Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 9.	Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)	26. februara 1922. Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 25 din. ali 100 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Namest. v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
Na Jug. . .
Naš Slovenec je boječi človek. Ne zamerim njemi. Razumim ga. Vu zgodovini pred svet stopo kak podanik Frankov. Sledi je podvrženi Madjarom. Sto pa sto let je robo po grofoskih marofaj. Večer je že v postelji bio, na okni so klonkali, vütro boš na gospočino šo. Či je ne bogo, či je ne dobro delo, so ga z grünta Stirali. Razmite zdaj že, zakaj je naš človek tak boječi. Sto pa sto let je strah lado nad narodom, dete je že na materni prsah bojazen vu sebe cecalo.
Vremen se je skončalo/ Zasijalo je sunce sloboščine. Naš človek je.ne mogo od dneva do dneva bojazen, strah strebiti S svojgá srca. Bojao se je svojih dozdajšnjih gospodarov. Tri leta liki lagoja senja ga je' motila, drügi so njemi vu. vüha šepetala Pridejo .madžari. Nese je mogo odločiti, stare lagoje senje so njemi vse veselje kalile. '
Božja vola se je spunila. Sam svoj gospodar si postano. Vse, ka maš okoli sebe 1 vu sebi, vse je tvoje.’ Vu űročino stbpiš tvoje tpáterinščine. Ne se ti trbe več sramóvati za volo sebe. Kak je inda Sveta eden ali drügi, žmetno, vadlüvo, da je Slovenec (vend). . Zdaj nam je pa najvekše veselje naša mila slovenščina.
Vživajte svojo önočino. Slovenec je bistroumen, mate šole, včite se. Slovenec rad popeva. Mate vučitelje, vküp se zberte okoli njih, prosite nji naj vas včijo. Naj vas včijo stare cerkvene pesmi, naj vas včijo nove pesmi, naj vas včijo svetske pesmi. Glas je božji dar, Ž njim se Bog hvali, srce se zdigne. Ki rad popeva on je ne lagoji, ne grobi. Slovenec rád čte, po vékših mestah vu drüžtva Stopte, najem^ si hišo, naročte si razne novina i knjige. Čüli ste od Orlov, telo vadijo, düšo krepčajo. 1 na slednje morem se ešče spomenoti političnoga gibanja. Obsojam strastno strankarstvo i bi toga mišlenja bio, da pri volitvah ne bi stranko, tem bolje osebo, peršono gledali. Ne stranke, nego pošteni lüdje peljajo dobro državo. Da pa či že so jo stranke, morate je spoznati. Spoznate jih iz njihovih delah. Država je dobra, nè je ona kriva, či jo stranke zavodi jo. Ali je grünt kriv, či ne nosi ? Je li da so hlapci krivi da ga dobro ne delajo. Naj pridejo drügi hlapci pa de grünt znovič noso. Tak je i držáva. Kakše hlapce ma, tak nam ide. Hlapce pa Vi volite vu poslanca!!. Zdaj že razmite, da sam vam pravo, da morate stranke spoznati. Spoznati jih morate iz njihovoga dela.
Slovenec, od Juga se ti je zažarilo, na Jug se ti delajo ceste. Tam je tvoja domovina. Veri meni, to je božja vola. AH je to ne molbe vredna božja vola, da brat k brati pride. Veseli se, poštüj brata, obdrži tvojo vernost do Boga, obdrži tvoje stare navade. Prekmurec tak si ti meni lübleni.
Govor našega g. poslanca v financijskom odbori.
Gospodje poslanci! V 1. odseki financijskoga odbora smo sklenili zastopniki štirih strank ednoglasno, da se dnevnice ministrov znižajo. To pa zato, ar i znižanimi dnevnicami morejo svojemi vsakomi položaji primerno živeti, državne duge bi pa za eden milijon dinarov s tem letno znižali.
Jaz te stavljeni predlog odobravam i zdaj. Zroki zakaj, so eti. Če opažüjem našo državo, vidim troje vrste ljüdi, kak se preživljajo. Edni nemajo zadovoljivih sredstev, drügi je majo, tretjim pa celo v preobilnosti tečejo v naroče. Povdariti pa morem, da je tih prvih nájveč. Največ ljüdi nema zadosta Sredstev ni za prehrano, ni za obleko i obüvalo da od drügih potrebščin niti ne gučim. Gda jaz vidim te veliki šereg naših sirot, nesam v stani, dabi mogo glasati za to, da bi prvejše dnevnice ministrov se ne bi znižala.
Ka se tiče izjáve g. ministra financ, da je te predlog pitanje nezavüpriice vladi, morem odgovoriti, da tá trditev ne drži. I ne samo da ne drži, nego ' ravno naopak - stvar stoji, če vláda privoli v znižanje svojih dnevnic, dobi od vsega prebivalstva zavüpanje.
Naj se odpomore našim Sirotam na ministerskih dnévnicah z milijon prihran-jenimi dinar! i naj vláda dobi tem potom zavüpnico, glasam za predlog, da se dnevnice znižajo. G. dr. Šečerov-i, (demokrata) ki žele, ka naj se znižajo 50% plače dühovniški odgovorim to. Vi g. z mojih vüst še nikdar neste Čüli, da bi samo edno reč zazino za povišane dühovniški plač, če od teh plač celo gučati moremo. Minister ma 12 jezero dinarov na Ieto zvün toga ešče vsaki den 290 dinarov i kak poslanec 120 dinarov dnevno. Prva i tretja plača bi ostala, samo drüga bi se znižala na 100 dinarov dnevno. Min. predsednik pa ma zvün prve i drüge plače ešče £62 din. 50 par dnevno i ešče 60 jezero dinarov Ietno. To tretje bi se znižalo na 150 dinarov dnevno, prvo i drüga pa ostalo. Pri tom znižali bi itak meli ministri dnevno 220 din. i 12 jezero dinarov letno, min. predsednik pa 270 din. dnevno i 12 jez. din. letno. Kaj pa majo naši dühovnik!? Od pravoslavnih prmcipielno ne gučim, oni sami naj vas sodijo. Naši dühovnik! nemajo teliko plače kak najzadnješi cestar ali sluga, na mesec vsega vküp naj več 800 koron — ništeri pa komaj 500 koron. Bogoslovce pa plača držáva z ednim dinarom na den. To Velikansko plačo Ščete ví na polovico znižati ? — znižüjte tam, gde se da1 Za 10 let prišparamo 10 milijon dinarov na ministerski!! dnevnicaj, to je pa velika pomoč za pomenjkanje trpeče kraje. — Večina liberalcov i naši samostojneži z radikali so glasali za to, naj ministrom ostanejo dozdaánje velike
dnevnice. Za znižanje je glasalo 7: naša, zemljoradnička i socialistična stranka pa dva demokrata, za zvišanje pa 9. Potom tak ministrom ostanejo stare velike plače. Dobro bo pri volitvaj to ne pozabiti.
