Leto V
Tedenska priloga »Slovenca« (št. 5) sc đne 6. 1. 1929
Štev. 1
Slovenske planine pozimi: Podrta gora nad Bohinjskihm jezerom
Foto prof. J. Ravnik
Nil levi:
Ix 3ađnfega xase-đanja sveža ». ^V. vCuganu
/.asodaiije jo l)ilo jako važno, ker jo obravnavalo luijaktiialiiojšo pro-l)loiiio svetovno politik«", kakor i/.-|na/.nile\ 1'oionja. konllikl med Bolivijo in Parajjvajeni, manjšinsko \piašanj(> itd., ra/eii tofia so se pa vršili tudi jako va/ni ra/;;(>\(>ri med l)osiinie/iiinii dr/aviliki. baje tndi med Biiandoin in .Srialojo jilede I rancosko-iialijanskofra /bližanja. /a povpreOMo mizo vidimo od leve na desno: -Slresenianiia. Seialojo. I!ri-aiida, Drnnionda (^eii. ta j nik I). N.) in Cliamberlaina.
Na (lesni:
K revoluciji v Afganistanu
.Mfianistanski kralj Amaiuillali je Noiel avesti po zjxletin turškega diktatorja Keinala tndi v svojo de/.(do éez noe evropsko eivili/.a-eijo. Iva/.al je na j ra/lienejšc moderne teliniine |)ri(lol)itv e, po-klieal v deželo eelo v i-sto evropskih inštruktorjev it<l. Koiiserva-tivmi prebivalstvo se je pa vsenin temu sedaj z vso silo uprlo in izbrnliuila je revolucija, kateri bo .\inanullali le težko kos. Po zadnjih vesteh je bil piisiljen zatoéi sr s kialjieo v ui'ko trdnjavo blizu prestolnice, ."slika nam kaže proslavo neodvisnosti -M^janista-na. Kralj je dal postaviti na nekem velikem športnem prostoru radiozvočiiike,  pred  katerimi  so  začudeni  prebivalci   poslušali
kraljev govor.
Spodil j :
Nastop novega avstrijskega zveznega pređseđniRa
Une Hl. p, m. je nov i predsednik •Miklas slovcsu(v uasiopil svojo novo niesio. Slika nam kaže avstrijsko vlado in oba predsednika. Od leve na desno stoje: iiunistra .Schmitz in laller. stali predsednik llaiiiiseli. minister Kleiid>iiek. novi predsednik Miklas. kancler Soip<d ter ministri lUseh. \au^()in. ScIiürfT in Slama. \(ditev predsednika je povzročila preiojšnje konflikte v a\strijski vladi, ki jih izzivajo svobodomiselni \ eleneuici.
"Razdelitev NobloviO nagrad
kakor vsako leto. se je vršila tndi lotos razdelitev .Noblov ili na-rrad jako slovt'sno. Sve<lski kralj je osebno razdelil odlikov ancom diplomo in visoke nagrado in tndi druge slovesnosti so se izvršilo po običajnem ce-romonijeln. .Stika nam kaže profesorja švedsko akademije .Söib-rban-nia ol> priliki oficielnega nagovora iia odlikov ance, ki jili je vi<leti v ozadju. \ |)rvi vrsti sodo prof. Windaus. Sigrid liidsot in prof. ^\ ieland. (kakor znaiU) je bil .Nobel iznajdi-lelj dinamita, ki je zapustil svoje ogromno premoženje za roiluo letno nagrajanje najodličnojšili svetovnih znanstvenikov  in pisateljev.)
Dr. JanKo Kralf
ravnatelj Kat. tiskovnega ilnustxa v Gorici, ki je bil preil kratkim oi>sojon na iietlctuo konlinacijo
is vlade četvorne Koalicije
(iradhciii minister (.rga  .\n(ljclinovie. voditelj Diivi<lo\ icevih demokratov v
Dalmaciji
Napređelc naše prestolnice
kdor- je \idel Helj;rad samo neposredno po Nojni in l)i prišel šele sc-daj /opet tja. hi ^'a ne spoznal več, tako se je i/.premenil. šli'vilo nje-{Tovejra prt'l)i\alst\a se je skoio po-četvoiild. na nn'sln. kjer so stale jjred tO leti še nekake k()lii)e in ko-č(% se dvifjajo danes moi;(ične palače. Kjei- si se pri'd leti ponoči Se (thnpru) kotalil v lemi po ra/oranih eestali. se lahko danes šetaš v razkošni iazs\etlja\i po gladkem tlaku itd. \sak. ki je hil v lielgradu, si je (jotovo ofjledal tudi /nameniti Kali-niegdau. a \sak je f;'oto\{) tudi premišljeval, kako lepo hi se dal ta urediti in prirediti. .Sedaj je izvršeno tudi lo. Slika na levi nam kaže. kako U-po .so ga legni itali, da je tiaiies res laltko prestoltiici \ čast iti jiotios. Sein so |)osta\ili litdi V1eštro\ ieeve-ga ~;/.iiiago\alca< (glej sieher na destii v ozadju), za katerega je div; jala \ helprajsketn časopisju š(> nedavno taku I j Illa borba.
