Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 84’—, polletno Din 42'—, mesečno Din 7’—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420.
Leto III.
Ljubljana, 11. aprila 1931.
štev. 15.
Podraževanje in pocenitve v nadrobni trgovini,
Industrija in veletrgovina imata vprašanje zniževanja in poviševanja cen vsaj deloma urejeno potoni kartelnih udrti-ženj in sličnih organizacij. S teni je obema panogama dana možnost, obvarovati se nenadnih, prevelikih izgub, dasiravno se jim zamorejo v polni ali vsaj v zadostni meri izogniti le strogo kartelirana podjetja, ki izven kartela nimajo resne konkurence. Nasprotno pa nas zgodovina določevanja kartelnih cen uči, da se ob raznih prilikah, često Povsem neutemeljeno poslužujejo kar-leli te svoje prednosti iz zgolj dobičkarskih nagibov, in si prizadevajo obdržati cene čim višje na škodo trgovine in konsumentov.
Cene doli! je zahteva današnjega gospodarstva. Ta parola ne bo zamenjana z drugo, dokler se ne doseže po vsod normalno stanje. Ne mislimo s tem Predvojnega razmerja cen, ki je bilo sicer nekoliko pravičneje od današnjega. ker so tudi na predvojne cene upli-vali razni karteli in trusti tako, da so bile cene kartelnih produktov neraz-nierno višje od cen nekarteliranih proizvodov.
Klic >Cene doli! bo odmeval v’svetovnem tržišču tako dolgo, dokler raz •Perje dobička, tedaj odstotka rentabilnosti med posameznimi produkcijami ne bo regulirano na pravični, enotni yišini, ki bo omogočala enak zasluzek 'P enake eksistenčne možnosti vsem Proizvajalnim panogam.
Razmerje med povpraševanjem in ponudbo, ki stoji kot naravni regulator
cen še vedno v ospredju, izgublja iz dneva v dan vedno več na svojem po menu, ker priča razvoj svetovne produkcije na vseh poljih, da je proizvodnja že vsepovsod nadkrilila porabo. Ponudba je tedaj v splošnem večja od povpraševanja. Naravno izjemo tvorijo samo nove iznajdbe in nekateri predmeti, katerih produkcijo še do danes ni uspelo spraviti na višino svetovne po rabe, kakor: radij, razne žlahtne kovine in kameni ter slično.
Dasiravno visoka cena tega blaga nikakor ni utemeljena v njegovi praktični vrednosti in tudi ne v stroških produkcije, bodo slične abnormalne postavke obstojale v trgovini vedno.
Če skušamo primerjati ceno posameznih produktov z njihovo praktično vrednostjo, se nam n. pr. vidi neuinljivo, zakaj zlato, ki razen bleska, barve in svojstva, da ne rjavi, zaostaja v praktični vrednosti daleč za jeklom. Krepka primera za vrednost in ceno je v ponarodela prislovica o dragem briljantu, Jd navzlic visoki ceni nič ne nosi in služi samo nečimurnosti svojega lastnika — in o mlinskem kamnu, za mal denar kupljenem, ki prinaša svojemu lastniku lepe dohodke.
P o v ]) r a š e v a n j e temelji tedaj mnogokrat na bolestnih nagnjenjih, posedovati gotove luksuzne in modne predmete, če tudi za visoko, praktipno popolnoma neutemeljeno ceno. Razumljivo nam bo ob lej bolestni lastnosti človeštva tudi po naših pojmih brez umno početje divjaških plemen, da za-
menjujejo' zlato, dragoceno kamenje, slonovino, kožuhovino in slično za pe ščico steklenih biserov, gumbov in enakih ničvrednih predmetov.
Vse to počenjajo divjaki le dotedaj, ko informacije ne razblinijo njihovih iluzij in jih ne seznanijo polagoma z razmerami v svetu. Najvišjo ceno ima tedaj nevednost, in ceneni žarki prve kulture, ki jih obvarujejo nadaljnjih, morda še večjih škod, navzlic temu niso tako cenjeni kot zaslužijo. Mimogrede naj omenimo, da razlika med sodobnim trgovcem, ki svoje znanje- črpa samo iz tradicij, izkušenj in prakse ter zavrača« informacijo in nasvet strokovnega tiska, in nevednim divjakom, prav tako živečim od tradicij in izkušenj, ni bogzna koliko velika.
Bolj utemeljena je visoka cena novih iznajdb, zlasti v kolikor je njih prak tična vrednost v skladu z njo. Visoke cene novih, iznajdb so mogoče vsled mednarodne patentne zaščite za določeno dobo let, dasiravno so največkrat mnogo previsoke. Prava praktična vrednost novih iznajdb se pokaže šele potem, ko poteče doba patentne zaščite. Med novimi iznajdbami* pa najdemo tudi množico predmetov brez sleherne praktične vrednosti, ki tvorijo tudi v tej izjemi prav korenito izjemo.
V kolikor so vrednost blaga ne nanaša na te izjeme, je cena odvisna od povpraševanja in ponudbe kot naravnega regulatorja. Tu pa zopet igrajo glavno vlogo že omenjeni karteli in Irusti, ki skušajo navzlic visoki in ceneni produkciji ob zmanjšanem obratovanju zaslužiti prav toliko, kolikor so zaslužili pri izrabljanju polne kapacitete. Reelna trgovina se bori proti takim kartelom, kolikor pač more. Njen trud pa je največkrat brezuspešen, ker so marsikateri karteli tako močni, da so od njih odvisne merodajne ustanove in organizacije, ki morajo zvezanih rok molče opazovati njih uničujoči vpliv na svetovno gospodarstvo. Vedno jasneje se kaže, da je edini, res uspešni izhod iz splošne gospodarske krize: uničenje tistih kartelov, katerih namen je sani« kovanje dobička.
Cena blaga na kraju proizvodnje naj
odgovarja njegovi praktični vrednosti, upoštevajoč pri tem: ceno surovine, stroške proizvajanja, rentabiliteto investiranega kapitala, primeren odstotek za riziko in zmeren procent čistega dobička.
Do danes ni še nobena država uvedla kontrole nad produkcijo, da bi spravila vrednost, ceno in zaslužek v skladnost. Poedini poizkusi po raznih dfžavah se nanašajo po večini samo na gotove vrste proizvodnje in so imeli povprečno majhen uspeh.
Jasno je, da bi se moralo povsod umetnemu podraževanju potom kartelov napraviti konec. Sredstev za to imajo poedine države dovolj. A tudi na mednarodnih konferencah za ublažitev svetovne gospodarske krize ne najdemo dovolj dobre volje in energije, ki bi posegla odločilno v te, gospodarstvo uničujoče razmere. Umestna je tu pri-slovica, da riba pri glavi smrdi, in zdi se nam, da bi predlog kateregakoli delegata naletel na odločen ugovor, v katerem bi ga kolegi pozvali, naj pometa pred svojim pragom, ali pa bi mu celo zabrusili v obraz svetopisemsko primero o pezdirju in brunu v očeh. Isti prizor kot pred mednarodnim gospodarskim forumom bi povzročilo raz-motrivanje sličnih problemov v mejah sleherne države. Začasno je pogled v bodočnost v tem oziru še nejasen, dasiravno je neizbežna gotovost, da prid* tudi tukaj v doglednem času do izboljšanja.
Za trgovca je važno, kako spraviti v skladnost cene blaga v nadrobni trgovini s cenami, ki vladajo trenutno na tržišču na debelo, ne da bi pri ten; moral utrpeti kake večje izgube ob nenadnem padanju cen, in da bi nasprot 110 ne škodoval ugledu svoje trgovine ob prenaglem zvišanju cen takrat, ko se je blago na tržišču na debelo podražilo.
To vprašanje zahteva od trgovca mnogo gibčnosti, globokega poznanja razmer v svojem prodajnem okolišu in točne informiranosti o položaju, vladajočem na drugih tržiščih.
- (Konec prihodnjič.)
Obrisi novega trgovskega zakona.
