List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
5. ètevilka	Joliet, I lliiioifs. lO. januarja 190?*	■				 	*			 Letnik XA II
ZAUPANJE IN DELO SE VRAÛA.
Tovarne in rudniki se odpirajo in kmalu bo delavnost zavladala vsepovsod.
DENARNE STISKE BRŽ KONEC.
Poročila iz raznih mest križem Združ. držav povoljna.
Prospevanje in zdrave, pravšne obrtne in kupčijske razmere se povračajo v vesoljne Združene države.
Poročila od vseh strani Amerike naznanjajo, da je panika minula, dežela spet zbira svoje moči, začasno opešane vsled denarne stiske in njenih posledic in vse kaže, da bo obrtnija še bolj prospevala nego je pred denarno stisko.
Na tisoče in tisoče moških in žensk se je z Novim letom vrnilo ali pa se povrača na delo, jeklarne in tovarne se spet odpirajo, denarni promet se spet ureja in začenja normalno poslovanji vsega biznesa.
Premogovniki in jeklarne.
Železnice, železarne in jeklarne in premogovniki, ki so takorekoč ameriški barometri kupčije in obrti, poročajo, da se je splošno spet začelo delati po deželi.
Banke olajšavajo položaj in spodbujajo industrije z velikimi posojili.
Odslovljeni delavci imajo spet zaslužek, in vse se veseli nad hitrim in srečnim koncem grozeče panike.
Razmere spet zdrave.
Razmere so danes bolj zdrave nego so bile že leta in leta. Tako pravijo najboljša poročila. Špekulantje so odrinjeni in poštene tvrdke okrepljene.
Iz New Yorka, Pittsburga, St. Louisa, Denverja, Omahe, Kansas City, Knoxville, Birminghama, Clevelanda, Indianapolisa in Cincinnatija, obrtnih središč deželnih, prihaja ista vest:
“Z delom se spet začenja, razmere postajajo normalne (pravšne) in pogled v bodočnost je jasen.'’
Skratka, stiska je prestana in ameriške obrti spet procvitajo.
Chicago je čutilo splošno' paniko morda manj, nego katerokoli drugo mesto in zato tudi živeje stopa na polje pomnožene delavnosti.
Skoro povsod.
Velike tovarne v Gary, Ind., kjer se je razglašalo, da bodo plače zelo znižane, so naznanile, da plačilna lestvica ostane neizpremenjena in da se spet sprejmejo vsi odslovljeni delavci.
Povračanje k zdravim razmeram se je začelo že pred tedni, pa do dne Novega leta se ni prav občutilo, in šele z zadnjim ponedeljkom se je storil največji korak.
Tista podjetja pa, ki so zaradi poprav podaljšala zimske počitnice, bodo s polnim parom spet zaposlovala z dnem 1. februarja. In splošno mnenje med zvedenci je, da bodo dne 1. marca vse industrije Združenih držav bolj “ronale”, nego so pred letom dni.
Posamezne tovarne.
“The Lackawanna Steel Company” je začetkom tega tedna spet zakurila svoje peči in plavže v Buffalu, in dne 15. januarja bodo vse njene tovarne spet poslovale.
V	Pittsburgu je “Jones & Laughlin Steel Co.” razglasila, da bo z dnem 12. januarja spet začela delati s polnim parom.
V	Johnstownu, Pa., je “Cambridge Steel Co.” razdelila novoletna darila 4,000 odslovljenim delavcem in naznanila, da Bessemer-jeklarna, ki ie počivala šest tednov, spet zaposluje dne
12.	januarja.
V	jolietski jeklarni “Illinois Steel”-kompanije je dne 2. t. m. spet dobilo zaslužek 2,500 mož.
V	Pottsvillu, Pa., spet dela 1,000 mož v tovarni “Eastern Steel”-kom-panije izza dne 30. dec., dasi začasno samo po pet dni na teden.
V	Sharonu, Pa., spet poslujeta dve največjih tovarn. “Shenango Iron and Steel Co.” v Wheatlandu je spet sprejela k delu 600 moških in “Sharon Steel Hoop Mill” je spet sprejela 1,-200 delavcev. In tako dalje.
Kokove peči.
Iz kokovega okraja Connelsville prihaja dobrodošel klic. po več delavcih. Ko so tamošnje tovarne zaprli pred dvema mesecema, se je mnogo ino-zemcev vrnilo v Evropo. Tekom tega tedna bo “H. C. Frick Coke Company” zakurila 7,000 peči in do dne 15. januarja se bo spet splošno pričelo z delom, če bo dobiti dovolj delavcev.
To pomenja zaslužek za 14,000 do 15,-000 moških.
Iz St. Louisa prihaja vest, da je tovarna “Republic Iron & Steel Works” v East St. Louisu spet dala zaslužek 1,000 delavcem.
“American Shipbuilding Co.” v Clevelandu je spet sprejela že do 50 od-sto odslovljenih delavcev in bo do dne 1. februarja že poslovala s polnim parom.
Jeklarna “Republic Iron & Steel”-kompanije v Y'oungstownu ter tovarni “Valley Iron Works” in “Brown-: Bonnell Plants” so spet odprte in poslujejo s polno silo.
Premogovniki.
Pittsburg, Pa., 6. jan. — Veliko število rudnikov v tej soseščini je delalo zadnja dva tedna polovično delavno dobo, a s tem tednom začno delati polno dobo.
Louisville, Ky., 6. jan. — Večina pre mogovih rudnikov v “Eastern Kentuc-ky-Tennessee”-distriktu se spet otvar-ja po kratkem prestanku.
Knoxville, Tenn., 6. jan. — V tako-zvanih “Carolinas” se spet prične z delom po železnicah in rudnikih.
Denver, Colo., 6. jan. — Več novih rudnikov mehkega in trdega premoga se odpre v Coloradi letošnje leto. Co-loradske železnice potrebujejo več premoga. “Cashier's”-čeki se v Denve-ru in drugih coloradskih mestih več ne izdajajo. Mnogo obrtnij spet po-množuje svoje odslovljene delavce.
Kansas City, Mo., 6. jan. — Vse železnice vpošiljajo velika naročila za premog. Tudi tukajšnje klavnice spet naročajo premog v velikem, in druge tovarne.
Indianapolis, Ind., 6. jan. — Mnogo rudnikov je zaprtih v premogovem okolišu Indiane, a vse kaže, da se kmalu spet otvorijo, bržko se zboljša finančni položaj, in to se zgodi vkratkem, pravijo.
Goldfield.
Goldfield, Nev., 5. jan. -— Videti je, da se je štrajk k “Western Federation of Miners” spadajočih premogarjev zrušil in da se v nekaj dneh začne po rudnikih polno poslovanje. Na tisoče premogarjev se zglaša za delo, ker so se naveličali večnih bojev.
Pettibone oproščen.
Boise, Idaho, 5. jan. — Porotniki, pred katerimi je stal Chas. Pettibone pod obtožbo, da je bil sokriv na umoru guvernerja Steunenberga, so proglasili obtoženca nekrivim. Tožba proti Moyerju je ustavljena.
Vojakov nedostaje.
Washington, D. C., 8. jan. — V vojnem ministrstvu so pričakovali, da slabi časi in brezdelnost napotijo mnogo krepkih fantov, vstopiti v armado. A to ni slučaj. Vsa vojaška poveljstva. poročajo, da imajo premalo ljudi za službo, a begunov iz armade^ je čimdalje več.
Heinz e.
New York, 8. jan. — Nekdanji “bakreni kralj” F. Augustus Heinze je vsled svoje zveze z “Mercantile Na-tional”-banko prišel v navskrižje z zveznimi postavami in danes je Izgubil tudi nadzorstvo čez banko, ker ni mogel deloma na upanje kupljenih delnic plačati. Iskal je po vsem New Yorku $1,200,000 na posodo, pa jih ni mogel dobiti.
Konec certifikatov.
Milwaukee, Wis., 6. jan. — Tukajšnje banke so prenehale izdajati Clearing House-certifikate in spet vse izplačujejo v gotovini. Vsi takošni certifikati, ki se vlože v banke, se vzamejo iz prometa in bodo pozneje uničeni.
Armada brezdelcev.
New York, 6. jan. — Pod pokroviteljstvom r,ewyorške zveze “Central Federated Union” bo v sredo prirejen velik shod in na tem se bo razpravljalo o sredstvih in potih v podporo 125,-000 delavcev, ki se nahajajo v New Yorku brez zaslužka in premoženja. Namerava se prositi za podporo zvezno, državno in mestno upravo.
Nova poslanska zbornica.
. Washington, D. C., 6. jan. — Novo, poslopje za kongresno zbornico, ki je
stalo $3,000.0°°» se izroči porabi ta
teden. Isto šteje 397 sob in bo v njem imel vsak poslanec svoj urad. Žrebanje bo določilo razdelitev. (Doslej so si morali poslanci oskrbeti svoje urade na svoje stroške.) Sedaj še do-gotovljajo predor, ki veže novo poslopje s kapitolom.
— Amerikanski Slovenec stane le $1.00 na leto.
ŠE $250,000,000 ZA DENARNE STISKE,
Senator Aldrich predložil načrt postave zapzdajo posebnih bankovcev v potrebi.
VEČINA ŽE ODOBRAVA NAČRT.
Potem ne bo več finančne krize, kakršno smo baš prestali.
Washington, D. C., 8. jan. — Senator Aldrich je sinoči v senatu predložil kot predsednik dotičnega odseka finančno predlogo ali načrt postave, ki je določena v to, preprečiti take finančne krize, kakršno smo morali prestati v zadnjih treh mesecih pro-šlega leta. Ko bo ta načrt postave predsednik Roosevelt še enkrat skrbno pregledal in preiskal, se predloži senatu in potem tako hitro kakor mogoče odobri in sprejme. Načrt odreja izdanje za $250,000,000 takozvanih “Emergency”-bankovcev, ki se imajo obdačiti po 6 odstotkov in dajati v promet samo v takih časih, ko primanj kuje denarja.
Pod nadzorstvom zvezne vlade.
Zvezna vlada nadzoruje izdavanje teh bankovcev istotako, kakor one narodnih bank. Iz zakladniškega tajnika, zveznega zakladnika in denar-stvenega priglednika obstoječa oblast ima odločiti o tem, ali je izdanje takih bankovcev potrebno, in obenem preizkuša v varstvo izdaje teh bankovcev ponujane Prednostne papirje. Kot taki se bodo poleg od zvezne vlade izdanih bondov sprejemale tudi zadolžnice držav, okrajev in mest ter prve prijoritete železnic.
“Emergency”-bankovci.
Zvezna vlada, ki te “Emergency“-bankovce istotako jamči kakor od narodnih bank v višini njihove prometne glavnice izdane navadne bankovce, je popolnoma krita. Kajti prvič so shranjeni vrednostni papirji v njeni posesti in drugič odloča ona, kdaj je "denarna stiska" končana. Iz davkov, ki se imajo naložiti na izdavanje teh bankovcev, se ima polagoma ustanoviti garancijski ali poroštveni sklad.
Republikanci za predlogo.
Pravijo, da so vsi republikanski člani finančnega odseka za sprejetje Ald-richove predloge, izimši senatorja Hansbrougha, ki misli, da bi bila osrednja (centralna) banka bolj v stanu preprečiti nadaljnje denarne stiske. Hansbrough je sam vložil predlogo, ki odreja ustanovitev osrednje banke v Chicagi.
Bržkone bode sprejeta.
Republikanski vodje v senatu so povečini prepričani, da bode Aldrichovo predlogo vkratkem senat sprejel. Pravijo, da pričakujejo od demokratične strani malce kritike in zato so voljni, predlogo v gotovi meri popraviti po željah demokratov. Če pa se bodo demokratje preveč upirali, jo bodo republikanci kot stvar svoje stranke kar "porinili skozi'’ do sprejetja.
Dr. Senn umrl.
Chicago, 111., 3. jan. — Dr. Nicholas Senn,eden najbolj znanih ranocelnikov na svetu, je včeraj tukaj umrl. Dr. Senn je bil mnogo let predsednik zdru žbe “American Medical Association.” Njegove učene knjige so bile prevedene v neštete'jezike, tudi v japonščino. Izvršil je nebroj znamenitih operacij.
114 let star.
Baltimore, Md., 6. jan. — Abraham Kalinovskij obhaja danes svoj 114. rojstni dan. Imel je 14 otrok, od katerih 3 še žive; nadalje pripada njegovi rodbini 26 vnukov, 28 pravnukov in četvero prapravnukov. Rojen je bil v Kijevu na Ruskem in živi že 75 let v Ameriki. Živahno se še spominja prvega Napoleonovega časa, Napoleonovega marša v Moskvo, njegovega ujetja in kdnečnega progona na otok sv. Helene. Kalinovskij pravi, da ni bil nikdar resno bolan.
Dvakrat ušel.
New York, 6. jan. — Pred nekaj dnevi je dospel semkaj ruski socialni revolucijonar in agitator med kmečkim prebivalstvom Anton P. Čerbak. Leta 1905. je bil dejan v zapor zaradi puntarskih govorov in odveden v vojaško ječo v Harkov. Z nekaterimi drugimi ujetniki je utekel premagavši straže ter spet začel obdelovati kmete. Čez nekaj mesecev je bil spet vtaknjen v ječo. In spet se mh je posrečilo uteči in s podporo nekaterih prijateljev je zapustil Rusijo in odjadral v Ameriko,
Nesreče v Chicagi.
Chicago, 111., 8. jan. — Po statističnem uradu se je v prošlem letu pripetilo v Chicagi 12,384 nezgod, proti 12,-060 v prejšnjem letu. Pocestnoželez-niških nezgod je bilo 3430, proti 3154 v prejšnjem letu. Navadni vozovi so povozili 1588 oseb, proti 1435 v prejšnjem letu; avtomobili so ranili 250 ljudi, od teh 14 smrtno. Leta 1906je bilo 178 oseb ranjenih ob avtomobilskih nezgodah, od njih 11 smrtno.
Črnogledec ali hujskač?
Pariz, 5. jan; — “Patrie” donaša članek, ki nosi z velikimi črkami nastavljeni naslov: “Kje je japonsko bro-dovje?” in v članku pravi potem, da zadnje križa okoli Hawaii, prežeč na ameriško brodovje pod admiralom Evansom, odposlano do Filipinskih otokov. Sploh vsi časopisi še vedno zatrjujejo, da izbruhne vojna med Združ. državami in Japonijo.
Prusi brez denarja.
Berolin, 8. jan. — V današnji seji pruskega deželnega zbora je pruski finančni minister izjavil, da kaže proračun dohodkov in stroškov za 110 in pol milijona dolarjev primanjkljeja. (In za zatiranje pruskih Poljakov ga imajo zadosti te “dobre” duše? Op. st.)
Nemški škandali.
Kolonija (Koeln), 7. jan. — Danes so se tu začele sodne obravnave proti glavnemu uredniku in berolinskim dopisnikom časopisa “Koelnische Zeitung”, ki jih toži bivši guverner v Nemški Vzhodni Afriki dr. Karl Peters zaradi zlobnega obrekovanja. V tožbi trdi Peters, da je omenjeni časopis objavil pismo, katero je baje on (Peters) naslovil na necega angleškega škofa in v katerem je baje priznal, da je dal usmrtiti neko zamorko v Afriki zaradi spolne blodnje. V pravdi se bodo bržkone prežvekovali škan-dalni dogodki, ki jih je zakrivil Peters kot guverner.
“Graf ter”.
St. Joseph, Mo. 7. jan. — Porotno sodišče je danes podalo tožbe proti raznim visokim mestnim uradnikom, klerkom in delavcem v departmentu električne razsvetljave. Preiskava je dognala, da so v plačilnem zapisniku departmenta imena ljudi, ki že leta in leta več ne žive.
Roparji na vlaku.
Kansas City, Mo., 7. jan.—Ko je davi ob Jž na 3 stal na tukajšnjem kolodvoru na jugozapad namenjeni, pod imenom "Flyer” znani vlak Missouri, Kansas & Texas-železnice, so vstopili štirje sumljivci vanj in se takoj podali v zadnji vagon, v katerem je bilo veliko število nemških priseljencev, ki so večinoma spali. A naenkrat jih je vzbudilo povelje “Roke kvišku!” in zagledali so štiri revolverje namerjene nase. Ravno je eden izmed roparjev začenjal pleniti, ko sta se prikazala sprevodnik in črni vratar. Prvi je takoj razbil svojo sv^tilnico na glavi enega roparja, da je ta od bolečine zakričal in zbežal. Ostali so mu sledili.
Minister kot se spodobi.
Praga, 8. jan. — Češki minister krajan Prašek je nedavno obiskal svoje prejšnje bivališče Rivno in prebivalci so ga sprejeli z veliko slovesnostjo. Na županov nagovor je minister odgovoril, da se ne vrača domu kot Ekscelenca, ampak kot kmet, ki se je postavil v vrsto borilcev za pravice stiskanega kmečkega prebivalstva, ki je vendarle glavno jedro celega naroda.
Čudno jajce.
Dunaj, 5. jan. — Včeraj je trgovec Andrej Novotny v Petrovi vasi na Ogrskem dal zaklati kuro, ki je bjla čudne telesne vnanjosti. Ko so kokoš razparali, se je pokazalo, da je imela v telesu jajce, ki je imelo velikost dveh moških pesti. Tehtalo je 470 gramov. To jajce je bilo popolnoma naravno razvito in bi bilo gotovo povzročilo kurjo smrt.
Kožne bolezni.
Večina ljudi dandanes trpi na raznih kožnih boleznih. Take nadloge je naj ložje odstraniti z rabljenjem Severo-vega Zdravilnega mila; to je milo, ki zdravi in celi popačeno kožo, gladi isto in je pripravljeno za zdravljenje kože, za to je izvrstno za rabo v umivalnicah. To je najboljše milo na svetu. Izvrstno za vsakogar naj si bo star ali mlad. Cena 25c. Dobite je v vseh lekarnah. Vprašajte vašega lekarnarja za Severov nov almanak, katerega dobite brezplačno. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
HARRY THAW SPET PRED POROTNIKI.
V torek se je začela druga pravda pred sodnikom Dowlingom v New Yorku.
ALI BIL MORILEC BLAZEN?
Zagovorništvo pravi: da, in bode skušalo dokazati.
New York, 8. jan. — Ko se je nocoj ob 6. uri obravnava preložila, je bilo šest porotnikov stalno izvoljenih. Za jutri je pozvanih nadaljnjih 200 porotniških kandidatov, tako da se bodo potem spet izbirali.
Zagovorništvo je baje trdno sklenilo, da se Thaw nikakor ne sme spoznati krivim — celo na nevarnost, da bo moral sicer ostati dlje časa v zavodu za blazne zločince v Mattea-wanu.
Druga pravda proti Harry K. Thawu se je začela v torek. Kakor znano, je obtožen, da je ustrelil arhitekta (stavbenika) in milijonarja Stan-forda White na strešnem vrtu Madison Scjuare-gledišča.
Hočdjo hitro razsoditi.
Pravdniki na obeh straneh s sodnikom V. J. Dowlingom vred hočejo baje topot napeti vse moči, da Se pravda kmalu konča. A težave dela izbiranje porotnikov, ki bo komaj končano ta teden.
Pri zaslišavanju se bo spet spravila na vidik vsa žalostna komedija, polna zapeljavanja in ljubezni in sovraštva in maščevanja.
Evelyn Thaw.
Pravijo pa, da bo distriktni pravd-nik Jerome poskušal preprečiti, da bi Evelyn Thaw, soproga obtoženčeva, spet nastopila kot priča. Da li Jerome to res namerava, ni mogoče povedati.
Odločitev je seveda v rokah sodnika Dowlinga. Če ta odloči, da se ima Mrs. Evelyn Thaw zaslišati, jo bo skušal Jerome vsekako ujeti z nav-skrižnim izpraševanjem. In spet bo morala pripovedovati, kako jo je White zapeljal itd.
Preganjanje Slovakov.
Dunaj, 8. jan. — Preganjanje slovaških rodoljubov in slovaškega tiska nima konca ne kraja. Te dni je bila zaplenjena zopet 47. številka "Ludo-vyh Novin” radi članka “Slovaki, zapomnite si!” Ta konfiskacija pomeni novo tiskovno pravdo. “Lud. No-viny” so dobili v zadnji polovici leta kakih 10 tiskovnih pravd. Govorica o mažarski svobodi se širi kakor govorica o kakšni tatarski vojski. Mažarski državni pravdniki bi najrajši vse slovaške voditelje in urednike zaprli.
20 profesorjev suspendovanih.
Budimpešta, 7. jan. — Zaradi neprestanih nemirov na odeškem vseučilišču, kjer igrajo glavno vlogo voditeljev Židje, je poslala ruska vlada senatorja Hudminskega, da preišče vzroke nemirom. Vsled te preiskave je bilo suspendiranih 20 vseučiliških profesor jev, ker so v svojih predavanjih vzgajali slušatelje “v prevratnem duhu ’. Tako poročajo mažarski časopisi.
Poljski knez umrl.
Pariz, 7. jan. — Tukaj je umrl knez Stanislav Poniatowski, glavar te znane poljske rodbine. Dva njegovih sinov sta oženjena z Američankama: gdčno. Maud Goddard iz New Yorka in gdčno. Elizabeto Sperry iz Stock-tona, Cal.
Zavaruj svoj želodec.