Silice le SlovensRemu biografslcGinu IcKsilconu
Kleinmayr pk Ferdo
(* 1881), humorist.
Knučič Fridolin (IH59—1922). vojaški tehnik in pisatelj.
Klekl Jožef
(* 1874), nabožni pi.satcij in jjolitik.
SlovensRe planine po simi
{\-^v slike je posnel i:. prof. Janko l'avnik.)
Bilo je v drugem letu našega stoletja. Otroci so mi podaljšali lio/ie-ne počitnice /. ošpicami, .sklenil sem jili porabiti - ne ošpic, ampak počitnice — /a gorske mre. lo je bilo takrat nekaj tie/aslišaiiega. Pozimi, pa v gore! ;Kaj so ti J(. znn^šalo:'« začudil se je brezniški /upnik 'loma/ 1'otočtiik. čigar gostoljubje sem tedaj ii/ival. .Nie boljše nisem tia-lelel pri  .Mja/u.
I'() dobro uspelih iLiiah na .Stol in I5egnn i'^čico sem mu pisal, naj tni fireskrbi /anesljivega \odiiika. ki ]v vajen zimskih ttir. ko pridem drti-gega dtie tia postajo na l)o\je, me .Mja/ urno prime /a loko in /ačm-siliti:
11 it i'o. h it ro. <la le ne \ idi jo!«-kdo'v /a\ /amein se ja/. Kdo drugi, kakor (Ud/niki. ki te čakajo,  da   te  od/eno   \   norišnico, kamor spadajo listi, ki  Triglava uiti \ najhujši zimi ne puste \ miru.«
l'dzneje se je Alja/ večkrat pohvalil, kakšno naročilo je dal takrat .šinercu.
Janko Mlakar bo prišel, da greste z njim na Triglav, l'eljite ga malo po Krmi. pa tam. kjer je največ snega! Ko se bo zadosti naliodil iii prenirazil. ga pa priženite k meni nazaj !i
.Seveda se je s icm naročilom prijatelj Jaka luij rajši pohvalil, kadar sem bil ja/ zr.ivcn.
Da. v tisiih časih so imele naše gore pozimi nnr. Planinci smo jeseni, ko jih je debel sneg zapadel, namazali okovanke z mastjo, dereze in cepin pa z va/elinom. Vsa ta ropotija je i)očivala večinoma do binko-šti. ko so na (iolici prvi narcisi pogledali iz tal. Zimske ture so bile namreč silno težavne in često tudi nevarne. D(dga noč. hud mraz in debel sneg. to je In risia pogo.'sto neizmerno oviralo. (Clo v majniku sem nekoč porabil za tisto kratko pot od Vodnikove koče do Kredarice — sedem debelih ur. torej nekako toliko, kolikor je pozimi dneva. S krpljami si  si  res nekoliko ])omagal.   loda
večkrat p- pa v liiiOi /inii sneg tako mehek, da ni za dereze, nasprotno pa obenem t;iko trd in zmrznjen, da ni za krplje. In tako ii m' kaže ihii-gega. kakor ila se vrneš, kakor sva se tudi midva s .šmercoin. dasi sva bila že blizu tam. kjer se Krma prevali v Velo polje.
Dandanes je seveda \ se drugače. Sinitčar pride na smučeh tudi v strmini hitro kvišku, doli pa gre kar samo. Pol. za kaleio si porabil s krpljami celo tiro, pi-esmukašj /daj v ludxaj minutah. Zalo lahko trdim, da so smučarji osvojili gore v zimi. Ues je. <la so večinoma v prvi vrsti športniki, ki jim je le za smuko, za užitek, ki ga imajo, ko fiče po strminah, da bi jih niti gams ne dohajal. Vendar se v novejšem času velino Ixdj množi šuvilo onih. ki jim je smuka le sicdstvo do cilja, ki na smučfdi iščejo lepote zime v gorah.