Uradna naznanila.
Centralne carinske blagajnice. Od 1. jan. 1922. so se ustanovile po vsej Jugoslaviji Centralne carinske blagajnice, vsej vküp ji je 12. Carinarnice v D. Lendavi, Murski Soboti i Rogačevci spadajo pod Mariborsko. Od zdaj naprej morejo vse tri carinarnice v Prekmurji svoje dosedanje samostojno računsko-blagajniško poslovanje spraviti v sklad s pravilnikom o ureditvi carinarskij-blagajn z dne 25. nov. 1921. (U. L. 153.)	
Takse za pregled i žigosanje mer i merilnij priprav, steklenic (kant) i kupic za točenje alkoholno pijač ! mleka. Što da državni kontroli kakšešte merijo, da je pregledajo i žigosajo, more plačati takšo, štera je za vekše i menše stvari vekša ali menša, (U. L., 154).
Popravki zakona o državni trošarini taksaj i pristojbinaj: 1). Na vinski mošt i drozgo trebe od 1. jan. 1922. naprej plačati 25 D. na hektoliter (ne 35 D. kak do zdaj.) 2) vse državne doklade na trošarino na vino se z 1. jan. 1922. ukinjajo. 3) trošarina se ne pobira na Žganje, šteroga kühajo, obdelavalo, goric drügoga gospodara iz tistij tropin, štere dobijo za zaslüžek i nücajo za svoj poseo. 4) pristojbine za točenje pijač so z 1. jan. štirikrat tak velke kak dozdáj. (U. L. št. 2.)
Takse na kočije i bicikline. Vsi, šteri majo avtomobile, fijakarske kočije, motorske i navadne bicikline, jij morejo do 15. febr. 1922 gorjaviti pri občinskom uradi, šteri urad naj zapiše, šteroga dneva so gorjavili. Vsak more napisati: Prijavo s svojim imenom, poklicani i stanovanjom, ime vozila z znamko i številko, gde drži vozile i zakaj nüca vozila, da se po potrebi lahko reši davka. Prijavo je treba kol* kovali s 5 din. za bicikline; za automobile i kočije pa z 200 din. Občina pošle te prijave na davčno oblast. — Taksa se more plačati najkasneje do 28. febr. 1922. Kak Župani naj ravnajo# z spisovanjom, je v uradnom listi št. 3. 'Što po 28. febr. küpi kakše takše vozile, more včasi javiti obč. uradi Tüdi tak, .Či oda, more povedati od kpga je küpo i komi je odao. Občinski urad more vse dva meseca poslati davčnomi uradi na novo prijavlena vozila. (U. L. St. 3.)
Ustanovili so se zakoni za pobijanje draginje i tüdi tak zvani „fondi za prehrano siromakov.“ Važnejše naredbe za to so: 1) Zadruge, štere skrbijo za naküp i oddajo življenske potrebščin, (hrano, pijačo, obleko, obüteo itd.) da s tem pomagajo ljüdstvi, da ležej pride do blaga, dobijo posojilo brez obresti (intereša). 2) Ustanovijo se naj po kraji „fondi za prehrano siromakov“. Za te fonde dá ministrstvo za socialno politiko podporo. Za te fonde se more dati tüdi vse tisto, ka se komi vkrej vzeme pri švercanji. 3) Vsak, što oddaja stvari za hrano v trgovini, ali na trgi (placi), more gornapisati cene. 4) Nišče ne sme meti več kak 25% dobička pri oddajj kakše stvari. 5) Što bolje drago oddavle, kak je cena, se ga more naznaniti i se kaštiga z vozo ali penezi. (U. L. Št. 5.)
Podpirajte Novine!
2
„NOVINE“
26. februara 1922.
Spomenica našega
g. poslanca, štero so meseca oktobra vložili v Beogradi na ministerski svet. 11.
21. Vojaška kazenska ekspedicija naj se oddirigira iz Madjarske šole, katero je od našega vojaštva razdejano cerska občina na lastne velike stroške dala popraviti, v kraj, ki si je to ekspedicijo zaslužil.
Vsi, kateri so bili pri demonstracijah pomotoma ali pa brez dokazane krivde aretirani, naj se po najhitrejšem postopanju izpuste, če se to še ni zgodilo. Jetičen župnik A. Kuhar od Nedelje je bil istotako aretiran z župnikom iz Markovca K. Ficko vred, da si se je neustrašeno podpisal za naš načrt: Jugoslavijo hočemo, če pa ne pridemo vanjo, pa zahtevamo popolno slovensko avtonomijo na Madjarskem. Ti možje so samo po kaki podli denunciaciji mogli postati žrtev aretacije, in zato prosimo za njihovo rešitev, da se že itak nemirno ljudstvo še bolj ne razburja s tem, da nima službe božje. Ker je ljudstvo bilo po hujskačih zapeljano in pri najslabših upravnih razmerah upravičeno razburjeno ter pomena nedopustne demonstracije niti ni razumelo, saj 99% demonstrajočih ni imelo protidržavnega namena, se prosi zanje pomilostitev, zaslužena kazen pa naj zadene glavne krivce-hujskače. Ta točka v marsikaterem oziru že rešena.
22. Dr. Slaviču naj se v razmejitveni komisiji imenujeta tudi vsaj dva Prekmurca.
23. Glavni predpisi carinarnice naj se v prekmurščini razložijo in ljudem dajo v roke, da se more poučiti, ter naj se od malih reči (količina naj se določi) kakor n. pr. par svinčnikov, dek, kvasa itd. ne pobira carina.
