124. številka. Izdanje za ikjo 17. oktobra 1887 (t Trati, t d« bo to zvečer dne 16. oktobra 1897.) Tečaj XXII. Uhaja pO trikrat na teden v iestih la-danjib ob tovtellft, Aatvtkih In sobotah. Z jutranje ladanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ur! večer. — Obojno iadaaja atane: «» Jeden me»eo . f. 1.—, izven AvstrlJ« t. 1.50 U tri D68B0 , , , 3.— . na 4,50 •a pol let* . . . 0.— . • • »— Sb «M loto . .,12.— . a .18.— Naraiala« le plačevati aapraj aa aaraiba lkr«z priložene aarainlaa ta aprava aa ailra. Poaaasifoe Storilke ae dobivajo t pro-Aivjalnioah tobaka v lrntu po S nvč. liven Trata po 4 nvč. EDINOST Oglasi aa rakuna po tarifn v potita; «» naslove s debeliasl Arkaml se platuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poalana, oamrtnice in javne aahvale, do-atii oglasi itd. se računajo po pogodbi. ▼si dopiai naj se poiiljajo nredaiitvn nliea Caaerma it. 18. Vaako piaaao mora biti frankovano, ker nefrankovana se ns aprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo. 5a*očnino, reklamacije in oglaaa aprs-jeva upravniitvo alio« M.olino p»c« eolo hSt. 3, II. nadat. Naročnino in oglaae je plačevati loco Trat. Odprte reklama Olje ao prosto paitnir.a. 61 •„F ««t*HH j* ■ Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod v Ljubljani, Dne 14. septembra 1897. (Zvršetek.) Primorske rasaere. Poslanec S p i n 6 i 6 je zaključil: Drago sredstvo so volitve, bodisi občinske, bodisi deželnozborske in državnozborske. Samo »sled nerednega in nezakonitega postopanja je padel slovanski kandidat za peto knrijo v Istri, in je padel Nabergoj v Trstn. (Klici: »Živio Nabergoj I") Ondi pa, kjer je nkljub vsem naporom vendar zmagal slovanski kandidat, pa uporabljajo na jeden-krat proti njemu zopet neko drugo sredstvo. Tako je bil brez vsega vzroka Nabergoj iz-bacnjen iz občinskega sveta tržaškega; in kar se je zgodile Nabergoj a v Trstu, to se je slovanskim zastopnikom že večkrat zgodilo v deželnem zboru V Istri, kjer so izbacnili že tudi jednoglasno izvoljene poslance; kjer so izbacnili med drugimi tudi ■ojega tovariša, izvoljenega istim volilnim činom, isti dan, isto uro, z istimi glasovi, in neimajočega nikakega osebnega pomanjkljaja, dočim so mojo volitev odobrili. Napram vsemu temu visoka vlada ni črhnila besedice. Ako bi Vi v Ljubljani poskusili tako postopati proti Nemcem, potem bi videli, kako hitro bi to opazila vlada in zavihtela nad Vani batino t (Viharno odobravanje in ploskanje.) Gospdda noja, spominjam se še neke stvari, ki je posebno aktuvelna. Prej sem govoril o vzgoji našega naroda v šolah. Sedaj, ko so istrska obla-stva prisiljena misliti na otvoritev hrvatskih in sl«-venskih šol, sedaj se je uvedel zakon o šolskih taksah. Vi znate, kako siromašen narod smo istrski Slovenci in Hrvati, in sedaj naj še stariši plačujejo po 6 kron za vsakega otroka 1 Uvel pa se je ta zakon po mojem prepričanju za strašilo, da bi naše ljudstvo ne vztrajalo v zahtevi po šolah. (Klici: Žalostno!) Ni čuda, gospoda moja, ako mi propadamo vsled takega postopanja vseh mogočih oblasti, vseh mogočih faktorjev. Ni čuda, ako Slovenci in Hrvati v Trstu in v Istri ne napredujejo, in ako vedno bolj nadvladujejo Italijani. Ni čuda, da so se Italijani v Trstu tekom 50 let skoro početvo-rili, Slovenci pa padli na četrtinko števila Italija* nov. Čudo je, da še živimo. Vendar, ako pojde tako dalje kakor sedaj, ako se postopanje ne spremeni korenito in brez odlašanja in pridemo v stanje, da potem ponehamo živeti, bodemo bolno morali klicati: .Caesar, morituri te salutant I* Izvestni ljudje bi hoteli našo rodno zemljo pripraviti za mater Italijo. Gospoda moja, zamerja se, ako se o tem govori, in jaz nečem govoriti. Omenjam le, da smo prišli na Primorskem tako daleč, da tem ljudem sedaj ne treba več metati petard in bomb," kakor pred nekolikimi leti. (Burno odobravanje.) V tem obstoji jedina razlika med prejšnjimi in sedanjimi časi. Ko zahtevamo svoje pravice, in nič več ko pravice, jednake drugim narodom, potem se v naj-skrajnejem slučaju sklicujejo, kakor čitate večkrat, na neke „pogodbe", in »neke višje ozire". Jaz ne verujem niti v pogodbe, niti v višje ozire, po katerih bi morali Italijani dobiti vse, mi Hrvati in Slovenci pa nič ali skoro nič. Jaz ne verujem v pogodbe, ni v višje ozire, po katerih bi se morali prezirati zakoni in bi bil na smrt obsojen narod, ki je bil in je vsikdar pripravljen žrtvovati svoj život za vero, dom in cesarja. (Burno odobravanje.) Jaz ne verujem v pogodbe, ni v višje ozire, po katerih bi bil naš narod obsojen na smrt, ker države ne samo, da ne smejo obsojati na smrt celih norodov, ampak so dolžne — za krv in denar, ki