\ kljub največjemu domovinskemu navdušenju moramo |>riziiati. da so \ isoke Ture lepše od naših gora — \ letnem času. kako krasno je nasprotje med črnimi stenami \CI. kleka in bleščečimi ledeniki, medtem ko so naše iilanine. potem ko sneg skopni, nekam enolične v barvi. Sneg. to je tisto, kar daje goram največjo lepoto. \sak. kdor je ob-činhival izpod Nodnikove koče Triglav v letni in zimski obleki, mi bo gotovo pritrdil.
.Naše gore dobi' s snegom povsem drugo, lepše lice. Ožje police, lašte. grušč, vse to pokriva po zimi gladka osniv.ena odeja, ki se blešči v solnč-nili žarkih ko srebrn oklep. Pogled na osire snežene gi<-biMie, na s tanko ledeno skorjo prevlečene stene, širna bela polja, globoko zametem' globeli in d(]line. je v zimskem jutru pa tudi ob zahajajočem solmu nekaj ncpripisno lepega.
la zimska lepota privablja leto za let<uii več j)lanincev v gore. in ni daleč čas. ko bodo morale biti planinske koče celo leto oskrbovane, kakor |)oleli, tako tudi v najhujši zimi. Janko .Mlakar.
SUupina PodrÉe gore
s .Storce vrha v Bohinju
Na levi ;
"Planina Vogel
v Hohinjn.
Spodaj \ krogu :
MlartulfRova sRupina
s Podkorcnskih senožet.
Triglavsko pogorje
z Zgornjega Vogla.
Na desni :
Motiv iz Podkorena
Spodaj v kiiign :
Snežni zamet
v doliui Za jezeri.
„VsaK začetek je težak . .."
Na levi : Hotlv ix Krme. — Na desni : SIcupIna Škrlaticc s l'odkorciiskih senožet.
v y^elemestni
elelcirarni
Elektriku jo velesila. V njeni centrali ji je prestol. Kakšna je moderna električna centrala, nam kaže današnja stran, ki |)rinaša slike nekaterili objektov i/, ene i/med velikili berlinskih elektraren. V reda leže kolosi eden poleg drugega, njih srca pa utripajo v bla/.ni naglici (si. 1). Vsi ti sti-oji skupaj premorejo nad lOO.OOO konjskili sil. — Turbo generatorji (si. J) so danes moderni roboti električnih central. Nikjer ni \vi- \ iileti orjaških, bol)-nečili parnih strojev / velikanskimi /ainašnjaki. .SkroiiMia parna turbina, ki je neposredno sklopljena z generatorjem, opravi s svojimi 5(100 obrati na minuto več ko 10 enako \elikih parnih strojev. Turbogene-
rator, ves v žtdeznem ohišju, kot ga vidimo na sliki (J), ima J7.6()0 KS (konjskih sil). Silna je eneigija. ki jo pret\arja gem-rator iz mehanične v električno: to ui več -ikrornui hišni električni tok. Po debelih kid)lili gre <lo (hdge stikalne plošče, kjer se razdeli na vse potrebne vode. za baterije, usmerjevalci-, trauslormatorje itd. laka stikalna plošča je že cela didga stena, z iievi'rjetno množico slikal in merskih inst rn nn-utov. ki kažejo napetost, jakost itd. električnega toka (sl.'il. Da pa more tok še daleč naprej iz centrale, mu zvečajo napetost, kolikor j<' mogoče. Dandanes so daljnovodi z 100.000 V (volti) in več že nekaj navadnega, (ločini ima naš hišni tok le t5o V oz. 220 V. SI. 4 nam kaže transformator, ki spremeni napetost (dektričnega toka iz "lO.OOO V na 100.000 \. Na tralis-forinatorju vidimo velike porcelaim-ste izolatorje, jireko katerih s(> odvaja lOO.OOo' V (ok za celih 27.000 KS. Transformator sam je ves v kotlu, ki je'zalit z oljem — telita jia samo — 77.000 kg.
.S tem pa seveda še ni konec vs(di strojev, ki so potrebni za (dektrično (entralo. Treba je še ogromnih parnih kotlov, ki dovajajo parnim turbinam redno nove jmre, potrebne razne zračne in vodne hladilne naprave, ki hlade stroje, kadar so v polnem teku. Tako nam kaže si. 5 samo črpalke, ki polnijo parne kotle z vodo. Vse to in še marsikaj da šele — električna centrala.
