odborniki skup- ščine Slovenske Konjice so se na zadnji seji dvakrat glasno in burno oglasili. Prvič so se ustavili ob ime- novanju ulic. Pred- vsem je šlo za »Vi- nogradno ulico«, ki |}i se lahko ime- novala tudi »Uli- ca pod vinogradi«. Zmagal je prvi pre- dlog. Drugič so se 23 dalj časa usta- vili pri določevanju odkupnih cen vinu. Kako zanimivo, da Slovenci še na se- jah skupščine ne moremo iz lastne kože . . . Celje, dne 4. marca 1971 — Številka 8 — Leto XXV — Cena 60 par Glasiio občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec HOČEMO SOODLOČATI! »MLADI STE DOVOLJ MOČNI, DA SE SPOPADETE S SKUPINAMI, KI NE PRIZNAVAJO VAŠEGA DELA« - ZNANJE, MOTIVIRANOST, INFORMIRANOST IN ODGOVORNOST SO PREDPOGOJI SAMOUPRAVLJANJA - »NE PRIZNAVAJTE AVTORITET RAZEN TISTIH KI STA JIH OBLIKOVALA DELO IN ZNANJE«JE DEJAL SERGEJ KRAIGHER CELJSKI MLADINI »Tema, ki ste jo izbrali za današnjo konfe- renco - Mladi, samoupravno dogovarjanje in od- ločanje - je časovno izredno primerna. Ne misli- te, da če pri vaših zahtevah ne dobite podpore starejših tam kjer delate, da ni potem mogoče ničesar narediti. Vaše zahteve in potrebe se ena- čijo z zahtevami in potrebami družbe. Mladinski problemi so enaki s tistimi, ki jih označujemo kot družbene. Ne pomirite se tedaj, ko kdorkoli vaše upravičene zahteve potiska na stranski tir zato bodite uporni s svojimi težnjami in ne pri- znavajte nobenih avtoritet, razen tistih, ki sta jih oblikovala delo in znanje. Ne čudite se, če k čistemu mladinskemu deluzberete samo ožji krog temveč še uporneje iščite oblike v katerih boste lahko čimbolje vskladili interese čimširše- ga kroga mladih ljudi.« To so bile besede pred- sednika SRS Sergeja Kraigherja, ko je kot gost razpravljal na delovno problemski konferenci mladine celjske občine. Samoupravljanje postaja vsebolj pričujoče v našem življeniju, kljub nekaterim, ki mu hočejo s svojimi pavšal- nimi ocenami o tem, kaj smo naredili v zadnjih desetih le- tih, zmanjšaiti vrednost. Žal so takšne ocene pogoste predvsem pri tistih, ki jim nd jasno, da je samoupravljar nje danes proces in ne stanje. Mladi ljudje v celjski ob- čini spoznavajo pomembnost samoupravljanja, samouprav- nega dogovarjanja in odloča- nja, še posebej v zadnjih ne- kaj letih in to tako na šolah, kot v delovnih organizacijah in na terenu v krajevni sa- moupravi. To ni samo for- malna politična ugotovitev, temveč dejsvo, da Je mla- dim jasno, (la samoupravlja- nje postaja vedno bolj pre- vladujoč družbeni odnos In da se je mogoče prav na osnovi sami upravnega sls^e« ma boriti 'a vse napredne Ideje. Tako so mladi ljudje v Ce- lju na nedavni delovni pro blemsiki konferenci poudarili, da želijo prispevati svoj delež v okviru sposobnosti in mož- nosti ter da hočejo biti so- udeleženi pri ustvarjanju tak- šnih odnosov, ki bodo vodili k še učinkovitejšemu reše- vanju perečih problemov. (nadaljevanje na 6. str.) DARINKA PAVLETIČ-LORENČAK, akademska slikarka, profesorica likovnega pouka, žena in mati (berite reportažo na 10. strani) je razpeta med slikarskim platnom, domom in šolo, a se ne pritožuje nad tem. Bolj jo boli usoda mnogih drugih žena: Nemogoče je to, da se pri nas delovne organizacije otepajo žensk, ker so ženske in ker so ali bodo matere. Je mar to družbeno pomembno? Tako se vprašuje. Praznik bi bil zanjo, če bi imela prost dan, ki bi ga posvetila družini. Njen glavni problem je čas. (Foto: Ivan PremzI) sergej kraigher v celju Prejšnji teden, v sredo. 24. februarja, se je mudil v Ce« lju predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher ter obiskal EMO in cinkarno, poleg tega pa se je udeležil tudi seje mladinske konferen- ce. Ni naključje, da so bili pri srečanju v EMO in cin- karni v ospredju stabilizacij- ski ukrepi in sploh proiz- vodni in poslovni programi v tem obdobju. To v polni meri velja tudi za cinkarno, četudi so tod prevladovali razgovori o sanacijskem programu, ki je spričo novih ukrepov do- bil izredno pomembno obe- ležje. Razgovori v EMO so se med drugim vrteli tudi okoli letošnjega proizvodnega pro- grama, V tem kolektivTi gre za nekatere nove posege. V tem okviru ima prvo mesto vsekakor proizvodnja kontej- ner,)ev za izvoz. Prav lako ne gre podcenjevati proizvodnje radiatorjev, zatem nekaterih vrst posode itd. Posebno poglavje v štabi- lizacijskem programu pa Una- jo nekateri notranji ukrepi, ki ne veljajo samo za poslov- nost, temveč prav tako za štednjo, za racionalnejšo pro- izvodnjo na vsej črti in po- dobno. Izredno pomembne pa so tudi odločitve na področ- ju osebnih dohodkov; gre na- mreč za korekturo osebnih dohodkov za okoli 450 zapo slenih. v bazi še bou odločno Prede dnevi je peti seji ob- činske konference ZKS v Ce. sledil seminar sekretar- jev osnovnih delovnih in j clružbenih organizacij v ce- i Ijski občini, na katerem je I sekretar CK ZKS tovariš Ing. I Andrej Marine seznanil nav- I ^ o najbistvenejših pred- ustavnih amandmajev. Predvidene spremembe v po-^ Mitičnem sistemu naše samo- '^■Pravne socialistične skupno- sti bodo v kratkem postale I predmet idejno-politične de- I javnosti celjskih komtmistov, I v okviru organizacije ' ^me, zla;stl pa Se navzven na ; vseh ravneb in.y. vseh Obli- kah političnega življenja v občini. Sočasfno pa bodo celjski komunisti morali sprovesiti v življenje sklepe In stališča pete seje občinske koferen- ce ZKS, ki je bila posvečena problemom socialnega razli- kovanja. Izredno tehtna in konkretna razprava na seji občinske konference mora najti enak, predvsem pa še bolj konkretiziran odmev v osnovnih organizacijah, v de- lovnih skupnostih in na tere- nu. Vprašanje delitve osebnih dohodkov, pozornost bo velja, la najnižjim, vprašanje nado- mestil v času bolezini, pra- vičnejšega razdeljevanja re- gresov, stanovanjske politike so samo nekatera izhodišča za analizo in razprave. Pri- meri nezasluženega pridoblt- ništva, bogatenja, visokih do- hodkov, ki niso rezultat de- la, pa celo podkupovanja in I korupcije, morajo biti pred- met brezkompromisnega ob- računa. Tema dvema nalogama, ki bodo dlje časa aktivirali ko- muniste v celjski občini, se pridružujejo tudi priprave na volivne koferenoe, ki bodo v celjski občini od pomladi in vse tja do jeseni. spet o kadrih ODLOK O PRENOSU PRESEŽKA LANSKEGA PRORA- ČUNA V SKLAD SKUPNIH REZERV GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ v okviru tistega programa, ki ga je celjsika občinslt bi morallo biti. Pa vendar, za- četek reševanja zahtevnih vprašanj je tu in zato je bila tudi razprava bistveno drugačna od tiste, ki je šele potegnila prvo brazdo v ledi- no kadrovsike pjolitike. Iz te obravnave so se zlasti iz- kristalizirali trije zaključki: zago- toviti dosledno uresničevanje za- kona o obveznem sprejemanju pri- pravnikov; sprejeti družbeni dogo- vor o štipendiranju in kreditiranju učencev; s problematiko o priprav- ništvu iin štipendiranju naj se se- znanijo vse delovne in družbeno politične organizacije. Po sklepu iste seje se je začela tudi javna razprava o bilanci sred- stev občinske proračunske potroš- nje v letošnjem letu; odborniki pa so mimo tega sprejeli odlok o prenosu presežka dohodka lanske^ ga občinskega proračuna (okoli 3,.3 milijona din) v občinski sklad sikupnih rezerv gospodarskih or- ganizacij . Razprava o delu komisiije za vprašanja borcev NOV pa je med drugim povzročila odlo''^Jtev, da naj občinsika skupščina ukrene pri republiških organih vse potrei>no za drugačno delitev sredstev za graditev stanovanj za bore« NOV. M. B. PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH: PRODAJA devizna sredstva na potne liste za privatna in službena potovanja ODKUPUJE tuje valute ter vnovčuje čeke in kreditna pisma ODPIRA in vodi zasebne devizne tekoče račune SPREJEMA dinarske hranilne vloge Banka posluje za stranke vsak dan razen sobote od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. IZPOLNITE NAGRADNO ANKETO T NA 16. STRANI NESREČA NA KRIŽIŠČU HASAN BESIMI, 37, iz Celja je hotel z )sebniin av- tomobilom na križišču Dečkove ceste in Ce«!^ na Do- bravo zaviti na levo, zato se je pravilno razvrstil na svojem prometnem pasu in na.kaza] spremembo smeri. Niisproti je prip)eljal. ne da bi zasenčil luči, voznik oseb- nega avtomobila J02E MURKO, 40. iz Celja, ki je med i!£vijanjem tr6il v Besimijev avtomobil. Pri tem sta bila la'-je poškodovana DANICA BESIMI iz Celja in voznik M irko. Škodo na avtomobilih so ocenili na 8.000 di- narjev. TESNO PREHITEVANJE rVAN MERNIK, 22, iz Celja je vozil proti Vojniku, ko ga je prehiteval voznik mariborske škode. Za tem je pripeljal e osebnim avtomobilom DRAGO GRAD, 27, iz Celja, ki je zaradi tesnega prehitevanja zadel v liTernikov avtomobil. Gradov avtomobil je zaneslo na levo v drevo, kjer je voznik padel iz vozila. Dobil je pretres možganov in druge težje poškodbe, škode je za 15.000 dinarjev. OTROK IN AVTOMOBILIST SLAVKO FRIDRIH, 27, iz Levca je vozil z osebnhn avtomobilom po Kidričevi cesti v Velenju, ko je ne- nadoma stopil na cesto 9-letni JURIJ DROLC iz Vele- nja. Voznik je kljub zavii-anju dečka zadel. Otrok je dobil lažje poškodbe. OSEM METROV PO NASIPU ANTON MESIC, 20, iz Andraža pri Polzeli, je vozil z osebnim avtomobilom proti Vranskemu. Zaradi ne- primerne hitrosti ga je na nadvazu pri Žalcu začelo za- našati. Izgubil je oblast nad krmilom. Avtomobil je str- moglavil po osem metrov visokem nasipu v globino. Voznik je bil laže poškodovan, škode pa je za 7.000 dinarjev. ZADREMAL ZA KRMILOM BRANKO FENDRE, 23, iz Brezja pn .Šentjurju, je med vožnjo skozi Vrbno zadremal za krmilom osebnega avtomobila. Zapeljal je v obcestni jarek. Lažje po- škodbe je dobil sopotnik MARTIN CERNOŠA, 26, iz Sp. Selc. škode na vozilu je za 8.000 dinarjev. PEŠEC MRTEV, MOPEDIST POBEGNIL JULIJ REPŠE, 52, iz Jagnjenice, se je peijal zvečer iz Radeč proti domu, ko mu je nenadoma skočil pred moped maskirani pešec ALBIN KLANŠEK, 39, iz Njivic 32. Mopedist ga je podrl in pešec je obležal nezavesten. Repše ni pKJčakal na kraju nesreče, temveč je odpeljal naprej. Naslednji dan je Klanšek umrl v celjski bol- nišnici. To je že deveta žrtev cestnega promet^a na celjskem območju v tem letu. PADEL JE VLASTA VODOVNIK iz Medloga in JO?:ICA VINK- SEL sta hodili po desni strani ceste proti Žalcu, ko je za njima pripeljal mopedist ANTON HRIBAR, 64, iz šešč pri Preboldu. S krmilom je zadel Jožico Vinkšel, ki je bila meter od roba ceste. Vozil je s kratkimi lučmi. Zaradi lažjih poškodb so mopedista, ki je pa- del, odpeljali v celjsko bolnišnico. TRČIL V VRATA MARTIN MAROLT, 30, iz Mozirja je peljal z oseb- j nim avtomobilom iz Velenja proti šoštan.iu. Na odce- j pu ceste za tovarno Gorenje je videl, da so vrata \ o?,'raje odprta. Ko je pripeljal 4 metre do vrat jih je j vratar zaprl, ker ni opazil avtomobila in pričel čistiti ■ sneg. Voznik je trčil v vrata in tako podrl vratarla JO.^^ETA VIDEMŠKA. 30, s Prelskega, ki je dobil laž- je poškodbe, škoda na avtomobilu je minimalna. RAZDALJA VJEKOSLAV OČKO, 32, se je peljal z mopedom za avtobusom po cesti II. reda v Rogaški Slatini. Voznik avtobusa FRANC TURK, 30, iz Soseske Ložnica je pri hotelu Trst zmanjšal hitrost in mopedist se je zaradi prekratke varnostne razdalje zaletel v zadnii del avto- busa. Pri padcu se je laže poškodoval po »lavi. SEKAL JE OVINEK MIHAEL KRI2NIK, 28, iz štor se je peljal z mo- torjem iz Kompol proti domu. Na nepreglednem za- voju je peljal po sredini ceste — sekal je ovinek — v trenutku, ko je pripeljal nasproti z osebnim avto- mobilom ANTON KAJBA, 30, iz Štor. Križnik se je zaletel v avtomobil, od koder ga je vrglo naprej na voziček, ki ga Je peljala NEZA TOVORNIK, iz Laške vasi. Padla je tudi Tovornikova. Motorist in Tovorni- kova sta bila teže poškodovana. Valentin Lorber, 22, Celje, poškodoval si je levo roko; 8tane Fidler, 44, Šentjur, po- škodoval si je desno roko; Vinko Mihelak, 23. Kavče pri Velenju, poškodoval si je de- sno kračo; MusUfa Mehme- dovič, 18, Celje, poškodo- Oglajner, 37 ,Celje; poškodo- val si je levo ramo; IMiha val Si je prste leve roke; Ivan Tolazzi, 24, Velenje, po- škodoval si je levo roko; Ana Vajdec, 46, Podlog, poškodo- vala si je levo stopalo; Fri- derik Kodela, 34, Celje, po- škodoval s: je glavo; Milan Medic, 22, Velenje, poškodo- val si je de.sno podleht; An- ton Bincl, Ljubija, poškodo- val SI je desno zapestje; Av- gust Kučiš, 46, Hum na Sutli, poškodoval si je desno roko; Jera Rešek, 19, Celje, po- škodovala si je desno za- pestje; Anton Mulej, 18, Što- re, p>oškodoval si je desno roko; Vinko Vodeb, 16, Tra- tna pri Slivnici, poškodoval SI je desno kračo; Antonija Križan, SI. Selce, poškodo- vala si je prste desne roke; Andrej Oven, 26, Velenje, po- škodoval Si je prste desne roke; Marta Felicijan, 34, Ve- lenje, poškodoval si je hrb- tenico; Matija Ribič, 40, So- jek pr; Frankolovem, poško- doval SI je prste desne roke; Jože Vehovar, 36, Rečica pri Šmarju, poškodoval si je le- vo koleno; Alojzija Rožič, 31, Mozirje, poškodovala si je desni komolec; Karlo Pavič, 46, Hlevnica, poškodoval si je prste leve roke. CELJE Poročilo se je 21 parov, od teh: Bogdan Geoheli, Celje :n Marija Slemenšek, Raz- gor; Jože Komplet in Olga Cigelšek, oba iz Celja; Peter Kramer, Prožinska vas in Marta Došler, Šempeter; Aleksander Lončarevič in Mi- lenka Glas, oba iz Celja; Sta- nislav Razgoršek, Loče in Magdalena Novak, Začret; Martin Vozlič in Lenka Kranje, oba iz šmartna v Rožni dolini; Mihael Jurak. Celje rn Marija Sarlah, Šem- peter. HRA.STNIK Franc Brilej, polirec, Hras- tnik in Zorislava Aškerc, de- lavka. Dol; Anton Volavšek, rudar, Hrastnik in Zorislava Plahuta, delavka, Trbovlje; Franc Selan, inženir in Ma- rija Piki. trg. pomočnica, oba iz Hrastnika; Jože Mejač, strojni ključavničar in Cvet- ka Wolf, delavka, oba iz Hrastnika. LAŠKO Franc Rezec, mizar, Ojst- ro in Vida Vogrinc, poljedel- ka, Konec; Klemenčič Mar- jan, vrtnar in Jožefa Gu- ček. trg. pomočnica, oba iz Laškega, Emest Ščukanec, inženr, Trbovlje in Marija Za.ic, ortopedagoginja, Kii^o- vec. LJUBNO OB SAVINJI Frančišek Ermec, 49, klo- bučarski mojster, Ljubno in. Marija Tesovnik, kmetoval- ka, 43, Savina. SLOVENSKE KONJICE Viljem Kotnik. 31, Vitanje in Veronika Kalšek. 25, StrSr n ce; Ivan resjaU, 21, m Ma- rija Gradnik, 21, oba iz Vi- tanja; Marjan Kukovič, 23 in Elizabeta Vodušek. 27, oba iz Velenja; Alojz Mernik, 22, Padežki vrh in Alojzija Hren, 20, Crešnova; Rudolf Kovše, 37, Zg. Zreče in Pavlina Koj- nik, 37, Sp. Preloge; Silve- ster Verdnik; 52 in Lijepo- slava Fijavž, 43. oba iz Sp Zreč; Janez Povh, 33, in Ro- zalija Hohler. 21, oba iz Te- panja. ŠENTJUR PRI CELJU Anton Pušnik, 34, kmetova- lec in Marija Poljanec, 20, poljedelka, oba iz Visoč; Mi- lan Tovornik, 31. mizar, Cr- nolica in Zorica Grom, 26, gostinski tehnik, Primož; Ru- dolf Gračner, 24, poljedelec. Ravno in Milena Guček, 19, poljedelka, Bresje pri Dob- jem; Marjan Vnučec, 23, de- lavec, Celje in Slava Šala- mon, 17, gospodinja, Boleti- na. ŠMARJE PRI JEI^ŠAH Ivan štrukelc, Lemberg in Marija Homšek, Radoblje; Silvester Kosi. Sodna vas in Ivanka Jager, Vrh; Marjan Sivka in Maa^dalena Babnik, oba iz Rakovca. ŽALEC Zakonsko zvezo je sklenilo 22 parov, od njih: Srečko Ci- lenšek. 24, Ojstriška vas in Jožica Skok, 23, Šentrupert; Štefan Cokan, 24, Kale in Verica Šarlah. 21, Šempeter; Anton Tkalec, 47, Založe in Jedert Zajšek, 34, Orla vas; Jožef Sanda, 22, Kasaze in Silvestra Zupane, 20, Liboje; Miran Cokan, 20, Vrbje in Marija Verdev, 18, Gotovlje; Ivan Ašenberger, 22, Žalezno in Maksimiljana Pliberšek, 20, Lopata; Mh-oslav Pola.jžer, 25, Ar j a vas in Zdenka Letonja, 21, Celje; Stanislav Tavčer, 36, Grušovlje in Ivana Juhart. 27, Polzela; Anton Grabner, 28. Griže in Alojzija Aškerc, 23, Vrbje; Vladislav Šuper, 23, Vel. Pirešica in Angela Jelen, 19, Pemovo; Ivan Vra- njek, 29, Ložnica pri Velenju in Jožefa Zabukovnik, 25, Do- brič; Ivan Bratušek, 23, Ce- lje in Marta Golavšek, 20, Ve- lika Pirešica; Ivan Doler, 23, Šmartno pri SI. Gradcu in Doroteja Aschenberger, 16, Legen; Rajko Podhovnik, 24 rn Jožica Drev, 18, oba iz Prelske; Karol Ribič, 36, Tr- nava in Marija Ožir, 27, An- draž; Baltazar Dedič, 30, An- draž in Terezija Hlačar, 22, Polzela; bila je tudi zlata po- roka ;n sicer Urh Bazant, 77, upokojenec in Marija Bazant, roj. čebin, 70, gospodinja, oba iz Pongraca. CELJE 35 dečkov in 31 deklic LAŠKO 1 deklica SmVENSKE KONJICE 2 deklici ŠENTJUR PRI CELJU 2 dečka in 1 deklica . CELJE Alojz Pušnik, 59, Slivnica; Frančiška Breznik, 69, Lopa- ta; Alojz Verstovšek, 58, Cur novec; Lr^ula Kioflič, 86, Zg Hudinje; Marija Verk, 48, Mestinje; Franc Bukovec, 85. Dolenja vas; Marija Gorjup, 87, Zadobrova, Leopold Kline, 60, Zlateče; Kari Pozinek, 71, Štore; Marija Rožer, 79, Le- skovec; Juiijana Ocvirk, 81, Lešje; Ivan Pangerl, 75, 2e- pina; Jožef Kranje, 53, Jun gert. HRASTNIK Ivan Nikič, 43, rudar, Hrastnik in Herman Zornik, upokojenec, Hrastnik. LAŠKO Ana Klakočer, 57, gospo- dinja, Šmihel; Jožefa Terbo- vec, 59, gospodinja, Gabemo in Franc Zaje, 61, soc. pod- piranec. Brez« nad Laškim. UUBNO OB SAVINJI Franc Fludernik, 95, kro- jaški mojster, Primož pri Ljubnem. SLOVENSKE KONJICE Terezija Konec, 76, Veše nik. ŠENTJUR PRI CELTU Jožef Kožar, 72, preužit- kar, Primož; Franc Štarkel, 61, upokojenec. Vodruž: Alo,j- zij Pišek, 26. delavec, Tratna pri Grobelnem. ŠMARJE PRI JELŠAH Senečič Antonija. 78, Tr- žišče; Alo.izij Planine. 72, Zdole; Ana Hauer, 88, Trž- šče; Marija Bovha, roj. Bah, 77, Vrenska gorca; Elizabeta Vrenko. 88, Kozje in Cecili- ja Strašek, roj. Graf, 75, Za- drže. ŽALEC Marija Jelen, 78, soc. Pod- piranka, Založe; Jožef Kot- nik, 38, elektromonter. Dobr- teša vas; Ivan Brešar, 41, upokojenec. Polzela in Fer- do Jelen, 36, avtoprevoznik, Letuš. PROSTE KAPACITETE Prosto je v zdraviliščih, ho- telih, gostiščih in pri zaseb- nikih ter v planinskih posto- jankah. Hotel Evropa in ho- tel Celeia v Celju ter hotel Kajuhov dom v Šoštanju pri- poročajo rezervacije. Kapa- citete na Golteh so do kon- ca marca zasedene. PLANINSKI DOMOVI IN IZLETIŠČA Odprti so: dom na Podol- ševi, Mozirska koča, hotel na Golteh, dom na Gori Oljki, Celjska koča, dom na Sve- tini, Andrejev dom na Sle- menu nad Šoštanjem, Pla- ninski dom v Logarski dolini je zaprt do 10. marca, odprt je tudi hotel Rinka v Solča- vi in pension Rogovilec v Robanovem kotu. DRSALIŠČE Drsališče v celjskem Mest- nem parku je odprto vsak dan od 10. do 12. ter od 14. do 17. ure, ob pnanedeljkih, sredah in petkih pa tudi od 19. do 21. ure. ŽIČNICE IN VLEČNICE Gondolska žičnica, sedežni- ce in vlečnice na Golteh ob- ratujejo vse. DEŽURNA LEKARNA Do sobote 6. marca je de- žurna Nova lekarna, Tomši- čev trg 11, od sobote od 12. ure dalje pa lekarna Center, Vodnikova 1. Četrtek, 4. marca ob 19.30 ujj Ignac Kamenik: »Galebi« 2^ IV mlad:nsk: abonma ^ izven. Petek, 5. marca ob 15.30 »Galebi« za I. mladinski abonma in izven. Sobota, 6. marca ob 9.00 urj Oton Zupančič: »Veronika Deseniška« — zaključena predstava za tovarno perilij Toper Celje. Sobota, 6. marca ob 16.00 un »Veronika Deseniška« ^ gostovanje v Sevnic . Nedelja, 7. marca ob 15.30 uri »Galebi« za nedeljski popoldanski abonma in iz. ven. Nedelja, 7. marca ob 20.00 uri iE>lward Bond: »Rešen« — gostovanje gledališča GLEJ iz Ljubljane. Ponedeljek, 8. marca ob 10.00 uri Veronika Deseniška« — zaključena predstava za to- varno perila Toper Celje. Ponedeljek, 8. marca ob 17.00 uri »Veronika Deseniška« — zaključena predstava za ob- činsko konferenco SZDL Ce- lje. Torek, 9. marca ob 19.30 uri »Galebi« za VI mladinski abonma in izven. Sreda, 10. marca ob 17.00 uri »Galebi« za abonma upokojencev in izven. UNION: od 4. do 7. marca ameri- ški barvni film »M. A. S. H«; od 8. do 11. marca ameri- ški barvni film »Peklenska steza Indianopolisa«. METROPOL: od 4. do 7. marca franco- ski barvni film »Ne pelji me v skušnjavo«; od B. do 11. marca francoski barvni film »ženske«. DOM: od 4. do 7. marca Italijan- sko-španski barvni film »S© dem žensk za sedem kav bojev«; od 8. do 10. marca francoski barvni film »Ne- navadna zgodba Eddija Chapmana«. DOBRNA: 6. in 7. marca francoski barvni film »Nenavadna zgodba Eddija Chapmana«. Predstave so v kinu Union in Dom vsak dan ob 16., 18. in 20. uri, v kinu Me- tropol ob 16.30, 18.30 in 20.30 uri, na Dobrni pa v soboto ob 18., v nedeljo p« ob 16. uri. NOVOSTI S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Britovšek M.: Anton Fft ster in revolucija 1848 v A* stri ji. Maribor 1970. S. 35160 Bleiweis S.: Gozdarska ^ nologija. I. Ljubljana 1970 S. 35150. Hafner G.: Atene in Rim Ljubljana 1970. S. 32020/3. Slovenke v narodnoosvobo dilnem boju. I—II. V Ljub Ijani 1970. S. 35155. Optimizacija obdelovalnil sistemov. Ljubljana 1969. S 35154/1. Markovič P.: Poljoprivre^ na geografija. Zagreb 197( S. 32741/7—8—9. v udlicni organiuaciji pro- fesorjev in učiteljev telesne ^/zgoje Je bilo na smučiščih (lolteh letošnje področno prvenstvo učencev osnovnih gol. Najboljši so na tenri te- jpiiovanju dobili vizo za so- (jelovanjc na republiškem pr- venstvu. Sodelovali so pred- stavil vki osnovnih šol iz Za^ gavja '.n celjskega področja. po uspehu so najbc>lj.