TEDNIK
Ptuj, 7. decembra 2000, letnik LIH, št. 49 - CENA 150 SIT
TA TEDEN/TA TEDEN
Pfuf ffi ra/e-
gove lepofhe
Ko smo na martinovo leta 1994 v romanskem palaciju
ptujskega gradu v družbi Radio-Tednik organizirali prvo
ptujsko avdicijo za bodoče manekenke in manekene, nihče
ni razmišljal o tem, da se bo iz tega razvilo kaj več. Pa se
je. Vsaka avdicija do sedaj je dala najmanj eno lepotico, ki
se je znala uveljaviti tudi zunaj tega okolja, leta 1996 tudi
prvo Ptujčanko miss Slovenije Alenko Vindiš in četrtouvr-
ščeno na istem tekmovanju Barbaro Cenčič, ki se ponaša
z doslej največ lepotnimi naslovi: leta 1997 je bila kra-
ljica Slovenije, njen je naslov miss Havoaiian Tropic in še
kateri. Ob Alenki in Barbari seje v teh šestih letih uspelo
na lepotni in manekenski oder postaviti najmanj desetim
dekletom, leta 1997 je bila Darja Koren na miss Slovenije
peta, Gordana Ogrizek pa doslej edina, ki se ponaša tudi
z naslovom z mednarodnega lepotnega tekmovanja. Leta
1998 so na tekmovanju za miss Slovenije blestele kar
tri Ptujčanke: ob kasnejši miss Miši Novak tudi udele-
ženki naše avdicije Manja Gojkovič in Maja Lešnik. Tudi
lanska finalistka miss Slovenije Adelina Bombekje opozo-
rila nase na drugi ptujski avdiciji za bodoče manekenke in
manekene, s tretje pa je najbolj znana Maja Zunkovič.
Tudi letošnjo avdicijo smo pripravili z ambicijo, da odkri-
jemo kakšen nov lepotni in manekenski up tega okolja,
ki bo v naslednjih letih ambasador lepote tega okolja in
znanja, saj so ta dekleta praviloma tudi zelo dobre dijaki-
nje in študentke, kot na primer maturantka Ana Serona,
na katero so v ptujski gimnaziji zelo ponosni, saj postaja
vse bolj uveljavljena slovenska manekenka; poti na men-
kenske odre ji sicer ni odprla naša avdicija.
Skoraj ves omenjeni ptujski lepotni in manekenski svet
bo jutri zvečer zbran v podjetju Tenzor in bo gotovo izziv
prav za vse udeležence. Nič ni narobe, da se drzni in pogu-
' mni srečajo tudi s takšnimi izzivi. Za nekatere to postane
življenjska priložnost, za nekatere pa le ena od stopnic v
življenju, ki so jo uspešno prehodili, da so pridobili kanček
več samozavesti in samopodobe. Vse to dogajanje pa dobiva
nove dimenzije - sčasoma se bo, kot kaže, udejanilo tudi v
poslovni priložnosti. Punce so že pričele organizirati mane-
kenske tečaje, nadaljevanje bo prav gotovo modna agen-
cija, ki bo imela najboljše kadre in odlično tržno priložnost,
če bo znala pod skupno streho združiti vsa dosedanja uspe-
šna ptujska dekleta. Torej še en ptujski adut - blagovna
znamka ptujske lepote, ki ne bi smela biti izgubljena pri-
ložnost, kot se je to doslej zgodilo že z nekaterimi. Lahko,
da se z uspešnimi ptujskimi
dekleti pričenja obdobje novih C/^^U^J ^Vo^i,^
ptujskih priložnosti. (1 \
Mogoče pa vam bo dimnikar prinesel srečo že s tem, da boste v očiščenrpeči porabili manj
kurilnega olja ... Martin Ozmec
PTUJ / PTUJSKE KADROVSKE ZAGATE  .
Iskanje vodilnih
v muzeju in knjižnici
v Ptuju je v tem času najbolj aktualno kadrovanje v dveh
ptujskih kulturnih institucijah, Pokrajinskem muzeju in
Knjižnici Ivana Potrča. "Ulica" je svoje kadre že našla, na
uradne podatke pa bodo tisti najbolj nestrpni morali še
počakati. Za prvo institucijo je bil razpis že objavljen, za
drugega bo potrebno še počakati.
Do šestega decembra bo komi-
sija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja mestne
občine Ptuj zbirala prijave na
razpis za delovno mestno dire-
ktorja ptujskega pokrajinskega
muzeja. Razpis sta občini Ptuj
in Ormož kot ustanoviteljici
muzeja objavili v časniku Večer
28. novembra. Osmega decem-
bra bosta oddane vloge prevzeli
komisiji za mandatna vprašanj,
volitve in imenovanja občin
Ptuj in Ormož in jih pregledali.
Naslednji dan bo gradivo dos-
tavljeno svetu in strokovnemu
svetu pokrajinskega muzeja, seja
bo 14. decembra, 15. decembra
pričakujejo mnenje sveta in
strokovnega sveta o kandidatih,
18. decembra pa bo skupna seja
komisij za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, na kateri
bodo med prijavljenimi kandi-
dati izbrala enega, o katerem
bosta sveta občin Ptuj in Ormož
odločala med 20. in 31. decem-
brom. Ptujski mestni svet se bo
sestal predvidoma 20. decembra.
Ker sta ustanoviteljici muzeja
le občini Ptuj in Ormož, za
imenovanje novega direktorja
Pokrajinskega muzeja Ptuj ni
potrebno soglasje drugih občin
na Ptujskem.
Politične stranke na Ptujskem
pa so te dni pričele postopke
kandidiranja kandidatov v svet
zavoda Knjižnice Ivana Potrča
Ptuj. Gre za postopek, ki je
skladen s statutom knjižnice in
zakonom o zavodih iz leta 1991.
O tem so se dogovorili na pone-
deljkovi seji župani občin na
Ptujskem in soglašali, da bodo
imenovali svoje predstavnike v
svet zavoda. Občine kot usta-
noviteljice bodo predlagale dva
kandidata, mestna občina Ptuj
pa enega, s strani uporabnikov
bo mestna občina v svet pre-
dlagala dva kandidata, ostale
občine pa enega, tri predsta-
vnike pa bodo izbrali delavci
knjižnice. Imenovanje novega
direktorja mora biti opravljeno
do 26. januarja prihodnjega leta,
ko sedanji vršilki dolžnosti dire-
ktorice knjižnice Ivana Potrča
Ptuj Lidiji Majnik, ki je med
tem postala poslanka držav-
nega zbora, poteče mandat. Novi
direktor bo imenovan, ko ga
bo potrdilo 51 odstotkov občin
ustanoviteljic. Rok za soglasje je
15 dni od dneva, ko bo novega
ravnatelja ali ravnateljico ime-
noval ptujski mestni svet.
MG
četrtek, 7. decembra 2000 - TEDNIH
AKTUALNO
ILIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA HISA/TEDENSKI
KOMENTAR
Menator raste
Po dveh tednih stagniranja je Slovenski bor-
zni indeks narasel preko 1730 točk, a je v petek
končal za las pod to mejo ter se v enem tednu
okrepil za 0,64 odstotka. Rast indeksa poobla-
ščnih investicijskih družb se je zopet okrepila.
V ponedeljek je indeks prebil mejo 1400 točk in
nad njo tudi ostal, nato pa je sledila rast preko
celega tedna do petkovih 1436 točk, kar je nova
najvišja vrednost v zadnje pol leta. V celem te-
dnu je vrednost indeksa narasla za slabe tri od-
stotke.
Novice o prevzemu SKB banke se nadaljuje-
jo. Avstrijska banka Raiffeisen je nepričakovano
prodala svoj 6,45-odstotni delež neki investicij-
ski banki z angleških Kanalskih otokov. Najres-
nejše ponudbe naj bi po nepreverjenih podatkih
dalo pet tujih bank: francoska banka Societe
Generale, belgijska KBC, italijanska Unicredito
in avstrijski banki Bank Austria in Raiffeisen Zen-
tralbank, ki pa je očitno izstopila iz posla. More-
bitni novi strateški partnerji največje slovenske
zasebne banke naj bi za delnico ponujali med
150 in 200 odstotkov njene knjižne vrednosti,
poleg tega pa tudi svež denar za dokapitaltzaci-
jo banke, če ti podatki držijo, bi utegnili tuji kup-
ci plačati za delnico SKB banke vsaj okoli 4.500
tolarjev. Knjižna vrednost delnice namreč zna-
ša dobrih 3,000 tolarjev. Konec lanskega leta je
bila knjižna vrednost 3.179,66 tolarja, letos pa je
zaradi izgube upadla za nekaj deset tolarjev. Z
delnico SKB banke se je v zadnjih dneh trgova-
lo po 3000 tolarjev.
V ponedeljek naj bi bila podpisana pogodba
o prodaja Si.Mobila. Dosedanjim prodajalcem
(Istrabenz, Intereuropa, Probanka, Medaljon, Is-
kratel in Telmont) naj bi se po govoricah pridru-
žila tudi Kmečka družba. To bo verjetno precej
vplivalo na tečaje delnic vpletenih podjetij.
Na uradnem trgu je rast vodila delnica Merca-
torja, ki je narasla za dobrih sedem odstotkov
na 14547 tolarjev. Podjetje je tudi objavilo zelo
dobre devetmesečne rezultate, napovedalo na-
daljnje odpiranje trgovin na področju nekdanje
Jugoslavije ob sočasnem zmanjšanju zadolže-
nosti. Sledila mu je tudi delnica BTC-ja. Precej-
šnjo rast je dosegla tudi delnica Gorenja, ki je
po optimističnih najavah vodstva podjetja nara-
sla za več kot 4 odstotke. Rast je opaziti tudi pri
delnicah Pivovarne Laško in Save, ki se vrača-
ta na pozicije pred prevzemom. Te delnice so
uspešno nadomestile obe farmacevtski delnici.
Lek namreč stoji pri 40000 tolarjih, medtem ko
se Krka giblje okoli 26000 tolarjev za delnico.
Manjše padce beležijo še delnice Petrola, Mer-
kurja in Pivovarne Union.
Na izvenborznem trgu so narasle delnice ve-
čine pooblaščenih investicijskih družb, največ
prometa pa je bilo z delnicami Maxime 1, ki ga
je prevzela Nova Ljubljanska banka. Podobno
se verjetno sedaj dogaja tudi z Maximo 2, ki
je narasla za več kot 10 odstotkov, ter Maximo
3, ki je pridobila več kot 6 odstotkov. Med del-
nicami podjetij je precej narasla delnica Dane
Mirna, kar mogoče napoveduje vnovičen pos-
kus prevzema, verjetno zopet s strani Pivovar-
ne Union. Preboj obeh indeksev preko mej, kjer
sta običajno obstala, verjetno napoveduje na-g
dalj njo rast večine tečajev.
Miha Pogačar
PTUJ / V MESTNIH ČETRTIH VELIKO PROBLEMOV
Odloine mmhteve
po novih parkirisiih
Eno najtežjih opravil v Ptuju je parliiranje. Iz ptujskili me-
stnih četrti prihajajo na mesto občino številni protesti, da
končno poskrbi, da bodo zlasti na območjih blokovske gra-
dnje prišli do novih parkiriščih in da se uredi tudi pro-
metni režim. Ko so bloke gradili, so namreč po veljavnih
standardih na eno stanovanje planirali 0,5 avtomobila,
danes je stanje bistveno drugačno: na stanovanje v neka-
terih primerih prideta dva, ponekod tudi trije avtomobili.
Parkirišča ob blokih pa dodatno obremenjujejo - zlasti še
to velja za nekatera območja mestne četrti Ljudski vrt -
obiskovalci od drugod.
Posebej še negodujejo stano-
valci Ul. 25. maja 3, ker jim
parkirišča zasedajo stanovalci
drugih blokov, zaposleni v bliž-
njih izobraževalnih institucijah,
zvečer, ko naj bi se razmere iz-
boljšale pa jih nadomestijo ude-
leženci športnih aktivnosti v
dvorani Center. Pravi kaos pa
nastane ob večjih športnih in
kulturnih prireditvah. Dodatno
zmedo pa tem prebivalcem pov-
zročajo tudi fizične ovire na do-
vozni cesti k dijaškemu domu,
kjer bi lahko bila parkirišča za
gojence doma.
Ker je stiska res velika, si pre-
bivalci Ulice 25. maja 3 želijo,
da bi pas zelenice ob kotlov-
nici, ki je že sedaj parkirišče,
uredili za te namene. Ureditev
parkirišč na tem in drugih ob-
močjih mestnih četrti je mogo-
ča s spremembami zazidalnega
načrta, za kar pa je potreben čas.
Prebivalci upajo, da bodo od-
govorni v mestni občini prislu-
hnili potrebam s terena, saj so
bile četrti ustanovljene zato, da
preko njih prihajajo na občin-
ske organe pobude za ureditev
lokalne problematike. Priporo-
čljivo bi bilo, da bi ptujski
župan Miroslav Luci predsed-
nike četrti vsaj enkrat mesečno
povabil na posvetovalni kolegij,
da bi ga ti seznanili z najpo-
gostejšimi problemi občanov v
posameznih četrtih. Ker so do
četrti prišle tudi govorice o tem,
da bo za parkiranje na območju
stare vojašnice ob Potrčevi po-
trebno v bodoče plačevati, me-
stne oblasti opozarjajo, da bodo
s tem povzročile še večji kaos,
kot je že sedaj. Ali je pomem-
bnejši denar ali volja krajanov,
se sprašujejo.
Iz mestnih četrti Ljudski vrt
in Center prihajajo tudi zahte-
ve glede ažuriranja katastra ze-
lenic, vključno z zasebnimi, in
da se jih z ustreznim odlokoj
zaščiti. Če bo šlo tako naprej, b
zelenih površin v mestu le še i
vzorec.
V mestni četrti Ljudski vrt p
so še posebej zaskrbljeni, ker s
problemi ljudi tako počasi re
šujejo, kljub temu da je v mes
tnem svetu kar osem svetnike
z njihovega območja. Pri šesta
vi proračuna za leto 2001 pa se
kot kaže le premika na bolje
ko gre za problematiko četrti
Prvič, odkar so bile ustanovlje
ne, so njihove predstavnike po
klicali na mestno občino, da s(
dali predloge za delovno gra
divo proračuna za leto 2001
ponavadi so jih k sodelovanji
povabili, ko je bilo delovno gra
divo že sestavljeno.
Za rešitev osrednjih proble
mov v mestni četrti Panoram
pa so že lansko leto ustanovil
lokalno iniciativo Vičava - Oreš
je. Ponovno so svoje težave pred
stavili na razširjeni seji sred
novembra, ko so z veliko zaskr
bljenostjo govorili o stagnacij
razvoja infrastrukture na obmo
čju naselja Vičava. Oblikovali
so nov zahtevek, da se uredite\
pločnika Vičava z javno razsve-
tljavo kot prioriteta upošteva v
proračunu 2001/02. Zanimivo
je, da so podoben zahtevek ime-
li že lani, pa se ni naredilo nič.
MG
SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJIi
P^fra poihba razvoja padežetjm
v SLOVENIJI IZHAJAMO IZ EKOSOCIALNEGA MODELA KMETIJS-
TVA Z DRUŽINSKO KMETIJO KOT OSNOVNO EKONOMSKO ENOTO
SLOvemja
Doma v Evropi.
Ko govorimo o nujnih spre-
membah in pravih vzvodih zanje
na področju razvoja našega kme-
tijstva, s katerimi se bo ta svojska
gospodarska panoga sploh lahko
ohranila tudi na skupnem trgu
in ob sprostitvi svetovne trgovi-
ne, ne moremo mimo tako ime-
novanega razvoja podeželja. Ta se
v veliki meri navezuje na stru-
kturne spremembe, skozi katere
se bo tako kot v Zahodni Evropi
takoj po drugi svetovni vojni z
večanjem obdelovalne zemlje na
gospodarsko uspešnejših kmeti-
jah zmanjševalo število tistih, ki
iz tega ali onega razloga ne bodo
šle v korak s časom.
Zaradi naših specifičnih narav-
nih in socialnih danosti po pov-
prečni velikosti in proizvodnji
praviloma ne bomo dohitevali ev-
ropskih kmetov s kmetijsko ugo-
dnejših ravnin, zato je področje
tako imenovanega razvoja pode-
želja še toliko pomembnejše za
ohranitev kmetijstva in poselje-
nosti podeželja. Slovenija v vseh
ključnih dokumentih, ki opre-
deljujejo usmeritve in ravnanje
(Strategija razvoja slovenskega kme-
tijstva, Zakon o kmetijstvu, Kme-
tijska reforma ter program razvoja
kmetijstva in podeželja za obdobje
1999—2002) izhaja iz ekosocial-
nega modela kmetijstva z dru-
žinsko kmetijo kot osnovno
ekonomsko enoto. Kmetijstvu je
v njih priznana njegova večna-
menskost, kar pomeni, da med
njegove naloge poleg pridelave
hrane sodijo tudi skrb za kultur-
no krajino, varovanje okolja in
narave, skrb za kulturno dedišči-
no ter ohranjanje poseljenosti in
razvoj podeželja.
RAZVOJ PODEŽELJA,
KOT GA RAZUME
EVROPSKA UNIJA
Področje razvoja podeželja v
Evropski uniji lahko v grobem
ločimo na dva dela, ki se med-
sebojno dopolnjujeta: strukturne
ukrepe v okviru skupne kmetijske
politike in ukrepe tako imeno-
vane strukturne regionalne poli-
tike, namenjene zaposlovanju in
dvigu kakovostne ravni življenja
na podeželju. V osnovi je sodo-
ben razvoj podeželja nastal kot
posledica že omenjenih struktur-
nih sprememb v kmetijstvu (pro-
ces povečevanje in zmanjševanja
števila kmetij) in usklajeno z re-
gionalnim razvojem teži k dose-
ganju štirih ciljev:
- posodobitvi kmetijstva v sme-
ri učinkovite in okolju prijazne
gospodarske dejavnosti predvsem
prek ukrepov na področju izobra-
ževanja in finančne pomoči mla-
dim kmetom,
- diverzifikaciji poslovnih deja-
vnosti na kmetijah in širše z raz-
vojem infrastrukture, potrebne za
uveljavljanje turističnih dejavno-
sti in podporo lokalnemu podjet-
ništvu,
- omogočiti lokalnemu prebi-
valstvu boljši servis, kot so npr.
telefonski priključki, pošta, trgo-
vine, javni prevozi, preskrba z
vodo in energijo in podobno,
- zaustaviti odseljevanja s pode-
želja s pomočjo ugodnejših pogo-
jev za odpiranje majhnih podjetij
in šolanja lokalne delovne sile.
KAKO DO RAVNOTE-
ŽJA MED RAZVITIMI
IN NERAZVITIMI
V nasprotju z razmerami pri
nas, kjer je kmetijski proračun še
vedno ključen za vzdrževanje ko-
likor toliko znosnih socialnih ra-
zmer na podeželju, se EU že od
sredine osemdesetih let trudi raz-
vijati podeželje prek kmetijskih
okvirov in nad njimi. Finančni
in drugi ukrepi potekajo skladno
z usmeritvijo k ekonomski in so-
cialni povezanosti. To drugače
pomeni, da si Unija želi z zma-
njševanjem razlik med mestom
in podeželjem ter med razvitimi
in nerazvitimi območji čim bolj
uravnotežene razmere za življen-
je in delo na svojem celotnem ob-
močju. To ji še zdaleč ni uspelo,
obstajajo pa svetli primeri v sose-
dnji Avstriji in na Irskem, kjer je
država kot celota na tem podro-
čju po priključitvi k Uniji izjem-
no napredovala. Programi na tem
področju so namreč sofinancira-
ni in nadzorovani iz Bruslja. To
pomeni, da morajo članice prip-
raviti ustrezne programe in biti
pripravljene vanje tudi vlagati.
KMETIJSKA PLAT
RAZVOJA
PODEŽELJA
Ukrepi kmetijske strukturne
politike v EU težijo k posoda-
bljanju kmetijstva v smeri go-
spodarsko učinkovite in okolju
prijaznejše gospodarske dejavno-
sti predvsem prek ukrepov, kot
so podpora naložbam, neposred-
na plačila za okolju prijaznejšo
kmetijsko rabo, podpora zemlji-
škim ukrepom, izobraževanje, fi-
nančna pomoč mladim kmetom
in področjem s težjimi razmera-
mi za kmetijstvo in drugih. V tem
okviru je poseben program pod-
pore namenjen tudi projektom v
smeri izboljševanja učinkovitosti
v predelavi, trženju kmetijskih
pridelkov. Razvoj dopolnilnih de-
javnosti ali alternativnih dohod-
kovnih virov na kmetijah je
deležen posebnih spodbud. To-
vrstne usmeritve in ukrepe upo-
števata tudi reforma slovenske
kmetijske politike in program
njenega izvajanja za obdobje
1999-2002, dejanski ukrepi pa se
izvajajo prek združenih razpisov
ministrstva za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano in Sklada za
skladen regionalni razvoj in ohra-
njanje poseljenosti slovenskega
podeželja ter letošnjega razpisa
MKGP za področje finančnih in-
tervencij za kmetijstvo, živilsko
industrijo in razvoj podeželja.
Pri razvoju podeželja je bilo
v EU pričakovati korenite spre-
membe ob sprejemanju razvpite
Agende 2000. Predstavniki dr-
žav petnajsterice na vrhu v Ber-
linu marca 1999 na kaj takega
niso bili pripravljeni. Tako je edi-
na pomembnejša novost, da se-
daj celoten razvoj podeželja v
okviru skupne kmetijske politike
Unije ureja ena sama direktiva,
kar omogoča lažje uveljavljanje
različnih ukrepov. Nova smerni-
ca na področju razvoja podeželja
uvaja tri nove ukrepe, in sicer fi-
nančno pomoč za kmete na ob-
močjih s slabšimi razmerami za
kmetijstvo (t.i. LFA - less fa-
voured areas), kmetijsko okolj-
ske programe in različne oblike
razvoja podeželja. Vse to bo
implementirano kot del celos-
tnih večletnih programov, ki jih
bodo pripravile posamezne člani-
ce petnajsterice. Kmetijsko okolj-
ski programi ostajajo edini del
omenjene smernice, ki je obve-
zen za vse države Unije.
OD POMOČI
KMETIJSTVU DO
PODPORE SPLOŠNE-
MU GOSPODARSKE-
MU RAZVOJU
PODEŽELJA
Kot je bilo že povedano, se lah-
ko EU pohvali z več kot petnajst-
letnim sistematičnim razvojem
mehanizmov za podporo sploš-
nemu gospodarskemu razvoju na
podeželskih območjih. Mednje
spadajo ukrepi s področja regi-
onalnega razvoja, kot je razvoj
osnovne fizične infrastrukture,
podpora lokalnemu podjetništvu,
izboljšanje dostopa do storitev,
kot so na primer telefonski prik-
ljučki, pošta, trgovine, javni pre-
vozi, preskrba z vodo in energijo
in podobno, ter zaustavitev od-
seljevanja s podeželja s pomočjo
ugodnejših možnosti za odpiran-
je majhnih podjetij in šolanja lo-
kalne delovne sile.
Če se ozremo na že povedano,
tudi Unija ne pozna jasne ločni-
ce med razvojem podeželja, ki te-
melji na kmetijstvu, in drugim,
ki ima svoje korenine v regional-
nem razvoju. Seveda pa se tako
prvi kot drugi financirata iz ra-
zličnih skladov Unije. Finančne
podpore in drugi ukrepi poteka-
jo skladno z načelom ekonomske
in socialne povezanosti, ki je eno
temeljnih načel delovanja EU in
kot tako opredeljeno tudi v nje-
nih temeljnih aktih. Pomembno
je torej načelo in seveda končen
učinek, ki mora pripomoči k zma-
njševanju razlik v kakovosti bi
vanja in dela med mestom ii
podeželjem ter med razvitimi in
nerazvitimi območji, kar prinaš
bolj uravnotežene razmere za živ-
ljenje in delo na območju celotne
Unije.
POMEN VKLJUČITVE
DOMAČEGA
PREBFVALSTVA
Izkušnje članic EU kažejo, da
uspešen razvoj podeželja temelji
na domačem prebivalstvu, ki
mora biti vključeno v vse faze,
od načrtovanja do izvedbe in
nadzora. Pobude in zamisli po-
trebujejo dobro administrativno
podporo, lokalno infrastrukture
in razne mreže (organiziranost),
kakor tudi možnosti trženja. To
vrstni okvirni pogoji pa potre-
bujejo za razvoj svoj čas, zate
kandidatke za vstop v Unijo ni
kakor ne bi smele odlašati s pod
poro pri razvoju podeželja. Zato
poznavalci tega področja iz vrsi
nevladnih organizacij Unije sve
tujejo, da se predpristopne po-
moči in nacionalne strategije n«
bi smele usmeriti le na graditei
infrastrukture in nujno potreb-
nih institucij. Prepričani so, da j'
za razvoj podeželskega prostora <
državah srednje in vzhodne Ev
rope treba pozornost osredotočit
tudi na ljudi, njihovo izobraževa'
nje in lokalne pobude. Našteto j'
osnova za uspešno izpeljavo indi
vidualnih in skupinskih projek-
tov, ki naj bi v čim krajšem časU
vsaj približno izenačilo razmer«
bivanja po vsej bodoči razširjeni
Evropski uniji ter s tem prepreči
lo nepotrebne migracije in s teiH
povezane socialne probleme.
Nadaljevanje prihodnjič
Vir: Evrobilten, št. 23, novem-
ber 2000; Uroš Korbar, Kmečk'
glas
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega deta,
ki ga je ustanovil Okrajni
odbor OF Ruj leta 1948,
Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o.,
Ptuj.
Direktor; Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(v.d. odgovornega urednika),
Jože Bračič, Majda Goznik,
Viki Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec (novinarji), Slavko
Ribarič (vodja teiinične
redakcije) in Jože Moliorič
(grafično-tehntčni urednik).
Naslov: RADiO-TEDNIK,
p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj;
tel. (02) 749-34-10,
mali oglasi 749-34-15,
749-34-37, faks (02) 749-34-35.
Oglasno trženje: (02) 7493412
Celoletna naročnina 7.800 to-
larjev, za tujino 15.600 tolarjev.
Žiro račun: 52400-601-47280
Tisk: Delo Roto.
Davek na dodano vrednost je
vračunan v ceno izvoda in se
obračunava v skladu s 7. točko
25. člena Zakona o davku na
dodano vrednost, Uradni list
23. 12. 1998, št 89.
Nenaročenih fotografij in roko-
pisov ne vračamo.
Strani na internetu:
www.radio-tednik.si.
E-pošta: lednik@amis.net
nabiralnik@radio-tednik.si
TEDNIK - Četrtek, 7. decembra 2000
3
POROČAMO, KOMENTIRAMO
PTUJ / PRED REKONSTRUKCIJO MINORITSKE CERKVE     VVASHINGHTON / NOV MEDNARODNI USPEH PTUJA
Svetniki prihodniii le o hsadi
L rekonstrukcijo minoritske cerkve bo Ptuj dobil nazaj
enega svojih zelo pomembnih spomenikov, ki pomeni še
zadnje dejanje uresničitve projekta ptujske trojke. Idejni
projekt je na podlagi naročila mestne občine Ptuj, ki ga
je prevzelo podjetje IDSING Ptuj, izvedlo podjetje Arhe z
odgovornim arhitektom Borisom Vovkom. Dela pri projek-
tu so se pričela leta 1990, prizadevanja za ponovno zidavo
cerkve, ki je bila porušena leta 1945, pa so stara že več de-
setletij. Leta 1990 je takratna skupščina občine Ptuj spre-
jela sklep, da se bo pristopilo k temu projektu v okviru
tako imenovanega projekta ptujske trojke. Prva dva objek-
ta iz tega projekta sta uspešno zaključena: pošta je izselje-
na, prav tako je knjižnica preseljena v Mali grad.
Že ko so idejni projekt pred-
stavljali, je bilo rečeno, da ni
pričakovati, da bo Ptuj z re-
konstrukcijo minoritske cerkve,
predvsem pa baročnega pročel-
ja, dobil tako zelo kmalu nazaj
enega svojih zelo pomembnih
kulturnih spomenikov. Najbolj
optimistične napovedi so bile,
da bi se to zgodilo v petih letih
po zaprtju finančne konstruk-
cije, izkušnje pri obnovi tako
pomembnih kulturnozgodovin-
skih objektov pa kažejo, da so
jih vedno gradili dlje časa. Če
bo na novo zazidan v desetih,
petnajstih letih, bo to kmalu in
bo opravljeno veliko dela. "Va-
ruhe" ptujske občinske blagaj-
ne pa je na zadnjem zasedanju
sveta mestne občine najbolj skr-
belo, ali se bo to zgodilo po op-
timistični varianti in bo že v
naslednjih petih letih potrebno
vsako leto iz občinske blagajne
zagotoviti po 49 milijonov to-
larjev. To se zagotovo ne bo zgo-
dilo, so jim odgovorili, ker je
v drugi točki sklepa o potrditvi
sofinancerskega deleža občine
lepo zapisano, da bodo občinske
sofinancerske obveznosti zapa-
dle v naslednjih letih, njihov
obseg pa se bo določal vsako
leto posebej v okviru možnosti
občinske blagajne. Pa še to bo
veljalo šele potem, ko bo svoj
delež s sklepom potrdilo držav-
no ministrstvo za kulturo. Od-
ločitve o tem letos še ne bo, ker
se tudi svetniki mestne občine
niso odločili za potrditev sklepa
na podlagi pripravljenega gradi-
va za 21. sejo. Številne različne
številke so jih zmedle, strokov-
njakov, ki bi jim lahko vero-
dostojno odgovorili na nekatere
pomisleke, pa tudi ni bilo na
seji. Prišli naj bi na prihodnjo
oziroma na tisto, na kateri bodo
ponovno odločali o omenjenem
sklepu. Da ne bi ponovno pod-
vomili, jim bodo za to odločanje
pripravili le gradivo, ki se na-
naša na obveznost mestne obči-
ne za baročno fasado, ki si jo deli
z ministrstvom za kulturo. V
delovnem gradivu proračuna za
letos 2001 je za te namene tre-
nutno "zapisanih" le pet milijo-
nov; vprašanje je, ali bodo tudi
v predlogu. Denar naj bi po
besedah Ivana Vidoviča, vodje
oddelka za družbene dejavnosti
mestne občine Ptuj, zagotovili
za razrez kamna. Kot je znano,
bodo za fasadne elemente upo-
rabili kamen, čeprav je v izvirni-
ku bila prej opeka, sestavljena,
zazidana in ometana tako, da je
izgledala kot kamen. Ponovna
zidava minoritske cerkve in ba-
ročnega pročelja pa bo potekala
sočasno.
Če ne bo zapletov oziroma
pritožbe na izbiro izvajalca po-
rušitve stare pošte (komisija za
razpis je izbrala Gradiš GP Gra-
dnje Ptuj), bodo v teh dneh
podpisali tripartirno pogodbo o
rušenju med mestno občino, mi-
noritskim samostanom sv. Petra
in Pavla in izvajalcem del. Ru-
šitev bo stala blizu 30 milijonov
tolarjev in si stroške delijo me-
stna občina in minoriti.
Po sedaj znanih podatkih, iz-
račun so opravili v podjetju lU-
SING, bo celotna obnova gotske
barokizirane cerkve sv. Petra in
Pavla veljala milijardo 172 mi-
lijonov tolarjev.
.............MG
Naiboljši pri gospO'
darieniu s prosforom
Ptujska delegacija s slovenskim veleposlanikom v Washingtonu dr. Davorinom Kračunom.
Predstavniki Ptuja so se tudi letos dobro odrezali v okviru
mednarodnega tekmovanja Narodi v razcvetu, kije poteka-
lo od 30 novembra do 4. decembra v Washinghtonu. Postali
so zmagovalci v okviru ene od kategorij, v kateri so ocenje-
vali skrb za ravnanje s krajino oziroma prizadevanja za iz-
boljšanje kakovosti krajine oziroma gospodarjenje lokalne
skupnosti s prostorom.
Priznanje je toliko večje, ker
so se za to nagrado potegovali
vsi udeleženci tekmovanja, ne
samo tekmovalci znotraj ene ka-
tegorije mest. Ptuj je namreč te-
kmoval v skupini mest od 10 do
50 tisoč prebivalci. Med 33 me-
sti so ga skupaj s še šestimi me-
sti finalisti tekmovanja izbrali,
da svoj projekt "Ptuj - mesto
na križišču evropskih civilizacij"
predstavi še na mednarodnem
simpoziju.
MG
Foto: Bistra
GOVORI SE „.
DA je nedavno tega ga-
silce vznemirilo obvestilo o iz-
rednem dogodku. Po Dravi je
plaval neznan sumljiv rdeč pre-
dmet. Nazadnje so z olajšanjem
ugotovili, da gre za del slavne
ptujske fontane.
... DA se je slovenskogoriški
poslanski veteran pred dnevi ob-
regnil, da v zasilni parlamen-
tarni dvorani nima normalnih
:delc^ih (beri govorilnih) pogojev.
Je to opravičilo ali napoved ne-
normalnega dela?
... DA je bila v boksarskem
klubu poplava. Poplava priznanj.
Fata v medijski hiši pa je jezna,
da se med 168 prejemniki niso
spomnili tudi nje.
... DA bodo Američani na osno-
vi svojih izkušenj izumili nov re-
cept demokracije: volitve naj, da
bodo demokratične, trajajo vsaj
dva meseca.
... DA hodi Ptuj po priznanja
enkrat v Arabijo, drugič v ZDA.
Škoda, da tisti, ki bi prinesli lire,
šilinge in marke, še niso odkrili
tega cvetočega mesta.
... DA se iz opekamiškega di-
mnika ponoči sumljivo črno kadi.
Kjer je sumljiv dim, je tudi sum-
ljiv ogenj.
... DA so bile nedeljske kme-
čkozbomične volitve zares demo-
kratične. Deset osmin volilcev je
izkoristilo pravico neudeležbe.
Tako velik odstotek je sicer izre-
dno težko doseči.
... DA nas je konec 19. stole-
tja pred trsno ušjo rešila ameri-
ška podlaga. Bi po stoletju proti
sedanjim zajedalcem pomagala
podlaga US dolar?
VIDI SE...
... DA se mladi rod hitro uči:
"Plidi gol k meni, te bom po gob-
cu!"
Izvedeli smo
NOVOST MERCATORJA V MARIBORU
Mercator SVS, d.d., Ptuj, se vse bolj širi
tudi v Mariboru. Jutri bo v štojerski
prestolnici v okviru svojega mariborskega
centra odprl razširjen hipermarket, ki bo
imel kar 2500 m-^ prodajnih površin, kjer
bodo kupci lohko izbirali med 15 tisoč iz-
delki po konkurenčnih cenah. Na skupni
površini 16.500 m^ so še trgovine Mer-
kurja iz Kranja, Intersporta M Tekstila, M
Drogerije, M salona pohištva, Trgoavta in
številne druge. V celem Mercator centru v
Mariboru bo zaposlenih dvesto prodajal-
cev, za kupce pa so uredili tudi 460 brez-
plačnih parkirnih mest.
SREČANJE PREDSTOJNIKOV
TRANSFUZIJSKIH ODDELKOV
Vptujski bolnišnici je 29. novembra po-
tekal kolegij predstojnikov transfuzij-
skih oddelkov slovenskih bolnišnic. Ob tej
priložnosti so si ogledali oddelek za tran-
sfuziologijo ptujske bolnišnice in se sez-
nanili z njegovo organiziranostjo, vršilec
dolžnosti direktorja Zavoda Republike Slo-
venije za transfuzijo krvi dr Božidar Voljč
in njegov sodelavec dr Ljubiša Lukič pa
sta predstavila slovensko-nizozemski pro-
jekt o vpeljavi celovite kakovosti na pod-
ročju preskrbe s krvjo v Sloveniji.
ŽE DRUGO LETO NEMŠKA DIPiOMA
Vokviru projekta za aktivno znanje nem-
škega jezika, ki poteka že drugo leto
na ptujski gimnaziji, je prejšnji torek 36 di-
jakov četrtega letnika opravljalo pisni del
izpita. Sredi decembra jih čaka poskusni
ustni del izpita, januarja pa še pravi ustni
izpit. Udeleženci nemške jezikovne diplo-
me, ki jim je s tem izpitom odprta pot na
tuje univerze, so se letos še posebej prip-
ravljali na ta jezikovni preizkus na jezikov-
nem taboru v Tolminu.
SREČANJE STAREJŠIH
V CIRKOVCAH
Vdvorani OS Cirkovce bo 1 7. decem-
bra srečanje starejših iz desetih vasi
bivše KS Cirkovce, na katerem pričakuje-
jo okrog 200 starejših od 70 let. Že po
tradiciji jim bodo pripravili bogat kulturni
program, jih obdarili in pripravili še vrsto
drugih presenečenj.
KULTURNI VEČER PTUJSKIH
OBRTNIKOV
Vdvorani občine Videm bo jutri ob 18.
uri tradicionalni kulturni večer Območ-
ne obrtne zbornice Ptuj, na katerem bodo
podelili plakete za 20, 25, 30 in 35 del^
obrti. Za 20 let dela bo bronaste plakete
prejelo 1 2 obrtnikov, srebrne osem, zlati
dva in jubilejni dva obrtnika. Za kulturni
program bodo poskrbeli člani Kulturnega
društva F. Prešerna iz Vidma, za glasbo pa
člani ansambla Štirje hudi časi.
PREDNOVOLnNO SREČANJE
DIABETIKOV
Ptujsko društvo diabetikov bo že po tra-
diciji pripravilo za svoje člane predno-
voletno srečanje. Člane vabijo, da se jim
pridružijo 1 3. decembra ob 1 6. uri v pro-
storih Gastroja. Prijave sprejemajo vsak
dan v obeh diabetoloških ambulantah,
13. decembra pa tudi na sedežu druš-
tva.
KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV
Četrtek ob 21. uri: V filmskem kotičku
bo na sporedu film z naslovom "V ob-
jemu s tujcem".
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 1 0. uri:
Začetek oddaje bo v znamenju pred-
stavitve poslovanja Gorenja, ki kljub sep-
tembrskem požaru dobro posluje, sledile
bodo oddaje SQ JAM, poljudna "Kako biti
zdrav in zmagovati" in oddaja o športu
"Svetovni moto šport".
MG
4
Četrtek, 7. decembra 2000 - TEDNIK
KULTI/HA, IZOBRAŽEVANJE
UUBUANA / 1 6. SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM
Sefem bil j e (prevei) živ
v nedeljo, 3. decembra, je bil prav poseben dan: višek so
doživele prireditve v čast dvestote obletnice rojstva France-
ta Prešerna. V nedeljo naj bi na stežaj in brezplačno bila
odprta vrata vseh kulturnih ustanov po Sloveniji, od knjiž-
nic do muzejev, od knjigarn do gledališč. Veliko jih je bilo
in med njimi je bil tudi Cankarjev dom, kjer so na večer
gostili osrednjo državno proslavo v čast pesniku in zaprli
največjo slovensko knjigarno - knjižni sejem.
Živost knjižnega sejma, ki se
je letos stopnjevala pod pro-
gramsko taktirko Luke Nova-
ka, sicer založnika in knjigarja
(Vale-Novak), je bila izkazana v
številnih spremljevalnih prire-
ditvah in v trumah šolajoče se
mladine, ki se je podila po Can-
karjevem domu, da je bil ogled
knjig v dopoldanskem času ko-
maj mogoč.
Na sejmu se je predstavilo de-
vetinšestdeset razstavljavcev, ki
so prestavili knjižno produk-
cijo iztekajočega se leta, nekate-
re razstavljene knjige pa so že
nosile letnico 2001. Vsak obi-
skovalec je dobil ob vstopnici
sejemski popustnik, ki je omo-
gočal nakup razstavljenih knjig
po sejemski, znižani ceni.
Za vse, ki se kakorkoli stroko-
vno ukvarjajo s knjigami, so bile
organizirane spremljevalne pri-
reditve: Debatna kavarna (Naš
Prešeren - nekoč in danes; Me-
diji in kultura; Romani: nekoč
visoka, danes bralna literatura?;
Oblikovanje v slovenski knjigi;
Stanje duha v knjigah in ljudeh
na slovenskem; Knjižne sub-
vencije: potuha ali vzpodbuda?;
Aids in umetnost; Pohujšanje
in sodobna slovenska »družba
različnih čednosti« Slovenske
knjigarne; Kdaj slovenski
AMAZON.COM?), ki so jo vo-
dili in oblikovali vrhunski poz-
navalci vse sejemski dni razen
nedelje. Dvorane Cankarjevega
doma so gostile tiskovne konfe-
rence in strokovne pogovore ter
prireditve za otroke.»
NAGRADE 16. KNJI-
ŽNEGA SEJMA
Čas knjižnega sejma je tudi
čas nagrad.