ju dobivajo od njih — štititi jih, braniti jih, voditi jih do napredka in krepčati jih. Jaz ne verujem, gospoda moja, v take pogodbe in take višje osire, ker to bi bila nemorala nad nemorilo; in jaz ne verujem v take višje ozire tndizatone, ker se čuje dostikrat o jako nizkih ozirih, s katerimi se vodi politika v Trstu in Primorju sploh. (Hrupno pritrjevanje.) Oosp6da moja, kaj nam je storiti ? Jaz sem uverjen, da to stanje prestane popolnoma še le tedaj, kadar bodemo mi Slovenci in Hrvati zjedi-njeni v jedni skupini, svobodni, neodvisni pod našo zakonito stoletno krono. V hrvatskem zboru v Zagrebu sprožila je opozicija mipel, naj bi se naprosilo Njega Veličanstvo, da zjedini vse naše pokrajine na rešitev naroda, včeščenje monarhije in sijaj dinastije. (Živahno odobravanje.) Jaz miBlim, gospoda moja, da bi bila to še PODLISTEK Iz vojakovega dnevnika. Spisal: Janko K e s b 1 o r. Bala sem se za njeno zdravje, je uad&ljevala teta, kajti časnik jej je zdiknil iz roke in srpo je gledala pred-se; a njeno oko je ostalo suho, hkrati je postala neobčutljiva za vse, kar jo jo obdajalo, le iz Puljk si je želela ; proč, na piano jo je gnalo nesrečno srce. V trenotku se je spremenila za vidana sreča v največo tngo in žalost. Vstregla sem njeni želji, dala sem našo hišo v najem in kupila ta otofiec, ker semkaj si je želela, da hodi k morju zret za njim. In tuk^j živive že štiri leta skoraj v pomanjkanji, kajti Dragica ne mara nobene stvari, ki bi jo spominjala minolih srečnih dnij, izvzemsi slovensko pesmarico, katero ji je podaril on pred svojim odhodom. V teh pesmih išče tolažbe n;enemu srcu. Oh, kdaj piide za njo čas rešitve, kdaj za-dobi njeno lice prejšnjo rudečico" P tako zdihovaje najboljša resolucija. (Burni glasovi: napravimo jot) Koj ne dosežemo našega zjedinjenja. Delati pa zanj, za našo boljšo bodočnost, zamoremo vselej. Bodimo složni in jedini v potrebnih stvareh: in necessa-riis unitas; spoštujmo med seboj vsako prepričanje, samo da je dobro za naš narod : In dubiis liber-tas; v vsem in vsakem pa naj nas vodi prava krščanska ljubezen : in omnibua caritas! (Frenetično odobravanje ia ploskanje; govorniku so čestitali.) DOPISI. : je završila teta Mara svojo povest, otmivii dve ; solzi, ki sta ji prirosili v oči. Ganjen sem se jej zahvalil za prijaznost ter se poslovil. Kako igra usoda z našimi srci, vzkliknil sem vračaje se domov; Milana sem poznal; poznal sem tudi njegovo sestro Avrelijo, mojo vrstnico, ki ga še danes ne more pozabiti. In zdaj sem srečen, da poznam tudi njegov vzor. In ti sestrica Mi-< lanova, o kateri je tako rad govoril z Dragico, kakor mi pravijo, ali ne bi je hotela obiskati, saj je vaji najbolj ljubil ? 1 Kaj meniš, katera je izgubila več, t! ali Dragica ?..... Bodi nepristranska, sodi, • a**« gotovo: Dragica. Gosta tema je zavila vso naravo v svoje temno krilo. Prenehati moram. Rog s trdnjavice se je oglasil, tožne doni tje v mirno noč: mene kliče. Danes pa tudi jaz ponavljam kitico, ki je njej najljubša; tudi meni je vzeta iz srca: „A če vse odeva"........ Iz Novevaai pri Piranu. (Izv. dop.) Holi, HolA! — — Doktor Bnbba. — Živio I — — Plesa v Novivasi — Več ne bo ? 1 - Tako so v nedeljo prepevali v Novivasi naši vrli fantje in gibčna dekleta slovenska. Kamorkoli je prišel človek tega dne, povsod je bilo dovolj dovtipev in smeha o prepovedi gospoda župana piranskega, ki še na plesu kaže svojo avito laško kulturo, dasi bi mislil človek, da je ples neko rajanje, ki ni ne slovensko, ne laško, ampak je v vseh narodih nekako običajno in enako — vredno. Drugače pa misli gospod doktor. Plesati ne sme nobeden, ki ne kriči t eviva 1 Saj tako bi lahko sklepali iz njegovega odgovora glede dovoljenja za ples v Novivasi. — Ta gospod je prepovedal ples v Novivasi iz golega vzroka, ker 55 uaje tU-I kaj enkrat kričali: živio I Gospod žnpan, ne enkrat ali pa dvakrat, ampak odkar stoji Novavas, se po njej glasita mili slovenski jezik in naš .živio*, in se bodeta tudi glasila, dokler bode stala, naj si gospod župan še toliko razbija svojo romansko kulturno glavo. aKer ste torej kričali ,živio', ali z drugo besedo rečeno, ker ste Slovenci in ne trobite z nami v laški rog v svojo lastno škodo, se hočem maščevati nad vaai, vas postrašiti ter pridobiti za-se. Vse ste pripravili za ples, potrosili denarja, a sedaj vam prepovedujem plesati, da veste, da sem jaz vaš gospodar, da morate biti z menoj v vseh rečeh ter plesati tako, kakor žvižgam jazi Počaj I* Če je res gospod župan se razsrdil tako, da noče nobenega posla i neti s Slovenci v tej vasi, Pet dnij kasneje na morski obali. Zopet si zaprašeu, dragi moj dnevnik 1 Obrišem te in