. Devet sumljivih oseb so zaprli.
Velika labkomišljenost. Pred tedni je poslal bogat stavbenik svojo služkinjo s pismom, v katerem je bila menjica za 24 000 K na pošto. Pismo bi moralo biti priporočeno, v ta namen je prejela deklica od gospodarja 36 h. Služkinja je trdila, da je pismo oddala, da pa ni prejela nikakega recepisa. Ko gre stavbenik osebno na pošto, poizve, da pismo sploh ni bilo oddano. Služkinja je nato priznala, da se je pola-komnila onih 36 vin. in je pismo vrgla proč. Sli so ga iskat Našli so sicer kuverto, menjico je pa bil že nekdo odnesel. V lah-komišljenosti je torej deklica oškodovala gospodarja za 24.000 K.
Arclin pri Vojniku. Letos poteče 200 let, odkar se je rodil tudi slavni jezikoslovec in profesor dunajskega: vseučilišča Ivan Žiga P o p o v i č.
Nečloveški sta riši. Pod tem naslovom smo priobčili v zadnjem »Domoljubu" nek dopis katerega smo povzeli po drugih časopisih. Sedaj je. dokazano, da so
to novico raztrosili nemški iiberalni listi iz golega sovraštva proti Slovencem, da bi pokazali Slovence kot neusmiljeno in sirovo ljudstvo. Orožniki, ki so vso stvar preiskavah so se čudili nesramnim napadom časnikarskim, ki so vso stvar tako lažnjivo opisali. Toliko resnici na ljubo, ker nočemo nikomur capraviti krivice.
Nova katoliška cerkev v Skutari. Zelo slovesno so otvorili katoliški Albanci v Skutari novo frančiškansko cerkev. Ta stavba, katero so gtadili skoro pol stoletja nima para v vsej Albaniji. Veliki altar je darilo našega presvetlega cesarja. Dasi potrebuje cerkev še mnogo v notranj ščini, vendar napravi na vsakega že sedaj mogočen vtis.
Čud na poroka. V Budimpešti se je izvršila pred dobrim tednom sledeča poroka: Nekdanja glediška igralka Kornelija Prielle, katera je igrala kot izborna moč 50 let v g'edišču, se je poročila v svojem 80 letu starosti z 341etnim časnikarjem Ko-lomanom Rošnajem. Že pred letom ga je hotela vzeti v zakon, da mu zapusti po smrti premoženje, toda njeni sorodniki so se temu protivili in jo poslali v neko zdravilišče, češ da je bolna na umu. Ženinu se je posrečilo medtem izposlovati ji prostost in dognati, da je pri popolnem zdravju. Pred tednom se je vršila poroka »mladega para." Kot priče sta prisostvovala 2 imenitna Ogra in sicer poslanec Rakosi in grof Szapari. Poroka se je vršila v nevestinem stanovanju. Sedela je v naslonjaču v beli svileni obleki z belim pajčolanom na glavi. Po poroki je odšel .mladi par* na ženitvanjsko potovanje v Opatijo.
Šole brez knjig. V mestu Fouh-merveju blizo Kodanja na Danskem je šola, v kateri ne rabijo nikakih knjig. Temeljno načelo, na katerem je osnovan ta zavod, je ta, da se učenci uče vseh predmetov s praktičnim vežbanjem. Učitelji raznih jezikov — kakor angleškega, nemškega in francoskega — govorijo vsaki v svojem jeziku ter se učenci uče dotičnih jezikov po onem enostavnem procesu, po katerem se otrok uči svoj materinski jezik. Tudi računstvo in fizika, in vse ostale prirodoslovne znanosti se poučujejo brez knjig. Učenci se uče raznih umetnosti in rokodelstev v posebnih prostorih, preskrbljenih z vsem dotičnim orodjem. Taka šola se kaže praktična in si učenci v primerno kratkem času pridobijo temeljno izobrazbo v svoji stroki.
Kosilo v žepu. Neka ameriška tvrdka prodaja hermetično zaprte cilindraste škatlje, ki imajo v treh različnih oddelkih popolnoma pripravljeno kosilo, obstoječe iz treh različnih jedij. Jedi so popolnoma pripravljene in gorke. Skatlje se imenujejo »dinner tubes", so 15 om dolge in merijo v
premeru 5 cm. Vsebine imajo 300 kubičnih centimetrov. Ta novost utegne postati važna za oskrbovanje z živežem za armado na bojišču, posebno ako bodo škatlje napol njene z jako redilnimi jedili. Oni, ki pa radi veliko jedo in pijo, s to napravo naj-brže ne bado zadovoljni.
Framason. V Dompairu je neki fra-mason posebno divjal v boju proti cerkvi. Bahal se je, da bo takoj, ko se izvede ločitev cerkve od države, najel župno cerkev ter jo porabil za konjski hlev. Pri zadnji procesiji na dan sv. Rešnjega Telesa je v divjem diru vozil poleg procesije, tako da so prišli otroci v smrtno nevarnost. — Svojim konjem je dal imena „Turinaz" (škof v Nancyju), „Sartou (ime papeževo) itd., da bi sramotil katoličane. Zdaj mu je v desetih dneh naenkrat poginilo vseh njegovih šest konj dasi ni nobene kuge. Zdaj mu ne bo treba cerkve najemati za konjski hlev.
