THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. PRVI SLOVENSKI LIST R AMERKL Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO 0RU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEEflNJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 208. CHICAGO, ILL., TOREK, 30. OKTOBRA — TUESDAY, OCTOBER 30, 1928. LETNIK XXXVII. ALFRED E. SMITH POSTAJA VEDNO BOLJ POPULAREN. — AMERIKANSKE^IU NARODU SE OBETAJO MNOGE REFORME, AKO BO SMITH IZVOLJEN. — SMITH ŽELI TUJEZEM3KIM NARODOM VEČJIH PRAVIC IN NOVE ODREDBE ZA PRISELJENCE. — PO VSEM SVETU ŽELIJO SMITHU USPEHA. New York, N. Y. — Celi <-'•'{, (lanos zanima za ame-volitve, ki se nam bliža-/a novega predsednika. To-i.k'i bolj se pa še drugi narodi z,- o zanimajo, ker vidijo, da i;h s<- poteguje za naselni-* odredbe in tujim narodom I i več pravic in večje kvote nove naseljence. Kakor je znano, so razen Anglije in ar nordijskih narodov, vse vropejske države in drugi de-sveta zelo omejeni za nove Mseljence v Ameriko. Radi :t je mnogo družin ločenih: o mož živi v Ameriki in ima ■»jo ostalo družino v stari »movini, mu je nemogoče do-"»i'i v.-o svojo družino k sebi v lenko, ker neznatna kvota a ne dopušča. Ravno na-otno se pa to godi v prime-v. Anglijo. Angležev lahko ! V veliko število v Ameriko, k or si jih pač poželi, ker o določeno ugodno kvoto, ivno v sedanji dobi, ko se ajo volitve, se to zadevo ti je v pregled. Jeli to pra-' icno, da se Angležem daje iravieo, da se morejo naselje-ati v Ameriko v taki meri? vaj niso tudi drugi narodi pričevali za odkritje nove do-ox ine Amerike? Niso li tudi rugi narodi žrtvovali svojih loči, da se je Amerika po-zpela (io sedanjega viška sve-' »vuo industrije? Taka in še ■noga enaka vprašanja priha-;;io sedaj na pregled. Kdor »ravično sodi, ne bo zanikal, ' tu mnogim narodom go-« krivica. Seveda, Angleži so si v A- • l 1800 se je vzelo za podla-J-r<> določevanju kvot, zgolj iz neprijaznosti do Slovanov in lužnih Evropejcev. To se je storilo vse po proračunanem načrtu, češ: "da Angleži so najbolj kultiviran narod na svetu in edino zmožni za A-meriko katera si išče le naprednih in izobraženih naseljencev." Vsi naseljenci drugih narodov so pa "the scum of the earth" in v Ameriko prinašajo le slabe navade, pijančevanje, zločine in nazadnja* štvo. Največ zločinov in gorja, kar se danes v Ameriki prigodi, Amerikanci pripisujejo tu-Jerodcem. Amerika je danes v resnici napredna država, toda o slabe strani se tujce preveč obsoja. KITAJSKA PROTESTIRA PROTI POSOJILU JAPONSKI. ' Japonska dobi od Amerike posojilo $19,900,000. — Kitajska proti temu protestira.— Amerika posreduje za sporazum. Šanghaj, Kitajsko. — Narodna vlada na Kitajskem je te dni prišla na sled, da Japonska je napravila pogodbo z "National City Bank" iz New Yorka, za posojilo §19,-900,000., katera svota je namenjena za izboljšanje gospodarskih razmer v Mandžuriji. Ko je Kitajska to zvedela, se je takoj zavzela rekoč, da to posojilo ako se nakaže Japonski, Kitajski zapira vrata, ki so ji odprta napram Mandžuriji. Kitajski ministerski predsednik Saoke Alfred Sze, je vložil protest. Ta situacija ie popolnoma podobna aferi, katera se je vršila lansko pomlad, ko je Kitajska protestirala proti nameravanemu posojilu "Morgan in National City", katero je bilo namenjeno za novo železnico v južni Mandžuriji. Te zadeve povzročajo v di-ko skrbi Kitajskim in Japonskim državnikom. Nikakor se ne morejo združiti v popolno soglasje. Ko še ena zadeva ni rešena, že pride druga na vrsto in končno se le malo ukrene. Tuje pomoči in kapitala po-trebujeti obe, Kitajska in Japonska, ko pa se eni nudi pomoč, jo druga gleda postrani in kritizira. -o- — Rockford, II!. — Guy Hampton iz Rochelle je bil nedavno aretiran radi prehitre vožnjo in ker je v pijanem stanju vozil avtomobil. Obsojen ie bil na 20 dni ječe. Ko se je pa obsojenec domislil, da bo dne 6. novembra moral sedeti v ječi, je vzkliknil: "Oh! Zdaj pa ne bom mogel voliti." Prosil je, da bi mu kazen preložili, kar so mu tudi ugodili. 1 Kazen bo nastopil po volitvah: dne 6. nov. bo pa oddal svoj glas. Zdaj vstaja mož "Alfred E. Smith", kateri obeta mnogo pomoči vsem narodom, ako bo prišel do svojega cilja, "predsednika Zedinjenih držav." Že zdaj se je izrazil, da bo storil vse kar bo v njegovih močeh, tudi za blagor drugih narodov. Po njegovem načrtu naj bi se kvota za naseljence povišala po sledečem številu: Za Italijane 6 krat toliko, kakor do sedaj; za Ogre 12 krat, za Avstrijce 8 krat, za Poljake 3 krat, za Ruse 8 krat, za Grke 18 krat, za Čehoslovake 2 krat, za Litvine 5 krat, za Portugalce 3 krat, za Turke 13 krat, za Jugoslovane 4 krat, za Fince 4 krat, za Romune 2 krat toliko, kakor je bila kvota do sedaj. INDIJANSKA GODBA "YUMA" JE PREJELA DRUGO NAGRADO. "Yuma" je edina godba v Ameriki, katera je sestavljena iz pravih Indijancev. Na veliki godbeni razstavi v Coronado, Calif., je ta godba prejela drugo nagrado. Člani te godbe so graduirali v "Sherman Indijan" zavodu, Calif, in v "Phoenix Indian" zavodu v Arizoni. PREMOGARJI Y RUSIJI. Obratovanje ruskih premogo-kopov peša. — Posebna komisija preiskuje zadevo o u-morjenih inženirjih. — Želijo dobiti novih inženirjev iz Nemčije. —O— Riga, Litvinsko. — Donska je pokrajina v Rusiji, katera je najbolj bogata za premog. Tam se nahaja mnogo premo-gokopov v katerih si veliko delavcev služi svoj kruh. Zadnje velike državne prekucije so povzročile, da je to obratovanje zelo opešalo, bogastvo leži globoko v zemlji, med tem ko revni delavci stradajo in se borijo za obstanek svojega življenja. Vlada se sicer prizadeva urediti državne in delavske razmere, toda ne more doseči pravega uspeha. Sovjetska vlada je preganjala 53 inženirjev, od katerih je tudi bilo 6 umorjenih. Od onega časa so ostali inženirji vsi zapustili svoje delo in radi tega se je tudi obratovanje moralo ustaviti. Leta 1921 je obratovalo 959 pre-mogokopov; danes pa jih ob-1 ratuje samo 250. Vlada se je zadnje čase nekoliko bolj zavzela za to za ! devo. Poroča se, da bo Rusija dobila iz Nemčije posebne špe-1 cijaliste, da bodo vodili ruske premogokope. Ob enem se po-1 roča, da bo Rusija izpustila j vse inženirje, ki se nahajajo v| ječi in jih sprejela v službo, v' premogokopih. Vlada je tudi postavila v Moskvi posebno i komisijo, da bo preiskala za-! devo, kako so bili inženirji u-morjeni. -o- New York, N. Y. — Ladja Berengarija je že splošno zna-an, da to je eden najboljših potniških parnikov. Velikokrat je že preplula Atlantsko morje med Ameriko in Evropo. Skozi velike valove je plula mirno, nevihta ji ni prišla do živega. — Te dni se pa poroča, da je na povratku iz Evrope bila poškodovana od silnega morskega viharja. Nekaj dni je bilo prav mirno morje. Vožnja je bila prav mirna, tako da je ladja celo prehitela za 397 milj. Kar naenkrat pa prihromi nepričakovani vihar, kateri je divjal, kakor.še nikoli poprej. Velikanski val se' je vzpel nad ladjo in udaril s' tako močjo, da je razbil devet oken. Celo ladjo je tako premetavalo, da so. krožniki pa-1 dali z miz v jedilnici. ' SEDEMLETNICA FAŠIZMA V ITALIJI. Italijanski državljani so odpustili državi $7,000,000. vojnega posojila. — Mussolini je slovesno sežgal pobotnice katere so vrnili. Rim, Italija. — V Italiji so te dni fašisti praznovali se-demletnico svojega obstanka. Priredili so velike slavnosti v proslavo spomina, ko so pred sedmimi leti prve čete, 30,000 fašistov vkorakali v Rim in pričeli svoj režim, pod "slavnim" svojim voditeljem Mus-solinijem. Takrat je bilo razpisano tudi državno posojilo in patrio-tični državljani so bili direktno pozvani, da bi prostovoljne prispevali z državnim posojilom in pomagali fašizmu in državi, katera je bila v onem Času grozno zadolžena. Odzvalo se je mnogo dobrotnikov, ki so dali državi posojilo v različnih svotah od $5. do $1,000. Tako se je nabralo skupne svote $7,000,000., prostovoljnega državnega posojila, kar je Mussoliniju veliko pomagalo za propagando fašizma. Mussolini je končno prišel do svojega viška, pridobil si je na svojo stran patrijote. kateri so ga vzorno podpirali. Te dni, ko obhajajo fašisti sedemletnico svojega obstanka, se je pa zgodilo še nekaj, kar bodo zapisali v zlato knjigo. Večina onih državljanov ki so pred sedmimi leti dali državno posojilo, so zdaj to posojilo državi odpustili — vrnili so državne pobotnice v znesku $7,000,000., katere je Mussolini javno in slovesno sežgal. V ta namen so prinesli iz muzeja neki staro-rimljanski altar in na njem je Mussolini sežgal vrednostne pobotnice, daroval je žrtev po načinu, kakor nekdaj stari Rimjani. o GROF KAROLYI IZGNAN IZ OGRSKE. — NE SME SE VEČ VRNITI. Budapest, Ogrsko. — Kakor je že znano je bil frof Ka-rolyi pred devetimi leti, ob pričetku ogrske republike ob-dolžen večjih goljufij in tatvine, za Časa, ko je imel v rokah vrhovno moč od nove ogrske republike. Sodišče mu je prisodilo izgnanstvo in država je zaplenila vse njegovo premoženje, katero je bilo vredno nad $100,000. Nato je bil Ka-rolyi že enkrat v