p ros to ra in k r ite r ije za n jegovo v redno ten je , š e le na te j osnovi je b ilo m ogoče izde la ti m e todo log ijo za v redno ten je in spre jem an je izhod išč za p renov itve in o ž iv lja n je ru ra ln ih nase lij. V ospred ju š tu d ije so p rikazana š tev ilna svo js tva km ečk ih in ru ra ln ih nase lij. Vas a li km ečko nase lje je po M arinkovem m iš ljen ju tis ta zaokrožena nase lb inska enota , ki iz k lju čn o slon i na ag ra rn ih de javnostih . Med ru ra lna naselja pa šte je tis ta nase lja na podeželju, ki jih je že za je la deagra rizac ija , a še n im ajo u rban- skega znača ja (str. 18— 19). A v to rje v osnovn i nam en je bil, da z eksaktn im v redno ten jem razč len i s loven­ sko vas in da ovredno ti n jene posam ezne sestav ine. P rikazane ozirom a razč le ­ n jene so š tir i tem e ljne zn a č iln o s ti oz irom a sestav ine vaških nase lij: 1) V skup in i g e o g ra fsko -eko lošk ih z n a č iln o s ti so večinom a o p rede ljen i pokaza te lji, ki p rven ­ s tveno označu je jo k va lite to naravnega oko lja v okv iru posam eznega nase lja (nad­ m orska v iš ina , s trm in e poboč ij, kam n inska sestava površ ja , kva lite ta p rs ti in zraka; sem sod ijo tud i rekrea tivne , ku ltu rne , es te tske te r eko loške v rednos ti naravnega oko lja ). 2) Z an tropogen im i danostm i je p rikazana kva lite ta ustva rjenega oko lja . V tem delu so podrobno ob ravnavane zgradbena sestava pos lop ij, kom una lna op rem ljenos t nase lij, p rikazana je spom en iško -va rs tvena v rednos t (a rh ite k tu rn a vrednost) nase lij a li le posam eznih ob jek tov, pa ocena liko vn o -p ro s to rsk ih k v a li­ te t nase lij te r kva lite ta s tavbne ded išč ine . 3) S oc io -dem ogra fske z n a č iln o s ti nase lij so p rikazane na osnovi č le n itve ras ti š tev ila p reb iva ls tva te r p redvidenega dem o­ gra fskega razvo ja . N ada lje so ovredno tene dem ogra fske in ekonom ske sestav ine p reb iva ls tva pa soc ia lna in p ros to rska m ob ilnos t p reb iva ls tva , s topn ja u rban iza ­ c ije te r odnosi med posam eznim i soc ia ln im i s lo ji. 4) V skup ino soc io -ekonom skih pogo jev so p rikazane zn a č iln o s ti osnovn ih skup in de javnosti, ka ko r tu d i posebne fu n kc ije posam eznih nase lij (npr. spa lna, p o č itn iško -tu r is tičn a , zd ra v iliška itd.). V sk lepnem delu kn jig e se ukvarja a v to r s posam eznim i izhod išč i te r n jihov im i op re ­ de litvam i za p renov itev (rev ita liza c ijo ) s lovensk ih vasi. Ob p reb iran ju M arinkove kn jige o Razvoju in re v ita liza c iji s lovenske vasi znova spoznavam o nep recen ljivo v rednos t tem e ljn ih geogra fsk ih spoznan j, ki jih je m o­ goče neposredno v k lju č it i v p renov itvene n a č rte s lovenskega podeželja. P repričan sem, da ko lik o r bo os ta la naša s troka s svo jim i osnovn im i spoznan ji tud i odp rta d rug im vedam , ne bo im ela več jih težav p ri vk lju če va n ju v in te rd isc ip lin a rn a p ro ­ učevanja . In vsakom ur, ki se bavi z g eogra fijo podeže lja in n jegovim i nase lji, od ­ kriva M arinkova kn jiga , ki je m etodo loško izredno na tančna in dognana, š tev ilne p rv ine in sestav ine, s ka te rim i m oram o raču n a ti p ri po jasn jevan ju in oprede ljevan ju fu n k c ij posam eznih nase lij. M ilan N atek Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja — 20. stoletje: Fanči Š a r f , O bčina L ju tom er, L jub ljana 1981, 86 str. + p ril.; Zm ago š m i t e k . O bčina Kočevje. L ju b lja n a 1881, 82 + (12) str. Izdal Z nanstven i in š titu t F ilozo fske fa k u lte te U niverze E. K arde lja v L jub ljan i. V zadn jih dveh d ese tle tjih je nared ila s lovenska e tn o log ija zna ten ko rak na­ prej. To se kaže med drug im tud i v novi o p rede litv i e tn o log ije ko t zgodovinske vede, obenem pa skuša s čeda lje bolj kom p leksne jš im i o ris i ra zg rn iti vpog led v se­ s tavo soc ia ln ih skup in (slo jev) s lovenske d ružbe in ob lik n jihovega vsakdanjega ž iv ljen ja . Z novim i op rede litvam i in usm eritvam i e tn o lošk ih raz iskav se je razš iril p redm et e tn o log ije med d rug im tud i na pod ro č je so c io lo g ije in (socia lne) geogra ­ fije . Z a to je po trebno in ko ris tno , da tud i geogra fija sprem lja razvo j e tno loške te o ­ r ije in zasnovanost n jene m etodo log ije . Ob p reb iran ju e tno lošk ih p u b lika c ij, ki so izšle v zadn jem dese tle tju , se kaže čeda lje nu jne jša po treba , da tud i g eogra fija ko t veda o p o k ra jin i na novo izob liku je in na tančne je op rede li p redm et svojega raz iskova lnega dela. P rep ričan sem, da se bo le tako izo s trilo razm erje do š te v iln ih d rug ih » so iodn ih in m ejnih« d ružbeno -soc ia ln ih in p ro s to rsk ih ved. Le ob jasno začrtanem predm etu p reučevan ja , ki ga op rede lju je de lovno pod roč je posam ezne vede, je m ogoče zanes ljive je sestav iti tud i izbor s trok p ri posam eznih obsežne jš ih raz iskova ln ih p ro je k tih , ki te rja jo in te rd is c ip lin a rn e posege. V zače tku le tošn jega le ta sta izšla prva dva zvezka E tno loške to p og ra fije s lovenskega ozem lja — 20. s to le tje , in s ice r za obč in i L ju tom er in Kočevje. Osnova za izda jo p u b lika c ij je u tem eljena na podrobn i e tn o lošk i ra jon iza c iji S loven ije . Da ne bi izosta l v p rikazu k a te riko li p rede l na S lovenskem , so se od lo č ili, da bodo posam ezni zvezki e tno loške to p o g ra fije obsega li obm očja posam eznih občin , m ed­ tem ko bo zam ejsk i del našega e tn ičnega ozem lja p rikazan v sk lopu posam eznih reg ij. N a č rto va lc i e tn o loške to p o g ra fije računa jo , da bodo v tem s redn je ročnem obdob ju z delom ko n ča li in zb rano g rad ivo izda li v 72 zvezkih! Z an im iva je vseb inska zasnova e tn o loške top og ra fije . R azdeljena je v deset pog lav ij. V p rikaz ozem lja posam ezne obč ine ( v zam ejstvu področ ja ) nas uvede geogra fska op rede litev obm očja . Nato je pod robne je o risana no tra n ja s truk tu ra p roučevanega obm očja (npr. geogra fsk i po loža j, ob like in ve liko s ti nase lij, razvoj p o litičn o -u p ravn e , šo lske in ce rkvene razde litve , p rom etno om režje, d ruštvena de­ javn o s t itd .). T re tje pog lav je je nam en jeno p reds tav itv i dem ogra fskega razvo ja od s red ine p re tek lega s to le tja napre j. S ledi pod robne jš i preg led gospodarskega raz­ vo ja in s tan ja obm očja , in s ice r po posam eznih panogah in de javnostih . V petem de lu so p reds tav ljene p o k licn e ses tav ine p reb iva ls tva , m edtem ko so v naslednjem pog lav ju že o risane sprem em be v soc ia ln i sestav i p reb iva ls tva (npr. posestna s tru k ­ tu ra podeželja, de lež g ru n ta rje v , ka jžarjev, dn ina