Pred dvema mesecema so dobile na še gospodarske zbornice v proučitev iti 'zjavo prvi del načrta o novem trgovskem zakonu, ki vsebuje sledeče odseke: trgovec, trgovski register, trgovska tvrdka, trgovske knjige, prokura in pooblastilo, trgovski nameščenci, trgovski agenti in posredniki.
Zdaj je razposlan našim gospodarskim zbornicam drugi del načrta, ki vsebuje določbe o javnih trgovskih društvih, komanditnih društvih in o tajnih trg. društvih. Načrt predvideva nekatere važne spremembe.
Javno trgovske družbe, katere so doslej morale imeti notarsko pogod bo, bodo lahko obstajale brez pisane pogodbe in bodo v tem slučaju podvržene obširnim odredbam novega zakona. Vsi člani javne trgovske družbe jamčijo kakor doslej s celim premoženjem za njene izgube.
Sporno je bilo doslej pri nas vprašanje, če zamore postati član javne trgovske družbe tudi že obstoječe, protokoli rano podjetje. Novi zakon dovoljuje članstvo obstoječim, protokoliranim trgovskim družbam, ki morajo za zastopanje imenovati posebno osebo.
Vplačilo vloge posameznih družabnikov obstoji lahko v denarju, nepremičninah, napravah in sličnih vrednotah. Poleg tega pa se sme kot družabnika sprejeti tudi osebo, ki ne vplača nikake Prijemljive vrednosti, marveč obstoji vrednost njegove družabne vloge lahko v njegovem dobrem glasu, strokovnih sposobnostih ali sličnih lastnostih. Tak
družabnik ni dolžan jamčiti za društvene izgube s svojim privatnim premoženjem in se lahko osvobodi te obveze.
Komanditna družba loči kot doslej notranje (javn ) člane (komplementar-je), ki jamčijo za podjetje s celim premoženjem in v zunanje (tihe) družabnike (komandiste), ki jamčijo samo z določenim zneskom.
Dočim so se doslej komandisti vpisovali poimensko v trgovski register le na njih lastno željo, je sedaj protokola cija, kakor tudi vpis višine jamstva za tihe družabnike obvezna.
Tudi vloga posameznih družabnikov obstoji lahko namesto iz denarnega vplačila iz kakih drugih vrednosti kot pri javnih trg. družbah.
Tajna trgovska družba, kakor jo predvideva novi zakonski načrt, prav za prav ni niti družba v pravem pomenu besede, ker jo na zunaj zastopa samo njen predstavnik. Določila odgovar jajo približno predpisom dosedanjih družb z omejeno zavezo.
Tajni družabniki so udeleženi na dobičku podjetja nekoga tretjega (nosilca tvrdke) in ne jamčijo za društvene izgube nasproti upnikom. Zakon sicer predvideva jamstvo tajnih družabnikov do višine vplačanega ali dolžnega deleža, vendar se lahko dogovorno tajni družabnik odveže dolžnosti jamstva za družbine izgube. V slučaju konkurza je tak družabnik upravičen kot upnik zahtevati od nosilca tvrdke tudi povračilo vplačanega deleža.
\
Uprava trgovine.
(Nadaljevanje.)
Važna je tudi iz izvlečka ugotovljena vsota kosmatega dobička pri računu Produkcije.
Tudi v knjigi produkcije nimamo toč-nejših, razdeljenih podatkov in se knjižne, kakor stanje nanašajo samo na razmerje dotičnega proizvajališča nasproti glavni upravi.
Razmere v lesiri produkciji mnogokrat zlasti pri manjših podjetjih ne dopuščajo, da bi bil na vsakem proizvajali-šču nastavljen zmožen človek, ki bi znal voditi tudi evidenco nad poedinimi ra čuni, za katere «o bili zneski med letom izplačani oziroma vplačani. Za trgovca pa je nadvse važno, da poleg premo-
ženjskega stanja posameznih proizvaja-lišč, ki nam ga pokazuje v knjigi produkcije zaključeni račun — in poleg' splošnega pregleda nad uspehom, t. j. rentabilnostjo dotičnega odseka, ki je izkazana v kosmatem dobičku, ugotovi tudi, v kak namen in za kateri račun so bile izdane oziroma prejete vrednosti, ki jih izkazujeta vsoti debetnega in kreditnega stolpca v zaključenem računu produkcije v glavni knjigi.
V debetni vsoti so zapopadene vse vrednosti, ki jih je trgovec med letom izdal (ali jih bo moral izdati) za rastoči polobdelani in neobdelani les, dalje za najemnine, plače, dnine, obratovalne stroške, voznine, zavarovalnine, davke in razne druge izdatke, ki so v zvezi s produkcijo. Vsota kreditnega stolpca pa zapopada istotako različne vrednosti, prejete iz raznih proizvaja lišč nerazdeljeno po raznih računih, na katere se prejete vrednosti nanašajo.
Ker pa so prav ti podatki za trgovca velikega pomena in mu je samo na podlagi razdelitve vsote omogočena sestava statistike, ki tvori tudi bazo za uspešno in smotreno kalkulacijo, je priporočljivo, da si za porazdelitev promet riih podatkov omisli trgovec posebno
pomožno knjigo, v katero vpisuje izdane in sprejete vrednosti iz računa produkcije, porazdeljeno vsaj na glavne posamezne račune. Taka knjiga bi se imenovala razdelnik (ali tudi zbirnik) računa produkcije.
Razdelnik računa produkcije je pomožna knjiga, ki jo vodimo po vzorcu razdelnika stroškov (glej lansko 21. in 22. številko!) v običajni dvostolpni obliki.
Na poedinih listih otvorimo posamezne' račune vsaj za glavne skupine prometa iz računa produkcije, in ni cer: 1. račun blaga, 2. račun dnin in mezd, 8. račun voznin, 4. račun pogonskega ma-terijala, 5. račun vzdrževanja obratova-lišč, 6. račun najemnin (ako imamo obratovališča v najemu), 7. račun zavarovalnin, 8. račun raznih stroškov.
V iprvi stolpec (debet) vpisujemo zaporedoma one zneske, ki smo jih zabeležili v kreditni stolpec prima-note (izdatki) in s tem obremenili račun produkcije. V drugi (kreditni) stolpec pa vpisujemo za običajno označbo datuma in predmeta zneske, vpisane za račun produkcije v debetnem (prejemki) stolpcu prima-note.
(Dalje sledi.)
Gospodarske beležke.
Napredek Sušaka.
Medtem ko Reka in Trst umirata vsled zastoja v pomorskem prometu, kaže Sušak velik napredek, ki ga tudi lanska splošna gospodarska depresija m zaustavila.
Pravkar objavljena statistika o prometu susaške luke izkazuje sledeče množine v tonah: 1
s	tuzemstv.	z inozem.	skupni
1926	449.000	2,102.400	2.551.400
1927	699.000	3,658.500	4 357.500
1928	723.700	4,915.500	5 639.200
1929	854.200	5,487.300	6 341.500
1930	814.500	6,371.600	7,186.100
Tekom zadnjih petih let se je promet			
Sušaka v stalnem naraščanju skoraj potrojil. Razveseljivo je posebno naraščanje prometa z inozemstvom, dočim je promet z domačimi lukami zadnja leta. nekako stabiliziran.
Izvoz krompirja v Avstrijo in na Ccho-slovaško dovoljen.
Svoječasne omejitve izvoza krompirja v Avstrijo so ukinjene, ter se sme zopet tja, kakor tudi na Cehoslovaško izvažati blago, ki je opremljeno s spričevalom, da ni bolno na raku. Tudi nesporazum z Avstrijo glede izdajanja certifikatov o izvoru in zdravju krompirja potom mariborske kontrolne postaje je odstranjen.
Za olajšanje obmejnega prometa na arstrijsko-jugoslovanski meji.
Deputacija štajerskih obmejnih posestnikov v Avstriji je zaprosila avstrijskega poljedelskega ministra, naj pod-vzaipe potrebne korake, da se olajša lokalni obmejni promet na jugoslovanski meji. Minister je obljubil želji ugoditi in stopil v stik z našo vlado.
Zanimanj** za naše blago v inozemstvu.
Pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine se inozemstvo zanima za sledeče naše izvozno blago (v oklepaju navedeno številko naj interesenti navedejo za brezplačno informacijo pri omenjenem zavodu v Beogradu):
Orehi: Marseile (4104), Budimpešta (5485), Newyork (oluščeni 3247).
Suho sadje, slive: Marseile (4104), Budimpešta (5485).
Fižol, leča, bučpo seme: Budimpešta (5485), Piree (3765).
Živina, meso: Praga (slanina, mast 4236), Bordeaux (šunke in mesni izdelki 3795); London (5697), Rotterdam (konji za meso 5615), Pariz (svinjsko meso 4168), Solun (4412).
Kože: Bordeaux (predelane 3794), Marseille (4104), Lisabona (4010), Ar-girokastro (soljene 3521).
Jajca: London (5697), Solun (4412), Hull (2794), Madrid (3161), Rim (4567).
Zdravilna zelišča (zlasti lipovo cvetje ter milni in beladonin koren): Budimpešta (5611), Bern (5765), Hamburg (5609), Dunaj (5408).
Obrestna mora vlog.
Domači denarni zavodi so zadnji sklep za polodstotno znižanje obrestne mere za vezane vloge (od 6'/2% na 6%) že pričeli izvajati. Obrestna mera za nevezane vloge ostane neizpreme-njeno 5%.
Pregled meril.
Službene Novine« objavljajo razpored, po katerem se bo vršil dveletni pregled meril.
V ljubljanskem teritoriju oddelka za kontrolo mer se bo vršil vsako neparno leto pregled v srezih:	Kamnik.
Kranj, Ljubljana, Radovljiva; vsako parno leto pa v srezih: Cabar, Kočevje, Litija, Logatec, Novo mesto.
Na celjskem teritoriju vsako neparno leto v srezih: Celje, Gornji grad, Slo-venjgradec; vsako parno leto pa v srezih: Brežice, Krško, Laško, Šmarje.
Na mariborskem teritoriju vsako parno leto v srezih: Dravograd ter Maribor levi in desni breg; vsako neparno leto pa v srezih: Dolnja Lendava in Murska Sobota.
Združene papirnice.
Bilanca Združenih papirnic Vevče, Medvode, Goričane za pretečeno leto izkazuje 2,750.236 Din čistega dobička. Delničarji dobijo 8 odstotno dividendo.
Še nazadovanje zavarovanih delavcev
Navzlic pričetkom nekaterih sezonskih del je število zavarovanih delavcev pri OUZD zopet nazadovalo v marcu na 86.703 nasproti 86.731 v februarju in 87.635 v januarju. Lani je bilo v marcu zavarovanih 92.489 delavcev, tedaj 5786 več kot letos. Nazadovanj* delavskih zavarovanj v času pričetka se zone je znak, da kriza še ne popušča, marveč narašča.
IZ TEKSTILNE TRGOVINE.
Začetkom maja je napovedana kon terenca veletrgovcev s tekstilnim bla goni v Beogradu, ki se bo bavila z vprašanjem direktne prodaje blaga od strani tvornic detajlnim trgovcem neposredno.
Kot smo že javili, zahtevajo veletržci, da naše tekstilne tovarne prekinejo vse zveze z detajlnimi trgovci in dobavlja-jo blago izključno le njim. Ta zahteva le, milo rečeno, nepravična in škoduje H tvornicam samim, ker jih postavlja v odvisnost od veletrgovine, kateri je na Prosto dano, kakšne cene stavi doma-
čemu blagu iu katero blago hoče favorizirati; 2. škoduje trgovcem, ki morajo blago dražje kupovati od veletrž-cev in vsled tega manj zaslužiti; 3. pa škoduje tako dvojno posredovanje najbolj konsumentom samim, ker . blago dvakrat podraži.
Trgovci in konsumenti upajo, da bo že pripravljena resolucija, ki jo nameravajo predložiti tekstilni veletrgovci, na merodajnem mestu upoštevana tako kot zahtevajo to koristi večine, ne pa nekaterih posameznih pridobitnikov.
Po širnem svetu.
Neuspeh rimske žitne konference.
Mednarodna žitna konferenca v Rimu je zaključila svoje posvetovanje brez kakega uspeha. Edini omembe vredni sklep je ta, da se 28. maja vrši v Londonu ponovna mednarodna konferenca z določenim programom. Ta program pa je že sani po sebi tak, da izključuje vsak uspeli, ker se bo — po stari praksi — bavil zopet samo s proučevanjem predlogov in stavil nove predloge, od katerih bo »pozitiven« zopet samo predlog za sklicanje nove konference, ki bo imela >novo« nalogo proučevanja starih predlogov in sklicanje nove konference, ki bo . . . itd. v brezkončnost: iz ene konference v drugo . . .
Trgovinska bilanca Romunije. Pravkar objavljeni podatki lanskoletne zunanje trgovine Romunije izkazujejo 28.495 milijonov lejev izvoza in 22.468 milijonov lejev uvoza ter je bilanca aktivna za nad ti milijard lejev.
Nasproti predlanskemu letu je vsled gospodarske krize ogromno nazadovala vrednost uvoza (za 7-4 milijarde lejev), vsled dobre letine pa se je precej povečala vrednost izvoza.
Amerika proti sladkornemu kartelu.
Ameriški državni pravdnik je vložil proti sladkornemu kartelu ovadbo, v kateri ga dolži, da je že tri leta nastavljal sladkorju previsoke cene, od katerih so imele kartelirane tovarne ogromne, neupravičene dobičke, vse o-itale gospodarske panoge pa težko izgubo. Ovadba je vzbudila celo v Ameriki veliko senzacijo.
Skrajšanje delovnega rasa.
Da se zaposlijo tudi množice brezposelnih, so na predlog vlade važnejše panoge nemške industrije odobrile načrt za skrajšanje delovnega časa. Računajo, da bo mogoče v kratkem povišati število delavcev za 10 do 15 odstotkov.
Roniuusko-madžarska trg. pogodba,
ki je potekla dne 31. marca, je bila te dni zopet podaljšana do 30. junija.
Gospodarska razstava v Pragi.
Dne 30. maja se otvori v Pragi velika gospodarska razstava, na kateri bodo poleg Cehoslovaške zastopane tudi skoraj vse srednjeevropske države. Razstava bo razdeljena na osem oddelkov. 1. kmetijstvo, 2. lesna industrija, 3. živinoreja, 4. kmetijska industrija, 5. zelišča, 6. poljedelski stroji, 7. kmetijski in obrtni proizvodi, 8. gradbeni oddelek.
Kdor bi žele pri razstavi sodelovati, dobi brezplačno pojasnilo pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu pod št. 3210.
Trgovinska pogodba med Grčijo in ČSU.
Te dni se vršijo v Atenah pogajanja za sklep trgovinske pogodbe med Grčijo in Cehoslovaško. Ker so predpoga-janja že zaključena, je upati, da se pogodba podpiše že prihodnji teden oh priliki prihoda čsl. ministra dr. Be-neša.
Amerika napoveduje konec krize.
Predsednik Združenih držav Amerike je v svojem pozivu delodajalcem, naj ne znižujejo plač nastavljencem in naj ne izvajajo več redukcije, napovedal skorajšnji konec gospodarske krize, kar je izzvalo vsepovsod veliko presenečenje. Pri nas se znaki kakega izboljšanja še vedno ne kažejo.
Rusija izvaža jeklo.
Petletni načrt predvideva velik dvig produktivnosti ruske jeklene in meta-lurgične industrije. Te dni so Rusi stavili ponudbo za dobavo 25 milijonov britev potoni svoje trgovske agencije \ Sheffieldu. Cena odgovarja komaj če-trtinski ceni na angleškem trgu. Tudi v drugih predmetih metalurgične industrije ponuja Rusija ogromne količine po dumpinških cenah. Težko pa se nasprotno opaža, da se uvoz jeklenih in metalurgičnih izdelkov v Rusijo vedno bolj omejuje, pri čemer je močno pri zadeta zlasti nemška in angleška meta!, industrija.
Poljsko investicijsko posojilo.