poljubim, saj mi hraniš najdražje občntke. Bodi mi srčno pozdravljen, tovariš I Drugič sem bil na otoku pri Dragici, če se smem izraziti tako, ker žnjo le malo občujem. Pa vendar se je njeno življenje dokaj spremenilo, zadobila je prijazneje lice. Kar hitro naj povem: našla |e prijateljioo. Na morskem svetilniku, sredi pečevja in skalovja stanuje Dragičina prijateljica Elvira s svojim starim očetom. Sam jo je vzgojil, sam ji vcepil kreposti v čiste deviške prsi. O materi svoji ni vedela ničesar, še skoraj toliko ne, da jo je sploh kdaj imela; saj k njima ni prihajal nihče razun starega ribiča, ki je njima včasi pripeljal potrebščin iz mesta s svojim sinom Pepom. Nekoč ji je Pepo pravil e Dragici in od takrat jo je gnalo neko notranje čnstvo k neznanemu bitju, katerega se je pozneje oklenila toli iskreno. (Zvršetek pride.) gotovo bo tndi dosleden, kadar mu prinesejo visoki občinski davek ter jih takoj aapedi a enaki« Tarokom: .Ker ste Slovenci, ne potrebujea denarja od vas t* Ali gospod doktor sopet misli dru* gaće v takih slnćajih. Densr jemati od Slovencev, to dA! — ali pomagati jim, tega pa ae zaslužijo. To je gospod doktor dobro dokazal, ko je dvakratno prošnjo za podporo nbogi Šolski mladini odločno odbil z besedami: „Za take stvari nimamo denarja r — Za kakšne pa ? I S tem zadnjim dejstvom je dokazal gospod doktor, da mu nista mar omika in blagostanje ob-činarjev; s prepovedjo plesa pa hoče ljudi siliti, da postanejo izdajice na svoji krvi in na svojem lastnem rodu. Prvo ni častno, drugo pa se — manj. Konečno kličem gospodu županu, da naj se nikar ne trudi poitalijančevanjem Novevasi, ker to se mn gotovo ne posreči! Novovaščanom pa: Bodite složni kakor do sedaj! Ljubite svoj mili jezik, katerega vas je učila slovenska mati t Ne udajte se, Čas rešitve se bliža! Živio I Na svidenje v Novivasi! V a 1 h u n. Polltlike vesti. V TRSTU, dne 16 oktobra 1887. Državni zbor. Potem, ko so srditeži na levici zadostili svoji obstiukcijski taktiki — pro-vzročivši nekoliko glasovanj po imenih — nadaljevala se je razprava radi obtožbe ministrov. Toda obstrukcijonisti so strogi sodniki; oni nočejo kon-tumacirati nikogar, ampak pred seboj ga hočejo imeti, kakor živi in diha, za — eksekucijo. Ko se je začela razprava, ni bilo grofa Đadenija v zbornici; hitro je zahteval poslanec F u n k e, naj tbornica pozove Đadenija v dvorano, da bo navzoč na razpravi. No, g. podpredsednik AbrahamoviČ je bolj usmiljen mož in je odločno odklonil to zahtevo. In Badenija ni bilo v dvorano, pač pa je vstopil posneje. Preda o pa se je pričela ta stroga razprava, bavila se je zbornica s predlogom poslanca Hotaanna-Wellenhofs» da se seje legitimacijskega odseka proglasijo javnimi. Razprava o tem je bila viharna. Zlasti Čehe so zasmehovali levičarji. Za obtožbo Badenija radi znane naredbe je včeraj prvi govoril posl. Russ. Isti je ostro napadal grofa Badenija. Govornik je dolžil sedanjo politiko, da je prepotentna, da je neiskrena in da jej nedostaje pogojev evropske civilizaoije! Policijski terorizem da ni dostojen za pokrajine centralne Evrope. Govori je zaključil zatrdilom, d» je ob-strukcija zakonito sredstvo. Po govoru Russovem je opozicija strastno napadala podpredsednika Abrahamoviča, ker ni hotel dati na glasovanje predloga posl. Funkeja, da je pozvati grofa Badenija v zbornico. Obstiukcija je izvlekla zopet iz žepa Schftnererjev recept, ropotala je po klopeh kakor zbesnela. Podpredsednik je trdil, da rečenega predloga ne dopniča poslovnik, opozicijonalci so trdili nasprotno. V dvorani je bila vseobča zmešnjava. Krik je bil tak, da človek ni čul človeka. Wolf je svojim poznania orjaškim glasom pozival opozicijo na obstrukcijo proti podpredsedniku Abrahamoviču ; drugi so zopet kričali istemu : Poj te v Galicijo t Na to je prišlo do spopadov med Nemci in Čebi. In ko je podpredsednik AbrahamoviČ zatrdil še enkrat, da zbornica nima pravicu zahtevati, da miuisterski predsednik mora biti v dvorani, navstal je takov vrišč, da je moral podpredsednik pretrgati sejo za 20 aunut. Ko se je seja začela zopet, prišel je Badeni ? dvorano. Poljski socijalist Kozakiewicz je izjavil, da njega somišljeuiki bodo glasovali za obtožbo. Jako — odpet je bil posl. Schticker, ki je rekel, da Nemci morajo zahajati na nemška tla, da dado tam duška svoji ogorčenosti, ker jim to ni dovoljeno v Avstriji. Nemci morajo pobijati se dsnje ainisterstvo, da obranijo svojo narodnost. (Jedno lastnost imajo res ti Nemci v obilni meri: drzno čelo! Ob vladajočih okolnostih, ko je vsa državna oprava napojena nemškim duhom, ko je 90% veljavnih mest v nemških rokah, ko je na centralnih mestih nemški jezik jedino