Po dvajsetletni ječi zopet morilec. L. 1884 je bil tedanji posestnikov sin Andrej Z a r i k iz Galicije zaradi roparskega umora osojen na smrt na vešala, a pomiloščen v dosmrtno ječo. Ker pa se je v ječi lepo obnašal je bil lani ob priliki cesarjevega rojstnega dne izpu ščen iz zapora, ker mu je cesar odpustil ostalo kazen. Kmalu potem pa je izvršil nov umor na neki kmetici, ki ga je zasačila pri tatvini kokoši. Zopet je bil obsojen na smrt, a kasacijsko sodišče je to sodbo razveljavilo. Pri zopetni obravnavi je bil Z a r i k obsojen zaradi uboja in tatvine na deset let ječe.
Ker ni mogel gledati bede.
V angleški vasi pri Tavistoku je preživljal John Murpby svojo sestro in njenega otroka, ker je bil soprog v bolnišnici. V zadnjem času pa je bil Murpby brez dela in ga ni mogel na noben način nikjer dobiti. V takem obupnem stanju je umoril z britvijo svojo sestro in njenega otroka. Pred policijo je izjavil, da ni mogel bede več gledati.
Svatbeno potovanje v kov-čegu. Iz Nevyorka poročajo, da so našli železnični izprevodniki pri Omahi moža n£ke mlade gospe, ki se je peljala v ko-modnem spalnem vozu v njenem kovčegu. Možiček je bil pač varčen in ponižen tudi.
Devetnaj&tletna žena na ve-ftalih. V Ameriki so obesili 191etno ženo Marijo Royers, ki }6 usmrtila svojega moža, se j^olastila njegove asiguracije in mislila piobegniti z nekim drugim moškim. Za zločin so zvedeli in pred kratkim je bila mlada žena obešena. Prošnjo za pomilo-fičenje je podpisalo 50.000 ljudij, a ni vse Aič pomagalo.
Za reklamo se usmrtila. Pred ved meseci se je usmrtila na Angleškem
mlada učiteljica Editha Allaby. Napisala je bila neko knjigo in da bi se ljudje zanimali za to knjigo, se je usmrtila. Zapustila je list v katerem priporoča svoje delo. To ni dosti prida.
Japonsko časnikarstvo. -
Japonci se zelo trudijo za pridobitev ev ropske olike. Zdaj so pričeli tudi izdajati v Tokiu tamošnji profesorji list, ki je tiskan z latinskimi črkami in se imenuje „Romajiw.
avicarska zveza abstinent-nih gospa. Ta zveza je izdala za novo leto izjavo, v kateri opozarja vse svoje so mišljenice, naj nikar ne dajejo svoji služin-čadi in uslužbenim in drugim za novoletno darilo alkoholnih pijač. Pomislijo naj, da se jih posluži mnogo po sili takih pijač, ker so k temu takorekoč primorani. Nekateri pa se s to navado navajajo k pijančevanju in tako se širi alkoholizem vedno dalje. So mišljenice naj dajo komur že mislijo za novo letno darilo kave, čokolade, mleka, vina iz sočivja ali najbolje — kjer je to na mestu
—	denarja. Naj si potem kupi dotičnik, kar hoče
Stara mati zastrupila vnuke.
V	Havru je zastrupila stara mati dvoje vnukov. Mati teh vnukov, njena hči in soproga trgovca Reneja Caillarda je bila namreč umrla in mati je zblaznela vsled njene smrti in zastrupila vnuke, od kater.h je eden umrl. Stara mati je izginila in mislijo, da se je usmrtila.
Navadno steklo — novo obvezno sredstvo. Zdravnik J. L. Ey vard je pričel polagati na sveže rane steklo in čez steklo petem obvezo Poizkusi so se zelo dobro obnesli in mogoče je, da se ta novi način obvezovanja svežih ran splošno vpelje.
Odobravanje Japoncev. Skozi Hamburg v domovino se vračajooim vjetim Japoncem so v Hamburgu v gledališču priredili opereto .Geisha". Opereta je tako ugajala Japoncem, da so pričeli na vso moč
—	žvižgati. Ljudje so začudeno gledali, zakaj žvižgajo, ker je bila predstava izborna, ne skoro se je pojasnilo, da je žvižganje na Japonskem znak — odobravanja.
Cela vas proti alkoholizmu.
V	Fo.tseku (komitat Saros na Ogrskem) so po prizadevanju župnika zaprisegli vsi va-ščanje, da ne bodo pili več alkoholnih pijač.
Zlato srce. V imenu prebivalcev Kolorade je izročil njihov zastopnik Roose veltu srce iz čistega zlata kot znak priznanja za posredovanje miru med Rusko in Japonsko.
V bolgarskem sobrflnju so bili pri proračunski razpravi veliki škandali. Nekateri poslanci so se psovali s „prasci", .morivci", .tatovi" itd. ter se opljuvali. Z avstrijskim in ogrskim parlamentom torej uspešno konkurira tudi bolgarski parlament.