še re- 2Ult!ite dosegli Celjani, Sto- rani m Trboveljčani, Tu ia tam pa so se med najboljšo osmerico vrinili še zastop- niki Žalca, Velenja, Mozirja, Belih vod in Zagorja. Zmagovalci: starejše pio- nirke: Lončar 1:09.7, Jug 1:09,8 m Govedič (vse Celje) 1:11,8; mlajše mladinke: Je- zemik (Celje) 1:05,6, Delak (Žalec) 1:11,4 Prelog (Celje) 1:12,3; ctcibanke: Glavač (Ve- lenje) 54,0, Jagrič (Celje) 55,9, Melanšek (Bele vode) 56:3; mlajše pionirke: Dvor- šak (Cteije) 48,4, Jezemik (Celje) 49,4, Kolenc (Celje) 50,1; Mlajši pionirji: šlatau re) 1:02,1. Najboljša osme- bovlje) 47,5, Eborilne (Tr- bovlje) 48,5; cicibani: Zgoz- nik (Polule) najboljši časna progi — 45, 4, Benger (Tr- bovlje) 50,4, Tratnik (Sto- re) 51,4; mlajši mladinci: Zelič (Store) 57,1, Koriinik (Trbovlje) 5H,2 Kopitar (Ce- lje) 1:00,4; starejši pionirji: Klinar (Store) .58,3, Bevc (Trbovlje) 59,1, Goluf (što- re) 1:02,1. Najboljša osmer- rica bo nastopila na republi- škem prvenstvu 261 „SiNPIKALNir TEKiOVALCEV Komisija za rekreacijo in šport pn ObSS je pripravi- la občinsko sindikahio pr- venstvo na Golteh. Udeležba je bila izredna, saj je med članicami nastopilo 31 tek- movalk iz 17 delovnih or- gani2acij, med starejšimi čla- ni nad 35 let 77 iz 20 delov- nih organizacij in med člani 159 iz 30 delovnih organiza- cij. Rezultati: člani(3e — posa- mezno: 1. Cene (Obnova), 2 Arbajter (Aurea), 3. Na- raks (Nivo), 4. Dobrotinšek (Cetis), 5. 2var (Zdravstve- ni dom) itd. Ekipno: 1. To- per, 2. Cetis, 3. Etol, 4. Zdravstveni dom, 5. Elekt- ro itd. Starejši čland — posamez- no: 1. Uršič (Toper), 2. Če- tina (Zavod za napredek go- spodarstva), 3. Nimčič (Ae- ro), 4. J. Cetina (Zavod za napredek gospodarstva), 5. Resman (Železarna) itd. E- kipno: 1. Zavod za napredek gospodarstva, 2. EMO, 3, Že- lezarna, 4. ProcSveUi, 5. Nivo itd. Clani — posamezno: 1. Brilej (Prosveta), 2. Rosdna (Občina) 3. Zekar (Cinkar- na), 4. Vrečar (Metka), 5. Rom (Ingrad) itd. Ekipno: 1. Libela, 2. Železarna, 3. Cetis, 4. Klima, 5. EMO itd. T. GORSIC ZADNJA TEKMA V SEZON! v soboto, 27. tebruarja zv©č'er, je bila na celjskem drsališču zadnja hokejska tekma v tej sezoni. Domači- ni so povabili v goste člana druge avstrijske lige, moštvo iz Beljaka. Gostje so bili neprimerno boljši in so za- služeno zmagali z rezulta- tom 10:5 (6:i, 2:2, 2:2). Go- le za Celje so dosegli: Le- sjak 2 ter Sušnik, Kolenc in D. Kerkoš po enega. VELENJČANl ČEDALJE BOLJE v nadaljevanju republi- škega prvenstva v hokeju na ledu so Velenjčani v nedeljo zvečer premagali na celj- skem drsališču Tržičane z razmeroma visokim rezulta- tom 8:3 (4:0, 2:3, 2:1). Ve- lenjčani so si zmago pošte- no zaslužili, sa.i so bili ne- primerno boljši zlasti na začetku in v končnem delu. igre. Glede na celoten razplet bodo Velenjčani osvojili naj- manj drugo mesto na lest- vici. To pa je leip uspeh za prvi start v hokejskem tek>- movanju. 3. ZIMSKE f^ETALUllŠKE iGiE III. zamških metalurških iger, ki so bile na Golteh in v štorah, so se udeležile ekipe železarn Jesenic, Rav- ne in štore. Skupno je na- stopilo 167 tekmovalcev v petih športnih panogah. Re- zultati predstavnikov Žele- zarne Štore so naslednji: v streljanju je med moškimi in ženskimi ekipami zmaga- la železarna štore, med po- samezniki pa sta drugi me- sti osvojila Lidija Kavka med ženskami in Anton Za- ložnik med moškimi. V šahu so štorani dosegli tretje me- sto, med posamezniki pa je bil Karel Janežič drugi. V odbojki so članice Štor os- vojile drugo mesto, v na- miznem tenisu pa so bili člani tretji. V smučanju Že- lezarna Štore ni imela žen- ske ekipe, med člani pa so bili tretji. Popoln uspeh so dosegli v kegljanju. Med moškimi je bil med posamezniki E- mil Kranjc tretji in ekipa druga, med ženskaani pa so med posamemicami prva tri mesta osvojile predstavnice železarne Store — Eva Lud- vig. Dragica. Krajnc in Mili- ca Perper, prav tako je pre- močno zmagala tudi ekipa. V prvih dneh septembra bo- do organizirali še letne me- talurške igre. J. TERCEK USPELO TEKMOVANJE Občinska zveza za telesno kulturo Žalec in TVD Parti- zan Žalec sta organizirala na Golteh občinsko prvenstvo v veleslalomu. Proga je bila dolga 1100 m z 20 m višinske razlike' in 32 vratci. Rezul- tati: člana: 1. Lukner (Žalec) 51,3, 2. Markovič (Šempeter) 55,1, 3. Kragl (Žalec) 55,2 itd. Članice: 1. Delak (Ža- lec) 1:10,3, 2. Urankar (Ta- bor) 1:21,8. Mladinci: 1. Skr- beč (Žalec) 52,2. 2. Satler (Prebold) 54,9, 3. Kranjc (Prebold) 56,6 itd. Mladinke: 1. Veber B. (Žalec) 58,8, 2. Veber. M. (Žalec) 1:15,0, 3. Jelen Prebold) 1:28,7 itd. E- kipno: Žalec 85f),5, 2. Prebold 1020,3, 3. Šempeter 1096,1, 4. Tabor 1307,3. To tekmovanje pa je ve- ljalo tudi kot prvenstvo TVD Partizana Žalec. Tako je pri članih ' prvak Lakner, pri članicah Delakova, pri mla- dincih škrbec, pri mladin- kah pa B. Veber itd. Tekmo- vanje je bilo v odličnih .snežnih razmerah in v le- pem sončnem vremenu. T. TAVČAR POVRATNI DVOBOJ JESENICE: CELJE Spričo politike, ki jo vo- di Zveza za drsanje in ko- talkanje Slovenije in ki je namenjena predvsem drsa- nju v Ljubljani, sta se sekciji oziroma kluba za umetnostno drsanje na Jese- nicah in v Celju dogovorila za tesnejše sodelovanje in za fita.lno tekmovan^je svojih članic. Ustanovili so tekmovanje aa prehodni pokal za dvoje srečanj med obema ekipama v eni sezoni, enkrat v Celju, drugič na Jesenicah. Po prvi zmagi v CJelju je dvanajst mladih drsalk HDK Celja tudi na povratnem srečanju, v soboto, na Jese- nicah, zabeležilo ponovni podvig. S tem pa so postale tudi lastnice prehod ne,?a po- kala 2Si prvo leto. Med posameznicami so se Izkazale: mlajša skupina: 1. J. Savemik 25.5, 2. Alber ta Tihole 25.2. 6., Eva Zun;er 21.1, 7. Vlasta Jankovič 20.2 točki; srednja skupina: 1. I. Savemik 24.7, 2. Mateja Ja- kop 24.2, 3. Simona Juhart 24.2, 4. Polonca Doležal 23.6; starejša .skupina: 1. Mateja Štajner 36.7 3. Duška Lav renčič 35.7, 4. Dagmar Pe- tauer 34.2. 6. Barbara Pož.iep 32.0. ROKOMETAŠI REPUBLIŠKI ZIMSKI PRVAKI Končano je letošnje zim- sko republiško prvenstvo v rokometu. Lep uspeh so do- segli celjski rokoinelaši, ka so tudi v zadnji tekmi — sicer tesno — premagali Slo- vana s 15:14 in osvojili prvo mesto. Uspeh je povsem za- služen, saj so igralci Celja skozi vse CKiigrane tekme pokazali, da so najboljši v Sloveniji. Jasno je , da v.ia si^ečanja niso odigrali v vrhunski tormi, saj je tre- ner Aoktm v pripravljalnem obdobju, ko so bile odigrane te tekme, iskal nove rešitve Ln variante, da bi ekipo čim. bolje pripravil za skorajšnji nastop v zvezni ligi. V ponedeljek, 1. marca so celjski rokometaši zaradi odpadle turneje po Avstriji in ZR Nemčiji, odpotovali na deset dnevne priprave v Umag. Tam bo trenirala tu- di druga ekipa iz zvezne lige Krivaja iz Zavidoviče\'. To so zaključne priprave, saj se konec marca že začnejo tež- ka srečanja v z^^ezni ligi. tv KOVINARKE BLIZU DRŽAVNEGA REKORDA Na štiristeznem avtomat- skem kegljišču v Žalcu je bilo republiško prvenstvo ženskih ekip v kegljanju v disciplini 6 x 100 lučajev. Ke- gljavke Kovinarja iz Štor so v prvem nastopu podrle 2456 kegljev, v drugem pa 2506 kegljev. Več so podr- le v prvem nastopu le ke- gljačice Ljubljane-Center in to 2543 kegljev. Med posa- meznicami so bile pri Ko- vinarju najboljše: Ludvig 449, Urh 419, Veber 415 po-' drtih kegljev itd. Tretji' in četrti nastop bodo imele v Mariboru. T. TAVČAR zelo lep napredek igre pod koši Ko.šarka je na celjskem pod- ročju vedno bolj priljubljena in ra«irjena, kar kažejo tudi dosežki *eh ekip v raznih republiških tek- movanjih v preteklem letu. Tre- nutno tekmuje iz našega pod- '"oCja v raznih republiških ligah šest ekip, ki so se razen šoštanj- ske Elektre ohdržah v istih rangih tekmovanja, če bi napravili krat- ko analizo za preteklo leto, bi jo lahko ocenili približno takole: fiKUK: Imajo zelo perspektivno (klansko ekipo, ki je v republi- ki ligi osvojila šesto mesto, iz- cedno lep uspeh pa je dosegla "Idi mladinska ekipa, ki je dru- |a v Sloveniji, na poltinalu dr- ^avneija prvenstva pa je tudi uosejjla odlične rezultete in se "^stila od 9.—12. mesta. Izred- no skrb posvečajo pionirskim eki- pam, tnidijo pa se tudi, da bi čim preje ustanovili žensko eki- po. ŠOŠTANJ: Članska ekipa Kek- tre je nesrečno Mz^padla iz repub- liške lige, tako, da bo letos tek- movala v republiški B ligi, ekipa Torpeda pa se je po lanski usta- novitvi, preko osvojitve prvega mesta v medobčinski ligi, mT- .stila v II. rep. ligo (vzhod). Ima- lo tudi zelo močne pionirske vr- ste, ŽAI.EC: Članska ekipa Je do- segla dobro tretje mesto v n. rep. ligi, »B«. ekipa pa šesto mesto v medobčinski ligi. S pridobitvijo nove telovadnice so začeli zelo re- sno delati s pionirskimi vrstami. VELENJE: Ekipa Rudarja je os- vojila četrto mesto v II. rep. ligi, kar je najboljši uspeh doslej. Imajo odlične pogoje za roT^voj košarke in .precej dobre ekipe na gimnaziji in nidarski šoli. LAŠKO: Znano zdravilišče La- ško je tudi pokazalo veliko za- nimanje za košarko, .saj so na tek- mah KK La.škega, ki je v II. rep. ligi, osvojilo solidno' sedmo me- sto. Zbere vedno okoli 300—400 navduiienih pristašev košarke. R(K;AšK\ SLATI.NA: Z asvojit- vijo osjnega mesta v 11. rep. ligi so dosegli svoj cilj za 1970, v letoš- njem letu pa upajo na še uspeš- nejšo sezono. Zelo veliko zanima- nja za košarko je v osnovni .šoli, tako da .se Jim za naraščaj ni treba bati. PREBOLD: Po kratkotrajni krizi, so se košarkaši v tem kraju zo- pet prebudili, saj so se z osvo- jitvijo tretjega me.sta v medob- činski ligi uvrstili v II. rep. ligo, kjer upajo, da bodo obržali. Imajo zelo dobro ekipo šolskega športnega društva in odlične pio- nir.ske- ekipe. ŠTORE: Po dolgih letih se je tudi zelo dobra ekipa Štor uvr- stila v II. rep. ligo, kjer bodo letos tekmovali prvič, a kljub te- mu upajo na soliden uspeh, saj so začeli zelo resno delati, za tre- ninge pa imajo tudi v zimskih mesecih odlične pogoje. V lan- skem letu je ekipa dosegla odlič- no drugo mesto v medobčinski ligi. VITANJE: Po dveh lotih sode- lovanja so že dosegli dobro četrto mesto v medabčinski iigi, po pri- kazanih igrah in kvaliteti pa se bo ekipa verjetno že v kratkem uvrstila v II. rep. košarkarsko ligo. Pogojev za razvoj košarke nimajo najboljših, imajo pa ve- liko volje in veselja do dela. ŠENTJUR: V lanskem letu so tudi v Šentjurju pričeli s košar- ko. Ustanovili so košarkarski klub Šentjur, ki tekmtlje v medobčin- ski ligi. Radi neizkušenosti in mladosti .so se lani slabše odre- zali, toda letos bo sigurno bolje, saj mladih ne manjka. Kakor vidimo iz gornjega pre- gleda, je košarka na celj.skem področju pognala zelo močne ko- renine, saj imamo že sedaj 10 precej močnih košarkarskih sre- dišč, s pridobitvijo novih igrišč in telovadnic pa bo le-teh v pri- hodnje še vedno več, saj -bodo verjetno že letos astanovili košar- karske klube v Nazarju, Mozirju, Polulah in Ljubečni. iVIoramo tudi omeniti, da so na našem področju zelo popularna pionirska košar- karska tekmovanja v okviru Fe- stivala košarke. O. HOLZINGSR LKAiNJEKOVA ZIVIAGALA V LJtBLJANl Na odpriem prvenstvu Oumpije v Ljuoljani v krosu so nabtopUi tudi atleti Kladivarja. Največji uspeh je do.stgla Uiiui- karjeva, ki je zmagala hied članicami v teku na lOOU niotror ii» dokazala, da je že zdaj na začetku sezone krosov v odlit:iil formi. Rezultati: članice — lUUO m; 1. Urankar 2:58,1, 2. SaintKJ 3:01,8, 3. Obrez (vse Kladivari 3:06,4. tT NOV LSPEH iMLADIH CELJSKIH SMUČARJEV v Kranjski gori je bilo tekmovanje v vtlcslalouiu, ki je ve- ljalo za kategorizacijo. Nastopili so cicibani in cicibankc ler mlajši pionirji in pionirke. Nov uspeh so dosegli mladi celj.skl .smučarji, ki so se ponovno uvrstili med najbolj.še v republiKi. Med cicibani je bil Tratnik četrti, med cicibankanii Jugova tretja ter med mlajšimi pionirkami Jezernikova četrta in Dvor- žakova (vsi Izletnik) pela. t» OULiCNO DRUGO 31ESTO V INTERLIGI Končano je tekmovanje v inierligi, v kateri je i.ostopilo deset ekip, od tega pet iz Graza. Za celjske šaluste se je to tekmovanj^ končalo zelo uspešno in so dokazali, da so za slovenskim ligas^m Mariborom, ki iiiia v svojih vrstah velemojstra Parmo in niednarodne^^a moj^ira Musila ter Piica, najboljši na Štajerskem. V zadnjem kolu so premagali Humanic II kar s 7:1. Pra/.iih rok je tokrat ostal samo Šlrajher, .nedtem ko so Draksler, Pe^ec, Bervar, Studnička, Jazbec, Ojstrež in Pertinač zmagali. Na ce- lotnem turnirju sta bila med Celjani najboljša Pešec in Jazbec, ki sta osvojila vseh pet možnih točk. Tako so Celjani v zadnjem kolu preiii.eli maribcski Branik za cele štiri točke in s tem demaniirali vesti, da bo Branik drugi. Celjani so zbrali 25,5 točke in so osvojili drugo me^co pred Mariborom ter s tem lep pokal župana Ciraza. Organizac.ja, ki so jo vodili avstrijski Sahisti, je bila odlična, PEŠEC PRED PERTINAČEM IN HRIBŠKOM Na rednem mesečnem brzoturnirju celjskega šahovskega kluba je med dvanajstimi igralci zmagal Pešec z 10 točkami pred Perti- načem 9,5, Hribškom 7,5, Pajkom 7. inž. Denžakom 6,5 točke itd. DRUGA EKIPA CELJA PREMAGALA ŽALEC v III, kolu šahovskega prvenstva celjske podžveze je proti pričakovanju druga ekipa CSK premagala v 2alcu istoimenski klub s 3:1, brzopotezni dvoboj pa so odločili v svojo korist s 5:3. S, PERTINAO VISOKA ZMAGA KLADIVARJA V VELENJU iroiina ccljbkiii nogometašev se popravlja. V nedeljo so ? Velenju gladko premagali domačine s o:3 U:Ol. Pn tem so pri- kazali izredno igro in šele v drugem polčasu, ko so nastopili nekateri mlajši igralci, so domačini bili enakovredni. Zadetke za Kiadivar so dosegli Hnberhik 2, Žavski 2, Cere- njak in Lojze Reberšek. jk KOVlNiVR PRESENETIL DKAVO V PTUJU Kovinar iz štor nadaljuje z uspehi v predtekniovaini sezoni. Po uspehu nad ivladivarjem je 'tokrat presenetil še Dravo t Ptuju, kjer so igrali neodločeno 1:1 (0:0). Zadetek za Kovinar je dosegel Hribermk. V soboto pa se bodo celjski nogometaši pomerili proti Kovinarju na igrišču na Lipi ob 15.30 uri. To srečanje je po- vratno in prilika, da se Celjani maščujejo dobrim igralcem Kovinarja za poraz 3:4 v Celju. jk ZMAGA BRANIKA V GABERJU čeravno je bilo v nedeljo slabo vreme in težko igrišče, so kljub temu igralci Olimpa zaigrali prijateljsko tekmo proti članu republiške lige Braniku. Gostje so zaigrali podjetnejše in zaslu- ženo zmagali • 3:1 (2:0). Zadetek za Olimp je dosegel Ubavič. Srečanje je zelo dobro vodil Bukovac iz Celja. jk MARJAN GOLEŽ, KONDICIJSKO NAJBOLJŠI SODNIK v sobolo so imeli v Celju v dvorani AD Kladivarja vsi slo- venski zvezni sodniki z liste »B« fizični te.st. Od deseterica zbranih, Goleš, Bukovec m Padjan iz Celja, More, Lončina in Grbec iz Ljubljane, Bertok iz Kopra, Bradtiška iz Kranja, Kičan iz Sobote in Pave iz Maribora, je najboljše rezultate pokazal celjski zvezni sodnik Marjan Goleš. Upamo, da mu bodo to upoštevali in ga končno prepustili na »A«, listo zveaiih sodnikov, kar vsekakor zasluži. jk ZELO DOBRA KOŠARKA V ŽALCU v novi solsici leiovaiiUici v Žalcu i^u odigrali zanimivo pri- jateljsko .košarkarsko tekmo med članskima ekipama Celja in 2KK Maribor. Čeprav se obe ekipi naiiajata v priprav- ljalni dobi, sta že sedaj pokazali precej dobro formo, tako da je bila tekma zelo zanimiva in izenačena. Prvi polčas so Ceijiaii odločili v svojo korist s tremi koši razlike, toda v 11. mmuti drugega polčasa so Mariborčani vodili že s sedmimi koši raznke. Celjani so tedaj začeli igrati presing, iz minute v minuto zmanjševali razliko, tako da je lomašič nekaj sekund pred koncem srečanja dosegel zmagoviti koš in zmago za ZKK Celje s 85:83 (40:37). Najboljši pri 2KK Celju so bili Sagadin Miloš, Pešec, Leskovšek m Tomašič, pri ZKK Maribor pa Lovše I., Vahen in Cerpes. Pred 30 gledalci sta sodila guster (Celje) in Holzinger (Žalec). ŽKK CELJE: Sagadin Miloš 22, Tomašič 14. Erjavec 10, Pe.seo 9, Leskovar 7, Leskovšek 6, Jug 6, Divjak 5, Pejanovič 4 in Petrovič 2. O. HOLZINGER ŠE DVA NASLOVA V MLADINSKI KONKURENCI Na republiškem prvenstvu mladincev v dviganju uteži so celj.ski predstavniki ponovno potrdili svojo kvaliteto. Dva celjska mladinca sta osvojila naslov prvaka in to: Mikuljan v lahkotežki kategoriji z 232,5 kg in Boh v supertežki kategoriji z 245 kilogrami. jk i slovenske konjice "~1 AVTOBUS STOJI, OTROCI HODIJO PEŠ V ŠOLO, ŠOFER PA OPRAVLJA DROBNA ŠOLSKA DELA Franc ]\ItHlved in Franc Poglavič, Vitanje: »Zaninia naju, zakaj osnovna šola v Vitanju ne poskrbi, da bi nov avtobus prevaiial otroke v šolo in da šofer, ki naj hi vozil omeujeini avtobus, opravlja v šoli drobna de- la? - KAKO JE Z ADAPTACIJO. STANOVANJA V STAV- BI GOZDNEGA GOSPOD/iUSTVA?« Vprašanje dven odbornikov je bilo podano žie na predzadnja seji skupščine občiiie Slovensike Konjice, na zadnji seji pa so jima prebrali odgovoir vodstva os- no\'ne šole, s katerim pa se odboaniki niso strinjali češ, da je enostranski in da ne odgovarja na postav- ljena vprašEinja. Gre namreč zato, da so lansko jesen v Vitanju ugotovili, da je stari .avtobus zastarel in da g£ ne morejo več uporabljati. Ker se jim je ponudila ugodna priložnost za nakup novega avtobusa v TAM v Mariboru, cena 75 tisoč din. so prosili za posojilo in avtobus kupili. Avtobusa pa niso začeli uporablja- ti, temveč so otroci še naprej hodili v šolo peš. Tisti, ki naj bi vozil avtobrus, pa je v šdli opravljal drob- na dela. Na seji skupščine je bilo celo izgovorjeno, da za,'.o, ker ni imel šolerakega izpita. Odborniki so se tudi strinjali, da situacija ni tako napeta, kot izgleda in da jo bodo poskušali rešiti sami s prisotnostjo ob- činskih dejavnikov. Polemiko je zaključil pred.sednik SO Slovenske Ko- njice ing. Franjo Tepej: »Odgovor vodstva osnovne šo- le Vitanje ni popoln, ker na drugi del odborniškega vpra.šarnja glede adapLacije stanovanja v .stavbi gozd nega gospodarstva ne odgovarja, prvi del odgovora pa je preveč zamotan, preoster in celo žaljiv. Predlagam, da to vprašanje reši Krajevna skupnost na svoji seji, kjer bodo sodelovali tudi predstavniki skup.s»;ine.« I celje j CINKARNA NE OSNAŽUJE VOGL4JNE Z NATRIJEVIM SULFATOM MARJAN AŠIČ, odbornik: Izreden problem je one- snaženje Voglajne. Cinkarna meče v to reko na desetine ton odpadkov natrijevega sulfata. Nujno je, da se to prepreči. OSKAR NAGLAV, tajnik občinske skupščine: Glede na pripombo odbornika Ašiča smo od cinkarne zahte- vali pojasnilo. Prejeli smo tak odgovor: Trenutno se v cinkarni natrijev sulfat nikjer ne pojavlja kot odpadni proizvod. Pred leti je cinkarna uporabljala natrijev sulfat za lastno proizvodnjo natrijevega sulfida, ki je bil skozi tehnološki postopek izkoriščen brez odpadkov. Ta proizvodnja je bila ukinjena pred dvema letoma. Danes pa cinkarna uporablja približno 150 ton natrije- vega sulfata kot komponentno za ndansiranje organskih barvil, ki se v prašni obliki kot končni izdelki pakirajo v ustrezno embalažo in pri tem ne nastajajo odpadni produkti. S tem je vsakršno onesnaženje Voglajne s tem proizvodom izključeno. \ šentjur pri cTTjU | CKiAV JE VODOVOD? Na zadnji seji občinske skupščdne v Šentjurju se je razvila zelo zanimiva in živahna razprava o vodovodu v Gorici pri Slivnici. Odbornik JOŽE VOCi.4 je podal poročilo, v katerem je omenil, da so vsi interesenti plačali svoje obveznosti, odborniki pa so se zatem zanimali, če je resnično ob činska skupščina plačala za enega izmed občanov. Zadeva je v resnici nekoliko komplicirana. Ko so ob- čani v Gorici pri Slivnici pred leta obnovili staro za- jetje in z lastnimi sredstvi — ob krepki ix>moči dnižbe r- zgradili nov vodovod, so sprejeli tudi pravilnik in v njem določili, da mora vsak doseljenec plačati 2.5(XI dinarjev, če hoče k hiši priključiti vodo. Nova občana v Slivnici, Recko in Seničar, nista takoj plačala za priključek, zato je vodovodni odbor pod vodstvom Ivana Straška sklenil, da jima odvzame vodo. Brez vode je težko, zato sta oba sklenila čimprej pora^-nati do]% odboru, na pomoč pa je s kratkoročnim kreditom priskočila tudi občinska skupščina z edino željo, da zgladi napete odnese. Nastalo je tudi vpra;šanje, čigav je pravzaprav vodovod, ker si ga lasti baje skupina obča- nov, ki so največ prispevali za njegovo gradnjo. Odbor- niki so bili tudi mnenja, da ista oseba ne more bitd predsednik krajevne skupnosti Ln vod^ivodnega odbora in je zato potrebno najprej razčistiti finančna vprašanja skupnosti in odbora. Predsednik občinske skupščine ACI SVETINA je med drugim v razpravi o vodovodu v Gorici dejal: »Nobene garancije ni, da ne bo prišlo do trenj zaradi vodovoda v Gorid tudi v prihodnje glede na čudne i odnose med ljudmi v tem naselju. Nevzdi-žno je, da' nekateri graditelji pojmujejo vodovod kot privatno I lastnino, č^eprav so bila udeležena pri izgradnji znatna i družbena sredstva.« j i žalec I I PREVOZ DELAVCEV NA DELO IN Z DEL.* j Ivan žttbkar, Prebold: »Kako je uspel razgovor ' med predsednikom skupščine občine Žalec in pred- sednikom Avtoturističnega podjetja Izletnik glede uvedbe avtobusnih prog za prevoz delavcev na delo in iz dela na relaciji Vransko—Prebold in relaciji Matke —:5ešče—Prebold?« Avtoturistično podjetje Izletnik Celje: »Pripravili smo skupni sestanek s predstavniki skupščine občine Žalec in vseh zainteresiranih delovnih organizacij. Obljubljamo,' da bomo poskušali posamezne avtobusne proge pirilagoditi potrebam tistih, Id se vozijo na zgoraj omenjenih relacijah.