vladajoči; ko tudi neneaški narodi priznavajo nemškemu jeziku — čeprav ne načelno, pač pa v praksi, faktično — prvenstvo v parlamentu in v vojski, ko je tudi vladajoča dinastija nemškega rodu — kdor ob takih okolnosti govori, da je nemška narodnost v nevarnosti — ta ina res drsno in nesramno čelo. Nesramno čelo, ker vemo vsi, da jin je aa nad-vladje, da jim je le sa to, da narodi avstrijski postanejo zopet žrtvijo grabežljivih rok in nikdar polnih žepov nemškega liberalizma. Posl. Schticker je predlagal, nq se pred-loga za obtožbo izročita posebni komisiji. Tu se je pretrgala ta parlamentariška tragikomedija in se bode nadaljevala prihodnji torek. Ubogi državljani avstrijski I Na slabšem ste, nego stari Rimljani. Oni so zahtevali: Panem et circen-ses, kruha in zabave. Avstrijski državljani se morejo zadovoljevati samo zabavo, kakor jim jo nudijo glumači v parlamentu. — Kruha ljudstvu? Smešno! K položaja. Jedni pravijo da pojde, drogi pa zopet oporekajo temu najodločneje. A mi ne vemo sedaj, komu bi bolj verjeli, ali .Piccolu«, ki je že pred par dnevi zatrdil v najodločneji obliki, da grof Badeni pojde še pred Božičem, in onim, ki so to isto trdili včeraj v zbornici poslancev na Dunaju — ali pa naj bi verjeli onim, ki trde, da ni niti besede resnične na vsem tem ter da se je ravno grof Badeni smejal najprisrčneje, ko je Čnl o tem praznem govoričenju. Tudi mi smo posneli po „Piccolu* pred par dnevi vest, o kateri je zatrdil tržaški list, da se ne umakne žnjo pred nikakim oporekanjem, vest naareč, da je grof Badeni storil nepremičen sklep, da odstopi. Današnja dunajska poročila trde tndi, da so navstala zopet resna navskrižja med mini-sterskim predsednikom in večino. Vzroka da sta dva: grof Badeni je nezadovoljen z večino, ker ista ne postopa dovolj energično proti obstrukciji; veČina pa je nezadovoljna, ker grof Badeni ni spol* nil obljub, danih Čehom in Slovencem. Neverjetno ravno ne bi bilo vse to. Do sedaj vsaj si je grof Badeni dokaj Čudno urejal svoje razmerje do večine. Prisojal jej je dolžnosti, pravic pa ne. Večina naj bi se izkrvavela njemu na ljubo, sapravila naj bi vso svojo popularnost; a ko bi hotela predložiti svoj račun, imel naj bi grof Badeni — svobodno roko. Da tako razmerje med zakonodajo in eksekutivo ne more biti trajno, to je pač jasno slehernemu politiškeuu slepcu. S tem pa nismo hoteli reči, da niso prenagljene sedanje vesti o odstopu Badenija. Nekateri so trdili včeraj cel6, da se je grof Badeni že odpeljal v Budimpešto, da izroči cesarju I svojo ostavko; temu nasproti so trdili zopet drugi, da grof Badeni se niti zganil ni z Dunaja. Kje je t resnica? Kdo more rodetf to v tej nejasnosti, ▼ I tej zmešnjavi I In nejasno ostane tako dolgo, do-! kler se ne zjasni razmerje med vlado in večino. Včeraj se |je sešel proračunski odsek pod predsedništvom posl. dr. K r a a a f a. Razpravljali so o nujnih predlogih in o vladni predlogi o podeljevanju poaoči pokrajinaa, ki so trpele vsled letošnjih elementarnih nezgod. Sklenili so, da se zasnuje pododsek, v katerem bodo zastopane vse pokrajina. Klubi večine so se posvetovali te dni o načrtu za organizacijo večine. Načrtu so pritrdili do sedaj poljski in češki klnb ter .Slovanska krščan-sko-narodna zveza'. Jedna najvažnejih določeb tega statuta je baje ta, da ima vsaka skupina popolno svobodo v zvezi večine. Vendar pa mora vsaka skupina obvestiti druge skupine, ako hoče kaj predlagati v zbornici. Izvrševalni odsek bodo sestavljali načelniki strank, katere bodo nadomeščali eventnvalne namestniki načelnikov. O seji slovanske kričansko-nsrodne zveze javljajo nadalje, da je zlasti dr. Š u s t e r š i Č zastopal menenje, da ni več odlašati s pojašnjenjea razmerja med vlado in večino. Sosebno ozirom na okolnost, da je že predložen nagodbeni provizorij, da treba zaklicati vladi: .Ali tako — ali tako!« O guncanju Italijanov sem in tja v sedanji zmešnjavi govorimo na drugem mestu. Kakor smo že javili, vršile so se dne 12. oktobra volitve v posamične odseke. Načelnikom proračunskega odseka je bil izvoljen Čeh dr. K r a m a f, v odsek za overovljenje volitev pa Slovenec dr. F e r j a n S i č. Ubogi Italijani! Res siromaki so ti italijanski poslanci! Kakor sivko med dvema snopoma sena I Revež ne ve, kam bi ugriznil: na desno ali levo. Ako krenejo z glavo na desno, žuga jim s bičem nemška obstrukcija; ako krenejo na levo... tedaj jim sicer nikdo ne žnga z bičem — veČina se ne briga zanje, na vladi pa ni navada, da bi žagala Italijanom z bičea — ali aami po sebi aa plašijo pred lastno senco, pripogibajočo se na stran obatrnkcijoniatov. Boje se in iaajo tisoč vrzokov, da te boje I Ako bi se