Zakaj je prenehal pisati Szi-enkievvicz svoj roman „Na polju Slave." Szienkitwicz se je pričel baje približa vati rusofllom in nekje je neki izjavil, da je pasivni odpor Poljakov napram Rusom zelo neumesten. Zate so mu naročniki vrnili
njegov list kjer izhaja njegov novi roman. Szienkiewicz je prenehal pisati svoj roman in odločno nastopil proti nekaterim poljskim listom.
Veden strah. V državi Kanzas je 15 ljudij na vešala obsojenih. Treba je še samo guvernerjevega podpisa in nad njimi bi se izvršila smrtna obsodba. Ti ljudje žive v jetnišnici že več let, a dozdaj sta bila oba guvernerja, ki sta bila državi na čelu v tem času, preti smrtni obsodbi. Odstraniti je sicer niita mogla, a izognila sta se je s tem, da je nista marala podpisati. Zdaj bo nastopil tretji guverner in obsojenci so v velikem strahu. Lahko bi bil namreč za smrtno ob sodbo in bi jo podpisal in obsojenci bi bili umorieni.
Nova vrsta šole. — Občina Fri denau na Nemškem ima od 10. oktobra 1.1. popolnoma nove vrste šolo. Učenci se ne uče iz knjig. Nič ne berejo, a tudi ničesar ne pišejo. Uče se pa na ta način, da se učitelj ž njimi pogovarja o raznih stvareh in ž njimi opravlja razna dela. Vsak učenec ima na pr. par loncev cvetlic, katere mora oskrbovati. Učitelj jim ob tej priliki pove, kako cvetlica raste, kako se iz semena razvijejo peresca, steblo, cvet, sad itd. Skratka, pri zalivanju cvetlic se učenec nauči rastlinstva ali botanike. Ob ponedeljkih se navadno samo razgovarjajo. — Ta ali oni otrok je šel v nedeljo na sprehod ali v muzej ali kam drugam. Vse to, kar se otroci v nedeljo videli — tu voz, tam stroj, tu most, tam reko — porabiv učitelj v ponedeljek za pouk. Kaj je tam? Ž vali. Kakšne?
Tožba za nogo. Neki zdravnik bolnišnice v Altoni je nedavno neki 90 letni ženi odrezal nogo. Sorodniki starke tožijo sedaj zdravnika, češ, da je operacije izvršil brez njihovega dovoljenja ter zahtevajo od zdravnika, da jim vrne odrezano nogo. Tega zdravnik noče storiti ter se zagovarja, da je po njegovem prepričanju bilo nujno potrebno nogo odrezati. Da bi si pridobil dovoljenje, za to ni bile več časa. Javnost je radovedna, kako razsodi sodnija.
Psi milijonarja. G Pierpont Morgan, sin znanega ameriškega milijonarja, je potoval te dni na Angleško ter je na to potovanje vzel seboj tudi svoje dragocene pse, za katere je najel na ladji nekoliko kabin I. razreda in tudi kopeljno sobo. Ameriške novine same izražajo svoje ogorčenje nad takim početjem.
Nove petrolejke izumljene v zadnjem času, pridejo zaaj v rabo. Te svetilke so zelo enostavne sestavljene in tako urejene, da ni treba stenja nikoli popravljati in ne privijati in odvijati. Jakost luči se uravnava s posebnim zaklopom. Tudi imajo to prednost, da zgori v njih zelo male petroleja.
Narodno gopMo.
Kako imaš krmiti konja ?
Ce hočemo, da nam ropoče mlin in drobi zrnje v fine moko, treba napeljati na kolesje močne prihajajočega vetra ali šumečega petoka, da sučejo bliskoma težko ka-
menje; da železni konj tako strelovito um« piha od mesta do mesta, iz dežele v deželo, zato je treba pare ▼ kotlu, ki brizga in suče kot za igračo ogromna železna kolesa. Veter, voda, para, to so gonila ali motorji, ki dajejo mlinu in parnemu stroju ali lokomotivi življenje, gibanje.
Katera moč pa giblje kolesje, giblje ude našega konja in jih spravlja v zelo uren tek? Ali je veter, ki piha preko pustih strmišč in sili konja naravnost v nozdrvi ko s trudom preorava njivo? Ali je morebiti ona moč voda, ki jo srka konj in se morda v njegovem telesu izpremeni v paro ? Kje je tista sila? Kaj giblje konja pri besnem galopu, pri gosposkem trabu pred elegantne kočijo, pri napeto mučni vožnji pred težkim parižarjem v jesenskem blatu? Nekaj mora gotovo biti. Noben kamenec se ne premakne sam od sebe s svojega mesta! Iz nič ni nič! Noben mlin, noben vez, nobena ura ne gre sama od sebe!
Glej, ljubi moj gospodar, tvoj kostanje-vec v hlevu zate pravzaprav ni druzega kot nekak stroj! Konja imamo za dele, ne za kratek čas kot kanarčka. Ako je kmetijski stroj napravljen iz dobrega materija la, pravilno sestavljen, ako ž njim prav ravnaš, ga dobro maže!, tedaj ti dela izvrstno in ti si ž njim zadovoljen.
Ravno to velja o tvojem konju.