Ameriki, a KRIŽEM SVETA. — Montreal, Quebec. — Te dni se je v kanadskih kamnolomih ponesrečilo 5 oseb. Ko so vlagali in užigali dinamitne mine za razstrelbo kamenja, se je dinamit prehitro užgal in tako je pet navzočih oseb našlo žalostno smrt. Štirje možje so bili ubiti in so zapustili svoje žene in več otrok. — Dublin, Irsko. — Irska država je odpravila več kot štiri petine svojega vojaštva. Pred petimi leti je imela armado skupno 50,000 mož, zdaj pa je to število toliko zmanjšala, da šteje samo 9,000. Pričakuje pa, da se bo še zmanj-ralo na 5,000 mož. . — Martinez, Cal. — V Kalifornijo vedno prihaja mnogo izletnikov iz cele Amerike. Največ potnikov se poda na potovanje v svojih avtomobilih. Na teh potovanjih se pa seveda, tudi mnogo oseb ponesreči. Te dni je neki avtomobil padel čez strmino, v globočino 200 čevljev globoko. Pri tej nezgodi je bilo šest oseb ubitih. — Evansville, Ind. — James Bethel Gresham, .je bil prvi a-merikanski vojak, ubit na francoskem bojišču za časa svetovne vojne. Njegovo truplo so pokopali na posebnem prostoru na nekem pokopališču; zdaj bodo pa to truplc prepeljali v neko novozgrajeno svetišče, ki se imenuje "Svetišče Miru". — Addington, Okla. — V First National Bank, v Ad-dingtonu sta te dni nenadoma vstopila dva bandita in odnesla denarja, kolikor sta ga dobila. Ko pa sta bežala z svojim plenom, jih je opazil neki policijski načelnik W. A. Fowler in pričel streljati na roparja. Eden izmed roparjev je bil mrtev, drugi pa močno ranjen. — Belgrad, Jugoslavija. — Te dni so sklenili posebno pogodbo med Švedijo in Jugoslavijo, ko se Švedski daje pravico, da bo smela po celi Jugoslaviji prodajati velike zaloge svojih užigalic. tudi tu so mu pokazali pot ven iz državne meje. Nedavno je zopet naredil prošnjo na ameriškega konzulata v Parizu, za vstop v Zdr. države, prošnja pa mU je bila odbita. Ogrska mu je pa zdaj tudi prepovedala povratek nazaj v švojd domovino. Ubogi grof je ižgubil vse in povsod se ga boje.* Iz Jugoslavije* MLADI FANT NAŠEL STRAŠNO SMRT V KOVAŠKI DE-LAVNICI. — ROP NA GOLNIKU. — VELIKA TATVI-NA NA VLAKU. — ŽELEZNIŠKA NESREČA NA HRVATSKEM. — DRUGE RAZNE ZANIMIVE VESTI. Strašna smrt mladega fanta. Podkotom, občina Dvor pri Žužemberku ima na Krki ko-vačnico z velikim kladivom t. zv. "norcem", Franc Trpin, poleg kovačnice pa velik brus, tudi na vodni pogon. Brusil je navadno kovaški učenec Arnold Kovačič in sicer večinoma po noči. Ker je delal sam — mojster gre po noči spat — mu je bila prav ljuba tovariši j a fantov iz bližnjih vasi, ki so se radi zbirali pri njem. Posebno je rad zahajal k njemu 17-let-ni Franc Toršek iz Potoka pri Vavtivasi, ki je služil v Gornjem Kotu štev. 2 za hlapca. Tako je bilo pri Kovačiču v brusilnici tudi zadnjo nedeljo, 7. t. m. v zgodnjih jutranjih lirah. Kaj sta fanta počela, še ni ugotovljeno, a dejstvo je, da je ob štirih zjutraj notranji mehanizem velikega brusa zagrabil Torška za obleko, ga začel vrteti na okrog in buta ti z vsem njegovim kolesom ob tramovje. Zlomilo mu je roke in noge in jih čisto izvilo iz sklepov, črepinjo mu je pa tako razbilo, da je bila ena četrt glave sploh odbita in so bili vsi možgani izmetani iz nje ter razliti po brusu in kolesju, vsa brusilnica pa polna krvi, ko jc Kovačič zaprl vodo, je izvlekel razmesarjeno truplo mrtvega tovariša iz vretena. Ponesrečenca so prenesli v mrtvašnico na Dvor, kjer je bil obduciran in v sredo 12. okt. pokopan. -o- Velik vlom na Golniku. V noči od četrtka na petek 11. okt. se je izvršil v zdravilišču na Golniku velik vlom Dva, dosedaj še neznana zločinca sta v času med 11 zvečer in 3 zjutraj prislonila k zidu lestvo, splezala skozi okno in načela zdraviliško blagajno, v katero sta vrezala odprtino v obliki trikota. Iz blagajne sta nato pobrala 18.405 di- j narjev gotovine, iz predala pi-j sarniške mize pa 1200 Din in( 5029 Din, skupno sta odnesla torej 24.634 Din denarja. Oba vlomilca sta bila bosa, kar se je zjutraj še poznalo po stopinjah. Vlom v blagajno so opazili šele zjutraj. Vlomilca pa sta prezrla znesek 29.000 Din, ki je ležal v blagajni pod depc-zitno knjigo in ki je k sreči o-stal zdravilišču še ohranjen. Oba drzna tatova sta se po končanem delu vrnila po isti poti, po kateri sta prišla. O vlomu je bilo takoj obveščeno orožništvo in ljubljanska policija. Na Golnik je že včeraj odpotoval detektiv Podobnik s policijskim psom, da ugotovi okolnosti vloma in eventualne sledova za obema vlomilcema. -o- Milijon dinarjev ukradenih v vlaku. V torek zvečer 9. okt. je bila izvršena v Vojvodini izredno velika tatvina. Iz poštnega vagona somborskega vlaka je nezhan zločinec ukradel poštno vrečo, v kateri je bilo en milijon dinarjev gotovine. O tej veliki tatvini sta bili takoj obveščeni poštna direkcija v Novem sadu in policija, ki sta pričeli hitro s preiskavo in so o tatvini obvestili sosedne države. Dosedaj je preiskava ugotovila, da je bila poštna vreča ukradena blizu postaje Futog, to je prve postaje pred Novim Sadom. Uradniki, ki so se vozili z vlakom, so šele kasneje opazili, da je vreča izginila. Pregledani so bili vsi potniki in ves vlak, toda vreče niso našli. V sredo zjutraj pa je preiskava našla najbrže pravo sled in ugotovila, da se je neki Josip Tappe, bivši poštni u-radnik, ki je s tem vlakom potoval, zelo sumljivo obnašal. Bil je v Novem Sadu in mislijo, da je najbrže on izvršil to tatvino, ker je dobro poznal sestavo poštnih vagonov. Najbrže je z ukradeno vrečo skočil z drvečega vlaka ter nato pobegnil z denarjem na Madjarsko. -o- Velika železniška nesreča. Na postaji Drnje blizu Koprivnice na Hrvatskem se je v torek 9. okt. zjutraj pripetila velika železniška nesreča. Neka lokomotiva se je radi nepravilnega položaja kretnic in radi goste megle, skozi katero strojevodja ni mogel videti, zaletela v šolski vlak. Pri trku je en vagon skočil s tira, pri vseh ostalih pa so se razbile vse šipe. Dva učenca sta dobila hujše, deset pa lažje poškodbe. -o- Zopet vlom pri Poljčanah. V noči na 11. okt. so vlomih' neznani zlikovci v trgovino Franceta Drofenika v Peklu ter pokradli različnega manu-fatkurnega blaga. Pravijo, da so bili vlomilci oboroženi s ka-rabinami in da jih je bilo najmanj pet. Pobegnili so deloma v smeri Konjic, deloma pa proti /istrici. Posebno pozornost zbuja dejstvo, da se v zadnjem času v gotovih presledkih neprestano vrše v območju Poljčane-Konjice. Obstoja sum, da izvršuje te mnogoštevilne vlome organizirana vlomilska družba onstran Sotle. -o- Vače pri Litiji. V cvetju mladosti je te dni umrla na Dolu pri- Vačah po dolgi in mučni bolezni gdč. Julka Bolskar. CENE DENARNIH P0ŠILJATEV: 500. Din ______;............$ 9.3S 1000. Din ................... 18.40 2000. Din ____________________ 36.70 3000. Din ......................................55.00 5000. Din .................... 91.00 10,000. Din .................... 181.00 100. Lir ............................$ 5.80 200. Lir _____________________ 11.50 500. Lir____________________________ 27.60 1000. Lir ............................ 54.50 Pri večjih zneskih še razmerno nižje cene. Pomnite, da mi plačujemo 4Va% na denarne vloge. PRUDENTIAL BANK (Zakrajšek Sc Česar k) 455 West 42nd Street. NEW YORK. N. Y„ Stran Z ase AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 30. oktobra 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen lets 1891. Izhaja vsak dan rax on nedelj, po-osdeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska! EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 184? W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: ___$5.00 ___2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto______$6.00 Za pol leta___________3.00 Za celo leto Za pol leta — The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. zvezo s potovanjem francoskega generala Le Ronda, Fochove-ga prijatelja, ki je pred kratkim obiskal vse te države. Načrt da izvira torej iz Francije, ki da je na vsak način dobila že pri- za predsednika, kar Bog daj. [ Well, pustimo špas na stra- Drugih zanimivosti nimam ni! Vsi vemo, da nobeden m* ■ za poročati. Kaj se godi nove- pride na cerkvene veselice za- voljenje Anglije, ki vidi v novih vojaških in politčnh zvezah ga v slovenski naselbini v Sair radi pijače. Vsak ima donui močno brambo proti sovjetom, ki bi potem ne mogli biti nevar-1 Francisci nam sporoča naša1 boljša, kakor jo po navadi to- čijo na zabavah. Naši možje, \ prvi vrsti oni, ki spadajo h Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: »-or one year_____________$5.