Nedavno so časopisi objavili novico, da je slavni goslar Kubelik zavaroval svoje prste za veliko svoto denarja, dobrovedoč, da bi njihova izguba po-menjala izgubo vseh njegovih dohodkov. Zanj so prsti najdragocenejši del telesa, za nas je želodec. Ali ga lahko zavarujemo? Gotovo. To storimo, če obračamo vso pozornost nanj in če uživamo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko' vino, bržko začutimo najmanjšo nepriliko v želodcu. To je najboljše zavarovanje proti mno gim boleznim, ker to zdravilo v vsakem slučaju dovede želodec in vsa prebavila do rednega delovanja, napravi izločevanje želodčnega soka o-bilnejše in ukrepi želodčne mišice. Želodec bo potem sposoben. prejemati hrano in jo po svoje prebavljati. Vsi vemo, da pomenja popolna prebava po polno zdravje in polno moč, da pomenja popolno delavnost. Čistost jamči U. S. Ser. No. 346. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
V blagohotno uvaževanje
za naše čitalce sporočamo, da je bila glede razpošiljanja čašo» p i s o v, ozir. poštnine sprejeta nova poštna postava in uveljavljena dne 1. januarja 1908, ki pravi, da ne bodo več podvrženi funtni poštnini vsi naročniki, ki so dolžni naročnino eno leto ali več, nego da bo vsak tem ljudem doposlani časopis obdačen z lc. Da to izrazimo jasneje, hočemo povedati, da dosedanje poštne postave računajo lc za vsak funt časopisov. Po novi postavi pa moramo za vse časopise, ki so datirani dlje nego eno leto nazaj, plačati lc poštnine na vsak iztis. Tega nismo vstanu mi in noben drug tednik in s plačevanjem zaostali naročniki bi morali to uvideti in vsled tega s prvo pošto poslati dolžni znesek. Besedilo dotične postavne točke je sledeče: “Gotov rok se dovoljuje vpakemu izdajatelju časopisa, da se zaostala naročnina obnovi, a to se mora za tednike zgoditi v enem letu, če ne se čitalci več ne smatrajo za redne naročnike in listi na take čitalce se več ne sprejemajo kot'poštne stvari 2. razreda in pošiljajo za lc na funt, nego se mora zanje plačevati lc za vsake 4 unče ali del tega. Pravice časniškega izdajatelja dajati na upanje, poštna oblast ne jemlje na um, ampak casniški izdajatelji, ki se ne podvržejo tej novi postavi, niso več upravičeni, zahtevati za svoj časnik poštnino 2. razreda.” .
V nadi, da bodo to našo gorina-vedeno prošnjo vsi naši cenjeni naročniki vpoštevali čimprej mogoče, ostajamo
s spoštovanjem .
Upraviteljstvo A. S.
Pomiloščenje cesarjevo.
Washington, 7. jan. — Tukajšnje avstro-ogrsko poslaništvo je prejelo danes uradno obvestilo o pomilošče-nju izdanem od cesarja Franca Jožefa I. povodom 60 letnega jubileja njegovega vladanja. Pomiloščenja so deležni vsi v Avstro-Ogrsko, Bosno ifl Hercegovino pristojni bivši podaniki cesarjevi, ki so se odtegnili svoji vojaški dolžnosti, t. j. samo taki, ki niso prišli na nabor o pravem času. Na take, ki so pobegnili od armade ali mornarice, se pomiloščenje ne ozira. Poslaništvo ter avstro-ogrski konzulati v deželi dajejo potrebnih pojasnil vsem onim, ki se hočejo poslužiti pomiloščenja.
Belokranjska železnica.
Dunaj, 22. dec. — Včeraj je gosposka zbornica rešila dva važna zakona. S prvim se zagotovi železniška zveza z Dalmacijo, drugi zakon pa vladi dovoli šestmesečni proračun. Za dalmatinsko železnico so toplo govorili grof Harrach, ljubljanski knezoškof Jeglič naglaša, da je nameravana proga za Belo Krajino življenska potrebščina. Prebivalstvo je revno in ne more vsled pomanjkanja prometnih sredstev prodati svoje proizvode. Upanje, da se doseže novo železnica, je vzbudilo novo veselje in srčnost do življenja. Toplo se zahvaljuje vladi, ki se je vztrajno borila za koristi dežele. (Pritrjevanje.) Minister dr. Derschatta nagla-ša, da vlada dela priprave še ža druge železnice v Dalmaciji. V večerni seji, ki je trajala do pol 10. ure, je 'fin. minister dr. KorytVwski obljubil državno podporo deželnim financam. Kredit avstrijske države,( pravi minister, je na najboljšem glašu, ker fin. krogi segajo kaj radi po avstrijski renti in zastavnih listih. Vlada ima pravico da izda za več sto milijonov nove državne rente, a je v prijetnem položaju, da ji ne bode treba iskati kredita na denarnem trgu. (Živahna pohvala)..
Nov hrvatski ban. *«ii£ j
Budimpešta, 6. jan. — Hrvatski bafi dr. Rakodczay je odstopil in baron Rauch je imenovan njegovim naslednikom. Ali, bo ta promena kaj vplivala na hrvatsko obstrukcijo v ogrski državni zbornici, pokaže bližnja bodočnost.
Pozdrav!
Pred odhodom v staro domovino 'v Adlešiče na Kranjskem se tefft potom poslavljam od vseh svojih prijateljev in znancev v Jolietu in drugod. Posebno pa pozdravljam svojega svaka in sestro v Pulmanu, 111.
Joliet, 111., 7. jan. 1908.
Matija -Peteh.
Med delom utonili.
Leavenworth, Kans., 6. jan. — Ker se je čoln prevrnil, v katerem je bilo devet moških, blizu kraja Kikapoo, Kan,, je utonilo sedem izmed njih. Bili so zaposlenci “Kansas l^Iatural Gass”-kompanije in so vlagali cev pod reko. Ko so se hoteli vrniti z dela» je val prekucnil čoln. Dva delavca je rešil neki gledalec, ostale je odnesla voda.
Joliet, 111., 8. jan. — Do danes imamo izvenredno milo zimo, vendar se pa mraz in toplota tako naglo menjavata, da je po mestu že precej zavladala hripa in prehlajenih je vsepolno ljudi. Mladina se pa namesto po ledu še vedno drsa po dvoranah na kolescih. “Skating” zvana zabava že davno ni bila pri nas tako v 'modi, kakor je to zimo. O druzih predpustnih veselicah nam še ni poročati, a nam gotovo bo tudi letos.
—	G. Josip Sitar, član dobroznane tvrdke Ogulili & Sitar Bros., je prejel danes (v sredo) iz Toplic na Dolenjskem tužno brzojavko, da mu je tamkaj umrla prisrčno ljubljena mati. Ob smrtni postelji je bil navzoč tudi g. Karol Sitar, ki je pred dobrim mesecem odpotoval v stari kraj po prejeti vesti, da je draga mati spet nevarno zbolela; jeseni jo je bil posetil g. Josip. Vrlima bratoma, kakor tudi ostali rodbini izražamo ob nenadomestni izgubi naše naj iskrenejše sočutje, a blagi pokojnici svetila večna luč!
—	V bolnišnici sv. Jožefa se zdravijo pod oskrbovanjem dr. Ivca sledeči rojaki in rojakinje: Tohn Kranjc iz Romea, je imel hudo zastrupljenje krvi na roki in bil srečno operiran, da pojde skoro domov. — Mrs. Mary Sepie iz Romea je bila operirana po za-strupljenju krvi na porodu. — Anton Benčič iz Calumeta, Mich., je zelo obo lel na pljučnici in ko je okreval, se mu je napravil tvor ali prišč na pljučih, da je še hudo bolan. — Mrs. Prodanovič je imela velik mehurni kamen, a je bila srečno operirana in bo kmalu okrevala. — Frank Valeš, 18 let star in stanujoč na Granite cesti, je bil s kosom premoga zadet v oko, tako da mu je bila prebita roženica (cornea) in da ne vidi skoro čisto nič in se je bati popolnega oslepljenja. — Mihael Vuletič iz Gary, Ind., se je mudil božične praznike na obisku v Jolietu in je bil ustreljen v koleno, pa z X-žarki je bila krogla najdena in potem odstranjena. — Math Fu^na, stanujoč na Indiana cesti, je bil zelo bolan na želodcu, pljučih, jetrih in slepem črevesu, pa se že počuti bolje in bo kmalu okreval.
—	Naše pridne gospodične, zaposlene pri tvrdki Sweet-Orr Co. so od ponedeljka spet vesele, ker spet delajo. Njih delavnica je bila zaprta štirinajst dni.
i—Jan Mulac, ki je bil prijet in dejan v zapor začetkom zadnjega tedna pod obtožbo raznovrstnih tatvin in zločin-nov, da so mu tukajšnji dnevniki nadeli priimka “Jack the Dauber” in “Jack the Slasher”, sedaj čaka v okrajni ječi porotne obravnave, ki se bo vršila čez kake tri tedne, kakor čujemo. Pa Mulac je že dobil svojega odvetnika ali zagovornika, ki je v uradu okrožnega klerka vložil prošnjo, naj se Mulac pošlje v Kankakee, ker je postal zločinec vsled blaznosti ali blodnomis-lija. In ta odvetnik je g. S. E. Freund, ki ima svoj urad v Golobičevem poslopju. Svojčas sporočimo, kako se ta zanimivi slučaj razvije in konča.
—	Lov na salunarje zaradi kršenja nedeljske postave se nadaljuje. Zadnji petek je državni pravdnik Heise pozval na zagovor 21, reci: edenindvaj-set krivcev.
—	Rev. Father Polycarp, ki je bil devet let rektor nemške katoliške cerkve sv. Janeza na N. Hickory cesti ter je tudi mnogim našim rojakom do-broznan, je premeščen v Cleveland,
O., kamor je odpotoval včeraj, t. j., v torek zjutraj.
—	Milijon galonov vode se porabi vsak dan v jolietskih salunih, konjušnicah in zasebnih stanovanjih, kot je poročal dotični superintendent mestnemu zboru na ponedeljkovi seji.
—	Koliko salunov imamo letos v
Jolietu? Stoinšestintrideset (136) doslej, torej že nekaj več od zadnjega tedna.	\
—	“The Central Trades and Labor Council” je imel v ponedeljek svoje letno zborovanje in volitev novih urad nikov. Iz predsednikovega poročila posnemamo, da je bilo v zadnjem letu v Jolietu ustanovljenih več novih unij, a število članov unijske zveze je naraslo za 2,000.
—	Krajevna železniška poročila govore o velikem narastku osebnega prometa in večjem dobičku, odkar je voznina znižana na 2c za miljo. Posebno Santa Fe-železnica hvali novo u-vedbo, ki je stara šele nekaj mesecev.
—	Guverner Deneen obišče v petek 10. t. m. naše mesto in bo govoril v Clement Hallu pred republikanskimi volivci kot kandidat za zopetno izvolitev.
—	Svarilo! Zadnjo nedeljo se je v našem mestu otvorila križarska vojska proti krajevnim pivovarnam in salu-nom. Neka zveza zvana “Anti-Saloon League” je začela razpošiljati v tisočerih iztisih neke prošnje v podpis, naperjene v odstranitev vseh salunov ali gostiln in krčem iz Jolieta. Če dotič-ne prošnje podpiše 25 odsto vseh volivcev do dne 1. februarja, pride to vprašanje na dnevni red ob spomlad-nih voitvah aprila meseca. In tedaj
se utegne zgoditi, da zmagajo naši prohibicijonisti in nam zapro vse sa-lune. Joliet pa brez salunov?! Pomislite, delavci, ki se trpinčite ob plavžih in drugod: niti nedolžne kapljice piva vam več ne privoščijo gotovi zboljšavci sveta! Ali ni to “za poč’t’”? Zatorej tiste prošnje, kadar jih dobite v roke, vrzite v peč, če ste pametni! That’s all.
— Pojdite k zdravniku, kamor vsi zahajajo. In to je? Dr. Ivec, 711 N. Chicago st. N. W. Phone 1012, Chicago Phone 1102.
Waukegan, 111., 1. jan. — Malokdaj beremo po časopisih z našega mesta Waukegan in še takrat nas po navadi opisuje kak zastopnik slovenskega čas nika, češ, da je obiskal vse slovenske naselbine po državi Illinois in mimogrede se oglasil v mali slovenski naselbini v Waukeganu, katera je bli^u mogočnega, velikanskega mišiganske-ga jezera in potem natančno opisuje jezero, kako je dolgo, kako široko, kakšna je voda in koliko rib je v njem in Bog ve, kaj še vse. Od naše slovenske naselbine pa se navadno po slovi, da je mlada, mala in da ima lepo prihodnjost in to je skoraj vse. Kedarkoli sem bral take popotne spise zastopnikov, vselej sem bil nejevoljen. Zakaj ne bi povedal, kaj smo mi Wau-keganski Slovenci storili v četirih letih—in ne v petindvajsetih ali več; zakaj ne bi povedal resnici na ljubo, kako je okoli šestdeset družin postavilo cerkev, kako smo postavili župnišče za župnika in kako — to je več vredno kot vse drugo — smo postavili šolo, če tudi malo, da se v nji uče slovenski otroci krščanskega nauka in vere svojih očetov in svojega materinega jezika. Na to malo šolo smo pa mi ponosni in smo!
Danes hočem pa jaz v Am. Slovencu popisati, kako smo v mali (!) naselbini praznovali vesele Božične praznike, ker sem že toliko bral v tem listu, kako lepo so se na^ bratje rojaki veselili po drugih slovenskih naselbinah po Ameriki. Take stvari vsak veren in zaveden Slovenec rad bere.
Najpoprej moram omeniti lepe Božične jaslice, ktere smo letos prvič ime li in ktere je kupila za našo cerkev spoštovana Terezija Petkovšek. Jaslice napravijo nedolžnim otrokom veliko veselja in to ve vsak človek, kteri jih je kedaj gledal in poslušal, kako se pogovarjajo o malem Jezusu v jaslicah, o pastirjih, o ovčicah in tako dalje, in vse to po svoje, po otroško. Še tako trd človek se mora z njimi veseliti!
In kakor, otroci, tako so tudi odra-ščeni imeli ta dan svoje veselje. V naši cerkvi Matere Božje so se začele slovesnosti z sv. mašo o polunoči. Že nekaj časa pred polnočjo so začeli prijatelji potrkavajoč vabiti ljudi k službi Božji in od vseh stranij so začeli prihajati k sv. maši. Cerkev se je začela hitro polniti, tako da so imeli za to noč odbrani Vitezi sv. Jurija dosti dela, da so veliko množico lepo po cerkvi uredili, ker klopi so bile hitro zasedene in tem vitezom gre čast za njih trud in delo, ker to je veliko pripomoglo k lepemu redu.
Točno ob 12. uri pa je naš cerkveni zbor pod spretnim vodstvom našega organista g. Franc Hrovata zapel nekaj Božičnih pesmi. Kako lepe in'našemu narodu priljubljene pesmi so Božične pesmi je lahko spoznal vsak,kdor bi videl rosne in solzne oči marsikaterega, ko jih je zaslišal. Na to je bila peta sv. maša in ljudje so se vrnili na svoje domove. Kakor o polnoči, ravno tako tudi je bila cerkev zjutraj ob osmi in deseti uri polna pobožnega ljudstva in vsakdo je rekel, da tako lepih Božičnih praznikov še ni preživel v Ameriki,
Da smo imeli za Božične praznike tako vesele in veličastne slovesnosti, ima največ zaslug naš organist g. Fr. Hrovat in pa cerkveni pevski zbor, kateri so se v kratkem času z velikim trudom za nje tako lepo pripravili. Nobeden mi ne bode zameril, če omenim nekaj naših pevcev in pevk, kateri so se posebno odlikovali: sopran: Marija Setnikar, Angela Mensinger in Marija Mihevc; alt: Lina Šilc, Jožefa Hrovat in Ana Kužman; tenor: Anton Žitnik, Jožef Rozman in Jožef Dra šler; bas: Franc Opeka, Matija Jereb, Anton Martinjak in Anton Marinčič. Kedar pa je pel ves zbor — kakšno petje je bilo takrat, to se ne da popisati, vendar pa lahko rečem, da je petje veliko pripomoglo, da so ljudje vsi navdušeni z veseljem nekoliko globo-keje posegli v žepe in darovali svoji cerkvi ta dan lep dar, namreč: $845.22.
Sedaj pa pozdravim vse rojake po širni Ameriki, Vam kličem srečno Novo leto in nekaterim zastopnikom pa pravim: Učite se od nas malih. A. F.
Anaconda, Mont., 1. jan. — Krasno slavnost smo imeli tukaj 29. dec. namreč novo mašo slovenskega duhovnika, ampak posebne vrste. No, poročati hočem po redu, kakor poroča tukajšnji list “The Anaconda Standard”, ki pravi:
Nad 300 članov katoliških društev anacondskih je korakalo včeraj zjutraj na kolodvor sprejet duhovnike in člane katoliških društev iz mesta Butte ter jih spremit v župnijsko Cerkev sv.
Petra, kjer so se imeli udeležiti sv. maše, katero je daroval č. g. Mihael Pirnat, ob asistenci svojih dveh bratov, od katerih je eden duhovnik in drugi bo kmalu. Na čelu parade je korakala anacondska godba in potem so sledile kočije. Ko je vlak dospel, so duhovniki in nekateri lajiki sedli v kočije, nakar se je začelo korakanje po glavnih ulicah mestnih do cerkve sv. Petra. Bilo je lepo videti te čvrste može in sprevod je napravljal najlepši vtis.
Med došlimi duhovniki je bil tudi škofijski kancelar iz Helene. Slavnostni govornik je bil Rev. S. J. Sullivan, D. D., iz Meadervilla, ki je prišel že v soboto zvečer semkaj. Take pridige še ni bilo izlepa slišati v tem mestu. Pridigal je tudi pri večernicah ob 7:30 uri. Pri obeh službah božjih je bila cerkev napolnjena, tako da so morali mnogi stati. To je bil v mnogoterem oziru najzanimivejši dogodek, kar jih je doživela Anaconda in stari ljudje se ne morejo spominjati česa sličnega.
Trije bratje, dva posvečena duhovnika in eden dijakon, so bili kar obenem pri oltarju, pri službi božji. To je bila prva maša, ki jo je daroval Rev. Mihael Pirnat. Tega gospoda je pred nekaj tedni posvetil v duhovnika mil. škof Carroll iz Helene. Njegov starejši brat, Rev. John B. Pirnat, je župnik cerkve sv. Petra in eden najbolj priljubljenih duhovnikov, kar jih je kdaj bivalo v Anacondi. Drugi brat, Louis Pirnat, je bogoslovec v semenišču v St. Paulu, Minn., kjer ga je zad njič nadškof Ireland posvetil v dija-kona, a novo mašo bo pel letos junija meseca. Ta slovesnost je bila torej nekaj izvenrednega, da ostane vsem udeležencem še dolgo v spominu.
Father J. B. Pirnat je prišel v to deželo iz svojega rojstnega mesta Ljubljane na Kranjskem ored kacimi 12 leti. Nekaj časa je ostal tukaj, in 5 let pozneje se je vrnil v staro domovino, odkoder je pripeljal svojega mlajšega brata Mihaela, ki je bil zadnjič posvečen v duhovnika. Mihael je najprej študiral v Minnesoti, a leta 1902. 'je šel v “St. Mary’s College” v Baltimore, kjer je ostal do svojega posvečenja. V subdijakona ga je bil posvetil škof Curtis in v dijakona kardinal Gibbons.
Rev. J. B. Pirnat je spet obiskal svo jo domovino in spet je pripeljal s seboj brata, ki je bil željan posvetiti svoje življenje cerkvi. Louis Pirnat je prišel v St. Paul, Minn., pred petimi leti, odkar se je pripravljal za duhovni stan v tamošnjem semenišču pod nadzorstvom nadškofa Irelanda. Posvečen v dijakona, je prišel v Montano, da asistira pri novi maši svojega brata, č. g. Mihaela. Ko bo posvečen v duhovnika, bo bržkone nameščen v Duluthu, Minn., kjer se zopet zberejo vsi trije bratje o priliki nove maše, če jim Bog zdravje da.
Slavnostna pridiga je bila zelo ganljiva. Pridigi je sledila molitev za no-vomašnika, in tej novomašnikova molitev za starše in rodbino, za njegovo škofijo in vse one, ki so se udeležili njegove nove maše.
Dal Bog, da bi novomašnik storil mnogo dobrega predvsem tudi za svoje rojake!	S.
Ely, Minn., 1. jan. — Dragi mi “Am. Slovenec’’: Prosim nekoliko prostora v nam cenjenem tedniku. Par dni pred Novim letom ali na starega leta poslednji dan 31. decembra je “Oliver Iron Minning”-družba odločila precej delavcev od dela v rudnikih, posebno samskega stanu sedaj počivamo. Vsi oženjeni možje so pa ostali pri dnevnem delu, kateri bodejo morali grozno delati. Neki rojak, kateri mi je osebno poznan, mi je gredoč z dela povedal: “Ja, danes sem 30 stebrov ponu-cal za podpiranje oboka v rudniku, a poprej nisem ponucal niti tretjino stebrov omenjenega števila.” Zatorajj dragi čitalci to je zracalo, iz katc-ega se vidi sled trdega dela zdaj o -nem času leta. Vsled tega dogodka, da nam ne bo v žepu v bodo -e suho, smo primorani v sosedove :.:.selbine ali pa kam drugam iskat dela. Pač pa tudi opozarjamo in prosimo cenjene naročnike “Am. Slovenca”, da nam sporočijo o svojem delavskem gibanju v prihodnji številki “A. S.”, za kar jim bodemo zelo hvaležni. Mnogo naših rojakov se bode v staro domovino povrnilo, dasi so mislili nekaj dalj časa tukaj se ohraniti in si prislužiti zlatih cvenkov; ker pa je sreča zbežala, zato-raj je zastonj si pete brusiti zanjo. V našej slovenski naselbini v pretečenem letu je bilo rojenih 148, poročenih 41 parov in umrlo jih je 36. Naš rojak Mat Kurre je dal svojo domačo žival v srečkanje; seveda, zaradi tega si je vsak sreče želel, le Peter Petrič je zadel in dobil domačo žival (kravo) za 50 centov, ki pa velja več.
Pozdrav čitateljem “Amerikanskega Slovenca” pošilja zastopnik istega John Težak, P. O. Box 422.
Ramah, Colo., 3. jan. — Dragi mi Am. Sl., že več let te prebiram, pa še nisem nič slišal od tukajšnjega kraja, in ker pošiljam ravno naročnino, prosim malo prostora, da nekoliko popišem ta kraj.