Ako je tvoj konj zdrav, ako ima pravilno vstvarjene ude, ako ga pravilno rediš in ž njim lepo ravnaš, tedaj ž njim opraviš tudi največ dela.
Stroje izdelujejo iz železa, iz lesa, iz bakra i. t. d. Iz česa pa je sestavljen konj ? Iz kake tvarine so njegove kosti, njegovo meso in kri, njegova telšča, njegova toplota ?
Kosti, dragi moj gospodar, so narejene iz apna. Meso in kri se delata najbolj iz beljaka v jajcu, iz beljaka, ki se nahaja v ovsu, v senu, v žitnem zdrobu (šretu.) Telšča in gerkota pa prihaja iz škroba (šterke), ki ga je dosti v krompirju, v ovsu in drugih žitih pa tudi v senu in v pesnem sladkorju,
Če si hočeš napraviti kak stroj, recimo dober domač pajkelj, moraš si pripraviti skupaj lesa, železa in ako hočeš napraviti živega konja« je treba znositi skupaj beljakovin, apna, maščobe in škrobo.
Iz beljakovine same se dela kri, meso in moč. Beljakovina je v krvi to kar ▼ abecedi a in ž, početek in konec. Če te ni v krmi, potem je krma kvečjemu za steljo, če je suha, drugače za v kompot! Na vsaki stot živeža moraš računati i/s, pri težkem delu '/4 funte beljakovine na dan.
Kako to?
Želodec pripravlja in kuha iz krme nekak sok, ta sok pride v čreva in v črevih so majhne, majhne sesalne bradavičice, katere posrkajo iz črevnega 'soka to, kar jim
ugaja in preneso to v kri. Na ta način pride beljak v kri. Konj sope in na ta način pride zrak, pride kisik v telo, v pljuča. Srce, ki je nekaka srednja sesalka v telesu, razliva kri čez pljuča v silno tankih curkih in kisik se vsede kot jezdec na male krvne krogljice in jezdari na njih skozi vse dele telesa. Beljakovina, ki je v krvi, ostane v mišičevji, kisik se loti sedaj beljaka, ga razkropi in iz tega nastane neka napetost podobna eni, ki je ima para, v kojo se spremeni voda. Glej, prijatelj, tako nastane v mišicah ona napetost, sila, ki primika mišice. Ko je beljak pri koncu, je tudi z močjo pri kraji. Ce ni vode v kotlu, lahko kuriš, da boš črn kot dimnikar, pare ne dobiš, k večjemu ti poči kotel in prifrči kos mimo ušes. Če v krmi ni nič beljakovine, konj ne more imeti nobene sile, zdrobiti se mora uboga žival nalik kotlu, treba je klicati konjederca. Kakor pa iz vode ne more biti pare, ako manjka ognja, tako tudi iz beljaka ne more biti moči, ako nedostaja kisika.
Ako tvoj konj ne more vleči, tedaj je v njegovih mišicah zmanjkalo moči in vse tvoje bičanje in preklinjevanje je največja surovost in nespamet! Ravno tako je, kakor če bi hotel strojevodja nabunkati železni kotel, ako zmanjka pare; toda ta je moder dečko, urno navJeče vode v kotel, zakuri živahen plamenček pod njim in kmalu pride — para.
In ti, prijatelj moj, ki hočeš biti umen konjerejec, napelji beljako»ine v svojega konja, obenem pa tudi kisika, to je dobrega, svežega zraka in imel boš krepkega, zdravega konja. Opleti hlapca z bičem preko pleč, ako ga vidiš, da surovo bije po tvoji živini. Vedi, da je vsak udarec po konjski koži podoben zaklopnici ali ventilu, iz ko-jega uhaja para, moč! Vzemi hlapcu bič iz rok in prekrehni ga na štiri kose! Imel boš čvrste, pridne konje in še na krmi si pri-štediš. Vsak udarec z bičem te stane najmanj 20 vinarjev krme.
Za jmeh in kratek čas.
Besedni uganki.
L
V nebesih je, pa le ni Bc<?, ni Mati Božja, ni svetnik, pa tudi angel Božji ni, apostol ni, ne mučenik, ni papež, škof, ni spozno valeč, Gospodov tudi ni učenec, in ni menih in ne puščavnik, pa vendar nosi zmage venec, svetniško gori vživa čast, kjer Bog na veke se časti. Kako pa imenuje se ?
4 Moj dragi, to povej pa ti!
II.
Na glavi se blišči mu krona, oblasti v roki nosi znak; težko, težko dobiš človeka ki mu po časti Je enak.
Dve črki zraven še prideni! Njegovega sinu ime pogodiš, toda le — seveda -če dal si zraven pravi dve.
Le dvoje črk pridaj še zraven, in novo spet ime imaš: tako nek ptič se imenuje, ki dobro vem, da ga poznaš.
Reiitev besednih ugank v zadnji Številki:
Zastavica.
Vezuv E m a v s Levit I v a n a Kralj Atene N a t a n Ogenj Č i p k e
I. Sivanka, Ivanka, Ivan. II. Krona.
Nagrado je dobil: Ig. Gorenc, Jarše p. Mengeš.