(Jl For half a year____________2.50 Chicago, Canada and Europe: ■'or one year__________________$6.00 .'or half a year____________3.00 Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne,—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Pregled iz Rusije. V politični zgodovini povojne Rusije ni zlepa zaznamovali razdobja, ki bi bilo potisnilo Rusijo tako v ozadje in bi bilo o njej tako malo govora, kot zadnjega pol leta, zlasti pa v zadnjih mesecih. Ali je nastopil v notranjem življenju ruske dr-, ,, . ž a ve zastoj, ki onemogoča kakršnokoli zunanjepolitično akc-;. = oddal svojo najstarejso hčer ni niti v Aziji. j poročevalka Mrs. Kramar, sa- Brez dvoma je pri vsem te mmnogo primesi običajnih di-! mo ko bi se večkrat kaj ogla-plomatskih kombinacij. Istotako pa je brez dvoma, da je za'sila, bi še bilo, ali ko ni glasa od | Kastroli, vedo, da je pra\ daljšo dobo sovjetsko propaganda doigrala in da ni misliti naj nje cele mesece. Zatorej Mrs.j družabnost eden najvažnejših skorajšnjo uspešno akcijo ruskega vpliva v katerikoli državi. Ugodnosti in ponudbe inozemskim kapitalistom, domača pogajanja z opozicijo in neaktivnost ruske diplomacije pa dajo mi- sliti, da Rusija ni ne notranje, ne zunanje v rožnatem položaju in da bo najbrže molil tudi Stalin Leninovo izpoved: "Kljub vsemu smo se vendarle prenaglili. Kje je izhod?" Kramar z novicami ven v jav-j pogojev za napredek naselbi-nost, tako da bomo vedeli po ne. Zato se radi zbirajo, da se drugih krajih in deželah, da j pozabavajo med seboj, zraven morajo tudi tam za zlatim" j pa še druge, ki so morda manj vratimi "Golden gate" živeti živahne narave, spravijo v dota "fletni" ludje! bro voljo. Kolikor bolj ljudje Konečno pozdravljam vse med seboj občujejo, toliko čitatelje "Am. Slov." v Uniji manj nezaupnosti je med njimi, toliko prijetnejše je življenje v naselbini. Najlepša prili ka za tako zbliževanje so ravno farne veselice. in onkraj morja. Eden iz Kalifornije. -o- ZANIMIVE VESTI IZ SLOV. METROPOLE NA ZAPADU. ! Pueblo, Colo. Nekaj naših mladih se je o-junačilo, da so stopili v zakonsko zvezo. Mr. Louis Anzick je jo? Ali se je morda Rusija povrnila k stari taktiki podzemskega rovarenja in opustila politične izjave, oziroma diplomatske poteze, ki bi dale o njej kaj slišati? Ali pa se vobče pripravlja nekaj, o čemer tudi ostali evropski politiki ne bi radi govorili, in se smatra le za pripravo velike protiruske ofenzive ? Dejstvo je, da n. pr. iz Češkoslovaške, kjer se je zunanji minister dr. Beneš toliko časa izpostavljal za priznanje Rusije de iure in kjer je politična javnost ravno glede te točke razdeljena v dva strogo ločena tabora, ni nobenega glasu o Rusiji. Tudi v naši državi obstoja popoln molk. Zelo značilno je, da je Briand, ko je govoril o razorožitvi in pisal v zadnjem času 0 evropskih problemih, zavzel nenavadno sovražno stališče nasproti Rusiji in obsodil njeno delovanje. Značilno je dalje, da je kongres delavskih strokovnih, zvez v Angliji je malo dotaknil vprašanja boljševizma in da je bil za predsednika angleških delavskih strokovnih zvez izvoljen izrazit nasprotnik Sovjetske Rusije. Celo iz Nemčije, ki je hotela po vojni obnoviti staro tradicijo nemško-ruske zveze iz Bismarckove dobe in o kateri se je mislilo, da ima glavni izvoz ravno v smeri proti Rusiji, ne čujemo ničesar o kakih nadaljnih trgovinskih poga- 1 an jih in je upravičena domneva, da se Berlin kaj izrazitega v tej smeri ne upa napraviti. Ali preživlja Rusija težko notranjo evolucijo? Brez dvoma I Zanimivo je poročilo komunistične internacionale, kjer so se čule odkrite pritožbe o propadanju komunizma v izven-raskih državah, n. pr. v Češkoslovaški. Vsekakor znano je, da sistem sovjetov izven Rusije ne gre naprej, čeprav je princi-pielno mednaroden. Iz Moskve prihajajo poročila, da se sovjetska uradna vlada pogaja z nekaterimi bivšimi opozicionalic, id so bili pregnani v pregnanstvo, oziroma, da jim je povratek že dovolila. Tako je zadobil n. pr. milost bivši ruski poslanik v Parizu Itako vski, ki je sedaj prideljen kot špecialist za balkanske države tretji internacionali. Pogajanja z opozicijo dajejo misliti, da sovjetska vlada potrebuje spričo danega položaja vsako uporabno moč. Gospodarske vesti tudi niso razveseljive. Na eni strani je omembe vredno, da je mnogo sovjetskega premoženja in industrije prešlo v sistem koncesij ino-zesmkemu kapitalu, na drugi strani pa, da je likvidiral Har-riman-koncern iz Amerike, ki je dobil koncesijo za dvajsetletno izrabo kavkaškega mangana in ki je dobil ob začetku obratovanja vse mogoče obljube in svoboščine. Koneern izjavlja, da je moral prenehati, ker se s sedanjo sovjetsko vlado enostavno ne da delati in ker sovjetska vlada delo le šikanira, me sto da bi izvajala obljube in pogodbo. Dalje so znana poročila o nezadovoljstvu med delavstvom, ki nosi prevelika bremena za vzdržavanje sistema, kakor tudi med kmeti, ki se s sovjetskim režimom nočejo sprijazniti. Močno se čuti angleško-ameriška blokada, nezaupanje v Franciji in Nemčiji, in zdi se, da je v Rusiji položaj, kot ga je imela med svetovno vojno Nemčija, ko so jo okovali v verige angleške blokade. Listi poročajo, da se z ozirom na Rusijo dela na velikih načrtih. V tej zvezi naj bi bilo tudi potovanje Pilsudskega v Bukarešt, kjer naj bi se po inciativi Francije dogovorili o vojaški zvesti med Poljsko in Romunijo, ki bi bila naperjena strogo proti Rusiji. Poljska bi vstopila v zvezo tistih držav, ki garantirajo Romuniji Besarabijo. V tej zvezi se čuje nadalje, da je tudi Češkoslovaška zagovornica tega načrta. Širši okvir pa bi bilo mnenje diplomatov, da končni računi še niso sklenjeni, v kolikor pride v poštev sedanja zapadna ruska meja in b.i so dalo govoriti o nadaljnji razdelitvi Ukrajine, katere del bi dobila Poljska, del pa bi ostal pri Rusiji. Načrt se spravlja v i IZ DEŽELE VEČNE POMLADI. . . Korbel, Calif. Namenil se sem napisati s Franciko, dobremu Slovaku, Ste ve Hižu. Peter Vujčich se je poročil z Heleno Kasich, Frank Rebar (Hribar) je vzel Pavlino Puntar in njena sestra Mary Puntar se je poročila z skromen dopis za Ignacom Mishmash, ki je prišel po njo iz Clevelanda. Voščimo jim obilo blagoslova božjega, da bi veselo spoino- NEKAJ O PEVSKEM ZBORU "KASTROLA". Chicago, 111. Pri svetem Štefanu smo vi-rani. Potem je zabava v isti deli in slišali že marsikaj, ven-dvorani tudi zvečer 25. nov. in! dar kaj takega pa še ne! prijetni Bazar 27. in 29. nov.! Kastrola, pa Kastrola! Če Skrbni odbori spodbujajo vse-'grem na "komer" h grocerju stransko, da potegnemo vse me najprej vpraša po Kastro-farane v delavni krog. j li- Ce grem k našemu mesarju.' Poročevalec. ki je znan po celem svetu po j svojih kranjskih klobasah, me takoj obstopi truma ljudi i.ij hoče vedeti, kaj počenja Kastrola. Da mi ne bo treba vsakemu posebej odgovarjati, povem vsem skupaj na tem mestu : Kastrola bo priredila svoj n 'Amerikan- skega Slovenca" in Vas pro- prvi javni koncert dne 4. nosim, da ga priobčite. Ker mi v#mbra ob treh popoldne v šol-drugi mesec poide naročnina ski dvorani sv. Štefana. za Am. Slovenca, Vam poši-vali, kar so tako veselo oblju-iljam "money order" za pet dobili. Mr. in Mrs. Geo. Thomas sta zgubila pridno in dobro izšolano hčerico Regino, 26 let staro. Zaposljena je bila v banki, v Los Angeles, Calif, od koder so jo pripeljali sem v rojstni kraj za pokop. Domači in drugorodci so prišli mnogo-brojno k jako slovesnemu po- Da bodo tisti, ki niso dom > pri sv. Štefanu vedeli, o čen: 1 ar je v, tako do bom zopet govorim, naj pojasnim slede-brez skrbi, da mi nebote ustavili list, ker brez njega bi mi bilo res dolgočasno. Kakor večina vsi poročevalci poročajo o delavskih razmerah, tako tudi jaz povem, da tukaj v Kaliforniji ni nič kaj prida, saj tukaj na severu, to je v okolici Eureke, je letos grebu 12. okt. Iskrena sožalja bol slabo; delavcev je dosti, a številnih prijateljev so utola-dela malo. Tukaj so večino žila vsaj nekoliko mučno ra-same žage brez izjeme par njena srca. Istega dne smo mo- 'malih tovaren, katere pa ne rali položiti v zgodnji grob Julijo Medic, ljubljeno soprogo Matt. Medica, ki je na farmer-ski naselbini pri Calahan, Colorado. Josipa Matjacič, približne 45 let star se je moral ločiti od svoje preljubi j ene zenice, ki je že drugi krat mlada vdova. Rajni se preselil sem pred 3 leti iz Leadvilla, da bi premagal majnarsko j etiko, pa žalibog, se mu ni posrečilo. Dolgoleten član naše Jednote, KSKJ. in zraven še v dveh drugih jed-notah, tedaj so mu sobratje jednot oskrbeli prav dostojen pogreb 22. okt. Društva v Leadvillu in prijatelji od tam so mu skazali čast in prijaznost z venci, ki so jih tukaj naročili. Slovanski državjani se letos močno družijo, da pokažemo pri volitvi skupno moč. Nova politična organizacija deluje marljivo in sistematično, da nikdo ne bo odsoten, ko bomo polagaji svoj /Vote" za Al. E. Smith a, 6. nov. Cerkveni odborniki in pa navdušene Slovenke zopet delujejo prav marljivo, da bo i-mela naša župnija letos nai-bojlši uspeli. 