Ptuj, 15. decembra 1967 Št. 49 Leio XX izvod 0,50 N din, 50 S Hin DANES V TEDNIKU: STRAN 2: Omejena sredstva prora- čunov Kako reševati živinorejske probleme STRAN 3: Reorganizacija omogoča novo kvaliteto Zaposlovanje v ormoški občini STRAN 5: Vzgojna vprašanja STRAN 6: Zgodovinski sestavki STRAN 7: Za vsakogar nekaj Tiskovna konferenca ob 100-let>nici I. slovenskega tabora Da bi slovensko javnost seznani- li z bogatim programom prireditev ob 100. obletnici prvega slovenske- ga tabora, ki je bil 9. avgusta 1868 v Ljutomeru, je pripravljalni od- bor za izvedbo proslave sklical za torek, 19. t.m. tiskovno konferenco, ki bo v dvorani občinske skupšči- ne Ljutomer, Gospodarstvo občine Ptuj | Počasnejši napredek ; Iz ugotovitev oddelka za anali- tične in organizacijske zadeve je razvidno, da je gospodarstvo ptuj- ske občine ustvarilo v devetih me- secih 592,534.005 novih dinarjev ce- lotnega dohodka, ali za 3,7 odstot- ka več kot v enakem času lani. Pod povprečjem je edino industri- ja, ki lanskoletnega celotnega do- hodka ni dosegla. Večji od pričakovanega je celot- ni dohodek v gradbeništvu in pro- metu, v negativnem smislu odsto- pata od predvidevanja najbolj kmetijstvo in industrija. Kmetij- stvo zaradi nepričakovano nizkih odkupnih cen in močno zmanj- šanega obsega kooperacij ske pro- izvodnje, v industrijski proizvod- nji pa so zastoji povečini posle- dica tržnih razmer; v strukturi povpraševanja je prišlo do velikih sprememb, o čemer pričajo nara- ščajoče zaloge. Realizacija dru- gih planiranih postavk je več ali manj v skladu z gibanjem celot- nega dohodka. Čeprav je veičina podjetij v de- litvi svojih sredstev namenila re- lativno več sredstev za sklade, kot so planirala, predstavljajo ta sred- stva spričo absolutno manjšega dohodka le nekaj več kot tretjino zneska, ki je bil v te namene iz- ločen lani. Skupna sredstva za osebne do- hodke so za 8,7 odstotka večja od lanskih. Najvidnejše je povečanje v gostinstvu. Manj kot lani pa je za osebne dohodke usvarjeno v prometu, industriji in komunali. Med gospodarskimi organizacijami je letos namenila relativno naj- manj sredstev za osebne dohodke ►vPerutnina«, in sicer kar petino manj kot pred letom, medtem ko je Projektivni biro dosegel dvain- polkratno povečanje dohodka za razdelitev in v tem razmerju zvi- šal osebne dohodke in sklade. Po izračunu je letos najbolj rentabil- no pK>slovalo letovišče grad Bori, najmanj pa Delta, ki je izkazala izgubo. Industrijska proizvodnja je bila v letošnjih devetih mesecih za 0,9 odstotkov nižja kot lani. Upa- danje proizvodnje je občutno za- radi visokih zalog in zmanjšanja naročil. Najbolj se je znižala pro- izvodnja v tovarni zaščite v Maj- .šperku in obratu splošne montaže v Kidričevem. V oktobru se je sicupna proizvodnja nekoliko po- večala in v povprečju dosegla lanskoletno. Pomembno znižanje zalog je dosegla le tovarna vol- nenih izdelkov, ki je konec sep- tembra znižala zaloge za polovico. laKo gieae na^ siauje čtvsuoia »c- tos kot septembra lani. Manj zalog izkazujeta tudi Delta in Petovia. Finančna situacija je nekoliko slabša od lanskoletne. Kljub enaki fakturirani realizaciji je celotni dohodek za 7,3 odstotka manjši kot lani. Za razdelitev je ostalo precej manj sredstev kot lani, kar se najbolj pozna na sredstvih za sklade, za katere je ostalo 20,8 odstotka lanskega zneska. Za skla- de tako neugodnega delitvenega razmerja že nekaj let ni bilo. O- stanek dohodka je v lanskem letu znašal ."53.1 odstotka dohodka za razdelitev, medtem ko je letos ta 19,5 odstotka. (Konec na 3. strani) Z občnega zbora ObSS Slovenska Bistrica Konferenca samoupravi javcev prihodnje leto Občni zbor občinskega sindikal- nega sveta v Slovenski Bistrici je pokazal, kakšno naj bo delo v po- sameznih sindikalnih podružnicah, kjer se delo sindikata največkrat izrodi, da je sindikat organizacija samo za rekreacijo in zbiranje ozimnice. Predsednik občinskega sindikal- nega sveta Kvirin Petrač je v svo- jem poročilu poudaril, da v letoš- njem letu ostaja gospodarslci raz- voj v občini pod republiškim pov- prečjem. Prav takšna pa je izko- riščenost obstoječih kapacitet. Slabo raziskano tržišče in zmanj- šana kupna moč sta pripomogla k precejšnjemu večanju zalog, kar je najbolj očitno v trgovini. Takšno gospodarsko stanje moč- no vpliva na zaposlenost v obči- ni. Gospodarski instrumenti se prepogosto spreminjajo, pa tudi preveč se pričakuje od njih, na- mesto da bi posvetili več pozor- nosti racionalnosti dela. Reforma je prinesla v novih razmerah gospodarjenja tudi spre- membe v samoupravljanje. Ko- likor močnejšo osnovo ustvarja- mo, tolilio močnejše naj bi bilo samoupravljanje. Nespremenjena organizacija pod- jetij, neustrezne kvalifikacije, ne- rešena sistemsko-ekonomska vpra- šanja, razmišljanja o »trdi roki« v podjetju, vse to so vzroki, da naša samouprava še ni takšna, kot bi pri sedanjem stanju gospodar- stva lahko bila. Ogledalo nerazvitih samouprav- nih oblik so seje osrednjih samo- upravnih organov s prenatrpani- mi dnevnimi redi. Na seji se ob- ravnava po šest do deset vsebin- sMh vpraišani. Takšne seje ^o nc- efektne in zelo neracionalne. Važ- nejše točke dnevnega reda so na- vadno na koncu, in to postavlja udeležence pred določena dejstva. V takšnih primerih odločajo v glavnem sestavljavci predlogov. To pa je metoda "-stiskanja« za- deve skozi samoupravne organe. Prenatrpanost dnevnih redov je tudi posledica premajhne odgovor- nosti posameznih komisij pri or- ganih samoupravnega organa, da razpravljajo na delavskem svetu o drobnarijah. Protislovja in dile- me, ki se pojavljajo v procesu sa- moupravljanja, pa se kažejo tudi v notranji samouppa\'ni zakonoda- ji. Zato je utemeljena kritika ne- učinkovite notranje zakonodaje, predvsem šc, če ocenjujemo, da je to eden od bistvenih elementov boljšega samoupravljanja v pod- jetju. Premajhna aktivnost vodstev sindikalnih podružnic, neangažira- nost članstva ter mala možnost vpliva članstva na delo sindikata so vzroki, da delo sindikalne orga- nizacije ni takšno, kot bi lahko bilo v danih razmerah. Vsekakor .■=0 potrebne spremembe v vsebini dela kot v deset let starih obli- kah organizacije. Za boljše delovanje sindikata je potrebno večje sodelovanje med vodstvom podjetja in samouprav- nimi organi. IZ RAZPRAVE ANTON MALE iz opekarne Pragersko je orisal razvoj podjet- ja in poudaril, da so v leto.šnjem letu povečali proizvodnjo za 20 odstotkov, v prihodnjem letu bo to povečanje znašalo 30 odstotkov. Dvig cen, za katerega so se odlo- čili vsi proizvajalci opekarniških izdelkov, bodo namenili za pove- čanje obstoječih kapacitet in za boljšo tehnologijo dela. Razen te- ga bodo v prihodnjem letu zmanj- šali razmerje delitve sredstev v korist skladov. Glede dela sindikata v podjetju pa je poudaril, da ni najboljšega sodelovanja med izvršnim odbo- rom sindikata in organi delavske- ga samoupravljanja. BOŽO STRNAD je poudaril, da sc v podjetju vse premalo zave- dajp ostrih razmer, ki nastajajo na tržišču. V občini je v tem po- gledu izjema le IMPOL. Izvolitev direktorja v EMMI vsekakor ni bila pravilna. Pojavlja se vpraša- nje, kaj bo s podjetjem takrat, ko Impol ne bo več tako velik kupec, kot jo sedaj. Primer LIP pa jasno kaže, kakš- ne uspehe lahko žanjemo z delav- .-kim samoupravljanjem, če delav- ci res sami vipravljajo. Zaskrbljujoče je v občini stanje, ki se je pojavilo pri delitvi oseb- nih dohodkov. Ce primerjamo, da se je obseg proizvodnje povečal ssmo za 1.3 odstotka, da pa so se povečali osebni dohodki v letoš- njem letu za več kot 17 odstotkov moramo vprašati, kakšna je za- vest naših delovnih ljudi oziroma odgovornost samoupravnih orga- nov. Ali še res nismo toliko zreli, da bi spoznali, je poudaril, da bi nam TE DNI PO SVETU Nove možnosti za sodelovanje v Evropi, Aziji in Afriki Leto 1967 se približuje svoje- mu koncu. To je bilo leto po- membne zunanjepolitične dejav- nosti naše države. Akcije na širokem mednarodnem področju so obogatile naš diplomatski ar- hiv. Vsekakor sodijo med naj- pomembnejše zunanjepolitične dogodike obisk predsednika Tita Sovjetski zvezi, deželam Bliž- njega Vzhoda — ZAR, Siriji in Irafcu, sodelovanje na posveto- vanju v Budimpešti ter vrsta srečanj v Jugoslaviji ob obisku državnikov z vseh kontinentov. Na kratko, to leto se izteka v duhiu že tradicionalne angaži- ranosti naše dežele v boju za boljše mednarodne odnose, za mir in nadaljnjo bogatitev pra- kse politike aktivne koeksisten- ce in neuvrščen j a. Leto 1968 se začenja z za Ju- goslavijo zelo pomembnim de- lovanjem na najvišjem nivoju: dogovorjeni uradni obiski pred- sednika Tita v Pakistanu, Kam- bodži, Indiji, na Japonskem in v Mongoliji bodo verjetno že v prvih mesecih prihodnjega leta. To bo nova spodbuda za krepi- tev prijateljskih odnosov in vzajemno koristnega sodelova- nja z deželami Azije. Pričaku- jemo pa tudi potovanje pred- sednika Tita v Afriko. Skoraj v istem času bo od- potoval predsednik zveznega iz- vršnega sveta Mika Špiljak na uradni obisk v Italijo. To bo vrnitev obiska italijanskemu premieru Aldu Moru, ki je obi- skal Beograd pred dvema le- toma. Poleg tega da bo predsednik Tito obiskal prijateljske dežele Azije in Afrike in da se bo po- gofvarjal z državniki teh dežel, pričakujemo obiske tudi v Ju- goslaviji. Eden pomembnih bo uradni obisk predsednika repu- blike Francije Charlesa de Gaulla. Čeprav datum njegove- ga prihoda še ni določen, lahko že sedaj govorimo o pomenu te- ga srečanja v Beogradu po raz- govorih, ki sta jih imela v Pa- rizu Koča Popovič in Marko Ni- kezič ob svojih obiskih pred- sedniku francoske republike. Bhžnja srečanja predsednika Tita v Aziji in Afriki bodo usmerjena izključno na obrav- navanje vprašanj, ki vznemirja- jo svet. Vendar to ne pomeni, da ne bo Jugoslavija vlagala na- daljnjih naporov za odstranitev krize v Vietnamu ali na Bliž- njem vzhodu. Obisk predsednika Tita deželam Azije in Afrike je samo del vse pomembnejših sti- kov, ki jih goji naša država v svoji politiki razvijanja sodelo- vanja s prijatelji z vseh strani. Mostovi sodelovanja, ki povezu- jejo naše obale z daljnim azij- skim in afriškim kopnim, bodo ostali edino v primeru, če bo ohranjen mir in kolikor bomo vedno znova prispevali k nadalj- njemu zboljšanju mednarodne atmosfere in razumevanju med narodi. Jugoslavija je vedno posveča- la pozornost tistemu, kar tvori vsebino politike neuvrščanja, to je sodelovanju vseh sil, ki so se opredelile za mir in za enako- pravne mednarodne odnose. Pre- vladuje mišljenje, da je potrebno danes v svetu potrpežljivo iskati elemente skupnega interesa, v katerih bo mogoče zgraditi ak- cijsko enotnost celotnega neuvr- ščenega sveta. To edino namreč lahko zmanjša pritisk velikih sil na male dežele in zagotovi ena- komeren va.7^roj svetovne skup- nosti narodov. MG NAJNOVEJŠE O POLOŽAJU V GRčrJI Junta sporoča, da so odstavili Icralja - Aretirani generali, ki so podpirali kralja pri protiudaru - S kraljem in njegovo družino je dopotoval v Italijo tudi bivši premier Kolias # Grški kralj Konsianntin je prispel včeraj sku- paj s kraljevsko družino z letalom v Rim. Turboreaktivno kraljevo letalo je pristalo rta vojaškem letališčn Campi- ono ob 3.55 po srednjeevropskem časn. S kraljem so dopo- toval i njegova soproga, mati in ostala družina ter bivši grški premier Kolias. Na vprašanja časnikarjev le kralj odgovoril, da »v tem trenut- ku« nima nobenega komentarja k položaju v Grčiji. Tudi ni odgo- voril na vprašanje, ali pomeni njegov prihod začetek izgnanstva ali pa se namerava vrniti v svojo deželo. • Radio Atene je objavil sporo- čilo vlade vojaške junte. da so kralja Konstantina odstavili in da so imenovali generala Zoidafisa za »vlcekralja-H. Hkrati je radio sporočil, da je ustanovljena nova s:rška vlada, v kateri je polkovnik Papadopulos prevzel položaj pre- miera in obrambnega ministra. Reuter objavlja nadaljnje spo- ročilo radia Atene, da so aretirali general polkovnika Georgisa Peri- desa. poveljnika III. armadnega korpusa v Solunu, generala Vida- lisa, šefa komandnega štaba v tem korpusu, in generala Esermana, poveljnika 20. oklopne divizije v zahodni Grči.fi. Včeraj so sporočili, da je tretji armadni korpus podprl kralja Konstantina proti vojaški junti. Atenski radio sedaj poroča, da so čete v Larisi izrazile lojalnost vla- da.ioči junti v Atenah. Kralj KoDiitantin od včeraj v Ilimu mu Dopisnik APP poroča, da je po- ložaj v Atenah miren, čeprav je bilo ponoči večkrat slišati strelja-, oje. Telefonske zveze z mesti v deželi so skoraj normalne. Direk- cija atenskega letališča še ne mo- re sporočiti, kdaj bo »nova stekel • nerinaro<1ni lotnl^ki orompt Pro- met na notranjih progah že pote- ka. bilo koristneje ta sredstva naložiti v delo strokovnjakov, ki bi izbolj- šali tehnološki postopek in bi na- to prišli tako do večjih sredstev za osebne dohodke? JOŽE TEŽAK, referent zavoda za zaposlovanje, je govoril o za- poslenasti oziroma nezaposlenosti v občini. Poudaril je, da se neza- poslenost veča iz leta v leto, med- tem ko podjetja sprejemajo vedno manj delovne sile. Na drugi strani pa se vsako leto izšola precejšnje število ljudi, ki ostanejo brez za- poslitve, čeprav bi bili voljni de- lati tudi za 20.000 starih dinarjev mesečno, da bi si pridobili ustrez- no prakso. Poseben problem pa je zasebno obrtništvo, predvsem popoldanska obrt. Nobeden ni proti zasebni obrti. Toda nekaj bo treba ukrepati pro- ti bosatenju zasebnikov. Zakono- dajo bo treba tako urediti, da bo šla obrt v korak z načeli naše so- cialistične ureditve. V zasebni oziroma popoldanski obrti pa naslaja še drug problem. Mnogo več ljudi bi bilo zaposle- nih, če ne bi bilo popoldanske obrti o/.iroma -fušanja«. Popoldanski obrtniki v podjetju malo storijo, da bi lahko bolje de- bli v svoji popoldanski zaposlitvi. Niso tudi redki pojavi, ko upo- kojenci s polno pokojnino zase- dajo delovna mesta, mladi stro- kovnjaki pa čakajo na delo. Zgrešena je tudi praksa v tistih podjetjih, kjer sprejemajo v uk «amo otrokp =;vniih delavcev. Inž. KAVKLER: delo sindikatov ni takšno, kot bi moralo biti. Vse- kakor pa so zgrešena mnenja ti- stih, ki pravijo, da ta ali drusa stvar ni delo sindikatov. Sindika- se mnrp 7rTiiniti enotnos* 'ie' (Nadaljevanje na 3. strani) S seje občinske skupščine Ljutomer ZciKsij_8,2 odstotnai udeležba na zborih volivcev v torek, 28. novembra, je bila v Ljutomeru seja občinske skup- ščine, na kateri so obravnavali poročilo sodnika za prekrške o upravnem kaznovanju, probleme glasbene vzgoje v občini, razprav- ljali so o predlogih In sklepih zborov volivcev, analizirali reali- zacijo proračunskih dohodkov v 10-mesečnem obdobju, sprejeli sklep o imenovanju ulice v novem naselju v Ljutomeru, za Ulico dr. Frana Kovačiča, in sklep o ime- novanju organov višjega disciplin- skega sodišča za uslužbence LM v Murski Soboti. Na zadnji seji občinske skupšči- ne 10. novembra je skupščina sprejela odlok o določitvi krajev- nih skupnostih ter delovnih in drugih organizacij, ki morajo usta- noviti organe za varstvo pred na- ravnimi in drugimi hudimi nesre- čami. Prav tako je na tej seji sprejela program razvoja kmetij- stva v občini in priporočilo za kmetijske delovne organizacije, da pred združitvijo v enotno organi- zacijo sporazumno izdelajo orga- nizacijsko shemo nove kmetijske organizacije in vsebinsko dopolni- jo koncept o združitvi. Po obrav- navi vprašanja združitve na zbo- rih volivcev in sestankih s kmeti kooperanti, naj samoupravni or- gani prizadetih delovnih organiza- cij odločijo o razpisu referendu- ma. Vse potrebne priprave je po- trebno izvršiti do konca decem- bra tega leta. Ti sklepi, kakor tudi sklep ozi- roma odlok o povračilu stroškov odbornikom in članom kolegij- skih organov, so bili obravnavani pri prvi točki dnevnega reda, in predvsem sklep o programu na- daljnjega razvoja kmetijstva ob- ravnavam zaradi tega, ker ga je potrebno upoštevati pri poročanju z razprave o predlogih in sklepih zborov volivcev, ki so bili analizi- rani na torkovi seji občinske skup- ščine (na zborih volivcev so raz- pravljali o predlogu integracije kmetijskih organizacij). Zakaj časopisi poimenič- m ne obravnavajo mla- dinskih prestopnikov RUDI SIMONIC, občinski sodnik za prekrške, je v poročilu o pre- krških za 10 mesecev leta 1967 po- udaril, da že ugotovitve o poveča- nju prometnih prekrškov za 32, gospodarskih za 96. zoper javni red in mir pa za 80 manj kot v lanskem letu, govori, da so glavni vzroki porasta števila prekrškov v primerjavi z lanskim letom pove- čanje prometa, saj je bilo od skupno 8.50 prijavljenih prekrškov s področja prometa 431. Med temi je bilo obravnavanih 35 voznikov, ki so pod vplivom alkohola kršili temeljna prometna pravila. Na kaznovalnem področju gospodar- stva jo bilo prijavljenih 31 črnih ribičev, ki imajo na vesti 108 pre- krškov. JANKO KOREN, odtoomik: 2e dalj časa opažamo, da je mladina vedno bolj udeležena pri prekrških. Menim, da zelo grešimo tako v domači kot v nasplošno družbeni vzgoji, ker smo preveč popustljivi. Tudi na- ša komunikacijska si-edstva od časnikov do televizije bi morala obravnavsti, kalko so določeni mladoletniki kaznovani za dolo- oene prekrške, in to poim^isko. Podobna mnenja so"'Tzraizili tudi drugi odborniki, vendar je na primer poimensko obravna- vanje mladinskih prestopnikov v časnikih neizvedljivo, ker so stTokovnjaiki s F>odiročja mladin- ske ikriminalistike ugotovili, da javmo obravnavanje teh prestop- kov ne bi imelo vzgojnega učin- ka. Na predlog sveta za splošne zadeve je skupščina sprejela sklep o določitvi odloka o obra- tovanju gostinskih lokalov, o omejitvi hitrosti vozil .skozi me- sto Ljutomer do 50 km na uro in priporočilo, da komisija za varnost prometa v bodoče skup- no z avto-moto društvi in orga- ni ljudske milice organizira po- goste preglede vozil voznikov amaterjev. Taka akcija bi bila v preventivnem smislu zelo ko- ristna. Kje so vzroki slabe ude- ležbe zborov volivcev? v času od 11. do 16. novembra letos so bili v ljutomerski obči-, ni izvedeni kandidacijs'ki zbori volivcev za določitev kandida- tov za nadomestne volitve v zvezni zbor zvezne skupščine. Od skupnega števila 11.899 vo- lilnih upravičencev se je 33 skli- canih zborov udeležilo 970 vo- livcev ali 8,2 "/o, kar je glede na obravnavano problematiko zelo nizka udeležba. Vsekakor se zaradi tega postavlja vprašanje, v kakšni meri se zbori volivcev lahko v prihodnje še uveljav- ljajo kot institucija neposred- nega dogovarjanja in odločanja, ker se občani za zbore volivcev premalo zanimajo. Vzroke, ki so negativno vplivali na delo zbo- rov volivcev, bo potrebno ana- lizirati in o tem vprašanju za- vzeti v skupščini določena sta- lišča (sklicanje zborov v zelo kratkem roku, obravnavanje formalnih vprašanj, ko volivci nimajo kaj odločati, slabe teh- nične priprave, premala skrb / obveščanje itd.). Zaradi tega so na seji skupščine poudarili, da se bodo morali za dogovarjanje občanov posluževati tudi drugih oblik, kot so javne tribune, zIdo- ri občanov, sestanki po interes- nih področjih in podobno. Zbori volivcev pa naj ostanejo kot in- stitucija, kjer se bodo spreje- male na primer materialne ob- veze ali kandidiranje otvčanov v predstavniške organe. Na večini zborov volivcev bila obravnavana poročila o delu krajevnih skupnosti v tem letu in programi za leto 1968, v skladu s programi komunalna (Konec na 5. strani) Seja skupščine občine Ptuj Razprava o poročilu o gibanju gospodarstva po periodičnih ob- računih za 9 mesecev 1967- Sklepanje o predlogu odloka o zaključnem računu proračuna in rezervnega sklada občine Ptuj za leto 1966. Sklepanje o predlogu odloka o spremembah (rebalansu) prora- čuna, o predlogu odloka o spre- membah odloka o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne pregle- de v občini Ptuj. Sklepanje o predlogu odloka o priznavalninah prostovoljcem — borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919 v občini Ptuj. Sklepanje o predlogu odloka o določitvi melioracijskih in proti- erozijskih območij v občini Ptuj. Sklepanje o predlogu odloka o doplnitvi odloka o vodenju regi- stra rejcev plemenske živine in o plačevanju povašalne odškodni- ne za oplojevanje plemenic v ob- čini Ptuj. Sklepanje o predlogu odloka o odpravi kmetijskega sklada v občini in o predlogu odloka o pooblastitvi organizacij za oprav- ljanje strokovnih zadev s področ- ja urbanističnega planiranja v ptujski občini. Sklepanje o potrditvi lovsko gospodarskih načrtov lovskih dru- žin za lovsko leto 1967-1968. Sklepanje o potrditvi sprememb in dopolnitev statuta Kreditne banke Ptuj. Sklepanje o prevzemu poroštev za Mesokombinat »Perutnina« Ptui Sklepanje o zadolžitvi občine Ptuj (najetje posojila za adaptaci- je stanovanjskih hiš kmetov — borcev NOB). Sklepanje o prometu z nepre- mičninami, o razrešitvi sodnika občanskega sodišča v Ptuju in o soglasju k razrešitvi namestnika občinskega javnega tožilca v Ptu- ju. Sklepanje o izvolitvi predstav- nikov zavarovalccv v zbor za- varovalcev Zavarovalnice Mari- bor. Vprašanja odbornikov. 