Kdor Ijabl kakao ta tokolado, Ion bodi prlporoion: j
Ivana
Kandol-Kakao
ki ima najmanj toliSo v Mbl, je toroj nriUia JMO-b»T«n, no provaroia nikoli .»prtoiti ia jo ob najbolj-iom okusu iiredno poceni. Priatec lamo ■ imosom Ivan Hoff in a lovjo varstveno znamko.
Zavoji po Vskg 90 vinarjev > > '/« > 60 » Dobiva se povaod.

Prihodnja številka »DOMOLJUBA« izide dne 19. januarja 1906.
Ako človek vživa dalj časa kreozotove preparate, se mu naposled čisto upro, posebno, ako ima človek slab ali pokvarjen želodec. Popolnoma drugače pa je s smolnim preparatom „SirolinRoche*. Ta preparat je najboljši, popolnoma neškodljiv in ukusen, da ga človek jeml|e lahko več mesecev neprenehoma. Dobi se v lekarnah.
Postavno varovano. Vsako ponarejanje in ponatlskovanje kaznivo.
Edino pristen je Thierryjev
2630 D balzam 52-2
le z zeleno znamko .redovnica*. Staroalavno neprtkoano proti slabemu prebavljan|u, krčem v želodcu, koliki, kataru, prsnim boleznim,
Inlluenci itd. itd. Cena 12 majhnih aH 6 dvojnallh steklenic ali ena velika specialna steklenica s patent. zamaSkom K S — franko. Thterrvfe»o etnHfoHJtko matilo, povaod anmo kot non ptua ultra
proti vsem šeTako starim ranam, vnetjem, ranltvam, abscesom In oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3-60 se požlje le proti povzetju ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brošura s tisoči originalnih zahvalnih pisem natis In franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah In medlclnalnib drogerljah,
Loterijski»	srečke.
Dunaj, 30. dicembra 21	$ 65 *
Gradeč,30- decembra 78	11 12 33 60
Trsti 5. lanuarja 30	«2 80 66 29 Line, 5 januarja 12
Potrebujemo izuežbaneja žogarjf?
na navadno žago. Plača po dogovoru, ali na ijan ali.pa od komada, služba stalna, stanovanje ii ijeoženjenega prosto. Ponudbe na naslov : Vodstvo knež-nadbiskupove pile Kobildol - Mladice, pošta Ilid?e v Borfrii-	2566 3—3
Hočete imeti čedno vežo in hodnike v hiši? Oskrbite si
cementne plošče
katere dobite po nizkih cenah, kakoršnih niste vajeni, v raznih barvah in vzorcih po 3 do 6 K loco Ljubljana za l m1.
Cementne plošče so izvrsten tlak za cerkve, zakristije, za kuh.uje; močnejše tudi tleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkv*.
Dalje priporočamo podjetnikom in slavnim cestnim odborom remontno pnvl (10-40 cm notranje svetlobe) in lemeillllc tCVI drug0 cementno blago.
■a
-S

=</>§■ 2. m
o
B™.?:
»s S
^ I	p
y»*c S	$
T z. $	3-
»O C I	r+
»S*
3—t;
„ «
g-l Ol 3
01
Tovarna za stole
Franceta Šviseljna
na Žregff, p. borovnica. Kranjsko
izdeluje
vsakovrstne stole
Andrej Zaje
cementarna na Pešati, pošta Dol (Lusttal). Vzorci v naravi na zahtevo !
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez lonkurepce. Ilustrovan cenik poš^e se na zahtevo 2525 T) 26 - 1 zis^onj i«t' franko.
Pozor Amerikanci
in vsi, ki prihajate v Ljubljano, na novo trgovino in zalogo izgotovljcnih
0	Cunard Line. ©
NajprMierrtefl*. n»|cenet*» In dobra vo»n)a iz
Ljubljane v Ameriko.
le l.r o~W »reko Trsta t brzoparnlkl prve angteike „„,.. brodne druH,\: „C.<nard Line" 10 je gotovo in se ne d.i vtaiHI Veliki moderno opravljeni snafnl parnilrt te družbe odhajalo iz Trsta vsake II <!■>■. Pouk in v(>zn« liste dajč oblastveno po. trienl zastopnik Andrt) Oillattk, dosloJertf uradnik državnih žele/nic in h-Sni p »sestnlk v IJublJaiil snomttor- s»i> <t. Av, t.l>o rrrkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, n*t t* pismeno "vpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kulu,h„r;Ji
1	11 restah nlkilo n' i« ludl na druge silne načine nihče ne vabi	A'04 I) o
o Apofag ©
odstrani zanesljivo v
2 dneh brez bolečin kurja očesa, bradavice in žulje. Proti »po slatii 1 krone pošlje takoj lekarna .Einhorn" v \Velsu na Gor. Avstr. 27151) 0-2
K3T
moSkih In ženskih oblek

domačega izdelka. Velika zaloga sukna, obuval, srajc, klobukov, kovčegov (kofrov), robcev, šerp itd. po zelo nizki ceni. Trgovina se nahaja tik dobro znane Tišlerjeve gostilne v Kolodvorskih ulicah 26. Kdor je kupil enkrat, pride vedno rad.