« ^ RAZMIŠLJANJE OB PRAZNIKU ŽENA DRUŽBENI STEBER V SENCI Spet bomo vrlim ženam poklanjali rože, jih pogosti- li, jim čestitali k njihovi enakopravnosti in se jim za- hvaljevali za njihov levji delež, zraven pa sramežljivo prosili Za razumevanje, če je teža njihovih dolžnosti in nalog v primerjavi z pra- vicami in ugodnostmi v tako strmem nasprotju. ^ Staro reklo pravi, ženska podpira tri hišne vogale. Presajeno v obče družbeni pomen priznajmo v Celju deležu žensk vsaj enega od treh stebrov, pa še ta stoji v senci, čeprav krepko nosi svoje breme. Zakaj v senci? V celjski občini je v druž- benem sektorju zaposlenih 27.500 občanov, od tega 10.720 žensk. Kakšen delež pri na- rodnem dohodku prispevajo predstavnice »šibkega« spola je jasno, četudi, spet priznaj- mo, sramežljivo, ženske niso na zgornjih prečkah lestvice osebnega dohodka. Celo na- robe: »Analiza gibanja osebrdh dohodkov v Celju Tiam je pokazala, da so določena de- Jovna mesta, kjer je še ved- no pomemben kriterij pri določanju višiiie osebnih do- hodkov s po L« To je citat iz izhodišč o socialnem razlikovanju, ki so bila predmet razprave na V. seji konference ZKS v celjski občini. ženske v celjski občini ust- varjajo vsaj tretjino narod- nega dohodka. Kako pa je z odločanjem o porazdelitvi tega dohodka? če zberemo udeležbo žensk v vseh obli- kah samoupravljanja, potem bi število žensk v delavskih svetih, svetih ustanov in up- ravnih odborih odgovarjalo. Od 3.000 v samoupravnih or- ganih vključenih občanov je okoli 1.000 žena. Toda ... čemu spet toda? Največ udeleženk v samo- upravnem procesu je na po- dročju uslužnostnM dejav- nosti, v prosveti, zdravstvu in socialnem varstvu. Torej večina odloča o sredstvih, ki so bila enkrat že poraz- deljena v takoimenovani ma- kro delitvi. Kaj pa ženske v političnem življenju? Najprej občinska skupšči- na. V zboru delovnih skup- nosti sta samo dve, v občin- skem zboru pa pet žena. Oba zbora skupaj imata 80 članov. Niti deset odstotkov zastopstva žena. Od političnih organizacij se razmerje po proizvodnem deležu članska struktura naj- bolj pokriva v Zvezi komu- nistov, saj je od 3.000 čla- nov ZK v občini žena 944. Po strukturi prebivalstva v občini odgovarja približno tudi odnos med spoloma v članstvu SZDL, saj je od 40.400 članov 21.700 žeim. Člansko razmerje po spolu v sindikatih tudi ustreza. Vendar pa je v občinskem komitefu od 21 članov 6 žena, v občinski konferenci od 80 članov 15 žena, od 32 osnovnih in združenih orga- nizacij ZK pa samo tri vo- dijo ženske, premoremo pa tudi 8 sekretark oddelkov. V občinski konferenci SZDL je od 80 članov 15 žena, v njenem izvršilnem odboru pa od petnajstih članov štiri. Od 65 članov občinskega sindikalnega sveta je 5 že- na, v predsedstvu ni nobene. V Celju imamo nadalje /« 12 direktoric, večino v šolst- vu, varstvenih ustanovah in gostinstvu. Takšni so statistični pogle- di na družbeno akt i most žensk. Zakaj so takšni? Zato, ker ženska še vedno nosi tri hišne vogale v dru- žini. Zato, ker ob razpisu delov- nega mesta ob enakih po- gojih praviloma vzdrži mo- ški spol. Zato, ker smo malo storili pri razbremenitvi žene pri vzgoji otrok in ker ima prav umrli umetnik VENO PILON, ko je nekoč dcjul: — Slovenci se imamo za svoj standard zahvaliti žen- skam, ki vsakodnevno opra- vijo poleg javne službe še službo hišne pomočnice, ku- harice in guvernante. — Pa tudi zato, ker ženske po sili razmer tako rade tu- di v izrazito ženskih kolek- tivih preptistijo čast vodenja moškim. In moški jih bržčas radi razbremenimo, saj smo za enakopravnost, ali ne? JURE KRAŠOVEC ^^^^ ^^^^^^ m^^^ ^^^^ ^^^^ 1^ ^^ij^^ SKLEP O PRIPOJITVI KREDITNE BANKE CELJE K LJUBLJANSKI BANKI četudi je kazalo, da še- sti zbor kreditne banke v Celju, v sredo, 24. februarja, ne bo mogel sklepati veljav- no; šlo je namreč za vpra- šanje števila glasov na račun uročevalcev sredstev za sta- novanjsko graditev; so se na koncu udeleženci le odločili za sklep, ki tistim, ki uroča- jo sredstva aa stanovanjsko graditev, ni priznal pravice do glasovanja. Tako je zbor dobil pravno veljavno verifi- kacijo in le tako je lahko sprejel tudi odločitev o pri- pojitvi kreditne banke Celje k ljubljanski banki. Kot kaže pa je imelo na- četo vprašanje o pravni vel- javnosti zbora globji namen. Ta je deloma izzvenel tudi v besedah eaiega samega dis- kutanta, ki je med drugim opozoril, da bodoča organi- zacijska oblika bančništva v Sloveniji še ni znana. Ne glede na ta pomislek, so se udeleženci zbora z veliko ve- čino odločili za pripojite^'. Od 207 članov (10.089 gla- sov) jih je za pripojitev gla- sovalo 180 (9.177 glasov). Proti je bilo 16 članov s 728. glasovi. V tem ko so se nekateri vzdržali, je bil gla^ sovalni listek enega člana neveljaven. Pripojitev kreditne ban- ke . Celje k ljubljanski je prišla na osnovi dolgotraj- nih in temeljitih analiz. Ta sprememba je dobUa samo ekonomski motiv, šlo je namreč za spoznanje, da kreditna banka v Celju za- radi zahtev gospodarstva pa tudi strukture članov ni mo- gla več zadovoljiti čedalje večjih 2>aihtev po finančnih sredstvih. Očitno je, da bo to lažje napravil večji in močnejši denarni zavod. S sklepom o pripogitvi kreditne banke Celje k ljubljanski banki se v Celju ukinja centrala dosedanje kreditne banke, vse podruž- nice dosedanje kreditne ban. ke pa postanejo podružnice ljubljanske banke. S skle- pom o integraciji je tudi zagotovljena enakopravnost komitentov s celjskega ob- močja v okviru novega de- narnega zavoda. Sicer pa mora ljubljanska banka v svoji poslovni politiki upo- števati tudi policentrični raz. voj naše republike, kar hkrati pomeni, da regional- na si-edišča in druge regije izven ljubljanske ne morejo imeti podrejenega položaja tedaj, ko se odloča o raz- poreditvi kreditnih sredstev. Prav tako vsaj začasno osta- nejo v veljavi pogodbe o družbeno investicijskih skla- dih občin, čeprav je povsem razumljivo, da gre le za za- časen sklep, saj je tudi na tem podirodju pričakovati koncentracijo kapitala. Po sklepu o integraciji se de- javnost podružnic in ekspo- zitur ne sme omejiti, mar- več kvečjemu razširiti. Vrh tega so se med drugim cxi- ločili, da vse podruž.nice samostojno ugotavljajo do- hodek. Hkrati s tem izredno pomembnim sklepom so po- trdili še pripojitev celjske mestne hranilnice k celjski podnižnici. Tudi ta sklep so podpirali ekonomski raz- logi. M.B. IZREDNA PRIZADEVNOST KOLEKTIVA TOVARNE LAHKE OBUTVE ZASLUŽI TUDI DRUŽBENO POMOČ Šentjur poleg Alposa, Kmetijskega kombinata in LI Bohorja dobiva novo močno delovno organizacijo — tovarno lahke obutve ali TOLO, kot so jo na novo imenovali. Tovarna je zras- la iz majhne obrtne čevljar- ske delavnice pred desetimi leti in se 2iaradi izrednih prizadevanj ter odrekanj do- hodkov članov kolektiva spremenila v pravo tovarno s sodobno strojno opremo in tovarniško halo. To so potrdili in pohvalili odborniki na zadnji seji ob- činske skupščine v Šentjur- ju ter se zato tudi odločili, da nudijo TOLO vso pomoč, ker se je zaradi velikih inve- sticij in zaradi pomanjkanja obratnih sredstev znašla v nezavidnem položaju. Že lansko leto so izdelali 444.0(X) parov copat in v programu je, da bodo pro- izvodnjo nenehno p>ovečeva- li. Za njihove izdelke vlada na tržišču v Sloveniji, Hr- vatski ter Bosni in Herce- govini veliko zanimanje, ta- ko, da ne morejo zadovolji- ti povpraševanja. Kvaliteta izdelkov je še večja odkar imajo stroj jza vlivanje pod- platov. V treh letih se je ce- lotni dohodek podjetja po- večal za trikrat. Ko je bilo podjetje v težkem položaju — 7je tako imajo osebne do- hodke močno pod občinskim poprečjem — so zaposleni ponudili svoje skromne do- hodke. Za nakup novih stro- jev potrebujejo v naslednjih letih milijon 400.000 dinar- jev, zaposlili pa bodo na novo 40 žensk. Glede na po- trebna investicijska sredstva in precejšnje dolgove podje- tja z lastnimi sredstvi ne bo mogoče nadaljevati rasti ta- ko, kot v zadnjih dveh letih, kar bi pomenilo nazadova- nje še posebej ob izračunu, da bi bila vložena sredstva rentabilna v naslednjih pe- tih letih. Skrb za rast pod- jetja pa se ne bo omejila samo na nakup novih stro- jev in obnovo delovnih pro- storov temveč tudi na enega glavnih problemov — izobra- ževanja kadrov, saj trenutno v podjetju sploh nimajo strokovnjakov z višjo ali visoko izbrazbo. Zato so skleniU s temeljno izobraže- valno skupnostjo pogodbo za razpis štipendij. Aci Svetina, predsednik skupščine občine, je v raz- pravi dejal, da gre ob tej družibeni jKHnodl predvsean za preventivno sanacijo, saj TOI/D nikakor ni v izgubi temveč potrebuje le obratna sredstva. Letošnja investici- ja bi naj bila 200.000 dinar- jev. Odborniki so potrdili mnenje, da je potrebno TO- LO pomagati in s tem dvig- niti novo industrijo v Šent- jurju. __________ „ ^........-M.SENI0A5. boleča točka: promet skozi naselje ^ Zadnjo sejo so odborniki žalske občine skoraj v celoti ^svetili aktualnim — vendar ne tudi novim! — problemom J področja prometa. 0 Odbornild so se strinjali, da morajo t prometu, ki j£ zaradi specifičnosti prav na žalskem območju zelo pro- Ijlematičen, končati z improvizacijami, katerim smo bili priče v zadnjih letih, kajti ob improvizacijah smo bili priče tudi številnim nesrečam s samo v lanskem letu 32. smrtnimi jrtvami. 0 Zaradi že kroničnega pomanjkanja sredstev za naj- nujnejše stvari, kot je med drugim promet, so se odločili, da bi za uvod v sistematično akcijo urejevanja prometa na žalskem področju najprej poskusili urediti tiste drobne probleme, ki bi ob njihovi odstranitvi tudi doprinesli k zmanjšanju nesreč; gre predvsem za namestitev prometnih signalnih naprav, označitve prehodov za pešce, postavitve prometnih znakov, podrtja objektov, ki zmanjšujejo vid- ljivost ob prehodu s stranske na glavno cesto itd. 0 V žalski občini nimajo servisne službe za tehnični pregled vozil! Po ukinitvi te službe v SiP Šempeter naj bi v bodoče — seveda pod določenimi pogoji — to službo, ki je za žalsko občino nujno potrebna, prevzeli v podjetju Avto prevoz Šempeter! _^ V razpravi je komandir postaje milice v 2alcu Ciril prezelj med drugim tudi povtdal, da so odborniki o prometni problematiki raz- pravljali že pred letom dni, sprejeli osem sklepov, od katerih so do zadnje seje skupščine, ko so ponovno razpravljali o prometni pro- blematiki, samo delno izpol- nili dva sklepa! če se skle- pi ne realizirajo pa nesreče kljub temu ne počivajo, kaj- ti le-ti se množijo kot gobe po dežju. Tako je samo v lanskem letu na zelo razve- janem cestnem omrežju žal- ske občine bilo 710 nesreč, od tega 32 smrtnih, med nji- mi sedem kolesarjev. Ciril Prezelj Je nadalje o- pozorii na problem strokov- nejšega {jostavljanja promet- nih zanakov, hitrejšega ure- jevanja kritičnih križišč (npr.: pri Rizmal, prj ban- ki, v Drešnji vasd in dru- gje) ter priporočil skupščina in njenim službam, da bi se aktivneje ukvarjala s pro- metno problematiko skozi vse leto, ne pa samo ob- časno in kampanjsko. številni odborniki so opo- zorili na drobne probleme, ki se zlasti pojavljajo v str- njenih nkseljqih, skozi katera pelje glavna prometna žila v smeri Celje—Ljubljana. Treba bi bilo postaviti pro- metne znake z najmanjšo možno omejeno liitrostjo (npr. na Gomilskem pri go- stilni Košenina postaviti pro- metni znak o omejeni tiitro- sti z dosedanjih 80 km na uro na 60 km ter obeležili prehod za pešce), namesti- ti prometa ogledala na najbolj kritičnih mestih itd. Odbornik žabkar je med drugim tudi opozoril na ne- ustrezno kaznovalno politiko pri kršiteljih prometnih no- rm, češ, da so kazni neu- strezne, premile in predvsem je pot do njihove realizacije občutno predolga! Takšno kaznovanje nima nobenega smisla. »Sramota je, da v žalski občini ob vsem pora- stu mehanizacije ne zmore- mo samostojnih tehničnih pregledov,« je zaključil svo- jo razpravo odbornik Žab- kar. V lanskem letu je pod- jetje SIP v Šempetru, ki je do takrat opravljalo teh- nične preglede, zaradi širje- nja podjetja na izdelavo kmetijskih strojev opustilo tehnične preglede. Le-te naj bi zdaj — seveda Poodrobnosti. Dogovorili so se tudi o vse- bini in časovnem razporedu zborov vohvcev v občini. Posebno pozornost v spre- jetem odloku o prispevkih in davkih občanov zasluži tisti del, ki zadeva kjietijske dav- ščine. Kot vsako leto so tudi letos razdelili katastrske ob- čine na tri grupe (prve sku- pine v tej občini ni) z 11, 8 in 6-odstotno prispevno stopnjo. V dolgem seznamu davčnih predpisov je tudi precej no- vosti. Brez dvoma je največ- jega pomena odločitev, da z davčnimi olajšavami družba podpre tiste kmete, ki bodo, oziroma ki so že spremenili neuporabno zemljo v pridelo- valno. Za taka zemljišča ne bo trel>a plačati davka šest let. Za nove vinograde nad 10 arov velja oprostitev 4 leta (toda ne na samorodnico), za sadovnjake nad 20 arov pa 10 let, če gre za visokodebel- ne, 8 let za srednjedebelne in 4 leta oprostitve za nizkode- belne nasade. Poleg olajšav za lastnike zemljišč, ki so pod daljnovo- di ali so kako drugače one- sposobljena za obdelavo, predvidevajo v občini olajša- ve za kmetije, kjer imajo več kot dva nedorasla otroka ali za delo nezmožna družinska člana, če so imeli v družini bolnika z večjimi izdatki za zdravljenje ali smrtni primer. V sedmih katastrskih obči- nah so davka oproščeni vsi, ki od negozdnih površin ne dosegajo višjega katasterske- ga dohodka od 3.000 dinarjev, v nadaljnjih osmih katastri- ranih občinah pa je te opro- stitve pod istimi pogoji delež- no trinaijst zaselkov in nase- lij. Kmetje, ki so se vključih v obnovo kmetij, pa naj gre za zemljišča, hleve ali podo- bno, so tudi deležni družbe- nih olajšav, in sicer tako, da ob določeni vsoti, vloženi v investicijo za določen čas, lah- ko dosežejo olajšavo, ki pred- videva zmanjšanje davkov za 75 odst. ali celo v celoti. Kot doslej so tudi letos po- sebnih olajšav pri davščinah deležni kmetje borci, borci za severno mejo, predvojni re- volucionarji in španski borci. Borci NOV so kot doslej raz- deljeni na tri skupine, vsaka z drugačnim odstotkom zni- žanja davčnega prispevka. Te olajšave veljajo tudi za zakon- ca padlega borca. Podrobnosti o vsesh teh olaj- šavah in spodbudah za kmeč- ko prebivalstvo v občini seve- da nismo bUi kos zabeležiti, toda o vsem tem bo mogoče dobiti pojasnila na krajevnih uradih in na bližnjih zborih volivcev. J. KRAŠOVEC V Novem tedniku smo že pred skoraj dvema leto- ma pisali o »tovarni modrosti« v Žalcu, šlo je za Mi- nervo, novoustanovljeno podjetje, ki bi naj zaposlova- lo predvsem nekdanje zabukovške rudarje. Nekaj pod- jetnih mož pa si je to »tovarno« po svoje predstavlja- lo. Dva delavca sta »proizvajala« na privatnih sti^ojih, drugi pa so si nadeli zveneče naslove in predstavljali »vodstvo«. Čeprav so razmere v podjetju medtem le nekoliko sanirali, kolektiv kot kaže s tem ni zadovo- ljen. Na dveh zborih je izrekel direktorju nezaupnico. Tako je minerva znova po- tisnjena v ospredje. Posebna komisija, ki jo je kolektiv imenoval, je zbrala obsežno gradivo, ki po mnenju ko- lektiva dovolj podkrepljuje zahtevo po odstopu direktor- ja. Vinku Kimtariču, ki je podjetje v bistvu ob pomo- li Montane in občine usta- novil. Kolektiv mu očita, da kot direktor nd več sposo- ben voditi podjetje. Dokazu- jejo mu tudi, da je slabo gospodaril, saj je naročil inaterial, ki ne ustreza, v njem pa leže neizkoriščeni niilijom, da je kolektiv za- dajal z obljubami, o prido- bitvi novih kreditov za na- kup od nekega privatnika kup strojev. Krivijo ga tudi, ^ Je kupol od nekega pri- vatnika stroj, kakršnega že ^jo, sprejel naročilo za '^delavo stroja, ki ga v se- danjih pogojih ne morejo •Zdelati. Seznam kritik in očitkov je dolg, saj obrav- nava skoraj dvajset prime- rov. Vinko Kimtarič je očitke zavračal, češ, da je žrtev demagogov in nehvaležne- žev. Dokazoval je, da je prav on zaslužen za to, da je podjetje danes med naj aku- mulativne j širni v občini. Pri tem Je poudarjal, da bi ko- lektiv, ki trenutno zaposlu- je 42 ljudi, ki bodo letos ustvarih skoraj 10 milijonov vredno proizvodnjo, lahko doživel še večji razvoj, če v vodstvu podjetja ne bi vo- diU kadrovske poUtike na osnovi družinskih vezi in če bi imel več podpore na ob- čini. Končno pa se je ob drugem predlogu za njegovo razrešnico odločil, da bo od- stopil. Z& vršilca dolžnosti so imenovali njegovega po- močnika, Vladimirja škofa. V nekaj dneh bodo končno tudi volitve v samoupravna telesa, ki jih doslej kolektiv za čudo — ni imel. Poznavalci razmer trdijo, da samo z odstopom direk- torja Vinka Kimtariča pro- blemi v pjodjetju niso re šeni. To tembolj, ker dejim sko obstajajo možnosti za še večji razvoj tega podjetja. Nekateri pri tem omenjajo možnost integracije s so- rodnim podjetjem v občini, s čimer bi bil rešen prob- lean stroko-vnjakov in bodo- čega razvoja podjetja. JANEZ SEVER MLADINA O REGIONALNEM KONGRESU SAMOOPRAVLJAVCEV Prejšnji teden je občinska konferenca ZMS v Žalcu pri- pravila razširjeno sejo pred- sedstva, na kateri so poleg predstavnikov občinskih druž- beno-političnih organizacij so- delovali tudi predstavniki mladih iz posameznih delov- nih organizacij in terenskih aktivov na žalskem področju. S tem razgovorom se je tudi žalska mladina vključila v krog predpriprav treh po- membnih področij: dolgoroč- nega razvoja občine, priprav na II. kongres samouprav- Ijavcev in priprav na regio- nalni kongres samoupravljav- cev, ki bo 11. marca v Celju. O srednjeročnem in dolgo- ročnem programu razvoja žal- ske občine je govoril njen predsednik Jožko Rozman. Razpravo je omejil na tiste faktorje, na katerih so gra- dili program razvoja občine za naslednjih dvajset let. Tu gre predvsem za strukturo, ki jo imajo v žalski občini — 80 odst. strukture še vedno predstavljata industrija tn kmetijstvo, medtem ko je ter- ciar še zelo skromen - no- silci razvoja ostanejo tiste pa- noge, na katerih je že do se- daj bilo breme, izboljšava ka- drovske strukture, povečanje lastnih investicij iz doseda- njih 300 milijonov na 39 mili- jonov, koncentracija kapitala, večja angažiranost tujih part- nerjev ter ne nazadnje pro- storsko planiranje. Občina bo v naslednjih letih težila za tem, da se bo z uresničitvijo teh kriterijev približala slo- venski strukturi. Veno Satler, predsednik Občinskega sindikalnega sve- ta, je govoril o pripravah na II. kongres samoupravljavcev, ki bo v Sarajevu m o pripra- vah na II. konferenco samo- upravljavcev v žalski občini. Predsednik Občinske konfe- rence ZMS Janez Kroflič pa je mlade seznanil s priprava- mi na zbor mladih samo- upravljavcev, ki bo 11. marca v Celju. Ob vsem pa gre za večje angažiranje mladih v žalski občini, saj žeUjo dati svoj poln doprinos k tistim pomembnim problemom, s katerimi se bodo sami kmalu srečah. In ne nazadnje je tu- di od njihove sedanje angaži- ranosti odvisno, kako bo po- tekal nadaljnji razvoj občine. T. VRABL REDNA VOLILNA KONFERENCA Pretekli p>onedeljek je bila v veliki dvorani občiiv ske skupščine redna volilna konferenca ZM Sloven, ske Konjice. Po i2!volitvi organov konference je sledilo poročilo o delu občinske konference v preleklih dveh letih. Predi,ednik Janko Kukovič je poudaril, da je velik problem prostor, saj so se ves čas prestavljali iz enega na drugi konec in vsi upajo, da bo že enkrat ta del dnevneg'a reda na sejah in konferencah odpa- del. Zadani program dela je bil skt>raj v celoti reali- ziran, razen dokončne ureditve mladinskega kluba ter akcije za izgradnjo ceste na Pohorje. Po poročilu predsednika je podal nekaj .statističnih podatkov sekretar ZM Lojze šmid. V konjiški občini je 21 mladinskih aktivov, od tega pet v delovnih ort^a' nizaoijah, pet v centrahiih šolah ter 11 terenskih sic tivov, nekaj pa jih je treba še osnovati, tako v Gore- nju, Zrečah ter nekaterih podjetjih. Občinska konferenca ZM v Slovenskih Konjicah je sprcijela tudi nov poslovnik, ki je prilagojen delu tudi na terenu, saj je le-to veliko teže in je potrebno pre- cej več truda za uspehe. Sledile so volitve novili čla- nov konference. Za novega predsednika je bil izvoljen Lojze šmid, aktiven član in dosedanji sekretar ZM, za novega sekretarja pa Joško Hanžič. Razvila se je živahna razprava, v kateri so .sodelo- vaU skoraj vsi udeleženci konference. Dotaknili so se , odprtega problema še iz lan.skega leta, to je dokonč. na ureditev olimpijskega bazena v Slovenskih Konji- cah ter vprašanje prostora: Prostor naj bi začasno do. bili v mladinslcem domu, kasneje pa v novem zdrav3t-<*» venem domu. Glede telesne kulture je bilo sklenjeno, da se v letošnjem letu dodeli zanjo okrog 100 odstot- kov več sredstev kot lani. Velika pridobitev je nova telovadnica na II. osnovni šoli, kjer se je telesna kul- tura začela precej razvijati. S precejšnjo vnemo so se lotili vprašanja izobraževanja mladih kmetovalcev, saj se mladi vse preveč vključujejo v proizvodnjo, se iz- seljujejo, na zemJji pa ostane zelo malo ljudi tako, da je prav zaskrbljujoče. Bil je podan predlog, da se po vaseh zbere določeno število zainteresiranih mladih ljudi, ter se nato pripravijo posebna predavanja ozl. roma tečaji. Ob zaključku konference je spregovoril tudi član republiške konference Poudaril je, da je prijetno pre- senečen nad delom mladih v konjiški občini, moti pa ga le premajhno sodelovanje z bord. Zdena Podpečan, Stranice ŠE O PODLISTKU Na članek, katerega sem bral v Novem tedniku glede podlistka, izjavljam, da se strinjam s piscem- E»a še marsikateri drugi tudi! Prvič zato, ker je dvom- Ljdvo, da bi to bila vse resnica, drugič pa zato, ker na mladino tako branje vse prej kvarno vpliva kot pa vzgojno. Ne razumem, zakaj se rajšd ne poslužujete lepih povesti, saj jih je vendar dosti v starih knjigah in bi jih bralci z veseljem čitali. To naročniki že dalj časa pogrešamo, saj tudi »Nevidni človek« ni bil dosti boljši; to je bila sama fantazija. Tako je moje mišljenje. mTIJA DEŽELAK Pripis uredništva: Žal je to, kar berete v podlistku, čista resnical Zanimivo bi bilo zvedeti tudi mnenja drugih bralcev. Kar pa se povesti tiče, pa sporočamo bralcem, da bomo v kratkem pričeli objavljati nov roman, kat.