7. R. Sfraa 8 Stran 8 TEDNIK — pefck, If. decembra i96?\ Proračun 1968 Omejena sredstva Vsi proračuni po možnostih, ne pa potrebah Proračunsika sredstva za 1968. leto bodo znaišala deset milijaa:x3 in 660 milijonov novih dinax- jev. Je to minogo ali malo, je ta številka v skladu z možnost- mi in potrebami? Na ta vprašanja je bil dan odigovor v nedavni raapraivi v zvezni skupščini. Glede na letos bo proračun večji za 8,7 •/». To ni malo. Tako povečan prora- čum tje odraz nažih materia.lnih možnosti, predvsem pa neodlož- ljivih potreb. Možnosti so nam- reč precej male, medtem ko so potrebe velike in neodložljive. Po tem, kolikor so stvari znane in budi v zgoraj omenjeni raz- praivi je bil o tem govor, na- cionalni dohodek niti skupna proizvodnja v prihodnjem letu ne bosta dosegla takšne stopnje povečanja. To dejansko pomeni določeno odstopanje od načela, postav- ljenega z reformo, da je treba čuvati razmerje med poveča- njem nacionalnega dohodka in povečanjem proraičuna. Res je sicer, da to načelo ni bilo raz- glašeno kot sveto, vendar so ga omenjali kot enega najpomemb- nejših v izvajanju reforme. Do- ločene pripombe v tem pogledu je bilo mogoče slišati v skup- ščinski debati. Polglasno vpra- šanje se je glasilo, ali se ne bo zgodilo, da bo proračun dobil tis'ti pomen, kot ga je imel ne- koč in ki ga ne bi smel več imeti. Vendar strah pred tem precej izgine, če pogledamo strukturo proračuna predvsem s stališča njegovih izdatkov oziroma če pogledamo, za kaj vse bodo po- rabljena proračunska sredstva v prihodnjem letu. Izdatki narodne obrambe bo- do povečaTu v prihodnjem letu za 12 "/o, kar ^e manj, kot so najprej zahtevali. Nujno je tu- di povečanje sredstev za zašči- to invalidov, za zboljšanje po- ložaja udeležencev narodnoo- svobodilne vojne, za financira- nje povečanih pokojnin, za do- polnilna sredstva nerazvitim re- publikam in krajem itd. Proračun za naslednje lebo vsebuje tudi postavko sredstev za intervencije v gospodarstvu. To je. dejansko, prerazdelitev akumulacije posameznih gospo- darsikih vej skozi proračun. Ta sred'stva bodo. za razliko od mnogih drugih postavk prora- čuna, manjša kot letos. To dej- stvo in podatek, da bodo pro- računske re:^erve v naslednjem letu zelo male (komaj 15 mili- jonov N din) govorita o tem, da gospodarstvo ne bo moglo pri- čakovati večjih intervencij iz proračuna za reševanje svojih problemov. Prorcfčimska discin^ina Vsi omenjeni izdatki prora- čuna so ocenjeni kot realni, ce- lo skromni, in so daleč od tega, da bi jih lahko kdo imenoval masdpne, Obstaija upravičeno prepričanje, da bi morali dobi- ti obramba, nerajzviti kraji in nekateri drugi koristniiki pro- računsikih sredstev več, kakor bodo dobili. Toda sredstva so bila omejena in so bile celo najbolj realne zahteve stisnjene na minimum. Iz vsega tega iz- haja, da je predloženi proračun odraz tistega, kar je bilo mogo- če narediti, ne pa tistega, kar bi bilo treba. V tako stisnjenem proraičunu bo potrebna zelo velika prora- čunska disciplina, ne samo pri kori&tndkih zveznega proračuna, temveč tudi pri koristnikih vseh drugih proračunov. Ce ne bo upoštevanja proračunskih po- stavk, tudi najmanjših, bi to lahko privedlo do nadaljnjega zajemanja nacionalnega dohod- ka, torej do nadaljnjega obre- menjevanja gospodarstva, kar pa bi pomenilo dejansko krše- nje načel gospodairske reforme, B. L. Z zborovanja pridelovalcev koruze v petek, 8. t. m., Je bilo v ptujski kino dvorani veliko zborovanje pri- delovalcev koruze, ki ao se ga ude- ležili številni kmetje-kooperantl In kmetijski strokovnjaki z Dravskega In Ptujskega polja ter Iz drugih ob- močij severovzhodne Slovenije, med njimi inž. Ivan Novak, direktor ju- goslovanskega kmetijskega gozdar- skega centra Iz Beograda, Inž. Franc Mikuš, selekcloner. inž. Oto Križan, zastopnik sekretariata za gospodar- stvo SRS, dr. Tilčka Krivic, docent biotehnične fakultete v Ljubljani, inž. Janez Saksida, zastopnik Višje agronomske šole v Mariboru, inž. Jože Križnik, predstavnik Kmetijske srednje šole v Mariboru, In drugi. Zborovanje Je pričel inž, Milan Koren, direktor obrata za zadružno kooperacijo »Jože Lacko« Ptuj, ki je v svojem uvodnem nagovoru pozdra- vil navzoče in poudaril pomen zbo- rovanja. Po izvolitvi delovnega pred- sedstva v sestavu: Inž. Milan Koren, predsednik, inž. Ivan Frank, inž. Tončka Berlič, Martin Slodnjak in Janez 2ampa — člani — je direktor obrata inž. Milan Koren prebral iz- črpno poročilo o letošnjem tekmo- vanju kmetijcev v pridelovanju ko- ruze. Med drugim je poudaril, da smo prišli v kmetijstvu do tistega stadija razvoja, ko nas najrazličnej- še proizvodne in tržne nujnosti sili- jo, da napravimo v proizvodnji in prodaji kmetijskih pridelkov koreni- te spremembe. Ne moremo In ne smemo se v celoti zadovoljiti z uspe- hom letošnje akcije, čeprav smo lah- ko na nekatere posamezne remltate vrhunskih pridelkov več kot ponos- ni. Nujno je, da se kmetijski stro- kovnjald In kmetje-kooperantl glo- boko razmislijo nad realnim številč- nim pokazateljem, da smo letos do- segli v pogodbenem sodelovanju povprečni pridelek 7500 kg suhega zrna na ha, Izven kooperacije (kmet- zadruga) pa le 3800 kg suhega zrna na ha. Ce pri tem upoštevamo še razliko v proizvodnih stroških, ki znašajo pri pridelku 3800 kg/ha — 64 S din po enem kg koruze, — pri pridelku 7500 kg suhega zrna na ha le 44 S din po enem kg koruze, — nam tukaj poseben komentar ni po- treben. Ob koncu poročila Je Inž. Milan Koren poudaril, da pri tej ak- ciji tekmovanja v pridelovanju ko- ruze ne gre za nagrade, temveč za večje ha pridelke, ki bodo pritegnili za seboj in vključili v akcijo tudi tiste najbolj neverne Tomaže, ki se sedaj še zadovoljujejo s pridelkom, ki je daleč pod mejo rentabilnosti. Ko bomo dosegli to, si pa zares lah- ko čestitamo. Do takrat pa manj be- sed in več dejanj. V nadaljevanju je bila za kmete- kooperante še posebej zanimiva strokovna ocena akcije v pridelova- nju koruze, ki jo je dal inž. Sile iz Kmetijskega Inštituta Slovenije. Uvo- doma je poudaril, da je pridelova- nje koruze v Sloveniji vsled ugod- nih ekoloških pogojev gospodar- sko in ekonomsko zelo perspektivno. Tekmovanje je treba še razširiti. Ko- ruza je kmetijski pridelek, po kate- rem je na domačem in tujem tržišču še vedno veliko povpraševanje. Za nas je važno, da je pridelamo čim več in da so naši proizvodni stroški minimalni. V Jugoslaviji Je '/3 njiv zasejanih s koruzo. Teh površin ne kaže povečavatl, nujno potrebno pa je povečati ha pridelke na že ob- stoječih površinah. Zasebne proizva- jalce je treba na konkretnih in otip- ljivih primerih prepričati, da zasadi- jo nove, visokorodne hibridne sorte, ki dajo ob srednji agrotehniki naj- manj za 20 % večje pridelke, kot jih dosežemo pri domačih izrojenih sor- tah. Tradicionalno nezaupanje naše- ga kmeta lahko odpravimo s številč- nim Izračunom, da lahko pri 5500 S din, ki smo jih »-prihranili« s tem, da nismo kupili sortno čistega seme- na, znižamo pridelek na enem hek- tarju za vrednost od 50 do 100.000 S din. V razpravi po poročilih se je raz- vila živahna razprava, ki je osvet- lila številne probleme, ki tarejo pro- izvajalce koruze. Janez Zampa, ko- operant iz Levanjc, je poudaril, da so naši kmetje še vedno ekonomsko in strokovno prešibki in je potreb- no v zvezi s tem kooperacijsko de- javnost vsestransko razširiti. S šte- vilčnimi pokazatelji je prisotnim zelo natančno ilustriral razparceli- ranost in drobnjakarstvo zasebnega kmetijstva. Jože Zelenlk, kooperant Iz De- senc, je govoril o specializaciji v kmetijstvu in o problemu prodaje kmetijskih pridelkov. Poudaril je, da so pri prodaji pridelkov mnogo- krat večji problemi kot v proizvod- nji. Inž.' Ivan Novak, direktor ju- goslovanskega kmetijskega gozdar- skega centra, je v zvezi z letošnjo akcijo pridelovanja koruze s kon- kretnimi primeri dokazal, da ni več nobena umetnost pridelati 10.000 kg suhega zrnja koruze na hektar, če pri proizvodnji upoštevamo vse iz- sledke sodobne agrotehnike. Pride- lovalci koruze s Ptujskega polja so se zelo uspešno vključili v zvezno tekmovanje in prepričan sem, da ima lahko to območje v prihodnjem letu še več Petkov, ki se bodo po- našali z istim ali še večjim hektar- skim pridelkom. — zato nam ni po- trebno prirejati še enega zborovanja, temveč — akcije, je ob splošnem odobravanju prisotnih zaključil inž. Novak. Inž. Netko Babic, pomočnik glav- nega direktorja KK Ptuj. je pouda- ril, da je proizvodnja koruze v ptuj- ski občini žal še vedno deficitna. Prvo, kar nas čaka, je povečanje hektarskih pridelkov in v zvezi s tem znižanje proizvodnih stroškov. Koruze nam ne bo proVilem proda- ti, saj je bo samo farma prašičev rabila letno od 1100 do 1200 vagonov. Ob uspešni proizvodnji bomo lahko konkurenčni tudi na zunanjem trži- šču. Zborovanje je bilo končano z razslasltvijo rezultatov in podelitvi- jo nagrad. Najuspešnejši tekmovalci oziroma proizvajalci so dobili de- narne in knjižne nagrade. Vrstni red najuspešnejših oroizvajalcev ie naslednji: 1. Jože Potek, Gajevci, 10.205 kg suhega zrnja na hektar, 2. Jože Cucek. Podvinci, 10.050 kg, 3. Konrad Bczjak. Markovci, 8610 ks, 4. Martin fiimcnko. Cnnkovcl, 8500 kg. 5. Janko ZnidariC, Gorlšnica, 8225 kg, 6. Janez Rakuša, Moškajnci, 8000 kg, 7. Stanko Prelog, Zagojiči, 8000 kg, 8. Janez Kostanjevec, Bu- kovci, 8000 kg, 9. Jože Rižnar, Ga- jevci, 8000 kg. 10. Franc Prelog, So- betinci, 7895 kg suhega zrnja koru- ze na hektar. Podelitev zveznih nagrad bo 24. decembra v Beogradu. Najuspešnej- ši pridelovalec koruze v Jugoslaviji bo dobil traktor. Naš rekorder Pe- tek pa bo na tej svečanosti prejel še eno nagrado — zlato ročno uro. Vabimo zainteresirane kmete-ko- operante, da se v nrihodnjem letu polnoštevilno vklinčijo v tekmova- nje pridelovanja koruze in s tem v splošno akcijo za dvig kmetijske proizvodnje. Jože Slodnjak S seje skupščine občine Oniiož Kako reševati živinorejske probleme Preteklo sredo je predsednik ob- činske skupščine Ormož FRANC NOVAK sklical sejo obeh zborov občinske skupščine ter po konča- ni seji tretjo sejo občinskega zbo- ra. Skupščina je sprejela odlok o pooblastitvi zavoda za urbanizem v MariboiTi za opravljanje stro- kovnih zadev s področja urbani- stičnega planiranja in projektira- nja, odlok o začasnem financira- nju proračunskih potreb občine v prvem tromesečju 1968, odločbo o prenosu osnovnih sredstev na osnovno šolo Središče ob Dravi, sklep o najetju kratkoročnega po- sojila iz sredstev rezervnega skla- da občine za financiranje prora- čunskih potreb v letu 1968, sklep o obračunu investicijskih del na osnovni šoli v Središču ob Dravi, ter sklep o dodelitvi sredstev od premij za požarno varnost občin- ski gasilski zvezi Ormož. Eno najpomembnejših vprašanj, ki pa je skupščina obravnavala na zadnji seji, je bilo poročilo o de- javnosti na področju živinorejske proizvodnje in o poslovanju sploš- nega kmetijskega sklada ter ob- ravnava analize periodičnih obra- čunov gospodarskih organizacij za obdobje januar-september 1967. Zakaj je reja živine nere ntabilna? Celotna živinorejska proizvod- nja je v zadnjem času za.šla v do- ločene težave zaradi manjšega po- vpraševanja, kakor smo ga bili vajeni v preteklih letih. Ti čini- telji povzročajo neposredno zniža- nje cen. predvsem za živino slab- še kakovosti. Ta tendenca je zelo očitna pri odkupu mlade nedopi- tane govedi, pri cenah za prašiče, medtem ko se je odkup telet zna- šel v slepi ulici. Kupce za starej- še krave, ki morajo biti izločene iz kakršnihkoli razlogov, je težko najti, cene so zelo nizke, odkup pa zelo nereden. V povprečju so se cene za vse vrste živine v pretek- lih 4 do 6 mesecih znižale za 50 in več dinarjev za kilogram žive teže. Razumljivo ie. da sedanje razmere na tržišču povzročajo med proizvajalci precej negodova- nja in vnašajo v proizvodnjo ob- čutno zmedo. Dokler bodo te raz- mere takšne, je težko pričakovati, da bi kmetijska služba razvila ka- kršnokoli živahno dejavnost za pospeševanje živinorejske proiz- vodnje, saj kmetijske organizacije celo ugotavljajo, da v preteklih letih, čeprav so bile tržne razme- re zelo ugodne, ni delal skoraj nihče. To ugotovitev potrjuje dej- stvo, da je v selekcijo zajetih le 80 plemenic na farmi v Središču eb Dravi in 30 plemenic v zaseb- nem sektorju. K sedanjemu stanju v živinoreji je vsekakor prispevala tudi naša zakonodaja, saj smo od 1965. leta, ko je izšel temeljni zakon o po- speševanju živinoreje, čakali na republiški zakon do februarja tega leta. Nekaj mesecev po sprejetju republiškega zakona, je bil objav- ljen tudi pravilnik o registru rej- cev kvalitetne plemenske živine in o registru rejcev elitne plemen- ske živine. Z republišicimi predpisi je bilo rešeno vprašanje pristojnosti in način, kako bi se naj selekcija vr- šila, ni pa bilo rešeno vprašanje financiranja selekcijske službe. Ta služba bi se morala, preprosto re- čeno, vzdrževati sama. te usluge bi morali plačevati rejci, ki so za- mteresirani za selekcijo goveje črede. Tega interesa pa ni zaradi tega (trenutno), ker ni povpraše- vanja po rodovniškem plemen- skem materialu. To je le nekaj splošnih ugotovi- tev, ki so značilne za sedanje stanje v živinorejski proizvodnji in delno pojasnjujejo, zakaj ni pravega interesa za selekcijo in pospeševanje živinorejske proiz- vodnje v družbenem niti v zaseb- nem sektorju. Govedorefski probiJemi Obnova osnovne črede ostaja v ustaljenem okviru in nima ten- dence naraščanja, čeprav so bili pogoji za rentabilnost osnovne črede v zadnjih letih ugodni. Na zadružnih dogonih je bilo v prvih 9 mesecih 1966 odkupljeno 1900 telet (v ormoški občini), od tega iz drugih občin 89; v enakem razdobju letošnjega leta pa je bi- lo odkupljenih 1899 telet, od tega iz drugih občin samo 24. V velja- vi je še vedno odredba o prepo- vedi klanja telet v teži do 120 kg. V preteklem letu pri izvajanju od- redbe v občini niso imeli posebnih težav, ker so družbene organizaci- je nakupile teleta za svoja pita- iišča. V letošnjem letu pa je ta interes popolnoma splahnel. Posledica tega je več kakor 2000 praznih stojišč na farmi v Sredi- šču, odkupljena teleta pa so bila deloma prodana v Maglič v Bački in v Mursko Soboto, ker sta ome- njeni organizaciji prevzemali vsa za pitanje sposobna teleta v leži nad 80 kg, in to fenotipske križan- ce in simentalce. Ormoški kombi- nat pa, kolikor odkupi nekaj te- let, postavlja izredno težke pogo- je glede spola in pasme, kot je poudarjeno v poročilu o dejavno- sti živinorejsko proizvodnje, tako da bo ostalo precejšnje število te- let, ki bi bila sposobna za pita- nje, neprodanih. Posledice odredbe o prepovedi klanja telet do 120 kg Dokler je v veljavi omenjena odredba, se ne smejo klati teleta pod 120 kg. Proizvajalca pa ne morejo prisiliti, da bi do te teže pital, ker mu to ne dopuščajo nje- gove zmogljivo.sti. Ce pa teleta ne odkupijo, ga odpelje domov in ga zakolje. Kaj se je hotelo s to odredbo doseči? Svojčas se je hotelo do- seči zadostno število telet za pi- tališča in s tem povečati proiz- vodnjo mesa. Sedanja tržna situ- acija pa kaže. da sta oba pogoja dosežena. Zaradi tega je postala odredba nepotrebna in v določe- nem smislu škodljiva. Kje je izhod iz govedorejske krize? Problemov pri pitanju govedi bi lahko navedel še nešteto. Verjet- no se vsi (vsaj morali bi se) za- vedamo krize na splošno v živino- reji, ki se še posebno odraža v govedoreji. Vsekakor je potrebno poiskati izhod iz krize, v katero je za.šla trenutno govedoreja, ki ni v opuščanju te dejavnosti, tem- več v izboljšanju in pocenitvi pro- izvodnje. Osnova za izboljšanje pitancev je kvalitetna osnovna čreda, ki je v ormoško občini ni- majo. Pri tem se samo po sebi vsiljuje dejstvo, da je potrebno čimprej in čimbolj intenzivno de- lati na selekciji in zamenjavi osnovne črede. Pocenitve proizvodnje ni eno- stavno doseči, vendar so tudi tu- kaj dane možnosti. To vprašanje jo zelo zapleteno in bi ga morale reševati vse strokovne službe, ki so posredno ali neposredno zain- teresirane za govedorejo. Metiljavost - največja cokla v govedoreji Kljub temu pa lahko navedem nekaj dejavnikov, ki vplivajo na proizvodne stroške: 1. cenejša in kvalitetnejša voluminozna krma, 2. optimalni krmski obrok (ne maksimalni) in 3. zdravstvena za- ščita živali pred boleznimi, ki ka- korkoli zavirajo popolno izkori- ščanje krme in tako vnlivajo ne- (Konec na 3. strani) Potrebna je večja kontro- la zaposlovanja zavoda Nekontrolirano včasih »so- rodstveno« za/poslovanje je skr- čilo družbeni vpliv na zaposlo- vanje na minimum. Po podat- kih zavoda za zoposlovanje se z nje.govo pomočjo zaposlili le 10 do 200/0 delavcev. To pa močno zapostavlja socialni mo- ment in povečuje nepovezanost zavoda z delovnimi organizaci- jami. Vsled tega je potrebna večja kontrola s strani zavoda za zaposlovanje, ki bi moral na novo preučiti socialne razmere nezaposlenih in metode eviden- tiranja le-teh. V zaključkih o problemih za- poslovainja in kadrovske politi- ke na republiški konferenci SZDL so poudarili, da morajo zavodi intenzivno spremljati stanje zaposlenosti na svojem področju, predvsem pa sodelo- vati v dolgoročnem planiranju kadrovsikih potreb, organizirati posvete v gosoodarskih in iz- ven gospod arsk ih organizacijah o konkretnem načinu reševanja nezaposlenosti. Dajati bi morali pobude za seminarje in druge oblike prekvalifikacije kadrov, ki nimajo ustreznega dela na območju zavoda. Gospodarstvu bi morali dajati iniciativo za vlaganje razpoložljivih sredstev v odpiranje delovnih mesrt. Zavodi bi lahko opravljali neko servisno službo za manjša podietja. ki sama niso sposobna narediiti raziskave o kadrovskih potrebah. Tako bodo organiza- cije vsaj vedele, kaj ix>treh'i- jejo. ZR Organizacija dela in samouprav- Ijanie Namen tega zapisa je p>0(kaza- ti neposredno povezavo med rezultati delovanja in hotenja nekega delo^/nega kolektiva v pogojih samoupravljanja in pK>- sredno tudi v pogojih gospodar- ske in družbene reforme. Delarvsko saimoupravljanje EKMTieai v pivi vrsta notranjo zavest vsakega delavca o nje- govi dejanski svobodi združe- vanja v skupnost svobodnih proizvajalcev z namenom, da ustvarijo materialne vrednosti, po drugi plati pa p>omeni delav- sko samoupravljanje tudi za- vest o dolžnostih, ki izhajajo iz tega sikupnega delovanja, s tem pa nadalje zavest o odgovornos- ti, ki je s tem ix>ve2ana. S pomanjkanjem zadosti jas- ne zavesiti o obsegu svojih pra- vic delavci in organi samou- pravljanja omogočajo zadrževa- nje nezaželenih vplivov vodil- nih kadrov, ki nemalokrat iz- koriščajo delavsko saimou- pravLjanje kot legalen ščit za svoje somovoljne postop- ke, po drugi sitrani pa se pojavlja podcenjevanje ad- ministracije in strokovnjakov s strani delavcev, teze o večjem pomenu dela za strojem, pojav- ljajo se stališča o uravnilovkah in pKKiobno, kar je izraz neke reakcije na disciplino ali pa pri- mitivizma kot ostankov prete- klosti. Med takšne težnje sodijo tudi zahteve v podjetjih, da se za vsako ceno dosežejo visoki osebni dohodki, čeprav niso re- zultat povečane produktivnosti. Iz gornjega sledi, da je potre- bno, da postane družbeno samo- upravljanje zaves bno, samositoj- no in odgovorno, osebno in dru- žbeno. Do tega pa bo prišlo le, če se bo razvijal kulturni in strokovni nivo neposrednih pro" izvajalcev, saj bo le tako neix>- sredno odločanje delovnih ljudi bolj zavestno in samoodgovor- nejše. Od stopnje zavesti zaviisijo na/mireč stališča, kaj je v kon- kretni situaciji interes družbe, kaj je interes kolektiva in kaj je interes podjetja. Najboljše proizvodne rezulta- te je mogoče doseči le, če se vzpostavijo v kolektivu določe- na razmerja med elementi pro- iTn^dnje, to pa dosežemo z or- ganizacijo dela. Organizacija dela ne more bi- ti boljša od kvalitete upravlja- nja podjetja; prvenstvo pripada upravljanju, ker je organizacija dela le sreds:tvo upravljanja. Pomemben predipogoj dobre organizacije dela je jasnost in kvaliteta zastavljenih ciljev. Cilji imajo usmerjajoče delo- vanje, so merilo uspeha in predstavljajo motiv, za katere- ga se je vredno truditi. Nejasni cilji ne morejo združiti članov delovnega kolektiva v skupno akcijo niti jih ne morejo k temu pripraviti Tam, kjer cilji niso jasno zastavljeni ter podrobno definirani, mora priti do razko- rakov, sporov in trenj, vse to pa zmanjšuje uspešnost dela, privede do prehitc/anja in za- o.