278 D 24-21 Marija Rovšek, trgovka
Trgovski u6enee
iz poštene hi-e, 14 do 15 let star, s prav dobrimi
šolskim: spričevali, se sprejme v večjo \jubljansko trgovino, kjer ima tudi trgovski šolski poduk in vso oskrbo razun obleke brezplačno. 2567 3 -3 Ponudbe naj se pošljejo na uprav. »Domoljuba" v Ljubljani z nadpisom »Trgovski učene:1
Brinjeuo olje
škofijo 3.
2605 D 2-2
..Vzajemno zavarovalnica"
Dunajska cesta 19 43? v Ljubljani &ft Dunajska cesta 19
000000 v Medjatovi hiši v pritličju 000000
sprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni Škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejenia ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	38n 24—1

Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
Priporočajo vsak dan pri * pljučnih boleznih, katarih, oslovskem kašlju, škrofulozi, influenci
Povečuje slast do jedi in tefo telesa, odstranjuje kaielj, Izme-tavanje gnoja, nočno potenje.
2209 D 44-6
mnogoštevilni profesorji In zdravniki.
Ker se ponujajo manj vredna ponarejanja, prosimo, zahtevajte vedno: izvirni zavitek .Roche".
F. Hoffmann — La Roche & Co.,
Baael (Švica).
»jRoeAe-
Dobiva se z zdravniikim receptom po 4 K steklenica.
flERB*Bf<y.Jev
podfosfornoklsli
apoeni* železni sirup.
T« prod 36 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni ita p/ripotočeni
prsni sirup
Je sle* oflutrftiijttjcie hi kaSelJ pomirjajo«« sredstvo. Kw ima v sebi grenke tvarine vpliva na 4otrer tek In ptebavanje in pos^eSaje redltev. to n tvorjenje krvi tako važno železo Je v tem sirupu V Iftl&o hsitnlilraiil obliki zastopano. Zelo koristilo je za slabotne otroke, posebno m utrjevanje koatl, ker ima v sebi fosforovo apneno sol.
Cena eni steklenici *efbabnyjeve»a apnenega železnega trtrnpa K po poŠti 10 h vej ka zavijanje. . 2307 D 14—5
Svarilo! vs™d
enakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestevj« in učinka n&Sega originalnega preparata, Cisto različna pona-
----------- redbe našega ieag let
obstoječega tosfornokislega a^ueno-teloinega sirupa, prosimo tedaj, Vodno odločno zahtevati „Herbabnyj()Y apaenelelecnl slrnp" Ih na to paziti se bode zraven BtoieSa, oblastvene" vkujliena varstvo«* znamka na steklenici nahajala.
M (m ti9«WnnJ( to glavna rupošUJitev, Pr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzlgkelt"
Vlen, VII* Kaiserotraeve ti—75.
Zaloga akorm t vaeh lekarnah.
V fbiogl je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. MardetschlSger, L Mavr, O. Piccoli, U.pl. Trnk6czy; B el 1 a k: L. Ass-mann, JobstA Schnelder; Breže: O. ElsSsser dediči; Celje: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P. Birabacher vdova, P. Hau-ser & I. Pichler, V. ttauser & R. pl. Hillinger, H. Gutt: CM&oinelj: P. Haika; Reka; M. Mizsaa, F. Prodam, G. Prodam, A.Schindler; S-ovodenj: F.Kordon; Št. Vid: A. Keichel; Trbiž; I.Siegl: Trst: A.Filippi, E.pl.Leiter-burg, P. Prendmi dediči, T. Pigatti, Dr. I. " ravallo, A. Suttina, A. Siebich; Veliko V I Jobst; Volšperk: I. HutI
vsake vrste st morajo skrbno varovati fiVM vsako nesnago,
ker »e po tej lahko vsaka tudi najmijsf3» Vana razvije t «•10 hudo. teiko oidrarljivo JMio. Že 40 let se je Iz-taialo merilno Tlačne nrt.ifto, kako imenovano pralko Bomaec niaztte %o« i&neeljiro sredstro za obrezo le Tidraije rt,«, 61,t«, obvaruje In te, olaj«oje vnetje In ttolo«ttb, liladi in pospešuje zaceijenje.
"' Razpošilja se vsak dan. ——
1 pnSica 70 Tin. Proti predplačilo K 8 16 se pošljejo 4 pnšice, ali K 4'60 6 poSic poštnine prosto na rsako postajo
airstro-ogrske monarhije. V»l deli embalaže Imajo zakonito deponovano varstveno znamko.
Olavna zaloga
B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „prl črnem orlu" Praga, Mali strana; ogel Nerudove ul. 203.
*»lo*e t lekarnah Avitro-Ognke, t Ljub-
U»al ae dobi pri gg. lekarjih: O. Piccoli, 0. pl. Trak6oif, H. MardettehllgeT, J. Mijr.
431a 20—16
le portland - cementa In peska
M-C 1 _}
^lrgefcr.
Edini izdelOvatMJ jJ Kranjsko
Janko Traun
izdeiovatelj cementnin, Gllnce pri Ljubljani.