24. Upravičenost pritožb domačih uradnikov in učiteljev naj še dožene in naj se v teh uradih in službah da prednost domačinom, ki so za to usposobljeni. Naj se ne zapostavljajo v plači ter naj se jih ne sabotira in premešča zaradi verskega prepričanja.
25. Pod G). mi je čast izročiti vlogo prekmurskih občin, v katerih zahtevajo otvoritev radgonskih mesečnih sejmov in žganjekuho na dosedanjih amobilnih kotlih, ker je fizično in zbog uboštva nemogoče, da bi se mogla pretežna večina prebivalstva preskrbeti lastne kotle ali da bi se mobilni kotli mogli nositi od hiše do hiše. Glede sejmov bi priporočal, da se vrše v občini Krajina na avstrijski meji, kjer so primerni prostori za take sejme na pašniku grofice Batthiany, dokler se obmejni promet definitivno ne reši. Inostranskim odjemalcem naj se dajo vse mogoče olajšave, da kupljeno živino morejo spraviti čez mejo, seveda ne na kvar naše valute. Prvi sejem naj se vrši že 15. novembra t. l. V zvezi stemi sejmi naj se zahteva otvoritev železničke proge: Ljutomer — Špilje.
Prosim, da se naše ljudstvo posebno zaščiti pri oddaji svoje živine, da se ga s kakim prikritim monopolom ne izkorišča.
Končno ljudstvo tudi zahteva, da se občinske volitve čimprej razpišejo.
KLEKL JOŽEF narodni poslanec
Ki to spomenico prečté, mora priznati, da se naš g. poslanec zaistino z celim srcom skrbijo za celo Prekmurje, za pravice vsakoga človeka kakšega koli stana ali vere ali narodnosti je.
(Konec.)
Glasi.
Slovenska Krajina.
Kak smo gospodarili pri Novinah l. 1921? To preminoče leto smo meli več naročnikov kak prešnje leto, ne celo štirijezero 3750. Naročnine smo dobili notri 69 jezero 640 koron i 60 fil., podpore na vő dávanje M. Lista 39,925 (15,000 Smo dobili' na papir z Maribora kak smo objavili, to je bila najvekša podpora), od oglasov, stare naročnine od 1. 1920, i z odaje kalendarov pa 44 jezero 588 K., 13 filerov (nájveč so prinesli oglasi). Sküpno notri prišlo 154 .jezero 153 korone i 73 filerov. — Vö smo pa dale pri Novinah, M. Lista i kalendarah na štamp, papir i Poštnino (phr sto koron je dano tüdi sirotam) pa Pisarniške stroške (ténta, papir, péra itd) sküpno 194 jezero 921 koron pa 19 filerov. Več smo tak vodili kak notri vzeli 40 jezero, 767 koron i 73 filere. Jeli ka dobro Znamo vertivati ? Ali zato smo nej zavértivala Obprvim zato nej, ar za trüde svoje nikaj ne računamo, zaté ne trebe vödati. Ob drügim pa zato ne, ar mámo dobroga srcá strice pa tetice v Ameriki šteri so nas vözmogli: Leta 1920 je naimre ná 1. 1921. Ž njuve bogate naročnine ostalo 49 jezero 296 K., i 24 filerov. Stém smo deficit zakrpali pa nam je na 1. 1922 ešče 8528 koron t 78 filerov ostalo. — I tej dobil stricovje i Vrle tetice na J, .1921 pá pošlejo kak se vűpamo teliko naročnine, ka duge, j- 1922 zakrpamo. To se vü pamö i že ?naprej njim pravimo jezerokratni ,,Bog plati". — Vredni Sivo i Opravništvo .Novin".
Iskreno zahvalo izrekamo vsem. ki so spremili našo ljübljeno sestro Lidijo na njenoj zadnjoj poti; pred vsem tüdi častitoj dühovščini, sploh vsem, ki so na kakšikoli način počastili spomin blagopokojnice. Sestre križarskega reda v bolnišnici M. Sobota.
Darovi na Jugoslovensko Matico. Od osobja kr. drž. policije v M. Soboti je prijela podružnica Jug. Matice v M. Soboti 3 dolare i 96-65 dinarov. G. Anton Trinajst^, šolski vodja v Türnišči je poslao nabiralne polé s 99 din., g. Andrej Bole, uradnik pri glavno! carinarnici v M. Soboti jó diá. G. profesor dr. Robič 10 din. Vsem plemenitih! darovalcom se podružnica v M. Soboti prisrčno zahvaljuje.
M. Sobota. V nedelo 12. t. m. se zbralo v Peterkovoj gostilni velko število domačega občinstva za volo pogovora, da se nastavi klub S. L. S. to je: Slovenske Ljüdske Stranke ali Kmečke zveze. Sestanka se je vdeležilo tüdi lepo število drž. uradništva, šteri so povdarjali, da je že skrajni čas domačinov, da se že ednok vzbüdijo z spanje i začno delovati na političnom polji, da se enkrat, za vsigdar trdno organizirajo v tabori Slovenske Lüdske Stranke, štera stranka se bori za pravico maloga kmeto, obrtnika i trgovca poprek za dobrostanje celoga človeštva cilo pa za dobro krščansko vzgojo dece. Vde-leženci sestanka so se po pogovori taki prijavili oz. vpisali kak člani bodočega kluba SLS, za Šteroga se vküperpozove občni zbor kak najprle, da bode kemprle obstajao močen blok SLS v M. Soboti. (Kak smo zvedili SLS v M. Soboti ma že 82 kotrigi. Dobro, Sobočanci 1 Veselij nas, da se ednok že vl tüdi Prebüdite i sami vzemete v roke svojo Usodo, davaš ne do tühinci vodili. V našoj stranki vsaki pošteni Človik ma mesto brez razlike vere. V zdrüženji je moč, kem več nas vküper stopi, tem močnejši mo i tem več dosegnemo. Nikaj se ne bojte! Samo batrivno naprej 1 G. Bog je z nami 1 Op. ured.)
Murska Sobota. Pristašom SLS! Vsi tisti, šteri so se iz različnih zrokov ne udelžili sestanka 12, t. m. v gostilni Peterkovoj, naj prijavijo svoj vstop v klub SLS gospod! Mihael! Cipot v Šolskoj ulici. To včinite kem prle, da vam pripravljalo! odbor kluba more pravočasno vzročiti vabila za volo občnoga zbora, šteri se bode vršo dne 26. t. m. za volo ustanovitve našega kluba.