>:tajanja nekaterih organiza- cijskih enot ali posameznikov in do zaostrovanja odnosov v podjetji. V.' zmanjšujejo celot- ni rezultat gospodarjenja delov- nega kolektiva. Se večje težave nastajajo, kjer cilji niso dobre postavljeni, ker niso dobro izbrani. V takšnem primeru se vsi napori poisamez- nikov v kolektivu usmerjajo v napačno smer. Rezultat tega je tem večja škoda, čim dalje časa kolekriv vztraja pri tako napač- no zastavljenia ciljih. Prav za- radi tega je tako velika odgo- vornost onih organov delavske- ga samoupravljanja, ki odločajo o ciljih gospodarjenja podjetja. Zavest o ciljih gospodarjenja podljetja se ne more doseči niti razviti pri članih delovnega ko- lektiva, ki s temi cilji niso do- volj seznanjeni. Poznavanje ci- ljev je minimalna zahteva, ka- teri mora biti zadoščeno, da bi organizacija dela mogla postati zavestna dejavnost pri uskla- jevanju vseh dejavnikov proiz- vodnie, ki bi morali privesti do najboljših rezultatov gospodar- jenja kolektiva. Zavest o skupnih ciljih pa se more doseči le tedaj, ko se vsak proizvajalec zaveda, da so cilji gospodarjenja v kolektivu tudi njegovi cilji. Proizvajalec v našem družbenem sistemu se mora zavedati vzrokov in posle- dic slabe ali dobre organizacije dela v svojem kolektivu. Današnja >^organizacijska za- vest« proizvajalcev je največ plod njegovega neposrednega poiznavanja proizvodnega proce- sa, torej njegovih lastnih iizku- šenj, vendar za napredovanje in nadaljnje razvijanje organi- zacijskih oblik dela bo v bodo- če vse bolj pomembna izobraz- ba in splošna kulturna raven proizvajalca! Cim višja je kul- turna raven, čim večja je stop- nja splošne, strokovne in eko- nomske izobrazbe proizvajal- cev, tem bolj raste njihova že- lja in njihova sposobnost po direktnem sodelovanju pri reše- vanju problemo 7 orgac^iizacije njihovega lastnega dela. Le-to še bolj poudarja potrebo izobra zevanja proizvajalcev, širi še bolj področje, na katerem pos- taja izobrazba predpogoj nada- ljnjega ra2:voja gospodarstva in družbe. Podčrtati je treba veliko vlo- go, ki jo imajo družbenopolitič- ne organizacije ne samo v dvi- ganju zavesti proizvajalcev, ampak tudi v podvzemanju vr- ste vsakodnevnih praktičnih ukrepov za organizacijsko inte- gracijo delovnega kolektiva. Znaten doprinos organizaciji de- la z'iOtraj neke gospodarske or- ganizacije pomeni aktivnost po- sameznih družbenih organiza- cij, na primer strokovnih .siin- dikatov strokovnih društev ... Jasno je, da niso vsi proiz- v'^ajalci enako pripravljeni za funkcijo organizatorjev njiho- vega dela. Njihove iskušnje in neposredni vpogled v sta- nje proizvodnje skrivajo ve- like možnosti ' za izboljša- nje organizacije dela, z druge strani pa mnogim pri- manjkuje znanja s področja or- ganizacije dela. V našem druž- benem in gospodarskem siste- mu se postavlja potreba, da morajo vsi delavci poznati os- novne nauke o organizaciji de- la. Potrebno je. da imajo vsi člani delovne skupnosti vse ve- čja in vse popolnejša znanja iz organizacije dela ter da jih znajo in želijo uporabiti v kon- kretnih situacijah. Ob tem pridemo do stališč nasproti organizaciji in organi- ziranemu delu. ki pri vseh čla- nih delovnega kolektiva niso nujno pozitivna, niti enako vi- soko razvita, to pa zaradi dej- stva, da je znaten del članov naših delovnih kolektivov vče- raj prišel z vasi. z individual- nih domačij, pa je še vedno v večji ali manjši meri obreme- njen z raznimi ostanki drobno- posestniških dojemanj; takim članom delovnih kolektivov je organizirano in kolektivno delo tuje. zato bo takšnim ljudem vzgojno delovanje in intenzi^mi vpliv nainaprednejših elemen- tov kolektiva še dolgo časa zelo potrebno Bistvo delavskega samoupra- vljanja je javno rapravljanje kolektiva o rezultatih dela, za- slugah in odgovornostih posa- meznikov, o ukrepih, ki ,iih je treba podvzeti otre- ben material. Ni pa še jasno stališče glede formiranja aktiva ZK kulturnih delavcev. O tem so se deljena mišljenja in ga bomo formirali le, če bodo za to primerni pogoji. Kako bi se naj okrepilo delo ZK v novih oblikah in kaj bo pope- strilo vsebino dela ZK? Ce se bomo vsi držali progra- ma, sprejetega na občinski kon- ferenci, In če bomo vsi obrav- navali nastopajoče probleme, kjer je to potrebno, bomo dose- gli mnogo boljšo kvaliteto dela, kar nova reorganizacija ZK tu- di omogoča. Kolikor pa se bodo organizacije in aktivi zapirali v svoje ozke kroge, se bojim, da po reorganizaciji ne bomo do- segli zaželenega cilja, to je ak- tivnejšega dela ZK pri reševa- nju vseh nastopajočih težav. Kaj bo obravnavala prihodnja občinska konferenca ZK? Naloge članov ZK v samo- upravljanju in odklanjanje ovir v njem bo tema prihodnje ob- činske konference, ki bo janu- arja. Komisija za družbenoeko- nomsike odnose in komisija za idejnopolitične probleme bosta pripravili teze, ki jih bomo nato poslali članstvu v obravnavo. Zakaj nekateri člnni ZK zapu- ščajo organizacijo ZK? Da je izstopilo iz organizacije naenkrat več članov, se je zgo- dilo v steklarni »Boris Kidrič«, obrat Slovenska Bistrica. Vzrok njihovega izstopa je bil neenak kriterij delovne discipline. Nam- reč od delavcev se je zahtevala najostrejša disciplina, medtem ko se je pri vodilnem kadru po- puščalo. Zaradi stališč teh mlaj- ših komunistov, ki so zahtevali enake kriterije za vse člane ko- lektiva, ti pa so bili zaradi teh svojih stališč klicani na odgo- vornost, so izstopili iz organi- zacije, ker jih pri njihovih upra- vičenih zahtevah ni nihče pod- prl. Iz podobnega razloga je izsto- pilo iz organizacije nekaj de- lavcev v Impolu, zaradi pre- njakov z delavci pri izpopolnje- vanju tehnološkega procesa na starih strojih. Opažam pa Se eno slabost na- ših članov. Precej je takih, ki hočejo »pametno diskutirati«, pa se ob koncu njihove diskusije, ki je precej dolgo trajala, vpra- šamo, kaj je hotel povedati. Vse to pa so razlogi, ki mar- sikaterega dobrega člana ZK, ki je tako onemogočen, odvrne od organizacije. majhnega sodelovanja strdkov- Pred kratkim je bila problemska konferenca lO SZDL, ki je obrav- navala »našo šolo« z več zornih kotov. Kaj menite vi o njej? Konferenca pomeni vsekakor velik korak naprej pri reševa- nju vprašanj šolstva v občini. Uvedba občinskega samopri- spevka za šolstvo bi vsekakor pozitivno vplivala na materialni položaj naše šole Zato sem mnenja, naj bi čimprej pristo- pili h konkretni akciji, da bi osvojili občani ta predlog. Morale pa bi šole začeti raz- mišljati o petdnevnem pouku na šolah. Večina podjetij prehaja na skrajšan delovni čas s pro- stimi sobotami, vendar večina občanov, ki hočejo izkoristiti te proste sobote za rekreacijo, tega ne morejo, ker so v soboto otroci v šoli. Rešitev tega problema pa za- hteva od naših ljudi še večjih naporov. Z uvedbo petdnevnega delovnega tedna na šolah bi se moralo vsekakor podaljšati bi- vanje učencev na šoli. Razen tega prihaja sedaj druga kom- ponenta — deljen delovni čas. Ob tem pa bomo morali zopet podaljšati bivanje otrok v šoli. Torej skrajni čas je, da zač- nejo o tem razmišljati šole, ostale družbenopolitične organi- zacije, posebej pa gospodarske organizacije, kakšne možnosti bodo imeli njihovi otroci v šoli in po njej za svoj razjvoj. Problemska konferenca je ob- ravnavala še drug pereč problem, to je otroško varstvo. Ob tem sem se spomnil na uboj v Lnžnici in kako so določeni krogi ob tej pri- ložnosti kritizirali vzgojo šestlet- nega otroka in njegove starše, ki so šli za boljšim kruhom v tujino, pri tem pa pozabili na vzgojo fanta, verjetnega storilca deja- nja, ki je užival vzgojo prav iz teh krogov. -b Začetki lovskega turizma v Majšperku Za bralce Tednika govori BO- RUT PREDAN, tajnik lovske družine v Majšperku: Lovska družina v Majšperku ima 5300 ha lovišč. Vključuje 32 lovcev, ki lahko nalovijo naj- več zajcev, fazanov in srnjadi. Ponavadi izpolnijo letni plan odstrela. Družina si želi mlajših članov, ki pa se ne morejo vključiti za- radi velikih stroškov tega dra- gega športa. Letos je lovska družina kupila del zemljišča, ki naj bi služil za naravno zaščito divjadi. Tu bo- do gojili fazane. Lep del gojitvenega območja jim hoče odvzeti tovarna glinice in aluminija iz Kidričevega za odlaganje odpadkov. Večkrat se pojavijo divje svi- nje, ki napravijo večjo škodo. Seveda jo mora poravnati lov- ska družina. Ugotavljajo tudi, da umetna gnojila in škropiva škodujejo divjadi in zavirajo normalen letni prirast. Predvsem opažajo to pri zajcih. Majšperški lovci se pritožu- jejo tudi nad prenizko ceno divjadi, ki jo prodajo »Perut- nini« iz Ptuja. Težave imajo tudi pri nabavi čistokrvnih lovskih psov za nji- hov teren. V letošnjem! letu so v Maj- šperku pričeli z lovskim turiz- mom. Lovska dnižina je imela v gosteh tri italijanske lovce. Domači lovci so veseli predvsem lepega finančnega uspeha, ki jim ga je prinesel lovski turi- zem. Prihodnje leto bodo Itali- jani zopet prišli. Družina si prizadeva, da bi osvežila kri. predvsem zajcev. Dobijo jih iz Banata. Kupili bodo še fazane. Dovolj je srnjadi. premalo- pa lovcev-turistov nanjo. ZR Živinorejski problemi (Nadaljevanje z 2. strani) catlvno na priraščanje in kvali- teto. O metiljavosti je bilo v pretek- lih letih v ormoški občini že mno- go govora. Vendar je potrebno spet poudariti, da je prav metilja- vost največja cokla v govedoreji. Rezultati pregledov v klavnici po- trjujejo prejšnjo trditev, da je 80 Vo in več skupne črede na obeh sektorjih lastništva obolelih z me- tiljavostjo. Skoda, ki jo utrpi go- vedoreja zaradi metiljavosti. pre- sega 300 milijonov S din letno. V času poročanja seja še traja, zato bomo razprave o vprašanjih, navedpnih v uvodu, objavili pri- hodnjič. -PP Zaposlovanje v ormoški občini Orienteicija na intenzivno go- spodarjenj^ kot reiniltat druž- beno-ekonomake reforme, je nujno zahtevala spremembe v dosedanji politiki zaposlovanja. Racionalno koriščenje razpolo- žljive delovne sile. zboljšanje kvalificirane strukture zaposle- nih, dvig nivoja profesionalne in zavestne mobilnosti delovne sile, povečanje zaposlenosti v terciarnih dejavnostih in kme- tijstvu kot aktiviranje delov- nega sposobnega prebivalstva na raznih oblikah dodatnega in osebnega dela, so najaktualnej- še naloge, ki jih je reforma po- stavila pred vse družbene fak- torje na področju zaT^slovanja. Vsekakor bo taka orientacija, a posebno njeno uspešno izvaja- nje, doprinesla k hitrejšemu preoblikovanju celotnega go- spodarstva in ustvarjanja mate- rialnih pogojev za njen hitrej- ši razvoj ter s tem večjo zapo- slenost ter aktiviranju v celoti delovno sposobnega prebival- stva. Zaradi tega predstavlja delovanje dražbenih institucij v tem smislu poseben družbeni pHDmen ter eno izmed najvaž- nejših vprašanj našega nadalj- njega družbeno-ekonomskega razvoja. Zaposlovanje in na splošno aktiviranje delovno sposobnega prebivalstva ni samo vprašanje politike zaposlovanja, ki določa, koliko ljudi se bo zaposlilo, ka- kor se večkrat napačno misli, ampak bi moralo biti odvisno tudi od pogojev in možnosti (čeprav so te možnosti v seda- njem času marsikje omejene) tako, da se v procesu na splo- šno aktiviranje delovno sposo- bnega prebivalstva v produk- tivno delo računa na vse fak- torje, ki lahko tako zaposlova- nje »naredijo« manj ali več us- pešno, ali pa popolnoma neu- spešno. Izkušnje iz preteklosti kažejo, da se je problemom za- poslovanja pristopalo mnogo- krat sipontano, saj se je več- krat samo računalo o količin- skem usklajevanju ponudbe in povpraševanja delavcev, pri če- mer sta bili strokovna sposob- nost (čeprav večkrat tudi ta ne) in splošna zdravstvena sposob- nost glavna pogoja za usklaje- vanje zahtev delovnega mesta. Premalo pa se je računalo z drjigimi pogoji, ki sio prav tako pomembni za človekovo delo v proizvodnji. Ostale kategorije delavcev in osniovni vodstveni kader je oshaijal Izven teh zahtev in pogojev. Na splošno pa lahko ugotovimo, da so v naiši do»edanji praksi bila za- postavljena mnoga vprašanja, od katerih je odvisen pravilni razvoj ovrednotenja človekove- ga dela, gospodarstva in družbe v celoti To je nekaj osnovnih misli, izraženih pred obravnavo raz- prave na posvetovanju o za- poslovanju, ki ga je v Ormožu organizirala Obč nska konfen- renca Socialistične zveze v sre- do, 6. t. m., in so se ga udeležili poleg predstavnikov občinskih forumov tudi predstavniki go- spodarskih organizacij iz oamo- ške občine. Ze iz navedenih splošnih problemov našega zaposlovanja lahko ugotovimo, da je potre- bno perečim problemom zapo- slovanja posvetiti večjo po- zornost, kot smo jo p>osve- čali doslej. Take obravnave pa morajo biti predvsem strokovne in objektivne, ki naj resnično doprinesejo k pozitivnemu reševanju proble- mov zaposlovanja in jim dati širšo idejno jasnost za sociali- stično opredelitev navedenih vprašanj. SZDL Ormož je v sredo raz- pravljala o zaposlovanju v obči- ni predvsem zaradi tega, ker je ormoška občina pretežno kmetijska in prihaja bolj do izraiza sezonska zaposlitev, ki je predvsem v zimskem času nezaposlena. To pa §e bolj po- udarja težavnost tega proble- ma, saj se je po podatkih Za- voda za zaposlovanje delavcev zmanjšala zaposlenost v ormo- š:ki občini od lanskega leta za 60 •/♦. Jasno je, da na predvče- rajšnjem posvetovanju niso mogl-i izdelati nobenih formul za rešitev navedenega proble- ma, ki še v celoti nima jasnej- ših obriisov razreševanja. Tudi v bodoče, kot je uvodoma pou- daril sekretar občinske konfe- nence SZDL Drago Zabavnik, bodo pri sprejemanju na delo upoštevali strokovnost in spo- sobnost delavca, vendar bo po- trebno razmisliti o tem vpra- šanju tako. da bo potrebno zaposliti predvsem tiste, ki jim je delo edini vir preživljanja, kjer niso zaposleni ne mož ne žena in tiste, ki že dalj časa čakajo, in tiste, ki že dalj časa sposobni kvalificirano oprav- ljati. Iz analize o gibanju zaposle- nih v ormoški občini lahko ugotovimo, da se je od sprejet- ja reforme do danes zmanjšalo število zaposlenih za 206 delav- cev. Ce še k tem.u prištejemo naravni prirastek in ponudbo nove delovne sile. zmanjšanje delovnih mest tako v občini kot izven nje. je že v tem E)ogledu potrebno globlje razpravljati in ukrepati. Nadalje je Drago Za- bavnik predlagal, da bi bilo po- trebno na področju terciarnih dejavnosti zaposliti večje šte- vilo delavcev saj bi lahko na ta način delno rešili problem za- poslitve občanom pa nudili mnoge storitve, pri katerih so sedaj prikrajšani Občinska konferenca SZDL .le na posvetovan,ju predlagala vsem gospodarskim ort^anizaci- .jam na,i brez velike potrebe ne zaposlujejo upokojencev in ne uvaiajo nadurne.ga dela, ker na ta način zmanjšujejo 3aposlo- vanje delavcev. -PP MOTA Na zboru vohvcev na Moti sredi novembra so volivci ugotavljali, da se ceste na njihovem območju prekomerno izkoriščajo s strani prevoznika Geze Haca, ki je last- nik gramoznice. Temu bo krajevna skupnost predpisala prispevek. Predlagali so, da bi pristopili k modernizaciji ceste Ljutomer — Mota. hkrati pa tudi sredstva za lastno udeležbo. Cesto Razkrižje — Krapje — Veržej slabo vzdržujejo, zaradi tega naj občmska skupščina intervenira pri cestnem podjetju. Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka bi želeli opraviti skupno z nadomestnimi volitvami. S klasifikacijo zemljišč niso po- vsem zadovoljni in menijo, da se še iie upošteva dovolj prodnato zemljišče. Ugotavljajo, da V2K Ljutomer pri arondacijah premalo gleda na interese zasebnih kmeto- valcev. Volivci so bili mnenja, da integracija kmetijskih organiza- cij v ljutomerski občini po predlo- ženem konceptu ni sprejemljiva. — P Konferenca samoupravljavcev prihocinje leto (Nadaljevanje s 1. strani) in kakšno bo njegovo delo v sa- moupravnem sistemu. KRISTINA SEG.A iz osnovne šo- le Slovenska Bistrica je orisala potek razvoja izvolitve ravnatelja na osnovni šoli. ALOJZ KORES, sekretar OK ZK Slovenska Bistrica je v začet- ku svoje diskusije poudaril, da so predhodni govorniki preveč hvali- li tovarno Impol, pozabili pa na druga podjetja, ki so v preteklem obdobju dosegla lepe proizvodne uspehe. Razen tega v Impolu ni vse ta- ko rožnato, kar priča stanje pod- jetja. Predvsem strokovni kader ni najbolje izkoriščen, čeprav se njegova številka bliža 200 Vpra- šujemo, kje in kako bomo zaposli- li mlade strokovnjake, ki so kon- čali staž. Prav v organizaciji de- la imamo v podjetju kopico pro- blemov, ki pa se jih ne upamo re- ševati, da ne bi prišlo do sporov med strokovnjaki Strinjam se s tov. Težakom, ko govori o nezaposlenosti in popol- danski obrti. Pojavi bogatenja so precej močni na področju zasebne obrti. Zato smatram, da bi morale inšpekcijske službe v občini ostro nastopati proti takim pojavom. Občina bo morala svojo inšpekcij- sko službo očistiti inšpektorjev, ki so sami zasebni obrtniki, ki vse- kakor zapadajo v popuščanie gle- de drugih obrtnih dejavnosti. V občini smo prešli do deprofe- sionalizacije v družbenopolitičnih organizacijah. Zaradi tega pa je naloga vseh večja, da bomo začr- tano delo izpeljali, ne pa da samo prihajamo na sestanke in pasivno sodelujemo. Ze lani smo si posta- vili nalogo, da bi sindikat pripra- vil konferenco samoupravljavcev. Še sedaj mislim, da bi bila takšna konferenca potrebna. Na njej bi morali razpravljati o določenem problemu in tega obdelati, tako da bi bilo koristno. Govoreč o osnovni šoli v Slo- venski Bistrici je Alojz Kores po- udaril, da so glavni krivci stanja predvsem tisti, ki so razbijali ko- lektiv z ge-sli: >>Kaj nas bo čevljar vodil-" in -Kaj bo hlapec sekre- tar-". Ravno kvarna politika teh ljudi, med njimi tudi članov ZK na šoli. ima največ zaslug, da ni prišlo do sodelovanja med šo- lo in družbenopolitičnimi organi- zacijami. MILAN POGAČNIK, član pred- sedstva republiške ZS in glavni urednik Delavske enotnosti, je naj- prej poudaril, da je dala razprava ugoden odmev na dosežke in na- pake na kritiko v našem gospo- darstvu Ker sarno kritika, je de- jal, jemlje voljo do nadaljnjega dela.' Nato je podprl mnenja tistih, ki so ožigosali nekontrolirano obrtno dejavnost. Treba bo storiti potreb- ne korake, da preprečimo osebno bogatenje, kot se pojavlja v naši družbi. Ob koncu so sklenili, da bo iz- delal na novo izvoljeni plenum občinskega sindakalnega sveta vse potrebno za izvedbo konference samoupravljavcev. V novi plenum so bili izvoljeni Edi Berglez Jožica Detiček. Ivan Ferk. Ivan Frangež. Anton Kidrič, Francka Krenk. Ivan Lorger. An- ton Male, Oto Martiniak. Ferdo Mohorko, Jože Mom, Kvirin Pe- trač. Vili Petek. Vlado Podkubov- šek, Slavko Poštrak. Ema Pristov- šek. Vili Reisman, Drago Rojko, Rudi Smolar. Viktor Suša, Branko Vasa in Vili Vidmar. V nadzorni odbor: Marica Go- dec, Katica Vehovar, Franc Rob- nik. Jože Pečovnik in Jože Enon. -b Zasebno kmetijstvo v ptu jski občini Porai>a gnc^ ii in zaščitnih sredstev močtio p^da Letos so v Ptuju obnovili trgo- vino Zadružnik, KK Ptuj — obra- ta za zadružno kooperacijo, v ka- teri prodajajo vse, kar rabijo kmetovalci. V prejšnjem lokalu skoraj ni bilo mogoče poslovati. Preurejena trgovina je v sodobno opremljenih prostorih. Vsak arti- kel je na svojem mestu. Predvsem so ločena umetna škropiva in gno- jila od drugih predmetov. Ko smo