18. nov. imamo "Turkey shoot", zvečer pa plesno zabavo v cerkveni dvo- pridejo dosti vpoštev. Delamo skoraj čez celo leto samo po pet dni na teden, a plače so pa-tako majhne, da človek komaj izhaja, a na kakšen denarni prihranek sploh ni misliti in ako se razmere v splošnem ne obrnejo na boljše, potem se nam obetajo slabi časi. Podnebje imamo tukaj zelo prijazno. Tudi veselic in drugih zabav nam ne manjka. Različna amerikanska društva prirejajo veselice in plese, tako, da se malo zavrtimo, ko nas pete srbijo. Seveda slovenskih veselic ni tukaj, ker ni Slovencev v tej okolici, razen mene in še enega drugega, skupno "dva", zato greva večkrat na zabave od drugorodcev in se malo oživimo in okrepčamo. Saj med tujerodci se človek počuti veselega in zadovoljnega posebno med pristnimi Amerikanci, ko so tako u-ljudni in prijazni napram nam Evropejcem. Tudi za predsedniške volitve se tukaj zelo zanimamo in strpno pričakujemo šestega novembra. V večini so tukaj vsi Poziv! — Naročnik iz Cieve-landa mi piše: "Dragi Mimogrede: Ker imaš Ti toliko kunštnih pod klobukom, bi Ti svetoval, da bi ustanovil humo-ristični klub, ki naj obstoji iz samih humorisiičnih Ribenča-nov. Zdaj v jeseni in po zimi imamo čas. da bomo poleg ta sladkega, kake kunštne kovali in se zraven prav pošteno smejali. Jaz predlagam Tebe za predsednika. Vsi, ki se hočejo Torej 1. novembra bomo i-! vpisati v humoristični klub, . e meli tako farno veselico. Cer-!naJ Javijo Tebi. Kdor ve kake kveni odbor je pridno na delu.! najbolj lušne ribenške dogod-Razen "Kastrole* se bo poka-j-;'-e- pa jih naj napije, pošlje na zala tudi "Adrija" v svojih na-j T. uc in Ti jih obja\!. Na ta narodnih nošah, in "Jezero" v svoji bogati opremi. "Ilirija' bo priredila kratko, pa izrecno živahno šaloigro. Mr. Stephen Fo.vs in Mr. Joe Fa j far bosta nastopila z izvirnim kuple-tom. Hot tarnale, to bo spt-f nekaj ! Ampak izmed vseh ga bo najbolj pihnila "Kastrola". Tudi rojaki iz So. Chicago. Jolieta, Waukegana in od drugod 'ste iskreno povabljeni. — Te vrstice sem napisal po naročilu našega cerkvenega odbora. — Pozdrav vsem ko-rajžnim Slovencem! Ivan Račič. čin bomo videli, koliko je naj*h hut ni h slovenskih do*. Upov si i-ici'.i prist noga ribenškega kova. Jaz Ti poš;!.j. m za dunes eno ribenško, katero objavi, če Te je volja v Tvoji koloni.Pozivam, da :.e pa še diugi oglasi jo ' s" ■ > jim i. Odgovori mi, kako .".i zadovoljen z predlogom. — France iz Ribenške doline.'' i^rasri F.-ar.ee:—Vv\ rade nljem Tvoj predlog na > vključiti in <>o- ni' : tudi i dr m JZ URADA DR. SV. NEZE, ŠTEV. 825. KATOL BO P. ŠT. I ce: Kastrola je šaljivo ime za zbor najbolj družabnih mož \ naši naselbini. Kastrola po navadi obišče vse farne veselice in včasih ob takih prilikah zapoje kakšno okroglo. Šteje toliko članov, da jih bo težko spraviti na naš oder. in toliko prijateljev, da jih bo težko spraviti v našo dvorano. Naj omenim le nekatere posebnosti ! 1. Vsi člani so se vztrajno sim, da katera ima karto, pa vežbali pri "Zlatem kozlu", j da jo še ni prodala, naj jo go-To pa zaradi tega, ker se tam tovo vrne do torka zvečer, mo-lahko nemudoma pogladi grlo. ni ali pa Mrs. Banič. na 1902 kadar postane hripavo. j VV. 22nd Str. 2. Po navadi začno člani s. Obenem opozarjam članice, pevskim programom okrog naj ne pozabijo priti na sejo, polnoči, dne L novembra pa . katera se bo vršila dne 5. no-bodo izjemoma nastopili vmes, enkrat mdd tretjo in šesto ura popoldne. 3. Celotni program, kako- *an v ta .davne Krc; ar je in -fe, ki so priznani kot ! Sni ljudje. Vsak, ki b kako pošteno dovtipn ki L'ti na o o Chicago, HI. j ra() 0kja Naznanjam vsem članicam'-!. i v in vsem drugim, da priredi na-' še društvo "Bunco Party" v; šolski dvorani dne 30. okt. 1 a' je v torek večer. Vabimo vse, da pridete, ne bo vam žal. lm -le bomo veliko lepih nagrad. Članice! Prosim, da pripo-' ! Ijete še svoje prijatelji« in prijateljice seboj. Obenem pro-' J< 1 o1 K! U o v vse u mo-u po-<■ sabo m i-- pa ičiK - 11:. ga Ki Ci ■;: ob Ijenim mu podpisa. ki jih bo«!'.: Torej zdaj jsniK minion k in do\ lipi se bo-■ ; 'dpisom, izmis-nr b>»do stranke, pošil jale, želele. - -;a kreoko na delo! Prva iz humorističnega klu- b^:—Oče in -in sta šla na lov. bila rodom iz Ribniške Oba si doline gledi.1 la poc ! i rl h i Ko : ve' aos peta v o.'(»!:; je kukala :-; vrha ;ozd, zaje igra-.glcdavM •l rev o in u. .Sin i'..- vost petja in prednašanje je odvisno od kakovosti pijače, k' jo točijo pri "Zlatem kozlu". (Mr. Kozjek. preskrbite nam kaj dobrega!) 4. Tudi lingvistična ali jezikovna naobrazba posameznih članov je navidezno v medsebojni zvezi s kapljico pri "Zlatem kozlu". Pod pravimi pogoji Iastopijo tudi v petih jezikih, če treba. 5. Kastrola šteje več visokih tenoristov. Večina izmed njih meri šest čevljev. 6. Nižina basov je odvisna od kofeta, ki ga skuhajo Žon-tatova mama. Bolj ko je močno, bolj močen je tudi bas. reKei t ralii ru i • vem bra ob 8. uri zvečer. S sosestrskim pozdravom j "lj koiizu raz-trejiu, ba Mary Kavčič, R. tajnica. j b.juls, de živa vjamova. pa bou-1923 W. 21st P!.,va koužo pr*. du.iiu. ajverco pa POPOTNIK NAS OBISKAL. Chicago, JI«. Včeraj je obiskal naše uredništvo Mr. Samuel Pogarman. rodom Kanadčan iz Winnipeg. Man., ki potuje peš iz države v državo. Dosedai je prehodil že 43. držav v Unij-, katera pot. kakor se je izrazil, znaši1 nad 20,000 milj. V Milwaukee in N. Chicago-Waukegan jr. srečal tudi več naših rojakov, ki so mu priporočili, da naj r r zglasi v našem uredništvu. Mr. Pogarman je bil nad 4 leta \ svetovni vojni in je dobil pljučne poškodbe od strupenega plina. V ta namen, radi zdrav- i sn oj d j a MP.ll V-1 je La pred!.»g I dopadel. Na očetovo pobudo j spleza na drevo, da vjante ve-\erico. Pa veverica j.' bila gibčna; ko .^e je sin približal vrhu, je skočila na bližnje drevo in sinu ušla. Sin misleč ce si ii, mejhna, lejhku tuj d jest."—Zažene se z vrha. misleč, »la bo skočil na bližnje drevo za vove- Prouta. k s skojčila. bum ■a 7. Navdušenje občinstva, volilci za Mr. Smitha, ne ozi- ki posluša Kastrolo, je odvisno stvenih ozirov potuje po Ame-raje se na versko prepričanje, i od potic, ki jih napečejo našf :riki pes. da si utrdi svoje V Mr. Smithu vidi narod mo-1 pr'^ne gospodinje, — pa tudi ,zdravje. ]\Iož je srednje staro-ža, od katerega pričakuje —last but not least — od Kre-,sti, suh in precej visok. Nosi boljših razmer, ako bo izvoljen meščevih klobas. .očala in je bolj tihega značaja J nco — pade na tla in se precej hudo pobije. Iz ust mu začne teči kri. Oče, ki je stal blizu drevesa, je p,a mislil, da je sin veverico ujel in ker j«' zagledal, da je okrog ust krvav, je ves nervozen začel nad sinom: "Hoj. hej, krouta. pa nej trejba ž I j v o paje-vt . . ."—France iz Ribenške doline. Kdo bo prihodnjič poslal najbolj dovtipno? Drobtine s potovanja v domovino in nazaj. Za mostom leži botaniški vrt: a za njim nekaj korakov dalje se vije pod Golovcem leta 1905 moderno urejeno vojaško strelišče; ne daleč od njega tvori vzhodno točko mesto Dolenjski kolodvor. Vrneš se po Dolenjski in Karlovški cesti, nakar zaviješ tik pri mostu po vožni poti na ljubljanski Grad, da si od tam ogledaš krasno lego Ljubljane in njene okolice. Na jugu se razprostira ob Ljubljanici ljubljansko barje; na tem mestu je bilo nekdaj veliko jezero s stavbami na koleh, sedaj režejo tamkaj barjansko šoto, izbor-no kurilno sredstvo za manj premožne sloje; na jugu tvori barju naravno mejo ,Krim (1106 m). Zahodno se razprostira lepo žitno polje, izza katerega se daleč v ozadju bleste v soincu konture mogočnega Triglava (2864 m), najvišjega vrha v Julijskih alpah. Na severu leži pred teboj ljubljansko polje, obdano v ozadjn od Kamniških planin z Grintovcem (2559 m) in Ojstrico (2350 m). Nekaj zahodno, sredi ravnine ljubljanskega polja stoji Šmarna gora (675 m) z malo cerkvijo na vrhu — znana in priljubljena romarju, kakor izletniku. V 11. stoletju so na Gradu sezidali kranjski mejni grofje trdnjavo z grajskim poslopjem. V teku let je bilo poslopje razširjeno ter leta 1&80 obdano z močnim obzidjem; toda že v 18. stoletju je bilo zi-dovje zopet odstranjeno, a pred 60. leti spremenjeno v vojašnico. Od leta 1869- marsikaterega navdušenega Slovana, danes pa slliži poslopje kot stanovanjska hiša. Na južno-zahodnem vogalu grada stoji visok stolp, odkoder se nam nudi bajen razgled po mestu in njegovi okolici. Po Osojni poti in po Rebri se spustiš po stopnjicah v najstarejši del ljubljanskega mesta. Nahajaš se na Starem trgu, a po par korakih že stojiš na trgu Sv. Jakoba z istgimenovano cerkvijo in osemrazredno mestno dekliško šolo. Na trgu stoji med drugimi tudi poslopje ljubljanskega poštnega in brzojavnega ravnateljstva, a prav v sredini trga za umetnostnega zgodovinarja važni spomenik svetega Ignacija. — Čez šentjakobski most prideš na Breg ter mimo davčne .administracije, inšpektorata finančne .kontrole ter čehoslovaškega konzulata na Turjaški trg s poslopji ljubljan- 1$95 je služilo grajsko poslopje kot jetniš- ske gradbene direkcije, kmetijske družbe, nica^ Jjubljan&ke tnošfee 'kaznilnice. Šele banke SAavije ter avstrijskega konzulata, leta 1905 je pri^HV ^grapba v l^st mesta. S tem smo .si ogledali najvažnejše dele Med svetovno vojno so na gradu internirali mesta, l^kar se po Gosposki ulici vrnemo v Zvezdo. Koliko bank je v Ljubljani ? Ljubljana ima danes približno okrog 55 tisoč prebivalcev. Zelo značilno je, da le v tem mestu toliko denarnih