I slika zgoraj :
Pogled v strojnico mestne eleKtrarne v Rummelsliurgu
2 slika :
OgroMAni turJjogene-rator
za 27.000 konjskih sil
3 slika :
Glavna stUcalna deska
v rutninelsburški elektrarni Slika na desni ;
Prostor s stroji, ki črpajo vođo xa parne stroje
Ix đelovanfa našifi oblastni^ odborov
Slovt'Siia liliigoslovitcv novega mostu ee/. Krko v šniihelu pri Žužemberku, ki se je vr.šila preil kratkim. .Most je zgradil ljubljanski oblastni odbor, ker je stari skoro po])oluoina razpadel.
Na le^i:    jllcad. sUkar Hinko Smrekar
ki je obhajal pred kratkim 25 letnico svojega umetniškega delovanja.
Današnje arabsko pismo rešiš prav lahko, če le nisi kratkoviden. Poskusi! — I. nagrada: Beg, Naše gobe; 11. nagrada: Oankar, Moje življenje.
Rešitev magičnega kvadrata v št. 51 je nešteto. Navajamo eno: 1, 55. 51, 50, 5, 6 — 55, 11, U, 25, 24. 4 — 8. 26. 25.' 12, 15, 29 — 28. 20. 21. 18, 15, 9 — 10, ir, 16. 19, 22. 27 — 51. 2, 5. 7, 52. 56. — Rešitev je prispelo 151. Za I. nagrado je bil izžreban; Kr. Vrečko. Trziit. za 11. nagrado pa P. Merala, Kočevje.
Rešitev l)o/.ične križaljke v št.52: Vodoravno: 2. pa: 4. \:'.\a; 6. sramota; 8. tu; 10. et; 9. Kina; 11. ter; 12. sila; 15. so; 14. kit; 16. mira; 18. in; 19. liram; 21. Aida; 24. o|)aI; 26. ina; 27. Jsiis; 29. četa; 51. dob; 55. božič; 54. meč: 55. mi: 57. ar; 5S. rak; 40. ino; 41. Ana; 42. Herod; 48. Pilat; 55. savana; 54. .Vrabec; 56. .Sava; 57. Kalan; 59. lava: 60. jaslice; ()1. D(<vin; 65. lavina; 64. i)ost: 65. as; 66. Ob: 68. Peca; 69. dan: 72. uganka ; 74. Zika: 77. macola; 79. Sora: 80. rop; 81. olka: 85. av; 84. tanin; 85. labod: 86. rabi: 87. .\ral)ec; 90. okonel; 92. Kanaan; 95. lira: 94. Odesa; 95. av: 96. Col; 9«. pit; 99. ep; tOl. iiar; 102. kal; 105. pel; 105. Cipar; 107. lopata; 1(0. vi; lil. Kr; 112. oko)); 114. ki\i; 116. mi; 117. ozon; 118. ali; 120. rok; 121. ego; 125. vo; 124. par: 125. Pan: 126. stan; 127. orel. — Navpično: I. Sa\a: 2. perut; 5, kitara; 5. aiuetist; 6. stenj; 7. omelo: 15. palma: 16. Miha: 17. I.Mll: 20. ,\dam; 22. Iiožič; 25. mamut; 25. lasa; 28. se; 50. Jožef; 51. Dom: 52. bič; 55. .Marija; 56. Iran: 59. kopa: 42. Ibnana: 45. Ilva: 44. Ha (radij); 45. on: 46. da: 47. jaslice: 48. pa; 49. ir (iridinm); 50. lak: 51. .\luulon: 52. teleskop; 55. Sa\ica; 55. Cavtat; 56. Savel; 58. ni; 50. Laponec; 62. .Nazaret; 64. |)apii'; 65. si; 66. omaka; 67. lia-uovt'c: 69. doba: 70. ,\roii; 71. Nada: 72. I ral; 75. Cobi; 75. kabaret: 76. ave: 79. sak: 82. ka<lilo; 84. to: 88. as: 89. cv; 91. lo[)a: 94. opal; 97. lar; 100. pivo: 105. Pariz: 104. tanin; 106. pipa; 108. Peko; 109. komar; 115. kilovat; 115. Volga: 119. ikoiui;121. Kpir; 122. orel; 123. ps. — Število rešilcev in imena izžrebanih bomo priobčili prihoilnjič.