povprašali Matuša Ar- pada, kako gre posel v novi trgo- vini, je dejal: »Letos smo prodali mnogo manj zaščitnih sredstev in umetnih gnojil kot prejšnja leta, ko je prodaja iz leta v leto nara- ščala. Blago je drago, denarja ni. I^etovalci si ne upajo več vzeti na »puf«. Nekaterim škropivom, kot na primer lindan olju, ne za- upa.jo več in jih ne kupujejo. Ru- mesana smo pred leti, ko je še za- druga škropila drevje tudi zaseb- nim kmetovalcem, prodali cca. 2000 kg, sedaj pa le 500 kg. Last- niki sami drevja ne škropijo do- volj. Gesaprima smo prodali la- ni 2000 kg, letos pa le 800 kg: ge- sagarda prejšnja leta nad 200 kg. letos pa le 50 kg. Se vedno dovolj prodamo lindanovega prahu (letos 15 ton). Kmetovalci sprašujejo po bakrenem lindanu. a ga ne more- mo nabaviti. Za zaščito vinske tr- te prodamo največ cosana in dit- bana. Vinogradniki vse manj ku- pujejo galico. Manjšega odkupa (Nadaljevanje na 7. strani( POČASNEJŠI NAPREDEK (Nadaljevanje s 1. strani) Na osnovi gornjih ugotovitev lahko ocenimo, da industrija kot celota letos ne bo dosegla pred- videnega celotnega dohodka. Kmetijska proizvodnja v letoš- njem letu je po statističnih ocenah nižja od lanske. Od glavnih kul- tur je bilo več pridelanega le hme- lja, sadia in grozdja. Površinsko je bil močno povečan obseg proiz- vodnje koruze v občini (za 517 ha), predvsem zaradi tekmovanja v pridelovanju hibridne koruze in zmanjšanja površin pod krompir- jem. Mnogo površin je utrpelo su- šo, zato je povprečni pridelek v občini manjši od lanskega. Sadje vseh vrst razen sliv je obilno obrodilo. Po statističnih po- datkih o odkupu sadja pa je izka- zano le rahlo povečanje odkupa sadja v primerjavi z lanskim le- tom. Cene za odkup industrijskega sadja so nizke, zato so kmetovalci mnogo sadja predelali v jabolčnik, nekaj pa ga skladiščijo za zimske mesece. Za živinorejo kažejo statisitični podatki močno povečanje prodaje prašičev v obeh sektorjih lastni- štva. Prodaja goveda dosega lan- skoletno prodano količino le z 49 odstotki. Pogoji prodaje živine so še vedno slabi. Kmetijske delovne organizacije v povprečju po oceni ne bodo do- segle planiranega dohodka. Pri KK se odražajo nestimulativne ce- ne živine, pri mesokombinatu »Perutnina« pa je izkazan velik porast stroškov, ki se nanašajo na škodo zaradi kokošje kuge, pa tu- di na razvrednotenje zalog za- klane perutnine na tržne cene. KZ Lovrenc, Zivinorejski-veterinarski zavod in Veterinarska postaja do- segajo razmeroma ugodne finanč- ne rezultate glede na lanskih de- vet mesecev kakor tudi v primer- javi s postavljenim planom. Trgovske gospodarske organiza- cije so realizirale 72,1 odstotka predvidenega celotnega dohodka za tekoče leto in presegle finanč- ni rezultat lanskih devetih mese- cev v povprečju za 6,9 odstotka. Poglavitni problem v trgovini je pomanjkanje obratnih sredstev. Gradbeni podjetji in projektivni biro izkazujejo v letošnjih devetih mesecih ugodne finančne rezulta- te v primerjavi z lanskim enakim obdobjem pa tudi v primerjavi s postavljenim planom. Podjetje Agrotmnsport je že v devetih mesecih realiziralo 82,5 odstotka predvidenega celotnega dohodka za tekoče leto. V izvozu se ugodna gibanja na- daljujejo. Za TGA v Kidričevem, na katero odpade 77 odstotkov ce- lotne vrednosti izvoza iz občine, sta v izvozu najmočneje udeležena še tovarna volnenih izdelkov v MajšperkT" in »Les*. Gostinske organizacije so v de- vetih mesecih tekočega leta do- segle za 17,9 odstotka večji celotni dohodek kot v enakem obdobju lani. Količinski promet vseh vrst pijač pa je nižji. Gostinske de- lovne organizacije so zaradi ne- koliko višjih obremenitev začele poviševati cene svojim storitvam, to pa se je odrazilo na zmanjša- nju potrožnje domačih gostov. Obrtna podjetja izkazujejo do- bre rezultate v devetmesečnem zbirnem obračunu poslovanja. Ve- čina obrtnih podjetij in delavnic je letos dosegla večji celotni do- hodek kot lani. Devetmesečno povprečje brez- poselnih je 6.'?2, kar predstavlja 5.,3 odstotka vseh zaposlenih. 2. R. S seje sveta za gospodarstvo občine Ljutomer Kaznovani bi morali Mti dolžniki ne pa upniki! (Nadaljevanje z 2. strani) industrije je vrednost realizacije v porastu. Pokazatelji porasta so zelo visoki pri »Imgradu«. Ljuto- mer, opekarni Križevci. Karakte- ristično je. da je ravno pri pod- jetjih gradbenega materiala za- znamovan takšen porast. Dejstvo je. da vzrok za to ni samo v po- večanem obsegu poslovanja, tem- več da so imele določen vpliv na takšen porast tudi cene. Osnovna sredstva so v primerja- vi z lanskim letom v gospodarstvu višja za 80 »/o. Takšno povečanje osnovnih sredstev je posledica predvsem ravalorizacije, prav ta- ko pa aktiviranja na novo zgra- jenih oz. nabavljenih osnovnih sredstev. Vendar pa je potrebno poudariti, da so aktivna osnovna sredstva za celotno gospodarstvo odpisana v velikem obsegu. To pomeni, da je v večini gospodar- skih organizacij stopnja osnovnih sredstev precej nizka. V industriji so osnovna sredstva odpisana z 58 Vo, v kmetijstvu z 85 "/o. v go- stinstvu 74 "/o, v trgovini 73 "/o, v obrti 49 »/o in stanovanjsko komu- nalnem podjetju s 85 '/o. Stanje kupcev se je povečalo na vseh področjih, v največji meri pa v kmetijstvu in obrti. Ogromna sredstva, ki so vezana v kupcih, povzročajo pomanjkanje prostih obratnih sredstev. Posebno je ta postavka zelo negativno vplivala na poslovni uspeh Vinogradniške- ga živinorejskega kombinata Lju- tomer. Istočasno s terjatvami do do kupcev so se povečale obvez- nosti do dobaviteljev. V primer- javi z lanskim letom so poveča- ne za 98»/«. To pa pomeni, da so te obveznosti nekoliko nižje od terjatev. Stanje zalog se je v primerjavi s preteklim letom precej povečalo, predvsem zaloge gotovih izdelkov in to za 49 »/o. zaloge materiala za 12 Vo in nedovršene proizvodnje za 9 •/». Celotni dohodek gosi>odarskih organizacij se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta po- večal za 13 Vo. dohodek za 5 Va, narodni dohodek za 8 V». osebni dohodki za 1.'^ "'n. ostanek dohodka pa se je znižal za 11 V«. Razprava o gospod^irje- nju v devetih mesecih Jože Slavič, predsednik sveta: Mislim, da bi morali rešiti eno iz- med osnovnih vprašanj — to je vprašanje likvidiranja medseboj- nih obveznosti. Imamo številne gospodarske organizacije, kjer na- stopajo nekatere kot proizvajalci, druge pa kot prodajalci. Danes je težko konkretneje govoriti o polo- žaju določene gospodarske organi- zacije, saj so nekatere v težavah, ki so pred reformo in še pred kratkim dobro gospodarile, kot npr. tekstilna proizvodnja. Markrab Matija, član sveta in direktor IMGRAD Ljutomer: Ce primerjamo gospodarsko stanje na- še občine z drugimi, lahko ugoto- vimo, da se je v devetih mesecih t. 1. gibalo zadovoljivo. Problem nastopa predvsem pri realizaciji proizATodnje, oz, pri medsebojnem zadolževanju upnikov in dolžni- kov. Med drugim menim, da nima pomena kritizirati gospodarske or- ganizacije v ljutomerski občini, ki ima povprečje osebnih dohodkov okrog 700 N din. Janko Sitar, član sveta in direk- tor podjetja TEHNOSTROJ Lju- tomer: Kot je že bilo omenjeno, so danes ono najaktualnejših vpra- šanj zalogo. Te se bodo povečeva- lo tako dolgo, dokler se sedanje gospodarsko stanje ne bo spreme- nilo. Breme sedanjega stanja nosi tako akumulacija podjetja, kot so osebni dohodki zapo.=;lenih. Tudi v naši delovni organizaciji (Teh- nostroj) se srečujemo s proble- mom prezadolženosti, zaradi če- sar je tudi koeficient obračuna manjši. Poleg tega pa smo zaradi izravnave s plačilno bilanco držav SEV prisiljeni na uvoz pločevi- ne iz vzhodnih držav. Pritisk na osebne dohodke s strani delavcev je vedno večji. Svoje osebne do- hodke primerjamo z osebnimi do- hodki pri monopolnih podjetjih (npr, v elektrogospodarstvu itd.), ki dobi za svoje delo. kljub bolj- šim pogojem dela, večje osebne prejemke. Vsekakor pa ti pojavi zahtevajo izčmno analizo, ki bo slonela na konkretnih podatkih pojavov v sedanjem sistemu de- litve dohodka. (Nadaljevanje prihodnjič) Stran 4 TEDNIK - petek, IS. decemlira 1%? Siran 4 TURISTIČNO DRUŠTVO PTUJ Ob koncu mednarodnega turističnega leta v mednarodnem turističnem letu je bilo Turistično društvo v Ptuju močno agilno. Kaj več o njegovem delu in uspehih nam je povedal prof. Jože Maučec. predsednik društva: Predvsem smo širili propagan- do: številnim inozemskim in do- mačim agencijam smo pošiljali na stotine prospektov in druge- ga turističnega propagandnega materiala, med drugim tudi na velesejme v Gradcu, Innsbrucku, Trstu in drugam. Na teh razsta- vah smo močno popularizirali Ptuj in okolico, zlasti Haloze in Slovenske gorice. Društvo je organiziralo nad 80 izletov po domovini in tujini. Letos so naši turisti obiskali Madžarsko, Češkoslovaško, Av- strijo in Italijo. Vsakega izleta se je udeležilo nad 40 oseb. V mednarodnem turističnem letu je bil obisk turistov v Ptu- ju zelo velik, zlasti so bili šte- vilni turisti iz Avstrije, Nemči- je, Italije in v zadnjem času iz Madžarske. V Ptuju so se mu- dili največ en dan. Ogledali so si kulturno zgodovinske spome- nike in pokušali haloška in slo- venjegoriška vina v kleteh »-Slo- venskih goric«. Turistično društvo je imelo velik pi-omet v svojem lokalu, turističnem biroju. V turistični sezoni sta uslužbenca komaj zmogla delo, saj so nešteti turi- sti prihajali vanj po informa- cije, turistični material in podob- no. Turisti so od 1. januarja 1967 do decembra zamenjali 85 mili- jonov S din. Računamo, da bodo do konca letošnjega leta zame- njali 100 milijonov S din. Velik naval menjalcev je posebno ob sobotah, ko je Kreditna banka v Ptuju zaprta. V turističnem bi- roju tudi hitreje opravijo. Di*uštvo je pred leti izdalo prospekt Ptuja in okolice in vodnik. Za leto 1968 jih žal več ne bo, ker smo jih razposlali. Vedno jih je imel na razpolago tudi ptujski hotel. Društvo mu jih je dajalo ob priliki obiska tujih turistov. Nujno je, da dru- štvo izda nov prospekt in sicer \'ečjega od starega in v barvah. Pripravljen bi moral biti vsaj do začetka nove turistične sezo- ne. Moral bi biti v nakladi vsaj 50.000 izvodov. Bliža se jubilej Ptuja. Veliko bo prireditev in veliko obiskovalcev. Takrat mo- ramo imeti doi-olj lepih prospek- tov. Upravni odbor je o tem že sklepal. Obračal se bo na gostin- stva, trgovska in druga podjetjš ter na občino. Prosil bo za de- nai^ne prispevke za lepši pro- spekt. Tudi podjetja imajo kori- sti od turizma. Material za novi prospekt je na razpolago: lepi barvni po- snetki Ptuja in okolice, kulturno zgodovinski spomeniki in pri- rodne lepote. Potreben je samo denar in Ptuj bo dobil najlepši prospekt v vzhodni Sloveniji. Brez propagandnega materiala pri nas ne moremo propagirati turizma. Društvo se že pripravlja na 1900-letnico Ptuja. Z dobrim propagandnim materialom (no- ve razglednice, prospekti, vodni- ki), bo uspelo. V tem letu bo v Ptuju turistični kongres. Priva- bil bo številne turistične in go- stinske delavce. Prav bi bilo, da bi bile v tem letu še mnoge dru- ge prireditve, zlasti dobro pri- pravljeno kurentovanje in v je- seni že večkrat omenjena trga- tev. Spremljale jih naj bi tudi folklorne prireditve z običaji, ki so tukaj doma. Pri tem bi mora- li sodelovati vsi, zlasti pa Kme- tijski kombinat v Ptuju. Turistično društvo je eno iz- med najmočnejših društev v Ptuju. Vključenih je že nad 400 članov. Občni zbor bo takoj po novem letu. Novi odbor, ki bo izvoljen, bo delal po smernicah sedanjega. Njegova največja de- javnost bo v propagandi in pri- pravah na 1900-letnico Ptuja. Na pobudo Turističnega dru- štva v Ptuju so v občini ustano- vili nova turistična društva in sicer v Desterniku. na Ptujski gori, ustanovili ga bodo še v Ki- dričevem. Tako bo v ptujski ob- čini šest društev. Tako bo nujno ustanoviti občinsko turističnb zvezo s sedežem v Ptuju. Zveza bi naj vključila tudi ormoško turi.stično društvo. ZR ^roblemi in uspehi šole v Tinju Šolstvo se srečuje na pohor- skem območju s posebnimi problemJ. Glede na to sem za- prosil upravitelja na osnovni šoli na Tinju Toneta Verleta, da mi odgovori na nekaj vpra- šanj. Kje so začetki osnovne šole na Tinju? — Začetfki osnovne Šole na Tinju segajo daleč v devetnaj- sto stoletje. Kronika govori, da so se takratni prebivalci na območju Trnja krepko upirali, da bi dobili šolo. Toda leta 1882 so le dobili na Tinju eno- razrednico, za kar gre največ zaslug župniku Janezu Lenartu. Cez trinajst let so dobili dvo- razrednico, v letu 1966-67 pa je postala -šola popolna osemletka. Tone Verle, upravitelj 0$ v Tinju 2e od vsega začetka so se na šoli v Tinju učili v slovenskem jeziku. Le med drugo svetovno vojno so se nekaj časa učili v nemščini, dokler niso partizani v novembru 1943 razbili na osnovni šoli vseh oken in vrat, da ne bi učili več slovenskih otrok na tej šoli nemškega je- zika. Takoj po asvoboditvi pa se je začel pouk v slovenskem jeziku. Za prvo učiteljico pa so si Tinjčani sami izbrali Anico Rus. Kako vam je uspelo preurediti stare šolske prostore? Ko sem 1962. leta prišel na šolo, je bila v zelo neurejenem stanju Sola je imela lesene stopnice, oboki pa so bili takšni kot v katakombah, kot so ne- katiri imeiova'! šolsko poslope Z adaptacijo, katero nam je omogočila občina, pa smo sitaro šolsko poslopje preuredili v kar sodobno šolo. Z preureditvijo smo pridobili tudi prtcei pro- storov, tako da imsmo sedaj prostor za mlečno kuhinjo in tehnično delavnico. Vendar se pri vsakodnevnem pouku sre- čujemo še s precejšnjimi teža- vami, ker naim primanjkuje učil. Kakšno območje zajcina vaša šola? Solsiki okoliš je precej obši- ren. Zajema devet zaselkov, tako da imajo nekateri učenci tudi F>o dve do tri ure daleč v šolo in se potem tudi toliko vračajo. Tako imajo ti otroci zelo težke pogoje za učenje. Vstajati morajo že ob petih zjutraj, da lahko pridejo točno v šolo, po vrnitvi iz šole pa jih doma čakajo še najrazličnejša domača opravila, tako da težko najdejo čas za učenje. Kakšen je bil v^peh v minulem šolskem letu? Usipeh ni bil slab. Z eno ne- gativmo oceno je izdelalo 83,5 odstotka, brez negativne ocene pa 73,7 odstotika učencev. Uspeh pa bi bil lahko mnogo boljši, če bi bili starši bolj za- interesirani za uspeh svojih otrok. Seveda so za slabši uspeh krive objektivne težave, kot je odaljenost učenca od šole, primanjkovanje učil. Toda glavni razlog so starši, ki po- svečajo premalo pažnje uspehu svojih otrok v šoli. Da je tako, zgovorno doka- zujeta dve stvari: 1. Zgodi se, da starši niti ne vedo, v kateri razred hodijo njihovi učenci. 2. Na roditeljskih sestankih starši vedno nergajo, zakaj se morajo njihovi otroci toliko učiti, za- kaj imajo toliko domačih nalog, to pa vse zaradi tega. ker bi jim morali doma opravljati ra- zna opravila. Niso redki primeri, ko starši zahtevajo podaljšanje počitnic zaradi del doma, oziroma več- krat otrok ne pošljejo niti v šolo, ker jih zaposlijo z delom. Vendar upam, da bodo starši le spoznali, da je šola njihovim otrokom potrebna. In da se bo- do morali njihovi otroci ravno tako ubadati s tako težkim živ- ljenjem kot sami, če ne bodo dosegali učnih uspehov, ki jim bodo zagotovili lepše življenje. »Vinko Reš«, Ptuj Dvajsetletnica podjetja V pekarni Vinko Reš v Ptuju slavijo 20-letnico obstoja pod- jetja. Podjetje se je izoblikovalo iz malih pekovskih delavnic. Ob ustanovitvi podjetja je bilo zaposlenih pet delavcev; med njimi sta tudi sedanji teh- nični vodja pekarne Jože Sot- lar in Franc Sporah, ki še vedno dela. Sredstva za delo in de- lovni prostori so bili zelo skrom- ni, zdravstveno in tehnično ne- primerni. Priprava testa je bila ponekod še ročna, vsa ostala dela v proizvodnji pa izključno ročna. Kruh so pekli v parnih pečeh ali pa tudi v navadnih zemljankah. Delovni pogoji so bili zelo hudi. Peki so delali ponoči. Pred desetimi leti se je pod- jetje združilo z drugimi pekov- skimi podjetji v Ptuju v eno delovno skupnost. Tako je bilo ustanovljeno novo podjetje, ki si je nadelo ime domačega ju- naka Vinka Reša, pekovskega pomočnika, ki je padel kot bo- rec Slovenjegoriške čete. Združena sredstva in napori so bili pogoj za nadaljnji raz- voj in večanje obsega proizvod- nje. Delovni kolektiv se je od- ločil za gradnjo nove pekarne. Zelja kolektiva se je uresničila leta 1961. Pričeli so z delom v novi pekarni. Delovni pogoji in pogoji proizvodnje so se izbolj- šali. Produktivnost dela se je zaradi novozgrajenih kapacitet in mehanizacije dvignila za 100 odstotkov. Poslovanje in proiz- vodnja sta ekonomičnejša, stro- ški na enoto proizvoda so se zmanjšali, poraba surovin pa je postala smotrnejša. Kakovost izdelkov se je izboljšala. (Nadaljevanje na 8. strani) 75. obletnica prosvetnega društva Velika Nedelja Na območju krajevne skupno- sti Velika Nedelja prebiva po zadnjih podatkih krajevnega urada 2396 občanov. 535 stano- vanjskih hiš, še posebno pa ve- likonedeljska komenda, nam priča, da je ta kraj središče krajevne skupnosti — Velika Nedelja — imel bogato zgodo- vino, kar je še posebno pokazala jesenska razstava ORMOZ SKO- ZI STOLETJA, ki je bila v or- moškem gradu. Franc Plohi Drugo leto bo prosvetno dru- štvo Velika Nedelja praznovalo pomemben jubilej plodnega in uspešnega delovanja — 75. ob- letnico. O tem dogodku smo že delno pisali v našem listu, ko smo omenjali program kultur- no prosvetne dejavnosti v or- moški občini, v katerem je po- udarjeno, da bo težišče kulturne dejavnosti v letu 1968 v ormoški občini — pri Veliki Nedelji. Da bi se podrobno seznanili s pripravami na centralno kul- turno proslavo in praznovanjem v ormoški občini, sem pred krat- kim obiskal Veliko Nedeljo, kjer sem se razgovarjal s pred- sednikom prosvetnega društva Simon Gregorčič iz Velike Ne- delje Francetom Plohlom, z direktorjem osnovne šole Veli- ka Nedelja Vladom Ožboltom in s šefom krajevnega urada Veli- ka Nedelja Vladom Zidaričem. Tema razgovora ni bila samo velikonedeljsko prosvetno dru- štvo »včeraj, danes, jutri«, am- pak tudi. kako se večina obča- nov s področja krajevne skup- nosti pripravlja na praznovanje pomembnega jubileja v kultur- ni in prosvetni dejavnosti or- moške- občine, v komunalnem urejevanju vasi itd. Franc Plohi, predsednik pro- svetnega društva Simon Gre- gorčič v Veliki Nedelji, je na vprašanje o pripravah na praz- novanje obletnice društva in o pomenu društva povedal na- i-lednje: »Prihodnje leto bo minilo 75 let od ustanovitve prosvetnega društva v Veliki Nedelji in 40 let. ko so ustanovili pri društvu dramsko skupino. Da bi na do- stojen način proslavili obletni- co, je sedanja dramska skupina izbrala za nastop Mikelnovo dramatizacijo Pinžjjarjev<'ga ro- mana Pod svobodnim soncem, ki jo je zrežiral domačin Ivan Moravec. Ob 40. obletnici dramske sku- pine vsekakor ne moremo go- voriti brez Ivana Moravca, brez katerega si še danes kljub nje- govim 69. letom ne moremo za- misliti dramskega udejstvova- nja. Bil je pobudnik za ustano- vitev dramske skupine in po- budnik za graditev kulturnega doma po letu 1945, ki se je ka- sneje preimenoval v zadružni dom. Za izvedbo proslave je bil for- miran pripravljalni odbor, ki bo pripravil izvedbo praznovanja tako programsko, organizacijsko in finančno. V tem odboru so predsednik občinske skupščine Ormož Franc Novak, predsednik občinske konference SZDL Or- mož Vlado Ožbolt (ravnatelj osnovne šole Velika Nedelja), predsednica občinske zveze kul- turno prosvetnih organizacij Or- mož Mimica Pišek, predsednik krajevne skupnosti Velika Ne- delja Ivan Vencelberger, pred- sednik kra,ievnega odbora SZDL Janko Lah in predstavniki šol. Naloga tega odbora je med dru- gim ta, da se v najkrajšem času sestane in naredi program pri- reditve, ker bo aprila meseca težišče kulturne dejavnosti v ormoški občini pri Veliki Ne- delji. Zaradi tega bo potrebno precej denarnih sredstev za iz- vedbo igre; povabili bomo tudi kulturne skupine iz ormoške, ptujske in ljutomerske občine. Za proslavo še ni zagotovljenih dovolj finančnih sredstev. Priča- kujemo pa od občinske skupšči- ne, občinske konference SZDL in občinske zveze kultiirno pro- svetnih organizacij, da nas bodo v naši »denarni« zahtevi v polni meri podprli. Tudi republiška zveza kulturno prosvetnih orga- nizacij je obljubila pomoč v obliki raznih glasbenih vložkov za igro Pod svobodnim soncem, ker še to dramsko delo ni bilo doslej izvedeno in je zelo za- htevno, saj je za njegovo iz- vedbo potrebnih 40 do 50 ljudi, dobra scena idr. Že za izvedbo te igre je potrebno zagotoviti primerna materialna sredstva. Ob otvoritvi praznovanja bo- mo v zadružnem domu organi- zirali razstavo, ki bo prikazala zgodovinsko pot tega driištva. V pripravah na razstavo bo so- delovala tudi osnovna šola Ve- lika Nedelja, ki bo razstavo li- kovno opremila. V prosvetnem društvu sedaj aktivno dola le dramska skupi- na, medtem ko je prej delala tudi pevska in tamburaška sku- pina. Pet let po ustanovitvi dru- štva, leta 189:5. jo bilo dolo dru- štva omejeno na knjižnico, pre- davanja in sestanke. Otvoritvena predstava dram- ske skupine je bila 28. oktobra 1928. leta z ljudsko igro Revček Andrejček. Ta skupina je do lota 1939 organizirala skupno 38 predstav in prireditev. V njih pa je vseskozi sodeloval Ivan Moravec, ki bo z režijo igre Pod svobodnim soncem praznoval skupaj z dramsko skupino 40- letnico aktivnega kulturno pro- svetnega udejstvovanja,« je de- jal tovariš Plohi. -pp (Nadaljevanje prihpcinjiči Zapis z oddaje »Spoznavajmo svet in domovino« v Ljutomeru Kamnik: Ljutomer 26: 22 točk Javna mladinska radijska od- daja »Spoznavajmo svet in do- movino-« si je s svojo lanskolet- no obliko medmestnega tekmo- vanja pridobila izredno širok krog poslušalcev. Prav zaradi tega je ta oblika neposrednega srečanja dveh tekmujočih kra- jev po shemi ostala tudi v sezo- ni 1967/1968 ista. Organizator tekmovanja, RTV Ljubljana, vodi oddajo iz študi- ja 14, ki je neposredno povezan z dvoranama v različnih sloven- skih mestih. V vsaki od teh dveh dvoran so poleg poslu.