Te dni šo bila v Parizu zaključena Pogajanja za najem investicijskega posojila v višini ene milijarde frankov, ki .lili bo Poljska porabila za zgraditev železniške zveze Gornja Šlezija—Gdinja.
Produkcija in brezposelnost.
Statistična poročila izkazujejo, da je tekom zadnjih petih let padla produkcija po svoji vrednosti v Ameriki za 26%, na Angleškem za 22%, v Franciji za 15%, v Italiji za 19% in v Nemčiji za 11%.
Istočasno pa je narastla brezposelnost v Ameriki za 149%, v Angliji za 72%, v Italiji za 55% in v Nemčiji za 55%, dočim je v Franciji brezposelnost padla.
AVSTRIJA —
Položaj, ki je nastal po ustanovitvi avstrijsko - nemške carinske unije, še 'edno ni razčiščen. Tej carinski uniji se najbolj protivita Francija in Češkoslovaška, ki ne vidita v njej samo gospodarske, marveč nekako tajno politično družitev. Tudi Anglija se čuti prizadelo, vendar se tam položaj razsoja treznejše. Italija pa nasprotno odobrava ■sklenjeno pogodbo. Fašistični krogi na tihem kujejo iz tega političen kapital in vidijo v carinski uniji protiutež državam Male antante. Države Male antante so še vedno rezervirane ter bodo
ltonmnija znižala diskont.
S prvim aprilom je romunska državna banka znižala diskontno stopnjo od 9 na 8%, obrestno mero za lombardna posojila pa od 10 na 9%.
Tudi Poljska povišuje agrarne carine.
Da se ubrani prodirajočemu uvozu ruskega žita, je Poljska povišala uvozne carine: za rž, ječmen in oves od 11 na 17 zlotov, za pšenico od 17-50 na 25 zlotov, za rženo moko od 16-50 na 25 zlotov, za pšenično moko pa od 25-50 na 37 zlotov za 100 kg.
. ,TRIBUNA" F. B. L, tovarna dvokoles in BHHHHHHHHHIH	otroških	vozičko	v
Ljubljana, Karlovška cesta 4
Prodaja na obroke
NEMČIJA.
zavzele enotno stališče šele po konferenci v Sinaji, ki se vrši te dni. Mnogo se govori o razširjenju carinske unije na celo Srednjo Evropo, kar je plod Briandovega načrta, ki skuša s tem ustvariti gospodarsko močno enoto, na drugi strani pa preizkusiti iskrenost Nemčije in Avstrije, ki zagovarjata unijo zgolj z gospodarskimi motivi.
Dasiravno je časopisje polno različnih domnev in komentarjev, so si ta mnenja v tolikšnem protislovju, da ni upati na razčiščen je položaja pred konferenco Društva narodov.
Tržna poročila.
Zdravilna zelišča.
Kainelično cvetje je nekoliko oslabilo ter plačuje London po 9—11 Din kg, bezgov cvet pa je v ceni čvrstejši; borovnice plačuje Hamburg po 9—10 Din c. Hamburg; hcladonino listje ima ceno 13-50 Din v Hamburgu, v Trstu pa Se ponuja slabše blago po 10-50 do 11 ^in, a ne najde kupca.; korenine bela-done ponuja Trst po 6'50 Din; milne korenine (radice saponaria) imajo na-vzlic proizvajalni sezoni čvrste cene. London plačuje lipovo cvetje po 12—IH “in, arnikovo cvetje po 13—13-50, ar-'•lkove korenine po 31 Din, in lipovo ''vetje po 16—18 Din.
\ Med.
Položaj na tržišču z medom je še vedno zelo neugoden. Naš med v pločevinastih posodah se nudi po 11—11-25 Din franko meja (neto). Lipov med iz Kalifornije in Rusije se ponuja v Bremenu ali Hamburgu po isti ceni, in mu naše blago seveda ne more konkurirati. Še cenejše (po 7 Din) se ponuja prav dobro blago iz prekomorskih držav, zlasti iz (iuatemale.
Volna.
V Beogradu se plačuje volna neizpre-menjeno po 12 Din Stogoš« in po 13 Din Sigaja.
Jajca.
Tekom marca so jajca na vseli svetovnih tržiščih močno nazadovala v ceni. Hamburg je začetkom marca plačeval še po 0'85 RM (Din 11-45) ducat našega blaga, koncem marca pa je cena zdrknila za približno 5 par pri komadu navzdol. Bolgarsko blago se je začetkom meseca plačevalo po 15 in celo 20 par dražje, koncem meseca pa se je cena izenačila in se plačuje v Hamburgu po 8 RM (95 par) komad.
Milano je plačeval začetkom .marca ducat svežega blaga po 4-45 Lit (Din 13-2.0), koncem marca pa le še po 3;60 Lit (Din 10 70).
Naši izvozniki plačujejo za prvovrst no sveže blago po 60 do 65 par, a je dvomljivo, če se bodo te cene dalj časa obdržale.
Znižane cene pnevmatiki.
Tudi na Čehoslovaškem se je cena za pnevmatiko znižala za 10 odstotkov, po leg tega pa se je zvišal skonto za takojšnjo plačilo v detajlni trgovini od 3% na 5°/o.
Na londonskem trgu je cena gumiju le dni ponovno padla tako nizko, kakor že davno ne ter notira gumi 13Vin funta.
Dunajski svinjski trg.
Navzlic velikemu dogonu so cene stalne in so šle celo mestoma navzgor ter se je plačevalo mastno blago po 1-52 do 1-57 šil., kmečko po 1-38—1-50, stari prašiči po 1-30—1-35, mesnato blago 1"20—1'50, lahko mesnato blago pa po 1/75 šilingov.
Za odpravo carine na fnodro galico.
Glavni savez srbskih zemljoradnikov je na našega trgovinskega ministra na slovil prošnjo za odpravo carine na modro galico.
tržni; cene
dne 8. a
i
(J iv odi na zn 1 kg: v (mesnicah po mestu:
I.	16 do 20, II. 14 do 18; na trgu: I. 16 do 20, II. 14 do 18, III. 10 do 12, jezika 20 do 22, vampov 10 do 12, .pljuč 6 do 8, jeter 16 do 20, led ir. 18 do 24, možganov 25 do 30, laja 7 /to 10 Din.
Teletina za 1 kg: 1. 23, 11. 18, jeter 25 do 30, pljuč 20 Din.
»Svinjina za 1 kg: 1. 20 do 23, II. 16 do 18, (ptjuč 10, jeter 18 do 20, ledic 25, glave
Bombaž.
Vesti, da je pričakovati porast cen bombaža radi zmanjšanih plantaž, radi vremenskih neprilik in radi škode po mrčesu, ki so bile zadnje čase vržene s tendenčnim namenom v svet, se demantirajo. Nasprotno je samo ameriška letina proračunana na 13-9 milijonov bal, poleg tega pa je neprodanega blaga iz lanske letine še okoli 9 milijonov bal. Pri bombažu je tedaj pričakovati še nadaljnjega padanja cen.
Tudi angleško tržišče bombaža se na vzlic sporazumu z Ghandijem noče popraviti, ker se v Indiji tihi bojkot angl. blaga nadaljuje v nezmanjšani meri. Istotako se opaža vsepovsod zmanjšanje konsuma, ki slabo vpliva na cene.
Dražba kož divjačine.
Kožuhovinarski sejem v Ljubljani se vrši 13. t. m. Na tej dražbi se bo pro dajalo: 2000 kom. lisic, 10.000 kom. zajcev, 150 kun, 300 dihurjev, 100 jazbecev in večje množine raznih drugih kož divjačine.
Perutnina.
Na milanskem tržišču so tekom marca cene kokošim poskočile od začetnih Lit 7-— (Din 20-7.5) na Lit 9-75 (Din 28-90) za kg. V istem razmerju so poskočile tudi cene puranom od 7/10 na 8 Lit za kg.
Na Čehoslovaškem so cene stalne ter se plačuje v Bratislavi za komad kokoši Kč 25 (Din 41 90), rac Kč 32-50 (Din 54-45), gosi imajo ceno Kč 13-50 (Din 22"60) za kg.