Tukaj so same farme, na katerih raste krompir, koruza, pšenica, ječmen, oves, rž, rejna, cvetni ohrovt. Na dež čakamo tukaj kakor na Kranjskem. Sadje ne raste tukaj, in tudi gozda ni nič: 40 milj daleč hodimo po drva. Nismo nič kaj preveč zadovoljni tukaj, ker so prehude sape. Časih piše pa sneg pada, da se dva dni nikamor
Severova zdravila so požsodznana ter imajo dober ugled kot čista in zanesljiva preparanja.
3
Kašelj in hripa.
Te nadležne in nevarne bolezni posebno pri trokih. Skrbna mati ima vedno pri roki steklenico v katerej
se nahaja
Severov Balzam za pljuča.
Ta balzam odstrani kašelj. Proti hripi je treba porabiti 10 do 30 kapljic istega.

psi
^FtUSiS
: » m. o« ; ?
T%* «J*i *<■«
t» «it«»** *r
1 ÎWiritæp.&ïWA’ iitk M»
• Î , T:ji!> Ji 21	j t«» »w* *** 1 pnentnOniA? Cfoup»
	f ÖWU»* 	.
>t 1	* ” p-,.
EB	
‘	
-	PL w.r.sEVttift
	
$ ,ow*
Čitajte kaj piše Karol Brezny Collinsville, Okla,:
“Severov balzam za pljuča je pre-cenljivo idravilo, ker je ozdravilo mojega dečka kašlja po povžitju le par kapljic istega. Prej je kašljal skoro tri mesece. Tudi druga zdravila sem poskusil, pa brez uspeha. Vaš balzam za pljuča je odstranil kašelj popolnoma, za to ga vsakemu priporočam v enakem slučaju.”
Severov balzam za pljuča 25 in 50c
Kožne bolezni redi slabe krvi.
Nič ni bolj zanesljivo kot Severov kričistilec, ki zdravi kožne boiezni. Mihael Kožic iz Wilmington, Del.,
piše:
“Moj prijatelj je trpel na svoji koži radi slabe krvi. Severov kričistilec ga je popolnoma ozdravil. Vam se zahva limo za to dobroto.” Cena $1.00.
Za hitro pomoč
proti nervoznosti, glavobolu ali nev-ralgiji rabite Severove praške zoper glavobol in nevralgijo. Jamčeni so, da ne vsebujejo nobene nevarne tvarine, in v resnici odstranijo glavobol prej nego katero drugo zdravilo. Cena 25c.
Podaja se vseh. lekarnah
Severov
slovenski
lmanah
zastonj.
Navod o rabi dobite brezplačno.
Neprecenljiv dar trpečim ženam.
Dobro in zanesljivo zdravilo za trpeče žene je Severov balzam za življenje. Regulira naravno delovanje in okrepča moč ko bi človek drugače trpel na raznih ženskih nadlogah. Daje okus. Cena 75c.
Pišite nam za knjigo “Ženske bolezni.”
Belezni obisti in jeter.
Obisti in jetra so cevi v čistenje telesa. Ako se iste pokvarijo se scalna kislina vstavi in povzroči nered obisti in jeter. Čistite in okrepčujte te organe s Severovim zdravilom za obisti in jetra in vidili bodete uspeh zdravja. Cena 75c in $1.25.
W. F. Severa Co. cmLTm
ne vidi. Pa če sneg pada, je že še, ali če je suha sapa, takrat vse po njivah popiše in odnese seme in zemljo; spomladi so eni sejali po dvakrat do trikrat pšenico in oves. Tukaj je bilo že več naših rojakov, pa so šli od tukaj nazaj v Pueblo. Pred desetimi leti je bilo tukaj dosti prazne zemlje, a zdaj je že vsa vzeta in malokje se še dobi “homestead"; in zavoljote-ga je zemlja draga, od $500 do $3000 za 160 akrov. Tukaj smo sedaj kakor na veliki cesti, zmeraj hodijo vozovi semintja, in pošta gre vsak teden trikrat tod mimo moje hiše.
In zdaj dam vedeti, da smo naredili cerkev, 15 milj daleč od tukaj, v Cal-hanu, Slovaki in Slovenci. In imeli smo veliko parado dne 21. maja, ko smo blagoslovili cerkev in imeli birmo. Takrat so prišli iz Denverja škof in pa dva gospoda in iz Pueble slovaški gospod. Zdaj prihaja vsako zadnjo nedeljo v mesecu angleški gospod iz Denverja, in enkrat v letu prihaja pa iz Pueble '-vaški gospod ali pa slov' , ivev. Father Ciril Zupan.
Slovencev nas je tukaj samo tri družine. Ramah je malo mesto, in skozi drži Rock Island-železnica. Tukaj je dobro za rejo živine, konj, prašičev in kokoši.
Sedaj pa pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, a tebi, vrli list, pa želim mnogo naročnikov in predplačnikov.	Jernej Vidmar.
Ely, Minn., 1. jan. — Cenjeno uredništvo Am. Slovenca:—-Tukajšnje delavske razmere so se prav nepričakovano poslabšale. Želozorudarska družba Oliver je odslovila okoli 400 delavcev. Z Novim letom je družba zopet prenehala s ponočnim delom v Zenith, Sibley in Savoy rudnikih. Kaj je temu pravi vzrok, o tem kapitalistični magnati molčijo.
Prejmite srčen pozdrav in želim Vam v novem letu obilo vspeha.
Jos. J. Peshell.
McGregor, Aitkin County, Minn., 5.
jan. — Dragi mi prijatelj “A. Slov.”: Tukaj pošiljam naročnino za pretečeno in prihodnje leto vnaprej. Omeniti bi imel par besed o naseljevanji na zemljišča, pa bi ne prišel rad v prepir ali nečast (razžaljenje na časti), kar se mi je že večkrat pripetilo in s tem so se mi domoljubi primrznili. Pametno bi pa bilo enega moža v kolonije poslati pregledat in poizvedo-det za izkušnjo o vseh rečeh za življenje in prihodnjost. To sem se učil še ko sem bil v ljudski šoli v Novem mestu, iz Salomonovih psalmov: Beseda o pravem času je zlato jabolko v skledi. In to sem izkušen, je resnica. Bil
sem v mogočnem Texasu in prav zlahka bi bil postal graščak, ali ko bi imel omeniti vzroke, bi imel še veliko popisati, a to naj zadostuje, da ondo-šnje podnebje je bilo' nezdravo za mene in mojo celo družino in mojega prijatelja, ki je prišel iz starega kraja do mene. Tukajšnji kraj je zdrav, zemljišča so že vsa v rokah, samo od prekupovalcev se še kupi in veliko je enacega naprodaj.
S pozdravom	T. F. Jakše.
Black Diamond, \.a3h,, 2. jan. — Dragi A. Slovenec! Že bo tretjo leto, kar sem tvoj naročnik, a nisem še bral kakega dopisa iz tega kraja. Danes ti pošiljam naročnino za leto 1908, obenem pa se ti priporočam za malo prostora v priljubljenem listu, da Slovencem širom Amerike poročam o tukajšnjih razmerah.
Božične praznike obhajali smo kolikor toliko tudi veselo, a praznik Novega leta bil je za marsikaterega precej neprijeten.
Nekaterim krčila.je ve selje nezastop host, zopet drugim pobrala je svojce netr.i’a smrt i. t. d. Posebno neprijetno bilo je za dva v divjem zakonu skupaj živeča, ko sta se morala ločiti. Omenjena dva sta prišla iz Milwaukee, Wis. in jih nekateri tamošnji Slovenci vemda dobro poznajo. Kolikor je znano, je on samec, ona pa ima v stari domovini še živega moža, a tukaj v Ameriki tri sine in eno hčer.
Glede dela se ne smemo pritoževati. Delamo še dosti stanovitno in plača ni tako slaba. Vendar ne svetujem rojakom zdaj semkaj hoditi, ker delo se zelo težko dobi. Toliko v pojasnilo, pa še drugokrat kaj.
Pozdravljam vse rojake širom Amerike ter želim vsem veliko napredka v novem letu, a tebi, A. S., veliko novih naročnikov in predplačnikov.
Math Kramer, Box 203.
Slovencem v pogled.
Cenjeni Collins Med. Institute!
Vaše pismo sem prejel ter Vam nisem mogel poprej odpisati dokler nisva zdravil porabila. Se Vam zahvaljujem jaz in moj brat za Vaša zdravila, katera so nama obema pomagala. Sedaj ne potrebujeva več zdravil ter se Vam še enkrat zahvaljujeva. Kadar bodeva še kaj potrebovala, se gotovo na Vas obrneva, ker sedaj sva prepričana, da ste Vi najboljši zdravnik, kateri zamore vsako bolezen o-zdraviti. Z Bogom! Vaša hvaležna prijatelja
Janez in Anton Medeč,
Box 47, Mohawk, Mich.
Oenare v staro domovino
pošiljamo: ..........
za $	10.30	  ¿o	kron,
za $	20.40 .............. 100	kron,
za $	40.80 .............. 200	kron,
za $	101.75 ............. 500	kron,
za $	203.50 ............ 1000	kron,
za $1016.00 ............ 5000	kron.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St., New York.
6104 St. Clair Ave., NE., Cleveland, O.
♦0+0*040#*i**#»«0(H0440«0
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, i"i N. Broadway, Joliet, 111.
KJE JE I 1. ŠEREK? PRED 2 LE-ti je br 1 nekje v Pittsburgu, Pa. Zanj bi da zvedela njegova sestra, ki ' mu : a več važnega poročati. Marija i -ek, Box 22, Forest City, Pa.	d3t
POTREBUJEMO DOBREGA BRIV ca. Kdor želi sprejeti službo naj piše za podrobnosti na Philip Mi-bler, 1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
SLUŽBO ŽELI DOBITI PRI PO-šteni družini vdova s hčerjo. Ponudbe se naj pošljejo: Elizabeth Ho ralek, 205 Ruby St., Joiiet, 111.
KJE JE JOHN BELAVIČ, DOMA iz Zapudja, fare Dragatuš, okraj Čer nomelj? Mislim, da živi v Seattle, Wash. Za njegov naslov .bi rada zvedela Johna Bariča hči iz Zapudja št. 5. Naslov: Barbara Babitch, 207 Moran St., Joliet, 111.	p2t
NAPRODAJ 2 HIŠI IN TRI LOT dva bloka jugozapadno od hrvašl cerkve. Vse se proda za $7000; t di se prodajo hiše posamezno z 1 tami, ena s dvemi lotami za $300 ena pa za $4500. Pridite jih ogl dati. Conrad Bitterman, 510 Lin St., Joliet, 111.
NA PRODAJ GROCERIJA NA SE-verozapadni strani mesta. ,Cena $3,-000 za “cash” ali pa nekaj na roko, drugo pa na obrpke. Vprašajte v u-radu Am. Slovenca.
Rodbinska drama. V New Yorku je znani botanik profesor Undewood zblaznel, ker je vsled finančne krize izgubil celo svoje premoženje. Undewood je v blaznosti umoril svojo ženo, poizkušal je umoriti svojo hčer. Nato je samega sebe umoril.
—	Iz Amerike se je pripeljalo na ljubljanski Južni kolodvor dne 14. decembra 40 Slovencev in 30 Hrvatov; 15. dec. 170 Slovencev in Hrvatov; 16. dec. 42 Slovencev in 50 Hrvatov; 17. dec. 30 Slovencev in 20 Hrvatov.
—	Iz Metlike, 10. dec. Trasira se svet med mostičem sv. Ivana, ki pelje na Dobravice ter mostičem na deželni cesti, ki pelje v Črnomelj, za kolodvor. Ta svet je za kolodvor jako pripraven; vendar pa je malo od rok za Metliko. Metličani bi radi imeli kolodvor za sv. Rokom pri “Korenovem” križu. Neki Metličan je baje rekel, “da bi bili morali metliški mestni zastop vprašati, kje da naj bode kolodvor”. — Ko so še spali gospodje, se jih je spodbujalo, naj se za stvar zavzemajo, pa so rekli: Mi dobimo železnico brez vseh poslancev; Metlike se ista ne rhpre izogniti. — Zdaj so se pa gospodje zdramili, začeli so se nam reč za stvar brigati. Dali so baje narediti načrt in bodo šli z njim h g. nadinženirju Opicu. Tudi mislijo neko prošnjo poslati na železniško ministrstvo.
—	Krajski deželni zbor ne bo več sklican, temveč ga bode vlada razpustila in se vrše nove volitve koncem februarja 1908. Tako pravijo poročila z Dunaja.
—	V Ljubljani je obljubila vlada ustanovitev državne obrtne šole in železniških delavnic.
—	Zidovje pri salezijanski cerkvi na Rakovniku je dograjeno lani do velikih' oken. Stavbo hodi vedno občinstvo ogledovat.
—	Pomilovanja vredna je družina Mejačeva iz Boge vasi, župnije Št. Vid pri Zatičini. Pred nekaterimi meseci je umrla nenadoma mati, pridna in skrbna gospodinja; kmalu nato je ote-mnel um najstarejši hčeri, nekaj tednov pozneje je enako obolela druga hči Terezija in zadnji čas tudi najmlajša Jožefa. Istočasno pa je tudi starejši sin, ki je živel v Ameriki, baje v norišnici. A najhujše je imelo šele priti: Omenjeno Terezijo, ki jo je najhuje napadalo, so nameravali odpeljati v blaznico. Ko pa je o tem slišala, se je skrila in ko so prišli v nedeljo 3. dec. od jutranje maše, so jo našli obešeno pod streho. Vse je močno pretresla nesrečna smrt pridnega in poštenega dekleta, ki je imela šele 22 let.
—	Slaboumna ženska, ki je 30. nov. prišla v spodnji obleki v Hradeckega vas št. 31 in ki so jo oddali v deželno bolnišnico, je Marija Butalova iz Gra-daca pri Črnomlju. Pogrešali so jo že od začetka novembra.
—	Vlomili so v župnišče v Črnem vrhu neznani tatovi in ukradli za 20,-000 K obligacij. Oblastva storilce zasleduj ejo.
—	Štefan Primožič, umrl. Iz Dobre-polj, 8. dec. 1907. Danes je umrl v bolnišnici v Kandiji dobrepoljski nadučitelj Štefan Primožič. Rojen je bil leta 1866. v Bistrici pri Vrhniki, študiral je gimnazijo in učiteljišče v Ljubljani in je služboval na vadnici v Ljubljani, na Dobravi, v Postojni, potem je študiral na gluhonemnici na Dunaju, postal ravnatelj nove gluhonemnice v Ljubljani, od koder je prišel na lastno prošnjo za nadučitelja, v Dobrepolje. Tukaj je spravil s previdnim in ljubeznjivim nastopom tukaj zavržene šolske razmere v pravi tir in pospešil zgradbo nove šole. Bil je izvrsten in vesten učitelj, nadarjen, prijeten in ljubeznjiv družabnik. Mladina, kakor tudi odraščeni so ga v Dobrepoljah zelo čislali in ljubili. Za našo šolo je njegova smrt velika izguba.
—	Kap je zadela deželnega računskega svetnika gospoda Vinka Vizjaka. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
—Sin zabodel očeta. V Ratečah pri Škofji Loki je 18 let stari Jožef Kun-stel svojega očeta v prepiru v levo stran prsi smrtnonevarno zabodel.Oče bo skoro gotovo umrl.
—	Novo žrtev alkohola so pokopali 9. dec. v Vel. Gabru na Dolenjskem. Marjeta Praznik, občinska uboga iz Vel. Loke je silno ljubila jeruš. Prejšnji petek večer si ga je pošteno privoščila — drugo jutro pa so jo našli v Stranjah pri Vel. Gabru pod kapom nekega hleva ležati na zobeh — mrtvo. Pokojna je imela za seboj zelo pisano življenje; hodila je po^raznih mestih, Trstu, Benetkah i. dr. Še pred par leti je služila na Grundlofu pri slikarju Veselu za “model”, a življenje ji je slednjič potisnilo v roke beraško palico pa frakelj, ki jo je tudi umoril.
—	Mrtvo našli. Epileptična 20 let stara Rozalija Glavač iz Brebrnega je izgubila pot v gozdu ter je v gozdu podlegla epileptičnemu napadu. Našli so jo mrtvo med dvema skalama.
—	Nesreča na cirkularni žagi. V Spodnjem Logatcu je popolnoma od-
trgalo na parni cirkularni žagi kurjaču Ferd. Kolarju levo roko v zapestju.
—	Povozil je na Bledu nepreviden hlapec dve in polletnega sinčka stavbarja Tolazzija iz Ljubljane.
—	Nesreča. V Zagorju pri Postojni je Jožef Zanobar streljal krta s'staro pištolo, ki se je razletela. Strelcu je odtrgalo pri tem tri prste.
—	Mlin zgorel. V Iški je pogorel mlin Mihael Strleta. Škode je 10,000 K.
—	Regulacijska dela v zgornjem delu Rožnih ulic v Ljubljani so se deloma pričela s tem, da so zdaj podrli zidovje starega župnišča in vrta. Spomladi se bo delo nadaljevalo.
—	Pokrito je novo šentjakobsko župnišče in poslopje “Ljudske posojilnice” v Ljubljani.
—	Pivovarna J. Aurovih dedičev je dala pri svojem posestvu ob Dolenjski cesti si zgraditi nov del poslopja.
—	Častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje je dobil cestar Mat. Čuk v Spodnjem Logatcu.
—	Prisiljenca pobegnila. Od dela na južni železnici sta pobegnila dne
9.	dec. prisiljenca 25-letni Franc Tomšič in 49-letni Alojzij Vončina. Prvi je doma iz Šmartnega pri Litiji, drugi pa iz Idrije.
—Jubilej slovenskih umetnikov. Dne
10.	dec. je obhajalo ljubljansko gledališče 251etnico umetniškega delovanja odlične slovenske igralke gospe Borštnikove s slavnostno predstavo Ibsenove drame “Nora”, v katere naslovni igri je nastopila jubilarka. Istočasno je praznovalo zagrebško gledališče 25-letni jubilej gosp. Borštnika, ki je danes eden prvih karakternih igralcev na slovenskem jugu.
—	Tatvina. Josipu Rozmanu, gostilničarju nad Lešami je neznanec u-kradel nad 1000 K denarja in za isto-toliko vrednostnih papirjev.
—	Zadušila bi se kmalu zakonska Zadnik v Ribnici. Zvečer sta postavila posodo z ogljem v spalnico, da bi jo ogrela in šla spat. Ko sta se zbudila, sta bila že omamljena in z največjim naporom sta si spravila čistega zraka.
—	Sprideno dekle. Jožefa Hudnik, 18 let stara služkinja v Ljubljani, je zapeljala nekega 5 let starega ji v varstvo izročenega fantka k nenravnemu činu. Pokorila se bode zato 10 tednov v težki ječi.
—	Počaščenje zaslužnega duhovnika. Občinski odbor v Toplicah je g. župnika Janeza Plevaniča v Soteski povodom umirovljenja soglasno imenoval častnim občanom topliške občine.
—Zlato poroko je prav slovesno obhajal Josip Leskovec, posestnik v Idriji h. št. 235. Organist Janez Pogačnik je zložil v ta namen primerno pesem, kateri je tudi pridejal vesel napev.
—	Hranilnica in posojilnica v Višnji gori lepo skrbi za napredek kmetijstva. Z raznimi podporami in s svojim denarjem je naročila vagon umetnih gnojil in jih razdelila med posestnike brezplačno za poskusno gnojenje travnikov.
—	Državno podporo 640 kron za napravo vodovoda je dobila občina Orehovica.
—	Vodovod za mesto Kranj in okolico. Kakor se poroča iz verodostojnega vira, se bo zgradba vodovoda za Kranj in okolico razpisala v kratkem. Financiranje je končno urejeno. Država izplača vso svoto — okrog 248,-000 kron — v šestletnih obrokih približno po 38,000 kron, 20,000 kron je že na razpolaganje. Vrhutega povrne tudi vse od svote, katero bo kranjska hranilnica založila za melioracijski fond.
—	Električna centrala v Mostah pri Žirovnici na Gorenjskem. Po dolgotrajnih pogajanjih in težavnih zaprekah se je približal ta projekt svojemu uresničenju. Različne tehnične in proračunske podrobnosti se bodo v kratkem objavile. Vodna moč potoka Završnice se porabi izključno v svrho produciranja in oddajanja električne energije mestu Ljubljani in gorenjskim občinam, in sicer naj se izpelje elektrovod do Jesenic in Bleda z okolico ter ob državni cesti v Ljubljano.
—	Šolska stavba. Novo poslopje za trirazredno ljudsko šolo bodo zgradili v Spodnji Nemški vasi pri Trebnjem. Načrti in proračun so že izdelani. Z zgradbo prično marca meseca.
—	V slavonske in hrvaške šume je odšlo iz novomeškega in kočevskega okraja okolu 6 drvarjev in tesarjev. Vrnejo se spomladi. Ker so naši ljudje spretni delavci, so dobro plačani.
—	Na Savi pri Litiji so dogradili in pokrili novo šolsko dvorazrednico.
—	Skriti plen tatov najden. V seno-žeškem gozdu “Loža” sekajo Čiči drva
in palijo oglje. Eden teh mož je sekal drevo, ki je rastlo med kamenjem. Kakor mož prestopi sliši pod nogaipi nenavaden votel glas. Odloži še nekaj kamenja in zagleda železen zaboj, v kojem najde kelih, monštranco, krono matere Božje in svečnika. Obveščeni senožeški orožniki so šli na lice mesta, ter dali orenesti zaboj k seno-žeškemu sodišču, kjer se je konstati-ralo, da so bili vsi ti predmeti že pred tremi leti vkradeni v Razdrški cerkvi. To se razlaga tako, da so tatje oni zaboj tja skrili, da bi ga ob ugodnem času pozneje dvignili, a da ga niso mogli več najti. To bodo uzmoviči razočarani, ko bodo zaznali za ta njih izgubljeni plen.
—	Na Teharjih je gosp. Ogradi, celjski opat, v nedeljo 22. decembra blagoslovil povo sedaj dogotovljeno cerkev. Posebno lepo delo je glavni oltar, katerega je izgotovila za svoto 15,000 kron narodna tvrdka: I. Južnoštajerska kamnoseška industrijska dru žba v Celju.