   M. Sobota. Našim pristašom! Občni zbor za volo ustanovitve kluba SLS (Slovenske Ljüdske Stranke) v M. Soboti se vrši dne 26. t. m. ob 3 vüri popoldne (po večernici) v gostilni Peterka. Pridite vsi! — Pripravljalni odbor.
Prekmurski invalidi! V nedelo 5. marca bomo meli razgovarjanje za volo različnih invalidskih razmer pri gostilni Fliszar v M. Soboti od 11— 12. vüre. Pridite vsi!
Neurejene cerkvene razmere. Kercá je župnija na Madžarskom, v Prekmurji ma eden del svojih farnikov, vernikov, ki nemajo svojega župnika, plebanoša. V Hodoši je okoli 100 plügov zemlje. Kak pridejo te siromacke, dá pri sosednih plebanošah se morajo prositi i moliti? Kak pride sosedni župnik k tomi, da vu novom spadnjenom snegi 6. februara mora pokapat iti, zaman, na svoje stroške? Pa te naj bo zadovoljnost med lüdstvom ? Pa je tomi ne Jugoslavija kriva. Či ešče ednok se kakše delo zgodi, ga pošljem v Soboto na vikarijat. K.
D. Lendava. G. Birsa, učitelj na Slovenskoj ljüdskoj šoli v Dolnji Lendavi, je bio obsojen pri okr. sodišči zavoljo svojega nedostojnoga obnašanja na Silvestrov večer na 300 K. denarne globe i na poravnanje vseh stroškov.
Podlistek.
Zmožnost lübezni pa skuze požalüvanja.
Pripovedka (legenda).
Za časa grčkoga casara Mauricija je živo en jako velki razbojnik. Velko je bilo število njegovih grehov, lüdomorstev pa ropanja; njegova lakovnost po zakladaj pa po krvi je nej poznala meje. Bogati trgovci, sirmaški potnik!, sirote pa dovice so bile žrtev njegove krvoločne bande. Meo je najmre vnogo tivarišov, ki so njemi bili na/pomoč v hüdodelstvo Log bi postao pokopališče, gde se je podržavao, na šterom pokopališči bi bili križi gosti kak drevje, či bi vsako žrtev pokopali. Cela držáva je trepetala pred tem razbojnikom; Vnogi so mislili, ka v njem prebivle sám peklenski poglavar, ali je pa ž njim zvezam pa njemi pomaga. Pa je bila cela držáva jako žalostna zavolo teh mo-rilstev.
Casar se je razsrdo pa je sto močnih orožnikov poslao nad razbojnika.
Razbojnik je vküp pozvao svoje lüdi, se je vojüvao proti casarskim vojakom, pa da ga je pekel pomagao, je spoklao vseh sto vojakov. Casar je šče zdaj bole srditi postao, pa je poslao drügih sto vojakov proti razbojnikom, samo ka je té páli zadela ednaka Usoda kak prve. Zdaj je postalo jasno, ka je razbojnik zvezani s hüdimi dühovi; Što bi zato vüpao iti nad njega ?
Pobiti casar je nato k Bogi zdihavao. Šo je v svojo zakladnico, je odebrao te najčistejši zlat pa najbole leščeče drago kamenje, pa je té dragoče poslao v samostan ednomi umetniki,
naj bi napravo z toga edno jako lepo pa milo podobo Kristuša.
Redovnik je bio velki umetnik: ka je on čüto v globočini düše, je vse znao popolnoma v snov! včiniti ali vteloviti. Z bogaboječov, premišlavajočov düšov je oprávlao svoje delo; zato je nej čüda, či je po takšem postala zlata podoba pravi umotvór, pravo Umetno delo. Na podobi je po nedužnom vmorjena ovca, Jezuš, takšo mílobo pa v slce segajoče lübezen kazala ka je nej bilo mogoče gledati podobe, ka se človek nebi strsno.
Gda je podoba krédi bila, jo je casar po ednom odllčnom poslanstvi odposlao razbojniki. Té je sedo, gda je odposlanstvo k njemi prišlo; hitro je skočo vujška pa so se njemi oči svetila v razburkanosM. Odposlanstvo njemi je pa z lepimi rečmi pravilo: »Viš, to podobo ti je poslao casar za dari" Nato njemi je obesim podobo na šinjek. Razbojnik je zdaj občüto málo sramoto v svojem srci.
Včasi, gda njemi je dugi čas bio, je poglejüvao to podobo. Kristušov obraz, šteri je oznanjüvao dobroto pa smilenje, je začno pomali mehčiti njegovo kameno srce. Občüto je kak velki	nasprotnik	toj božoj	dobroti je	on.
Nej dugo	potom ka	se njemi	je že dugo	nej
zgodilo, ga je začnola pečti düšnavest; kak či bi njemi tista podoba ogen pošilala v düšo; ta podoba njemi je zmirom govorila, ednok ga je lepo nagovarjala, ka bi se spokoro, drgoč je pa bio njeni	glas oster,	kak Či bi	se njemi pretila.
Te grozen človek se	je začno	bojati pa je	trpo
dosta.
Nej je bilo dugo, ka je te zločesen človek vnoči zapüsto svoj tábor pa se je vrgeo casari pred noge, pa ga je proso za odpüščenje. Casar ga je zdigno pa njemi je odpüsto,
Ža nekelko let se je približala tomi človeki poskradnja vüra. Bolečine je v betegi prenášao z veseljom: kak či bi se njemi po tom metišale moke, štere njemi je delala düšnavest. Njegova vnoga hüdodelstva so njemi najmre tak živo stala pred očmi, kak či bi je zdaj včino. Tak se njemi je vidlo, kak či bi vekivečni peklenski ogen tam plamateo pred njegovimi očmi, njegova vüha kak či bi že čüla zobno škripanje Pogüblenih. On se je pa v srci obračao k nes-končanoj božoj smilenosti pa so njemi skuze požalüvanja tak nagosto kapale z oči, kak topeo letni dešč. Robec, s Šterim Si je brisao skuze je postao zevsema moker pa težki.