šalcev, ki predstavljajo mesto, ši trije mla- dinci, ki odgovarjajo na vpraša- nja o dveh vnaprej določenih temah. Ti skupini mladincev tekmujeta med sabo, število do- seženih točk pa se sproti prištet va številu točk, ki ga dosežeta dvorani: vsota pa je rezultat, ki ga je doseglo eno mesto proti drugemu. Kot lansko leto tudi letos tek- muje v oddaji »Spoznavajmo svet in domovino« 16 slovenskih m.est in sicer po izločilnem si- stemu, da bo petnajsta oddaja finale tekmovanja. Letos so po- leg 12 novih krajev, (ker so ne- kateri že odpadli od nadaljnjega tekmovanja), bili vključeni še štirje lanskoletni četrtfinalisti, med katerimi je tudi Kamnik, ki je preteklo soboto tekmoval z Ljutomerom. Ko so Ljutomerčani s plaka- tov izvedeli, da bo v soboto zve- čer. 9. decembra, javna radijska oddaja iz ljutomerskega kultur- nega doma, so hitro pokupili karte, da je bilo neposredno pred oddajo na razpolago le nekaj stojišč. Nabito polna dvorana je malo pred začetkom oddaje ne- strpno pričakovala pričetek tek- movanja. Ko je predstavil vo- ditelj tekmovanja v Ljutomeru. Borut Mencinger tekmovalce in obrazložil tekmovanje, je ura od- bila 20. in začela se je oddaja »Spoznavajmo svet in domovi- no«. Oglasila se je Nataša Do- lenčeva iz študija 14 ljubljanske RTV, ki je napovedala tekmo- vanje dveh mest: Ljutomera in Kamnika. V obeh dvoranah je temperatura, kot je objavil spi- ker iz Kamnika, postajala od nestrpnosti vedno bolj vroča. Kamničani so se predstavili gle- dalcem v Kamniku in poslušal- cem v ljutomerski dvorani, v študiju 14 in pri radijskih spre- jemnikih z narodno-zabavnim ansamblom. Prve dve točki, ki sta bile tako za Kamnik kot za Ljutomer, že naprej oddani, pa je priboril godalni orkester glasbene šole »Slavka Osterca« Ljutomer. Sledila je prava »bit- ka« za točke, v kateri je Kam- nik zbral 26 točk, Ljutomer pa 22 ter tako izpadel od nadalj- njega tekmovanja. Trije mladinci iz Ljutomera kot iz Kamnika, so odgovarjali na vprašanja iz teme »Konfe- renca skupine 86 držav, oziroma 77 v Alžiru« in iz teme »Šahov- ski medconski turnir v Tunisu«. Pri prvem vprašanju za. ljuto- merskega tekmovalca, kako se skupina dežel, ki je sodelovala na alžirski konferenci imenuje, je prišlo do majhnega spora, ker ni bil priznan odgovor temu tekmovalcu. Ta je odgovoril, da se sedaj skupina dežel, ki so se udeležile alžirske konference imenuje »skupina 86« in da se jc prej ta skupina imenovala »Sku- pina 77«. Prav tako novinar De- la. DUŠAN DOLINAR v članku »Pred konferenco »skupine 86« v Alžiru.« ki je izšel v DELU dne 8. oktobra 1967. na strani 3, ne samo enako ugotavlja, am- pak tudi trdi itd. Vsekakor se jc tudi Ljutomer, ki je zbral 22 točk. v oddaji do- bro odrezal, saj je npr. Murska Sobota, ki je tekmovala s Slo- venj Gradcem, zmagala komaj z rezultatom 21:19 na eni izmed prejšnjih oddaj. Tekmovalcem iz Kamnika želimo v nadalj- njem tekmovanju obilo uspeha. Morda bo Ljutomerčanom šlo drugo loto bolje! -P Posnetek s tekmovanja »Spoznavajmo svet in domovino« v Lju- tomeru Foto: R. Gnezda 40 LET DELA GASILCEV V MAJŠPERKU To jesen je Gasilsko društvo v Majšperku proslavilo 40 ob- letnico obsto-'a. Ob tej priliki je društvo nabavilo novo motorko. Proslava je uspela. Udeležili so se je mnoga društva iz Slove- nije in Hrvatske. • Poveljnik gasilskega društva Ciril Murko nam je povedal, da imajo dobre odnose z gasilci iz Krapine, Šmarja in z drugimi. Sodelujejo v strokovnem izpo- polnjevanju članov. Glede opre.me je dejal, da za njihove poj;-je ni zadovoljiva. Ker njihov teren zavzema tudi poplavno Dodročje. bi morali imeti tudi priprave za reševa- nje v vodi. Ce-r\ m drobno oro- dje je v slabem stanju. Dotacij občinske zveze ni, material pa je predrag. Večkrat so primorani z razni- mi akcijami pridobiti sredstva. Ciril Murko je dejal, da je po- hvale vredna posebna akcija pri rušenju žičnice od bivše to- varne stroji! (Medvedce — Maj- šperk). To delo so opravili čla- ni prostovoljno. Med dolom so bili večkrat v smrtni nevarno- sti. Zaslužek so prispevali za nakup brizgalne. Večjih požarov ni bilo. Pre- ventiva je dobro vpeljana. Vsa- ko leto imajo predavanja v te- dnu požarne varnosti. Tudi strokovno izpopolnjevanje čla- nov je zadovoljivo. Nujno po- trebno je vključiti mlajše čla- ne. Gasilsko društvo sodeluje uspešno z drugimi družbeno po- litičnimi organizacijami v Maj- šperku. Društvu močno primanjkuie sredstev. Odvisni so predvsem od iznajdljivosti posameznih članov društva To je edini vir dohodka. Poveljnik, Ciril Mur- ko meni, da bi bil dotok sred- stev boljši, če bi končno ugoto-, vili ali je gasilsko društvo po- trebna ali športna organizacija. V načrtu imajo predvsem iz- popolniti svoje vrste z mladimi člani in okrepiti sodelovanje z drugimi gasilskimi društvi. Z R BO, ČE BO, VODA V STUDENICAH Alfa in ornega razpravljanj v Studenicah pri Poljčanah je po- manjkanje vode. Tako tudi zad- nji sestanek ni mogel mimo te- ga perečega problema Studeni- čanov. Studeničani že pet let »vrtajo« na vse strani, da bi pri- šli do vode. Predvsem pri vod- nem skladu, ki kot polž počasi išče vodo, tako počasi kot izvir- ki, ki so jih našli do sedaj na studeniškem območju. Po mnenju strokovnjakov ko- niunalnega zavoda, ki opravlja dela za vodni sklad v Studeni- cah, še vode dolgo ne bo ali kot je eden izmed njih dejal na zad- njem sestanku: »Bo, če bo, voda v Studenicah.« Studeničani pa menijo, da se ti strokovnjaki vse preveč vozi- jo v Studenice, izstopijo iz avto- mobila, malo pogledajo in se zo- pet odpeljejo. Tako res ne bodo našli vode v Studenicah. Zaradi tega se tudi čudijo, ka- ko lahko iščejo vodo pri njih iz Rogaške Slatine, ki bi si jo na- peljali v svoj kraj. strokovnjaki bistriškega komunalnega zavo- da pa pravijo, da vode ni. Čudne so tudi njihove izjave, češ da pobira inkasant samo mi- nimalni pri.spevek za higieno po 100 starih dinarjev na osebo in da s tem nima pokrite svoje pla- če. Res čudno, kaj ga potem sploh pošiljajo pobirat vodarino. če prinaša s tem svojim delom še izgubo. Se bi lahko pisali o studeni- ški vodi. ki bo še prišla v zgo- dovino kot njihov kulturni dom. če bodo samo razpravljali. Ali si ne bi v Studenicah sami s samoprispevkom pomagali h eradnjj svojega vodovoda, če že toga ne morejo storiti delavci in strokovnjaki komunalnega za- voda in vodo\odnega sklada, ki ima.jo največje plače v občini? -b Stran ^ TEDNIK pcfek. I«?. flrr«-nilirn 196? ] Stran ^ Delo in problemi glasbene šole Ljutomer v torek, 28 novembra, je bila na programu zasedanja občin- ske skupščine Ljutomer tudi obravnava problemov glasbene vzgo.ie v ljutomerski občini. AVGUST LOPARNIK je v po- ročilu o delu glasbene šole in prob.emih glasben.e vzgoje pou- daril, da se je Glasbena šola »Slavka Osterca« v Ljutomeru, ki ie letos slavila 40-letnico svojega obstoja v povojnih le- tih razvila v pomembno kultur- no ustanovo. Glasbena šola opravlja svoje poslanstvo v tem. da usposablja mladino za delo v kulturno,prosvetnih dru- štvih, najbolj talentirane pa usmerja v poklic glasbenika. Tako je v povojnem obdobju di- plomiralo na akademiji za glas- bo 6 učencev, 8 učencev je pri- dobilo višjo izobrazbo. 12 učen- cev pa je vključenih v vojaške godbe. Posebno razveseljivo je dejstvo, da nekateri bivši učen- ci ljutomerske glasbene šole zavzemajo zelo vidna mesta v gla.*benem življenju Sloveije, in to kot profesorji, predavate- lji, aktivni sodelavci v orkestrih in kapelniki godb na pihala. Za razvoj kulturno orosvetnih de- javnosti pa je najbolj pomemb- na ugotovitev, da se veliko šte- vilo mladine, ki je končala šo- lamo na glasbeni šoli, vključuje v delo v kulturno orosvetnih društvih. Tako n. or. liutomer- ski pihalni orkester sestavljajo razen 8 godbenikov iz predvoj- ne .generacije sami mladi god- beniki, učenci in absolventi glasbene šole. Glasbeno šolo v Ljutomeru je v zadnjih desetih letih pov- prečno z uspehom končalo 20 učencev. Okrog 90 "!<> teh učen- cev je po končani osnovni šoli in glasbeni šoli nadaljevalo šo- lanje na srednjih šalah in po- zneje na višjih in visokih šolah. Tako je ljutomerska glasbena šola dala naši mladi inteligen- ci potrebno glasbeno vzgojo. Pri tem je potrebno še posebno omeniti mlad učiteljski kader, ki prihaja na osnovne šole. V tem šolskem letu obiskujeta glasbeno ^olo v Ljutomeru skupno 7 oddelkom v Križevcih 202 učenca, kar je za ustanovo, kjer prevladuje individualni potik in poučuje- 8 učiteljev, ve- liko število. Vsekakor bi še lahko omenil probleme, s katerimi se srečuje glasbena šola. o materialnih te- žavah pa do stanovanj učiteljev glasbene šole, vendar bi nam taka obravnava, čeprav je vred- na omembe, zavzela preveč prostora. tega »Ijuidslkega« glasbila, bi bi- lo potrebno v šolah organizi- rati (na srednji glasbeni in aka- demiji za glasbo) šolanje ka- drov za harmonikarski pred- met Eden največjih problemov glasbene šole je stanovanjski problem, saj celo nekateri uči- telji stanujejo v učnih pro- storih glasbene šole. Vsekakor bo potrebno doseči, da bodo učitelji glasbene šole dobili po- trebna stanovanja (nekateri sta- nujejo izven Ljutomera), in vse probleme šole xealno in pozitiv- no reševati. MATIJA MARKRAB, odbor- nik občinske skupščine: Delo- vanju glasbene šole je potrebno dati vse priznanje, ker lahko pohvatae izraze o delu glasbe- ne šole in njenih usp>ehih slišimo tudi od drugod, v raz- govorih s prebivalci najrazlič- nejših slovensiklh krajev. Vse- kakor je potrebno podpirati re- ševanje problemov glasbenega izobraževanja v občini. Prepri- čan sem, da bi se dal precejšnji del sredstev zbrati iz gospodar- skih organizacij za konkretno akcijo oz. za konkretne potrebe glasbene šole. ANTON FILIPIC. odbomife občinske skupščine: ko se je tra- gično p>onesrečil kapelnLk buč- kovske godbe (godbeni odsek prosvetnega društva v Bučkov- cih), je začel godbeni odsek pro- padati. Sedaj nimamo nobenega kaoHo raz- pisali tekmovanje v Pionirskem listu in vabijo k sodelovanju vse slovenske pionirje, ki naj bi pi- sali spise NA.TSTAREJSEGA ME- STA V SLOVENIJI. K pestremu pionirskemu delu prispeva veliko radio Ptuj. ki je organiziral mladinsko-pionirske oddaje,' pripravlja tekmovanja v znanju med odredi, prav tako gre zasluga lokalnemu listu TEDNIK, k večji ustvarjalnosti mladih. Letos so bili sprejemi cicibanov še posebno svečani, saj so mnoga šolska vodstva povabila v šolo tu- di starše, otroci pa so jih pozdra- vili s pestrimi kulturnimi progra- mi. Cicibanom na ptujskih šolah pa so čestitali k sprejemu v pio- nirsko organizacijo tudi otroci iz vrtcev. SKLEPNE SVEČANOSTI V PTUJU Pred 29. novembrom je bila v Ptuju seja občinske pionirske skupščine, ki so jo vodili pionirji sami. Vsak odred je poslal dva delegata, ki sta poročala o delu na .šolah. Zbranih je bilo 60 delega- tov. Skupščino so pozdravili pred- -stavniki vseh družbenih organiza- cij občine ter izrekli veliko pri- znanje sposobnostim mladih. S te konference .^o poslali več resolu- cij, med njimi tudi tovarišu Titu ter se mu zahvalili za pozdravno pismo ptujskim pionirjem. Pro- testno resolucijo pa so poslali tu- di Združenim narodom in zahte- vali mir v Vietnamu. V ptujskem gledališču so pri- pravili lepo proslavo, na katero so bili povabljeni prosvetni in druž- beni delavci, ki že več let delajo s pionirji. Predsednik občinske skupščine Ptuj pa je priredil sprc- i<*m pionirjem in vzgojiteljem, ter jim Čestital ob doseženih uspehih. Zve7j5 prijateljev mladine Ptuj pa je podelila več priznanj vzgo- jiteljem, ki se zavedajo svojih na- log pri oblikovanju mladih ljudi v socialističnem svetu. Spoznali smo. da imajo mladi voljo, znanje in pripravljenost, zato jim je treba vsepovsod nudi- ti pomoč. Ta trud ep nam bo spro- ti obrestoval Angelca Ziberna Zokaj sklad za otroško varstvo? Slovenska Bistrica. 4. decem- bra. Danes se je v Bistrici se- stala širša komisija predstavni- kov družbene aktivnosti žena. lO SZDL otroško varstvenih u.stanov gospodarskih organi- zacij ter predst.avnikov sklada za otroško varstvo, da še en- krat pregled'^ osnutek zakona za o"ro5ko varstvo, o katerem bo razpravljal republiški odbor za otroško varstvo 6 decembra. Ker predvideva osnutek za- kona posebno institucijo za otro=ko varstvo daje pa tudi možnost 73 meno delovan-e v okviru temeLne izobraževalne skupnosti ep v Slovenski Bist- rici bolj ogrevajo za drugo, Po- sebe-! pa 4e zaradi tega. ker bi nova in^Mtucija potrebovala ?red.sWa 73 administracijo Ve- mo pa ri^ 7.P sedaj ni dovoT sredstev /č .»troško varstvo. Zato n'"- ci to delo prev:'.ei;. TIS ood rogojem da ^e j! spreme^n- me v vzgojno TIS in da bi srfd« va. ki iih sedaj raz- deljuje = sd 7.^ Mroško varsv vo •>''«k "P-ro dobivala in rczdoijevu a TIS. Po mnenju prisotnih ni po- trebe za oostoj sklada, ker je njegovo delo samo razdeljeva- nje sredstev, medtem ko se z globljo problematiko otroškega varstva ne peča. Strinja se Judi z varianto, po kateri bi naj od osebnih dohod- kov plačevali 2 odstotka za otroško varstvo, s tem da gre 80 odstotkov teh sredstev za otroški dodatek, 20 odstotkov Pa bi naj dobil republiški od- bor za otroško varstvo, s tem da de! >eh sredstev razdeli med občine Pri tem pa jih najbolj zanimia, 00 kakšnem ključu bo- do ta sredstva namenjena slab- še razvitim občinam, kar bi mo- ralo biti planirano že v naprej. O tem vprašanju so zadolžili tudi svojega poslanca tovariša Ledineka, da o tem vprašanju odpre diskusijo na seji republi- škega odbora za otroško var- stvo Ob koncu so na sestanku raz- pravljali o deljenem delovnem času. s katerim se strin.iajo. se vofVi r-^ ureditvi otro- škega vursitva. — b Sfran 6 TEDNIK- petek, 15. decembra 1967 atrau t PTUJSKI ZGai>OVINSKI DOGODKI KP V obdobju Titovega vodstva L.eftx3s toče 30. leto, odkar je na čelu kjamunistiičine organiza- cije Jugoslavije Josip Broz- Tito, ki je visoko d/vignil ugled KPJ v svetu predvsem v slav- nem obdobju osvobodilnega boja naših naorodov, in s svojo dosle- dmo načelno politiko do perečih mednarodnih vprašanj v povoj- nem obdobju. Ne moremo mimo velikega ju- bileja — 30-letnice velike politi- čne osebnosti v vodstvu naše komojniistične organizacije — ne da bi obudili sipomin na neka- tere pomembne dogodke iz zgo- dovine KP domačega okoliša iz obdobja vodstva tov. Tita in odmev njegove politike v par- tiji v našem okolišu. Kako je odmeval Titov po- vraitek k vodstvu KPJ iz tujine v domovino na koncu leta 1937 — v širšem ptujskem okolišu, nekdanjem ptiujsikem okraju? Ptujska organizacija KP je imela že pred Titovim 'nasto- pom prekaljene komoniste, pri- pravljene, da za veliko stvar proletarske revolucije žrtvujejo svoje življenjske sile. Naj ome- nimo samo kovaškega mojstra Ivana Spolenjaka z Brega pri Ptuju, ki je zaradi svojega neomajnega prepričanja v pra- vični boj delavskega razreda m'oral preživeti v ječi sedem let in pol, je v ječi hudo zbolel in umrl, ne da bi mogel delati v obdobju Titovega povratka v domovino. Kakor Spolenjak, tako je tudi dr. Potrč posvetil svoje življenje za velike cilje socialistične revolucije. Ob Po- trču in Spolen j aku so rasli še drugi komiuinisti pred Titovim obdobjem — skupina komuni- stov v ptujskih železniških de- lavnicah, pri delavsikem dmš- tvu Svoboda, na ptiujski gim- naziji, v okolici Leskovca in nekateri posamezniki v raznih krajih ptujskega okraja, med katerima sta bila najmočnejši revolucionarni osebnosti štu- dent Jože Kerenčič v Jasitrebcih pri Središču in kmet Jože Lacko v Novi vasi pri Pbuju. Ker pa je bila politika KP pred nastopom tov. Tita ozko usmerjena h glavnemu cilju razrušiti buržoazno dblaist, se ni partija dovolj posvetila boju za demokratične pravice ljud- skih množic. KP - vseljudska politična sila Nastop tov. Tita v vodstvu KPJ je šiiroko razmahnil Ljud- siko fronto, ki je zbrala pod svoje okrilje vse demokratične sile v boju za ljudske svobošči- ne, za svobodo zborovanja in tisfca, za tajine volitve v parla- ment in v občdinske odbore, za nacionalno neodvisnost jugoslo- vanskih narodov, za obrambo domovine proti fašističnim agresorjem. Vzporedno z zgodovino KPJ in KPS, ki so jo uistanovlli že v obdobju Titovega političnega vpliva v vodstvu KP 18. aprila 1937 na Cebinah — teče zgodo- vina KP ptujskega okoliša. Iz te zgodovine smo v našem lisDu že veliko napisali, o njenih, te- daj najnaprednejših članih dr. Potrču, Lacku, Kerenčiču, Per- šonu. Kozel jn, Rajšu, licu. Cucku, Osojniku, Megličevi, Vošnjaku, Sagadinu in še o drugih, ki so bili organizatorj.^ Ljudske fronte in od leta 1939 ZDLS. ki so zbirali podpisnike za društvo prijateljev SZ, ki so ljudstvu odpirali oči pred gro- zeč* nevarnostjo fašističnega oboroženega napada na Jugo- slavijo, in se zato zavzemali, da bi Jugoslavija sklenila pakt o medsebojni pomoči s Sovjet- sko 2:vezo. V obdobju od leta 1937 do fašistične invazije v našo držar- vo je opravila veliko poslanstvo ciklostilna tiskarna KP v Ptu- ju ki je potrojila svoje delo. Tiskarji so pridno tiskali leta- ke. Tisozakrinikaivalihitlerizem, mladi komunisti in nacionalno zavedna mladina pa so letake razpečavali. Priznati moramo velik pomen teh nastopov KP, saj tudi hitlerjevska propagan- da ni držala križem rok. Kaiko malo bi bili pripravljeni na nemško okupacijo in kako pičel bi bil odpor proti okupaitorju, če bi KP ne izpolnjevala te velike naloge! Njeni nastopi iso bili seme. iz katerega je vzklil narodnoosvobodilni boj. Omeniti moramo budi politič- ni nastop KP v ptujskem okra- ju ob volitvah v parlament leta 1938, ko se je odločno postaivila na stran opozicije. Na Mačkovi opozicijski listi je kandidiral kmet Jože Lacko, član KP. Kljub hudemu pritisku vla'de na volivce so zbrali na tej listi 300 glasov v okraju. Okrožnica Zveze delov- nega ljudstvi! Slovenije Med podpisniki proglasa ZDLrS, ki so ga tiskali z naslo- vom KAJ HOČEMO?, je bil tudi Jože Lacko. Vemo, da so slovenske nazadnjaške oblasti protipravno zaprle vse podpis- nike oklica. Tedaj je ptujska organizacija KP izdala letak z naslovom: OKROŽNICA ZDLS. V njem čitamo, da se je JRZ ustraf.lla ZDLS in njenega okli- ca KAJ HOČEMO?. Banska upraiva je aretirala vse, ki so podpisali oklic, ki je nakaizal politični program ZDLS. V le- taku čitamo dalje, da je za- grebški Jutranji list prinesel vest o 100 aretiranih podpisni- kih oklica. Liste se pri tem sprašutje, po katerem zaikonu naj bodo sojeni ljudje, ki za Slovenijo zahtevajo svobo.ščine, ki so si jih Hrvaiti že priboje- vali. »Vsi predstavniki se zave- damo,« tako piše letak, »da smo storili vse za združitev celotne demokratične opozicije.