—	Umrl je pri Št. Lenartu v Slov. gor. novomašnik Mart. Kramberger.
—	Umrl je v Mariboru bogoslovec I. letnika gosp. Peter Skok.
—	Umrl je na Bizeljskem 3. grudna sodar Gašpar Pinterič, star 98 let. Svojo obrt je izvrševal do lanskega leta. Pokojnik je bil blaga in miroljubna duša.
—	Volitve v celjski oki^jni zastop. Boj v veleposestvu za celjski okrajni zastop je bil dne 16. dec. končan v prilog Nemcem; njihovi kandidatje: gg. Galle Hubert, dr. Jabornegg, Karl Jel-lek, Hans Jeschounig, Jože Lenko, Kurt v. Mayer, Hans baron Ruehling, Julij Sadnik, Jože Wolf, Fran Zotti so zmagali z večino 3 glasov (40) proti slovenskim kandidatom: (gg. prošt Ogradi, kanonik Gregorec, graščak Sušnik, župan Širca, velepos. Podgoršek, graščak Fridrich, notar Baš, veleposestnik Zanier, veleposestnika Kač in Št. Koželj), ki so dobili po 37 glasov. Zjutraj je bilo razmerje 40:40, a žreb je odločil nemško večino v komisiji gg: Rakusch, Jabornegg in kan. Gregorec, katera je razveljavila 3 slovenske glase (dr. Dečko, Praunseisovi dediči in k. obč. Levec) in 'tako Nemcem pripomogla do — “zmage”. Naj se je nikar ne veselijo, izrabljali je ne bodo nikoli. Slovencem prav tako preostaja obstrukcija v obč. zastopih Žalec in Št. Jur, kakor so grozili Nemci, da v slučaju slovenske zmage ne pošlje mesto Celje zastopnika v okr. zastop. Posebej je pohvaliti vzorno disciplino slov. kmečkih veleposestnikov, kateri niso hoteli niti kompromisa z Nemci sprejeti. Zmagalo je na krivičen način mesto nad okolico. Obsojalo se je posebno Sadnika od Sav. mosta in brata Janiča. In Nemci že čutijo, da “zmage*’ niso dosegli pravičnim potom, temveč z nasiljem in krivico. Slovenci se bodo seveda pritožili proti volitvam, četudi do upravnega sodišča. Slišali smo, da se je izrazil nek neoristransk nemški uradnik: “To je vendar očitna krivica! Te volitve morajo biti razveljavljene!”—
— Pomembna slovenska zmaga na Koroškem. Leta 1903 je deželni šolski svet v Celovcu na željo od par nemškutarjev razdelil slovensko šolo v Št. Jakobu v Rožu v dva oddelka, v slovenskega in utrakvističnega ali nemškega. Občina Št. Jakob se je pritožila na ministrstvo — pa zastonj. Občina pa se ni ustrašila, ampak vložila je po odvetniku dr. Brejcu dne 11. marca 1904 pritožbo na upravno sodišče na Dunaju. In dne 6. dec. torej po preteku treh in pol let, bila je obravnava o pritožbi. Upravno sodišče je pritožbi ugodilo in razdelitev šole razveljavilo. Nemškutarski oddelek mora tedaj zopet izginiti iz št. Jakobske šole. To je hud udarec za št. Jakobsko nemškutarijo.
— Promoviran je bil za doktorja filozofije na univerzi v Gradcu g. Avgust Apih.
—	Nemci ob Adriji. V nemškem pol. društvu v Trstu je govoril nemški državni poslanec Dobernig in naglašal v svojem govoru,da morajo Nemci stre miti za ponemčenjem Trsta in pokrajin ob Jadranskem morju. Dobernik je tudi dejal, da hočejo visoki krogi na Dunaju tržaško trgovino — poslo-vaniti.
—	Ravnateljem slovenskega oddelka dež. kmetijske šole v Gorici je imenovan potovalni učitelj g. Anton Štre-kelj.
—	V vodnjak skočil in utonil je pri Sveti Mariji Magdaleni Zgornji 26 let stari mladenič Josip Bizjak.
—	Umrl je č. g. Franc Ceket, bivši kurat v Štjaku. — Umrl je v Gorici ¿ospod Ivan Velikonja, žandarmerij-ski stražmojster v pokoju in hišni posestnik. — Umrla je v Gorici gospa Uršula Krajnik, soproga učitelja na Štajerskem.
—	Nagla smrt. V petek 6. dec. okoli
TELEPHONE : („L7L» «eSTO«.
FRANK SAKSER CO,
109 Greenwich St.,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.
Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v staro domovino.
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Kupuje in prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji.
Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4J odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo.
Edini zaupnik v Z jed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
*
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje.
Prodaja parobrodne listke
za vse prekomorske družbe; vsak potnik dob’ originalen listek, ne pa ničvredni papir.
Vse navedeno izposluje točno in ceno, Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno vami.
Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča
FRANK SAKSER CO.
109 GREENWICH STREET,
NEW YORK, N. Y.
%
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
šeste ure je šel iz Gorice v družbi še z nekaterimi domačini domov v So-vodnje trgovec in gostilničar Franc _ _
Devetak, po domače France Ušar. Ko]^®^ CERKVENIH IN DRUŠT-
pridejo v Št. Andrež, se nakrat zgrudi Devetak na tla. Zadela ga je kap. Kmalu nato je izdihnil.
—	Zagreb, 13. dec. Nove volitve za hrvaški sabor bodo meseca februarja.
—	Ponarejen denar. V okolici Bje-lovara na Hrvaškem so se pojavili ponarejeni petkronski novci. Orožni-štvo pridno zasleduje ponarejalce, a jih dosedaj še ni moglo odkriti.
—	Samoumor častnika. V Zagrebu se je ustrelil v svojem stanovanju poročnik Mladen Ljubobratovič. Povod pravijo, da so financijelne razmere.
—	Stoletnica, odkar je Dubrovnik nehal biti republika. Leta 1908 praznuje Dubrovnik stoletnico, odkar je zgubil svojo samostalnost.
—	Premog. Na Vratnem blizu Vinice na Hrvatskem eno uro od Ormoža, zasledili so močno žilo premoga, ki je bolji od onega v Ivancu. Združili so se nekateri interesenti domači in g. Tolaži v Ormožu, da ga spravljajo na dan in bodo imeli, kakor se kaže, precej dobička.
ANA VOGRIN,
603 Bluff St., Joliet, N. W. tel, 1727. IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam,
S
«tl
Henrije H. & Menno H.
VENIH POTREBŠČIN.
John N. Gosat Co.
719 High St., West Hoboken, N. J.
Se priporoča Preč. duhovščim in cerkvenih predstojnistvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastev (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Svojim k svojim.
Podružnica: 4824 Blackberry Street, Piittsburg, Pa.
John Golob
K Broadway Joliet, Illinois
0404
A S S Ere
Sobe SOI in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI
NOTAR
/*\
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti n< tam in boleznim.
lje vsakovrstna v notarsko ko spadajoča pisanja.
Gov nemško in angleško.
r*<
Izdelujem
Kranjske harmonike
najboljše vrste in sicer.
2, 3, 4 do 5 glasne.
Cena od $35 do $100
Na željo tudi popravljam in uglašujem harmonike in orgije.
Kitni pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA $1.00 do $5.00.
FLEXER & REICHMANN
LEKARNARJA
Cor. Bluff and Exclia«ge Streets
/OLIET. ILL.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
roía N. Broadway..,.. J OLIET, ILL,
German Loan and Savings Bank, MARTIN WBSTPHAL,
212 N. Bluff Street. JOLIET, ILL.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTILNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas!
DRNULC & BUŠČAJ,
Rockdale, Illinois.	;
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. i8gi.
Prvi, naj večji in najcenejši slovensko-katoliški 'list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
5L0VENSK0-AI. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 189t.
[The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the »LOVENIC-AMERICAN PTG. CO Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
12.	jan. Nedelja Arkadij, Ernest.
13.	“ Pondeljek Veronika; Leon.
14.	“ Torek Felix.
15.	“	Sreda	Maurus.
16.	“	Četrtek	Marcel;	Hon.
17.	“	Petek	Anton, pušč.
18.	“	Sobota	Priska.
VERA, KI NIČ NE STANE.
Zmirom so bili in bodo na svetu ljudje, ki ne plačujejo svojih dolgov in hočejo živeti na stroške drugih. Angleži jih imenujejo dodgers, Nemci šmarocarje. Kadar pride nanje vrsta, da bi plačali svoj delež, se potuhnejo, umaknejo ali kako izgovorijo, da se le odtegnejo svoji dolžnosti. Tako jih je tudi v vsaki župniji nekaj, ki se na enak način odtegujejo cerkvenemu davku. To so katoličani, ki cerkev več ali manj redno obiskujejo,, zakramente prejemajo, v bolezni mašnika k sebi zovejo in v slučaju smrti pričakujejo krščansk pogreb. Taki ljudje slušajo mašo in pridigo duhovnika, ne da bi kaj pomogli k njegovemu vzdržavanju; hodijo v cerkev, ne da bi za njene stroške kaj prispevali; sploh, uživajo vse dobrote dušnega pastirstva, za katero morajo plačati drugi ljudje. In tako delajo leto za letom, češ naj plačajo cerkvene stroške drugi, ko vendar tudi nje veže dolžnost prispevati svoj delež.
Tukaj ni go.vora o revežih. Ne Bog, ne '.cerkev ne pričakuje denarnih prispevkov od revežev, to je od takih, iti ne morejo dati; ampak tukaj je govor o takih ljudeh, ki bi lahko plačali, ,pa nočejo plačati. Podpirati in prispevati k vzdržavanju (Cerkve, duhovhikov in katoliških šol je v na,ši deželi dolžnost s 1 e h e ;g a katoličana. To .pa dolgo 'časa ne gre v glavo novodo-šlim -naseljencem iz stare domovine. Seveda tam so bile njih cerkve večinoma že pred stoletji zidane od imovitih .dobrotnikov in preskrbljene s stalnimi dohodki za duhovnike in druge stroške, tako da ni bilo treba njim v ta namen nič plačevati. Kjer je pa država pokupila ali konfiscirala cerkveno posest, je sama prevzela dolžnost, skrbeti za vzdržavanje cerkev in duhovnikov in jih je plačevala ali iz verskega zaklada ali pa od davkov, ki so jih plačevali ljudje z drugimi davki vaed, ne da bi vedeli, da jih plačujejb za cerkvene stroške. In tako so v teku časa na prispevanje za cerkvene potrebe popolnoma pozabili verniki in duhovniki. Ljudje so si domišljevali: v^ra ne stane nič in duhovniki morajo opravljati svoje delo, če jim kaj plačamo ali ne. Duhovniki pa so se privadili svoji finančni neodvisnosti, ker so dobivali svojo plačo redno pri davkariji in ni se jim zdelo vredno ne potrebno, opominjati farane k prispevanju doneskov za cerkvene potrebe.
Vse to pa je imelo za cerkev in vero žalostne posledice, ki se še dandanes opazujejo v takozvanih katoliških deželah, kjer imajo cerkve še svoja posestva ali pa država skrbi za njih vzdržavanje. Katoličani takih dežel so mlačni in malomarni v svoji veri. Le poglejte katoličane v Italiji, Franciji, Španiji in v mnogih krajih Avstrije! Zakaj so tako malom irni v veri? Glavni vzrok je, ker mnogi še v svojem življenju niso dali nobenega centa za cerkvene namene. Kar nič ne stane, to ljudje malo obraj-t a j o .
Izkušeni in goreči duhovniki so prišli do spoznanja, da verska gorečnost se v župniji najbolj povzdigne s tem, da se verniki navdušijo prispevati za
cerkvene potrebščine; na primer za zidanje nove cerkve, za napravo zvonov, orgel itd. Poseben blagoslov božji počiva na takih cerkvenih prispevkih. Ljubezen do vere in cerkve se ne pomnoži samo v srcih starišev, ampak se meseli tudi na otroke, ki se čutijo ponosne, da so dobri farani svoje cerkve, ki so jo zgradili njih očetje se žulji svojih rok. Po pravici pravijo s ponosom: to je naša cerkev; moj oče je kolektal še za prostor, pre-dno so jo zidali; to okno je kupilo to in to katoliško društ/o; ta oltar je kupil moj stric; za zlati kelih smo zlagali mi šolski otroci itd.
Tukaj je iskati vzroka, zakaj otroci takih družin svojo vero ohranijo, med tem ko otroci očetov, ki nikdar niso nič storili za cerkev, največkrat od vere odpadejo. Kdor za cerkev kaj stori in žrtvuje, ta jo zna ceniti, ta jo zares ljubi ter ji ostane zvest.
Marsikateri duhovniki so s svojo popustljivostjo in bojazljivostjo glede terjatve cerkvenih prispevkov mnogo zakrivili. Pospeševali so s tem le! skopost nedarežljivih vernikov in zdat no škodovali veri. Njih nameni so bili morda dobri, toda poledice so bile pogubne.
Na neko faro je prišel župnik, ki se je hotel svojim faranom prikupiti s tem, da ni jemal od njih nobene štole, to se pravi: nobenih doneskov, ki jih katoličani že od davnih časov dajejo svojim dušnim pastirjem ob porokah, pogrebih, krstih itd. Pravil je, da njemu je le mar za duše, da on ne dela za denar. Ljudem se je to dopadlo in postal je res priljubljen. Ker pa ni imel lastnega premoženja in nobenega postranskega zaslužka, ni mogel shajati s pičlimi dohodki, začel je jemati na posodo in zabredel v dolgove, ki še po njegovi smrti niso bili plačani. Ko je umrl, so ga kleli upniki in njegov naslednik, ki je hotel zopet vpeljati starodavno navado običajnih prispevkov, je imel velike sitnosti in ne-prilike z ljudmi. Taka popustljivost od strani duhovnika je vse graje vredna. Ali ne pravi sv. pismo: “Vsak delavec je vreden svojega plačila”?
Ko so se pred kakimi šestdesetimi leti izseljenci iz Evrope v velikih množinah naseljevali v državo Texas, se je prigodilo, da so nekateri mladi duhovniki, ki so prevzeli dušno pastirstvo v onih naselbinah, zares vsled revščine in pomanjkanja poginili, ker niso marali pobirati doneskov od svojih faranov. Sramežljivost ali bolje rečeno, bojazljivost ni na mestu, kadar je treba ljudstvo opozoriti na njegovo dolžnost. Neustrašeno se poganja duhovnik za izpolnovanje drugih cerkvenih zapovedi, za posvečevanje nedelj, za post, velikonočno spoved in obhajilo, ker se to ne tiče njegove osebe; za dolžnost vzdržavanja cerkve in duhovnika si pa ne upa odpreti ust, ker se boji, da bi potem ne bil več priljubljen pri ljudstvu.
S tem se le ootuha daje ljudem, ki si domišljujejo, da so dobri kristjani, pa se odtegujejo vsemu plačevanju za cerkvene potrebe. Njihova sa-mopašnost gre celo tako daleč, da se pritožujejo, ako duhovnik v cerkvi govori o denarnih zadevah, ker se to ne prilega njihovim skopim ušesom; po-prašujejo, ni-li katoliška vera v Ameriki ista kakor v Evropi, ker se tukaj tolikrat govori o plačevanju, zahteva od vsacega farana gotova svota na leto, računa po 10c za sedež v cerkvi ob nedeljah itd. Cerkveni davek je za mnoge, ki jih vlada skopost, vzrok odpada od vere. Oni hočejo vero, ki nič ne stane; taka vera se lahko najde v Ameriki; to je vera tistih, ki nimajo nobene vere, toda taka vera jih bo stala po smrti večno zveličanje.
PRI- IN IZSELJEVANJE.
Nekoliko zanimivih razodev v gibanju selivcev do in iz Združenih držav je bilo od zadnjega junija meseca. Poročilo glavnega komisarja Sargenta za fiskalno leto 1907., katero smo objavili nedavno, jih seveda ne navaja. Vendar je mnogo domiselnih stvari v njem, ki bodo osvetlile vprašanje o priseljevanju, s katerim se bo sedaj spet pečal kongres.
Nova priselitvena postava je zado-bila veljavo z dnem 20. februarja in bo mnogo pripomogla v zabranjevanje pristopa “nezaželjenim” tujcem. Ampak skušnje še ni prestala, kd je bilo omenjeno poročilo pisano in počakati moramo še leto dni uradnega obvestila o njenem poslovanju. Priselitveni urad se še zavija v molk tako glede nove postave kakor glede proučavanja inozemskega vprašanja po posebni komisiji, dasi namigava, da bo brez dvoma treba nadaljnjih postavodajnih in upravnih izprememb.
Leta 1907. je bil pristop v deželo dovoljen 1,285,349 tujcem, kar pome-nja narastek od prejšnjega fiskalnega leta za 184,614. Temu narastku se ne čudimo, če pomislimo, da zadnje fiskalno1 leto ni imelo para glede pro-spevanja in delovanja. Kakor vse ka že, bo prihodnje poročilo zaznamovalo zmanjšatev priseljevanja in po množbo izseljevanja.
Od števila pripuščenih je samo ka-cih 46,000 doseglo ali preseglo vrhu nec življenjske moči — 45. starostno leto. Oseb, ki niso znale niti citati niti pisati, je bilo 337,573, dočim jih je kacih 5,000 znalo citati, a ne pisati. Vkljub ogromnemu številu, ki je trkalo na .vrata, jih je bilo samo 13,000 zavrnjenih iz tega ali druzega vzroka, naznačenega v postavi. Število pogodbenih delavcev poslanih nazaj je bilo 1,434, dočim je uboštvo (pauperism), ali očividna nevarnost ubožati,
preprečilo pripust samo 3,822 osebam. Težko bi bilo reči, da se je postava strogo izvrševala proti žrtvam staro-krajskega zatiranja.ali siromaštva, dasi je prišlo v to deželo mnogo ljudi brez vseh sredstev, brez obrti, brez upanja na pomoč od prijateljev. Dočim so novodošleci prinesli v deželo $25,600,000, je prišlo povprečno na osebo manj nego $20.
Izseljevanje se malo omenja v poročilu, ampak ogromno povračanje v staro domovino zadnjo jesen in zimo bo brez dvoma vplivalo na priselitveni urad, da bo letos gledal novodošlece z drugimi očmi.
* * *
Med razpredelnicami v komisarjevem poročilu je ena, ki navaja število priseljencev v zadnjem fiskalnem letu po spolu in po narodnosti, in tu se kažejo zanimive razlike. Navajeni smo misliti, da so prijentalski priseljenci skoro vsi moški, pa to ni res. Japoncev se je izkrcalo v vseh lukah, vštev-ši Hawaii, skupaj 30,226, od katerih je bilo 27,240 moških in samo 2,986 žensk. So pa evropske dežele, ki kažejo večjo razliko.
Številke za Grško so 35,151 moških in 1,429 žensk; za Turčijo, 20,173 moških in 594 žensk; za Bolgarijo, Srbijo in Črnogoro, 11,165 moških in 194 žensk. Tudi iz Britanske Severne Amerike je mnogo več moških, namreč 17,691, a žensk 2,227.
Dežele, iz katerih prihaja sedaj največ priseljencev, kažejo sledeče raz-delbe: Avstrija, moških 100,899, žensk 44,093; Ogrsko, moških 148,338, žensk 48,122; Italija, moških 224,598, žensk 61,133; Rusko in Finsko, moških 169, 780 žensk 89,157. V vseh teh slučajih je presežnost moških velika, kakor razmerje med 2 in 1 do 4 in 1.
Čudno dejstvo je, da se razdelba naj bolj zbližuje v slučaju Rumunije, ki je poslala 2,299 moških in 2,085 žensk. Za Anglijo so bile številke 35,449 in 21,188; za Irsko, 19,027 in 15,503; za Skočijo, 12,750 in 6,990; za Nemčijo, 22,000 in 15,807; za Švedijo, 12,300 in 8,278.
Seveda je pričakovati primeroma;1 majhnega števila stalnih naseljencev od novodošlecev, ki so po ogromni večini moški, in ljudje, ki so zadnji čas bežali onkraj morja, pripadajo predvsem tistim narodnostim, ki pošiljajo primeroma malo žensk semkaj. V tem oziru skoro prednjačijo tiste dežele, ki so bile veliki vir priseljevanja zadnje desetletje.
Vse to bo moral kongres vpoštevati.
NOVO LETO—NOVA DOBA
K.	S. K. JEDNOTE.
Ob začetku novega leta si navadno izvolijo podrejena društva svoje uradnike za prihodnje leto. To je lepa navada, kajti ob novem letu se začne delo na novo v prospeh društev kakor tudi Jednote, katero ista tvorijo. Dobri uradniki društev so dobri stebri Jednote, ker jo podpirajo in skrbe za napredek. Čim sposobnejše uradnike si izvole društva tem lepše bodo ista prospevala v tekočem letu; tako tudi Jednota.
Glavni uradniki društev so glavna podpora Jednote in čim delavnejši so isti tem bolj njih društva in Jednota napredujejo. Vsak novo-nastopli uradnik društva obljubi pri nastopu svojega urada, da bode deloval po svoji moči v korist društva in Jednote; vsak se zaveže spolnovati svoje dolžnosti po svoji najboljši moči.
Ali je pa dosti, da se stori obljuba? Ne, treba je isto točno izpolniti. Vsak uradnik mora vedeti, da je njega dolžnost ne le voditi društvo po dosedanji navadi ampak tudi storiti kaj v napredek. Gledati mora, da ne bode obr držal društvu samo to kar je prejel ob nastopu v urad pač pa, da se skaže vrednega uradnika in vodi društvo do procvita in napredka. Vsak se lahko spomni na onega hlapca, ki je dobil del, ter ga zakopal, ker se je bal, da mu ga ne ukrade tat; dal ga je gospodu nazaj, ki pa ni bil v zadovoljnost, kajti gospod je pričakoval od njega kaj več. Tudi uradnikom naših društev se je izročil tak del; zvesti in modri hlapci se bodejo trudili po vzgle du modrega hlapca, da bode tudi njih izročeni del obrodil hvalevreden sad. Gojiti ta del, da obrodi dober sad je težavna naloga.