Zdravnik bolnišnice je poleg v ednoj pre-delanoj celici ležao: On je vse čüo, molitvi, zdihavanje pa prldko jokanje. Te Zdravnik je meo tisto noč čüdne senje: vido je, kak je bila z nebe prinešena vaga pa so se na njoj začnola vagati toga človeka dobra pa lagoja dela. Poleg vage so stali angele pa vragovje. Vragovje so se jako veselili, zato ka je žmečava lagojih del globoko pritežila sklečiko; malo število dobrih del pa, Štera je včino v zadnjih par letih, so jako malo vagala. Vragovje so se zavolo toga radüvali, angelje so pa bili žalostni pa so Boga prosili smilenje. Ednok je samo prijao eden angeo tisti robec, s šterim si je človek brisao skuze, pa ga je vrgeo v tisto sklečiko na vagi, gde so bila dobra dela. Nato se je ta sklečika globoko pritežila, ova sklečika pa, gde so bila lagoja dela, se je zdignola. Odločitev je spadnola, düša je bila rešena.
Zajtra je najšeo Zdravnik betežnika mrtvoga, na njegovom obrazi je prebivalo veselje; sha-jajoče sunce je smolo skoz okna,! Pa 80 njemi traki napravili okoli glave pokojnoga svetlo korono zvezanih,	.	,,Kk."
26. februara 1922.
„NOVINE“
3
Kolje vu goščah so na drevji znamenje zdevali po prekmurskoj-madžarskoj meji. V naj vekšem vetri 9. februara opoldne so bili v Büdinci, večer-so že bili na Špicbergi. Brž so opravlali delo. Eden i drügi madžaron je šteo praviti: Pa so nas nikaj ne pitali, pa je komisija že vu drügoj občini bila. Somorovci smo zgübili,
9 februara ob 3 vöri so bile spraznjene, že od začetka je pomotoma zasedeno bilo od naše oblasti. V okolici D-Lendave smo zgübili občino Jošec i Kečkéš. Pri Kečkéši je bila demarkacijska črta tak ncvzdržliva, ar je pol vesi bilo na Vogrskom kraji, pol pa v Jugoslaviji. Zdaj pripada 'cela k Vogrskomi. Škoda je samo na lepi goščaj i na tisti blüzi 5000 metrov že zosekani drv, Štera so zdaj prek meje ostala. Naša oblast bi 'je lehko že prle prek spravila.
Naši rekruti so sešerom lepe naše Domovine razposlani. So v Srbiji, Črnoj gori, Bosniji, Hercegovini. Črensovski i Odranski dečki so v zelenom Maribori, Bistrički v beloj Ljubljani itd. Keliko saganja je bilo, ka do vsi šli v Albanijo, ge je Albanci vse spokolejo. Vidite čarno na belom, da je ta hujskarija kak vsaka drüga pá laž bila. Čeravno vsi neso blüzi, a dale so pa vendar ne, kak za prešnje vlade, gda so tüdi več dni vožnje daleč ešče pravimo v Erdeljskom mogli nešterni slüžiti. Pa tej ki so dale, majo te hasek, ka več vidijo i več se navčijo.
„Hudiča, pa niti očenaša ne vem.“ Nezosagajte se, to molitev je en prečni liberalni vučiteo molo, gda je pogledno svoje mesto v Prekmurji, kam so ga iz Slovenije premestili. Njegov kolega ga najmre opozoro, ka de v toj šoli mogo tüdi katekizmuš včiti. I gda je to zvedo, je vöpostavo to najslabejše svedočanstvo od sebé, ka on, vzgojiteo nedužne male dece niti to neve ka njegova deca znajo, najmre obrnoti se k dobromi oči nebeskomi: Očenaš moliti. Naše vervajoče vučitele prestavla predsednik liberalne stranke Jurko nadzornik, nam pa dava takše pomilovanja vredna stvorjenja, kak je i te vučiteo, ki niti svojega Boga nepozna. Pa vse to zato, da bi se naša deca pokvarila i od vere odpadnola. — Jeli kak nas radi majo liberalci! Jeli kak so pá nej proti veri!
Rogačovci. Naša gd. poštarica, hči bivšega poštara, ki je našo pošto 33 let redno vodo se je oženila. Cela fara je prosila poštno ravnateljstvo,
naj se smilüje človeki i ga imenüje za poštara. Ve je naš domači človek pa ma potrebno, kvalifikacijo. I glejte zgodilo se je to. Imenüvana je Kričej Marija, edna kmečka dekla, štera nema zvün osnovnih nikših šol, samo párletno vajo pri domačoj pošti na Vüzenici. Deklica, na štero se mi nikaj ne tožimo, je nerada prišla sem i vsako vöro ide rada nazaj. Kak je pa prišla do slüžbe? Njeni oča je dosta kortišerao za demokratsko stranko, telko znamo.
  Trnje. Liberalni sobočki i ljubljanski šolski svet nam je vzeo vučitelico, štera je z diplomov 26 let včila našo deco i poslao nam je vučitelico  brez diplome, štera dece včiti ne ve, nego šivati, heklati, to je vučitelico za ročna dela. Strašno nas ljübijo liberalci. Pa to ešče ne zadosta. Zahteva se od nas, ka bi mi vučitelci dali postelino i hrano. Občina je ednoglasno sklenila da ne. Ki nam jo je poslao, naj se poskrbi za njo. Nam se mili ženska, a pomagati njoj ne moremo zavoljo ravnanja liberalni kotrig šolske oblasti. Naše sirote si nemajo kaj oblečti i v zobe djati, zahteva se pa od nas prehrana i pohištvo za vučitelico, štere plača presega kakšegakoli uradnika. Ne.
Lukačavci. Mala ves, komaj 13 hiš broji i ma 10 naročnikov na naše Novine. Več kak láni. Vrlomi širiteli Kočar Janoši srčna hvala.
Gederovci. Ravnotak mala ves i naročnikov li skoro teliko kak hiš, najmre 21. Širiteo Edšidt Štefan nej je popüsto; obdržao je število lanjskih naročnikov. Nasledüjmo ga.