^ rega zgodba se dogaja na našem področju. PREDAVANJE TUDI V ŠENTJURJU Imam željo in vam jo bom tudi napisala. Ko sem slišala po radiu iz Celja, je zdravnik obiskal vse, kar slišali po radiu iz Celja, je zdravnik obiskal vse, kar je ženskega spola in jim povedal marsikaj zanimivega in koristnega v dvorani na Frankolovem. Kaj, ko bi še v Šentjurju, ali morda celo na Blagovni napravili tako koristen pogovor z ženskami, saj ima vsaka žen- ska svoje pereče vprašanje pred sabo in le zdravnilc bi jo verjetno lahko potešil z ustreznim odgovorom. Zato lepo prosim, objavite moj nasvet v časopisu, mojega naslova pa le nikar ne napišite, saj se ljudje preveč radi norčujejo iz tistih, ki imajo toliko koraj- že, da napišejo kaj za v časopis Morda bi nam napravili predavanje za akoM 8. rvas* ca!? Pripis uredništva- Kot vidite, smo vam pro.šnjo izpolnili. Upamo, da bedo odgovorni v Šentjurju prebrali vaše vrstice ter tudi v vašem kraju organizirali podobno predavanje. Pišite nam še kaj iz vašega kraja, radi bomo objavili. SPOMENIK IPAVCEM Na seji upravnega odbora sklada za postavitev spome- nikov skladateljem Ipavcem so sklenih, da bodo te odkrili prihodnje leto avgusta. Spo- menike je Izdelal ix>kojnd akademski kipar Lojze Do- Hnar, Na seji, ki jo je vodil predsednik Aci Svetina, se niso mogla sporazumeti o tem, kje naj bd doprsni kipi staU, zato » naročdill skice okolja. Prevladali sta dve možnostd — po prvi naj bd kipe postavili na prostoru ob zgradbd občanske skup- ščine, kjer bo bodoči šent- jurski ti-g, po drugi pa pri osnovni šoU, čeS da sodijo že po sivojem asnačaju v maJV nejša ambient. V zimskem času ^^^Š uživajte vitaminske bonbone VISOKI C gumi Samouprav Ijailje dijakov m več (>mejen(j na javno oce- njevanje ali opravičevanje ampak se je razširilo na so- delovanje pri reševaiiju šte- vilnih šolskili zavodov. Mladi ug^otavljajo, da je eden po- glavitnili vzrokov za neuspe- šno vključevimje mladih v samoupravno dogovarjanje in odločanje pridobljena osnova v času šolanja, šola danes ne daje človeka, ki bo poleg sitrokovnosti imel tudi razvit čut za vključevanje v samou- pravno dogovarjanje in da v njem kreativno sodeloval. Pri vključevanju mladih je še najmanj narejenega v kra-. jevni samoupravi. Zbori ob- čanov v mestih so za mlade ljudi nezanimivi, na pode- želju pa so starši še vedno mnenja, da naj mladinci sa- mo okrasijo volišča. Zato ni čiidno, če je prišlo do zapi- ranja dvorane za mlade v Vojniku ali celo do fizičnega cbiačunavanje med pred- sednikom KO SZDL in pred- sednikom mladinskega akti- va v Strmcu, kot je povedal na konferenci Franci Ram šak. Zato so mladi v svojih sta- liščih poudarili, da ima mla- dina v krajevnih skupnostih premalo možnosti za vklju- čevanje v krajevno samou- pravo in da bi morali biti mnogo bolj soudeleženi v življenju in dogajanju svoje- ga kraja. Razumljivo je, da je samo- upravljanje v delovnih orga- nizacijah najbolj razvito in da mladi ljudje že vrsto let sodelujejo v samoupravnih odnosih znotraj tovarn. Kliub dolgoletnemu delu ln tež- njam mladih, da ne bi v ne- katerih podjetjih pomenili samo najmlajši del kolekti- va., pa ugotovitve ankete med zapvoslenimi mladinci ni- so razveseljive. »Zaskrbljujoča je številka da je samo 19 odstotkov čla- nov samoupravnih organov mladincev, zato je nujna več- ja organiziranost mladih pri volitvah v samoupravne orga- ne. Povsod se moramo zavzeti za to, da bo postalo samo- upravljanje dominanten odnos konkretni praksi, razvijati je potrebno kontrolno funkci- jo samoupravnih organov, ki jim bo tako rasla moč ter definirati odgovornost med vodilnimi in strokovnimi službami ter samoupravnimi organi v delovnih organiza- cijah. Morda smo vse preveč obravnavali samoupravljanje kot politično in premalo kot ekonomsko teorijo,« je med drugim dejal v rapravt se- kretar OK ZKS Celje, Štefan Korošec. še bolj zaskrbljujoča je u.t;a'ovitev v referatu Adolfa Kukovca. d*, postajajo mladi v podjetjih kjer nimajo svo je organizacije le opazovalci ki bodo sčasoma tako posta. U popohioma uidiferentni do razvoja naše družbe. Nič no vega ni dejstvo, da v števil- nih delovnih organizacijah vodstva samoupravnih orga- nov ne vabijo k sodelovanju mladih Ijudii in .še manj. da bi jih obveščali o svojem de- lu. Mladi ljudje so mnenja, da je večina mladih članov samoupraraih organov dovolj uspasobljena za enakopravno nastopanje z drugimi člani pri uveljavljanju želja in zah- tev. Kljub temu pa ugotav- ljajo, da so mladi še vedno premalo učinkoviti in cesto pasi-vni Morda ne moremo mimo dr\jstva, da še marsi- kje prevladuje stara misel- n\;s'., Uii aiiaju uiuZn.jsl od- ločanja ln dogovarjanja samo starejši ljudje, še posebej je to čudnu tam, kjer pred- stavljajo mladi polovico de- lovnega kolektiva. Na konferenci so sprejeli tudi stališča, ki sicer prema lo konkretiziiajcj lastno ure- sničevanje, v katerih so po- udarili zahteve po večji ude- ležbi mladine pri samo\iprav- nem odločanju in dogovar- jmiii. Med drugim so zapi- sali : »Menimo, da je vzrok neu- činkovitosti dogovarjanja in samoupravnega odločanja v neka.rerih delovnih organiza- cijah v neustrezni organiza- cijski in kadrovski strukturi ter izig;avaniju samoupravnih odnosov. V času sprejemanja po- membnili odločitev se bomo zavzemali, da bo dobilo vpra- šanje odgovornosti pvosebno mesto v samoupravnem do- .:.;c)varjaMju in odločanju.« Za zaključek še to, da so v , mladinskem življenju še vedno prisotne skupine, ki ne priznavajo mladin-skega dela m da s.) ^e.->i,a\! ,e,:i(' pred- vsem iz takšnih mladi' ljudi, ki nimajo nikakršnih proble- mov osebnega standarda, za- IX)slitve ali nadaljevanja štu- dija, vendar so mladi danes dovolj močni, da se spopa- dejo s takšnimi v svojih vr- stah. MIlan Seničar CELJSKI »AGENS« SE JE ODLOČIL NA ČAKANJE v kopico dela, ki ga pri poslovnem združenju Agens v Celju tudi sicer nikoli ne zmanjka, je te dni udarila tožbo. Kolektiv v Ljubljani, ki no.si isto ime, torej Agens in ki je bil, resnici naljubo povedano, registriran a tem imenom približno poldrugi mesec pred celjskim poslov- nim združenjeni, toži zdaj svoje..;a soimenjaka, ker si je nadel isu naziv. Agens pro- ti A.i^ensu! Zadeva bi morala dobiti svoj epilog že preed sodiš- čem, pa žal še nI. Kot vse kaže pa ne gre samo za od- poved imena, temveč v dru- gi varianti tudi za nekatere druge zahteve: denarne ozi- roma odškodninske ali za so- delovanje ln delitev dobička pri organizaciji obrtnega sej ma v Celju. Vsekakor zani- mivo! Menimo, da. sta po vsem tern izvršilni ter upravni odbor celjskega poslovnega združe- nja Ageiib .?nvzela edin:.) pra- vilno stališče — čakati, da .zadevo odloči pristojno so- dišče! Ob vsem tem pa se pora- jajo vpraša:ija, zakaj je prav- zaprav prišl.) do tožbe ln 2Ku kai ne prihaja do podobnih »primerov« v primerih, ko gre prav tako za Iste nazive in različjia delovna področja. Poglejmo samo Ime »union«. Pod tem imenom dela samo v Ljubljani nekaj gospodar- skih organizacij, različnih se. veaa, pa se med seooj ne prepirajo o imenu. Vsi najbrž dobro živijo Takih in podob- nih slučajev pa nd malo. Celjski bo čakal ria odločitev sodišča. Pri tem ra- čuna, da bo lahko zadržal svoje ime. V kolikor pa bo sodba drugačna, bo ubral še d.mga pota, da ao astalo pri starem. Le v skrajnem pri- meru je pripravljen na spre- membo naziva, v nobenem pa ne na plačilo odškodnine ali na povezovanje z ljubljan- skim soim en Jakom pri orga- nizaciji obrtnega sejma. M. B. V žalski občmi potekajo in- tenzivne priprave na izdelavi elaborata srednje in dolgoroč- nega razvoja žalske občine za nadaljnjih dvajset let. Do se- daj so pripravili program za področje gospodarstva, pri pravljajo pa ga še za ostala področja, kot šolstvo, obrt itd. 15. marec je rok, ko mo- rajo vse odgovorne službe iz- delati programe, katere bo najvišji forum — občinska skupščina — obravnavala šele ob koncu pomladi, toda pred poletnimi počitnicami. Predvsem pri izdelavi ga spodarskega dela programa niso mogli mimo tradicije, ki jo v Savinjski dolini imajo hmelj, kmetijstvo, tekstil in podobna področja. Programe pripravljajo tako, da bi do leta 1986 moral biti družbeni proizvod na prebivalca tak šen, ki bi bil adekvaten re- publiškemu poprečju. Prvi model razvoja programa ob čine so izdelale odgovorne službe pri Zavodu za napre- dek gospodarstva v Celju, ki je predvideval v naslednjih letih letno razvoj za 8.5 odst. S tem modelom, ki ni zago- tavljal v naslednjih letih iz- enačenja z republiškim po- prečjem se občinski možje ni so strinjah in so sestavili svoj model, ki predvideva let- no povišanje za 9.2 odst. V okviru tega pa zdaj priprav- ljajo dolgoročni program za naslednjih pet let. tv MARIJA JELENOVA Na četrti osnovni šoli to- rarišico Jelenovo otroci do- bro poznajo. Slovi po svoji strogosti in doslednosti. Pa še po nečem. Med otroki ne dela razlik. »Naj bo kraljev ali kravarjev. zame so VSi enaki« Marija Jelenova je bila rojena v številni napred- no usmerjeni družini. Ko je končala šole. je prav za- radj tega ostala brez kru- ha, saj njen napredni na- zor ni bil všeč takratnim oblastnikom. Začela se je vojna. Tova- rišica Jelenova je bila ta- koj , skupaj s starši in brnfi izsplje^n. Do kon- j ca vojne je živela v Srbi- ji. Leta 1945 se je takoj spomladi vrnila iz Srbije in prijela za delo. Njene sanje iz dekliških let so se pričele uresničevati — po- stala je učiteljica. Prvič je v Laškem stopila pred gru- čo otrok, ki je vprašujoče zrla vanjo, in se »šla« uči- teljico. Iz Laškega je bila pre- meščena v današnji Sedraž. Ko je prišla sem. šole ni bilo. Pa je ljudje niti ma- rali niso. Jelenova ie po- prijela in šolo tudi ? last- nimi rokami gradila. In zgradila. Po petih letih pa je odšla. Njene želje so se uresničile — pa je šla da- lje. Pot JO je pripeljala Še v Lokavec in štore, dokler se m leta 1962 ustavila v Celju, kjer uči še danes. Njena »specialiteta« je pr- vi razred. Tu, v elementar- ki, ki zahteva najtrše delo, vadi otroke prvih šolskih korakov in ob njih razvija ; SVOJO ustvarjalnost. Leta i 1969 je bila za uspešTio in ] požrtvovalno delo nagra-1 jena, ; Stotinam otrok pomeni, učiteljica Jelenova prvi stiki s šolo in novim svetom.: Tej četitci šolarčkov posta- ■ ne krušna mati. Srečna je\ takrat, ko ob koncu leta \ iz otroških oči prebere po- \ nos, češ, pa le že nekaj j znam. Letos učiteljica Jelenova uči zadnje leto. Odhod ne \ bo lahek. »Takrat bo naj-\ težje, ko bom videla jeseni] otroke, ko gredo v šolo.« : V šoli, pri otrocih, je pre-; živela najlepša leta svoje-l ga življenja, še več. Ne sa-\ mo preživela, ampak zanje] tudi živela, razdajala se na\ vse strani. Beseda »dati« ne pomenil dati svojega življenja, po- \ meni pa dati košček svoje-] ga srca. Z. S. I SODELOVANJE AVTOBUSOV IN ŽELEZNICE Na predlog Jožeiia Rajmiajerja smo ^ti sodtiuvanje v na.šem »štafetnem in.tervjuju« povabili prof. LEO. POLDA PERCA, direktorja podjetja IZLETTNIK Celje. »Kakšne so možnosti za sodelovanje med Izletni- kom in železnico na področju celjske regije?« ODGOVOR: Ni mi znano, kakšno je bilo dvj^edanje sodelovanje med Izletnikom in železnico na področju celjske regije, vendar menim, da bi bilo taksno sode- lovanje nvuno. Predvsem se mi zdi, da je velikr.ua po mena vsklajevanje voznih redov med takšnim.i dvema transporterjema. Vsako leto imajo avtobusna podjetja takšna vsklajevanja. Ne bi bilo napak, da bi se pred takšnim vsklajevanjem pogovorih tudi z železnico in skupno ugotovih najboljše možnosti voznih redov m s tem prispevali k še večjemu izboljšanju prometa v celjski regiji. Predlagam, da to v bodoče postane praksa. Sodelovanje med železnico in našim podjetjem pa bi bilo mogoče tudi na drugih področjih, zaro menim, da bi bilo prav, da čimpreje pristopimo h konkret- nejšim razgovorom. »Ali je Izletnik pripravljen na sporazumno reševanje problema prostora pred železniško postajo Celje?« ODGOVOR: Problem celjske avtobusne postaje je iz dneva v dan bolj pereč. Z naraščanjem števila za- poslenih v celjski regiji se povsem normalno povečuje tudi migracija delovne sile, ki se poslužuje železniških in cestnih prometnih sredstev. Velika večina teh potni- kov vstopa oziroma izstopa na razmeroma ozkem pro- storu pred železniško postajo. Takšno stanje povzroča velike gneče, posebno še ob konicah, kar povzroča negodovanje potnikov. Zaradi velike koncentracije pro- meta na tem predelu mesta Celja, pa pomeni ta situa- cija tudi nevarnost za potnike. Smatram, da je skrajni čas, da Celjani končno ure- dimo problem avtobusne postaje v Celju. Naše pod- jetje je naslovilo na skupščino občine Ceije pismo, v katerem predlaga, naj bi se vsaj začasno rešil ta problem, tako da bi postajo za medkrajevni potniški promet postavili na prostor pred hotelom Celeia, seda- nja medkrajevna postaja pa bi bila postaja za • lokalni promet. Na ta način bi se izognili gneči pred glavnim vhodom na železniško postajo. Takšna rešitev po našem mnenju ne bi bila povezana z velikimi stroški in bi jo bilo mogoče izvesti še pred dokončno potrditvijo urbanističnega načrta mesta Celja. Ce upoštevam, da priplje oziroma odpelje na sedanji avtobusni postaji v Celjp dnevno poprečno 966 avtobusov, ki pripeljejo oziroma odpeljejo poprečno 30 do 40 tisoč potnikov (podatki zajemajo mestni, primestni in medkrajevni promet), potem je vsakomur razumljivo, da takšno stanje ni več vzdržno in da so potrebni takojšnji ukrepi. »So v bodočnosti predvidene spremembe ali dopol- nitve za omilitev navala smučarjev na Golteh ob so- botah, nedeljah in praznikih?« ODGOVOR: Obstoječi žičniški sistem na Golteh ima določeno kapaciteto, ki je ni mogoče spreminjati. Pri gondolski žičnici v bodoče ni predvideno nikakršno EKJvečanje kapacitet. Zavedamo se, da so kapacitete se- dežnice in vlečnice trenutno nezadovoljive, posebno še, če upoštevamo prostrana smučišča na Starih stanih, ki nujno zahtevajo mehanizacijo, s katero bi razoremeniU že obstoječe vlečnice. Zavedamo se, da je mehanizacija Starih stanov nadvse nujna.saj smo letos priča skoko- vitim porastom obiskovalcev, ki jih bo iz leta v leto več. V okviru naših finančnih možnosti si bomo priza- devali, da bomo v čimkrajšem možnem času mehani- zirali še dodatna smučišča in s tem približali Turistični center Golte čimširšemu krogu smučarjev »Ali ni Celjska koča kot sicer znani izletniško re- kreacijski center glede na urejevanje smučišč .n propa- gando nekoliko zanemarjena?« ODGOVOR: Na Celjski koči trenutno nmiamo tep talnega stroja. Transport tega stroja iz Golt na Celjsko kočo je povezan s takšnimi težavami, da je z njim urejevanje smučišč na Celjski koči nemogoče. V bodo- če bo treba misliti na nabavo manjšega teptalnega stroja za Celjsko kočo, seveda, v kolikor nam bodo to dopuščala razpoložljiva sredstva. V zvezi s propagando pa bo Izletnik v oodoče ti- skal barvne prospekte, ki bodo enakovredno rekla- mirali tako Golte, kakor tudi Celjsko kočo in hotel Celeio. »Kakšne so možnosti, da bo v prihodme lokalni avtobusni promet potekal v normalnih razmerah?« ODGOVOR: Iz naših podatkov izhaja, da bi na neka- terih lokalnih progah v Celju morali obratovati avto- busi v 15 minutnih intervalih. Zaradi pomanjkanja in iztrošenosti našega voznega parka nam je to trenutno nemogoče realizirati. Prizadevamo si, da bi v najkraj- šem času nabavili nove kapacitete našega voznega par- ka in se na ta način prilagodili potrebam javnega mestnega prometa v našem mestu. Za naslednjega sogovornika predlagam prof. ZORA- NA VUDLERJA, TAJNIKA CELJSKE TURISTIČNE ZVEZE ln želim, da spregovori o problem:iriki turi- stičnega razvoja celjske regije. M SENIC-'^ janez se predstavi FniiiieiiV — Beriuežl Sociaiai puiožaj? — Igralec. Kraj bivanja? — fudnevi ta puiioči v gledališču, vmes pa duuiu v Vujkuvi ulici 11. RojaLui kraj? — Vrhnika. Iniaie Vriuučani kaj skup nega s Cankarjem? — Ja, »Klanec«. In kakšno vlogo igraš ti v »Klanru«? - Toneta, mo- ža. Kaj L; pumem film »Na kiancuii* i ilaiskcga Cankarja. Bi bil Cankar zadovoljen s filmom, če bi ga videl? — Vsekakor bi bil vesel, da je njegov roman filman. Pa ti, si bil zadovoljen z vlogo Toneta? — V glavnem, da! Film »Na klancu« je vzbu- dil pri celjskih gledalcih manj zanimanja, kot smo ga pri- čakovali. — To se je tudi zgodilo že z najboljšimi fil- mi. Boš kmalu spet filmal? — Morda, vendar ni še nič otip- ljivega. Kaj misi.š o Hiadnikovem fil- mu oMaškerada«? — Moral bi ga vidfeti, morali bi ga prikazovati. Kaj misliš o Celjanih? Da bi nam moral priznati dvoj- na leta zaradi strupenega zra- ka, ki ga vdihavamo. Torej se imaš za Celjana? — Po osmih oziroma že de- vetih letih se počutim tako. Kako pa v gledališču? — Delamo! Kaj pripravljate? — Tre- nutno študiram vlogo kralja Petra ... Prvega ali drugega . ..? — Ne, v BtJCHNERJEVI kome- diji »Leonce in L«a«. Ti kraljevska vloga ugaja? — Delam z velikim veseljem. Pa rezultat? — Bomo še videli. Pridi pogledat! Hobi? - Glasba. Igraš kakšen instrument? — Ne, poslušam in si pojem. Imaš vikend? — Ne! Avto? — Ni denarja! Posebna želja? — Veliko potovati. Se ti zdi, da je kaj poseb- no narobe v Celju? — Ko ob desetih zvečer končam svoj šiht, mi v vseh gostilnah za- prejo vrata pred nosom. Kai pogrešaš? — Klub kul- turnih in prosvetnih delavcev v Celju. Za razgovor prav lena hva- la! — Prosim, prosim! Spraševal je Alfonz Kumer. Deiovui aučrl komornega mošega zbora v Celju je zelo bogat :n pester tudi za to obdobje. Tako se bo zbor že 10. niarca predsta- vil celjski šolski mladini. Na sporedu bosta dva koncer- ta, dopoldanski m popoldan- ski. Oba bosta primemo ko- mentirana. Sredi aprila bo zbor snemal Za RTV Ljubljano; še aprila ali maja pa bo na povabilo Slovenske prosvetne zveze v Celovcu dvakrat zapel ko- roškim Slovencem onstran meje. V Celju bo s samo- stojnim koncertom nastopil 7. maja. To bo koncert v počastitev 30-letnice ustano- vitve Osvobodilne fronte in dneva zmage. Kot vsakoletni gost boju- mja koncertiral v Rogaški Slatini, sezono pa bo zaklju- čil v Novem mestu. Poleg tega ima v jeseni na progra- mu turnejo v Strassbourg in okolico med naše izseljence. Tja ga vabi jugoslovanski konzulat v Strassbourgu. V drugI polovici leta pa utegne priti do izmenjave z renomiranim mariborskim moškim zborom »Slavo Kla- vora«. Komorni moški zbor ima v načrtu tudi izdajo srednje gramofonske plošče. Uresni- čitev je seveda odvisna od denarja, sicer pa je zbor pripravljen prepustiti ko- mercialni učinek plošče za- ložniku. 40-LETNA TRADICIJA MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA LAŠKO Moško pevsko drusivo La ško je bilo ustanovljeno ze leta 1929. Takrat se je ime- novalo pevsko društvo Huni. Lani so tiho praznovali 40- -letnioo svojega obstoja. Med prvimi din<4r»iu, ki so vodili zbor, je bil tudi Radovan Gobec. Nekaj pev- cev poje od ustanovitve pa do danes. To so veuiram, ki so dolžni našega največjega spoštovanja. Po osvoboditvi so se pev- ci zbrali in neprekinjeno po- jejo do danes. Zbor je bil najbolj popularen takrat, ko ga je neprekinjeno vodil ce- lih sedemnajst let pevovod- ja Julij Goric. To je bilo obdobje po osvoboditvi, ko so naslopiil; na laznih pru.sla- vah, najuspešnejši pa so bi- li v letih 195U—1955. Takrat je zbor dosegel drugo me- sto v republiškem tekr-iov;'.