Novo dvojno snažeiio posteljno perje
iz Češke. P.izpo§n|. polln. prosto do vsnke poŠt« po povzetju ali naprej plati v zelo rabiteiti novem ovoju (ta zasloni) ceno, dobro blago, skul). Ijcno nit neskubljeno po naročlln: 10 funiov sivo, jnko mehko post pehe k 9-20, lO'12—-dr K 14 - ; 10 funt. boliše belo gosje pc-i,, K IS' *-18 -, 20-r, J4v-, >0- • do K 40'—; io funtov .	posebno nuhko pel-jiče najf. vrst K 20 —, 24 —,
30 — M —, do K 52'—. — Gotove postelje l tulinja in 2 blazini ,V. rudV.čih blaz. od K 14 —, 16 —, 18 —, 20 —, do K 80 —. — Pošiljatve pod 10 funiov franko le pri fin. mil. perju Strogo solidna postrežbo zajamčena — A. Flelschl & sin, prej Ant. rlelsciii, razpošlljalec post. perja, Neuern št. 74 (Čefko).
Zamena ali vrnitev dovoljena, če se plafa poštnina ka/ prodajalcem primeren popusl.	2713 D 5—2
lOletno jamstvo za trpežnost svoiih ie"
klenih in Ajaka-glaaov,
velja od danes nadalje krasna koncertna harmonika s citcrskim glasom, podobna ital. orglam na vreteno s 50 na leta trpežnimi glasovi. Tak krasni instrument na 3 zboie s 70 glasovi le T K, 4 zborni z 90 gl .sovi le 1» K, S zbofrti s 110 glasovi le 12'/, K, « zborni s 130 Rlilšovi le 15 K, 8 zborni s 170 glasovi le 20 K', krasne 2 vrstne s 110 glasovi, 4 dvojni basi 12 K. PoJilja se po povzetju. Poštnina 1 K. ,^ola za pouk zastonj. Kdor hoče za mal denar kupiti krasno harmoniko, naj jo zaupno naroči pri izdelovalcu harmonik: Robertu Husberg, Neuenrade št. 67, \Vestfalen.	40 D 3 — 1
V čevljarsko obrt sprejmem takoj
gaJ^AMf««* 14 let starega, poštenih stari.sev in lepega vedenja, in 42 D 1
2 pomočnika
v stalno, trajno delo. Plača po dogovoru.
Franc Lukek, ^ttttnf.r«:: Presenetljivo K 1-90
1 par čevljev za gospode, 1 par za dame, 1 par za deklice, 1 par za otroke, modni čevlji, lepa oblika, opremljeni za to letno dobo. Vsi 4 pari za K 1'90. Razpošilja se po povzetju.	41 D 1—1
Izvoz Ebersohn, Wlen Vll/3, Kaiserstr. 117.
Izurjene šivilje za slamnike
za gornji Siv na fine pletenine se sprejmo takoj. Vožnja tja in nazaj se povrne.	44 D 1—l
Siegfried Engl, Dunaj VIL, Neubaugasse 18.
So ho Srca Jezusovega« Sroa Marije ali
2717 D 2-2 aHgela earuha
jgjooa dveieče sohet atsboi^j
modelirane na dunajski akademiji.
podoba je iz belega, rožnatega, višnjevega prosoj^egit trans paren tnega ste kja, mott»'a ali svltla, 21/, /tf"' iz enega Itosa s posodico pa olje vred; pri razsvet-	1
\javi zažari prav posebno
Srce Jezusovo ali Srce Marije.
bolnike vpliva to pomirjevalno in je za one, ki težko sp6 najboljša
=nočna Iu6.__
Cena le 3 gld.
Z astonj ,.
k vaaki sohl 1 karbona luS (gor' brez oll« 2 leti). S Um prihrankom pri olju |e soha sploh zastonj.
Razpošilja le proti povzeljti zaloga soh ...
R. Pleaaig
Dunaj 1I./33, Czerning. 16.
Poštni predli 32.

Edino izborno krepilno in okrep. sredstvo, porablj. od mnogih zdravnikov glasom sprli, v lastil, rodbinah z izbornim učinkom Je Demotoff»n krepilna iti redUua moka, ako se hoče doseči pre|5n|o debelost Izredno dobro sredstvo. V šestih tednih Jo funtov kottst. t 11 najvišjimi odlikami, tudi ^Orand Prlu" BdliltOVhH. .s"ogo t-eolvio, prekosi dokaz, vsa druga redilna podob, sredstva.. Vel. izv. zavoj okolu 250 gr. le kron 2'50. — Razpošilja centrala: Halzar, Dunaj III, Hauptstrasse BO. Tudi v lekarnah in drogerijah zahtevaj izrecno Demotogen, vs drugo enako odločno zavrni. — V Ljubljani naprodaj v drogerij Anton Kane, Šelenburg. ulice. 1904 D (7)
UMI


SS9K Združene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izk^ufino pomeni okroglo 4000 kom. takozvanlh
vojaških kocev za konje
za ceno le gld. 2 20 komad In gld. 4 20 ia par
(6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. TI debeli, trajno trpežni koci so topli kot ko-iuhovina, temnosivi, okolu 150,200 veliki, toretf lahko pokrijejo celega konja. — Razločno pisana naročila, ki se izvrše le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na Stelner-jevo ko-misijsko razpošiljalnico združenih tovarn za kočo, Dunaj II., Taborstrasse 27. — Za neugajajoče se zavežem vrniti naprej poslani denar. 2716D 4—2 Velika naročila so došla od posestnika Ge-bauerja, Noisterniga, Malnitza, župn. Bradyn, Lang, Rotter, Suchodoli, Lilgoyeve tovarne itd
Javna zahvala.