Gomilica. Naša širitelica Lebar Geta čeravno je lansko leto mela nájveč naročnikov v celoj törjanskoj fari, je letos itak ešče novi pridobila. Za njeno požrtvovalnost, s šterov se od tisti mao skrbi . za dobro hrano našim düšam kak Novine obstojijo, se njoj naročniki globoko Zahvaljüjemo.
G. Bistrica. Ütroša Bara naša stara širitelica je vküp obdržala 'svoje stare naročnike i ešče novih pridobila. Radi smo se njoj pridrüžili, ar nam je vsigdar redno do rok davala. Hvala njojl
Brezovica. Po gorečnost! Čolik Števana župana ! Špilak Jožefa smo 14 novih naročnikov dobili. Bog njima povrni trüd.
Država.
Nekaj iz našega proračuna. Keliko nas košta razmejitvena komisija. Komisija štera dela meje med našov i madjarskov državov, je lansko Ieto meseca decembra zdignola eden milijon i petsto jezero dinarov to je šest milijon koron. To je pokazao proračun. Plače majo visoke, mále davajo prébogate kotriga te komisije, šparanja nigde, naš siromak človek more plačati vse to a če kaj prosi za sebe, te najde dostokrat na glüha vüha. Što potroši nájveč v našoj državi. Ne železnica, "ne poti i mostovje, ne Zidanje državnih hiš, ne podpore za sirote, Vse vküp to z drügimi stroški vred zadene komaj en štrti tao vseh tistih milijard Štere potrošimo v državi na leto. Tri fertale vseh izdatkov ide na plače i dra-ginjske doklade onih, ki od države vlečejo plačo. Na letošnje leto tak ide na té plače štiri i pol milijarde j dinarov. Edna mi-jarda je jezero milijonov. Ka nas koštajo pogodbe ? Država sklepa razne trgovinske i drügi pogodbe., Na té pogodbe, kak nam kaže proračun se potroši letno dva milijona dinarov. Ka pa fiškališje? Z teh se držáva tüdi ne spozabo Dobijo po proračuni tri milijone dinarov podpore.
  I profesorje? Profesorje srednjih šol dobijo letno dva milijona i 200 jezero dinarov nagrade (šenka) zvün plače.
Naše železnice: potrošijo mesečno 12 milijonov dinarov. Dohodkov so mele lani 600 milijonov dinarov. A ár moremo vnoge nove reči küpiti, še zdaj plačamo letno gor na naše železnice.
Ka pa dispozicionalni fond? Dispozicionalni fond se pravi tisti penez, šteroga Vlada da komi šče brez predhodnoga obračunanja i dovolenja parlamenta. Pri drügih računa} se določi parlamenti, na koj se naj naš državni penez obrne i ná drügo se ne sme kak se določi. Pri dispozicionalnom fondi pa Vlada z finančnim ministrom ma proste roke. I te fond pod imenom „stomilijon dinarski fond" dosegne skoro 500 milijon dinarov to je dvejezero milijon koron.—Vidite zato je naša stranka proti liberalno-samostojno-radikaínoj vladi, ár tá tak razsipava brez našega pristanka naš penez brfez prehodnoga obračunanja. Naša stranka zato glásüje proti proračuni. Naš penez, Šteroga tak teško plačamo, liberalci razsipavajo na sokolske lumparije i drüge nepotrebne stvari, mi pa trpimo glad i nagi smo. To ne sme biti tak dale. Zmagati mora pravica, zmagati naša stranka. Ne dajte se zapelati, volitve so blüzi. Te obračunajte z pijajcami vašega žepa.
Svet.
Tristoletnico svojega obstanka obslüžava letos drüštvo za razširjanje svete vere z imenom „Propaganda“. To drüštvo je Osnovao Gregor XV. papa lèta 1622. Milijone poganov je to drüštvo osrečilo s pravov verov i očistilo s krstom poganske praznovere. Ze 5. leto svojega obstanka je odprlo veliki zavod v Rimi, „urbanumM v šterom so se vzgajili i ešče dnesdén vzgajajo dühovnik! za misijonske pokrajine. To drüštvo je že leta 1626. melo jedino večjezičnó tiskarno. Gda je 1870 k Vatikanski cerkveni zbor dao v toj tiskarni štampati svoje razprave, je je ta v 250 jezikaj štampala. Vsako'leto na treh kralovo se vrši v više imenüvanom zavodi tak zvana jezikovna Akademije. Nastopajo misijonski vzgojenci iz vseh delov i narodov sveta, angleški lord, ki je bio navzoči pri takšoj akademiji, je pravo da bi vredno bilo samo zavolo te akademije potüvati z Angleškoga v Rim. Porp-čilo v naznanjeno]' akademiji se etak glasi: Latinski pozdravni govor je odpro slovesnost. Za . njim govor v stárom i novom židovskom jeziki. Za tetii je prišla na vrsto sirščina, arabičina, törsko, perzijsko, ar-
mensko, ino neštera drüga prednjeazijska narečja. Na to Europa s svojimi jeziki v narečji. Ameriko je zastopao divjak iz K:a-liförnijev Slišali smo Afriko: nežno je govoro v svojoj materinščini abessinski za-morec i gda njemi je neki polzamorec v reč segno, je začeo v etiopčini govoriti na koj njemi je vse poškalo. Po skopt-skom dvogovori je nastopila Kitajska. Najprle dugi dvogovor v jako barbarskom narečji, na to si je pa mladi Kitajec z národnim spevanjom pridobo venec zmage. Gučalo i popevalo se je v štirideset! jezikaj.
Gospodarstvo.
Mislimo, da se ne motimo, če pravimo, da med vsemi pokrajinami naše domovine v Prekmurji je najvekša dragoča. Že skoro neznosna. Sirmak človik pomali nede mogo živeti. Ljüdstvo ječi pod ogromnimi davčnimi bremeni. Penez naš skoro nema nikše vrednosti, či kaj ščeš küpiti kakšo obleko, ogromno šumo moreš meti. Valute sosednih držav vedno rastejo, naša od dneva do dneva kaple. I zakaj to? Zato, ka je naš državni proračun ne čisti. To znajo drüge države tüdi, zato pa nemajo vüpanja do nas i ne dajo nam kredita. Naša korona je na borzi v Cürihi 21. t.m. spadnola od 1.65 na 1.55, to je, da 100 naši koron moremo dati za poldrügi švicarski frank. Za 4 din. dobiš 100 austrijski koron, za 12 din. pa 100 vogrski.	