zavodov. — Raznih posojilnic, hranilnic, bank itd. nima Ljubljana točasno nič manj kakor 32. To število bank in posojilnic je za tako mesto že precej, po mojem naravnost preveč. V Ameriki najdemo po večjih mestih, ki štejejo do 100,000 prebivalcev, komaj po kakih pet bank. So tudi v Ameriki tuin-tam izjeme. Če je to koristno za narod ali nej nisem kompetenten o tem razpravljati in niti si nočem prisvajati te pravice. Imajo pa točasno sledeče število posojilnic in bank v Ljubljani: Češka ind. banka d.d., podr., Marijin trg. Hipote.Xarna banka d.d., Šelenburgova 4. Jadransko-podunavska banka d.d., podr., -Šelenburgova ul. 7. Jugo^l. banka d.d., menjal., Kolodv. ul. 26. Ljublj. kred. banka d.d., Dunajska cesta 1. o. 10. Menjalnica Trg. banke d.d., Kolodv. ui. 41. Narodna banka, podr., lvnafljeva ul. i). Prva hrv. štedionica, podr.. Aleksandr. c. 4. Obrtna banka. Kongresni trg 4. Reiehcr & Turk, menjaln., Prešernova 43. Slavenska banka d.d., Cankarjeva nabr. 1. Slovenska banka d.d.. Stritarjeva ul. 2. Trgovska banka d.d., Dunajska cesta 4. Zadružna banka d.d.. Aleksandrova c Zadr. gosp. banka d.d., Miklošičeva t Hranilnica kmečkih občin, Dunajska c. Kranjska hranilnica. Knafljeva ulica 9. Mestna hrani ljublj.. Prešernova ul. 3. Hranilnica in posojilnica učiteljskega kon- vikta, Frančiškanska ulica 6. Šentpeterska hranilnica in posojilnica, Sv. Petro cesta, župnišče. Kmetska pos. ljublj. okolice, Dunajska c. Ljudska posojilnica, Miklošičeva cesta 6. Hranilni in posoj. konzorcij, Hilšerjeva 7. Jugoslovanski kreditni zav., Marijin trg 3. Kreditna zadruga. Kred. društvo kranjske hran., Knafljeva 3. 73010053480101010230000048020002024801020200000200009100020200020101010102024823485348 Torek, 30. oktobra 1928. AMERfKANSKI 1......-»mm SLOVENEC Stran i Torek — Sv. Leonard. 7 Sreda — Sv. Engelbert. S Četrtek — Sv. Godfrid. !) Petek — Sv. Teodor. 10 Sobota — Sv. Andrej Avelinski. -o- Rev. K. Z.: TRIINDVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH. 23. pobinkoštna: Jezus obudi Jajrovo hčer. Mt. 9, 18-26. BERILO iz pisma sv. Pavla Filipi janom, o. poglavje, 17. do 21. vrste. Zgodbe stran ??? Velik sovražnik duhovnega življenja je slab zgled. "Be- skega delavstva, je število go-( de miče j o, zgledi pa kar vlečejo" za seboj druge, ki jih vidi- bavcev v Franciji znatno na-jo. T<. nam potrjuje naše vsakdanje življenje. Zlasti med j rastlo. Vrhu tega velja pod-jami ameriškimi Slovenci je slab zgled tisoče odtrgal od vere j nebje v Franciji kot zelo u-i t eto" in jih potegnil v vrtinec ameriške pokvarjenosti in brez-|g°dno za zdravljenje gobavo-verstva. Verni so prišli sem v Ameriko skoraj vsi naši rojaki. sti m tako Prihaja posebno iz Toda videli so slabe zglede na svojih rojakih in na mnogih a -moi ikanskih znancih in sosedih. In ta slab zgled jih je prav kmalu okužil. In pred slabim izgledom ni nihče varen. Vsi smo ljudje - ' loveško naravo, ki je nagnjena k slabemu in ki slabo tako ■ a da posnema. Tuel! med prvimi kristjani je bilo enako. Bilo je tudi medjniu lePre v Franciji sami pe^ mi v-ikdar veliko takih, ki so sprejeli krščanstvo, toda ne s|reče- v bolnišnici Saint-Loub v Parizu so otvorili poseben paviljon za gobavce, a sedaj se pripravlja zakon o obvez- Raznoterosti. Južne Ameriko vedno precejšnje število gobavih bolnikov — ki pa svojo bolezen seveda prikrivajo — da bi si tu izboljšali svoje stanje. Na vsak način je postalo vprašanje o pobija- iint sra m. Le prekmalu so opešali na potu krščanskega luMij.:., zabredli nazaj v stare poganske pregrehe in navade. P- -':!n<> l>ol( io sv. Pavla. Zato jim piše v tem pismu in opominja : "Bratje, posnemajte mene in glejte na tiste. ; ■ i ;ako žive. kakor imate zgled na meni. Zakaj veliko živi. f > kaK-r'h sem vam že večkrat rekel, sedaj pa jokajo da »o sovražniki križa Kristusovega, katerih konec je 'i'1'.ba. kal.; ih bo«r je trebuh in hvala v njih sramoti, kateri ■ bijo. K. r jo j.'osvelne:"a. Zato. bratje moji predragi in pri-iii. ve ( lj( in moja krona", tako vstrajajte v Gospodu. ;'i'av s temi prisrčnimi besedami, polni očetovske ljubezni ii>; nagovarja danes tudi nas sveta cerkev in nas svari '-.i -Lihimi zgledi. Sa.i ni danes bolje med nami, kakor je . -v časa sv. Pavla. Da, še veliko slabše je. Ali ni tudi d nii'.ni po nasiii župnijah in naselbinah veliko takih, o ka-'ij'-jo ist - ljesede. kakor jih piše sv. Pavel? Da, bratje, ■■•v. cerkev, "veliko jih med nami živi, o katerih sem vam ral rekla, danes pa jokaje rečem, da so sovražniki kri-: M sove ga, ee tudi so po imenu katoličani, katerih bog je >uh, samo njih sti ji sli. katerim edino služijo." Ne posnemajmo njih zgle-u Ae glejmo na slape zglede, temveč glejmo na •ili h i m o ni ih trel Zato. bratje, ne gejmo na te! Ne glejmo na slabe zglede, temve • .i r. o mt d seboj tudi veliko dobrih, ki so "veselje sv. cerkve, i :-o nj. .-a krona", kajti žive lepo in delajo dobro. Poglejmo i'1 po -i >i župnijah, |)o«r!. jmo po tujih župnijah v naši sose-'!ii. i <> -odi jih bo:no našli. Njih zgled posnemaj'mo! i, v -Aij sv. Mat« /.a, 9. poglavje..čxxxxk ETAOIN ET7 F Od!; < ' mo •). poglavje, 18. do 2<». vrste. A ve: eli j stran ??? pa sla', zv-ied žc splošno slabo vpljiva na vso okolico, pa še posebej povdariti slab zgled ženstva. Slab ' ! >d mo-kega, fanta ali moža, že zelo slabo vpljiva na tovari-Se huišl je lah zgled ženstva. Pokvarjeno dekle v na-• Ibini, v okolici, je p-ava kuga. Dajte v kako okolico samo o ('okvarjeno, nesramno dekle, pa boste videli, kako vam bo azila vso okoi'co. r-1« žko in žensko mladino, Dajte v okolico i;o ničvredno žensko, pa boste videli, kako pogubonosen bc \ idiiv. Kakor strupena kača bo, ki bo zastrupila celo vojo okolico. hi nasprtno je žensko srce že od narave bolj sprejemlji-\o -/; vpljive slabega zgleda. To nam potrjuje vsakdanja 1'iišnj. . Zla: i i suženstvo mode v obleki nam kaj jasno potrti je t»> i esnico. Naj ho moda še bolj smešna, naj bo še bolj • 'odna, ako je moda. je moda. je zakon za ženstvo, kateremu nima ukloniti, ne glede na vse drugo. Koliko so že razni v< d voditelji, papež in škofje, svarili ženstvo pred to ne-. »osobno modo sedanje dobe. Pa kako malo odmeva najde-o te besede med ženstvom. Še celo take, ki so drugače dobit, in poštene, pa se ne morejo osvoboditi tega suženjstva, tako ( i i motali nekateri škofje izdati celo naredbe, da se takim e dati sv. obhajila, ki bi ne prišle celo k mizi Gospodovi lostoino oblečene. Pred slabim zgledom ženstva na druge in drugih na žen-:>. hoče svariti današnji sv. evangelij, ki govori o dveh ženili. katere je ozdravil Gospod Jezus. Umrla je Jajrova hčer, a k le. Oče pride prosit Ježusa, da bi prišel in jo oživel. Go-pod ie to storil. Na poti tja je pa pritekla k njemu bolna žena, ki je bila bolna dvanajst let. Samo roba njegove obleke se je dotaknila, pa je ozdravila. Mrtva hčer Zajrova naj predstavi ja dekle, mrtvo na duši, je pokvarjeno. Kakoi pri tem dekletu, tudi pri smrti duhovno mrtvega dekleta se zbero piskači, zapeljivci, pokvar-ienci, ki ji slavo pojo, da bi jo še bolj uspavali, da bi se ne vrnila. O, dekle, vedi, da je veliko žalostnega duhovna smrt, pola-jirjenost. ako bi zabredla vanjo, kakor pa telesna smrt. Koliko strašnih zgledov je. ki potrjuje to trditev. Kaj pomaga "t m kesanje. ko je prepozno. Dekle, varuj se te strašne dnevne smrti! Hodi pogosto k Jezusu, k sv. zakramentom. O-čet je, ki imate hčere, hodite pogosto k Jezusu v sv. obhajilu in prosite ga za svoje hčere, da se vam ne izgube! In ako ste tako nesrečni, da imate tako duhovno mrtvo hčer, edini Jezus jo more ozdraviti! K njemu! Krščanska žena! Isto velja tudi tebi. Kolika je pokvarjenost tudi med današnjim ženstvom! Nobena reč ni sveta več. Svetost zakonske prisege, kako se omalovažuje f Raz-»»oroke so strašno spričevalo pokvarjenosti ženstva! Svetoit in vzvišenost materinstva kako malo se ceni! To je breme. In strašni so zločini, katere vrši moderno ženstvo, da se ogne težavam, katere ta vzvišena čast seboj prinaša. Zato je tudi na vas Jezus edini, ki vas bo obvaroval te kuge. Edini on je, ako se vas je že deloma prijela, da boste i nosti, da se vsak slučaj goba vosti naznani pristojni oblasti Razen tega se uveljavijo določbe, ki naj vojakom in drugim osebam, ki so v javni službi nalezle bolezen, zagotov*" brezplačno zdravljenje odnos no pokojnino. Dokazano je, da se pokaže bolezen včasih šele po 10, 15 in celo 20 letih po okuženju. Gobavcev ne nameravajo vseh bre zrazlike internirati, marveč le take. ki ■ih doma ni mogoče ločiti od ostale družine. Gobavost se orenaša z dotikom: zadostuje, da kdo prime za kljuko pri vratih, katere se je preje do-dobre! "taknil gobavec. Če se izključi vsak dotik, gobavec ni nevaren za svojo okolico, dočim n. pr. jetičnik izkašljevanjem oku-žuje zrak. — Kakor znano, imamo tudi v balkanskih deželah še ognjišča gobavosti. -o- DEMONSTRACIJE NA OGRSKEM. Budapest, Ogrska. — Na O-grskem nemiri še vedno naraščajo. Glavni vzrok zadnjih demonstracij je politika, katera