- nju. Pred nekaj leti je za pe- vovodjem Goričem dirigent- sko mesto prevzel profesor Mitja znidaršič. Tudi to ob- dobje je prineslo nekaj vid- nih uspehov. Lansko leto so na tekmovanju »Naša pe- sem 70«, delih četrto oziro- ma p>eto mesto. Na medob- činski pevski reviji v štorah pa so si med trinajstimi zbori delili prvo in drugo mesto. Prijetna oddc-lžitev za njihov trud je bil nastop na televizijski oddaji »Naši zbori«, kar je potrdilo nji- hove kvahtete. Nastopajo tu- di na vseh proslavah in vsa- koletnem laškem prazniku »Pivo tn cvet.ie«. Vsako leto pa zbor teh vztrajnih mož priredi lastni koncert, ki je lepo obiskan. Zbor sedaj uspešno vodi profesor Milan Kasestnik. — Za temi skopimi podatki o moškem pevskem zboru iz Laškega pa se skriva ne- kaj več. Ne sainv) V(--Iik:i ra idealizma zbora in pevo- vodje, marveč tudi vztraj riost, ki je nekaj edinstve- nega. Res da so preboleva- li krize, res da imajo finančne težave, toda ust- varili So si renome in pu- blika jih ljubi in spoštuje. Zbor večinoma sestavljajo rudarji, delavci. Katera sila je tista, ki danes vleče te ljudi, da se dvakrat na te- den, utrujeni od dela, zlje- rejo na vaje? Knapovska ro- ka je navajena trdega dela. Morda praT ta vztrajnost, trdnost pogojuje njihovo so- delovanje? Repertoar moškega pev- skega društva iz Laškega za- jema pretežno iz narodne zakladnice. Ne bojijo pa se niti renesančnih mojstrov. Zbor pogumnih in vztraj- nih mož iz Laškega na.m po- nomo dokazuje, da am;iter- ska dej.aTOOst še ni izumrla, še več. Z vztrajnostjo se daleč pride. Z. S. Prizor iz uprizoritve kriminalke Agthate Crislie »Mišolovka« v izvedbi DPD Svo- boda Polzela. Premiera v soboto je zelo uspela in gre pohvaliti izbor dela, režijo in prizadevanja amaterskih igralcev, Iti so polzelskemu občinstvu pripravili pri- jeten Iculturni užitelc. Delo je režiral Jaka Jeršič. Foto: T. Tavčar IZ DNEVNIKA SLG CELJE S predstavama Rogerja Vitraca »Victor ali otroci na oblasti« in angleškega dramatilia Edwarda Bonda »Re- šen«, se bo teater GLEJ predstavil tudi Celjanom. Po uprizoritvi Vitracove komedije VICTOR ALI OT- RCX;i NA OBLASTI se bo eksprenientalno gledališče GLEJ iz Ljubljane v nede- ljo, 7. marca ponovno pred- stavilo v Celju. Videli bomo dramo sodobnega angleškega dramatika Edwarda Bonda REŠEN. To delo je v krat- kem času obšlo domala ves svet in še danes t>uri tako gledališko občinstvo in tre- nutno manj kritiko, ki so bili sprva šokirani, danes pa enodušno prizaiavajo Bondu prvenstvo na angleškem od- ru. REŠEN je v bistvu globo- ko moralna igra: prizor, ko objestna tolpa mladeničev kamenja dojenčka v otroš- kem vozičku, nas prevzame z grozo in odporom, ta pri- zor pa je osnovni ključ za razumevanje igre in njene moralne strukture. Pam rodi otroka proti svoji volji, brez ljubezni; ker ga ne mara, se zanj ne briga; ker ji gre na živce, ga dro^ra z aspi- rini; in tako se bolj briga za fanta, v katerega je brez- glavo zaljubljena. Pusti ot roka samega v otroškem vo- zičku, najdejo ga fantje, ki sprva dobro mislijo. Ker pa se jim otrok ne odzove, ga skušajo zdramiti drugače. Postopoma se rodi vse več- ja brutalnost, samo zato, da bi prebudili v skrivnostno molčečem, drogiranem otro- ku življenje. Igra nazorno, grozljivo ilustrativno pona- zarja brutalnost našega časa, pomanjkanje odgovornosti in razumevanja. SS ovec, ki je ubijal svojo žrt,ev, prav tako ni imel razumevanja in ne občutkov do svoje žr- tve; bombni pilot, ki meče bombe, prav tako ne vidi svojih žrtev. In tako tudi skupini fantov, ki mečejo kamenje, ne predstavlja ot- rok drugega kot .slep in gluh objekt. Bonda je zrežiral Zvone šedlbauer, ki pripravlja tre- nutno v našem gledališču premiero Claudela. Nedeljska predstava bo zaradi TV izje- moma ob 20. url. (JANEZ 2MAVC) prešernova dkkjZba v letu 1971 bo izdala Prešernova družba za svoje člane nasledn.je knjisi-: 1. PKK.^ERNOV KOI,En.\K za leto — pester odraz doRaja- nja doma in po svetu ter poln vsakovrstnih uporabnih nasvetov. 2. Dane Debič: TOKOVI ŽIVUE- NJA, roman mladega že znanega pisatelja, ki prika-«ije ponesrečen zakon mladih zakoncev. 3. Nada Kraij;h.-r: »MA,I.\'<. ro- man o mladem dekletu in sodob- ni mladini, svetu polnem spodrs- ljajev. 4. Anton Aškerc: BAlj\nK IN RO^SIANCIK, najboljše pesmi slo- venskega pesnika. Knjiga bo hkrati prav prišla učencem osemletk ter dijakom gimnazij. 5. Anders Bodeisen: MISLI NA NKKO ŠTEVILKO — detektivska povest, ki ,)o na Danskem šte.jejo med najboljša Bodelsenova dela. 6. Ivan Spolar: PRMCTICM NA- SVETI — Knjigo bomo lahko dnevno jemali v roke, saj nam bo pomagala pri sleherni zadregi. 7. Franee Demiar: SPOLNO VPR.AšiAN,rE — knjiga govori o spolni vzgoji na /driv in zares vzgojni način. Vseh sedem broširanih knjig bo- do prejeli člani Prešernove družbe za članarino 40 din. v platno veza- ne (koledar bo broširan), tiskane na brezlesneni papirju pa Jjodo veljale 6.5 din. VSI ČLANI BODO IDELEZENI PRI N.4{;RADNEM ŽREBAN.ir: filane vnisujei!« /aiipiiiki Prešer- novo družite, knjitrarne in uprava Prešernove družbe blOOU LJubljana, p. p. 41. CELINSKI UUBITELJI PODVODNEGA RIBOLOVA V CELJU Malokdo ve, da že skoraj deset let obstoja v Celju kra žek podvodnih dejavnosti, k: deluje v okviru Ljudske teh- nike v EMO. Leta 1962 so ime- li ustanovni občni zbor, kjer so se ljubitelji raz s kovanj a podvodnega sveta dogovorih o dejavnosti in akcijah. Vod- stvo krožka je, ki je edini »celin.ski« ,jf^ prevzel Anton Krebs. Do letos je bil kro- žek več ali manj zaprtega ti-^ pa, imel pa je 40 članov »Ker je za našo dejavnost iz leta v leto večje zanima- nje, smo se odločili, da naše vrste članstva razširimo. Želi- mo, da vsi tisti, ki jih za- nima bogat podvodn: svet, podvodni ribolov in ostalo, pristopijo k nam in da sku- paj sodelujemo v nadaljnjih ci,kcijah,« je povedal vodja krožka Anton Krebs. Njihova glavna dejavnost je podvodna aktivnost: med drugim pomagajo tudi pr: is- kanju utopljencev, »škoda, da nas vedno pokličejo takrat, ko je že prepozno. Ko ga- silci s svojim delom opravi- jo in ne najdejo utopljenca, pa prosijo za pomoč še nas. Največkrat lahko najdemo samo še truplo.« Vsa-ko leto pripravijo sku- pinsko potapljaško ekspedi- c:jo, v zadnjih dveh letih so bili na Komatih. Vsa pod- vodna raziskovanja posname- jo s posebno filmsko kamero, za katero so sami izdelaJi ohišje. Kot edini »celinski« klub so sodelovali na držav- nem prvenstvu v ribolovu s palicami, kjer so dosegli os- rednje uspehe. So tudi člani zveze za športni ribolov SFRJ, ki ima svoj sedež na Reki. »Največji problem so ak- valunge, ki nam stalno pri- manjkujejo. Prav z akvalun- gami je h\o pred leti zelo zanimivo, ko smo raziskovali morsko dno polno amfor v Savudriji. Ti.ste amfore so stare po nekaj tisoč let in ia galej. Zelo zanimivo je bi- lo.« Zdaj »podvodni entuziasti« odpirajo vrata skrivnostnega sveta tudi drugim. »Vse in- formacije v zvezi s podvodr nim ribolovom na morju lahr ko dobijo pri našem kr<^)žku, pismeno ali telefonsko 39-21, interna 294, kjer je vodja krožka,« je zaključil Anton Krebs. Povedal je še, da se čutijo morahK) obvezane, da infor- mirajo vse ljubitelje podvod. nega ribolova o lepotah in predvsem problemih, na ka- tere hihko naletijo sredi mor- skega sveta. teve V torek, 2. marca smo v našem uredništvu izsvedli žre- banje III. in IV. kola igre »Tednikovi pari«. Izžrebah smo torej skupno kar 10 na- grad, srečni nagrajenca pa so: 1. nagrada 2 x 1.000,00 din Veber Albert, Gornja vas 72, Prebold in Jakše Pran/?, Ba- bno 24, Celje. 2. nagrada 2 x 500,00 din Vaupotič Angela, Mariborska 64, Celje in Doberšek Slavi- ca, Lokarje 14, Šentjur. 3. nagrada 2 x 300,(X) din Petelinšek Anton, Bezenško- vo Bukovje 19, Frankolovo in Grobelnik Franc, Železno 14, Žalec. 4. nagrada 2 x 150,00 din Janič Karel, Mizarstvo, Vita- nje in Kovačfč Marija, Koz- je 81, Kozje. 5. nagrada 2 t 50,00 din Jus Prida, Na otoku 4, Celje in Audjč Miha. Obrežje 28, ZOr dani most. Žrebanje je apravila ko misija: Štefan Jug, Marinka Knafelc, Dra^o P(xlvomik in Me^ta Pokleka. žrebali smo izmed vseh tistih, ki so nam poalah kupone »Tednikov! pari« (.»d 25. decembra 1970 do 2. marca 1971. Nagrade bomo izžrebancem poslali po p>oš.tslova- ti zadnji dan lanskega leta. IMENOVANJE POPISOVALCEV Priprave za popis prebi- valcev in .stanovanj v celjski občimi so v polnem teku. Odborniki celjske občinske skupščine so na zadnji skup- ni seji že imenovali inštruk- torje in večje število popiso- valcev. Eni in drugi bodo delali za območja posamez- nih krajevnih skupnosti. ODBORNIKI ZA SKLEPANJE ZAKONSKIH ZVEZ Petim odbornikom, ki že imajo pooblastilo za sklepa- nje zakonskih zvez so v Ce- lju dodali še štiri: Rafka Skomino, Srečka Uršiča, Ljuba Zeliča in Gustava Grobelnika. IMENOVANJE NAČELNIKA Na predlog komisije 2» volitve in imenovanja so odborniki celjske občinske skupščine imenovali za no- vega načelnika oddelka za gradbene in komimalne za- deve Franca Friškovca, dipl. pravnika. Novi načelnik je Celjan, doslej pa zaposlen kot sekretar inštituta za študij in znanstveno razisko- vanje razvoja in ekonomike prometa. Dosedanji načelnik oddel- ka, Rudi Žugelj, je namreč odšel v pokoj. ŠTOVIČKOVA RAZSTAVA Za dan žena se nam bo predstavila akademska ki- parka Vladinura Sto\'ičkova, hčerka medaljerja Stovička. V foyerju Skwenskega ljud- skega gledališča bo razstavi- la svoja dela. Po večini bo- do to dela, ki so motivno vezana na žensko problema- tiko. KOMPASOV PROSPEKT Turistično podjetje Kom- pas je izdalo razkošen pro- spekt, katalog pK>tovanj, in aranžmajev za leto 1971. V njem pa ni cenika za nji- hove najdražje aranžmaje, to je Japonsko, Kenijo in Ha- vaje. So se ustrašili visokih številk teh potovanj? NA CELJSKEM GRADU ZAČELI Ekipa geodetskega zavoda iz Celja je pred nekaj dnevi pričela z merjenjem starega celjskega gradu. Tako bo Celje prvič prišlo do natanč- nih izmer tega pomembnega spomeniškega objekta, ki je že dolga leta pomembna tu- ristična atrakcija in ki po svoji zasnovi in razsežnosti sodi med najpomembnejše srednjeveške grajske zasnove na Slovenskem. Dela tečejo v okviru široko zasnovane akcije Zavoda za spomeni- ško varstvo v Celju, ki sku- ša čimprej zbrati komplet- no arhivsko, tehnično in drugo dokumentacijo o tem objektu, ko bo lahko služila za osnovo širšemu asanacij- sikemu programu. 66 EKIP V TREH LIGAH v dvorani AD Kladi^^ar I>oteka namiznoteniško tek- movanje Za občinsko sindi- ka.lno prvenstvo. Prijavilo se je rekordno število ekip — 66, ki sodelujejo v treh ligah. Ob ponedeljkih nasto. pajo starejši člani, ob tor- kih člani I. lige, ob sredah člani II. m III lige ter ob petkih članice. V I kolu so med starej- šimi člani zmagal,e ekipe Klime. Aero, Kovinotehne in Elektro, v II. ligi med člani Tkanina, Klima in Savinja, v III. ligi G-eodetski zavod v III. ligi člani Toper, Etol, Geodetski zavod in Postaja milice ter med članicami Kovinotehna, Ingrad, Cin- karna, Prosveta in Toper. CtORŠIC SOLUJEVIČEVA OSVOJILA BRONA- STO MEDALJO v odlični organizacij: celj- skega judo kluba Ivo Reya je bilo v nedeljo v Celju le- tošnje republiško posamez- nično prvenstvo v judu za žene. Nastopilo je 40 tekmo- valk iz devetih organizacij, med njimi tudi peterica celj- skih tekmovalk. Naslovi prvakinj so odšli v Maribor in Jesenice (po dva) ter v Ljubljano. Ce- Ijanke pa so kljub temu do- segle lep uspeh. Dve sta se uvrstili med najboljšo čet- verko in to Lazičeva v lahki in Solujevičeva v poltežki ka- tegoriji, ko je osvojila bro- nasto kolajno. VCROMlI^A SE RA70 Al lA . . . Kljub snežnemu metežu in burji ie Veronika le dospela do Zidanškove ulice in tam v prodajalni podjetja Tkani- na odložila svoj viteški oklep. Pokazala je zapeljivo žensko perilo in drugo . . . Da ne bo pohujšanja, i>o- vejmo raje, da je pred nekaj dnevi trgovsko podjetje Tka- nina odprlo v Z-danškovi uli- ci nov specializiran lokal za žensko perilo. V elegantnem lokalu Ve- ronika bomo kupovali nekaj izbranega. Nekaj takega, kar soseda nima ... ZBORI VOLIVCEV Od 5. do 11. marca bodo za območje krajevnih skup- nosti v celjski občini zbori volivcev, na ikaterih bodo razpravljali o realizaciji lan- skega proračima in skladov Pa tudi o letošnji proračun- ska potrošnji in finančnem programu občinskih skladov. Drugi del razprave pa bo namenjen delu in progra- mom krajevnih skupnosti. M. B. PLAMEN UPEPELIL HIŠO Ogenj na stanovanjski hi- ši FRANCA TROBIŠA na Rožnem vrhu U pri Šmart- nem v Rožni dolini je iz- bruhnih v zgodnjih jutranjih urah. Kot je pozneje ugoto- vila komisija je nastal zara- di slahega dimnika, kar je čedalje pogostejši vzrok šte- vilnih požarov na celjskem območju. Hiša je zgorela z njo vred pa pohištvo. Na pomoč so priskočili gasilci in vojska, škodo cenijo na 50.000 dinarjev. ZA AKTIVE NI DENARJA V letošnjem letu bo ob- činska skupščina Žalec iz svojega proračuna namenila za redno dejavnost mladine v žalski občini nekaj manj kot osemdeset tisoč din! Od tega bo Občinska konferen- ca ZMS porabila za redno dejavnost — organizacija seminarjev, pošta, telefon, administracija tn drugo — 31 tisoč din, ostalo pa za osebne dohodke. Torej bo za dejavnost mladinskih ak- tivov, ostalo zelo malo ali skoraj nič sredstev. Aktivi bodo ponovno primorani, da bodo prirejali veselice, s po- močjo katerih bodo zbrah ti- sta minimalna sredstva, ki jih potrebujejo za osnovno dejavnost. Predsednik Ob- činske konference ZMS v Žalcu Janez Kroflič se s tak- šnim načinom zbiranja sicer ne strinja, vendar veselic ne morejo prepovedati, ker mladinskim aktivom ne mo- rejo dati adekvatne zamenja- ve. Delo posameznih aktivov bo tako tudi letos odvisno od dobre volje posameznikov in delovnih organizacij. tv TEKMOVANJE: »IZOBRAŽEVANJE VAŠKE MLADINE« V republiško tekmovanje »Izobraževanje vaške mladi- ne« se je z žalskega področ- ja vključilo šest vaških mla- dinskih aktivov in to iz Griž, Vranskega, Andraža, Šešč, Šempetra ter Galicije. Okvirni program desetih tem je pripravila republiška kon- ferenca ZMS, aktivi pa so si po lastni volji izbrali tista podrvočja, ki jih najbolj za- nimajo. Predavatelje bo pri- skrbela Občinska konferenca ZMS v Žalcu, izvesti pa jih morajo do konca letošnjega leta. tv KONČANA PLESNI IN KUHARSKI TEČAJ PrizadevTii mladinski aktiv v Grižah je v januarju pri- pravil dva tečaja: plesnega, ki ga je vodil plesni mojster Sdikošek iz C!elja ter se ga je udeležilo 36 mladincev in mladink in kuharskega v or- nizaciji celjske Delavske univerze ter ob sodelovanju Kmetijskega kombinata. V kuharskem tečaju je sodei. valo 16 tečajnic. Z obej,; tečajema so končali prej^^J teden. ^ Zdaj pripravljajo pros^ Za 8. marec, počasi urej jejo klubske prostore \^ se vključujejo v republijjj tekmovanje, ki bo poteik^ skozi vse leto pod naslovo, »Izobraževanje vaške va\^ nec O SAVINJSKEM ŠPORTU 0 Na občnem zboru TV] Partizan Polzela so pregle(3a uspehe in neuspehe za (j, bo dveh let. Ugotovili so, j so v tem obdobju delova aktivno tri sekcije: nogonij na, namiznoteniška in šahoi ska, medtem ko sekcija oj dne telovadbe ni delovala, j letošnje leto so glavne nai, ge: množičnost, popravil strehe na domu Partizai ter udeležba na vseh obči skih tekmovanjih. 0 Nogometaši NK Žalec 1 že nekaj časa pripravljajo i start v I. razredu CNP. P« pričetkom tekmovanja bo( odigrali več prijateljskih t kem. 0 V prijateljski nogoni) ni tekmi so nogometaši Pi tizana Polzela gostovali šmartnem ob Paki in si čanje izgubili s 4:1. ŠE LETOS NOVA MESNICA v marcu bodo začeli gradnjo oziroma adaptad mesnice v Šempetru. On njeni lokal je povsem i trajan in , ne ustreza sodo nim zahtevam kupca ter ni osnovnejšim higienskim prj pisom. Novo sodobno mea co bodo uredili v stavi kjer je trgovski lokal S vinjskega magazina ter in sicer v prostoru, kjer bilo do sedaj skladi« Mesnica bo imela 50 kv. prodajnega prostora in hI dilnico. Obnovljena bo v ll tošnjem letu. j T. j PREDAVANJA ZA KMETE Pretekli teden so se kfl čala predavanja po poslovd enotah KK Hmezad — žaJ za kmete kooperante. Pt davanja so bdla iz pol jedi stva, o strojnih skupnosti živinoreje, veterine (zdn stvo), hmeljarstvo (zaščiti sredstva) in kmetijske n hanizacije. Predavanja je d skovalo okoli tisoč koopefl tov. Tav GRADNJA ŽIČNIC Pri Kmetijskem kombii tu Hmezad Žalec bodo tt letos zgradili okrog 120 hmelj skih žičnic. Predvi vajo, da bodo z grad končali koncem meseca O ca, saj je sedaj že po^ Ijenih 80 ha. PREDAVANJA Pred dnevi so se pri^ predavanja o obrambi ščiti za neraziporejeno pl^ Vprašuje: Tone Tavčar Odgovarja: Jaka Jeršič Dejavnost dramske sekci- je na Poheli sodi med naj- aivahnejše v žalski občini. Vsako leto pripravijo kakš- no igro, včasih tudi več, pu- blika pa njeno dejan-nost hvaležno spremlja. V zad- njem času se v zvezi s to sekcijo vse pogosteje pojav- lja ime Jake Jeršiča, pred- vsem v vlogi režiserja. Kon- čal je srednjo tekstilno šo- lo v Kranju, zaposlen pa je v Tovarni nogavic Polzela. Kako dolgo že sodelujete z dramsko sekcijo na Polže, ll?« Z dramsko sekcijo so- delujem že pet let.« Ali ste se že pred tem ukvarjali z dramskim delom"? »S to de- javnostjo se ukvarjam že od zgodnjih otro.ških let. se- veda takrat kot IgraJec v raziiih igrah, zadnje čase pa predvsem kot režiser.« Koli- ko iger ste režirali na Polze- li? »štiri, pa tudi igral sem že.« Po vašem mnenju naj- bolj uspela režija? »Razva- lina življenja mi je vseka- kor najbolj uspela.« Zakaj? »Zato, ker sem imel v igral- skem ansamblu tudi članico SLG iz Olia. ki je odigrala gla.\Tio vlogo — Lenčke.« Ali ste kje gostovali? »S to igro smo gostovali tudi v Italiji na Dnberdo^-m « Ali trenutno vadite kakl^no ig- ro? »V soboto smo imeli oremiero kriminalke Agathe "nhristie »Mišolovka«.« AU je to prva kriminalka? »Da, po starih kmečkih oovestih se nam ie zdelo potrebno, da presenetimo naše gledalce s kriminalko. Vsekakor pa je ta zvrst zahtevnejša do ig- ralcev, vendar upamo, da smo tispe§no uprlsorill po- samezne osebe !n delo kot celoto.« In vaše želje? »Že- lim si, da bi z adaotacijo doma Svobode na Polzeli nridobili boljSe oogoje za vadbo, da bi imeli na raz- polago več sredstev tn da bi naše delo doseglo s^'oi na- men — zadovoljstvo firledal- cev.« V Žalski občini. Pre- BO se že pričela -v ^^^itaii, libojah in žalou, '^^ica meseca i>a bodo še '(jrižah, Gotovljah, šeščah g^mpetru. Tav — KONCERT OB PNEVU ŽENA prosvetno društvo Svoboda pgla bo tudi letos pripra- ^ v nedeljo proslavo za ij, žena. Sodelovali bodo jfgld zbor, šolska mladina, dramska .sekcija Svobode jjeia Pričetek ob 1.5. uri. T. T. OPET ZASTRUPITEV I MONOKSIDOM gtevilne zastrupitve z og- ^ovim monoksidom v ga- i^ah in celo v zaprtih av- jnobilih nas opozarjajo, ^0 previdni moramo biti ^raij pri segrevanju mo- irja ali zvečer, ko mnogi I pustijo avtomobil v po- jiu in v garaži postore še , ali ono. Nevidni .sovraž- — ogljikov monoksid — i zaradi neprevidnosti umo- 1 že veliko ljudi. Pred dnevi so našli v ga- iži zastrupljenega z mo- »fesidom 36-l6tnega FERDA jUENA, zasebnega avtopre- Bnika iz Letuša. Jelen je ©čer zapeljal avtomobil lamke fiat 124 v garažo in hotel nekoliko odpočiti. iotor je bil v pogonu. Zju- aj so ga našli mrtvega. MJHNO ZAVARO- VANJE ZA VELIKO i ŠKODO Hntonija GOVEJŠEK iz telgraca pri Zabukovici je Bela v gospodarskem ix)- jpju spravljenih 800 kilo- amov sena. Predvidevajo, 1 je prav v senu nastal ienj, ki je izbruhnil pozno ipoldne. Na pomoč so po- teli člani prostovoljnih ga- Bkih društev Žalca in Griž t poklicu igasilci iz Celja, spelo jim je preprečiti raz- ritev ognja na sosednjo anovanj&ko hišo, medtem, J Je ix>slopje zgorelo. V [iiju sta izginila dva hleva, izarsko ter drugo orodje in leda seno. 6k:odo so ocenili na 25.000 Inarjev. Stanovanjska hiša in ispodarsko poslopje pa sta la zavarovana za 4.000 di- trjev. SVET lA MOČILNEM JE LEP ^sko lepo jesen so blizu •^^č, lahko bi rekli samo ' dobre kilometre vstran v breg, odprli novo lovsko kočo. Kraj, kjer koča stoji, se imenuje Močilno, od nje- ga pa je lep razgled na Ra- deče, ki jih vsak turist ob- čuti kot na dlani. Cesta do lepo urejene lov^ske koče, kjer so cene smešno nizke in izbira jedil ter pijač ve- lika — če imaš srečo ti po- strežejo tudi s smo v oma- ki, svežimi morskimi ribami itd. — je lepo speljana med mešanim gozdom, ki svet nad Radečami, stisnjenimi ob Savo in pod skale, dela lep. Pravijo, da bodo letos urediU dve sobi za turiste in postavili nekaj vikend hi- šic. Tisti, ki so si kočo in svet okoli nje že ogledali sprašujejo, kako je s preži- vitvijo dopusta v tistem mir- nem svetu, od katerega je do zgodovinsko pomembne cerkvice — freske — na Že- bniku samo streljaj poti. Iz- let na lovsko kočo Močilno pri Radečah bo zlasti prije- ten v poletnih dneh; najprej kopanje v — kakor pravijo — najlepšem slovenskem ba- zenu v Radečah, po kopa- nju pa skok na lovsko kočo! Izlet, ki bo vsakomur ostal v spominu. Zanimivo, lovci, ki so si postavili prijeten dom in novo izletniško toč- ko pa so izredno skromni obiskovalci. Njihov svet je gozd, od koder marsikaj ust- reljenega prinesejo v lonec njihove koče. SVOBODA V ŠOŠTANJU Šoštanj ska svoboda sodi med najbolj dela\Tie med tri- najstimi v velenjski občini. Med pomembne pridobitve sodi ustanovitev mladinskega pevskega zbora. Pod njihovo okrilje sodi tudi kino. V središču pozornosti pa je vsekakor graditev kulturne- ga doma v Šoštanju. Menili so, da naj bi bilo v dvorani najmanj 350 in ne 250 se- dežev. Sicer pa se njihovo delo kaže v šaleškem okte- tu, godbi na pihala, recita- cij skemu krožku, dramski družini in v petju. KULTURNA SKUPNOST Prejšnji teden so tudi v Velenju ustanovili kulturno skupnost. Iz poročil je bilo razvidno, da naj bi se kul- turne dejavnosti razvijale zlasti preko treh središč: Velenja, Šoštanja in šmartne- ga ob Paki. Večjo pozornost pa si zasluži tudi Pesje. Tam zaenkrat še ni utripa kultur- nega življenja niti društva, četudi je dom, kjer bi se pre- bivalci lahko kulturno izživ- IjaU. Na ustanovnem zboru so veliko govorih o velenjski knjižnici. Stanje bo kmalu rešeno, saj bodo začeli gra- diti novo poslopje. Prav tako bo treba dokončno urediti muzej na velenjskem gradu. Poseben poudarek je dobi- la Napotnikova galerija v Šo- štanju. Ker je bila ustanovna skup. ščina hkrati tudi redna, so volili tudi njenega predsed- nika. To mesto so zaupali prof. Juriju Jugu, upravniku muzeja na velenjskem gradu. PROSLAVE DNEVA ŽENA v vseh krajih velenjske občine so se skrbno pripra- vih na proslavo dneva žena. Cterednji dogodek bo pev- sko srečanje mladih, ki bo jutri in v soboto, 5. in 6, marca v velenjskem kultur- nem domu. Nastopilo bo 17 pevskih zborov z nad tisoč mladimi pevci. Kulturne programe v po- častitev osmega marca so pri- pravili tudi v .