Poglejmo si zdaj kak pa stojijo cene ništernih predmetov v Prekmurji. Pšenica metercent 1725 K., žito 1475 K., ječmen 1250 K., proso 1200 K., hajdina 1400 K., kukorica 1400 K., oves 1300 K. 
Kg. govenskoga mesa 40 K. teletina 44 K. svinjsko meso 48 K. Mleko liter 10 K. Bilice po 10 K., kokoši se küpüjejo kg. po 60—64K. Istina, da je dragoča vsigdar dvorezno orožje. Ki ma kaj k odaji, je rad, či drago oda; ki pa more küpiti, on se pa lehko joče.
Kratke novice.
Te dni se odpre železniški promet na progi Maribor—Špilje—Ljutomer poleg pogodbe, štero sta sklenoli Jugoslavija in Austrija. — Kralj Aleksander se je 19. t. m. odpelao v Bukarest v spremstvi min. pred. Pašiča i min. za zvünešnje posle Dr. Ninčiča na zaročenje z prin. Marijiov. — Muslimani so stopili v vlado. Dva ministerskiva stočka dobijo. — Austrija dobi posojilo od Anglije 2,225.000 funt šterlingov. — V Prekmurji prenahava španska bolezen. — Odločen nastop našega g. poslanca Klekla v financijskom odbori je meo svoj uspeh. Vlada nam je štela namreč palik dačo podignoti na 100%. Naš poslanec so ostro protesterali proti tomi nameravanji. Končno je odbor pristao na to, da se davki ne povišajo.
Na zopetno prizadevanje našega g. poslanca je ministerski svet dovolo, da se da 500.000 dinarov na veržejski most. Vüpamo se, da se zdaj že enkrat dogotovi!
V Pertoči dne 12. febr. je pelao pred oltar svojo zaročnico Nemec Vilmo Mencingar Alojz, sin Mencingar Mihala. Pri toj priliki so g. plebanoš Bagari Janoš meli lepi govor i mladomi pari želeli obilno božega blagoslova. 
Himen: gospod Klemenčič Anton trgovec v Beltinci se je z gospodično Marico Belec posestniška hčer v Grlavi dne 13. 2. 1922. v Križovski cerkvi na Murskom polji poročil. Beltinski trgovci in obrtniki želijo novoporočencama obilo sreče, Bog je živi.
V D. Lendavi hiša s pašnikom, logom, goricami, oratjov zemljov i senožatjov je taki k  odaji. Pozvediti je pri
VLAJ ŠTEVANI, D. LENDAVA hiš. št. 163.
4
„NOVINE“
26. februara 1922.
Domača i svetovna politika.
Jugoslavija. Prve dni februara se je parlament zapro, ostali so na deli samo odbori. 16 febr. se je páli odpro parlament. V odboraj se je živo razpravlalo kak bi se znižao budžet ali proračun za l. 1922. (Državni dohodki i stroški se imenüjejo budžet ali proračun). V odboraj so se poslanci naše stranke živo zavzemali za pravice našega siromaka človeka. Poslanec dr. Hohnjec je predlagao v zakonodajnom odbori, da se Slovenija ne deli, nego ostane edna pokrajina, poslanec Pušenjak se je zavzemao za siromaške dühovnike on i naš g. poslanec sta zahtevala, naj se dača od dohodkov malih ne pobira, to je naj se tak zvani „eksistenčni minimum1' zviša. Eksistenčni minimum se pravi tista, najmenša šuma, od štere se ne plača dača. Našiva poslanca sta zahtevala, naj se za celo L 1922. določi ta šuma v 10 jezero kronaj, naj se od menše šume' dohodkov ne plača dača. I glejte, kmetje, delavci, Siromaki, vaši „dobri prijatelje", liberalci i samostojni so proti tomi vašemi olejšavanji bili. Naš poslanec so na financijskom odbori -tüdi zahtevali pojasnila od železničkoga ministra gledoč naših železnic. Minister je odgovoro sledeče: Od toga da bi se delala železnica med Lendavov i Sobotov ni guča nej (zaman so jo tak inženirje páli meriti, da oslepijo naše ljüdstvo na hasek bank i drügih kapitalističnih drüštev) a za železnico med M.. Sobota — Ljutomer i Ormož pa je v zakoni potrdjene deset milijonov dinarov, šteri penezi se že letos lejko trošijo. — Naš* g. poslanec so v odbori zahtevali naj se državna poslopja ne zidajo samo v Belgradi, nego tüdi po drügih Krajinah i naj se ministrove pogodbe kontrolirajo. Predlog je bio sprejet z nekimi spremembami. — Financijski odbor je rešo, da se po nedelaj uradi zaprejo, da se dela v urada) ali 6 i pol vör nepretrgano ali 7 vör pretrgano, v soboto pa samo pet vör. — Dača od vojnih dobitkov se računa odsehmao po zakljüčo financijskoga odbora od stojezero kron, ne pa kak je prle bilo od 30 'jezero. Stem se je pali nikaj pomoglo našim ljüdem, da menša bo dača. — Naš g. poslanec so Vložili oster protest na pododbor zakonodajnoga odbora proti cepitvi naše Slovenske Krajine kak i Upit na min. za agrarno reformo na pri-
tožbo občine Cankova, da se drva tam krivično delijo. — Hrvacki blok, to je Radičeva i zajedničarska stranka, 63 poslancov, je poslao spomenico na genovsko konferenco, na vse vlade, štere do tű zastopane. V toj spomenici prosi blok republiko horvacko. Francoska vláda je že odgovorila na spornenico i pa to, da se v notrašnje zadeve Jugoslavije nede vme-šavala.
Orel.
