Razne stvari. Iz domačlh krajev. Ljudski shod. Dne 26. julija popoldne ob 4. uri se vrSi v Hočah pri Gselmanu politični shod. Govorila bosta deželni posl. g. Ivan R o 8 k a r o političnem položaju in g. dr. Vlad. Sernec o narodno-gospodarskih težnjah spodnjestajerskih Slovencev. Slovenci iz Hoč, Maribora, mariborske okolice, Št. Petra, Slivnice, Frama in bližnjih župnij, udeležite se mnogoStevilno shoda, na katerem bo prvikrat govoril v mariborskem okraju kmetski poslanec g. RoSkar. Na svidenje v nedeljo v Hočah! Promocjja. Dne 21. julija je bil gosp. Janko Šlebinger od Sv. Ane na Krembergu na dunajskem vseučiliSču promoviran za doktorja filozofije. Zrelostni izpiti na tukajSnji gimnaziji pcd predsedstvom nadzornika dr. P. Stornika so se včeraj, dne 21. t. m. končali. Ddeležilo se jih je 23 Slovencev in 6 Nemcev. Z odliko so naredili Slovenci D o 1 i n 8 e k Eduard, F 1 u d e r n i k Igaacij, Prekoršek Ivan, Jurhar Martia in eden Nemee. Eden ima prestati poskušnio iz nemškega jezika po velikih počitnicah, drugi so srečno prebili izpite. Odlikaši na mariborski gininaziji. Z odliko so izvrSili drugi tečaj preteklega šolskega ieta na tukajSnji gimnaziji sledeči dijaki: I. razred: A. Gomzi, A Goričan, J Klemenčič, H. Kmet, Fr. Kolar, A S?etina. II. razred: Fr Ivanšek, K. LeskoSek, K. Ostir, A. Rezmau, Fr. Veble, P. Vesenjak, Fr. Zelenko. III. razred: Stanko Majcen. IV. razred: Fr. Šlibar, M. Umek, A. Vršič, N. Vrabl, P. Živortnik. V. razred: L. BrunSko, K. Kniely, A. Schmid. VI. razr«d: J. LesniCar, J. Rajšp. VII. razred: E. Gaber, J. Leskošek, A. Mayer, A. Mum, F. Robar. VIII razred: M. Jurhar. Abitnrijentska veselica v Narodnem domu v Mariboru. V soboto, dae 25. jul. prireds mariborski slovenski gimnazijski abiturjeatje v veliki dvorani mariborskega Nar. doma veselico (koncert, ples in prosta zabava) Sodeluje slavna celjska narodna godba. Ker je čisti dobiček namenjen »DijaSkemu domu« v Golju, je želeti mnogobrojne udeležbe in se preplačiia hvaležno sprejemajo. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnice se dobijo v sobuto ou 2—4 in zvečer pri blagajni od pol 7. ure naprej. Mariborske novice. Utoni! je v Dravi dne 19. juiija usajaraki pomočnik pri Gyoreku. Upal si je preda,lefi v vodo. — Dne 22 julija so se, kakor je navada, vozili sbituriientje s fiiakerji k profesorjem se zahvaljevat Pri profesorju Metzlerju pa se Slovenci niso oglasili. Pravijo, da Metzler Slovence? nima posebno rad. Izpod zelenega Pohorja« Tako torej! Trgovec z žeieznino v Mariboru, Frangež, noče mirovati. Kakor ste v zadnji številki poročali, izročil je pismo, katero mu je pisal naS g. Fr. Mlakar zaradi volitev v okr. zastop sloveaiebistriski, državnemu pravdniku, naj zasleduje g. Miakarja. Naj dela, kar hoče, a mi bimo tudi delali, kar bomo hoteli! Zaradi hndodelstva razžaljenja Veličanstra cesarja je bil v soboto, dne 18. julija pred c. kr. okrož. sodiSčem v Mariboru obsojen v trimesečno ječo Herman Rositsch, bivši jurist, iz znane tržanske obitelji v Ljutomeru. Taka hudodelstva se dogajajo med spodnje-štajerskirui Nemci. Njihovi časniki molčijo o tej obsodbi. Ce pa je bil kak Slovenec le zavoljo majhne stvari obsojen, že jo razbobnajo in razkričijo po celem svetu ter hinavsko