rjev , v in iča rje v , ko lonov, rudarjev, o b rtn iko v itd .). V sedmem pog lav ju je osve tljeno u va jan je novosti bod is i po po­ sam eznih nese ljih bod is i v zaokrožen ih pod roč jih . V tem delu kn jige so posebej o risan e in o va c ije v km etijs tvu , rokode ls tvu in ob rti pa v s tavbars tvu , s tanovan jsk i oprem i, ko m u n ika c ijs k ih s reds tv ih te r v ob lek i — nošn ji In p reh ran i. O sm o pog lav­ je razč len ju je razkro j (ozirom a s to p n jo oh ran jenos ti) tra d ic io n a ln e k u ltu rn e podobe obm očja a li posam eznih nase lij. Z adn ji dve pog lav ji sta nam enjen i p rikazu ozirom a ocen i dosedan je p roučenos ti obm očja in p reg ledu lite ra tu re in upo rab ljen ih v irov. Prva zvezka e tno loške to p o g ra fije s lovenskega ozem lja p rikazu je ta obč in i L ju ­ tom er in Kočevje. V ečina g rad iva je b ila zbranega na te renu. K a ra k te ris tičn o je, da je več ina po javov, p rikazan ih v kn již icah , osvetljena- v treh raz ličn ih obdob jih . N jihov pom en in v loga sta p rav ilom a prikazana : a) v zadn ji č e tr t in i 19. s to le tja te r v obdob ju do 1. sve tovne vo jne , b) v obdob ju med obem a vo jnam a te r c) v le tih po zadn ji sve tovn i vo jn i. Takšen p ris to p p rikazovan ja in ob ravnavan ja e tno lošk ih po javov, ki so v m ars ika te rem pog ledu že povsem geogra fsko načeti, om ogoča spoznati n jihovo sp re m e n ljivo s t in p reneka te re razvo jne težn je in sprem em be. V g e o g ra fiji skušam o u g o ta v lja ti »ostanke p re te k lo s ti v p okra jin i« , m edtem ko e tno ­ log ija ko t d ružbeno-zgodov inska znanos t išče posam eznim po javom n jihovo sočasno fu n kc io n a ln o s t. Tud i za to so nam m nogi e tn o lošk i izs ledki ze lo b lizu in izredno d ra ­ goceni. Vseb ina kn již ic , ki p rikazu je ta obč in i L ju tom er in Kočevje, je izredno d ra g o ­ cena za š te v iln a znanstvena področ ja , ki se u kva rja jo s s lovensko zem ljo in n je ­ n im i ljudm i. P onu ja ta nam osnovno in fo rm a c ijo o ob ravnavan ih obč inah, kakršne še n ism o im eli dosle j. Ko bo zb irka zak ljučena , bo p reds tav lja la skupa j s K ra jevn im leks ikonom S loven ije na jbo lj popo lno sp o ro č ilo o zn a č iln o s tih in posebnostih naše zem lje. Prav za to sem tud i p rep ričan , da bo posta la e tno loška to p o g ra fija s loven ­ skega ozem lja pom em ben in nepog reš ljiv v ir p ri n a s ta jan ju n a črtovane m onog ra ­ f ije o reg iona ln i g e o g ra fiji S loven iji. M ilan Natek Mitja Zupančič, Smrekovi gozdovi v mraziščih Dinarskega gorstva Slovenije, SAZU, razred IV, dela 24, B io lošk i in š titu t Jovana H adžija 7, L jub ljana 1980, str. 262. G ozdno rastje , ki porašča, p rece jšen de l S loven ije , p reds tav lja enega ze lo v id ­ nih p riro d n ih de javn ikov pokra jin e . Z a to želi vsakdo, ki p rouču je S loven ijo , to ras tje č im bo lje spoznati. V e lik ko rak k bo ljšem u poznavan ju gozdov, z la s ti sm rekovih , p reds tav lja Z upanč ičeva š tu d ija o sm rekovih gozdovih v m raz išč ih s lovensk ih v i­ sok ih k rašk ih p lano t. A v to r si je zada l na logo p ro u č iti sm rekove gozdove v posebnih eko lošk ih razm erah, ki n a s ta ja jo na kraškem re lie fu T rnovskega gozda in Snežn iškega po ­ gorja . Pri svo jem de lu se je op rl na s ta n da rd n o sredn jeevropsko , z iir iš ko -m o n tp e l-