Da seme rodi sad je največ ležeče od onega, ki ga obdeluje. Čim prid-nejši je vrtnar tem lepše mu rože cveto; čim marljiveji so uradniki društev tem bolj ista napredujejo.
Da se pa da kaj več storiti je treba lepo postopati z vsako rečjo. Najlepše sredstvo v napredek vsake reči posebno pa društev je sloga in bratska ljubezen. Člani društev in Jednote se morajo ljubiti med seboj eden drugemu dober vzgled dajati; pred vsem pa morajo to storiti uradniki društev. Čim lepše se bodejo1 uradniki vedeli, tem lepše se bodejo vedeli njih sobratje Uradniki društev morajo sobrate učiti kako delovati v napredek društev in Jednote, da drugim, ki niso člani dru štev lepe zglede dajejo. Ako bodo oni, ki še niso pri društvu videli kako se ljubijo člani društev in medsebojno eden drugemu pomagajo, bodo izpre-videli, da je neobhodno potrebno biti vsakemu v taki družbi. Pri sejah se mora skrbeti, da vlada med zbranimi mir in red; da se vedejo, kot bi bili družina velike hiše in otroci enega očeta. Pri sejah se morajo člani lepo podučevati kako se ima vsak vedeti zunaj društvene dvorane. Vsak član si mora zapomniti, da kar se na seji govori je najboljše, da ostane med člani, ker drugemu ni isto nič mar; tu-
di si mora vsak dobro v srce zapisati, da je vsak član Jednote njegov brat, za to mora isto tudi v delih kazati, to je, da vedno in povsod pripozna člana Jednote sebi enakega, kot svojega brata. Posebno pa se mora paziti, da eden drugemu kaj ne škoduje. Ako ti ni mogoče ali pa nočeš bratu koristiti — nikar mu ne škoduj! Spomni se lepega izreka: “Kar ti ne želiš, da drugi tebi stori, ne stori drugemu.” Ako slišiš kaj zoper brata, ne verjemi dokler se ne prepričaš; ko si prepričan na togoti se pač pa gledaj, da mu pomagaš na pravo pot; vsak se lahko premoti še modri Salomon je zgrešil pot. Vsak naj gleda, da bode drugim v dober vzgled, da bode vreden član naše dične organizacije in zvest izpolnjevalec naukov matere K. S. K. Jednote, kajti kdor se skaže med svetom kot dober član naše družbe je tudi, kakor pravi Američan, (desire-able) zaželjen in spoštovan ameriški prebivalec ali državljan.
Prejomenjene točke naj bi upoštevali posebno uradniki naših dičnih dru štev in jih pri sejah večkrat na srce polagali svojim sobratom in nadejati se je, da bode isto veliko koristilo, To pa ni le nasvet, ampak to je dolžnost vseh odbornikov društev.
Tudi je dolžnost članov društev, da uradnike spoštujejo in jim po svoji moči pomagajo delovati v napredek Vsak član naj vedno gleda, da bode storil kaj v prid društva; naj se ne zanašajo samo na uradnike, ker eden posamezen ne more vsega storiti. Vsak^član naj gleda, da pridobi društvu več novih članov med letom, ali da kaj drugega stori v korist celokupnosti. Velika armada nas je, ako bodemo delovali vsak po svoji moči se lahko veliko stori. Vsi delujmo složno kot eden in napredek je prav siguren. Vsi za enega, a eden za vse naj bode naše geslo! Čim več nas je zedinjenih tem Iožje premagamo vse težave. Složni stojmo trdno na straži, in ne premaga nas nobena nezgoda; naj se tok časa še bolj zaganja v naš tabor.
Naša organizacija slovi povsod koder slovenski rod biva in vsak Slovenec pozna ime največje slovenske podporne družbe K. S. K. Jednote, ker je že toliko dobrega storila za naš mili narod. Koliko je število solza, katere je posušila nje gorka ljubezen in jih obrisala iz oči sirot s svojo blagodar-nostjo. Radi tega pa smelo trdimo, da je naša Jednota storila za naš narod več nego je mogoče s peresom popisati. Pa tudi nadalje bode istota-ko delila svoje usmiljenje vsem, ki se k nji zatekajo; vsem, ki iščejo zavetja pod nje mogočnem plaščem, ki se razteza od Atlantika do Pacifika. Lahko smo ponosni na njo, ker je v resnici ponos Slovenca v Ameriki; in vsak si šteje v Donos biti član te organizacije, ker on» nas napeljava v izvrševanje istih naukov, katere nas je učila naša dobra mati, katero morda že krije hladna prst. Kdor točno izpolnjuje nje pravila, ta izpolnjuje tudi nauke svoje matere, katere mu je polagala na srce predno je zapustil hišo v katerej je preživel leta nepozabnih dni.
Vsaka dobra stvar ima svojega varuha, za to si ga je tudi naša Jednota izvolila preč pri svoji ustanovitvi. Izvolila si je za patrona mogočnega varuha sv. katoliške cerkve in natrona vsega slovenskega naroda — sv. Jožefa. V njegovem varstvu naj toraj procvita in raste ter deluje v korist, podporo in čast našega milega naroda slovenskega.
J. K., član K. S. K. J. št. 6752.
Kako dolgo žive mravljinci? Po opazovanju prirodoslovcev povprečno 15 let.
Stotnijo lesenih vojakov po 15 palcev visokih so našli pri izkopavanju v Egiptu.
Število motornih vozov je naraslo na Angleškem od 16 leta 1897. na čez 6000 sedaj.
Od 562,152 ton železne rude v palicah, ki so se izvozile iz Indije leta 1906., jih je šlo 108,870 naravnost v Združ. države.
Počaščen pravnik. .V East Elkportu, la., so volivci z 21 proti 2 glasoma sklenili, da se ima ime kraju v čast bivšega sodnika Johna Garber izpre-meniti v Garber.
Ris (lynx) usmrtil dečka. Šestnajst let stari sin Walter farmarja Petra Johnson iz okraja McKinney, N. C., je bil na lovu napaden in usmrčen. Zver je dečku odtrgala glavo skoro z života.
Na Jamajki je vsako leto toliko dežja, da bi bila cela dežela poplavljena z vodo visoko 12 čevljev, ako bi se dež naenkrat vlil.
Ob rojstvu vsacega otroka zasajajo na Japonskem drevo, ki ostaja nedotaknjeno do poroke istega otroka. Šele potem se dotično drevo poseče, in spreten mizar izpremeni njegov les v pohištvo, katero smatra mladi parček za naj dražji hišni okras.
Brez ječ izhajajo na Izlandskem. Ta mošnji prebivalci so tako skozinskozi poštenjaki, da lahko opuščajo vsako varnostno naredbo v zaščito lastnine, kakor ključavnice, zapahe, žabice, bruna. Zadnja tisočletje st« se na Izlandskem pripetili samo dve tatvini, vsaj dognalo se jih ni več.
ZEMANOVO “GRENKO
VINO ”
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleZ' nim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG1 LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
B. ZEMAN,
777 Alport St. CHICAGO, ILL.

Pozor Slovenci!
Rojaki, ki žele kupiti farmo ali zemljišča v Minnesoti; North Dakoti, Montani, Canadi in Texas-u isto lahko store z mojem posredovanjem, ker sem zastopnik raznih družb, ki se ba-vijo s trgovino zemljišč. Cena obdelanih zemljišč je od $10 do $50 aker.
Da je vse v redu se lahko prepričamo na sodiščih okraja v katerem je zemljišče. Ni se bati, da bo kdo opeharjen. Za resničnost in točnost mojega poslovanja garantirajo družbe, katerim sem podal varščino za veliko vsoto denarja.
Izposlujem posojilo na zemljišča.
Jaz sem bil sam na farmah nad 14 let in sem izprevidel, da bib ilo veliko bolje, ako bi se rojaki naselili na farmah nego v bližini fabrik, ker farmar je sam svoj gospod, in na farmi se ni bati, da ne bo kaj jesti ali piti, ako zastane delo v fabrikah. Pomislite, da žito raste in premoženje kmetov se množi, ko farmer najslajše spi.
Kdor želi pozvedeti več podrobnosti o kupovanju farm naj piše na:
Mike Pesdirtz,
34 W. 22 Plače,	Chicago, 111.
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedno pri roki. Iti tof je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje zuatia slovenska tvrdka
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM !
Kje je najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 32 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 800,000 kron.

Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne po« jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O.
FRANK SAKSER
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi
Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:..........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. podpredsednik:........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
IL Tajnik:................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec?...........Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
r Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich, t	Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
W	George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, III
LgjsjiV' ’	PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 80S N. Chicago St., Joliet, 111.	-.»r-
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
^	Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
jürrrnBix	------------------- ——»4 «««tir'
gäf. 3 H v IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. iäJijn.: ;■ aiii» PROŠNJA ZA SPREJEM.
Novoustanovljeno žensko društvo Marije Pom. v Rockdale, 111., prosi za sprejem v K. S. K. Jednoto. Imena članic so: Roza Ščinkovec, roj 1887, )■ Marija Zalar, roj 1882, Pavlina Krulac, roj 1882, Frančiška Pirc, roj 1882, Marija Škrabec, roj 1885, Helena Pekolj, roj 1881, Veronika Žagar, roj 1881, Ana Marentič, roj 1874, Katarina Fajnik, roj 1874, Marija Kostelc, roj 1871, Terezija Puhek, roj 1865, Lucija Bolte, roj 1864. Dr. št. 12 članic,
• - „*.v PRISTOPILI ČLANI.	^ii m i] Äj &
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 1267$ Jakob Janež, roj 1867, spr. 8. j ari.
1908.	Dr. št. 155 članov.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, IH., 12680 Anton Ivec, roj 1888, 12681 Franc Lokar, roj 1886, 12682 Jožef Sever, roj 1878, 12683 Franc Muhič, roj 1878, spr. 8. jan. 1908.	’	Dr. št. 263 članov.
K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 12684 Karl M. Kraschowetz, roj 1889, 12685 Franc Šajn, roj 1882, 12686 Lovrenc Ponikvar, roj 1871, 12687 Franc Kraševic, roj 1868, 12688 Anton Kovač, roj 1863, spr. 8. jan. 1908.
Dr. št. 54 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 12689 Franc Štajner, roj 1885, spr. 8.
jan. 1908.	Dr. št. 124 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 12690 Pavel Kirnig, roj 1889, 12691 Martin Petan, roj 1883, 12692 Martin Savnik, roj 1881, 12693 Vincenc Zupančič, roj 1877, 12694 Baltazar Schaffer, roj 1867, spr. 8. jan. 1908.
Dr. št. 39 članov.
K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 12695 Ivan Malnar, roj 1879, spr. 8. jan.
1908.	Dr. št. 30 članov.
K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 12696 Jožef Marentič, roj 1889, spr. 8. jan. 1908.	Dr. št. 27 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., k društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 11292 Vencel Horvat, 6. jan. 1908.	I. dr. št. 259 članov.
II. dr. št. 128 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 8067 Mirko Rudman, 2. 2. jan. 1908.	Dr. št. 257 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Srca Jezus. 70, St. Louis, Mo., 7364 Martin Derganc, 10260 Jakob Repar, 6. jan. 1908.	Dr. št. 63 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 8618 Franc Sestric, 8619 Marko Husan, 8631 Štefan Beg, 4. jan. 1908.	Dr. št. 52 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 101, So. Lorain, Ohio, 11527 Anton Renar, 30 dec. 1907.	Dr. št. 26 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 4089 Jurij Kralj, 31. dec. 1907.
Dr. št. 152 članic.
IZLOČENI ČLANI.	<
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 6434 Matija Zupančič, 6. jan. 1908.
Dr. št. 127 članov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 7987 Franc Pecman, 6. jan. 1908.
,	Dr. št. 99 članov.
Od društva Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 8704 Franc Bene, 28. dec.
1907	Dr. št. 152 članov.
Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 7771 Jožef Nemanič, 31. dec. 1907.
Dr. št. 37 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 11093 Jožef Koračin, 6. jan. 1908.
Dr. št. 34 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu Marije Čist. Spoč. 104, Pueblo, Colo., 3509 Elizabeta Šilc, roj 1879, spr. 8. jan. 1908.	Dr. št. 38 članic.
K društvu sv. Ane 106, Chicago, 111., 3510 Dora Pavišič, roj 1888, 3511 Marija Medic, roj 1878, spr. 8. jan. 1908.	Dr. št. 25 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 2917 Uršula Kvas, 2919 Margareta Malli, 30. dec. 1907.	Dr. št. 52 članic.
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva sv. Janeza Krst. 11, Aurora, III., 563 Marija Nemanič, 4. jan. 1908.
Dr. št. 14 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
140*0040f04(H04v' ->♦$
Društvene vesti.
♦0+040404046C
oliet, 111., 8. jan. — Društvo Vite-v. Jurija št. 3. K. S. K. J. bode ime-sejo v nedeljo dne 12. t. m. in ker le pri tej seji umeščenje novega >ora in tudi se bode slišal račun celega leta (1907), je želeti, da bi rdi polnoštevilno udeležili, irečno leto 1908 voščim vsem čita-em “Am. Slovenca”, posebno pa >m K. S. K. Jednote, tebi Amer. venec pa veliko predplačnikov in rudnikov.
John N. Pasdertz, preds.
[oliet, 111., 6. jan. — Društvo sv. Ge-vefe št. 108 K. S. K. J. je izvolilo deči odbor za leto 1908: Predsednica Ivanka Ogulin, podpredsednica Marija Gerčar, f. tajnica Katie Stariha,
[I. tajnica Marija Klepec, blagajnica Marija Golobič, zastopnica Marija Dunda, ladzornici Marija Pezdirc in Marija ilik,
bol. odb. Frančiška Oswald in Rozi unskole.
Na tej seji je bilo tudi sklenjeno, da ačujejo članice po 25c na mesec v uštveno blagajno za bolniško podpo-in v slučaju bolezni se plača po $3 teden podpore. Kakor hitro se pa
število članic pomnoži, zvišala se bode bolniška podpora.
Zavoljo tega priporočam vsem Slovenkam, ki še niso pri nobenem društvu, da pristopijo k našemu, ker to je edino slovensko društvu v Jolietu, ki plačuje članicam bolniško podporo.
S pozdravom!
Katie Stariha, tajnica.
Chicago, 111., 6. jan. — Spoštovani g. urednik A. S. Dolžnost me veže, da popravim svojo pomoto zaradi novoizvoljenega odbora društva sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J. in uljudno prosim vse ude in posebno g. Jožefa Medeč oproščenja. Naš odbor je:
Martin Kremesec, predsednik,
Frank Kalan, podpredsednik,
John VVukshinich, I. tajnik,
John Kočevar, protokol-tajnik, Anton Stalcar, blagajnik,
Anton Kremesec, zastopnik,
Frank Kozjek, Anton Žepohar, Matija Kremesec, nadzorniki,
Marko Starc, pomagač denar pobirati,
Jožef Medeč, maršal,
Nick Zornak, Jožef Kiren, zastavonosca,
Frank Kubal, ravnatelj.
S pozdravom! John Wukshinich, tajnik, 1317 S. Trumbull Ave.
novalo Marije Pomagaj, štev. 119. K. S. K. J. Seja bode zopet v nedeljo dne 20. t. m. Takrat so naprošene vse članice, da se iste udeleže. Tudi one, ki še niso članice naj pridejo in pristopijo.
Upamo, da bode imelo društvo lep napredek.	Odbor.
Chicago, 111., 7. jan. — Cenjeni gospod urednik A. S., prosim natisnite mi par vrstic v naš nam preljubi list. Navesti hočem napredek in položaj našega društva sv. Stefana št. 1. K. S. K. J., tako da tudi tisti izvejo, ki so člani ali žalibog jih ni celo leto na sejo. Naj pa vsaj ta list prebirajo, ker tukaj bodo našli zmirom kaj od društva posebno v tem prihodnjem letu. Jaz mislim, da ga ni člana društva, ki bi ne imel lista; ako ga nima, naj si ga naroči, ker je vendar tako poceni. Zatoraj člani društev in Jednote, vsaki naj bo naročen na list in tako bo vse izvedel od društev, ako se ne more udeležiti vsake seje, ker s tem je najboljše za tajnika, da vsaki član zmirom izve že naprej, kaj ima društvo posebno plačil. Naše društvo je imelo letos $3,360.31 dohodkov in $2,843.81 stroškov. Od teh je ostalo čistega v zadnjem letu $516.50. Same podpore v bolezni smo plačali $737.00. V blagajni imamo čistega premoženja $2,385,48, torej moramo reči, da je lep napredek z blagajno. Torej pozor, Slovenci v Chicagi, pristopite k društvu, ker tukaj se ni bati, da bi ne dobi! podpore.
S pozdravom na vse člane.
Frank Banich, tajnik.

Chicago, 111., 6. jan. — Cenjeni g. urednik, prosim, da priobčite teh par vrstic v Amerikanskem Slovencu. Naš# društvo Zvon št. 70. J. S. K. J. je obvršavalo obletnico svojega obstanka dne 31. decembra 1907, ko je tudi obenem priredilo društveno veselico. Veselice se je prilično Slovencev udeležilo, ako vzamemo v poštev letošnjo krizo, kojo tudi marsikateri Slovenec v Ch'cagi občuti. Društvo Zvon je v enem letu prilično napredovalo in tudi upamo, da bo še bolj napredovalo. Naš bivši tajnik in sedanji predsednik g. Jožef Bliš je s primernim nagovorom spodbujal navzoče Slovence in društvenike, kolike vrednosti so slovenska društva in posebno društvo Zvon. Naj še omenim, da je imelo društvo Zvon svojo letno sejo dne 14. decembra 1907., ko si je izvolilo uradnike za leto 1908. Izvoljeni so bili sledeči.
Jožef Bliš, predsednik,
Frank Retelj, podpredsednik,
Mirko Ciganič, I. tajnik,
Martin Kremesec, blagajnik,
Avgust Poglajen zastopnik,
John Gradiša, zapisnikar,
Karol Dumpe, John Kosmač, Frank Gradiša, nadzorniki,
Jožef Glazboda, vratar,
Andrej Sradiša, zastavonoša,
Anton Senica, maršal.
S pozdravom
Mirko Ciganič, I. tajnik.
Etna, Pa., 31. dec. — Naše društvo sv. Petra in Pavla št. 89. K. S. K. J. je imelo letno sejo dne 5. decembra in so bili izvoljeni sledeči uradniki: Predsednik Janez Erdeljac, podpredsednik Mihael Vukavič,
I.	tajnik Franjo Kuzmijak,
II.	tajnik Ivan Kulešič, zastopnik Miko Erdeljac, naglednik bolnikov Mihael Štukic, nadzorniki Janez Erdeljac, Josip
Strhovic in Miko Cunič.
Sobratskim pozdravom
Franjo Kuzmijak, I. tajnik.
Eveleth, Minn., 31. dec. — Društvo sv. Cirila in Metoda v Eveleth, Minn., si je izvolilo sledeče uradnike: Valentin Čampa, predsednik,
Marko Matekovič, podpredsednik, John Movern, I. tajnik,
Anton Erčulj, zastopnik,
John Movern, I. tajnik, Bx 373.
Leadville, Colo., 2. jan. — Naznanjam, da je podporno društvo sv. Jožefa št. 56. K. S. K. J. imelo svojo volitev dne 22. dec. 1907. Izvoljen je za leto 1908 sledeči odbor:
Filip Starc, predsednik,
Andrej Laushin, podpredsednik, Anton Koroshetz, I. tajnik,
Anton Novak, II. tajnik,
John Kershan. zastopnik,
Frank Zaitz, blagajnik,
Frank Stibernik, Stif Frenkovič, Frank Merveč, nadzorniki,
John Ažman, Martin Mesojedec, An ton Rozman, bolniški odbor,
Anton Anžiček, Matija Rudolf, maršala,
Frank Košek, Jožef Laushin, zastavonoši,
Adolf Anžiček, Anton Uršič, vratarji-
Konečno pozdravljam vse sobrate in želim veliko uspehov vsem društvom in tebi, skrbna K. S. K. J.
Anton Koroshetz, I. tajnik.
Rockdale, P. O. Joliet, 111., 9. jan.— Naznanjamo, da smo ustanovile tu v našem predmestju Jolieta, novo žensko podporno društvo, ki se bo ime-
St. Louis, Mo., L jan. — Društvo sv. Srca Jezusovega št. 70 K. S. K. Jednote je imelo dne 15. dec. 1907 svoje letno glavno zborovanje in volitev. Izvoljeni so sledeči udje:
John Mihelčič, predsednik,
Jožef Tratnik, podpredsednik, Robert Kunstel, I. tajnik,
Ignac Trost, II. tajnik,
Jožef Simonich, blagajnik,
Anton Bukovic, zastopnik,
Matija Omerzu, Franc fekok, Joseph Petrič, nadzorniki,
John Petrič, bolniški odbofnik, Marko Bubaš, vratar.
Pozdravljam vse člane in članice K S. K. Jednote in voščim srečno novo leto 1908, a tebi, A. S., pa obilo uspeha v letu 1908.
Anton Bukovic, bivši tajnik.
Sunnyside, Utah, 29. dec. — Dragi mi Am. Slovenec! Nekoliko vrstic prosim natisnite v Vaš nam zelo priljubljeni list iz našega Vam malo znanega kraja. Tukaj ima dve slovenski društvi in sicer društvo sv. Barbare H. N. Za-jednice, in drugo je društvo sv. Jurija št. 100 K. S. K. Jednote, kateri prav složno skupaj živata in skupno obhajata svoje veselice in zabave v prid enega ali druzega društva. Nadalje naznanjam, da je društvo sv. Jurija K. S. K. Jednote pri seji v decembru izvolilo svoj odbor za leto 1908 enoglasno sledeče:
Anton Verhovec, predsednik,
Alojz Kavalar, podpredsednik,
Anton Težak, I. tajnik,
Anton Slobodnik, II. tajnik,
Jožef Mežik, zastopmk in delegat, Ignac Zajc, Jakob Lončarič, John Starič, nadzorniki,
Anton Modic, bolniški obiskovalec, Frank Lukman, maršal,
Ignac Zajc in Anton Slobodnik, zastavonoši.