rekajo: Taki so Slovenci! Zapomnimo si dobro nemžko ljubezDjivost nasproti Slovencem! Kako mislijo olikani Nemci o naših spodnjeStajerskih netnškutarjih ? Peljal sem se v pondeljek, dne 13. juliia od postaje Gor. Radgona v Hrastje. Peljala sta se tudi dva gospoda in sicer elegantna gospoda, po narodnosti trda Nemca. Ker razumem nekoliko nemškj, ptsluSal sem prav pazljivo njiju pogovor. Govorila sta, kako velika neumnost je, zatajiti svoj narod, iz katerega je človek izšel ter se siliti v drugi narod. Omenjala sta naše slovenske propalice, kako se silijo v nemški narod. Toda nas je sram takih lzdajalcev, ker ako niso zvesti svojemu rodnemu jeziku, koliko mani zvesti Se bodo tujemu, rekel je eden gospodov. Glejte torej vi nernSkutarji, vi izdajice, vi propalice slovenske, kako vas sodi pošten Nemec. Sram ga je vas Nemškutarji pamet, pamet! Zivinski sejem. V pondeljek, 27. julija t.l. bode v Framu živinski sejem. Sliši se, da pride mnogo kupcev. Dmrl je 10. t. m. Franc Randl, posest. in župan v Št. Pavlu pri Preboldu, v 44 letu svoje starosti. Bolehal je na susiui, katera ga je spravila v najlepši moSki dobi v grob. Pogreb, ki se je vršil 12. t. m. ob mnogo- brojni udeležbi je pokazal, kako priljubljen je bil rajni. N. v m. p.! — V sredo, 22. t. m. je umrla gospa Terezija Urm, soproga poStarja v Vuhredu. — Umrla je nagle smrti pri delu na polju 36!etna Marija Vengust iz BovS pri Vojniku. — Umrl je g. J. Košan. posestnik v Gornji Ponkvi pri Velenju, oče g. prof. Jankota KoSan v Mariboru. Blagi pokojnik je bil skrben gospodar ter plemenit in značajen mož. Svetila mu večna luč! Slov. Bistrica. Dne 3. avg., torej ne kakor je objaviia »Siidst. Presse«, 27. julija. bo obhajal preč. gosp. Anton HajSek, kn.-šk. konz. svetovalec in častni kanonik lavantinski, dekan in mestni župnik v Si. Bistrici, svojo zlato sv. mašo. Ker izide o tej priliki posebna knjižica, v kateri se opisuje življenje m delovanje preblagega g. zlatomaSnika, ne bomo tukaj posebej govorili. Kličemo pa danes iz dna srca, naj nam usmiljeni Bog vrlega rodoijuba, blagega prijatelja m izbomega dušnega pastirja ohrani še ranoga leta! Ker ima preč. g. zlatomaSnik mnogo znancev in prijateljev. pa bi se lahko zgodilo, da bi ta aii oni ne dobil osebnega povabila, smo pooblaščeni tem potom povabiti vse p. n. prijatelje, da se vdeleže te izredne slovesnosti. — Slavnostn« odbor. Ptujske novice. Dne 16. t. m. je utonii v Dravi 18 letni mizarski učenec Ant. Vojsk — V soboto, dne 18. t. m. je utonil v Dravi pri kopanju geometer Mihelič. Deželna šola za gluhoneme Na Sp Štajerskein se bodo sprejemali gluhonemi otroci v to šoio naslednje dni: v Geiju dne 28. jul. v mestni deški Soli; v Poljčanah dne 29. iuiija v ljudski šoii; v Mariboru dne 30. julija v dekliški šoli v kazinski ulici. Trtna us v okraju Ljutomer. Okraj* glavarštvo p Ljutomeru razglaža: Trtna uš se je v okraju Crešnevci uradno dognala. Tudi občine Pelički vrh, Gornja Radgona. Šratovci, Ščavniška dolina in Geriova so na sumu. da m okužene po trtni uši ter se prištejejo okuženeinu okraju. Zatcrej se opozarja na dotične postave, da je prepovedan vsak izvoz trt iz okužemh krajev in vsega orodja. katero pride v dotiko s trtami. Konkurz. Mariborsko okrožno