Sergej Minclov:
Car Berenđe/.
(Povest iz .'sibirskega pragozda.)
XI. poglavje.
GrigoiiJ jc razumel, da iijeinu kričijo, iii je izpiislil povodec. Konj se je lakoj opoinogek ni nastavil struji vsega hoka, iibial jo je potez, da hi s prsi rezal srdile \;tlt)v(>... voda se je vzpenila. na-okrt)g so vzkijH'li meliti reki. Potem je postala reka bolj plitka. Ko se je (Jiigotij vzpel v strmi breg, se imi je zlila voda \ etirkili iz škornjev kakor iz pre-Itiknjanili vrcev; ni bil pač dvignil pravočasno nog. Piijalial je navzgor, pa se pričel križati ... Iiilro ga je naučila Oja. kaj [)omeni na konju broditi |)lanin-ski liiidonrnikI
Onstran Oje s(> je zopet pričela živčv zelena tajga: voda in kamenita struga sta vselej nslavila ogenj, kadarkoli je bit nastal.
V mestih .so si izmislili Ijndje vsakojake pripomočke: še vreme lahko napo\(\j() vnapr(\j |)o škatlici
s siekltMiim pokrovom. Kh. kako jih te škatlice go-Ijnlajo! Zato |)a nikoli ne lažejo znanilci v iajgi. (!ospodo\ i shtiri: kakor mina črna žolna in pestra živalca, biiriindtik (progasta veverica, seitirus stria-tiis). Žolna molči, če so lepi dnevi: samo neprenehoma leta kakor temna senca od ene cedre do druge. Hiirtinduka ni nikjer videti ali slišati. Če pa za-cmoka in steče po podrtih drevesih in če prične klicati žolna, nič ne dvomi: kmalu le bo pral dež!
To .so doživeli tudi naši sli. Sredi lepega dneva, ko so bili Se v pogoreli tajgi, je zastokala žolna in prilezlo jc^ ven toliko biiriindukov. ko da jih je kdo iz vreče stresali \odnika sta pričela priganjati potnike; lr(d)a je bilo prili čimprej do primernega kraja za |)reiiočišče. Čim so prišli čez drugo Ojsko sleme in se jeli si)uščati \ dolino, je že pričel nale-tavati dež: po vsej tajgi je zašiimelo kakor suho listje, čeprav ni bilo vetra.
Pre^den se je zmračilo, so naši potniki priromali do vznožja .Markovega slemena. .\i visoko, pač pa je biijnozeleno. V dolinici pod lirtbi so taka drevesa,
Naš modni KotičeJc
žciiipia s pasom in vlo/.niii\ (pletenim) motivom na desni strani. Živaline. skladno sestavljene barve se otroku (ha/estno prilegajo.
Drugi vzorce (levo zgorai) kaže pleteno športno opremo za deekc. Životek ))okriva svitcr s poprečnimi vzorci ; hlačice so dolge, tesno se oprijemajoče, iz kosmate volne, ki učinkuje kakor kamelna dlaka. Te vrste volna se zaradi svoje izvirnosti in praktičnosti vc-dno bolj uporablja.
Ktij bi podaril ?
Pravijo, da ni toliko ležeči; im tem, kaj kdo podari, ampak način kako podari. Kdor more naj, verjame in poizkusi, če se mu posreči kogarkoli z malim zadovoljiti. Na vsak način pa velja, kai- pravijo Nemci :   I.opov, kdor več da. nego
mori'.- — Naša slika kaže nekaj izbranih drobnarij, s katerimi je mogoče ustreči ženskam.
Poludolj;
ko/Jišček
je zadnja krznarska novost, ki si je hitro osvojila ženski^ modne kroge. Večinoma so ti paletoli iz drage kožuho\inc — saj so namenjeni damam, ki se pečajo s sportom in si morejo za druge prireditve omisliti še I —1 druga kožuha (dolga). Paziti jo treba, da se l)ar-va krila in klobuka sklada z barvo kratkega kožuha.