Orlovska pisma. Bogojančari I Dobro delate! Samo tak dele 1 Začetek je pri vsakšem deli žmeten, pri orlovskom ešče bole; to pa zato, ar je orlovstvo krščansko in obstoji v pravom krščanskom življenji Proti vsemi pa, ka je krščanskoga, se prötivi hüdobni düh pa njegovi privrženci na tom sveti Takših privržencov je pa dnesdén dosta. Vi pa zavolo toga ne vržite puške v kukorica) liki se vsemi tomi z orožjom krščanske požrtvovalnosti, krščanskoga življenja, proti postavite. Kristuš je z vami, što de proti vam ? Pišete, ka ste ne samo kak Orli zapisan!, liki spunjavlete tüdi dužnosti, ki se jih mora držati Orel. Te dužnosti so dužnosti vsakšega dobroga katoličana. Orli ščejo te dužnosti posebno dobro spunjavati. To vam je dozdáj pomagalo. Držite se toga tüdi na dale., Sami ste že sprevidela ka mate hasek od orlovskoga drüžtva. Z lepim zglédom jakost-noga življenja pa z izobraževalnim delom za narod, sčasoma pridobite vse misleče poštene ljüdi na svojo stran i vaše število de se od dneva do dnéva množilo. — Bog vas živi I
Občinski zbor orlovskoga odseka v Bogojini se je Vršo dne 8. jan. na šterom so izvoljeni : za predseánika Jožef Smej, za pod-predsednika Jožef Horvat, tajnik Jožef Bojnec, blagajnik Ludovik Gašpar,! Voditelj naraščaja Janez Vogrin. Odbornika: Ignacij Benkovič i Jožef Lopert, telovadni načelnik: Ivan Hajdinjak.
Slovo iz Ljubljane. Podpisani dečki z Bogojine, ki smo .prideljeni k 40. pešpolki v Ljubljano, jemlemo tem potom slovo od vseh naših bratov Orlov i poznancov, od šteri smo se ne mogli osebno posloviti 1 se priporačamo v njihove molitve : Bojnec ' Jožef, Casar Jožef. Hajdinjak Štefan, Küzma Štefan, Pivar Jožef, Puhan J. Veleberi J. Vogrin Št. Hajduk Štefan, Pücko Janoš.
Pozivamo vse prekmurske odseke, da se naj udeležijo „Okrožne seje“, štera se bo vršila v „Orlovskom domi“ v Bogojini, dne 5. marca ob 1. vüri popoldne. Bog Živi! Okrožni odbor v Bogojini.
Pošta.
Š. Bencik. Lukačavci. Brez carine se ne püstijo zvonovje prek meje. Najbližanja zvonarna je v Maribori, Kopališka ulica, zvonarna „Bühl“. Sem se obrnite. Denša Marija. Lipa. Rojeni l. 1900 se ne püstijo domo. A če nemate več odrašene dece samo njega, ga dobite vö, če so oča mrtvi. Napravite prošnjo kak so i drügi pa mi jo pošljite v Belgrad. Cuk Jožef. Ivanci. Če je to jedini odrašeni sin i če zdravnik i občina pa politična oblast posvedoči, da je žena zaistino tak betežna kak pišete, te napravite prošnjo i mi jo pošljite z gornjimi svedočanstvi v Belgrad. Nekaj bi se dalo dosegnoti. I. Hajdinjak. Beltinci. Ne je istina.
Stavbeni les vsakevrste za rušte i čakature se dobi po najfalejšoj ceni pri KOLOMANI BUKOVEC na KOBILJI hšt. 41.
Mindennemű épületfa nagy mennyiségben kapható a legolcsóbb árban BUKOVEC KÁLMÁNNAL KOBILJE hsz. 41.
Na prodajo je ena lepa hiša z trgovinov i ¾ plüge zemljov vred v D. Lendavi poleg kolodvora hšt. 137.
Eladó egy szép ház üzlethelyiséggel és ¾ hold szántófölddel D. Lendaván, a pályaudvar
mellett 137. hsz.	5-1.
V Dugojvesi,
na najlepšem mesti je k odaji s slobodni rok edna zidana hiša, stoječa iz treh sob, kühinje, kleti, pivnice, štale, poleg velki sadovnjak z ogračekom i ¼ plüga goric, vse to okoli zagrajeno.
Več se pozvej pri g. Ernest Balkanyiji v D. Lendavi.
Debelo živino, teleta i svinje, živa in zaklana, sirovo maslo (Butter) vsako množino küpüje in najbolje plačüje
GOSPODARSKA ZVEZA v Ljubljani.
Pošljite ponüdbe!	5—5.
Trüge (škrinje) za mrtve v vsakoj velikosti i vse mrtveče potreboče küpite najfalej pri
Albin Sagadini v Beltincih.
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d, 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 15 Kr.; Brkomaz 8 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 30 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 30 Kr.; puder za gospe v vrečica 5 Kr.; zobni prašek v škatlja 7 Kr.; v vrečica 5 Kr.; Sachet diševa za perilo 8 Kr.; Schampoon za lasi 5 Kr.; rumenilo 12 listkov 24 Kr.; najfinejši parfem po 40 in 50 Kr.; Močna voda za lase 58 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj račun.
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—9.	centrala 146. Hrovaško.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica .48 K Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 168 K 24	  „	   „   8	   „	    „	  .  .  .	280 K
36	  „	   „  12   „	    „	  .  .  .	394 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 6 Kr. in Kr. 750; Elsa mentolni klinčič 12 Kr.: Elsa posipalni prašek 11 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 85 Kr.: Elsa voda za usta 36 Kr.; Elsa kolonska voda 41 Kr.; Elsa šumskimiris 41 Kr.; Glycerin 6 in 30 Kr.; Lysol, Lysoform 30 Kr.; Kineski čaj 3 Kr.; Elsa mrčešni prašek 15 Kr.: Strup za podgane in miši po 8 i 12 Kr.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—4.    donja Hrovaško. Centrala 146.
Vaša želja
imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si
preskrbite uro iz znane urarske tvrtke SUTTNER. Prihranite si popravljanja in jezo. NAJFINEJŠE URE iz nikla, srebra, tula in zlata i t. d.
NAROČNE URE. Bogata izbirka verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra svake vrste Zahtevajte cenik s slikami od:
tvorniške tvrtke H. SUTTNER, Ljubljana št. 945.	20—5
Küpim vsefelé kože i te tüdi vzemem v delo, kak se najfineje in hitreje izdelajo v fabriki I. Sinigoj v Ljutomeri.
Kože (leder) podplate i vse šušterske potrebščine kak tüdi čisto garantirano tikveno olje küpite vsakši den po najnižjih cenah pri	
Albin Sagadin trgovina z kožami v Beltinci.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava