MOVI TEDNIK direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek, ^govorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni uredmk^RC: Mitja Umnik 1 Oktober 1991 • številka 4J • leto XL¥ • cena 35 tolarlev Dobro obveščeni Danilo Siivnilf ... zanika očitek, da junaki njegove knjižne uspešnice niso vedeli, kaj piše, pripoveduje kdaj so slovenski politiki pljuvali drug po drugem in izjavi: Kacin bi rad bil glavni urednik Slovenije. Na strani 16. Slovenija je laiec Dr. Danilo Tiirk, član slovenske delegacije na mirovni konferenci v Haagu, napoveduje kdaj bo Slovenija priznana, kako bo trajalo, da bo prišla v Združene narode, opozarja na neumnost zamenjave Rupla in na dejstvo, da človekove pravice tudi v Sloveniji niso dane enkrat za vselej. Na strani 6 in 7. TffirRii Krame le ua lezen i Celjski poslanci so mu za sedaj prekrižali račune z garažno hišo, a predsednik občinske vlade ne odneha. Nevedni poslanci in jezni premier so na strani 10. Kabelsko televizijska čreva stran 11 Zobozdravnilca lahiio plačate legalno stran 9 Leto potem... Stran 5 Kaj bodo rekli upokojenci? stran 24 Pazite se dišav! stran 17 Kdo bo vrnil 37 kg zlata? 2. STRAN - 31. OKTOBER 1991 za piskov oreh oa »popuščanja zahtevam*- zdravstva le malo koristi Zdravstvo, ki je skušalo svoj položaj popraviti vsaj do znos- nega s stavko, je kljub trditvam o kar prevelikem popuščanju njegovim zahtevam, doseglo bo- re malo. V Zdravstvenem centru Celje ugotavljajo, da se zaenkrat ni še nič spremenilo. Še vedno imajo preko 120 milijonov tolarjev ne- plačanih zapadlih dajatev, izgu- be v devetih mesecih pa je prese- gla 130 milijonov dinarjev. V to- rek uradno še niso vedeli, koliko denarja bodo mesečno v prihod- nje dobili. Nazadnje so dobili 78 milijonov, ocenjujejo pa, da bo glede na obljubljeno povečanje mesečni priliv v bodoče 90 mili- jonov tolarjev. Izgube s tem de- narjem seveda ne bodo mogli po- kriti. Velik del stavkovnih zahtev se je vTtel okoli plač. V sicer še ne- podpisani kolektivni pogodbi so dosegli nekoliko boljša razmerja med najnižje ocenjenimi deli in med najvišje vrednotenimi. Raz- merje je 1:4,1, kar pomeni, da ima na primer čistilka poslovnih prostorov 7730 tolarjev bruto plače, zdravnik specialist pa 31.639 tolarjev. Znotraj teh raz- merij je v Zdravstvenem centru kar 200 različno ovrednotenih delovnih mest, tako da bo kar nekaj časa trajalo, da bodo to uskladili oziroma poenostavili v skladu z kolektivno pogodbo. Že pri oktobrski plači pa bodo upoštevali dogovorjena razmer- ja. To pa pomeni, da bodo v ku- verti nekoliko več dobili delavci od srednje izobrazbe navzgor, ti- sti, ki so bili že doslej najslabše plačani, pa bodo skoraj enako slabo plačani tudi v prihodnje. V Zdravstvenem centru Celje pa ne bodo imeli več zajamčenih plač, pa 'udi bone, ki so nado- meščali del plače, ukinjajo. Vsi drugi varčevalni ukrepi so zaen- krat še v veljavi. Sicer pa bodo podrobneje o vseh odprtih vpra- šanjih odgovorili v torek na seji sveta javnega zavoda. MILENA B. POKLIC Janša v Celju v torek je celjsko vojašnico in Pokrajinski štab teritori- alne obrambe za Zahodno Štajersko obiskal republiški obrambni minister Janez Janša. Z delegacijo republi- škega obrambnega ministr- stva. Delegacija si je skupaj s predstavniki celjske občine in teritorialne obrambe ogle- dala vojašnico v Celju in se okvirno dogovorila za na- daljnjo usodo prostorov na Mariborski. Zaenkrat velja, da bo celjska vojašnica še le- to in pol v rokah teritorialne obrambe. Uporabljala jo bo za svoje potrebe, nato pa se bodo teritorialci preselili iz vojašnice v okolico Celja. O dokončni usodi vojašnice bo odločala republiška vlada. U. S. Avtocesta do Vranskega Preilsetimk Lolze Peterle z ministri na obisku v Žalcu Po petnajstih letih razprav in nestrpnega čakanja naj bi čez 240 dni prižgali zeleno luč za gradnjo odseka avtoceste Arja vas-Vransko. V republiki so zanjo že namenili 340 mili- jonov tolarjev. Trasa je bolj kot ne znana, potrebno pa je pridobiti še soglasja in odku- piti zemljišče. Po končanih pripravljalnih delih namera- vajo pritegniti k sodelovanju zunanje partnerje. To so jasno povedali v torek popoldne na srečanju predsed- nika slovenske vlade Lojzeta Peterleta, ministra za promet Marjana Krajnca in ministra za okolje Mihe Jazbinška s predsednikom skupščine ob- čine Žalec Milanom Dobni- kom, predsednikom izvršnega sveta Borisom Krajncem, se- kretarjem za varstvo okolja in urejanje prostora Vinkom De- belakom ter sodelavci. Dogo- vorili so se za pomoč strokov- nih služb in obeh ministrstev pri izdajanju soglasij, osebno pomoč pa je ponudil sam pred- sednik Peterle. V pogovoru so obširneje spregovorili tudi o porušenem jezu čez Savinjo v Letušu. Po lanski poplavi so z deli sicer pričeli, a na vrstni red občina nima vpliva. Spotaknili so se ob monopol Nivoja, ki je od podobnih izvajalcev za 20 do 30 odstotkov dražji. Minister Jazbinšek se je zavzel za kon- kurenco izvajalcev pri takšnih delih. Sicer pa je v pripravi zakon, ki bo omogočal, (j. do takšna dela dali na \1 sij o. " Udeleženci pogovora dotaknili tudi Juteksa gove proizvodnje na novi 1,1 ciji na Ložnici. Tam kljm-^ stilni napravi in vsemu mu, kar odgovarja zahtevj! normativom, občasno haja do smradu, ki moti? živeče prebivalce. Da bi sp. ki zaradi tega nastajajo t čali, bodo naročili še eno § dijo pri nevtralni in usposobljeni službi, ki bi ugotovila, od kod smrad kakšne so - če so - njeg, posledice. Po pogovoru so si gostja Ljubljane ogledali dela pn zu v Letušu. TONE VRa UčitelH v slepi ulici obljub Neuspele razprave In otipatllo zasetlanle o položalu velenjskega osnovnošolstva Velenjski osnovnošolski uči- telji so prejšnji teden prekinili stavko. Toda v stavkovnem odboru so poudarili, da gre le za začasno prekinitev. Rešitev njihovih težav so pričakovali od zasedanja občinske skupš- čine in obiska velenjske dele- gacije na republiškem ministr- stvu za šolstvo. A so se ušteli... Delegacija, ki so jo sestav- ljali predstavniki izvršnega sveta, stavkovnega odbora in območne organizacije svobod- nih sindikatov, ki naj bi dose- gla, da bi republika nakazala vsaj nekaj sredstev za rešitev težav velenjskega osnovnošol- stva, se je iz Ljubljane v petek vrnila le z meglenimi obljuba- mi. Za rešitev vseh težav bi Velenjski osnovnošolski uči- telji so prekinili stavko, ko jim je občinski iz\TŠni svet oblju- bil s septembrom 19 odstotkov višje plače kot v gospodarstvu in pora\Tiavo zapadlih materi- alnih stroškov šol. Učitelji pa so ostali brez zahtevanega iz- plačanega poračuna od začet- ka letošnjega leta. v Velenju potrebovali 44 mili- jonov tolarjev, dobili pa so ne- dorečeno obljubo o izplačilu tretjine zahtevane vsote. Ven- dar naj bi o tem odločala po- sebna komisija pri republiški vladi. Tudi zasedanje poslancev velenjske občinske skupščine, prav tako napovedano za pe- tek, ni prineslo rešitve. Zaradi nesklepčnosti družbenopoli- tičnega zbora je namreč od- padlo. Njegovo ponovitev so najprej napovedovali za ta te- den, nato pa so se odločili, da bo velenjska vlada še enkrat proučila stanje v šolstvu ter republiške obljube. Naslednje izredno zasedanje, na katerem naj bi razpravljali izključno o šolstvu, pa zdaj napoveduje- jo za 5. november. Poslanec velenjske občine v republiški skupščini Ivan Atelšek pa je že zasta\dl poslansko vprašanje glede neurejenih razmer v šol- stvu ter pri tem podrobneje predstavil tudi velenjske te- žave. URŠKA SELIŠNIK TRAČ I niče ■ Sodeč po nagovorih na javni tribuni stavkajočih velenjskih šolnikov so le-ti še vedno »tova- riši«. Potem se pa čudijo, da jim širša družbena skupnost, ki se ogovarja z »gospodi«, ni priprav- ljena priskočiti na pomoč! V velenjskem izvršnem svetu se ne morejo odločiti, kako bi razdelili 37 milijonov renomini- ranih sredstev. Glede na število neuslišanih denarnih želja v ob- čini bi lahko ugotovili, da se v vladi ukvarjajo z napačnim problemom. Raje bi poštudirali, kako dobiti še več denarja v pro- račun. Direktorju celjskega ZPIJože- tu Zimšku, ki se je na zadnji seji skupščine izneveril predsedniku vlade Mirku Krajncu, se menda zato nevarno trese stolček. Naš poročevalec iz občinskih kuloar- jev opaža, da se okoli premierove pisarne vedno pogosteje smuka Zimškov uslužbenec Tomaž M. Jeglič, ki v službi že lep čas ni napredoval. Morda pa mu bo zdaj uspelo, saj je napisal tako lepo obrazložitev za zazidalni načrt Gaberje... Dobrota je res sirota! Kot se sliši, je začel gospodu Krajncu z vajeti uhajati tudi direktor za- voda Golovec Franci Pangerl, čeprav ga je premier sam poma- gal ustoličiti. Bojda je padel pod prevelik vpliv mariborskega STEPa, ki si vedno bolj prisvaja celjske sejme. Bomo videli, kdo bo izpadel iz tega nevzdržnega ljubezenskega trikotnika... Celjski Liberalni demokrati bodo zahtevali, da v občinski skupščini uvedejo tajno glasova- nje. Predlagamo najcenejšo teh- Obrambni mmister Janezi ša je očitno postal član eiroj opazovalne misije. V Celje je mreč priletel v belem helikof ju, si ogledal vojašnico in ii ni bilo več. Morda pa je i4 flaža potrebna zaradi mini^ vega nezaupanja v svoje vo/. ki bi lahko po pomoti sili njegovo plovilo? nično rešitev: v trenutku, ko do poslanci dvignili roke. j v skupščinski dvorani ugaii luči. Kot dodaten preveni^ ukrep pa naj predsedniku izl nega sveta s poslovnikom prf, vejo vstop v dvorano z baterif svetilko... Direktor neke znane kozf ske tovarne je pred dnevi us? no prešvercal iz Beograda s:f soč mark, ki jih je njegova fii zaslužila s poslom s Srbi ? nadležnimi in strogimi srbsi policaji na letališču je skril v tisti del moških hi?-^ prekriva najbolj občutlji'^ moškega telesa. K sreči wu' številnimi preiskavami ^' strahu ušlo. Pa naj še kdO^ da se ni mogoče izogniti pcp^ blokadi plačilnega pi"'*'' z jugom! Na zreškem posvetu socialdemokratskih veljakov o cestah Jože Pučnik vidno dobre volje. Očitno je ugotovil, da ""'^ Demos vendarle razpada počasneje kot slovenske ceste. Ce»^'^\ ster Marjan Krajnc pa po videzu sodeč še vedno živi v ut^^ njegov resor dobro dela. Sila spomina Vojna ni običajno zlo, ki ga je mogoče opisati z vsak- danjim človeškim jezikom. Lahko se mu približamo, a ostaja še nekaj, česar ni mogoče misliti, niti do kraja slutiti. Morda bi to slutnjo lahko najbolje izrazili z grozljivim stavkom: pobiti v vojni ah zaradi nje? O tem premišljujem pred Dnevom spomina na mrtve, kot se ta čas po novem ime- nuje. Vame pljuskajo grozo- viti prizori iz televizijskih ekranov, sila spomina pa se- že nazaj, v leto 1943. Dogajalo se je v zasavski vasi, ko so premalo oborože- ni partizani napadli dobro zastražen nemški bunker, ki je strateško varoval nemško postojanko, polno sovražne soldateske. Vso noč so divjali boji, partizani so v začetku s pesmijo na ustih zmagova- li, potlej pa so se zaradi pre- moči umaknili, ostali pa so mrtvi in ranjeni. Za njimi so ostale krvave sledi v hiši, zu- naj se je slišalo stokanje ti- stih, ki so nemočni ostali. Ob zori so pridivjali Nem- ci in dokončali Vidov ples. Pred očmi imam ranjenca, poleg njega je ležala njegova odtrgana noga. Na stopalu ni bilo čevlja, bilo je ovito s cu- njami. Ko ga je zagledal zmagovalec, mu je z nožem odrezal še drugo. Partizan je izkrvavel. Umrl. Drugega je raztrgala mina, njegovi ostanki so ležali naokoli. Ve- liko je bilo mrtvih, spomi- njam se samih mladih obrazov. Otroci smo hodili po jutra- nji rosi in med mrtveci iskali orožje. Za nas je bilo takrat to najbolj zanimivo. Nemo smo strmeli v človeško osta- lino in pomagali gospodarju pobirati človeške ostanke, ki jih je zakopal v neko kota- njo. Vse skupaj je pogoltnilo močvirje. Še danes ni tam nobenega obeležja, le sila spomina. In močvirje. Bila sta Jože in Anica, va- ška Romeo in Julija, prispo- doba večne zvestobe in lju- bezni. Oba sta bila med usta- novitelji OF na vasi. Jože je zašel med domobrance, Ani- ca pa je ostala vaška akti- vistka. Namesto ljubezni je med njima zavladalo sovra- štvo, veliko močnejše čustvo od prvega. Jože, ki je postal domobranski poveljnik je postavil zasedo in skupaj z vaškimi fanti, nekdanjimi sošolci in prijatelji, ujel tudi Anico. Najprej jo je ponižal in onečastil on sam, potlej jo je prepustil svojim pajda- šem. Z velikim pompom je v zasedi zajete dal prepeljati na pokopališče v mrtvaško kamro, kjer so ležali med lo- patami in krampi. Otroci smo jih hodili gledat. Zakaj se vsega tega danes spominjam? Ker mrtve še vedno ločujemo na »naše« in »njihove«. Sprava med mr- tvimi je zgodovinsko deja- nje, a naj ne seže samo v Ko- čevski Rog in do Teharij, ampak tudi do Sv. Urha in od žrtev na Frankolovem in tudi do vseh tistih, ki so ostali v vaškem močvirju, gozdnih grapah ali gramoz- nih jamah. Nimajo spomin- skih obeležij in nihče jih ni blagoslovil. Nekdanjih oblastnikov, ki so to še pred leti preprečevali, zdaj ni več, zato bi se to lahko zgodilo danes, jutri. Spravi med mr- tvimi naj sledi sprava med živimi ali pa sprave ni. Svetost je ena sama in ta naj prekrije vse grobove. Včerajšnja in sedanja vojna na naših tleh in v naši bližini bi nas morala iztrezniti. Prižgimo sveče za vse; da- nes, jutri, pojutrišnjem. Za mrtve in žive. Za mir. ZDENKA STOPAR Občinska organizacija Rdečega križa Žalec ponovno poziva vse občane, v občini Žalec, ki bi bili pripravljeni vzeti k sebi begunce iz Hrvaške, naj nas pokličejo na telefon- sko številko 713-136 vsak dan med 7.00 in 15.00 uro, ali pa se osebno zglasijo na OO RK na Cankarjevi 1 a. Stanarine, najemnine, malice... Po manj kot pol leta se bodo jutri v konjiški občini znova zvišale cene stanarin in najemnin. Podražitev je 25 odstotna, tako da bo bivanje na k\'adratnem metru stanovanjske površine poslej 16,20 tolarjev (prej 12,96), za četrtino pa bodo višje tudi najemnine za poslovne prostore proračunskih porabnikov. Zadnjo podražitev bodo najbolj občutili najemniki poslovnih prostorov in garaž, saj se je konjiška vlada odločila za 35 odstotno zvišanje cen. Val podraži- tev bo s 2. novembrom zajel še osnovnošolce, ki bodo za malice po novem plačevali 250 tolarjev (prej 200) in tudi to spremembo cen je na zadnjem zasedanju sprejel Izvršni svet. Ž. Z.' Zdomci še niso pozabili poplav V dneh, ko nam je lanska pr- vonovemberska poplava zaradi okrogle obletnice še bližja, so se ponovno izkazah naši rojaki v tujini. Včeraj je Slovensko kul- tumo-prosvetno društvo Slove- nija iz Berlina družini Selišnik iz Luč izročilo tisoč tristo mark. Prispevek so v društvu zbrali med svojimi 450 člani, Selišni- kovim pa ga je izročila tajnica Jožica Soko, ki v Berlinu pouču- je slovenščino. Sredstva za po- plavljeno družino v Zgornji Sa- vinjski dolini so člani društva Slovenija zbirali tudi na kultur- no-zabavni prireditvi, za pomoč Sloveniji pa so odprli še poseben žiro-račun. Bodo stavkali tudi celjski učItelH? Za sredo, 6. novembra, so celjski učitelji osnovnih šol napovedali stavko, ki naj bi v 13 osnovnih šolah, v glasbeni šoli in v Združenih osnovnih šolah trajala vse do preklica. Celjski osnovnošolski učite- lji so se za napoved stavke od- ločili zaradi kritičnih razmer v šolstvu, s predstavniki usta- noviteljev, občinskega izvrš- nega sveta in skupščine, pa so se doslej že dogovorili o prvih dveh zahtevah. Tako v občini prosvetnim delavcem prizna- vajo 38 odstotno povečanje sredstev za materialne stroške ter valorizacijo učiteljskih plač za 18,5 odstotkov za julij in avgust, zatika pa se pri sep- tembrskih popravkih osebnih dohodkov. Ker do zaključka redakcije še niso bila znana nova izhodišča za oblikovanje osebnih dohodkov v vzgoji in izobraževanju, se tudi pogaja- nja med sindikatom in občin- sko oblastjo še niso zaključila. Od rezultata teh pogajanj pa bo tudi odvisno, ali bodo uči- telji stavkali ali ne. Vendar pa so že napovedali, da bodo v primeru stavke poskrbeli za prehrano in varstvo učencev po posameznih šolah. IS 0L- 31. OKTOBER 1991 - STRAN 3 iKrat ga vojna ne bo prekinila ^ipvnl slovenski kongres naaalluie tlelo v Celju - '»Zaspanost*' po LJubllanI [,oto in nedeljo, 2. in 3. ^I,ra, bo v Celju delovna ^srednjega odbora Sve- ja slovenskega kongresa., jgvljali bodo o oblikah ini pah delovanja kongresa.! ^jejo delegate, Slovencel jpori, iz Amerike, Kana-J ^gentine, Avstralije ini lljijavije. Zaenkrat je pr-| 14 prijav, dokončni sez-^ ^ bo znan danes. Itovni slovenski kongres ,fal zaradi agresije jugo- pske armade na Sloveni- ugi dan zasedanja v Ljub- 29. junija, delo prekiniti, ji dan, ki je bil predviden za 30. junij bi moral kongres delovati v Celju. Namesto ta- krat pa se bodo delegati sestali sedaj. V Ljubljani so izvolili 25 članski osrednji odbor, ki se bo sestal v Celjski mestni hra- nilnici. Od v domovini živečih Slovencev je član osrednjega odbora le podpredsednik Vik- tor Blažič. v Celju bodo dele- gate pozdravili župan Anton Roječ, predsednik celjske po- družnice SSK Peter Simoniti in predsednica konference SSK za Slovenijo Spomenka Hribar. Po delovnem srečanju si bodo udeleženci ogledaili Celje, zvečer pa bo slovesna večerja in kulturni program na Dobrni. Celjski premier Mirko Kranjc bo tu predstavil občino Celje, gost Jelko Kacin pa bo orisal položaj v Republild Slo- veniji. Naslednji dan bodo de- legati obiskali Žalec. Delovanje kongresa je po prekinjenem zasedanju v Ljubljani nekoliko zaspalo, o čemer priča tudi podatek, da se je Izvršni odbor konference za Slovenijo prvič po vojni se- stal šele minuli petek. Raz- pravljali so o profesionalizaci- ji dela aparata kongresa, za kar naj bi predlog pripravila posebna komisija, poleg tega bodo s 1. novembrom preneha- le vse pogodbe, ki jih je za svo- Za srečanje v Celju je celjski izvršni svet namenil 25 tisoč to- larjev, finančno pa so ga omogo- čila tudi nekatera celjska po- djetja. Udeleženci kongresa bo- do prejeli spominsko darilo v ka- terem bo monografija o Celju, knjiga Nade Kljujič o celjskih grofih, celjski srebrnik, ki ga je izdelala Zlatarna in buteljka enega štajerskih vrhunskih vin. je delovanje in promocijo skle- nil kongres. Sklepale se bodo na novo in po drugačnih prin- cipih, prišlo pa je tudi do ka- drovsMh zamenjav v nadzorni komisiji, kjer bo odslej tudi Celjan Damjan Vrečko in v ko- misiji za statut, katere član je postal Silvester Drevenšek. ROBERT GORJANC Potrč v Žalcu stranka demokratične preno- ve Žalec bo v torek, 5. novembra, organizirala razgovor s predsed- nikdom poslanskega kluba Mi- ranom Potrčem. V prostorih ob- činske matične knjižnice v Žalcu bo Potrč govoril o lastninski za- konodaji ter pripravah na novo slovensko ustavo. Pogovor se bo začel ob osemnajstih. IB I ceste na lov za zavezniice ednežl SDSS v Zrečah o prometni politiki Slovenije šnji četrtek so se v Zrečah predsedniki in podpred- j občinskih skupščin in iz- svetov, ki so člani Social- pratske stranke Slovenije. u so bili tudi predsednik f Jože Pučnik, minister za t in zveze Marjan Krajnc ktor republiške uprave za Hndrej Levičnik. Sprego- so o prometni politiki t, ki jo bodo celovito opre- ta problemski konferenci Bovembra v Kopru. ^tna politika je po bese- deležencev ključnega po- a Slovenijo, ki je kot mala I odvisna od izvoza. Poleg ^ je nepogrešljiva pri janju vizije razvoja stran- sloni na policentrizmu, na nemem razvoju vseh regij >niji. Ta pa je odvisen tako ranjih povezav kot pove- vzven. srečanju so si ugledni ini možje najprej ogledali Zreče in prisluhnili di- ju Uniorja Ivanu Špesu ter dniku konjiškega izvršne- ita Rudiju Petanu - tudi fanje vseh delov naše dr- namreč lahko prispeva ničevanju začrtanega poli- zma. O reševanju cestne imatike pa je celovito spre- il Marjan Krajnc.>>Denarja jno vzdrževanje praktično nadaljevanje del pri novo- jah pa je bilo treba najeti bedite,« je potožil. V tako n položaju so predvsem za- i to, ker ne dobijo niti denarja, ki se namensko zbere od prodanega bencina, cestnih taks in cestnin. Podatek, da je delež družbenega proizvoda, ki ga namenjamo za ceste upadel s petih na manj kot dva odstotka, pove vse. Tako ni mogoče naprej, so po- udarjali. »Moramo se dogovoriti za koncept, ki sloni na strokov- nih izhodiščih. Ta koncept mo- ramo z vsemi legalnimi sredstvi podpirati in krepiti. Ostane še lov na zaveznike, pritisk in iz- vedba,« je dejal Jože Pučnik. To- kovi odločanja o različnih vpra- šanjih, tudi infrastrukturna so med njimi, so se v Sloveniji pač sprememii. Pri uveljavljanju strankinega programa je to po- trebno upoštevati. Prometna po- litika pa je očitno vredna in po- trebna truda. MILENA B. POKLIC Foto: EDI MASNEC Ugledni možje Socialdemokratske stranke Slovenije so si najprej ogledali Terme Zreče. O njih jim je spregovoril vodja zdravstvenega dela dr. Dušan Silič. ISMO IZ NEKDANJE PRESTOLNICE kilava Srbija pa gora lahko največ ponudi in pri- ksrhstvu, če je avtonomna, samostoj- ne razmišlja s svojo glavo.« Že samo 9ava Momirja Bulatoviča, ki jo je dal fed zasedanjem skupščine Črne gore, •"aia razpršiti vse iluzije mnogili, ki so 'dejali, da bo črnogorski predsednik W pod pritiskom, ki jih je bil deležen tor sc je nenadoma odpovedal vlogi 'stavi, v kateri je Črna gora (pre)dolgo ^ugo oko v (srbski) glavi. jc Bulatovič temeljito prepariral ""sAo občestvo in skupščinske poslan- i zasedanjem parlamenta, dan pred f dve uri odgovarjal na vprašanja Icev Radio Črne gore, prav toliko I je namenil beograjskim Večemjim 13 za izredno obširen intervju, ki ga 'sopjs objavil na dan skupščinskega •ja«. nadaljevanje pa dan pozneje, [poslanci je bil Bulatovič manj diplo- ^ kot v zgoraj citirani izjavi, saj je ^aifc na jeziku izpričal svojo (črno- opredelitev glede bodočih odnosov 'k:;- bratom«: »Če je kriterij dobre ni gori. ki jo je izvolilo ljudstvo, : ;/3 identičnost stališč z vsem, kar iz Beograda, potem to ljudstvo ne "je oblasti, volitev in ne strank.« J^Jvo je, da sta se oba vodilna moža ^kc oblasti (Bulatovič in premier u.i^kanovič) pred in na zasedanju . "Je trudila, da sprejem haškega do- 'a opravičita z nesmislom nadaljnje- ga vojskovanja, pri čemer sta naglašeno po- tencirala problem dezerterstva srbskih re- zervistov. To je očitno padlo na plodna tla, saj v Črni gori na veliko kroži vic: »Srbija se bo borila do poslednjega - Črnogorca!« Djukanovič je bil v skupščini kar nesramno odkrit, ko je dejal: »Zakaj bi se mi vojsko- vali, če se noče nihče drug. Smo mar prav mi poklicani, da sami popravljamo vse kri- vice tega sveta!« Globoka ukoreninjenost medsebojne pre- žetosti srbskega in črnogorskega ljudstva je bila gotovo glavni razlog, da Bulatovič ni smel preveč drezati v te odnose, zato je Srbijo (in Miloševiča) napadal po ovinkih - preko armade. Še vedno nezaslišano zveni Bulatovičev poziv črnogorskim rezervistom s severnih hi-vaških bojišč, naj se organizi- rano vrnejo domov. Za Večemje novosti je glede vojske med drugim dejal: »Na svetu ne more biti nobene armade, iza katere ne stoji država, ki bi jo nadzorovala in ji opre- deljevala cilje in naloge.« Beograjska Borba je zato po vsem sodeč pravilno ugotovila, da »največja skušnjava za Bulatoviča ni razhajanje z Miloševičem, temveč zanesljiv konflikt z armadnim vr- hom in s tistimi, ki si domišljajo, da je možno iti ,do končne zmage'.« To pa je do ponedeljka tudi edini komentar v beograj- skem časopisju. Politika in njena sestra P. Eksprcs še vedno čakata na inštrukcije iz političnega vrha, ki kot kaže še ni prišel k sebi zaradi neuspelega puča v črnogorski skupščini. V prid tej tezi govori morda tale izjava podpredsednika srbske skupščine dr.Borivoja Petroviča: »V kolikor gre za kakšen dogovor, kot to trdijo neka teri po- slanci črnogorske skupščine, potem je na- pravljena slaba poteza. Slišali smo, da je črnogorskemu vodstvu obljubljena Prevla- ka v zameno pa bi se Črna gora odrekla srbstva. Še vedno smo prepričani, da gre za propagando, čeprav je zaporedje dogodkov čudno, če že ne zastrašujoče.« Odkod ta nepričakovani preobrat v do včeraj že kar perverzno idiličnih odnosih teh dveh republik. Dobro obveščeni krogi trdijo, da je »počilo« na sestanku srbskega in črnogorskega vrha v Beogradu nekaj dni pred »usodnim« haškim zasedanjem. Na tem sestanku je Miloševič baje izjavil da v vojni ni Srbija, temveč sta to JLA in Črna gora in da »z ozemlja Srbije na Hrvaško ni izstreljen niti en naboj, vemo pa, od kod je«. Ko so načeli vprašanje vojne ali-miru, zlasti v luči slabega odziva srbskih rezervistov, je srbska stran izjavila, da je vojna, »kar zade- va Srbijo, končana«. To je menda najbolj razkurilo Črnogorce, katerih edini logičen zaključek je bil lahko le: »Zakaj pa ta vojna potem ne bi bila končana tudi za Črno goro!« Pri vsem tem ne gre pozabiti na Bulatovi- čeva opozorila o posledicah, ki bi jih imela morebitna gospodarska blokada Evrope za Črno goro. Indikativno je, da se od 18. okto- bra v grožnjah Zahoda glede gospodarske blokade ne omenja več Črna gora, ampak samo še Srbija. Ali bo Srbija poslej škilila na eno oko, bomo kaj kmalu zvedeli, vse pa kaže, da se v Beogradu poslej ne bodo več mogli posmi- hati ob vicu. ki pravi, da je Miloševič zjutraj redno zamujal v službo, ker je moral najprej odpeljati malega Momirja (Bolatoviča) v - otroški vrtec... ŠTEFAN NOVAK SVET MED TEDNOM \Piše: Robert Gorjanci Konferenca kot revolucija Do včeraj je bila pozornost odločujočega dela svetovne politike in medijev v glavnem usmerjena h krizi v Jugosla- viji. Od včeraj, ko se je v Madridu začela bližnjevzhodna mirovna konferenca, vsaj za nekaj dni, morda pa tudi za daljše obdobje, ne bo več tako. Za Belo hišo je bližnjev- zhodna kriza problem številka 1, Jugoslavija pa toliko pomembna, da ji George Bush v svojem govoru v Gene- ralni skupščini OZN sploh ni omenil. Za reševanje bliž- njevzhodne krize je Baker osemkrat poletel na turnejo preko Atlantika v ta nemirni del sveta, v Jugoslavijo pa je prišel samo enkrat, letos v začetku junija, ko naj bi celo dal soglasje za omejene operacije armade v Sloveniji, čeprav je to potem zanikal. Za večjo pozornost bližnje vzhodni konferenci, kot pa haaški, je s strani Združenih držav in tudi Sovjetske zveze (Bush in Gorbačov se udeležujeta začetka konference, v Haagu je od velesil samo Syrus Vance, Gorbačov sprta protagonista jugoslovanske krize gosti v Kremlju, za Busha pa v Beli hiši najbrž to sploh ne bi bil vzrok, da bi odprl rokovnik sprejemov) je nekaj objektivnih razlogov: pri krizi v Jugoslaviji gre za konflikt znotraj ene države, na Bližnjem vzhodu pa se odloča o regionalni ureditvi, o odnosih med več državami, med katerimi imajo tiste bogato založene z nafto, še poseben strateški interes. Po drugi svetovni vojni je bilo na Bližnjem vzhodu največ malih in velikih spopadov (prva židovsko-arabska vojna z Palestino leta za Palestino leta 1948, sueška vojna leta 1956, šestdnevna vojna 1967, oktobrska vojna leta 1973, izraelski vojaški udor leta 1982 v Libanon, zalivska vojna), ki so tako ali drugače ogrožali svetovno varnost, poleg tega pa je to zelo razširjeno področje terorizma, Jugoslaviji pa je bila vse do lani pravzaprav otočje miru, in Bližnji vzhod je bolj zapleten mozaik verskih, politič- nih, nacionalnih, etničnih, kulturnih in drugih protislovij. Ima pa Bližnji vzhod podoben ključni problem kot ga ima Jugoslavija z zgodovinskim sporom Srbov in Hi'vatov: to je spor med Palestinci in Izraelci. Strah pred zapravljeno priložnostjo: Palestinska osvobo- dilna organizacija (PLO) je naredila dolg pohod od načela »Izrael v morje« do priznavanja obstoja izraelske države. Izgubljenih vojn, ozemlja, še najmanj pa izhodiščne pozi- cije s ti. delitveno resolucijo GS OZN iz leta 1948, ki je predvidevala delitev Palestine na židovsko in arabsko neodvisno državo, ni več mogoče povrniti. Za Palestino so edina realna možnost, da obnovijo državno kontinuiteto, samo še zasedena ozemlja iz leta 1967, Zahodni breg reke Jordan in Gaza (prestolnica naj bi bil vzhodni Jeruzalem, ki ga je Izrael anektiral leta 1981). Ta ozemlja naj bi tri leta imela relativno avtonomijo, kot prehodno stopnjo popolne neodvisnosti. To ponujajo Američani, ki so »pokrovitelji« konference v »pismu o zagotovilih« Palestincem, kot maksimum v pogajalskih ciljih, če ti sprejmejo pogoje za udeležbo na konferenci. Najpomembnejši pogoj, pri katerem vztraja Izrael, pa je, da lahko Palestince zastopa mešana jordansko-palestin- ska delegacija, v kateri pa morajo biti palestinski pred- stavniki iz zasedenih ozemelj, saj Izrael noče imeti nobe- nega opravka s »teroristično« PLO. Američanih naj bi pri izhodiščih za konferenco vztrajali pri znanih resolucijah 242 in 338, ki zahtevajo umik iz zasedenih ozemlje in priznanje obstoja države Izrael. Na osnovi teh ameriški zagotovil je Palestinski naci- onalni svet (neke vrste parlament v izgnanstvu) sprejel konec septembra v Alžiru sklep, da se Palestinci udeležijo konference v okviru jordanske delegacije, kljub velikim nasprotovanjem vplivnih skrajnih palestinskih organiza- cij, kot sta Ljudska fronta za osvoboditev Palestine Žorža Habaša (»ne gre idealizirati sionističnega hudiča«) in Demokratične fronte za osvoboditev Palestine Haife Havatme (»Izrael je treba napadati s frontnih arabskih ozemelj«), ki sta zavrnila ameriški mirovni predlog, ker naj bi peljal k likvidacii palestinske stvari. Za revolucionaren preobrat v stališču zmernega dela Palestincev, da sprejmejo udeležbo na bližnjevzhodni konferenci samo v okviru Jordanije, pa je po mnenju znanega palestinskega odvetnika in publicista Dauda Kutabe najmanj deset temeljnih razlogov: gre za zaščito in ponovno pridobitev palestinskega ozemlja, za pomoč Palestincem pri njihovem vztrajanju na zasedenih ozem- ljih, saj se jih vse več izseljuje, Palestinci morajo sodelo- vati na sestanku, ki razpravlja o njihovi usodi in prihod- nosti, da se prekine mednarodna izolacija do katere je prišlo po zalivski vojni, izkoristiti je treba razhajanja med ZDA in Izraelom, ki so nastala v zadnjem času, spremeniti je treba izraelsko javno mnenje, oživiti Intifado (upor brez nasilja), okrepiti je treba infrastrukturo prihodnje pale- stinske države, na konferenco je treba priti, ker Izrael noče mirovne konference in na konferenco je treba iti zato, ker ta hip ni nobene druge prave alternative. Samo mir za mir. Kljub ameriškim »zagotovilom«, pa Izrael še vedno ne razmišlja resno o tem, da bi na konfe- renci sprejel pogajanja o mejah, zato se na vsak način izmika, da bi to bila mednarodna mirovna konferenca pod okriljem OZN, saj bi ga potem še bolj zavezovalo uresni- čenje resolucij 242 in 338. Izrael je za pogajanja ponujal, da ne bo več napadal in osvajal. Vendar konferenco potre^ buje, saj ne more več krotiti upora poltretjega milijona Palestincev na zasedenih ozemljih. Pred konferenco bo težka naloga, ki bo predvsem v zna- menju mehčanja Izraela, saj druge rešitve, kot »narediti« zopet Palestinsko državo, ni. Palestinci ne bodo pristali, da bi ta lahko bila samo v okviru Jordanije. Ključno vlogo bodo imeli Američani, ki so naveličani stalnega žanda- rizma zaradi Izraela in si želijo stabilnosti v tem delu sveta. Zato bodo morali pritiskati na Izrael, saj tolikšne naklonjenosti Arabcev za mir še ni bilo. 4. STRAN - 31. OKTOBER 1991 Skok naprej v celjski telefoniji Z digitalno telefonsko centralo rešen problem ilo leta 1995 »Nova digitalna glavna avtomatska telefonska centrala, ki smo jo v pro- met vključili pred dnevi, pomeni te- meljni kamen za nadaljni razvoj tele- komunikacijskega omrežja na celj- skem območju. Zmogljivosti so na- mreč takšne, da zadoščajo potrebam telefonskega območja 063 do konca leta 95 oziroma za povprečno gostoto 35 telefonskih priključkov na sto pre- bivalcev. »To je med drugim na ti- skovni konferenci minuli četrtek po- vedal direktor PTT podjetja Janez Gril. Z novimi priključki (922 na Golov- cu ter 900 na Titovem trgu) so v Celju uvedli v mestni sistem šestmestno nu- meracijo z začetno številko 4. Nekaj teh številk dobivajo v teh dneh tudi sedanji naročniki, predvidoma okoli 270, predvsem tisti, ki potrebujejo večjo zmogljivost. Razen novih telefo- skih priključkov pomeni nova centra- la tudi boljšo povezanost z Ljubljano in Mariborom, kjer že imajo takšne centrale, in tudi boljšo povezanost na samem celjskem območju. Nova celj- ska glavna digitalna centrala, naredili so jo v Iskri po licenci Siemensa, ter vsa druga dela, ki so jih opravili po tem projektu, je po besedah vodstva PTT zelo velika naložba za prihod- nost, vse pa je narejeno tako, da bodo povezave možne tudi z novo avtomat- sko centralo na Lavi. Centrala je že naročena, montirana pa bo v prosto- rih bivše Obnove. Z vključitvijo cen- trale so digitalno že povezali telefon- ska vozlišča Laško, Slovenske Konji- ce, Rogaško Slatino ter končno cen- tralo Vojnik. Digitalne bodo tudi vse ostale centrale, ki jih bodo vključevali v prihodnje. Za novo digitalno centralo je bilo treba odšteti preko 5 milijonov nem- ških mark, od tega je lasten delež PTT-ja preko 3 milijone nemških mark. Za vse investicije, ki so se jih lotili v letošnjem letu, so v prvih deve- tih mesecih namenili že 172 milijonov tolarjev. Letos so na našem območju dosegli za naše razmere tudi zelo vzpodbudne rezultate, saj je na celot- nem celjskem območju že več kot 10 telefonov na sto prebivalcev. Do kon- ca planskega obdobja pa naj bi digi- talno telefonsko omrežje pokrivalo okoli 55 odstotkov vseh zmogljivosti. Na novinarski konferenci so pojas- nili tudi številne težave, ki se pojav- ljajo po vzpostavitvi meje. Problemi so pri transportu surovin in še bolj pri nakupih potrebnega materiala. Edino na Hi-vaškem in v Srbiji je namreč moč kupiti kable, ki pa jih jugoslo- vanski proizvajalci niso več priprav- ljeni prodajati Sloveniji. Zaradi tega so morali ponekod prekiniti z deli, v PTT-ju pa razmišljajo tudi o naku- pih surovin v tujini. IB Novembra I Toper 2000? 1 Pred tednom dni se je j| kel rok, do katerega so li delavci Topra vložiti p nje za sprejem v novo, gistrirano podjetje -j^ 2000, ki naj bi začelo z ^ pr\'ega novembra. Z današnjim dnem ns že bilo jasno, koliko delai se bo lahko zaposlilo v vem podjetju. Namesto s njih 600 zaposlenih naj h nekaterih ocenah dobilo | 440 ljudi. Jasnih odgov( o usodi tega podjetja v dneh še ni bilo, izbira različnimi scenariji je mreč odvisna tudi od d vorov o najetju kredita \ jini ter razgovorov z upi Konus brez glavnega gonila Konus tudi po več kot pol leta ostaja brez glavnega direktorja. To konjiško podjetje vodi vršilec dolžnosti gla\Tiega direktorja Feliks Lorbek, ki pa ni pripravljen kandidirati za glavnega direktorja, dokler ne bo o prihod- nosti Konusa več jasnega. Ocenjuje namreč, da je Konus preobremenjen z obveznostmi, ki jih prinašajo naložbe v preteklosti, da bi lahko izšel iz težav v sedanjem obsegu. Poslovni svet Konusa, ki je imel kot eno glavnih nalog poiskati novega generalnega direktorja, se je odločil za Feliksa Lorbeka. Ker se ta na razpis ni prijavil, mu je delavski svet podaljšal mandat za vršilca dolžnosti do konca novembra. To pa je tudi najkrajši čas, v katerem je mogoče pričakovati odgovor republiške vlade na vpraša- nje, ali Konus z njegovim programom v republiki potrebu- jemo in smo ga pri sanaciji tudi pripravljeni podpreti. Mnenje vlade namreč terja največji Konusov upnik. Ljubljanska banka. Ce bo mnenje za Konus ugodno, se je banka pripravljena pogovarjati o za Konus sprejemljivih preložitvah oziroma prerazporeditvah obveznosti, sicer pa ne. Ker pa je od nadaijne pripravljenosti banke odvisna usoda podjetja, od katerega ne živi le 1500 delavcev in njihovih družin, temveč v veliki meri tudi konjiška občina, je odločitev Feliksa Lorbeka razumljiva. Žal pa se Konusu iz dneva v dan bolj mudi in prav nič mu ne koristi, da ostaja brez glavnega direktorja. MBP Program za boljše gospodarjenje v žalski Komunali boilo povečali tudi obseg drugih del v nič kaj zavidljivem položaju je po- djetje Komunala iz Žalca, ki že nekaj časa posluje z izgubo. »Vzrokov za to je več, v glavnem pa gre za objektivne, na katere je težko vplivati,« pravi direktor Anton Bratuša. V Komunali so sprejeli program sanacijskih ukrepov za pokri- vanje izgube. V njem je med drugim zapisano, da bi bilo treba povečati tudi prodajo del po posebnih naročilih, pogodbenih del ter lastnih naložb. Ta dela so v prvem pollet- ju predstavljala le 13 odstotkov celotne- ga prihodka namesto načrtovanih 26 od- stotkov. Sproti bo seveda treba sprem- ljati tudi gibanje cen, ki vplivajo na kal- kulacije ter temu ustrezno prilagajati ce- ne komimalnih storitev. Velik problem, s katerim se srečujejo v žalski Komunali, je tudi slabo plačeva- nje računov. V primerih, ko račune ne plačujejo največji porabniki, ti pa so se- veda najpomembnejši za nemoteno po- slovanje podjetja, bo treba angažirati tu- di odgovorne dejavnike v občini, kot so denimo Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora. Sekretariat za družbe- noekonomski razvoj in finance ter Izvrš- ni svet. Pomemben del sanacijskega programa zajemajo tudi ukrepi za zmanjševanje odhodkov. Opredeliti se bo treba do ne- načrtovanega stroška revalorizacije amortizacije, ki močno vpliva na izgubo. Do konca leta naj bi znašala že 900 tisoč tolarjev in je Komimalno podjetje samo z obstoječimi cenami ne bo moglo pokri- ti. Tu bo prav tako potrebno sodelovanje strokovnih služb z organi Skupščine ob- čine. Med ukrepi velja omeniti še zmanj- ševanje zalog, omejitev nabave na i nujnejše stvari in izboljševanje izob- be zaposlenih. Dokončno pa bo \r podpreti tudi poslovno informacijsl^ stem z lastno računalniško obdelavo datkov. JANEZ VEDE! Kolektivna pogodba za rudarje__ Plače velenjskih rudarjev zaostajajo V ponedeljek so svobodni sindikati po enoletnem poga- janju z vlado le podpisali ko- lektivno pogodbo za premo- go\Tiištvo in elektrogospodar- stvo. V kolektivni pogodbi je do- ločena izhodiščna plača, raz- merje plač znotraj dejavnosti in gibanje plač v primerjavi z gospodarstvom, tudi navz- dol, če to zahtevajo poslovni rezultati. Po mnenju predstav- nikov sindikata energetike je kolektivna pogodba pomemb- na predvsem zato, ker vnaša socialni mir med rudarje in jim omogoča tudi zvišanje plač. V velenjskem rudniku ligni- ta v torek še niso točno vedeli, kaj jim kolektivna pogodba prinaša. Po podatkih direktor- ja rudnika Franca Avberška prvi izračuni kažejo, da v ve- lenjskem rudniku zaostajajo za plačami, ki jih določa ko- lektivna pogodba, kar pomeni da v rudniku ne dosegajo izho- diščnih plač. Za točno oceno bodo potrebni podrobnejši izračuni, hkrati pa je Avber- šek dodal, da bo plača rudar- jev odvisna predvsem od po- slovnih rezultatov. V velenjskem rudniku ligni- ta, ki je od začetka letošnjega leta nenehno zniževal proiz- vodni plan, se tudi sicer obeta- jo drugačni časi. Po nekaterih napovedih naj bi zaradi večjih potreb v Šoštanj ski termoelek- trarni po lignitu v republi- škem ministrstvu dovolili 90 tisoč ton več premoga. To po- meni, da bi v velenjskem rud- niku do konca letošnjega leta morali nakopati 3,8 milijona ton premoga. Na osnovi tega prozvodnega plana bi velenj- ski rudarji poslej delali vse petke, doma pa bi ostajali le še ob sobotah. U.S. Gorenje Servis ostaja v Jugoslaviji Velenjsko podjetje Gorenje Servis ne namerava prekmiti stikov s svojimi poslovnimi enotami po Jugoslaviji in ta- ko prekiniti svoje poslovne mreže. V Gorenju Servis upajo, da se bo nemogoč položaj v Ju- goslaviji sčasoma uredil, če- prav trenutno prihaja do za- stojev pri dobavi in plačilu blaga. Gorenje Servis ima svoje predstavništva ali po- slovne enote v 78 mestih Ju- goslavije, v njih pa je zapo- sleno tisoč 350 ljudi. Kljub vem znanim jugoslovanskim zapletom pa v Gorenju Ser- vis pravijo, da jim v drugih jugoslovanskih republikah zaenkrat še niso ničesar od- tujili. U.S. ČevUi Evrope v Sloveniji Celjska trgovina Da Ijgo - Moda na evropski ravni Trgovsko podjetje Moda iz Celja je v sodelovanju z itali- janskim podjetjem Da Ugo ustanovilo mešano podjetje. Prejšni teden so v Celju (pri tržnici) pod imenom Da Ugo Moda odprli trgovino z itali- janskimi čevlji. O sodelovanju z italijanskim partnerjem smo se pogovarjali z direktorjem trgovskega po- djetja Moda Cirilom Zavolov- škom. Kako da ste se odločili za sodelovanje z italijanskim po- djetjem in zakaj ravno s po- djetjem, ki se ukvarja s proda- jo čevljev? Lastnik italijanskega po- djetja Da Ugo se je zanimal za možnost prodaje italijanskih čevljev na slovenskem trgu. Podobno podjetje je ustanovil tudi v Subotici in ker je dose- gal dobre rezultate, je namera- val ponudbo pri nas še razširi- ti. Ko si je ogledoval naše trgo- vine, sva se odločila, da bomo skupno trgovino odprli tam, kjer je bila včasih trgovina Čipka, saj ta ni potrebovala toliko prostora. Za sodelova- nje s podjetjem, ki se ukvarja s čevlji, pa smo se odločili, ker je bila ponudba čevljev na na- šem trgu do sedaj zelo skrom- na. Ce so potrošniki hoteli ka- kovostne čevlje, so morali po- nje v tujino. Ni bilo za Italijane v teh ne- gotovih časih tvegano odpreti podjetje v Sloveniji? Prav gotovo je bilo tvegano, vendar pa smo se začeli dogo- varjati že v mesecu marcu, maja smo mešano podjetje Da Ugo Moda že registrirali. So- glasje za ustanovitev tega po- djetja smo dobili še od teda- njega sekretariata za medna- rodne odnose iz Beograda. Kakšen je vaš delež v tem mešanem podjetju, kakšen je delež Da Uga? Naš delež je v tem, da smo dali prostor, italijanski part- ner pa je prispeval vso opre- mo, vključno z računalnikom. Sicer pa smo oboji delničarji v tem podjetju in od tega, kako bomo poslovali, je odvisno, ali bomo pokrivali izgubo ali pa si bomo delili dobiček. Ko ste trgovino odprli ' v Sloveniji ravno zanifn valuta. Je sprememba vplivala tudi na ceno hW ga prodajate? Delno prav gotovo. Rf* da so cene v primerjavi / ' gimi trgovinami v Celju ; no višje. Vendar pa se vi'" sta naša trgovina in bi ga potrošnikom ponujan"''' soke kakovosti. Mislim. ^ tako trgovina kot blago > prodajamo, na evropske- voju. Evropska moda. 0^ bi težko govorili o slovf''^ cenah. Pa vendar je ta trg« v Sloveniji, potrošnik"' Slovenci. Tudi to je res, vend^ v Celju takšne trgovine' Do sedaj se je v Sloveni]'! dajalo mnogo italijanski" Ijev preko raznih uvozijf čevlji, ki jih prodajamo'': prihajajo naravnost iz "J in pri tem italijanski še ni zaslužil niti lire. NINA-MARUŠKA SEl'[ Foto: EDO ElNSP*" Območna gospodarska zbornica Celje obvešča vsa zainteresirana podjetja, da skupaj družbo Fintrade organizira informativno poslovne dneve za italijansko tržišče Informativno poslovni dnevi bodo vsak torek od 9.00 do 13.00 ure začenši od 5. novembra 1991 dalje v prostorih FINTRADE, Ulica XIV. divizije 14, Celje. Vse potrebne informacije dobite na tel. (063) 27-530 oz. 26-702, fax. 27-530, Območna gospodarska zbornica, Aškerčeva ul. 15, Celje. 31. OKTOBER 1991 - STRAN 5 lokojnine postopno i enakopravno za vse? jj^o javno polemiko v zvezi z novim tom ^ pokojninskem in invalidskem \,^'anju so sprožili vladni predlogi ^nega povečevanja starostne meje ^dobitev pokojnine in nekateri [jgj v javni razpravi o izenačevanju dobe za oba spola. I tem jnavi- dezni mir«. Razlike v stališčih med evrop- skimi državami seveda so, vendar se uskla- jujejo. Potek konference kaže, da niso tako velike, da bi Srbija uspela z igranjem na karto teh razlik. Seveda pa nisem seznanjen s tem, kako daleč je Srbija pripravljena iti v uporabi oborožene sile. Prepričan sem, da bo v končni fazi odlo- čalo o stališču Evrope mnenje poglavitnih evropskih sil, v prvi vrsti Francije in Nem- čije, ki sta že pokazali, da sta sposobni delo- vati kot skupnost in usklajujeta stališča o vseh pomembnih vprašanjih. Verjamem, Dr. Danilo Tiirk je profesor mednarodnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani in ek- spert OZN za človekove pravice pri njeni stal- ni komisiji v Ženevi. Na mirovni konferenci v Haagu sodeluje kot član slovenske delegacije v komisiji za vprašanja manjšin in človekove pravice. da se bodo temu mnenju priključile tudi Velika Britanija in mnoge druge države, vključno z Italijo. Srbija bo doživela bridko razočaranje, če se je zanašala, da bo naredi- la razdor med Francijo in Nemčijo. Mislim, da je tak načrt že spodletel. Varnostni svet OZN se je dokaj pozno odzval na krizo v Jugoslaviji z resolucijo št. 713, ki jo je sprejel pred enim mesecem. Zakaj tako pozna reakcija? Mislim, da sta dva osnovna razloga: prvi je ta, da je oboroženi konflikt v Jugoslaviji nastal kot neke vrste notranja zadeva v Ju- goslaviji, tako je to videti s perspektive Združenih narodov. Varnostni svet je nače- loma zelo previden pri kvalifikaciji sporov, ki nastanejo kot notranji konflikti in ki jih je treba v nekem trenutku oceniti kot ogro- žanje mednarodnega miru. Definicija ogro- žanja mednarodnega miru je bila vselej ve- zana na odnose med državami, ne pa na probleme, ki nastanejo znotraj meja ene od držav članic Združenih narodov. Tu obstaja dolga tradicija in če pogledamo dokumente varnostnega sveta, vidimo, da se je pri obravnavanju zadev, ki se dogajajo znotraj meja neke obstoječe države, vedno iskalo tudi drugačne izraze. Ogrožanje miru nače- loma ni bila terminologija, ki bi jo Združeni narodi v takih primerih uporabili. Problem pa je seveda tudi praktičen. Če namreč var- nostni svet oceni neko situacijo kot ogroža- nje mednarodnega miru, potem mora ukre- pati. In o okrepanju se je ponavadi zelo težko sporazumeti. »Haaški dokument izhaja iz realnosti obsto- ja republik in vključuje, da so ljudstva, prebi- valstvo teh republik upravičena do samood- ločbe, ne pa etnični narodi. Če bi se njihova samoodločba jemala z matematično preciz- nostjo, bi povzročila samo veliko zmešnjavo. Predstavljajte si, kaj bi pomenilo, če bi pravica do samoodločbe v etničnem smislu obsegla tu- di vse izseljence, vse ljudi, ki so se razselili po svetu. Kako bi bilo to sploh mogoče organizi- rati?« Drugi razlog je bolj specifičen in političen po svoji naravi: že v začetku je bil dogovor- jen pristop, da bo probleme v Jugoslaviji pomagala reševati zlasti Evropska skup- nost. To je bilo sprejeto na neformalnih konzultacijah v začetku julija, generalni se- kretar OZN je pri tem osebno sodeloval in se počutil povezanega s tem dogovorom, do- kler Evropska skupnost ni prišla sama z ini- ciativo, naj se problem obravnava tudi v varnostnem svetu. Če bi se kriza v Jugoslaviji še zaostrovala, do katere stopnje bi morala eskalirati, da bi potem reagiral varnostni svet? Mislim, da varnostni svet ne bo počel ni- česar sam in izolirano od drugih pobud. Varnostni svet vidi svoje aktivnosti v pove- zavi z Evropsko skupnostjo, ta pa spet skrbi zato, da so njene iniciative podprte ne samo od vseh članov Evropske skupnosti aJ tudi od odločujočih velikih sil, ZDAyj jetske zveze. Prejšnji teden so v Haai ležencem mirovne konference o JuJ razdelili izjavo vseh članic Skup^ Sovjetske zveze ter ZDA, s katero za jo skupno stališče. Mislim, da je v pj »na sporedu« koordinacija dejavnost nih političnih sil, ki so se odločile, c večino svojega dela opravile preko ske skupnosti. Varnostni svet je v neke vrste rezervna možnost, kjer pj stvari težje zaradi pomislekov nekatg žav, na primer Kitajske, ki ima sama blem Tibeta, ali pa Indije, kjer je potencialnih problemov, ki lahko ogr,. njeno teritorialno celovitost. Zelo sem^ tičen do kakšne odločujoče vloge varnoj ga sveta v tej krizi. Slovenija ima drugačen položaj od (]^ republik, to se je videlo tudi po tem, j hitro je Evropa reagirala v junijski vi Tudi do slovenskih osamosvojitvenihu pov se ni trudila zadrževati. Odkod ta klonjenost? ^ ^ To ni odvisno samo od mnenj in poM' stališč Evrope, ampak od objektivnih stev. Slovenija je relativno etnično hom na, nima nerešenih mejnih vprašanj, v spore med jugoslovanskimi republik zaradi položaja nekaterih etničnih sh ni vpletena. Slovenija je neke vrste sporov, ki so spori drugih. Prav tako; nič opraviti z zgodovinskim sporom Srbijo in Hrvaško. Na konferenci iščei i šitev za probleme v Jugoslaviji, ki mM vajo Slovenije, vendar mora SlovenijH viru iskanja globalne rešitve za jugosl »EvTopski diplomati skorajda menijo, 1 ta odgovornost kar nekako deljena. Zato' zdi, da bo pri sankcijah glavni problem d< I ti kriterije selektivnosti. Zna se zgodili bodo te sankcije imele svoje negativne ui hotene ali nehotene, tudi za tiste, ki j I zaslužijo. Verjamem, da bo EvTopa zeloi vidna v uvajanju sankcij in njihovem do i nju. Paziti bo morala, da ji sankcij i; zmanjkalo, kajti zelo dobro ve, da bo p: morala stopnjevati, in to morda celo il: obdobje.« sko krizo, pri tem sodelovati. Poleg tej med nekdanjimi jugoslovanskimi repi kami razlike v željah in stališčih: Slovi hoče popolno samostojnost, druge reput tudi Hrvaška, ki sprejema model za reš nje vprašanja Srbov na Hrvaškem - s asociacijo čeprav so tudi za suverenost venija pristaja samo na cono svobodne' vine. Hrvaška pa želi carinsko unijo V smislu mislim, da je Evropa začela' dojemati položaj Slovenije. Zelo pomen je, da ni bilo nobenih reakcij zoper o« svojitvene korake po 7. oktobru. Ti ^ so bili sprejeti kot neka naravna in n samoohranitvena dejavnost Slovenije mora ta program hrabro in zlasti koi tentno uresničevati doma. Na mednaro konferencah bo že našla način, da tc ko diplomatsko valorizira. V nekem svojem članku ste zapisal Slovenijo ocenjujejo s strožjimi mer'" tiste države, ki jim je zgodovina že< mero. Za večino novonastajajočih držav ^ rila strožja. To je približno tako k«« vpisu na fakulteto: najprej je treba na' sprejemne izpite. Tisti, ki je sprejcm"^^ te že naredil, pa lahko računa, da se h obravnavalo kot resnega. V primeru nije je ta izpit še toliko težji, ker je Sl^^ država v središču Evrope. To ni otoš^^ žavica sredi Tihega oceana, za katere ne ve. S svojim osamosvajanjem sp'"|'. odnose, ne samo v Jugoslaviji, amp3^ j šem prostoru srednje in južne Evropa,' mora vložiti večje napore, kot bi J' dolžna, če bi imela manj pomemb^'''lj graf ski in politični položaj. Iz vseh'^^^ zlogov menim, da Sloveniji še ni dok vzeta mera. Kakšne naloge mora Slovenija še »P pred Evropo? Slovenija se bo morala uveljaviti K žava, ki funkcionira, vključno z df'^'i; ekonomskim sistemom, in kot drža\'''^j sposobna in pripravljena sprejeti rodne obveznosti in se odgovorno ^ tfA TEDNA - NAŠI KRAJI IN LJUDJE 31. OKTOBER 1991 - STRAN 7 gdnarodnih odnosih. Mislim, da sta oba ' oja sprejemnega izpita v sklepni fazi, da kažejo dobro. p^gedanji osamosvojitveni uspehi so go- „ tudi uspeh slovenske zunanje politike. LaDJ^Sa ministra dr. Dimitrija Rupla pa ^jaj nekateri radi zamenjali. j.p bi bilo za Slovenijo slabo. Dr. Rupel je .-ojim delom zelo tesno povezan z nasta- jern slovenske zunanje politike. Ta je za- jj nastajati v obdobju zadnjih mesecev in jg že profilirala. V neki meri je nastala diplomacija kot mehanizem za izvedbo j^.enske zunanje politike. \Iislini, da se lahko popolnoma zanesljivo '■^^ da je ključno obdobje v nastajanju jvenske zimanje politike obdobje med 7. jijem, to je med brionsko deklaracijo, ko Ijila Slovenija prvič na preizkušnji kot jli in do neke mere že priznani subjekt j^arodnih odnosov, do obiskov predsed- j;a Kučana in zunanjega ministra Rupla gonnu in Parizu v začetku oktobra. i;ekii ste, da naj bi bil to dan slovenske janje politike. ^{ekoliko figurativno sem se izrazil, da bi udaril pomen teh obiskov. Na ta način se Slovenija uveljavila kot zaželjen partner stikih s Parizom, za Bonn smo to lahko jeli že prej. Tudi zadnji obisk, ki ni bil 'ormalno gledano - uraden, je bil po vse- li zelo pomemben. In kar je še bolj po- ;inbno, ta dva obiska sta vprašanje bodo- ja položaja Slovenije in njenega nadalj- ;ga ravnanja postavila v samo središče ropskega političnega dogajanja. Kako napovedujete nadaljnji potek in [plet haaške konJEerence? Haaška konferenca bo trajala vsaj še kak- šen mesec, lahko tudi do konca leta, pri čemer se seveda lahko ves proces transfor- mira v serijo bilaterialnih in drugih proce- sov, ki bodo reševali posamezna vprašanja. Pričakujem, da bodo glavni rezultati te »Model, ki ga je ponudila Evropa, je - ra- zumsko gledano - za Srbe zelo ugoden. To je položaj avtonomije, ki vključuje lastno zako- nodajo, lastno policijo in celo vrsto drugih značilnosti politične avtonomije, ki lahko iz Hrvatske naredijo neke vrste federacijo, s teri- torialno opredeljeno oblastjo Srbov, kjer so ti regionalno v večini. V pogojih vojne, ko neka- teri mislijo, da bodo kratko malo priključili ozemlja Hrvaške neki novi tvorbi, je zelo tve- gano misliti, da bo ta model uspel. Da bi uspel, bo potrebno še zelo veliko pritiskov na Srbijo in še več na same ekstremne voditelje Srbov na Hr\'aškem.« konference znani nekako v mesecu do dveh mesecih. Zdaj pa še eno vprašanje, ki postaja že nadležno. Kdaj končno mednarodno priz- nanje Slovenije? Račimam, da bi priznanja morala priti nekje v začetku prihodnjega leta, če se ne zgodijo kakšne nepredvidene reči. Verja- mem, da je priznanje nekako na horizontu, ne smemo pa podcenjevati težav, ki jih bo- mo še imeli, in dejstva, da bo Slovenija morala še naprej voditi zelo pametno politi- ko, da bo pospešila odločitev evropsldh de- javnikov o priznanju. Kakšne morajo biti metode te pametne politike? Mislim, da je prva stvar nadaljevanje kontaktov s poglavitnimi evropskimi dejav- niki. Slovenija bo morala še povečati že sedaj številne stike z državami, kot sta Francija in Nemčija, pa tudi s sosednjimi državami, razširiti bo morala sodelovanje tudi na države, s katerimi ni imela tako intenzivnih stikov. Drugi pogoj pa je uspeš- no sodelovanje na haaški mirovni konferen- ci, kjer se bodo oblikovale rešitve, čeprav moramo vedeti, da na konferencah samih rešitve ne nastanejo. Konferenca je sestavni del širšega političnega in diplomatskega procesa in Slovenija bo morala v naslednjih mesecih razviti sposobnosti, da se pojavlja v celoti odnosov v tem procesu. To obdobje bo naporno, po svoje težko, mislim pa, da imamo vse razloge za samozavest. Ali bo to priznanje šlo po avtomatizmu - najprej Evropska skupnost, potem velesi- li, potem članstvo v OZN? Ne bi si upal predvidevati nobenega po- sebnega scenarija, lahko pa rečem, da bo Evropska skupnost morala svoje stališče formulirati prva. Če tudi prva priznanja formalno ne bodo prišla od Evropske skup- nosti, nekaj priznanj je tako že, bo najpo- membnejši trenutek, ko bo stališče Evrop- ske skupnosti do priznanja izkristalizirano. Od tistega trenutka bodo stvari šle zelo hi- tro naprej. Zakaj bo za članstvo v OZN potrebno največ časa? Članstvo v OZN je povezano z nekaterimi dodatnimi vprašanji. Poleg priznanja naj- pomembnejših držav v svetu bo Slovenija morala imeti relativno čisto bilanco. Treba je vedeti, da bo Slovenija nastala tako, da bo prej prišlo do razpada Jugoslavije, ki je članica Združenih narodov. Menim, da bi do konca prihodnjega leta lahko računali z vstopom Slovenije v članstvo Združenih narodov. Če pa se bo stvar zavlekla nekaj mesecev, zaradi težav, ki so v sistemu Zdru- ženih narodov normalne, pa ne bi smeli biti pretirano pesimistični. Treba je vedeti, da je na primer Bangladeš, ki se je konstituiral v začetku leta 1972, postal član Združenih narodov šele leta 1974, saj je bilo najprej treba rešiti vrsto vprašanj, pri čemer nihče ni dvomil v državnost Bangladeša, čeprav to morda ni najboljši primer. Vi ste ekspert za človekove pravice, ki so poleg tržne ekonomije in političnega plura- lizma tista kategorija, po kateri so merili države nekdanjega realnega socializma, Al- banijo in Jugoslavijo, če so sposobne za »priključitev k Evropi«. Ali Slovenija glede tega ustreza evropskim normam? Slovenija načeloma je na ravTii evropskih standardov človekovih pravic, a kadarkoli odgovarjam na to vprašanje, vedno dodam: človekove pravice niso nikoli enkrat za vse- lej zagotovljene in nevarnost njihovega ogrožanja je v Sloveniji ravno taka kot v druih evropskih državah. Narobe bi bilo, če bi se Slovenija predala samoljubju ali prepotentnosti. Slovenski politični dejavni- ki morajo storiti vse, da se človekove pravi- ce vsidrajo kot politična baza legitimnosti slovenske oblasti in hkrati kot pravni stan- dard, ki ga je treba najstrožje spoštovati. To je prizadevanje, ki je značilno za evolucijo v Evropi v zadnjih desetletjih, ne gre za nobene izmišljotine, ampak za realne potre- be moderne družbe, tako da bo Slovenija morala temu posvečati ustrezno pozornost. Prizadevanje za človekove pravice pa ni ni- koli končano. ROBERT GORJANC lova knjiga o podjetniškem pianiranju jziansko poUJeUe kot vzorčiti primer - Povezati teorijo s prakso fa obnovljenem gradu Pod- da so v petek predstavili ižno novost prof. dr. Janka aka »Podjetniško planira- kot orodje vodenja politike ijetja«. S tem novim znan- enim delom profesorja po- tniškega planiranja in poli- e podjetja na mariborski onomsko poslovni fakulteti v gospodarstvu dobili pri- inik za delo, študentje pa ienik. 'etkove izvirne in slovesne ldstavitve nove Belakove Sge, ki je nastajala več let, se udeležili številni ugledni dstavniki slovenskih po- tij, mariborske univerze, Mltet iz Maribora, Varaždi- in Zagreba, vodstva založ- Obzorja, ki je knjigo izdala, šmarske in šentjurske obči- Predstavitev so popestrili Hodno revijo izdelkov Kon- Kije Mont Kozje, podjetja, i« bilo sponzor knjige z de- tetracijsko računalniško teto. ^jiga se ukvaija s politiko Ujetja, raziskovanjem in 'gnoziranjem, različnimi vi- ti podjetniškega planiranja, "fednotenjem in iskanjem '^tegij razvojnega planira- knjiga pa ima tudi aplika- ^ del. Avtor ugotavlja raz- stanje in značilnosti pla- '^ja in vodenja politike po- ^^ja v slovenskih podjetjih, ''udi kakšno je stanje v pre- '^lem delu Jugoslavije. Av- 'ia osnovi ugotovitev razi- katerih rezultati so bili !i*vljeni tudi v muenchen- ^ inštitutu za Vzhodno ™po, ocenjuje, da je v Slo- ^ji podjetij, ki dobro plani- p morda dve tretjini, v pre- ^ku Jugoslavije pa pri- r^^o tretjina. V zadnjem po- riu avtor predstavlja kon- praktične rešitve s pri- z^- Kot vzorčen primer je rilo podjetje Konfekcija Kozje. Predstavljene so r. slabosti podjetja, ki jih i^^jo s strokovnim pristo- 1? premagati. Knjigi je pri- demonstracijska raču- l^iška kaseta, kar je po oce- recenzentov pri nas no- u;- Disketa ima dva delovna ^''Jla za poskus planiranja.^ Prof. dr. Janko Belak, kozjanski rojak, predava na mariborski Ekonomsko poslovni fakulteti »Podjetniško planiranje« in »Po- litiko podjetja«. Prof. dr. Janko Belak izvira s Kozjanskega, iz Gubnega pri Lesičnem, kamor pogosto pri- haja na obisk. Kljub temu, kot sam pravi, do nedavnega po- slovnih ljudi na Kozjanskem ni poznal. Pri sodelovanju za knjigo pa je bil prijetno prese- nečen in je prepričan v napre- dek Kozjanskega. »Ti ljudje so mladi, strokovno izobraženi in imajo vizijo razvoja,« pravi. In kako kot znanstvenik ocenjuje razvoj in položaj Konfekcije Mont Kozje? »Ocenjujem ga dobro, toda kot pravijo strokovnjaki z ma- krogospodarske ravni, je v tem trenutku težko prognozirati prihodnost okolij, v katerih naša podjetja delujejo. Morda bom izdal poslovno skrivnost in upam, da mi v Mont Kozje tega ne bodo zamerili. Svoje proizvode so izvažali tudi v Francijo. Morda niti njihovi najbližji sosedje ne vedo, da so pod svojo blagovno znamko prodajali puhovke na franco- skem trgu. To je bilo lani, letos pa Francozi pogodbe niso pod- pisali. Bali so se, da je zaradi vojnih razmer ne bi izpolnUi. Francoski partner je dejal, da si ne more privoščiti podpisa pogodbe v nezanesljivih pogo- jih za dobavo blaga. S tega vi- dika težko napovedujem, kako bo z Montom. Če pa poznam njihove notranje značilnosti v orgamziranosti, v kadrih, mu lahko napovem najboljšo prihodnost. Pri nas vse preveč pozabljamo, da so ključni de- javnik razvoja podjetij in po- djetništva prav ljudje. Prej ali slej se bo zgodilo, da tistega, ki bo želel vlagati v podjetje, ne bo zanimalo predvsem kakšne stroje ali zgradbe ima podjet- je, ampak kakšni ljudje ga vo- dijo.« Prof.dr. Matjaž Mulej, pro- rektor Univerze v Mariboru, je na predstavitvi poudaril, da je »V zahodnem svetu so po- slovne skrivnosti res skrivno- sti, pri nas pa se tega še nismo navadili. Pogosto me zelo čudi, ko naši študentje v podjetjih raziskujejo plane ali osnove poUtike podjetja za seminar- ske ali diplomske naloge. Ni- koli nimajo težav zaradi do- stopnosti do teh podatkov. V zahodnem podjetju tega ne bi mogli narediti, ker jim teh podatkov ne bi dali.« posebej pomembno, da se je na področju, ki velja za manj raz- vito, pojavilo podjetje, ki je pripravljeno preizkušati Bela- kove ideje. »Iz raziskav o manj razvitih območjih vemo, da to ni običajen pojav ter da so ta območja manj razvita tudi za- to, ker imajo podpovprečno dobrohoten odnos do novega znanja. Očitno je Kozjansko na resni poti iz tega položaja. Profesor Belak je eden tistih, ki so od tod odšli drugam, da bi lažje uveljavljali svojo stro- kovnost, pa se vendarle vrača- jo,« je še dejal. BRANE JERANKO Foto: EDO EINSPIELER V knjigi je prof. dr. Belak povezal teorijo s prakso, pri tem pa je za vzorec uporabil podjetje Konfekcija Mont Kozje. To je pozneje postalo glavni sponzor knjige in je na gradu Podsreda pripravilo modno revijo. Vrtci za zdravo mesto otrokovo okolje naj bo prijaznejše v projekt Celje - zdravo mesto se na- meravajo vključiti tudi celjski vTtci, v katerih je približno 3500 otrok. Z ra- zličnimi aktivnostmi želijo poudarjati predvsem zdravje kot eno temeljnih \Tednot, ki jo povezujejo z ekološkimi problemi. V sodelovanju z različnimi drugimi organizacijami želijo poudarjati preventivo in doseči, da bi bilo otrokovo okolje v vrtcih, okoli njih in doma, na- ravno in bolj prijazno. Na prvem razgovoru, kako naj bi se predšolska dejavnost vključila v projekt »zdrava mesta«, so ravnateljice VVZ Anice Čemejeve, Tončke Čečeve in Zarje izpostavile nekatere probleme, ki bi jih skupno lahko začeli reševati. Med njimi so na primer problemi dobre pitne vode, čistih in varnih igrišč, odlagališč ekolo- ško neprijaznih snovi, zbiranja stekla in drugih materialov, ki jih je možno prede- lati, pa v Celju njihovo zbiranje ni ustrezno urejeno, racionalnejše rabe vo- de, energije, papirja in drugih surovin. Menile so, da ne bi smeli dopuščati, da bi se ukinjala dosežena kakovost storitev, ki zadovoljujejo osnovne potrebe otrok in ljudi nasploh, m ki utrjujejo njihovo zdravje, da so v vseh ekoloških prizade- vanjih premalo vključena sredstva jav- nega obeveščanja ter da bi na vseh rav- neh morali z vzgojo in izobraževanjem ljudi storiti več za varovanje okolja. v vrtcih so sicer že presegli okvire tra- dicionalne zdravstvene vzgoje, ki ni več omejena le na nego telesa, gibalni razvoj in preprečevanje nesreč. Vse več pozor- nosti namenjajo tudi skrbi za zobovje, za zdravo prehrano in podobno. Sodelujejo tudi v različnih raziskovalnih projektih in uvajajo nove metode dela. Za naloge, ki jih izpostavljajo, pa sami vendarle ni- so povsem usposobljeni. Zato se vključu- jejo v programe dodatnega izobraževa- nja in k sodelovanju vabijo različne stro- kovnjake. Prepričani so, da bi zato mora- li vzpostaviti tudi sodelovanje s projekt- no skupino »zdrava mesta«, pri tem pa bi poleg vodstev vrtcev in njihovih vzgoji- teljev, sodelovali tudi starši otrok. Gesla za Celje - zdravo mesto Na nagradni razpis za geslo, ki bi naj spremljalo Celje - zdravo mesto, smo nekaj zamisli že dobili: Celje - humano mesto, Celjani za zdravo in humano mesto. Belo Celje... Še vedno pričakujemo vaše predlo- ge. O nagradah pa več v prihodnji številki. 8. STRAN-31. OKTOBER 1991 Prijeten glasbeni večer Prvi abonmajski koncert Celjskega gotlalnega orkestra Celjski godalni orkester si je prvikrat v svojem 46-letnem delovanju zadal nalogo, da se- zono izpolni z rednimi abon- majskimi koncerti. Vsekakor je to zahtevna zamisel, vredna vsega spoštovanja, ko gre za amaterski glasbeni ansambel. Dirigent Nenad Firšt je s svo- jimi orkestraši prvi abonmaj- ski koncert izvedel v torek zvečer v Narodnem domu. Program je bil baročno na- ravnan. Da gre v bistvu za stil- ni koncert je nakazala že uvodna skladba popularni Adagio v g-molu skladatelja Tomassa Albinionija. Sklada- telj, ki je bil eden najznameni- tejših v obdobju beneškega baroka, je bil predvsem pristaš polifonije, zvočno bogate in melodično inventivne. Obču- teno melodijo je orkester pre- našal z dokaj šno mero roman- tičnosti. Sledili so kar trije koncerti italijanskega baroč- nega mojstra Antonia Vivaldi- ja, v kateri so se izmenjali trije solisti. Vivaldi je napisal pre- ko 400 koncertov za enega ali več solističnih instrumentov med katerimi je upošteval tudi brenkala. V prvem koncertu za dve violini in godala v a-molu sta nastopila kot solista To- maž Lorenz in Marko Zupan. Kot uglašen duet sta se zlasti izkazala v drugem - počasnej- šem stavku. Vivaldijevo »ko- ketiranje« s klasičnim nači- nom komponiranja je v tej skladbi opazno in dirigent je s solistoma to dodobra izkori- stil. Žal je nekoliko motilo rit- mično neskladje med visokimi in nizkimi glasovi, saj so čela in kontrabasa le s težavo sledi- la ritmičnemu toku. V koncertu za violino in go- dala v D-duru je briljiral solist Tomaž Lorenz. Vivaldi je imel poleg kompozicijskih namreč tudi izredne izvajalske spo- sobnosti, saj je bil odličen vi- olinist in tudi zaslužen za raz- voj violinske tehnike. Njegova karakteristika - igranje čez vse štiri strune - je bila prisot- na tudi v pričujoči skladbi in Tomaž Lorenz je priložnost iz- koristil z njemu lastnim muzi- kalnim pristopom in suvereno virtuozno izvedbo. V drugem liričnem stavku se je z občute- no spremljavo izkazal tudi or- kester. Koncert za violino, ki- taro in orkester istega sklada- telja je zanimivo delo, ki je v prvem in tretjem stavku koncipirano predvsem kot di- alog med solističnima instru- mentoma, medtem ko je v srednjem veku skladatelj vo- dilno vlogo namenil violini ob spremljavi kitare. Velik delež je v tem koncertu poleg T. Lo- renza prispevala kitaristka Monika Krajnc, ki je bila z za- vidljivo tehniko in muzikal- nim pristopom enakovreden partner violinistu. Dirigent in orkester sta bila tu povsem konkretno v ozadju v celoti ze- lo intimnega doživetja. V zad- nji slavnostni suiti G. F.Tele- mana se je razmahnil tudi or- kester, ki je z dokaj čisto into- nacijo in z velikim muzikal- nim žanrom zaključil prijeten koncertni večer. E.G. Končano Borštnikovo srečanje V sredo zvečer, 30. okto- bra, na dan slovenskega igralca, so v Mariboru skle- nili 26. Borštnikovo sreča- nje in podelili nagrade, priznanja ter Borštnikov prstan za najboljše igralske dosežke. Celjani so v tek- movalnem sporedu nasto- pili s Cankarjevimi Hlapci v režiji Mileta Komna. Nam pa, žal, do zaključka redakcije v sredo, ni uspelo dobiti imen nagrajencev. Imena so bila znana šele na večerni razglasitvi. Lilcovne upodobitve celjsicih Icrajev v celjski Osrednji knjižnici je na ogled razstava o »Li- kovnih upodobitvah celjskih krajev«, z njo pa opozarjajo na številčnost in umetnost- nozgodovinsko pestrost umetnikov, ki so motive ob- vladovali na premišljen in tehnično dovršen način. Te predstavljajo z izborom krajinarskih risb, slik in gra- fik in to vse od 17. stoletja do današnjih dni. Med najsta- rejšimi predstavljenimi je Vischer z deli iz Topographie Ducatus Styriae, iz leta 1681, prav tako pa so na ogled zna- menita Kaiserjeva suita in izbrane litografije iz Topo- grafsko-statističnega leksi- kona Štajerske, iz leta 1855. Iz novejšega časa je pomem- ben Avgust Priderik Seeba- cher in med njegovimi izbra- nimi deli je potrebno pouda- riti reproducirano litografijo »Pogled na Marijino cerkev v Celju«. Na razstavi lahko občudujemo prav tako dela mehkega in liričnega Jakca, zgodnejša dela kritičnega Staneta Jagodica, Lojzeta Perka, akvarelistko Ljubico Ščuka in dela njenega očeta Cvetka Ščuke ter izvirne mo- tive akvarelistov Ante Trobej in Avgusta Deržka. Razstava bo na ogled do 7. decembra. ANTONIJA FRAS Priznanje fiimu Biseri Jugoslavije Mihuli teden se je v italijan- skem zdraviliškem mestu Montecatini zaključil 8. med- narodni festival turističnega filma. Poleg festivala v Karlo- vyh Varvh gre za največjo to- vrstno filmsko manifestacijo v Evropi. V tekmovalni pro- gram je bil uvrščen tudi film Toneta Freliha Biseri Jugosla- vije, za katero je prejel poseb- no nagrado žirije. Poleg Freli- ha pa sta pri filmu sodelovala tudi snemalec Aleš Šega iz Ce- lja ter skladatelj Lado Jakša. Na festivalu se je predstavi- lo 26 držav s skoraj sto filmi, od katerih jih je bila polovica uvrščena v tekmovalni pro- gram. Med njimi je bila tudi Slovenija, ki je bila v vseh fe- stivalskih informacijah pose- bej omenjena kot novo rojena samostojna republika. Film Toneta Freliha Biseri Jugosla- vije prikazuje devet kulturnih spomenikov na ozemlju Jugo- slavije, ki nosijo zaščitni pečat Unesca. Koproducent filma je Založba Mladinska knjiga. Največji vtis na gledalce so naredile sekvence o Plitvičkih jezerih, Splitu in Dubrovniku. Na festivalu so poleg najšte- vilnejšega filmskega zastop- stva Italije s po več filmj sode- lovale še Indija, Francija, Nemčija, Romunija in drugi. Glavno nagrado festivala, zlato čapljo, je osvojil švicar- ski film Rdeče in belo, režiser- ja Georgesa Bohlerja. Posebno nagrado, od osmih, pa je žirija namenila filmu Biseri Jugosla- vije. Omenjeni film se je pred festivalom v Montecatiniju uvrstil v najožji izbor za na- grado tudi v Karlovyh Varyh. Ojsteršifove fotografije Prejšnji teden so v Mariboru odprli razstavo fotografij Lojzeta Ojsterška iz Ljubljane, ki že skoraj tri desetletja skrbno dokumen- tira dogodke, ki večkrat najdejo mesto v dnevnem časopisju. Na razstavi v Foto salonu v Mariboru je nameraval svoje delo' zaokrožiti z razstavo Slovenske pomladi 91. Načrte mu je preprečila poškodba, ki jo je staknil pri svojem delu ob začetku agresije na Slovenijo nekje ob avstrijsko-slovenski meji. Temo razstave je zato moral nekoliko spremeniti. Zdaj predstavlja prerez dolgoletnega dela - od posnetkov spreminjanja okolja, ki jo je sprožil rudnik, do umetniških fotografij, pejsažov in celo aktov. Njegovo delo je na otvoritvi razstave predstavil Vlado Verbič, ravnatelj kulturnega centra Ivan Napotnik iz Velenja, udeležili pa so se je števdni ljubitelji fotografske umetnosti, prijatelji in sode- lavci Novega tednika, s katerimi Lojze Ojsteršek tesno sodeluje. EM Mirovniška čestitka v Muzeju novejše zgodovine so pripravili mirovniško razstavo z naslovom Nikoli več - never again, katere avtorica je Rolanda Fugger-Germadnik. Razstava želi biti opozorilo in razmislek, da se ne bi več zgodilo. S te razstave, ki bo na ogled do 9. novembra je tudi mirovniška novoletna čestitka iz Helsinkov, ki ne potrebuje poseb- nega komentarja! MP Domačin Šaleški dolini v velenjski mestni knjižnici se s svojimi likovnimi deli predstavlja pedagog, član Šaleških likovnikov Peter Matko iz Šmartnega ob Paki. To je že sedma samostojna razstava Petra Matka, na kateri se slikar predstavlja z 18 najnovejšimi deli. Uveljavlja se predvsem z iskanjem lastnega izraza, ki bo samo njegov odsev. Ideje njegovega slikarskega ustvarjanja so neizčrpne, vsaka rešitev mu odpira nove izraze, toda temeljni Matkov motiv ostaja krajina. Razstava del Petra Matka bo v Velenju na ogled do 20. novembra. L. O. Žalski abonma Zveza kulturnih organizacij Žalec je pripravila gledališki abonma. Prva predstava bo prihodnji ponedeljek, 4. novembra, ko bodo predstavili »Prvo klaso« Alda Niaolaia, v izvedbi Drame SNG iz Ljubljane. Vse abonmajske predstave bodo ob ponedeljkih ob 19.30 v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Po ljubljanski drami se bodo zvrstili Mestno gledališče ljubljansko s Kishonovim delom »Bil je škrjanec«, SLG Celje s Schafferjevo »Črno komedijo«, Šentjakobsko gledališče z Goldonijevo »Krčmarico Mirandolino«, Primorsko dramsko gleda- lišče iz Nove Gorice s Feydeaujevo »Poskrbi za Amelijo«, na zadnji predstavi pa bo predstavljena do takrat znana, najvidnejša gledali- ška uprizoritev s celjskih ljubiteljskih odrov. Abonma si lahko Žalčani priskrbijo še do ponedeljka. Celeia Antiqua v Mozirju v galeriji mozirske knjižnice so v sodelovanju s celjskim zavodom za varstvo kulturne in naravne dediščine pripravili razstavo z naslo- vom Celeia Antiqua. Razstava, ki prikazuje arheološka izkopavanja pri Kreuhu, bo na ogled do začetka decembra. U. S. NA CELJSKIH PLATNIH Robin Hood - princ tatov ZDA, 1991 Režija: Kevin Reynolds Igrajo: KEVIN COSTNER, Elizabeth Mastrantonio, Morga" Freeman Robin Hood je junak vseh časov, junak z lastnostmi, ki kega naredijo velikega; pravicoljubnost, neustrašnost, d"'"^ ljubije. Otroci ga imajo radi, ker je spreten z lokom in ska | kot Tarzan - z drevesa na tla - moški ga imajo radi, ker si' t"" proti korumpiranem nottinghamskem šerifu in ženske, k'"' ' nežen z Marion. ^ Film je posnet v Franciji in Angliji, da pa bi bila sl''^^ čimbolj avtentična, so uporabili simbole, elemente, orožji' orodje iz 12. stoletja. Celo živali in rastline niso debele, kn^"^^ pirja še ni, samo bogati so lahko nosdi modro, zeleno in d'^* žive barve... ZAPISOVANJA IVIelne Vaterland »Umor očeta se je dogodil ne na križpotju iz Korinta v Tebe, ampak v pesnikovem/sinovem srcu.« (Ivo Svetina) Besedila Ivana Cankarja je se- veda nemogoče brati popolnoma neobremenjeno, zakaj o Cankar- ju in cankarjanstvu smo slišali ničkoliko različniii verzij, v šoli so nas »basali« z najrazličnejši- mi spoznanji o tem »jetičnem ge- niju z Rožnika«, kakor ga je po- imenoval Martin Kušej, idejo cankarjanstva so nam takorekoč že od malega počasi vcepljali; Cankar je skratka za Slovence obvezujoč in zavezujoč avtor. Slovenija in vsi njeni prebivalci (z mano vred, jasno) bolehamo za cankarjanskim sindromom. Podvrženi smo travmi, ki se ime- nuje Ivan Cankar. Vse lepo in prav, toda ali je kdo sploh kdaj pomislil, da je bil tudi Cankar sam zelo obremenjen človek in ustvarjalec, da je za komplek- som slovenstva bolehal tudi on sam, da je bil skratka zelo kom- plicirana osebnost in hkrati pol- na nerazrešenih in domala nerazrešljivih kompleksov. Ko ponovno prebiramo dela, tako prozna kot dramska (o po- eziji tega vrhniškega junaka ni- ma smisla izgubljati besed, ker enostavno ni vredna omembe), tega »tudi-Slovenca«, se nam vedno znova vračajo spoznanja, ki smo si jih že pridobili ali pa o njih zvedeli od drugih, recimo bolj posvečenih. Kljub vsemu je Cankarjeva dela mogoče brati na več načinov (obstaja več bralnih poti, kakor radi pravimo), če- prav lahko vse te načine zvede- mo pravzaprav na dve poti: prva je tista, kije enostavnejša in naj- večkrat uporabljena, politična pot, druga pa je tista, kije bila le malokrat uporabljena in še red- keje reflektirana, umetniška pot. Skratka, dve poti, ki odpirata ši- roko paleto vprašanj in odgovo- rov (v bistvu bolj vprašanj kot pa odgovorov) na temo Ivan Cankar in njegovo delo (plus zeitgeist plus evropska in svetovna litera- tura plus Slovenija nekoč in da- nes, etc). Brati dela Ivana Can- karja »naivno« dandanes skoraj- da ali nikakor ni več mogoče. Preveč spoznanj je o njem, pre- več smo obremenjeni, zavezani cankarjanstvu in preveč je v nas Šen tflorjanstva. Ko je mlad dunajski režiser Martin Kušej pripravljal svojo uprizoritev Pohujšanja v Slo- venskem mladinskem gledališču se je obvezno srečal s tem hero- jem z vrhniškega klanca, ij^j je o Cankarju pred tem že nej. bral, o njem slišal pripovedoval vendar si lastnega mnenja u ^ ga ni uspel ustvariti. Šele s sisi, matičnim branjem njegovih mih dram in vseh proznih tej stov si je uspel ustvariti nek n gled na Cankarja in na SJovejc Vendar je kljub temu, da je ji gov oče Slovenec, obdržal nei distanco. ki bi ji drugače iaij tudi rekli »pogled od zunaj«, ij šej je Cankarja lahko bral ne, bremenjeno. Cankar za Kuie niti najmanj ni zavezujoč a\ii Nasprotno, je le eden izr^ delčkov v zgodovini evropske, terature. In s tem znanjem, spo nanjem je na oder »mladinsk ga« postavil adaptirano draj Pohujšanje po Cankarju, ki sei predhodnih Korunovih postm tev razločuje predvsem v tem.i gre tokrat za radikalen rez v p gledih na Cankarja. Ali kot pn režiser, »ne gre za demonti Cankarja, pač pa za demoniz podobe o Cankarju«, ki smo si ustvarili, bi lahko dodal. Če Korun Cankarjevo Pohujšai bral še politično in iz tega nsi dil cankarjanski ali pa politi teater, potem je Kušej po na\ dilih Jeana Luca Godarda iz p litičnega teatra naredil teater, se dela politično. In v tem jet razlika med Korunom in R sejem. In zaradi tega pravimo, da K šejeva postavitev radikalno i rezuje v spoznanja in podo o Cankarju, da končno prekii s Pohujšanjem kot.farso, ki vi vetdesetih, pred koncem stole in tisočletja, ni več mog» Možna je le še tragedija. Pai kljub temu, da Cankar v uvod didaskaliji k svojemu Pohuji nju piše: »Vrši se farsa v doh šentflorjanski v današnjih t sih.« Ja, res je, kljub frero vc nam, ki so posegle tudi v to ni dolino, odkar je Cankar spissl svojo dramo, se v dolini Šen florjanski ni bogve kaj spreB nilo. REPORTAŽA ifva sveča željo: Mikoli reč jittri, predvsem pa poju- Ifijem in še nekaj prihod- jj, dni bo prva obletnica, ^smo na Celjskem in tudi ^od po Sloveniji zd nekaj |ja obnemeli nad rušilno ^jo narave in podivjanih ^ sedaj se pogosto spra- ■pao, kako se je lahko \pna, pohlevna voda spre- 0a v silo, ki je odnašala ^, zemljo, trgala skale in f/je, rušila in požirala vse, {ji je bilo ob poti. Ljudje, so podnevi prestrašeno izovali divje naraščanje ia, se ponoči stiskali in tpetali, še sedaj prisluhne- vsaki kapljici na strehi in bojijo, da se lanska prvo- vembrska mora ponovi. hA je zarezan pregloboko, bi bil pozabljen v enem II, pa čeprav so potočki ce- leto bili le potočki, Savi- ipa se je lenobno valila po )jem koritu. Jezu v Podvo- ijeku, ki je bil nekaj dni ■ah in trepet, že davno ni niti jezera, v katerem so e namesto rib hiše. 'red letom dni smo zapi- i, da bodo ljudje šli na- )j, odpravili posledice po- ve in zaživeli normalno Ijenje. V nekaterih prime- se je to zgodilo, povsod niso zadovoljni z deli in \acijo. Večinoma so rešeni rastruktumi problemi, I so mostovi, brvi, nareje- no vsaj zasilne ceste, pra- 5 odgovorni skoraj v vseh Hnah, ki jih je prizadela piava. Ostala pa je predv- n sanacija vodotokov in hnčno oblikovanje zelene hie, kot je bila pred po- ivo. Na celjskem območju namreč ostalo\še veliko iijših naplavin, ostankov I kupov kamenja in raz- uzdane zemlje, ki kvarijo ?Ied. Potrebno bo še veli- Kspravljanja in čiščenja. \ko stvari se je dogajalo em letu, nezadovoljstvo itneznikov zaradi prepo- del, nekatera nera- "lijiVa dejanja, pomoč do- ^ ljudi, solidarnost ali je- ojed ljudmi... Toda jutri ^teh dneh, ko bomo upih- 'pn-o svečo, bo med veči- 'hdi ostala le želja: Niko- t i URŠKA SELIŠNIK 31. OKTOBER 1991 - STRAN 9 Savinjska leto dni kasneje Fotografije: EDI MASNEC 10. STRAN - 31. OKTOBER 1991 NAŠI KRAJI IN IjjJ Nevedni poslanci In jezni premier v ozadju zazidalnih načrtov v Celju so zasebni interesi - Novinarslie konference z medsebojnimi obtoževanji Na videz povsem običajna zazidalna načrta, ki ju poslanci celjske skupšči- ne na zadnjem zasedanju niso potrdili, sta v strankarskih in občinskih vlad- nih krogih povzročila precej razburje- nja. Poročali smo že, da poslanci niso sprejeli predlog odlokov o zazidalnem načrtu Gaberje in o spremembah načr- ta za Staro mestno jedro. S tem so bili deležni ostrih kritik predsednika iz- \TŠnega sveta Mirka Krajnca, ki pa mu zlasti opozicijska LDS ni ostala dolž- na. Za zazidalnimi načrti se namreč skrivajo tudi zasebni interesi občin- skega premiera, ki pa se je očitno odlo- čil, da bo predlagane odloke speljal skozi občinsko procediu-o. Na naslen- dji seji naj bi namreč poslanci o njih razpravljali v nespremenjeni obliki. In kaj sploh opredeljujeta zazidalna načrta, ki naj bi bila po mnenju občin- ske vlade življenjsko pomembna za Celje in njegov razvoj? Gre predvsem za urejanje območja ob Mariborski ce- sti, Aškerčevi ulici in Ulici XIV. divi- zije potem, ko bi to traso uredili v mestno alejo. Zazidalni načrt Staro mestno jedro vsebuje preureditev kri- žišča pri pošti, načrt Gaberje pa pred- videva celostno ureditev tega območja, ki je bilo doslej zanemarjeno in določa del bodoče mestne aleje na odseku med križiščem ob avtobusni postaji do križišča z magistralo vzhod-zahod ob bivši vojašnici. Tega dela ceste doslej prostorski dokumenti niso opredelje- vali, v vseh drugih pa je že nekaj let predvidena magistralna cesta skozi Celje. Po republiških aktih je določena celo kot obvezno izhodišče v občin- skem načrtovanju, povezana naj bi bi- la z izgradnjo nadvoza v Tremarjih. Kot magistrala naj bi bila tudi repu- bliško sofinancirana. Vse to pomeni, da je tudi sporna rušitev 100 let starih objektov ob vzhodnem delu Aškerčeve ulice predvidena že v predhodnih na- črtih. Del so jo porušili že pred leti, ko so gradili avtobusno postajo. Namesto sedanjih stavb bi ob Aškerčevi zrasla poslovno-garažna hiša, ki jo Celje menda prav tako nujno potrebuje. Poslanci nimajo pojma... Poslanci bi morali v skladu s tem na zadnjem zasedanju zazidalne načrte sprejeti kot del dolgoročnega urejanja prometnih povezav skozi Celje. Prav tu pa se je zapletlo. Razprava je na- mreč načela temeljna vprašanja, ki naj bi bila že davno razrešena: ali je trasa magistrale skozi mestno jedro, ki jo olepšano imenujejo mestna aleja, res najprimernejša, ali mora zato dokonč- no pasti Aškerčeva, ali res ni mogoče najti drugačne rešitve... Predlagatelj - izvršni svet - jim v odgovorih očitno ni dal ustreznih rešitev, skoraj nič pa ni omenjal urejanje Gaberja, ki ga ti načrti predvidevajo. Večina prisotnih poslancev se je sicer z glasovanjem od- ločila za sprejem odlokov, ker pa so bili na robu sklepčnosti, to ni zadosto- valo. Reakcija premiera Mirka Krajnca je bila takšna, da je čez nekaj dni sklical novinarsko konferenco, na kateri je poslance označil kot nevedneže, ki so zavrli razvoj Celja, ustavili urejanje zanemarjenega Gaberja in zaprli re- publiško pipo za sofinanciranje magi- strale. Po njegovem so razpravljali o rušitvi Aškerčeve in gradnji garaž- no-poslovnega objekta, ki sploh nista predmet omenjenih zazidalnih načr- tov. Oboje lahko uresničijo tudi brez njihovega soglasja. Predsednik vlade pa je ob kritiki posebej izpostavil po- slanca LDS Jožeta Zimska, ki naj bi se vzdržal in s tem glasoval proti svojemu lastnemu predlogu. Zasebništvo in sicupnost Takšne obtožbe seveda niso ostale brez odmevov. Vodstvo občinske LDS je sklicalo novinarsko konferenco - po vzgledu metod občinskega premiera - in na njej poudarilo, da gre za ne- sramnost predsednika občinske vlade, ko je diskvalificiral vse poslance, ki so si drznili misliti drugače kot on, name- sto da bi jih z argumenti prepričal na sami seji skupščine. Po mnenju vod- stva LDS predsednik vlade ne more imeti monopola nad tem, kaj je pri- merno za razvoj Celja in kaj ne. Pri tem je tudi pozabil, kdo je koga izvolil in komu je odgovoren. Ker je posebej napadel njihovega poslanca Jožeta Zimska, so liberalni demokrati opozo- rili na poslansko imuniteto, po kateri nihče ne more nadzirati glasovanja poslancev. Jože Zimšek je še pojasnil^ da so predlagane rešitve v načrtih le delno njegovo soavtorstvo izpred ne- kaj let. »To pa seveda ne pomeni, da sedaj ne morem imeti tudi svojih po- gledov na izgradnjo magistrale jug«, je menil Zimškek. Celotna zadeva dobi še dodatno raz- sežnost ob podatku, da so v ozadju prizadevanj za sprejetje načrtov za- sebni interesi občinskega premiera. Že sredi junija je bil namreč v Delu ob- javljen razpis podjetja ITAG za nakup ali najem poslovnih prostorov ter ga- raž v bodočem objektu ob Aškerčevi ulici. ITAG je zasebno podjetje Mirka Krajnca, sam pa zatrjuje, da je le sou- stanovitelj družbe, ki naj bi izpeljala projekt. Gre torej za celjski primer v zadnjem času aktualnega vprašanja moralnosti povezave javnih funkcij z zasebnim podjetništvom. Zadeva pa s tem še ni končana. Za- stavlja se vrsta vprašanj, ki bi jih bilo treba proučiti; od tega, ali urbanisti res niso sposobni pripraviti ustreznej- še rešitve magistralne ceste sever-jug do tega, ali mora biti sporna Aškerče- va vključno v zazidalni načrt Gaberje, ki sam zase ni problematičen? Celotno vodstvo celjske občine sicer ne podpi- ra predlagane rešitve. Župan Anton Roječ je na primer prepričan, da mora Aškerčeva ostati in da se da magistra- lo rešiti z obvozom ob starem delu Cinkarne mimo železnice in s priklju- čitvijo na sedanjo traso na Polulah. Vprašanje pa je, če bodo tovrstna na- sprotovanja dovolj glasna in učinkovi- ta, da ustavijo načrte, ki so bili očitno napačno zasnovani že pred deset- letjem. TATJANA CVIRN V mesecu požarne varnosti in ob 120-Ietmci gasilstva v CefflL pripravili večjo gasilsko vajo na objekte Kovinoiehne, C^k Izletnika, Komunale in drugih. V vaji je z najsodobnejšo tehaM sodelovalo nekaj sto gasilcev prostovoljnih društev cejjjj občine in Zavoda za požarno varnost. Foto: EDO EINSPEE^ Uveljavitev slovenskega gasilstva štiridnevnega simpozija med- narodne organizacije za po- žarno varnost in gasilstvo v Bruslju v Belgiji se je udele- žila tudi štiričlanska uradna delegacija Gasilske zveze Slo- venije, ki jo je vodil poveljnik Tone Sentočnik, v njej pa so bili še poveljnik ljubljanskega štaba Jože Brleč, predstavnik ministrstva za obrambo Janez Hočevar in republiški požarni inšpektor Boris Stevanovič. Iskali smo predvsem kontakte s člani izvršilnega odbora in predstavniki posameznih dr- žav za možnost vključitve slo- venskega gasilstva oz. naše or- ganizacije kot polnopravne članice v CTIF, kakor se ta or- ganizacija s kratico imtn.;^ Bilo je dovolj razumevanje! želja po sprejetju. Vendar pa CTIF »vladna organizacija- ima statut izredno strog intt zato zaenkrat s priznanjem : bilo še nič. Povedali pa nam, da nas bodo takoj spre] li, ko nas bo priznala kot drž' vo vsaj ena redna člani CTIF. Vse to pa ne vpliva ' naše sodelovanje, saj boi vseeno dobivali vsa gradi CTIF, kot da smo člani in tu mi jim bomo pošiljali vse on ši dejavnosti. Najbolj razveš Ijivo pa je to, da smo v pogovi lih ugotovili, da slovensko gi silstvo za sodobnim evropskii in svetovnim ne zaostaja dos in tako naša priključitev splo ne bo težka,« je po vrnitvi i Bruslja povedal Tone Sea točnik. Glavna tema letošnjega sin pozi j a so bile snovi in ukrepa nje gasilcev. Govorili so o » varnostih, ki jih te snovi ^ zročajo tako gasilcu reševale kot ekologiji. Seznanili so! s tehnikami, potrebnimi i preprečitev večje nesreče. TONE VRAB Mladi i o gasilstvu | Zadnja prireditev iz ! grama proslave 120 let' gasilstva v Celju je bil dinski kviz o gasilstvu, k ga pripravili v kultur: domu v Trnovljah. Pred' movanje so opravili po - torjih, kjer je nastopilf devetnajst ekip, štiri naj' še pa so se uvrstile v fi'" Pionirji iz Vojnika ter dinci z Lopate, Škofje va- Teharij so pokazali izr' znanje, po hudem boju p zmagali predstavniki vasi pred Vojnikom in harji. „ Ugotovitev po kvizu i^"'^ la, da mladi gasilci izref^". veliko znajo in na tak nar^-^ čaj so njihovi starejši čl^ lahko ponosni. Ob kviz^ . v programu sodelovali še V onirji iz Vojnika s krok*^ lom Krokijem, mladi ča'' nik Andrej Zeme, p''~ skupina Lučka z Ljubc'^^. pevka Heidi Korošec in ,j mači »gasilci« KUD ZaD^ Trnovelj. ^cj MILENA JUR^Jj Pomoč hrvaškim gasilcem v novembru bodo imeli predstavniki Občinske gasil- ske zveze Celje dve pomembni delovni srečanji. 8. novembra se bodo odpravili na Ptuj, kjer se bodo s tamkajšnjimi gasilci pogovorili o skupnem nadalj- nem strokovnem delu. V drugi polovici novembra pa bodo gostje v Celju člani Občinske gasilske zveze Varaždin, kjer je bilo ustanovljeno prvo ga- silsko društvo v Jugoslaviji že leta 1864. Ob tej priložnosti jim bodo Celjani kot pomoč izročili komplet zaščitnih ga- silskih oblek za katere so de- nar zbrali gasilci sami. PROSTI TRG: Rajko Bukovec, predstavnik Rotary kluba St. Catharines, Onta- rio (levo), izroča priznanje prof.dr.Fedorju Pečaku. Na sredi stoji predsednik Rotary kluba Ljubljana mag. Anton Glavan. Kanadskih 13 tisoč dolarjev Rotary klub iz Ljubljane je pred kratkim pripravil sreča- nje s sorodnim kanadskim klubom iz St. Catharines. Raj- ko Bukovec, član kanadskega Rotary cluba, je ob tej prilož- nosti celjski bolnišnici podaril komplet instrumentov za ar- troskopijo, za sodobno zdrav- ljenje meniskusa v kolenih. Aparat so kupili kanadski Slo- venci, 13 tisoč dolarjev zanj pa so zbrali z akcijo članov Slo- venskega narodnega doma Li- pa Park iz St. Catharinesa v Ontariu. »Darilo Slovenskega narod- nega doma je plemenita gesta za pomoč bolnikom celjske bolnišnice, ki je bila prizadeta v poplavi,« je dejal Rajko Bu- kovec. »S temi pripomočki je mogoče opraviti operacijo na kolenu znotraj tkiva, v katere- ga prodremo s posebno votlo iglo, ki je prirejena kot škarje za notranje rezanje tkiva. Ko- lena pri tej operaciji ni potreb- no prerezati. Instrumenti so zadnji dosežek kanadske in ameriške kimrške tehnike. Zdravljenje je z njimi hitrejše, operacija manj boleča, bolnik pa tudi okreva hitreje,« je še povedal Bukovec. Denar za nakup aparatov so zbrali z dobrodelnimi priredi- tvami, plesi in zabavami. Del denarja pa je prispeval tudi Rotary klub iz St. Catharinesa. Kako pomagati celjski bolniš- nici, je kanadskim dobrodel- nežem svetoval dr. Fedor Pe- ča k z Ortopedske khnike Uni- verzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, ki je bil tudi po- budnik izmenjave strokovnja- kov med Slovenijo in Kanado. Sodelovanje med obema Rota- ry kluboma poteka že nekaj let. Ob zadnjem srečanju so Kanadčani knjižnici ljubljan- skega Kliničnega centra izro- čili tudi veliko pošiljko stro- kovne literature. IVAN CIMERMAN. , KRAJI IN LJUDJE 31 .OKTOBER 1991 - STRAN 11 abelsko-televizijska čreva se še vlečejo .fgdnjo kabelskega sistema prekiniti - GospoHarskl prestopki In civilne tožbe Lii teden so se v Celju sestali predstavni- Lijske vlade, sodni organi, predstavniki [ pTT, KS Nova vas, SDK in Temeljno Liožilstvo iz Celja, da bi spregovorili o iz- uji kabelsko-razdelilnega sistema v kra- ^ skupnostih Lava, Nova vas in Dečkovo ^L. Na sejo novinarji nismo bili vabljeni, Ljovali pa so nam zaključke razgovora. Ljjan Vrečko iz občinskega inšpektorata jjdstavil svoje videnje potrebnih pravnih ,. j h ukrepov za sanacijo problemov na oju. Med drugim je pojasnil, da je dbeno ustvarjene, vendar nerealizi- ce in obveznosti iztožiti v civilnem ostopku s strani prizadetih strank ojnim sodiščem. Tožniki bi lahko ahtevkov nasproti podjetju Panter, Drago Černič, pa tudi zoper glavne ■d katerih lahko zahtevajo izpolni- beno prevzetih obveznosti ali raz- idbo in hkrati zahtevajo povračilo škode. [adbeni inšpektor je v okviru svojih za- pristojnosti vložil pred pristojnim jjn tožilstvom prijavo za uvedbo gospo- jega prestopka zoper pravno osebo Prle- CTJ iz Ljutomera. Gospodarski prestopek naj bi obstajal zaradi neskladnosti tehnične dokumentacije s strani prijavljene projektant- ske firme s predhodno izdanim lokacijskim dovoljenjem. Ivana Zavšek iz KS Nova vas je poudarila pripravljenost organov krajevne skupnosti, da podprejo prizadevanja Zavoda občine Celje za planiranje in izgradnjo kot trenutno edinega strokovno usposobljenega organa, ki bi stvari lahko premaknil z mrtve točke. Krajevna skupnost naj bi pomagala vzbuditi močno omajano zaupanje krajanov, da podprejo pi- smene predloge ZPI. Na seji je celjska vlada sklenila, da je treba postopek izgradnje KRS prekiniti, ter preko pristojnih organov odkrivanja in pregona ugo- toviti morebitne nepravilnosti v preteklih ak- tivnostih, ki jih je v imenu investitorjev vodila STOP ali podjetje Panter. Boris Kresnik iz PTT je pojasnil, da je njiho- vo podjetje še pripravljeno sodelovati v delih pri izgradnji celovitega KRS sistema pod po- gojem, da bo nasprotna pogodbena stranka opremljena z vsemi pooblastili. Trenutno velja moratorij del na tem področju, 1. oktobra letos pa so bila razveljavljena vsa PTT soglasja ter odpovedana pogodba za postajo na Golovcu, ki ima šestmesečni odpovedni rok. Ta bo stopil po preteku v veljavo, razen v primeru, da se razmere uredijo in določi polnopravni inve- stitor. Uroš Goričan iz celjske SDK je ugotovil, da pregled knjigovodskih listin, ki ga je lani opra- vila SDK, ne kaže nepravilnosti. Milan Birsa, celjski javni tožilec, pa je dodal, da do sedaj niso imeli osnov za uvedbo postopkov. Če bi bili nakazani elementi kriminalnega dejanja, bi morala kot pristojna organa postopek uvesti UNZ in inšpekcija. Treba pa je ločiti kriminal- no dejanje od nestrokovnega vodenja določe- nega delovnega projekta. Glede na trenutno znana dejstva, je dejal Birsa, je vtis, da gre le za obliko gospodarskega prekrška zaradi po- slovanja podjetja brez pravnega naslova. Janko Napotnik iz UNZ je poudaril, da so do sedaj reagirali le na osnovi časopisnih člankov ter pripravili poročilo za Temeljno javno tožil- stvo. Da bi lahko sprožili nadaljne poizvedbe, je potreben subjekt, ki nastopi s prijavo jasno izraženega suma. Mirko Kranjc, predsednik celjske vlade, je sprožil še pobudo o pregledu poslovnih knjig Draga Cerniča z vidika legalnosti njegovega delovanja, poslovne korektnosti pri izdajanju Rešite Kanal X! Hudo je, če se izgradnja kabelskega sistema dolgo vleče, še huje je, če je vse v zvezi z njim tako neurejeno, kot v Slovenskih Konjicah. Tam so bili že tako daleč, da so imeli svoj lokalni televizijski program Kanal X. Od 24. aprila letos je program pripravljala skupina mladih zanesenjakov, sicer združenih v računalniški klub Korak. 28. oktobra je bilo z njihovim programom konpc. Po hitrem postopku. Ustvarjalci programa so tega dne ugo- tovili, da so njihov sistem odklopili. Da to niso naredili hudodelci, je pričal samo skop dopis taj- nika krajevne skupnosti, po novem vršilca dolž- nosti direktorja KRS d.o.o. Marjana Stramška, v katerem pa ni razloga, zakaj so se v krajevni skupnosti to odločili oziroma kdo je to odločitev sprejel. Kaj več tudi v torek še niso izvedeli, sprožili pa so akcijo »Rešite kanal X«. računov, preveri pa naj se tudi njegov odnos do plačevanja družbenih prispevkov in davkov. Po zapisniku s sestanka za časopis povzela NATAŠA GERKEŠ amoplačništvo konkurenca delu na črno ieljskl zobozdravstveni službi uvetlll sistem samoplačevanja prvim oktobrom so v vseh ildh zobozdravstvenih služ- uvedli samoplačniški si- I, Celjski zobozdravniki so i omogočiti urejeno, legi- », strokovno in zavarovano ličevanje želja pacientov iz- zagotovljenega socialnega ^ma. ibozdravniki menijo, da je m samoplačevanja ugoden vsem za paciente, saj poslej 5 potrebno popravljanje zob mo. Za ustrezno plačilo bo- lelavci v zobozdravstvu za- rili kakovostna popravila in irial, ter skrajšali čakalne I samoplačniški sistem pri- V poštev vsi izvenstandard- lateriali in storitve, diagno- li in terapevtski posegi ter rehabilitacija v skladu z veljav- nimi predpisi. To praktično po- meni, da preko samoplačniškega sistema zobozdravstveni delavci omogočajo porcelanaste mostič- ke, kozmetične bele plombe iz posebnih materialov, neidicira- no kovinsko protezo, večkratno čiščenje zobnega kamna in oblog... Tako se lahko pacienti izognejo materialom, ki so naj- cenejši, in ki jih je moč dobiti na naših tržiščih. Vsak, ki se odloči za samo- plačniški sistem, pred dokonč- nim popravilom zob podpiše iz- javo, v kateri potrjuje, da je sez- nanjen z zobozdravstvenimi sto- ritvami, okvirno ceno, dobo tra- janja pri normalni uporabi in da ne bo zahteval povrnitve stro- škov opravljenih storitev od Re- publiške uprave za zdravstveno varstvo. S tem pa bo zagotovlje- na tudi strokovna kontrola in možnost pritožb. In kakšne so cene za samo- plačnike? Za stomatološki pre- gled bo potrebno odšteti 265 to- larjev, za specialističnega pri- bližno 130 tolarjev več. Za ane- stezijo bo potrebno odšteti 110 tolarjev, za čiščenje zobnih lo- kov 155, za plombo na eni plosk- vi 330 tolarjev, za zalivko na dveh ploskvah 442 tolarjev. Za poliranje zob bodo zobozdravni- ki v sam.oplačniški ambulanti zaračimali 72 tolarjev, gangreno pa bodo pozdravili za tisoč 150 tolarjev. Cene veljajo za storitve pri stomatologu, pri specialistu so storitve dražje za 5 tolarjev pri posamezni točki. Samoplačniški sistem v zoboz- dravstvu je omogočen že skoraj v celotni Sloveniji, v celjskih ambulantah so se zanj odločih med zadnjimi, veljal pa bo, do- kler ne bo zakonodaja na po- dročju zdravstva popolnoma urejena. Vse potrebne informa- cije lahko tisti, ki se bodo odloči- h za nov sistem v zobozdravstvu, dobijo kar pri svojem zoboz- dravniku. URŠKA SELIŠNIK Dražji oskrbni dan Od 1. oktobra dalje veljajo v celjskih domovih upokojencev in v varstvenih zavodih za 36,3 odstotka višje cene. Cena oskrbnega dne je v Domu upokojencev v Celju za enoposteljno sobo 273, za dvoposteljno 253 in za triposteljno 250 tolarjev, v Domu Nine Pokorn Grmovje pa za enoposteljno 255, dvopo- steljno 238 in triposteljno 222 tolarjev. Višje cene veljajo tudi za Center za varstvo in delo Golovec v Celju. Tu stane odslej oskrbni dan 615 tolarjev, mesečna oskrba pa 11.384 tolarjev. Z. S. Kakšna je primerna streha? Predsednik družbenopolitič- nega zbora Skupščine občine Žalec in Liberalno demokratske stranke Andrej Šporin je posta- vil pisno vprašanje občinskemu izvršnemu svetu, ki je povezano s problemom žalske osnovne šo- le. Že nekajkrat smo namreč tudi mi poročali, da je šola površno zgrajena, da streha pušča ob vsakem nekoliko večjem de- ževju. In kakšna je vsebina Šporino- vega vprašanja? Komisija za sa- nacijo strehe na žalski osnovTii šoli se je odločila, da bo problem rešila s streho-dvokapnico in to kljub zagotovilu strokovnjakov, da se da problem rešiti z ravno streho in z ustreznimi materiali. Na podlagi kakšnih argumentov je komisija sprejela odločitev o sanaciji strehe na žalski šoli s streho dvokapnico? Stroški za to streho so občutno višji od druge možne rešitve. De- nar, ki bi ga prihranili s cenejšo varianto, bi lahko uporabili za obnovo nekaterih drugih šolskih poslopij v občini, ki so prav tako potrebna popravila. Res je, da je veliko ravnih streh na obstoječih objektih problematičnih, res pa je tudi, da ni težko najti ravnih streh, ki ustrezno služijo svoje- mu namenu, poudarja v pismu izvršnemu svetu Andrej Šporin. Če odgovor ne bo zadovoljiv, bo Šporin zahteval, da o tem vpra- šanju razpravljajo na zasedanju zborov skupščine občine, ki bo 7. novembra. JANEZ VEDENIK Srečanje kmečkih žena Aktiv kmečkih žena iz Celja je prejšnji teden gostil ljutomersko kmečke žene. Ogledale so si cer- kev Svetega duha v Celju, v La- škem so si ogledale pivovarno in znamenite freske v cerkvi Marija Gradec, družabno srečanje pa so pripravile v laškem zdravilišču. Aktiva sodelujeta že vrsto let. V preteklih letih so družabna srečanja pripravljale občinske konference SZDL in kmetijske zadruge, letos pa je organizacijo srečanja prevzela kmetijska sve- tovalna služba celjskega Zavoda za živinorejo in veterinarstvo, pokrovitelj srečanja pa je bil Ob- činski sekretariat za družbeno ekonomski razvoj občine Celje. Žene so si obljubile, da se na- slednje leto spet srečajo v Ljuto- meru. BERNARDA ROBNIK Nočno plavanje Da bi oživili zaprti bazen v Golovcu, pripravljajo Zeleni Celja v soboto prvo nočno plava- nje, ki ga bodo popestrili z glas- bo, nastopom plesne skupine in še čim. Prireditev se bo pričela ob 21. uri in bo trajala do enih zjutraj, organizirali pa naj bi jo nato vsako soboto. OlabeUki zborovali Proslava ob 35-letnlcl Hruštva Pred 35 leti so začeli v Slove- niji ustanavljati društva diabeti- kov in med prvimi je bilo tudi celsko, ki se je potem preimeno- valo v Društvo za boj proti slad- korni bolezni. Med jegovimi ustanovitelji so bili: dr. Stani- slava Štraus, dr. Jože Flajs, dr. Stanko Vrhove in Slavko Krajnc. Na sestankih so člani društva izmenjavali izkušnje, ki so diabetikom nujno potrebne, skrbeli pa so tudi za izobraževa- nje-največkrat jim je predlagal dr. Franc Fazarinc. Danes so člani celjskega dru- štva srečujejo z vrsto težav. Za svoje delo imajo povsem nepri- meren prostor-tesno ambulanto v 2. nadstropju. Po novi zakono- daji tudi niso več oproščeni pla- čila participacije za zdravila, ki so za uspešno zdravljenje diabe- tesa in spremljajočih bolezni nujno potrebna. Zato so vsi di- abetiki v Sloveniji že sprožili ak- cijo za oprostitev plačila partici- pacije in za pridobitev drugih ugodnosti, ki naj bi sladkornim bolnikom omogočale dostojno in varno življenje. Vse to so člani Društva za-boj proti sladkorni bolezni Celje po- vedali na proslavi, ki so jo ob svojem jubileju pripravili v Na- rodjiem domu. Za slovesno vzdušje na prireditvi so poskrbe- li gojenci celjske glasbene šole, najbolj delavnim članom dru- štva pa so podelili tudi prizna- nja. Prejeli so jih: Slavka Šent- jure iz Velenja, Milka Gotar iz laške občine, Emest Rahle iz Poljčan. patronažna služba Celje ter Novi tednik in Radio Celje. Ob tem naj povemo še, da je bila predsednica celjskega dru- štva, Jana Potočnik pred dnevi za svoje delo nagrajena z najviš- jim republiškim priznanjem - zlato plaketo. ZDENKA STOPAR Me zlomite Jim kril! Novi tednik in Radio Celje nadaljujeta akcijo Poma- 'jnio Dubrovniku, ki smo jo začeli in najavili v prejšnji *vilki z istoimensko reportažo. Tedaj smo pisali o usodi '^h mater, ki so utekle iz obkoljenega Dubrovnika, da bi *šile svoje otroke. Pripovedovale so grozljive zgodbe I ?a pomoč Dubrovniku smo odprli posebno številko žiro *funa: 50700-723/3-31198. Zbrani denar bomo nakazali ^Pond za spas Dubrovnika, ki je ustanovljen v Zagrebu. ,"||>ioč za Dubrovnik že prihaja, darovalce pa bomo obja- IHj^ naslednji številki._ ^Uskah ljudi znotraj obzidja, ki so ostali brez hrane, elektrike, baterij, brez informacij, kaj se dogaja na ■^iiščih. Celje 3o za pomoč Dubrovniku pripravilo več kulturnih /•■editev. Prva bo že to nedeljo, 3. novembra v Sloven- 7^ ljudskem gledališčii Celje, ki je tudi pobudnik ^ije. Ob 18. uri bodo uprizorili posebno predstavo, pesnico te sezone. Škrlatni otok in čisti izkupiček j|'ienili za pomoč Dubrovniku, temu svetovnemu biseru ^'ture. Vstopnice bodo po 300 tolarjev. Teden dni kas- bo v gledališču dobrodelni koncert v sodelovanju Maškim društvom dramskih umetnikov in zvezdami jj^de. Zaključek akcije bo v Narodnem domu 10. ^^mbra s koncertom tria Orlanda iz Dubrovnika. "^Riagajmo Dubrovniku, da mu ne bi zlomili kril! Nova Meliška brv čez Bahno peč y zaselku s 50 prebivalci letos veliko pridobitev V mozirski občini so v soboto slovesno predali namenu brv, ki povezuje zaselka Melise in Okonina v bližini Ljubnega. Nova brv je eden zadnjih infrastruktur- nih objektov, ki so jih po lanski poplavi letos ponovno zgradili. Meliško brv pri Babni peči, kakor jo že leta imenujejo domačini, so delavci po- djetja Vegrad Lesna iz Ljubnega zgradili iz sredstev solidarnosti, njeno vrednost pa cenijo na 1,5 milijona tolarjev. Brv je dolga 50 metrov, široka pa nekaj manj kot meter in pol. To je tretja brv, ki so jo v krajevni skupnosti Ljubno po poplavi zgradili na reki Savinji, prav toliko pa jih bo potrebno še postaviti. Na Ljubnem in v okolici je rešeno vprašanje mostov - doslej so jih zgradili osem. Najpo- membnejši Ljubenski most naj bi bil do- končan predvidoma sredi novembra, po- tem pa bo potrebno urediti še dovoze na most, kar naj bi trajalo še mesec in pol. Nova brv pa ni edina letošnja pridobi- tev v Melisah, zaselku s približno petde- setimi prebivalci. 2e pred dnevi so na- mreč slovesno odprli nov vodovod za ce- loten zaselek, ki so ga krajani zgradili s svojimi sredstvi ob pomoči KS Ljubno in nekaterih delovnih organizacij. V Me- lisah je imela prej skoraj vsaka hiša svoj vodovod, povsod pa jim je v sušnih ob- dobjih primajkovalo vode. Zato so se krajani odločili, da bodo sami rešili svoj problem. Zgradili so si nov vodovod, ka- terega vrednost so ocenili na 1,1 milijona takratnih dinarjev. Več kot polovico sredstev so krajani prispevali sami. Le- tos so Melišani poskrbeli še za obnovo 2 km gozdnih in lokalnih cest. »V tej majhni vasi smo naredili ogromno. Predvsem pa je pomembno to, da smo se krajani povezali in večino stvari naredili s skupnimi močmi,« je bilo največkrat slišati v soboto ob otvoritvi Meliške brvi. URŠKA SELIŠNIK 12. STRAN - 31. OKTOBER 1991 NAŠI KRAJI INu ' luu Idi žužejeve mame iz Kasaz s pravim koncertom so godbeniki rudarjev in kera- mikov iz Liboj minuli teden počastili Elizabeto Žužej, ki je praznovala stoti rojsti dan. Žužejeva mama preživlja jesen svojega življenja pri snahi Slavki v Kasazah. Za seboj ima burno in pestro življenje, ki ji je prineslo več slabega kot dobrega. Kljub temu se nad svojo usodo ni pritoževala in jo je voljno prenašala, tako kot sedaj voljno prenaša svojo visoko starost, ki jo je zadnji čas preklenila na posteljo. Jubilantka se je rodila v Veliki Pirešici v številni družini. Kot je bilo tiste čase v navadi je morala kmalu sa- ma poskrbeti zase. Pot za kruhom jo je pripeljala v Tr- bovlje, kjer se je 1921 poro- čila z Lovrencom Žužej, do- ma iz Svete Jederti nad Go- to vljami. Kmalu po poroki sta šla za boljšim in lažjim življenjem v Francijo, kjer so se jima rodili trije otroci. V domovino se je družina vr- nila leta 1946, v Kasaze, kjer so se ustalili. Elizabeta je le- ta 1958 ovdovela, izgubila pa je tudi vse tri otroke. Ob njenem stotem jubileju so jo obiskali tudi predstav- niki krajevne organizacije RK Liboj e Martina Maček in Marija Zeme ter tajnik KS Liboje Stane Lavrinc. Seve- da so Žužovi mami zaželeli predvsem zdravja, saj je tega najbolj potrebna, tem željam pa se iskreno pridružujemo njeni domači, sokrajani in mi. T. TAVČAR Stane Lavrinc izroča šopek jubilantki. Za Velenjčaii] popotnike | v bivšem dijaškem« mu v Velenju so >j| dnevi odprli novo t^M valnico AB agencije,'S po dveh sezonah usp^^ ga dela v Ljubljani pS stavi j a tudi v ŠaleškiM lini. W Nova velenjska stična agencija je spo/ alizirana za organiza, skupinskih izletov. V s jih programih ponu različne možnosti, p. pravljenj pa bodo p^j^ sluhniti vsem željam br dočih popotnikov. Nij^. kor niso pozabili na poj;. meznike, v program imajo tudi organiza/ šol v naravi, raznih s- kovnih potovanj, v hodnjem letu pa nanu vajo prodajati leta; vozovnice. j Meditacija med mladimi v Celju Medit^ija je notranja vaja, je razširjena zavest, je mimo zavedanje o vsem, kar nas obdaja, je človekov napor, da bi se notranje razvil, je globinska molitev, je dihanje duše. To je nekaj skopih misli, ki so jih na okrogli mizi pred poslušalce nanizali strokovnjaki s tega področja. Medse so jih povabili mladi krščanski demokrati iz Celja in kdor se je te okrogle mize na temo ali lahko meditacija pripelje do globin lastnega jaza, udeležil, je še dolgo razmišljal o sebi in svoji notranjosti. V izredno sproščenem in poljudnem jeziku sta patra jezuita France Zupančič in Jože Roblek ter dip. psiholog Bogdan Polajner, razvijali misli o meditaciji, vaji, ko o sebi globlje razmišljam. Uči nas razbremenitve, povede nas od umetnega sveta k naravnemu, je preprostost sama, kjer odtujitve ni. Z meditacijo se rešujemo samote, poiš- čemo prijatelje in če se odločimo za krščansko meditacijo, potem je naš cilj bog. Prebudi se duhovnost. Temeljna ljubezen je izhodišče za meditacijo hkrati z željo po bolj- šem, globljem doživljanju. Ena od meditacij je tudi krščanska molitev. Sicer pa je v Sloveniji 16 šol duhovnosti, so povedali strokovnjaki za duhovno življenje, ki so k razpravi pritegnili veliko poslu- šalcev, predvsem mladih. Med drugim so ti tudi izrazili željo, da bi se udeležili duhbvnih vaj v Celju, če bi jih le kdo pripravil. Z. S. Celjski upokojenci so darovali v krajevni skupnosti Dolgo polje v Celju je društvo upoko- jencev pričelo v mesecu sep- tembru z akcijo zbiranja po- moči za prizadete upokojence v Gornji Radgoni. Povezali so se s tamkajšnjim društvom upokojencev in ti so iz svojih vrst izbrali 75-letno upokojen- ko Milico Avgustinčič, ki je v času vojne vihre na Sloven- skem ostala brez strehe nad glavo. Bomba ji je namreč po- rušila hišo. Ko so za akcijo zvedeli še ostali celjski upoko- jenci so se pridružili zbiralni akciji upokojencev na Dolgem polju ter v dobrem mesecu na- brali 114 tisoč tolarjev. Pred- stavniki celjskih upokojencev so zbrani denar v minulih dneh odnesli v Gornjo Radgo- no in ga v prisotnosti tamkajš- njega društva upokojencev izročili izbrani upokojenki. Medsebojne vezi med upo- kojenci so se ob tej solidarno- sti poglobile; celjski upoko- jenci pa bodo z akcijo v celjski občini nadaljevali, le da tokrat ne bo šlo za denar, ampak za topla oblačila in posteljnino, ki jo starejši ljudje v Pomurju nujno potrebujejo. Z. S. Klub staršev v Celju Oktobra smo v Celju dobili Klub staršev, ki deluje pod okriljem celjske Zveze prijateljev mladine. V okviru Kluba staršev bodo vsak mesec pripravili po eno predavanje oziroma pogovor na določeno temo. Prvo je bilo v torek o zdravi prehrani. Novembra bo na temo Medsebojna pomoč in samopomoč, decembra pa Tudi vaš otrok je lahko srečen. Prihodnji torek, torej 5. novembra, bo pričel delovati tudi odprti telefon, na katerega bodo lahko poklicali starši in otroci ter mla- dostniki, ki se srečujejo s težavami, ki jih sami ne znajo rešiti. Po telefonu jim bodo skušali svetovati psihologi, zdravniki, socialni delavci in pedagogi. Telefon bo odprt vsak prvi torek v mesecu od 16. do 18. ure - številka 29-245. N. G. Seminar za svetovalce Klic v duševni stiski, ki že peto leto deluje v okviru Psihia- tričnega dispanzerja v Celju, pripravlja v mesecu novembru seminar za svetovalce, ki naj bi odgovarjali v Klicu v duševni stiski. Kandidati morajo imeti vsaj dokončano srednjo šolo ter smisel za težave ljudi. Seminar bo potekal od 4. do 9. novembra v prostorih Psihia- tričnega dispanzerja v zdravstvenem domu v Celju, predavali pa bodo priznani strokovnjaki s psihiatričnega področja. Z. S. Nova cesta v Črni vrh Minula pusta in hladna so- bota je bila za ljudi Črnega \Tha v KS Tabor v žalski obči- ni kljub temu lepa in nepozab- na. Ta dan so proslavili delov- no zmago, ki ji v teh časih tež- ko najdemo primero. Za vož- njo so odprli kar 2,1 km dolgo asfaltirano cesto od Ojstrice do Črnega vrha. Ljudje, ki tu živijo, so tako dobili boljšo, predvsem pa varnejšo poveza- vo s svetom. Zbrane je najprej pozdravil predsednik režijskega odbora za gradnjo ceste Anton Ber- gant, še posebej, poleg občin- skih mož, Milana Brečka, po- močnika ministra za promet in zveze republike Slovenije. Več o gradnji pa je govoril pred- sednik sveta KS Tabor, Lojze Rak. Poudaril je, da se je s to otvoritvijo ceste končalo praz- novanje občinskega praznika občine Žalec in da so na to cesto krajani Črnega vrha ča- kali 25 let. Vsem se je iskreno zahvalil za opravljenih več kot 5 tisoč delovnih prostovoljnih ur, 750 ur, ki so jih opravili s traktorji, za hrano in pijačo za delavce. V cesto so morali vgraditi 6 tisoč kubičnih me- trov gramoza, 7 tisoč kubičnih metrov zemlje, izkopati in od- peljati, urediti 2 tisoč metrov drenaž in več prepustov in od- vodnjavanj. Slovesnosti se je udeležil tudi dekan župnije sv. Jurija v Taboru Leopold Selčan, ki je cesto blagoslovil, prav tako pa je blagoslovil no- vi križ v Cmem vrhu. Cesto je s prerezom traku predala na- menu najmlajša krajanka nega vrha Urška Lesjak, iz tega kraja pa so pripn prisrčen kulturni prograrn. T. TAVtl Med govorom Lojzeta Raka, predsednika sevata KS Tabor, ob otvoritvi prenovljene ceste v vrh. Popravljainica orožja na Gričku v prostorih Občinske strelske zveze Celje na Gričku je pred nedavnim odprl podjetje 357 Magnum Aldo Sluga, ki se namerava ukvarjati s popravljanjem orožja, z nastreljevanjem pušk lovcem, pa tudi s tem, da bi ljudi naučil kulture nošenja orožja ter ravnanja z njim. Aldo Sluga je pred petimi leti končal šolanje na tehniško vojaški akademiji v Zagrebu. Diplomiral je kot strojni in- ženir, smer klasična oborožitev. Nato je opravljal službo v Jugoslovanski armadi v Celju; ker se že v minulih letih ni stri- njal z odnosom nekaterih nadrejenih, je armado prvega maja letos zapustil. Zaposlitve ni mogel dobiti niti v terito- rialni obrambi niti na policiji, zato je sprva nameraval oditi z bratom v Italijo in postati šofer, potem pa mu je padlo na misel, da bi ostanovil podjetje, v katerem bi se ukvarjal z orožjem. Ko je dobil vsa ustrezna dovoljenja, zahvaljujoč tudi svoji izobrazbi, je registriral podjetje 357 Magnum s sedežem na Gričku. Aldu bo pri delu pomagal tudi Igor Tabaček, ki je bil prav tako mlajši oficir v armadi, ven- dar se je med vojno odločil, da jo zap" Aldo pravi, da zadnje čase kroži' okoli veliko orožja, ki je v rokah za?'"'' kov, precej je tehnično neustrezne- to lahko pride do nesreč, če ga Ij prinesejo v popravilo. Tudi staro t 1 bodo v podjetju 357 Magnum poprej U, skrbeli pa bodo tudi za konzen'aj in rekonzervacijo orožja po sodoDJ metodah. V podjetju se nameravaH varjati tudi s strokovnim izobrazi njem na šolah. Tam bi iskali tudi j| ki bi jih zanimalo športno strelstvj bi se s tem želeli ukvarjati tekni^ nabavi rezervnih delov, ker velja torij na uvoz orožja, streliva in vs^fej sodi poleg. Toda Aldo upa, da bo kasneje v letu dni urejeno. Za P'"'"^ pa v podjetju načrtujejo tudi P orožja. NATAŠA G^t Foto: EDO ElNSP'^ 31. OKTOBER 1991 - STRAN 13 REVIZIJA RUMENEGA CE iimilasti zid na Koipi j^/ia/n, da sem preslišal v čast koncu vseh ne- ggli^ pa tudi simbolično L,anje zadnjih jugoar- ^y tod okrog se mi je zdelo ^^Qol, toda preveč patetič- jgde na dejstvo, da je pri 'jj, / nami še ostal strup Jmih stekleničkah. S tem opozarjam na bolj ali ^ razpuščene kosovce, ki *pzu ali pa kot svobodnja- Lofajo, vrtajo in se zabava- lojalni perverznjaki. To- underground, prepleten 'tfigatim pluralizmom var- 0h in obveščevalnih j^i, je pač komedija zmeš- piu KOS kot nekoč priznan fiOČan faktor tega podzem- ,lfipo svojih kanalih še na- (jkuril tihožitje v novope- f državi. r ftja Umnik se je na poti fiirsko Soboto s kolegoma (aio in Janezom tako zakle- t, da je na izstopni postaji ceste Celje-Maribor pri- tlna plin in, ne da bi plačal tuno, odpeljal dalje. Zgro- )l kolega sta ga na to opo- in Mitja je napako po- ' J^-ilužbenec na izstopni ga je podučil: »Zaka e, da stoji tota uta b je, da je bila celjska ra- |a ekipa na festivalu kar a so se tudi z repu- ininistrstva za infor- mjf odrezali in prišli v ve- ro številu, seveda v ožjem iinskem krogu. »Tako se ^kakšno nedeljo vidimo,« v odrezal gospod Kacin na rskem valu, kjer so ga go- i v nedeljo. Inez Klanšek alias Giani ker se je na žuru v prosto- 1 brodarskega društva trogu pri Murski Soboti iz- tai za izvrstnega harmoni- ji- Od kod mu to znanje, I se spraševali, Giani pa je i da je, ko je Janez bil še nek, pridno obiskoval sfaeno šolo. Torej: narodno- arni ansambli, če potrebu- harmonikarja,' pokličite Mio Radia Celje! '^olegi iz ostalih radijskih Slovenije si bodo morali Me zapomniti tudi kot do- pevce, saj so na nočni 'bi z brodom po Muri po- iiii bogat repertoar pesmi: •^urepa do Morave, odpar- '^skih do otroških, prek- 'skih in štajerskih. Znanje '^ko visoko najbrž zato, ker ^0 Celje še nima glasbene- ■^ednika, pa utegne ob po- Sem razpisu vsako znanje ^še kako prav. ^'^no vožnjo na brodu po ^ in veselo prepevanje bo ^\oji koži najbolj občutil "fek Pungerčič. Nataša je ■^a tako rekoč brez glasu, ti Franček pa mora sedaj Voditelja Mavric, za ka- ■i^ bila zadolžena Gerke- i. Moravskih toplicah imajo ^ bazenov. Od vseh radij- delavcev, zbranih v tem ^^ilišču, je čas za kopanje šest novinarjev. Med ^ ni bilo nobenega Ce- JofaoJo je v Moravskih to- najbolj trpel odgovorni (iJ^ Radia Celje Mitja Bližal se je namreč čas ^'^sifve rezultatov, Mitja ^^^ačelo skrbeti, kaj bo po- 'direktor Jože Cerovšek, ^ bomo domov vrnili brez J'^^- Janez Vedenik je ^P^iporočil, naj strokovni plača dva litra vina, ^ tudi storil. Za rezultate Sicer pa je bil zadnji Rume- ni CE, ki so ga, verjamem, po- slušali tudi zgoraj omenjeni, precej muzkontarsko udarjen, in to, predvidevam, zahvalju- joč čakalni evforiji na sirene. Težko si namreč predstavljam, da nikogar (s častnimi izjema- mi, seveda) ne vzburi najno- vejša slovensko-hrvaška raz- veza. Ali pa. Pa tega nihče no- če odkrito povedati oz. se mu zdi nekaj samoumevnega. Kajti slovenska in hrvaška politična produkcija sta od ta- krat, ko je bila skomponirana zdaj že bivša Jugoslavija, do danes (nedelja) igrali emoci- onalno interesni ping-pong. Ali bolje povedano: odnosi med nekdanjima republikama v jugo zavezi, sedaj državama. ^KBATKI IZ MORAVCEV Mitja Tatarevič-Kozak spregovori šentjursko ruščino, ko popije nekaj kozarcev do- bre kapljice. S tem nasmeji svoje kolege in vse, ki so v bli- žini, do solz. Janez Vedenik je odkril, da je etiketa na buteljki Janžev- ca, na kateri piše: Od sonca razvajeni Janževec, pomanjk- ljiva. Pravilno bi se napis mo- ral glasiti: Od Janževca razva- jeni Vedenik. Mitja Tatarevič zna biti zelo pozoren. Kolegici Nataši je iz lendavskih goric, kamor žen- ske predstavnice Radia Celje, utrujene od naporov prejšnjih dni, niso šle, prinesel liter sladkega mošta. Mitja je na- mreč vedel, da je po takšnem moštu Nataša hrepenela že v Kostanjevici, sedaj pa je le prišla na svoj račun. Janez Vedenik-Hazarder je pol ure pred pričetkom zak- ljučne slovesnosti v Moravcih pričel v krogu celjskih radij- cev zbirati stave o uvrstitvi naše postaje in posameznih prispevkov. Od vseh prisotnih je pobral po sto tolarjev in do- dal aneks k stavi, ki je določal, da zmagovalec v napovedova- nju uvrstitve dobi ves denar, prihodnji dan pa mora celotni ekipi plačati kosilo. Zmagova- lec je bil Janez Klanšek-Giani, ki je nato v gostilni Šikers za- res položil na mizo osemsto to- larjev, Janez Vedenik pa mu je apetit kvaril z grožnjo, da bo moral plačati tudi vse ostalo. Končno se je omehčal in se strinjal, da si znesek razde- limo. Janez Klanšek in Nataša Gerkeš sta buteljko prislužila celjskemu omizju na zaključ- nem večeru, ko sta sodelovala v tekmovanju za najboljše imi- tatorje. Nataša je s svojo ži- vahnostjo presenetila svojo bivšo profesorico dr. Manco Košir, oba z Janezom pa sta doživela aplavz na odprti sce- ni. Komisija, na čelu z Jelkom Kacinom, jima je prisodila pr- vo mesto. Dr. Manca Košir in Ida Baš sta bili vzhičeni in preseneče- ni, ker ju je na ples povabil sam Mitja Umnik. Vedno iz- najdljivemu Jelku Kacinu pa to ni padlo niti na misel. Janez Vedenik-Dovtipni se je izkazal z dvema javljanjema iz Moravcev za naše poslušal- ce. S sobote na nedeljo si še zaspati ni upal, sicer bi bili poslušalci ob prvo informacijo o naši uvrstitvi. Pa je bila skrb odveč. Za jutranje telefonsko bujenje je poskrbel dežurni v celjskem studiu, Franček Pungerčič-Pufra. Švejk bi re- kel: brez panike, Janez pa si je mislil enako. Piše Bojan Krajnc so bili vedno nekako vroče- hladni. Spremembe teh agre- gatnih stanj je, kot običajno, najprej narekovala politična neskladnost in nato, kot pona- vadi, še vseljudsko prikimava- nje z ene in druge strani. In zanimivo, Hrvatje so imeli vedno občutek, da so jih Slo- venci nategnili. Spomnimo se Maspoka in ostalih projektov, pri katerih je takratna sloven- ska CK vrhuška sosede pustila na cedilu. Pravijo, da se zgod- ba spet ponavlja. Demokrati- zacijo in osamosvojitvene krče smo se šli nekako skupaj, reci- mo, da Hrvatje z majhnim za- mikom. No, z grbom, zastavo in vojsko so nas prehiteli. Po- tem je prišla mini vojna v Slo- veniji in Tudmanu smo zame- rili, ker ni poslušal Špeglja in je pustil, da so tanki iz nekate- rih hrvaških kasarn jugovoj- ske odfijakali nad nas. Neka- teri desni skrajneži že glasno bentijo nad Hrvaško, češ da nas zaradi njih ni priznala kakšna upoštevanja vredna država. Po drugi strani pa so Hrvatje v vojni in preklinjajo, kje je zdaj tisto do pred krat- kim neomajno zavezništvo Slovenije. In imajo prav na nek način. Seveda pa sloven- ska politika, ki jim skrivno po- šilja orožje, tega ravno ne mo- re obešati na velik zvon. Di- plomatska podpora je očitna, vojaško sodelovanje, kakršno koli že, pa oprezno, saj se le poredko izvoha, da je Janšo obiskal kakšen trenutni obrambni ali notranji minister Hrvaške. Še to, Špegelj je menda v hišnem priporu prav v Slo- veniji. Kot vse kaže, je sloven- sko-hrvaško navezo zrahljalo prav gospodarsko (ne)sodelo- vanje: tolar pač. Nerodno. In kljub dogovoru udari dinarska ofenziva odplačevanja dolgov. Tukaj so še begunci, čedalje več jih je, takšnih in drugač- nih. Zato se vprašam: kako hladno je tam pri vas? Vredni smo brona! Na 2. festivalu RA-postal v Motavskih Toplicah smo se uvrstili med tri nalboljše postale Koliko smo vredni - takšno vprašanje smo si zastavljali pred odhodom na 2. tekmovanje RA- postaj Slovenije v Moravskih to- plicah. Sedaj je vse jasno, v dr- žavi Sloveniji smo si med regi- onalci in lokalci radiodifuznega neba (brez Radia Slovenija) pri- služili bron, tretje mesto v skup- ni razvrstitvi. Med 21 radijskimi postajami, ki sestavljajo svoje združenje, se je tekmovanja v konkurenci ude- ležilo 13 postaj, ki so skupno dvema žirijama ponudili v oceno 61 prispevkov šestih tekmoval- nih zvrsti: v komentarju, infor- mativni oddaji, reportaži, glas- beni oddaji, kontaktni oddaji in EPP-spotu. Murski val iz Murske Sobote si je letos že drugič zapored pripel zmagovalno lovoriko najboljših, medtem ko so nam koroški radij- ci iz Slovenj Gradca za dolžino čolna (broda na Muri!) odvzeli 2. mesto. Velja ocena, da smo z osvojenim tretjim mestom iz- jemno zadovoljni, kajti tako do- bra skupna uvrstitev ob samo enem prvem mestu za glasbeno oddajo Ciganska kri (avtorica Nataša Gerkeš je oddajo spletla z Otom Pestnerjem, tonska reali- zacija Sašo Matelič) pomeni, da smo bili v vseh tekmujočih zvr- steh enakomerno zelo visoko - po rangu na četrtem ali petem mestu. Na tretje mesto smo se zavih- teli še pri EPP-spotu Čaj. Izde- lan je bil za Čajnik v Celju - zanj Janez Vedenik se je v programu oglasil dvakrat. Prvič je pred mikrofon povabil kar kulturnega animatorja iz zdravilišča v Morav- skih toplicah, drugič pa je poročal že o naših rezultatih. pa so zaslužni v realizaciji od zamisli do posnetka Rado Pante- lič, Franček Pungerčič, Nada Kumer, Theo Bostič in Mitja Umnik. Zanimivo je to, da smo se tek- movanja letos udeležili prvič, zato smo bili resnično izjemno radovedrii, koliko »kotiramo« v srenji radijskih postaj v Slove- niji, čeprav - roko na srce - v svoje sposobnosti, individu- alne in skupne, nismo nikoli dvomili. Prej obratno: Predvsem smo bili do svojega dela vedno izjemno kritični in samokritični, včasih morda kar preveč. Se nekaj podatkov, ki po svoje odražajo sedanjo kakovostno in delovno podobo radijskih post^j^ na lokalni oziroma regionalni ravni. Najbolj kompletno po- nudbo, izdelke vseh šestih zvrsti. Strokovno žirijo za polovico prispevkov in sicer za informa- tivne oddaje, komentar in repor- tažo so sestavljali dr. Manca Ko- šir, Dušan Rogelj in Igor Savič; za ostalo polovico tekmovalnih zvrsti, za kontaktno in glasbeno oddajo ter spot pa Ida Baš, Ivan- ka Mulec-Ploj in Vlado Kreslin. je na tekmovanju ponudilo šest postaj, poleg nas to: Radio Glas Ljubljane - RGL, Radio Ptuj, Radio Trbovlje, Koroški radio Slovenj Gradec in Murski val Murska Sobota. V zvrsti infor- Gasilska fotka za radijski album: na drugem festivalu slovenskih radijskih postaj smo bili (z leve): Majda in Janez Klanšek, Nataša Gerkeš, Janez Vedenik, Mitja Umnik, Sašo Matelič, Mateja Pod jed in Mitja Tatarevič. mativnih oddaj je abstiniral sa- mo Radio Študent, medtem ko je EPP-spot ponudilo vseh trinajst postaj. V zvrsteh komentar, re- portaža, kontaktna oddaja in glasbena oddaja pa je bilo udele- ženih po devet postaj. Tudi v družabnem smislu ni- smo bili kar tako; osvojili smo eno prvo mesto (Nataša Gerkeš in Janez Klanšek) ter eno drugo (Mateja Podjed in Mitja Umnik). Domačini, murskosoboški radij- ci so prireditev v hotelu Ajda v Moravskih toplicah vzorno in predvsem gostoljubno izpeljali, zato jim veljata vsa pohvala in priznanje. Pa seveda predvsem iskrene čestitke za prvo mesto. Tekmovanje je letos abstinira- lo sedem postaj in sicer Kranj, Tržič, Jesenice, Ormož, Radlje, Cerkno in MARŠ, medtem ko se je lanskega prvega srečanja v Tr- bovljah udeležilo 12 postaj. Strokovni žiriji, v katerih smo srečali znana novinarska-radij- ska imena, sta imeli veliko dela in sta se naposlušali vseh radij- skih izdelkov, predvsem je bilo težko ločiti nekatere postaje pri rangiranjih, zato ne preseneča več nagrajenih mest tudi na pr- vih treh pozicijah. Za splošno kakovostno radijsko bero je to dovolj razveseljivo dejstvo in trend, ki obeta. MITJA UMNIK Naša iiiša za poslovne partnerje Ker brez dobrih poslovnih partnerjev, ki bolj ali manj redno oglašujejo v Novem tedniku in Radiu Celje, naša medijska hiša zagotovo ne bi bila tako dobro opremljena, kot je v tem trenutku, smo se odločili, da nekaj naših najbolj zvestih oglaševalcev povabimo na obisk in jih pogostimo, predvsem pa jim pokažemo, kaj vse smo v zadnjem letu postorili. Vsi, kajpak, zaradi obveznosti niso mogli priti, ostali pa potem, ko so videli naše nove studie, resnično niso skoparili s pohvalami. Še posebno smo bili prejšnji četrtek veseli vsi, ki se v naši hiši ukvarjamo s propagando, kajti skupaj s partnerji smo ugotovili, da je mogoče s sodobno opremo še kako izboljšati kakovost oglaševanja v naših dveh medijih. VOJKO ZUPANC Skupina nekaterih poslovnih partnerjev Novega tednika in Radia Celje pri ogledu povsem prenovlje- nega studia Radia Celje. 14. STRAN - 31. OKTOBER 1991 SP oh poini luni Na Havailh ie na svetovnem prvenstvu v triatlonu nastopil tudi član društva Triatlet Celie Jani Tomšič Sredi oktobra - prvo soboto po polni luni - na Havajih »za- \Te« morje. Vanj se požene pri- bližno 1400 tekmovalcev v eni najtežjih športnih disciplin - triatlonu. Pred njimi je pre- izkušnja telesne in duševne vzdržljivosti v obliki 3800 me- trov plavanja, 180 km kolesar- jenja in 42 km teka. Tako se vsako leto začne svetovno prvenstvo Hawai Ironman Triatlon, polna luna pa je prirediteljem v praktično pomoč. Časovna omejitev za nastop je 17 ur, zato je start že ob 7. uri zjutraj, točno opolno- či pa je znan seznam tekmo- valcev, ki so opravili vse tri težavne naloge. Noč mora biti torej dokaj svetla, izbrana druščina 1400 tekmovalcev iz vseh petih celin pa poprej iz- polniti kvalifikacijsko normo na podobnih triatlonih po Evropi, ZDA, Kanadi, Novi Zelandiji, Avstraliji in Ja- ponski. Med »železnimi« je bil že tretjič zapored Jani Tomšič, ki je letos postal član društva Triatlet Celje. Z odUčnim 18. mestom na kvalifikacijah v Rothu (Nemčija) je izpolnil pogoje za nastop na SP in z najboljšo slovensko uvrsti- tvijo dobil posebno nagrado prirediteljev, ki so mu sami priskrbeli pokrovitelje. Prijaz- nosti gostiteljev pa še zdaleč ni bilo konec. Jani Tomšič in Igor Kogoj sta tekmovala pod slo- vensko zastavo, nekaj težav pa je bilo samo z napisom na ta- bli. Natiskan je bil že pred slo- vensko neodvisnostjo, z malo improvizacije in dobro voljo organizatorjev pa je bila reše- na tudi ta zanka. Toda glavna atrakcija tipič- nega ameriškega spektakla je tekma, ki je svojevrsten mik tudi za klene možakarje, ki so že napolnili 70 let in z najtež- jim triatlonom na svetu opra- vijo v dobrih 13 urah. Se boljši pa je bil Jani Tomšič, ki je za- sedel 43. mesto, v svoji starost- ni kategoriji pa je bil celo peti. »Na Havaje sem prišel ko- maj teden dni pred tekmo, ta- ko me je časova sprememba zelo motila. Med plavanjem je bila nepopisna gneča, saj se je v morje v širini 300 metrov pognalo vseh 1400 triatloncev. Pričakoval sem rezultat okoli 55 minut, toda vse ni šlo po načrtih in z več kot uro plava- nja sem imel slab izhodiščni položaj. Pri kolesarjenju sem poskušal nadoknaditi izgub- ljeno, a z glavo skozi zid ni šlo. Ves čas sem samo prehiteval in šele na polovici proge dobil nekoliko bolj natančne infor- macije o trenutni uvrstitvi, ki je bila nad pričakovanimi,« je po nekaj dni po vrnitvi z idi- ličnih Havajem pripovedal Tomšič. »Zaradi vremenskih razmer je bila zadnja naloga še pose- bej težavna. Na klasično ma- ratonsko progo sem se podal ob 13. uri, ko je bila tempera- tura v senci 30 stopinj Celzija, relativna vlaga pa zelo visoka. Pri prvem stiku s tlemi sem se ustrašil, da noge ne bodo zdr- žale obremenitve, vendar sem kmalu našel pravi ritem. Naj- večjo krizo sem preživljal med 15. in 20. kilometrom, ko mi je na desni nogi počil prvi žulj. Preplavila me je močna boleči- na, toda na koncu se je izkaza- V svetu so se uveljavile tri \Tste triatlonov: kratki, sred- nji in ironman. Pri kratkih je 1,5 km plavanje, 40 km kole- sarjenja in 10 km teka, pri srednjih 2,5 km plavanja, 90 km kolesarjenja in 21 km teka. Najbolj zahte\Tii so iron- mani s 3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka. lo, da sem v maratonu dosegel osebni rekord...« je zaključil Jani, ki namerava prihodnje leto kot prvi Slovenec nastopi- ti v svetovnem pokalu in seriji Ironman. BERNARDA STOJAN Jani Tomšič je na idiličnih Havajih nastopil že tretjič zapored, a prvič kot član društva Triatlet Celje. DELO Pol leta brez plače Najbolj nadarjen celjski nogometaš Dejan Bauman je že več kot leto dni pri Hajduku - Mladinski reprezentant, toda nenehno poškodovan Dejan Bauman je veljal za enega naj- bolj nadarjenih celjskih nogometašev, saj je za mladinsko reprezentanco Jugo- slavije v obdobju 1986-88 odigral 11 te- kem in se zelo kmalu preselil k Olimpiji. V času največje krize Bežigrajčanov ni dobil prave priložnosti, zato se je vrnil v Celje in poleti 1988 ob ustanovitvi me- drepubliških lig odšel k Mariboru. Zdaj je že več kot leto dni pri Hajduku, za marsikoga je celo utonil v pozabo in kot da je pri 21. letih nepopisan list papirja. »Sezono 89/90 sem izgubil s služenjem vojaškega roka, po odhodu v Split pa ne nenehno pestijo poškodbe in težav še ni konec. Oktobra lani je popustilo levo ko- leno, nogo sem imel šest mesecev v mav- cu in šele spomladi sem se vrnil na igriš- če. Zaigral sem proti Slobodi in Vojvodi- ni in vse je kazalo, da se bom ustalil v najboljši enajsterici. Toda na treningu sem v boju za žogo trčil s soigralcem, meniskus in kolenske vezi so bile znova poškodovane in nekaj tednov sem bil spet v ,bolniški',« je pred dnevi v telefon- skem pogovoru pripovedoval Dejan Ba- uman, ki je levičar in zato so njegove težav s kolenom toliko večje. Hajduk je za tvoj prestop Mariboru izplačal 150.000 DEM odškodnine, za Splitčane pa si v dveh pr\'enstvenih tek- mah odigral samo 87 prvoligaških minut. So vzrok samo poškodbe ali pa tudi splet okoliščin, saj je Hajduk in z njim tudi ti v manj kot letu dni zamenjal tri trenerje: Peruzoviča, Skoblarja in Poklepoviča? »Po vsaki poškodbi sem začenjal prak- tično znova. Bili smo v hudi krizi in v bo- ju za obstanek so trenerji bolj zaupali izkušenim igralcem. O poškodovanih ni- so imeli ravno najboljše mnenje, vsaka zamenjava na klopi pa je avtomatično pomenila, da bo prodor med prvo enaj- sterico še težji. Povrhu je bila konkuren- ca najmočnejša prav v konici napada, Bokšič, albanski reprezentant Abazi in eden najbolj učinkovitih napadalcev II. ZNL Kozniku so imeli s svojimi priporo- čili prednost pred mano.« Vojna je zajela tudi Split, štadion na Poljudu pa je le nekaj deset metrov od- daljen od poveljstva jugoslovanske vojne mornarice v Lori. Nogomet je potemta- kem samo spomin na pretekle čase? »V Splitu sem stanoval v hotelu na poljudskem štadionu, po zaostritvi polo- žaja pa sem se skupaj s soigralci Erakom, Koznikujem in Slavico preselil v hotel Park. Okoli Poljuda kar mrgoli gardi- stov, ob pogledu nanje zamre še zadnja želja po igranju nogometa. Pred dnevi je bil pred štadionom ranjen vratar Zlopa- ša, med streljanjem sem bil na Poljudu in pravzaprav bi jo lahko tudi sam skupil.« Hajduk je letos izpadel že v 1. kolu pokala pokalnih zmagovalcev, velik ugled uživa tudi v E\Topi, toda v zad- njem času ga pretresajo afere in krize. Kakšno je vzdušje v ekipi? »Treningi so zdaj še najbolj podobni razgibavanju in še zdaleč ne vadbi ekipe, ki igra v evropskem pokalu. Split je zna- čilno nogometno mesto, a o ,balunu' nih- če na razmišlja. Pol leta nismo dobili plače, šele sredi oktobra nam je klub izplačal tretjino zaostalih obveznosti.« Na Hrvaškem se nogomet že skoraj pol leta ne igra, najboljši posamezniki so prestopili v tujino. Samoumevna je mi- sel, da boš tudi ti zapustil Split? »Hajduk je res v velikih škripcih in igralcev pri iskanju novih klubov ne ovi- ra. Za obe strani je to edina možnost za preživetje. Zaradi vojne v Sloveniji sem zamudil na začetek priprav, zdaj se ne morem vrniti v Celje, ker je Split prepro- sto odrezan od sveta. Razmišljam o od- hodu, ob primerni ponudbi bi najraje odšel v Avstrijo, Italijo ali Švico in šele potem pride v poštev slovenska liga. Ko- per, Maribor ali Olimpijo, čejprav spo- mini na Ljubljano niso najboljši. Z nogo je zdaj vse v redu, čeprav je bilo precej črnogledih napovedi. Toda zapomnite si: Dejan Bauman bo še igral nogomet!« ŽELJKO ZULE V soboto derbija neporaženih ekip Košarkarji Cometa so končno zmagali tudi v Celju, j najboljšimi pa sta bila domači veteran Kahvedžič (levo) Nerat (11), medtem ko je konjiški branilec Pučnik (z žj nekoliko razočaral. Oboji so nastopili oslabljeni: pri Celjj sta manjkala poškodovani Pucko in kaznovani Jerič, Cotnet je bil brez drugega strelca prvenstva Šmida. V soboto b« Konjičani še zadnjič zaigrali pred praznimi tribunami in odj žili kazen igi-anja 5 tekem brez gledalcev, sicer pa sta pojui njem na sporedu dva »super« derbija. V Velenju bo rokotni obračun najboljših slovenskih ženskih ekip Velenja in Olimp vendar so možnosti domačink za uspeh minimalne, saj Hudejeva in Oderjeva že dlje časa huje poškodovani; v Rog; Slatini pa se bodo košarkarice Kozmetike Afrodite poinj z Jezico, ki je med tednom v Franciji odigrala tekmi za evro| pokal. Foto: EDO EINSPIEI ŠPORTNI KOLEDAR Sobota, 2.11._ Judo Koper: 3. kolo slovenske lige z udeležbo I. Reye, Golovca (Lj) in Kopra (od 16.00). Kegljanje Nova Gorica: Gorica-Emo Ce- lje (3. kolo AS lige - ženske, ob 16.00), Celje: Emo Celje-Kon- struktor II (2. kolo II. slovenske lige - moški, ob 15.30 na Go- lovcu). Košarka Slovenske Konjice: Comet- Medvode (18.30), Rogaška Slati- na: Rogaška-Ilirija (18), Celje: Celje-S. Olimpija B (19), Pod- bočje: Podbočje-Elektra (19.30, 6. kolo moške SKL); Rogaška Slatina: K. Afrodita-Ježica (20.00, 6. kolo ženske SKL); Slo- venj Gradec: SI. Gradec-P. La- ško (15), Slovenska Bistrica: Bi- strica-Alpos (18.00, 5. kolo II. SKL - moški). Odbojka Celje: YU STIP Celje-Koper 16.30, 2. kolo ženske super lige); Celje-Pomurje, Topolščica: To- polšica-Ljutomer, Bled: Bled- Sempeter (vse 19.00, 4. kolo mo- ške SOL); Ljubljana: Krim- Ljubno (18), Prevalje: Prevalje- Topolščica Kajuh (17.00,4 i ženske SOL). Nogomet štore: Kovinar-Svol (14.00, 9. kolo MNZ Celje). Rokomet i Velenje: Velenje-PrJ (19.30), Ribnica: Inles-CF| 6. kolo moške super lige);! nje: Velenje-Olimpija (17.3i kolo ženske super lige). Nedelja, 3. 11, ^ Košarka Maribor: Maribor 87 ml^ zela (11.00, 5. kolo H. i - moški). Nogomet Celje: I. Kladivar-Slovan. gaška Slatina: Steklar-Lju^ na, Beltinci: Potrošnik-R' (16. kolo SNL); Žalec: Pa"^ Hmezad-Tumišče, Slovei Bistrica: Impol-Dravinja kolo II. SNL); Šmartno: Šmartno-CR Krško, Hras« Hrastnik-Papimičar (vse ; 9. kolo MNZ Celje). Rokomet Celje: CPL B-Dobova (6' moške SRL). 31. OKTOBER 1991 - STRAN 15 PANORAMA jiogomet J^venska liga '3 kolo: Rudar-Naklo 1:3 strelec: Karič, Koper-Ste- E2:l (2:1), strelec: Neskič; bor-Ingrad Kladivar 3:0 ,0) Vrstni red: Maribor 23, 'Ja 22. Naklo 21, Gorica 20, Ijjppija, Koper 18, Mura 17, hvan. Ljubljana, I. Kladivar '- Zagorje, udar (V), Svoboda, Jrošnik, Steklar 14, Nafta 11, jdar (T) 9, Medvode, Primorje Jadran 6, Domžale 4. I slovenska liga |0. kolo: Dravinja-Veržej 2:0 |,()), strelca: Marguč, Gruden; ujiorje-Partizan Ilmezad 0:1 jO), strelec: Druškovič. Vrstni j; Železničar 15, Ojstrica 14, pfotan 13, Turnišče, Dravinja I Pohorje, Rače, P. Hmezad 10, kja-e. Verze j 9, Impol, Kovinar ■ partizan (SG) 7, Središče 3. iNZ Celje J. kolo: CR Krško-Svoboda Papirničar-Kovinar 3:1, Era jnartno-Hrastnik 8:1. Vrstni fi;E. Šmartno 14, SR Krško 11, ijpirničar 9, Kovinar 6, Svobo- ^ Hrastnik 4. Košarka ilovenska liga j. kolo - moški (rdeča skupi- b); Celje-Comet 64:79 (31:28), trelci: Kahvedžič 27, Kitek, larovasnik 12, Herman 4, liobnič. Stropnik, Nidrofer 3 za bmače; Lušenc 27, Nerat 26, Kožar 12, Šrot 7, Pučnik 4, Že- leznikar 3 za goste; Elektra-Ro- gaška 74:67 (37:40), strelci: Pi- pan 16, Tomic 15, Gole 12, Mrzel 10, Plešej, Dumbuya, Lipnik 6, Brešar 3 za domače, Ritonja 26, Kidrič 10, Tišma 8, Cerar, Sed- minek 6, Kalinger, Sušin 5, Peto- var 2. Vrstni red: Medvode 10, Rogaška, Ilirija 9, Podbočje, Elektra 8, Comet 6, Celje, S. Olimpija B 5. 4. kolo — ženske: A.Afrodita— Ilirija 80:40 (31:17), strelke: C.Jezovšek 23, Jurše 17, Virant 13, Vodopivec 10, Kokolj 9, Pe- šič, Škegro 3, Čujež 2; 5. kolo: Cimos-K. Afrodita 65:116 (37:64), strelke: Pešič 23, Virant 22, C.Jezovšek 18, Škegro 15, A. Jezovšek 14, Jurše 11, Kokolj 7, Potočnik 4, Vodopivec 2. Vrst- ni red: Jezica, K. Afrodita 10, Apis 9, Odeja, Ilirija 8, Kranj, Domžale 7, Jezica B6, Cimos, Slovan 5. 11. slovenska liga 3. kolo - moški: P. Laško-Ru- dar 85:53 (47:18), Ptuj-Polzela 50:83 (30:41), Ruše-Alpos 74:82 (37:41); 4. kolo: P. Laško-Ptuj 108:60 (48:29), Polzela-Sl. Gra- dec 95-83, Alpos-Slivnica 86:76. Vrstni red: Polzela 8, P. Laško, Alpos 7 itd. Rokomet Super liga 5. kolo - moški: Celje Pivovar- na Laško-Jadran 37:25 (19:9), strelci: Pungartnik 10, Šerbec, Čater 6, Tomšič 5, Leve 4, Jeršič 3, Franc 2, Ivandija 1; Usnjar- Velenje 20:22 (6:13), strelci: Vo- gler 6, Krejan, Plaskan 5, Čater, Ojsteršek 2, Rozman, Cvetko 1. Vrstni red: CPL 10, Slovan 8, Velenje, SI. Gradec 6, Jadran 5, Rudar, Pomurka, Drava, Inles 4, Ajdovščina, Usnjar, Preddvor 3. 5. kolo — ženske: Branik-Vele- nje 22:31 (10:15), strelke: Misav- Ijevič 16, Zidar 7, Golič, Katic, Fale 2, Topič, Delič 1. Vrstni red: Olimpija, Velenje 10, Mlinotest 8, Krim, Kočevje 6, ICranj, Burja 3, Primož, Branik 2, N. mesto 0. Slovenska liga 5. kolo - moški: Dol-CPL B 19:22 (9:10), strelci: Vešligaj, Ocvirk 6, Begovič 4, Novak 3, Stropnik 2, Lubej 1. Vrstni red: Grosuplje 10, CPL B, Dobova 8, Črnomelj, Krško, Radeče, Izola 6 itd; ženske: Žalec-Krško 24:17 (14:9), strelke: Golob 6, Kline 5, Petek, Dolar 4, Mohorko 2, Ku- čera, S. Šumak, Turk 1. Vodi Ža- lec z 8 točkami. Slovenska liga 3. kolo - moški: Olimpija B-Topolšica 3:1, Izola-Celje 1:3, Pomurje-Šempeter 3:2. Vrstni red: Olimpija B 6, Topolšica. Šempeter 4, Celje 2; ženske: To- polšica Kajuh-Branik B 0:3, Ro- goza-Ljubno 0:3. Vrstni red: Branik B 6 ... Ljubno 4, Topolši- ca Kajuh 2. Kegljanje Slovenske lige AS liga - ženske, 2. kolo: Emo Celje-Adria 2595:2423 (E. Celje: Tkalčič 407, Grobelnik 416, J. Šeško 434, Lesjak 449, Kardi- nar 455, Petak 434). Vrstni red: E. Celje, SCT 4, Triglav, Adria 2, Gorica, Konstruktor O. I. liga - ženske, 1. kolo: Emo Celje n-SCT n 2399: 2390 (E. Celje II: Grivič 411, M. Šeško 413, Verd- nik 390, Ledinek 376, Lesjak 392, Filipčič 417); 2. kolo: IzO- la-E. Celje II 2274:2314 (E.Celje II: M. Šeško 393, Grivič 390, Verdnik 361, Ledinek 364, Les- jak 404, Filipčič 402). Vrstni red: SI. Gradec, E. Celje II 4 itd., mo- ški - 2. kolo: Kočevje-Zalec 5252:5082; U. liga - moški, 1. kolo: Krško-Emo Celje 4908:5108. Namizni tenis Super liga 3. kolo - moški: Ingrad-Novo- tehna 6:3 (Maras, Hor\'at, Bezjak 2). Vrstni red: Olimpija, Mari- bor, Sobota 6, Merkur, Ingrad, Ilirija 2, Radgona, NovoLehna 0. Karate Slovenska liga Žalec - 1. kolo: Šoštanj-Šiška 10:0, Velenje-Petrovče 6:4, Emona-Žalec 6:4, Ljubljana- Celje Rogaška 6:4; 2. kolo: Ši- ška-Celje Rogaška 7:3, Šoštanj- Velenje 5:5, Petrovče-Emona 2:8, Zalec-Ljubljana 2:8; 3. ko- lo: Velenje-Siška 7:3, Emona- Šoštanj 8:2. Vrstni red: Emona 6, Velenje 5, Ljubljana 4, Šoštanj 3, Šiška 2, Celje, Petrovče, Žalec 0. Odbojka Super liga 1. kolo - ženske: Paloma Bra- nik-YU STIP Celje 3:0 (3, 6, 10). Prihodnji mesec o usodi kegljaškega SP Kegljavke Ema Celje so bile po osvojitvi drugega naslova svetovnih prvakinj deležne števUnih čestitk in priznanj, po uspehu v Bratislavi pa so jim minuli teden v Emu pripravili prisrčen sprejem. Prvakinje so nagovorili direktor holdinga Emo dipl. ing. Jože Gubenšek, celjski župan Anton Roječ in predsednik občinske ZTKO Jože Geršak, misli pa so seveda uhajale k 19. svetovnemu prvenstvu, ki bi moralo biti v Celju od 17. do 23. maja 1992. Moralo, ker je Mednarodno kegljaška zveza zahtevala dodatna zagotovila o varnosti nastopajočih, dokončna usoda prvenstva pa bo znana prihodnji mesec. Na sliki: s sprejema v Emu. Z leve: Kardinar, Gobec, Filipčič, Grobelnik, Seško, Tkalčič, Lesjak in trener Gobec. Foto: EDO EINSPIELER lopsajdl Sinoči se je začelo tekmovanje slovensko-hrvaški rokometni JI za pokal neodvisnosti. Celja- iso v Golovcu igrali z Rudar- m, sodelujejo pa še Slovan, hvenj Gradec ter štirje naj- oljši hrvaški ligaši: Zagreb, Mveščak, Zamet in Bjelovar. jeprav je žreb opravljen, se bo- i klubi sproti dogovarjali okraju igranja. Ekipa Slovenj hdca bi morala včeraj gosto- ti na Reki, vendar se je z ekipo tmeta pomerila v domači dvo- iiii, največ zapletov pa bo ijelovarčani. * * 4= V slovenskih rokometnih re- ^zentancah bo zanesljivo naj- igralcev iz vodilnih ekip su- fii^e Olimpije in Celja Pivo- "nie Laško, zato je toliko bolj sumljiv predlog, da bi bila tre- Bja obeh ekip Antun Basic in '"Je Tiselj tudi reprezentančna 'lektorja. * * * košarkarji Prebolda si na moč % napredovanja v II. repu- ^ko ligo, zato so se okrepili ^fkdanjima branilcema Celja 'šom Govcem in Aleksandrom ^^om, ki sta svojčas sodila najbolj obetavne slovenske ^rkarje. V prijateljski tekmi Celju a si je nekdanji ju- ^^ovanski reprezentant z zlato "l^jno z mladinske balkaniade Sašo Govc pretrgal Ahilovo *'i'o, a so Preboldčani v 1. kolu ^očne lige-center s Turkom ^iočk) vseeno po dveh podalj- ^ premagali Grosuplje »5:80. * * * ^^ntjurskemu Alposu se je ^ifnjih letih nekajkrat za ma- ^^ost izmuznilo napredovanje '^L, letos pa so njihovi načrti ^'^'nlajeno ekipo nekoliko bolj c''T^ni. Na startu so po podalj- ^ izgubili v Slovenj Gradcu ^Knio so zaradi 56 osebnih na- ^ končali s samo tremi košar- - nato pa trikrat zapored ^Sah in po 4. kolu so na vrhu I ^ice skupaj s Pivovarno La- ^ in Polzelo, ki je še edina ne- * * * ošarkarji so v prvih "^^h rdeče skupine SKL doži- veli vrsto pričakovanih porazov, toda najbolj boleč je vendarle iz- pad Aljoše Jeriča na tekmi 4. ko- la v Podbočju, ko je grozil sodni- koma in dolenjskim košarkar- jem. Jerič jc bil kaznovan s 6 tekmami prepovedi igranja, kazen pa je doletela tudi Konji- čana Smida, ki je po tekmi z Ili- rijo žalil sodnika. Prepoved igra- nja na eni tekmi je že odslužil, v najbolj neprijetnem položaju pa je zdaj Rogaška, saj se vse tehnične napake iz lanske sezone avtomatično prenašajo. Z 10 tehničnimi napakami je na vrhu črnega seznama slovenskih ko- šarkarskih ligašev. * * * V naslednji sezoni bo v SNL tekmovalo 18 klubov, zato jih bo letos izpadlo kar pet. To je sicer še samo predlog Nogometne zve- ze Slovenije, ki pa je v celoti upoštevala mnenja in stališča klubov, zato bodo spremembe skoraj zanesljivo potrjene na de- cembrskem zasedanju konferen- ce NZS. Drugoligačka prvaka se bosta neposredno uvrstila v SNL, v sezoni 92/93 pa se obe- ta še ena novost: enotna II. liga, število klubov pa bodo določili pred spomladanskim nadaljeva- njem prvenstva. * * * Ob vrnitvi Matjaža Cvikla v matični Rudar so Mariborčani dvignili precej prahu, toda NZS je dokončno sklenila, da je Cvikl pravilno registriran za Velenjča- ne. Pač pa sta še odprta dosjeja Pevnik (I. Kladivar - Koper) in Kraševec (Svoboda - Dravinja) in očitno se bo vse končalo z do- ločitvijo višine odškodnine za prestop, saj bi bila z razveljavi- tvijo registracij vprašljiva celo regularnost prvenstva. * * * Kegljavke Ema so imele mož- nost, da bi v AS (S slovenski) ligi sodelovale z dvema ekipama, a so jo zavrnile. Za drugo ekipo nima pravice nastopa najboljših šest kegljavke lanske sezone: Kardinar, Šeško, Petak, Tkalčič,' Grobelnik in Gobec, vse druge pa lahko neomejeno nastopajo za prvo ali drugo ekipo. Po daljši odsotnosti se je minuli teden na streže vrnila Tanja Gobec (s 483 keglji rekorderka kegljišča na Golovcu), dokončen come-back pa je napovedan za sredino no- vembra in derbi Emo Celje - SCT Ljubljana. V novih razmerah so se očitno najhitreje znašli karateisti in tako bosta lanska zvezna Ugaša Ruše in Boris Kidrič (Maribor) tekmovala v novoustanovljeni ligi Alpe-Jadran. V soboto pa se je s tunirjem v Žalcu (na sliki, foto: Tone Tavčar) začelo slovensko prvenstvo in čeprav je več kot polovica ekip iz naše regije, se jim bo v konkurenci s tremi ljubljanskimi klubi najbrž izmuznil naslov in z njim napre- dovanje v ligo mednarodnih razsežnosti. 16. STRAN - 31. OKTOBER 1991 »Ko ostanete goloroki. Je volna strašna stvar« Danilo Sllvnlk, znani slovenski novinar, avtor knjižne uspešnice Sto osamosvojitvenih Hnl, o knjigi, slovenski politiki, vojni, Moskvi, novinarstvu. Knjiga, ki je prvič izšla 10. septembra je bila že dvakrat po- natisnjena in spet razgrabljena. Z mnogimi dilemami tistih usodnih dni se je mogoče sedaj hladnokrvno spogledali. Vendar pa se zgodba nadaljuje, samo naslov bo moral spremeniti pi- sec knjige, ki ji je konec zaslutil že davno, daleč proč v sorodni družbi... Odgovoriti na prvi napad v glavnem se večina strinja, da je knjiga vznemirljiva, nape- ta, so pa pomisleki o njeni vero- dostojnosti. Kakšno dokumen- tarno vrednost pripisujete svoji knjigi? Dokumentarna vrednost pri takih stvareh je vedno veliko vprašanje. Povod je jasno pove- dano, kaj je avtentično, kaj je iz druge roke, kaj je bilo povzeto na način »o tem se je govorilo«, »o tem se je slišalo«, »bilo je re- čeno«. Zelo sem pazil, da so se uporabljali pogojniki, naj bi bi- lo, je bilo rečeno, baje je bilo rečeno. Knjiga je metodološko tako narejena, da se te stvari da ločiti. Slišati je povšalne obtož- be z nekaterih strani, da se ne vem kolikim stvarem ne da ver- jeti. To sploh ni res. Mislim, da ima knjiga zelo veliko verodo- stojnost, da pa seveda pri mno- gih dogodkih nisem bil zraven, kar je normalno in čisto razum- ljivo. Bil sem prepuščen tistim, ki so stvar interpretirali. Kdo pa recimo lahko kontrolira te, ki so to interpretirali? Tega pa ni. Če Danilo Slivnik se je rodil leta 1950 v Slovenj Gradcu. Leta 1977 je diplomiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo iz politologije. Do leta 1981 je delal na Zvezi sindi- katov Slovenije, kjer se je uk- varjal z mednarodno dejavnost- jo, vmes pa je bil na podiplom- skem študiju v Haagu, na insti- tutu za družbene vede. Od leta 1981 do 86 je bil dopisnik Dela v Moskvi, po VTnitvi je tri leta delal v zunanje politični redak- ciji, dve leti kot urednik notra- nje politične redakcije, od lani pa je namestnik glavnega in od- govornega urednika ČZP Delo. bi hoteli tako verodostojnost do- seči, potem sploh ne bi bilo zgo- dovinskih knjig. ^ Kako ste dobivali podatke? | Vse je bilo povezano z vsakod- i nevnim novinarskim delom, na Delu. Tu smo bili vsi zelo inten- zivno vpeti v dogodke v času teh stotih dni. Takrat sem si zbiral in beležil del stvari, ki jih nismo uporabljali sproti oziroma na katere sem v posebnih pogovo- rih naletel. Na koncu sem glavne protagoniste knjige s tem sezna- nil. Najbolj zanimiva stvar pa so, in temu se ljudje čudijo, na primer očitki enih politikov na račun drugih. Ti so iz teh zad- njih pogovorov. Za Školča se v knjigi ugotav- lja, da je pni dan vojne želel objaviti razglas, kjer piše, »da morata Janša in Peterle odstopi- ti, ker sta slovenskemu narodu lagala, da ne bo vojne« in da je »treba obsoditi grobo kršitev človekovih pravic s strani TO, ker za barikade uporablja civil- na vozila.« Se vam je že oglasil? On sam se je oglasil z enim kratkim pismom, bolj z anekdo- to, kot pa z resnim pojasnilom. Kdor je to bral, vse te reakcije, če si to kdo natančno pogleda, nihče ne zanika teh dogodkov. Tudi za ta dogodek velja, da jaz nisem bil zraven. Bil sem o njem j obveščen. Priznam, da sem zanj zelo pozno slišal, morda kakšen mesec kasneje. To je bila zelo skrbno varovana skrivnost, to je vedelo samo nekaj ljudi iz naj- ožjega vodstva Liberalno de- mokratske stranke in tudi iz te- ga kroga je ta informacija prišla. Ko sem jaz to izvedel, sem bil ravno pri pisanju knjige, pri ti- stih dneh, ko tudi nisem imel časa širše preverjati. Pri dveh osebah sem preveril in obe sta to potrdili. Dopuščam možnost, da ta zgodba ni popolna, da je treba kaj dodati, nikakor pa ni res, da bi bila v osnovi ta informacija napačna. To, kar se jim očita, da so bili do konca prestrašeni tisto jutro, da se niso mogli znajti, da niso vedeli, kaj bi napravili, da so se eni najprej zaleteli in po- slušali za vso okriviti vlado, Janšo in Peterleta, to je čisto res. V knjigi so dimenzije tega jasno poudarjene, vse to je napisano na strani in pol, o tem ni na primer posebnega poglavja, da bi zdaj nekdo lahko rekel, da je to bilo namerno postavljeno z ne vem kakimi daljnosežnimi poli- tičnimi cilji. Sodite med zelo obveščene no- vinarje. To je zelo relativno, kaj je ob- veščen novinar. Veliko je odvis- no od tega v kakšni poziciji si, v kakšnem mediju delaš. Najbrž tega ne bi mogel napisati, če bi bil v službi pri Gorenjskem li- stu. Da je Delo eden od osred- njih slovenskih listov, da torej imamo pristop do ljudi in do do- godkov, to je res bila velika prednost. Drugo pa je to, da se moraš nenehno boriti za infor- macije. V zadnjih dveh, treh le- tih se je le prebila novinarska filozofija, da ni novinarstva brez takšnih in takšnih virov, oseb- nih stikov, in na tej osnovi lahko potem nekdo reče ta je obveščen ali pa neobveščen. Bili ste med največjimi priga- njalci pospešenega slovenskega osamosvajanja in med tistimi, ki so najprej verjeli, da je Jugosla- vija pred zlomom. Odkod tako zgodnja napoved? Nekatere procese človek lažje vidi, če jih neposredno spremlja. Da Jugoslavija razpada po seg- mentih, se je dalo slutiti na ti- stih neskončnih, nočnih sejah CK ZKJ, ki so odpirala vse na- sprotja. Najprej je začela razpa- dati jugoslovanska partija, kot avantgarda tistega, kar naj bi bilo jugoslovanstvo in Jugosla- vija. Druga prelomna stvar, ki je pokazala, da jugoslovanska travma ne more več dolgo traja- ti, pa je bilo Kosovo. Največja iluzija je bila, da bi se dalo nekaj sistemsko urediti. Konfliktnih stvari, kot je Jugoslavija, se ne da sistemsko urediti. Zal tega dolgo ni hotelo videti tudi slo- vensko vodstvo. »Rad bi zanikal očitek, da sem pisal o stvareh, za katere mogo- če nekateri niso vedeli. Glavnim protagonistom sem vsem pove- dal in sem jim na koncu dal možnost, da so svoje izjave do- polnili. Takrat, ko so točno ve- deli, kaj delam, so povedali to, kar so povedali. Takrat je Peter- le povedal vse na račun Rupla, Rupel na račun Peterleta, isto velja za predsednika Milana Kučana. Milan Kučan je nekaj najbolj uničujočih kritik izrekel v teh zadnjih pogovorih.« Ste pričakovali tak razplet za Slovenijo? Ste pričakovali vojno? Ne, nisem pričakoval vojne in tudi ne tako hitrega razpleta. Politični procesi se razvijajo po nekih predvidljivih kolesnicah, so pa vedno dopolnjeni z he- predvidljivimi stvarmi, ker so splet nekih na novo nastalih si- tuacij. Hiter razplet slovenske krize in slovenske vojne je ena takih stvari. Zakaj jo je Slovenija tako po- ceni odnesla? Hm, poceni odnesla? Ja, tudi to je relativno. Če to pogledamo skozi opcijo vojne pri nas in na Hrvaškem, je treba vedeti, da se je vojna v Sloveniji začela z isti- mi nameni, kot na Hrvaškem. Podrediti Slovenijo. Le da je pač bila podrejena slovenski stvar- nosti. S slovensko izkušnjo so jugoslovanska vojska oziroma zvezne institucije začele vojno drugače, ampak to ne spremeni samega dejstva, da se je Sloveni- ja temu uprla. Mi smo se uprli in prilagodili nekemu pritisku, mi bi se v nekih drugih okoliščinah temu ravno tako uprli. Če je oster vojaški napad, odgovorite z ostrejšo obrambo. Slovenija jo je samo na prvi pogled poceni odnesla... no, mislim, absolutno jo je, že zato, ker konec koncev nimamo nobenih velikih razbi- tin, kot jih imajo sedaj na Hrva- škem. In vi ste rekli, da je treba iti do konca. Ja. Kar spomnite se, kaj se je dogajalo okoli mitinga v Ljub- ljani 1. decembra leta 1989. Ga dovoliti ali ne? Eni so rekli, da dovolimo. Ti mitingi so bili po- hod na institucije. To je bila si- cer še salonska revolucija in voj- na, ampak ko vam, narodom in narodnostim, enkrat uničijo in- stitucije, vam uničijo tiste legi- timne osnove, na katerih se rela- tivno z lahkoto upirate in ohra- njate. Potem se lahko zatečete samo na ulico, k molotovkam, napadom na tank, kar je pa veli- ko težje in zahteva več energije in v bistvu zahteva takoj žrtve in za to se težje odločite. To je dile- ma Albancev. V hipu ko so oni dovolili, da so jim razpustili skupščino, so oni izgubili svoje državne institucije. Brez držav- nih institucij so ostali goloroki. In ko ste goloroki, je vojna straš- na stvar. V tem pogledu ni bilo nobenega dvoma, ali dovoliti miting, ki je hotel oslabiti oziro- ma ukiniti slovenske državne institucije ali ne. Hrvati? Drug primer. Reagirati je treba na pr- vi napad. Vsaka kasnejša stvar je prepozna. Hrvati niso reagi- rali na pravi napad, in, evo, kje so. Biisicovit vzpon miadega Slivniica V novinarst\'u ste se znašli po naključju, kako je to bilo? To je povezano s tem, kako sem postal dopisnik v Moskvi. Takrat sem se sploh začel uk- varjati z novinarstvom. In takoj dopisnik? To je skoraj nemogoče. Predtem sem delal na Zvezi sindikatov Slovenije, kjer sem se ukvarjal z mednarodno dejav- nostjo, vseskozi sem nekaj pisal in tako sem večkrat pisal tudi za Delo. Poleti sem se vrnil s poto- vanja po Sovjetski zvezi in sem napisal štiri tekste za Sobotno prilogo. V tistem času je zbolel tedanji Delov dopisnik Vlado Jarc in tako je nastala luknja, ki je na Delu morda niso mogli za- polniti. Hotel sem še na potova- nje v Poljsko, ker sem tam spoz- nal svetovalca Lecha Valense in sem vprašal na Delo, če napišem kaj še zanje. Takratni glavni urednik pa je dejal: »Lahko, si- cer pa imamo mi prosto mesto v Moskvi. Če pridete k nam, lah- ko greste v Moskvo.« Eni so se baje držali za glavo, to so mi potem povedali. To je bilo še v času Brežnjeva, to so bili precej svinčeni časi. Res. To je bil čas zaporednih smrti generalnih sekretarjev, kar je v kremeljskem zakulisju kasneje prišlo do izraza, ko so izbirali druge. Človek je v tem času lahko veliko bolj temeljito spoznal tehnologijo sovjetske oblasti, kot pa bi to lahko dru- gače. To je bilo zelo poučno. Vsi moji kolegi so rekli, da se prej v desetih letih ni toliko zgodilo, kot potem v dveh letih. To je bil res čas, ko je po strukturah raz- padala sovjetska družba in ko je postalo jasno, da to ne more ve^ dolgo trajati. Do tega sistema ste bili zelo ostro kritični. Takrat je bilo še veliko bolj j komplicirano. Koliko je bilo ta-< krat enega črtanja iz tekstov, koliko neobjavljenih tekstov, in to dobrih tekstov! Kako dolgo sem imel težave, da sem lahko] napisal namesto generalni se-] kretar, kremeljski šef. To je bilo i zagotovo dve, tri leta. Kje da bi si lahko privoščil pisati o kakš- nih ženah! Čeprav se je obseg kritičnosti potem na Delu hitro večal... Ko ste bili nekoč v Ameriki so vam vrgli na mizo tekste, ki ste jih pisali v Sloveniji. Kaj pa So\jeti? Vaš šef, Tit Dobršek, je moral leteti iz Moskve, ker je, v enem članku »podtaknil« akrostih Bojte se Rusov. So vas tam kontrolirali? No, ni bil na vsakem vogalu agent KGB-ja. Nekatere struk- ture pač spremljajo. Ta služba je bila učinkovita, strašna. Drugo je bilo spremljanje pisanja. To je »\ veleposlaništvu smo imeli posebno sobo, imenovali smo jo podmornica, in v njej naj se ne bi prisluškovalo. Tam smo sedeli in nam je veleposlanik naštel ta stavek, pa oni stavek, pa tretji stavek... Dvakrat so me pokli- cali na so\jetsko zunanje mini- strstvo, mi izrezali članke, in mi rekli »tako pa tako, pa še to, da se bomo drugače pogovarjali.« Eno leto sploh nisem mogel po- tovati v notranjost Sovjetske zveze, ker vedno, ko sem kaj re- kel, ni bilo kart.« bil čas, ko smo ponosno izjavlja- li, da smo na istih ideoloških po- zicijah, kot Sovjetska zveza, kjer je imel naš veleposlanik privilegije, kjer je biti iz kroga socialističnih držav pomenilo imeti poseben status, ugodnosti, ko smo se zavestno po uradni, državniški, beograjski volji po- stavljali na njihovo stran. Po tej logiki je bilo seveda tako, da so Rusi vse prebrali, pošiljali depe- še v Beograd in iz Beograda so prihajale nazaj v Moskvo preko zunanjega ministrstva. Meteorsko ^t. mk, po vrnitvi i 1^ kaj hitro pr\£\ najprej notran ^■ pa ste namesi^ odgovornega ,J Ijiva prodornost™ No, ne vetu t dela, nekaj tr^.'^ m so pač naslajal rimi se ni bilo A'' viti. V eni sku" smo se ujeli v J? če je to prisp^J promociji, kotie ! v zadnjem oh^ kadrovsko urpi ' da bi bih na o^' ljudje, ki ustref spektivo slovensi,;' No, za vodstvo, dilno pozicijo vi), bil hud boj v so bile kakšne prevladala vajjng' škom? Ja, na nek načir,, eni strani je to bij stojnost medija, ki ravni Delo ustanov pa je bil to boj z; novinarskega dela časopisa Delo z ve cijo, kot je bila neli zacijaČGP. Ta mu la podporo že dalj videlo se je, da s politično in poslov j iti, kakor se nn osamosvojiti. Bilo s širšim koncepti dom na svet, po i nekako odvijal spopad. Sta si Novice i z Dobrškom? V glavnem, no, pa je potem sodeb Produkcija Dela majhna za takoi zato smo si moral kaj, da bi jo povi strani pa so No\i ma in so naš zasi tuacije, ko tudin kako bo z nada z novo lastninsl novim zakonom i Pasti podržavljai Ste se morda i ce Slovenca, ki m mentno najavljal, tako prepričljiv. Ni bil, ampak! venec še ni izreki de. Pri Slovencu zamenjajo Andre] niki argentinskej vložili v novo pr« ca 250 tisoč dolai te investicije je i akcija s karticam so po naših infon sle rezultat. Seve kurenca, ki bi nai noma prizadela-^ lativno. Treba j« naklade vseh slov sov na rentabilni treba, da potem tisoč izvodov na« pet tisoč, ker bo^ no tiste, zaradi' labilni, in so že relativno hitro konkurenca, tudi rM.ALAŠEVIČ 31. OKTOBER 1991 - STRAN 17 ^Ifi bi rad bil glavni »mosvojitvene evforije bo konec. Za novinarstvo I najbrž prišli drugi časi. Lodki so omogočali medi- ja so to s pridom poslovno sijali, zdaj je pred nami ob- L umiritve. To bo imelo \g na poslovanje v smislu 'nianja javnosti. Treba je ^evati splošno upadanje ^gida, kupne moči, kar se Se poznalo pri medijih. Re- ^,[jo težki časi so pred nami. jj,^^ da se ta hip v Sloveniji ^,jč ljudi ukvarja z novinar- Torej bo nekdo moral od- jj To so problemi, ki čakajo novinarske hiše, zdaj je sa- \.prašanje, kako bo katera L šla iz tega. Treba bo izdaja- Lveč proizvodov. Mi imamo ^ya, tri orožja, o katerih pa Ijda ne moremo govoriti. bi lahko rekli o kakovosti renskega novinarstva? 'jlislim, da je dobra. Slovenci marsičesa nismo naučili |y,eh, treh letih, v novinarstvu smo se kar veliko naučili. Mi- da so vsi časopisi še kar liri, dobre so lokalne radijske jUi ste v zadnjem času slišali, je televizija odprla kakšno lo temo? Ni! Radio jo je mo- jte, Vemo, kako je bilo z vojno, se hudo poenostavlja. Vojne [dobil Jelko Kacin, vojno so iliili mediji, poročevalci s tere- i ne pa neke namišljene ti- jrae konference v Cankarje- m domu.« staje. Še najmanjši napredek napravila, žal, ljubljanska te- rizija. To je izkušnja, ki kaže i pomeni podržavljanje neke- imedija. Kar poglejte, kdo da- 5odpira nove teme. ? kakšnih odnosih ste s seda- m ministrom za informiranje ftom Kacinom? S prejšnjim, anetom Staničem, ste se hudo tpirali. Žal moram, reči, da nismo nikakršnih odnosih z Jelkom Kinom. On pusti nas pri miru, poskušamo pusititi njega pri [U, kar mogoče ni dober znak. vem, mogoče on kaj pri- ivlja. z njim lažje uskladiti novi ion o informiranju? & bo ga lažje, mislim, da bo ije. On je že ob vojni in ob imerih televizije^ dokazal, da br hotel biti glavni urednik ovenije. l^oslej ste nekatere stvari prav 'dvideli. Pa napovejte, kaj se 'ilogajalo na slovenski politič- »eni v prihodnjih mesecih. Izkušnja s SDZ je prinesla ve- '0 večjo previdnost pri celotni ženski politiki, kot pa je ka- ^ na prvi pogled. Formalno 'vno, kaj pa je razpad SDZ? ^ za 11 poslancev, ki bi jih "tios lahko kompenziral skozi "jo skupščinsko in strankar- "mašinerijo. Ampak bolj za- "^ivo je, da je ta razpad pov- '^il mnoge dileme pri ljudeh, "astopajo v Demosu. Kar po- ■l^e, kaj zadnje dni govori Jože '^lik, s kom se druži. Z Rast- Močnikom! To si je bilo ^ enim mesecem še totalno ^ogoče zamišljati. Mislim, da i^^sna opcija, ki je bila realna ^fnativa, na nek način kar za- ^^'Ijena. Zdaj prihajajo razna ^a, ljudje se ograjujejo, puš- si manevrski prostor. To J"^'!!, da v bistvu že vidijo dve stvari: da ne bo tako ''Stavno preurediti Demos fdno desno koalicijo, in da J a izgublja tla pod nogami I', hitro, da Lojze Peterle ^^no hitro izgublja vpliv in ''^dovanje. Kaj bo, je še zme- l^^žko reči. V politiki je vedno />. oni se hitro lahko zberejo, j'^'orijo, zaustavijo nek raz- ''i smer razvoja. Dejstvo pa ' so se vsi zamislili, da vsi f^j'' neke druge izhode, kar ifc^^^i, da niso več prepričani •^tni sebe. ROBERT GORJANC Zlata zgodba iz umazanih časov Kdo Ho Mci KoštomaJ vrnil 37 kilogramov zlata? - Zlatarne Celje nastale iz nacionalizirane obrtne delavnice Ivanu Knezu, lastniku zla- tarne v Gaberjah, so leta 46 podjetje nacionalizirali. Bil je zaprt, odvzeli so mu tudi zlato družinsko premoženje. Družino so izgnali iz stavbe, v kateri je stanovala. Bili so časi, ko je bilo lepo bogatim, bili so časi, ko je bilo lepo revnim. Zdaj naj bi bilo lep- še vsem. Tudi nekdanjim bo- gatim, ki zdaj vlagajo zahte- ve za vrnitev premoženja in čakajo na to tretje ob- dobje .., Ena od njih je Ivica Košto- maj, hči pokojnega zlatarja Ivana Kneza, ki danes živi na Kersnikovi ulici v Celju. V ulici, kjer stojijo tudi celj- ske Zlatarne, naslednice očetove obrtne delavnice. Ivičin oče je umrl brez vsega, čeprav je z lastnimi rokami ustvarjal tisto, kar je v mate- rialnem svetu človeštva naj- več vredno. Kal(o le nastala celjska Zlatarna? Zlatarna Celje sodi med najstarejša (obrtna) podjetja v Celju. Razvijala se je iz majhnih obrtnih delavnic in obratov, nato pa prerasla v industrijsko dejavnost, ki se je že pred mnogimi leti uvrščala med vodilna tovrst- na podjetja v Evropi in se mednje uvršča še danes. Zlatarsko obrt v Celju je mogoče zaslediti v starih davčnih knjigah. Leta 1783 je vpisana pod imenom moj- stra Dicrimisa, leto dni kas- neje pod imenom Julija Khetza. Kasneje je prehajal iz rok v roke, večinoma pa so se z njo ukvarjali italijanski priseljenci. Leta 1834 je opravljal zlatarsko obrt Jo- žef Taborinij, deset let kas- neje jo je predal Ivanu Pacc- hiaffu. On in njegov sin Franc sta celjsko zlatarstvo lepo razvila. Frančev sin Franc mlajši pa je že ustvaril vse pogoje za zlatarsko indu- strijo v Celju. Obrtne prosto- re je iz tedanjega glavnega trga preselil v novo obnov- ljeno stavbo v Gledališko ulico in leta 1894 pri teda- njem okrožnem sodišču v Celju vpisal novo podjetej - 1. štajersko tovarno bižu- terije. Tovarna je leta 1905 Nekdaji, prvi lastniki Zlatarne Celje: Ivan Knez, August Pacchiaffo in Alojz Knez. Ivica Koštomaj lahko spomine na otroštvo obuja le še s pomočjo fotografij. poto: EDO EINSPIELER Nekdanja Knezova Zlatarna Celje v Gaberjah. Po vojni so jo nekaj časa uporabljali za skladišče, potem pa so jo porušili, Zlatarno pa prestavili na sedanjo lokacijo zaposlovala že osemdeset delavcev. Ker sin Franca mlajšega. Avgust Piacchiaff, ni nada- ljeval družinske zlatarske tradicije, je podjetje prišlo pod upravo delniške družbe. Leta 1920 pa je nastalo novo podjetje z imenom Zlatarka. Bilo je podružnica zagreb- škega podjetja, a je prej kot v letu dni propadla. K temu sta precej pripomogla brata Alojz in Ivan Knez, ki sta 1. januarja 1921 ustanovila no- vo zlatarsko podjetje v Zi- danškovi ulici. Ta datum se priznava kot začetek razvoja Zlatarne Celje. Ivan dobi in izgubi »štiri leta je bil oče zlatar- ski vajenec,« pripoveduje Ivanova hči Ivica. »Z bratom Alojzem sta začela tako re- koč iz nič. Vztrajno sta dela- la in leta 1925 sta pri okrož- nem sodišču v Celju registri- rala javno podjetje pod ime- nom Knez in Co. Podjetje je imelo sedež v Tovarniški uli- ci v Gaberju, kjer smo tudi stanovali. Za družabnika sta vzela Avgusta Pacchiaffa. Leta 1934 pa sta se očetov brat Alojz in družabnik Av- gust v Trstu smrtno ponesre- čila z avtomobilom. Takrat je oče prevzel vse obveznosti do podjetja, Avgustovi ženi, ki so jo še šteli za solastnico tovarne pa je izplačal njen delež.« Časi od takrat do druge svetovne vojne so bili res zlati, pravi Ivica. Podjetje je zaposlovalo do 120 delavcev, letno je predelalo 60 kilogra- mov zlata in 500 kilogramov srebra. Z drugo vojno pa so se časi povsem spremenili. Okupator je zlatarni odvzel vse moške delavce in Ivan je zlatarno komaj reševal in vzdrževal. Po osvoboditvi je zlatarna za nekaj časa po- novno zaživela, 5. julija 1946 pa so jo nacionalizirali in 11. februarja 1948 izbrisali iz registra. Takrat je začela po- slovati Zlatarna Celje. Ivica ob pogledu na foto- grafije velike stavbe, na ka- teri je bilo nekoč ime njene- ga očeta, umolkne. Besede se umaknejo spominom. Stavbe danes ni več. »Kmalu potem, ko so podjetje nacionalizira- li, so tudi nas izgnali iz stav- be. Dejali so, da bo tam samo še tovarna in nameščenci.« Skupaj s podjetjem so seve- da nacionalizirali tudi zlato in ostale dragocene materi- ale, ki so bili v podjetju, ne- kaj zlata pa so kasneje od- krili še pri Ivanu doma in ga obtožili »kraje«. Družina se je potem preselila na Kersni- kovo ulico. »Ostali bi na ce- sti, če ne bi nekaj let moja mama imela tu svoje hiše. Ce bi bila pisana na očeta, bi jo ravno tako nacionalizirali in ne bi imeli kam iti,« se spo- minja Ivica. V hiši živi s si- nom, ki dela v Zlatarni, še danes. Stavba v Gaberjih pa je bila potem nekaj let skla- dišče, nato pa so jo porušili. Tako se je - ironija usode - tudi zlatarska dejavnost v Celju okoli leta 1967 prese- lila na Kersnikovo ulico... Zaradi očeta, zaradi živcev.. »Vložila sem prošnjo za vrnitev očetovega premože- nja,« pravi Ivica, »toda, kaj mi bodo vrnili? Hišo, v kateri je imel oče zlatarno, so poru- šili, v nov objekt na Kersni- kovi pa tudi ni bilo vložene- ga tako malo, da bi mi lahko kar tako vrnili. Edina mož- nost, ki ostaja, je, da nam vrnejo vsaj zlato, srebro in kamne, ki so bili skupaj z zlatarno nacionalizirani. Ali pa da nam del premože- nja izplačajo. Če zaradi niče- sar drugega, zaradi let, ko smo izgubljali živce. Zaradi časov, ko so človeka, ki je kaj imel, poniževali. Pa čeprav si je vse prislužil z lastnimi ro- kami,« je odločna Ivica Ko- štromaj s Kersnikove ulice v Celju. S tiste ulice, kjer da- nes kraljuje tudi Zlatarna Celje... NINA-MARUŠKA SEDLAR 18. STRAN - 31. OKTOBER 1991 PISMA ODMEVI_! G. prim. dr. Jožetu Arzenšku! (Zahvala in dopolnilo za pri- spevek zgoraj omenjenega go- spoda z dne 24. 10. 91 z naslo- vom »G. Janezu Črneju«). Prijetno sem bil iznenaden nad prijaznim opozorilom in svarilom g. prim. dr. Jožeta Arzenška, na moje grde razva- de in slab vzgled, ki ga kot ekolog in predsednik - Dru- štva za varstvo okolja Celje -, dajem in kaj čaka mene in mo- je soljudi, ker kadim. Posebno toplo mi je bilo pri srcu, ker se vsebina prispevka zelo ujema z vsebino pisma, ki mi ga je pred 4 leti pisala zelo priza- devna ekologinja celjske Cin- karne ga. Vida Planinšek. Ona me je namreč podučila, da cin- kamiški dimniki ne pomenijo nič vis-a-vi mojega kajenja. Gj. Arzenšek me je sedaj končno prepričal, da slovenski pregovor »prdec je za devet doktorjev« in njegov ulomni- ški računski izid (doktor je za devetino prdeca) le ni vedno točen. Vaša dobro namerna zdrav- niška skrb in dosledna uteme- ljitev, me je prepričala, da mo- ra biti ulomniški računski izid slovenskega pregovora nekoli- ko višji v prid »doktorju«. Vaš hvaležni - živinozdravnik JANEZ ČRNEJ P. s. Dopolnilo! Kadilci v zdravem in čistem okolju vdiha jo preko cigaret tudi težke kovine, arzen in še kar nekaj drugih strupenih snovi. Veliko jih izkašljajo in izpljuvajo. Nekadilci v Celju pa morajo brez svoje volje vsako leto vdihniti kakšen kilogram stru- penega in radioaktivnega pra- hu, ki ga v stotinah ton spušča v zrak Cinkarna, Železarna, Emo, Aero, kurišča in promet. Zaradi tega je celjska umrlji- vost največja med 30 in 60 le- tom in je življenjska doba krajša za nekaj 10 let. Že to, da Celjani manj kašljajo kakor konjičani, (kljub 4 do 5-krat večji obolevnosti Celjanov) daje slutiti, da jim strupi in radioaktivna snov v zraku pa- ralizirajo pljučne migetalke in s tem stmpeni in radioaktivni prah ostaja v plučah. Po špe- kulativnih navedbah dr. Er- javca pa so v tem primeru ka- dilci v Celju lahko na boljšem, saj sluz, ki se nabira radi kaje- nja preprečuje vdor teh stru- penih in radioaktivnih snovi v sama pljuča. Nekadilci in kadilci, ki pa morajo ležati v celjski bolnici, pa dobijo za priboljšek še boj- ne strupe, ki se tvorijo pri »cmarenju« (sedaj vsak večer po 18 uri) odpadkov zdrav- stvenega centra iz celjske re- gije. Ker je bil prim. dr. Jože Ar- zenšek spec. derm., namestnik ministra za zdravstvo, ravna- telj celjske bolnišnice, pred- sednik celjskega zdravniškega društva ter predsednik rep. zdr. sindikata, mora vse te hu- de probleme dobro poznati. Zato mu svetujem naj prevza- me mesto patologa, saj patolo- gi vse vedo in vse vidijo samo - prepozno. Odgovor gospodu Zdravku Mastnaku Gospod Mastnak, ker je vaše vprašanje glede »pleskarskih del v rezervoarju« povsem de- plasirano, nanj sploh ne odgo- varjam. Kar pa se tiče g. župnika, bi bil na vašem mestu zelo previ- den. S kakšno pravico napa- date človeka (g. župnika), ki ga sploh ne poznate, še manj delo, ki ga je on organiziral in opra- vil s pomočjo župljanov v ko- rist župnije in kraja Dramlje? Spotikate se ob zapuščeni mežnariji pri sv. Uršuli, ki ni samo »baje« ampak je last župnije Dramlje. Prav tako se spotikate ob zvoniku v Šenti- lju, ni pa vam znano, da je v cerkvi pripravljen material za popravilo zvonika (novi škrilj), vse tisto, kar pa je že popravljeno pa načrtno spre- gledale. Naj spregovorijo dejstva. Župnišče: nova električna in vodovodna napeljava, central- no ogrevanje, novi tlaki, po- polnoma nova streha, nov in- ventar v župnišču, kopalnica in sanitarije. Župnijska cerkev: nova fa- sada, nov bakren zvonik z dve- ma okrasnima bučama, nova streha in popravljeno ostrešje z bakrenimi žlebovi in otočni- mi cevmi, celotna cerkev na novo prepleskana in obnovlje- ne freske, nova električna na- peljava in centralno ogreva- nje, nov marmornat tlak in hrastove klopi ter ozvočenje. Veroučna učilnica: povsem prenovljena od strehe do tal, znotraj in zunaj. Podružnična cerkev Matere božje v Marija Dobju: nov ba- kren zvonik s strelovodom, ba- krena obroba ob zvoniku, ba- kreni žlebovi, otočne cevi in police na oknih. Sv.Egidij (Šentilj): obnov- ljena streha z povsem novim ostrešjem. Sv. Uršula: novo ostrešje in streha na severni strani, nov bakren zvonik z obnovljenim strelovodom, ki so ga čmogra- ditelji poškodovali in ga je moral g. župnik septembra ob- noviti in plačati iz župnijske blagajne. To je prispevek čr- nograditeljev - škoda v korist župnije? In takšne črnograditelje vi zagovarjate, g. Mastnak. Vsi podatki so iz kronike župnije Dramlje od 1982-1991, strani 30-33. G. Mastnak, očitno vam ni znano, da duhovniški poklic ni najprej v obnavljanju cerkve- nih stavb, ampak v oznanjeva- nju evangelija. Torej »propa- dajoči objekt« pri cerkvi sv. Uršule in tudi »streha zvo- nika« na cerkvi sv. Egidija ni identična podoba drameljske- ga g. župnika, ker vsa navede- na gornja dejstva to zanikajo. Ob malenkosti se lahko spo- tikate, celote pa ne poznate. Vsa ta popravila so bila opravljena s pomočjo veliko- dušnih darov župljanov in nji- hovega prostovoljnega dela. Pisci takšnih člankov, kakršen je vaš, ne prispevajo ničesar, žalijo pa poštene in dobrohot- ne župljane. Modrost starih se glasi: »Če bi bil molčal, bi ostal mo- drijan«. MARKO ZIDANŠEK, Celje PREJELI SMO Sporna inšpektorica Najprej izraženo zadovolj- stvo, ker je Komisija za var- stvo okolja opravila obsežno in temeljito delo v zvezi z na- meravanim sežigom poplavlje- nih zdravil. Ker smo prepriča- ni, da ugotovitve in predlogi komisije ne bodo obtičali, saj jasno kažejo, kje je treba iskati krivca, dodajamo še nekaj na- šUi izkušenj o ravnanju glavne sanitarne inšpektorice dr. Metke Macarol-Hiti. Pripomi- njamo še, da je Komisija že pred časom sprejela našo po- budo, naj bi raziskali usodo odločb republiške sanitarne inšpekcije o sanaciji razmer, ki so neuresničene in jih in- špekcija podaljšuje iz leta v leto. Naj povemo, da imamo v na- šem društvu pisni dokaz o ig- norantskem obnašanju gl. in- špektorice o delu takih organi- zacij kot je naša. Sporočila nam je, da nima časa, da bi odgovarjala na pobude in predloge ter kritike takih or- ganizacij. Njen ignorantski odnos pa smo v Celju še pose- bej spoznali ob prevozu pirit- nih ogorkov iz odlagališča trd- nih odpadkov Cinkarne Celje pri Teharju (pri tem so naleteli tudi na posmrtne ostanke po vojni pobitih) do nove pregra- de odlagališča Za travnikom. Kljub pravočasnim opozori- lom je nastala ob cesti velika škoda, inšpekcija pa je le del- no ukrepala z veliko zamudo. Glavna sanitarna inšpekto- rica je tista, ki že več let do- pušča in omogoča, da polovico Celja pije nezdravo vodo s pre- velikimi količinami nitratov. Problem celo podcenjuje. Inšpekcija, ki jo vodi, je med drugim izdala odločbo o sana- ciji peči za sežiganje posebnih odpadkov v celjski bolnišnici. Vsi roki so že minili, problem pa še ni rešen. Republiška sanitarna in- špekcija je sredi leta 1989 iz- dala soglasje za uporabo dovo- ljenje cinkamiškega odlaga- lišča trdnih odpadkov pri Te- harju in s tem uradno omogo- čila, da tam še danes skrunijo grobišča. Za grobišča je mora- la vedeti, saj je bilo do takrat objavljeno že več člankov, pri- čevanj, na voljo je bila tudi knjiga. Sanitarna inšpekcija kljub temu ni odredila nika- kršne raziskave, tudi pozneje ne, da bi ugotovila dejansko stanje. Inšpekcija skrunjenje torej dopušča še danes, prav tako je dala predhodno soglas- je, da bo smel čez grobišča po- takati cevovod s tovarniškimi odplakami (cevovod je bil zgrajen na črno). Opozarjamo le na nekatere najbolj izrazite primere nena- vadnega ravnanja. Menimo, da bi s pregledom dokumentacije mogoče natančno ugotoviti, da gre za nesprejemljivo ravnanje državnega organa kot je repu- bliški sanitarni inšpektorat. Na koncu naj še dodamo, da po našem mnenju dr. Metka Macarol-Hiti, ki ne zasluži, da bi opravljala tako pomembno funkcijo, ne zasluži tudi, da predstavlja Slovenijo (prej Ju- goslavijo) v Svetovni zdrav- stveni organizaciji (WHO). Upamo, da boste našo pobu- do sprejeli. Po potrebi jo bomo na vašo zahtevo dopolnili. Društvo za varstvo okolja Celje, PETER KAVALAR Sporočilo za Javnost št. 12 Združenje lastnikov razlaš- čenega premoženja, njegovo predsedstvo ter odbori njego- vih podružnic prizadeto ugo- tavljajo, da se lastnina raz- laščencev še vedno odtujuje z odprodajo, dajanjem v najem za dobo 5, 10, 15 in več let ter z raznimi adaptacijskimi po- segi v nepremičnine razlaš- čencev. Ta dejanja pomenijo v pra- vem pomenu krajo lastnine ljudi, za katero je jasno, da jo bo treba vrniti. Tovrstnega od- tujevanja nikakor ni mogoče imeti za dobrovernega, saj je danes vsakomur poznano, da je zakon o denacionalizaciji že v zadnji fazi skupščinske pro- cedure. Združenje je že zdavnaj z vso odločnostjo javno zahte- valo, da se s ponovno krajo lastnine razlaščencev takoj preneha, v mesecu juliju 1991 pa predlagalo pristojnim orga- nom sprejetje intei-ventnega zakona o moratoriju na vse vr- ste prometa s premoženjem, ki je predvideno za denacionali- zacijo. Današnje stanje na tem po- dročju kaže, da se število teh primerov v zadnjem času celo zelo povečuje, kar pomeni, da so bili vsi napori združenja žal neuspešni. Zato Združenje lastnikov razlaščenega premo- ženja od Skupščine republike Slovenije zahteva, da takoj sprejme ukrepe, da bi razlaš- čenci čimprej dobili učinkovi- to pravno zaščito in da bi bil zakon o denacionalizaciji ven- dar že enkrat sprejet. ZDRUŽENJE LASTNIKOV RAZLAŠČENEGA PREMOŽENJA Predsednik: FRANC IZGORŠEK Poskrbite za nas žive! že kar v začetku bi se rad zahvalil gospodu Ahačiču in gospodu Rudiju Markoviču za članek, ki sem ga zasledil v Družini. Če bi si vsi tako prizadevali za nas »nemške vojake«, potem bi že zdavnaj bil narejen korak k naši rešitvi - od priznanja in povzračila vojne škode, do priznanja de- lovnih let. Vsi smo že kar v le- tih - bolni, invalidi, v slabih gmotnih razmerah, posebno tisti, ki imamo invalidsko po- kojnino. Dosti nas je, ki smo morali zaradi bolezni predčas- no v pokoj, leta med vojno se nam niso štela, in živimo da- nes od 4-5 tisoč tolarjev na mesec, pa še brez ženine po- kojnine, tako da živiva dva s to pokojnino. Ali naša vlada vse to ve? Če bi bil minister za reveže, da bi reševal naše pro- bleme, bi imel kaj delati. Ko smo živeli v kraljevini je bilo toliko beračev, da so ob cestah in po hlevih umirali. Ko je bila vlada KP je bilo dela, tako da ni bil nihče brezposelen, če je le hotel delati, obnavljala se je porušena domovina, gradile so se ceste, tovarne, bolnice in domovi. Ljudstvo je delalo, ne pa tako kot danes, ko samo postopa in štrajka. Kdor ne mora delati že za tako preveli- ke plače - v ozadju so mladi ljudje, ki bi radi delali za tako plačo. Učitelji delajo pol leta, ostalo so prosti in plačani, zdravniki pridejo v službo, ko se jim hoče. Bil sem v več bol- nicah in sem marsikaj opazil, kar ni v ponos naši zdravstve- ni službi. Naj se samo spomni- jo na tiste bolnike, ki si ne bodo mogli več privoščit zdravil ne zdravljenja. ]y[^ bi vedeti kako živi marsi^'^?'^ ra družina, oni pa z lepiu^ čami zahtevajo še več, Pri£ so, da bodo zdravili in pQj^ gali bolnikom, ne pa da si nijo denarnice, do bolnikov se oholo obnašajo. Kaj bou-?' mlada država ukrenila, boj!^ videli in čutili na svoji pravijo pa, da :e zgodovij'' ponavlja. Revež bo ostal revi di-ugi bodo še bolj bogat^' Sedaj pa še poziv vsem Neij' škim vojakom: zahtevajte sv ' jo pravico; čas je že, da ncU nekaj ukrene, saj nas je že tak" malo. Tudi na našo vlado atj liramo - storite že kaj, da s« krivica poravna! Danes se iščejo in ščitijo grobovi padlih, poskrbite šezj nas žive. Priznajte tudi nam leta, ki smo jih izgubili, ins^^^^ zato zelo prikrajšani pri kojnini. Upamo in čakamo. NEMŠKI V0JAJ5 Kakšna bo usoda vzgojne posvetovalnice v Celju "Vzgojna posvetovalnica v Celju je bila ustanovljeni pred 24 leti. Ustanovila jo j( celjska občina. Vseskozi jeor ganizacijska enota Centra zi socialno delo Celje. Zaposluje 5 strokovnih de lavcev (3 psihologe, 1 spec. pe dagoga, 1 soc: delavko) tereni administrativno delavko. V svojem razvoju se ni b drovsko razširila, za razlik od drugih slovenskih posveto valnic, s katerimi se lahko pri merjamo, npr. ljubljanski mariborsko, koprsko in novo meško. Ves čas našega delovanj smo širili delokrog delovanj in si vzporedno s tem prizade vali za ustrezno kadrovsk razširitev, vendar nam zadiq ni uspevalo. Vseskozi imam občutek, da nam občinsl oblastne strukture niso bil kaj prida naklonjene. Vsi delavci, ki delamo n VP, imamo tukaj že dolg d( lovni staž - nad 15 let. Prepii čani smo, da smo vsi in vsaka nas posebej s svojim znanjen izkušnjami in delom znati prispevali k razvoju celjski šolskih svetovalnih služb i dvignili tudi strokovno rave našega dela. Za ilustracijo navedimo n( kaj mejnikov našega stroko' nega napredka. Leta 1970, ko je bil vo