preveč sagledali ▼ nprizo* jevatelje Škandalov, utegnilo bi se med tem zgoditi nekaj, česar bi eni ne preboleli nikdar: izginiti bi utegnila tista vladna enojka, ki še vedno nstvarja desetko iz italijanske ničle. Pa si pomagaj božji človek v taki stiski, ko te vabijo sea in te vabijo tja 1 Te dni jia je govoril na srce tržaški .Mat' tino". Kakor znano, pišejo v „Mattino" ljudje, ki niso brez zaslug za italijanstvo na Primorskem. Rečeni list je menil, da sa italijanske poslance bi bilo jako težavno, ako bi se morali pridružiti po« litiki, ki stavlja vse na jedno karto, in to le v ta naaen, da dokažejo Nemcem svoje simpatije čeprav Nemci v parlamenta niso postopali z Italijani vsikdar tako, kakor bi aorali a takim naprednim narodom. Tudi ako ia*jo Nemci nado, da se o* brne na bolje njih politiika usoda po eventnvalni spremembi vlade, Italijani pa ne morejo gojiti take nade. Nasprotno: mogoče je, da naslednik Badeni* jev ne bode kazal toliko dobrohotnosti do Italijanov, kakoršnoježepokazal Badeni t svojih obljubah. Tako poje Italijanom na nha vladna sirena. Jako vabljivi glasovi to. Srce laško, kaj hočeš še več?? Vladno glasilo ti obeša tu, da še niaai vsega dobrega, da ti pojde še bolje, ako ostaneš pridno in ubogljivo. Ali glasovi prihajajo tudi od druge strani. O glasu v „Grazer Tagblattu" smo že govorili. — Sedaj pa gladi Italijane pod goltancem tndi Židovska nevesta „Neue Freie Presse*. Svari jih, naj nikar ne Bluiajo sladkih besed .vladnih sensa-lov*, ki jia govore na dušo: da naj nikar ne sta« vijo predloga, da bi se prešlo na dnevni red preko predlogov za obtožbo ministrov. .N. Fr. Presse* se nadeja, da je ni stvari, ki bi aogla zavesti Italijane, da bi zagovarjali vlado. Ali ni križ to? Dobrih prijateljev je tu in dobrih prijateljev je tam I Le škoda, da jedni vlečejo sea in drugi vlečejo tja. S kom naj potegne nboga duša, ko bi rada vlekla — z obema ? 1 Je-li potem čudno, da se Italijani guncajo sem in guncajo tja ?! Tako se gunca tudi današnji .Piccelo* kakor nihalo na nri. Ponuja košček sladkor čka otrofiiču na desnem kolenu in košček otro-čičku na levem kolenu, tolaži vlado in tolaži obstrukcijo. Pravi namreč, da italijanski klnb hofte pač glasovati za to, da se preide na dnevni red preko predloga z obtožbo Badenija, zajedno pa hoče obsojati ono naredbo, radi katere naj bi prišel Badeni na obtožno klop t Ali ni to pravcati delfijski orakelj?! Da bi se pa grof Badeni ne ustrašil prehudo, pristavlja hitro .Piccolow, da Bog ne da], da bi bila dotična obsodba v tako ostri obliki, kakor je bila ona liberalnega veleposestva. Ako pa bo odkloni dotični Malfattijev predlog, potem bodo Italijani ghsovali deloma za predloge za obtožbo in deloma proti 11 Ali so to novodobni Salaaoni 11 Ker Že otroka ni možno dati obema, razsekati ga hočejo na dvoje. Nekoliko pravijo tako, nekoliko pa tako, da svet ne bi mogel reči pozneje, da so rekli tako ali tako! 1 Da se le ne izjalove ti računi 1 1 In to naj bi bili resni politiki 11 Ali je možno bolj striči svoje aožtvo, svoj značaj, svoje nazore I Neredko se dogaja, da tiati možje, ki so tirani zunaj lastne niše, so doma, pred sladko polovico svojo, pravi vitezi pod šlebedro. Tako Italijani: doma hote stati vsem na tilniku, t parlamentu pa leže na trebuhu pred — vsemi. Naj* žalostneje na stvari pa je to, da takim politikom brez vsake moralne opore in brez vseh etiških ozirov, da politikom, katere goni le jedina uma-sana strankarska korist, da takim politikom je pripoznana prva beseda v najbolj izpostavljeni pokrajini države I Različne veatl. Umrla je v Izubijani dne 14. t. m. gospa Marij Bruso-Štefetova v 56. letu svoje dobe. N. v m. p. Poroka. Znani trgovec in rodoljub tržaški, g. V e k o s 1 a v G r e b e n c, se je poročil z gospo* dičino Fani C a 11 a i. Bilo srečno 1 Zavarovalnic« za aluftaj nezgod in--- Gtribaldi! 11 Ravno sedaj m pripravljajo gospodje iz Trsta, Kranjske ia Dal m a c i j e oa nove Volitve v načelnifttvo tega zavoda in ravno sedaj — ne morem si kq, da ae bi obelodanil neko škandalozno stvar, o kateri sem se prepričal sam. Zavarovalnica si je nakopičila v kratkem lepega kapitala (čeaar ne morejo droga društva) ter dala lidati na .Pončani" pri sv. Jakobn takozvane de-lavske hišice. Do sedaj jih je dogotovljenih 8 in 24 jih sezidajo še. Do tu ne bi bilo nič posebnega, toda boljši del pride še le. Ker mi je b lo posla v onih hišicah, šel sem ter potrkal pri g. ravnatelju, katerega ne poznam osebno, (poznal ga bodem v kratkem, ker mi je obljubljen natanjčen popis njegovega delovala). Ko sem vstopil, zagledal sem — in to baš nasproti vrat — GaribaldijMvo sliko !!! Gosp. nrednik I