Strokovno združenje
založnikov in knjigotržcev
Slovenije podeli vsako leto
Schwentnerjevo nagrado za po-
memben prispevek k razvoju
založništva in knjigotrštva, za
dosežene uspehe v založništvu
in knjigotrštvu ter priznanje za
delo pri razvijanju bralne kul-
ture v Sloveniji ter med Sloven-
ci zunaj meja domovine je letos
prejela dolgoletna vodja zagoto-
vo najboljše knjigarne v deželi,
knjigarne Konzorcij Ljubljana,
Andreja Mlinar.
Krilati lev je priznanje za naj-
višjo kakovost izdelave knjige v
slovenski tiskarni in ga podel-
juje Strokovno združenje grafi-
čarjev Slovenije. Veliko plaketo
krilati lev za celotno izvedbo
knjige je dobila Gorenjski tisk
iz Kranja za knjigo Fotografija
Danila Cvetniča. Male plakete
so prejele knjige Dobimo se
na tržnici, Bogastvo razglednic
Maksima Gasparija, Setz dich!
Žirija Društva slovenskih pi-
sateljev je podelila nagrado za
najboljši knjižni prvenec avtor-
ju Andreju Skubicu za roman
Grenki med, ki je že dobil na-
grado kresnik za najboljši ro-
man, izdan v letu 1999.
Žirija strokovnega združenja
založnikov in knjigotržcev
Slovenije za izbor najlepše slo-
venske knjige šestnajstega knji-
žnega sejma je podelila pet
nagrad: med leposlovjem je naj-
lepša Nika Grafenauerja Dihin-
dih oblikovalca Jureta Jančiča
Založbe Mladinska knjiga, med
knjigami za mlade bralce je
najlepša Grimmova pravljica
Zvezdni tolarji z ilustracijami
Marlenke Stubica iste založbe,
krasotica med znanstvenimi
knjigami in učbeniki je knjiga
20. stoletje v zgodovinskih vi-
rih, besedi in slikah z avtorje-
ma knjižne podobe Ireno Petrič
in Vilijem Vrhovcem založbe
DZS. V kategoriji stvarne
literature je za najlepšo obvel-
jala monografija založbe Rokus
Kuhinja Slovenije oblikovalca
Žareta Kerina in fotografa Ja-
neza Pukšiča. Med bibliofilski-
mi izdajami umetniških knjig
je bila nagrajena knjiga Avgust
Cernigoj avtorja Petra Krečiča
in oblikovalca Miljenka Licula
založbe Nova revija.
Liljana Klemenčič
Sejem je bil v znamenju Pre-
šernovega jubileja
Založba Mladinska knjiga je razstavila letošnje nagrajenke
SPOROČILO GLEDALIŠČA PTUJ
OTROKOM IN STARŠEM
Veseli (žalostni) deiember
Veliko staršev je poklicalo naše gledališče in vprašalo,,
kdaj bodo letos otroške predstave v sklopu tako imenova-
nega Veselega decembra. Radi bi vam pojasnili, da je Gle-
dališče Ptuj vsa pretekla leta za omenjene predstave zgolj
"sponzorsko" odstopilo prostore (in termine) gledališča, or-
ganizatorja prireditve pa sta bila Društvo prijateljev mla-
dine in Center interesnih dejavnosti Ptuj. (Kolikor nam je
znano, omenjena organizatorja od Mestne občine Ptuj letos
nista dobila sredstev za pripravo Veselega decembra.) Zato
vas vljudno prosimo, da razumete tudi nas, ki s tem progra-
mom tako rekoč "nimamo nič", in svoje ogorčenje ter neza-
dovoljstvo naslovite na ustreznejši naslov. - Res pa je, da na
osnovi vaših klicev v Gledališču Ptuj že sami razmišljamo o
svojem dedku Mrazu - v našem gledališču za vaše otroke. Že
prihodnje leto.
Direktor Gledališča Ptuj, Samo M. Strelec
FILMSKI KOTIČEK
Dobre mrhe
(Coyote Ugly)
Kot otrok ima vsak svoje sanje. Na primer,
uspeti v svetu glasbe, filmske ali modne indu-
strije. Potem nas večina odraste, drugi pa se
podijo za svojimi sanjami. Nekaterim se izpla-
ča. Pomislite na IVIadonno, ki je prišla v New
York brez ticka v žepu. Drugim se ne. Pomisli-
te na preostalih sedem milijonov prebivalcev
New Yorka.
Violet je podeželsko dekle, ki si že od malih
nog želi postati slavna pevka. Ko odraste, se
odpravi v New York, da bi uresničila svoj živ-
ljenjski cilj. Do njega jo čaka dolga pot - zavr-
nejo jo pri vsaki glasbeni hiši, njeni prihranki
vztrajno kopnijo. Končno se zaposli v baru, kjer
natakarice med drugim plešejo na šanku ...
Zgodbo poznamo. Mlado dekle si želi uspeti,
toda pot do cilja je trnova. Poiskati si mora za-
časno, a donosno delo - morda postane celo
prostitutka. Toda tega v naši romantični kome-
diji seveda ne bomo videli - bilo bi neustrezno.
Zato se stvar omili in dekle ne postane pro-
stitutka, pač pa mrha. Dosti bolje, boste rekli.
Glavno, da ostanejo oblačila na njej.
Sicer pa smo filmov s podobno vsebino že
vajeni. Samo spomnite se na Toma Cruisa v
Koktajlu - za barom je mešal pijače in izgledal
zelo fletno, zato je film postal uspešnica. Nič
drugače ni pri današnji romanci, le da tokrat
dekleta niso tako vešča mešanja pijač kot ple-
sanja po pultu. Toda najpomembnejše ostaja
- tudi one izgledajo precej fletno. Seveda vse-
bina ostaja plehka in se konča v stilu 'potem
so živeli srečno do konca svojih dni', toda
kaj drugega lahko pričakujemo od filma, kjer
imajo razgaljene natakarice ne le glavno vlo-
go, pač pa nastopajo celo pod psevdonimom
(mrhe).
Kaj pa, če bi bar s plešočimi natakaricami
odprli tudi pri nas? Prostitutk nam ne manjka,
zakaj ne bi imeli še mrh? Toda raje ne - potem
bi se marsikatera žena bala, da bi se njen mož
spremenil v - mrhovinarja.
Nataša Žuran
VIDEM PRI PTUJU / KULTURNI VEČER V ČAST
DR. FRANCETU PREŠERNU
Peli in redtirmli
pesmi nnšegm poetm
V dneh, ko vsa Slovenija praznuje in opeva Franceta Pre-
šerna, saj smo se 3. decembra spominjali 200. obletnice
rojstva našega največjega poeta, se prav dobro prileze kak-
šna Prešernova pesem, povedana od srca. Mnogo jih je bilo
slišati pretekli konec tedna tudi na Ptujskem, v soboto pa
med drugim v občinski dvorani v Vidmu pri Ptuju, kjer je
bila pozno popoldan osrednja slovesnost v spomin na Pre-
šernov rojstni dan.
Videmčani se namreč lahko
pohvalijo, da imajo med redki-
mi pri nas v imenu kulturnega
društva ime Franceta Prešerna.
Pesniku in njegovemu dragoce-
nemu delu v čast so peli, igrali
in recitirali videmski ljubitelj-
ski kulturniki.
Idejno je proslavo tudi tokrat
postavila na noge domačinka
Marija Černila, ki se je odločila
za nekoliko drugačen, bolj mo-
derno obarvan koncept slove-
snosti. Prešerna smo lahko
dodobra spoznali skozi besede
povezovalca programa Borisa
Novaka, ki je Prešerna predsta-
vil skozi vsa leta njegovega živ-
ljenja in se ob tem ustavljal v
prelomnih letih in ljudeh, ki
so vzpodbudili nastanjek njego-
vih najbolj znanih pesnitev. Iz
Prešernovih Poezij so videmski
gledališčniki črpali recitacije, v
duhu Prešerna pa je izzvenela
tudi pesem videmskih tambura-
šev pod taktirko Jožeta Šmigo-
ca in pevcev mešanega pevskega
zbora pod vodstvom Jožeta Ba-
rina Turice. Za tehnično plat,
v kateri je imela osrednje mes-
to tudi glasbena podlaga, pa je
tudi tokrat poskrbel Mirko Čer-
nila. In resnično škoda, da se
je kulturnega večera, posveče-
nega Prešernu, v Vidmu ude-
ležilo bolj malo občanov, pa
tudi občinskih mož med ob-
činstvom skoraj ni bilo opaziti.
Torej vsi vendarle niso začutili
pravega pomena tokratne kul-
turne slovesnosti.
Do konca leta je ostalo še slab
mesec Prešernovih dnevov, vsa-
kdo jih bo izkoristil po svoje -
prav pa bi bilo upošteveti bese-
de Borisa Novaka, ki je ob kon-
cu dejal nekako takole: »Vsem
skupaj želim prijetne decembr-
ske Prešernove dneve, ki pa naj
bodo kar najbolj prešerni«
T. Mohorko
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Izvirna domoia pravljita -
novost s knjižnega se/ma
Minulo nedeljo je zaprl vra-
ta 16. KNJIŽNI SEJEM v
LJubljani, kjer so založniki
( Seveda tisti, ki so znnogli
zakupiti razstavni prostor v
Cankarjevem domu) pred-
stavili celotno knjižno pro-
dukcijo preteklega leta.
Praviloma so vse založbe
razstavile tudi knjige, ki so
še dišale po tiskarski barvi ••
torej zares novosti. Med sle-
dnjimi je knjigoljube razvese-
lila druga knjiga iz imenitne
zbirke Slovenske ljudske, ki
jo izdaja založba Slovenska
knjiga z urednico programa
za mlade bralce Danico štu-
merger Novosel.
Tudi drugo slovensko ljud-
sko pravljico iz zbirke, O PA-
STIRČKU IN DEBELI UŠI, je
kakor prvo (O Pustu in zakle-
tem gradu, 1999), priredila
odlična poznavalka sloven-
skega ljudskega izročila, pi-
sateljica in pesnica za mlade
bralce ter žlahtna pravljičar-
ka Anja Štefan, ki je prispe-
vala še spremno besedo o
izvoru in nastanku pričujoče
pravljice.
Anja Štefan poudarja, da
je nastanek pravljice O pas-
tirčku in debeli uši skrivnos-
tno zamegljen, kakor je pač
v skrivnosti odeto ljudsko iz-
ročilo. Pričujoča pravljica je
bila »najdenaapuščinejebila
zapisana v dragotinškem na-
rečju z naslovom Vušja sla-
nina, Anja Štefan je za mlade
bralce pravljico priredila in
jo postavila v knjižni jezik.
Osnovnega poteka zgodbe
ni spreminjala, a je spreme-
nila marsikatero podrobnost
in pravljico v celoti zapisala
s svojimi besedami. Tako
je pravljica dobila pravšnjo
»modernoKako se je godilo
grofu, imenitnemu gospodu,
ki si je svoji imenitnosti nav-
kljub izčesal uš - vam ne iz-
dam, dragi bralci Tednikove
knjigarnice. Povem vam le,
da je začel uš rediti, kar mu
je zelo uspevalo. Tako se je
uš poredila, da so iz nje na-
redili slanino. Zdaj šele na-
stane pravi hec! Preberite
slikanico, ki priča tudi izje-
mnem smislu za humor ki
so ga premogli naši predni-
ki. In dovolite mi še prišepet;
decembrski dobri možje ne
bodo zgrešili, če bodo med
darila dobre knjige skrili.
Liljana Klemenčič
VABILOMA
PRAVLJIČNO URO
Danes, v četrtek, 7.
decembra, bo ob se-
demnajstih v pravljični
sobici mladinskega od-
delka Knjižnice Ivana
Potrča, Mali grad, Pre-
šernova 33, praznična
pravljična ura za otroke
od četrtega leta dalje.
Vstopnine ni, otroci naj
imajo copatke in lahna
športna oblačila.
Vabljeni.
TEDNIK - Četrtek, 7. decembra 2000
5
ORMOŽ / LITERARNI VEČER Z BORICO VIČAR
Heverietno zMienjska
zgodba Kmnievega poba
s prihodom jeseni so v i^njižnici Ormož pričeli niz literar-
nih večerov, ki so jih zvesti obiskovalci vajeni že iz minu-
lih let. Z literaturo in druženjem nameravajo v knjižnici
popestriti mračne dolgočasne večere. Prva je uspešno dol-
gčas in mrak preganjala rojakinja, pisateljica in učiteljica
Borica Vičar. Pred leti je predstavila že svoji prvi dve knji-
gi Otroci pod Uršljo goro in Gospodična Geli živi drugače.
Tokrat pa je prisotnim dih jemala zgodba, ki je biografska
in tako posebna, da se skoraj ne zdi resnična.
Roman je vsekakor potrebno
prebrati, saj je po mnenju
predstavnika založbe Marjana
Pungartnika avtorica v svojem
umetniškem ustvarjanju zelo
napredovala. Knjiga je izšla že
lani in je roman o življenju Ru-
dija Brezovnika, poslovneža iz
Maribora, čigar življenjska zgo-
dba je sila zanimiva. Za avtorico
je bila knjiga velik izziv, saj je
pisala na željo glavnega junaka,
ki je danes gospod pri sedemde-
setih in živi pri Mariboru.
Rudi Brezovnik je bil neza-
konski otrok, ki ga mati ni žele-
la in zmogla obdržati. Bila je
mlada in je želela uživati svojo
mladost in lepoto ter vse, kar
gre zraven. Zato je ubožčka pu-
stila na železniški postaji. No-
vorojenčka se je usmilil enoroki
invalid in ga sam negoval štiri
leta. Nato je Rudi prišel na
veliko kmetijo in zanj je skrbe-
la dekla Urša. Opisuje številna
drobna doživetja in tudi srečan-
je z materjo, ki ga je prišla iskat,
ko je izvedela, da je podedoval
precejšnjo vsoto denarja. V voj-
nih letih sreča Rudi tudi svoje-
ga očeta, s katerim je pod starost
razvil celo lep odnos in tudi do
njegove takratne žene. Skozi ro-
man se prepletajo različne zgo-
dbe. Bolj žalostne kot vesele,
čeprav je bilo tudi veselih. Na
večeru jih je obudil slikar Bojan
Oberčkal, ki je v zgodbi prepoz-
nal prijatelja iz svojih maribor-
skih časov, ko so si mladi fantje
privoščili radosti življenja.
Literarni večer je potekal v
novem prostoru knjižnice.
Čitalnico za odrasle so uredili
v minulem poletju in spet se je
izkazalo, da je za dobro obiska-
ne prireditve skoraj premajhna.
Večer je z veliko občutka vodila
Branka Vočanec.
viki klemenčič ivaniiša
Literarni večer je obiskovalce očaral. Za to so »krivi« avtorica
Borica Vičar, voditeljica večera Branka Vočanec, predstavnik
založbe Marjan Pungratnik in zgodba Krančevega poba.
Foto; vki
DUNAJ / ODPRTJE RAZSTAVE
Ohrikal na Duntafu
v slovenskem kulturnem centru Korotan od nedavnega
svoja dela razstavlja slikar Bojan Orbčkal iz Obreza. Na
ogled je trideset del, ki so nastala v zadnjem času, saj je
večino starejših del umetnika uničil požar v ateljeju. Raz-
stava sodi v reden program dela omenjenega centra. Ob
otvoritvi razstave je nastopil ormoški oktet, tako je bila na
ogled ponujena slovenska pokrajina v spremljavi sloven-
ske pesmi. Občutek je zaokrožila še ponudba domačega
vina iz Kluba šipon, ki je bil letos prvič pridelan po klub-
skih pravilih; predstavil ga je Milan Hlebec. Pokrovitelj
razstave je bila občina Ormož.
Dela slikarja, diplomanta pe-
dagoške akademije v Mariboru,
ki na ormoškem in širšem slo-
venskem področju deluje že več
kot tri desetletja, je ob otvori-
tvi predstavil pisatelj in publi-
cist Lev Detela. Poudarja, da so
"v ospredju so predvsem vzhod-
noslovenski pokrajinski motivi,
čar in lepota Slovenskih goric
in v Panonijo se spuščajoče po-
krajine ob Dravi tik ob hrvaški
meji". Profesor likovne umetno-
sti Jože Foltin je Orbčkalov stil
označil kot "velikopotezen, od-
ločen in zato osvežujoč, značilen
samo zanj, saj daje sliki prepoz-
navnost. Umetnikove stvaritve
kažejo na slikarjevo obvladova-
nje tehnike slikanja in delujejo
nekoliko ekspresivno. Ugotav-
ljam, da njegovemu načinu sli-
kanja najbolj ustreza izražanje
v žlahtni oljni tehniki. Slikar
slika z občutkom ža komponi-
ranje in nakazuje prostor. Bar-
vne odnose gradi na kontrastih:
temno-svetlo, hladno-toplo,
komplementarnost. Z vsem tem
vnaša v sliko določeno dinami-
čnost, kar še dopolnjuje indivi-
dualnost njegovega slikanja."
Razstava bo na ogled do sre-
dine decembra.
vki
Ob odprtju razstave — mag. Anton Levstek, direktor sloven-
skega kulturnega centra Korotan, Lev Detela, pisatelj in publi-
cist, ter slikar Bojan Oberčkal
ŠTUDENTSKI
INFORMATOR
Filmske
predstave
za študente
Klub ptujskih študentov
vabi svoje člane na ogled
filmskega art programa v
kinu Udarnik v iVlariboru. iz-
brali so štiri fiimske posla-
stice iz ponudbe letošnjega
mednarodnega filmskega fe-
stivala v Ljubljani (LIFE), in
sicer v soboto, 9. decem-
bra, ob 19. uri Hotel Milijon
dolarjev, prav tako v soboto,
9. decembra, ob 21.30 uri
Plesalka v temi, v ponede-
ljek, 11. decembra, ob 19.
uri Veter nas bo odnesel s
seboj in v sredo, 13. de-
cembra, ob 19.30 uri Dekle
na mostu. Vstopnice si laii-
ko zagotovite v petek, 8. de-
cembra, od 17. do 19. ure
na Vodnikovi 2.
PTUJ / VIKTORINOV ADVENTNI VEČER
Pesem in advent v družim
NEDELJA, 10. DECEMBRA, OB 17. URI V REFEKTORUU Ml-
NORITSKEGA SAMOSTANA NA PTUJU
Pričakali smo čas pričakovanja. Lučki se bo pridruževala
lučka do radostne, dehteče svetlobe. Postorili bomo marsi-
kaj: urejevali, nakupovali, mrzlično šteli in izbirali ... To
bo naporno. Gneča bo velika in misli prehitevajoče, hote-
nje po uresničitvi želja neprestano prisotno. Vendar naj bo
advent obogaten ter podarjen na način, najljubši nam.
Vabimo vas, da delček pri-
jaznega časa preživite na Vik-
torinovem adventnem večeru.
Družina Sečnik, gost večera, se
predstavlja takole:
"Naša družina prihaja iz Lju-
bljane in šteje osem članov. Oče
Anton in žena Anica sta pred 26
leti rekla svoj "da" in že takrat
pestovala misel, da naj bo v nju-
ni družini več otrok. Najprej
je prišla Marija, ki je letos za-
klučila študij na teološki fakul-
teti, pripravlja pe še diplomo
iz umetnostne zgodovine. Sledi
ji Andreja, ki je že poročena
in mamica malega Luka, sicer
diplomirana psihologinja. Tre-
tjerojeni Janez je absolvent pe-
dagoške fakultete, s študijem na
filozofski fakulteti se spopada
Metod, Marta spoznava gimna-
zijski program, z Nežo pa ob-
navljamo snov tretjega razreda
osnovne šole.
Ljubezen staršev do glasbe in
prepevanja je bilo potrebno pre-
saditi tudi v otroška srca in grla.
Vsi otroci so obiskovali glasbe-
no šolo, saj je glasba gotovo ena
tistih plemenitih stvari v življe-
nju, ki bogati človeka samega
in lahko tudi njegove bližnje.
Prav slednje smo tudi želeli: naj
pesem prestopi prag domačega
doma. Tako se je razvilo več
kot 80 srečanj z ljudmi, ki jim
glasba pomeni veselje. Nastopa-
li smo za Karitas, v domu sta-
rejših občanov, v cerkvah in na
dobrodelnih prireditvah. Tako
je z leti naš repertoar postal vse
bolj pester in že toliko zajeten,
da smo v letu 1999 pri založbi
Družina izdali samostojno ka-
seto in CD ploščo s slovenskimi
pesmimi.
Družinsko življenje nam bo-
gati tudi narava, kamor se radi
podamo. Vsi člani družine smo
vključeni v skavtsko organiza-
cijo. Starša sodelujeta v tečaju
priprave na zakon, otroci pa v
pevskem zboru domače župnije.
Družina nam vsem veliko po-
meni in prizadevamo si za us-
klajeno in kvalitetno življenje.
Prav glasba nam še posebno bo-
gati življenje in naše odnose. Na
nastopih smo doživeli veliko le-
pega ob srečevanju z ljudmi in
želimo si, da bomo tudi ob sre-
čanju z vami prinesli spodbudo
in potrdili vašo odločitev za bo-
gatejše družinsko življenje."
Spoštovani, z družino Sečnik
vas pričakujemo na Viktorino-
vem adventnem večeru v refe-
ktoriju minoritskega samostana
na Ptuju v nedeljo, 10. decem-
bra, ob 17. uri.
B.Č.
VIDEM, LESKOVEC, SELA
Šole Videm, Leskovec, Sela pripravljajo v okviru prireditev Veseli december
delavnice za predšolske otroke, ki se bodo zvrstile po naslednjem razporedu:
V ŠOLI VIDEM:
- v četrtek, 7. 12., ob 17. uri: OKRASKI ZA NOVOLETNO JELKO (izvajajo
Danica Tili, Dragica Majhen, Olga Kmetec)
- v ponedeljek, 11. 12., ob 17. uri: BIBA LEZE, BIBA NI (izvajata Marinka
Vaupotič in Kristina Orlač)
- v sredo, 13.12., ob 17. uri: JUHUHU, ČAS OBDAROVANJA JE TU (izva-
jata Stanka Vogrinec, Janja Gjurasek)
- v petek, 15. 12., ob 17. uri: EN DVA, ZIMA JE PRIŠLA (izvajata Darja
Glazer in Violeta Flajs)
V ŠOLI LESKOVEC:
- v četrtek, 7. 12., ob 15. uri: ZARAJAJMO V PRAVLJIČNI DECEMBER (iz-
vajata Marjana Notersberg, Ivanka Furek)
- v ponedeljek, 18.12., ob 15. uri: PRAVLJICA POD JELKO (izvajata Mar-
jana Notersberg, Ivanka Furek)
V ŠOLI SELA:
- v torek, 12. 12, ob 16. uri: RITMIČNO-LIKOVNA DELAVNICA (izvajata
CIaudia Beguš-Mihelič, Silva Gerečnik)
PTUJ / DRUŠTVO ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE SIRI
DEJAVNOST
Zaživel literarni krožek
Prvega decembra je bilo v okviru Društva za tretje življenj-
sko obdobje pri Ljudski univerzi Ptuj drugo srečanje štu-
dijskega krožka Beremo z Manco Košir. Posvečeno je bilo
200. obletnici rojstva našega največjega pesnika dr. Fran-
ceta Prešerna.
Društvo za tretje življenjsko
obdobje deluje pri LU Ptuj že
od leta 1996. V začetku je bilo
vanj vključenih osem ljudi, po
prvem letu delovanja pa se je
članstvo razširilo že na sto in
več. Pa tudi dejavnost se širi
iz leta v leto. Letos obdelujejo
19 tematskih sklopov, na novo
sta zaživela literarni in arheolo-
ški krožek. Zelo veliko članov
je aktivnih v tečaju za oblikova-
nje drobnih izdelkov in ročnih
dek, veliko se jih ukvarja tudi
s slikanjem na svilo, steklo in
keramiko. Podobno kot v prejš-
njih letih bodo marca pripravi-
li tudi razstavo izdelkov članov
društva v ptujski Mestni hiši.
Namen društvenega delovanja
je čim bolj zaposliti tudi starej-
še ljudi, da ne bodo razmišljali
o svojih križih in težavah in da
se bodo v skupino, ki jih rešuje
tudi osame, radi in z ljubeznijo
vračali. Povezujeta jih želja po
novem znanju in želja po razda-
janju znanja v okolju, kjer živi-
jo.
Kot je povedala Rozika Oj-
steršek, predsednica Društva za
tretje življenjsko obdobje pri
LU Ptuj, jim je letos uspelo
organizirati tudi literarni kro-
žek, ki ga vodi pisatelj in no-
vinar Zdenko Kodrič. Rozika
Ojsteršek pričakuje, da bo pod
njegovim vodstvom zaživel v
popolnosti. Z njim naj bi se se-
lili v prostore nove knjižnice,
s tem pa bi bogatili tudi deja-
vnost knjižnice. Ob študijskih
krožkih organizirajo tudi razli-
čne tečaje, veliko zanimanje je
tudi za rekreacijsko telovadbo,
ki poteka v petih skupinah. Da
njihova dejavnost lahko nemo-
teno poteka, ima velike zasluge
tudi Ljudska univerza Ptuj, ki
jim zagotavlja prostore in mate-
rialna sredstva.
Prejšnji petek so v okviru
Društva za tretje življenjsko ob-
dobje pri LU Ptuj izvedli drugi
dan študijskega krožka Beremo z
Manco Košir, ki ima za cilj vzbu-
diti zanimanje za knjigo oziro-
ma širjenje bralnega virusa v
okolje. Mentorica ptujskega je
Maja Kodrič. Uvodno razmiš-
ljanje o Prešernu, obogateno s
priložnostno razstavo, je prip-
ravila Viktorija Dabič. Pri tem
so udeleženke krožka kritično
ugotovile, da 200. obletnice roj-
stva največjega slovenskega po-
eta nismo zaznamovali tudi z
izdajo priložnostne znamke.
MG
Drugo srečanje študijskega krožka »Beremo z Manco Košir« je
bilo posvečeno 200. obletnici rojstva največjega slovenskega
poeta dr. Franceta Prešerna. Na sliki Maja Kodrič, mentorica
krožka. Foto Črtomir Goznik
KULTURA, aOBRAZEVANMM
6
Četrtek. 7. decembra 2000 - TEDNIK
ZAMIMIVOSTI. REPORTAŽE
VITOMARCI / PROSLAVILI DRUGI OBČINSKI PRAZNIK
Mei otvoritev ter razmišlianj o šolstvu
v Vitomarcih so z nedeljskim srečanjem občanov končali
prireditve ob 2. prazniku občine Sveti Andraž v Slovenskih
goricah. Praznovanje je zaznamovalo več otvoritev. V os-
predju so bila odprtja novih metrov asfaltiranih občinskih
cest, ki so jih še posebej veseli Drbctinčani, Kobošanci in
Gibinčani, starejši občani pa si bodo praznik zapomnili
zaradi odprtja novega doma upokojencev v Vitomarcih.
Osrednja slovesnost je bila le-
tos na predvečer 200. obletnice
rojstva Franceta Prešerna.
Zaznamoval jo je izbrani kul-
turni program v izvedbi vi-
tomarških osnovnošolcev in
pevk, tamburašev ter recitator-
jev kuturno-umetniškega druš-
tva Vitomarci, občane pa je
nagovoril župan Franci Krep-
ša in poudaril pomen letošnjih
pridobitev, med katerimi izsto-
pajo kilometer in pol odsekov
asfaltiranih cest, novi dom upo-
kojencev in javna razvsetljava
v Vitomarcih, ter dodal, da si
bo občina še naprej prizadevala
uresničiti željo po novi šoli, ki
naj bi bila zgrajena v prihod-
njih letih.
Proslave ob prazniku občine
se je ob velikem številu občanov
udeležilo več županov in podžu-
panov občin s širšega ptujskega
območja, gostje pa so bili tudi
ormoški poslanec Alojz Sok,
državni svetnik Alojz Kavčič
in predstojnik skupne občin-
ske uprave Ptuj Stanislav Na-
past. Najboljše želje ob prazniku
je občanom v telegramu izrazil
tudi poslanec in destrniški
župan Franc Pukšič, ki se za-
radi vnajprej dogovorjenih ob-
veznosti slovesnosti ni mogel
udeležiti.
Na sobotni proslavi v vito-
marškem domu krajanov so po-
delili tudi pokale in priznanja
najboljšim srelcem strelskega
društva TRAP, ki je v začetku
novembra pripravilo občinsko
strelsko tekmovanje. V strelja-
nju z zračno puško so bili naj-
boljši Marjan Gavez, Srečko
Hojnik, Srečko Čuček, z malo-
kalibrsko puško prav tako Mar-
jan Gavez, Srečko Hojnik in
Davorin Toš ter v streljanju na
glinaste golobe Srečko Čuček,
Ferdo Roškar in Slavko Čuček.
Dijaka Aleksandra Šamperl iz
Drbetincev in Božo Čeh iz Vi-
tomarcev pa sta dobitnika pri-
znanj za odličen uspeh v vseh
razredih osnovne šole.
ak
Za pogostitev množice občanov in gostov so poskrbele domače
gospodinje
Društvo upokojencev Sveti Andraž v Slovenskih g(»ricah je ob
prazniku občine dobilo svoj dom
Dijaka Aleksandra Šamperl in Božo Čeh sta dobitnika priz-
nanj za odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole, ki sta jo
zaključila spomladi letos
TURŠKI VRH / DECEMBRSKA TRGATEV CHARDONNAVJA
Sladko grozdjef še slajši viniek
IVič posebej veselo ni potekala zadnja letošnja trgatev na
območju občine ZavTČ, kajti veselo razpoloženje je prejš-
nji petek, 1. decembra, zmotilo hladno in megleno vreme.
Kljub temu so člani družine Kuserlanj s prijatelji in doma-i
čini potrgali preostali sladek vinski pridelek chardonna}ja; i
trgatev je bila seveda nekaj posebnega za ta čas. Grozdje
je na berače čakalo zrelo natanko tri mesece in v tem času
pridobilo na kvaliteti, iz njega pa bodo kletarji dobili vino \
posebnega izbora.
Zakonca Štefan in Anica Ku-
serlanj sta najemnika kar nekaj
vinogradniških površin v Tur-
škem Vrhu, Goričaku in Dreno-
vcu (10 od 50 tisoč trsov imajo
v lasti), letošnje trgatve pa sta
se z vso družino zelo veselila.
saj je letina povsod dobro kaza-
la. Tudi zato so se z Vinarstvom
Slovenske gorice — Haloze kot
kooperanti odločili, da delček
dobre letine prihranijo za prav
posebno trgatev v hladnih zim-
skih dneh. Tri mesece po uradni
trgatvi chardonnayja v Halozah
so prejšnji petek naznanili tr-
gatev preostanka grozdja; za iz-
brano trgatev so v vinogradu
pustili 300 trsov. Nabrali so do-
brih 400 kilogramov grozdja, je
povedala Biserka Kokot, vodja
delovišča K K Ptuj v Zavrču, ki
je spremljala trgatev, naprešali
pa blizu 400 litrov vina. Dejala
je, da je dobro teklo, grozdje pa
je do petka ohranilo najboljše
lastnosti, pridobilo na sladkor-
ju in se odlično držalo na trsih.
Veliko je k temu pripomoglo
dobro opravljeno delo Kuserla-
njeve družine, je še dodala. Sicer
pa naj bi iz kakovostnega groz-
dja ptujski vinarji naredili prav
tako dobro, pravzaprav odlično
vino s posebnim priokusom.
Kokotova je že v ponedeljek po-
vedala, da so analize pokazale,
da je grozdje imelo 116 eksler-
jev (OB) sladkorja in da se po
vinski zakonodaji to vino uvrš-
ča v izbor.
Pozna trgatev v Turškem Vrhu
naj bi bila tudi zadnja v tem
koncu Haloz, morda pa bomo še
našli katerega vinogradnika, ki
si bo omislil božično-novoletno
trgatev. O tem za zdaj še nima-
mo informaciji.
Tekst in fotografija:
Tatjana Mohorko
Berače smo v mrzlem decembrskem vremenu zmotili pri tr-
gatvi
DORNAVA / LIKOVNI NATEČAJ MAVRICA 2000
Srebrna Sanja in Ne/c
v organizaciji otroške ume-
tniške galerije v Zanki na
Madžarskem je potekal
mednarodni likovni natečaj
Mavrica 2000. Da je za-
nimanje otrok za likovno
ustvarjanje veliko, pove po-
datek, da je bilo poslanih
27.700 slik iz več kot 52
držav. Sodelovali so otroci
in mladina od 4. do 26. leta
starosti.
Mladi so izražali svoj pogled
na svet, ki je v očeh vsakega
otroka drugačen, edinstven. Iz
Slovenije sta iz kategorije otrok
v predšolskem obdobju bila na-
grajena Nejc Gradišar in Sanja
Majar iz osnovne šole dr. Pran-
ja Zgeča v Dornavi - enota vr-
tec. Pri likovni kreativnosti sta
jima v veliko pomoč in vzpod-
budo vzgojiteljici Verena Mikša
in Verica Rus.
MS
Sanja in Nejc s priznanji in vzgojiteljicama
f EDNIK - Četrtek, 7. decembra 2000
7
OO rop IN TAM
pTUJ / GIMNAZIJA V PROJEKTU COMENIUS
Sreianje partnerskih šol
ptujska gimnazija je z vrsto
sodelovanj v slovenskih in
i^ednarodnih projektih že
dokazala, da je odprta šola
da želi svoje izkušnje iz-
menjati z drugimi šolami.
V preteklem šolskem letu so
je odločili, da bodo projekt pro-
stovoljnega socialnega dela, ki
Ic dalj čas poteka na šoli v sode-
lovanju s ptujskimi osnovnimi
šolami. Domom upokojencev in
VDC Sonček pod mentorstvom
jVlelani Centrih in Darje Ro-
liavec, povezali tudi na med-
narodni ravni. So ena prvih
šol v Sloveniji, ki so se kot nosi-
lec projekta vključili v program
COMENIUS, ki poteka v okvi-
ru projektov Evropske skupno-
sti. Partnerski šoli Ptujčanov
sta Realna gimnazija Tanzen-
berg iz MariaSaal na avstrij-
skem Koroškem in Le Lycee
Jean XXIII Herbies iz pokraji-
ne Vandee v Franciji. Celoten
projekt na mednarodnem nivo-
ju koordinira Brane Rokavec v
sodelovanju z ravnateljico Meto
Puklavec, v projektni team pa
so vključene še mentorici pros-
tovoljnega dela na šoli ter Dob-
rinka Voršič Rajšp za jezikovno
sodelovanje s kolegi iz Avstrije
in Jasna Regent za sodelovanje
s kolegi iz Francije.
Projekti v okviru programa
COMENIUS trajajo tri leta. V
prvem letu so poiskali partner-
ske šole, ki morajo biti iz držav
Evropske skupnosti, pripravili
program projekta in ga prijavili
na razpis Nacionalne agencije
za evropske projekte; ta ga je
avgusta 2000 potrdila.
Glavni cilji projekta so pri-
merjava različnih oblik prosto-
voljnega dela mladih različnih
držav, izmenjava izkušenj pro-
stovoljcev in mentorjev ter šir-
jenje idej, vrednot in prakse
prostovoljstva.
Drugo leto projekta so začeli z
dvema pripravljalnima obisko-
ma. 12. oktobra letos so bili go-
stje partnerjev v Tanzenbergu,
16. novembra pa je bil povratni
sestanek partnerjev na Ptuju.
Pripravljalni obiski so namen-
jeni usklajevanju ciljev, predsta-
vljanju vsebine in oblike dela
in sodelovanja. Posebnost pro-
jekta je tudi sodelovanje na rav-
ni ravnateljev šol, saj evropski
projekti, ki zahtevajo aktivno
medsebojno sodelovanje šol, ne
morejo zaživeti, če nimajo po-
polne podpore ravnateljev.
Spomladi načrtujejo še sreča-
nje dijakov, Jt^jer bodo predsta-
vili prve rezultate dela.
Leto 2001 so Združeni naro-
di simbolično razglasili za Med-
narodno leto prostovoljstva. Na
ptujski gimnaziji bodo v tem
letu svoje aktivno delo na tem
področju razširili na mednarod-
no raven. Zavedajo se, da pros-
tovoljci lahko znatno prispevajo
k izboljšanju kvalitete življenja
ljudi, ki potrebujejo pomoč dru-
gega. Načini in vsebine so raz-
lični, pomembno je spoznanje,
da človeštvo brez solidarnost ne
more preživeti.
Dijaki skozi prostovoljno delo
osebno rastejo in se bogatijo,
pridobivajo nova znanja in ve-
ščine, preizkušajo svoje spo-
sobnosti, znanje in spretnosti,
spoznavajo nove ljudi in sklepa-
jo nova prijateljstva. Občutek,
da opravljajo koristno delo in
da jih nekdo potrebuje, pa kre-
pi njihovo pozitivno samopodo-
bo, ki je v obdobju odraščanja
izjemnega pomena. Če svojemu
delu lahko dodajo še mednarod-
no dimenzijo, pa s tem obogatijo
svoje znanje jezika, sposobnos-
ti komuniciranja in prispevajo
k mednarodnemu razumevanju
in spoznavanju, so povedali vo-
dje projektne skupine s ptujske
gimnazije.
Ur
Udeleženci pripravljalnega sestanka partnerskih šol v Ptuju
LENART / JAVNOMNENJSKA RAZISKAVA O DELU
OBČINSKE UPRAVE
Za kvalitetneiše delo
uradnikov in župana
Lenarška občinska uprava s kakovostjo
svojih storitev docela ne izpolnjuje priča-
kovanj občanov, je pokazala v torek pred-
stavljena raziskava z naslovom Kako so
občani Lenarta zadovoljni s kakovostjo
storitev občinske uprave in kakšni so pre-
dlogi za izJboljšanje stanja v občini.
Raziskavo je v prvi polovici leta izvedlo ma-
riborsko podjetje Gallob, občina pa se je zanjo
odločila, da ugotovi, katera so področja, ki jih
morajo župan in občinske službe spremeniti
in izboljšati. 3250 lenarških gospodinjstev je
tako konec aprila prejelo vprašalnik, v katerem
občinsko upravo med drugim zanima tudi to,
kaj občani menijo o videzu in urejenosti stavb,
pravočasnosti in natančnosti opravljenih sto-
ritev in ne nazadnje o županu. Odgovorjene
vprašalnike je vrnilo samo 290 gospodinjstev,
analiza rezultatov pa kaže, da so Lenarčani sto-
ritve občinske uprave ocenili z oceno 3,63 - v
razponu od ena do pet. Občani s pomočjo svo-
jih pričakovanj ocenjujejo in pričakujejo, da
bi morala biti ocena 4,59. Glede dela župana
Ivana Vogrina jih je največ - 32 odstotkov -
menilo, da ta premalo pozornosti namenja go-
spodarskemu razvoju in stanovanjski politiki.
Večina vprašanih je bila tudi mnenja, da se
splošni položaj v občini delno izboljšuje, med
komentarji pri tem vprašanju pa je zanimiv ta,
da se z delom na črno v Avstiji rešuje mnogo
socialnih problemov.
Raziskava o delu lenarške občinske uprave
ponuja več zanimivejših ugotovitev in vrsto ko-
mentarjev občanov. Župan Ivan Vogrin meni,
da so vprašalnike vrnili samo izredno zadovo-
ljni in nazadovoljni občani. Med očitki župa-
nu se večkrat pojavljajo komentarji, ki naj bi
kazali, da ta preveč pozornosti namenja do-
mači krajevni skupnosti Voličina. Odgovora
na vprašanje, ali gre za pravilne ugotovitve ali
zgolj natolcevanja občanov in kanček sloven-
ske nevoščljivosti, raziskava seveda ne more
dati, lahko pa je le v pomoč tako županu kot 17
zaposlenim na lenarški občinski upravi.
ak
... PA BREZ ZAMERE ...
Pozor, hudo sladkano
Prejšnji četrtek sem bil pred rahlo dilemo. Ali na
nacionalki gledati izvolitev nove (stare) slovenske vla-
de ali pa na komercialki spremljati izbor miss sveta
2000. Eee, nič kaj zavidljiva izbira. Dilema je bila
podobna tisti, ko se ne morete odloČiti, katero od me-
hiških žajfnic, ki sta na sporedu ob istem času, boste
gledali. Na eni strani imaš žajfnico slovenske produk-
cije, resda z malce dolgočasnim in nedomiselnim sce-
narijem, v kateri nastopajo večinoma tipčki, ženskih
igralk je bolj malo, v kateri je že vnaprej znan konec,
heh, podobno kot pri Esmeraldi (uh, ali ste kdaj sploh
podvomili v to, da bo uboga in nebogljena Esmeraldi-
ca na koncu spregledala?), na drugi pa intemacoinal-
no mega žajfnico, v kateri nastopajo v glavnih vlogah
izključno brhke mladenke, scenarij je manj znan kot
pri prvi, čeprav tudi ta do neke mere pričakovan ter
predvidljiv, tudi tukaj je srečni konec seveda obvezen,
resda se sicer vsi, razen redkih izjem, pretvarjajo, da
so tako srečni, ampak to zdaj niti ni tako pomembno,
glavno je, da se obdrži imidž, šov pa itak mora iti da-
lje, ne?