šolah, var- stvenih ustanovah in drugje. Sprejem za žene, aktivne udeleženke NOB, prapravlja za soboto, 6. marca občin- ski odbor ZB NOV. V SPOMIN NA KAJUHA v velenjski občini so lepo počastili Kajuhov spomin in obletnico pohoda štirinaj- ste divizije na štajeirsiko. Več kot 40 mladincev je od- šlo po poti štirinajste divi- zije. Na Graški gori in v Belih vodah so mlada izvedh lep kulturni program. Spominsko obletnico so proslavili tudi v osnovni šo- li »Karla Destovnika—Kaju- ha« v šaštanju, kjer so učen- ci vseh razredov tekmovali na temo »Vse o Kajuhu«. OBČANI O PRORAČUNU v začetku marca bodo na območju vseh 22 krajevnih skupnosti v občini Slovenske Konjice zbori volilcev, na ka- terih bodo obravnavali pred- log letošnjega proračuna. Si- cer pa je bil le-ta v zadnjih dneh pred razpravo obravna- van na sejah sveta za prora- čun in finance, dalje na po- svetu s predstavniki večjih uporabnikov in na razgovoru s predsedniki krajevnih skup- nosti. Zbori bodo večinoma ob nedeljah, 7. in 14. marca. Kot vsako leto je tudi letos največ težav pri vsklajevanju dohodkov in iizdatkov. Kon- kretne možnosti in predlaga- ne potrebe so v raizkoraku ter jih bo treba na ta ah oni način vskladiti do konca marca, ko bo skupščina pro- račima dokončno sprejela. PROGRAM DELA SINDIKATOV Potem, ko so posamezne komisije pri občinskem sin- dikalnem svetu v Slovenskih Konjicah že sprejele program dela za letošnje leto na svo- jem področju, bodo v krat- kem pripravili tudi delovni načrt za predsedstvo in ple- num. Računajo, da bodo lah- ko vse to izdelali že v za^ četku marca, ko bodo gradi- vu predložili v obravnavo in potrditev na seji sveta. V vseh delovnih nalogah bo- do dali največji poudarek te- kočim konkretnim politič- nim, go.spodarskim in dru- gim nalogam v občini. PETNAJST TISOČ OBČANOV SE JE IZOBRAŽEVALO Na zboru delovne skupnosti delavske univerze Slovenske Konjice so ob sprejemanju zaključnega račima za lansko leto ugotovili, da je ta zavod lani opravil veliko nalog. V več kot 30 izobraževalnih ob- likah družbenega, strokovne- ga in splošnega izobraževa- nja je opravil okoli 6700 ur za 15.000 občanov. Največji delež pri tem ima strokovno usposabljanje nezaposl. de- lavcev za potrebe kovinsko- predelovalnih, lesno-industrij- skih in šiviljsko-konfekcijskih gospodarskih organizacij, da- lje tečaji iz varstva pri de- lu za različne kategorije za- poslenih delavcev in preda- vanja iz narodne obrambe za nerazporejeni del prebivalst- va, s katerimi so začeli lan- sko jesen. V letu 1970 je de. lavska univerza pripravila tu- di delovodsko šolo lesne stro- ke, v katero je vpisanih 25 delavcev, in šofersko pokhc- no šolo, ki jo obiskuje 23 slušateljev. ZAČELI ODKRIVATI NOV SVET Jamarji »Črni galeb« so letošnje zelo lepe zimske dni izrabili za nadaljevanje raz- iskovanj jam in brezen na žalskem in velenjskem pod- ročju. Zadnjo nedeljo so od- krili tri do sedaj še neraz- iskane jame v okolici And- raža nad Polzelo, ki jih bo- do podrobno raaiiskali in obeležili v naslednjih mese- cih. Po letošnjem občnem 2ibo- ru so dokončno uredili klub- ski kataster s pKKiatki o vseth raziskanih jamah in album s fotoposnetki z raziskoval- nih ekskurzij. Izvolili so tu- di nov upravni odbor, ki bo skrbel za nadaljnji razvoj jamarske sekcije, ki postaja vsako leto vse bolj popular- na. S temi akcijami so tudi zjačeh novo sezono, katere začetek je letos toliko prej zaradi izredno lepega vreme- na. T. VEDENIK PRED AKCIJO — Pred akcijo so se fotografirali tisti člani, ki so se malo zatem pogumno spustili v še ne- raziskano jamo, temen svet. Stojijo od leve proti de- sni: R. Krajnc, K. Pečar, D. Naraglav, J, Ribič in S. Kvas. Foto: T. Vedenik stara Zidanškova ulica se je pomladila z novo trgovino s ponosnim naslovom »Veronika«. Pomlajevanje ulice pa ni samo zaradi nove, ;^xiobne trgovine, ampak bo pred- vsem jasno šele v naslednjih dneh, ko bo tja zahajal ves celjski nežnejši spol. »Veronika« — nova in specializirana trgofvina ženskega perila. To je tisto, kar so Oeljanke že dolgo iX)trebovale in zahtevale. Čeprav so jo odprli šeile v ponedeljek popoldne, je bilo strank v torek dopoldne že brez števila. »Imate to ali ono številke?« »Imate kaj po- sebnega?« Ženske in tudi možje, ki že sedaj kupujejo za 8. marec. Prijetne barve prostora in prijazne prodajalke ter znosne cene delajo »Veroniko« še bolj privlačno. Kaj menite o novi trgovini? KATICA BOŽICNIK, pošlo- vodikinja: »Čeprav je trgovi- na odprta šele kratek čas, lahko rečem, da so šte\'llnl kupci zadovoljni tako zaradi novih prostorov kiot izbire. MJoge mnenje, kot prodajaUce je o trgovini izredno dobro in mislim, da smo jo v Celju resnično potrebovali. Stran- kam so na voljo tudi različni eksluzivni modeli in menim, da Jih bo prav to najbolj zadovoljilo.« BRANKA BRUN, prodajal- ka: »Prej sem delala v vele- blagovnici in moram prizma- U, da mi je tu glede na ure- jenost samih prostorov mno- go bolj všeč. Upam, da sem pravilno ocenila, da so stran- ke zelo zadovoljne. Ze prvi dan smo imeli veliko prome- ta. Kot ženska lahko rečem, da je izbira zelo pestra in je edino prav, da smo v Ce- lju dobili tako specializirano trgovino ženskega perila.« MARIJA VENGUST, proda- jBilika Iz Celja: »Trgovina mi je izredno všeč. Je nova in dobro opremljena. Takšne pravzaprav v Celju Se nismo imeli. Ne pretiravam, če re- čem, da smo jo ženske zelo potrebovale. Glede na ostale trgovine v Celju je izibira ze- lo dobra. Cene so precej niž- je kot sem pričakovala za ta- ko specMlzlrano trgovino. Upam, da bo v Celju še več tzikšnih trgovin.« JOŽE TABOR, kupec iz Ce- Ilija: »Pravzaprav sem prese- nečen, da imamo v Celju ta- ko sodobno urejeno trgovino. IMislim, da prav tako specia- liziranih trgovin potrebujemo še več. Cene so povsem nor- Imalne in važno je predvsem to, da človek dobi tisto, kao- želi. In da ne bi samo hva- Ilil, kot kaže primanjkuje večjih Številk ženskega pe- rila, namreč na svetu so tu- ^ di močnejše ženske.« LEA LJUBICIC, nakupoval- ka iz Celja: »Trgovinr^ je iz- redno lepa, vse te barve . . . Tudi prodajalke so prijetne in znajo zadovoljiti potrošni- ka, čeprav s prijaznim na- smehom. Upam, da bomo vse primerno dobile tudi ženske, ki se ne moremo več šteti za mlade. Navsezadnje mora takšna trgovina skrbeti za vse. Zelo, zelo pozdravljam idejo o ureditvi trgovine z ženskim perilom.« Tako! ženske so dobile svojo taigovino. Kaj pa mošld? Ali ne bi veljalo razmišljati tudi o specializirani trgovini, kjer bi bilo »vse za. može^t? Od perila do moške kozme- tike preko kravat, robčkov in podobnega. Razmislimo ne- koliko o tem, saj se bodo Celjani zaradi »Veronike« poču- tili zapostavljene. M. Seničar T. Vrabl TRIJE REPORTAŽNI ZAPISI OB 8. MARCU ENAKOPRAVNOST, KAJ, JE TO? 2ia enako delo, enako plačilo, je bilo geslo revolucionarnih že- na v okoliščinah neenakoprav- nih družbenih sistemov. Z moškimi izenačene politične pravice, to je prav tako zveneče geslio boja žena aa svoj prostor pod soncem. Pri nas smo obema uresniče- nima gesloma, žal za nekatere še vedno na papdrju, dodaila še enakost v našem samoupravnem sistemu. ProsveliUi smo večno žena, Tudi v tem, da lahko uravna- vajo svojo odločitev o tem ali bodo stopile v zakonsko zvezo, ali bodo matere in kolikokrat bodo. Toda po odločitvi, da bodo tudi matere in ko to enkrat so, poti ni več nazaj. Pač je. Zavr- ženo materinstvo, a še vedno jel materinstvo, ki ga sankcionirata' ui družba in vest. ' Kaj je resnična t>svobodatev-| žene, ki je vrh tega še mati?' Osvoboditev od vzgoje, tiste in- ] timne, srčne? Osvoboditev od; praATice in želje po družbeni, j proizvodnji ustvarjakiosti? • Kako daleč smo od tega, da; bi resnično našH ustrezno reši- i tev? i Smo na stopnja, da mora žena I ki ljubi E>okilic in otroke žrtvo-; vati sebe, svoj jaz. i Smo tudi tam, ko mora žena; žrtvovati poklic, da bi se mogla ] dovolj razdajati otrokom. i Smo pa tudi tam, Ito ženski! zmanjka celo časa, da bi se po- svetila otrokom, ker ji je ostalo samo še delo, da jih preživi in ima od enakosti le volivno pra-1 vioo. I žrtev s smislom ni težka Darinka Pavletič-LorenCakova. Umetnica, pedagog in mati. Ali bolje obrnjen vrstni red; Mati, pedagog in umetnica. Kot aka- demska slikarka je slovensko ime, zinano z razstav, ilustracij v otroških knjigah. Kot profe- sorica v dobrem m prijetnem SF>ommu enaindvajsetih genera- cij v Celju. Kot mati pa toplo in globoko vsajena v srcih in zavesti njunih dveb otrok, sina in hčerke. .XXX Komai da je odložila piašč tn pogledala k Alenki ki leži 2 vročino v postelji, ko je zazvo- nilo. Opravičilu, ker jo motim je sledilo njeno prijazno povabilo. Dolgoletno Taianstvo je pripo- moglo, da sva bila v nekaj stav- kih globoko v srži njenih živ- ljenjskih vrednot. »Enakopravnost? To je silno relativna zadeva. Mislim, da je to stvai stališča Odločitve pred- vsem. Poslanstvo matere je do neke meje res prostovoljna za- deva. Morda so ženske, ki se aa ceno kariere odrečejo otrok, česa se odrekajo ne morejo vrednotiti, ne morejo že zato, .ker v njih vidijo oviro, nadlogo, breme. Ne vem, kako naj bi bila žena osvobojena. Cesa? Ob materinstvu vzgoje, življenja 2 otroci? Zame je to nerazdružlji- vo — matermstvo kot je, ne 7>golj biološko materinstvo.« Zanimalo me je, kaj bo rekla, .-vo sem predpostavljal, da jo i-azdvojenost med domom, šolo in slikarskim stojalom spravlja v položaj, ko se nekje mora žrtvovati. »Žrtvovanje, ki ima smisel, m ■ežko. Rada bi včasih razširila orostor svojega gibanja. I^e red- ko grem na kak koncert Slika- nje združujem z družinskim živ- ljenjem, doma, na izletu, na počitnicah Res je, ne morem se lotiti velikih slikarskih projek- tov. Ni časa. ni sredstev niti okoliščin. Ostajam pri malih platnih, pri ilustraciji, kar zmo- rem tudi •zvečer, ko dri7ina le že . . .« Tn poslanstvo VTisojitelja? »Ko sem se odločila za *tudi1 nn akademiji nikoli nisem mi slila, da bom kdaj učila. Pro- fesura je bila od'očitev numo- ■ti. Sprva sem mislila, da samo nekai let, no zdaj noučniem že pnait.dvajseto leto, a^vkfir sva ^ rrožem v Cslju.« Tjarenčakovi :vo družina umet iiikov Oba 2 -norem sta slikar- ja obs pedai.'.>?ra l.e li ima Milan lioren;';^'■? kot rnc«ki širši »rvi'>vrski i>r-i;t,r>-^ rofi\ <^e]rt ni Voncerte c-^.jskega kjmorne- ga sDorra — !?o- iz.-T^ten ba-i- 'm su ist. Darinka Pavletič-Lorenčaltova: AVTOPORTRET S HČERKO (olje) v meni je zmagala mati v najvišjem nadstropju stolp- nice na Dolgem polju živi Ko- vačičeva družina. Pri nj.Lh je vedno živahno, smeh in jok nd- koli ne zamre, saj se v sedem članski družini vedno nekaj do- ^-aja . . . Malega P^ranciia je mati Ma- rija raivno oblačila, ko sen; obiska!. Frije otroci so se igrali, '■etrf^ je zlezla v naročje. »Se kot dekle sem sanjala o veliki lastni družini, o kopici otrok,« je začela s pripovedova- njem mlada, .35-letna Marija Ko- vačičeva. Žena. intelektualka je zaradi grozda petih sočnih ja- god, ki so se ji med obiskom neprestano vrtele pod nogami ali posedale oo naročju, odpo- vedala svojemu poklicu Otroci so prihajali drug za drugim tn danes jih je pet. Naj- sitarejša je Polonca ki ima 10 let. Potem je prišel Jurček. ki je star 8 let Temu je sledila Andrejka, danes je stara 5 let, njej pa .ložek. star 4 leta. Naj- mlajšemu je IP mesecev; ime mu je Franci, Mati Marija čisto nič ne toži, čeprav so bili praA^ nekaj mese- cev nasaj otrooi hudo bolni. »Kadar j p najhuie. potrpim, saj se vsaka stvar obrne enkrat na bolje« Srečna ie s svojo števil- no družino. »Otroci so mi v za- bavo, za toliko lepih trenutkov bi bila prikrajšana, če jih ne bi unela. Ob njih odkrivam vsakj dan nekaj novega. Tudi šestega i se ne bi branila, če bi tako na-; neslo.« ! »Lahko otrokom nudite vsej kar želijo?« »Imajo toliko, koli-1 kor je potrebno. Otroci naj vi- dijo, da se je treba znati tudi čemu odpovedati. Tako jih tudi vzgajam.« Sreča je sijala iz njenih lepih, mirnih oči. Sprijaznila se je z materinstvom in v njem uživa, j Kdaj pa kdaj si odtrga košček časa, da z možem, inženirjem, odide v gledališče. Seveda, ko so oblekce pokrpane in noga- vičke zašite. Petletna Andrej ka si res že sama polika, a ostane še toliko in toliko . . . Nasmejan, pa prav nič utru- jen obraz mi je razodeval, da je tudi v materinstvu lahko najti zaklad. Ce ga seveda želiš iskati. Mati Marija ga je našla, a se je zato marsičemu odpovedala .. .3 Ko sem jo zagledala vso drob- no tn majhno, kalto pod kozol- cem simkovito meče udrezane čoke na traktor, sem vedela, da je to tista, katero i.ščem. Kun&kova, gospodinjska po- močnica pri kmetu Valenšku na Ostrožnem, preživlja in sama .skrbi za svoji dve deklici. Za .Marejšo. 13-letno, in desetletno Marijo. Tu, pri kmetu Valen&ku, dela že 13 let. Skrbi za številno govedo, svinje in kure. Opravlja vsa težaška dela. ^--ozl tra.ktor, razvaža mleko. Ob težki borbi za vsakdanji košček kruha pa ji zmanjka ča- sa za njuni deklioi. Vidijo se samo zvečer, ko se deklici vr- neta iz šole in varstva. Samo tedaj je lahko mati, čez dan pa delo, .skrbi. Z bornimi 21 tiso- čaki oblači deklici in sebe. A je pogumna in ne kloni. Mate- rinski nagon po samoobrambi ji tega ne dovoli. Samo včasih se v to moč prikrade nekaj tež- jega — skrb, ki gloda in ne da spati. Kako ju bo spravila do kruha? »Takrat,« pravi, »mi je najtež, je, ko me dekleti prosita za kakšno stvar ali obleko, i>a ji- ma ne morem kupiti. Pa tudi zame nikoli nič ni. Saj se ne pritožujem, pa vendar ... Samo eno željo imam, spraviti dekleti do kruha.« Čisto tiho je prista- vila: »Rada bi kdaj z otrokoma živela sama. Nekje zase.« Zahteva preveč, če sanja o lastnem prostoru pod soncem? Cisto majcenem, kjer bi bilo topk)? Kaj ji je prinesla njena enakopravnost? Samo volilno pravico, pa nič drugega. Da.nes, jutri, pojutrišnjem bom.| videvala mater Kunškovo, Icako otovorjena s kangianii gospodar- jevega mleka, počasi s kolesom meri svojo pot. Od Ostrožnega do Kersnikove, po blokih, v naj- višja nadstropja. V vsakem vre- menu, petek m svetek. Njeno kolo pa škriplje in poje: »Za otroke, za otroke« Sama. "i 21 marec 20 apri Neki osebi se boste zelo pri- kupili. Glejte, da ne boste pokvarili lepega vt'sa. Po- ravnali ■ boi^te stari račun. ?1 april 20 maj z okoljem ne boste v naj- boljših odnosih. Morali boste spremeniti taktiko, ki vam škoduje. Važna odločitev ko- nec tedna 21 mai 21 iiinii Lepega v pr hodn jih dneh ne boste mogli povezati s korist- nim. Imeli boste nekaj te- žav z vsiliivo osebo. ?2 iiinii >? iulil, Ce ne mislite resno, se ne spuščajte v eksperiment. Spo- znali boste, da je še najbolje nravočasno odnehati. 23 julij 23 avqiis« Dobili boste lepo ponudbo, ki je ne boste izkorist.li. Ok- levanje vam bo požrlo nekaj živcev in miru. 24 avgust 23 sept !» Imeli boste priložnost, da se i izkažete. Ne prehitevajte, am ' pak počakajte na pravi tre- t nutek. Previdnost v prometu 24 sept. 23 okt. Spremembe v službenem oko- lju vas bodo zaposlile bolj kot bi bilo potrebno. Izogi- bajte se vsakršnih sporov. 24 okt. 22 nov Vse ovire boste z lahkoto preskočili, pred zadnjo pa ne- koliko razmislite. Ob koncu tedna prijeten izlet. 23 nov. 21 rlec. v poslovnih zadevah boste morali bolj poslušati svoje partnerje. Neka oseba vam bo skušala škodovati. ?2 dec. 20 jan Napako, ki ste jo zai^rešili, boste hočeš nočeš morali pri- znati. V prihodnjih dneh pa- zite na denar. 21 jan. 18 fpbr. v ljubezni doživite ra.zoča- ranje, ki pa vam ne bo šlo do živega. S težavo boste rešili zelo pomemben prob- lem. 19 tebr *0 marec Je nevarnost, da ustrelite ko- zla, zato bodite v svo.iem ra- vnanju skrajno prev;dni. Po- sebej pazite na denarne iz- datke. AMERIKA, KJE JE TVOJA ČAST? VPRAŠANJE: Ste tudi kaj takega doživeli? DOW: Da. Šli smo na pivo v Saigon. Eden izmed naših fantov je bU v sobi za barom pri neki prostitutki. Culi smo ga, kako je vpil. Dekle se ga je lotilo z britvijo. Po- klicali smo vojaško policijo, ki ga je odpeljala v bolniš- nico. Dekle smo odpeljali do bližnje vojašnice. Zvezali so jo in jo razklali od nožnice do grla Bila je na mestu mrtva. VPRAŠANJE: Ste tO videli? DOW: Da. VPRAŠANJE: Ste videli še druge primere mučenja žensk? DOW: Videl sem ujeto mlado Vietnamko. Rekli so, da simpatizira z Vietkongom. Ujeh so jo bili Korejci. Med zaslišanjem ni hotela nič govoriti. Slekli so jo do golega in trdno zvezali. Potem so jo posilili vsi vojaki tiste enote. Nato je rekla, da ne more več in d!a bo govorila. Potem so ji z navadno žico zaših spolovilo. Skozi usta so ji porinili medeninasto palico in jo obesiU. Poveljnik enote, neki po- ročnik, ji je potem z dolgo sabljo odsekal glavo. Videl sem tudi, k&,ko je bila neka ujetnica mučena z vročim bajonetom, katerega so ji zabadah v nožmoo. VPRAŠANJE: Kdo je delal take stvari? DOW: Mi. VPRAŠANJE: Ameriški vojaki? DOW: Da. VPRAŠANJE: Koliko ameriških vojakov je pri tem sodelovalo? DOW: Sedem VPRAŠANJE; Kdo je bilo dekle? DOW: Hčerka nekega vietnamskega va,škega starešine, te je podpiral Vietkong. Slekli smo jo, trdno zvezali in razgreli nad ognjem bajonet. Najprej smo ji a njim vlekli čez prsi in ji ga zabadali v nožnico. VPRAŠANJE: Ah je umrla? DOW: Ne takoj. Eden izmed naših fantov je iz svojih škornjev potegnil usnjene vezalke, jih zmočil, nato pa Zavezal okoli njenega vratu in jo pustil rsa soncu viseti. Usnje se krči, ko se suši. Tako se je dekle polagoma za- dušilo . . . VPRAŠANJE: Ali ste dobili aa svoje bojevanje v Viet- namu kakšna odlikovanja ali priznanja? EX>W: »Bronasto zvezdo« . . ., vojaško odlikovanje, me- daljo za hrabrost od vietnamske vlade, predsednikovo po- hvalno pismo, ki je bilo priznanje vsej moji enoti, več Vietnamskih odlikovanj, vojaških značk in par »škrlatnih Src«. KAJ JE POVEDAL JIMIVIV ROBERSON IZ VVASHINOTONA. D. C. ROBERSON: Mitchell je bil visok fant, čea 1,83, dober *ojak, bil pa je docela prismuknjen. Ves čas je nosil ^ sabo sekiro, ki jo je naostril kot britev in s katero se je vedno priplazil do ljudi, ki so prihajali iz gošc;ave. Namesto, bi jih ujel žive, jim je odsekal glave, jih opravljal v torbo in prinašal s seboj. Spadal je k prvi 'diviziji. Ko so tam ubili določeno 'itevilo sovražr.-ikov, ^ dobili tn dni dopusta — morali pa so prinesti ušesa ujetnikov s seboj. On je prinašal glave ... VPRAŠANJE: Ali ste ga v resnici videli š torbo, polno odrezanih glav? ROBERSON: Bil sem v svojem šotoru, v vojaškem taboru. Videi sem ga, ko je pravkar vstopil. Kar naprej se je čudno smejal in govoril nekaj takega kot; »Spet sem nekoga ujel. Spet sem si sklatil malega škileža.« Imel je torbo iz vrečevine, sedel je poleg mene na posteljo in torbo odprl. Tri ali štiri glave so se skotalile po moji postelji. Začel sem vpiti, on pa se je smejal, medtem ko je razme- ščal glave po postelji.. VPRAŠANJE: Ali ste... kdaj videli, kako so požgali kakšno vas? ROBERSON: Da. Včasih, posebno pa: še takrat, ko so kakšnega izmed naših fantov ranili ali ubili, so nam nspravili naokoh«. Nato je sta- rešina rekel: »Okay, lahko si vzamete vsako dekle, ki jo hočete.« Potem smo si vzeli nekaj deklet. Navadno so bile v kočah in zunaj smo postavili stražo. Nato je šlo nekaj fantov v kočo in se posladkalo z dekhcami. To je bila ponavadi skupina ali dVe, morda 15 mož. Dekleta so bila stara 15, 16, 17 ali 18 let. Ce smo videli kakšno punco, ki se ie zdela mlada, smo enostavno rekli: »Ti zdaj! Si- cer . .« VPRAŠANJE; AU ste dekleta tudi ubili? ROBERSON; Bila je neka vas, v katero so nam pre- povedali vstop. Nekdo izmed naših pa je šel vseeno tja, ker je bil enostavno zelo divji. Nikoli se ra vrnil, kasneje so ga našli s prerezianim grlom Nekaj naših fantov se je zato odločilo, da so šh na lastno pest v to vas na obisk. Našli so neko malo, o kateri so domnevali, da je to deja- nje storila Ubili so jo. Drugič so vzeli svetlobno pištolo, jo vtaknili v dekle in sprožili Dekle je pov.?em raztrgalo. Zgodilo se je še veliko prismojenih reči , .'. Nekaj mož je zsirabiio neko dekle, za katero so sumili, da je eden izmed njih staknil pri njej spolno bole^ien. Da bi se ji maščevali, so ji nalili v nožnico terpentma. ALAN CAMDEN JE DOMA IZ INDIAN!. VPRAŠANJE; Kaj ste vi doživeli? CAMDEN; Doživel sem. da so časj;niki m narednik ukazali vojakom, naj pohabljen trupla sovražnikov. RekU so nam, da naj jih sesekljamo. VPRAŠANJE; Kako so trupla pohabili? CAMDEN; Mnogi izmed nas so abirali vietnamska ušesa. Rezali so s telesa tudi druge dele in jih raiar.etavali pu okolici. Tudi oči so iztikaii truplom. Videl sem, kako so ameriški vojaki nekega Vietnamca mučili do smrti. Pretepali so ga, ga brcali in mu nazaQ'nje iztaknili oči. Pri tem je umrl. VPRAŠANJE; koliko je bil star? CAMDEN; Kakšnih 16 let . . . VPRAŠANJE; Kdo ga je mučil? CAMDEN; To so bili vojaki mojega voda, predvsem navadni vojaki. Neki poročnik je bil tudi zraven. Od je tudi začel ... V moji enoti je bila neke vrste moda, da so sovražnikova ušesa vlagali v nek kozarec. Z nožem so šli k mrtvemu sovražniku, odrezali ušesa, jih vložili v ste- klenico z alkoholom in jo v vojaškem prebivališču shranili. Kdor je imel največ ušes, je bil najbolj cenjen. V moji koči je bilo 20 vojakov, od teh pa jih je 15 imelo posode, v ka- terih so shranjevali ušesa. Tudi zbiranje prstov je hii-i zelo priljubljeno ... šE ENKRAT GOVORI ED TIIERATOLA IZ NEVV VOUKA TRERATOLA; V okolici kraja Quang Tri smo metali zaboje z našo »železno rezervo hrane« na stare žen-.-ke na cesti. To jih je pometalo po tleh. Najbrž so bile nekatere tudi mrtve. Ce bi nas vprašali — to pa se ni nikoli zgo- dilo! — bi odgovorili takole; razdeljevali smo živila. Za male otroke smo imeli tiste modre tablete, s katerimi se pogreje obrok vojakove železrne rezerve. Bile so podobne sladkarijam. Ce jih prižgemo, ne gorijo s plamenom, pač pa postanejo grozno vroče. Prižgali smo jih in metali malim otrokom. Ce so jih z rokami pobrali, so si zažgali dlani in opekli roke. VPRAŠANJE; So to mnogi počenjali? TRERATOLA; To smo delali vsi; ko smo se vrnili iz Khe Sanha (postojanka je bila 11 tednov oblegana), so bili mnogi naši prijatelji mrtvi. Bilo je pač takj - Viemam- cev enostavno nisem mogel vep prenašati. VPRAŠANJE: Dejali ste, da ste metali železne rezerve hrane na ljudi. Kaj to pomeni? Je bila to hrana v škatlah ali kaj drugega? TRERATOLA; Ne, metali smo med ljudi cele /abo'je. VPRAŠANJE; Kako, cele zaboje? TRERATOLA; Da . . . VPRAŠANJE; In če ,je bil icdo zadet, je padel na tla? TRERATOLA: Da. Bil; so že tako stari ljudje, da bi jih s takim zabojem lahko ubili. Drveli pa smo z brzino kakih ,50 ali 70 skozi vas in se nismo nikoli ozirali. Samo po cesti je treskalo, mi pa smo sedeli in se smejali, kajti železne obroke hrane smo smeli metati Vietnamcem, ker smo bili tam, da bi vzpostavili mir in da bi ljudem v vaseh pomagali. VPRAŠANJE; Ali so to va-ši oficirji vedeh? TRER.\TOLA; Seveda, vsi oficirji so vedeli, kaj se je dogajalo. Poročnik Foster, na primer, nam je poja-snil: »Nobenega smisla nima, da bi vodili s seboj ujetnike. To je =:mešno, saj jih vendar ne potrebujemo. Sire- ; marmcih tako in tako ni ujetnikov.« VPR-\SANJE: Je bil v vaši enoti? TR-p-RATOLA: Bil je moj poročnik. VPRAŠANJE; Je bil povoTn'k vašega voda? Nadaljevanje priiiudnjid ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Zasedanja palestinske narodne skupščine v Kairu je te dni še do- datno obrnilo pozornost svetovne javnosti na ta del sveta. Poglavit- no vprašanje, ki ga poskušajo re- šiti predstavniki najrazličnejših palestinskih organizacij, je vseka- kor dogovor o enotnosti in načinih ter metodah delovanja proti skup- nemu sovražniku. Tisto, kar naj- bolj ovira uspešnejše delovanje palestinskih odporniških skupin in gibanj je namreč vsekakor prav njihova neenotnost. Predvsem si Palestinci niso enotni v oceni, ka- tera je najboljša možna pot za do- sego skupnega cilja, ki bi ga bilo moč malce posplošeno označiti ta- kole: naposled dobiti suveren pro- stor pod soncem in zavrniti slehe- ren pritisk na svojo samostojnost. V Kaim razpravljajo s tem v zvezi tudi o ustanovitvi skupne palestin- ske države, ki bi združila pod skupnim okriljem vse tiste, ki so sedaj brez svoje prave domovine. Toda pri tem zastopajo različna stališča. Nekateri manijo, da je to nesmisel, drugi se ogrevajo za ta- ko rešitev. Dileme so tudi o čisto konkretnih oblikah boja proti Iz- raelcem in tistim, ki jim pomagajo. Samo za ilustracijo, primer: znano je, da so nekatere skupine meni- le, da so ugrabitve letal tujih le- talskih družb eno izmed možnih dejanj in oblik boja, drugi zopet pa trdijo, da je to povsem zgreše- no. Razlik je veliko, vprašanje je, 6e jih bo mogoče odpraviti in na- posled uskladitd stališča. Predsed- nik ZAR Sadat je na otvoritvi .za sedanja poudaril, da Egipt in vse arabske države v načelu podpirajo in bodo podpirale prizadevanja Palestincev, toda to nI dovolj pri tako neenotnem nastopu Palestin- cev samih, čisto mimogrede je moč omeniti, da lahko opazovalec zasluti v ozadju tudi prikrit inte- res in vpliv nekaterih tistih velesil, ki podpirajo palestinsko gibanje, pa imajo pri tem očitno tudi svo- je račune — in tudi to je ena iz- med mnogih ovir in oviric, ki pre- prečujejo zbliževanje stališč. Mirko Tepavac je bil na obisku v Moskvi, kjer je imel izčrpne po- govore s sovjetskimi voditelji. Iz- menjava mnenj je v takih prime- rih vselej koristna in lahko ver j a memo, da je bila tudi ta: med Ju- goslavijo in Sovjetsko zvezo je precej stičnih točk, vendar pa ob- stajajo tudi določene ra.zlike v po- gledih na nekatere mednarodne probleme. V načelu vsaj so dani pogoji za še boljše sodelovanje med obema državama, vendar je vsekakor res, da tako, torej boljše sodelovanje, ni odvisno samo od nas. 2/5 milijonov Indijcev se odlo- 5a na parlamentarnih volitvah za in proti reformam, ki jih je napo- vedala Indira Gandhi. c5pozicija je združila svoje vrste z eno samo željo: vreči z oblasti simpatično indijsko državnico — pri tem pa nimajo političnega programa, ki bi se lahko enakovredno kosal z ajenim- Opazovalci skorajda ne dvomijo v Izid volitev. Prepričani so, da bo Indira Gandhi zmagala in tako znova dokazala svojo pre- moč in — kar je še bolj pomemb- no — dobila kolikor toliko proste roke za izvedbo zelo ambicioznega programa družbenih in gospodar- skih reform v tej drugi najštevil- aejši državi sveta. KP Italije je zahtevala, naj od- stopi notranji minister rimske vla de zato, ker so fašistične skupine v mestu Aquila skoraj pred nosom policistov iz samo 200 metrov od- daljene policijske postaje zažgale oblastni sedež KP, šefa te policij- ske postaje so sicer odstavili, ven- dar italijanski komunisti menijo, da ta ukrep ni dovolj. Italijanski fašisti so v zadnjem času postali zelo aktivni in njihovo divjanje je v precejšnji meri prav posledica precej pasivnega stališča italijan- skih varnostnih organov, ki se jim ne postavijo dovolj odločno v bran. Iz Laosa prihajajo še naprej poročila, ki pričajo, da-^doživljajo saigonske invazij ske sile ogorčen odpor. Kljub nenehnim okrepit- vam je položaj nekaterih saigon- skih enot skorajda že kritičen in to kljub mogočnemu angažiranju ameriškega letalstva. Prodor proti Ho ši Minhovi poti je ustavljen .in aapadalci so se spremenili v bra- nilce, ki krčevito vztrajajo na svo- jih obleganih položajih. Nek ame- riški general je sedanje boje ozna- čil kot najhujše od začetka viet- namske vojne. zaiv!£ša::i računi Prispevki občin za višjo odkupno ceno mleka - Ali naj manj razvite občine podpirajo razvitejše? - Naj mlekarne plačujejo iz svoje blagajne manj kot prej? Dolenjski živinorejci niso zadovoljni z 1,20 din za li- ter mleka, ki ima 3,6 od- stotka tolšče. S tako ceno niso zadovoljni niti drugi živijiorejci, a dolenjski toli- ko manj, kolikor na hrvaški strani republiške meje odku- pujejo mleko po višji ceni. Sicer bi mleko lahko proda- jali čez mejo — a kako bi potem bili preskrbljeni naši porabniki? Lahko bi ga tudi pokrmili, kar nekateri že de- lajo. Kaj ukreniti,- da bi vsaj za prvo silo zadovoljili živi- norejcc, kolektive mlekarn in porabnike mleka? Ljubljanske mlekarne so sporočile — njihovo odkup- no območje na Dolenjskem sega vse do republiške me- je — da prodajnih cen ne morejo zvišati zaradi zamrz- nitve, zato tudi ne odkup- nih. Pomagajo pa lahko ob- čine. Prispevajo naj nekaj denarja za zvišanje odkupne cene mleka. Do sem je vse jasno in razumljivo. Zapletlo pa se je pri računih. Ljubljanske mlekarne so predlagale ob- činskim skupščinam, naj bi v februarju in marcu — do predvidene odmrznitve cen — prispevale za vsak od- kupljeni liter mleka na nji- hovem območju po 20 par, one pa bi kmetom zvišale odkupilo ceno mleka s 3,6 odstotka tolšče od 1,20 na 1,35 din. Pri litru bi torej zvišale za 15 par. Kdo pa bi dobil ostalih pet par? Pozneje je mlekarna po- ostrila svoje pogoje. Ko se je skupščina občine Brežice načelno strinjala z opisanim predlogom, so ji Ljubljanske mlekarne v začetku februar- ja poslale novega, če bo ob- čina prispevala po 20 par za liter mleka, ga bodo odku- povale po 1,30 din, torej pet par manj, kot so obljubile pred tedni. Mlekarna bi to- rej zadržala zase polovico prispevka. Skupščim občiTie Sloven- ske Konjice je odločila dru. gače. Sklenila je, da bo k do- danji odkupni ceni mleka prispevala po 15 par za liter kar naj dobijo živinorejci. Zavrnila pa je predlog, da bi tudi mlekarni v Celju, ki odkupuje mleko, pri- spevala po pet par za kritje izgub pri predelavi. Zakaj tudi v občini Breži- ce ne bi dobili živinorejci vseh 20 par, namenjenih za liter odkupljenega mleka? Tako bi bili računi najbolj čisti. Brez pristanka mlekar- ne, ki mleko odkupi, pa ne morejo. Po predpisih lahko dobi tak prispevek le mle- karna, da bi zvišala odkupno ceno. Ljubljanske mlekarne pa dokazujejo podobno kot druge, da prt mlečnih izdel- kih iz dragega mleka imajo izgubo. Mleko iz oddaljenih občin pa je namenjeno pred- vsem za predelavo. Kmetovalci in občani manj razvitih občin želijo odgovore še na dve vpraša- nji. Ali naj npr. občina Bre- žice pomaga Ljubljanskim mlekarnam kriti izgubo ali s prispevki za višjo odkup- no ceno mleka skrbi, da živinoreja ne bo nazadovala? Ali je taka občina dolžna skrbeti, da bi bili mlečni izdelki v ljubljanskih in drugih industrijsko razvitej- ših občinah cenejši? Njeni občani namreč ne pojedo to- liko mlečnih izdelkov, koli- kor jih mlekarna lahko na- redi iz pri njih odkupljene- ga mleJca. Stroški mlekarne pa se ne bodo zvečali, če bo s prispevki občin ali ko- ga drugega zvišala odkupno ceno mleka, če pa ima izgu- bo že pri sedanjih cenah, bi jo menda morale kriti ti- ste občine, v katerih proda- ja mlečne izdelke. JOŽE PETEK Rimska policija je preseli- la več deset otrok is enega internata, ki so ga oskrbo- vali patri. Razlog: višje so- dišče je ugotovilo, da so bile higienske razmere v zavodu nemogoče, razen tega pa je eden izmed patrov seksualno zlorabil nekega dečka. Ko se je igrala na praznem gradbišču, se je neka dekli- ca v Centerbeachu, ZDA, do- taknila transformatorja in se pri t^m tako hudo poškodo- vala, da so ji morali odre- zati obe roki. Starši so to- žili pristojno elektro pod- jetje in dosegli, da je mora- lo plačati odškodnino v zne- sku nič manj kot 350.000 do- larjev. »ženske dobijo zaposli- tev. Na delo lahko pridejo in odidejo domov kadar ho- čejo.« Tak oglas je objavil neki danski industrijalec, ki nikakor ni mogel dobili do- volj delavk za svojo tovar- no v danskem mestu Ska- genu. Uspeh je bil presenet- ljiv in od takrat ima tovar- na vselej dovolj delovne si- le. Ni pa poročil o tem, ka- ko in s kakšnim uspehom posluje. Neki rimski sodnik je po- polnoma nedolžna dekleta obsodil na pet dni zapora zato, ker so imele prekratka mini krila in so jih policaji imeli za prostitutke. Nič ni pomagalo, da so dokazovale, da s tem nimajo nič skupne- ga, sodnik je bil neizpro- sen. Ker je v Veliki Britaniji zelo primanjkovalo (in še pri- manjkuje) policajev, je vlada sprejela sklep o 16,5 odstot- nem povišanju plač — tako kanijo pridobiti kandidate za to, kot kaže, nič kaj vab- ljivo službo. Toda to je pov- zročilo pri poštarjih in stav- kajočih delavcih v avtomo- bilski industriji veliko raz- burjenje. Njim se kaj takega namreč ne posreči kljub šte- vilnim stavkam. Pogreb poglavarja Josepha Petra Namachanja z nekega kenijskega plemena se spremenil v veliko družin- sko srečanje. Na pogreb je namreč prišlo nič manj kot 50 žena, drugih 50, ki jih je imel v svojem življenju, pa je umrlo pred njim. Skupaj mu je njegovih sto žena ro- dilo 215 otrok. Japonski znanstveniki so odkrili tekočino, ki bo lah- ko, če bodo raziskave, ki jih sedaj izvajajo, pasrečile — nadomestila človeško kri. Gre za emulzije fluorogljika se- stavljeno tekočino, ki je pri psih in podganah že lahko prevzela funkcijo krvi. Prihodnji teden se bodo volivci mesteca Edgartomna (ZDA) odločili, če naj ob- čina porabi 915 dolarjev za popravilo mostu pri Chap- paguiddicku, s katerega je 18. julija leta 1969 zletel av- tomobil senatorja Edmarda Kenndeyja in padel v vodo. Tedaj je izgubila življenje Mary Jo Kopechne, 28-letna bivša tajnica njegovega bra- ta Roberta. 164 ijudi je zgorelo, ker je v napeljavi manjkala alumi- nijasta cev, je ugotovila pre- iskavaz, ki so jo izvedli, da bi ugotovili, kdo je kriv za katastrofalen požar v plesni dvorani v francoskem me- stecu Saint Laurent du Poni pri Grenoblu. Vodilna cev za centralno kurjavo je bila namreč lesena in to je pov- zročilo požar Tri osebe bo- do postavili pred sodišče. NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED V Beogradu se je pretekli torek sestalo na 16. seji pred^ sedstvo ZKJ. Razpravljali so o predlaganih ustavnih spre- membah. O teh spremembah bodo razpravljale v nasled- njih dneh tudi druge družbe- no politične organizacije in vsi delovni ljudje v vseh re- publikah in pokrajinali, saj bo predlog načrta ustavnih dva meseca. sprememb v javni razpravi Edvard Kardelj, ki je bil referent na torkovi seji pred- sedstva ZKJ, je ocenil pred- lagane ustavne spremembe kot predlog za dogovor na- prednih sil naše družbe o družbeni akciji, ki ustreza se- danjemu času in kot obnov- ljeno osnovo za bratstvo in enotnost ter enakopravnost ju- goslovanskih narodov in na- rodnosti. ODPRAVITI NASPROTJA MED REPUBLIKAMI IN FE DERACIJO — V svojem refe ratu je tovariš Kardelj med drugun poudaril, da je naša držba državna skupnost več narodov in narodnosti. Demo- kracije in socialističnega sa- moupravnega napredka ne more biti za noben narod, če vsi narodi v naši skupnosti ne bodo enako svobodni in varni. Zato tudi ustavne spre- membe po svoji vsebini niso niti popravljanje določenih napak — čeprav s tem ne tr dimo, da jih sploh ni bilo — niti popuščanje nacionalistič- nim pritiskom. Nadalje je referent govoril o potrebi družbene reforme in reforme federacije. Cilj teh reform je vključitev celotnega sistema razširjene in splošne družbene rerodukcije v sa- moupravni sistem na podlagi samoupravnih in ekonomskih pravic ter odgovornosti de- lovnega človeka v delovni or- ganizaciji in širši družbeni skupnosti. Protislovje med samoupravljanjem Ln držav- nim centralizmom se je v praksi odražalo kot spor med republikami in federacijo. Z ustavnimi spremembami mo- ramo to nasprotje odpraviti. ŠKODLJIVE RAZPRAVE O JEZIKIH, HIMNAH ... — Se veda pa bi se motili, če bi menili, da bomo z reformo federacije avtomatično rešili vsa nasprotja in probleme. — Zagotavljanje možnosti, da bodo narodi Jugoslavije ln de- lovni ljudje razpolagali s po- goji, sredstvi in plodovi svo- jega dela, so samo prvi ko- rak k reševanju perečih in od- prtih družbenih problemov. Po drugi strani pa enotnost naših narodov ni zgrajena sa- mo na goli ekonomski in po- litični računici. Jugoslovanske narode povezuje dobršen del skupne zgodovine, občutek povezaonsti, etične sorodno- sti, predvsem p>a skupna za- vest zgrajena v revoluciji in boju za samoupravno demo- kratično družbo. Seveda to prav nič ne spreminja vsebi- ne družbeno-zgodovinskega po java, ki ga imenujemo narod. Pri nas pa nekateri razmiš Ijajo drugače. Dokazovali so da gre za obstoj ali formira nje nekakšnega skupnega na roda. Zato tudi živčno reagi- rajo na pojave, ki so povsod po svetu normalni kot izraz življenja in posameznih naro dov. Zato so škodljive m ne potrebne razprave o imenu jezikov, emblemih, himni m drugih fKKiobruh vprašanjih. FEDERACIJA ALI KONFE- DERACIJA? — Ko je tovariš Kardelj govoril o smeri raz- voja naše jugoslovanske so- cialistične skupnosti, se je po- sebej dotaknil tudi vpraša- nja, ali jo sploh še lahko ime- nujemo federacija ali pa po- staja že konfederacija. Dejal je, da se ne more umetno vključevati v nobene klasične oblike federalizma ah konfe- deralizma. V strukturi Socia- listične sederativne republike Jugoslavije se marsikaj glo- boko spreminja in odstopa od pravnih opredelitev klasične federacije. Toda ni nobene po- trebe, da bi spreminjali ime naše skupne države, niti za prepire o tem, v kolikšni meri smo federacija, v kolikšni me- ri pa konfederacija. Naša dr- žavna in samoupravna skup- nost mora ustrezati potrebam in pogojem ter perspektivam socialističnega, demokratične- ga in samoupravnega razvoja vsakega naroda, toda v okviru skupnih gospodarskih in po- litičnih interesov ter potreb jugoslovanskih narodov. NE SMEMO DOVOLITI RAZOČARANJA - V razpra vo je posegel tudi predsednik ZKJ tovariš Tito. Dejal je, da podaljšanje javne razprave o usta\Tiih spremembah ne po- meni, da zvezni izvršni svet in drugi organi ne morejo v duhu predlaganih dopolnil za- četi priprav za njihovo izva janje. ■■, delavci emo - pozor! Prav gcjiovo ste že sezna- njeni, da od 1. marca 1971 ne boste več dobivali Nove- ga tednika na račun podje- tja. V okviru uresničevanja stabilizacijskega programa je poslovna odbor vaše de- lovne organizacije sklenil, da odpove pogodbo, na osnovi katere ste dobivali Novi tednik brezplačno. Prepričam smo, da ste se med tem časom na naš čas- nik tako privadili, da bi ga v tKxioče gotovo pogrešali, zato vas vabimo, da še na- prej ostanete naš naročnik. Letna naročnina znaša samo 30,00 din. kar je prav go- tovo sm^ek, ki ga boste pri vaših izdatkih lahko prene- sli. Danes vam pošiljamo čas- nik na naš račun. V prime- ru, da NE NAMERAVATE OSTATI NAŠ NAROČNIK, vas prosimo, da izpolnite spodnji obrazec in ga v pis- mu pošljite na naš naslov: uprava Novi tednik, 63001 Celje, Gregorčičeva ulica 5. Ob naslov pripišite: »OD- POVED NT* VLAK JE OBSTAL NA PROGI POKVARJENA ZAVORA IN PREHITRO DOVOLJENJE ZA ODHOD pilo je 4.23 zjutraj, ko je J postaje v Zidanem mostu j^peljal tovorni vlak pod yodstvc>m strojevodje Franca pobrovnika. Kompozicija je Ijila sestavljena iz železnih jji lesenih vagonov, nalože- nih s premogom. Medtem je tovorni vlak obstal v bližini kilometra 499 3 na odprti progi med postajama Loka in Radeče, pokvarila oziroma blokirala je zavora v drugem vago- iju ^.a lokomotivo. Sklepni zavirač, ki je bil v zadnjem vagonu, ni mogel pravočas- no opozoriti potniškega vla- Ica, ki je prihajal po progi g hitrostjo 32 kilometrov na uro. Baje je še pravočasno jgiskočil, saj bi v nasprotnem primeru v tej nesreči zabe- ležili tudi človeško žrtev. Po močnem tresku so osta- le na desnem tiru proge Ljubljana—Zagreb razbitine zadnjega vagona, treske in ukrivljeno železo. Iz večine vagonov se je vsul na progo premog. Skupina delavoeiv železnice je do 11. ure uspe- la očistiti progo in jo tako usposobiti za promet. M. SENIČAR TRAGEDIJA DVEH MLADIH VZGOJA NI LE »TRDA ROKA«, TEMVEČ USPOSABLJANJE MLA- DIH V SAMOSTOJNE, DOVOLJ MOČNE LJUDI, KI BODO SPO- SOBNI PRENESTI TRDE UDARCE ŽIVLJENJA. DEKLETCE IZ OKO- LICE ŠOŠTANJA JE »PADLO« NA PRVEM IZPITU ŽE PRVI DAN, KO BI SE NAJ DELNO OSAMOSVOJILO. že dolgo naše občinstvo ni bilo tal?o pretreseno, kot se je zgodilo to zdaj, ko je komaj 15 letno dekle iz okolice Šoštanja v Borovem selu, 25 km od Vukovara s sekiro ubilo 23 letnega Antuna Fandiča, ^5vojega »ugrabitelja«, princa iz sanj. Tako je tragičen dogodek s krvjo prelil prvo kruto spoznanje mladoletnice, ki je šele zakoračila v življenje. V devetnajstih dneh se je pravljično življenje dekletu zrušilo v spoznanje, da je žrtev leporečneža, egoističnega grobijana, in svoje neodpuslljive naivnosti. Lansko jesen je starejša hčerka rudarja in gospodinje dobila v Šoštanju mesto va- jenke pri krojaču. Že po pr- vih tednih je postala ljub- ljenka vseh, kajti skromno in pridno dekle, ki je ne- vsakdanje resno sprejelo svo- je poslanstvo in ni poznalo drugega, kot delo in pomoč doma. Februarja bi naj nadalje- valo šolanje v Celju v obrt> nem centru. Z mamo sta uredili vse potrebne pro- bleme, nakupih stvari in me- sečno vozovnico za prevoz i vlakom. Nevsakdanje raz- i^ito in simpatično dekle je tako prvič zakoračilo na sa- mostojno pot. Prvič je bilo postavljeno pred dejstvo, da zaživi vsaj delno sama pre- težno večino dneva. Obkrožena s prijateljica- ini, število se je že ta, prvi dan povečalo, je dekle pre- živelo v »velikem mestu«, fetega. dne popoldne, bil je Ponedeljek, je spoznala tudi lekaj fantov. Za njo je bil bistven eden, kateremu je ^seda tekla, kot bi žuborel Potok. Za nevajeno dekle prijetno, da le kaj. Ta je, ^rav je pomankijivo ob- kladal naš jezik, hitro ugo- tovil, da to simpatično ^kle doslej Se nI imelo sniole, da bi spoznalo »sa- l<^ke frazerje«, ki s skrom- besediščem hitro zavrte I*ainet naivnim dekletom s l^eželja, Njegovo zadovolj- stvo je bilo temvečje, ker je ^efcle vtse njegove leporeč- sprejelo, ko »čisto zla- to«. Tako sta oba, dekle in on. donedavna prodajalec bižute- rije na celjski tržnici, kjer so mu pravkar dali vedeti, da zaradi njegove agresivnosti in nemoralnosti ne bo smel opravljati dela, ta dan doži- vela dvoje lepih spoznanj. On je srečal lepo dekle, ki je v njem videlo »princa Iz sanj«, ono pa je naletelo na fanta, simpatičnega videza, ki je poleg tega imel kupe denarja. Prvo srečanje se je razvle- klo na nekaj ur. Pogovor se je nadaljeval še v lokalu ob pijači. Da bi si zagotovil drugo srečanje, je z dekle- tom zamenjal prstana . . . Tako je bilo dekle oboga- teno za novo spoznanje, ki ga niso mogla omajati niti opozorila prijateljic. Za svoj prstan Iz zlata je dobilo prstan Iz aluminija, ki pa se je lepše svetil in bil »dragocenejši« od onega. Naslednji dan sta bila zopet skupaj. Tretji dan je ni bilo več v šolo. Niti domov. Presenečena mati Je nasled- nji dan ugotovila, da o hče- ri ni več sledi. Odpotovala je v neznano. Cez nekaj dni so starši, ki so se zavedli nevarnosti, začeli z Iskanjem. Ugotovili so, da je njihova hčerka bila nazadnje z Antunom Fandičem, starim 23 let, su- mljive morale, človekom brez poklica, doma od ne- kod s Hrvaškega. Pozneje, čez nekaj dni so dobili od hčere karto, s katereo jih obvešča, da Ji Je lepo. Kar- ta je prišla z juga države. Zatem so naleteli na človeka, ki jim Je povedal, kje bi naj Fandič stanoval. Svoje odkritje 5» posredovali var- nostnim organom, ti pa so po državi razposlali nove poizvedbe. Po najdbi naslm^a, so star- ši zaprosili znanca, da jih je z avtomobilom zapeljal v Borovo selo pri Vukovaru. V tej slavonski vasi so kon- čno ugotovili, da je Fandič v resnici prispel z dekletom, vendar je nadaljeval pot na Kosmet in v Makedonijo. Na predporočno potovanje. Na- slednji dan, bila je nedelja, se Je Fandič z dekletom vr- nil in .izvedel, da so dekle iskali starši. Ugotovitev ga je razburila, dekletu je oči- tal, da ga je »izdalo« in mu pretil, da staršev ne bo vi- delo vse do takrat, ko se »spametuje«. Obisk staršev je tudi de- kle vzburil, saj je ugotovilo, da je bilo popotovanje v ne- znano v resnici goljufija, da je bilo žrtev svoje naivnosti. Domotožje, zavest, da je nje- na mladost ogrožena, je po vsej verjetnosti pripomogla k usodni odločitvi. Nasled- njo noč, zgodaj zjutraj je pograbilo sekiro in navalilo na »princa iz sanj«. Nato je pobe.gnilo, sekiro odvrglo in se javilo varnostnim orga- nom v Vukovani. Smrtno ranjenega Antima Fandiča so prepeljali v bolnišnico, kjer Je izdihnil. Dekletce je varnostnim or- ganom in preiskovalnemu so. dniku iz Osijeka, pod kate- rega pristojnost primer sodi izjavilo, da je bilo ugrablje- no, ker ji je Fandič v Celju izjavil, da potujeta v Šo.