Poreče se, da to je denuncijacija, ter da moramo spoštovati prepričanje drugih. Dobro, toda tn so naši delavski žnlji, žnlji (po ogromni večini) slovansko-avstrijskih rok 11 Zidajte hiše, nabirajte si kapital, a ne žalite na* še v domovi oskih čutatvih! Gosp., ki ima Gnribaldija na častnem mestu, je gotovo tudi Lah To nas ne briga dalje. Briga nas pa to, da bi na podjetjih, ki so se zgradila z našimi žnlji, nastavljali vsaj ljudi, ki nas bodo spoštovali, ne pa izzivali 1 Slovani I Sedaj o volitvah je čas, da povejte svojo. Nebodigatreba. Socijalistiškc nesoglasnosti. Pišejo nam: Članki, katerimi .Edinost" oprav izborno zavrača napade socijalistištih glasil na vsesla venski shod. Vzbujajo iplošno pozornost. Tudi jaz jih čitam vso paznostjo. Najbolja mesta se mi zdu ona, v katerih ota precizovali svoje versko stališče, ia pa ona, v katerih dokazujete, kako krivični in se socijall-Btiškega stališča nedosledni so napadi na gospoda S p i n č i d a. Toda taka nesoglasnint ni nič novega mej socijalisti. Ali se še spominjate predzadnjih državnozborskih volitev v Trstu ? Takrat je neki slovenski socijalist — ki ima še sedaj besedo na socijalistiškem kapitlju — tako silno deloval, da je prišel v navskrižje celo z oblastmi, in s kazenskim zakonom: proti možo iz naroda, proti omu slov«nsiifga kmeta, proti Nabergoju in za bnržeoazijca najčisteje barve, za patricija in bogataša tržaškega, M a u r o n e r j al 1 i Morda je smatral dotičnik g. Nabergoja nevarnim bnržeoazijcem? 1 Dobro! Potem je zahtevala od njega najpriprosteja logika, da ostane nevtralen, ali pa, da d*la za tretjega, za svojega kandidata ? Ali ne: veliki slov. zagovornik proletarijata in in-ternacijoaaiec prea Bogom je d ovai za Italijana in proti Slovencu. Iu kako aiatiia vprašati tudi jaz: aje so bila takrat socijalistička načela ? Kje je bila doslednost P Kje je bila zvestoba do lastnega programa ? Seveda so si ljudje takrat tolmačili na jako lahko nmljiv način v»o tisto unemosocijaluega demokrata sa stditega Italijana; nekaj tacega sem si mislil tndi jaz.... Nekdo, ki doalrdao opazuje socijalne demokrate. Peturica hujša od Turko. Da je tržaški zrak posebno ugoden narodnim poturicam, tu je že do kraja zn«uo našim čitateljem. Od kodi pa izvira ta ugodnost? No, od kodi, ako ne iz nezavesti Sloveuce?, a še več Slovenk, živečih v tem ozračju. Na čast našega ženstva moramo izreči, da se je malce zbojjiaio v tem obziru in da se množi število onih žen in deklet, ki so se začele zavedati svoje narodnosti in ki v danih pHikah tndi kažeju svoj pwKum. Toda, kolia^r ao zagrešile v minoiosti slovenske žene, še več p.'i «'ovenaka dekleta, vat: tu ^e le težko ali ce!6 n« popravi več. V minolib ča*ih so zahajala slovenja dekleta zložil v bogdti Trst, kajti „pod nv^im Jastom se je dalo Živeti, a*o nikjer na sve u ne". Tu „pod svetim Juitom' se je poomožilo mnogo teh slovenskih deklet, ali pa tudi — ne poonužilo, marsikatera od ujih je dobila dobrega zavetja pri kakem bogatinu, na nje sramoto... Naaladki tega so bili, da je d«bival Trst naraščaja, kateri po večini sestavlja današnje prebivalstvo mesta tržaškega. Ta naraščaj se je po naravi moral izgubiti za narodnost svojih mater, katerim je bil — Bogu bodi potoženo — njihov jezik deveta briga, kajti glavno ji« je blo kruhek in pa .imenitnost", kakaršno so videle v tem, da se njih otroci priuče jeziku bogatašev. Ta zabitost v Trstu služečih slovenskih deklet nam je toliko škodovala ? mioolik letih v narodnem pogledu, da bi detične matere ae mogle popraviti tega, tndi ko M zareano hotele. Toda nasledkov ne čutijo oae, marveč ml Saj ao kažejo isti sleherni tren o tek. AH ni nedavno temn občinski svetsvalac Zan-zola odvzel krok iz pred ost slovenskemu sini-niko? Ia kdo je ta Zaozolaf Nikdo drugI, nego take nezavedne slovenske matere neslovenski sin. Njegava mati je bila, kakor nam govore viri doma is Sežane in je prišla v Trst služit. Zvala' se je Čančola, v Trstu je postal nje sinek — Zan« zola. Ta sinek se je izučil v Trstu kovaštva in sreča mu je bila mila, da si je opomogel materijalno. Toda čegavimi žulji? Z žulji slovenskih rok 1 Zanzola ima o a lesenem trgu — piazza delle Legna — prod^jalnico železnin, kamor navadno zahajajo kupovat Slovenci iz okolice. Torej iz slovenskih žepov mu dohaja premoženje v bla-gajnico I In kaj je storil o a za to ? Maščeval se je nad slovenskem delavcem, torej nad človekom iste narodnosti, katere je bila tudi mati Zanzole, iste narodnosti, od katere mu prihaja premoženje. Pevejte nam, slovenski knpovalci železnin, ali je to lepo od „liberalca" Zanzole? Povejte nam to! Zanzola pa naj pomisli, da je na lesnem trgu še neka