« Letak zaiključuje z besedami: »Kdor je proti vojni, proti špekulan- tom, je za kruh, mir in svo- bodo, je proti navijalcem cen, proti krušnim kartam, je za razpi? svobodnih tajnih volitev v parlament, v občinske odbore in v vse delavske in kmečke ustanove, je tudi za enotnost, za zdmžitev vseh zatiranih in izkoriščanih, je za Zvezo delov- nega ljudstva Slovenije.« V. Rojic (Nadaljevanje prihodnjič) Iz ljutomerske zgodovine Sestra Rozina Barbara, roj. okrog leta 1662. je živela v Rad- goni, kjer je bil njen mož pod- polkovnik, Jurij Ignacij Anton, dedič braneškega gradu, se je rodil leta 1688. Ker je bil ob očetovi smrti star komaj 5 let, je oskrboval graščino njegov sorodnik Karel Ferdinand bcr ron Schoffmann, prisednik de- želne sodnije. Po smrti barona Schoffmanna, leta 1710, je bil Jurij Ignacij Anton proglašen za polnoletnega ter je prevzel Branek in druga posestva. Z Ljutomerčani je imel večkrat dolgotraijne in hude prepire. Ko je leta 1719 poravnal Rait- kajeve dolgove, je postal edini lastnik Dolnjega gradu. Okrog leta 1718 se je poroč.il z Jožef o Katarino Elizabeto, roj. baroni- co Teuffenbach. Ta je polagoma razprodala vsa posestva, Id jih je podedovala. 1. januarja 1720 je prodala Janezu Jerebu, ka- planu v Malečniku pri Maribo- ru (sv. Peter pri Mariboru), grad Lindek pri Celju za 10 funtov 6 š. gosposkih davščin in 7 gld. 2 š, 15 v. navadnih davščin itd. Kmalu zatem je umrl baron Jurij Ignacij Mauerburg, star 42 let, ter je bil 10. maja 1730. leta pokopan v Ljutomeru. Hčerkama Ani Mariji Eleonori in Mariji Jožefi je postal va- ruh Karol LeopoLd baron Ga- belhofen. Z vdovo Jožefo Kata- rino Elizabeto je nato gospoda- ril 14 let v Braneku. Vdova Jo- žefa Katarina je umrla leta 1741; tri leta kasneje pa se je starejša hči v braneški grajski kapeli poročila z grofom Fran- cem Ksav. Codroipom. Mlajša sestra, oz. mlajša hči Janeza Ignacija Mauerburga, Marija Jožefa, je postala usmiljenka ter se je tako odpovedala dedi- ščini. Tako je starejša hči z možem Codroipom postala 20. februarja 1746 edina lastnica Braneka. Dolnjega gradu in gradu Cvena. Umrla je leta 1765 in je bila 9 jamuarja po- kopana v prezblteriju ljutomer- ske cerkve. Od leta 1744 so lastniki Bra- neka grofovska rodbina Codro- ipo, ki so furlanskega porekla ter so bili leta 1700 povzdignje- nl v grofovski stan. Njihov grb prikazuje na dve polovici raz- deljeno polje, katerega desna stran je črna, leva pa srebrn- kasta. Na sredini pralja je osme- rokraka zvezda. Enaka zvezda je tudi na vr-iu krone. Za Francem Codroipom je po- dedoval braneško graščino nje- gov sin Jeronim Codroipo, na- to Franc Codroipo. ki ie umrl leta 1866. njegov sin Hieronim pa še pred njim leta 1862. Za- radi tega je prišlo do delitve braneške in ljutomerske grašči- ne med Codroipove sorodnike. Dolnji grad je leta 1868 dobila grofica Lucij ana Gropplero von Troppenburg. roj Codroipo, hči Franca Codroipa, Branek pa mladoletni grof Hieronim Co- droipo, vnuk Franca Codroipa. Po opisu iz leta 1771 je lju- tomerska deželska sodni j a ob- segala naslednje kraje: trg Lju- tomer, Cezanjevce, Graibe, Bra- noslavce. Gornje in Spodnje Radomerje, Križevce, Klju^Ca- rovce, Cven, Moto, Stročjo vas. Pristavo, Bc novce, Podgradje, Krištance, Grlavo, Babince, Sp. in Zg. Krapje, Noršince, Salin- ce. Boreče, Iljašovce, Staro — novo vas, Bučečovce, Lukavce, Logarovce, Radoslavce in Vo- gričevce. V samem Braineku pa ni bilo deželtske sodnije, kakor tudi ne so morali poslati deželnemu so- dišču v Gradcu, ki je presodilo, ali gre za zločin ali ne, ter nato pMDslalo krvnega sodnika. V bra- neški graščini je bilo le nepro- sto sodišče. v Negovi. Podložntki teh dveh graščm so spadali pod radgon- sko deželsko sodno okrožje. Deželska sodišča pa so bila prosta in neprosLa. Prosto de- želsko sodišče je bilo med dru- gimi v Ptuju in Radgoni. Taka sodišča so bila prvotno neodvi- sna od sodišča deželnega gla- varja, kasneje pa so jim oblast, oz. pristojnost precej slrosta sodišča so vodila le preiskavo, preiskovalne akte pa V braneški graščini so mno- govrstne sodnljske. davkarske in gospodarske posle opravljali in oskrbovali s pom.očjo raznih nižjih uradnikov in pisarjev os- krbniki (Praefecti, Pfleger, Ver- walter). ki so bili od leta 1850 okrajni komisarji, krajevni in kriminalni sodniki, v tistem ča- sti vsekakor »veljavne in ime- nitne« osebe. Prebivalstvo se jih je zelo balo, ker so bili stro- gi in večinoma zelo trdosrčni. Zaradi manjše zamere so kme- ta takoj zaprli v »kajho«, ali pa je od biriča (lictor) dobil dolo- čeno število udarcev oz. batin. Zato so »felboltarji« in »valpe- ti« tudi v ljutomerski okolici ostali v zelo slabem spominu do danes. Po združitvi dolnjegraii'gke graščine s Branekom je bil pre- nesen od Doljnegradu v Branek tudi sedež deželskega sodišča. Sicer Branek ni imel nikoli de- želske sodnije, kar je razvidno iz starih opisov deželsko sodnih mej gomjeradgonskega in lju- tomerskega sodišča. Iz teh opi- sov je tudi razvidno, da so se meje med obema sodiščema spreminjale. Opis radgonske de- želske sodnije iz leta 1572 med drugim pravi, da je šla meja. kjer so mejila ormoška, ljuto- merska in radgonska sodišča prek Kameniščaka mimo nekega (takrat posekanega) hrasta proti Vučji vasi, nato čez Vučjo vas proti Babincem in Sp. Krapju, kjer je pri Muri stal mejnik, ki je pričal o meii med deželsko sodnijo in območjem trga Ver- žeja. (Nad al j evan j e prih odn jič) NAŠE ZDRAVJE Ohranimo mladost Štiridesetletni ženi težko do- ločimo starost: nekatere so v teh letih videti mnogo mlajše, druge spet kažejo deset let več, kot jih imajo v resnici. Sicer pa — kaj le pomenijo leta? Mar je res tako pomembno število rojstnih dni, ki smo jih že proslavile? Važno je le, kako se počutimo ... Toda kljub temu je žena, ki je že dopolnila štirideset let, stx>pila v obdobje popolne zre- losti. Štiridesetletna žena, če je obdržala vedrino duha, razume in vrednoti sleherni življenjski trenutek v večijd meri, kot je to znala v 20. življenjskem letu. Toda to so tudi leta, ko je treba paziti na marsikaj. V teh letih se prikažejo prve, neljube gube; to so leta, ko je malce večji ovratni izrez včasih zelo nevaren; to so leta, ko nam je lanska poletna obleka postala tesna čez boke ali prsi — tn to so leta, ko je treba še pose- bej paziti na zunanjost in du- ševno stanje. Le kako? Ni težko. Tudi za tisto, ki tega ni navajena Za- dostuje moralna disciplina, uravnovešenost in higiensko življenje in osebna nega. Morda ste že opazile, da zelo čustvena in živčna žena hiitreje ostari kot manj temperamenit- na? Ce že ne moremo menjati narave, potem jo vsaj popravi- mo! ^ V nasprotju z moškima štejejo žene leta svojega živčnega sis- tema. Torej — pazimo nanj! Zato potrebujemo veliko volje in higiensko življenje. POCiTEK Seveda se ne smemo poleniti. Počitek pomeni predvsem — dobro spanje. Spati je treba najmanj osem ur, nekatere pa potrebujejo tudi devet ali več ur spanja. Ali znate spati? Tudi tega se je moč naučiti. Pomagale vam bodo telovadne vaije ki navada, da vedno jeste ob istem času, skraika — red. Relaksacija — to je umetnost, ki se jo da naučiti, vendar ne gre tu le za mišice, temveč tudi za notranjo vedrino. Ženin ob- raz lepšata v največji meri prav vedrina in ravnovesje duha. STRAN Z ZDRAVILI Mnoge izmed nas so prepri- čane, da ne bi mogle zaspati brez pomirjevalnega sredstva. To je velika zabloda. Poskusite u'spavalno tableto polagoma zamenjati s kratkim večernim sprehodom, mlačno kopeljo, žličko medu ali skodelico ka- miličnega čaja. Zmanjšajte šte- vilo skodelic črne kave. cigaret in kozarcev alkohola! Izberite zdravo hrano, bogato z belja- kovinami, vitamini, minerali! Segajte čimveč po zelenjavi, mlečnih izdelkih, pečenem me- su na žaru. ribah in izogibajte se maščob, sladkorja, in moke! KOPANJE JE MASAŽA Ce nimate pravilnega krvne- ga obtoka in če vam otekajo noge, poskusite tole: postavite se pod prho in pustite, da vam mlačna voda teče pet minut po hrbtu! Zelo koristna je tudi masaža, zlasti v primeru, ko sedite za- radi službe več ur dnevno tako rekoč nepremično na stolu. Po štiridesetem starostnem letu je treba storiti vse, da si izbolj- šamo krvni obtok, da odstra- nimo strupe iz telesa in da utr- dimo mišice. GUBE Potrebno je storiti vse. da se gube ne pojavijo. Ce pa so že tu. jih ne moremo več odstra- niti, le omilile jih bomo. Znano je, da suha koža ostari mnogo prej kot mastna. Omiliti gube ne pomeni zgolj negovati kožo. temveč hidi očuvati čvrstost obraTTiIh mišic. V ta namen le treba ojačati muskulaturo obraza, prav talčo tudi vratu. Vrat j p treba umivati vsak dan 7 mrzlo vodo in ga natreti s kremo ki jo uporabljamo tudi za obraz. V Studenicah ni bilo sred- stev za kulturo Pogled na Studenice •Stara generacija je bila preu- trujena in je popustila, mladina pa ni bila strolcovno pripravljena, da bi prevzela amatersko kulturno dejavnost.« je dejal Milan Vidic na zadnjem sestanku o kulturni dejavnosti v Studenicah. »Zato moramo začeti vzgajati že mladino v šolah, da bo lahko nositelj na- še in svoje kulture.« Toda to ni potolažilo Studeniča- nov. Kljub temu so nasprotovali, da se je zadnja leta investiralo in vlagalo sredstva v center občine, medtem ko na podeželju niso že tri leta dobiU niti dinarja, so de- jali. Za zastoj kulturne dejavnosti pa ni vzrok samo pomanjkanje sred- stev v Studenicah. Ko so pred le- ti študirali igre. niso na teh pred- stavah imeli skoraj nobenega ob- činstva, kar jim je precej vzelo moralo. Zelo pomemben vzrok za zastoj kulturne dejavnosti v vasi je pri- hod televizije, ki je ljudi prikle- nila na domove. Zaradi tega se bodo Studeničani zbrali še enkrat in se na tem se- stanku zedinili. ali so za nadalje- vanje kulturne dejavnosti iz cen- tra ali pa se naj kultura zopet vr- ne na vas. -b Ormož skozi stoletja IX OHMOŠKI OKRAJ PO URBARJU IZ LETA 1486 Prvi podroben popis podložniSke zemljiške posesti gospostva Ormož nam je ohranjen iz leta 1486. Urbar, ki so ga tega leta Izdali grofje Schaumbergi, je služil pozne- je rodbini Sekelji kot prvi popis njihovih podložnikov v vzhodnih Slovenskih goricah. Po omenjenem urbarju so bili ormoški podložniki razdeljeni v dva urada, v gornji in spodnji urad. V GORNJEM URADU je bilo 22 vasi in v njih 127 naseljenih ter 64 pustih (nenaseljenih) kmetij, skup- no 191 kmetij. v SPODNJEM URADU je bilo samo 16 vasi in v njih 99 naseljenih ter 111 pustih ali nenaseljenih kme- tij, skupno 210 kmetij. v OBEH URADIH JE IMEUO ZEMLJIŠKO GOSPOSTVO 0RM02 PODI^OZNIKE v 38 VASEH, V KA- TERIH JE BILO SKUPNO 226 NA- SELJENIH IN 17,5 NENASELJENIH ALI PUSTIH KMETIJ. VSEH KME- TIJ JE BILO NAD 400. Podroben pregled urbarja nam pokaže, da je bilo največ opustelih kmetij v ravninskih vaseh od Sre- dišča do Ormoža in Velike Nede- lje, kjer so v zadnjih dveh deset- letjih 13. stoletja skoraj leto za le- tom plenile in pustošile čete divjih Turkov ter najemniške vojske ce- sarja Friderika in ogrskega kralja Matije. Tako je bilo na primer na Grabah med 23 kmetijami 13 pustih, v Frankovcih od 23 kmetij kar 19, v Loperšicah od 22 kmetii 14 pu- stih, v Ivanjkovcih od 18 kmetij 10 nenaseljenih. Morda bo za tega ali onega bralca tUdI zanimivo, Ce naStejemo Imena nekaterih vasi in nekaj priimkov In Imen tamkajšnjih slovenskih kme- tov, podložnikov ormoškega gradu. VASI V GORNJEM URADU TRGOVISCE (Altenmarckt) ima dve naseljeni in šest nenaseljenih kmetij; imena: Zigman, Kozel, Ri- bič. SENESCI imajo samo štiri kme- tije: imena: Majcen, Kozel, Bene- dikt, Jurij. CVETKOVCI (Mayerhoffen> imajo devet naseljenih In sedem pustih kmetij; imena: Ivanuš, Antol, Jan- žekoviC, Stainer, Veselko, Gal, Va- lent. OSLUSevCI imajo pet naseljenih in štiri nenaseljene kmetije z ime- ni: Jarmerek, Tomaž, Rogina, Mar- tin, Kokol, Tomaž Krajnec. BRESNICA ima samo tri kmetije z imeni Jakob Vajda, Jančec Kozji- rep, Tomaž. v PODGORCIH Ima ormoški grad šest kmetij, ki pa so vse puste. SEJANCI (Nyder Ror an der Sel- nitz) imajo sedem naseljenih In sa- mo eno nenaseljeno kmetijo; ime- na: Andrej Kramar, Peter Bratecov sin, Antol, Arne Veselkov sin, Kle- ment, Jurij Krapinčak. SAVCI (Suaren) Imajo osem na- seljenih in .štiri puste kmetije; ime- na: Jurij Sratošič, župan Mihal, Mihal Janžekov sin, Jurij Lajh, Jur- gec. Kolar, Janko Soltnik, Surk, Križan Stulnik. RUCMANCI SO velika vas, saj imajo 20 naseljenih in tri puste kme- tije, imena pa so: Jakob Ivanič, Ja- kob Belčič, Jurij Rep, Gregor žu- panov hlapec. Urban Matošič, Ur- ban Subotič, župan Jakob. Mlklaš, Štefan Heric, Mihael Lah, Mate MurkoviC, Štefan BelClC, Gregor Ivanuš. KORACICE Imajo štiri naseljene in šest pustih kmetij; imena: župan Obran, Peter Sitek, Matjaž Sou- tiack, Walchobitza, Pavel Osel, Si- trek Janže. HRANJIGOVCI so srednje velika vas, imajo pet naseljenih in šest pustih kmetij; Imena so: Veselko, župan Peter, Štefan Malec, Gregor Prasec, Modrinjak, Mikše, Podplat- nik. HARDEK je bil v tem času velika vas, saj ima kar 22 naseljenih in samo tri nenaseljene kmetije. Ime- na so: Janžek Zadravec, Jakob Brez- nik, Blaž Mesijarlč, Marko Sahoni- ca. Mate čevljar, Martin Benedič, Pavel Novak, Ivan Slkovec, Matej Vurčica, Štefan Granda, Pavel Kra- bar, Mihel Mlinar. (Nadaljevanje prihodnjič) Kotiček xa kmetovaii- Sadne vrste za mojhne vrtove Jablane imajo 1;udi v majh- nem vrtu velik pomen. Nepri- kladne lege za jablane so topla, suha južna pobočja. Tam dre- vesa le bedno životarijo. Zato odsvetujemo jablanov špalir ob južnih stenah. Hruške so mnogo manj raz- širjene. Kolikor bolj žlahtna je sorta in kolikor pozneje zori, toliko več talne in zračne to- plote zahteva Mrzla tla škodijo kvaliteti, posebej na podlagah kutine. Hruško sadimo večino- ma kot vretenast grm, torej na šibko rastoči podlagi kutine. Ker pa raste ta sadna vrsta bolj v višino kot širino, pride v poštev tudi sadni grm ali srednje debelno drevje, zlasti če talne razmere ne ustrezajo docela zaželenim. Slive, češplje, renklode in mirabele so zastopana v skoraj vseh majhnih vrtovih. Do tal nimajo prevelikih zahtev. To je razvidno že od tod, da obli- kujejo v skoraj vseh vrtovih prav zadovoljive krone, česar o jablanah, hruškah in drugih ne moremo vedno trditi. Sicer godijo renklodam in mirabelam toplejša tla, nasploh uspevata ti sadni vrsti prav dobro tudi na lahkih in ne pretežkih tleh. Na splošno dajemo prednost trednje debelim drevesom. Višnje so v majhnem vrtu praviloma zastopane kot sadni grmi ali kot pahljačasti špalir na vrtni uti Zlasti lotovka zelo redno rodi. Višnja je občutljiva za mokroto v tleh, sicer je pa zelo skromna. Breskve so razširjene pred- vsem na klimatsko ugodnejših območjih. Zaradi zgodnjega cvetenja je breskev ogrožena od sp>omladanskih mrazov, les pa je občutljiv na mrzle zime, zato moramo biti pri odločitvi za sajenje previdni. Kljub temu pa ljubitelju na razmeroma ne- ugodnih območjih ne kaže od- svetovati sajenja breskev. Res je, da v treh letih mogoče dva- krat pK>zebe cvetje. Toda v rod- nem letu je pridelek včasih presenetljivo obilen. Pridelek do 50 kg in še čez na breskvo- vem drevesu celo v vrtu na ne- ugodnih legah ni redkost. Ta enoletni pridelek v obdobju treh let odtehta obe nerodni letini. Koliko je vredno, da lahko pustimo plodove na dre- vesu, da popolnoma dozorijo! Kateri sladokusec bi ne bil nad tem navdušen? Ce breskev v hudi zimi po- zebe, drevo še s tem ni zgub- ljeno; večinoma si opomore z novimi poganjki iz spodnjega dela debla. V takem primeru deblo ob mladih poganjkih od- žagamo, zamažemo rano in v dveh ali treh letih lahko vno- vič oblikujemo rodno krono. Marelice: Gojence marelic pride v poštev v le najugod- nejših legah, na območjeh. kjer uspeva vinska trta Večinoma pa jih ne kaže gojiti, ker je marelica sadna vrsta, ki razen leske spomladi najprej cvete. Njen les je proti mrazu odp>or- nejši kot breskev. Tu in tam se uveljavlja kot stenski špalir Kutina: Grm kutine nam pride prav, ker lahko zakrije kompostni kup. Vendar pa je les kutine občutljiv za mraz V cvetju je kutina poseben okras vrtu. Češnje: Zal se krona češenj preveč razprostira in zato za majhne sadne površine ta sad- na vrsta ni primerna. Ce je v Okolici le malo češnjevih dreves je jeza s škorci in s kosi mnogo večja, kot je vreden nridelek Varovanje kron z mrežami za- radi njihove obsežnosti skoraj ni izvedljivo. Tudi ptičja stra- šila, kot so nitke staniola, ob- risi ptic roparlc itd. za daljši čas ne odvračajo obeh vrst ptičev. Ce pa češnje goje tudi v so- sednjih vrtovih, tedaj se ptičja jata porazdeli sorazmerno na vsa drevesa in izguba pridelka je za posameTTiika znosna. Za otroke so češnje med vsem sadjem najljubša poslastica. Leska je lepa za okras in dragocena za sad. Zal se za manjše vrtove preveč razraste Pri leski raje sadimo »rdeče- listno lesko« ali žlahtnejše sor- te, kot npr. Cosford ipd., ki ne rastejo tako bujno, imajo pa zato debelejše 'ešnike. Mačice leske so spomladi prava paša za oči in so primerne tudi za re- zanje. Oreha ne kaže saditiv majh- nem vrtu. Niegova krona se preveč razraste. Stran?! TEDNIK- petek, 15. decembra 1967 Strati ? «j#al sem oče p. LAJVG: •Nekaj važnega ti moram pove- dati, dragi,- je rekla Matiioa in me narahlo potLsniia v nasia- aja6. Ko sem četrt ure pozneje vstal, je ležala na mojih pdečiti velilca odgovornost, kajti čez ne- kaj več Kot sedem mesecev bom postal oče najlepšega in najpa- metnejšega otroka na svetu. Seveda sem z vsemi silami po- magal Matildi, da je ta lepi, toda težki čas čim laže prestala. Na- mesto nje sem dvigal slušalko in jo zopet polagal na vilice, name- sto nje sed odklepal in zaklepal vrata in namesto nje sem lovil muhe po sobi. Rad bi ji pomagal tudi pri pomivanju posode, čišče- nju tal in čevljev, toda tega se nisem nikoli učil in zato sem ta posel prepuščal svoji ženi. Zave- dal sem se, da nestrokovno oprav- ljeno delo bolj škoduje kot kori- sti in bi povzročilo moji ženi še dodatno delo; ne, tega pa nisem mogel dovoliti. Iz dneva v dan, iz tedna v te- den, od meseca do meseca je na- raščala mioja nervoza in raztrese- nost. Na cesti nisem slišal trob- Ijenja avtomobila, ki je tik pred nosom švignil mimo mene. Čeprav je od ženinega sporočila minilo šele nekaj mesecev, sem vendar kazal že simptome očeta-mučeni- ka. Na moje živce je -pritiskala skrb, ali bom ob določenem času našel taksi, da bom lahko prišel pravočasno do bolnišnice. Vendar ni bila to edina skrb, ki me je mučila. Bal sem se tudi drugih nepričakovanih udarcev usode, da ob določenem času telefon ne bi deloval, da nenadoma ne bi zbo- lela tašča, da ne bi ravno na ta dan pričeli zdravniki stavkati itd., itd. Ta grozotni strah seveda ni smel zapuščati svojih sledov na mojem obrazu. Na zunaj sem mo- ral dajati videz, kakor da mi ve- seli dogodek v moji družini ne po- vzroča nobenih skrbi. Toda Matil- da je vendar opazila, kaj se do- gaja v meni, in nii je pričela pre- vidno ponujati baldrijanove kap- ljice in kamilični čaj. To nezaupa- nje v mojo odpornost me je hudo potrlo, toda kljub temu sem kazal svoji ženi nasmejan obraz in sem ji venomer zagotavljal, da nika- kor ne potrebujem nobenega bal- drijana in nobenih kamilic, ker sem popolnoma miren, tako mi- ren kot nikoli poprej, da sem skratka občudovanja vreden mi- ren mož. V sedmem mesecu sem segel po živce pomirjajoči literaturi, pričel sem hoditi na dolge sprehode, vendar nisem našel miru. Vsako- krat, kadar je prišla Matilda od zdravnika, je njeno poročilo po- mirjujoče delovalo name, vendar samo za zelo kratek čas. Potem sem zopet zapadel v pesimizem, ko sem videl, kako je Matilda pri čiščenju tal nekoč spačila svoj obraz. Naslednji dan sem v službi te- lefonično poklical neko babico in ji opisal svoje muke. »Ko bo čas, me kar pokličite,« md je dejala, »►medtem pa pripravite čiste rjuhe in poskrbite za vročo vodo.