štanj. Nevajeno pitja, je bilo žrtev alkoholq in naivnega zaupa- nja. Ko se Je zbudilo, je ugotovilo, da Je v Zagre- bu .. . Ker bi ji naj Fandič nenehno pretil, poizvedbe ka- žejo, da je bil Fandič v re- snici nasilnež, saj Je bil tudi v Celju zaradi tega večkrat pri sodniku za prekrške, bil pa je tudi v postopku zaradi suma kaznivega dejanja po- silstva, je bil strah upravi- čen. Tako je »veliki osvajalec žensk« z življenjem plačal svojo zadnjo Igro, dekletce pa zaradi svoje naivnosti po- stalo sodnik, že 25daj je ja- sno, da mladoletnica ni bila sposobna pred lepoirečnim osvajalcem obvarovati samo sebe, temveč je nasedla ob- ljubam ln pripovedi neznan- ca. Sodna obravnava bo po vsej verjetnosti v Celju. JANEZ SEVER Vsaka beseda v muleui oglasu stane U,50 din za naročnike N tednika, 0,80 din pa za ostale. Za ogla se pod šifro pa je treba doplačati 2,00 din. OBVESTILO BRALCEM NOVEGA TEDNIKA Za oglase, objavljene f>od oznako, napišite pi- smeno ponudbo, ki jo zapečateno v pisemskem ovitku in z označbo oznake, prinesite ali poš- ljite na naš oglasni oddelek — Trg V kongre- sa 10 Za te oglase nimamo naslova zato ga od nas ne zahtevajte! Vse nadaljnje infor- macije v zvezi s temi oglasi prevzame po dvi gu ponudb prinašaiec oglasa. Prosimo za do brohotno razumevanje VEČ PARCEL, primernih za ' vikend, prodam ugodno. Dovoz z avtom. Vlarija Klanišek, Gradišče 9, Voj- nik (pri sv. Tomažu). V OKOLICI Vojnika prodam parcelo v izjmeri 5 ha, z go- zdom, ah brez, primerno za vikende. Martin Padež- nik, Šentjur pri Celju 237. ZAR.ADl premajhnega prosto- ra prodam gradbeni mate- rial, betonsko strešno ope- po, deske, pulte in štedil- nik. Štefka Trbovc, Debro 16, Laško. T ha veliko posestvo: vino- grad, sadonosnik, hiša m hlev 'elektrika) prodam za 30.000 din. Jože Novak, Loka pri Zusmu. HIŠO z gospodarskim poslop- jem, sadovnjakom, njivo in gozdom v izmeri 90 arov 7 m-, v Savinjski dohni, prodam. Vprašati: Cesalni- ca Jana — Rebevšek, Trg .Svobode 5, Celje. SPAČKA KAMIONET, letnik 1965 s skoraj vsemi rezerv- nimi deh prodam, šeško Jože, Delavska 8, Celje. KRAVO — simentalko, z dru- gim teletom, dobro mleka- rico, prodam. Krajnc, Šent- jur 227, Razhovše. STAVBNO parcelo prodna m. tlmku Novak, LK>beneša vas 20, Šempeter v Sav. do- lini. KOSILNICO ALPINA letnik 1969 in klavirsko harmoniko Hohner — 120 basov pro- dam ugodno. Adolf Lenart, Zadobrova 59, škof j a vas. VEC gradbenih parcel na lepi legi prodam. Verica Kres- nik, Celje, Košnica 15. CC;A 1 ha zemljišča na zelo lepi, sončni legi prodam. Vodovod in elektrika v bli- žini. Primemo za gradnjo. Maks Korent, Trubarjeva ulica 53 B — Celje, Otok — 9. nadstropje. 1 ha vinograda z zidanico, primemo tudi za vikend, od avto ceste 10 minut, pro- dam. Cena ugodna. Jožef Golež, Završe 1, Grobehio. MRVO prodam. Peršek. Šte- fanova 6 — Hudinja, Celje. CCA 1000 m' zemlje za vi- kend na Miklavškem hribu prodam ugodno. Dušan Kojc, Celje, Miklavški hrib št. 14. OPREMO za dnevno sobo prodam. Informacije pri Bervar, Celje, Ulica V. Pre- komorske brigade 6 (Na Otoku III, za samopostrež- no trgovino, med 18. in 19. uro. 150 kg lepih jabolk prodam. Kovač, Loke, Planina pri Sevnici. KOPALNO pef aa trdo gori vo, l^ojlei' Ignic, nie.šauio pipo, dva posteljna vložka na vzmeti prodam. Celje, Jenkova ul. 15/1. SREDNJE veliko posestvo z vsem inventarjem in živino, prodam poceni, ali pa s prevžitkom ene osebe, sta- rejše ženske. Dovoz z avto- mobilom. Dam tudi v na- jem. Pismene ponudbe pod UGODNO. TAKOJ vseijivo enodružinsko hišo z vodo in elektriko v bližini Strmca ugodno pro- dam. Vprašati na naslov: Celje, .Skaletova 15. GLOBOK otroški voziček pro- dam. Ogled popoldne: Jen- kova 13. Celje. NOVO nedograjeno hišo z go- spodarskim poslopjem pro- dam. Elektrika, vodovod v hiši. 2 ha zemlje vseh kul- tur v bližini štor. Poizve se pri vrararju železarne štore. KRMO prodam. Jo:>.e J.ipov- šek, Dobrova 52. Celje. SLADKO krmo prodam. Do- lenc, Babno 10, Celje, KO.MPLETNO furnirano spal- nico z volnenimi vložki in navadnimi vložki ter nladil- nik EKA prodam. Avgust Šoster, Kersnikova fi a. POLOVICO hiše, ob cesti, lep vrt in njivo pri mestu, pro- dam. Ponudbe pod mesto. BETONSKE stebre za vino- gradniško žičnico, prodam. Celje, Dobojska 19. ENOSTANOVANJSKO hišo z vrtom cca 9.50 m-, Celja 20 km. vseijivo jeseni tega leta prodam. Pismene po- nudbe pod »DESET«. MAJHNO hišico 1 ha in 70 arov zemlje na sončni legi posajeno s sadnim drevjem, prodam. Martin Podbrez- nik, Gaberno 3, Laško. RABL.IENO spalnico riupim. Vprašati: Oset, Nušičeva 7a. ENOSOBNO stanovanje s pri- tiklinami v Celju kupim. Pismene ponudbe na upra- vo lista pod »SONČNO«. ŠIVILJSKO vajenko sprej- mem v uk. žensko kroja- štvo, Celje, Trubarjeva 11 a, DEKLE, za pomoč v gostilni sprejmem. Plača dobra — oskrba v hiši. Marija Kav- čič, Teharje 23. NA DELO .sprejmem kvalifi- ciranega kleparja. Osebni dohodek po dogovoru. Delo se bo izvrševalo v okolici Celja. Nastop službe mogoč takoj. Franc štor. Splošno kleparstvo, Ponikva. 4 VAJENCE in 2 NK delavca za pnučitev sprejmem. Mir- nik Stane, kleparstvo, Mi- zfcjski trg 4, Celje, FRIZERKO z nelcaj prakse sprejme v stalno zaposlitev — Frizerski salon Ciril Pu- celj. Novo mesto. PRIJAZNO dekle za ^aspo- dinjstvo išče mlajša 4 član- ska družina. Ponudbe: ing. Rezika Fiirst, Ljubljana, Prekmurska 3. SORO iščem. Dam lepo na- grado. Pismene ponudbe pod »CELJE«. NEOPREMLJENO sobo ali garsonjero iščem. MODA CELJE, Prešernova ul:ca. .SOBO. po možnosti neoprem Ijeno in s po.sebnim vho- dom, iščem nujno. Ponudbe pod CENTER CELJA. OPREMLJENO sobo s soupo- rabo kopalnice oddam. Aru ca Fartelj, Dobojska Mi, Sp Hudinja. Celje. OPREMLJENO sobo iščem. Najraje blizu Stadiona Kla- divar na Kersnikovi v Ce- lju. Danica Urankar, AD STANOVANJE, pol ure iz Ce. Ija, odsioprm up>ok'>jencu, proti posojilu 2,000.0(10 dixi| za dobo 3 let (nakup hi.še). Ostalo po dogovoru. Pisme- ne ponudbe pod »POSOJi. LO«. OPREMLJENO sobo •>ddam dvema fantoma, brez^lko holičarjema in nekarlilcema. Celje, Kosovelova fi. ML.\JŠ() upokojenko za po- moč v gospodinjstvu za ne- kaj ur dnevno, po dogt)vo. ru, išče družina prosvetnilj delavcev. Lesjak, Otok III - Ulica V. Prekomorske brigade 10 POTNIKA za prodajo rolet, iščem. Pismene ponudbe pod »PROVIZIJA«. ZGUBIL sem !Xilikovanje 2 stopnje, osebno medaljo, Zveze Svobod in prosvetnih društev v Celju. Poštenega najditelja naprošam, da mi jo vme na naslov: Franc Arnšek, Celje. Mariborska C 54 a. OTROKA vzamem v varstvo. Anica Tovornik, Globoko 11, Rimske Toplice. Para(dižnik je presenečen objel svojo »ha- remsko lepotico«. - Brž odtod! sta bila soglasna. Sedla sta v svoj zanesljivi avto - Klara se- veda že v primernejši obleki - in se Urno odpe- ljala v pristanišče. Tu pa ju je čakalo veselo presenečenje: na pomolu je bil zasidran njun parnik! Ne, tokrat ni bila fata morgana! S pa- lube ju je poklical prvi častnik. Ni preteklo deset minut, ko se je kabriolet že zazibal na krov in sta se naša potnika spet znašla v svoji kabini. Ne konca ne kraja ni bilo opisovanju nena- vadnega brodoloma! In ko sta vse povedala, je bil tu šah. Pa pletenje . . . Čas je jadrno mineval. Ladja se je bližala velikemu mestu. Prekoračili so vroči ekvator, vozili še dan, dva in sprejelo jih je mogočno pristanišče. Kabrio- let se je spet zazibal na trdnih tleh. Odtod bo odpeljal po levjo kožo; tisto, ki bo ležala pred kavčem ... TRGOVSKO PODJETJE RADIO ■ v^iAK IJA.N. poiucila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15,00, 18.00, 19.30 in ob 22.00 Pisan glas- beni spored od 4.30 do b.OO. ■ PETEK, 5 MARCA: 8.10 Operna matineja; 10.15 Pri vas do- ma; 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kme- ti.iski nasveti — Inž. Jf.ka Ferjan: Predvidevania — o trgu s prašiči m nasveti rejcem; 12.40 Z ansam- blom bratov Avsenik, 13 30 Pripo- rot^ajo vam ... 14 35 NaSi poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Napotki za turiste; 16.00 »Vr- tiljak«; 17.10 Človek in zdravje; 18.."lO Os:l^dalo na.^e?a ča.sa; 19.00 I.;\hko noč, otr.Tu! 19.1 S Minule /. ansamblom Pavla Kosca; 20.00 »Naj narodi pojo . . «; 'iO.^O »Top-pops«; 21.15 Oddaja o morju in pomor- ščakih, ■ SOBOTA, 6. MARCA: 8.10 Glasbena matineia; 9.05 Pionirski tednik: 10.15 Pri vas drma; 11.00 Poročila — Tirri'-;Hčni nrnoiki 7.a tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Vnlentin Benedičič: Organiza- cija zatiranja čebelnih bolezni: 13.30 Priporočajo vam . . 14.30 Od vasi do vasi; 16 00 »Vrtiljak«; 17.10 Gremo v kino; 18 15 Violon- čelist Ciril škerianec: 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute z an- samblom Borisa Kovačiča; 20.On Spoznavajmo svet in domovino: 22.20 Oddaja za naše izseljence. B NEDELJA, 7, MARCA: 6.00— 8.00 Dobro jutro; 8.05 Radijska igra za otroke — Miroslav Nastasi- jevič-Marjan Marine: »Smešni princ«; 9.05 Srečanje v studiu 14; 10.05 Se pomnite, tovariši , . a) Jovan Veselinov: Jana; b) Nguven Thi Binh — Žena, mati, borka, di- plomat; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.-1.5—13.00 Naši noslušalci česti- tajo in pozdravljajo —- vmes ob 11.00 Poročila — Turistični na- potki za tuje go^te; 13.30 Nedelj- ska reportaža: 14.30 Humoreska tega tedna — D. '\/tofad Policaji in človek: 17.05 [z opernega sveta- 17.:h posliišalrev; 18.15 Iz kasetne pr.idiikcije RTV: 19.00 Ijahko noč. otr.ici! 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta; 20.00 (^ptrtkov večer domačih pesmi ln nanevov: '!2.15 Sod )^r\\ oollski skladatelji iz na.ših stv.dijev. TELEVIZIJA NEDELJA, 7. maica 8.55 MADŽARSKI TV PREGI.^D (Pohorje, Plešivec) (Bgd) LOM KREŽE IN VOKALNIM KVINTETOM ANTON NEF FAT (JRT) (Liubljana* 10.00 KMETIJSKA ODD.'.JA (Z^b) 10.45 MOZAIK (Ljubljana) 10.50 OTROŠKA MATINEJA: Ča- robna piščalka, Skri-smosti živali (Ljubljana) TV KA2IPOT (Ljubljana) 15.50 ROKOMET BOSNA IN HER- CEGOVINA SRBIJA — pre- nos (Sarajevo) 17.00 BALKANSKO PRVENST\'0 V SMUČANJU — posnetek iz Mavrova (do 18.00) (Skopje) 18.00 ZAB/.VNO GIx.\.SBENA OD- DAJA (Ljubljana) 18.50 MESTECE PEVTON — se- rijski film (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 NAŠE MALO MISTO — hu- moristična oddaja (Zajjreb) 21.35 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.00 PRIREDITEV OB TFDNU BOJA PROTI RAKU 'Zagreb) 23.00 POROČILA fLjubljana) Drugi spored: 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED TT.iM.TJANSKE TV PONEDELJEK. 8. marca 9.05 ODPRTA UNIVERZA (Bgd) j 9,35 TV V SOLI (Zagreb) j 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) j 10.45 ANGI^SCINA (Zagreb) i 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO- I BRAZBE (Beograd) I 14.45 TV V ŠOLI — p'>iovltev — (Zagreb) I 15.40 NEMŠCIN/. - ponovitev — ! (Zagreb) ; 15.55 ANGLEŠČINA — ponovitev — (Zagreb) ' 16.10 FRANCOŠČINA (Beograd) ; 16.45 MAD2ARSKI TV PREGLED (Pohorje. Plešivec do 17.00) i (Beograd) I 17.38 NAPOVED SPOREDA (Lj) i 17.40 MENDO IN SLAVICA (Zgb) 18.(K) RISANKA (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 LJLT>JE V SOSESKI (Lj) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 MLADI ZA MLADE (Zagreb) • 19.50 CIKCAK (Ljubljana) ; 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) '■ 20.25 3—2—1 (Ljubljana) i 20.35 J. Brandt: VELIKA KUPCI- i JA — TV igra (Ljubljana) i 21.45 KULTURNE DIACX)NALE — I (Ljubljana) ■ 22.30 POROČILA (Ljubljana) i 22.35 SVETOVNO HOKEISKO PR- i VENSTVO SKUPINE B — srečanje Jugoslavija : NDR, II. in HI. tretjina — posne- tek v barvah (Ljubljana) j Drugi spored: ' 18.00 TV VRTEC (Zagreb) lii.ij KRONIKA 1.Zagreb) 18.30 ZNAiNOST i/aaieui 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.05 MLADI ZA MLADE iZi^fereb) 19.50 TV PROSPEK.T (Zagreb) 20.00 TV DNEVNLK (2:agreb) 21.00 SPORED ITAL1JAN,SKE TV TOREK, 9. marca y.ao T v V SOLI (ZagreO 1U.40 RUŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE V/.O BRAZBE (Beogiad) 14.45 TV V SOLI — pono/:i;ev — (Zagreb) 15.35 RUŠČINA — ponovr^ev — (Zagreb) 15.55 TV VRTEC (Zagreb) 16.10 ANGLEŠČINA (Beograd) 16.43 MADZi-RSKI TV PRjiiGLOT (Pohorje, Plešivec do 17.001 (Beograd) 17.45 TIKTAK: Ukradeno spanje — (Ljubljana) 18.00 RISANKA (.Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 SREČANJE V STUDIU 14: Judas Jump (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 SODOBNO GOSPODAI^STVO (Ljubljana) 19.30 VZ(30JA ZA ŽIVLJENJE V DVOJE — 10. oddaja (Lj) 19.40 PET MINUT ZA BOU SI JE- ZIK (Ljubljana) 19.50 CIKC/JC (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.25 3—2—1 (Ljubljana) a).35 LADJA NORCEV — ameriški film (Ljubljana) 22.40 POROČILA (Ljubljana) 22.45 SVETOVNO HOKEJSKO PR- VENSTVO SKUPINE B — srečanje Jugoslavija : Švica — II. in III. tretjina (Lj) Drugi spored: 17.35 POROČILA (Zagreb) 17.40 DALJNOGLED (Beograd; 18.15 KRONIKA (Zagreb) 18.30 REPORTAŽA 'Sarajevo) 19.00 N/JRODNA GLASBA (Zagreb) 19.20 TV POŠTA (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV SREDA, 10. marca 8.15 TV V ŠOLI (Zagreb) 13.55 Jena: NOGOMET — CARL ZEISS : C. CVEZDA - pre- nos do 15.45/1555 (Beograd) 17.55 ČAROBNA PIŠČALKA (Lj) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 VAS SLAGER SEZONE (Sar) 19.05 NAS EKRAN (Ljubljana) Id.TO NA SEDMI STEZI — Sport- na oddaja (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.25 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 TEH NAŠIH 50 LET — Leto 1945 (Ljubljana) 21.25 VOS — fihnska serija (Lj) 21.;)0 GLASBENI NC^KTURNO (!-' 22.05 POR(X:lLA (Ljubljana) Drugi spored: Ui.l.. KRONIl-LA (Zagreb) 18.30 VAS SLAGER -SEZONE (Sa- rajevo) 19.06 ZNAiNOST (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT iZatjrej) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb i 21.00 SPORED ITALDAN.SKE TV CKIKTEK, 11. marc« 9.;» TV V SOLI (Zat 21.45 S. Maugham: BEŽNA ZADE- VA (Ljubljana) 22.25 KARAJAN VAM PPEDSTAV- UA; A.'Dvofak: SIMFONIJA ŠT. 5 V E-MOLU (Liubljana) 23.15 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 18.15 KRONIKA (Zagreb) 18.,30 NARODNA GLA.SBA (Zgb> 19.00 ENCIKLOPEDIJA . Bsograd) 19.20 SE-RIJSKA ODDAJA (Bgd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV PETEK, 12. marca 9.30 TV V SOLI (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Be--,^-ad) 14.45 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do i".00) (Beograd) 17.40 VESELI TOBOG.^N - ?a ec II. del (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK iLjubijma) 18.30 Zi^AVNO GLASBENA OD- DAJA (Zagreb) 18.45 VARIETE (Zagreb) 19.00 MOZAIK KRAT!CE«A FILMA (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (L-ubljan-i) 20.25 3—2—1 (Ljubljana) 2o.;to TOTrp PEiTlNO IN SI..AD- KO 21VUENJE - ital. llim (Ljubljana) 22.lU IZKAŽIMO SE — quiE T V Beograd (Ljubija-aa) 23.U) POROČILA (Ljublj.ina) Drugi spored: 17.30 TOROCILA .Zagr.jb) 17.35 VELIKI IN MAJHNI (Zfb) 18.15 KRONIKA (Zagreb) 18.30 ZABAVNO GLASBENA OD- DAJA (Zagreb) 18.45 TV VARIETE (Zagreb) 19.00 INFORMATIVNA '"JODA-IA — (Zagreb) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 31.00 SPORED ITALIJA r^JSKE TV .-.oaOTA, 13. marca 9.35 TV V SOLI (do ll.OOi tZgb) 14.35 Sofija: ATLETIKA. V D\-0- RANI — prenos (Beogr.id) 16.25 DRŽAVNO PRVEN-^TVO V KOŠARKI — srečanje Beo- grad : Jugoplastika - p fnns (Beograd) 18.00 OBZORNIK (Ljubljana.) 18.15 NARODNI OBIČAJI KORCU- LE — oddaja TV Zagreb — (Ljubljana) 18.45 HOLAND,SKI DRAGU'JI, se- rijski film (Ljubljana) 19.15 MOZAIK (Ljubljana) 19.20 S KAMERO PO SVETU: KA- nada iz helikopterja (Lj) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.25 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 GL/-SBENA KRIŽANKA (LJ) 21.25 NEPREMAGLJIVI — serijski film (Ljubljana) 22.15 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 22.35 .POROČILA (Ljubljana) 22.40 SVETOVNO HOKEJSKO PR- VENSTVO SKUPINE B — srečanje Poljska : Jugoslavi- ja — III. tretjina — posnetek v barvah (Ljubljana) Drugi spored: 18.00 KRONUCA (Zagreb) 18.15 ODDAJA ZA OTROKE (Bgd) 19.15 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.20 ODISEJA MIRU (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT (Za^^-eb) 20.00 TV DNETVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV Za začetek gradnje — rušenje. Pred dnevi so v Laškem pri zdravilišču začeli rušiti del zgradbe na prostoru, kjer bodo letos začeli graditi nov zdraviliški hotel, bazen, kopalne kabine in podobne prostore. Zgradbo ruši stanovanjska skupnost, ki bo izkupiček za material uporabila za nameravano gradnjo žalnice. (Foto: J. Kr.) Po neverjetno toplih spomladanskih dneh je marsikaterega presenetil val mrzlega vremena. Oster mraz nas je spomnil, da nismo na Primorskem, temveč v mr/Iem Celju. Foto: I. PremzI DESNO SPODAJ: TUDI LETOS R1:K0UDEN IZVOZ — V LIK »Savinja« bodo letos izvozili za 3,5 milijona finalnih in polfinalnih izdelkov, kar predstavlja v vr- sti najuspešnejših izvoznikov s področja lesne indu- strije Slovenije rekord. Takšen rekord je vSavinja« imela tudi lani z izvozom v vrednosti 2,968.493 dolar- jev. Med drugim bodo letos predelali tudi 15.000 kubi- kov eksotičnega lesa in v ta namen gradijo tudi po- sebno žai.o (levo ob kurilnici). Trenutno imajo na skladiščili 5000 kubikov afriške hlodovine. . VREME Do ponedeljka priča- kujem(> še nadalje su- ho in mrzlo vreme z nočnimi temperatura- mi okoli —6 stopinj. Možno je občasno rah- lo sneženje, vendar znatnih padavin ne bo. PUSTNI MOJSTER BUNK Pri naših sosedih je bilo včasih živahno. Bih so v resnici prijetni sosedi, takšni, kot si jih želiš. Zdaj pa je povsem drugače. Sproščenosti, ki je bila nekoč zanje tako značilna, ni več. Zdi se kot bi se pogreznili globo- ko v zemljo, četudi jih tu in tam srečaš, toda od njih ne dobiš več kot hladnega pozdrava. Močno notranjo spremembo doživlja tudi mali Ton- ček. Iz veselega fantiča je postal globoko zamišljen ot- rok. Otrok in svojih prijateljev, s katerimi se je še pred meseci tako rad družil in preživljal z njimi vesele ure pri igri, se izogiba. Pot v šolo mu je postala odveč. Tudi tam so sošolci, ki ga zdaj gledajo s čudnimi in velikimi očmi. Vsaj Tončku se zdi, da je tako. Toda, te otroške oči ne silijo vanj z vprašanji, marveč z željo, da bi mu pomagale, da bi ga razveselile. .. Tonček doživlja spremembo z bolečino v srcu. še pred kratkim je živel v veseli in srečni družini. Oče in mati sta se imela rada in to ljubezen sta presadila tudi na otroke. Kar naenkrat pa se je nekaj zgodilo. Tonček ni vedel, kaj. Le čudil se je, da ni več tako kot je bilo nekoč. Med staršema je nastala čudna pregraja. Zdaj sta le tu in tam spregovorila kakšno besedo, tisto najnujnejšo. Sicer pa ju je nekajkrat zalotil, da sta se prepirala. Ma- ma je jokala, oče vpil in grozil. In potem sta ga nekoč poklicala in mu rekla, da bo oče za dlje časa odpotoval. Samo gledal je in gledal. Njegove oči so postale ve- like, pri srcu ga je bolelo. Pa ni vedel, zakaj, čutil je samo bolečino, veliko, strašno bolečino. Jokati ni mogel. In ko se je oče odpravljal na pot, je bilo spet vse tako čudno. Z mamo se nista objela, niti poljubila. Le njega je stisnil k sebi in ga dlje časa kot običajno držal na prsih. Potem je na licih začutil nekaj toplega. Oče je jokal in solze so mu zalile oči. Nato ga je poljubil, enkrat dvakrat in kdo ve kolikokrat še, ga spustil iz objema, se hitro obrnil in odšel. Tonček je ostal sam. čutil se je zapuščenega, čeprav je vedel, da je mama v sosednji sobi. Začelo se je novo življenje, četudi je živel z mamo. jo je pogrešal, še bolj pa je pogrešal očeta. Mučni so bili zlasti večeri. Zdaj ni bilo očeta, ki je znal tako lepo pripovedovati, še lepše pa je bilo tedaj, ko ga je vzel na kolena in sta se igrala konjička. Vse to in še marši kaj drugega je pogrešal, zlasti pa tisto lepo in toplo besedo, ljubezen. M. BOŽIČ NuVJ FEDNIK — Glasilo občinslulj organizacij Socialistične 'veze delovnega ljudstva: Celje LaSko m Žalec - Uredništvo n uprava Ceije, Gregorčičeva 5 poštni predal 161 - CJreJuje UredrušKi odboi — Glavni ln odgovorni urednik: Bernard Srrmčnik — Tehnični urednik: Jože Cegnar — NOVI TEDNIK izntija vsais čeirieU — Izdaja ga CGP »Delo«, Inlormacije .oropaganda Celje — Tisk in feliieji CGP »Delo« Ljubljana — RoKopisov ne vračamo - Cena posamezne številke 60 par; letna naročnina SO din; polletna 16 din Za tujino znaSa na rofnms 60 din - Tekoči račun 507—1—1280 — TELEFONI: uredništvo 33-99 ln 31-05 mali oglasi in naročnine 28-00 mm