druga veča prodajalnica železnin, katere lastnik, da-si ne Slovenec, vendar ima pri sebi blagajničarico, katera je popolnoma vešča slovenskemu jeziku in koji lastnik ne postopa proti nam tako sovražno, kakor dela to .liberalec" Zanzola. ,Mo2ka podružnica tv. Cirila in Metoda* v Ajdovščini priredi jutri v nedeljo, veselico sodelovanjem .Ajdovsko-šturskega tamburaškega zbora" v dvorani društva .Edinost". Porotno aodiiče triaiko prične svoje zadnje zasedanje v tem letu z dnem 1. decembra. ;Pred- sedoval bode deželnega sodišča predsednik Mihael Ur b a n č i č. Namestnika mu bodeta dež. sodišča svetnika Fran C o d r i g in Emil pl. N a d a m 1 e n-s k i. Uradna noša odvetnikov. V izredni plenarni seji odvetniške zbornioe nižeavstrijske je prišlo na dnevni red vprašanje o noši talarja odvetnikov na sodnijskih razpravah. Dr. Wolf-Eppinger je utemeljeval pravico noše talarja za odvetnike sć stališča pravnega sodelovanja v javnem življenji. Resolucija se je vsprejela po daljši živahni debati. Od ov. Ivana. Jedva so potihnili odmevi zadnjega koncerta pri sv. Ivano, evo zopet vrle rodoljube svetoivanske, ki se pripravljajo za novo veselico. Sv. Ivan pač noče zaostati, ali pa si prihajati po krivem ime zavednega odločno narodnega okraja. Svetoivanska možka podružnica sv. Cirila in Metoda napravi namreč Miklavžev večer s petjem, deklamacijo igro in Miklavževim prizor om. Miklavžev večer pade ravno na nedelo, t. j. 5. decembra, kar je kakor nalašč za nase razmere. Svoječasno spregovorimo še natančneje o tem večeru. Za zdaj le toliko, da ve vsakdo, kogar to zanima, ravnati se in pripraviti. Nadzorniki in nadzornice .Delalnkega podp. društva" so vabljeni k seji, katera bode danes v nedeljo 17. t. m. ob 6. nri popoludne. Zlobec Anton, načelnik. Tobak po 4 novčiće. Od 1. januvarja 1898 naprej se zniža oni limito tobak v paketih po 107 gramov, katere je dobivalo vojaštvo po 4 nvč., drugi pa (finančna straža) po 4Va nvč., za vse odjemuike na 4 novčiće paket. črna kronika. PredsinoČnem se je ustrelil na stranišču v n« stimi ,Ai Vutturiao* v ulici Tmrente neki gost, ki je ondi večerjal. Samomorilec je bil popolnoma neznan, pri njem niso našli nobenega zuaka za izpozuauje osebe, a tudi novca denarja ne. — Možu je bilo kakih 40 let, a je še menda večerjal zastonj. Bolezni. V gorenjih Ležečah, okraja postojin-skega, se je pojavil legar. Devet oseb je obolelo. — V Hrenovicah imajo otroci hud oslovski kašelj, šola je zaprta. Nagla smrt. Minole sredo so našli grofa Henrika Korinskega v Solnogradu v postelji _ mrtvega. Umrli je bil poslednji brat umrlega pred-sed.ika najvišega deželnega sodišča, grofa Karla Korinskega. „Deutschrunde Ostsau so nazvali Dunt^jčani oni Ist, kateremu urednik je junaški poslanec WolfF. Pa bi se lahko reklo tudi .Ostdeutache Rundsau" — pomen je isti, tendenca je ista, — urednik tudi isti — naslov je pa naslov. Vlomiti v cerkev v Marezlgah so skušali po noči med zadnjim torkom in sredo neznani lopovi na dveh straneh — p« rendu jih je nekaj ■plašilo — da niso mogli atoriti tega zlobnega dela. — Gotovo je to zveza onih roparjev, ki se v zadnjem čaau ropali ali pa poskušali oropati v Plavjaku, Crnim kalom, na Topolovci, pri Izoli in drugod. - Žendarmerija je že zasleduje, pa pra- ziočincembi p0St0pala maI° strožJ'e proti takim Stoletnica na biciklu, pa ne roža - stoletnica - še tega bi se manjkalo! Pač, troža" je bila pred osemdesetimi leti ona Deborah Doth kateri je zdaj sto let in še jedno po vrhu in ki se vozi na biciklu. Ta starka-stoletnica, ki živi v New Jorku, pravi, da je že veliko posku-sila na svetu, pa da mora poskusiti še to (namreč vožnjo na biciklu) predno umrje. No, mogoče se odvede tudi na oni svet — na biciklu. Kobilice v Argentiniji. V južni Ameriki, zlasti pa v državi Argentiniji so nastopile tudi letos kobilice, ki hočejo uničiti skoro ves pridelek V koloniji Ejparanza je toliko kobilic, da so jih jeden sam dan nalovili za 3500 stotov, v neki druri koloniji so jih dobili 1500 stotov. Iz tega je raz-vidno, kaka silna množica te živali mora biti v onih krajih in kako nevarne so nasadom v kolonijah. Vlina 16. Včeraj opoldan se je položil temeljni kamen za spomenik grofa Muravijeva. Svečanosti so prisustvovali duhovščina, najviše oblasti in sorodniki grofa Muravijeva. Od ministra vnanjih zadev je došel brzojav iz Wiesbadna. Madrid 16. .Correo" potrjuje vest, đa se vrše dogovori na Filipinih mej poveljnikom španjskih čet generalom Primo de Rivera in vodjem usta-šev, Aguinaldo. Vstaši terjajo dalekosežnih amnestij, katera se raztezajo celo v preteklost. braoj «vh« ln v , f4en,°'1 «j«en 1U.22 12.25 Pieniea aa ipomlad 1898 11.92 do 11.94 Ovei 2» jesen 6.05 6.07- — Rž sa jesen 8.45 8.50. Koruza zii oktober 1897. 