« Ves dan sem v službi razmiš- ljal, kje bom nabavil rjuhe in vro- čo vodo, da bom imel vse pri roki, kadar bo potrebno. Ko sem prišel domov, sem pobral iz omare vse rjuhe in si jih spravil v predal svoje pisalne mize, v kuhinji sem si pa pripravil celo baterijo lon- cev. Ko sem tako pripravil vse potrebno, sem odšel pomirjen s kolegi v gostilno. Toda zgcdilo se je drugače, ko sem naslednjega dne prišel zgodaj zjutraj dom.ov, Matilde m bilo več. Tudi tašče, ki je zadnje dni ne- prestano prihajala in odhajala, ni bilo. Nikogar ni bilo. Koliko časa je minilo, preden sem odkril v ktihinji na mizi listek, danes ne vem več. Toda ko sem z drhteči- mi ustnicami prebral tistih nekaj besed, ki so bile načečkane na njem, sem zdirjal kot raketa od doma in čez nekaj minut pristal v bolnišnici. Četrti zdravnik je bil pravi. »Čestitam,« je dejal, >Hivojčike gte dobili!-K «-E>vojčke,-« sem jecljal in se oprijel zdravnika. »Prave dvojčike, enega in še enega, natanko dva? Ali se niste zmotili pri štetju? Resnična dvojčka in oba od moje žene?« »Da,« se je smehljal zdravnik, me previdno postavil pokonci in odšel. Pred menoj se je ustavil neki drug bodoči oče, ki je nervozno krožil po hodniku. »Dvojčki, to je lepo! S tem go- tovo niste računali?« »Nisem računal?« sem vzkliknil in požiral solze. »Nisem računal, pravite? Dragi moj, pri tako na- črtnih pripravah in organizaciji ni moglo biti nič drugega kot dvojč- ki?« Zasebno kmetijstvo v občini Ptuj (Nadaljevanje s 3. strani) ni opaziti tudi pri prodaji meta- sistoksa, parathiona in diazinona. Največji padec je v prodaji umetnih g^nojil. V letih 1964 in 1965 smo jih prodali do 30 vago- nov, letos pa še enega ne. Ti artikli so se zelo podražili. Celotni pro- met je padel od 124 milijonov S din v lanskem letu na 90 milijo- nov S din v letošnjem letu. V ostalih 26 poslovalnicah na pode- želju je stanje približno enako. Le delno so vzrok slabšemu pro- metu v naši poslovalnici ostale poslovalnice in druga trgovska podjetja, ki jim je sedaj dovolje- no prodajati našim podobne arti- kle. Poleg tega so sredstva slabo pa- kirana.« Kmetovalci so nam v razgovoru dejali, da si predragih umetnih škropiv in gnojil ne morejo kupi- ti. Pridelki nimajo prave cene. Za nekatere ne dobijo toliko, da bi krili proizvodne stroške. Neka- teri so zatrjevali, da delajo še sa- mo za davek. Se ni dolgo tega. kar smo pričeli trditi, da mora tudi za- sebni kmetovalec proizvajati za trg kvalitetne in cenene pridelke. Teh pa brez sodobne argotehnike, ki zahteva uporabo najboljših se- men, umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, ni. Zavedati se moramo, da v kmetijstvu ne žanjemo tega, kar smo sejali, temveč le to, kar nam uspe pridelati oziroma obva- rovati pred škodljivci. Skoda, ki jo povzročajo insekti in rastlinske bolezni, gre tudi pri nas v mili- jarde. V kmetijsko razvitih drža- vah računajo, di jim kljub dobro organizirani službi varstva rastlin insekti in bolezni uničijo do 20 "/o pridelka. V prvih letih po vojni se je potrošnik zadovoljil tudi z manjvrednim sadjem, ki je bilo polno kaparja, črvivo in hrapavo od škrlupa. Toda danes trg zah- teva kvalitetne in cenene pridelke, da ne omenjamo zahtev dežel, ka- mor rastlinske pridelke izvažamo. (Konec prihodnjič) Pred dvajsetletnico našega lista | Drago Zupančič, prvi urednik našegaj lista Pred dnevi sem obiskal Dra- ga Zupančiča, prvega urednika našega lista, v Ijudsiki knjižnici v Ptuju, ki jo honorarno ivodi, saj je že več let up>okojen. Kot novinar sem imel poseb- ne občutke intervjuvati uredni- ka, in to celo prvega urednika Drago Zupančič našega lista. Toda že po prvih besedah, ki sva jih spregovorila, sem uvidel, da ima še vedno posluh za novinarsko delo in da nam je naklonjen. Pripove- doval mi je o pripravah in o prvih izdajah časopisa: »Tednik je izšel iz časopisa Naše delo, ki je pričel izhajati julija 1948. leta. Takratni pro- svetni odsek, katerega član sem bil, je dobil nalogo ustanoviti ptujski časopis. Naloga ni bila lahka. Po večkratnih razpravah se je uredniški odbor odločil za gornji naslov. Začetek ni bil lahek. Primanjkovalo je dopis- nikov. Morali smo jih zbirati, vabiti in prositi. Vsakdo v ti- stem času tudi ni prav prišel. Po mnogo truda je časopis iz- šel in nato redno izhajal. Za- vedajoč se, da je bil časopis v tistih časih nujno potreben, smo storili vse, da bi tako po politični, gospodarski in drugih straneh zadovoljili naročnike. Kljub temu da je moral prebre- sti mnoge krize, se je časopis razvijal, bil glasilo naše občine, okraja in je danes pokrajinski list večjega območja vzhodne Slovenije. Ob pričetku njegovega izha- janja sem s tesnobo v srcu gle- dal na njegovo bodočnost in razvoj, danes pa sem ponosen, da sem bil prvi urednik tega lista. Nastal je iz trdega dela. Njegovo pr\'o ime ni bilo zaman naSe delo. še vedno me zanima, kako napreduje in kaj prinaša. Več- krat še tudi zanj kaj napišem.« Marsikaj sva se še pomenila o delu, ki ga zahteva izdajanje časopisa. Mnoge koristne nasve- te sem si dobro zapomnil. Povedal mi je tudi nekaj o svojem delu v oddelku ljudske knjižnice. Čitalnico, ki je odprta vedno, kadar je odprta knjižni- ca, obiskuje veliko obiskovalcev vseh starosti. Obisk ljudske knjižnice lepo napreduje. Poleg Ptujčanov jo obiskuje veliko ljudi z bližnjega podeželja in celo iz oddaljenih krajev; naj- več iz krajev, kjer domače knjižnice »spijo«. Želeli bi še večji odziv pri delavcih, ki naj bi v večjem številu segali po leposlovnih knjigah. Pripravlja se strokovna knjiž- nica, ki bo pričela poslovati prihodnje leto. Služila bo stro- kovnemu izobraževanju delav- cev. Ljudska knjižnica ima nad 8000 knjig. Ni mogoče zagoto- viti dovolj sredstev za nakup zadostnega števila knjig. Knjige so zelo drage. Lani so kupili komaj 342 knjig. Knjižnica, kot je v Ptuju, bi morala kupiti vsako leto najmanj 1000 knjig. Lansko leto je bilo 18.375 iz- posoj nin pri 748 rednih bralcih. Odraslih bralcev je približno enako kot mJadih. Enkrat več knjig si sposodijo ženske kot moški. V enem dnevu je bik v lanskem letu izposojenih pov- prečno 62 knjig Na enega bral- ca pride povprečno 25 knjig. V letošnjem letu so rezultat: ' še boljši. ZR Filmski in TV mozaik Takoj p>o prejemu državne nagrade za najboljšo filmsko igralko Zvezne republike Nem- čije se je mlada, prikupna in uspešna nemška televizijska in filmsika igralka Helga Anders odločila, da gre po poti mnogih filmskih »div«, ki so se poročile s svojimi režiserji. Tako se je Helga Anders tudi Helga Anders poročila z režiserjem njenih najboljših filmov Rogerom Fritzem. Kaj hočemo, filmsika poročna tradi- cija se znova in znova obnavlja. FREDERICK BROWN j Sodelovanfe pri iimorui »Slišal sem,« je dejal Sang- strom, »da v posebnih prime- rih ...« Previdno se je ozrl po vseh kotih majhne lekarne, da bi se prepričal, če sta z lekarnarjem res sama. Lekarnar je bil maj- hen, čokat možiček nedoločljive starosti — pač nekje med pet- deset in sto leti. Bila sta sama, a Sangstrom je kljub temu uti- šal glas: »...da v posebnih pri- merih prodate tudi popolnoma nedoločljiv strup.« Lekarnar je prikimal. Stopil je izza pulta, šel k vhodnim vratom, jih zaklenil in se napo- til proti vratom v ozadju pro- dajalne. »Ravno sem si mislil skuhati kavo,« je dejal. »Pova- bim še vas na skodelico.« Sangstrom mu je skozi zad- nja vrata sledil v sobo, kjer so okoli in okoli stale police, do stropa napolnjene s steklenička- mi raznih velikosti. Vklopil je samovar, poiskal dve skodelici in ju postavil na mizo. S kretnjo je povabil Sangstroma, naj se- de. Sam se mu je usedel na- proti. »Zdaj mi pa povejte,« je dejal, »koga nameravate umoriti in zakaj?« »Ali je to važno?« je vprašal Sangstrom. »Kaj ne zadostuje, da vam plačam?« Lekarnar je zamahnil z roko. »Izredno važno! Najprej se mo- r^m namreč prepričati, če za- služite, da vam pomagam. Si- cer ...« Skomignil je z rameni. »V redu,« je dejal Sangstrom. »Kdo je moja žena, zakaj pa ...« Začel je pripovedovati dolgo zgodbo. Še preden jo je dokon- čal, je bila kava že pripravlje- na. Lekarnar jo je nalil v sko- delici in Sangstrom je hitro končal pripoved. Molče sta po- pila, nato je lekarnar prikimal: »Drži, da občasno razpečam ne- kaj neugotovljivega strupa. To deiam po lastnem preudarku; če mislim, da primer to zaslu- ži, ne zahtevam nikakega pla- čila. Tako sem pomagal že mno- gim. Mislim, da ga vi zaslužite.« »Odlično,« se je razveselil Sangstrom. »Potem mi ga pa kar hitro dajte!« Lekarnar se je nasmehnil. »Ravnokar sem to tudi naredil. Medtem ko sem pripravljal ka- vo. Videl sem, da ga zaslužite. Kot sem že dejal, je bilo to brezplačno. Protistrup pa seve- da stane.« Sangstrom je prebledel. Toda predvideval je — ne sicer to — pač pa kak poskus izsiljevanja. Hitro je iz žepa p>otegnil pištolo. Mali lekarnar se je zahihital. »Zal mi je, a bolje bo, da se odpoveste uporabi takih metod. Ali mislite, da boste lahko našli protistrup ...« — z roko je za- mahnil proti policam — »... med tisoči in tisoči teh stekleničk. Ali nameravate poiskati kak učinkovitejši strup? Ce pa ne verjamete, da sem vas zastru- pil, kar streljajte! Odgoivor bo- ste dobili čez kake tri ure, ko bo strup začel delovati.« »Koliko za protistrup?« je za- renčal Sangstrom. »Zmerna cena — tisoč dolar- jev. Končno moram tudi jaz živeti. Ce si pa že kdo za hobby izbere preprečevanje umorov, res ne vem, zakaj ne bi pri tem nekaj zaslužil.« Sangstrom je pridušeno za- klel, položil pištolo na mizo ta- ko, da mu je bila na dosegu roke, in potegnil iz žepa denar- nico. Mogoče bo lahko uporabil orožje potem, ko bo dobil proti- strup. Naštel je deset stodolar- skih bankovcev in jih položil na mizo. Lekarnar se ni niti zganil. »Se nekaj..,,« je dejal, »kot varnostni ukrep. Napisali boste priznanje o svoji prvotni name- ri — upam, da je res prvotna — da umorite svojo ženo. Nato boste počakali, da oddam vaše priznanje na pošto. Poslal ga bom nekemu svojemu prijatelju na oddelku za umore. Ta ga bo zadržal kot dokaz za primer, če si boste le premislili in umorili svojo ženo ali pa mene. Sele ko bo pismo na pošti, bom toliko varen, da vam bom lahko dal protistrup. Trenutek samo, takoj vam prinesem papir in pero. Aha, še nekaj — seve- da ne zahtevam, da to storite. Ali bi hoteli širiti govorico o mojem neugotovljivem strupu? Človek nikoli ne ve, mr. Sang- strom. če ni življenje, ki ga takole reši, nje^gavo lastno!« KDOR ZNA, ZNA Ko se izza zadnjega ovinka prikaže Tin je, presenečen ugo- toviš, da imajo Tinjčani majhno jezero. Toda, ko bolje pogledaš vidiš, da je to jezerce nekaj sto kvadratnih metrov ograjeno. Ko sem povprašal, zakaj imajo ograjeno jezerce, so mi hitro po- jasnili, da gre za Cesarjev rib- nik, kot pravijo po domače pri Ačkovih. Povprašal sem Antona Ačka, kako je prišel na misel, da si v Tinju, skoraj 700 metrov visoko, uredi ribnik. Ja, o ribniku sem začel raz- mišljati, ko mi je prijatelj Jan- žič rekel, kako »fajn« bi bilo, če bi imeli ribnik. Beseda je dala besedo in vso lansko jesen sem presedel ob knjigah in štu- diral kaj in kako. Za nasvet sem poprosil tudi ribiško zvezo v Mariboru, ki mi je precej po- magala z nasveti. Začela so se dela. Prišel je buldužer, da bi povečal in ure- dil prostor za ribnik. Toda šele tretji buldožer, ki je prišel, je lahko končal začeto delo. Po nasvetu sem letos junija vrgel v ribnik prvi zarod. 3000 mladic ameriške postrvi, ki zra- ste do teže 16 kilogramov. Na teden zrastejo za približno en centimeter, vendar bo sedaj v zimskih mesecih manjši za- stoj, v prihodnjem letu pa že pričakujem prvi zaslužek, saj sem vložil v ta ribnik več kot pol milijona starih dinarjev. -b TV SPORED od 17. do 23. dec. 1967 NEDELJA, 17. DECEMBRA 1967 9.25 Poročila. 9.30 Z Miho Dovža- nom in Gorenjci. 10.00 Kmetiiska od- daja. 10.45 Ne črno ne belo. 11.30 Junaki cirkuške arene. 12 00 Nedelj- ska TV konferenca. — Nedeljsko popoldne. 18.25 Karavana 18.55 Cik- cak. 19.10 Dolgo, vroče poletje, 20.00 TV dnevnik. 20.45 Cik-cak. 20.50 Zabavnoglasbena oddaja. 21.50 Por- treti in srečanja. 22.05 TV dnevnik. PONEDELJEK, 18. DECEMBRA 1967 9.40 TV v šoli. 10,40 Ruščina. 11.00 Osnove splošne izobrazbe. 11.40 Za reber po nevsakdanjosti. 16.10 An- gleščina. 16.55 Poročila. 17.00 Mali svet. 17.25 Risanke. 17.40 Kje je, kaj je. 17.55 TV obzornik. 18.15 Vsi so prihajali. 18.45 Kuharski nasveti. 19.15 Tedenski športni pregled. 19.40 TV pošta 20.00 TV dnevnik. 20.30 Cik-cak. 20.40 TV drama. 21.40 Glas- bena oddaja. 22.10 TV dnevnik. TOREK, 19. DECEMBRA 1967 9.40 TV v šoli. 10.35 Angleščina. 11.00 Osnove splošne izobrazbe. 18.00 Film za otroke. 18.15 Otvoritev raz- stave Gabrijela Stupice v moderni galeriji. 18.50 Obrežje 19.05 Rezer- viran čas. 19.30 TV obzornik. 20.00 Cik-cak. 20.10 Dobri vojak Svejk. 21.40 V naročju tišine. 22.20 Zadnja poročila. SREDA, 20. DECEMBRA 19G7 17.00 Poročila. 17.05 Serijska lut- kovna igra. 17.25 Popotovanje po Azi.ii. 17.55 TV obzornik. 18.15 Zdru- ženje radovednežev, 19.00 20 milijo- nov. 19.30 Dokumentarni iflmi Mi- lenka Strbca. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Cik-cak. 20.40 (Ne)znana Italija. 21.55 Golden Gate Quartet. 22.00 Zadnja poročila. ČETRTEK, 21. DECEMBRA 1937 9.40 TV v šoli. 10.35 Angleščina. 11.00 Angleščina. 16.10 Za reber po nevsakdanjosti. 17.05 Poročila. 17.10 Vijavaja-ringaraja. 17.55 TV obzor- nik. 18.15 Dan v planinski enoti. 18.35 Zasebno delo v samoupravnem si- stemu. 19.00 Dežurna ulica 19.40 TV prospekt. 19.54 Propagandna med- igra. 20.00 TV dnevnik. 20 30 Aktu- alni razgovori. 21.30 Propagandna oddaja. 21.40 Internacionalni kvin- tet Duška Gojkoviča. 22.30 Zadnja poročila. PETEK, 22. DECEMBRA 1967 9.40 TV v šoli. 11.00 Osnove sploš- ne izobrazbe. 17.05 Poročila. 17.10 Vaša križanka. 17.55 TV obzornik. 18.15 Glar.beni magacin. 19.05 Na sed- me stezi. 19 35 Cik-cak. 19.40 Pablo Picasso. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Cik- cak. 20.40 Desant na Drvar. 22.10 Slager sezone. 22.25 TV dnevnik. SOBOTA, 23. DECEMBRA 1967 9.40 TV v šoli. 17.00 Dežurna ulica. 17.40 Vsako soboto. 17.55 TV obzor- nik. 18.15 Ivan Tavčar: Visoška kronika. 19.15 Sprehod skozi čas 19.40 Cik-cak. 20 00 TV dnevnik. 20.30 Cik-cak. 20.40 Dvorni klovn njego- vega veličanstva človeka. 21.30 Vaga- bundi. 21.40 Junaki cirkuške arene. 22.00 Gideon Iz Scotland Yarda. 23.00 Zadnja poročila. KINO KINO BUCKOVCI 17. decembra ameriški barvni film FRA niAVOLO. KINO GORigNICA 17. decembra francoski barvni film ZMAGOSLAVJE STROGOVA. KINO LJUTOMER 16. In 17. decembra nemški kine- maskopskl film ČAROVNIK; 20. in 21. decembra angleški film DARLING. KINO 0RM02 16. decembra španski barvni kl- nemaskopski film SAMBA; 17. de- cembra slovenski film ČRNE PTICE; 20 decembra francoski film JUDEX. KINO PTUJ 15., 16. In 17. decembra Italijanski barvni film VRNITEV IVANI%OE- JA; 18. in 19. decembra nemško- jugoslovanski kinemaskopskl bar- vni film OLD SH.4TTERHAND; 20. in 21. decembra angleški barvni film ŽIVETI SVOBODNO, KINO TOMA2 PRI ORMOZU 17, decembra ameriški film BRA- VADOS. KINO VELIKA NEDELJA 16. decembra slovenski film ČR- NE PTICE; 17. decembra španski barvni kinemaskopskl film SAM- BA. Sfrnn ^ RADIJSKI PROGRAM od 17. do 23. dec. 1967 NEDELJA, 17. DECEMBR.\ 1967 6.00—8.00 Dobro jutro! Vmes ob 6.05—6.20 Poročila. 6.30 Inform,ativ- na oddaja. 7.00—7.10 Poročila. 7.20 Informativna oddaja. 7.30—7.45 Za kmetijske proizvajalce. 7.50 Infor- mativna oddaja. 8.00 Poročila. 8.05 Radijska igra za otroke. 8.34 Glas- beni drobiž. 9.00 Poročila. 9.05 Po- slušalci čestitajo. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45—11.50 Lepe melodije. 11.00 do 11.15 Poročila. 11.50 Pogovor s poslušalci. 12.00 Poročila 12.10 Po- slušalci čestitajo. 13.00 Poročila. 13.15 Iz partitur mojstrov operetnih me- lodij. 13.40 Nedeljska reportaža. 14.00 do 15.00 Lahka glasba. Vmes ob 14.30 do 14.45 Humoreska tedna. 15.00 Po- ročila. 15.05 Športno popoldne. 17.00 Poročila. 17.05 Operni koncert. 17.30 Radijska igra. 18,19 Antonin Dvofak: Godalni kvartet. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbe- ne razglednice. 19.30 Radijski dnev- nik. 20,00 V nedeljo zvečer. 22.00 Poročila. 22.15 Serenadni večer. 23.00 Poročila. 23.05 Literarm nokturno. PONEDELJEK, 18. DECEMBRA 1967 4,30—8.00 Dobro jutro! Vmes ob 4.45 Informativna oddaja. 5.00 Vre- menska napoved. — Poročila. 5.30 Vremenska napoved. — Svetujemo vam. 5.45 Informativna oddaja. 6.00 Radijski dnevnik. 6.30 Informativna oddaja. 6.50 Za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Informativna oddaja. 8.00 Po- ročila. Radijski in TV spored. 14.00 Poročila. 14,05 Veliki zabavni orke- stri. 14,35 Poslušalci čestitajo. 14,55 Kreditna banka Ljubljana. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20 Glasbeni in- termezzo, 15,40 Moški zbor PD Bra- tov Ipavcev in vokalni kvintet Kum. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Slavni solisti. 18.00 Poročila. 18.15 Signali. 18.35 Mladinska odda- ja: ^Interna 469«. 19.00 I^ahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19,15 Orkester Henry Mancini. 19.25 Pet minut za EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Skupni • program JRT. 22.00 Poroči- la. '22.10 Radi .ste jih poslušali. 23.00 Poročila. 23,05 Literarni nokturno. TOREK, 19. DECEMBRA 1967 4.30--8.00 Dobro jutro! Vmes ob 4.45 Iniormativna oddaja. 5.00 Vre- menska napoved. -— Poročila. 5.30 Vremenska napoved. — Svetujemo vam. 5.45 Informativna oddaja. 6.00 Radijski dnevnik. 6.30 Informativna oddaja. 6.50 Za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Informativna oddaja. 8.00 Po- ročila. Radijski in TV spored. 14.00 Poročila. 14.05 Nova pesmica. 14.25 Lahka glasba. 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Simfonični orkester; 18.00 Poročila. 18,15 »Odbleski« — skladbe slavnih mojstrov. 18.45 Svet tehnike, 19,00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila. 19,15 Pesmi Latinske Amerike, 19.25 Pet minut za EP, 19.30 Radijski dnevnik, 20,00 Od pre- miere do premiere. 21.00 Pesem go- dal. 21.15 Deset pevcev — deset me- lodij, 22,00 Poročila, 22,10 Glasbena medigra, 22.15 Skupni program .TRT. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nok- turno. SREDA, 20. DECEMBR.\ 1967 4,30—8.00 Dobro jutro! Vmes ob 4.45 Informativna oddaja. 5.00 Vre- menska napoved, — Poročila. 5.30 Vremenska napoved. — Svetujemo vam, 5,45 Informativna oddaja, 6,00 Radijski dnevnik. 6,30 Informativna oddaja.. 6.50 Za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Informativna oddaja. 8.00 Po- ročila. Radijski in TV spored, 14,00 Poročila. 14.05 Igramo za razvedrilo. 14.35 Poslušalci čestitajo. 14 55 Kre- ditna banka Ljubljana. 15.00 Radij- ski dnevnik. 15.20 Gla,5beni inter- mezzo. 15.45 Naš podlistek. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila, 17,05 Mladina sebi in vam. 18,00 Poročila, 18.15 Schumann. 18.40 Na.§ razgovor, 19,00 Lahko noč, otroci! 19,10 Obvestila. 19.15 Plesni orkester. 19.25 Pet mi- nut za EP. 19.30 Radij.ski dnevnik. 20.00 Claudio Monteverdi: »Krona- nje Popeje«. 22.00 Poročila. 22.10 Jazz. 23.00 Poročila. 23,05 Literarni nokturno, TETRTEK, 21. DECEMBRA 1967 4..30—8.00 Dobro jutro! Vrne? ob 4.45 Informativna oddaja. 5.00 Vre- menska napoved. — Poročila. 5.30 Vremenska napoved. — Svetujemo \am. 5.45 Informativna oddaja. 6.00 Radijski dnevnik. 6.30 Informativna oddaja. 6.50 Za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Informativna oddaja. 8.00 Po- ročila. Radijski In TV spored. 14.00 Poročila. 14.05 Izbrali smo vam. 14.43 Lirika za otroke. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Recital Dunje Zupanove. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17 05 Simfo- nični koncert. 18.00 Poročila. 18.15 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00. Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 V ritmu cha cha, 19.25 Pet minut za EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Domače ne- smi. 21.00 Literarni večer, 21,40 Glasbeni nokturno. 22.00 Poročila. 22.10 Koniorno-glasbeni večeri. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. PETEK, 22. DECEMBRA 1967 4.30—8.00 Dobro jutro! Vmes ob 4.45 Informativna oddaja. 5.00 Vre- menska napoved. — Poročila. 5.30 Vremenska napoved — Svetujemo vam. 5.45 Informativna oddaja. 6.00 Radijski dnevnik. 6.30 Inforrnativna oddaja. 6.50 Za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Informativna oddaja. 8.00 Po- ročila, Radijski in TV spored, 14,00 Poročila, 14.05 Valčki in uverture. 14.35 Poslušalci čestitajo. 14.55 Kre- ditna banka Ljubljana. 15 00 Radij- ski dnevnik. 15.20 Napotki za turi- ste. 15.25 Glasbeni intermezzo. 15.45 Kulturni globus 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Človek in zdravje. 17.15 Glasbeno uganke. 18.00 Poro- čila. 18.15 Zabavna glasba. 18.45 Na niednaiodnih križpotjih. 19.00 Lah- ko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Plesni orkester 19.25 Pet minut za EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 F'oje zbor Jugoslovanske ljudske armade. 20.30 Dobimo se ob isti uri. 21.1.1 Oddaja o pomorščakih. 22.00 Poročila. 22.10 Britlen 'n Sostako- vič. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno SOBOTA, 23. DECEMBRA 1967 4.,30—3.00 Dobro jutro! Vmes ob 4.45 Informativna oddaja, 5.00 Vre- menska napoved. — Poročila. 5.30 Vremenska napoved. — Svetujemo vam. 5.45 Informativna oddaja. 6.00 Radi.iski dnesnik. 6.30 Infoimativna oddaja. 6.50 Za vas. 7.00 Poročila. 7 25 Informativna oddaja. 8 00 Po- ročila. Radijski in TV spored. 14.00 Poročila 14.05 Od melodije do me- lodije. 14 55 Kreditna banka Ljub- ljana. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naš pod- listek. 16 00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Giemo v kino. 17.35 Igramo beat! 18.00 Poročila. 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obve- stila. 19.15 Pevka Berta Ambrož, 19.25 Pet minut za EP. 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Spoznavajmo svet in domovino 21.00 Glasbeni cocktail. 21 30 Iz fonoteke radia Koper. 22.00 Poročila 22.10 Oddaia za izseljence 23.00 Poročila 23.05 S plesom in pe- smijo. 01.00 Zadnja poročila. Delavska univerza Ptuj Delav!>ka univerza Ptuj bo prire- dila od 15. do 22. decembra 1967 v svojih izobraževalnih centrih na- slednja predavanja: PETEK, 15. DECEMBRA: JURSINCI: Tehnologija pitanja mesnatih svinj — zdravstveno var- stvo pri pitanju svinj; predavatelj dr. Štefan Bauman. — Ob 18. uri v šoli. > ZAVRC: Cilji kooperacije in pro- daja kmetijskih proizvodov; preda- vatelj inž. Milan Koren. — Ob 18. uri v dvorani krajevne skupnosti. MARKOVCI: Proizvodnja koruze, krompirja in pšenice — celotna tehnologija; predavatelj Inž. Matko Žemljic. — Ob 18.30 v šoli. SOBOT.^. 16. DECEMBRA: CIRKULANE: Tehnologija pitanja mesnatih svinj — zdravstveno var- stro pri pitanju svinj; predavatelj dr. Štefan Bauman. — Ob 17. uri v šoli. PONEDELJEK, 18. DECEMBRA: STOPERCE: Tehnologija pitanja mesnatih svinj — zdravstveno var- stvo pri pitanju svinj; predavatelj dr. Štefan Bauman. — Ob 18. uri v šoli. CIRKOVCE: Tehnologija pri pro- izvodnji brojlerjev; predavatelj ma- gister veterine Franc Kac. — Ob 18.30 v šoli. HAJDINA: Krmila In krmljenje brojlerjev; predavatelj inž. Franc Vraber. — Ob 18. uri v šoli. TRNOVSKA VAS: Cilji koopera- cije in prodaja kmetijskih proizvo- dov; predavatelj inž. Milan Koren. — Ob 18. uri v šoli. TOREK, 19. DECEMBRA: MARKOVCI: Cilji kooperacije in prodaja brojlerjev: predavatelja Maks Kampl in dipl. ekon. Franc Tomanič. — Ob 18. uri v šoli. PODLEHNIK: Krmila in krmlje- nje brojlerjev; predavatelj inž. Franc Vraber. — Ob 18. uri v Soli. qORIŠNICA: Bolezni brojlerjev in zdravstvena zaščita; predavatelj m.g. vet. Franc Kac. — Ob 18. uri v Soli. LOVRENC: Vzreja plemenskih svinj in odojkov; predavatelj dipl. vet. Bogdan Lah. — Ob 18. uri v šoli. SREDA. 20. DECEMBRA: DESTERNIK: Zdravstvena zaščita pri pitanju govedi in prva pomoč; predavatelj dipl. vet. Bogdan Lah. — Ob 18. uri v šoli. MAJgPERK: Tehnologija pitanja mesnatih svinj — zdravstveno var- stvo pri pitanju svinj; predavatelj dr. Štefan Bauman. — Ob 18.30 v Soli. , H.A.JDIN\: Prostor in okolje pri proizvodnji brojlerjev; predavatelj inž. Anton Piičko. — Ob 18. uri v Soli. ČETRTEK, 21. DECEMBRA: VIDEM: Vzreja plemenskih svinj in odojkov — zdravstveno varstvo; predavatelj dipl. vet. Bogdan Lah. — Ob IS. uri v Soli. PODLEHNIK: Bolezni brojlerjev in zdravstvena zaščita; predavatelj mg. vet. Franc Kac. — Ob 18. uri v šoli. CIRKOVCE: Cilji kooperacije in prodaja proizvodov; predavatelj inž. Milan Koren. — Ob 18.30 v šoli. Esperantisti ne bodo pozabili lepega večera V ponedeljek, 13. novembra le- tos, ko je bilo predavanje T. Lo- garja o udeležbi večje skupine esperantistov na svetovnem es- perantskem kongresu v Rotter- damu. Predavatelj je opisal vož- njo in zanimivosti raznih mest in pokrajin, skozi katere so po- tovali. Prikazal je tudi krasne po- snetke iz Avstrije,_ Nemčije, Ho- landske, Belgije, Švice in Itali- je. Vsem prisotnim je ugajala impozantna dvorana, kjer je bil kongres, kakor tudi sprejem v mestni hiši in edinstveno minia- turno mesto Maduradam v Ha- agu. Predavatelj je povabil mladi- no, naj se vključi v tečaj espe- ranta ter opozoril na možnost brezplačnega potovanja v Ma- drid. Po predavanju je nastopil tamburaški zbor Svobode, ki je s svojimi točkami navdušil pri- sotne. JD LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 16. DO 24. DECEMBRA 1967 Polna luna bo v nedeljo, 17. de- cembra, oh 00,21. Napoved: nastopilo bo ju7»o vreme. Plohe z grmenjem. Tri dni vetrovno vreme. Sneg bo do 24. de- cembra skopnel. ,VC Kazni ga še niso spametovale Slavko Majdrica iz Ljutome- ra, SoboSka cesta, je bil aprila letos ni imel predpisanega vozniškega pri vožn.ii z mopedom zaloten, da dovoljenja: takrat je bil kaznovan s plačilom 50 N din kazni. Organi ljudske milice iz Ljutomera so ga zaradi prav tega prekrška izsledili tudi maja in oktobra, za kar je bil ponovno kaznovan v oktobru, tokrat s plačilom N din kazni. Prav gotovo je. da Slavko Mujdrica materialne kazni ne pojmuje kot vzgojni ukrep, saj se je pri teh pre- kr.škili pokazal kot nepoboljšljiv. Kronika izdatkov za kazni Ferdinand 1'ušcnjak iz Lju- tomera je bil februarja lam kazno- van s plačilom 100 N din zaradi ne- dostojnega vedenja na javnem kra- ju, ker jp kršil javni red in mir — prav tako februarja lani. s kaznijo 200 N din; zaradi neprimernega oij- našanja v gostilni Tončka Horvata avgusta meseca s kaznijo 100 N din; septembra pa je bil kaznovan s pla- čilom denarno kazni 200 N din za- radi kršitve javnega reda in miru. Letos je posodil motor osebi, ki ni imela vozniškega dovoljenja, no- vembra ni prijavil spremembe pre- bivališča, julija je vozil motor brez vozniškeea dovoljenja in bil kazno- van s 100 N din. Organi milice so ga meseca avgusta izsledili, ko je prav tako vozil motor brez vozni- škega dovoljenja, za kar je bil ka- znovan s 300 N din. Vsekakor komentar nI potreben, saj kazni niso preprečile njegovega odpora do družbenih in moralnih norm. Sklad za kulturo v Slovenski Bistrici je razdelil sredstva Na zadnji seji sklada v petek, 8. decembra tega leta, so lahko razdelili sredstva med društva v občini. Sredstva so razdelili po dejav- nosti in investicijah za opremo kulturnih domov. Razen tega so namenili nekaj sredstev tudi pionirskim organizacijam, ki so si s svojim delom ta sredstva tudi zaslužile. Sredstva so razdeljena takole: Zadnje mesto za Aluminij Jesenska sezona se je klavrno končala za nogometaše Aluminija iz Kidričevega. Osvojenih šest točk ter razlika v golih 16:39 še zdaleč ni tisto, kar so beli in njihovi pri- vrženci pričakovali ob startu letos jeseni, Ce pogledamo, kateri so osnovni vzroki tako slabega plasmaja, ne moremo mimo vratarja, Z Izgubo Soštariča in kasneje Bračiča so bile obrambne vrste Aluminija precej prizadete. Kajti niti Božank. še m.nogo manj pa Saran, nista izpol- nila tistega, kar je vodstvo Alumi- nija od njiju pričakovalo. 23 golov je bilo prejetih po besedah trenerja Ždrakoviča na račun slabega po- sredovanja vratarjev. Tukaj se do- javlja vprašanje, kako je Aluminij vzel takšnega vratarja, kot je Saran, ki niti na eni tekmi ni zadovoljil. Vprašamo pa tudi lahko, zakaj še doslej ni uprava Aluminija porav- nala obveznosti, ki jih ima pri pod- pisu pogodbe do Božanka, je pa po besedah drugih takoj poravnala obveznosti do Sarana. Druga stvar slabih iger Alumini- ja je nedisciplina nogometašev in neodgovornost članov uprave. Vse to je narekovalo slabo igro Alumi- nija. V zadnjem času smo videli na tekmah Aluminija na domačem igrišču več nešportnih izpadov kot lepih potez. Takšna sta primera OSANK.VRICA NA II. MESTU Nogometaši Osankarice iz Sloven- ske Bistrice so se odlično plasirali na koncu jesenskega dela celjske nogometne podzveze. Kot drugi z osvojenimi 18 točkami in z odlično razliko v golih (44:14) imajo precej možnosti, da spomladi iurišajo na prvo mesto, predvsem zaradi tega, ker gostuje spomladi vseh prvih pet ekip v Slovenski Bistrici. Ce bodo znali izkoristiti to pred- nost in če bodo začeli že v zimi s solidnimi pripravami, jim uvrstitev v vzhodno consko ligo ne bi smela uiti. Seveda pa bi jim morala občinska zveza za telesno kulturo zago.toviti več sredstev, saj so s svojim delom dokazali, da to zaslužijo. -b ELEKTR.\ — SLOV. BISTRICA 75:56 V povratni košarkarski tekmi so gostovali Bistričani v Šoštanju. Z zmago v zadnjem prvenstvu v regio- nalni ligi so se košarkarji Sloven- ske Bistrice uvrstili v II. slovensko ligo. Tekma z Elektro bi jim naj slu- žila za pripravo. Kljub temu da igra Elektra v prvi ligi, Bistričani niso imeli podrejene vloge. Pet minut pred koncem so celo vodili. Toda ko je zapustil igro njihov najboljši igralec Krulc, so popustili. Za Bistrico so igrali in dosegli koše: Krulc 12, Lorenci in Kregar 2, F. Bradan 5, Ivetič 17, J. Bradan, Zuraj. Lešnik 4, Polanec 16 in Cvahte. -b PROMETNE NESREČE Dne 27, novembra 1967 se je pri- petila prometna nezgoda na cesti III, reda v vasi Gruškovje pri Pod- lehniku motoristu Jožetu Mercu iz Gruškovja pri Podlehniku, in sicer tako, da je motorist na ravni, pre- gledni cesti padel z motornega ko- lesa avstrijske registracije in se laže poškodoval; na motornem ko- lesu je nastalo za 50 novih dinarjev škode. Nesreča se je pripetila okoli 16., ure. Dne 9. decembra 1967 se le ob 14.20 pripetila prometna nesreča na cesti II. reda št. 346 v vasi Podleže pri Ptujski gori med osebnim avtomo- bilom MB 227-77, ki ga je vozil An- ton Cvetko iz Budine 7 a, in tovor- nim avtomobilom vojaške registra- cije JNA-F-6174, ki ga je vozil vo- jak Pero Delov iz vojne pošte Ma- ribor. Na osebnem avtomobilu je "nastalo za približno 500 novih di- narjev materialne škode, telesnih poškodb pa'ni bilo. Dne 11. decembra 1967 se je ob 17,15 pripetila manjša prometna ne- sreča na cesti II, reda št, 349 v vasi Bukovci pri hišni številki 101 med kolesarjem Antonom Fijačkom iz Brezovca 1 pri Cirkulanah in av- tobusom reg, št, MB 119-64. last ko- munalnega podjetja Ptuj, ki ga je vozil Edvard Šeruga iz Ptuja. Tra- te 2. Telesnih poškodb pri nesreči ni bilo. na kolesu pa je nastalo za 40 noviji dinarjev materialne škode. Dne 11. decembra 1967 sta ob 10,15 na Ormoški cesti v Ptuju trčila osebni avtomobil renault 4 MB 173-20 z voznikom Jožetom Robičem iz Apač pri Ptuju in osebni avtomobil taunus avstrijske registracije N 606-296, s katerim je upravljal Du- ro Hujlaki iz Donje Dubrave. Pri nesreči telesnih poškodb ni bilo, materialna škoda pa znaša 1200 no- ' 'i dinarjev. »Vinko Reš« (Nadaljevanje s 4. strani) Z izgradnjo teh objektov so nastopile nove težave, ki jih je bilo treba premagati. Predvsem je bil problematičen strokovni kader, ki ga ni bilo. Nenehno so morali skrbeti za njegovo vzgo- jo. Da so lahko izvedli plan de- la, se je moral kolektiv odpove- dati marsičemu. Najtežje je bilo to, da so se morali več let od- p>avedovati večjim osebnim do- hodkom. Vzporedno z rastjo proizvajal- nih sredstev se je razvijal, ra- stel in utrjeval kolektiv; delav- ska samouprava je na vseh področjih dela in poslovanja močno prisotna. Vsa vprašanja rešujejo v organih upravljanja. Svojevrsten uspeh dela je ko- lektiv dosegel v letošnjem letu z uvedbo 42 urnega delovnega tedna. Gospodarsko in družbeno re- formo je kolektiv sprejel kot nujen ukrep nadaljnjega razvo- ja socialističnih odnosov na- daljnje izgradnje družbe in kot pogoj hitrejše rasti in večje ekonomske moči jugoslovanske- ga gospodarstva za hitrejše vključevanje v mednarodno de- litev dela. V prvotnem obratu je bilo zaposlenih pet delavcev. V njem so spekli 1600 kg kruha in kakih 300 kosov peciva. Kruh so pro- dajali na karte. V združenem podjetju vseh pekarn je delalo do 28 delav- cev. Pekli so 6000 kg kruha in 5000 kosov peciva. ^ V sedanji ptujski, kidričevski in ormoški pekarni samo v enem mesecu spečejo 260,000 kg krttha in 460.000 kosov peciva. V vseh treh obratih podjetja dela 96 delavcev. Na proslavi, ki so jo imeli v podjetju, sta zbranim delavcem spregovorila Ivan Vauda, direk- tor, in Jože Sotlar, tehnični vo- dja. Govorila sta o pomenu ob- letnice in o razvojni poti pod- jetja, o težavah in uspehih, ki so sledili. Oboje so najbolj pom- nili najstarejši delavci: Tomaj Emeršič, Franc Šprah, Franc Cvetko in Franc Brodnjak. Enainštiridesct delavcev j« bilo nagrajenih z urami, 15 ; knjižnimi nagradami in štirje ; denarnimi nagradami. Povabili so tudi vseh 17 upn- kojencev in jih pogostili. Zi kulturni program je poskrbe pevski zbor DPD Svoboda i: Ptuja. Delovni kolektiv se pev- cem za program zahvaljuje. ZR Amatersko gledališče Ptuj v soboto, 16. decembra 1967, ob 19.30 VERONIKA DESENIŠKA Zadn.ia predstava. V nedeljo, 17. decembra 1967, ob 19. uri VERONIKA DESENIŠKA Gostovan.ie v Gorišnici. Nesreča ne počiva v ZADNJEM ČASU SO SE ZDRA- VILI ALI SE SE ZDR.^VIJO V PTUJSKI BOLNIŠNICI NASLED- NJI PONESREČENCI: Ivan Arnuš (rojen 1957), Smolinci 12, je padel ter si poškodoval levo roko; Alojza Laha (1932). Podvinci 110, je nekdo z nožem zabodel; Franc SeSerko (1912), Rogoznica 4, si je z žago poškodoval levo roko; Maks Hernec (1920), Sedlašek 20, si je pri delu v gozdu poškodoval le- vo nogo; Janez Krajnc (1910), Za- gorje 28, si je pri žaganju drv po- škodoval levo roko. Antona Pogel- Ska (1944) Draženci 60. je nekdo z nožem zabodel; Marija Ambrož (1928), Sakušak 67. je padla in si poškodovala desno nogo; Danica Kelc (1956), Pristava 35, si je pri telovadbi poškodovala hrbtenico; Anton Bratuša, Korenjak 3. je pa- del ter si poškodoval levo nogo; Otilija Rajh (1911), Drbetinci 66, je padla in si poškodovala desni kolk: Ada Vidic (1917). Crmlja 8. si je poškodovala desno koleno; Štefan Kreslin (1924), Kidričevo 35, je pa- del in si poškodoval desno nogo. glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, tzdaia časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2, Urejuje uredniški odbor: .Anton Bauman (glavni in odgovorni urednik). Bogo Hme- Mna. Janko Krapša, Peter Potočnik tn tnž. Roman Zavec. Izhaja vsak petek. Letna naročnina za Jugoslavijo 20 N din. za inozem- stvo 40 N din. Tekoči račun pri SDK Ptuj št. ,524-3-7-', Tiska faso- nisnn podjetje Mariborski tisk. Maribor, Rokopisov ne vračamo ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA URADA PTUJ RODILE SO: Marija Kralj, Grdina 18 — Darinko; Marjana Šiško, Rado- merje 23, Ljutomer — Leopolda; Majda Zunec, Hardek 44, Ormož — Sašo; Olga Radolič, Kungota n. h. — deklico; Rozalija Pernat, Kozmin- ci 10 — dečka; Terezija Zavec, Sa- kušak 82 — Antona; Ana Žitnik, Gerečja vas 69 — Darinko; Marija Forstnerič, Bukovci 182 — dečka; Marija Furek, Draženci 87 — dečka. Ana Vindiš, Velika Varnica 59 — Silvo; Marta Janežič, Slovenska Bi- strica, Spindlerjeva 1 c — Iztoka; Marija Slekovec, Slaptinci 20, Rad- gona — Darka; Marija Tetičkovič, Moškanjci 15 — Veroniko; Milojka Prelesnik, Ciril-Metodov drevored 6 — Mojco; Silva Vrtič, Dornava 65 — deklico; Zofija Krajnc, Slaptinci 13, Radgona — Darka; Terezija Turn- šek, Selška cesta — deklico: Ro- zalija Vučak, Skorba 43 a — dečka; Vera Jančič, Rogoznica 14 — Vale- rijo; Ana Salamija, Vinski vrh 89 — Dušana; Anica Belec, Spodnji Kamenščak 60, Ljutomer — dekli- co: Danica Perkovič, Ciril-Metodov drevored 1 a — Edito; Marija Forst- narič, Markovci 25 — Marijo; Ma- rija Zoreč, Ločki vrh 2 — Marijo; Ana Majer, Vinski vrh 32 — Dani- la; Anica Osojnik, Naselje bratov Reš — Aleksandra; Jožica Zadra- vec, Kidričevo 13 — Mojco; Ana Zuran, Bresnica 33 — Drageca. POROKA: Jožef Zamuda, Spuhlja 130, in Ma- rija Repič, Kicar 112; Jakob Frlež, Krčevina pri Vurberku 23, in Tere- zija Dajčman, Lackova 3; Matevž Mernik, Maribor, Cesta zmage 16, in Marjana Janša, Mestni vrh 77; Peter Prime, Celje, Dečkova 42, in Nada Gerečnik, Zgornja Hajdina 22; Janez Drevenšek, Gerečja vas 3fi, in Antonija Vidovič, Draženci 63; Edvard Rimele. Spolenjakova 13, m Alojzija Osvald, Cesta Olge Meglic 17; Vinko Verdenik, Lešje 7, in Jo- žefa Kordinar, Zgorn.ia Pristava 45. Franc Gril, Ptuj, Volkmerjeva 2, in Vera Cimbola, Stuki 23. UMRL JE: Jožef Šešerko, Strejaci 16, Polen- šak, rojen 1900, umrl 6. decembra 1967. UMRLI SO: Mihael Krajnc, Velika Varnica 95, rojen 1891, umrl 14, novembra 1967; umrl 15. novembra 1967; Marija Ša- lamun, Starošinci 2, rojena 1898, umrla 15. novembra 1967; Janez Ko- ren, Skorba 7, rojen 1903, umrl 18. novembra 1967; dr. Jurij Sluga, Vra- zov trg 1, rojen 1894. umrl 21. no- vembra 1967. TRŽNE CENE SADJA IN PO- VRTNINE V PTUJSKI POSLO- VALNICI »POVRTNINE« (PRI MAGDI) Grozdje IL 4. hruške II. 3, jabol- ka I. 1,60, jabolka II. 1,50, smokve odprte 4,80, arašidi zav. 1,45, banane 3,90, grapefruit 3,80, limone 4,80, orehi — jedrca 24, pomaranče 4,10, rozine 4,70, celi rožiči 3,25, slive su- he 5,40, cvetača 4,40, čebula 1,80, česen 12. jedilno korenje 1,30, krom- pir I. 0,90, krompir II. 0,80. ohrovt 1,60, pesa 1,30, paradižnik 6, peter- šilj 2,90, črna redkev 1, kisla repa 1,50, solata endivija 4, zelena 1,70, sveže zelje 1,30, kislo zelje 1,50, fižol (prepeličar) 4.50, fižol (tetovec) 3,90, vrečke 3,15, jajca 0,56, belo olje 1 1 5, belo olje 0,5 1 2,80, bučno olje 11 12, bučno olje 0,5 1 6,2. Cene so mišljene v novih dinarjih za kilogram, liter ali kos. Pozivamo vse udeležence upora mornar- jev februarja 1918 v Boki Ko- torski, da se prijavijo odboru za proslave republiške konfe- rence SZDL Slovenije, Ljublja- na, Komenskega 11. Odbor za proslave OBJAVE IN OGLASI REJENEG.A PRASIC.\ do 150 kg ku- pim. Anton Eler, Vošnjakova 1, Ptuj. IŠČEM SOBO IN KUHINJO v bli- žini Ptuja. Naslov v upravi. ZAKONCA ISCETA SOBO. Verde- nik, Zg. Pristava 45, Videm pri Ptuju, V Z.\LOGI imam nove vozove z gumijastimi kolesi in prikolice vseh vrst za traktor. Sprejemam naročila. Cene in izdelava solidne. Slavko Krabonja, Ptuj. Rogaška 1. KRAVO, 8 mesecev brejo, prodam. Matevž Krepfl, Zlatoličje 7, Star- še. 4 ha POSESTVA, hišo in gospodar- sko poslopje pri avtobusni postaji Lahonci 19. p. Ivanjkovci, prodam. 2 ha POSESTVA in hišo z gospo- darskim poslopjem prodam. Krče- vina pri Vurberku 118. PROD.\M VPREŽNE KOMBINIRA- NE GR.\BLJE. Stanko Fingušt, Cirkovce. KUHINJSKO POHIŠTVO zaradi se- litve poceni prodam. Ogled popol- dne pri Mohorku Trg svobode 5/1, Ptuj. HISO Z GOSPOD.ARSKIM POSLOP- JEM in 3,67 ha zemlje, last Antona Vrtiča iz Grlinc, prodam. Vpra- šajte pri Ivanu Cehu, Grlinci, p. Juršinci. SLAMO ZA STELJO kupim. Ana Junger, Zagrebška 35. VESTNO IN M.ARLJIVO RAZN A- Š.ALKO za dostavo časopisa v ju- tranjih urah sprejmemo. Pismene ponudbe poslati DELU. Ptuj. Mi- klošičeva ulica 3. TRGOVSKO IN POSREDNIŠKO PODJETJE UNIVEUZAL-PROMET, predstavništvo Ptuj, Krempljeva 8, prodaja enostanovanjsko hišo v okolici Ptuja, ^'seljiva v treh mesecih po podpisu kupoprodame pogodbe. Interesenti naj se ogla- sijo v naši pisarni v Ptuju. OPREMLJENO SOBO oddam Na- slov v upravi. IŠČEMO GOSPODINJSKO POMOČ- NICO. Zadravec. Jelovec 5 — Bre- sternica, Maribor. ŠPORTNE SANI za enega ali dva konja prodam. Simon Skaza. Krče- vina pri Ptuju 17. TRGOVSKO IN POSREDOVALNO PODJETJE IJNIVERZAL-PROMET, PREDSTAVNIŠTVO PTUJ, KREMPLJEVA 8, RAZPISUJE LICITACIJO za družbeni in privatni sektor dne 18, decembra 1967 ob 9, uri na obratu Kmetijskega kombinata Turnišče \-)n Ptuju. Licitirula so bodo naslednja osnovna sredstva: 1 TRAKTOR ZADRUGAH T 50 1 TRAKTOR STEYER 180 1 TRAKTOR FERGUSON F 35 1 TRAKTOR UNIMOG :i5 KS 1 TRAKTOR ZETOR S-42 1 TRAKTOR JMT 555 1 TRAKTOR VENDER-GOSENICAR TG 50 2 PRIKOLICI POBED.\ ?. t 2 PRIKOLICI KIPER 3 t FERGUSON 1 DVOOSN.\ PRIKOLICA 5 t ZMAJ 1 ENOOSNA PRIKOLICA KIPER ZMAJ 1 PLUG GROSSHERZOG 3-BRAZDM 1 PLUG 5-BRAZDNI IN VEC RAZLIČNEGA DROBNEGA K.METIJSKEG A INVENTARJA