Ker sem torej s precejšnjo stopnjo verjetnosti lahko
domneval, da se bo žajfnica v parlamentu odvijala po
pričakovanem scenariju, pa tudi nekih nepričakova-
nih obratov se ni bilo nadejati, je bila torej edina ra-
zumna odločitev spremljati Miss sveta 2000 - če ne
drugega, že zgolj zaradi firbčnosti. Je pa seveda vse-
kakor tudi res, da je pogled na mišice vsaj večini ljudi
bolj prijeten ter katarzičen kot pa pogled na Dmavže-
vo napol smejočo se grimaso, ko se takole nekaj muza
sam v sebe. Torej, oprosti, dr. J., razen če si v kratkem
ne omisliš kakšne lepotne operacije ali dveh, nimaš
kaj dosti šans, da se moje oko rajši ustavi na tvoji per-
soni kakor pa na mišicah (kar sicer ne pomeni nujno,
da je pa to že kompliment mišicam, heh).
Okej. Tokrat so rhisice parkirali v Londonu, pred
tem pa so jih še poslali malce popražit se (heh, v pri-
meru naše Maše Mere dobesedno popražit) na Mal-
dive. Lepo. Kar se pa glede samega šova tiče, se je
totalno presenečenje, nesporen klimaks večera pojavil
takoj na začetku, in sicer v obliki voditelja celotne
zadeve. Uh, si lahko mislite, gostitelj večera je bil nih-
če drug kot Jerry Springer J a, prav imate, tisti Jerry
Springer, ki Ameriko že kar nekaj časa dela nervoz-
no s svojim šovom. Tisti Jerry Springer, pri katerem se
v živo na televiziji pretepajo, klofutajo, grizejo, pra-
skajo, si drug na drugem lomijo stole, pulijo lase, kjer
kletvice sestavljajo najmanj petdeset odstotkov voka-
bularja, kjer dejansko lahko v živo spremljaš totalno
lamačino, kaj lamačino, totalni pretep vseh z vsemi.
Ricki Lake je v primerjavi s Springerjem navaden
kužek, ščene. Pozabite Oprah, dežurni car v Ameriki
je Jerry Springer. In jenkiji ga obožujejo. Tip ima tv
rejtinge višje kot Ricki in Oprah skupaj. Totalni za-
kon torej. Če hočeš biti "in", moraš nastopiti najerryju
Springerju. Glavno vprašanje je torej bilo, ali boJerry
tudi Miss sveta 2000 spremenil v še enega izmed svo-
jih šovov. Eee, sledilo je manjše razočaranje, saj se je
Jerry skozi celotni dveinpolumi šov obnašal naravnost
vzorno. Hm, hm, Jerry, Jerry, staraš se.
Vendar pa je Springer, pa čeprav v sterilno zloščeni
verziji, vseeno prava poezija nasproti komentatorja
prireditve, koga drugega kot Stojana Auerja (kije si-
cer boljša izbira od Ujčiča, se je pa nad mišicami slinil
enako kot Janez, če ne še bolj). In ko dobiš Stojkota,
dobiš zraven seveda še tisto značilno butasto poda-
ljševanje vsakega konca stavka s nervirajočimi e-ji,
za katere se zdi, da trajajo celo večnost ter da je
na njih celo ponosen. Tako Stojko komentira glas-
beno podlago in nam da vedeti, da je to Barry
Whiteeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee. Huh, nič kaj prijet-
no. Stojko se tudi zelo trudi dvigniti inteligenčni sta-
tus same prireditve, saj ob vsaki kandidatki najmanj
pol minute momlja, v katere šole je hodila in kakšen
je trenutno njen akademski status. Med drugim pa je
Stojko tudi odličen poznavalec angleškega jezika, saj
se ob šalah Springerja prav zabava, hkrati pa ugotav-
lja, da je šala zelo duhovita za tiste, ki znajo angle-
ško. Heh.
Eee, če pogledamo sedaj malo še mišice ter ostalo
prireditev, bi lahko rekli nič novega. Sam cuken Če
ste diabetik, vam takšne in podobne oddaje najtopleje
odsvetujem. Ena sama politična korektnost ter univer-
zalna ljubezen, eh. Mišice vse po vrsti čebljajo vnaprej
naučene floskule ter kar tekmujejo, katera bo postregla
z večjimi in bolj domiselnimi presežniki. Tako zvemo,
da so Maldivi krasni, kaj krasni, prečudoviti, briljan-
tni, oh in ah in nasploh the best (temu bi po domače re-
kli čisto navadno lezenje v...). Seveda so vse najboljše
prijateljice, vse želijo mir na svetu, pomagati otrokom,
revnim in zapostavljenim, bla, bla, bla, zvemo tudi,
da se rade ukvarjajo s športom, ljubijo plese, klasično
(opa!) glasbo, rade bi seveda bile tudi igralke, nauči-
mo pa se tudi tega, da miss BiH govori bosansko, miss
Jugoslavije pa jugoslovansko - ja, zelo korektno. Ne
manjka tudi hvaljenja svoje države, tako smo poduče-
ni, da je mnogo narodov močnih narodov ("strong na-
tion"), hkrati pa smo lahko priča izlivom neizmernega
patriotizma, ki ga more imeti vsaka spodobna miss,
ne? Široka je tudi paleta vzornikov, po katerih se le-
potičke zgledujejo, in sega od Mohammada Alija pre-
ko Rickyja Martina, Oprah, Tigra Wooda pa Toma
Jonesa vse tja do matere Tereze, seveda pa obvezno
tudi "moje mame". Potem tako naprej še z raznimi
drugimi sladkornimi kockami vse tja do finala. Slad-
ko, hudo sladko. Kot sem že omenil, diabetikom skraj-
no nevarna roba. Pri vsej stvari niti ni pomembno,
katera bo (je) postala miss sveta, saj za njo čez leto ne
boste kaj prida slišali, niti ni pomembno, ali vse sku-
paj vodi Jerry Springer ali Oprah Winfrey, heh, celo
to ni pomembno, ali zadevo komentira sam Stojko,
pomembno je le to, da vse skupaj zgleda čimbolj pocu-
krano, uh, še bolj pocukrano kot Esmeralda in Divji
Angel skupaj.
Če vam je to všeč, okej. Če vam ni, tudi okej. Potem
rajši poglejte kakšen fuzbal. Ali pa šovJerryja Sprin-
gerja.
Gregor Alič
PTUJ / SEMINAR ZA MLADE POLITIKE
Mladi in Evropa
Od 27. oktobra do 5. novembra je v izobraževalnem cen-
tru "Kurt Lovenstein" v mestu Wertfpuhl, eno uro vožnje
iz Berlina, potekal seminar "Young Future Leaders", ki ga
je organizirala nemška mladinska politična organizacija
SJD - Die Falken (Socialistische Jugend Deutschlands -
Die Falken) pod vodstvom sekretarke za izobraževanje v
tem centru Heike Vogler. Desetdnevnega seminarja so se
poleg udeležencev iz Poljske, Ukrajine, Jugoslavije ... ude-
ležili tudi trije predstavniki iz Slovenije, in sicer člani
ptujskega Mladega foruma Tamara in Sandra Jankovič ter
Miha Čuček.
Kako je potekal seminar?
Dan se je začel z zajtrkom
okrog osme ure zjutraj. Kot pra-
nje udeleženci, je bil urnik se-
ttiinarja zelo naporen, saj so bila
predavanja dopoldan in popol-
dan, vendar se je izplačalo potr-
peti, kajti predavanja so vodili
strokovnjaki specifičnih podro-j
čij, člani parlamenta in tudi
drugi pomembni ljudje. Najve-
čji poudarek je bil na področju
izobraževanja (kjer so jim pred-
stavili izobraževalne programe
Evrope, ki so namenjeni mla-
dim) in Evropski uniji (dobili
so veliko podatkov o EU: kako
deluje, kdo so vodilni, funkcije
posameznikov ...). Med drugim
so imeli tudi predavanje v Ev-
ropskem informacijskem cen-
tru v Berlinu, kjer so slišali zelo
dosti podatkov o vključevanju
držav v EU.
Kljub zelo natrpanemu urni-
ku pa se je našel čas tudi za zaba-
vo in sprostitev. Udeležencem
so najbolj ostale v spominu raz-
lične delavnice (Media Working
Groups), ki so potekale skozi
celoten seminar ter so bile ne-
koliko bolj zabavne in sprošče-
ne, a tudi poučne. Prav tam so
navezali stike za nadaljnje sode-
lovanje pri mednarodnih proje-
ktih (pa tudi pri biljardu in v
disku). V eni izmed teh delav-
nic je nastala tudi domača stran
na Internetu, v drugi gledališka
predstava ... Dva večera sta bila
namenjena predstavitvi vseh so-
delujočih organizacij; na teh je
Miha Čuček drugim udeležen-
cem predstavil delovanje MF
Ptuj in MF ZLSD.
Vsak večer je bilo na sporedu
tudi vrednotenje dela in se-
minarja oz.!' predavanj, ki so
potekali čez dan. Nekdo od ude-
ležencev je vsak dan napisal po-
ročilo v angleščini, ki je bila
sporazumevalni jezik. Ta poro-
čila so jim pomagala pri orga-
nizaciji in izvajanju seminarja
naslednji dan.
Udeleženci iz Ptuja so zelo za-
dovoljni s seminarjem in znan-
jem, ki so ga pridobili. Nekoliko
slabe volje jim je vzbudila le na-
porna vožnja, ki je trajala okrog
dvajset ur v eno smer.
Ozren Blanuša
\^deleženci seminarja iz Slovenije: Tamara Jankovič, Miha
Cucek in Sandra Jankovič
8
Četrtek, 7. decembra 2000 - TEDNIK
NASf KRAJI IN UUDJE
MAJSPERK / PROSLAVILI 14. DAN SOLE
v inameniu Prešerna
Pod Prešernovim geslom "Kdor jih bere, vsak drugače
pesmi moje sodi" so na osnovni šoli v Majšperku v petek, 1.
decembra, svečano proslavili 14. dan šole. Učence In učite-
lje, ki so se s starši in gosti /brali v šolski telovadnici, je
nagovoril ravnatelj šole Rajko Jurgec, s čestitkami pa seje
pridružil tudi majšperški župan Franc Bezjak.
Ravnatelj šole Rajko Jurgec
je med drugim povedal, da so le-
tošnjemu Prešernovemu letu na
šoli dali pomemben poudarek,
saj se zavedajo veličine literarne
zapuščine našega največjega pe-
snika. Dan je najlepši ob sonč-
nem zatonu, ko čutimo, da nam
uhaja iz rok, je dejal, zato so se
tudi zbrali v takem času. Učen-
cem, učiteljem, staršem in go-
stom pa je zaželel, da bi srečo
zajemali z velikim vrčem, trpje-
nje pa po kapljicah.
Zatem smo prisluhnili učen-
cem, ki so odlomke iz pesmi
ob spremljavi šolskega pevske-
ga zbora in s komentarjem dveh
voditeljev na odru tudi zaigrali.
Desetnica, Neusmiljena gospo-
da. Nesrečni lovec, Nezakonska
mati. Lepa Vida in še katera
pesem je pred očmi obisko-
valcev do popolnosti zaživela.
Za predstavo se je ravnatelj Raj-
ko Jurgec posebej zahvalil vodji
prireditve Danici Lorber ter so-
avtorjem Stanki Erjavec, Bar-
bari Vedlin, Aljoši Pižmohtu,
Stanki Varžič, Milanu Kumru
in Jožetu Režku. S pozdravi in
čestitko šolarjem ter šolskemu
kolektivu se je slavju pridružil
župan občine Majšperk Franc
Bezjak ter dodal, da je bil poleg
velikega Slovenca Franceta Pre-
šerna velik Slovenec tudi Pre-
šernov vrstnik Anton Martin
Slomšek.
Za 20 let predanosti šoli so
priznanje izročili Dragici Kla-
rič. Dragu Krošlu in Darku
Kablu, za 10 let pa Stanki Er-
javec. Ob Prešernovem letu so
v šolski knjižnici pripravili tudi
zanimivo razstavo pesnikovih
del, ki so si jo ob zaključku pro-
slave z zanimanjem ogledali vsi
obiskovalci. Ob izhodu pa so jih
pričakali šolarji in jim ponudili
lične ročno izdelane praznične
voščilnice.
MT^Ozmec
V šolski knjižnici so pripravili razstavo Prešernovih del. Foto: M. Ozmec
Prešernove pesmi so spremljali mladi pevci in glasbeniki majšperške šole.
PRVENCI - STRELCI / ODSLEJ SODOBNEJŠE CESTE
Uresniiili del nairfov
člani vaških odborov Prvenci in Strelci so v letošnjem letu
uspeli uresničiti kar nekaj načrtov na področju izboljšanja
komunalne infrastrukture. Občina Markovci je letos za to
namenila odboroma 6 milijonov tolarjev.
Na slovesnosti so pred časom
odprli novo asfaltirano cesto čez
gozd in na novo preplasteno ce-
sto v smeri Prvenci - Strelci.
V priložnostnem nagovoru sta
Stanko Kline, predsednik VO
Strelci, in Ivan Golob, predse-
dnik VO Prvenci, povedala, da
imata tudi v prihodnje vaška
odbora veliko načrtov za izbo-
ljšanje življenja in lepši vide?
obeh krajev. Odkupili in uredili
bodo športno igrišče ter zgradili
avtobusno postajališče za šolar-
je še v Strelcih; v Prvencih so to
že uresničili. Eden večjih načr-
tov pa je obnova strehe vaškega
doma.
Ob pridobitvah sta govorila
tudi župan občine Markovci
Franc Kekec in požupan Franc
Kostanjevec.
MS
Vrvico sta prerezali domačinki, ki sta bili najstarejši med pri-
sotnimi, Elizabeta Cvetko in Jerica Visenjak
DORNAVA / OBISKALI SO NAJSTAREJŠO LUKARICO
90 let nariie Muršec
Marija Muršec iz Domave
je 1. novembra praznovala
90. rojstni dan. Gospa Ma-
rija je še danes zelo vitalna,
rada bere, posluša radio, še
posebej pa uživa v pridelo-
vanju čebule.
Marija je tudi najstarejša lu-
karica. Že od svoje mladosti se
je preživljala tako,>da je pro-
dajala domavsko čebulo, pot jo
je vodila vse do Gradca. Gospa
Marija pove, da je čebula imela
v nekem obdobju visoko ceno.
Še do lani je prodajala vence
čebule na mariborski tržnici.
Do tja se je največkrat pripelja-
la z vlakom.
Marija Muršec je vesela, da
so v Dornavi ustanovili turisti-
čno-etnografsko društvo Liika-
ri, v katerem obujajo in ohranja-
jo lukarske običaje. Ob rojstnem
dnevu so ji v imenu omenjenega
društva prišli čestitat prof. Sla-
vica Bratuša in Zvonko Mikša.
Marija je bila najbolj vesela nju-
nega darila - novega turistične-
ga spominka dornavske liikarce.
V imenu občine pa ji je čestital
župan Franc Šegula.
Na vprašanje, kaj nam pripo-
roča za visoko in lepo starost,
se je Marija pošalila: "Vsak dan
morate pojesti vsaj eno čebulo.'
Tekst in foto:
Marija Slodnjak
»Mi ni malo podobna?« sprašuje Marija ob pogledu na
.liikarc«..................^^....._______......
TEDNIK - Četrtek, 7. decembra 2000
9

PUNAJ / MODNA OBLIKOVALKA STANKA VAUDA RAZSTAVILA SVOJ PROJEKT
Ifcne gospodihie na Dunaju
"Ta plod /koruza, op.pV pa ni samo hrana za živino, temveč
mnogo več. Koruzni listi skrivnostno ovijajo storž in moje
oči se kar niso mogle naužiti zanimivih struktur in barv,
UM" — v samo navidezni monokromiji — nežno prelivajo
po njih. Želela sem se poigrati z njimi na najrazličnejše
načine in tako ali prav zato so nastale sončne tapiserije in
elegantno-ekstravagantno igrive lične gospodične."
S temi stavki je modna ob-
likovalka Stanislava Vauda leta
1998 v razstavni zloženki obraz-
ložila nastajanje oblačil in sten-
skih preprog iz koruznega ličja,
ki jih je predstavila in raz-
stavila v romanskem palaciju
na ptujskem gradu. Udeleženci
nadvse atraktivne predstave in
obiskovalci razstave niso mogli
prehvaliti domiselnosti mlade
ptujske oblikovalke. V suhih
koruznih listih je našla voljan
material, ki žarči sončno svetlo-
bo in razveseljuje z energetsko
nabitimi zašiljenimi formami
ter s ploskvami, ki jih prep-
redajo tanke vzporednice lis-
tnih niti. "Lične gospodične" so
očarale s popolno predanostjo
lastnostim naravnega materia-
la. Postale so velika uspešnica.
Stanka Vauda jih je še večkrat
javno predstavila, dr. Janez Bo-
gataj pa jih je uvrstil med
"Mojstrovine Slovenije". Tako se
imenujeta razkošna monografi-
ja založbe Rokus (z besedilom
Janeza Bogataja in fotografija-
mi Janeza Pukšiča) in razstava,
ki promovira Slovenijo po sve-
tu. Nedavno tega je bila z ve-
likim uspehom predstavljena v
Los Angelesu , do konca leta
pa je na ogled v veleblagovnici
Steffel na Koroški cesti na Du-
naju.
V mondeni trgovski hiši so
Sloveniji ponudili prostor za
predstavitev v četrti etaži. Vi-
trine z izdelki najboljših slo-
venskih mojstrov vzbujajo
pozornost petičnih kupcev, ki
jih v tem času trgovci vabijo k
prazničnim nakupom. Otvori-
tev razstave je bila 8. novembra,
odvijala pa se je v blišču pred-
prazničnega velemestnega raz-
položenja. Odprl jo je dunajski
župan Michael Haupl. Za pri-
jetno razpoloženje je poskrbel
Gajo jazz club, nadstropje višje
pa so v restavraciji z razgledom
na zvonik katedrale sv. Štefana
še cel teden kuhali slovenski
jedi pod vodstvom mojstra Sla-
vka Adamljeta iz ljubljanskega
Maxima. Otvoritve so se udele-
žili številni gostje in novinarji
(bilo jih je več kot 200), med
njimi pa se je sukala visoka in
vitka mladenka, odeta v oblači-
lo iz ličja. Fotografi so jo lovili
v objektiv, obkrožale so jo te-
levizijske ekipe, pomembni go-
stje pa so se z veseljem dali
portretirati v njeni družbi. Ta
svojevrstni dodatek k odlični
predstavitvi Slovenije na Duna-
ju je finančno omogočilo zaseb-
no ptujsko podjetje Agrovit.
Če vas pred koncem leta pot
zanese na Dunaj, si v trgovski
hiši Steffel na Koroški cesti
lahko ogledate razstavo "Moj-
strovine Slovenije". Oblikoval-
ka Stanislava Vauda pa že snuje
novo kolekcijo, s katero nas na-
merava presenetiti čez dve leti.
Maijeta Ciglenečki
Stanka Vauda in dunajski župan Michael Haupl ob »lični go-
spodični«. Foto Clemens VValzl
VINSKI VRH / n . LIKOVNA KOLONIJA
LjubiteliM d^tji ponovna skupal
Leta 1985 so člani kulturnega društva Frana Ksavra
Meška Sv. Tomaž organizirali prvo razstavo likovnih del,
sledila pa je vrsta likovnih kolonij ljubiteljskih slikarjev.
Po nekajletnem premoru so se v nedeljo, 3. decembra, na
Vinskem Vrhu slikarji ponovno zbrali na tokrat že 11. li-
kovni koloniji, ki je potekala pod naslovom "Svetloba v
pozni jeseni".
Organizatorja sta bila tokrat
dva: ormoška izpostava Sklada
RS za ljubiteljske kulturne de-
javnosti ter Kulturno društvo
Frana Ksavra Meška Sv. Tomaž.
Likovne kolonije, ki je prese-
gla svoje dosedanje teritorialne
okvire, se je tokrat udeležilo 19
ljubiteljskih slikarjev iz različ-
nih občin, tako da lahko govori-
mo o medobmočnem srečanju,
nam je povedal Tomaž Bolcar,
predstavnik ormoške izpostave
sklada za ljubiteljske kulturne
dejavnosti.
Zgodovina likovne kolonije
pri Svetem Tomažu sega v pozna
osemdeseta leta. Pobudo zanjo
so dali člani KD Frana Ksavra
Meška. Za duhovno vodjo velja
Alenka Čurin Janžekovič. Leta
1985 je bila v osnovni šoli or-
ganizirana razstava likovnih del
domačinov, nekdanje učiteljice
Elvire Karapančič in Ivana Lu-
kačiča. Prva likovna in literarna
kolonija je bila nato organizira-
na že naslednje leto. Udeležili
so se je ljubiteljski slikarji s po-
dročja občin Ormož in Ptuj ter
mladi literati, učenci OŠ Tomaž
pri Ormožu. Po petih letih dru-
ženja ljubiteljev likovne ume-
tnosti in literatov pa je ostala
kolonija samo še likovna. Men-
tor je bil nekaj prvih let Ervin
Kralj, nato dr. Štefka Cobljeva in
dr. Marjeta Ciglenečki. Zadnja
leta pa je vlogo strokovne spre-
mljevalke prevzela akademska
slikarka Jasna Kožar. Likovni
koloniji, ki je bila tradicional-
no dvodnevna, je vedno sledila
razstava v prostorih domače os-
novne šole. V enajstih letih se je
nabralo okoli 150 del, ki so raz-
stavljena v različnih javnih us-
tanovah občine Ormož. Tudi po
zaslugi galerije v stari šoli pri
Sv. Tomažu (ki pa na žalost več
ne deluje) je likovna dejavnost
v tem kraju postala del vsakda-
na.
Udeleženci letošnje likovne
kolonije so bili: Marjeta Zanj-
kovič - Ljutomer, Cecilija Ber-
njak - Ptuj, Oto Žnidarič -
Ormož, Vida Rajh - Ormož, Bo-
jan Lubaj - Kidričevo, Rozina
Šebetič - Ptuj, Elfrida Brenčič -
Polenšak, Alojz Makoter - Lju-
tomer, Mihaela Omladič - Ptuj,
Rok Dragic - Slovenska Bistri-
ca, Aleksander Gregorič - Za-
mušani, Teja Šosterič - Lenart,
Jasna Šosterič - Lenart, Bo-
humil Ripak - Ormož, Breda
Zalokar - Sv. Ana, Andreja Za-
lokar - Sv. Ana, Ivan Lorenčič
- Cerkvenjak, Leon Pišek - Cir-
kovce in akademska slikarka
Jasna Kožar - strokovna sprem-
ljevalka iz Maribora, ki že nekaj
let spremlja umetnike v Slo-
venskih goricah. Na izletniški
kmetiji Kolaričevih na Vinskem
Vrhu, kjer je letošnja likovna
kolonija potekala, nam je v po-
govoru povedala, da je prisot-
nost strokovnega spremljevalca
pomembna. Udeleženci so po-
navadi ljubiteljski slikarji, ki
nimajo formalne izobrazbe na
likovnem področju. Zato čutijo
potrebo po tem, da jim stro-
kovnjak odgovori na številna
vprašanja, ki se jim porajajo
v ustvarjalnem procesu - glede
perspektive, barv ipd. Povratna
informacija jim daje nov polet
za nadaljnje delo. Tovrstne li-
kovne kolonije so pomembne
za ustvarjalce predvsem zaradi
novih izkušenj, lotijo se novih
problemov, ki jih niso navajeni.
"Likovna tehnika tokrat ni
bila predpisana in vsak udele-
ženec je prinesel s sabo tisti ma-
terial, ki mu je najbolj blizu.
v glavnem pa so se odločali za
olje. Tema letošnjega srečanja je
bila svetloba v pozni jeseni, bo-
govi pa so nam namenili tudi
meglo in nastale so zelo poseb-
ne, rahlo abstraktne slike zame-
gljene pokrajine," je povedala
Jasna Kožar.
Svetlobe je bilo tokrat na Vin-
skem Vrhu zaradi goste megle
nekoliko manj. Zamegljena po-
krajina pa je privabila k ustvar-
janju na prostem samo najbolj
utrjene slikarje in slikarke, ki
se niso ustrašili nizkih tempera-
tur. Ostali so ustvarjali po sko-
zi okno videnih motivih narave
ali pa so svoj navdih našli kar v
toplem prostoru. Z nekaj domi-
šljije, ki je dana umetnikom, je
nastalo veliko zanimivega.
Letošnja kolonija, ki je bila or-
ganizirana po nekajletnem pre-
moru, je bila enodnevna, toda
organizatorji obljubljajo, da se
bodo slikarii že v naslednjem
letu družili dva dni. Nastala li-
kovna dela bodo razstavljena
najprej v OŠ Tomaž pri Ormo-
žu, nato v Slovenski Bistrici,
morebiti pa tudi v galeriji or-
moškega gradu.
Majda Fridl
Mraz in megla sta privabila k ustvarjanju na prostem med vi-
nogradi samo najbolj "zagrete" slikarke
Strokovna spremljevalka že
11. likovne kolonije je bila
akademska slikarka Jasna
Kožar. Foto: Majda Fridl
PTUJ / OZARINE SLIKE V CENTRU ZA
SOCIALNO DELO
ffo se združita
trdota papirja
in melikoba svile
V prostorih ptujskega Centra za socialno delo v Irsten-
jakovi ulici so v torek, 21. novembra, svečano odprli stal-
no razstavo slik, ki jih je izdelalo 11 uporabnikov ptujske
enote društva Ozara. Razstavo 17 likovnih del, na katerih
se prepletata trdota papirja in mehkoba svile, saj so izbrali
kolaž z barvnim papirjem in risanje na svilo, je predstavi-
la mentorica Ozare Alenka Zorko, odprl pa jo je direktor
Centra za socialno delo mag. Miran Kerin.
Hodnik Centra za socialno delo odslej krasijo likovna dela, ki ;
izžarevajo toploto svile in trdoto papirja. Foto: M. Ozmec       •
Mentorica Alenka Zorko je povedala, da so si način izdelave in
barvne kombinacije izbrali ustvarjalci sami, vsem enajstim, ki so
sodelovali, pa je čestitala, saj so v projekt vgradili tudi del sebe.
Razstavljena dela so ustvarili Marija Strelec, Jožica Kurbus, Jasna
Vobovnik, Mojca Zore, Viljem Zupančič, dr. Adolf Žižek, Marjan
Milovanovič, Marko Kmetec, Emil Stoeger, Leon Stenčnik in Vik-
tor Žnidar. V njihovih delih je zaznati svetlobo, barvitost, pripo-
vednost, občutenje lepote in predvsem življenje, čeprav jim to ne
prizanaša s trdoto. Ne glede na ustvarjalca je čar razstave v tem, da
vsako delo zase zaživi svoje življenje, ko pride med ljudi, in da se z
vsakim od tistih, ki se ustavijo ob njem, pogovarja drugače.
Toplo besedo zahvale je Alenka Zorko namenila tudi Mihaeli
Drozg, ki je Ozarinim uporabnikom predstavila tehniko slikanja
na svilo in jih vodila pri prvih korakih. Zahvalila se je tudi vodji
enote društva Ozara na Ptuju Marianu Berliču za vse vzpodbude,
ki so v Ozarinih delavnicah vedno dobrodošle.
-OM
DORNAVA / IZDELAVA PRAZNIČNE-
GA OKRASJA
D0 liocfo
prazniki lepši
V okviru domavskega turistično-etnografskega društva
Liikari deluje tudi skupina, ki skrbi za razstave in ob pri-.
reditvah za prijetno aranžirane prostore. Vodijo jo Zvonko
in Verena Mikša ter Slavica Bratuša.
V prejšnjem tednu so pripravili izdelovanje adventnih venčkov
in drugih aranžmajev za praznike. Zanimanje je bilo veliko, saj
je prišlo več kot petdeset udeležencev, med njimi veliko mladih
in otrok iz Domave in Mezgovcev. Vzdušje je bilo na obeh večrih
dobro.
MS
Mlajši so se učili od starejših
10
četrtek, 7. decembra 2000 - TEDNIKJ

MARKOVCI / SVETNIKI O REBALANSU PRORAČUNA
Vet kof pol miliiarde prihodkov
Svetniki občine Markovci so na 19. redni seji v četrtek,
30. novembra, po nekaj zanimivih pobudah in vprašanjih
precejšen del razprave namenili sprejemu rebalansa ob-
činskega proračuna za leto 2000. Ta predvideva povišanje
prihodkov s planiranih 428 na 514 milijonov tolarjev, pred-
vsem na račun bistvenega povečanja upravne takse in
davka na promet nepremičnin. Odhodke pa so s predvide-
nih 428 povišali na 639 milijonov, pri čemer je treba doda-
ti, da se navidezni proračunski primanjkljaj 125 milijonov
pokrije s sredstvi, ki so jih v prav takšnem obsegu prenesli
iz lanskega v letošnje proračunsko leto.
Med uvodnimi vprašanji in
pobudami je eden od svetnikov
vprašal kdo odloča o dodelitvi
občinskih štipendij in kakšni so
pogoji, drugi, kako se lotiti pro-
blema odvoza zapuščenih av-
tomobilov po vaseh, ki jih je
zadnje čase vse več, tretji je po-
grešal končno in podrobnejše
poročilo o največji investiciji,
prenovi stare šole v nov večna-
menski prostor; nekoga je za-
nimalo, kaj je sedaj s prostori,
kjer je občina gostovala do se-
daj. Zelo odmevno je bilo vpra-
šanje, kako daleč so dogovori s
sosednjo občino Videm o meji v
Šturmovcih, navsezadnje pa je,
sicer morda malce pozno, nekdo
vprašal, kdaj in kako bodo pra-
znično okrasili posamezne vasi
in center Markovcev. Nekaj od-
govorov je župan ponudil takoj,
večino in v popolni obliki pa
naj bi jih svetniki dobili na pri-
hodnji seji.
Zatem so se svetniki lep čas
posvečali predlaganemu osnu-
tku odloka o rebalansu ob-
činskega proračuna, ki so jih
narekovale dopolnitve zakona o
financiranju občin. Te so pri-
nesle bistvene spremembe, ker
po novem občinam ne zagota-
vljajo več sredstev za zagotov-
ljeno, ampak primerno porabo,
ki pa dejansko pomeni "gla-
varino" na prebivalca. Pomem-
ben vir prihodkov je v primeru
markovske občine nadomestilo
za uporabo stavbnega zemljiš-
ča. Tako so po daljši razpravi in
nekajkratnem razlaganju župa-
na in strokovnih delavcev
občinske uprave svetniki skle-
nili, da znašajo po rebalansu
predvideni prihodki za letos
514.061.580, 75 tolarjev, od-
hodki pa 639.152.786,05 to-
larjev. Navidezni primanjkljaj
125.091.205,30 se pokrije s sred-
stvi, ki so jih prenesli med leto-
šnja iz lanskega leta.
V nadaljevanju-so po krajši
razpravi sprejeli odlok o zim-
ski službi, po katerem so pluže-
nje in posipavanje vseh glavnih
cest zaupali Cestnemu podjetju
Ptuj, lokalne in reginalne ceste
pa bodo kot v minulih letih
plužili in posipavali pogodbeni
sodelavci. Za uro pluženja bo
občina namenila 4000 tolarjev.
Z nekaj pripombami so sprejeli
osnutek odloka o plakatirnju na
območju občine, ki natančno
določa, kdo in kje lahko pla-
katira in tudi, v kolikem času
mora plakate odstraniti. Strin-
jali so se s predlogom sklepa
o merilih in postopkih za do-
ločitev dežurnih prodajaln, s
spremembami pravilnika o fi-
nančnih intervencijah za ohra-
njanje in razvoj kmetijstva in
pravilnika za pridobitev sred-
stev za pospeševanje razvoja
malega gospodarstva in kmetij-
stva.
Imenovali so 3-člansko komi-
sijo za tehnični sistem kabelske
televizije, 5-člansko komisijo za
programski del kabelske televi-
zije ter 3-člansko komisijo za
pokopališče. Sprejeli so sklep o
znižanju cen za prodajo ali na-
jem prostorov v novem večna-
menskem poslovnem objektu, v
svet ptujske bolnišnice so izvo-
lili Karla Majcna, ob koncu pa
so se seznanili še z delovnim
gradivom občinskega proraču-
na za leto 2001, ki predvideva
dobrih 462 milijonov pridhod-
kov in dobrih 434 milijonov od-
hodkov.
M. Ozmec
DESTRNIKI Dobrodel-
ni božično-novoletni
koncert
Javni vzgojno - izobraževalni
zavod osnovne šole Destrnik - Tr-
novska vas - Vitomarci prireja v
decembru dobrodelni božično -
novoletni koncert, katerega izku-
piček bo namenjen izključno na-
kupu posebnega transportnega
vozička za učenko Tamaro Moho-
rič, ki je na šolo prišla iz Zavoda
za usposabljanje invalidne mladi-
ne Kamnik. Koncert bo v petek,
22. decembra, ob 17.30 v des-
trniški šoli. Vstopnice bodo na-
prodaj po 500 tolarjev, sredstva
za nakup vozička pa lahko že
sedaj nakažete na žiro račun
52400-603-30026, sklicna števil-^
ka 737-2000.
ak
VIDEM / Vabilo na
srečanje abrahamovcev
Bliža se konec leta 2000, ki smo
ga pričakovali z malo strahu in ve-
liko radovednosti, saj so bili na-
povedovani različni dogodki. Pred
njegovim iztekom ga lahko oce-
nimo za eno povprečnih let, ki ni
skoparilo z dobrimi in slabimi tre-
nutki. Kakorkoli že, tisti, ki so bili
rojeni leta 1950, so v tem letu do-
polnili zlata leta življenja in se sre-
čali z Abrahamom. Abrahamovci
z območja občine Videm in tisti,
ki so bili njihovi sošolci, se bodo
pred koncem leta srečali v dvora-
ni občine Videm ter obudili spo-
mine na otroške dni in izmenjali
življenjske izkušnje. Srečanje bo
26. decembra ob 17. uri. V progra-
mu srečanja je tudi maša in
zabava z domačim ansamblom.
Zaradi lažje organizacije srečanja
svojo udeležbo najavite Jožetu
Šibili, Gromova ulica 4 (Turnišče),
Ptuj, telefon 02 782 4631 ali
031-791-054.JB
ORMOŽ I Srečanje
starejših
Nedavno so se v osnovni šoli
Ormož na Hardeku na tradicional-
nem vsakoletnem srečanju zbrali
starejši občani. Srečanje, ki sta
ga organizirala krajevna skupnos-
ti in osnovna šola, je bilo zelo do-
bro obiskano, saj je bilo na njem
okrog 150 udeležencev. Zbrane
je pozdravil predsednik krajevne
skupnosti Anton Šalamon. Kultur-
ni program so pripravili učenci
šole ter starejšim po nastopu tudi
postregli. Ravnatelj Bojan Burger
je prisotne seznanil z gradnjo
centra starejših občanov, predvi-
deno notranjo urejenostjo, mož-
nostmi institucionalnega varstva v
domu in drugimi možnostmi skr-
bi za starejše na domu ali dnev-
nega varstva. Za dobro vzdušje
je skrbel del ansambla Kompro-
mis, nastopili so Damjan Vizjak,
ter Aleš in Dejan Prapotnik. Sta-
rejši so se v dobri družbi zadržali
vse do popoldneva.
vki
PTUJ / DRUGI DEL VOLITEV V ORGANE
KMETIJSKO-GOZDARSKE ZBORNICE
Znova slaba adeleiba
v nedeljo je bil po vsej Sloveniji drugi krog volitev v organe
Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Tokrat so člani
zbornice volili člane svetov območnih enot zbornice in od-
borov izpostav območnih enot. V Ptuju je sedež ene od tri-
najstih območnih enot, ta pa se deli na štiri izpostave, ki so
v Lenartu, Ormožu, Ptuju in Slovenski Bistrici. V nedeljo
je bilo tako izvoljenih 11 članov sveta območne enote Ptuj
in po pet članov odborov vsake od omenjenih izpostav. Štiri
predstavnike v svet območne enote in po dva v odbore izpo-
stav pa med tednom volijo še Zadružna zveza in Gospodar-
ska zbornica.
Na volitvah je imelo tokrat
pravico sodelovati 174.374 voli-
vcev, članov Kmetijsko - gozdar-
ske zbornice Slovenije. Pravico
je izkoristila le manjšina, in si-
cer 34.487 oziroma 19,78 odsto-
tka volilnih upravičencev. Zakaj
se člani zbornice tako malo zani-
majo, kdo bo predstavljal njiho-
ve interese v krojenju slovenske
kmetijske politike, je vprašanje,
na katerega bodo morali pois-
kati odgovor izvoljeni predsta-
vniki, še bolje pa bo, če bodo
s svojim delom dokazali, da je
sedanje nezaupanje v zbornico
neupravičeno. Morda je vmes
nepoznavanje pomena zborni-
ce, njenega delovanja in premaj-
hna informiranost članstva.
Kakorkoli že,
Kmetijsko-gozdarska zbornica
Slovenija ima sedaj svoje organe
od lokalnega do državnega ni-
voja, in kot je napovedal pred-
sednik zborničnega sveta Peter
Vrisk, bo njihovo delo zaživelo
in dalo prve rezultate v letu
2001. Na rezultate dela zborni-
ce torej še počakajmo.
Največjo udeležbo na nedelj-
skih volitvah so zabeležili v
območni enoti Kočevje (33,44
odstotka), najnižjo pa v območ-
ni enoti Maribor (12,24 odstot-
ka). V ptujski območni enoti je
bila udeležba 17,08-odstotna,od
tega v Lenartu 17,68-odstotna, v
Ormožu 20,98-odstotna, v Ptu-
ju 17,99-odstotna in v Sloven-
ski Bistrici 10,53-odstotna. V
svet Območne enote kmetijsko
gozdarske zbornice s sedežem
v Ptuju so bili izvoljeni: Janez
Matjašič, Zagorci, Lista vino-
gradnikov in sadjarjev Ptuj; Ci-
ril Meško, Lahonci, in Viktor
Borko, Vodranci, oba Govedo-
rejsko društvo Ormož; Jožef
Škrlec, Zgornje Partinje, So-
cialdemokratska kmečka zveza
- gibanje za razvoj podeželja;
Ivan Hrga, Dragovič, Marjan
Hergan, Zg. Jablane, in Milai
Strmšek, Šikole, vsi trije pred
stavniki Kmečke liste - Društv
za razvoj kmetijstva in pode
želja; Franc Kuri, Cogetincj
in Janez Rajšp, Drvanja, član
Društva SKZ - Slovenske kme
čke zveze; Franc Bezjak, Maj
šperk, in Franc Planinšel;
Pleterje, člana Združenja z
medsosedsko pomoč.
IZVOLJENI V ODBORI
IZPOSTAV
V odboru izpostave območni
enote Ptuj v Lenartu bodo sede
li: Jožef Škrlec, Feliks Vogrii
in Franc Veberič iz Socialde
mokratske kmečke zveze - gi
banja za razvoj podeželja, tei
Janez Rajšp in Marija Bračič
Vogrin, oba predstavnika Drui
tva SKZ - Slovenske kmečki
zveze.
V ormoški izpostavi ima ti
člane Govedorejsko društvc
Ormož, to so Andrej Keček
Franc Štuhec in Anton Kokot
dva člana pa sta bila izvoljena
z Liste Jožefa Ozmeca, in sicei
Jožef Ozmec in Marija Babic.
Odbor ptujske izpostave bo-
sta oblikoval dva člana Zdru-
ženja za medsosedsko pomoč:
Franc Bezjak in Franc Planin-
šek, član Združenja rejcev pra-
šičev Ptuj Franc Požegar ter
Ivan Hrga in Viljem Sibila,
člana Kmečke liste - Društva za
razvoj kmetijstva in podeželja.
V odboru izpostave Slovenska
Bistrica so po nedeljskih voli
tvah samo člani Kmečke liste
- Društva za razvoj kmetijstva
in podeželja: Jožef Orthaber.
Alojz Pučnik, Dragica Lesko-
var, Silvo Frešer in Andre)
Hajšek.
Kot že omenjeno, bodo v tem
tednu izvoljeni še štirje člani
sveta Območne enote Ptuj, pred-
stavniki Zadružne zveze in Go-
spodarske zbornice ter po dva
člana vsakega odbora izpostav.
JB
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI

Slovenija ima novo koalicijsko
vlado. Pretekli četrtek je državni
zbor izvolil ministrski kabinet, ki
ga je sestavil mandatar dr. Ja-
nez Drnovšek, predsednik LDS.
V njem so poleg (najštevilnejših)
predstavnikov LDS tudi pripad-
niki ZLSD in SLS-hSKD Sloven-
ske ljudske stranke. Vlada tako
pravzaprav zastopa kar tri četr-
tine najpomembnejših strank iz
parlamenta in jo zato mnogi up-
ravičeno omenjajo kot vlado,
ki ima v državnem zboru (vsaj
načelno) zagotovljeno največjo
možno podporo poslancev. Ne-
kateri celo menijo, da se zaradi
takšnega razporeda moči pra-
vzaprav vsa dejanska oblast
(skupaj z medstrankarskimi na-
petostmi in različnimi interesi)
seli iz parlamenta v vlado. Na
podlagi najrazličnejših doseda-
njih (slabih) izkušenj namreč
niso redki tisti, ki pričakujejo, da
vladanje znotraj koalicije kljub
vsem sedanjim deklaracijam in
zaprisegam o medsebojni us-
klajenosti in disciplini vendarle
ne bo potekalo brez nespora-
zumov in prestižnih bitk, še zla-
sti, če bo LDS skušala preveč
samozavestno (in samovoljno)
uveljavljati svojo sicer na vo-
litvah jasno izkazano premoč.
LDS že v dosedanjih koalicijah
(morda z izjemo zadnje s SLS,
ko je tudi ta marsikdaj nesramno
izsiljevala LDS) ni kazala kakšne
pretirane prijaznosti in koopera-
tivnosti do posameznih koalicij-
skih partnerjev, kar je povzročalo
tudi številne spore in predčas-
na pretrganja koalicijskih pove-
zav Seveda se je neusklajenost
kazala tudi drugače, denimo v
nerazumljivih koalicijskih razli-
kah ob posameznih glasovanjih
v parlamentu. Zdaj je mandatar
dr. Janez Drnovšek ves čas da-
jal vtis, da izbira ministre res-
nično po svojem okusu in da
tudi od strank že vnaprej zah-
teva več formalnih in dejanskih
zagotovil o striktnem spoštovan-
ju skupnih programskih usmeri-
tev Glede tega bi lahko rekli, da
dr. Drnovšek še nikoli doslej ni
tako v naprej "discipliniral" svo-
jih partnerjev. S tem pa je tudi
nase prevzel veliko večje bre-
me odgovornosti za delo vlade,
vsekakor večje kot kdajkoli do-
slej, ko se je rad izgovarjal, da
mu "koalicijska zmešnjava" one-
mogoča optimalno ukrepanje.
PREIZKUŠNJA
ZA VSE
Vsi koalicijski partnerji so na
veliki preizkušnji. Nova kvaliteta
delovanja vladajoče koalicije, ki
jo vsi skupaj bučno napovedu-
jejo, je lahko dober vložek za
volitve čez štiri leta in razploh
za utrjevanje pozicij vsake od
vladnih strank. Seveda pa niso
izključena tudi negativna prese-
nečenja. Zaradi "ponesrečenih
koalicij" je doslej še vedno ime-
la največ koristi LDS, ki se je na
vsakičnih volitvah pojavljala kot
nekakšna "žrtev" nesolidnih ko-
alicijskih partnerjev. Ti naj bi jo
ovirali, da v svojem vladanju ni
dosegla še več - in ljudje so ji
to vselej očitno verjeli in vedno
znova dokazovali tudi z vedno
novim zaupanjem na volitvah.
Drugače pa se je dogajalo z dru-
gimi koalicijskimi akterji, ki so
jim različne igre z LDS (znotraj
vlade in okoli nje) prinašale po
pravilu slabšanje ugleda in upa-
danje zaupanja volivcev. To se je
zgodilo s Peterletovo Slovensko
krščansko demokracijo (SKD),
s Kocijančičevo Združeno listo
socialnih demokratov (ZLDS) in
s Podobnikovo Slovensko ljud-
sko stranko (SLS).
Ni nujno, da bi bila sedanja
opozicija nemočna, če bo znala
v na novo nastalih razmerah
poziciji pravilno nastaviti svoje
kritično ogledalo v parlamentu.
Vendar pa si je s ponavljajočimi
se (in nerazumljivimi) obstruk-
cijami parlamentarnega dela že
na začetku zapravila kar nekaj
svojega ugleda.
V "redoljubni" Sloveniji pač ne
more nihče (vključno s poslanci
in politiki) računati na odobrava-
nje javnosti, če se njegovo delo
zožuje na prepogosto "nagaja-
nje" in nedelo. Protestno zapuš-
čanje parlamentarnih sestankov
pa pač preveč spominja na ka-
pitulanstvo in na nepripravlje-
nost, da bi z delom in argumenti
bojevali bitke za svoje interese,
za svoj prav. Ravno tako ne bo
dobro, predvsem zanjo, če se bo
opozicija identificirala in solidari-
zirala z vsako obliko uporništva
in protestništva na Slovenskem.
Njeno sprenevedanje ob "drža-
vljanski pobudi" za referendum
v zvezi z (ne)sprejemanjem za-
kona o vladi je morda najprepri-
čljivejši dokaz problematičnosti
dvoumnih iger. Bajuk in Janša
skupaj s svojima strankama do-
povedujeta, da formalno nimata
ničesar z referendumom, ki ne
obeta ničesar drugega kot zap-
ravljanje časa in denarja, hkrati
pa ga podpirata - verjetno zato,
ker na samem startu nagaja vla-
di. Včasih bi of5ozicija v javnosti
dosegla večje (pozitivne) učin-
ke, če bi bila sposobna glaso-
vati in povdigniti glas skupaj z
vladajočimi proti evidentnim ne-
umnostim in nesmislom.
ZAOBLJUBE
POZICIJE IN
OPOZICIJE
Ob vzpostavljanju nove vlade
je bilo v državnem zboru (in
okoli njega) izrečenih veliko be-
sed in zaobljub. Novi predsed-
nik vlade dr. Janez Drnovšek je
dejal, da je sestavljanje vlade
vedno zelo zahteven posel. "Po-
skušal sem priti do najboljše
možne liste ministrov oziroma
ministric. Prepričan sem, da je to
dobra lista, da so na njej kako-
vostni ljudje, nekateri med njimi
imajo precej tudi vladnih izku-
šenj, drugi prihajajo na novo v
vlado, vendar imajo za sabo bo-
gato strokovno in drugačno pot.
Za vse sem prepričan, da bodo
uspešno delovali kot ministri..."
Dr. Drnovšek je dejal, da od
novih ministrov pričakuje, da
bodo skušali napraviti Slovenijo
ne samo učinkovito, ampak tudi
čim bolj prijazno do ljudi. Pre-
pričan je, da bodo v novi vladi
skupno iskali načine, kako po-
enostaviti različne postopke,
administrativne zaplete, kako
omogočiti državljanom, da hitre-
je in enostavneje opravljajo vse
svoje posle, vse svoje obvez-
nosti in pravice, ki jih imajo v
zvezi z državo, "da bomo tako
vsi skupaj postali po eni strani
bolj učinkoviti pri opravljanju na-
ših dejavnosti, tako gospodar-
skih kot vseh drugih, hkrati pa
tudi bolj prijazni, bolj odprti, bolj
prijazna in tudi bolj odprta drža-
va." Drnovšek si želi, da bi mi-
nistri čim bolj prisluhniti vsem
državljanom, tudi nevladnim or-
ganizacijam, da ne bi bili zaprti
v ministrstvih, skratka - da bi se
postavili v kožo vseh državlja-
nov, ki prihajajo v stik z državo.
Dosedanji premier in vodja
opozicijske Nove Slovenije (NSi)
dr. Andrej Bajuk je dejal, da
z izvolitvijo nove vlade Nova
Slovenija prevzema novo vlogo
demokratične parlamentarne
opozicije, ki je konstitutivni del
parlamentarne demokracije. NSi
bo, kot je poudaril dr. Bajuk, od-
govorno opravljala opozicijsko
vlogo in utrjevala nadzorno funk-
cijo državnega zbora nad vlado.
"Sicer pa bomo podpirali vse ti-
ste projekte, ki so nacionalnega
pomena, kot je ustvarjanje Ev-
rope na domačih tleh in vstopa-
nje v EU, dosledno spoštovanje
in uveljavljanje enakopravnosti
vseh državljanov pred zakoni,
zlasti na davčnem področju, po-
dročju vzgoje in izobraževanja,
poprave krivic in podobno ..." Si-
cer pa je dr. Bajuk poudaril, da
je parlamentarna opozicija ma-
loštevilna, "kar pomeni, da bo
imela vladajoča koalicija veliko
večjo odgovornost za demokra-
tični razvoj Slovenije..."
Jak Koprive
TEDNIK - Četrtek, 7. decembra 20001
111
OD rOD fff TAM
SLOVENSKA BISTRICA / PODELITEV ZLATEGA,
SREBRNEGA IN BRONASTEGA ZNAKA IMPOLA
z novimi iioralii
v iretie flsočlef/e
Tudi letos so se v Impolu, d.d., sp<Hiinili vseh tistih, ki v
tem podjetju neprekinjeno delajo 3U, 20 in 10 let. Povabili
so jih v viteško dvorano bistriškega gradu ter jim pripravili
lep kulturni program z nastopom okteta Planika ter učen-
ci in učitelji Srednje glasbene in baletne šole iz Slovenske
Bistrice.
Podeljevanje Impolovih priz-
nanj v drugem, lepšem okolju
postaja že tradicionalno. Ob ju-
bilantih, ki so prejeli petdeset
Impolovih znakov (pet bronas-
tih za desetletno, trideset srebr-
nih za dvajsetletno in petnajst
zlatih za tridesetletno zvestobo
podjetju), so se ga udeležili tudi
člani uprave. Predsednik upra-
ve Jernej Čoki je dejal, da si je
pravzaprav težko predstavljati,
kaj pomeni preživeti toliko let
na delovnem mestu v tovarni,
prihajati tja dan za dnem in biti
skupaj s sodelavci ter njihovim
dobrimi in slabimi lastnostmi
tretjino.dneva ali celo več. "Vaše
delo in življenje je bilo usodno
povezano z vsemi dogajanji v
Impolu, skupaj smo bili v dob-
rem in slabem. Zmogli in znali
smo obdržati našo tovarno nad
vodo tudi v zadnjih desetih le-
tih, ki so zagotovo bila najtežja
leta naše zgodovine. Vaš delež
pri tem je neprecenljiv."
Leto 2000 pomeni za Impol ne
samo 175-letnico obstoja, tem-
več tudi dokonačnje naložbe v
kovanje aluminija, dokončano
naložbo v povečano proizvod-
njo profilov in pričetek obrato-
vanja nove peči v PE Valjarna.
Tik pred zaključkom je nalo-
žba v sisteme za čiščenje iz-
puhov v valjarništvu in zaprt
sistem hlajenja z vodo, kar bo
ugodno vplivalo na varovanje
okolja. Vse te naložbe so vred-
ne 30 milijonov DEM. Ob tem
se zavedajo, da niso pomembne
samo naložbe v nove stroje in
stavbe, temveč tudi v ljudi.
V letošnjem letu so si pridobi-
li okoljski certifikat ISO 14001
in kot prvo podjetje v Sloveniji
tudi certifikat za zdravje in var-
nost ljudi po OHSAS 18000, ki
bo podeljen v začetku leta 2001.
Tako bodo lahko v novo tisočle-
tje stopili z novimi koraki, kar
jim bo omogočilo, da bodo zmo-
gli tudi sicer trd in neizprosen
boj v svetovni konkurenci. K
temu pa brez dvoma veliko pri-
spevajo ljudje - tudi takšni, kot
je petdeset letošnjih jubilantov.
Vida Topolovec
Vodstvo Impola, d.d., z letošnjimi dobitniki znakov zvestobe podjetju. Fofo: Mladen Čerič
UUBUANA / TEKMOVALI SLIKOPLESKARJI SLOVENIJE
Humanost i namenom
Na pediatrični kliniki je bilo 1. decembra drugo državno
tekmovanje slikopleskarjev Slovenije, ki se ga je udeležilo
21 tekmovalnih in 12 humanitarnih ekip, ki so v okviru
tekmovalnega in humanitarnega dela prepleskali 3000 m^
bolnišničnih prostorov; vrednost njihovega dela je ocenje-
na na pet milijonov tolarjev.
V humanitarnem delu so so-
delovali tudi učenci gradbenih
šol iz Maribora in Kranja ter
se zelo izkazali. Organizatorji se
namreč zavedajo, da je potreb-
no mlade ljudi dobro pripraviti
za njihovo bodoče delo in jim
biti zgled ne samo na strokovni,
temveč tudi po človeški plati.
Podobno kot na prvem držav-
nem tekmovanju, ki je potekalo
v ptujski bolnišnici, se je najbolj
izkazala ekipa samostojnega po-
djetnika Branka Goričana; ta
je skupaj z gradbeno sekcijo pri
Območni obrtni zbornici tudi
najzaslužnejši, da so se sliko-
pleskarji pričeli zbirati tudi na
državnih srečanjih. Druga ptuj-
ska ekipa, ekipa obrtnika Vilija
Krambergerja, se je tudi dobro
izkazala - za najboljšimi tremi
je zaostala le za nekaj točk.
V Sloveniji je 1364 samostoj-
nih podjetnikov slikopleskarjev,
na Ptujskem pa se jih s to de-
javnostjo ukvarja 52, zato jih že
na prihodnjem tekmovanju, ki
bo organizirano v okviru ma-
riborske bolnišnice, pričakujejo
še več. Glavni sponzor letoš-
njega državnega srečanja sliko-
pleskarjev je bila firma JUB,
sponzorja Belinka in Helios, fir-
ma Schuller iz Maribora pa je
prispevala vse potrebno orodje
za tekmovanje.
Firma JUB pa bo z materia-
lom podprla še eno ptujsko hu-
manitarno akcijo, ki jo bodo
izvedli v okviru gradbene sekci-
je pri ptujski zbornici: preple-
skali bodo eno od stanovanj na
Vrazovem trgu.
MG
Ekipa Branka Goričana je zmagala tudi na drugem državnem
tekmovanju slikopleskarjev. Foto: Boris Repič
MARIBOR / USPELI DOBRODELNA DRAŽBA IN PRODA-
JA TORTE VELIKANKE V EUROPARKU
Dobro /e delati dobro
V Europarku v Mariboru so
za konec leta organizirali
dobrodelno akcijo z naslo-
vom DOBRO JE DELATI
DOBRO, njen namen pa je
zbrati čim več denarja za
družino Vuk iz Zgornje Ko-
rene, ki je v socialni stiski.
V soboto, 2. decembra, so tako
izvedli prvi korak pri zbiranju
denarja; to sta bili dobrodelna
dražba 5 majic s podpisi članov
slovenske alpske smučarske re-
prezentance in prodaja torte
velikanke, ki jo je prispevala sla-
ščičarna Romansa iz Europarka.
Dražbo je odprl podžupan Me-
stne občine Maribor mag. Jože
Protner, z njo pa je bilo zbranih
12.000 tolarjev. Sledila j? proda-
ja torte velikanke, en kos je stal
100 tolarjev, obiskovalci pa so
lahko prispevali tudi več. Torta
je bila res prava velikanka, saj
so jo narezali na kar 286 kosov,
skupni izkupiček od njene pro-
daje pa je znašal 32.820 tolarjev.
Akcija se bo nadaljevala v to-
rek, 5. decembra, ob 10. uri,
ko bodo iz Europarkovih fon-
tan pobrali kovance, jih stehta-
li, za vsak kilogram kovancev
pa bo Europark prispeval doda-
tnih 1000 tolarjev.
Sklepno dejanje načrtujejo za
torek, 12. decembra, ob 17. uri.
ko bodo družini Vuk predali
prispevke različnih trgovin in
lokalov iz Europarka.
Obiskovalci Europarka se lah-
ko akciji zbiranja denarja za dru-
žino v socialni stiski Vuk iz Zg.
Korene pridružijo tako, da pri-
spevajo po svojih močeh v skri-
njo, ki bo do petka, 8. decem-
bra, nameščena v Europarku.
Utrinek z dražbe
PTUJ / DVE NAJBOLJŠI TRGOVINI TUDI V NAŠEM MESTU
Market "Ž" In 1S¥igy
Združenje za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije in Turistična zveza Slovenije
sta tudi v letošnjem letu po Sloveniji iskali in ocenjevali najbolje urejene prodajalne. Na
razpis se je prijavilo 336 prodajaln, podelitev priznanj in diplom pa sta konec novembra
v Ljubljani opravila predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Joško Čuk in pred-
sednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič.
Ocenjene prodajalne so bile
razvrščene v različne kategori-
je. V kategoriji samopostrežnih
prodajaln je prejel diplomo za
urejenost tudi Market "Ž" iz Vo-
šnjakove ulice v Ptuju podjetja
Meso izdelki Žerak iz Podle-
hnika. Med klasičnimi proda-
jalnami s tekstilom in usnjeno
galanterijo je med najbolje oce-
njenimi tudi trgovina Twigy
iz Ptuja. Prejemniki diplom v
različnih kategorijah so tudi
Mercator, Merkur, Kovinoteh-
na. Metalka, Živila ter več ma-
njših podjetij po vsej Sloveniji.
JB
Market »Ž« je prejel diplomo za urejenost
PTUJ / V SUPERMESTU TRGOVINA PODJETJA KODERMAN
Vse za tla na enem mestu
Glavna dejavnost podjetja Koderman, d.o.o., Ptuj s sedežem na Potrčevi 2 na Ptuju je
veleprodaja in maloprodaja talnih oblog. Ustanovljeno je bilo decembra 1997 in ima 13
zaposlenih. Prvega decembra so v Supermestu odprli novo trgovino; gre v bistvu za prese-
ljeno trgovino, ki so jo doslej imeli v Slomškovi 3. Podjetje ima veleprodajno dejavnost
organizirano pod imenom Koderman, d.o.o., maloprodajno mrežo pa pod imenom Krt.
Nova trgovina v Supermestu
se ponaša z veliko izbiro vseh
vrst preprog, itisonov, toplega
poda, laminatov, izjemna je tudi
izbira tekačev, umetnih trav, go-
tovega lamelnega parketa, plute,
letev, profilov vseh vrst, sto-
palk za stopnice in vsega dru-
gega, kar potrebujemo v svojem
domu, da bi si čim lepše in kva-
litetneje uredili talne površine.
Velika izbira je že prvi dan pri-
vabila veliko kupcev. Ti bodo
decembra lahko v Krtu kupova-
li pod posebej ugodnimi pogoji
- kot je povedal direktor pod-
jetja Robert Koderman, bodo
pri plačilu z gotovino imeli
15-odstotni popust.
MG
V Supermestu je podjetje Koderman, d.o.o., odprlo trgovino
Krt z največjo izbiro preprog, talnih oblog, laminatov in dru-
4ih oblog na Ptuju. Na fotografiji je poslovodkinja Simona
erjav (desno) v pogovoru s stranko. Foto: MG
12i
Četrtek, 7. decembra 2000 - TEDNIK
OD TOD IN TAM
PTUJ / OB PREŠERNOVI OBLETNICI LITERARNA
KAVARNICA
Kniiga, kdo bo tebe tiskal
200. obletnico rojstva Franceta Prešerna je Sklad RS za
ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ptuj
obeležil z Literarno kavarnico. V Narodnem domu so se 3.
decembra pozno popoldne srečali ustvarjalci in ljubitelji
poezije in proze s ptujskega območja. Klepet ob soju sveč
je potrdil množico pišočih vseh starosti in željo po tovr-
stnem ustvarjanju, kot tudi željo "postaviti svoja dela na
ogled" v tiskanih edicijah, se predstaviti na literarnih sre-
čanjih in izmenjati ustvarjalne zadrege.
Samozaložba je ena od mož-
nosti, kako tiskati literaturo, je
pa ta pot zapletena in tvegana.
Na ptujskem območju imamo
le eno založbo, ki se občasno
ukvarja z izdajanjem literarnih
del, to pa je vse. Daleč premalo
in v nebo vpijoče je zanemar-
janje založništva na ptujskem
območju. Kot so smo slišali v
Literarni kavarnici, ni težko
povabiti v Ptuj zvenečih doma-
čih in tujih poustvarjalcev, če le
imaš denar, ob tem pa poza-
bljamo na izvirno ustvarjanje.
Ob tem je treba spomniti tudi,
da sta včasih pri Tedniku izha-
jali prilogi, namenjeni literar-
nemu ustvarjanju: Domača rast
in pred leti priloga, ki so jo us-
tvarjali gimnazijci, Razokvirje-
na beseda.
Udeleženci pogovora so meni-
li, da bi v mestni občini Ptuj mo-
rali poskrbeti tudi za tovrstno
kulturno dogajanje. Knjižnica
je zagotovo ena od institucij, ki
ima z novimi prostori vse mož-
nosti gostiti neke vrste literarni
klub, ne pa edina, in organi-
zirano poskrbeti za založniško
dejavnost. Občina pa naj bi na
leto zagotovila sredstva vsaj za
tri dela, ki bi jih izbrali na os-
novi javnega razpisa. Gledališče
je pripravljeno prihodnje leto
pripraviti večer del ustvarjalcev
s ptujskega območja, ko bi dela
brali profesionalni igralci. Tudi
predlog o kakšnem glasilu za li-
terarne ustvarjalce, ki bi izšlo
nekajkrat na leto, je bilo slišati.
Veliko je bilo povedanega z
iskreno željo, posvetiti nekaj
pozornosti in ustvariti razmere
za literarno ustvarjanje tudi na
ptujskem območju ter tako obo-
gatiti kulturni utrip območja s
pisanabesedo, ki govori o času,
ki ga živimo.
Nataša Petrovič
OD TOD IN TAM
KIDRIČEVO / Danes seja sveta
Svetniki občine Kidričevo se bodo sestali da-
nes, v četrtek, 7. decembra, na 17. redni seji in
po uvodnih vprašanjih in pobudah po skrajša-
nem postopku sklepali o spremembah in dopol-
nitvah odloka o občinskem proračunu za letošnje
leto oziroma o rebalansu proračuna. Po pričako-
vanju naj bi največ razprave namenili nameravani
gradnji sežigalnice na območju Taluma. Prislu-
hnili bodo poročilu komisije za informiranje, ob
koncu pa naj bi imenovali še odbor za vodenje
projekta izgradnje OŠ Cirkovce.
-OM
LENART/ V torek nadaljevanje 76. se/e
Lenarški občinski svet je v torek v prvem branju
z veliko večino - 23 glasovi od skupaj 25 - spre-
jel predlagani proračun za leto 2001, ki obsega
1.396,555.386 tolarjev. Poleg lastnih sredstev naj
bi jih občina slabo polovico oziroma dobrih 628
milijonov tolarjev pridobila iz državnega proraču-
na. Med odhodki tudi v letu 2001 izstopajo sred-
stva za modernizacijo cest v višini nekaj več kot
314 milijonov tolarjev. Lenarški občinski svet je v
torek po razpravi o proračunu sejo prekinil in jo
bo nadaljeval v torek, 12. decembra, ob 16. uri.
So pa se svetniki že tokrat seznanili s problemati-
ko šolstva pri Sveti Trojici. Trojiški ravnatelj Darko
Škrget je občinski svet namreč opozoril na teža-
ve pri pridobivanju državnih sredstev za dogradi-
tev šole, ki je trenutno na 81. mestu prednostne
liste investicij na področju šolstva.
ak
TRNOVSKA VAS / O sežigalniii na/
odloiajo KidnianU
Svetniki in svetnica občine Trnovska vas so na
16. redni seji občinskega sveta konec prejšnjega
tedna potrdili več predlaganih odlokov, med nji-
mi o merilih za določanje dežurnih prodajaln, o
zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih od-
padkov, o ustanovitvi vaških skupnosti, sprejeli
pa so tudi pravilnik o ocenah in povračilih za zbi-
ranje, transport in odlaganje komunalnih odpad-
kov. Pri razpravi o osnutku odloka, ki govori o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča je
svet imenoval tričlansko komisijo, ki bo skušala
oblikovati za občino najsprejemljivejši odlok.
Trnovskovaški občinski svet se je na svoji zadnji
seji seznanil tudi s težavami občine Kidričevo gle-
de sežigalnice odpadkov in menil, da odločitev
prepusti Kidričanom, ki razmišljajo o referendu-
mu, potrdil pa je tudi vzorec poslovnika posve-
tovalnih teles ptujske policije in dal pooblastilo
komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imeno-
vanja, da ugotavljanja tudi nezdružljivosti oprav-
ljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo.
ak
KIDRIČEVO / Zeleni proti sežigalniti
Zeleni Kidričevega so na svet občine Kidričevo
naslovili dopis, v katerem župana in svetnike sez-
nanjajo s sklepi svojega zadnjega sestanka, ki so
ga v celoti posvetili razpravi o nameravani gradnji
sežigalnice na območju Kidričevega. Ker so pre-
pričani, da brez volje občanov ne gre, predlagajo
občinskemu svetu razpis zavezajočega referen-
duma, na katerem naj se ugotovi volja občanov
glede gradnje objekta termične obdelave odpad-
kov in priprave deponije za odlaganje ostankov
po sežigu. Na občinskem svetu je že bil sprejet
sklep, da naj bo omenjeni referendum izveden
do 15. januarja.
-OM
SLOVENSKA BISTRICA / Okrogla miia o
lokalnem novinarstvu
Slovenjebistriški tednik Panorama organizira
danes ob 18.30. uri v čitalnici Knjižnice Josipa
Vošnjaka okroglo mizo o lokalnem novinarstvu.
Ob tej priložnosti bodo nadaljevali razpravo z ene
od okroglih miz v okviru programa Phare in od-
govarjali na vprašanja, kako novinarji ohranjajo
kritično distanco do akterjev v ožji lokalni skup-
nosti, kakšni so politični, ekonomski in drugi pri-
tiski na lokalne novinarje in lokalne medije ter
lokalne dopisnike večjih medijev, pogovarjali pa
se bodo tudi o tem, kateri lokalni dogodki si za-
služijo pozornost širše javnosti. Sočasno se bo
sestal tudi odbor za pripravo petega srečanja
lokalnih časopisov Slovenije, ki bo oktobra leta
2001 v gradu Slovenska Bistrica.
VT
GORNJA RADGONA / Vinska kraliiia v
radgonski kleti
v Gornji Radgoni bo jutri, v petek, 8. decem-
bra, na obisku vinska kraljica za leto 2001, Ljuto-
merčanka Jerneja Bratuša. V degustacijski kleti
družbe Radgonske gorice bodo namreč točno
opoldne podpisali pogodbo o generalnem po-
kroviteljstvu vinske kraljice; nosilec projekta Po-
murski sejem jo bo letos podpisal z novogoriškim
Hitom. Vinska kraljica Jerneja Bratuša, študent-
ka ekonomije na ljubljanski ekonomski fakulteti,
je šesta slovenska vinska kraljica. V svojem
enoletnem mandatu si bo podobno kot njene
predhodnice prizadevala predstavljati slovensko
vinogradništvo in vinarstvo doma in na tujem.
ak
POŠTA OPOZARJA / Vosčilnite oddajte
pravoiasno
Božično-novoletni prazniki so pred nami in na
Pošti Slovenije pričakujejo v naslednjih dneh bis-
tveno povečan obseg poštnih storitev. Da bi se
izognili nepotrebnim nevšečnostim in zagotovili
pravočasno dostavo voščilnic, opozarjajo na pra-
vočasno oddajo voščilnic. Vse, ki imajo namen
pošiljati voščila v tujino, pozivajo, da jih oddajo
do 9. decembra, za naslovnike iz Slovenije pa
najkasneje do 20. decembra.
-OM
PTUJ / JUTRI 4. AVDICIJA ZA MANEKENKE IN MANEKENE
Lep odliv mladih
Mladi s Ptujskega so tudi za 4.
avdicijo za bodoče manekenke in
manekene pokazali veliko zanima-
nje. Potekala bo jutri v prostorih
mladega in uspešnega ptujskega
podjetja Tenzor na Mariborski ce-
sti 13 s pričetkom ob 20. uri. Da bi
udeleženci imeli čim manj treme
in ker je tudi prostor premajhen,
bo potekala za zaprtimi vrata, brez
udeležbe javnosti.
Mladim bodo dajale pogum tudi
nekatere uspešne udeleženke prejš-
njih avdicij na čelu z Alenko Vindiš,
ki je zmagala na drugi avdiciji in je
"kot prva Ptujčanka osvojila laskav
naslov miss Slovenije v letu 1996.
Avdicija bo potekala v kopalkah,
dnevnih oblačilih in visokih petah.
Prijave bomo sprejemali še do jutri
do 12. ure na telefonski številki:-
(02) 749 34 19. Zbor za udeležence
je med 17. in 17.30 uro, da bo do-
volj časa za preizkus prvih korakov
na manekenski pisti pod strokov-
nim vodstvom znane ptujske lepo-
tice in manekenke Darje Koren in
koreografinje Natalije Jelušič.
Za pogum bodo nagrajeni vsi ude-
leženci avdicije, trije najbolje ocen-
jeni udeležeci in udeleženke pa še
posebej.
MG
ORMOŽ / 25. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Komu 50 pisali svetniki?
Torkova seja ormoškega občinskega sveta je odkrila kar
nekaj "svetniških skrivnosti". Prva je ta, da se za bivšo svet-
niško skupino SKD ne ve, kdaj natančno naj bi ustanovila
novo skupino neodvisnih svetnikov.
Na dokumentu, ki obvešča o
ustanovitvi te skupine, je nam-
reč datum 1. 9., kar se je potem
izkazalo za tipkarsko napako,
čeprav je svetnik Boris Skok po-
vedal, da se omenjenega datu-
ma ustanovitve spomni še od
takrat, ko so se potegovali za
denar. Potem je veljalo, da naj
bi se ustanovili 13. novembra,
ker pa je takratna seja sveta tra-
jala kar dolgo in so člani skupi-
ne takrat na njej nastopali kot
posamezniki, je župan vztrajal,
da naj napišejo še uro svoje us-
tanovitve, saj bi ta lahko bila
šele v poznih večernih urah.
Da so nova svetniška skupina
nočni ptiči, je poskušal poka-
zati Skok, ki je ob podatkih o
porabljenem denarju svetniških
skupin na podlagi računov za
material izračunal njihovo sto-
rilnost. Tako naj bi pet članov
nekdanje skupine SKD v 238
dneh porabilo 10.800 znamk.
Garati bi morali dan in noč, saj
bi moral vsak svetnik od njih
prejeti vsak dan devet pisem
s po 74 stranmi. Alojz Sok je
nato svetniškemu kolegu sveto-
val naj se raje ukvarja z nede-
lom svoje svetniške skupine, ki
se ni sestala niti enkrat, kot z
njihovim delom in da ni rečeno,
da je material tudi porabljen.
Sicer pa naj bi po besedah Vili-
ja Trofenika bila s temi sredstvi
podprta predvolilna kampanja
neke stranke. Nekdanja svetni-
ška skupina SKD je porabila
preveč denarja in bo zaradi ne-
pazljivosti morala odgovarjati
delavka občinske uprave. Glede
lastništva telefonskega priklju-
čka, ki so ga svetniški skupini
SKD izklopili tik pred volitva-
mi, pa naj bi rešitev iskali celo
na sodišču. Težave so tudi, ker
sedaj ni dovolj pisarn za svetni-
ške klube.
Za nekaj trenutkov je vajeti
izgubil celo župan Vili Trofe-
nik, ki je Soku s krepko povz-
dignjenim glasom očital, do ni
nikoli ničesar naredil za to ob-
čino in da naj ne misli, da jo bo
tako lahko razbiti. Povod za to
je bila objava podatkov o tem,
koliko prispeva katera od kra-
jevnih skupnosti v skupno bla-
gajno iz naslova nadomestila za
stavbna zemljišča. Razpon je bil
namreč od 2,607 do 90,796 mi-
lijon, čeprav podatki zaradi šte-
vilnih pravnih oseb naj ne bi
bili objektivni.
Izvedeli smo tudi, da ormoške
davkoplačevalce ena seja občin-
skega sveta stane okrog pol mili-
jona tolarjev, če seštejemo samo
sejnine svetnikov. Toliko so po
predlogu svetnice Kosijeve bili
pripravljeni svetniki nameniti
za pomoč družini Kelenc, ki je
bila prizadeta zaradi plazu.
Sicer pa so svetniki sprejeli
povišanje mesečne višine stroš-
kov za vrtec v povprečju za 19,1
odstotka. Ob plazu kritik za in
proti je bilo rečeno, da povišan-
je v največji meri bremeni pro-
račun občine, saj naj bi bilo v
naši občini izjemno malo star-
šev, ki bi plačevali poln znesek.
Potrdili so tudi višino najemni-
ne za grobove na območju ob-
čine, ki se tako za kvadratni
meter gibljejo v povprečju med
1500 in 2000 tolarji.
Letošnjo zlato plaketo občine
Ormož bo prejel Pier Maria
Francesconi, generalni direktor
Carrera Optyl, srebrno patro-
nažna sestra Zofka Škoršič in
bronasto osnovna šola Stanka
Vraza.
vki
PTUJ / PONEDEUKOV VEČER V GLEDALIŠČU
Svobodno rmzmerle?
Ah, dojfe no!
še ena gledališka zgodba na ptujskem odru, pri ka-
teri je beseda o ljubezni. Zgodba, ki na čase smeši in je
prav komična. On in ona, glavna igralca, sta mož in
žena in se ves čas gresta svobodnega razmerja, vanj pa
potegneta tudi občinstvo, ki mora javno poslušati nju-
no (pre)zapleteno zgodbo skupnega zakonskega živ-
ljenja. Ves čas govorita o resnih težavah, ki se v tej
družbi godijo med moškim in žensko, o prepirih, ki so,
tako se vsaj zdi v zgodbi, del vsakdanjega življenja in
po svoje delujejo prav smešno. Vsak pozna svojo raz-
ličico svobodnega razmerja, vendar jima skupaj pač
ne "rata", kajti njemu naj bi bilo dovoljeno več, njej
pa na koncu ostane le prepih.
Zgodba znanega italijanskega avtorja, najpopular-
nejšega italijanskega gledališčnika Daria Foja Svobo-
dno razmerje, soavtorica je tudi njegova žena Franca
Rame, se na čase zdi malo nenavadna. Ves čas za-
stavlja vprašanje, kakšen je v družbi položaj ženske
in moškega, ki z obilico humorja javno spregovorita o
resnih stvareh, o sporih, o njegovih skokih čez plot in
o njenem na čase že bolezenskem prenašanju "moške"
situacije. Odgovora preprosto ne poznata, skozi zgod-
bo in pripovedovanje ga iščeta vsak po svoje, največ-
krat skozi konjiikte, ki se končajo z grožnjami {tudi
samomor ni izvzet). Svoje pri tem igrajo tudi emocije,
pa strahovi in grožnje, vse skupaj pa je polno pretira-
vanja.
Moški je glavni, to se ve, ona pa obupana. Dovolj ji
je njegovih zalezovanj žensk, sprenevedanja in temu
preprosto želi narediti konec. Vendar kako? Svobodno
razmerje ima vendarle svoja pravila, zato se ona odlo-
či, da ga bo zaživela po svoje. V zgodbo vstopi drugi
moški, nastanejo težave, razočaranje pa naredi svoje.
Kako zanimiv je šele konec zgodbe!
VELIK IZZIV ZA IGRALCA
Prodorni Jure Ivanušič s štajerskim temperamen-
tom in živahna Petra Rojnik se odlično ujameta v
naslovnih vlogah dveh intelektualcev, ki sta postavlje-
na v središče dogajanja. V ptujskem gledališču so zno-
va dobro izbrali. Tretji, Rado Pavalec, ima v rokah
le zaključek zgodbe, ker je pač malo zamudil. Mlado-
stna Jure in Petra pokažeta, da sta na začetni gleda-
liški poti že prava igralca, kar jima uspeva dokazati
tudi s precej zahtevnim načinom igre in izražanjem.
Zanju je to velik ustvarjalni izziv, ki sta ga znala
izkoristiti, in takih priložnosti na slovenskih profesio-
nalnih odrih ni dosti. Ptujski teater je že njufi tip, tega
nista skrivala.
Navsezadnje se igra zares in verjamem, da so se
mnogi našli v majhnih zgodbicah iz življenja glavnih
oseb zgodbe, se prepoznali v situacijah, ki so neizbež-
ne, izvedeli nekaj novega. Pa bo zdaj kaj drugače,
dragi možje in žene? No, pa saj se šalimo. Zgodbo
mora vzeti vsak po svoje, ne kot preveč tragično in tudi
ne komično, bolje za zabavo nekega večera.
O svobodnem razmerju je razmišljal tudi - prvič na
ptujskem odru - režiser Jaša Jamnik, kije napovedal
"fajn" predstavo z dobro ekipo; in to je s skrbno, ne
preveč vpadljivo scensko zasnovo, tudi naredil. Prvo
slovensko uprizoritev tega Pojeva dela je naredil z ve-
liko mero režiserskih izkušenj, ptujskemu gledališču
pa s tem še bolj odprl vrata k uspešnosti.
Komedijama Triko in Majetka seje zdaj pridružila
še zakonska satira Svobodno razmerje, ki bo prav go-
tovo še lep čas zabavljala občinstvo. Zabava in smeh
gresta skupaj, zato siju kar privoščite polno mero.
Ta(jana Mohorko
Dario Po in Franca Rame: SVOBODNO
RAZMERJE. Prva slovenska uprizoritev. Pre-
mierol'' ponedeljek, 4. decembra. Ustvarjalci:
Arko,Tatjana Doma, Jure Ivanušič, Petra Roj-
nik, Rado Pavalec, Slavica Radovič. Rezija:
Jaša Jamnik.
TEDNIK - Četrtek, 7. decembra 2000J
131
PO NAŠIH KRAJIH
MLADI IN ALKOHOL / STARŠI, ZBUDIMO SE! (2)
Zakai ne 0,0 pnmila?
Otroci so zaradi vse večjega števila substitutov vse bolj
ogroženi. Večina substitutov so v bistvu legalne droge. To
so snovi, za katere se ve, da človeka omamijo (in mu tudi
škodujejo), pa so kljub temu dovoljene. Televizija, filmi,
računalniške animacije, igrice, namišljeni svet navideznih
likov in fantazijskih dogajanj, praviloma umetno pozla-
čenih in bleščečih se življenj vsaj višjega sloja, če že ne
jet seta, so legalna in zelo iskana polnila prostega časa,
ki pa človekovemu telesu ne škodijo, povzročajo predvsem
dušno' škodo. Človeka odmaknejo od realnega življenja in
ga odpeljejo tja, kamor zares le stežka pride.
Ena najmočnejših, najmočne-
je zasidranih, pa v bistvu tudi
zakonsko uveljavljenih drog, al-
kohol, je žal tudi ena najprivla-
čnejših. Za razliko od prejšnjih
alkohol naredi škodo tako duši
kot telesu. Če se ga poslužujemo
daljše obdobje, človeka tudi
umori.
Odpravila sem se k strokov-
njaku za težave otrok in mla-
dostnikov. Predvsem take, ki so
povezane s (prekomernim) uži-
vanjem alkohola.
"S kom imate največ opravka,
kdo so vaši pacienti?" sem začela
pogovor z dr. Bojanom Sinkom,
specialistom klinične psihologi-
je in psihoterapevtom.
"Imam zelo pestro klientelo,
tako v šolskem kot tudi v odra-
slem obdobju. Z mano se sreča
vsak otrok na rednem sistemat-
skem pregledu, redni pacienti pa
(p)ostanejo tisti, ki imajo kakr-
šnekoli psihične težave. Razlika
med psihiatrom in psihoterape-
vtom je velika. Ena temeljnih
je tudi ta, da psihoterapevt zdra-
vi brez zdravil. Njegovo glavno
orožje je moč besede: v prepriče-
vanju, analizi, razlagi."
Da je beseda Šinkovo glavno
orožje se je kmalu pokazalo, kaj-
ti pogovor je stekel gladko in te-
koče.
"Alkohol ni prisoten edino v
islamskih kulturah, povsod dru-
god je vrednota, s katero je tre-
ba računati. Je del življenja in
z njim se je pač treba spoprijeti
najbolje, kot vemo in znamo!
Smo vinogradniško območje, do-
stopnost alkohola je pri nas go-
tovo večja kot drugod. Svoje
primakne  tudi  brezposelnost.
Zgodi se, da so brezposelni tako
starši kot njihovi otroci — mla-
dostniki. Žal, prav v takih si-
tuacijah pogosto prste zraven
pritakne še alkohol. Tako kot
se otrok težko izogne poplavi
sladkih prigrizkov, se odrasli ne
more skriti pred alkoholnimi
zdravicami — čakajo ga na vsa-
kem ovinku (in ob katerikoli
uri).
Prvo srečanje z alkoholom je
za večino otrok prijetno: požirek
ali dva sladkega likerja, morda
šalica čaja z rumom ali pa koza-
rec piva ob piči ... in v udih se
pojavi prijetna lahkost, v glavi
pa prav poseben občutek udobne
omrtvičenosti ... Kar se Janezek
nauči, to Janezek kaj kmalu lah-
ko začne s pridom izkoriščati. Še
posebej v kulturi, ki je daleč od
take, ki bi se ponašala z vsesploš-
no kulturo uživanja vina in dru-
gih alkoholnih pripravkov."
Seveda pa na novo pridoblje-
ne izkušnje ne bodo izkoriščali
vsi, kakšen bo njihov nadaljnji
odnos do uživanja alkohola je
v veliki meri odvisno od njiho-
vih notranjih varoval. Pri tistih,
kjer so ta varovala slaba in jih je
malo, je nevarnost pojave alko-
holizma velika.
"Ja, saj ni ne kraja oziroma
prostora, kjer alkohola ne bi bilo.
Mladi nimajo kam, razen tistih,
ki imajo interesne dejavnosti.
Vsi drugi imajo lahko stik z vrs-
tniki edinole v lokalih! Pred leti
smo v ptujskem srednješolskem
centru naredili anketo, izkazalo
se je, da praktično ni bilo mla-
dostnika, ki ne bi bil poskusil al-
kohola ali marihuane. Vmes je
tudi dosti deklet. Zakaj? Pred-
vsem zato, ker so dekleta v psi-
hološkem smislu zrelejša in zato
tudi bolj 'junaška'."
Ob teh besedah se spomnim
prizora močno opitih skupinic
deklet, ki podpirajo ena drugo,
včasih tudi dveh, ki vlečejo tre-
tjo v kakšen mirnejši oz. skriti
kotiček (zadeva se dogaja v cen-
tru mesta), kjer se potem izbru-
hajo in spočijejo. Ko pridejo k
sebi, se prijateljice ali sošolke
verjetno odpravijo domov. V upa-
nju, da nihče od domačih ne bo
opazil njihovega stanja. Ženski
metabolizem presnavlja alkohol
dva do tri krat počasneje kot mo-
ški, zato dekleta nikakor ne bi
smele tekmovati v količini popi-
tih kozarcev s fanti!
Dr. Sinko meni, da je ena iz-
med rešitev uvajanje brezplačiiih
izvenšolskih dejavnosti za vse
otroke in mladostnike. "Brezpla-
čno bi moralo biti vse, od obis-
kovanja glasbene šole, športnih
aktivnosti, tudi takih, ki veljajo
za 'dražje' in sedaj marsikomu
niso dostopne (tenis, sabljanje,
plavanje, smučanje ...) pa do
dramskih krožkov in npr. ples-
nih vaj."
Morijo pa seveda tudi cigare-
te. Le da to počnejo počasneje in
manj opazno.
Bistvo demokracije je v tem,
da se vsak sam odloči oziroma
izbere, kako in kako dolgo bi rad
užival življenje.
Sanja Švajger
Dr. Sinko se zavzema tudi za znižanje meje še dovoljene količi-
ne alkohola v krvi pri voznikih: "Enostavno ne vidim razloga, za-
kaj ne more biti meja 0,0 promila. Marsikje na zahodu je že tako.
Še posebej pa sem ogorčen nad tem, da so naše bencinske črpalke
tako dobro založene z alkoholnimi pijačami. Odprte so 24 ur na
dan, tako da se človeku res ne more pripetiti, da bi bil kadarkoli
prikrajšan za kupico ... Tudi v tem pogledu smo unikat med drža-
vami v razvitem svetu! Morda še en v nebo vpijoč zgled: v Angliji
je vstop v bare in bifeje, kjer se loči alkohol, brez spremstva star-
šev enostavno prepovedan! Kako je s tem pri nas, vemo ..."
Sfarii - zbudite se!
Okrog mene je vse več ljudi, ki mi pripovedu-
jejo, da mladi pijejo in posedajo po parkih. Da
so garaže okrog Rimske peči polne takih, ki alko-
hol konzumirajo neposredno po šoli ali ob petkih
in sobotah. Da so mladi omamljeni in agresivni.
Težko je avto parkirali v garažo, pa tudi sploh iti
mimo njih. Tudi v Tedniku sem prebrala o tem ...
Pravijo, da gre za pravi vandalizem.
In kdo sploh so li mladi? Moji zagotovo niso,
pravijo starši srednješolskih oirok. V vsakem je
nekako zakoreninjena misel, da lo lahko počne-
jo otroci drugih staršev, njegovi zagotovo ne. In
tako človek skriva glavo v pesek in verjame, da
njihov fanl ali dekle zagotovo hodi po pravi poti.
In da če jih bo prijatelj po šoli povabil na koza-
rec 'alkohola' namesto sendviča, bo njihov otrok
zagotovo dejal 'ne'. Saj je vendar dovolj zrel in
lahko uvidi, kakšno zlo s seboj prinaša alkoholna
omama.
V trgovinij^ostrežejo z vinom, pivom, z žgani-
mi pijačami tudi desetletniku. Temu sem se stra-
šno začudila in se vprašala, ali starši to sploh
vedo. Potem sem ostala brez odgovora, ko sem
se vpraševala, kje so tisti prostori, ki so jih v Ptu-
ju obljubili mladim že pred leti. Zdaj, ko so mrz-
li dnevi pred vrati, bi lahko posedali in pili čaj
v svojem klubu in ne v gostilnah! Sprašujem se
ludt, ah starši sploh vcble,k,e se pi.iikajo vaši ot-
roci po šoli, pa ob petkovih popoldnevih in veče-
rih ...
Kol šolska zdravnica pravim, da ne smemo os-
tali pasivni ob teh pojavih! Tako alkohol kol tudi
cigarete in prepovedane droge so tiste, ki vašim
šolarjem naravnost grozijo!
Zato prosim starše: poiščite svoje otroke po
parkih, za garažami, predvsem iisiin okrog tr-
govine Rimska peč. In če ga najdete ukrepaj-
te! Kajti še je čas, da se zdramite — čez leto dni
se bo iz vašega poštenega otroka morda obliko-
val huligan, pocestnež! Potrudimo se vsi skupaj
za sprejetje zakona, ki bo prepovedoval mlado-
letnim nakup alkoholnih pijač tudi v trgovinah!
Potrudimo se, da bodo odgovorni v ptujski obči-
ni zagotovili mladim samo njihov prostor, kjer bi
se zadrževali in morda tudi 'žurirali' — a brez
alkohola in cigaret. To smo jim dolžni! Kako si-
cer lahko čez leta pričakujete njihovo skrb in
pozornost tako za vas kot za druge starejše oz.
ostarele ljudi? V njihovem odnosu do vas ne bo
zaslediti kančka moralnosti in pozitivne narav-
nanosti! Tako to gre.
Kar seješ, to žanješ! In mi ne sejemo nič obeta-
jočega ...
Dr. Zlata IvetiČ Drahoutsky,
šolski dispanzer
Sama Švaiger, novinarka
....................................................................................................»f   ......f..........................................
PREJELI SMO / Parkirne zagate na Ptuju
Prav zanimiva je bila razprava na 11. razširjeni seji sveta me-
stne četrti Ljudski vrt 15. novembra. Zelo pestra sestava udele-
žencev je zelo kvalificirano obravnavala pometne zagate v tem
delu mesta, zlasti še na območju Rabelčja vas - vzhod in zahod.
Pri tem so si bili enotni, da je potrebno probleme reševati ko-
rak za korakom. Zakaj? Še vedno prizadeti stanovalci niso dobili
odgovora, kaj je po odkupih etažnih stanovanj zasebno ali javno
dobro. Parkiranje jeklenih konjičkov se seli od Doma upokojen-
cev, ZD, Šolskega centra in Doma upokojencev med blokovsko
naselje. S tem ostajajo lastniki etažnih stanovanj teko rekoč brez
parkirišč.
Posebej je potrebno omeniti tudi pretočnost prometa. Dokler v
celoti ne bo rešena lastnina parkirišč pred bloki in pred javnimi
zavodi, bo parkiranje oteženo s kar precej vroče krvi. Pri tem se
postavlja vprašanje, na katerih strokovnih ocenah so projektanti
pred desetletji načrtovali nova "spalna" naselja.
Še več! Ogorčeni so bili nad vestjo, da mestna oblast načrtuje
uvedbo parkirnine na parkirišču bivših vojaških objektov ob Po-
trčevi cesti. Bo župan Mestne občine snedel predvolilno obljubo,
da ne bo uvedel parkirnine na desnem (na prostoru bivše Surovi-
ne) in levem bregu Drave (parkirišče na Potrčevi)? Mislim, da ne
bo! Toliko ga je pa vendarle v hlačah in upam, da bo z vso svojo
avtoriteto zahteval od strokovnih mestnih služb, da bodo našli
rešitve, ki bodo zadovoljile prebivalce njegovega mesta.
Stanko Lepej
PTUJ / ODPRTJE FILATELISTIČNE RAZSTAVE OB
SVETOVNEM DNEVU AIDSA
Dm bi se ubrunili pred
Irvgo 20. sfofef/a
v avli ptujske gimnazije so
30. novembra odprli filate-
listično razstavo člana fi-
latelističnega društva Ptuj
Srdana IVlohoriča, ki so jo
skupaj ob svetovnem dnevu
aidsa, ki letos poteka pod ge-
slom ljubi življenje - moški
lahko vplivamo., organizi-
rali Filatelistično društvo
Ptuj, ptujska gimnazija in
Center interesnih dejavnos-
ti Ptuj.
Avtor je filatelistično gradivo
zbral v tematsko zbirko, zbral je
znamke iz različnih držav s te-
matiko aidsa, ki je na ogled v
avli ptujske gimnazije, prihod-
nje leto pa jo bodo predstavili
tudi na državni razstavi v Kop-
ru in na mednarodni razstavi v
Belgiji. Razstava je informativ-
nega značaja, mladim naj bi dala
še več informacij o kugi 20. sto-
letja in jim pomagala pri ohrani-
tvi zdravja.
MG
Na razstavi so mladi dobili tudi poučno gradivo o aidsu, ob
rdeči so si pripeli tudi belo pentljo, ki je simbol nenasilja nad
ženskami. Foto: MG
ORMOŽ / PREDAVANJE O NEVARNOSTI DROG
Prevei tolerantni do drog?
Minuli teden je bila v Ormožu organizira-
na okrogla miza z naslovom Mladostniki in
zloraba drog. Organiziralo jo je območno
združenje Rdečega križa Ormož in lokal-
na akcijska skupina za preprečevanje odvi-
snosti Ormož. Gost okrogle mize je bil dr.
Andrej Kastelic, vodja centra za prepreče-
vanje in zdravljenje odvisnih od prepoveda-
nih drog iz Ljubjane, vodila pa jo je Majda
Keček. Okrogla miza je bila izjemno dobro
obiskana in je odprla cel kup vprašanj v
zvezi z drogami.
Mladostniki, ki so se zbrali v velikem številu, so
odraslim očitali licemerje, saj so svoje droge - al-
kohol in cigarete - legalizirali, droge, ki jih uživajo
mladostniki, pa so ilegalne in tako pogosto vezane
tudi na kriminal. Prisotni strokovnjaki so trdili,
da bi legalizacija ilegalnih drog povečala njihovo
rabo in tako bi poleg alkohola dobili še eno zelo
nevarno legalno drogo. Tudi glede alkohola bi bilo
pri nas potrebno uvesti boljšo kontrolo uporabe,
saj je mladoletnim osebam preveč dostopen. Dr.
Kastelic je opozoril, da se pri uživanju prepove-
danih drog oseba lahko v nekaj mesecih okuži in
umre, pri pitju pa te stvari potekajo precej poča-
sneje in verjetnost, da bo mladi uživalec alkohola
končal šolanje in našel kompas svojega življenja,
je precej večja kot pri ilegalnih drogah. Za tiste, ki
pa že uživajo prepovedane droge, pa je treba najti
varnejše načine uživanja le-teh.
Vzroki za uživanje drog so različni. Mladostniki
poskušajo najti svoj prostor v družini, družbi, svoj
odnos do sebe in drugega spola. Pri tem pogosto
niso kos dogajanjem in droga jim postane način
reševanja težav. Sama droga niti ni tako pomem-
bna, gre za travmo, stisko, žalost. Drogo poskusijo
ludi iz radovednosti, zaradi zabave, največkrat jo
vzamejo od prijateljev. Dr. Kastelic je pri svojem
delu opazil, da je velik vzrok za uživanje drog med
dekleti tudi spolna zlorabljenost, saj je bila polo-
vica vseh zdravljenih spolno zlorabljena. Seveda
vsak, ki enkrat poskusi opiate, še ne postane od-
visen od njih. Predvsem starše pa je seveda strah,
ali bo med tistimi, ki bodo podlegli, tudi njihov
otrok. Bojan Burger je opozoril, da bo treba več
delati z mladino in predvsem na oblikovanju pozi-
tivne samopodobe. «1
Droga je bila in bo v našem okolju vedno prisot-
na, zato se je treba naučiti živeti z njimi. Zanimi-
vo je bilo nasprotno stališče, ki je opozorilo na to,
da je morda problematična prav naša toleranca do
drog in zakaj bi pravzaprav morali biti tolerantni.
Starše je najbolj skrbelo, kako opaziti, da se otrok
drogira, in kako pravilno reagirati na to dejstvo.
Seveda se mladostniki že sicer v teh nerodnih le-
tih malce čudno obnašajo, še posebej pa je treba
biti pozoren na spremembe v obnašanju, skrivnos-
tnost, popuščanje v šoli, nekomunikativnost. Zelo
težko pa je z gotovostjo trditi, kdaj je mladostnik
zares "zadet". Vladimir Auer, dr. med. speč, je pri-
poročal, da si starši skozi pogovor pridobijo zaupa-
nje otroka. Ponavadi sicer tisti, ki uživanjo droge,
izhajajo iz manj funkcionalnih družin. V prime-
ru, da gre za trde droge, pa je svetoval takojšnjo
pomoč strokovnjaka, ki bo družini svetoval kako
naprej. Ali bo mladi uživalec droge z marihuane
sčasoma presedlal na kaj tršega, je zelo vprašljivo,
v Sloveniji 10 do 15 odstotkov uživalcev marihua-
ne konča na heroinu.
Mag. Aleš Friedl iz psihiatrične bolnišnice
Ormož pa je predstavil tudi nekaj mnenj ormoških
osnovnošolcev o dovoljenih in nedovoljenih dro-
gah. Anketa je zajela 217 osmošolcev in odgovori
se skladajo z odgovori anketiranih drugod po Slo-
veniji. Alkohol je poskusilo 80 do 90 odstotkov os-
mošolcev, cigarete pa 50. Alkoholne pijače redno
uživa 20 odstotkov, prav toliko jih je bilo ludi že
več kot enkrat opitih. Med sošolci poznajo 80 od-
stotkov takih, ki pijejejo alkohol, in prav toliko
tudi takih, ki kadijo. Osmošolci so bili tudi mnen-
ja, da je marihuana bolj dostopna kot alkohol. Za-
skrbljujoče je, da le 40 odstotkov otrok meni, da
alkohol škoduje zdravju, in le 20 odstotkov, da lah-
ko povzroči odvisnost. Cigarete doživlja kot škod-
ljive 70 odstotkov osmošolcev. Šolniki so v bran
takoj postregli z drugo anketo, ki je vse kazalce bi-
stveno omilila. Prezrli pa so dejstvo, da ni šlo za
obtoževanje institucije šole, pač pa za odsev stanja
naših otrok.
Eno najjasnejših sporočil pa je bilo gotovo, da
za otroke in njihove odločitve niso odgovorne le
in samo šole. Otrok je član družine, in če zatajita
mati in oče, težko pomaga kdo tretji.
viki klemenčič ivanuša
14
Četrtek, 7. decembra 2000 - TEDNIK
PO NAŠIH KRAJIH
JURSINCI / 95 LET TRSNICARSKE ZADRUGE
Preživeli zaradi
zadružne zavesti
95 let je dolgo obdobje. Posebej za zadružno organizacijo,
ki ji državne ureditve 20. stoletja niso bile vselej naklonje-
ne in so jo potiskale iz enega v drugo organiziranost. Ko-
renine zadružništva v Juršincih pa so očitno globoke in jih
politični, gospodarski in še kakšni viharji niso mogli pri-
zadeti. TVsničarstvo je zaživelo, včasih životarilo, pa ven-
darle preživelo na temelju zadružniške solidarnosti. Tako
organizirano se spogleduje tudi z Evropo.
Slovesnost v Juršincih so za-
čeli s pesmijo Juršinskih fantov.
Pesem je trsničarje spremljala
vso njihovo zgodovino. Pesem
in veselje sta doma tam, kjer je
dobro vino. Že Valvasor je ugo-
tovil: "Kjer ni vina, ni veselja!"
Župan občine Juršinci Alojz
Kaučič je pozdravil domačine
in goste, predstavnike vinogra-
dniško vinarske stroke in kme-
tijstva in jim zaželel prijetno
bivanje v mali občini s 13 na-
selji in 1380 prebivalci. "Edina
naša tovarna je trsničarstvo,"
je poudaril, "ki reže tukajšnjim
ljudem pomemben kos kruha."
Petdesetim družinam zagotavlja
dodatni vir dohodka, občasno
pa vključi v delo še dodatnih sto
do dvesto parov pridnih rok. Na
svojo "zeleno tovarno" so Jur-
šinčani ponosni, ponosni so na
skoraj stoletno tradicijo, ki daje
jamstvo, da dejavnost tudi v vse
bližjem obdobju vključitve Slo-
venije v Evropsko unijo ne bo
propadla, morda ji EU pomeni
nov izziv, ko bo morda potreb-
no proizvodnjo cepljenk razširi-
ti na 10 ali več milijonov. Župan
ne dvomi, da bo trsničarstvo v
Juršincih zagotovo živelo vsaj
še naslednjih 100 let, opozoril
pa je, da se mora razvijati izklju-
čno na temelju zadružne tradi-
cije.
95-letno zgodovino Trsničar-
ske zadruge je opisal njen
predsednik Simon Toplak: "Tr-
ničarstvo v Juršincih je eno
najstarejših, verjetno celo naj-
starejše v Sloveniji. Ko je bilo
zaradi trsne uši konec 19. stole-
tja uničeno evropsko, prav tako
štajersko in juršinsko vinograd-
ništvo, je bil naš domačin Franc
Matjašič pri graški deželni vladi
odgovoren za ta del vinorodne
Štajerske. Prednike sedanjih tr-
ničarjev v Juršincih je začel po-
učevati cepljenja vinske trte na
ameriško podlago, ki je bila od-
porna proti koreninski trsni uši.
Tako so nastali začetki cepljenja
in vzgoje trsnih cepljenk."
Z letom 1905 je tako nastala v
Juršincih potreba po ustanovitvi
trsničarske zadruge. 28. septem-
bra je nastala prva trsničarska
zadruga v takratni avstro-ogrski
državi za spodnjo Štajersko. Za-
druga je delovala vse do leta
1941. Med vojno so juršinski tr-
sničarji delovali neorganizirano,
zaradi manjših obnov vinogra-
dov se je proizvodnja cepljenk
zmanjšala. Po letu 1946 je proz-
vodnja trsnih cepljenk poteka-
la v okviru vinarsko-sadjarske
zadruge vse do leta 1958, ko je
prišlo do prisilne združitve po-
deželskih zadrug z večjimi za-
drugami, juršinska zadruga je
bila priključena kmetijski zad-
rugi Jože Lacko. Takrat je bilo
zaradi krize vinogradništva in
vinarstva uničeno slovensko tr-
sničarstvo, v Juršincih je bilo
uničenega 10 hektarjev sodob-
nega matičnjaka in vsa doteda-
nja selekcija. Nekaj let so bili
juršinski tresničarji kooperanti
drugih organizacij, nekateri v
Ptuju, drugi v Ljutomeru, tretji
v Gornji Radgoni. Leta 1966 so
na pobudo Ivana Toplaka or-
ganizirali trsničarski odsek pri
Kmetijski zadrugi Jože Lacko v
Ptuju. Proizvodnja trsnih cep-
ljenk se je znova večala, večalo
se je tudi število članov trni-
čarskega odseka. Leta 1983 so
tako že cepili milijon trsnih ce-
pljenk. V obdobju, ko je trs-
ničarska zadruga delovala kot
skupnost trsničarjev, so že po-
sodobili tehnologijo cepljenja
in zgradili v Juršincih sodobno
hladilnico ter postali največji
pridelovalci trsnih cepljenk v
Sloveniji. Leta 1992 je znova
nastala zakonska možnost, da
se trsničarji organizirajo v sa-
mostojno zadrugo. Specializira-
na trsničarska zadruga Juršinci
je začela delovati po enakem za-
družnem načelu kot tista pred
skoraj stoletjem, pravila zadru-
ge iz leta 1905 se skorajda niso
razlikovala od današnjih.
Trsničarska zadruga Juršinci
je danes drugi največji pridelo-
valec trsnih cepljenk v Sloveni-
ji. Člani cepijo glede na potrebe
trga lahko že do tri in več mi-
lijonov cepljenk letno. Zadruga
skrbi za poslovanje s čim ma-
njšimi stroški, zaposlenega ima-
jo samo enega strokovnjaka, ki
vodi operativne zadeve, sicer pa
sodelujejo z več zunanjimi so-
delavci, tesno sodelujejo pred-
vsem s Kmetijskim zavodom
Maribor in Kmetijsko svetoval-
no službo v Ptuju.
Trsničarji se dobro zavedajo
izziva, ki jih prednje postavlja
vključevanje Slovenije v Evrop-
sko unijo. Na ta dogodek se
morajo temeljito pripraviti, da
bodo imeli tudi po vstopu v Ev-
ropo delo in kruh na domači
zemlji. Evropa poleg nevarno-
sti tej dejavnosti ponuja velike
možnosti razvoja in povečanja
pridelave trsnih cepljenk. V Jur-
šincih poudarjajo, da imajo za
to tradicijo in veliko znanja,
v odločilnih, prehodnih trenut-
kih pa jim bo morala ob strani
stati tudi država.
Za predsednikom zadruge so
govorili gostje. O pomenu kako-
vostne trsne cepljenke je govoril
strokovni vodja trsničarstva v
Juršincih Andrej Rebeminšek
iz kmetijske svetovalne službe
v Ptuju. Med drugim je pos-
tregel s podatkom, da je v petlet-
ni selekciji v Juršincih skoraj 28
tisoč trsov in da je selekcija kon-
čana na skoraj 20 tisoč matičnja-
kih. Pomembno je, je poudaril
Reberninšek, da so cepljenke
preizkušene na domačem ob-
močju in da v se obnovi vino-
gradov uporabljajo zgolj domač,
preverjen material.
Mag. Zafošnik iz Kmetijske-
ga zavoda Maribor je govoril o
dveh pomembnih možeh za slo-
vensko in juršinsko trsničars-
tvo, inženirjih Matekoviču in
Horvatu, ki sta s svojim delom
pomembno zaznamovala razvoj
trsničarstva in vinogradništva
na Slovenskem.
Predsednik Zadružne zveze
Slovenije in predsednik sveta
kmetijsko-gozdarske zbornice
Slovenije Peter Vrisk je jur-
šinskim trsničarjem čestital za
dolgoletno tradicijo. Poudaril je
pomen zadružništva v zgodo-
vini, danes in v združeni Ev-
ropi, kjer države vzpodbujajo
zadružno povezovanje kmetov.
Poudaril je tudi pomen nove
kmetijsko-gozdarske zbornice,
ki bo krovna organizacija slo-
venskega kmetijstva, njena na-
loga pa je predvsem celosten
pristop do podeželja. Janez Vre-
čer, direktor poslovne skupnos-
ti za vinogradništvo in vinarstvo
Slovenije, je dejal, da je sloven-
sko vinogradništvo in z njim
tudi trsničarstvo, doživelo ogro-
mno vzponov in padcev. "Raz-
voj te pomembne dejavnosti je
v fazi, ko se moramo pripraviti
na usodne korake v Evropo."
Država mora v tem času vzpo-
dbuditi razvoj vinogradništva
in s tem tudi trsničarstva. Opo-
zoril je tudi na prihajajoči čas
integrirane pridelave grozdja
in vina in na že ustanovljeno
združenja pri Poslovni skupno-
sti.
PRIZNANJA
ZASLUŽNIM
POSAMEZNIKOM
Priznanja za uspešno sode-
lovanje s Trničarsko zadrugo
Juršinci so ob njeni 95-letnici
prejeli: Andrej Rebeminšek,
strokovni vodja trsničarske pro-
izvodnje. Škofijsko gospodars-
tvo Rast iz Maribora, trgovina
Skrilec iz Čentibe, Janez Dru-
zovič iz Derbetincev, ki že tri
desetletja kupuje juršinske tr-
sne cepljenke, Stanko Grašič
za vestno delo v zadrugi, Janez
Zorko kot ustanovni član trs-
ničarske skupnosti leta 1966 in
dolgoletni vestni član zadruge
ter Milan Čuš in Ivan Šuen,
uspešna trsničarja in ugledna
zadružnika.
Bronste plakete so prejeli
Alojz Berlak, ki je že tri deset-
letja član Zadruge in polovico
tega časa vodi tajniške posle, Ig-
nac Toš, ustanovni član iz leta
1966 in vselej aktiven v organih
zadruge, ter Ivan Lovrec, ki je
prav tako že tri desetletja trsni-
čar in vesten zadružnik.
Častno pohvalo je Trsničar-
ska zadruga Juršinci namenila
svojemu najstarejšemu članu,
87-letnemu Stanku Zelenku iz
Sakušaka, ki se s cepljenjem uk-
varja še šest desetletij.
Peter Vrisk, predsednik Zad-
ružne zveze Slovenije in pred-
sednik sveta KGZ, je družini
Toplak, ki je pomembno zaz-
namovala zadružno dogajanje
v Juršincih, podelil spominsko
darilo.
Iz prosvetne dvorane v Juršin-
cih so se udeleženci slovesno-
sti preselili v zadružno hladil-
nico, kjer je domačin dr.- Stan-
ko Vršič strokovno vodil ogled
skladiščenih cepljenk. Še neda-
vno tega so jih skladiščili v pe-
sku, danes pa "skrite" v foliji in
kartonski embalaži in odlične
kakovosti čakajo na pomladno
sajenje.
Kot smo slišali na slovesnosti
ob 95-letnici Trsničarske zadru-
ge v Juršincih, ima dejavnost
trsničarstva na tem območju
dolgo zgodovino. Zgodovinski
arhiv v Ptuju menda hrani listi-
no o tej dejavnosti že iz davnega
leta 1585. Profesorica Nada Jur-
kovič iz omenjenega arhiva pa
je ob jubileju zadruge pripravi-
la v trsničarskem domu zanimi-
vo razstavo rokopisov, tiskovin,
fotografij in drugega materiala;
vse skupaj je še en dokaz o boga-
ti zgodovini Juršinskega trsni-
čarstva. .
/. Bračič
Udeleženci slovesnosti ob 95-letnici IVsničarske zadruge v Juršincih
Tudi juršinski otroci že vedo, kaj je trsničarska in vinogradni-
ška tradicija
O zgodovini TVsničarske zadruge Juršinci je govoril njen pred-
sednik Simon Toplak
Domačin dr. Stanko Vršič je vodil ogled zadružne hladilnice
f EDNIK - Četrtek, 7. decembra 2000
19
PO NAŠIH KRAJIH
JURŠINCI / HUMANA AKCIJA KRAJEVNE ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA
Predpniniina pozornost do sfare/siA in otrok
v tednu Karitas in v veselili decembrskih dneh so v kra-
jevni organizaciji Rdečega križa Juršinci znova združili
moči. Ob sodelovanju območne organizacije RK Ptuj so
pripravili humano akcijo razdeljevanja pomoči bolnim, os-
tarelim, osamljenim in tudi družinam z veliko otroki —
tudi letos pod sloganom Nikoli sami! Minulo soboto so pa-
kete, dobro voljo in prijaznost delili po vseh naseljih obči-
ne, do popoldneva pa obiskali kar 200 občanov.
Mnogi ljudje v slovenskogo-
riški občini Juršinci so humani
in si radi pomagajo, tega letos
ni bilo težko opaziti, kajti ob
pričetku akcije se jih je v Saku-
šaku zbralo lepo število. Najprej
so v avtomobile skrbno spravili
pakete Rdečega križa, v njih so
bila zložena živila za vsakodne-
vno uporabo v gospodinjstvu,
tem pa so Juršinčani dodali
še nekaj vreč pralnega praha,
zobnih past, pa tudi otroških
nogavic in posteljnega perila.
Kljub mrazu in megleni soboti
so zbrani kazali veselje in za-
dovoljstvo, da bodo lahko po
letu dni znova presenetili in
s skromnim darilom polepšali
dan ljudem v domači občini.
Marija Filipič, podpredsedni-
ca KO Rdečega križa, ki v Jur-
šincih dvakrat na leto poskrbi
tudi za dobro obiskano krvo-
dajalsko akcijo, je povedala, da
je letošnji spisek pomoči potre-
bnih občanov nekoliko daljši.
Kar 200 takih imajo, med nji-
mi kar nekaj otrok, ki jim želi-
jo pomagati - četudi s skromno
pozornostjo v obliki paketa in
prijazne besede.
»Srečo smo imeli letos, da smo
160.000 tolarjev dobili še iz ak-
cije Sosed sosedu, za ta denar pa
kupili najnujnejša topla oblači-
la in potrebščine za skromne
slovenskogoriške otroke. Tudi
nekateri starejši občani bodo
zraven paketa dobili kako toplo
nogavico za zimske dni, pa po-
steljno perilo in še kaj se bo na-
šlo v vreči. Razdelili bomo 90
paketov, kar nekaj kilogramov
pralnega praha in še dosti osta-
lih potrebščin.
Veste, zadnja leta ugotavlja-
mo, da naši starejši občani še
kako nujno potrebujejo našo
pomoč, pa tudi otroci iz števil-
nih družin so veseli, če se vsaj
ob praznikih kdo spomni na-
nje. Še pred novim letom pa
bomo nekateri člani RK skupaj
z županom Alojzom Kaučičem
obiskali okrog 15 najstarejših
občanov in jih skromno obda-
rili. Želimo si vsi skupaj, da ta-
kih akcij ne bi zmanjkalo, da bi
ljudem lahko pomagali po naj-
boljših močeh, pri vsem skupaj
pa našli še svoje zadovoljstvo in
dober občutek, da smo nekomu
v naši sredini vendarle le lahko
pomagali.«
Tekst in fotografiji:
Tatjana Mohorko
Franc Holc iz Zagorcev je bil obiska in darila vesel
V letošnji akciji je sodelovalo mnogo občanov, med njimi tudi podmladek RK OŠ Juršinci
CIRKULANE / SREČANJE PO 35 LETIH OSNOVNE SOLE
Zgodil se je še en Abraham v letu 2000
V gostišču na gradu Bori je bilo konec
oktobra drugo srečanje generacije, ki so
svoje osnovnošolsko šolanje zaključili juni-
ja 1965 v osnovni šoli Cirkulane. Zbrali so
se sošolci in sošolke, povečini abrahamov-
ci in abrahamovke, ki so svoje otroštvo pre-
živeli v "prelepih hribih haloških", kot poje
pesem.
Življenje pač piše svoje zgodbe. Poti jubilantov
so se v življenju obrnile na vse strani. Kot običaj-
no so se tudi ob tem jubileju ozirali v preteklost
in odstirali tančico časa, za katero so čakali spo-
mini, predvsem lepi, a včasih tudi manj prijetni,
čeprav so te poskušali pozabiti.
Pripravljali odbor (v nekoliko okrnjeni sestavi)
je poskrbel, da je lep in sončen sobotni oktobr-
ski popoldan rnineval ob pečenem kostanju, do-
mači kapljici in drugih dobrotah gostišča družine
Dernikovič. Pika na i pa je bil nastop tamburaške
skupine iz Cirkulan in ljudskih pevcev, ki so pri-
jetno popestrili večer z različnimi pesmimi.
Noč je vse prehitro minila. Zadovoljni obrazi,
navdušenje in neki nemir - ali ni to najlepša
nagrada za tiste, ki so organizirali to srečanje?
"Škoda, da nas ni bilo več," so ob koncu dejali
zbrani in se razšli se z željo, da se zopet srečajo, če
ne prej, pa žez pet let, so si obljubili.
Danica Hotko in Terezija Majcenovič
Srečanje sošolcev in sošolk ob 35-letnici OŠ v Cirkulanah. Foto: Marjan Petek
MALI BREBROVNIK / ZLATA
POROKA ZAKONCEV KOSEC
50 skupnih let
Zadnjo novembrsko soboto sta zlato poroko praznovala
Alojzija in Matija Kosec iz Malega Brebrovnika 58. V za-
konu sta vzgajala šest otrok — Angelco, Franca, Ivana,
Alojza, Jožefa in Matevža. Danes jima je v veselje enajst
vnukov in pravnuk Matevž.
Civilno poroko je vodil župan
Vili Trofenik, sveto mašo pa je
daroval Janez Gorgner. Visok
jubilej so zaradi bolezni slav-
Ijencev praznovali kar na do-
mačiji v Malem Brebrovniku.
Domačim so se pri praznova-
nju pridružili še sorodniki in
prijatelji. Za dobro voljo so si
pripravili kulturni program s
petjem.
Čestitkam se pridnižuje tudi
uredništvo Tednika.
........... ..... _________.........vki
Zlatoporočenca Kosec s svojimi najbližjimi
BUDINA / OKTOBRSKO DARILO VRTCU DETELJICA
Starši polepšali vrtet
V oktobru sta otroke in za-
poslene vrtca "Deteljica" v
Budini prav prijetno prese-
netila Milena in Branko Be-
zjak (sicer starša dveh naših
varovancev), ki sta želela
olepšati zunanjost vrtca. K
nelepemu videzu je nekaj
pripomogel zob časa, nekaj
pa nepridipravi.
Starša sta pridobila različne
obrtnike, ki so podarili barvo
za oplesk fasade. Zadnjo soboto
v oktobru je stekla prostovolj-
na akcija. Z delom in strokovno
pomočjo so pomagali tudi gos-
pod Bruno Keres, oba starša ter
delavke vrtca. Da pa se že na
daleč opazi ime vrtca, je poskr-
bela gospa Sonja Emeršič, saj je
na vhodno steno narisala veliko
deteljo.
Vrtec "Detehica" v Budmi le
postal lepši. Delavke vrtca so
hvaležne vsem, ki so kakorkoli
pripomogli k njegovemu lepše-
mu videzu in želijo, da bi tak-
šen tudi ostal.
Delavke vrtca "Deteljica'' -
Budinai
20
Četrtek, 7. decembra 2000 - TEDNIK
ODMEVh PISIIM BRALCeV
PREJELI SMO
Letos asfalt, kmalu
še nova šola
Ob prebiranju Tednilca (v
četrtek, 30. 11. 2000) sem bil
zaskrbljen nad odgovorom, ki
ga je župan občine Sv. Andraž
v Slovenskih goricah g. Franci
Krepša dal novinarki gospodi-
čni Anemari Kekec. Odgovor,
ki se nanaša na šolstvo v obči-
ni, me je nadvse vznemiril, saj
menim, da so si bralci lahko us-
tvarili napačen vtis. Zato želim
pojasniti določena stališča, ki
se nanašajo na vzgojo in izob-
raževanje v občini, kjer živim
tudi sam.
Da ne bi prišlo do kakrš-
nihkoli pomot, želim citirati
vprašanje ter tisti del odgovora
g. Franca Krepše, ki je v Ja-
vnem vzgojno-izobraževalnem
zavodu OS Destrnik-Trnovska
vas-Vitomarci in tudi pri osta-
lih bralcih, ki so se na nas ob-
račali po telefonu, vnesel toliko
nemira:
A. K.: "Občina se je v zad-
njem letu v medijih pogosteje
pojavljala tudi zaradi težav, po-
vezanih s šolstvom. Kako kaže
pri pridobivanju državnih sred-
' stev za gradnjo nove šole?"
F.K.: "Šolstvo je naša najve-
čja rakasta rana. Nasledili smo
katastrofalno stanje."
Redkokateri bralec odgovor
poveže v kontekst pridobivanja
sredstev za gradnjo nove šole,
ampak razume, da je v šoli Vi-
tomarci katastrofalno stanje in
da je šolstvo nasploh rakasta
rana občine. S tem se seveda ni-
kakor ne strinjam, saj še predo-
bro vem, kakšno šolo Vitomarci
smo pred tremi leti kot podruž-
nično šolo pridobili. S tem se-
veda ne mislim na učitelje, saj
se ti niso menjali, veljalo pa bi
omeniti, da ima kar osem od
desetih učiteljev, ki poučujejo v
šoli Vitomarci, visoko izobraz-
bo.
V treh letih, odkar šola Vi-
tomarci deluje kot enkovredna
šola Javnega vzgojno-izobra-
ževalnega zavoda OŠ
Destrnik-Trnovska vas-Vito-
marci, smo v šolo v Vitomar-
cih vnesli veliko stvari, ki jih
prej na tej šoli ni bilo oziroma
jih niso izvajali. Vse te na novo
pridobljene kvalitete so zagoto-
vo pripomogle h kvalitetnejše-
mu izobraževanju učencev.
Popolnoma na novo smo ure-
dili računalniško učilnico. Pred
tem je šola imela le en raču-
nalnik v zbornici. V naslednjih
dveh letih smo dopolnjevali ra-
čunalniško in programsko op-
remo in nabavljali didaktične
pripomočke (grafoskope, radie
...), ki so danes nujno potrebni
za kvalitetno izvajanje pouka.
Kupili smo kopirni stroj, kajti
danes si je delo v razredu sko-
raj nemogoče predstavljati brez
tega pripomočka.
Še v času, ko so bili Vitomarci
v sklopu občine Destrnik, smo
uredili centralno ogrevanje v
gasilskem domu v Vitomarcih.
Pred tem so učenci vitomarške
šole telovadili kar v razredu.
Gasilski dom smo usposobili
tako, da imajo učenci vsaj mini-
malne pogoje za izvajanje špor-
tne vzgoje. Tako imajo sedaj
učenci še »jamoli nobenih sred-
stev za amortizacijo šole, pa
smo kljub temu opleskali fasa-
do šole, v razredih pa zamenjali
pipe in umivalnike. Posodobili
smo opremo v zbornici, delno
pa tudi kuhinjo - s posodo, da
smo hhko začeli kuhati kosila
za učence.
Relativno slabo je bilo poskr-
bljeno tudi za varnost otrok, ki
so prihajali v šolo. Tako smo
morali urediti znake za omeji-
tev hitrosti in šolski avtobusni
prevoz v snteri Drbetincev in
Slavšine.
Vpeljali smo oddelek podalj-
šanega bivanja za tiste otroke,
katerih starši so zaposleni. V
oddelku podaljšanega bivanja
učenci opravijo naloge, pojedo
kosilo, se še malo poigrajo in
ob 15. uri gredo domov. Od 1.
do 3. razreda smo uvedli opisno
ocenjevanje, za katerega vemo,
da je v tej starostni dobi veliko
manj stresno in tudi manj obre-
menilno za starše. Vpeljali smo
spremljavo učitelja iz 1. v 2. raz-
red, kajti učenci prvih razredov
teže sledijo spremembam in po-
novnemu navajanju na novega
učitelja. Otroci v Vitomarcih so
zelo dobri pevci. To so že ve-
likokrat dokazali, tudi na kra-
jevnih prireditvah. Da je tako,
je veliko pripomogla učiteljica
glasbenega pouka, ki v vito-
marški šoli poučuje otroški pev-
ski zbor. Učenci imajo možnost
učenja dveh tujih jezikov, in si-
cer od 3. razreda naprej: angleš-
čine in nemščine. Nemški jezik
postane obvezen v 5. razredu.
medtem ko se angleščino učijo
še naprej fakultativno. Učenci
teh razredov imajo še možnost
fakultativnega učenja računal-
ništva. Zagotovili smo varstvo
vozačev, se pravi, tistih učen-
cev, ki pouk končajo pred od-
hodom šolskega avtobusa. Za te
učence poskrbi učitelj, ki se z
učenci igra družabne in intera-
kcijske iger.
Zgodnje učenje dveh tujih
jezikov, računalništvo in vars-
tvo vozačev sodi v nadstandard
šole. Zanimivo je vedeti, da so
učenci pred županovanjem g.
Krepše imeli zagotovljene vse
te tri nadstandardne storitve,
medtem ko gospod Krepša kot
človek, ki nadstandardne sto-
ritve v okviru občine plačuje
sedaj, ni imel toliko posluha
in računalništva ni odobril. V
današnjem svetu informacij, ki
izključno potekajo preko raču-
nalnikov, se nam je to, da učen-
ci v Vitomarcih ne bi imeli
računalništva, zdelo nespreje-
mljivo. Zato smo računalništvo
uredili tako, da ga učitelj v šoli
Vitomarci poučuje kot interes-
no dejavnost, kar pa gre iz fon-
da ur celotnega JVIZ.
Za vse otroke organiziramo
enotedenski plavalni tečaj, kjer
se učenci naučijo plavati. Tisti,
ki ne splavajo do 3. razreda, pa
imajo v času zimskih počitnic v
5. razredu še možnost, da spla-
vajo.
Ofganiziramo dve šoli v nara-
vi. Letna šola v naravi za učen-
ce 3. razredov se je izvajala že
pod OŠ Mladika, mi smo pa
vnesli še zimsko šolo v naravi
za učence 5. razredov in obisk
Centra šolskih in obšolskih de-
javnosti za učence 4. razredov.
S pomočjo svetovalne službe in
seveda tudi ob požrtvovalnosti
učiteljev je obisk šol v naravi
in tudi Centra šolskih in obšol-
skih dejavnosti zelo visok (čez
90 %).
Kulturne, naravoslovne in
športne dneve izvajamo uskla-
jeno v celotnem zavodu (po raz-
redih oz. generacijsko). Učenci
vitomarške šole so vključeni v
ekipo zavoda na tekmovanjih,
imamo tudi skupni pevski zbor,
ki se predstavi na revijah.
Leta 1998 smo k šoli Vito-
marci priključili tudi oddelek
male šole, ki je pred tem delo-
vala v okviru Vrtca Ptuj.
Svetovalno delo je v šolo vne-
slo tudi raziskovalno dejavnost.
Tako smo z raziskovalnima na-
logama ugotovili, da je v našem
zavodu veliko manj trpinčenja
med učenci, kot ga je trenutno
v slovenskem povprečju, in da
se učenci na šoli počutijo dobro
ter da v šolo radi hodijo. Prav
tako smo raziskali mnenje ot-
rok in staršev o šolah v naravi,
ki je izredno pozitivno, starši
se strinjajo in podpirajo takšno
obliko in organizacijo dela.
V lanskem letu smo preko
razpisa Zavoda R Slovenije za
šolstvo in šport opravili tudi
projekt OGLEDALO. S pomo-
čjo vprašalnikov je ZRSŠŠ eval-
viral delo učiteljev v razredu.
Rezultati, ki so nam jih posre-
dovali iz ZRSŠŠ, so bili izredno
pozitivni in so pokazali, da je
delo učiteljev strokovno kom-
petentno in tudi kvalitetno.
Že v lanskem šolskem letu
smo pričeli aktivnosti v zvezi
z vključevanjem v 9-letno izo-
braževanje, saj v našem JVIZ
nočemo in ne želimo biti zad-
nji pri novitetah. Pridobili smo
mnenje staršev, izvedli tudi dva
informativna sestanka za star-
še in reči moram, da so starši
zainteresirani za kvalitetno m
kompetetno izobraževanje svo-
jih otrok, ki temelji na stro-
kovni usposobljenosti učiteljev.
Zainteresirani so za izvajanje
9-letnega šolanja v vitomarški
šoli, tega pa ne bi mogel trditi
za gospoda Krepša.
S starši se redno sestajamo na
svetu staršev in svetu zavoda
in z njihove strani nisem ni-
koli doživel negativnega mnen-
ja oziroma kakršnekoli kritike.
Potrdili in odobravali so peda-
goško poročilo za leto nazaj in
tudi letne delovne načrte naše-
ga zavoda.
Dejstva, ki sem jih opisal, za-
gotovo pričajo, da šolstvo v ob-
čini Sv. Andraž ni in ne more
biti niti rak rana niti v kata-
strofalnem stanju. Kar pa se
tiče nadaljevanja šolanja vito-
marških učencev, pa bi veljalo
povedati, da so starši učencev
petih razredov imeli celo "privi-
legij" srednješolcev, saj so se na
osnovi predstavljenih šol lah-
ko odločali, ali bodo njihovi
otroci šesti razred obiskovali
na Destrniku ali Ptuju (v šoli
Mladika). Nikoli nikogar nis-
mo prisiljevali, da bi se moral
šolati na destrniški šoli, star-
šem smo vedno povedali, da je
njihova pravica, da se odločijo
tako, kot menijo, da je za njiho-
vega otroka najbolje. Čisto na
koncu naj povem, da se tudi
moj sin šola v šoli v Vitomarcih
in da je tudi v mojem interesu,
da se učenci čim dalj časa šola-
jo v svojem kraju. To stališče pa
strokovno zastopajo vsi zapo-
sleni v OŠ Destrnik-Trnovska
vas-Vitomarci
Ravnatelj OS Destrnik-
Trnovska vas-Vitomarci:
Drago SKURJENI, prof.
PREJELI SMO
Pomisleki ob
sprejemanju
občinskega proračuna
za leto 2001 v Ormožu
Občanom občine Ormož je večinoma
znano, da je bila v ponedeljek, 13. 11.
2000, seja sveta občine Ormož, kjer so
med drugim obravnavali predlog prora-
čuna občine Ormož za leto 2001. Občin-
ski svetniki so dobili obsežno gradivo,
v katerem je razen predlogov proračuna
za naslednje leto razvidna tudi ocena re-
alizacije le-tega za tekoče leto. Prejšnji
teden sem imel priložnost to gradivo vi-
deti tudi sam in vam iz njega navajam
nekaj podrobnosti.
Povedati moram, da je gradivo zelo za-
nimivo. Osebno me je zelo razveselilo
dejstvo, da imamo v občinskem proraču-
nu tudi postavko za znanost. To je izre-
dnega pomena, če želimo ostati v koraku
z razvitimi, kot velikokrat radi rečemo.
Manj razveseljivo je le dejstvo, da #e re-
zultati razmeroma neopazni.
Znanosti je bilo v letu 2000 v občini
Ormož nemenjeno več kot 23.000.000
SIT. Ocena za nslednje leto je zelo podo-
bna. To je sicer veliko manj, kot občina
nameni za šport, kar znaša za leto 2000
nekaj več kot 107.000.000 SIT, vendar
je to razumljivo, saj so v Ormožu pot-
rebe potrebe po raziskovanju dokaj niz-
ke. 23 milijonov SIT pa je kljub vsemu
relativno veliko denarja, od tega je bilo
5.350.000 SIT namenjenih sofinancira-
nju raziskovalnih projektov in inovacij
(enako tudi za naslednje leto), ostalo pa
je večinoma namenjeno štipendiranju.
To je precej denarja, še posebej če upoš-
tevamo, da v občini nimamo nobene ra-
ziskovalne ustanove. Vedeti je namreč
potrebno, da ima vsak raziskovalec v Slo-
veniji svojo raziskovalno številko, ki mu
jo na prošnjo dodeli Ministrstvo za zna-
nost, če izpolnjuje za to potrebne pogoje.
Raziskovalci lahko delujejo samostojno,
ponavadi pa so povezani v raziskovalne
(programske) skupine, ki so evidentirane
in odobrene pri že omenjenem ministr-
stvu. Ocena uspešnosti in s tem poveza-
no financiranje raziskovalne dejavnosti
je v celoti odvisno od števila objavljenih
člankov v tujih znanstvenih revijah. Ra-
zen tega lahko raziskovalci kandidirajo
tudi na različne razpise, kamor sodijo
tudi občinski razpisi. Iz izkušenj lahko
povem, da je 5.350.000 SIT za razisko-
valni projekt veliko denarja. Iz tega raz-
loga bi bilo zanimivo vedeti, za kakšne
raziskave je bil ta denar porabljen. Kot
primer lahko povem, da razne projekte
financira tudi mestna občina Maribor, ki
so na področju računalništva povezani s
predstavitvijo turistične ponudbe mesta
Maribor in okolice na Internetu. Kaj ta-
kega za občino Ormož ne more priti v
poštev, saj se razen redkih izjem v mestu
ne dogaja veliko. Zaradi tega na tem me-
stu javno sprašujem: Kje se objavljajo
razpisi za raziskovalne projekte in kdo v
občinski upravi odloča o izvajalcih in ov-
rednoti njihovo končno delo?
Ostalih 17.800.000 SIT je v občini
Ormož namenjeno štipendiranju študen-
tov, pri čemer je za podiplomski študij
namenjenih 1.500.000 SIT letno, leta
1999 pa celo 1.922.636 SIT Glede na to,
da občina Ormož nima veliko podiplom-
skih študentov, tako da se večinoma med
seboj poznamo, me čudi, kako da nobe-
den od teh, s katerimi sem se pogovarjal,
nima štipendije, tako da jim podiplom-
ski študij plačuje podjetje, v katerem so
zaposleni, ali pa si morajo študij plačati
sami. Koliko študentov se torej subven-
cionira s tem denarjem?
Preostanek denarja je namenjen šti-
pendiranju dodiplomskega študija. Da
v tej vsoti ni zajeto štipendiranje sred-
nješolcev, kaže dejstvo, da je štipendira-
nje zajeto tudi v postavki izobraževanja,
in sicer je zanj v letu 2001 predvidenih
1.410.000 SIT. Pri štipendiranju študija
gre torej za lepo vsoto denarja, ki bi mar-
sikomu pomagala, vprašanje pa je, kdo
te štipendije prejema, ter koliko znaša
mesečni prejemek. Za preprosti izračun
predpostavimo, da študent v povprečju
dobi 500.000 SIT na leto. Če torej izha-
jamo iz te predpostavke, izračunamo, da
gre tukaj za okrog 32 študentov (upo-
rabljena predpostavka ni podkrepljena
s podatki iz proračunskega gradiva). S
takim preprostim izračunom smo prib-
ližno ocenili število študentov, ki jih ob-
čina štipendira, ničesar pa ne moremo
reči o tem, kako uspešni so ti študenti, za
kakšne poklice se izobražujejo in kakšne
so njihove obveznosti do občine, ko štu-
dij končajo.
Občina Ormož si vsekakor ne more
privoščiti financiranja poklicev, ki jih ne
potrebuje. Z to so namenjene republiške
in kadrovske štipendije, čeprav je sled-
njih čedalje manj. Seveda je tudi možno,
da občinska uprava potreb po strateških
poklicih sploh nima razdelanih.
Štipendija je prav gotovo zelo pomem-
bna, ko se mladi odločajo za nadaljnji
študij, zato je treba ugotoviti enake mož-
nosti za vse. Ravno zaradi tega razloga
me zanima, kakšni so pogoji za dodeli-
tev občinske štipendije, kdo o dodelitvi
odloča in na kak način je zagotovljeno,
da štipendijo dobijo res le najuspešnejši
študentje. Odgovor bi bil verjetno zani-
miv za vse trenutne, pa tudi bodoče štu-
dente, saj bodo drugače uspešni študenti
še naprej odhajali iz naše občine in si is--
kali dela drugod.
Seveda pa si ne smemo delati utvar. Ne
šport, ne znanost pa tudi ne muzeji ne
bodo zagotovili hitrejšega razvoja obči-
ne. Zavedati se je namreč potrebno, da je
temelj vsake občine njeno gospodarstvo.
Prav tako kot ne moremo graditi hiše
brez dobrih teilieljev, ne bomo mogli za-
gotoviti razvoja občine brez močnejšega
gospodarstva. Ali bo novi proračun po-
magal k temu razvoju ali ne, pa bodo
odločili občinski svetniki. Upam da pra-
vilno.
mg. Simon Kolmančič, univ. dipl. inž.
rac. in inf
PREJELI SMO
Škod^ivo ravnanje Zveze borcev Ptuj
V ptujskem Tedniku je bil objavljen spis Stanka Lepeja:!
"Kdo so izničevalci NOB?". Politična vsebina tukaj ni pred-
met spora, pač pa ostale trditve predstavnika organizacije bi-
vših partizanov.
Gospod Stanko Lepej je kot predstavnik združenja napi-
sal:
1. da ptujski muzej NOB morda že po dikiatu gospoda Ce-
pla piše novo zgodovino,
2. da me javno sprašuje: "Kakšno značko pa nosite g.
Cepi?",
3. da prihajam iz daljnega Waiblingena na oddih, rehabili-
tacijo, (v Ptuj-lerme)
4. da se je zgrozil ob čitanju mojega pisma: "V vaših tekstih
ni Šumnikov. Zakaj?"
5. da sem si prinesel s seboj nemško" govoreči pisalni
stroj",
6. in končno citiram celoten zadnji odstavek, z odločilno
vsebino: "Prispevek (za Tednik, op.kc.) ste pisali na nasi in
ne vaši zemlji! Pisali ste ga v objektih, po naše, Ptujskih to-i
plicah, katere zametke in rojstvo so omogočili ptujski delavci
preko združevanja sredstev po "zloglasnih sporazumih", in-
vestitorstvo pa po tedanji zakonodaji prepustili Kmetijske-
mu kombinatu Ptuj."
7. da sem prebegel leta 1945 in da se zdaj Širokoustim ter
uživam "naše minulo delo in odpovedovanje",
8. da si marsikatera ptujska družina ne more privoščiti let-
ne, pa tudi ne dnevne karte v ptujskih Termah.
9. da še vedno velja vabilo na najin pogovor.
Čeprav nisem nikoli dobil kakšnega vabila na pogovor z
gospodom Lepejem, ugotavljam, da je gospod Lepej zapisal
vrsto obtožb, ki postavljajo ugled Term, Ptuja in Slovenije v
izredno slabo luč in žalijo letoviščarje, obiskovalce in pacien-
te tega mesta pred hude in nenavadne probleme.
Ali jim je dovoljeno pisati v Ptuju in objektih Term na ne-
slovenskih pisalnih strojih? Ali sploh lahko pišejo v najetih
prostorih - tudi kritične zgodovinske spise po lastni volji? Ali
so na mestu objokavanja socialnih razmer v Ptuju, kot pise
Lepej, da si marsikatera ptujska družina ne more privoščiti
niti dnevne vstopnice v Terme, v zvezi z mojo kritiko vsebine
spominjanja na žrtve okupacije v Mostah pri Juršincih? Za-
kaj vzbuja pri pacientih občutke nelagodja? Ali sem morda
jaz kriv, da socializem ni rodil lagodja in sreče ljudem?
To izredno pomembno pismo zastopnika ZZ NOV gospoda
Stanka Lepeja se mora razčistiti in ptujske institucije si mo-
rajo biti na jasnem, kaj jim pišejo takšni ljudje na klobuk. Ali
naj svet izzve, v kakšnih socialnih stiskah Slovenci živijo po
krivdi režima, ki je vladal pol stoletja? Ali vlada v samostojni
Sloveniji teror zoper drugače mislečim?
Zadeva bo se lahko predmet razpravljanj na evropski ravni
v korist tudi mojega ljubljenega rojstnega mesta Ptuja.
Kari Cepi, Waiblingett ^
TEDNIK - Četrtek, 7. decembra 2000
21i
NASVETI
Kuharski nasveti
^^^^^ jjjjj^jjll^
Šarkelj je ena izmed najbolj prepoznavnih večporcijskih
sladic, ki ima bogato tradicijo priprave. Prepoznamo ga
po značilni okrogli obliki z valovitimi stranicami in vdol-
binico na sredini. Šarkelj zagotovo ne bo manjkal na mizi
ob prihajajočih praznikih, ko pripravljamo najštevilnejše
sladke dobrote, da si polepšamo praznike.
Prvotno so šarkelj pripravlja-
li iz različnega kvašenega testa,
danes pa tudi umešanega in bi-
skvitnega testa. Osnovne sesta-
vine za kvašeni šarkelj so moka,
uporabimo lahko gladko pšeni-
čno ali polnozrnato moko, ma-
slo ali margarina, ki testo rahlja
in mu daje krhkost ter dober
okus, sol uravnava vzhajanje in
vpliva na okus, prav tako tudi
sladkor, jajca, najpogosteje samo
rumenjaki, delujejo kot veziv-
no sredstvo in naravno rahljal-
no sredstvo, uporabimo pa še
kvas in dodatke. Kot dodatke
za pripravo šarklja lahko upo-
rabimo rozine, orehe, lešnike
in mandlje ter testo odišavimo
z vaniljem in rumom, odvisno
od tega, kakšen šarkelj pripra-
vimo.
Šarkelj si lahko pripravimo
tudi iz umešanega testa. To te-
sto je bolj rahlo in penasto in
ga naredimo iz umešane maščo-
be, ki je lahko maslo ali mar-
garina, jajc, sladkorja in moke.
Temu testu dodajamo še teko-
čino, najpogosteje mleko. Kot
rahljalno sredstvo uporabimo
pecilni prašek, testo pa nam po-
magajo rahljati tudi sneg, slad-
kor in maščoba. Umešani šarkelj
izboljšujemo z dodatkom rozin,
na lističe narezanih mandljev
ali majhnih kock čokolade, ki
se med peko nekoliko stalijo,
vendar ne popolnoma, tako da
so koščki čokolade vidni tudi
pri rezanju.
Najenostavneje pa pripravimo
biskvitne šarklje, ki niso tako
obstojni kot kvašeni in umeša-
ni, vendar najbolj penasti in
mehki in posebej priljubljeni
med starejšimi ljudmi. Biskvitni
šarkelj pripravimo iz jajc, slad-
korja, moke, rahljamo jih z ol-
jem in vodo ali samo z oljem,
snegom in pecilnim praškom.
Videz in okus pa jim izboljšuje-
mo z rozinami, grobo seseklja-
nimi orehi, kandiranim sadjem,
kot so češnje, ter odišavimo z
rumom in vanilijevim sladkor-
jem.
Vsekakor si ne moremo prip-
raviti nobenega izmed naštetih
šarkljev, če nimamo značilnega
pekača z valovitimi stranicami
in vdolbinico na sredini. Pekač
pred peko dobro namažemo z
margarino ali maslom ter pot-
resemo z ostro moko; le tako
bomo zagotovili, da se bo peče-
ni šarkelj zvrnil iz modela.
Zelo znan je alzaški šarkelj,
ki kraljuje med vsemi alzaškimi
specialitetami in je ena najpo-
gostejših, pa tudi najbolj znanih
alzaških narodnih jedi. Značil-
na zanj je tako kot pri naših
grobo nagubana zgornja površi-
na, ki se dviga visoko nad zgor-
nji rob modela. Ta šarkelj lahko
jemo ob vsakem dnevnem času
in ponudimo ob skodelici čaja
ali kave ali k popoldanskemu
kozarcu vina.
Alzaški šarkelj pripravimo
tako, da zdrobimo 4 dekagrame
kvasa, mu prilijemo malo to-
plega mleka in dodamo žličko
sladkorja in žličko moke, da
kvas hitreje vzhaja. Posebej pre-
sejemo pol kilograma pšenične
moke in ji dodamo dve žlički
soli. Posebej penasto umešamo
20 dekagramov masla, mu pos-
topoma dodamo 4 jajca eno za
drugim in 10 dekagramov slad-
korja v prahu. V 2 žlici ruma
namočimo 5 dekagramov ro-
zin. Vzhajani kvaseč prisipamo
k moki, prilijemo penasto ume-
šane jajca, maslo in sladkor ter
prilijemo rum, ki ga niso popile
rozine. Po potrebi prilijemo še
mlačno mleko in gnetemo tako
dolgo, da dobimo gladko kvaše-
no testo. Tik preden damo testo
vzhajat, vanj vgnetemo rozine
in 10 dekagramov grobo sese-
kljanih mandljev. Pripravljeno
testo damo v dobro pomaščen
pekač za šarkelj. Testa naj bo
v modelu le do polovice. Tako
pripravljeno testo damo na to-
plo vzhajat, in ko se model na-
polni, ga damo peč v pečico na
200°C. Pečemo 35 minut. Za le-
pši videz lahko olupljene man-
dlje preprežemo na pol in jih
damo na dno pekača tako, da
pozneje vidimo prerezano stran;
v vsako rebro vložimo po eno
polovičko. Pred serviranjemi ga
narahlo potresemo s sladkorjem
v prahu.
Umešani šarkelj pa pripra-
vimo tako, da 10 dekagramov
margarine ali masla penasto
umešamo, da postane mehka in
gladka, dodamo 4 rumenjake, 5
dekagramov sladkorja in pol dl
mleka. Ko dobimo penasto tes-
to, dodamo 20 dekgarmov glad-
ke moke s polovico pecilnega
praška, v moko pa vmešamo po
želji 5 dekagramov rozin, aran-
cinov, poljubnega kandiranega
sadja ali grobo sesekljane leš-
nike, orehe, pistacije ali man-
dlje. Beljake s 5 dekagramov
sladkorja stepemo v sneg in jih
primešamo testu s kuhalnico.
Testo vsipamo v dobro pomaš-
čen pekač za šarkelj, ki smo ga
potresli z ostro moko ali drob-
tinami. Pečemo 40 do 45 minut
pri temperaturi 180 do
<a^ 200°C.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
BISKVITNI
ŠARKELJ
Potrebajemo:   24   dag
sladkorja, 24 dag moke, 1 dl
vode, 1 dl olja, 4 jaca, 1/2
pecilnega praška, po želji
rozine.
Rumenjake in polovico
sladkorja penasto umešamo,
dodamo vodo, ko naraste,
dodamo še olje in temeljito
premešamo. Nato dodamo
moko s pecilnim praškom
ter trd sneg beljakov z dru-
go polovico sladkorja. Rozi-
ne dodamo skupaj z moko.
Vsipamo v dobro pomaščen
pekač in pečemo pri ISO^C
35 do 40 minut.
Avtorica: Simona Kraje,
Drstelje 7
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO,
SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJE-
MO DUŠEVNO ZDRAVJE - 305. NAD.
Duševno zdravje otrok
in mladostnikov - 19, nad.
Zasnova dejavnikov tveganja in va-
rovalnih dejavnikov pri možnosti
nastajanja psihosocialnih motenj -
8. nad.
Kako obvladujemo stresorje in kro-
nično neugodne okoliščine
Včasih razvoj čustvenih težav in psihosoci-
alnih motenj ali njihovo odsotnost lahko pri-
pišemo otroku ali okolju. Lahko govorimo o
zelo občutljivem ali ranljivem otroku in o od-
pornem otroku, ki je zdrav otrok v nezdravem
okolju. Toda niti model, ki opozarja zgolj na
otrokovo odpornost, in tudi ne model, ki opo-
zarja na dejavnike tveganja v okolju, ne omo-
gočata vpogleda v stvarno dinamiko dogajanj,
povezanih s tveganjem glede psihosocialnega
razvoja. Za razumevanje le-teh je potreben
vpogled v vzajemne interakcije in odnos sil
med stresorji v okolju in zaščitnimi dejavniki
na eni strani ter otrokovo sposobnostjo obvla-
dovanja na drugi strani. V tem dinamičnem
modelu postane očitno, da otroci, izpostavlje-
ni dejavnikom visokega tveganja, niso zares
ogroženi, če so v njihovem življenjskem okolju
prisotni možni varovalni dejavniki ali če ima-
jo sami dobre zmožnosti obvladovanja. Značil-
nost tega modela je torej poudarjanje pomena
interaktivnosti in dinamičnosti.
Psihična odpornost in sposobnost obvladova-
nja sta pojma, brez katerih si danes ne moremo
razložiti psihosocialnega zdravja ogromnega
števila otrok, izpostavljenih hudim travmat-
skim doživetjem, izgubam in kronično streso-
genim življenjskim okoliščinam.
Obvladovanje znatnih stresorjev v okolju
omogočajo:
- kognitivne sposobnosti,
- sposobnosti reševanja problemov,
- dobre perceptivne zmogljivosti,
- vztrajnost,
- asertivnost,
- sposobnost vzpostavljanja in vzdrževanja
prijateljskih vezi z vrstniki,
- sposobnost poiskati pomoč v okolju,
- druge socialne sposobnosti in veščine.
Naslednjič pa bomo nadaljevali z razmišlja-
nji o sposobnostih obvladovanja stresorjev.
KrvodaialcI
21. novembra: Matjaž Bedrač, Kog 107, Franc
Čuš, Firižgarjeva 23, Ruj, Dragoslav Lupinšek,
Majšperk 52, Ana Zelenko, Zagorel 11, Stani-
slav Korpar, Žabjak 24, Franc Cafuta, Kraigher-
jeva 14, Kidričevo, Marjan Kokol, Levanjci 30,
Branislav Svenšek, Žetale 105, Olga Hren, Gorca
13/A, Danica Kurež, Podtehnik 3/A, Milica Jeza,
Podlehnik 6/A, Franc Miiielač, Volkmerjeva 5,
Ptuj, ErnestZavernik, Grajena 28, Branko Srdin-
šek, Dežno pri Podletintku, Andrej Toplak, Go-
rišnica 138, Irena Zajšek, Ptujska Gora 104/A,
Miran Lah, Rujska 2, Angela Šalamun, Ranj-
sko 19/B, Alojz Gajser, Stanečka vas 12, Franc
Slatič, Sp. Velovlek 2, Marijana Prelog, Zagojiči
20/A, Mirko Čuš, Bukovci 24/A, Danica Pra-
potnik, Breg 5, Cvetko MiCJČ, Tomšičeva 46,
Slovenska Bistrica, Bojan Košič, Križni Vrh 96,
Stanko Topolovec, Jabtovec 39.
23. novembra: Vlado Prapotnik, Mthovci 31,
Srečko Dečko, Vodranci 17, Marian Arnuš, Ki-
car 10B/A, Marija Rojko, Nova vas 77, Marija
Ogrizek, Trubarjeva 11, Ruj, Ivanka Vidovič,
Kraigherjeva 27, Ruj, Gorazd Kozoderc, Skorba
51, Radko Rodošek, Ranjsko 23, Stanislav Bo-
žičko, Dolena 36/A, Anton Kelenc, Gorišnica 47,
Mihael Boganec. Zagorel 53, Irena Pauko, Me-
stni Vrh 2/A, Štefan Bukvič, Žetale 84/A, Mar-
tin Cvetko, Gradiščak 8, Mira Zajšek, Kozminci
6/B. Marija Letonja. Žetale 87, Bojan Hojnik,
Slavšina 25, Neža Erjavec. Vičava 66, Jernej
Lončarič, Trniče 54/B, Robert Vesenjak, Potrče-
va 48, Ptuj, Stanislav Brodnjak, Dravinjskih Vrh
11, Darja Drevenšek, Lackova ulica 7, Kidriče-
vo, Zlatko ŠtrucI, Dravinjski Vrh 2/B, Alojz Caj-
nko, Zagrebška 12, Ruj, Vera Drevenšek, Zg.
Leskovec 9, Andrej Vidovič; Mezgovci 46/C,
Martin Cafuta, Gorca 59, Anton Horvat, Pobre-
žje 40/A, Stanislav Večerič, Paradiž 45, Jože
Horvat, Vintarovci 26, Dušan Farič, Rabelčja
vas 23/B, Ptuj, Zlatko Hojnik, Zamušani 22/B,
Darinka Ploj, Rimska ploščad 1, Ptuj, Vatter
Šmid, Senik 24, Peter Najvirt, Ložane 6, Dušan
Bračko, Zg. Duplek 58, Dušan Najvirt, Celestri-
na 11, Milan Pihler, Podvinci 24, Gorazd Kme-
tec, Orešje 120.
PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / V VRTU
Slovo od jeseni
S prvo slano pred nekaj dnevi se je sklenila dolga, topla in za
vrtnarjenje ugodna jesen, v tretjem tednu grudna pa se bo skle-
nila še koledarska jesen. Vrtnarju preostane še skrb In nega vrtnega rastlinja, ki
prezimuje na prostem, sicer pa se mora z vso skrbnostjo in izkušnjami posvetiti
rastlinam posodovkam, ki jih je pred zimo preselil v toplejše zavetje, da jih s skrbno
nego ohrani za naslednjo vegetacijsko dobo.
V SADNEM VRTU ugodne vremenske raz-
mere omogočajo sajenje sadnega drevja, do-
kler zemlja ne zmrzuje. Zmrzla zemlja v večjih
ali manjših zledenelih grudah pušča pri koreni-
nah zračne prostore, kar onemogoča njihovo
vkoreninjenje, zmrzlina pa poškoduje tudi mla-
dostno koreninsko tkivo sesalnih koreninic, za-
radi česar lahko sadika pomrzne.
Če bi vreme ponagajalo in bi nam preprečilo
sajenje, sadike zakopljemo v vrtno zemljo, pri
čemer korenine zavarujemo z gostim žičnim
pletivom, da preprečimo poškodbe zaradi tal-
nih glodalcev (voluharja in poljskih miši), z
ograjo iz žičnega pletiva pa moramo zavarovati
nadzemne dele sadik pred zajci in srnadjo.
V mirnem in sušnem vremenu, dokler ne zmr-
zuje, je še čas za jesensko škropljenje košči-
čarjev, da jih zavarujemo pred luknjičavostjo in
breskovo listno kodravostjo. Če so bile pri bre-
skvah in nektarinah v letošnji pomladi močnej-
še okužbe breskove kodravosti, pa kljub temu
če smo pred mesecem dni drevesa že poškro-
pili pred to nevarno rastlinsko boleznijo, sedaj
škropljenje ponovimo, ker se je v tem toplem
jesenskem vremenu bolezen širila. Za drugo
jesensko škropljenje breskev in nektarin, ko jim
je listje povsem odpadlo, mladike pa dozorele,
uporabimo bakrene pripravke kupropin, bakre-
no apno, kuprablau ali podobne, ki se ne izpi-
rajo z drevesa in imajo dober varovalni učinek.
Leska je sadna vrsta, ki prične spomladi prva
vegetirati. Cveteti pa lahko prične že januarja
po nekaj dnevih odjuge in toplega vremena. Iz
tega razloga opravimo zimsko rez in nego gr-
mov leske pred pričetkom zime. Leska iz ko-
reninskega vratu in glavnih korenin med letom
odganja številne izrastke. Če jih nismo sproti
odstranjevali med vegetacijo, to storimo pred
zimo, preden nastopi zmrzal. Od izrastkov odr-
gnemo zemljo, poganjke pa tesno ob korenini
ali koreninskem vratu odrežemo. Če je na po-
ganjku vsaj nekaj dobro razvitih koreninic, tak-
šen izrastek vložimo v vrtno zemljo, kjer se bo
skozi leto dni razvil v močno sadiko. Nadzem-
ni del leske lahko vzgajamo v obliki grma ali
drevesa. Grm naj ima 3 do 5 enakomerno raz-
porejenih ogrodnih vej v obliki kotla ali vaze s
prosto sredino. Leska v obliki drevesa daje sicer
manjši pridelek od grmaste oblike, toda zaradi
nizkega ali srednje visokega debla omogoča
lažjo obdelavo, nego, košnjo trave in pobiranja
plodov. Drevesno obliko krošnje vzgojimo po
enakih principih kot druge sadne vrste.
Prva slana pred nekaj dnevi je že omehčala
plodove nešpelj, ki so sedaj drevesno in užitno
zreli in godni za obiranje, da jih ne prekrije ne-
nadni sneg.
Z OKRASNEGA VRTA je na zimski mraz ob-
čutljivejše rastlinje premeščeno v zaprte, to-
plejše in pred mrazom zavarovane prostore.
Pogoji preživetja rastlin v zaprtih prostorih so
skozi dolgo zimsko obdobje, ki traja skoraj pol
leta, zelo omejeni. Vsem vrstam okrasnih ras-
tlin ne ustrezajo enaki pogoji v zaprtih prosto-
rih. Različno so zahtevne na toploto, svetlobo
ter zračno in talno vlago. Rastline pa v zimov-
niku postanejo tudi občutljivejše za rastlinske
bolezni in škodljivce. Pri negi in vzgoji okrasnih
rastlin v zimovniku moramo poznati biološke
zahteve in potrebe za vsako vrsto in sorto po-
sebej.
Pri posodovkah, ki v zimskem času cvetijo,
je pomembno poznati dobo mirovanja oziro-
ma počitka, ker so takrat za nego manj zah-
tevne kot pa v času cvetenja in rasti. V času
počitka rastlin ne prehranjujemo. Rastlinam, ki
bi jim povečana svetloba lahko vzbudila pred-
časno vegetacijo, po potrebi zastiramo. Ne-
katerim posodovkam lahko škoduje umetna
svetloba, ker se jim tako podaljša dan. Najob-
čutlivejše pa so posodovke na nepravilno os-
krbo z vlago. Ker listje asimilira tudi pozimi, mu
je potrebna zračna vlaga, ki je ne moremo na-
domestiti le z zalivanjem. Pri zalivanju smo po-
zorni na stalno primerno vlažnost koreninske
grude, pri čemer morajo korenine imeti dovolj
zračnosti zaradi dihanja, v stoječi vodi pa od-
mre. Koreninska gruda se ne sme izsušiti, ker
v tem primeru prične suha prst črpati vlago iz
rastline.
ZELENJAVNI VRT je v pričakovanju, da ga
prekrije snežna odeja. Zelenjavni zimski pose-
vki in vrtnine, ki prezimujejo na prostem, so
pred zimo najbolje zavarovani, če so pod sne-
žno odejo. Plastične tunele in zaprte grede, v
katerih varujemo vrtnine pred zimsko pozebo,
v toplejših zimskih dneh zračimo in skrbimo za
minimalno vzdrževanje talne vlage.
Brstičnemu ohrovtu, ki prezimuje na pros-
tem in ga nabiramo sproti po potrebi, zelenih
ali že porumenelih in posušenih listov ne od-
stranjujemo s stebel, ker brstiče, ki so zrastli v
listnih pazduhah, varujejo, da ne pomrznejo.
***
Čeprav v tem prehodnem obdobju v zimski
čas na vrtu ni mnogo opravkov z vrtnim ras-
tlinjem, pa je vendarle po biokoledarju pripo-
ročljivo imeti opravek pri negi z rastlinami, ki
jih pridelujemo zaradi korenine, od 9. do 11.,
od 18. do 20. ter 27. in 29. decembra, zaradi li-
sta od 22. do 24. dedcembra, zaradi cveta 20.,
21., 28. in 30. decembra ter zaradi plodov od
15. do 17. ter 27. decembra.
Miran Glušič, ing. agr.
22
Četrtek, 7. decembra 200() - TEDNIK
■■H        I
ZANIMIVOSTI. RŠPORTAZE
CARIGRAD / UTRINKI S 34. ŠAHOVSKE OLIMPIJADE
Zbogom, Carigrad—na swden/e. Bled
štiriintridesete šahovske olimpiade v Carigradu, velikega
srečanja šahistov vsega sveta, se je udeležilo 126 moški in
86 ženskih moštev z več kot 1700 aktivnimi udeleženci. Če
temu prištejemo še vodje moštev, trenerje, sekundante, so-
dnike in druge organizatorje ter delegate na 71. kongresu
Svetovne šahovske federacije, ki je potekal sočasno s tek-
movanjem, skupno število takoj naraste na več kot 2500
udeležencev.
Sprejem tako velikega števila
sodelujočih so organizatorji pri-
pravili vzorno. Po natančno
določenem in vnaprej pripra-
vljenem razporedu so se moš-
tva razporedila v hotele v ožjem
središču Carigrada. Do igralne
dvorane, carigrajskega "Conven-
tion and Exhibition Center", je
bilo okoli 20 minut hoje, or-
ganiziran pa je bil tudi redni
prevoz s posebnimi avtobusi.
Otvoritev, kratke pozdravne go-
vore predsednika FIDE in mi-
nistra za šport sta z odličnim
klasičnim glasbenim progra-
mom popestrili svetovno znani
turški pianistki, sestri dvojčici
Gueher in Sueher Pekinel.
Tehnična izvedba šahovskega
tekmovanja je že po tradiciji
prve tri kroge šepala, ko pa so
organizatorji rešili tudi proble-
me, ki so se pojavljali pri nepo-
srednem prenosu vseh partij po
Internetu, in je bil tudi pravo-
časno pripravljen turnirski bil-
ten, je bil v celoti realiziran tudi
načrtovani visoki nivo tekmo-
vanja. Organizatorjem lahko za-
merimo le to, da so zelo slabo
organizirali obveščanje po tele-
viziji, da je šepalo obveščanje v
press centru in da niso poskr-
beli za vrsto drobnarij (prodajo
različnih spommkov s simboli
olimpiade, tradicionalne šahov-
ske znamke in posebnega žiga).
Slovenska moška reprezen-
tanca (Beljavski, Mihalčišin,
Pavasovič, Sermek, Mohr in
Grosar) je z doseženim 7. do
12. mestom dosegla presenetljiv,
vendar popolnoma zaslužen us-
peh. Po posebnem izračunu do-
seženo deseto mesto je sanjski
rezultat tokrat izredno homoge-
nega moštva, ki se mu bo v bo-
dočnosti težko samo približati,
kaj šele ga preseči. Dobro vode-
nje kapetana moštva Leona Go-
stiše in odlična taktika "čakanja
na finiš", ki je v švicarskem si-
stemu tekmovanja najpomem-
bnejša, se je v celoti obnesla.
Slovenska ženska reprezen-
tanca (Grosarjeva, Ličina,
Mihevc-Mohrove in Krivčeva)
ni bila tako uspešna in je dose-
gla manj, kot si je pred začet-
kom tekmovanja zadala.
Gledano v celoti, je slovenski
šah na olimpiadi v Carigradu
dosegel v kratkem času po
evropskem prvenstvu v Batu-
miju že drugi odmeven rezul-
tat. Rezultati slovenske članske
reprezentance in visoki organi-
zacijski nivo olimpijade v Cari-
gradu pa so naenkrat postavili
Šahovski zvezi Slovenije kot
oganizatorju naslednje olimpi-
jade na Bledu visoke tekmoval-
ne in organizacijske kriterije.
PTLJČANI PRIPO-
MOGLI K USPEHU
REPREZENTANCE
Prispevek članov Šahovskega
društva Ptuj pri uspešnem na-
stopu v Turčiji je precejšen.
Aleksander Beljavski, ki je po
dogovoru s kapetanom repre-
zentance nastopil samo v zad-
njih petih partijah, je z dvema
zmagama in tremi remiji na
čelni deski bistveno prispeval k
odličnemu finišu moštva. S svo-
jo znano borbenostjo in opti-
mizmom je moštvo tako rekoč
prerodil in "ponesel" do skoraj
neverjetnega rezultata.
Adriam Mihalčišin je imel od-
govorno nalogo, da v odsotnosti
prvega igralca "drži" rezultat na
čelni deski v prvih devetih kro-
gih. Dobljeno nalogo je opravil
zelo uspešno, saj je z najboljšimi
v moštvu nasprotnikov dosegel
ob eni zmagi devet remijev in
samo dva poraza ter tako bis-
tveno prispeval k skupnemu us-
pehu.
Anita Ličina na drugi deski
ženske reprezentance je v prvi
polovici tekmovanja igrala zelo
dobro. V prvih osmih krogih je
nastopila kar sedemkrat ter ob
dveh zmagah dosegla še štiri re-
mije in samo en poraz, nato pa
je v drugem delu močno popu-
stila, tako da- se njen nastop ne
razlikuje od bledega nastopa ce-
lotnega ženskega moštva.
Sam sem na olimpiadi že se-
dmič nastopil kot sodnik. To-
krat sem se v glavnem ukvarjal
z moško in žensko ekipo IBSA
(International Blind Šport As-
sociation), ki kot posebna rep-
rezentanca že deset let nastopa
na olimpijadah. Sojenje svetov-
ni reprezentanci slepih, v kate-
ri sta nastopila kar dva svetovna
prvaka med slepimi šahisti, je
bilo zame posebno doživetje. Pri
srečanjih z reprezentanco sle-
pih imajo njihovi nasprotniki
ponavadi neobičajne probleme
(seznanjanje s posebnimi pravi-
li igre, prenos potez na vzpore-
dne šahovnice), pa tudi sodniki
so bolj angažirani (informacije
o porabljenem času, ravnanje v
časovni stiski), ob tem pa ob-
stojajo tudi občasne težave za-
radi komuniciranja v različnih
jezikih, ki jih morajo reševati
sodniki. Menim, da sem vse te
naloge opravil uspešno.
Zaključek olimpiade je prese-
gel vsa pričakovanja. Na njem
smo bili prisotni ob Borisu Ku-
tinu, ki je kot direktor olimpi-
ade na Bledu svečano prevzel
olimpijsko zastavo, samo še Al-
keksander Beljavski in sodnik
Aleš Drinovec. Tisti, ki se zak-
ljučne slovesnosti niso udeležili,
lahko samo obžalujejo zamu-
jeno. Ze tradicionalnim zak-
ljučnim govorom in podelitvi
medalj in pokalov je sledila eno-
urna multimedijska predstava
v osmih slikah, ki je prikazala
razvoj življenja in kulture ter
zgodovinske dogodke na širšem
prostoru Carigrada od prazgo-
dovine preko helenističnega in
rimskega obdobja do Bizanca in
turškega imperija ter do današ-
nje moderne turške republuike.
Skratka prireditev, ki se težko
pozabi in še težje ponovi.
Ob prihodu na brniško leta-
lišče so celotno slovensko od-
pravo na olimpiadi pričakali
številni prijatelji šaha ter pred-
sednik Šahovske zveze Sloveni-
je Milan Kneževič, ki je istega
dne v Ljubljani organiziral od-
mevno tiskovno konferenco, na
kateri se je predstavilo doseženo
in nakazale naloge pri organiza-
ciji 35. srečanja svetovne šahov-
ske srenje leta 2002 na Bledu.
Janko Bohak
Moštvo Ptuja (od leve) Maričeva, Rižnarjeva in Ličina
Slovenska moška reprezentanca: (od leve) Beljavski, Pavaso-
vič, Mohr, Grosar
Slovenski šahovski sodnik Janko Bohak (v ozadju) s sloven-
sko žensko reprezentanco: od desne Mihevc-Mohrova, Ličina
in Grosarjeva
TOMAŽ KLINKON / JUŽNA AMERIKA (ČILE, BOLIVIJA, PERU, EKVADOR, KOLUMBIJA) - 31.

Spali smo v vasici San Juan, ki je imela le nekaj napol
zgrajenih hiš. Zvečer smo ob igri nogometa spoznali dve
mladi domači Indijanki, ki sta nam posodili predrto in
prazno žogo ter med "tekmo" tudi sami sodelovali. Končali
smo šele, ko nam je ledeno mrzel veter zamrznil še zadnjo
živečo celico. Modro nebo se je pretopilo v povsem rdeče,
potem pa se morda v 30 sekundah umaknilo pred nočjo.