4 45' 4 4T P»«nio» nova od 78 kil. f. 12 65-12.75 od 7» k.lo 12 80 12 90 od 80 kil f. 12.95-18-., od 81. kil »'. l3-_ 1310, od 89 kil. for. 1310 18 28. Jefimm* 6'30 9-profio 6*10 6 3» Plenica: slabe ponudbe, in povpraševanje dobro. Prodaja 50000 mt. st. Vreme : lepo. > ag*. Nnraunlraiii oladkor for. 11.75 do 11*777. Za notranji trgovini i Centrifugal f. 36.12 ConoaBse l! 37 Četvorni f. 37.25 v glavah f. 38-25 38 50 ^avre. hunto« noo Zaloga pohištva ----E f*fi Al e s san dr o Levi M in »i fsfefofavVla Rlfeorgo, 21 In Piazza Veoobla it. 2 ,, . Zal(jŠ» pohištva in tapetarjj vseh slogov, lastnega ia-d<#i#.ffB<$8to skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. - Na ^te#illl8tr0TW1 cenik zastonj in franko. Naročeno Ilaao stavila se narnik. »li na ielesniiko postno, ne da tja se parnik, ali računil stroške. —-----ftboT .onla Udano podpisani usojam si tenoF«Jffttblh" naznaniti, da sem zapriCel v Trstu -•"«».1 spedicijski in komisijski posel. Pri špedicijah bode mi glavni smoter, da jih izvedem točno in cen6. Naročene komisije skrbel bodem da izvršim tako, da si pridobim popolno zaupanje. Sprejemam tudi naročbe od samo 5 kgr. in več za vsakovrstno blago. Tudi se bodem pečal z razprodavanjem zunanjih raznih pridelkov na tržaškem tržišču. Nadejaje se, da se me sorojaki domislijo, ostajam odličnim spoštovanjem udani •Josip Stoka. v Trato via Valdirivo it. 17. v Trstu. Ulica Donota štev. 9. Špiritu* ainapis compositus ALGOFON. Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatičnemu glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stane le 20 n&. ter se doblra JeUitio Je v lekarni Praxmarer Ai due Mori.) TRST - Piazza grande — TRST. Paaiti na ponarejanje. II ustanovljena leta 1869 Petra Brajdo in sina prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. Dela izvršuje najnatančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Abonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec. Ulica Donota Štev. 9. ib e Direktno iz Brna sfletovnosloveč radi elegantnega in reelnega sukna, I pošiljam po priznano nizkih cenah blago za inožke obleke in sukuje, I. angleške novosti, blago-loden, chevost itd. nnjpripro-' šteje do nnjelegantnojega. Izvrstna zbirka uzoreov gratis in franko vsakemu. Pošiljatve kakor uzorci. Ttlorniika zaloga sukna S. pl. Braunek v Brnu (BrOnn). Trgovec z vinom na veliko Anton Pečenko Vrtna nnica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča dalmatinsko vino iz Jelše in Šebenika, potem pristna bela in črna vina iz vipavskih, fnrlanskih, briskih in istrskih vinogradov Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avetro-ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej, Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. ž late, 18 »rebrnih kolajn, 30 ftastnih In prlznalnihb dlplomov Kwizd< korneuburiki veterinarsko-dijetično sredstvo za konje, rogate živali in ovce. Babi se že 43 li-t v mnogih hlevih, koder noče živina jesti, pri slabem p-rebavljanju, za zboljšanje in pomnožonje mleka pri kravah. Cena '/, škatljici 70 nvi. II , 7. » 35 . Dobiva se pristen lo z gornjo var stvvno ziinmko v vseh lekarnah in trgovinah z miroilijami. Glavna zaloga: FRAN, IV. KVIZDA, o. lu K. avuUo-ugumRl In kr. romunski dvorni liferant. Okrožni lekarnar, Korneuhurg pri Dunaju. Dalmatinska vina črna, na pol črna, takozvani OPOLO in nekaj belega, izredno dober tropinoveo. Vse letošnji domači pridelek. Jamči se, daje vse pristno in naravno. Prodaja na debelo po primerno nizkih cenah Alojzij Bratina, občinski oskrbnik v DUBROVNIKU, Dalmacija Njegova Svetost JPapež rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, plakatov oenlkov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste In zavitkov z napisom, naslovnih listkov (edilnlh list, pavabll itd. itd. — Bogata aaloga glavnih-, Conto-Corrent-knJIg, Saldi-Contl, Fakture >ebltoren, Credltoren, Oassa-knjlg, Strazza, Memorlale, Journalov, Prima-note, odpravnih, menjičnih časo-zapadlih In knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potom raztrirnega (črtanega papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledio Iz oinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika Trst, Via delle Acgue B — ARN0LD0 COEN — Yia lelle Acque 5 Trat oppooopooooooooooooooopopbppodopbooo 55? »H U H & »a 0 03 '2 ^ w O ^ «C3 •a ^ oq a> ® -—s t> rt o » js S V. ca, u M ^ O M M fe laSgiJ« g -2 g g eS — — — afieg a a N (O >o a d w f* r » § »> i i T ^ m m .A M _ m«_" k - TjaRtnik konsorcii »sta ,Kdinoatr. Tzdavateli in odgovorni urednik: F^sn Godnik. — Tiskarna Dolenc y Trstn.