Nadalje tudi naznanjam, da se je
zgodila tukaj dne 24. decembra ob YA. ure popoldan velika nesreča. Namreč na kok-pečeh je povozila kara in čez pol pretrgala Jurija Kostelc, kateri je bil v trenotku mrtev. Pokojnik je bil star komaj 16 let in zelo priljubljen mladenič. On je bil rojen v Ameriki, a oče je pa doma iz Drašič pri Metliki. Dolenjsko in žaluje po njem, kateremu naj sveti večna luč! Pokojnik je bil prepeljan v Pueblo in tam pokopan na katoliškem pokopališču. Vsem znancem po širni Ameriki želim mnogo sreče v novem letu, tebi pa, ljubi mi Am. Slovenec, mnogo naročnikov in veliko uspeha.
Anton Težak, I. tajnik.
Great Falls, Mont., 3. jan. — Naznanjam, da je imelo naše društvo sv. Jožefa št. 69. K. S. K. J. glavno zborovanje dne 1. januarja 1908 in so izvoljeni uradniki in sicer isti kot pretečeno leto:
Matija Urih, predsednik,
John Ramuta, I. tajnik,
Anton Železnikar, zapisnikar,
Jakob Stariha, blagajnik in delegat. Naše društvo zelo slabo napreduje. Dasiravno nas ni veliko število Slovencev tukaj, pa ako bi hoteli vsi v društvo pristopiti, bi društvo štelo čez 30 udov, lahko i več. Žalibog, da se eni malo brigajo za društva. Rojaki, pristopajte pridno v dobra društva, dokler je še čas, ker marsikateri obžaluje, kadar je že prepozno; po-
sebno pa tisti, kateri ste oženjeni, ker za vas je še veliko večjega pomena.
Posebnih novic tukaj ni. Rudoto-pilnica dela precej dobro, ali največ jemlje sedaj samo iz Anaconde došle delavce, ker v Anacondi vse delo počiva. Se ne ve, do kdaj bo stalo.
Toraj neham z mojim pisanjem, ker tudi za druge nekoliko prostora potrebujete, in pozdravljam vse sobrate in rojake v Združ. državah in one onstran luže. Tebi, Amerikanski Slovenec, želim obilo naročnikov in dobrih plačnikov. John Ramuta, tajnik.
Joliet, 111., 6. jan. — Društvo sv. Ane št. 534 Katoliških Borštnaric je imelo svoje glavno letno zborovanje in volitev novega odbora dne 15. dec. 1907. Pri tej seji je bil izvoljen sledeči odbor za 1. 1908:
Marija Schwab, predsednica,
Ana Šukle, podpredsednica,
Ivanka Ogulin, I. tajnica,
Ana Klobučar, II. tajnica,
Marija Grahek, blagajničarka,
Dr. M. J. Ivec, društveni zdravnik, Ana Agnič, Marija Nemanič, Katarina Rogina, nadzornice,
Ana Vogrin, Marija Vrščaj, maršal-ki,
Marija Skrinar, Marija Weiss, vratarici,
Marija Schwab, zastopnica.
Pozdrav vsem sosestram, tudi onim ob Gorenjem jezeru.
Ivanka Ogulin, I. tajnica.
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE.
Dr. R, Mielke, Medical Director.
Ako je Čiovek bolan, takrat šele zamore ceniti veliko vrednost zdravja. Trdno zdravje ja največja sreča za vsacega človeka, za bogatega, kakor tudi za revnega. Za bogatega, da zamore vzivati življenje e v vsej razkošnosti, za revnega pa, da zamore preskrbeti vsakdanji kruh za-se in svojo družino, ker brez tega ni življenja za njega.
Skrb za Vaše zdravje je Vaša največja dolžnost v življenju. Ako Vi dopustite, da Vaše zdravje polagoma hira ter slednič popolnoma zapadete bolezni, s tem ne zakrivite samo Vaši lastni ose i, ker isto ne spada samo Vam, ampak tudi Vaši družini, Vašim prijateljem in Vaši domovini. Ako toraj zdravje zanemarite, ko imate priliko se ozdraviti, ni za Vas nobenega oproščenja.
Vsi oni, kateri so trošili čas in denar za zdravila, a brez uspeha, naj takoj natenko opišejo s\ojo bolezen našemu glavnemu zdravniku, kateri je gotovo že mnogo bolnikov z jednako boleznijo imel v svojom zdravljenju, kateri so dosegli zaželjeni uspeh ter popolnoma ozdravili.
Mi namreč pri nakupovanju in pripravljanju zdravil ne gledamo na to, če ista malo več stanejo, samo, da imajo po zavžitju pravi uspeh pri bolniku.
_ Pisma, katera vsaki dan prihajajo od bolnikov, kateri so že popolnoma obupali nad svojim zdravjem m kateri se danes vesele boljšega zdravja, kakor kedaj poprej, dovolj jasno pričajo o tem.
. Gitajte nekaj tacih zahvalnih pisem ter slušajte, kaj oni poročajo, kaj je on storil za nje, aten so morda ravno na taki bolezni bolovali, kakor Vi, kajti on zamore tudi za Vas storiti to, kar je za druge storil.
Cenjeni Collins M. I.!
Vaše pismo sem prejel, ter Vam pošilam svojo sliko, katero priobčite v časopise ter se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, katera so mi pomagala, kakor Vam je znano, da sem v 8 dnevih popolnoma ozdravil.
Se vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni
812-
Martin Krivic,
—6. St. Racine, Wis.
Martin Krivic
ZATORAJ ROJAKI !
Directorju Collins N. Y. M. I. 1
Vas prav lepo pozdravim in se zahvalim za ozdravljenje moje bolezni, ker vem, da ni doktorja, kateri bi mogel človeka tako hitro ozdraviti, kakor Vi. Ko sem zdravila prejel ter jih pričel točno po Vašem predpisu rabiti, jih nisem še polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor poprej.
Vas še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni
Josip Gulek,
Box, 26 Broadhed, Colo,
^	ako ste bolni, pridite osebno ali nam pismeno naznanite Vašo
bolezen in vse simptome. Mi pošilamo zdravila na vse kraje sveta, za katera se tu v Zjedinjenih Državah plača pri prejemu. Ako se pismeno obrnete na nas, pišite v svojem materinem jeziku, ker mi imamo nad 24 izurjenih tolmačov in Correspondentov za vse Evropske jezike, tako zamorete odgovor in natančno pojasnilo o Vaši bolezni dobiti v Vašem materinem jeziku.
Vsa pisma naslavljajte na slediči naslov:
The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE.
140 West 34th Street,	NEW YORK.
Uradne Ure od 10	5 v tednu »n .o 1 ob nedeljih in praznikih.
rr—TSS-gr-

Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1908
je dobiti po 30 ct. poštnine prosto.
Koledar je zelo zanimiv ter ima o-bilo slik.
Vsako leto ga razprodamo po 5000 komadov kar ^otovo znači, da je Koledar zelo priljubljen.
Primerno darilo je prijateljem in znancem v staro domovino, ter velja tudi le 30 ct.
Dobiti je pri
Frank Sakser Co.,
109 Greenwich St., New York, 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, Ohio. |
JOUET CITIZENS BREWING CO.
Cotilas Street, Joliet, 111.
Pijte samo “Elk Brand” pivo.
Filip» Hibler
1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
Izdelovalci najbolj šega piva sodčkih in steklenicah.
JOSIP JONTES
801 N. Chicago St N. W. Phone I2I|
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca veno pri roki. Northwestern Phone 1422.
— Rojaki naročajte se na Amerikan-skega Slovenca, ki je najstarejši slovenski list v Ameriki. Stane le $1.00.
Priporoča rojakom vojedobrozaloženo MESNICO katerej ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso.
Dobra postrežba in nizke cene.
Zgodba o višnjevem rubinu.
(Angleški spisal C. Doyle.)
Bilo je drugi dan po Božičnih praznikih. Obiskal sem kmalu dopoludne Svojega prijatelja Shertoka Holmesa, hoteč mu voščiti vesele praznike. Našel sem ga sedečega v naslonjaču, oblečenega v škrlatastordečo nočno haljo; okrog sebe je imel vse polno izdaj jutranjih listov.
Poleg naslonjača je stal lesen stol, na katerem“ je visel obnošen, na več krajih potlačen trd klobuk, ki že davno ni bil več za rabo.
Na stolu je ležalo povekšalno steklo ter pinceta; vedel sem takoj, da je ta klobuk ravno predmet Holmesove pre iskave.
“Kakor vidim, si zaposlen,” sem mu dejal. “Ali te morebiti motim?” “Nikakor ne. Nasprotno; jako ljubo mi je, da se morem s starim prijateljem razgovoriti o uspehu svojega raziskovanja. Predmet je tako vsakdanji,” pri tem je pokazal s palcem stari klobuk, “toda okolnosti, ki so ž njim v zvezi, so jako zanimive, dejal bi celo poučne.”
Sedel sem ter si grel roke ob prasketajočem ognju. Bila je huda zima, tako da so bila vsa okna kot ledena skorja. “Skoro gotovo se skriva za to stvarjo, ki je sicer videti tako nedolžna, kak umor,” sem omenil; “ti pa si našel v tem ten “ljno točko za nadaljn i preiskovanje krivnosti, da dožene , hudodelstvo t doleti storilca zaslužena kazen.”
“Ne, ne!” odvrnil jc Holmes, ter se smejal; “nikakega hudodelstva ni, le eden izmed onih malih a večkratnih dogodkov, ki se premnogokrat pripete ondi, kjer si štirimilijonsko prebivalstvo dela napotje na prostoru, ki meri le nekaj kvadratnih milj. Tu kjer se ljudstvo drega drug ob drugega kot na mravljišču, moramo biti pripravljeni na razne spletke; marsikatera zagonetka čaka rešitve, ne da bi imela kot podlago ali izvor kako hudodelstvo, ki pa ima vendar marsikaj posebnega in presenetljivega v sebi.
Marsikak tak slučaj smo že doživeli. Ne dvomim, da spada tudi ta slučaj med navedene dogodke povsem nedolžnega značaja. Postrešček Peter-son ti je gotovo znan?”
“Da, poznam ga.”
“Ta trofeja je njegova.”
“Ali je klobuk njegova last?”
“To ne, ampak našel ga je. Pravi lastnik je neznan. Sedaj te pa prosim, da ne smatraš tega klobuka kot staro klobučevino, ampak kot poizkusni predmet za Majino bistroumnost. Čuj predvsem, kako je dospel semkaj. Bil je na Božično jutro v spremstvu lepe, p;tane gosi, ki se brezdvoma baš sedaj peče v Petersonovi kuhinji. Bilo je tako-le: Nekako ob štirih zjutraj na Božični dan se je vračal Peterson— ki je, kakor veš, nad vse dostojen dečko,—od neke zabave domov. Pot ga je peljala preko Tottenham Court Road.
Pred njim je šel, kolikor je mogel opaziti ob slabi plinovi razsvetljavi,* visokorasel mož s orecej negotovimi koraki: nesel je čez ramo visečo gos. Ob voglu ulice Coodge zapletel se je v prepir z nekimi cestnimi postopači. Eden izmed teh mu je izbil klobuk raz glavo; mož je dvignil palico, da bi se branil, pri tem pa je razbil izložbeno okno za svojim hrbtom. Petersdh se je zato. podvizal, da bi pomagal neznancu, proti napadalcem. Ta pa je v strahu-zaradi razbitega okna in pa ker se mu je bližal Peterson v uniformi, katerega ie smatral najbrž za policijskega uradnika, — izpustil gos, ubral pot pod noge ter izginil v bližnjih ulicah. Obenem pa so ~ begnili tudi oni postopači, ko se je prikazal Peterson, tako da je ta ostal sam gospodar položaja, obenem na sta mu pripadla potlačen klobuk in pa postavna božična gos kot bojni plen zmagovalca na bojišču.”
“Gos je seveda takoj vrnil lastniku.” “V tem tiči ravno zagonetka. Res je bila na levi nogi tolste živalice privezana karta z napisom: ‘za Mr. Henry Bakerja’, ravnotako začetni črki H.
B.	— toraj gotovo začetnici lastnikovega imena. Veš pa, da biva v Londonu nekaj tisoč Bakerjev, in nekaj stotin Henry Bakerjev. Naloga dostaviti izgubljeno stvar pravemu lastniku toraj ni ravno lahka.”
“Kaj je toraj storil Peterson?” “Takoj na Božično jutro je izročil meni oboje, klobuk in gos, ker je vedel, da zanima mene vsaka, tudi najmanjša zagonetna stvar. Gfcs sem obdržal do danes zjutraj, potem pa sem uvidel, da je pametneje, vkljub temu, da zmrzuje, povžiti jo.
Najditelj jo je toraj vzel s seboj v namen, ki je odločen vsem gosem, meni pa ostal klobuk gospoda,.ki je na ta način prišel ob svojo božično pečenko.”
“Ali ta ni ničesar razglasil, kaj je zgubil ?”
“Ne.”
“Kako pa ti je mogoče, da dobiš kak podatek, da doženeš njegovo identičnost?”
“Le na podlagi izvajanj.”
“Na tem klobuku?”
“Popolnoma gotovo.”
“Ti se šališ: kaj pa-moreš posneti iz te stare, potlačene klobučevine?”
“Tu vzemi povekšalno steklo. Saj veš mojo navado. Preišči sam, kakšne
podatke da klobuk o svojem gospodarju.”
Vzel sem staro klobučevino ter jo vrtel zdaj v desni, zdaj v levi roki, ne da bi mi padla v glavo kaka misel. Bil je čisto navaden črn, trd klobuk ; okrogle vrste, obnošen in že davno ne I več za med ljudi. Podloga je bila svo ’ ječasno rdečesvilnata, pa ježe davno ; prišla ob barvo.Naslova tovarne ni bilo več mogoče citati, pač pa sta bili začrtani znotraj črki H. B., kakor je to že omenil Holmes. Ob robu je bila luknja za obešalo, manjkala pa je vrvica. Sicer pa je bil klobuk na več krajih zmečkan, prašen in pomazan. Očividno je njegov lastnik poskušal, posebno zamazanim mestom dati prvotno barvo s tem, da jih je namazal s črnilom.
“Jaz ne najdem in ne vidim ničesar,” sem dejal ter vrnil klobuk svojemu prijatelju.
“Nasprotno, Watson, vse različne stvari lahko vidiš. Pač pa pozabljaš, izvajati potrebno iz tega, kar si videl. Ti s premalo samoz ivestno lotiš dela.”
“Potem pa mi povej ti, kaj izvajaš iz tega klobuka.”
Vzel ga je ter še’ enkrat motril z le sebi lastnim natančnim opazovanjem.
“Sicer nam ne da toliko podatkov kot bi jih lahko,” je pripomnil, “vendar pa se lahko nekaj izvaja s popolno gotovostjo. Nekaj pa lahko smatram kot skoro gotovo resnično. Na prvi pogled vem, da ima mož vrlo dober spomin in pa, da je živel zadnja tri leta v prav dobrih razmerah, četudi so se mu sedaj jako poslabšale. Prejšnje čase je mož gledal na-se, sedaj pa tudi sam sebe zanemarja. Očividno nazaduje tudi moralno, kar je v zvezi s poslabšanjem njegovih razmer. Vidi se, da se vdaja slabim vplivom, v prvi vrsti najbrž pijančevanju. Očividno je posledica tega, da ne živi s svojo ženo v dobrih odnošajih.”
“Toda, ljubi Holmes! —”
“Vkljub vsemu temu pa mu je vendar še ostalo nekaj samozavesti,” je nadaljeval Holmes, ne da bi se bil zme nil za moj medklic. “Lastnik tega klobuka je mož, ki večinoma ves čas presedi, malokdaj zahaja na prosto, in ki ni več vajen mnogo se gibati; starosti je srednje in ima rujavkaste lase, ki jih je dal ravno zadnje dni striči ter jih vedno maže z mazilom. To vse so dejstva, ki se dado s popolno gotovostjo posneti iz tega klobuka. Mimogrede omenjeno je skoro gotovo, da nima v svojem stanovanju plinove razsvetljave.”
“Ti se brezdvoma šališ, Holmes.”
“Nikakor ne. Ali niti sedaj, ko sem ti vse podrobnosti natančno opisal, ne uvidiš, kako sem prišel do teh sklepov?”
“Priznam, da sem prav gotovo jako malo bistroumen; priznam pa tudi, da ti nisem v stanu slediti. Kako na primer prideš do trditve, da ima mož dober spomin?”
Narhesto odgovora, pokril je Holmes klobuk na glavo. Zlezel mu je čez čelo in ušesa do nosa. —- “To je vprašanje glede oblike glave”, je dejal; —- “kdor ima tako veliko čelo, gotovo tudi nima prazne glave.”
“In dalje, nazadovanja glede premoženjskih razmer?”
“Ta klobuk je star tri leta. Klobuki te vrste z ravnimi in le ob robu nekoliko zavihanimi kraji so prišli pred tremi leti v promet. Bil je najboljše vrste. Le poglej podšiv in podlogo, ki je iz najfinejše svile. Če je bil mož pred tremi leti v stanu nabaviti si tak klobuk in potem ni mogel več kupiti drugega, je popolnoma jasno, da je zašel v slabe razmere.”
“No, to je vsekakor res čisto jasno. Kako pa meniš to, da je prejšnje čase držal nase, sedaj pa molralno nazaduje?”
Holmes se je nasmejal.
“Njegova skrb za red in snažnost se kažeta tu-le,” je dejal in pokazal na mal steklen obroček na kraju klobuka, kamor se pritrdi elastična, vrvica. “Glej to je dokaz, da je skrbel za red; nabavil si je vrvico, da mu ne odnese klobuka veter. Potem pa — kakor vidiš dalje — ko se je vrvica odtrgala, se ni več potrudil, da bi preskrbel novo. Gotovo je torej, da sedaj ne drži več toliko nase, kar je obenem dokaz splošnega nazadovanja. Na drugi strani se je sicer zopet trudil, da skrije nekatere madeže na klobuku s tem, da jih je počrnil s črnilom. To zopet priča, 'da še ni izgubil vsega čuta za lastno dostojnost.”
“Tem izvajanjem moram vsekakor pritrditi.”
“Kar se tiče ostalega, da je srednje starosti, da ima rjavkaste, ravnokar ostrižene lase, ki ši jih maže, vidiš vse to na spodnjem notranjem delu klobuka. Če pogledaš s povekševal-nim steklom, opaziš drobce las, ki se drže klobuka kot prilepljeni s pomado. Tu vidiš zopeh prah, ki pa ni cestni, ampak oni drobni prah, ki se nabira le po stanovanjih. Dokaz je to, da je klobuk dalje časa visel doma. Us-.njafa podloga znotraj pa dokazuje, da se je moral lastnik klobuka močno potiti, to pa zopet dokazuje, da ni vajen hitre hoje.”
“In njegova žena? Nisi li dejal, da ne živi ž njo v dobrih odnošajih?”
“Ta prah na klobuku je najmanj že več tednov star. Pomisli Watson, če bi zapazil na tvoji glavi klobuk, katerega bi se držal prah celega tedna in bi te pustila tvoja soproga s takim klobukom oditi z doma! Kaj naj bi si domneval? Gotovo nič drugega, kakor da si padel v nemilost pri svoji soprogi.”
“Mogoče je pa še samec.”
“Ne, gos je nesel domov, da umiri svojo soprogo. Pomisli na listič, ki je bil privezan na gosji nogi.”
“Na vsako vprašanje si v stanu odgovoriti. Odkod pa posnameš iz klobuka, da mož nima v stanovanju plinove razsvetljave?”
“Tu poglej. Slučajno se zgodi, da se dobi na klobuk eno kapljo od voska ali dve, ampak tu jih našteješ kar pet. Gotovo je torej, da ima opraviti mož večkratTz gorečo svečo. To se da razlagati na ta način, da prižiga, ko se vrača ponoči domov, kratke konce voščenih sveč. V eni roki nosi klobuk, v drugi svečo. Na noben način pa ne more dobiti madeža od plina. Ali si zadovoljen sedaj, Watson?”
“No, seveda, ta razlaga je vsekakor jako bistroumna,” sem mu odvrnil sme je se. “Kakor je pa videti, se v tem slučaju ni zgodilo nikako hudodelstvo in razven izgube ene gosi ni nastala ni-kaka večja škoda. Zdi se mi, da bi bilo nadaljno preiskovanje le nepotreben trud.”
Holmes je imel že pripravljen odgovor na ustnicah, kar so se vrata hlastno odprla in v sobo je planil postrež-ček Peterson, ves razgret v obraz in z izrazom največje razburjenosti. Komaj je mogel na glas zaklicati “gos! gospod Holmes, gosi”, tako je bil za-sopljen.
“Kaj pa je vendar z gosjo? Ali je morda oživela in vam odnesla bedra skozi kuhinjsko okno?”
Holmes se je pri tem vprašanju zasukal na svojem sedežu, da bi Peter-sona lažje videl v njegov vznemirjen obraz.
“Tu poglejte. To je našla moja žena v gosjem želodcu!”
Pri tem je stegnil roko in na dlani se je zasvetil krasno bleščeč se dragocen kamen višnjevkasto se izpremi-njajoče barve. Bil je nekoliko manjši kot kako bobovo zrno, pa tako se je žaril na dlanu roke, kot električna iskra.
Na hip je skočil Holmes pokonci. “Ej, pri Bogu!” je vzkliknil; “Peterson, to je cel zaklad. Menim, da vsaj veste, kaj ste dobili in semkaj prinesli?”
“Demant; vsekakor dragocen kamen. Ta vam reže steklo, kakor mast.”
“To je pač več kot dragocen kamen; menim, da je sploh najdragoceneji, kolikor jih poznam.”
“Pa vsaj ne višnjevi rubin grofice Morcar” sem posegel v razgovor.