Na poti proti Čilu smo se pe-
ljali mimo intenzivno rdečih
gora, skozi vojaške postaje, sre-
čali pa smo tudi džip, iz katere-
ga so ljudje izginili in ki je tam
stal že več kot teden dni (4000
m nadmorske višine, daleč nao-
koli nobenega naselja, noči tudi
—30°C). Pot je peljala mimo
gora in skal vseh mogočih ob-
lik, od katerih so nekatere prav
zanimive in so v obliki likov,
kot je na primer drevo, ter služi-
jo za orientacijo. Peljali smo se
mimo petih jezer na višini 3600
— 4500 m, katerih prebivalci
so redka vrsta flamengov, ime-
novani Jamesovi flamingi. Na
enem od jezer smo videli soro
ali andsko lisico, ki je bila ver-
jetno sestradana in je ob vodi !
iskala plen. Zaradi nadmorske
višine in neobilja vegetacije so
tam preživele le redke vrste
živali in sta selekcija in boj ob-
stoječih zato še toliko večja.
Prišli smo do Lagune Colo-
rade, kjer smo kasneje preno-
čili. V ledenem vetru sem stal,
gledal in opazoval rdeče jezero,
flaminge, bližnji še aktiven vul-
kan; okrog tega praznina, nič,
sama puščava. Pogoji so ekstre-
mni, kljub temu pa je tisto ne-
kaj življenja, ki ga je, intenzivno
in polno. Spraševal sem se, kako
in kaj se je zgodilo, da sem se
znašel v tistih izjemnih krajih,
ki so bili daleč od mojih prvot-
nih načrtov. Še preden sem na-
šel odgovor, je zapihal veter in
ga odnesel s seboj. Zavaroval ga
je pred mojim človeškim egom
in ga zadržal takšnega, kot je -
nedostopnega.
Ob kokinih listih in rumu
(bila sta edino sredstvo za
vzdrževanje temperature) smo
kartah, dokler se baterija ni po-
polnega izpraznila in smo osta-
li v temi. Ponoči je temperatura
padla na —25°C. Zjutraj, ko sem
se zbudil, me je prevzemala bli-
žina Čila, kamor sem bil v na-
slednjih dnevih namenjen. Pot
smo nadaljevali že pred sonč-
nim vzhodom še v mraku. Ob
prvih sončnih žarkih smo bili
pri Sol de Manana, kjer smo
opazovali gejzirje, kako vrejo
(pri temperaturi 200°C). Veter
je bil tako močan, da sem s te-
žavo ohranjal ravnotežje. Neda-
leč naprej nas je voznik ob neki
mlaki vprašal, ali si želimo ko-
panja, da je voda še kar topla, a
smo se mu zaradi mraza, ki nas
je tresel, soglasno zahvalili.
Laguna Verde je bila moj zad-
nji postanek v Boliviji. Čarobno
modro-zeleno jezero je na viši-
ni 5000 m (višje od Mont Blan-
ca). Za jezerom se kaže vulkan
Licancabur (5930 m). Njegov
vrh je starodavno zatočišče in-
kovskih grobnic in je tudi meja
med Bolivijo in Čilom. Ker smo
že postajali lačni, jaz pa sem
imel še dve vrečki kokinih li-
stov, ki jih je prepovedano ne-
sti v Čile (3 mesece zapora),
smo žvečih koko po svojih ma-
ksimalnih kapacitetah, višek pa
sem zaradi varnostnih ukrepov
kot dober gringo podaril naši
kuharici in vozniku.
Vse naokrog so iz Lagune Ver-
de vidni številni aktivni in ne-
aktivni vulkani. Sonce je bilo
tako močno, da sem na trenu-
tke mižal in si varoval že nače-
te in utrujene oči. Ko sem jih
nato odprl, me je zmeraj prevze-
lo neko posebno vzdušje, zdelo
se mi je, da je tako najbrž na
Luni, Marsu ali kakem drugem
planetu.
Med čakanjem na avto za Čile,
sem pil caffe, kar je bilo edino,
kar sem tam lahko počel. Na dr-
žavni meji so nas "razstavili" na
prafaktorje, jaz pa sem si odda-
hnil, da sem se rešil koke in da
sem čist.
Vulkan je mejnik med Bolivijo in Čilom. Na bolivijski strani je
pod njim zeleno jezero Laguna verde
Sončni vzhod nad vasico ob robu slane puščave
TEDNIK - Četrtek, 7. decembra 2000
23
ZA KRATEK CAS     i
Mladi dopisniki
ŠOLA v NARAVI
šola v naravi je kakor krava v
travi.
Prava zmešnjava bila takrat je
med nami.
Bili smo veseli, ko tja smo
prispeli.
Mi fantje smo počenjali nor-
čije,
a punce, saj veste, same kozla-
rije.
Bilo je nesrečno, ker ni ni tra-
jalo večno.
In ko smo odšli, smo že pravi
prijatelji bili,
ob tem pa smo se zbali, da se
bomo še zjokali.
Aljoša Slameršak, 4. a,
OŠ Mladika
Ml OTROCI
V PROMETU
v četrtek smo se odpravili v
gozd. Med potjo smo bili priče
prometni nesreči, ki se je zgodi-
la tako, da je avto trčil v drevo.
Vsi smo bili zelo pretreseni. Za-
radi te nesreče smo se vrnili do-
mov.
Drugi dan smo se v šoli učili,
kako je treba biti previden na
cesti, ker cesta ni igrišče. Uči-
teljica nam je povedala, da mo-
ramo biti na cesti zmeraj zelo
previdni.
Sedaj vemo, kako moramo kot
udeleženci v prometu ravnati
na cesti.
Nikotina in Maša, 4. a,
OŠ Mladika
ZBOGOM, POLETJE IN
POČITNIŠKI DNEVI
že nekaj mesecev je preteklo,
odkar smo se poslovili od četr-
tega razreda. Z veseljem smo
čakali počitnice, vendar tudi s
strahom v srcu, kajti peti razred
je nekaj novega, težjega in zad-
nje leto v šoli Trnovske vasi.
Zadnji dan pouka sem bil zelo
nestrpen, kdaj bo konec. Doma
sem torbo pospravil v omaro,
zvezke v predal, knjige pa sem
dal sosedovemu Urbanu. Dva
meseca svobode in brez učenja
je bilo pred mano. Vsak dan
sem s prijatelji igral nogomet,
vse dokler ni prišel dan, ko smo
se s starši odpravili na morje.'
Tri dni je bilo dolgočasno, vse
dokler nista prišla Miha in Bo-
rut z atijem in mamico. Takrat
se je pričela zabava. Dneve smo
preživljali v vodi, na toboganih,
igrali smo tenis, zvečer pa uži-
vali v igranju remija. Igri s kar-
tami so se pridružili tudi starši.
Ob koncu igre sem ugotovil, da
starejši prej vzkipijo in so še
bolj željni zmage kot mi otroci.
Ko je prišel dan vrnitve, sem
bil malo razočaran, da je že vse-
ga konec. Ob vrnitvi smo se us-
tavili v Kranju pri sorodnikih,
doma pa so nam pripravili pi-
knik. Nato smo se ure in ure
pogovarjali o dogodkih z mor-
ja. Naslednji teden sem preživel
pri sestri. Bilo je prelepo, ker so
na igrišče prihajali prijatelji, s
katerimi smo se igrali nogomet
ter se pogovarjali.
Ker sem navdušen nad igra-
njem nogometa, sem se vključil
v NK Drava. Trikrat na teden
imam treninge, ki so zelo na-
porni. Vendar mi je le to v vese-
lje, zato mi ni težko.
Toda čas prehitro beži in že
so mimo počitnice in je tu prvi
dan šole. Nestrpno smo pričako-
vali srečanja z učiteljico Alen-
ko, toda bili smo presenečeni,
kajti namesto nje smo za vsak
predmet dobili drugega učitel-
ja. Nekaj jih poznam, nekaj sem
jih vesel, predvsem pa vem, da
bo potrebno ponovno resno in
trdo prijeti za delo ter se potru-
diti za čim boljši uspeh.
Benjamin Vršič, 5. r.,
OŠ Trnovska vas
VESELO NA KOLO
Nekega poletnega dne med
šolskimi počitnicami sem mo-
rala s prijateljico Manuelo na
pokopališče zalivat rože.
Kolesarim zelo rada. Kolesar-
jenje je zelo zdravo in med vož-
njo se lahko sprostiš, opazuješ
naravo. Včasih je lahko tudi ne-
varno. Med potjo sva se z Ma-
nuelo pogovarjali in se sploh
nisva zavedali, da sva na cesti.
Vožnja do pokopališča je kar ne-
kaj časa trajala. S prijateljico sva
se zabavali, pogovarjali in poče-
li stvari, ki ne spadajo na cesto
in so večkrat vzrok pfometnih
nesreč. Ko sva prišli do križiš-
ča, moram priznati, sva križišče
prečkali kot "kokoši". Na drugi
strani ceste sva se vozili po plo-
čniku in po nasprotni strani ce-
stišča. Najini kolesi nista bili
brezhibni, na glavah pa nisva
imeli kolesarskih čelad. Tudi
varnostne razdalje nisva upoš-
tevali. Naenkrat pred sabo za-
gledava policijski avto in dva
policista. Kaj pa sedaj? Pogum-
no sva peljali naprej in upali,
da naju policist ne bo ustavil.
Upali sva zaman. Bila sem ble-
da kot stena, ko sem se ustavila
pred njim. Na srečo je bil poli-
cist zelo prijazen. Vprašal naju
je, koliko sva stari in v kateri
razred hodiva. Opozoril naju je
na varno vožnjo, potem pa sva
se lahko odpeljali naprej. Med
potjo sva se pogovarjali o do-
godku in se odločili, da bova v
bodoče upoštevali nasvete poli-
cista.
Domov sem prišla vsa bleda
in prestrašena. Domačim sem
povedala, kaj se mi je zgodilo,
in jim obljubila, da se bom v
prometu ravnala po predpisih
in navodilih. Zdaj vem, da je
dobro biti pazljiv, saj nikoli ne
veš, kje te čaka nevarnost.
Sandra Belšak, 7. b,
OŠ Videm
V POHORSKEM
GOZDU
v ponedeljek je učiteljica po-
vedala, da bomo imeli naravo-
slovni dan. Vozili se bomo z
gondolo.
V sredo smo se odpravili proti
Mariborskemu Pohorju. V hrib
smo se peljali z gondolo. Prišli
smo v iglast gozd. Ob vznožju
hriba je bil listnat gozd, v sre-
dini listnat, na hribu pa iglast
gozd. Le tu in tam je bilo kak-
šno listnato drevo. Sli smo pro-
ti koči. Na drevesnih deblih so
rasli lišaji in mah. Bili so na
severni strani. Bilo je hladno
in prijetno je dihati sveži zrak.
Krošnje so bile zelo goste in
visoke, da se ni videlo nebo.
Nismo videli nobene gobe, a ko-
renin je bilo veliko. Skozi gozd
smom hodili petinštirideset mi-
nut in prišli smo do koče. Ho-
dili smo po ozkih in širokih
poteh, polnih listja. Do koče je
bila zanimiva pot. Nazaj smo šli
po enaki poti kot do tja.
Nazaj smo hodili počasi, ne-
kaj pa smo tekli. Ta izlet je bil
zelo zanimiv in zdrav.
Adrijana Narat, 4. r.,
OŠ Sela
V PLAVALNEM TEČAJU
Učenci OŠ Hajdina smo bili
na plavalnem tečaju v ptujskih
toplicah. Odgovore, zakaj smo
radi obiskovali tečaj, smo zau-
pali učiteljicama:
Tomaž: Všeč mi je bilo, da
smo skakali v vodo in imeli do-
brega učitelja.
Katja Bedrač: Rada se poto-
pim in tuširam. Rada bi skakala
iz skakalnice. Zadnji dan smo
pokazali, kako plavamo.
Cirila: V vodi je lepo.
.  Katja Rudolf: V vodi se rada
potapljam.
Andreja: Vedno bi bila v vodi
in bi skakala na glavo. Lepo je v
malem bazenu.
Sanja: Preplavala sem dva ba-
zena.
Helena: Rada sem v vodi.
Doroteja, Saša: Plavati je pri-
jetno.
Katja Drevenšek: Učiteljica
nam je dovolila, da smo lahko
skakali.
Nastja: Učiteljica je dobra.
Tilen: Najlepše je bilo skaka-
ti s skakalnice.
Kristjan: Dobil sem delfinč-
ka.
Aljaž: Mamici sem povedal,
da je bilo super.
Aljoša: Najraje skačem.
Mitja: Morali smo preplavati
cel bazen.
Tibor: Nisem bil zraven, ker
imam šive.
Učenci 1. r./9,
OŠ Hajdina
PRAVUlCA
Pravljica je kakor sonce,
kakor dež, kakor biser,
v njej najdemo lepo zamisel.
Pravljica je kakor roža
z belimi cvetovi.
Pravljica je pisan metulj,
ki leta okrog našega planeta.
Urška Zaje, 2. h,
OŠ Kidričevo
POPULARNIH 10 RADIA PTUJ
1. Shape of my Heart - BACKSTREET BOYS
2. Independent VVoman - DESTINVS CHILD
3. Don't Teli me - MADONNA :
4. The Way you Make me Feel j
- RONAN KEATING                            \
5. She Bangs - RICKY MARTIN ■■
6. Thank you for Loving me - BON JOVI
7. Stronger - BRITNEV SPEARS
8. Beautiful Day - U2
9. My Love - WESTLIFE
10. Light my Fire-UB40

LUJZEK
Dober den vsaki den! Kak
da bi maček skoz okno skoča,
smo se znajšli v zodjem mesci
totega mileniuma. Vsi za eno
leto boj stori, boj pametni ali
pa boj nori, kak rad reče naš
sosid Juia. Snega še nesmo
vidli in se ga zaenkrat niti
preveč ne veselimo, če glih z
veseljom čokamo na ta prvo
zimo.
Pisa mi je Tonek s Ptuj-
skega polja in tak provi: "Pje,
Lujs, ti, ki se na vse vun
spoznaš, mi povej, kak so te
toto nedeljsko volitve v kme-
tijstvo in gozdarsko zbornico
tak tiho mujmo šle in tudi
tak slabo obiskane ble. Zani-
mle pa me tudi, kaj vse in
koga vse še bomo letos valili.
Lepo te podavljam, tudi vse
bralce Tednika, in pričakuv-
lem odgovor."
Veš, Tuna, ki si se včosih
tak buna, da nemamo demo-
kratičnega sistema, zaj vidiš,
da nam lehko tudi prevejka
demokracija škodi. Veš, da
smo včosih valili že vnaprej
izvoljene delegate in pred-
stovnike ljudstva in smo bli
vsi 120-procento "ZA", zaj se
pa drgačik obnošamo in bi
lehko resen tiste zvalili, ki
so po našem imahi. Manj-
šina voli večino, potli pa
se kesamo, ravsamo in kre-
gamo. Kaj se tiče nedeljski
volitev, je resen sramota, da
je tak malo volivcev šlo na
volišča. Posiplimo se s pepe-
lom po glovi, se pokesajmo
in pobojšajmo. Saj vidiš, kaj
ih kak se v našem parla-
menti dogoja. Ravs in kavs.
Tak pač to je in tak to bo.
Lepo podavljam tebe in vse,
ki si na Ptujskem polji kruh
služite, dočo plačuvlete, delo
išete in na še boj svetlo pri-
hodnost čokate. Potrpljeje je
nebeška maža, samo hujdo
se godi tistim, ki se z njo
moiejo in toložijo.
Gremo dale, ke mo nekam
prišli. Mica se mi glih zaj
pojomrovle in provi, ke jo
vse kosti bolijo in še v grli
jo nekaj škromple. Vena se
je kokšnega prehlada nale-
zla, saj gripa zaenkrat še
ne straši. Bom ji že nekšne
tabletke priprava in ja malo
zmasira. Pa srečno!
Vaš zmasirani LUJZEK
INFO-glasbene noviie
Glasba je velika tekma v tem, kdo bo prodal več plošč.
Celotna glasbena tekma uporablja različne prijeme, da iz-
vajalec oziroma založba pride do želenih rezultatov, ki se
v končni fazi kažejo skozi denarne prihodke.
***
Irska skupina U2 še vlada na lestvicah po svetu s hitom
Beautiful day, ki ga najdete na fantastičnem albumu AH
that you can't Leave Behind. Bono Vox, The Edge, Adam
Clayton in Larry Mulien Jr. dokazujejo svoje mojstrstvo v
izjemni ročk baladi STUCK IN A MOMENT YOU CANT
GET OUT OF (*****), pod katero sta se kot producenta
podpisala Brian Eno in Daniel Lanois. Tisti, ki pa se radi
sprehajate po internetu, pa lahko skočite tudi na uradno
stran irske skupine, ki se glasi www.u2.com.
***
Ameriška skuipina AEROSMITH je svoj največji uspeh
doživela s skladbo 1 don't wanna Miss a Thing iz filma Ar-
mageddon. Kvintet se preizkuša v iskreni skladbi ANGEL'S
EVE (****), v kateri ponovno pride do izraza izrazit vokal
Stevena Tylerja.
Vsak božič prinese kakšno božično uspešnico. Letoš-
nje presenečenje je otroški film Grinch ali Zeleni kosma-
tinec, v katerem blesti "odštekani" Jim Carey. Seveda pa
je v filmu tudi prostor za glasbo, ki ga je zapolnila čudovi-
ta svetlolasa princesa FAITH HILL s svojo spontano pop
hvalnico božiču z naslovom WHERE ARE YOU CHRIS-
TMAS? (*****). Pesem sta napisala James Homer in Will
Jennings, ki sta za Celine Dion napisala tudi večno uspe-
šnico My Heart will go on za film Titanic.
***
Škotska skupina TEXAS se lahko pohvali s hiti I don't
Want a Lover, Everyday Now, Say What you Want, In Our
Lifetime, Summer Son in In Demand. Vse naštete hite naj-
dete na kompilacijskem albumu The Greatest Hits odlične
skupine TEXAS, ki predstavlja novo prijetno pop/rock pe-
sem INNERSMILE (****).
***
Ameriški studijski mojster MOBY je pred časom dobil
nagrado televizije MTV za videospot leta z naslovom Natu-
ral Blues. Glasbeni posebnež je spet začaral čudne glas-
bene zmesi za komad FIND MY BABE (***) z albuma
Play
***
Ameriška pevka PINK je v letu 2000 naredila pravi
"boom" na r&b sceni s komadoma There you Go in Most
Giris. Z zgoščenke Can't Take me Home je PINK predata-
vila novo r&b uspešnico YOU MAKE ME SICK (***).
***
Ameriško skupino BOYZ II MEN sestavljajo Michael
McCary, Shawn Stockman, Nathan Morris in Wanya Mor-
ris. Kvartet z neverjetnim vokalnim razponom briljira v oto-
žni soul baladi THANK YOU IN ADVANCE (*****), ki je
pravi balzam za ušesa.
***
Kenny Edmonds je pravo ime ameriškega pevca, pro-
ducenta, založnika in tekstopisca Babyfacea, ki je v kari-
eri sodeloval z izvajalci, kot so Michael Jackson, Mariah
Carey Boyz 11 Men, Toni Braxton ... Veliki as svetovne
glasbene scene prepeva globoko, hrepeneče in inteligen-
tno soul skladbo z naslovom REASON FOR BREATHING
(****), ki se nahaja na albumu Hits.
***
Ameriški pevec LIONEL RICHIE se je rodil 20. junija
1949 in je svojo kariero začel pri skupini Commodores.
Trenutno je pevec na lestvicah s hitom Angel, ki mu sledi
prazno nabijanje v bledem house komadu DONT STOP
THE MUSIC (***).
***
REDNEX so zablesteli s hitom Cotton Eye Joe, medtem
ko so sedaj zelo popularni s hitom The Špirit of the Hawk.
Švedski veseljaki so se tokrat popolnoma umirili v popasti
baladi HOLD ME FOR A VVHILE (***), ki v bistvu spominja
na njihovo balado Wish you Were Here.
***
Nemška skupina ATC je uspela v glavnem le doma s
komadoma Around the World in My Heart Beats Like a
Drum. Kvartet izvaja spevno popevko THINKING OF YOU
(***), ki jo najdete na albumu Planet Pop.
David Breznik
BOKS / OB 30-LETNICI BK PTUJ
Zlate rokavUe
v pravih rokah
v dvorani Center so športni delavci na čelu s Slavkom Do-
klom pripravili jubilejno boksarsko prireditev. V svečanem
delu ob 30-letnici boksarskega kluba so prisotne pozdravi-
li podžupan mestne občine Kr>in Ilojker, predsednik kluba
Slavko Doki, član Olimpijskega komiteja Miro Cerar in
podpredsednik Evropske amaterske boksarske organizaci-
je Danilo Ivanovič iz ZR Jugoslavije, ki je ob pozdravu po-
klonil BK Ptuj zastavico evropske zveze. V programu so na
stopili učenci osnovne šole O. Meglic.
Na prireditvi so podelili 73
plaket nekdanjim boksarjem in
športnim delavcem, ki so šli
skozi vrste kluba in imajo zas-
luge za razvoj boksa na Ptuju,
priznanja so prejeli zdravniki,
ki so na prireditvah strokovno
sodelovali, sedem trenrjev, ki so
dajali znanje boksanja varovan-
cem, in več kot 80 priznanj po-
djetjem in zasebnikom, ki so
materialno pripomogli k uspeš-
nemu delovanju kluba.
V revialnem delu pa smo vi-
deli 11 borb, v katerih so nas-
topajoči pokazali svoje znanje -
v mladinski konkurenci trije in
v članski konkurenci 8 parov;
med temi so se štirje pari borili
za 19. rokavico, ki je v lanskem
letu odpadla iz tehničnih razlo-
gov, štirje pari pa so se borili za
zlato rokavico 2000.
Izidi borb: mladinci: Sašo
Pukl, SI. - Matija Bagnoli, Ita.,
2:0, Erdvan Braihim, SI., - Igor
Ivičič, Hrv., 2:0, Ivan Pucko -
Albin Crnovič (oba Slo.) 0:2
(predaja v 1. rundi); člani (za
leto 1999): Gorazd Jamar, Slo.
- Stipica Brekalo, Hrv., 0:2,
Tomaž Podvršnik, Slo., - Omar
Nikola, Ita., 2:0, Dušan Rakuš,
Slo, - Imre Nagy, Mad., 2:0 po
predaji v 3. rundi in Robert
Simčič, Slo., - Ivica Bečurin,
Hrv. 0:2; za leto 2000: Viktor
Car - Damjan Sel (oba Slo.) 2:0,
Mitja Struc - Marko Holer (oba
Slo.) 0:2, Joža Kunst, Slo., - Ve-
dran Perekovič, Hrv., 2:0, De-
jan Zavec, Slo., - Robert Bogdan
2:0 (najboljša borba večera).
Zlate rokavice so osvojili pri
mladincih Sašo Pucko, za leto
1999 Dušan Rakuš in za jubi-
lejno 20. rokavico 2000 Dejan
Zavec.
Uspela boksarska prireditev
bo nedvomno vzpodbuda nove-
mu upravnemu odboru, ki ga
sestavljajo Slavko Doki, predse-
dnik, Božo Janžekovič in Pet-
er Starki, podpredsednika, ter
člani Lidija Vurcer, Ivan Ha-
meršak, Boris Horvat, Sašo
Omeragič, Hasan Osmanovič
in Jože Kaučič, v prizadevanjih
za nadaljni razvoj boksarskega
športa.
-anc
Na prireditvi je bil tudi član
slovenskega olimpijskega ko-
miteja Miro Cerar (levo).
Foto: OM
Sodnik Avguštin proglaša zmagovalca Zlate rokavice Dejana
Zavca. Foto: Kosi
Podpredsednik Evropske boksarske organizacije D. Ivanovič
izroča S. Doklu spominsko zastavico. Foto: OM
Od leve: Robert Bogdan, Imre Nagy, Dejan Zavec, Dušan Rakuš, Sašo Pucko in Matija Bagnoli.
Foto: Kosi
KOŠARKA / REKREACIJSKA LIGA
Še yedno tri neporaiene ekipe
Značilnosti tretjega kroga so trije neporaženi
in še vedno trije brez zmage. V naslednjih kro-
gih se bo lestvica spremenila, saj se bodo po-
merile ekipe na vrhu in na repu lestvice.
Rezultati 3. kroga: Talum - ŠD Majšperk 56:72,
ŠD Ptuj. Gora - KK Starše 54:80, Veterani - KPŠ
Breg Bulls 76:66, Orači - ŠD Kidričevo 74:58, ŠD
Cirkovce - Neman 81:57
1. ORAČI 3      3      0     -1-71     6
2. KK STARŠE 3      3      O     +44     6
3. ŠD CIRKOVCE 3      3      O     -1-35    6
4. ŠD MAJŠPERK 3      2      1      +22     5
5. VETERANI 3      2      1      +21     5
6. KPŠ BEG BULLS 3      1      2-8       4
7. ŠD KIDRIČEVO 3      1      2     - 11      4
8. TALUM 3      O      3     -50     3
9. ŠD PTUJSKA GORA        3      O      3     - 54     3
10. NEMAN 3      0      3     - 66     3
Lestvica najboljših strelcev po 3. krogu: 1.
Jože Kolarič (Cirkovce) 69 košev (ena tekma ne-
igranja), 2. Zlatko Marčič (Veterani) 68 košev, 3.
Oto Pesek (Starše) 63 košev.
Radko Hojah
Ekipa Talum Kidričevo. Foto: Tone
SPORIHI NOVICE
PD ORMOŽ/
Smučanje
na Krvavcu
Planinsko društvo Maksa Me-
ška iz Ormoža pripravlja od
3. do 6. januarja 2001 prvo
smučarijo na Krvavcu v novem
tisočletju. Namenjena je osno-
vnošolcem, dijakom in študen-
tom, primerna pa je tako za
smučanja in deskanja vešče kot
tudi za popolne začetnike, za
katere bo organiziran začetniški
tečaj. Smučišča na Krvavcu so
razgibana in tudi umetno zasne-
žena. Nastanjeni bodo v planin-
skem domu na Krvavcu, skupaj
s polnim penzionom, smučar-
skimi kartami in prevozom pa
bo zimsko veselje za osnov-
nošolce stalo 20.000, za dijake
23.000 in študente 25.000 to-
larjev. Polovico zneska je pot-
rebno plačati ob prijavi, ki jih
za planinsko društvo sprejema
Štefka Borak (tel.:7401458, 041
956 240) do 25. decembra.
vki
KEGLJANJE /
Zmagi Ptuja
Kegljači ptujske Drave so se
v derbiju šestega kroga v 1. ligi
OKZ Maribor pomerili z ekipo
Prepolj in jih premagali s 6:2
/5017:4858/. Ta zmaga je bila
pomembna za obe ekipi, saj sta
pri vrhu prvenstvene razpredel-
nice. Posamični izidi ptujskih
kegljačev: Ivančič 803, Arnuš
865, Čuš 811, Haladeja 831, Vra-
nješ 827, Šeruga 880 podrtih ke-
gljev.
Uspešna pa je bila tudi druga
ekipa Drave, ki je v dvoboju 8.
kroga gostovala v Mariboru pri
ženski ekipi Krilato kolo. Drava
II je zmagala s 7:1 /2403:2221/.
Posamični izidi: Fridlova 392,
Kozoderčeva 431, Planinčeva
404, Čehova 391, Kramberger-
jeva 386, Murkova 399.
Danilo Klajnšek
NAMIZNI TENIS /
Drugo mesto za
Piljaka
v Preserju in na Ptuju sta po-
tekala 2. odprta turnirja za mla-
dince in mladinke.
V Preserju se je med mladinci
izkazal mlad in zelo perspekti-
ven ptujski igralec Danilo Pil-
jak, ki je osvojil drugo mesto;
boljši je bil domačin Miha Jaz-
bec.
V športni dvorani Center pa
je na turnirju za mladinke final-
ni del minil brez domačink. Še
najbližje je bila Vesna Terbuc, a
je za las zgrešila napredovanje.
Prvo mesto je osvojila Tomasi-
nijeva iz Istrabenza Izole, ki je
v finalu z 2:1 ugnala Burgarjevo
iz Edigsa Mengša. Zraven Ve-
sne Terbuc so na tem turnirju
Vesna Terbuc.
Foto: Langerholc
mladink nastopile še preostale
igralke NTK Petovia: Maša Sa-
mo j lenko, Doris Drčič in Vesna
Rojko.
<■ Danilo Klajnšek
26
Četrtek, 7. decembra 2000 - TEDNIK
ŠPORT IN OBVESTILA
ODBOJKA / 1. A DOL
Venus Frupi ŠOU -
Elektrologistika 1:3
1. A DOL - MOŠKI
Rezultati 9. kroga: Pomurje -
Granit 3:2, Merkur Bled - Sa-
lonit Anhovo 3.1, Zurbi Team
Kamnik - Consulting Brezovi-
ca 3:0, Maribor Stavbar IGM -
Fužinar GOK IGM 3:0, Olim-
pija - SIP Šempeter 3:1
1. MERKUR BLED 9   8   1  23
2. ŽURBI TEAM KAMNIK 9    7   2  22
3. MB STAVBAR IGM     9   6   3  17
4. POMURJE 9   6   3  16
5. FUŽINAR GOK IGM     9   5   4  15
6. OUMPIJA 9   5   4  15
7. SALONIT ANHOVO     9   4   5  12
8. GRANIT 9   18    7
9. SIP ŠEMPETER        9   2   7    4
10. CONSULTING BREZ.  9   18    3
POMURJE - GRANIT
3:2
GRANIT: Zorenč, Kavnik,
Pilko, Pušnik, Rajh, Z. Bračko,
M. Bračko, Jurak, Lampret, Pi-
penbaher, Jesenko.
Tudi po devetem odigranem
krogu v 1. a DOL za moške os-
tajajo odbojkarji Granita iz Slo-
venske Bistrice pri samo eni
zmagi. V Murski Soboti so bili
ponovno na robu presenečenja,
vendar so se ob tesni zmagi
odbojkarjev Pomurja na koncu
morali zadovoljiti s samo eno
osvojeno točko. Uvodni niz so
dobili domači odbojkarji, ki so
mislili, da bodo v nadaljevanju
imeli lahko delo. Toda vse se
je obrnilo narobe, še posebej
v drugem in tretjem nizu, ki
so ga brez večjih težav dobili
gostje. Tudi v četrtem nizu je
malo manjkalo do zmage gos-
tov. O končnem zmagovalcu je
tako odločala peta igra, kjer so
nekoliko več sreče imeli doma-
či odbojkarji in dokaj srečno
osvojili novi točki. Rezultati ni-
zov: 25:18, 20:25, 19:25, 25:20,
15:11.
1. A DOL - ŽENSKE
Rezultati 9. kroga: Venus Fru-
pi Šou - Elektrologistika 1:3,
Kemiplas Koper - Ljubljana
2:3, Utrip Šempeter - HIT Nova
Gorica 1:3, TPV Novo mesto -
Formis Bell Miklavž 2:3, Nova
KBM Meltal - ZM Ljutomer
3:0.
1. NOVA KBM MELTAL    9   9   9  27
2. LJUBLJANA 9   8   1   21
3. KEMIPLAS KOPER     8   6   2  19
4. HIT NOVA GORICA     9   5   4   17
5. UTRIP ŠEMPETER      9   5   4   13
6. ZM LJUTOMER 9   3   6  12
7. FORMIS BELL MIKLAVŽ9    2   7    7
8. TPV NOVO MESTO     9   2   7    6
9. VENUS FRUPI ŠOU     9   2   7    6
10. ELEKTROLOGISTIKA 8   17    4
VENUS FRUPI ŠOU -
ELEKTROLOGISTIKA
1:3
ELEKTROLOGISTIKA
PTUJ: Horvatova, Terbučeva,
Matalnova, Mohorkova, Ivano-
vičeva, Črešnarjeva, Jadadičeva,
Vindiševa, Janžekovičeva.
Končno so odbojkarice ptuj-
ske Elektrologistike prišle do
prve zmage v tem prvenstvu, saj
so dobile dvoboj v Ljubljani.
Zmago so že dolgo pričakovale,
prišla pa je pravočasno in z njo
nove tri točke v trenutku, ko bi
se lahko prvenstvo za Ptujčan-
ke prelomilo in bi se jim pisal
črn scenarij. Tako pa jim sedaj
zmaga daje upanje v enakovre-
den boj za obstanek.
Ptujčanke so dobro igrale,
vendar so imele tudi nekaj sre-
če. Ta je bila za spremembo od
prejšnjih srečanj še posebej v
zaključkih iger na njihovi stra-
ni, zlasti v četrtem nizu, ki so
ga dobile v podaljšani igri. Kar
so zapravile v tretji igri, se jim je
torej hitro vrnilo. Z zmago pa"
so Ptujčanke dokazale, da vse-
eno niso ekipa, ki bi ji letos
bila namenjena vloga izpada.
Do konca prvenstva je še dovolj
časa, vendar bodo morala sedaj
redno in predvsem pridno na-
birati točke, pa naj bo to ena
sama ali dve. Še najbolje bi
bilo predvsem za motivacijo, če
bi do konca prvega dela prven-
stva dosegle še kakšno zmago.
Rezultati nizov: 22:25, 13:25,
27:25, 24:26.
Danilo Klajnšek
STRiLSTVO
Peteršičeva druga
Po tretjem krogu državne dopisne lige v streljanju z zračno
pištolo je državna prvakinja Alenka Peteršič s 1083 krogi dru-
ga. V tretjem krogu je dosegla 363 krogov. Alenka pričakuje
finale in spet zlato medaljo.
Člani so s 1647 krogi dosegli drugi rezultat in so po tretjem
krogu s 5007 še vedno drugi. Posamezno so dosegli Slavko Iva-
novič 560, Gorazd Selišek 556, Marjan Gril 555 in Borpt Saga-
din 554 krogov.
Mladinke so s 1017 krogi druge in po tem krogu s 3004 sku-
pno druge. Posamezno je Mirjana PaviiČič dosegla 335, Jelena
Vukovič 333 in Suzana Jauševec 325 krogov.
Mladinci so po tretjem krogu vodilni s 4876 kr. V 3. krogu so
dosegli 1623 kr., posamezno pa Simon Fras 544, Simon Gonc
542 in Sebastijan Molnar 537 kr.
Veterani so še vedno prvi v ligi s 3292 kroga. Posamezno je
Slavko Ivanovič dosegel 372 krogov, Zvonko Hajduk 366 in
Franc Simonič 365.
SI
Ptuj tretfi med mladinci
V Lendavi je bil tretji krog državne lige mladincev, mladink
in mlajših mladincev v streljanju z zračnim orožjem.
Ptujski mladinci Sebastijan Molnar, Simon Fras in Simon
Gonc so s 1017 dosegli v streljanju z zračno pištolo tretje me-
sto ekipno. Posamezno je bil Simon Fras s 348 krogi osmi, Si-
mon Gonc s 343 krogi deseti in Sebastijan Molnar s 326 krogi
enajsti.
Mladinke so se posamezno uvrstile takole: Aleksandra Bez-
jak s 313 krogi šesta, Jelena Vukovič sedma in Suzana Jauševec
osma.
Mlajši mladinec: Boštjan Fras je bil 334 krogi deveti.
SI
Uspeh Simoniča in Raušlove
V Ljubljani je v soboto potekalo II. pozivno tekmovanje v
streljanju z zračnim orožjem, ki je hkrati veljalo za sestavo re-
prezentance proti Hrvaški.
Velik podvig je uspel članu SD Juršinci Simonu Simoniču,
ki se mu je edinemu med mladinci uspelo uvrstiti v finale. V
rednem delu je zasedel osmo mesto s 556 krogi, v finalu pa je
nastreljal še 93,2 kroga in na koncu zasedel odlično 7. mesto. S
tem rezultatom si je zagotovil nastop za reprezentanco Slove-
nije.
V finalu se je uspelo uvrstiti tudi Majdi Raušl, ki je nastre-
Ijala 358 krogov in zasedla 7. mesto. Mirko Moteh je zasedel
12. meto s 551 krogi.
Državna liga za mlajše mladince
V nedeljo je v organizaciji strelskega kluba COAL iz Len-
dave na tamkajšnjem strelišču potekal 3. krog lige za mlajše
mladince. Ekipa SD Juršinci je zasedla 4. mesto z 985 krogi.
V konkurenci deklet je Staška Benko zasedla odlično 2. mesto
s 328 krogi, Saša Cafuta je nastreljala 282 kroga in zasedla 8.
mesto, Nina Pavlin pa s 238 krogi 10. mesto.
Med fanti je 2. mesto z 264 krogi zasedel Simon Simonič,
Simon Druzovič pa je bil z 293 krogi petnajsti.
RD.
MALI NOGOMET / MALI NOGOMET
Pokal Slovenile
Rezultati četrtfinala: Lesna Litija - Naja Ljub-
ljana 5:2, Puntar Tolmin - Birotehnika Babic 5:1,
Dobovec - GIP Beton Zagorje 9:7, Poetovio Mila
Tomaž - Maxi Club Celje 1:4.
POETOVIO MILA TOMAŽ -
MAXI CLUB CELJE 1:4 (0:1)
Strelci: 1:0 Presečnik (19), 1:1 Hostnik (22),
1:2 Hostnik (27), 1:3 Kovačič (28), 1:4 Adamič
(40).
Poetovio Mila Tomaž: Špur, Magdič, Preseč-
nik, Bohinec, Gašparič, Janžekovič, Cvetko, Hor-
vat, Školiber, Prapotnik, Bedrač.
Celjani so bili drugič zapored usodni za Tomaž
v pokalu Slovenije, saj so jih izločili tudi v lan-
ski sezoni. Prvi polčas so bolje pričeli domači,
ki sta jim sodnika že v drugi minuti razveljavila
(ne)regularen zadetek Gašpariča. Tri minute pred
polčasom je prišla najlepša priložnost domačih, a
je Trstenjak še enkrat sijajno branil. Končno mi-
nuto pred koncem zadetek domačih preko Pre-
sečnika, ki je po podaji Gašpariča zadel s kakih 9
metrov. Drugi polčas je bil popolnoma v zname-
nju gostov. V 22.minuti izenačenje, ko je Hostnik
zadel z nizkim strelom ob vratnici. Pozneje pa v
pičli minuti dva zadetka gostov. Najprej se je za
strel od daleč odločil Kolar, žoga pa je pred vrati
zadela njegovega soigralca Hostnika in se odbila
v mrežo. Tretji zadetek je po podaji Hostnika do-
segel Kovačič. Domači so si prvo pravo prilož-
nost v drugem polčasu priigrali v 30.minuti, ko je
dvakrat neuspešno poskušal Cvetko. Zadnje štiri
minute so domači zaigrali z vratarjem v polju,
toda neuspešno. Gostje so nekaj trenutkov pred
koncem po zmedi v domačem kazenskem prosto-
ru postavili preko Adamiča končni izid srečanja
1:4.
2. 5LMN - vzhod
Rezultati 9. kroga: Mak Cola - Oplotnica 12:6,
Draža vas - Dobovec 3:3, Križevci - Marco Polo
1:4, Leskovec - Dolane 3:5, Vitomarci - Sloven-
ske gorice 3:9, Pušenci - Napoli Pernica 4:11.
Vrstni red: Napoli 24, Dobovec 20, Marco Polo
19, Oplotnica 14, Vitomarci 14, Slovenske gorice
13, Draža vas 12, Leskovec 9, Križevci 7, Mak
Cola 7, Dolane 7, Pušenci 6.
ZIMSKA MALONOGOMETNA
LIGA ORMOŽA
Rezultati L kroga v 2. ligi: Podgorci - Avto-
prevozništvo Novak 6:2, Kog - Pušenci vet. 2:2,
Cvetkovci - Trsničarstvo Žiher 2:3, Litmerk -
Mladost II 2:3, TSO - Zadnja šansa 2:5, Vičanci
ml. - Borec preloženo.
Vrstni red: Podgorci 3, Zadnja šansa 3, Trsni-
čarstvo Žiher 3, Mladost II 3, Kog 1, Pušenci vet.
1. Cvetkovci O, Litmerk O, TSO O, Avtoprevoz-
ništvo Novak O, Vičanci ml. O, Borec 0.
MNZ PTUJ - SKUPINA A
Kozminci Šega - Draženci 1:3, Studio Real -
Macho Juršinci 4:1
1.ŠD JURŠINCI 2    2  0   0      6:4    6
2. AVT0LIČARSTV0KAC-JULIJA2    110      5:1    4
3. MACHO JURŠINCI 2    10   1      8:4    3
4. PIZZERIA BAR 29 2 1   0 1 8:6 3
5. STUDIO REAL 2 10 1 7:5 3
6. AVTOELEKTRIČAR. BRAČIČ 2 10 1 4:2 3
7.ŠDRIM 2 10 1 3:5 3
8. DRAŽENCI 2 1   O 1 5:9 3
9. GOSTIŠČE PRI ANTONU 2 0   11 3:4 1
10. KOZMINCI ŠEGA 2 0   0 2 1:10 O
MNZ PTUJ - SKUPINA B
Rezultati zaostalih srečanj: MDNS Ptuj - Ta-
mes: ŠD Destrnik 4:2, MDNS Ptuj Tames - Lan-
cova vas 6:1
1.MDNSPTUJ-TAMES 2 2   0   0 10:3 6
2. CLUB 13 2 2   0   0 10:4 6
3. BUTIKIVANA 2 110 6:4 4
4. ŠD DESTERNIK 2 10   1 7:4 3
5. ŠD TELEKOM 2 10   1 6:6 3
6. REMOS 2 10   1 5:5 3
7. PANTERA LOVRENC 2 10   1 8:10 3
8. PCCLIKER 2 0 11 4:8 1
9.RICKSCAFE 2 0 0 2 6:8 O
10. LANCOVAVAS 2 0   0   2 3:18 O
LIGA ONL GORIŠNICA
Rezultati 3. kroga: Žiher - Gostišče pri Tonetu
3:5, Kokot - Tenzor 4:2, Forum - Hidus 2:7, AŠ
Prednost - Kaass Auto 2:1.