se pletete v monarhistični stranki, ko skuša zopet postaviti kralja za svojega vladarja. Republikanci se pa temu seveda, na vso moč upirajo. Kot se je že poročalo, so dijaki tudi napadli žide, rekoč, da se več Židov sprejme v ogrska vseučelišča, kakor je postavno dovoljeno. Te dni je vlada posegla vmes in zaprla štiri univerze. Republikanci skušajc LISTNICA UREDNIŠTVA. Mnogokrat smo že povedali, da dopisov brez podpisa jie priobčamo. Kljub temu nekateri še vedno pošiljajo dopise brez podpisa. Uredništva dolžnost je, da pozna svoje dopisnice in poročevalce, da ve s kom ima opravka. Dopisniki lahko priobčijo pod dopis ka-koršnokoli izmišljeno ime, morajo pa naznaniti uredništvu svoje pravo ime in naslov. Naj si to vsi dopisniki blagovolijo zapomniti. Dopisi brez podpisov romajo v koš. ŠIRflMlioSLAVUE. Umrli si v Ljubljani v času od 3. do 6. t. m.: Slavko Bitenc, dijak, 18 let, Gospo-svetska cesta 13; v bolnici: I- - „ vana Erbežnik, tovarniška de- odvreci ministra Štefana Bet- lavka> 45 Iet> Vevče 47. Man_ hlen-a, ki se najbolj poteguje ja Vidmar, žena vpok. rudni- za novega kralja. V neki par- škega paznika, 59 let, Vodo-lamentarni debati je prišlo do vodna c. 261 . Anica gmuCf SQ_ prepira in končno tudi poziv proga administrativnega poroč-za dvoboj, nakar so aretirali nika> 49 let> Bitolj 140 oseb. | _o— 0 f Smrtna kosa. ŠAHOVE REFORME VZNE- | V petek 10. okt. zjutraj ob MIRJAJO PERZIJO. j osmih je v Litiji umrl zdrav- „ . , ^ ... T _ stveni referent pri okrajnem Carigrad, Turčija. — Iz Per- , t^, , • .. . . y• i , j glavarstvu g. dr. Edvard Faj- diga, ki je bil vsled svoje prijaznosti izredno priljubljen pri občinstvu. — Na Viru pri Domžalah je v torek 9. okt. 84 zije prihajajo poročila, da se tam pričenjajo veliki nemiri, vsled reformacij, katere je vpeljal šah Reza Khan Pehle-vi. Mnogo perzijanskih držav-jlanov, ki žive v Carigradu, je prejelo poročilo, da se bodo morali vrniti v svojo domovino ! Perzijo in stopiti pod orožje Središče največjih nemirov je "Tabriz", kjer so zadeve izgledale tako resne, da so morali zapreti vse tovarne in policija je morala odločno nastopiti. -o- NOVE SMRTI VSLED STRUPENIH PIJAČ. Los Angeles, Cal. — Kakor se je že mnogokrat poročalo tako se je zopet te dni prigo-dilo v Kaliforniji, da so 3 osebe umrle vsled zavžite strupene pijače. Čudno pa je, da se popoldne umrl v starosti let g. Jernej Hribar. -o- Nesreča pri delu. 16-letni Valentin Kristan, vajenec pri tesarskem mojstru Josipa Kregarju, je delai te dni na novi stavbi na Tržaški cesti v Ljubljani. Pri delu je omahnil z zidarskega odra in padel na tla ter dobil hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bol-inco. -o- Požar v rudniku. V torek 9. okt. je nastal v premogokopu Lješenj-Dobrlin v Bosni velik požar, ki je uničil strojnico in železniško po-to pot med žrtvami nahajati slopje. Škoda znaša okrog 2 tudi dve ženske. Menda so milijona dinarjev, ženske ravno take krvi kakor! -o- Opozarjajte svoje prijatelje znance na zenimive povesti " A rn*rikanskem Slovencu!" Naznanilo in zahvala. Trzntr. crrcrr naznanjam žalestno vest, da jc r.as za vedno zapustil moj soprog, oziroma oče Jakob Zimerman Umrl je po kratki pa mučni bolezni, pljučnici. Umrl je dne 12, oktobra, previden s svetimi zakramenti za umirajoče. Pokopali smo ga na 15. oktobra na Sv. Jožefa pokopališču. Tukaj zapušča mene, žalujočo soprogo in 7 že večinoma odraslih otrok; najmlajši je 11 let star, in 3 bratrance nekje tu v Penna, v starem kraju pa eno sestro. Tukaj v Ameriki je bil okrog 30 let. Sedaj ss pa Ispo zahvalim najprvo gospodu župniku za lepi cerkveni obred, ko so ga tako lepo spremljali iz hiše žalosti v cerkev, iz cerkve na mirodvor Sv. Jožefa. Hvala tudi vsem, ki so me tolažili in mi pomagali v teh majih težkih urah. Zahvalim se Mr. in Mrs. Mule in Mr. in Mrs. Regina, Mr. in Mrs. iPerce, Mrs. Branzl in njenim hčeram, in vsem. ki ste ga prišli krepit in molit za njegovo dušo, ko je ležal v krsti. Sedaj pa [epa hvala vsem za darovane vence. Lepa hvala dr. Sv. Jožefa ":tev. 195. K.S.K.J. za darovani venec, hvala Westinghauze E-lectric Mfg. Co. za dva cenca, potem hvala Mrs. Branzl. Mr. Zapore, hvala fantom ki so zložili za šopek cvetlic in hvala Miss Rozi Regina, ki je tudi nabrala okrog sosedov za lepi šopek Seda i še hvala Mr. in Mrs. Petelin, ki sta darovala za svete maše. Zahvalim se še družini Mrs. Guzman in Mr. Imbro za avtomobile. Morda sem kakšno ime izpustila, ne zamerite mi zato. Se še enkrat zahvalim vsem skupaj, ki ste mi stali na strani v teh mojih mučnih urah. Težko je to, če žena zgubi moža in otroci svojega očete. Ali šc veliko težje bi bilo, da nas sveta vera ne uči, da še vidimo še nad zvezdami. Žalujoči ostali: FRANCES ZIMERMAN, žena; FRANK. JACOB ANTON, JOHN, sinovi; ANNA, MARGARET FRANCES, hčere. Xorth Urattdock, Pa.. 24. okt.. 1928. moški, da včasi potrebujejo že-| . Poročila lodčnih zdravil. sta se na Brezjah g. Ivo Tr;st nik, lesni manipulant iz Št. Vida pri Stični, in udč. Jožica Černe z Bleda. -o- Metlika. Smrtna kosa. 28. m. m. umrl na Božakovem št. 6 Jure Koz-ian v 80 letu starosti. -o- Železniški tat na strehi vagona V brzovlaku Zagreb - Bel-grad je bila te dni neki dami ukradena ročna torbica z denarjem. Sopotniki so tatvino o pazili in so skočili za tatom, ki je pobegnil na streho vagona. Potniki so pazili nanj, tako dr ni mogel skočiti z vagona. Tako se je ta filmska vožnja nadaljevala proti Vinkovcem. — Načelnik železniške policije na tamkajšnji postaji O^merovie 11 ZMOŽNOST POSAMEZNIKA se največkrat spozna po stanjti nje-gQvcga želodca. Ako ie vaš želod-c iz reda. nimate dovolj moči ubraniti ie boleznim. Ali ako vzamete TRINERJEVO GRENKO VINO se vas želodec obdrži v pravem stanju. To zdravilo vam očisti čreva in ojača ves životni sistem. V vseli lekarnah. Pišite po brezplačni vzorec na J os. Trincr Co., 1333 So. Ashland Ave.. Chicago. 111., in priložite 10c za postne stroške. BREZPLAČNI VZOREC KUPON Ime ............................................................. Ulica ......................................................... Mesto, država ..................................... — ... . VINICO 4RBANAS Edini slavensjjci cntlk^r rOaifmgi Phone: Canal 4340. I $20 w. i&h St. Chicago, I1L ^trace xa pogrebe, Šopka a ner* w in m V.tsd »ttdko spadajoča dete uvxiujem točno po naročita. DoctST- je opazil moža na strehi in ga je aretiral. V njem so spoznali proslulega železniškega tatu Svetozara Grujiča, ki je šele pred kratkim odsedel desetmesečno ječo zaradi tatvine. Gru-je tatvino priznal, povedal pa je, da je vrgel torbico pri Ivanko.veih proč. V spremstvu dveh stražnikov je moral iti poiskat torbico. Pri Ivankovem jp privozil ravno po progi tovorni vlak in Grujič se je kot strela iztrgal stražnikoma in pobegnil tik pred vlakom preko proge v koruzno polje. Stražnika zaradi vlaka nista mogla za njim, paš pa sta ga izsledila pozneje in pričela naj streljati. Grujič se jima je vdal. Končno so našli tudi torbico, nakar je moral Grujič nazaj v Vinkovce in v zapor. -o-- Pretep pri ličkanju koruze. V Lahoncih pri Sv. Tomažu pri Ormožu so se pri ličkanju koruze stepli fantje. Med tepe-' žem je bil 23-letni Janez Ko-1 čuvan tako hudo ranjen, da so ^a morali prepeljati v bolnico v Ormož, kjer je umrl, ne dt bi se zavedel. Aretacije v Gorici. Policija nadaljuje z aretacijami radi umora policijskega konfidenta Kogeja. V Števrja-nu je "bil aretiran I. Boštjan, v St. Petru sedlar Andrej Leban. Do danes je aretiranih okoli 40 oseb. Zadostuje, da je kdo poznal komunista Breganta, ki je Kogeja ubil, pa pride pod ključ. Aretacije so naravno zbudile med prebivalstvom veliko razburjenje. Ljudi se ie polotil strah, kjr ni pred doželjnimi ovaduhi nikdo več varen. Odhod prvega konfiniranca. V nedeljo, 80. sept., je bil odpeljan iz Trsta konfiniranec Roman Pahor, akademik iz Trsta. Ni še znano, na katerem otoku bo konfiniran. Ostala dva konfiniranca dr. Dekleva in dr. Sardoč sta ostala v tržaških zaporih in čakata na izid ugovora. Ne izključuje se možnost, da prideta pred sodišče. DVA "OLIVER" PISALNA STROJA t Ker niso upoštevali vojaške cdredbe. Pred dnevi so se topničarji vežbali na Vukmirovem brdu pri Banjaluki v Bosni streljati. Kljub temu, da je bilo prebivalstvo opozorjeno na stiv--UfOA .19^ i>fiuzo.io os ui sfinifj jaki obkolili prostor, so vaški , pastirji le prišli past svojo ži !;tta naPJ-°dai v vino na hrib. Sest pastirjev ic^mer- Slovenca1, so-oja sta našlo veliko granato, ki se jo:blIa a sfca v dobrem zarinila v pesek ter so in »o- stan-»u- Kakl društveni tajniki upravništvu Sčroja tegniii iz zemlje. Granata ;t eksplodirala in ubila tri pastirje, tri pa hudo ranila. DVOR 'MARIJE POMAGAJ, it. 1640 C.O.F. Collin woo d (Clev.). O Odbor za leto 1926: Chief Rar.ger: John Sušo, 679 E. 1t h Vice Chief Ranger: Frank Ober^Uir Korespondenčni tajnik: A. M. Lesko- vec ml., 713 E. 155th St. Finančni tajnik: John Skerl, 4,iS Fas' 157th St. Blagajnik: John Urbančič. 841 Rud yard Road. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar. Dr. M. I J. Oman, Dr. L. F. Permc. Društvo zboruje vsako prvo sredo ' v mesecu. Društro šteje 115 članov. Z.i -*-.>c ti.i 'nesec se plača v slučaju hulrzn! ^».O'1 na teden bolniške podpore. V društvo se sprejemajo člani od 16. do 55. leta. Zavaruje se lahko 2:1-letno ali pa za dosmrtno od $50G.i:(l d«.* 000.00. DR. SV. MARIJE MAGDAT ENE štev. 162, K. S. K. T. CLEVELAND. O. Odbor za tekoče leto 1928: Predsednica, Helena Mally. 1105 E. j 6.Vd St. Podpredsednica: Josephine Menart. . Tajnica: Marija Hochevar, 1206 C. 74th St. Blasajničarka: Alojzija Pikš. 117^ R. 71st St. Zapisnikarca: Julija Brezovar. Vratarica: Frances Kasunič. Nadzornice: I. Genevieve Supan. j ri. Mary Škulj. III. Cecilija Znidar- j šič. - j Duhovni vodja: Rev. B. J. Ponikvar. Zdravniki: Dr. M. F. Oman. Dr. j James Seliškar in Dr. L. J. Perme. i Redna seja se vrši vsaki prvi pon I deljek v mesecu v stari dvorani šnl sv. Vida (ce), ali trgovci, ki -mejo mnogo pisanja in zo ci zc večkrat žeieii nabavi pisalni Gt.-oj, im?.-jo zdaj lepo pril'to, c!a pridejo do pi3aJnerja stroja prav poceni. Pridite in oglejte si jl;». Pozlizi-iie zo priiike, Z^ateri oi ci radi nabavili pir,c.'ni rlroj. AMERIKANSKI SLOVEN EC 1349 West 22nd Street Chicago, III. NOTARSKA DELA I kot kupne pogodbe, zemlji- j ške prepise, pooblastila, s dolžna pisma, vknjižbe (;n-tafcuiacije), izbrisne izjave, oporoke (testamente), prošnje za nutomofcilske licence, preskrbim potne liste jugoslovanskim podanikom za v stari kraj, izdelujem afida-vite r:a dobavo svojcev v A-meriko in vsa druga notarska dela za tukaj in stari kraj izvršujem zanesljivo in točno za ameriške rojake. Vse informacije bre?:-' uC-no. — JOHN JERICH — SLOVENSKI NOTAR — 1S49 V/est 22nd Street, Chicago, 111. DRUŠTVO SV VIDA žtev. 25, K. S. K. i CLEVELAND. O Leto 1928. Predsednik. Anion Skull. HWV h. "1st St. Podpredsednik, Joseph Grm. Tajnik Anthony J. Fortun* t b4 St. Zapisnikar. John Znidorsic. BlaRajnik, Ignac Stepic. Nadzorniki: John Widervol. Jci. Ponikvar, John Skrabec. Zastavonoša. Anton Frankovic. Vratar. Jacob Korenčan. Bolniški obiskovalec, Joscoli Corin 9020 Parmelle Ave. Duhovni vodja, B. J. Ponikvar. Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr M. J. Oman in Dr. L. J. Perinc. Društvo zboruje v.^ako t»rv<-. r>-i1»-Ijo v mesccu v Knausovi dvoraiii ob 1. uri popoldne. V društvo se sprejmeio člani (ice) od 16. ^o 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno za ▼arovalnino in sicer za $250. $500 $1000, $1500 in .$2000 posmrtnine. V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do 16. leta. Za bolniško podporo pa S7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, ▼ slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo. da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pravilih., Asesment se pobira na seji samo od iO. dopoldne do 4. ure popoldne. O VSEM DEKLETOM MORA Bi TI ZNANO TO. "M A J V A Z N E J S E ra zdravje ic, da se varujemo 7.Tprtia. — Primerne vaje in r.avacUr.a hrana je proti zaprtju. Če Je potreba poslužiti se odvajalnega sredstva, je najbolje, ra rabite nujol, ker popolnoma nič ne škoduje. Zlasti dekletom se nujol priporoča. Vzemite eno žli-5ko nujola vsaki večer, predno ležete k počitku." Nujol lahko jemljete vedno. neglede na to, kako se počutite. Vsaka žena fca mora imeti dema eno steklenico. J r 6tran0 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 30. oktobra 1928. f Morski razbojnik Spisal kapitan Frederick Marryat. Iz angleščine prevel J. M. PRVO POGLAVJE. V Biskajskem zalivu. (Med Španijo in Francijo.) Bilo je v drugi polovici meseca junija leta 179., ko so se srditi valovi Biskajskega zaliva po velikem in v onem letnem času nenavadnem viharju polagoma polegali in umu-jevali. Vendar je morje še vedno močno valovalo, in časih je potegnil veter v močnih, srditih sunkih, kakor bi hotel obnoviti boj med elementi; pojemal pa je vedno bolj, in črni oblaki, ki so se zbrali k viharju, so bežali sedaj na vse strani sveta pred mogočnimi solnčnimi žarki, ki so jih naposled raz-gnali s svojo zmagonosno svetlobo in toploto. In ko je razlivalo solnce svoje svetle žarke nizdoli in jih potapljalo globoko v vodovje tega dela Atlantskega oceana, ni bilo razen neke komaj vidne reči videti ničesar drugega kakor neizmerno vodovje, vsepovsod obkoljeno z nebom. Rekli smo: razen neke reči; sredi te slike, tako preproste in vendar tako veličastne, sestavljene iz treh velikih e-lementov, je bil namreč ostanek četrtega. O-stanek, pravimo; zakaj bilo je le ogrodje neke ladje, brez jadrenikov in razbito, čigar zgornji del se je vzdigoval le še tuintam iznad valov, kadar so se pomirili za trenutek. Vendar se je le malokdaj zgodilo tako; v trenutku so jo zagrnili valovi, ki so se penili po krovu, in v hipu se je zopet vzdignila visoke iznad valov, tako da je voda tekla iz raznih lukenj in odprtin ob njenih straneh. Koliko tisoč ladij — za koliko milijonov blaga — se je zapustilo in izročilo nenasitnim globinam oceai • in nevednosti ali iz strahu! Kako velikanski zakladi morajo biti pokopani na njegovem dnu! Kako neizmerno bogastvo mora biti med njegovim skalovjem ali pa plava v njegovem brezdanjem žrelu, kjer je spričo velikanskega tlaka voda tako težka kakor stvari, ki jih obliva in ki so na tem mestu varne vsake gnilobe in vsakega razpada, dokler ne bo konec sveta! Kako tudi pa je neizmerno tam doli nakopičenega blaga ; največkrat je bilo izgubljeno zato, ker niso poznali prvega in glavnega prirodnega zakona, to je onega o specifični teži. Ladja, ki smo jo omenili, je bila, kakor je vse kazalo, v zelo nevarnem položaju, nalik človeku, ki se utaplja in oprijema ene same slabe vrv-ce. V resnici pa je bila bolj varna, da se ne potopi v globine, kakor marsikatera druga, ki ponosno plove po vodovju in katere prebivalci so se oprostili vsake bojazni, skrbeč edino za to, da pridejo kolikor mogoče hitro v pristanišče. "Cirkasijan", tako je bilo ime ladji, je plul iz Novega Orleana; bila je krasna in dobro preskrbljena ladja, naložena večinoma v. bombažem. Kapitan je bil v navadnem pomenu besede dober mornar, moštvo pa je bi-*lo sestavljeno iz samih utrjenih in izkušenih mornarjev. Ko so pluli črez Atlantski ocean, so doživeli vihar, ki smo ga omenili zgoraj in ki jih je gnal proti Biskajskemu zalivu; tamkaj je ladja, kakor opišemo pozneje natančneje, izgubila svoje jadrenike in dobila luknjo; tudi z največjimi napori niso mogli preprečiti, da ne bi bila voda tekla vanjo. Pet dni je že minilo, odkar je prestrašeno moštvo zapustilo ladjo v njenih dveh čolnih; eden izmed teh se je bil prevrnil in vsi, ki so bili na njem, so utonili; usoda drugega pa je bila neznana. Rekli smo, da je moštvo zapustilo ladjo; s tem pa nismo dejali, da je vsako živo bitje krenijo z nje. V tem primeru gotovo ne bi tratili čitateljevega časa s popisovanjem nežive stvari. Življenje je, ki ga opisujemo, in življenja je še tudi nekaj na razbiti ladji, na milost in nemilost prepuščeni oceanu. V kuhinji "Cirkasijana", ki je bila na krovu in na srečo tako trdna in močna, da se je mogla u-pirati valovom, ki so se zaganjali vanjo, so bila tri bitja: mož, ženska in otrok. Prva dva sta pripadala onemu zaničevanemu plemenu, ki so ga dolgo časa dobivali z vročega afriškega obrežja, da je moralo delati, ne da bi bilo-tudi uživalo sadove svojega dela; otrok pa, ki je ležal v naročju ženske, je bil očivid-no evropske krvi in je bil sedaj v resnici zelo bled, ker se je zaman prizadeval dobiti živeža od svoje dojiteljice. Po njenih upadlih licih so tekle solze, ko je pritisnila časih siroto na prsi ali jo obrnila od vetra, da jo obvaruje vode, ki je pri vsakem novem valu pljusknila črez krov. Za nic drugega ni skrbela >vkor za svoje malo breme in tudi ni iz-pregovorila niti besedice, dasi se je vsa tresla od mraza, ko ji je voda močila kolena, kadar se je ladja pogreznila v valovje. Strah irt mraz sta bila popolnoma izpremenila barvo njenega obraza, ki je bil sedaj rumenkaste ali pravzaprav nekako bakrene barve. Moški, njen tovariš, je sedel njej nasproti na železni plošči, ki je bila nekdaj prijazen prostor, sedaj pa kaj nepripraven sedež za premočenega in izmučenega nesrečneža. Tudi on že več ur ni bil izpregovoril besedice; z upalim obrazom, z debelimi ustnicami, ki so štrtele daleč naprej iz njegovih upalih lic, z velikimi kostmi v licih, z očmi, od katerih se je večinoma videla le belina, je bil videti še bolj nesrečen kakor ženska, katere misli so bile vedno pri otroku in se niso bavile samo s seboj. Kljub temu pa so bili njegovi čuti še vedno bistri, dasi je bilo videti, da so njegove moči že otrple od prevelikega trpljenja. "Gorje!" je slabotno vzkliknila zamorka po dolgem molku, in glava se ji je od prevelike utrujenosti nagnila nazaj. Tovariš ni odgovoril ničesar, pač pa je ob njenem vzkliku vstal, se nagnil naprej, nekoliko odprl vrata in gledal proti oni strani, odkoder je pihal veter. Crez ladjo