“Da, prav ta. Saj mora biti znan, ker sem zadnje dni čital v vsaki izdaji “Times” njegov opis. Ta kamen je edin svoje vrste in njegova vrednost niti ni določena, ampak se da le približno ceniti. Soditi pa potem, da je razpisano tisoč funtov nagrade onemu, ki ga najde, ni ta nagrada niti dvajseti del njegove vrednosti.”
“Tisoč funtov! Mogočni, dobrotni Bog!”
S temi besedami se je Peterson sesedel na stol ter naju kot onemel ogledoval drugega za drugim.
“Da, ta nagrada je razpisana najditelju tega kamena. Skoro gotovo ima to tudi drug pomen, s povodom kake nežne zadeve v ozadju. Vsled tega vem, da bi grofica dala tudi polovico svojega premoženja, da najde ta kamen.”
“Kolikor mi je znano, izginil je v hotelu Cosmopolitan,” sem pripomnil jaz.
“Tako je; ravno pred petimi dnevi, dne 22. decembra. Obdolžili so ključavničarja John Homerja, da ga je odnesel iz grofičine šatulje za nakit. Vse je dokazovalo njegovo krivdo tako jasno in obteževalno, da pride pred porotnike. Če se ne motim, je že tu natančneje časniško poročilo.”
Našel je takoj dotični članek, ki se je glasil:
“Tatvina dragocenega kamena v hotelu “Cosmopolitan”. John Horner, star 26 let, ključavničar po poklicu, je obdolžen, da je 22. decembra odnesel iz kasete grofice Morcar dragoceni kamen, ki je znan pod imenom “višnjevi rubin”. James Ryder, prvi hotelski sluga, je izpovedal, da je oni dan, ko se je izvršila tatvina, pozval imenovanega Homerja, da izvrši v toaletni sobi grofice Morcar neka popravila pri kaminu. Ryder je nekoliko časa ostal v sobi pri Homerju, potem pa je odšel, ker je bil nekam pozvan. Ko se je vrnil, ni bilo več Homerja; v pisalno mizo grofičino je bilo vlomljeno in na mizi je ležala prazna šatula z marokina, v kateri je imela grofica hra njene svoje dragocenosti, kakor se je to kasneje dognalo. Ryder je takoj na to razglasil vest o tatvini in Homerja so prijeli še tisti dan. Vendar pa niso našli dragocenega kamena pri njem, niti v njegovem stanovanju.
Grofičina hišina Katarina Cusack, ki je takoj na Ryderjev klic prihitela v sobo, ni vedela drugega izpovedati, kot potrditi izpovedbb Ryderjevo. Kot priča zaslišani policijski nadzornik Bradstreet je izjavil, da je Horner naravnost besnel, ko so ga prijeli ter pri tem pri vsem mogočem zatrjeval svojo nedolžnost. Ker je pa bil zaradi tatvine že enkrat kaznovan, je sodišče odstopilo celo zadevo porotnikom. Horner, ki je bil že od začetka in ves
(Nadaljevanje na 7. strani.)
vr
xYCen shj
L	ioasra tbikef/j*	^.

*IECUST4RÇ$
Ko kdo v rodovini oboli je treba preč pomisliti kaj
je storiti,
v slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji niso tako kritični, ker vsi vemo, da
Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
je najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani. To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeški sestav je zopet na delu k zdravju telesa.
Ko se Tam pripeti, da--------------------
izgubite okus se utrudite
imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva
takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno, čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um.
Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti.
V vseh lekarnah.	U. S. Serial No. 346.	Čistost garantirana.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,	CHICAGO, ILL.
Trinerjeva slivovica in brinjevec ste izvrstni pijači. Vprašajte za njel
fese

STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Haras/?
Chicago telet. 2794 mj telef.N 62 7..
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
—Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,CaJ
S.	HONET,
KROJAČ
918 North Chicago St, Joliet, I1L
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA..
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse posive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St
N. W. Phone 344.
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th «lice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar skadela, prodaja šif-karte ter pošilja denar
no in zan
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 123; Soutl
E. PORTER BREWING COMPANY
*
‘-’■«V:-

EAGLE BREWERY
izdelovalci
SOUTH BLUFF STREET.
PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Wiener Bier.
Joseph 8tukel,
*	avstr saatopalü,
JOLIET, ILL.
/
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je
v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ako želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga s, oj h so. dnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro in hitro vožnjo naj nižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
617 S. Center Ave., Chicago, 111.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
Vprašajte svojega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. ADLER & CO. na Exchange St. JOLIET, ILL.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::::
Velika zaloga. Nizke ctne.
....104 Jefferson St., blizu mosta.
Ustanovljena 1871.
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. TOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TAL COTT, blagajnik.
yriyuruidttu
Gostilno,
ROJAKOM
priporočam svojo
j, Phoenix ■^Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganj« ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. SfeLOfif,
N. W. Phone čop.
1137 N. Hickory St.,	Joliet
Collins Street Wine and Liquor House
Žgane, galon po $1.75, $a, $3.50, $3. $4, in $4.50.
Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $2.
Prodajamo na drobno za nizke trgovske cene..
G. W. KE1BER, Manager
1043 COLLINS ST.
N. W. Phone 999. Chicago 2893.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam.
ohn Steianič
na voglu Scott & Ohio cestL
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET
Pozor rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pribite k nam, da se pomenimo.
B. Schuster
Young Building
....'...JOLIET, ILLINOIS.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
če boš kujovai 0d nas, ti bomo v»*
lej postregli z -lajniijimi tržnimi c«' nami... Mi imame v zalogi vsakovrstnega lesa-
Za stavbo hiš in poslopij mehki ia in trdi les, late, cederne stebre, desk« in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predao kupiš LUMBER, oglasi si pri nas in oglej si našo zalogo! Mi t* bomo zadovoljili in ti prihrinili denar
W. J. LYONS,
Nas Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
čas med preiskavo strašno razburjen, se je pri konečni obravnavi onesvestil, tako da so ga morali odnesti iz dvorane.”
“Hm! to je vse, kar se tiče sodne obravnave.” je dejal Holmes zamišljeno in odložil časopis.
“Najina naloga je pa sedaj, razvozlati vozel, počenši z onim trenotkom, ko se je našla vlomljena kaseta, pa dotlej, ko je bil gdsi razparan goltanec. Kakor vidiš, Watson, so sedaj najine malenkostne preiskave dobile mnogo važnejše, in ne več tako nedolžno lice. Kamen je sedaj tukaj, in ta kamen izvira od gosi, gos pa od Mr. Henry Bakerja, lastnika onega obnošenega klobuka in vseh onih lastnosti, ki sem ti jih našteval in ki so ti dale toliko v mislih opraviti. Za sedaj se morava torej z vso resnostjo lotiti posla, da izslediva tega gospoda in doženeva, kakšna je njegova vloga v tej skrivnostni zadevi. Najenostavnejše sredstvo za to bode za sedaj pač objava v večernih listih. Če se to ponesreči, potem bo treba poseči po drugih sredstvih.”
“Kako pa nameravaš to razglasiti?” “Daj mi svinčnik in list papirja. Evo:
— Našla sta se ob voglu Goodge Street gos in črn klobuk. Mrs. Henry Baker naj pride iskat oboje danes zvečer ob pol 6. uri v Baker Street št. 221.—
“To je kratko in jasno obenem.” “Gotovo; ampak bode li tudi čital ta oglas?”
“Brez dvoma bode pazljivo zasledoval časniške vesti, saj je izguba za moža, ki mu ničesar ne preostaja, kot njemu, razmeroma vendar-le precejšnja. Gotovo je bil vsled nezgode z oknom tako prestrašen, da ni mogel takrat, ko se je prikazal Peterson, misliti na ničesar drugega kot na beg. Ravno tako pa je gotovo že obžaloval svojo naglico, s katero je izpustil gos ter zbežal. Seveda bode' tudi to vzbudilo njegovo pozornost, ker bode imenoma naveden, kajti vsak, ki ga pozna, ga bode na to opozoril.”
Ker ste ravno tu, Peterson, hitite takoj v pisarno za časniške objave ter oddajte to za večerne liste.”
V katere želite?”
“No, recimo: Globe, Star, Pali Mall, St. James, Evening News, Echo in še v kakega drugega, ki se ga baš domislite”.
Dobro; in ta kamen?”
No, seveda; ta ostane pri meni. Lepa hvala! Potem pa — stojte še, Pe terson! Kupite med potom, ko se vrnete, drugo gos ter mi jo prinesite. Moramo jo dati lastniku v nadomestilo za ono, katero ste bili zavžili.”
Ko je odšel Peterson, vzel je Holmes zopet kamen v roko ter ga držal proti svetlobi.
Glej, kako zares ljubka stvarca!” je dejal. “Kako se blešči in leskeče; pravcato središče in težišče za hudodelstva. Tako se godi vsem dragocenim kamenom. Ti so najboljša vaba vragova za peklo. Pri vseh večjih kamenih, kar jih doslej poznamo, lahko računimo na vsako potezo vsaj po eno krvavo dejanje, umor ali uboj. Ta, ki ga imava tukaj, ni star niti dvajset let. Našli so ga ob nasipu pri reki Amoy v Severni Kitajski; posebnost je pri njem to, da ima vsa svojstva pravega rubina, samo da je odsev temi vijoličaste barve in ne rdeče kot pri rubinih. Njegova zgodovina je vkljub njegovi zelo kratki starosti že prav žalostne slave. Dvoje umorov en samoumor in več tatvin ima že za seboj ta jedva štirideset gramov težki košček kristalizovanega ogljika. Kdo bi mislil, da je ta nežni nakit najboljši posredovalec za ječo ih vislice? Za sedaj zaprem kamenček v svojo kaše to, kjer je prav na varnem; obenem pa obvestim grofico z nekaj vrsticami da se nahaja pri meni.”
“Ali meniš, da je Horner nedolžen?’ “Tega ne morem trditi.”
“In pa, morda meniš, da je oni Hen ry Baker v zvezi s to Zadevo?”
“Ne; nasprotno sem skoro prepri čan, da je Henry Baker popolnoma ne dolžen. On gotovo ni imel pojma, da je bila gos, ki jo je nesel domov, pre cej več vredna, kakor če bi bila iz naj čistejšega zlata. Sicer bode pa to takoj dognano, kakor hitro dobimo od govor na našo objavo.
“Ali ne moreš dotlej ničesar storiti? “Ničesar.”
“Torej obiščem med tem časom kot po navadi svoje bolnike in se vrnem zvečer ob določeni uri. Rad bi bil priča, kako se bode razvozljal ta za motani vozel.”
“Drago mi bode; torej na svidenje Ob sedmih je večerja gotova; če se ne motim, imela bodeva jerebice. Z ozi rom na zadnji dogodek bilo bi skoro umestno, če bi naročil kuharici, naj jim poprej preišče goltance in želodce.” Zvečer sem se nekoliko zamudil polsedmih je že odbila ura, ko sem se vrnil na Bakersko cesto. Ko sem se bližal hiši, videl sem pred njo stati moža velike postave v svitu ulične svetilke. Na glavi je imel škotsko kapo in suknjo zapeto do podvratu Ta čas so se odprla vrata in oba sva hkrati vstopila v Holmesovo stanovanje.
“Gotovo Mr. Henry Baker,” je na govoril Holmes došleca, vstal z na slonjača ter ga pozdravil s prisrčno uljudnostjo, kakor je to znal z nevrjet no lahkoto le Holmes.
“Prosim vas, sedite, gospod Baker na ta stol ob kaminu. Mrzla noč j nocoj in kakor se mi zdi, vam je po letje ugodneje kot zima. —- Ravno pra-
vi čas si prišel, Watson. — Ali je to vaš klobuk, Mr. Baker?”
"Da, gotovo je ta klobuk moj.” Baker je bil visokorasel, širokopleč mož obile glave in odkritega, pametnega obraza z špičasto obraščeno brado, ki je postajala že precej siva. Lahna rdečica na nosu in licih je obenem z drhtečo roko pričala, da slutnja, ki jo je izrekel Holmes glede njegovih navad, ni bila neopravičena. Obdrg-njena in zamazana suknja zapeta je bila do pod vratu, ovratnik zavihan poke neu; izpod kratkih rokavov pa so gledale roke, ne da bi bila opaziti kaka sled zapestnic ali pa srajce. Govoril je počasi ter v odmorih, pri tem pa zelo pazil na besede. Iz vsega se je dalo posneti, da sva imela pred seboj izobraženega moža, ki je propadel le, ker mu ni bila sreča in usoda naklonjena.
Te stvari smo nekaj časa hranili, «er smo mislili, da bodemo po kakšni objavi od Vaše strani izvedeli vaš na-lov,” je pričel Holmes z nadaljevanjem razgovora. “Ne razumem, zakaj niste oglasili,”
Naj:n obiskovalec se je nekako v za-Jregi, a precej razločno in glasno nasmejal. “Moja denarmca v zadnjem času ni tako v srečnih razmerah, kakor je bilo to pač pred časom,” je'odgovoril. “Bil sem prepričan, da so lopovi vzeli gos in klobuk; smatral sem torej za brezvspešno, da bi zato, da bi morda dobil svoje stvari nazaj, izmetal se l*j več denarja.”
To je že res. A propos, kar zadeva gosi, moram vam povedati, da smo bili primorani jo povžiti.”
Povžiti?” Nekoliko razburjen vsled tega vstal je na pol se stola.
Seveda; pa če bi tega ne bili storili, ne bil bi imel nikdo od gosi vžitka. Menim, da vam bode ona-le gos, ki leži tamkaj-le na mizi ravnotako dobro došla v nadomestilo prve. Težka je skoro ravno tako, poleg tega pa še popolnoma sveža.”
“° seveda, seveda!” je vzdihnil Mr. ,ker z .vidniin znakom olajšanja. “Spravili pa smo perje, kosti, glavo itd. vaše prve gosi; če toraj želite...” Mož se je od srca na ves glas zasmejal. “Da bi jih kot relikvije shranil v spomin na dogodek one noči,” je dejal; “sicer res ne vem, kaj naj bi počel z ostanki svoje stare znanke. Ne; če dovolite, ljubši mi je ta-le krasen vzorec, ki leži tu na mizi. Z vašim dovoljenjem velja moja pozornost le temu!”
Opazil sem ostri pogled Holmesa, ki je veljal meni, pri tem pa je komaj vidno zmajal z rameni.
No, kakor želite; tukaj je toraj vaš klobuk in tam gos,” je dejal. “Mimogrede omenjeno, bi mi li mogli povedati, odkod je bila ona izgubljena gos? Jaz sem namreč velik prijatelj perutnine, in lepše živali že dolgo nisem videl.”
'Z veseljem,” odvrnil je Mr. Baker, ki je med tem vstal ter svojo novopri-dobljeno posest vzel pod ramo. “Jaz in nekaj mojih znancev smo stalni gostje v gostilni “Alpha”, tik muzeja. Naš vrli gostilničar, Windigate po imenu, je letos ukrenil, da vsak izmed nas proti malemu tedenskemu vplačilu dobi za Božič svojo gos. Svoj prispevek plačeval sem redno tudi jaz in ostalo vam je že znano. Zelo sem vam hvaležen, ker — kakor vidite — mi škotska kapa tako malo pristoja bodisi za moja leta ali’za mojo postavo.”
S skoro smešno kretnjo posadil si je zmečkani klobuk na glavo, naredil vsa kemu izmed naju poseben poklon ter odšel.
‘To je toraj Henry Baker,” je dejal Holmes, ko je zaprl za njim vrata. ‘Prepričan sem, da ne ve prav ničesar o stvari. Ali si lačen, Watson?” • ‘Ne posebno.”
‘Če si zadovoljen — predlagam, da
večerjava kasneje in zasledujeva to zadelo, dokler je še nova.” ‘Pbpolnoma prav.”
__________(Konec prih.)_______
Vedno pri rokah,
Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma | staro in. vredno nemško domače zdravilo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Exptilcr,
zamorete se vedno boriti tudi proti | hudim napadom reumatizma, neu-I ralgije,prehlajenja, bolezni v prsih *	in hrbtu. Ono ima 351etni
“¥“ rekord svojega vspeha.
A 8 A Brez \ arnostne znamke “sidro” m pravo.
25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
Naši zastopniki.
«j. :p. kijsto-
Lesni trgovec.
DES PLAINES IN CLINTON STS. Oba telefon 8. JOLIET.
Rojakom, ki žele naročiti naš list, priporočamo naše zastopnike, ki so sledeči:
Za Chicago, 111.: Fr. Banich,
Za Waukegan, 111.: Math. Stalcer. Za La Salle, 111.: Simon Jesenšek. Za Springfield, 111.: John Peterneli.
Za Pittsburg, Pa. in okolico: Ignac Podvasnik.
Za Moon Run, Pa.:	Fr. Machek.
Za Forest City, Pa.: Alpis Miklau-cich.
Za Etna, Pa.: John Skoff.
Za Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernik. Za Pennsylvania: John Verbiščar. Za Cleveland, O.: John Russ.
Za Cleveland, East Side: J. Lokar. Za Barberton, O.:	Jos. Podpečnik.
Za državo Utah: Anton Palčič.
Za Ely, Minn.: John Težak.
Tie Miel National Bail
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,00 o.oc
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
'Ttie D, S,” lOc. in "Meersclianin” 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet llls
Brown, preds Kodi. Kiioiier, pouprea» W. G. Wilcox, kasir.
Ï
ional
Kapital $100,000.00.
BARBER BUILDING. JOLIET, ILL je otvoril svoj nov hranilni oddelek 3. dec. 1906. Uloge po En DOLAR in več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota- če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsal«« vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je jamčena od vlade Združ držav. Nje trgovina je poslovana po nacionalni bankarski postavi ter se mora podvreči pregledu in eksamino-vanju.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj. pa do 4. ure pop.
POZOR, ROJAKI!
urejeno
Moderno «•ostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, 11!
Emil Eachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih o« znakov (badges), regalij, kap, bande in zastav. Velika zaloga vseh p< trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujn. kaj za društvo. Pišite slovensko K-tolog na zahtevanje zastonj.
Fr. Bambich
priporoča rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočam v posest.
N. W. Phone 406:
Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet.
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO,
kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo, fino žganje, dobro vino in tržim dišeče smedke. Rojaki dobrodošli!
Matli. Stefanich
400 Ohio St.,
Joliet, 111.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki S njim 1; hko govorite v slovenskem jeziku. In to
Za Milwaukee, Wis. in okolico: Jos, Kastigar.
Za Eveleth, Minn.: Pet. Srnovršnik,
Za Brooklyn, N. Y. m okolico:	Fr.
G. Tassotti.
Za Indianapolis, Ind.: John Hribernik
Za Denver, Colo: Geo. Paulakovich,
Za Calumet, Mich, in okolico: Nick Grabrijan.
Za St. Louis, Mo.: Jos. Simonič.
Za Soudan, Minn.: Fr. Svajgar.
Za Pueblo, Colo.: Joseph Hočevar. Math Novak.
Ker je list jako poceni; poleg tega pa prinaša največ važnih novic iz vseh slovenskih naselbin, za to je upati, da se ga vsak rojak naroči. Čim več naročnikov bode list' imel tem bolj bode zanimiv.	Uprav. “A. S.”
zn božič
in
NOVO LETO
pošiljajo Slovenci
__kaj radi darila
svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotovi denar; to pa najbolje, naj= ceneje in najhitreje preskrbi
FRANK SAKSERj,
109 GREENWICH ST., NEW YORK, N. Y.
1778 ST. CLAIRj ST.,
CLEVELAND, C.
Rodovitna zemljišča v državi Michigan, Ogemaw County po $7.50, v Missouri od $7.50, v Texas od $15 naprej aker.
Obdelana in neodelana zemljišča v vseh državah Amerike.
Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja, na vse kraje, izterjevanje zapuš čnine ni vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi.
John J. Pollak,
534m W. 18th St. Chicago, IH .
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam pri poroča.
123 Pine Street,
Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
POZOR, SLOVENCI!
Ko se mudite v nošeni mestu se radejem našega poseta v
mojej modemi gostilni.
Točim dohro Schoenhoffen-ovo pivo in druge pijače, tudi prodajem dišeče ‘Tnion-Made’ smodke.
Rojakom se priporoči m.
FLTJUOI-jF MARAŽ,
Washington St., blizo LOth Ave.,	GARY, IND.
Prodaiem pir »brndie listke; pošiijatn denar v staro domovino in pitsrektijem pri kupovanju zemljišč in lot.
VlS^iKIIDO "VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGci ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
B. BERKOWITZ,
910 N. Ohioi») Stree JOLIET, ILL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike.
je
? Dr. Struzinsicy. N. Chicago St
GOMPAGNIJ” GENEBA1E TEASSALANTKJOB
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in -	Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kozminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St.. Chica*.
Frank Medosh, agent. 9^78 Ewing Ave. So. Chicago, .tli.
A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111.
Paul Starič, agent, 110 South I7th St.. St. Louis, Mo.
Denur na poso jilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Broe
Halo, «J okun "v!
<je si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam tjer je največ zabave. Ali še ne veš, Ja je največ zabave v GOSTILNI.
JOHN KOŠIČEK,
,90 S. Centre ave. CHICAGO. ILL
Imenik podrejenih društev Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote.
Glasom sklepa 8. glavnega zbora v Jo-lietu, 111. priobčiti se ima v Jednotinem glasilu enkrat na mesec imenik vseh društev in njih uradnikov t. j. naslov predsednika, tajnika in delegata. (Glej zapisnik tega zbora, stran 4, seja 3., predlog delegata Martina Kremesec.)
I.	Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: John Žefran, 56 W. 25th St.; tajnik: Fr. Banič, 661 22nd St.; delegat: Ant. Poglajen, 144 W. 23 St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
S. Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: Ant. Oberstar, 105 Cora St.; tajnik: Mih. Uršič, 115 Indiana St. delegat: Ant. Glavan, 1119 Broadway. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
3.	Društvo Vitezov sv. Jurija, Johet, 111. Predsednik: J. N. Pesdertz? 1506 Centre St.; tajnik: Jos. Panian,' 1001 N. Chicago st.; delegat: Geo. Flajnik, no Indiana st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, To-wer, Minn. Predsednik: Geo. Nema-nich, Box 1230; tajnikjohn Lovšin, bx 1230; delegat: Fr. Tancig, bx 674. Vsi v Soudan, Minn. * Mesečna seja se vrši 4. nedeljo.