Za naše male
če so pletenine Z( odraščene   praktičn in lične, so to še posebni meri za otro
ke. Komaj katera druga snov tako vse stransko zailovoljuj
zahtevo zdravstva, štedljivosti in lepo čutja, pa naj hod pletenine volnene al bombažne. Izbira j
danes na plctenin-skeni trgu že nepre gledna — neglede n razne delavnice, kje je mogoče vsak Iii naročiti, kar le zelimi .Naša slika kaž nekaj ličnih vzorcev .Spodaj na levi vidi mo dojenčka v zibel ki. ki je v mični ph teni volneni jopii varen pred miazoii .Na rokavčkih in ovratniku je jopic okrašena z vezenin zvezdicami ali cveti vi. Istotako pleten kiičinica se mora se veda v saj v barvi skli dati z jopico in en; ko tudi roka v čk i.
\ zoreč IUI desni zgoraj nam kaže pleteno krilce za dom ; navadno je gladko pleteno in po vrhu z roko vezeno ali pa so razni pisani vzorčki vpleteni, laka oblekla se nikoli ne zmečka in je vedno enako mična.
/a inajliiK; dečke ni nič Ijiibkejšega kakor kratke igralne hlačice z enakimi pletenimi naramnicami. Hlačice so glailko pletene in kar se da žive barve: rdeče, modre, žolte. Seveda je tudi zgornji del (jo|)iea) pleten in se ujema s lilačicami v barvi.
/a tnijtnlajši; modne dame velja prvi vzorec. In vidimo plisirano krilce, pri
Latei-eni   se   •riihe   nikoli   ne   i/p-nlie    Lei-   sn   \i»l<'+en(' ¦   y><'r,i-nii   /li'l   inm   /»lilit/
(lit zaslililjo \ nebo: iravr iti cvciitc lam sfžcjo konju (lo pisi.
Komaj so pod (H'di-o zakuri li. se je zc ziiti-a(ilo. Irina jo bila poiux-j kakor \ rojiti. \ cdciioj Sa\iT- se jr zk'kiiil hlizii ojiiija. a ni inojicl zas|)ali: jilcdal jc \ icmo ili posliišiil šcpciaiijt" \ lajgi. Dokler so se pod tun i vozili, mu ni bilo nit'-, ni obr-iitil nobencfia siralni. .\ zdaj ponori in ob lem slabem \ leineiui mii je |)ii("elo nekam bili sre(\ - Bojivc kje pi-e/.ijo liizbo j n i k i i:* — mil je hodilo po jihivi: — Podobtt ni. da bi Vabilin kaj takej;a ptx-el . . . niso tukaj v hribih .še kaki tolovaji':* Prežijo nemara liikaj na nas v iemi. pa čakajo, da zaspimo . . .
.\ |)ol(Mn se j(> spomnil, da se lazbojnikcjm ne bi izphu-alo skozi vse leto )i(>žiili ob stezi \ filobini ttijjie in tam (akiili na rinlke potnike s ])iaznim žepom. /.()i>et se,je pomiiii ni dvoma, dti je le \abilin na slabem {•lasti, ne pa _;nie \ (em kraju! Z Vabili-iioin i)a je Irdno upa! p .-lnvodja. da se že zmenila; saj sia bila nekoe d   . a ziiancii!
Dež jo šimiel in 'ii)al v spanec. \ temi so konjem žvoiikljali kra^      ki... Kdor tajge ne pozna,
ima |)ri'(l njo sirali. a kdor jo pozna, je v njej kakor donui pri materi I I aj{;;i tazpilia in izirebi vsako nt>~ sre(() in \sako ležko misel. C loveka ob\aiiij(> \ se bolj ktikof zidana trdnjava, jesii mii da in |)ili ler mil s (iidežno pijačo pomladi stce. Ntij \slopi ('¦lovck \ lajpo kakor klada neroden, ven piide vedno kakor sokol: ne boji se več- lastne sence pa indi medveda ponoči ne. spleza po sirmini pod oblake navzjior in se ne zmeni za \ se lol
Karaxiiiui je zaspala in indi \ edenej .Sa\iČ- je zaspal kakor doma.
XII. poglavje.
Pono(i je \ edeneja Sa\ iča zažejalo. .Sedel je in videl, da je dež brez sledit izfiinil. I5ila je svetla in jasna \w(-. Psa sla (l\ ijiiiila j:la\o. potrkala z repoma in s(> zop(M zvila \  klobčič-. Ljudje so spali.
\ edenej .Sa\ ič- je odkoraktil okoli cedie in naletel nenadno na vodnika.
— konje sva šla samo pojiledal . . . — je rekel eden.
(Dalie prihodnjič.)
nai{.TOiislc Jugoslovanske iisUarne v C/ublfani