Poljski pridelki na zagrebškem trgu.
Beli novi fižol ima v Zagrebu ceno Din 240, krompir se plačuje po Din 75 za 100 kg.
V LJUBLJANI
iilu 1931.
8 do 10, parkljev.6 do 8, slanine trebušne 13, slanine' ribe in sala 15, slanine mešane 14 do 15, slanine tna debelo 15, masti 16, šunke (gnjati) 24 do 25, prekajenega mesa
I.	24 do 25, II. 18 do 20, prekajenih parkljev 6 do 8, prekajene glave 10, jezika 28 Din,
Drobnica za 1 kg: koši runo vega 14 do 15, jagnjetine 18 do 20 Din.
Konjsko meso za 1 kg: I. 8, II. 6 Din.
Klobase za 1 ikg: krakovskih in debre-cinskih 40, hrenovk in safalad 30 do 32, posebnih 32, tlačenk 24, svežih (kranjskih 25, Pclprekajauih kranjskih 28 do 30, suhih kranjskih 35, prekajene slanine 17 do 18.
‘Perutnina za komad: piščanec majhen, 15, večji 20, kokoš 25 do 40, petelin 25 do 40, (aca 30 do 40, nepitana gos 80. domači zajec, man j Ji 4 do 1.0, večji 12 do 20 Din.
Ribe za 1 kg: ikairpa 22 dio 28, ščuke 35 ^o 40, klin« 20, mrene 15 do 20, pečenke 12 Din.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 Jader mleka 2‘50 do 3, 1 kg surovega imasla 25 do 28, čajnega masla 36 do 44, unasla 30 do 36, (bohinjskega sira 24, široka 7 do 8, eno jajce 0-50 do 1 Din.
Pijače: 1 liter starega vina 16 do 22, novega vina 12 do 14, ] čaša piva 3 do 4 50, 1 vrček 'piva 4 d>o 4*50, 3 steklenica piva 5-50 do 6 iDin.
Kruh: 1 kg belega .kruha 4, črnega in rženega 3-50, 1 navadna žemlja 0-50 Din.
Sadje: 1 kg luksuznih jabolk 14, jabolk *• 12, II. 10, III. 8, ena oranža 1 do 2, limona 0-50 do 1, 1 kg rožičev 6 do 8, fig 10 do 12, dateljnov 24 do 44, mandeljnov 44, orehov 9 do 10, luščenih orehov 28 do 32, suhih češpelj 10 do 12 Din.
Špecerijsko blago: 1 kg 'kave »Portoriko «0 do 84. Santos« 52 do 54, >Ri:o< 36 do
40; pražene kave I. 90 do ICO, II. 80 do 99, lil. 66 do 70, IV. 56 do 60, kristalnega sladkorja belega 12 75, sladkorja v kockah 14 25, kavne primesi 18, riža I. 9, II. 7, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega ■kisa 4% 4 75, navadnega kisa 4% 3, 1 kg soli morske de>bele 2’50, drobne 2-75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike III. vršile 32, sladke paprike, pc kakovosti 46, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. 10,
II.	9, pralnega luga 375, čaja 80 Din.
Hlevski izdelki za 1 kg: nicke št »0» na debelo 310 do 3 55, na drobno 3*75, št. >2-: na debelo 2'80 do 3 25, na drobno 3-50, št. ;4« na debelo 2-25 do 240, na drobno 3 25, St. >6- na debelo 1*85 do 2, na drobno 2-75; kaše 5 do 6, ješprenja 5 do 6, ješprenj-čka 8 do 10, otrobov 1-50 do 2, koruzne moke 3 do 3 50, koruznega zdroba 4 do 450. pšeničnega zdrob« 4 do 5, ajdove moke I. 7,
II.	5, ržene moke 3-50 Din.
Žito, za ICO (kg: pšenice 200 do 210, fižola ribnioana 270, prepelioarja 280, graha 8 do 10, leče 10 do 12 (Din.
Kurivo: 50 kg premoga 30, 1 tona premoga 460, kub. meter trdili drv 140 do 150, mehkih drv 70 Din.
Krma, za ICO kg: sladkega sena 100, polsladkega sena’85. kislega sena 70 do 75, shinie 50 dc 70 leg.
Borzna poročila.
DENARSTVO.
Gibanje valute v tekočem tednu.
Uradni tečaji		Prašiti tečaj
angleški funt	276-—	27620
ameriški dolar	56’5	56-70
avstrijski šiling	7 96	799
belga	792	7-90
'bolgarski lev	—•41	—•41
ičeškoslcv. krčna	1-67«	1 '68
francoski frank	2-218	2-22
italijanska dira	2 975	2 98
grška drahma	—•73	-■73
madžarski pengo	9 90	9 91
nemška marka	13'55	13-56
poljski zlot	6-33	632
'romunski lej	—•336	—•33
španska peseta	610	6-24
danska krčna	15-13	15*12
švicarski frank	10 959	1095
holandski goldinar	22-77	2*2-78
turška lira, papir	26-70	26 70
zlaiti frank	10 959	10 96
kanadski dolar	56 02	56 01
norveška krona	15-13	15-09
'brazilski milreis	5-40	5-40
argentinski 'pezes	17-20	17-15
švedska krona	15-15	15-12
egiptovsk i funt	28180	281-50
Porast la je peseta, sicer		ueizpreme-
ijeno.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Državni papirji: Vojna škoda prompt-na 424—425, 7% Blairovo posojilo 82-50 do 83, 8% Blairovo posojilo 92*50 do 93*50, 7% investicijsko posojilo 88’50 do 89*50, tobačne srečke 35 ponudba, 4% bosanske obveznice 51'25 do 52*50, begluške obveznice 68'50 do 69, Rdeoi križ 48 ponudba, posojilo državne hipotekarne banke 82‘75 do 83'50, Selig-manovo posojilo 83 do 83*50.
Stanje čvrsto in skoraj neizprenie-njeno.
Privatni efekti: Ljubljanska kreditna banka 120 povpraševanje, Prva hrvat-ska štedionica 920—922, Strojne tovarne 80, Trboveljska premogokopna 310 do 315, Kranjska industrijska, družba 312, Združene papirnice Vevče 128 povpraševanje, Nar. banka 7.900 do 8.100, Kreditni zavod 170 do 180, Ruše 235 do 237, Obrtna banka 36 povpraševanje.
Praštediona se je zopet nekoliko okrepila, sicer neizpremenjeno.
Lesno tržišče.
Začetek sezone, začetek protestov.
Z začetkom sezone so se nekoliko pomnožila povpraševanja po našem lesu in je začel izvoz naraščati. Obenem pa se množijo protesti, ki so največkrat utemeljeni, ker se nanašajo na slabo izdelavo lesa ali na druge kršitve pogodbe od strani naših, zlasti manjših izvoznikov.
Protesti ne Skodujejp samo prizadetemu trgovcu, marveč jemljejo ugled našemu blagu; zato ponovno opozarjamo, naj se pri manipulaciji upoštevajo načela izdelave prvovrstnega, pogodbi in zahtevam uzanc popolnoma odgovarjajočega blaga. Glede točnega izvrševanja pogodb priporočamo, da naši čitate-Iji zopet preštudirajo naša lanskoletna navodila, kar jim bo zelo koristilo in jih obvarovalo velike škode.
Povpraševanje za naš les.
Pni Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu se inozemstvo zanima za sledeče vrste našega lesa:
Za različen žagan les in za zaboje za pomaranče se zanimata dve veliki inozemski tvrdki. (Pojasnila pod št. 5663 in 5664.)
Za železniške prage: Bordeaux (3793).
Za orehovino: Milano (5657).
Za 3 vagone bele jesenovine: Regensburg (5398).
Za smrekovino: Aleksandrija (4036).
Za Sperrholz' : Mosern (2621).
Za vse vrste- lesa: Lomello (3633).
Interesenti naj se za brezplačna pojasnila obrnejo na omenjeni zavod ter naj v dopisih navedejo številko, ki je zabeležena v oklepaju. Zavod želi. da se mu pošlje tudi konkretna ponudba z označbo množin, vrst in cene, po možnosti cif prevzemna luka.