5.	Društvo sv. Družine, La Salle, 111, Preds.: Frank Mišjak, 342 Crosset st.; tajnik: Jos. Berglez, 1130—3d St.; delegat: Jos: Bregač, 1108—4th St. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Fran Bojc, 332 Messa ave.; tajnik: Math Novak, 432 So. Santa Fe ave.; delegat: Nick. Badovi-nec, 1909 E. Obriando ave. Mesečna seja vsakega 14 dne v mesecu.
8.	Društvo sv. Cirila, in }vIetodä, Joliet, 111. Predsednik: John'Gregorčič, 1222 Broadway; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway ; deiegat: Mart Kambič, 1204 Cora st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
10.	Društvo sv. Roka, Clinton, Iowa. Predsed.: John Stefanie 608 Pearl st.; tajnik: John Tancik, 609 Pearl st., Lyons, Iowa. Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo.
II.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Preds.: Louis Rudman, Bx 262; tajnik: Fr. Mrva, Box 262; delegat: Alfons Kessler, 231 Middle ave. Mesečna seja vsako prvo soboto ob 8. uri zvečer.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Vinc. Šume, N. Main St.; tajnik: Jos. Zallar, Jr., Box 547; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box 11. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
13.	Društvo sv. Janeza Krst.: Biwa-
bik, Minn. Predsednik: Fr. Jaklovič; tajnik: John Stopnik, Box 64; delegat:	Frank Nose, Box 77. Me-
sečna seja vsako psvo nedeljo
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Preds.: M. Tomazin, 436 Kemper ave.;. tajnik: Jos. Bezek, 1260 Talbot ave.; del. Ant. Ambrožič, 1259 Talbot ave. Seje se vrše prvi in tretji četrtek.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4625 Hatfield st., Pittsburg, Pa.; tajnik: Nick Klepec, 858 Ohio st.; delegat: Wm. Tomec, 54 Villa St. Seja vsako tretjo nedeljo.
16.	Društvo sv, Jožefa, Virginia,
Minil. Predsednik in delegat:	Fr.
Trampuš, Box 306; tajnik: Math. Ko-stainšek, Box 306, Virginia, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
17.	Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark. Predsednik: Fr. Planov-. -Šek, Box 76; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: And. Novosat, Box 8. Mesečna geja vsako prvo nedeljo v mesecu po 20.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Mat. Šute; tajnik: Mih. Mavrin, 213 Brundy ave.; delegat: M. Rupe, 144 Larmore St. Mesečna seja vsako, tretjo nedeljo.
21.	Društvo sv. Jožefa. Federal, Pa.
Predsednik:	John Krek; tajnik:
John Demšar, Box 237; delegat: John Tavčar, Box 82. Vsi v Bur-dine, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu
23.	Društvo sv. Barbari, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Mih. Hočevar, Box 315; tajnik: Jos. Hočevar, Box O; delegat: Al. Šušteršič, Box 185. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Pet. Klobučar, Piper Ala.; tajnik in delegat: Fr. Keržič, Box 33. Seja vsako 2 nedeljo.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik; Anton Grdina 6108 St. Clair ave.; tajnik: Ant. Logar, 3837 St. Clair ave, N. E.; delegat: John Grdina, 6011 St. Clair ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
29.	Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik:	Jos. Jurjevič,
North Broadway; tajnih Mihael Wardjan, 903 N. Scott st.; delegat: Mart. Težak, 1201 N. Hickory st. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: Paul Schneller, 509 Pine st.; tajnik in delegat: Paul Špehar 210 5th st. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
82.	Društvo Jezus Dober Pastir, En-umclaw, Wash. Predsednik: Pet. Ver-rovnik; tajnik in delegat: Jos. Mal-narič. R. F. D. No. 1. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
33. Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Jos. Ivanošič, 5225 Butler st.; tajnik:	Frank Cvetaš,
5154 Dresden Alley; delegat: Jos. Pav-lakovič, 4821 Blackberry Alley. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
38.	Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans. Predsedfiik:	Paul
Sterk 413—N. 5th St.; tajnik M. Majerle, 413 sth St.; delegat: Peter Majerle, 319 Barnet Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
39.	Društvo sv. Jožefa. Riggs. Iowa. Predsednik: Jakob Skala, Charlotte. Iowa.; tajnik: Štefan Stukel; delegat:
John Skala. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing,
Minn. Predsednik: Luka Trhlen; tajnik: J. M. Geržin, 217—3d Ave.; delegat: John Bradač. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri.
41.	Društvo sv. Jožefa, Pittsburg, Pa.
Predsednik:	J. Nachtigall; tajnik:
John Jevnikar, 132 Almond Alley; delegat: Joseph Lokar, 4828 Blackberry st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
42 Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Mark. Kofalt, 848 S. 2nd st.; tajnik: Lov. Verbos, 802 S. 2nd st.; delegat: Fr. Plut, 154 Main st. Mesečna seja vsaki tretji četrtek
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Pred.: John Deržaj, 718 E. Park ave.; tajnik in del.: Mihael J. Kraker, 503 E. 3rd st. Mesečna seja vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu.
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Jakob Kovač, 9550 Ave. M.; tajnik: Math. Černetič, 3948 Kreader Ave.; delegat: Josip Kompare, 8908 Greenbay ave. Mesečna seja vsaki prvi in tretji torek.
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda,East Helena, Mont. Predsednik: John Lozar, Box 32; tajnik: Martin Ovniček, Bok 185; delegat: Nick Veržuh. Seja vsakega 14 in 18 dne.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 319 —90th st.; tajnik: Mihael Zobec, 416 E. 9th st.; delegat: Jos Stern, 424 E. 9 th St. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. Predsednik: Mart. Kremesec, 500 N. 18 Pl.; tajnik: John Vukšinič, 1317 Trumbull Ave.; delegat: Anton Kremesec, 512 W. 18 Pl. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu.
49.	Društvo Jezus Dober Pastir, Sharpsburg, Pa. Predsednik: Rud. Po-žek, 236—57th St., Pitsb’g tajnik: Geo. Veselič, 4834 Blaeberry, st., Pittsburg, Pa,; delegat: Rud. Požek, 201—57 st., Pittsburg, Pa. Meše ne seja vsako četrto nedeljo
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Mra-vintz, 1020 Church Alley, tajnik: John Mravintz, 4810 Harrison St. Pittsburg, Pa.; delegat: Marko Ostronič, 92 Villa st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
51.	Društvo sv. Petra m Pavla, Iron-Mountain, Mich. Predsednik: Anton Podgornik, 515 Smith St.; tajnik: M. Badovinac, 6 Evine; delegata Math. Kozan, 516 Smith St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: Math. Jug, 738 War man ave.; tajnik in delegat: Al. Fon, 723 Warmän ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan,
111. Predsednik: John Umek, 1414 Mc Alister ave.; tajnik:	John Dobro-
volc, 1426 McAlister Ave.; delegat: Frank Opeka, Box 257. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega. Chisholm, Minn. Predsednik: Mart. Zalar, Box 541; tajnik: Fr. First, Box 147; delegat; Fr. Krebs, Box 54. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
55.	Društvo sv. Jožefa, Crested Butte,
Colo. Predsednik:	Anton Golobič,
Box 39; tajnik in delegat: M. Krašovec, Box 63. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Col. Predsednik: Filip Starc, 514 Front St.; tajnik: Korošec, 306 W. Chestnut st.; delegat: John Keržan, 701 Elm St. Mesečna seja vsakega 14. dne.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: Vinc. Riedl, 414 E. 9 St.; tajnik: John Zupan, 135 Montrose Ave.; delegat: Pet. Vogrič, 799 Flushing Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Tušar; tajnik: Fr. Demšar, Box 16; delegat: Ant. Rozina. Vsi v Irwin, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda,
Eveleth, Minn. Predsednik: Valentin Čampa; tajnik: John , Muvern, Box 373; delegat: Anton Erčul, Box 25, Sparta, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
60.	Društvo sv. Janeza Krst., Weno-na, 111. Predsednik: Jac. Pirman; tajnik: Jos. Rudolf, Box 76; delegat: Martin Pirman, Box 62. Mesečna seja je v šolski dvorani prvo nedeljo.
61.	Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: Nikola Gračan, 2 Bridge St.; tajnik in delegat: John Jerman, 619 W. Federal st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Preds.: John Pesdirc, Box 353; tajnik: Louis Šilc, Box 20; delegat: Fr. Drašler, Box 90. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, O. Predsednik : A. .Marinčič, 81Ö Aetna Road, S. E.; tajnik: John Šušteršič, 7713 Astell Plače; delegat: And. Potisek, 3S76--82 St. S. E. Mesečna seja vsako 'drugo hedeljd.
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: George Novak, 42 R.R. st.; tajnik: Luka Skradsky; delegat: John Škof, 571 Butler St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: J. Malenšek, 237 Hannover St.; tajnik: Ignac Kušljan, 322 Florida St.; delegat: M. Štiglic, 415 Florida St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v nemški dvorani.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleveland,
Ohio. Predsed.: Jos. Kek, 7103Grand ave. S. E.; tajnik: Jos. Perko, 7114 Filber Court. S. E.; delegat: Ant. Šuštaršič, 1816 Ater Ave. Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: John Žlogar, 234 Frederick st.; tajnik: Ant. Žlogar, 234 Frederick st.; delegat: N. N. Matjašič,
556 S. 3 st- Mesečna seja >sak tretji ponedeljek.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa.
Predsednik:	Jos. Klažter, Box 88,
Adamsburg, Pa.; tajnik: John Ferbots, Box 276, Monroe, Pa.; delegat: Fr. Pervinšek, Box 9Ü, Adamsburg, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik:Mat. Urih, bx 801, tajnik John Ramuta, bx. 605; delegat Jac. Stariha, 1711 6th ave. N. Mesečna seja vsako 3. soboto.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: John Mihelčič, 2840 So. 7th St.; tajnik: Rob. Kun-stel, 2118 N. llth St.; delegat: Ant. Bukovec, 1100 Wyoming St. Mesečna seja vsako 3. nedeljo.
71.	Društvo sv. Anton Pad., Goff, Pa. Predsednik: Frank Klemenc, Luxor, Pa.; tajnik: John Tome, Box 94, Goff, Pa., delegat: Martin Verbovšek, New Alexandria, Pa. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Fr. Verant; tajnik: Jac Muhvič, Box 1003; delegat: Jac. Petrič., Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
73.	Društvo sv. Jurija, Toluca, 111. Predsednik: Lukas Rački, Box 319; tajnik: Jacob Cesar, Box 328; delegat: Stefan Polič, Box 280. Mesečna seja prvo nedeljo po 15. dnem vsakega meseca v Pbličevih phostorih.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield,
111.	Predsed.: Jos Zupančič, 1913 E. Stuart St.; tajnik: A. Kužnik, 1201 S. 19 St.; delegat: J. F. Kren, 912 S. 16th St. Mesečna seja vsako 2. nedeljo.
75.	Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: John Novak, Box 173; tajnik;Ljos. Barbarič/ 28 La Harpe St.; delegat: Fr. Gregorič, 1212 Main St. Seja vsako tretjo nedeljo.
76.	Društvo sv. Jožefa, La Salle, 111. Predsednik: John Banič, Box 230, De Pue, 111.; tajnik: Alois Banič, Box 411, De Pue, 111.; delegat: John Obri, Box 55, De Pue, 111. Seja prvo nedeljo.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Forest City', Pa. Predsednik Kancijan Majhen; tajnik: John Osolin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 548. Meseč, seja vsako drugo nedeljo v mesecu
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chicago, 111. Predsednica: Ther. Banič, 661 W. 22 St.; tajnica: Frances Mihevc, 661 W. 22 St.; delegatinja: Ana Ulašič, 580 W. 21st St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: Fr. Grom, 501 Market st.; tajnik: Matija Jereb, 834— St.; delegat: Fr. Petrič, Box 114. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
80.	Društvo Matere Božje, South Chicago, 111. Predsednica: Uršula Ku čič, 9429 Ewing Ave.; tajnica: Tereza Ziherle, 189 — 95th St.; zastopnica: Katarina Jakovčič, 9621 Avenue M. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti,
Pittsburg, Pa. Predsednica:	Mar.
Flajnik, 4810 Harrison St.; tajnica: Jošefa Fortun, 4822 Plum Alley; delegatinja: Roza Bojane, 225 —- 57th st. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni .dvorani.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Anton Šinkovec, tajnik: Anton Skubic, Box 173; delegat: Alojzij Oblak, Box 87. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik: Pet. Šikonja, Box 213; tajnik: Jožef Star-čevič; delegat: Alb. Mataja, Box 188. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Gertrude Virant, 500 Globe St.; tajnica: Amalia Bombach, 563—11 th Ave. delegatinja: Anna Vrbanek, 2323 So. Broadway. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
86.	Društvo sv. Sera Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Marija
Gaber, Box 253; tajnica: Marija Ker-žišnik; delegatinja Ivana Ferlič, Box 399. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
87.	Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik:	Math. Judnič,
1101 Bluff St.; tajnik: Math. Golobich, 518 Summit St.; delegat: Mat": Lav-rich, 1312 Broadway. Meseči", seja vsa ko drugo nedeljo v mesecu
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jos. Butala; tajnik: John Hauptman, Box 121; delegat: John Butala, Box 44. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
89.	Društvo Petra in Pavia, Etna, Pa. Predsednik: John Erdeljac, 46 Railroad St.; tajnik: Frank Kuzmi-jak, 32 Ganster St.; delegat: Nikolaj Erdeljac, 25 Ganster St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, South Omaha, Neb. Predsednik: Mart. Derganc, 547 W. 18th St.; tajnik Ant. Ostronič, 1408 S. 12 St.; delegat: Još. Švajgar. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
91.	Društvo sv. Petra in Palva,
Rankin, Pa. Predsednik: Mart. Starešinič, 13 Orchard Alley, tajnik in delegat: Math. Kozan, 332 — 3d St., Rankin, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica Mil. Car, 46th st., tajnica in zastopnica: Marija Zivčič, 4925 Plum Alley, vsi v Pittsburg, Pa. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v Bennett, Pa.
93.	Društvo Friderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Franc Seti ničar, Box 328; tajnik: Štefan Zgonc, Box 43, delegat: Jožef Lam. Box 123.
Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
94.	Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik:
John Kočevar, Box 266; tajnik: Fr. Krarsj^r, Box 187; delegat: Jac. Rose, Box 163. Mesečna seja je vsako drugo nedeljo.
95.	Društvo sv. Alojzija, Brough-
ton, Pa. Predsednik: Pavel Fortuna;
tajnik: Ant. Demšar, Box 135; delegat: Flor. Debeljak, Box 72. Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo.
96. Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: John Recelj; tajnik in delegat: John Jelovčan, Box 45, Brady's Bend, Pa. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo.
g7* Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik: Vic. Merar; tajnik Math Gaishek, Box 518; delegat: John M. Knez, Panama, 111. Mesečne seje se vrše prvo nedeljo
98. Društvo sv. Treh Izaijev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: John Okoren; tajnik: Jer. Marentič; delegat: Josip Klepec. Mesečna seja se vrši prvo nedeljo v mesecu.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside,
Utah. Predsednik:	John Verhovec,
Box 214; tajnik: Anton Težak, Box 35; delegat: John Mežik. Mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda So. Lorain, O. Predsednik: Fr. Ambrožič, 562—11 ave.; tajnik: John Juha, 562 — llth ave.; delegat: Jos. Svete, 960 —■ 10th ave. Mesečne seje se vrše vsako zadnjo nedeljo.
102.	Društvo Novi Dom, Newark,
N.	J. Predsednik: Ignac Supanc, Newark, N. J., 324—14 ave.; zastopnik: Frank Intihar, 31—6 ave. Redne seje vsaki tretji četrtek u mesecu v društve ni dvorani 21 Prince St. Newark, N. J.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Jurij Sagadin; tajnik: Bernard Pavlič, 1138—30th st.; delegat: Franc Muren, Florida st. Mesečna seja prvo nedeljo.
104.	Društvo Marije Čist. Spoč., Pueblo, Colo. Predsednica: Josephine Mrhar, 1210 Bohman ave.; tajnica.: Jennie Hočevar, 207 E. Northern ave.; delegatinja: Jennie Zupančič, Messa ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo \y mesecu.
105.	Društvo sv. Ane, New York City, N. J. Predsednica: Ivana Stern,
424 — E. 9th St.; tajnica: Uršula Mrhar, 414 E. 9th st.; delegatinja: Fany Pirnat, 344 E. 9th st. Mesečne seje vsakega 15.
106.	Društvo sv. Ane, Chicago, 111.
Predsednica: Mary Kremesec, 503 W. 18th Place; tajnica: Theresa Kočevar, 788 W. 21 PL; zastopnica: Terezija Kremesec, 504 W. 18th Pl. Seje vsako prvo nedeljo.
107.	Društvo sv. Barbare, Moon Run, Pa. Tajnik: Urban Olivani, Box 186; delegat: Ant. Zajc, Box 166. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet, 111. Predsednica: Iv. Ogulin, 604 Hickory St.; tajnica: Kath. Stariha, 303 Stone St.; delegatinja: Marija Dunda, 1002 N. Chicago St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
109.	Društvo sv. Družine, Aliquip-pa, Pa. Predsednik: John Žitnik, Box 131; tajnik: Janez Vrečar, Box 213; de legat: Jac. Derglin, Box 131. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu.
no. Društvo sv.'Jožefa, Barberton,
O.	Predsednik:	Mav. Slatnar, 743
Cornell St.; tajnik: John Rataj, 696 Wunderlich Ave.; delegat: A. Kranjc, 167 Cornell St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
m. Društvo sv. Srca Marijinega Barberton, O. Predsednica: Ivana Žgajnar, 643 Newell Street; tajnica:: Antonija Rataj, 696 Wunderlich Ave.; delegatinja: Neža Kranjc, Box 362. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: St. Banovec, Box 1022; tajnik: Leopold Kukar, Box 1047; delegat: Jos. Agnič, Box 266. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
113.	Društvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik: Al. Andoljšek, 615 Elgin St.; tajnik: John Klun, 4881 Washington St.; delegat: Fr. Andoljšek, 4543 Pearl St. Mesečna seja vsak 12. dan v mesecu.
114.	Društvo sv. Marije Milosti Pol ne, Steelton, Pa. Predsednica: Mary Matjašič, 607 So. 2d St.; tajnica; Mary Starašinič, 617 S. 2d St.; delegatinja: Ana Kočevar, Hotel Oberlin, Oberlin,
Pa. Mesečna seja vsako tretjo soboto v mesecu.
115. Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Preds.: Neža Žagar, 404 Ferry St.; tajnica: Mary Majerle, 413 N. 5th St.; delegatinja: Apol. Žagar, 332 Barnet Ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
117.	Društvo sv. Srca Jezus., Murray, Utah. Predsednik: Jože Železnikar, Box 428; tajnik: Fr. Truden, Box 315; delegat: Vincenc Padar, Box 428. Redne seje vsakega 10. dne v mesecu.
118.	Društvo sv. Pavla, Little Falls N. Y. Predsednik: Fr. Gregorke, 2 Casler St.; tajnik: Ig. Malovašič, 624
E.	Mili St.; delegat: John Bregorka, 2 Casler St. Seja vsako drugo nedeljo.
BUEHLER BROS. CO„
104 N. Chicago St.
Prodaja mesa v soboto dne 14. jan.
Svinjska stegna, funt po.............9c
Sveža svinjska plečeta, funt	po.,..7c
Sveža reberca, funt po...............7c
Sveže klobase, funt po...........   ,8c
Svinjina “Butts”, funt po,...........9c
Govedina za pečenko, funt po.........7c
Sirloin Steak, funt po..............10c
Round Steak, funt po................10c
Flank Steak, funt po.................8c
Šunke, funt po..................... 10c
Slanina, funt po..................12j4c
Pridite zgodaj.
Visoka starost. V Ložnici pri šiben-ski Rogoznici je umrla Beža vdova Ercegovič-Gakk. Stara je bila 102 leti in 7 mesecev. Do svoje smrti je Toila popolnoma zdrava. Šivala je in tkala. Osem dni pred svojo smrtjo je prosila, da jo oblečejo v nevestino obleko. Pred smrtjo je še pila in jedla. Čudna smrt!
Židovsko pokopališče izginilo. V Varšavi se nahaja med judi posebna sekta "Karajiti”, ki sestoji iz približno 70 članov. Ta sekta je imela tudi svoje pokopališče. Ker jih tako malo pripada tej sekti, se le redko dogodi, da kdo umre. Zadnji “Karajit” je umrl pred 13 leti. Te dni je zopet eden umrl. Ko so pa prišli na pokopališče, ga niso našli. Mrtvega “Karajita” so pokopali potem na judovskem pokopališču.
ČISTIMO OBLEKO.
Mi čistimo, gladimo in barvamo moške, ženske in otroške obleke dobro, hitro in ceno, ter isto razvažamo po vsih delih mesta.
Naše delo je izvrstno storjeno za prav mal denar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE.
James Straka & Co.
620-622 Cass St. -'JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. *1.
J. J. KUKAR,
ZASTOPNIK	a
A	' ;
švseh parobrodnih družb.I
♦
*	Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem
*	duevnem kurzu.
$	Priporočam se rojakom.
|
£ 536 Belvedere St., Phone 1441,
*
«J. J■ KUKAH
WAUKEGAN, ILL.
•*"
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani .1
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in j ih.obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sar'"’
Hranilnih vlog je‘bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov 1 Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računske*4 sklepa
85,105,396 kron,
in sirer	drugimi zakladi:
zavarovane
.... 37,877.422	K
činam in kor-
jam....... 1,979,582	K
ce............. 738,000	K
ednostni papirji. 32,977,286 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in Dunaju ter graščin......   2,920,893	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je odmenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem.