mnuaaeanm I.OPIŠlN ^ Prevalje. Predpretekli teden je pogorela hiša Marije Konečnik, posestnice na Lomu pri MeBici. Nesreča je tem večja, ker je pred tremi leti udarila strela v hlev, ki ga je šele letos dokončala. Vendar pa pričakujemo od sosedov, da |i v tem trenutku priskocijo na pomoč! — S 1. iprilom ae je preselil sedež sreskega načelstva iz Prevalj v Dravograd. Vse dni, ko je trajala preselitev, je bil Dravograd okrašen z zastavami. Občinski odbor v Dravogradu pa je imeno¦ral sreskega načelnika g. Ivana Milača za častnega občana. Sv. Anton na Pohorju. Prihodnjo nedeljo, treJo po Veliki noči, bo pri nas sv. opravilo po navadi, to je ob devetih, ker se lani romarski shod ni obnesel. Pač pa bi bilo dobro, Ce bi se zavedni Antončani udeležili igre »Dom« v Ribnici, ki jo priredi Katoliško prosvetno društvo v Katol. domu istega dne ob treh popoldne. Sv. Antona na Pohorju. Po neznosno grdih dneh, kar se vremena tiče, je nastopila spomiad. Vse že brsti in poganja. Poljsko delo se je pričelo. želimo le, da bi »španska«, ki nas nadleguje, kmalu prenehala ter jo odkurila, na špansko! — Vse častilce sv. Antona opozarjamo na te-le shode: binkoštni pondeljek 17. maja, Antonovo 13. junija in na »lepo nedeljo« 20. junija. Ruše. Socijalni odsek občinskega odbora v Rušah je o Veliki noči sk,lenil pomožno akcijo za preskrbo revne in pridne šolske dece z uajpotrebnejšo obleko, obutvijo in perilom. Nabral je v ta namen pri induatrijskih podjetjih, društvih in posameznikih svoto 11.093 Din. Darovali so: Tvornica za dušik 4000 Din, Induatrijsko podjetje Pogačnik 1000 Din, g. ravnatelj Krejči 500 Din, Posojilnica Ruše 500 Din, Bralno društvo Ruše 300 Din, Podružnica sv. Cirila in Metoda Ruše 400 Din, Prosvetno društvo Ruše 300 Din, Strelska družina Ruše 400 Din, Ruški fantje 300 Din, Sokol Ruše 200, železoprometna družba 200 Din, odborniki socialnega odaeka so nabrali 1699 Din, šolski otroci ao nabrali 744 D, posamezniki so darovali 450 Din. Razno blago so dali: Tekstilna tovarna Ruše, Doctor in drug v Mariboru, konzumno društvo v Rušah. Za na- brane prispevke ae je nabavilo in razdelilo: 5J parov novth čevljev, 10 atarih popravljenifc, blago za oblekce 41 deklicam, flanela, barhenta ir platna 112 otrokom, druglm nogavice, odeje, živila. Stroški znašajo: za čevlje 6173 Din, zablago 2834.50 Din, za druge potrebščine 322.50 Din. Svota vseh izdatkov je 9330 Din. Od te svote sc domači obrtniki prejeli 5141 Din, ostalo je šlc za blago. Socialni odsek izreka vsem blagim darovalcem in dobrotnikom v imenu obdarovane revne šolske mladine najtoplejšo zahvalo. Sv. Marjeta ob Pesnici. Nezaslišana surovost ali neumnost. V alužbi nekega tukajšnjega posestnika ata se aprla hlapec in dekla. Da si pohladi svojo jezo, je hlapec s pomočjo aosednjega hlapca neke noči živim gospodarjevim svinjam narezal vse parklje. Po živinozdravniškem ogledu ni gotovo, da se bodo svinje vsled preobilnega gnojenja ran mogle pozdravlti ter goapodar že aedaj trpi prav občutno škodo. Po zaslugi marjeških orožnikov čaka Se komaj 151etnega zlikovca in njegovega hudobnega tovariša zaslužena kazen. Dogodek je vsled svoje izredne neusmiljenosti vzbudil c-gorčenje cele župnije, saj slične hudobije ne pomnijo najatarejši župIjani. Apače niso navajene na točo, celo v poletnem času redkokedaj pade nialo toče. Letos pa je bila izjema. Toča, ki je dne 7. aprila popoldne prihrumela iz Halbenraina preko Mure v smeri proti Sv. Benediktu v Slov. goricah, si je Apače vzela za svoje središče. V nekaj minutah je bilo belo kot v najhujšem anežnem metežu. Polje, ki letos ne kaže dobro, in sadonoaniki so precej trpeli. — župnik g. Ivan Cilenšek je te dni odšel na operacijo v ormoško bolnišnico. Farani želijo, da bi se preC. gospod kmalu zdrav vrni) med nje. Mala Nedelja, Po enoletnem oddihu se je naša JNS naenkrat zopet zganila. Imela je na cvetno nedeljo svoj občni zbor. Mislimo, da o svojem delu tokrat ni imela kaj poročati, ker se skozi celo leto ni nič čulo o njenem življenju. lato pa ao poročali o delu drugih. še celo o našem občinskem odboru so dali izčrpno poročilo. Hudo so ga prijeli, ker baje nič ne dela, posebno ker še ne nadaljuje započete ceste v Rožnem dclu itd. Ko amo bili mi, so rekli neki veiemož, se je delalo na cestah; občinski dom imamo, ta- ko potrebna občinska sirotišnica ali hiralnica je bila še samo vprašanje najkrajše dobe, če se nam ne bi zgodila zgodovinska krivica, da so nas odpihnili z občinske uprave. Jenesarji so se udali v usodo. Pred leti so trdili, da ne bo nikdar drugače, da bodo le oni vedno na vladi in v upravi, danes pa se pri praznih stolih tolažijo, da ne gledajo na število, ampak na to, kaj so ti, ki so njihovi. Kcliko je tistih, ki so res njihovi, o tem si sami niso več v dvomu. Saj |ahko zasledujejo ne samo od leta do leta, marveč od meseca do meseca porast svojih pristačev. Ob voUtvah leta 1931 je bil takšen položaj, da r.i bilo skoro nikjer protikandidatov. Pri občinskih volitvah leta 1933 so nezadtvoljnežl ponekod osnovali posebne liste, ki pa niso uspele vsled takratnega JNS terorja. Pri zadnjih občinskih volitvah se JNS ni niti upala iti v boj pod odkrito JNS zastavo, temveč se je skrila pod obleko »gospodarske liste«. Kako pa je bilo pr! ofžavnozborskih volitvah leta 1935, je sploh v svežem spominu. sNavduŠenie« je bilo takrat tako veliko, da ga je komaj ukrotila ^v&ia« sosedna pomoč. Ne vem, ali so o tem razmišljali na JNS občnem zboru. To pa vem, da so na njem razpravljali o zadevi, ki jih nič ne briga, to je o našem Društvenem domu, ki si ga bomo sami zgradili. Ako nam hočejo nasprotniki delati težave s trošenjem laži, kakor da si hočemo iz občinskih sredstev zgraditi nov dom, Be motijo, če mislijo, da bodo s tem uspeli. Kdor neresnico širi, samega sebe postavlja v slabo luč. To je tudi najbolJSi dokaz, kakšen je tisti odkriti boj, ki ga nasprotniki priporočajo. Kakšen je namreč v resnici njihov boj, so dokazali pred štirimi leti, ko nam je JNS uprava razpustila krščanske prosvetne organizacije. JNS bi to ponovila tudl danes, ako bi mogla. Mala Nedelja. G. poslanec Lukačič je v velikih skrbeh zaradi zdravja našega g. župnika. Na vsakem naprednem shodu to svojo skrb ponovno povdari in pravi, da so enkrat temu vzrok volitve, drugič kak shod ali kaj podobnega. Mi smo mu za to izredno skrb prav hvaležni ter upamo da bo g. župnik vedel nasvete pravilno upoštevati ter si tako zanaprej zasigurati 3voje zdravje. S tem bi potem po njegovem mnenju kar naenkrat pri naa prenehali različni politični spori, katerim so menda vedno le oni vzrok. Bomo videli! Križevci pri Ljutomeru. V preteklem letu emo imeli malo požarov, tudi pa, ako se je kje požar pojavil, se je takoj omejilo ali zabranilo, da ni uničil še sosednjih poslopij. Nikdar se ni pojavila samo ena brizgalna, ampak naenkrat po pet do šest, saj ni čuda, naša fara je menda najrodovitnejša v okolici s prostovoljnimi gasilskimi četami. Pred kratkim so naše gas. čete opravile redne letne obfine zbore, pri katerih so bile na dnevnem redu tudi volitve. Iz česa povzemamo, da vlada med Clanstvom naših čet velika sloga, ker so po večini ostali stari odborl, Izvzemši najmlajše njlm sestre v Logarovcih, katera je bila ustanovljena 1. 1934 pod vodstvom predsednlka g. Antona Filipiča. Po krat- kem času je članstvo zamenjalo ustanovnega predsecnika z bivšim županom g. Antonom štuhecom, kateri pa je lansko loto odstopil radi tega si je članstvo letos zbralo izmed sebe novega predsednika g. Ludvik Janovča. Kakor je sližati, bomo imeli letos obilo zabave ln sreče naklonjenih časov, ker bodo skoraj vse čete v okolici priredile tekom leta tombolo, srečolove itd. Občani naj prfdno obiskujejo prireditve, ker je to korist le njih samih, kajti Cim večje ima četa doliodke, tem bolj si bode izpopolnila svoje orodje, da bo kos vsak požar ob vaakem času takoj zadušiti, kar pa ni korist gasilskih čet, nego vsakega člana človeške družbe, ki ga lahko vsak čaa obišče rdeči petelin. Prihova. Stavim, da ni bilo že zadnjih sto let take poroke, kakor je bila v sredo 31. marca na Prihovi, da bi se strnile te nenavadne okoliščine. Dva brata Kukovca iz Konjic sta poročila dve sestri Dobajčevi iz Spodnjega Grušovja, župnija Prihova. Pri obeh hiSah pa imajo domačega sina duhovnika, oba salezijanca, kojih eden je poročal, oba pa obenem maševala. Vrhu tega pa je bila ena nevesta Micika prednica Marijine družbe na Prihovi. Pa recite, če ni to edinstven slučaj. Morcja ga ni bilo in se ne bo pojavil po stotem letu na celem božjem svetu. Sedaj pa z imenl na dan. Kuk Anton iz Konjic je poročil Pužnik MiciUo, Dobajčevo, prednico Marijine družbe iii delavno odbornico tukajšnjega Prosv. družtva in jc peljal na svoz dom v Konjice. Njcgov brat Ignacij pa je poročll njeno scstro Pušnik Amko, Marijino družbenko, in je prišel na njeni dom k Dobajčevim, kjer jima je dobra vdova izročila posestvo. Poroči! je oba para nevestin brat Pušnik Jože, salezijanskt duhovnik na Radi t prl Sevnicl ob Savi. Slovesno sv. mašo je popeval brat Ženinor, g. dr. Kuk Jože, tudi salezijanec v Veržeju, dočim je g. Pušnik J«Ž6 služil istočasno tiho sv. mašo pri stranskeir. oltarju lepe prihovške župne cerkve. Obe nevesti, zlasti svojo prednico, je pozdravila v imenu zbrane celokupne Marijine družbe deklet z zastavo pred župniščem družbenka Anika Goričan s krasnim poslovilnim nagovorom, ki je vsem privabil solze v oči. V imenu Prosvetnega dn»štva pa ju je pozdravil g. Ivan Pavlič, tukajšnji trgovec. Po poroki pa se je vršila pri Dobajčevih kratka gostija, katere se je udeležil tudi milostljivi g. Tovornik Franc, arhidijakon iz Konjic in g. banski svetnik šelih iz Konjic. Pri tej priliki je g. arhidijakon blagoslovil novo Marijino kapelico ob Dobajčevi hiši. Proti veCeru je odšla vsa svatovska družba na ženinov dom v Konjicah. Bilo srečno za oba para! Tepanje. Na občinski seji občine Tepanje, kamor spada vsa župnija Prihova in en del konjiške nadžupnije, je bil odlikovan občinski odbornik in podžupan Napotnik Matija, posestnik na Tepanjskem vrhu z redom sv. Save V. vrste za zasluge za napredek kmetijstva v konjiški okolici. Prišel je k 3eji sam sreski načelnik iz Konjic, g. MalešiC Matija, ki ima isto krstno ime, kakor odlikovanec. Med lepim nagovorom mu je g. sreaki načelnik pripei odlikovanje na prsi, na kar se je odlikovanee v izbranih besedah prisrčno zahvalil za odliko. Prekopa prl Vranskem, V listu »Domovina«, ki ima v nažem kraju še par naročnikov iz poprejšnje dobe, sc je nek dopisnik, ki spada v slavno drustvo kmečkih fantov in deklet — to sklepamo iz dopisa — strašno zavzcl za neko »zanimivo« igro z naslovom »Razkrinkana mora!a«. Dopisnik pravl, da je to igro baje nameravala vprizoriti gasilska četa v Prekopi »s pomočjo Društva kmežkih fantov in deklet«. Toda pri gasilski četi v Prekopi je hvala Bogu Se dokaj pametnih mož, ki so pravočasno uvideli, da bi s tako igro gasilska Ceta samega sebc obla- tila ln postavila v slabo !uč. Zato je predsednlk kot pameten in pošten mož igro zabranil; sicer pa, če on ne bi tega stori!, bi to brez dvoma storilo sreako načelstvo. »Razkrinkar.i moraliat^ se sedaj v »Domovini« huduje, češ, da so to pohujšljivo in pregrešno igro, kakor jo sam imenuje, zabranili nekateri goapodje iz strahu, >da ae ne bi razkrinkala morala katerega izmed teh gospodov«. Ne vemo sicer, koga je slavni dopianik >Domovine« tu mislil, toda lahko mu pa povemo, <Ja ae je zgodilo ravno obratno: njegova morala se je do golega razkrinkala in sicer v tem smislu, da on morale nima, ako ga nisram, postaviti r.a oder igro, v kateri se sramotl zakon in poveličuje prešuštvo. Zato je popolnoma res ,kar pravi dopisnik sam, da so se igralci s to igro, Cetudi ni priSla na oder ln so jo samo vadili, postavili v zelo slabo luč. Kar se pa tiče tlstlh stotakov, za katere bo sedaj baje gasilska četa oškodovana, ker ne bo tiste umazane igre, pa dopisniku povemo, da se ta škoda ne da nitl od daleC primerjati s škodo, ki bi nastala, ako bi se vprizorila tista pacarija, za katero se »razkrinkani moralist« tako toplo zavzema. .Gasilska četa v Prekopi bo to strašno »škodo« 2e nadomestila s kako lepšo prireditvijo, če tudl brez sodelovanja raznlh »razkrinkanih morallstov«. Plešivec pri Velenju. Narava se prebuja U dolgega zimskega spanja, tako sem se tudi ja> prebudil lz dolgega molčanja ter vam napišem par novic iz naSih krajev. Zinio smo imell prav ugodno, imeli smo v zimskem času večinoma lepe in solnfine dneve. Spomlad imamo letos Izredno slabo, imamo le oblačne in deževne dne* ve. Za Vejiko noč snio letos dobili prav slabo pisanko. Dobili smo snega 40 cm na debelo; sneg je bil zelo voden, da je polomil preoejSnje števllo sadnesra drevja. Tudi ozinjnim getvam je povzročil precejšnjo ŠkouO. ICljub nagajivemu vr«menu smo vendar okopali v vinskih goricah, letošnja kop je bila pra.v lahka, ker jo letošnjo zimo zemlja prav ugodno premrznlla. Sedaj prldejo na vrsto setve na poljih, samo da bi imeli stalno lepo vreme. Bog nam daj lepo vreme saj ob cvetu sadnega drevja, ker letos se kaže prav obilno cvetja. Fantje novinci so nas pred kratkim zapustili, da nastopijo vojaško službo ter zadostijo svoji državljanski dolžnosti. Da bi se le vsi zopet dobri in zdravi vrnili. Od novega leta do danes smo imeli enega mrliča, lansko leto komaj dva. Torej znak, da je pri nas zdrav kraj in zdravi ljudje! Smartno ob Drett. Tudi v tej mali idiličnl vasl se trudijo kulturni delavci za gojenje prave prosvete. Nova nadstropna stavba »Gasilski dom« priča o složnem stremljenju za dobrobit in izobrazbo naroda. Fantje so proslavili svoj prosvetni praznik in materinski dan. Predstavili so se z igro »Pri kapelici«, mladci pa so se postavili z vzorno deklamcijo. Prireditev je vzbudila trajno naklonjenost občinstva. Beli teden je prenovljena cerkev Sv. Martina v zelenem nakitju in cvetoči vonjavi sprejela svojega novega duš. pastirjs. Fr. Zagoršeka. Ob instalaciji na belo nedeljo je g. župnika pozdravila šolska mladež, dekleta 8 šopki, gasilci v Spalirju, razna zastopstva in v obče cela župnija. Naj Bog blagoslovi delo našega novega dnSnega pastlrja! Kapele pri Breživah. V nedeljo 4. aprila se je vrSil v gostilniških prostorih goape Vidmarjeve redni letni občni zbor krajevne organizacije JRZ. Občnega zbora se je udeležilo izredno veliko število naših somišljenikov, ki so zelo paz« no poslušali vsa poročila. Ob koncu je bila spre^ jeta resolucija, ki ie Je odposlala na merodajna mesta. V resoluciji prosimo vse merodajne oblasti, naj pomagajo tudi naSemu kraju, kl se nahaja v zelo tcžkih gospodarskih razmerahi Predvsem prosimo, naj se čim prej začne s preureditvijo ceste Dobova—Kapele, posebno z ozirom na dejstvo, ker se gradi v Dobovl glavni kolodvor in bo v bllžnji bodočnosti šel glavni promet z Bizeljskega in Hrvaškega po tej cesti. Ostri ovinkl in klanci od Kapel do Dobove onemogocajo prevoz težjih tovorov po tej cestl in 80 se zgodile že tudi nes^eče. S preureditvijo te ceste bi prižli domaCini, med katerimi je brezposelnost zelo velika, do majhnega zaslužka. Dalje je nujno potrebno, da dobe naši vlnogradniki podporo za galico. Razne elementarne nesreče zadevajo našo občino že od leta 1932 vsako leto, lansko leto naa je pa obiskala toča kar štirikrat, kar nas spravlja v obupen položaj, saj imajo naši posestnlki edini dohodek iz vinogradov. Zato je nujno potrebno, da gredo nam na roko oblasti. Točno poročilo o delovanju odbora je podal g. Hotko, na občnem zboru je pa poročal tudi g. prof. dr. Gantar iz Celja. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Krošelj, za podpredsednika pa g. Hotko. Občni zbor je pokazal, da se naši somišljeniki trdno oklepajo svoje politične organizacije, ker vedo, da bodo le na ta način lahko kaj dosegli za izboljšanje gospodarskih razmer.