Gospod B. Oblak, kleparski mojster in urar na Vrhniki, je napravil za tukajšnjo župn^sko cerkev izvrstno stclpno uro in našo podružnico v Osredku nanovo prekril s pločevino. Delo hvali mojstra. Cerkvenim predstojništvom ga toplo priporočamo.	43 D 1-1
Jereb
župnik pri sv. Vidu in Osreška ključarja.
•H
a
Zl
p
mm
0) ■■
L 01 n
k P
m
b e
N
e o.
mmmmmmmi
Najcenejša in najhitrejša vožnja V AmerlRO Je s narnikl „Severnonemškega Lloyda" ^
lto-M
!:r
s cesarik mi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kronppinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm der h Grosse.
w Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. ™
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic
:::
pri
1912 D 12-4 K.
dobite v Ljubljani edino-le
Edvard TOVČar-jU.v Kolodvorskih ulicah ».35. |
nasproti občeznane gostilne „Pri starem TiSlerju". i	Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja sc tika-
li joča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
■	Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Me.\iko, California,
1 Arizona, Utah, Wyoming. Nevada, Oregon in "\Vashington nudi naše društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor •••• Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore. v Avstralijo itd. itd.
Jimnfflmm^^
M«
i
E ••••
Ceno čeik Oposteljno perje
lega K12'—; belega, jak.
legi. . mehkega, ekabl|CB«ta K I«-; kron 24-•ntinobelega, mehkega, akub-
Uenega K 30 —, kron 36'—. Polili« ae Iranko proti povzetja Tudi ae zamenja ali naza| vzame proti povrnitvi poitnih atroikov
Btaedikt S&ohtei. Labea 153 p. Plzen na ČeSkem
1793 d 6-6
Zaduiii me b., tu hudi kaieljl
r	_ ______
Proti kašlju, hripavo-j sti in zlezi naglo in. gotovo učinkujejo
1996 za prsa. d 8 Izboren okus imajo in B ne motijo teka. Škatljica 1 K in 2 K. Skat. za poskus 50 v. Dobivajo se v vseh avstrijskih lekarnah.
Hura!
Eggerjeve pustile so me naglo osvobodile.
*
Trgovci!
1 duc. velikih zimskih tricot-„ _	srajc K 11—, tricot - hlače,
ženske srajce in hlače, telovniki, nogo vi ce, žoki, rokavice po najnižjih cenah pri izdelovalcu Adolfu Zucker, Plzen. Rok štiri mesece, pri takojšnjem plačilu 3°/„.	2714 1) 2-2

je varstvena znamka za
Ceres-jedilno mast
in
Ceres-sadne soke
Gospodinja, ki hoče pospešiti zdravje svoiih, vporablja Ceres-jedilno mast pri peki, praženju in*kuhi in postavlja le Ceres-sadne sokove, 1321 D 22-8 kot pijačo na mizo.
„Slavapflariji"
ob tristoletnici Marijine družbe se še vedno dobi v „Katol. bukvami" v Ljubljani po 40 v. izvod.
Q>
rt ji
a
O g
5 E
največji napredek nove dobe!
Neobhodno potreben v pralnici
je sloviti
Neobhodno potreben v kuhinji


fejaoprijeuA^
Pristen le s to varstv. znamko.
Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s koloni-jalnim blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
Na debelo pri L. Minlosu na Dunaju, I.
MSIkerbastei 3. 391) 24 -1
Želodčne bolezni
so pogosto posledica zanemarjenega motenja prebov-llanja, ki nastopa ponajveč kot pomanjkanje »lasti, zagatenje telesa, gorečica, napenjanje, slabosti, slab okus, glavobol itd. In se nemalokdaj Izclmljo Iz tega hude motitve zdrav|a, če ne preprečimo tega o pravem času Kot izvrstno sredstvo proti vsem nastankom pokvarjenega želodca so se ie več desetletij kot Marljacel|skc kapljice splošno znane in priljubljene
Bradyjeve želodčne kapljice
izvrstno obnašale kol lek zbujajoče, ielodec krepeče In na-lahko odvajalno sredstvo. Steklenica z navodilom vred stane 80 vin.) dvojnata steklenica K 1-40.
Pri nakupu v lekarnah zahtevajte Izrecno Bradyjeve felodčne kapljice In si ne dajte vsiliti drugih. Pazile na zavoj v rdečih zaklopnlh škatljicah i Marl|lno fi. /l*aULLl' podobo kot zaščitno znamko in s podpisom	/
Centralna zaloga C. Bradljeva lekarna na Dunaju, L, Flelsclunarkt Nr 1 387 razpošilja po povzetju al če se počlje denar napre| za K 5 - Sest malih ali K 4'50 tri velike steklenice Iranko brez daljnih stroSkov. 2211 D 12-6
Iadajateli le odgovorni uradnik: Dr. Irnaoij Zltnlk
Tlaka: .KatolUka Tlakama '