Španija kot tržišče za naše oglje.
Španija uvaža poleg drugega lesa tudi velike množine lesnega oglja. Samo v Barcelono se uvozi letno 30 do 40 tisoč vagonov oglja. Delež našega uvoza je ostal tudi še danes, navzlic trgovinski pogodbi tako majhen, da ob statističnem pregledu skoraj ne pride v poštev. Največ se uvaža oglje iz Korsike, ki se
plačuje v Barceloni po 225 do 250 pe-set (okoli 1500 Din) za tono. A ko bi hoteli doseči, da se naš uvoz oglja v Španijo dvigne, bi morali predvsem skrbeti za to, da se znižajo prevozni (pomorski) stroški, ki znašajo danes 30 šilingov za tono, vsaj za eno tretjino. 1 udi od rednih paroplovnih zvez sub-vencijoniranega paroplovnega društva Oceanija nima naša lesna trgovina nobenih koristi.
Ruski les v podonavskih državah.
Madžarsko paroplovno društvo A llan-ticai Troste je sklenilo s Sovjeti pogodbo, po kateri je stavilo svoje štiri paro brede Rusiji na razpolago za prevoz lesa v podonavsko ozemlje.
Cenik za zavarovanje valute pri izvozu lesa.
Za april je določen sledeči cenik za zavarovanje valute pri lesnem izvozu, drva 1300—1800 Din, oglje 7000, ogljeni odpadki in prah 1000 Din za vagon; je-lovina rezana 525 Din za m3, jelovimi tesana 300 Din, jelovimi obla do 25 cm premera 220 Din, nad 25 cm srednjega premera 375 Din za m3; borovina re zana 700 Din, tesana 450 Din; bukovina rezana, tesana in obla, parjena 850 Din. neparjena 525 Din; hrastovimi rezana 2000 Din, obla 1200 Din, hrast, šleperji 100—150 Din, 12 150—160 Din. 18 160—180 Din, 20 180—220 Din, 25 220—230 Din, 36 230-—270 Din; orehovina rezana 2500 Din; lipovina rezana 1000 Din; brestovimi, javorovimi in je šenovina v hlodih 800 Din; telegrafski drogovi 7—9 m dolgi 50 Din od komada.
ie prt nas in v inozemstvu najbolj nriljnbljena
izvem a za čevlje
CENE LESA NA ZAGREBŠKI BORZI.
Na zagrebškem tržišču se cene lesa ?-a m3 (če ni drugače pripomnjeno) gi bajo v sledečih merah:
Hrast: hlodi I. 500—800, 11. ‘200—500, hlodi za fornir 1200—1400; fino hrastovo blago 2200—2800; hrastovina na zrcalni rez 2500—8000, izbrano hrasto vo blago 3200—4000; deske do 5 cm Heobžamane 1200—1600, nad 5 cm ne-obžamane 1500—1800; boules 1600 do 2500; obžamani plohi do 8 cm 1800 do 2500, nad 8 cm 2400—8000; sodarsko blago 45—56 (altov); francoske doge 9000—12.000 (1000 kom.); frize ozke 1400—1500, široke 1600—1800, angle-
NAZADOVANJE IZVOZA
Grčija, ki je prav dober odjemalec za 1!aš les, se je tudi lansko leto močno omejila v nabavah. Poleg lega pa se opaža vsepovsod močno nazadovanje nagega deleža na lesnem uvozu.
Gradbenega lesa je uvozila Grčija leta 1929 249.770 ton v vrednosti 499 mi 'ijonov drahem, lansko leto pa le 221.819 ton v vrednosti 432 milij. drahem.
Delež Jugoslavije, ki je leta 1929 bila *ia prvem mestu s 114.802 tonami v vrednosti 215 milij. drahem, je padel lani na 95.779 ton v vrednosti 178 milij. drahem. Prvenstvo nam je odvzela Romunija, ki je uvozila lani v Grčijo 91.948 ton gradbenega lesa v vrednosti 180 milij. drahem.
l)rv je uvozila Grčija leta 1929 58.442 ton v vrednosti 25 milij. drahem, lani
Pospešena eksploatacija domačih gozdov ■ie povzročila, da je lansko leto uvoz lesa v Nemčijo padel z 20 do 21 odstotkov po teži in vrednosti ter je zna. šal:
leta	milij.	ton	milij.	UM.
'»29	7-0	481
1930	5-6	'	379
Po glavnih vrstah lesa se je uvažalo v Nemčijo sledeče blago v zadnjih dveh ]®tih (množine značijo vagone po 10 h>n):
ške 1700—1900; staflji 1500—1900 Diu za m3; pragovi (250 cm) 15 Din komad.
Bukev; blodi 1. 100—300; žaganice ( Pfosten ) parjene 1. 1000—1100, ne-parjene 1. 900—1050; frize 450—650 za m3; pragovi (250 cm) 36 Din komad.
Javorovi hlodi 1.: 400—600.
Jesenovi hlodi 1.: 600—750.
Brestovi hlodi I.: 200—500.
Jelovimi: tesana 270—450, žagana 450 do 650.
Brzojavni drogovi: hrastovi 30—83, jelovi 80 Din komad.
Drva: bukova 1. 20—21, H. 17—20, mešana 18—20 Din za 100 kg.
Oglje: 70—75 Din za 100 kg.
NAŠEGA LESA V GRČIJO.
pa samo 80.431 ton v vrednosti 12 milijonov drahem.
Jugoslavija je sicer obdržala kot uvoznica prvo mesto, vendar je padel njen uvoz od 51.481 ton na 30.431 ton in od vrednosti 21'8 milij. na 11 milij drahem.
Oglja je uvozila Grčija I. 1929 32.721 ton za 55 milij. drahem, lani za 27.548 ton v vrednosti 44 ntilij. drahem.
Naš uvoz oglja, ki je bil I. 1929 na prvem mestu z 12.609 tonami v vrednosti 19'4 milij. drahem, je lani padel na drugo mesto in je znašal 9001 tono v vrednosti 12\i milij. drahem. Prvo 'mesto je zavzela Bolgarija z 12.745 tonami v vrednosti 22 milij. drahem. Na tretjem mestu je Albanija s 4512 tonami (8 milij. drahem).
1930
211.100 166.100 145.800 20.700 6.200 6.00<)
Nazadovanje uvoza se kaže pri vseh glavnih vrstah -lesa, najbolj občutno pa je nazadoval uvcz jamskega lesa, kar priča o zastanku dela v glavnih panogah nemške industrije.
LESNO TRŽIŠČE V NEMČIJI.
Splošna gospodarska 'kriza in deloma
	1929
les za celulozo	253.400
okrogli les	199.600
gradbeni les	180.400
jamski les	28'500
pragovi '	23.700
drva '	10.600
Mi za uvoz lesa v Nemčijo skoraj ne prihajamo v poštev radi bližine Rusije in Poljske, pa tudi Češkoslovaške i ) Avstrije. Glavne uvozne države so v zadnjih dveh letih uvozile v Nemčijo sledeče množine vagonov lesa:
	1929	. 1930
Poljska	220.60«	138.900
Rusija	99.30«	130.200
Cesk ,t	107.100	73.400
Avstrija ,	80.000	66.800
Fran. kolonije	45.100	36.500
Švedska	24.900	16.300
Letonija	19.000	10.200
Romunija	16.100	9.600
Jugoslavija	5.800	2.800
Rusija si vedno bolj osvaja nemško tržišče ter je letos že odvzela prvenstvo
LJUBLJANSKA
Ob ueizprem en jenih cenah se opaža nekoliko živahnejše razpoloženje.
Išče se sledeče blago:
200 do 300 nr desk, 4 m dolžine, smreka, debeline 45, 50, 60, 70 do 100 mm, 1.—II. in tudi III.—IV. kvalitete. — Cena franko italijanska meja z navedbo teže m3 — suho.
300 m3 moralov, 30 X 60, 35 X 70, 60 X 60, 70 X 70, 80 X 80 mm, kubicirano :-.a 2 mm manj pri vsaki debelini. Dobava maj, junij, julij- avgust. Franko italijanska meja.