sodišče je dovolilo konkurz o premoženju Rudolfa K o 1 b e s e n, trgovca v Grabah pri Središc5u. Samomor. Obesila se je 701etna Marija Farnik v Vojniku. Mešalo se ji je že daii časa. Nesreča. V Škofji vasi je padel raz lipo Franc Kompolšek ter se tako težko poškodoval, da bode težko okreval. — Pri S v. A n d r a ž u v S1 o v. g o r. je padel v noči od 12. na 13. t. m. delavec Alojzij Bliš v 18 kiaftrov globok studenec ter utonii — V petek, 17. t. m. je utonii na B r e g u pn Ptuju lOietni Franc Muster. Ogenj. Dne 18. t. m. okoii 9. ure dop. je začelo goreti v Ljubnem v Sav. dolini guspodarsko poslopje Franca SuSnika po dom. Krileza. Dotnača požarna bramba, ki ie bila zelo hitro na mestu nesreče, ie zabranila ogenj, da se ni dalje razširil ter zaprečila, da nima posestnik mnogo 8kode. — V K on j i c a h je dne 17. t. m. v teku ednega meseca četrtokrat gorelo. Zgorelo je gospod. poslopje slikarskega mojstra Martina Kovač. Bržkone je ogenj zanetila hudobna roka. — Dne 19. t. m. ob 1. uri popoldne je začelo goreti gospod. in hišno poslcpje g. Dominko p. d. Najžarja v K i c a r j u St. 153. Pogorelo je popolnoma vse; živino so z najskrajnejSo silo rešili, pač pa ljudje niso druzega obvarovali ogaja, kakor kar so imeli na sebi. Stara in mlada gospodinja ste si precej opekli roke in noge. Tri tedne star otrok jo bil v veliki nevarnosti, da zgori, ker je njegova postelja že tlela, ko so ga vzeli iz zibelke. Prav čuditi se je, da niso pcgoreli tudi sosedje, ker se je streba najbližnjega že vnela. Posestnik ni bil zavarovan ter ima zato prav občutno škodo, ker mu \e vso krmo za živino, kakor ves spravljen živež popolnoma uničil požar. Zanetil je baje Stirileten otrok. Pazite na otroke in nikar naj nikdo ne za- mudi, zavarovati se pri slovenski »Vzajemni zavarnvalnici v Ljubljani!« Cesar je podaril prostovoljni požarni brambi pri Sv. Frančišku v Savinjski dolini 200 krcn. Celjske novice. Celjsko pevsko drustvo priredi na Anino, dne 26- t. mes. ob 6. uri popoldne koncert v »Skalni kleti«. — Celjskemu >Sokoluc je dosedaj pristopilo 23 trnoveljskih mladeničev, ki se pridno vadijo v rednih vajah. Razpis učiteljske službe. Na petrazredni deški ljudski šoli družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu v Trstu se razpisuje služba učitelja z 1280 kron letne plače in 240 K stanarine. Pravilno opremljene proSnje naj se vlagajo pri pcdpisanem vodstvu do 3. avg. t. 1, Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 21. julija 1903. Za splavarje. Celisko okrajno glavarstvo je zapovedalo, da se splavarji in drvarji, ki se vračajo iz Srbije, zdravniško preiščejo, ker so v Srbiji nastopile osepnice. lz Poljčan se nam poroča, da so bili dne 22. t. m. v tovarni za pohištvo vsi delavci okoli dvesto odpuščeni, ker je tovarna delo ustavila. Sv. Rnpert nad Laškim. Ne da bi vladala pri nas kaka nalezljiva bolezen, imamo letos že 40 mrličev. Kar ie za pol leta ze!o veliko za malo župnijo. Cudno je, da srrtrt ne pripusti, da bi število rojenih, tudi 40 sedaj, presegalo število mrtvih; in dalj časa hodita angelja življenja in smrti enomerno skupaj. Čudno je tudi to, da si je neusmiijena snrirt zadnii teden izvolila tri zakonske osebe enake in najlepše starosti 42 let, namreC Martjo Mraz., Andreja Klinar m Jakoba Mlakar. Ker so bile imenovane osebe zeio vrli zakonski, pomeni njihova smrt veliko škodo, ne le za ostale ude prizadetih rodbin, v katerih se nahaja večje Stevilo nedoietnih otrok, ampak tudi za eelo župnijo, And. Klinar, dolgoletni odbornik in ud kraj. Sol. Šveta in Jak. Mlakar, cerkven. ključar in velik dobrotnik domačih cerkva, sta bila narodna, katoliška moža, vzorna gospodarja kakor jih je le malo, zato bosta ostala v trajnem spominu vsem, ki so ju poznali. C. kr. umetno-obrtna strokovna šola v Ljubljani je izdala zanimivo poročilo o šolskem lelu 1902/1903. Ta velevažen zavod, za katerega bi se naj tudi Stajerski Slovenci bolj zammali, obsega nastopne ocldelke: 1. Dnevno šolo za obdelovanje lesa s strokovnimi oddelki za a) stavbinsko in pohištveno mizarstvo, b) strugarstvo, c) rezbarstvo, d) kiparstvo, e) pletarstvo. 2. Dnevno Solo za umetno vezenje in čipkarstvo s strokovnimi < ddelki za a) umetno vezenje, b) Sivanje čipek, c) pletenje (klekljanje) čipek. 3 Javno risarsko šolo za mojstre in pomočnike. 4. Javno risarsko šolo za deklice. Kdor žeh kaj natančnejega zvedeti, naj se obme na vodstvo omenjenega zavoda v Ljubljani. Sladkor postane cenejši toda 3e le s 1. septembrom t. 1. in sicer za 12 vinarjev klg. Tako porGčajo nemSki časopisi. Poštna hranilnica je leta 1902 imela 10,673.648 K dohodkov, od tega zneska je plačala vse uradnike in vse druge potrebe svoje, in je preostalo 5,107.955 K čistega dobička. Ta znesek dobi blagajnica za pošte. Pri c. kr. poStnohranilničnem uradu na Dunaju uraduje 1843 uradnikov in pomaga 189 strežmkov. Cerkrene stvaril Osebne vesti. Milostl. gospod knez in Skof so se vrnili preteklo soboto zvečer iz birmovanja in kanonične vizitacije v dekaniji V i d e m. V pondeljek 20. t. m. so izpraševali čč. novomaSnike. V torek so delili v svoji stolnici štiri nižje redove in sukdiakonat. Danes so delili diakonat in v soboto se vr8i blagoslovljenje novomaSnikov. Danes popoldan so prisostvovali tudi mrtvaSkim sv. opravilom v stolnici za rajnega sv. očeta Leona XIII. Jutri je prva, v pooedeljek druga in v torek tretja slovesna zadudnica za rain. sv. očeta. V nedeljo bodo Prevzvišeni služili v stolnici slovesno pontifikalno sv. maSo za srečno izvolitev novega sv. očeta. Opomuimo še, da je že mnogo odličnih oseb prišlo izrazit premil. knezu svoje sožalje nad smrtjo sv. očeta. Primicija. Dne 9. avgusta bode obhajal č. g. Ludovik Ribič, novomaSnik iz sekovške škofije, novo sv. mašo pri Sv. Barbari biizo Vurberga. Zlata sv. maša. Vlč. g. Jože Fras, vpokojeni župnik Spodnje KungoSki, sedaj v Kamnici, bode dne 6. septembra t. 1. obhajal v Kamnici svojo zlato sv. mašo. Vmeščeni bodo na župnijo Fram č. g. Fr. M u r 8 e c dne 26. t. m.; Andrej B r a č i č na župnijo Sv. Ozvald 29. t. m.; Jožef M ih a 1 i č na župnijo Sv. Barbara pri Mariboru dne 1 avgusta. Častnim kanonikom je bil vmeščen dne 21. t. m. v mariborski stolni cerkvi i. g. Janez Ž u ž a, nadžupnik v LaSkem. V pokoj je stopil 6. g. Fran P i g n a r, župnik pri Mariji Snežni. Letošnji zlatomašniki lavantinske škofije. Z!ato sv. mašo bodo služili čast. gg.: kn. šk duhovni svetovalec Anton Šibal, župnik na Teharjih v nedeljo, dne 26. t. m.; eastni kanonik in dekan Anton HajSek, mestni župnik v Slov. Bsstrici dne 3. avg.; g. Martm K r a g 1, župnik v Polj&h, 30. jul. Birmovanje v Videmski dekaniji. Slavnostni dnevi, ob katerih so delili prevzviSeni gospod knez in Skof sveto birmo, so minuli. Po vseh župnijah, kamor so došli prevzviSeni nadpastir, so jih sprejemali verniki z vso spoštljivostjo. Koliko krasnih slavo lokov s primernimi napisi in pozdravi se je postavslo! Kako ginljivo so premilostnega podravljali duhovniki, občinski predstoiniki in načelniki raznih uradov! Tu pa tam so nastopili pred župniščem pevski zbori, kakor v Sevnici, Rajhenburgu na Vidmu in v Dobovi. Krasno razsvitljen je bil SevniSki trg, umetalni ogenj se je zažigal v Sevnici in na Bizeljskem. Na Bizeljskem so na hribčeku, nasproti župni cerkvi Svigsle visoko v zrak žareče rakete. Kako liubeznjivo se je ljudstvo poslavljalo od svojega nadpastirja! Vse to kaže, da je slovensko ljudstvo res verno in udano sveti katoliški cerkvi. Loka pri Zidanem mostu. Tudi naSa župnija se vzbuja, kar se tiCe verskega ozira. Dne 17. majnika t. 1. se je ustanovila Marijina družba fantov in deklet. Sedaj že šteje 63 mladeničev in 120 deklet. Pod skrbnim vodstvom g. župnika že tudi krepko napreduje. Bog dal, da bi se še ostali mladeničiomahljivci vpisali sebi v korist, Mariji v čast. — Kakor povsod, si tudi tukaj prizadeva ptujski »kljukec« odvrniti nekaternike od katoliškega misljenja. Vendar veliko se jih je že prepričalo, kak zvit lisjak je »Stajerc«. Torej proč Se s tem parom iztisov! Prav bi bilo, da bi se tudi pri nas ustanovilo »kmet. izobraževalno druStvo«. Vzdramite se, dragi rojaki, in delajte za blagor mile nam slovenske domovine. Dmštrena poročlla. Za mariborsko dijaško kahinjo so darovali: č. g. župnik Ozmec 10 kron, č. g. kaplan Jurko 4 K. Veselica v Selnici ob Dravi se je prestavila in se vrši dne 9. avgusta! Drnžbi Sv. Cirila in Metoda so od 21. lumja do 15. julija poslaii prispevke p. n. gg in društva: H. Hinterlecbner pri St. Lenartu v Slov. gor. 5 K, Bralno druStvo v Konjicah 20 K, Maribnrski bogoslovci 1903. I. pokroviteljnino 257 60 K; podružnice: za Pliberk in okolico 45 K. v Teharjih 604 K. — BlagajniStvo družbe sv. Cirita in Metoda. Za novo zastavo sv. Cirila in Metoda so darovale studenčke Slovenke 11 K, prijateli mladine 5 kron. Ziveli prihodnji darovalci! — Katol. izobr. društvo v Studencih. Polzela. Veselica podružnice sv. Cirila in Metoda za Polzelo se ne vrši, kakor smo zadnjič objavili, 26. t. m., temveč teden pozneje, v nedeljo, dne 2. avg. Spored objavimo prihodnjič. ^Bralno drnštvo za Laški trg in okolico" priredi dne 26. julija svoj redni občni zbor za leto 1903 ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih s sledečim vsporedom: 1. Poročilo dosedanjega odbora. 2. Vpisovanje novih udov. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. LaSko, 16. julija 1903. — Odbor. Ako bi ob 4. uri zborovanje rie bilo sklepčno, se isto preloži za eno uro pozneje in je isto sklepno pri vsakem številu udov, kot izvanreden obc^ni zb<~:r. XVIII. redna velika sknpščina družbe sv. Cirila in Metoda se vrši v Litiji četrtek, dne 6. avg. 1903. Vspored: 1. Sv. maSa ob pol 10. uri v litijski cerkvi. 2. Zborovanje ob pol 11. uri v salonu g. Oblaka. a) Prvomestnikov nagovor. b) Tajnikovo poročilo. c) Blagajnikovo poročilo. d) Nadzorništva poročilo. e) Volitev jedne tretjine družbinega vodstva. Po pravilih izstopijo letos naslednji udje družbinega vodstva: 1. Ivan Murnik. 2. Martin Peteiin. 3. Dr. Ivan Svetina. 4. Andrej Zamejic. i) Volitev nadzorništva (5 članov). g) Vohtev razsodništva (5 članov). Ljubljana, dne 15. julija 1903. — Tomo Zupan, prvomestnik, Luka Spetee, podpredsednik. — Pristavek. 1. Dne 6. avgusta odhod iz Ljubljatie z mešancem ob 6. uri 14 min. Dohod v Litijo ob 7. uri 22 minut. Na izvoljo je takoj po prihodu zajutrek na »PoSti« tik kolodvora. 2. Po zborovanju skupni obed v gostilničnsh prostorih gospoda Oblaka ob 1. uri. Radi obeda se je udeiežencem zglasiti do 4. avgusta z naslovom: Odbor podružnice družbe sv. Girila in Metoda v Litiji. Kuvert brez vina stane 3 K. Po obedu ob 4. uri izprehod v Šmartno. 3. Odhod iz Litije proti Ljubljani z meSancem ob 8. uri 12. min. Sv. Jurij ob jnž. žel. »Moška podruž. sv. Cirila in Metoda« priredi o prihki svojega letnega zborovanja, dne 2. avg. t. 1. na prostem pri »Cestnem Jožeku« v Vrbnem veliko ljudsko veselico. V to svrho se je obrnil druStven odbor na vsa narodna druStva v okolici in Gelju, da ga blagovolijo podpirati s svojim obiskom in sodeiovanjem. Z veseljem tukaj biležimo naznanilo, da nam je sodelovanje vrlega »Celjskega Sokol-a« z narodno godbo zagotovljeno. Istotako so nam obljubili obisk: »Celjsko pevsko društvo«, »Delavsko podporno druStvo« s pevskim zborom, »Trgovsko in obrtno druStvo«, »Čitalnica< v Gelju in Šmarju ter domači mešani pevski in tamburaSki zbor. Ker se veselica priredi 7 velikem slogu. sestavil se je poseben veselični odsek, kaleri bode skrbel za različnost vsporeda in mičnost zabave v največji meri. Razen »Celjskega Sokol-a« in »Narodne godbe« nastopajo po redu Se razliSni pevsk; mešani in moSki zbori ter tamburaSi. Rojaki! Vdeležite se te veselice v mnogobroinem številu! Veselični odsek bode se potrudil z vso resnostjo zadovoljiti vse ter vsakega posebej S to vdeležbo stori tudi vsak svojo veliko rodoljubno dolžnost, da pripomore naši di<5ni družbi »Sv. Cirila in Metoda« k prepotrebnitc večjim prispevkom. Nobeden okeličan, da, nobeden Slovenec, ako se mu le kolidkaj nudi prilika, naj ne zamudi te veselice, ki kcde pravi slovenski sestanek. Iz drum:lh krajev. Dvajset let spala. Margueritte Boyenoal z Phenelles v bližini mesta Saint Quentin, katera je že celih dvajset let spala brez da bi se prebudila, se je preteklo soboto za nekoliko trenutkov prebudila ter zopet zaspala in v kratkem za tem umrla. Ze dalj časa sem bilo je pri spečej opazovati znamenja suSice, kar se tudi smatra za vzrok njenega prebudenja in smrti. V bližini Nahajajoč se zdravnik dr. Charlie jo je prijel za roko, na kar je ona odprla oči ter spregovorila: »Vi me ščipljete!« Na nadaljna vpraSanja zdravnika je odgovorila z da in ne. V kratkem je zopet trdo zaspala in umrla. — Umrla zaspanka je bila prava uganka zdravnikom, katere niso mogli reSiti. Pred dvajsetimi leti umrl ji je otrok na tako poseben način, da je bilo potrebno s sodnijsko preiskavo poizvedovati o vzroku smrti otroka. Dne 21. maja 1883 bavila se je Margueritta z glajenjem perila, ko neka soseda v sobo vstopi in ji pove, da žandarmi po njo prihajajo. Dekletu je od strahu padlo likalo z rok in tudi sama se je nesvestna zgrudila na tla ter se iz omotice ni več prebudila celih dvajset let. Leta 1897 opisal je njen položaj neki sloveč zdravnik tako-le: »Speča je bela kot marmorjev kip in osuSela kot mumija. Njene misice so popolnoma izginile in izgleda, kot bi bile njene kosti s pergamentom pogrnjene. Truplo je popolnoma mrzio in le slabotno srčno bitje znači, da še življenje tli v njej. Ohranjuje se pri življenju z vsakdanjim kopanjem telesa z mlekom in z zelo malo količino mleka, meSano z žgano pijačo, katero jej s pomočjo male cevčice vlivajo. Za mal denar dopuSča njena mati vstop in pogled na spečo deklico.« Beda mej Buri. Oni, ki so dejali, da se bo prava beda za Bure pričela še le po vojski, so imeli prav. Velik del Burov je popolnoma obubožan, brez strehe in ker ne more s čim hraniti svoje rodbine, izročen je bedi. Sicer je dala angleška vlada burskim rodbinam za silo neke šotore, a ti šotori niso pokriti s takiia platnom, da bi zadržal tnokroto in tudi premalo prostorni so. V okraju Heidelberg je 90 odstotkov burskih his porušenih. Vsega skupaj je v Transvalu 2000 popolnoma sirot, katerim je vcjska vzela mater in očeta, 12.000 polsirot, 2000 vdov in 6000 vdovcev. S 1. junijem t. 1. je vlada ustavila Burom vsako podporo in sedaj }e beda še večja. Burski pomočni odbori, ki so prenehali po vojski z delom, so zato zopet pričeli svoje delovanje. Peč za proizvajanje hladu. Kakor poročajo listi, je sestavil neki Francoz peč, ki naj bi po letu sobe hladila. Patent za izdelovanje takih peči je dobila neka dunajska tvrdka. Peč se kuri z ledenimi kosci. Ti obdajajo nalašč v ta namen napravljeni cevi, ki se nahajata v notranjšCini peči. Med zgornjo in spodnjo cevjo so skladi ledenih koscev. Po ventilatorju gre zrak v gornjo cev, se tu ohladi ter pride skozi led, kjer popusti vsako nesnago v dolnjo cev. Iz te se očiščeni in ohlajeni zrak razširi po sobi in tako sobo ohladi. Še živo položili v krsto. V Altoni so prenesli v mrtvaSko kapelo 141etno deklico Warucks, misleč. da je umrla. Čez nekaj časa pa je začul čuvaj neko vpitje v kapeli. Ko je prihitel v kapelo, videl je deklico, ki se }e vzdigoila iz odprte krste. Prihiteli so še drugi Ijudje, da bi deklici, ki je bila 8e živa, pomagali, ali za dve uri je bila deklica zopet mrtva. Umrla je najbrže iz strahu. Največja nra na svetu. Najveeja ura na svetu se nahaja zdaj v Filadelfiji. Njen kazalnik ima 10 metrov premera. Kazalo, katero ure kaže, raeri dva metra in pol in ono, ki kaže minute, pa Stiri metre. Kazalaik je po noči električno razsv.tljen in se ga vidi z vseh mestnih točk. Zvon, na katerega bije ura, tehta 250 kvintalov. Ura se navija vsaki dan, in sioer s pomočjo parnega stroja. Pajkov strup. Učeni nemSki farmaeeut R. Kobert je spisal večjo znanstveno raz- pravo o pajkovem strupu. V svojem spisn trdi, da pajkov strup posebno v južnih deželah ni nevaren le manjšim živalicam, marveč tudi večjim in celo tudi človeku ter da provzroči tudi pri slednjem lahko smrt. Preiskal je tudi kemiCno pajkov strup, in preiskara je dognala, da je pajkov strup popolnoma sličen gadjemu strupu.