pljuskajoča voda pa mu je zalila oči, da ni mogel razločno videti; vzdih-nil je in se zgrudil v prejšnji položaj. ,'Kaj premišljuješ?" je vprašala zamorka in še skrbneje zavila otroka, ko je nagnila svojo glavo nadenj. Obupen pogled in trepet od mraza in lakote je bil edini odgovor. . Takrat je bila nekako osma ura zjutraj in valovanje oceanovo je hitro polegalo. Okoli plodne so začutili skozi stene kuhinje solnč-no gorkoto, in živahna svetloba žarkov se je razlivala skozi razpoke zaprtih lin. Zdelo se je, da se zamorec polagoma oživlja; in res je naposled vstal in poizkušal odpreti vrata. Morje se je bilo že dokaj umirilo in valovi so se le še časih razlivali črez ladjo; dobro se držeč za vrata, je prišel Koko, tako je bilo ime zamorcu, vun, da bi si ogledal obzorje. "Kaj pa vidiš, Koko?" je vprašala ženska, ki je opazila, da so njegove oči skoro nepremično zrle proti nekemu kraju. (Dalje prih.) -o- Širite amer. Slovenca! TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC »25 DOBRO delo, postrežba In nizko ceno dobite pri nas! IZVRŠUJEMO Pilate nam po cene predno oddate naročilo drugam! točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društvam tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo is slovenščine na angleško in obratno. Nobeno naročilo preveliko, nobene premalo. AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 2 2nd Street, CHICAGO, ILL. v w ' ■ Širite "Amer. Slovenca"! Pridite poslušat sledeče nove Ortofonične Victor pjošče v slovenskem jeziku. i h oo<><>o<><>ockk^^ PISANO POLJE u ^ ooooooooooooo ^ J M Trunk oooooooooooo 68923 — Ženitovanje, 1. in 2. del, pevci Adrije. 35929 — Ciganovi spomini, valček. Ogrska cvetlica, valček, Ogerski rapsodij ork. 81413 — Studentovska pesem, Zeleni Jurij. Slika iz živi j. Adrija in Tlojer Trio. $1414 — Domače veselje, zbor Adrije in ITojer trio. Vesela polka, Ilojer instr. trio. 81454 — Ob trgatvi, 1. in 2. del, slika iz življ. Pev. Adrije. 81455 — Holzhacker koračnica, Kranjska koračnica, Olbrigov trio na citre. 81457 — Tres jolie, valček (Waldteufel), Pietro. La petite Tonkincise, one-step, harmonika. 81363 — La Bella del Mulino, valček. Sorrento Incantato, valček, Victoria orkester. 81204 — Na bregu, valček, Carlotta, šotiš, Victor hudebni kvintet (instr.) 81250 — Še ena, Mlatiči, Mešan kvartet Adrije. 81229 — Ramona, valček (Wayne). Could I (Vorrei), Giul. Morino (viol, s kitaro). PRIDITE sigurno še danes, da slišite te nove Victor plošče na ortofonični Viktroli. Svetovno najfinejša godba je re-kordirana na Victor ortofoničnih ploščah. Zahtevajte novi Victorjev katalog. Nove ortofonične ICTOR PLOSCE VICTOR TALKING MACHINE CO., CAMDEN, N. J. Razprodaja jih Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Dobro meso - Dobra postrežba •e dobi le v dobri mesnici. Pri nas dobite vedno najboljše sveže, kakor tudi prekajeno meso. Izdelujem prave kranjske domače klobase, narejene po domačem receptu. — Se priporočam v naklonjenost! MATH KREMESEC 1912 West 22nd St. SLOVENSKI MESAR Phone: Canal 6319. Chicago, DL ROJAKI V BARBERTONU IN OKOLICI! Prava, dobra, iz čistega mesa napravljena kranjska klobasa, se dobi pri JOSEPH RICHTER — GROCERIJA IN MESNICA — Corner Moore Street & Hopocan Avenue ■ V sedanjem času stiskanja grozdja in pripravljanja mošta bo marsikdo našel koristne nasvete in navodila v knjigi 44 99 KLETARSTVO ki jo je spisal ravnatelj kmetijske šole na Grmu. if CENA JI JE $2.00. NaroČite jo od ; - j ; < Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Razlika. Morilec Hickman je moral plačati z življenjem svoj zločin. Do nekaj časa po izvršenem zločinu je bil ciničen ateist. V zaporu se je oprijel krščanstva in bil je sprejet v katoliško cerkev. Ko-je najvišje sodišče vzelo vsak up na iz-premenitev kazni, je pisal zelo značilno pismo. Kdor hoče či-tati, lahko mnoKo čita. V ateizmu bestialičen zločinec, v krščanstvu najmanj človek, ako kdo sploh na kako človeško dostojanstvo kaj da, in ne rije samole po gnoju kakih živalskih prednikpv. Tak "živalski potomec" bo skušal tudi po duševni spreobrnitvi riti le po — gnoju, pač prav po živalski navadi. Slovanska umetnost. Ob poglavitni prometni žili mesta Chicago, na spodnji Michigan Ave., bodo postavili najboljši dekorativni sobi Grant parka, Meštrovičeva Indijanca. Presojevalci umetne vrednosti pravijo, da je dozdaj Verocchio postavil najmanj u-metno zamislenega jezdeca. Calleoni na konju v Benetkah je ta jezdec. Mnogi pa, ki so strokovnjaki v presojanju u-metnin, zatrjujejo, da je Ve-rocchia prekosil Ivan Meštro-vič. Vsakdo ni poklican, da sodi o umetnini. Meši rovicevega Krista na križu so ni no? i proglasili za blasfemijo, drugi pa za največjo umetnost. Tudi pri umetnosti velja stari rek: "Omno novum ex absurd« —-vse, kar je novega, odbija." Veljavna je sodba le od strani poklicanih krogov, in tu ni prav nobenega dvoma, da je Ivan Meštrovič umetnik prve vrste. Meštrovičeva Indijanca \ Chicagu je treba presoditi tudi iz slovanskega stališča, ako ^e kdo sploh more do takega stališča povspeti. Slovani smo še vse preveč partikularistični. --Kar nam ne ugaja iz našega o-menjenega plemenskega stališča, prezremo, odklonimo. S partikularizmom nikamor ne pridemo, najmanj v um et nosi i. ker vsaka umetnost potrebuje čim najširšega polja, plemensko polje pa je celo pri kakih Rusih preozko. Umetnini se mora odpreti svet, in širni svet se bo odprl le, ako umetnost ne bo več ruska, poljska, češka, bolgarska, srbska, hrvaška, slovenska, temveč — slovan- ska, ne glede na to. iz katerega slovanskega plemena izhaja. Na Meštrovičeva indijanska jezdeca v Chicagu morajo gledati vsi chicaški Slovani, potem šele bo prišel svet do zavesti, da "Slovan gre na dan", da "vstajamo". Sveta ni treba biti strah, a upoštevati bo moral vsaj na polju umetnosti slovansko duševno silo. Meštrovičeva jezdeca odpreta svetu oči lahko do slovanskega sveta, ako sr> Slovani sami postavijo na slovansko stališče. Preseljevanja. Zgodovinsko znano je preseljevanje narodov, ko so začeli razni narodi iz severa Evrope pritiskati na jug in se seliti v južne kraje. Število je bilo primeroma nizko. Na milijone je naraslo število priseljencev, ko so narodi iz Evrope začeli valoviti v Ameriko. Moderna sredstva so taka preseljevanja omogočila. Pa se prikazuje tudi neko gospodarsko ali industrijsko preseljevanje. Iz države Massachusetts so prenesli predilnice na jug v obe Carolini. Tisočeri in tisočeri so morali iti za predilnicami, ali si poiskati kruha kje drugje. Mnogo dragocenega kapitala se s tem u-niči. Tovarne, ki so stale 50 do 60 milijonov, so za par stotisoč na prodaj. Koliko škodo vztr-pijo prešel jenci, je težko dognati. Tudi slabo pripravljeni brezmiselno započeti štrajki vplivajo. Iz polj mehkega premoga odhaja truma za trumo, da si poišče kje drugje zaslužka. Prebivalstvo valovi sem in tja, kakor pač razmere zahtevajo. Industrije pridejo i* izginjajo kakor ladje na morju \ nočeh. Iz zemlje je človek. M >rda na zemlji, pri poljedelstva, n: vedno dobro, a neka stal? rs; je tam doma. MLAD PAR zelo ugodno proda krasno pohištvo, samo 2 meseca staro. 3 komade izrezljano "Frieze Parlor Set", — dve 9x12 Wilton preprogi. — 8 komadno Dining Room Set iz orehovine, — 4 komadno pohištvo za spalnico, orehovina, — 2 svetilki, Davenport in "End Tables". ogledalo, slike, srebrno posodje, male preproge, 2 komadno posodje za zajutrek. Vse kakor novo. Damo vse skupaj za $550.00, vredno je $3000.00. Plačamo za prevoz-nino, prodamo tudi posamezno. — Winner, 8228 Maryland Ave., 1st Apt., en blok vzhodno od Cottage Ave., Chicago, 111. Telefon Stewart 1875. PREVOZ - DRVA - KOLN ^HHL Rojakom ae priporočamo ca naročila za premog — drra in prevažanje pohiitva ob časa selitve. Pokličite . Telefon: RooeeveH S221. * "louis stritar 2018 W. 21 st Place, Chicago, HL GRČIJA ZMANJŠUJE SVOJO ARMADO. Atene, Grčija. — Poroča se. da je Grčija znatno zmanjšala svojo armado. Vojno mini-sterstvo jo v državni zbornici sklenilo, da se od armade odstrani en celi kor in tri divizijo. S tem so bodo tudi državni stroški veliko zmanjšali. Prihranili si bodo $1,310,000. na leto, ko po se odstranili toliko vojaštva. -o- — New York, N. Y. — Mrs. Woodrow Wilson so je te dni vrnila iz Francije. Zelo se zanima za predsedniške volitve, katere se bližajo. Izrazila se je, da se v nobeno kampanjo ne bo umešavala, vendar pa da pričakuje, da Smith bo gotovo zmagal. plošče, ki jih je izdala Ave Maria, so ravnokar prispele. Njih ve-ikost je 12 inčev in stane vsaka $1.25. — Dobe se v Knjigarni Amerikanski Slovenec,-1849 W. 22nd St., Chicago, 111. delo NA FARMI bi dobil rad kje v Wisconsinu, za krmiti živino. Gledam bolj na dober dom, kakor na plačo. Ponudbe na upravo tega lista. 2x rad bi izvedel za naslov in sedanje bivališče od Mr. Charles Kramar, ki je nekdaj živel na 2228 W. 22nd St., Chicago, 111. Išče ga nje-ogv oče, ki željno pričakuje poročila od njega. Oglasi se naj naravnost očetu, ali pa na Rev. P. F. Remskar, Norwood, Minn. «