Bukovo oglje, prima, lepo, brez prahu in braške. — Franko itali'anska meja.
Hrastove podnice, paralelne, in sicer: 300 m3	debelina	55	mm,	dolžina	2-80	m;
75 m3	debelina	45	mm,	dolžina	2'65	m;*
75 m3	debelina	65	mm,	dolžina	290	m;
50 m3 debelina 45 nun, dolžina 2-90 m. — Franko italijanska meja z navedbo dobavnega roka in teže m3. — Blago od 18 cm naprej, I,—II. kvalitete. Vzame se tudi delne dobave.
Borovi hlodi, 40.000 komadov od 1-80, 2 in 2-50 m dolžine, debelina na tanjšem koncu 11/13 in 14/16, vsake debeline polovico. — Dobava do konca julija t. 1. Plačila z akreditivom. Cena franko Sušak pristanišče.
Bukovina h la Slavonija, parjena, I. kvalitete, neobrobljena; bukovina a la Slavonija, parjena, II. kvalitete, neobrobljena in obrobljena, isto tako v I. in II. kvaliteti. — Dimenzije in dolžine običajne. Cena franko italijanska meja.
Bukovi pragovi, 2-60 m, 16X26X16, 2’50 m, 15X25X16, 2-60 m, 14X24X15. Najmanjši kvantum 2000 komadov. Dobava do konca maja odn. nekaj junija. Franko vagon nakladalna postaja.
Brzojavni drogovi, smreka in jelka: dolžina 10 m, debelina na tanjšem koncu ■ 12 cm, zdrave kvalitete. Kvantum 20 do 30 I
poljski. Naš lesni uvoz je padel več kot za polovico v enem samem letu. A ko primerjamo delež našega uvoza zlasti z lesom iz francoskih afriških kolonij, pa tudi z deležem Romunije, vidimo, da bi se zamogle naše zveze gotovo znatno izboljšati, ker nam na vsak način gre prvenstvo vsaj pred Romunijo. Iz Jugoslavije se uvaža v Nemčijo samo gradbeni les.
Značilno je, da se je nasprotno lansko leto povečal izvoz lesa iz Nemčije v druge države (največ v Francijo, Saar-sko pokrajino, Švico in na Holandsko ter je znašal:
leta	vagonov	milj.	RM
1929	91.50«	56
1930	132.400	74
LESNA BORZA.
tisoč komadov letno, 1500 do 2000 komadov mesečno. Cena 275 Din, franko Sušak pristanišče.
Brezovi hlodi, sveže sečnje, od 2 m naprej s toleranco 10% od 1 do 2 m, blago absolutno ravno in zdravo, z najmanjšim odstotkom malih grčic posameznih, premer v vrhu 20 do 30 cm. Cena franko meja Postojna za 100 kg. 2 vagona mesečno!
Večjo množino bukovih pragov 2-20X20X
14 cm in 265X24X16 cm. Navesti množino, dobavni rok in ceno franko me:a Postojna.
Hrastovi hlodi od 3 do 4 metre dolžine, najmanjši premer pod skorjo 30 cm. Cena franko Postojna tranzit.
Bukova metlišča, 1 m dolžine, 27/27 mm. Franko meja Postojna.
Bukovo oglje z 40% kanele. Cena franko meja Postojna tranzit.
Naravna bukovina, od 1 do 2 m dolžine ali tudi manj (toda navedene), od 10 cm širine naprej, debeline od 27 in 30 mm. Blago obrobljeno, paralelno, polnomerno, popolnoma suho. Franko meja Postojna tranzit.
Hrastovi boules, prima kvalitete, debelina samo 40 mm. Franko meja italijanska.
Lipove letve od 1 m naprej: 7 X 55. 7 X 100, 7 X 120 m. Vse franko meja Postojna tranzit.
30 m3 jesenovih plohov za kolarstvo, od 20 cm premera naprej, zdravo in negrčavo. Kvantum: 2 vagona.
Bukovi testoni, IV. kvalitete in ozki. — Cena franko prihod Sušak pristanišče.
220 komadov tramov, 21/24, 6 m; 50 komadov tramov, 21/24, 7 m. Dobava iekom
15 dni. Nakladalna postaja.
8 m3 8/8,	od	4 do 7	m;	4 m3 11/11. od 5
do 8 m; 5	m3	11 /13,	od	6 do 8 m; 5 m3
13/16 od 6	do	10 m;	6 m3 16/21, od 6 do
: 10 ni: 7 m3	19/2, od 5	do	10 m. — Dobava
I takojšnja. Cena meja Postojna.
Skupni davek na poslovni promet.
(Nadaljevanje.)
Razna živila: Testenine so kakor pecivo v prometu proste ker obsega kombinirani skupni davek na moko tudi na-have tega izdelka (pri uvozu pa se plača 3'5%). Prav tako je davek na bombone in čokolado v domačem prometa krit v skupnem davku na sirovi kakao.
Proizvodi od mleka so podvrženi v vsaki prometni fazi splošnemu 1% davku na poslovni promet (pri uvozu 4%). Za sadne konzerve znaša skupni davek za ves promet do konzumenta 2-7% (pri uvozu 4%). Mesne konzerve so v domačem prometu proste (pri uvozu 3'5%), ker obsega skupni davek na živino tudi notranji promet z mesnimi konzervami.
Kovine in izdelki iz kovine: Sirovo >n kovno železoje v prometu davka prosto. Za profitno železo, kovano in valjano železo plača producent skupni davek °d 1'6% (pri uvozu, 2'5%), na železno Pločevino 1*2% (2-2%), na pocukano pločevino 2-9% (4%). na žico, voljeno in izvlečeno 1-8% (3-5%), na cevi \-Q% na železne konstrukcije 1 % (3%), na osii, kladiva, klešče, bate, na kovala, sekire, lopate, krampe, kose in svedre 2'1% (4-5%), na šila dleta itd. t‘2% (l-2%), na nože in škarje 2-1% (4%), na žage in pluge 1'5% (3%)), na vijake in matice 1*5% (4%), na cveke, žeblje In okove za okna 1 '7 % (4%), na vzmeti 2-1% (4%), na posodo iz kovanega ali litega železa 2% (3%), na posodo iz pločevine 2-l % (6%), na verige t‘7% (4%), na blagajne in kasete 1'2% (3'5%), in na jedilno orodje, nožiče, britve, škarje, aparate za striženje itd. 2-3% (4%).
Na aluminij se plača pri uvozu 2‘5 %, zato pa ni treba plačati davka v notranjem prometu na izdelke iz aluminija. Na svinec znaša skupni davek 1 % (1'5%), na svinčene plošče in žico 1'2% (3%) in svinčene cevi 1-5% (3%). Enake postavke Veljajo za cink. plošče iz cmka in izdelke iz cinka. Baker sirov ali prečiščen je v prometu prost, na izdelke pa plača skupni davek producent, 'n sicer za pločevino iin žico i ‘2% (%), za kotlarske izdelke pa 1% (3-5%).
Za premog plača producent odnosno rudnik za vse nadaljne faze prometa 1-12% (pri uvozu 1-7%. Ta davek obsega tudi produkcijo koksa, katrana in njihov nadaljni promet. Enako obsega skupni davek, ki se plača pri uvozi; nafte (4‘7%), tudi produkcijo destilatov (petrolej, bencin, olja za mazanje) ter njihov promet do konzumenta.
Za zemlje, pesek, kamen in gips se plača splošni 1-odstotni davek pri vsakem prometu za ves promet za kredo v višini 1-5% odnosno za mleto l-8% pri uvozu 1*5% odnosno za mleto 1'8% (pri uvozu 3%), za apno v višini 1-2% ( 2 %) in za cement v višini 1*5 (2-5%). Rude so davka proste. Za asfalt, asfaltni kamen, smole od katrana in premoga plača producent 1'2% (pri uvozu 2-2%).
Soboslikarji, črkoslikarji in pleskarji, kakor tudi steklarji so odslej prometnega davka (za izvršeno delo) prosti, ker je prometni davek že računan pri mate rijalijali: barve, olja, kit itd.
Za kemične proizvode plača skupni davek v raznih izmerili za ves nadaljnji promet tvornica. Za običajno in toaletno milo znaša stopnja 2% (pri uvozu 8%) in je potem ves nadaljnji promet prost. Stopnja za modro galico znaša 1-3% (pri uvozu 2%). Tudi skupni prometni davek na umetna gnojila se pobere pri tvornici in sicer za apneni dušik 1-2% (pri uvozu 2%), za kostno moko in su-perfosfate \% (2%) in za nitrofoskal Ruše 1% (2°/o).
Na tekstilne sirovim*, tkanine in izdelke iz tkanin plačajo tvornice skupni davek z^ skoro ves nadaljnji promet Na sirovo volno, sirov bombaž in sirovo svilo, nadalje lan, konopljo, juto itd. plačajo tvornice (predilnice), ki to sirovi no nabavijo od domačega producenta ali z uvozom, skupni davek od 1-5U,'« (uvozna stopnja je tu enaka domači).
Na bombažno, volneno, laneno, ko-nopneno, jutno in svileno predivo zna ša skupni davek 1-2%, ki ga plača producent (predilnica) ali uvoznik (v isti izmeri). Skupni davek na bombažne tkanine, pletenine, trakove in pozamto-rijo znaša v domačem prometu, kjer ga
plača producent (tvornica), 1-5%, pri 'uvozu pa se pobere v izmeri 3-1%.
Za tkanine iz lanu, jute, konoplje itd znaša skupni davek 1-5% (pri uvozu 25%). Na volnene tkanine, pletenine, pozamterijo itd. se pobira skupni davek v višini 1-5% (pri uvozu 8°/o), na svilene tkanine, pletenine itd. pa v višini t'5% (pri uvozu 3-l%). Skupni davek na linolej znaša 1 -5°/o (pri uvozu 4%) in na knjigoveško platno 15% (4%).
Na klobuke (neopremljene) znaša skupni davek 2'1% (pri uvozu 26%, na opremljene klobuke 2-5°/o (4%) in na slamnike 2-8% (4%), ki ga plača producent. Domača produkcija dežnikov je obsežena pri polfabrikatih; za izdelavo pa je plačati dodatni skupni davek v višini l-5% od prodajne cene gotovega izdelka (pri uvozu dežnikov znaša skupni davek <»'5%).
Ves promet s kožami, usnjem in iz delki iz usnja je obsežen v kombiniranem skupnem davku na usnje, ki znaša 2°/o (pri uvozu 5%). Davek na poslovni promet se za to skupino pobere samo v tvornici usnja, doeim je prost notranji promet s sirovimi kožami (pri uvozu se plača l°/o) kakor tudi ntoranji promet pri predelavi usnja v čevlje, sedlarske, torbarske in slične izdelke iu promet pri preprodaji teh izdelkov (pri uvozu pa se plača na čevlje in usnjene rokavice 6-5%, na tehnične predmete iz usnja 4%, na ostale izdelke iz usnja pa 7%).
Na običajno krzno plača producent skupni davek od 1 »°/o (pri uvozu 3'5%), na fino krzno pa 3% (pri uvozu 7%). Davek na promet s krznarskimi izdelki je vsebovan v davku na krzno, pri uvozil pa se plača 10%.
Na umetno usnje znaša skupni davek 2% (pri uvozu 4%). Izdelki iz kavčuka (n. pr. avtomobilske gume) so podvrže-
ni skupnemu davku od l'8°/o (3%), obuvala iz kavčuka skupnemu davku od 2 odstotka (3%), pnevmatike pa skupnemu davku t-8% (4°/o). Ta davek plača seveda producent in je ves nadaljni promet prost.
Izdelki iz lesa in papirja. Pri producentu se tudi plača skupni davek na metle v višini 2% (3-2°/o), na celuloid in izdelke iz celuloida pa samo pri uvozu 5%. Izdelki iz lesa v kakršnikoli obliki so v prometu prosti, ker je la promet vračunan v skupnem davku na rezan les. Na uvoz teh izdelkov pa se gibljejo stopnje za izravnanje med 3-5% in 5%. Na plutovino se plača pri uvozu 2%, potem pa je nadaljni promet, kakor tudi promet izdelkov prost.
Skupni davek na karton znaša 2‘2° u (pri uvozu 3%), na papir 2-5% (3'3%) in na rotacijski papir 1% (3%). V tem skupnem davku na papir in karton je vračunan ves nadaljni promet izdelkov, za katere vsebuje tarifa le stopnje pri uvozu, ki se glede na obseg predelave gibljejo med 3'3°/o do 8%. Le na igralne karte se pobira pri producentu po seben skupni davek od 3% (6%) in na fotografski papir 3°/o (4%). Na knjige in revije znaša skupni davek za izravnan je pri uvozu 5%, dočim je uvoz knjig v tujih jezikih razen modnih li stov in cenovnikov prost.
Keramični in steklarski izdelki. Na opeko, strešnike, običajne lončarske izdelke, peči in keramične plošče se po bira pri producentu skupni davek od 1-1%, pri uvozu pa 2%, na izdelke iz porcelana pa 2*2% (pri uvozu 2*8°/o). Na steklo za okna se pobira pri producentu l-8°/o (pri uvozu 2-5%), na bruše 110 steklo 2-8% (3-5%), na fotografske plošče 2 5°/o (3*5%), na stekleno posodo 1-8% (2-8%).
(Dalje prihodnjič.)
Praktični nasveti.
Odprava peg na obrazu.
Moderna kosmetika še danes ne pozna res uspešnega in trajnega sredstva za odpravo peg na obrazu. Začasno in po daljši uperabi tudi trajno pomaga natiranje obraza z prerezano limono.
Cinkovo mazilo.
Zmešaj 10 gramov cinkovega oksida z devetdesetimi grami nesoljene svinjske masti v razgretem stanju. Strnjena zmes je.znano cinkovo mazilo za obveze
Odstranitev neprijetnih kocin.
Za odstranitev neprijetnih kocin ponujajo različna manj in bolj uspešna sredstva. Te si pa lahko odpraviš tirdi sami, če si prirediš naslednjo pasto: 10 gramov kalcijevega sulfida, 5 gramov škrohove moke, 5 gr citrono1 v e esence in 5 gr gilicerinove masti natri in dobro Premešaj ter dodaj nekoliko vode, da dobiš precej gosto pasto, katero nama-
ži na porastla mesta. Maža naj ostane na koži četrt do pol ure, včasih tudi nekaj dalje, nakar jo ostrgaš z lesenim nožem ali s topim nožem za odpiranje pisem.
Ali ste poravnali naročnino!
j Zamjenica kave
/•i
Mri* fonckaSinovim
Enrilo
Splošno priljubljen
Kavni nadomestek,
oKusen I cenen.
Dobiva se v vseO
dobro asortlranlO Kolonijalnif) IrgovtnaO.
Ko zahtevate pri Vašem engrosistu vanilinov sladkor in pecilni prašek, tedaj izrecno zahtevajte
Dr. ©edLerjev pecilni prašek
in
Dr. ©eikerjev vanilinov sladkor
ker se je že večkrat pripetilo, da trgovec na to pozabi, vsled česar dobite slabe posnetke naših izdelkov. Istotako pazite na zavarovalno znamko „SVETLA GLAVA“, ker je to edina, ki jamči za dobro kvaliteto.
Ako pri Vašem engrosistu ne dobite Dr. OETKEK.JEV1H izdelkov, tedaj pišite direktno na tovarno
Dr. Oeilter Maribor
katera Vam na željo pošilja vse, pa bodisi tudi najmanjši kvantum.
Vam	ustreči
naša želja!
Radiev oljne sl odjemalcev
pa dosežete, če jim postrežete z najboljšim med dobrim,
zato iim ponudite
Dv. Pirčeve sladnokave
Velepražarna »PROJA«
Ljubljana, Aškerčeva ulica 3
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Jvan Jelačin, Hjubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna in solidna postrežba!
Zahtevajte cenili!
Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec <. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno -Merkur : Otmar Michalek. oba v Ljubljani.