1.AVT0Š0LA PREDNOST        3    3   0   0    18:11    9
2. HIDUS 3    2   10     16:8    7
3. KOKOT 3    2   10     10:7    7
4. GOSTIŠČE PRI TONETU        3    2   1   O   11:10    7
5. KAASS AUTO 3    10   2     13:9    3
6. ŽIHER 3    10   2    10:13    3
7. TENZOR 3    0  0   3      4:9    O
8. FORUM 3    0  0   3    11:26    O
MEDOBČINSKA ŠOLSKA LIGA
Rezultati - skupina I: Majšperk - Mladika 0:5
b.b.. Ljudski vrt - Olga Meghč 11:1, Hajdina -
Markovci 0:5, Mladika - Juršinci 3:2.
Skupina II: Breg - Videm 1:3, Dornava - Cir-
kovce 5:0 b.b., Videm - Majšperk 5:0 b.b., Olga
Meglic - Kidričevo 2:3.
Skupina III: srečanja so prestavljena na 5.12.
Skupina IV: Grajena - Zavrč Cirkulane 2:0,
Markovci - Kidričevo 5:1, Zavrč Cirkulane - Pod-
lehnik 1:8, Ljudski vrt - Dornava 3:5
1. MLADIKA 12   11 O   1    59:13  33
2. DORNAVA 12   10 O   2    51:15   30
3. LJUDSKI VRT 11   10 O   1    87:19  30
4. MARKOVCI 11   9   O   2   72:20  27
5. HAJDINA 10   7   O   3   46:18  21
6. OLGA MEGLIC ,  12   6   1   5   45:38   19
7. KIDRIČEVO 11   6   1   4   46:37   19
8. VIDEM 12   6   O   6   39:38  18
9. GORIŠNICA 8    6   0   2    28:12   18
10. PODLEHNIK 11 5 1 5 53:33 15
11. JURŠINCI 11 4 1 6 39:39 13
12. BREG 9 2 1 6 23:45 7
13. GRAJENA 11 2 18 15:66 7
14. ZAVRČ-CIRKULANE 12 1 O 11 17:107 3
15.CIRK0VCE 12 O O 12 0:60 O
16. MAJŠPERK 12 O O 12 0:60 O
Najboljši strelci: 40 zadetkov: Mario Serdin-
šek /Ljudski vrt/, 28 zadetkov: Doris Kelenc
/Markovci/, 26 zadetkov: Matic Marinič /Ljudski
vrt/, 16 zadetkov Luka Gajšek /Podlehnik/, 15 za-
detkov Marko Drevenšek /Hajdina/ itd.
Danilo Klajnšek
Območna služba Maribor
Prosta delovna mesta
DELAVEC BREZ POKLICA
NATAKARICA, STREŽBA
PIJAČ; določen čas 12 mes.; je-
ziki: slovenski jezik - govorno in
pisno; do 9.12.; STOJAN SAR-
DINŠEK, S.R, BISTRO CAPRI LO-
VRENC NA DR. POLJU, APAČE
266, LOVRENC NA DRAVSKEM
POLJU
SESTAVLJANJE RAZLIČNIH
KOVINSKIH DELOV IN MONTA-
ŽA, POMOČNIK KLJUČAVNIČAR-
JA, DELO NA TERENU; določen
čas 24 mes.; skupno stanovanje;
do 11.12.00; MOM TRADE, d.o.o.,
TRGOVSKO IN STORITVENO PO-
DJETJE PTUJ, MARIBORSKA 23,
PTUJ
POMOŽNI DELAVEC
PLESALKA V NOČNEM BARU;
določen čas 12 mes.; skupno
stanovanje; ostali pogoji: SKRAJ-
ŠAN DELOVNI ČAS: 20 UR NA
TEDEN; do 08.12.; DRAGO GO-
LUB, S.R, NIGHT CLUB ROYAL
KIDRIČEVO, CESTA V NJIVERCE
1A, KIDRIČEVO
OBDELOVALEC KOVIN
OPERATER 2: IZDELAVE RON-
DELIC INDUSTR. ŽARJENJE;
določen čas 6 mes.; 1 mes. delo-
vnih izkušenj; ostala znanja: roč-
ne spretnosti; ostali pogoji: IZPIT
ZA: VILIČARJA, ROČNI BATE-
RIJSKI VILIČAR.POSLUŽEVANJE
DVIGALA S TAL, SMER IZOBR:
KOVIN., STROJ. ALI METAL. STR.
- SKR. PROGR; do 08.12.00; TA-
LUM, d.o.o., KIDRIČEVO, TOVAR-
NIŠKA CESTA 10, KIDRIČEVO
VARILEC V SERIJSKI PROIZ-
VODNJI
ATESTIRANI VARILEC V PRO-
IZVODNJI; določen čas 4 mes.;
2 I. delovnih izkušenj; samsko
stanovanje; ostala znanja: ročne
spretnosti, dobra fizična kondi-
cija; do 15.12.00; MONTAVAR,
D.O.O., MIKLAVŽ, CESTA OB RI-
BNIKU 41, MIKU\VŽ NA DRAV-
SKEM POLJU; št. del. mest: 2
VARILEC V PROIZVODNJI; do-
ločen čas 4 mes.; 1 I. delovnih
izkušenj; samsko stanovanje; os-
tala znanja: ročne spretnosti, do-
bra fizična kondicija; do 19.12.00;
MONTAVAR, D.O.O., MIKLAVŽ,
CESTA OB RIBNIKU 41, MIKLAVŽ
NA DRAVSKEM POUU; št. del.
mest: 2
PEK
POMOČNIK VODJE
PEKARNE: POMOČ PRI VODE-
NJU PEKARNE; določen čas 12
mes.; 5 I. delovnih izkušenj; do
11.12.00; MARJAN FIŠTRAVEC,
S.R, PEKARNA IN SLAŠČIČAR-
NA ORMOŽ, KERENČIČEV TRG
9, ORMOŽ
MIZAR
POLAGALEC TALNIH OBLOG:
PARKETA, LAMINATOV ITISONA,
TOPLIH PODOV; določen čas 3
mes.; jeziki: slovenski jezik - go-
vorno in pisno; ostala znanja:
ročne spretnosti, dobra fizična
kondicija; vozniški izpit kategori-
je: B; do 08.12.00; KODERMAN,
D.O.O., MARKETING TRGOVINA
PTUJ, TRUBARJEVA 6, PTUJ
KLJUČAVNIČAR
KLJUČAVNIČAR: KLJUČAVNI-
ČARSKA DELA V DELAVNICI V
MARIBORU; določen čas 10 mes.;
samsko stanovanje; ostala znan-
ja: ročne spretnosti, dobra fizič-
na kondicija; do 16.12.00; PETAR
GVOZDENOVIČ, S.R, GVOZDEN
KUUČAVNIČARSTVO KIDRIČE-
VO, KAJUHOVA 15, KIDRIČEVO
KONSTRUKCIJSKI KLJUČAV-
NIČAR V PROIZVODNJI KOV.
KONSTRUKCIJ; nedoločen čas;
2 I. delovnih izkušenj; samsko
stanovanje; jeziki: slovenski jezik
- govorno in pisno; ostala znan-
ja: ročne spretnosti, dobra fizič-
na kondicija; ostali pogoji: DELO
NA TERENU; do 08.12.00; MAR-
TA NOVAK, S.R, VVELDING VAR-
JENJE, MONT ŽELEZ. KONST,
HAJDINA, SLOVENJA VAS 56,
HAJDINA
KLJUČAVNIČAR: SESTAVUA-
NJE RAZLIČNIH KOVINSKIH DE-
LOV IN MONTAŽA, DELO JE NA
TERENU; določen čas 24 mes.;
skupno stanovanje; do 11.12.00;
MOM TRADE, D.O.O., TRGOV-
SKO IN STORITVENO PODJETJE
PTUJ, MARIBORSKA 23, PTUJ
VARILEC: VARJENJE KOVIN;
določen čas 12 mes.; 1 mes. delo-
vnih izkušenj; ostala znanja: ročne
spretnosti, dobra fizična kondi-
cija; ostali pogoji: ATEST PLA-
MENSKEGA VARJENJA,
OBLOČNEGA VARJENJA, PRE-
IZKUS ZNANJA IZ VARJENJA
PRED IZBOROM, SMER IZOBR.
KOVIN. ALI STROJ. STROKA; do
08.12.00; TALUM, D.O.O., KIDRI-
ČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10,
KIDRIČEVO
(Nadaljevanje na strani 28)
fEDNIK - Četrtek, 7. decembra 2000
27
ŠPORT
ROKOMET
Velika Nedelia ■ fn/es Riko 24:22 /14:8/
1. A SRL - MOŠKI
Rezultati 8. kroga: Velika Ne-
delia - Inles Riko 24:22 /14:8/,
Xrimo Trebnje - Slovan 37:29
/18:13/, Pivka Perulninarstvo -
Gorenje 18:37/8:18/, Dobova -
Prevent 22:32 /10:13/, Mobitel
prule 67 - Termo 24:24 /13:13/,
Avtomikolič Rudar - Celje Pivo-
varna Laško 23:24/11:12/.
1. CELJE PIVO. LAŠKO   8 7 1 O 15
2. PREVENT 8 7 1 O 15
3. MOBITEL PRULE 67   8 6 2 O 14
4. GORENJE 7 5 1  1  11
5. VELIKA NEDELJA      8 5 O 3 10
6. AVTOMIKOLIČ RUDAR 8 4 0 3   8
7. TERMO 8 2 3 3   7
8. TRIMO TREBNJE      7 2 2 3   6
9. SLOVAN 8 2 15   5
10. DOBOVA 8 0 2 6   2
11. PIVKA PERUTNIN.    8 0 17   1
12. INLES RIKO 8 0 0 8   0
VELIKA NEDELJA -
INLES RIKO 24:22
/14:8/
VELIKA NEDELJA: Belšak
3, Trofenik, Cvetko, Potočnjak 2,
Marčen, Bezjak 9, Šoštarič 5, Be-
lec, Poje 2, Okreša 2, Podpečan,
Kokol, Mesarec.
Rokometaši Velike Nedelje so
bili v srečanju 8. kroga prvič v
vlogi absolutnega favorita in to
proti zadnjeuvrščeni ekipi Inle-
sa Rika iz Ribnice. Že pogled
na prvenstveno razpredelnico je
povedal vse in tako so v športni
dvorani v Veliki Nedelji priča-
kovali peto prvenstveno zmago.
Trener Vili Trofenik je vedel, da
ima kvalitetnejšo igralsko zased-
bo, problem pa bi lahko nastal
v glavah rokometašev. To se vsaj
na začetku srečanja ni zgodilo,
saj so tri odlične obrambe doma-
čega vratarja Dušana Podpečana
ter tri tehnične napake gostov
bile razlog za vodstvo domačih s
petimi zadetki prednosti že v de-
seti minuti igre. Pričakovali smo
visoko in gladko zmago rokome-
tašev Velike Nedelje, saj je res-
nici na ljubo potrebno priznati,
da Ribničani tokrat niso delovali
kot prvoligaška ekipa. Do odho-
da na odmor je prednost doma-
čih znašala šest zadetkov.
V drugem polčasu pa se je ne-
koliko obrnilo v prid gostom,
ki so kljub odličnim obram-
bam domačega kapetana Rober-
ta Belca uspeli znižati vodstvo
na tri zadetke. Igra obeh moštev
v tem delu igre ni bila po želji
gledalcev. Gostje iz Ribnice so
namreč poizkušali onemogočiti
oba zunanja igralca, domači tre-
ner pa je zaigral brez krožnega
napadalca in je v igro ob od-
ličnem Bezjaku poslal še Dina
Pojeta; oba sta dokaj uspešno
blokirala napade Ribničanov in
iz akcij dosegala zadetke. Pred-
nost domačih je potem zopet na-
rasla na šest zadetkov, s tem pa
so si zagotovili mirno končnico,
ki so jo gostje z delnim izidom
4:0 nekoliko omajali, vendar je
na koncu zmaga bila zaslužena.
Ne moremo se znebiti občutka,
da so tokrat domači igrali le to-
liko, kolikor je bilo potrebno za
osvojitev točk in so se zavedali
svo)e moci.
l.B SRL MOŠKI
Rezultati 9. kroga: Ormož
- Preddvor Radovljica 28:27
/13:15/, Sevnica - Pomurka Krog
Bakovci 34:25 /20:10/, Dol TKI
Hrastnik - Šmartno 25:18/13:6/,
Nova Gorica - Gorišnica 29:26
/13:12/Chio Kranj Besnica - Izo-
la 26:26 /10:7/, Cimos Koper -
Mitol Pro-Mak25:25/13:10/.
1. NOVA GORICA        9 9 O O 18
2. IZOLA 9 7 1  1  15
3. SEVNICA 9 7 O 2 14
4. DOL TKI HRASTNIK    9 6 O 3 12
5. MITOL PRO-MAK     9 4 2 3 10
6. CIMOS KOPER        9 4 2 3 10
7. POMURKA KROS BAK.9 4 14   9
8. GORIŠNICA 9 2 16   5
9. ŠMARTNO 9 2 16   5
10. CHIO KRANJ BESNI. 9 2 16   5
11. ORMOŽ 9 2 16 5
12.PREDDVOR-RADOV 9 0 0 9   0
ORMOŽ - PREDD-
VOR RADOVLJICA
28:27 (13:15)
Ormož: Šulek, M. Hanželič 5,
Horvat 3, Juršič, Pucko 2, Lus-
kovič, Prapotnik 4, Grabovac 2,
Ivanuša 5, Kirič 4, Kosi, Dogša,
D. Hanželič, Hrnjadovič 3.
Okrog 200 gledalcev je v sobo-
to v Ormožu videlo tekmo s šte-
vilnimi tehničnimi napakami, v
kateri sta obe ekipi največ po-
zornosti posvetili napadu. Precej
slabša igra od pričakovanj Or-
možanov v obrambi je omogo-
čila vztrajnim Gorenjcem, da so
prvi del celo dobili, čeprav po
uvrstitvi na lestvici tega ni bilo
pričakovati. Domači so ob šte-
vilnih zastreljanih priložnostih
zgrešili tudi dve sedemmetrov-
ki.
V drugem delu je bilo nekoli-
ko bolje, zlasti po vodstvu gos-
tov s 17:14, ko je domačim uspel
delni izid 5:0. Do zaključka so si
domačini po dobrih obrambah
vratarja Šulka priigrali štiri za-
detke prednosti (28:24), a so to
v dveh minutah skoraj zapravili,
saj so jih gostje s tesnim pokri-
vanjem prisilili k napakam, za
izenačenje pa jim je zmanjkalo
časa. Kakorkoli, zmaga domačih
je zaslužena, čeprav izborjena te-
žje od pričakovanj. V prihodnjih
srečanjih bodo morali krepko
popraviti igro v obrambi, če se
želijo izogniti krčevitemu boju
za obstanek z zadnjih krogih.
(Lk.)
NOVA GORICA -
GORIŠNICA 29:26
/13:12/
GORIŠNICA: Valenko, Bel-
šak, Kelenc, Štorman 3, Kumer
10,1. Ivančič 6, Perčič 1, Sandor,
D. Ivančič 2, Cvitanič, Firbas 3,
Štrbal, Margušič 1.
Rokometaši Gorišnice so gos-
tovali v Novi Gorici, kjer so se
pomerili z domačo ekipo, ki je
vodeča v 1. B SRL. Vedeli so, da
so domačini veliki favoriti, da
gojijo prvoligaške ambicije in da
imajo kvaliteten igralski kader,
vendar to gostov iz Gorišnice ni
motilo. Zaigrali so dobro in bili
ves čas srečanja zelo blizu do-
mačim, ki se nikakor niso mogli
odlepiti na večjo, predvsem pa
želeno razliko v zadetkih. Na
koncu so res slavili Novogoriča-
ni, vendar so rokometaši iz Go-
rišnice zapustili zelo dober vtis.
1. B SRL ŽENSKE
Rezultati 6. kroga: Keting -
Polje 27:48 /11:24/, PUV Nivo
Celje - Ptuj 30:22 /12:12/, Škoc-
jan - VIAS Šentjernej 29:19
/18:7/, Novo mesto - Zagorje
17:23/10:10/.
1.ŠK0CJAN 6 6 O O 12
2. PUV NIVO CELJE 6 5 0 1 10
3.ŽRKPTUJ 5 3 0 2   6
4. ZAGORJE 6 3 0 3   6
5. POLJE/-1/ 6 3 0 3   5
6. KETING 6 114   3
7. NOVO MESTO 5 10 5   2
8. VIAS ŠENTJERNEJ    6 0 15   1
PUV NIVO CELJE
- ŽRK PTUJ 30:22
/12:12/
ŽRK PTUJ: A. Potočnik, Bo-
jeva, N. Potočnik 3, Šijančeva 7,
Pučkova 3, Bezjakova, Majeriče-
va 1, Mikoličeva, Molnarjeva,
Maračičeva 1, Vidovičeva, Srebr-
njakova 7, Podvrškova, Kelenče-
va.
Srečanje proti ekipi PUV Nivo
Celje so rokometašice Ptuja pri-
čele zelo slabo, saj so domačinke
povedle s 5:0. Nato se je dogaja-
nje le umirilo, gostje so se zbrale
ter z dobro igro polagoma zniže-
vale visoko prednost domačink.
V zadnji minuti prvega polčasa
so rezultat izenačile in nato za-
pravile napad za morebitno vod-
stvo.
Začetek drugega polčasa ni dal
slutiti, da bi bile igralke iz Celja
veliko boljše in da bi lahko raču-
nale na zanesljivo zmago. Pri izi-
du 14:14pa so se gostje praktično
ustavile, predvsem z igro v napa-
du, ko so naredile preveč napak
in bile kaznovane z vodstvom
domačih 20:14. Po tem se nika-
kor niso mogle več vrniti v igro
ter so na koncu doživele drugi
poraz v tem delu prvenstva.
V soboto bodo igralke ŽRK
Ptuj v športni dvorani Center ob
; 17.00 uri gostile vodečo in še ne-
poraženo ekipo Škocjana.
2. SRL - VZHOD
Rezultati 8. kroga: Atom Kr-
ško - Drava 29:24 /13:14/, Ar-
cont Radgona - Fužinar 28:26
/11:15/, Razkrižje - Maribor
25:22/14:7/.
1. FUŽINAR 8 6 O 2 12
2. ARCONTRADGONA   7 6 0 1  12
3. DRAVA 7 5 O 2 10
4. ATOM KRŠKO 8 4 0 4   8
5. MARIBOR 8 10 7   2
6. RAZKRIŽJE 8 10 7   2
Danilo Klajnšek
Vratarja Podpečan (na levi) in Belec sta se izkazala z odlični-
mi obrambami
ROKOMETNI POKAL
Gorišnita s Cel/em
Pivovarno Laško
v prostorih Rokometne zveze Slovenije je bilo pred žrebanjem
četrtfinalnih parov za pokal RZ Slovenije zelo zanimivo. Med os-
mimi klubi se je v bobnu znašla tudi Gorišnica, edina iz nižje, 1.
B lige, vsi drugi klubi pa so prvoligaši. Rokometašem Gorišnice
je žreb naklonil ekipo državnih prvakov Celje Pivovarno Laško.
Ostali pari so: Termo - Gorenje ali Aviomikolič Rudar, Trimo
Trebnje - Slovan in Mobitel Prule 67 - Prevent.
Prva srečanja četrtfinala bodo 14. februarja, povratna pa 14.
marca.
KICKBOXING AEROBIKA
Taebo tudi v Ptufu
Taebo - kikboks aerobika je
postal vse bolj priljubljena ob-
lika rekreacije. Dejansko se je
razvil iz borilne veščine kik-
boks in v povezavi z aerobiko
postala taebo. Največji mojs-
tri te rekreacije prihajajo iz vrst
kikboksarjev. Na Ruju to bo-
rilno veščino gojijo le v Klubu
borilnih veščin Ptuj, kjer so že
vzgojili nekaj evropskih in sve-
tovnih prvakov. Inštruktorja z
licenco, ki vodita taebo v KBV
Ptuj, sta selektor slovenske re-
prezentance v kikboksu Vladi-
mir Sitar in vice prvak sveta
Davorin Gabrovec. Pridružite
se jim lahko vsak torek ob
19.30 in petek ob 18.00 v nad-
zidavi športne dvorane Mladi-
ka v kikboks centru.
Milan Krajnc Pavlica
Kikboks udarci pri taeboju. Foto: Milan Krajnc Pavlica
KOŠARKA
Naiboljše uienke OŠ Gorišnica
Osnovna šola Cirkovce je bila v sodelovanju s Športnim za-
vodom Ptuj organizatorica finalnega turnirja v košarki za
učenke sedmih in osmih razredov osnovnih šol. Prvo mesto
so nekoliko nepričakovano osvojile učenke OŠ Gorišnica,
ki so v finalu bile boljše od vrstnic iz OŠ Olga Meglic.
Vse priznanje pa si zaslužijo
tudi organizatorji z OS Cirkov-
ce, ki so dobro organizirali fi-
nalni turnir, pa tudi njihova
dekleta so za las zgrešila tretje
mesto. Ekipa mentorja Ljuba
Gaiserja je pokazala dobro zna-
nje, kar je pohvalno, pohvalno
pa je tudi to, da so nekateri po-
djetniki in delovne organizacije
podprli prireditev. Del zbranih
sredstev bo šel za nabavo špor-
tnih rekvizitov.
Rezultati finalne skupine:
Olga Meglic - Kidričevo 36:10,
Cirkovce - Gorišnica 8:28; za
3. mesto: Kidričevo - Cirkovce
17:14; za 1. mesto: Gorišnica -
Olga Meglic 24:23.
Vrstni red: 1. OŠ Gorišnica, 2.
OŠ Olge Meglic, 3. OŠ Kidriče-
vo, 4. OŠ Cirkovce.
Danilo Klajnšek
Ekipa OŠ Cirkovce
28
Četrtek, 7. decembra 2000 - TEDNIK
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
PLANINSKI KOTIČEK
Čez goro k očefv
Sredi letošnjega decembra, ko so vrhovi gora že pobeljeni
z debelo snežno odejo, vas ptujski planinci vabimo na
pohod po stopinjah Prežihove žene, V zimskih decembr-
skih dneh se je namreč odpravila čez prelaz Luže v Celo-
vec, kjer je bil zaprt pisatelj Prežihov Voranc. Na podlagi
tega težavnega podviga je kasneje nastalo literarno delo
"Čez goro k očetu", po katerem nosi ime tudi tradicionalni
pohod, ki ga organizirajo koroški planinci.
Pot nas bo vodila z avtobusom v dolino Koprivne, od koder
se bomo povzpeli do planinske postojanke Kralja Matjaža pri
Kumru. Po daljšem počitku in malici bomo nadaljevali pot čez
prelaz Luže v sosednjo Avstrijo. V bližini Železne Kaple nas
bo počakal avtobus ter nas preko mejnega prehoda Holmec po-
peljal nazaj v Ptuj.
Udeleženci pohoda se zberemo v soboto, 16. decembra, ob
15. uri na avtobusni postaji Ptuj. Opremite se planinsko za
zimske razmere (planinski čevlji, topla obleka, čelna ali bate-
rijska svetilka). Hrana iz nahrbtnika in v koči. Skupne hoje je
za 4 ure. Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom in
organizacijo ter znaša za člane PD 1.900 SIT, za mlade planin-
ce 1.800 SIT ter nečlane PD 2.700 SIT. Prijave z vplačili spre-
jemamo do torka, 12. decembra, v pisarni PD Ptuj, Prešernova
27, oziroma do zasedbe 16 prostih mest.
PREDAVAHJE S POSNiTKI ANNAPURNEIII
Kathmandu ... Pridne roke so skozi zgodovino obUkovale
pokrajino. Ljudje so kot mravljice, majhni, zagoreli, žilavi in
marljivi. Naučili smo jih upoštevati naše vrednote in njihovo
življenje se približuje našemu. Zadnji trenutki, ki jih lahko
deliš s preteklostjo, bodo ostali le na posnetkih in papirju.
Šolski center, v torek, 12. decembra, ob 20.00 uri - predava-
nje s posnetki letošnje odprave Nepal, Kathmandu in Anna-
purna III, kot sem jo videl in doživel.
Dobrodošli!
Sandi Kelnerič
Zveza kulturnih društev Ptuj
RAZPIS lA PODEIITEV PiAKET IN PRIZNANJ ZKD PTUJ
Zveza kulturnih društev Ptuj podeljuje ob kulturnem prazniku
plakete in priznanja za izredne dosežke na področju ljubiteljske
kulturne dejavnosti. Predloge lahko posredujejo pravne ali fizič-
ne osebe. Predlog mora vsebovati:
- naslov predlagatelja,
- utemeljitev z navedbo, za katero vrsto priznanja velja predlog,
in osebnimi podatki predlagane osebe,
- utemeljitvi so lahko priložena mnenja organov in organizacij,
ki predlog podpirajo.
Merila za kandidiranje:
* Vsako leto se podelijo največ 3 plakete in največ 20 priznanj.
Za plaketo lahko kandidirajo ustvarjalci in organizatorji na po-
dročju ljubiteljske kulture, ki delujejo na območju ZKD Ptuj:
- za vrhunske ustvarjalne dosežke ali pomembne organizacij-
ske prispevke na področju ljubiteljske kulture - vsaj 20 let dela.
* Kandidati so lahko tudi društva, skupine oziroma sekcije.
Le-te lahko kandidirajo, če so dosegle že več kot 30 let delova-
nja.
* Plaketa je nagrada za življenjsko delo in se posamezniku lah-
ko podeli le enkrat.
Za priznanja lahko kandidirajo ustvarjalci in organizatorji na po-
dročju ljubiteljske kulture:
- za pomembne dosežke v zadnjih nekaj sezonah, ki so imeli
veliko odmevnost v strokovni javnosti, med publiko in v medijih,
ali pa so dosegli priznanja in nagrade na tekmovanjih, festivalih
in srečanjih doma ali v tujini,
- za pomembne organizacijske dosežke, če na področju ljubi-
teljske dejavnosti delujejo najmanj 10 let.
* Kandidati so lahko tudi društva, skupine oziroma sekcije, ki
delujejo na območju ZKD Ptuj, za pomembne umetniške do-
sežke, ki pomenijo celovito ustvarjalno delo.
Kandidati, ki so v lanskem letu bili predlagani in zaradi preve-
likega števila predlogov niso bili izbrani, morajo letos predlog
obnoviti!
O izbiri kandidatov bo odločal izvršni odbor ZKD Ptuj. Pre-
dloge sprejemamo najkasneje do 29.12. 2000 do 12. ure na
naslov ZKD Ptuj, Jadranska 13, Ptuj, s pripisom "Razpis za
plakete in priznanja". Predlagatelji bodo o izbiri obveščeni
do 31.1.2001.
Odbor bo obravnaval samo popolne in pravočasno prispele
predloge.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti
Območna izpostava Ptuj
RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ SVETA OBMOČNE
IZPOSTAVE JSKD PTUJ
Območna izpostava JSKD Ptuj razpisuje priznanja sveta obmo-
čne izpostave na področju ljubiteljske kulture za leto 2001:
- priznanje sveta območne izpostave JSKD,
- jubilejno priznanje območne izpostave JSKD.
Predlog mora vsebovati:
1. podatke o predlagatelju
- naziv in poštni naslov društva - predlagatelja, matična številka
društva,
- ime in priimek odgovorne osebe predlagatelja,
- telefon, fax, elektronska pošta.
2. podatke o kandidatih
- ime in priimek oz. naziv kandidata, poštni naslov,
- za katero priznanje je kandidat predlagan,
- katera priznanja je že prejel.
3. priloge
- kratek življenjepis oz. delovanje kandidata,
- utemeljitev, ki mora dovolj obširno navesti razloge, ki upravi-
čujejo podelitev predlaganega priznanja (vsaj 10 vrstic).
Merila za kandidiranje
- Vsako leto se podelijo največ 3 priznanja sveta območne izpo-
stave. Število jubilejnih priznanj ni omejeno!
Podelitev priznanja sveta območne izpostave JSKD upravičuje-
jo predvsem pomembni dosežki ustvarjalnega in poustvarjalne-
ga dela posameznika. Priznanje se lahko podeli tudi za izjemne
dosežke pri organizacijskem delu, pri razvijanju novih oblik in
vsebin delovanja, pri delu na področju kulturne vzgoje in izo-
braževanja, pri raziskovalnem delu, pri organiziranju strokovno
svetovalnega in mentorskega dela, pri razvijanju kulturnega so-
delovanja z drugimi društvi in zvezami društev, pri publicistič-
nem delu in pri ohranjanju nacionalne kulturne dediščine.
Podelitev jubilejnega priznanja območne izpostave JSKD up-
ravičuje dolgoletno delovanje posameznika (najmanj 20 let),
društva ali zveze (najmanj 30 let), ki je vplivalo na razmah ljubi-
teljske kulturne dejavnosti.
Podeljevanje priznanj
Priznanja sveta območne izpostave JSKD se podelijo enkrat let-
no na proslavi ob kulturnem prazniku, jubilejna priznanja ob-
močne izpostave pa se podeljujejo ob letnih prireditvah društev
(letni koncert zbora, predstava gledališke skupine ...).
O izbiri kandidatov bo odločal svet Območne izpostave JSKD
Ruj. Predloge sprejemamo najkasneje do petka, 29. 12. 2000,
do 12. ure na naslov Območna izpostava JSKD Ptuj, Jadranska
13, Ruj s pripisom »Za priznanja« Predlagatelji bodo o izbiri ob-
večeni do 31.1.2001 .»Svet območne izpostave bo obravnaval le
popolne in pravočasno prispele predloge!
PTUJ / S POSVETOVALNO SKUPINO NAD NOČNI NEMIR
Kako do reda in miru
v mestnem jedru?
Eno zadnjih »pogumnih« dejanj ptujskih vandalov: polomili so betonske podstavke za klopi ob
Čebela baru pri parkirišču pod ptujskim gradom. Foto: MG
Svetnik mestnega sveta Mitja Mrgole, tudi podžupan me-
stne občine Ptuj, je v dogovoru z mestno četrtjo Center na
mestni svet in župana naslovil pobudo za ustanovitev po-
sebne posvetovalne skupine, s katero naj bi se organizi-
rano in celovito lotili kaljenja nočnega miru in reda, ki
zdaj zlasti ob koncih tedna ne da spati ljudem v ožjem cen-
tru mesta in v širšem okolju. Pobuda je nastala na podla-
gi zahtev prebivalcev tega območja in lastnikov lokalov, ki
imajo opravek s temi problemi in jih morajo tudi reševati,
pri čemer so manj uspešni. Ker gre na tem območju tudi za
srečevanje različnih interesov, bo potrebno problematiko
reševati celovito, upoštevaje interese stanovalcev, podjetni-
kov in obiskovalcev mesta (turistov).
Vandalski pohodi ob koncih
tedna ne samo, da vznemirjajo
prebivalce tega območja - ve-
činoma gre za starejše -, pač
puščajo za sabo tudi takšne
in drugačne posledice. Dela se
škoda na različnih objektih, to
pa kvari tudi turistično in prija-
zno podobo mesta. "Mislim, da
je prav, da se skozi tak organ
oziroma organizirano aktivnost
začnejo te stvari reševati; ne
zato, da bi lokale zapirali, am-
pak zato, da bi bil mir v mestu,
da bi se spoštovali predpisi in
da bi morda tudi dodatno od-
prli kakšen lokal, v katerem bi
se ljudje dobro počutili in ne
bi bili pod prisilo neke skupine
razgrajačev. V glavnem težave
povzročajo mladi ljudje, ljudje,
ki prihajajo od drugod, kaljen-
je nočnega reda in miru pa se
v glavnem dogaja ob petkih in
sobotah. Zaradi stalnega uniče-
vanja je morala na primer biti
odstranjena razsvetljava na ne-
kdanjem mestnem pokopališču,
kjer je bilo razbitih tudi več
spomenikov. Vse to se dogaja
na jutranji poti razgrajačev do-
mov, ki se običajno prične ob
drugi uri zjutraj. Kaljenje noč-
nega reda in miru bi bilo najla-
žje urediti s stalnim nadzorom.
Kako bomo to uredili, pa se mo-
ramo še dogovoriti," je pobudo
o ustanovitvi posebne svetoval-
ne skupine še dodatno obrazlo-
žil svetnik Mitja Mrgole.
Posebna posvetovalna skupi-
na za varnost v mestnih četrtih
naj bi pomagala pri prepreče-
vanju kriminala, pod vplivom
alkohola namreč prihaja tudi
do raznih vlomov, in skrbela za
varnost krajanov. Skupina naj
bi delovala po načelih partner-
skega sodelovanja med razli-
čnimi subjekti, v njej naj bi
bili predstavniki policije, socia-
le, šolstva, gospodarstva in obr-
ti, zdravstva, društev, medijev,
mestne občine Ptuj in mestnih
četrti.
Pobudo za ustanovitev posve-
tovalne skupine za preprečeva-
nje kriminala in varnost naših
občanov je ptujski mestni svet
sprejel na svoji 21. seji 28. no-
vembra. Njeno delo naj bi se
pričelo čim prej, kajti tudi in-
teres ptujskega županstva je, da
naredi red v svojem mestu, da
bodo zadovoljni občani, obrtni-
ki in podjetniki ter obiskovalci
mesta.
MG
DORNAVA / Z VANDALSKIM POČETJEM
POVZROČILI VELIKO ŠKODE
ix cfefgočos/ci?
Skupina mladih sije v zgodnjih jutranjih urah prejšnjo so-
boto dala duška z vandalskim početjem po naselju Dorna-
va. S precej neinovativnimi packami in vsebino so uničili
fasado na tamkajšnji osnovni šoli, kjer je bilo razbitega
tudi precej stekla. V celoti so uničili le nekaj mesecev staro
fasado na vaško-kulturni dvorani in tako povzročili za 360
tisoč tolarjev škode.
Razbili so tudi okensko šipo
na Mercatorjevi trgovini, ki je
prav tako bila pred kratkim v
celoti obnovljena. Kot nam je
povedal Janko Horvat, predse-
dnik vaškega odbora Dornava,
pred sklepom naše redakcije,
preiskava še teče; po prvih po-
datkih naj bi šlo za skupino
mladih iz Ptuja in verjetno tudi
domačinov. Dodal je še, da bodo
fasado obnovili že v prihodnjem
tednu, če bo to dopuščalo vre-
me.
M. Slodniak
Kulturni
križemkražem
ŠMARTNO NA POHORJU
* Zgodovinsko društvo Slo-
venska Bistrica in Zavod za
kulturo Slovenska Bistrica or-
ganizirata danes popoldan
ogled cerkve sv. Martina v
Šmartnem. Ogled bo vodil
Ferdo Šerbel.
PTUJ * Danes, v četrtek,
7. decembra, bo ob sedem-
najstih v pravljični sobici mla-
dinskega oddelka Knjižnice
Ivana Potrča, Mali grad, Pre-
šernova 33, praznična pravlji-
čna ura za otroke od četrtega
leta dalje.
PTUJ * V Gledališču Ruj
bodo nocoj ob 19.30 uri po-
novili zakonsko satiro Svo-
bodno razmerje. Jutri, 8.
decembra, ob 9., 11.30 in
15. uri bodo ponovitve še za
osnovnošolce in tudi za iz-
ven.
PTUJ * V petek, 8. decem-
bra, se bo ob 18. uri v
Miheličevi galeriji pričela slo-
vesnost ob otvoritvi razstave
likovnih del, nastalih na leto-
šnji likovni koloniji "Talum".
MOŠKANJCI * Tudi mi se
imamo radi je naslov prire-
ditve, ki jo jutri, v petek, 8.
decembra, ob 18. uri v vaški
dvorani v Moškanjcih pripra-
vljajo mladi lukarji iz Moška-
njcev, člani PD Ruda Sever
Gorišnica.
SLOVENSKA BISTRICA *
Tednik Panorama vabi na
koncert ob desetletnici, ki bo
v petek, 8. decembra, ob 18.
uri v Športni dvorani Bistri-
ca.
PTUJ * Akademski pevski
zbor kluba ptujskih študen-
tov vabi vse mlade, posebej
dijake, da se priključite zbo-
ru v soboto, 9. decembra,
ob 16. uri v prostorih CID v
Dravski ulici.
VITOMARCI * V soboto, 9.
decembra, ob 18. uri bo
v domu kulture območno
srečanje tamburaških sku-
pin in orkestrov. Nastopili
bodo tamburaši iz Kungote,
Vidma, Gorišnice, Cirkovc,
Cirkulan in Vitomarcev. Sre-
čanje pripravlja 01SLKD Ruj.
Vstopnine ni!
HAJDOŠE * Moški pevski
zbor PGD Hajdoše prireja
v soboto, 9. decembra, ob
18. uri v dvorani gasilskega
doma kulturni večer. Nasto-
pili bodo: pevke KD Hajdo-
še, kvintet Kvinton iz Starš,
mešani pevski zbor DU Ruj,
harmonikarka Romana Tes-
kač in domači pevci.
PTUJ * V refektoriju minorit-
skega samostana bo v ne-
deljo, 10. decembra, ob 17.
uri Viktorinov adventni večer.
Naslov večera je Pesem in
advent v družini Sečnik.
PTUJ * V sredo, 13. de-
cembra, bodo člani balet-
nega studia DPD Svoboda
Ruj v gledališču premierno
uprizorili celovečerno plesno
predstavo Hrestač Rl. Čaj-
kovskega - ob 18. uri za ot-
roke in ob 19.30 za izven.
PTUJ * Na mladinskem od-
delku knjižnice I. Potrča je do
konca decembra na ogled
razstava ob 200. obletnici
rojstva F. Prešerna. Ob ogle-
du obiskovalci rešujejo tudi
literarno uganko.
PTUJ * V gostilni Lužnik na
Ormoški cesti je od 3. de-
cembra do 3. januarja na
ogled razstava ptujske sli-
karke Rozine Šebetič.
PTUJ * V razstavišču blago-
vnice Mercator bodo do kon-
ca decembra na ogled dela
ptujskega ljubiteljskega sli-
karja Branka Gorjupa.
KINO PTUJ * Ta teden je ob
18. uri na sporedu film Mule,
ob 20. pa Potopljene sence.
Prihodnji teden bo ob 18. uh
film Brez povratka, ob 20. pa
Pornofilm. 16. in 17. decem-
bra ob 16. uri bo na sporedu
nsani film Tiger in medved
Pu.
ČRNA KRONIKA
STOPIMO IZ TEME
Po podatkih policijske uprave
Maribor so prometnovarnostne
razmere v letošnjem letu sicer
nekoliko ugodneješe kot lani,
vendar se je kljub temu letos
pripetilo že 144 prometnih nes-
reč, v katerih so bili udeleženi
tudi pešci. Žal jih je devet v ne-
srečah umrlo, 23 je bilo huje,
99 pa lažje ranjenih. Samo v
novembru se je pripetilo pet
prometnih nesreč, v katerih je
umrlo šest oseb, med njimi štir-
je pešci. Da bi izboljšali stanje
na tem področju, so se v tednu
od 4. do nedelje, 10. decembra,
na območju policijske uprave
Maribor lotili preventivne akcije
Stopimo iz teme. Pn tem najbolj
ogrožene, predvsem pešce in
kolesarje, opozarjajo na to, da
so v megli, mraku in ponoči bolj
opazni, če nosijo odsevna tele-
sa. Še posebej na to opozarjajo
šolsko mladino. K sodelovanju
vabijo tudi starše in učitelje ozi-
roma vse tiste, ki želijo storiti kaj
več za varnost pešcev in kole-
sarjev v cestnem prometu.
PRIBEŽNIKI
OGROŽAJO
Problematika vse večjega šte-
vila ilegalnih pribežnikov iz vzho-
dnih dežel, predvsem iz Irana,
Iraka, Pakistana in Turčije, povz-
roča slovenskim policistom vse
večje težave. Na to so pred
kratkim opozorili tudi člani ob-
močnega policijskega sindikata
Podravja. Kot je povedal pred-
sednik tega sindikata Vlado Ma-
rinič, so pri tem izpostavili vse
slabše delovne razmere in vse
večjo ogroženost policistov, še
posebej na območju Ormoža
in Središča ob Dravi. Zato zah-
tevajo takojšen ukrep ministrs-
tva ter povečanje proračunskih
sredstev za policijo, da bi se
lahko bolje opremili z zaščitnimi
in drugimi sredstvi, ki so pri od-
krivanju in obravnavanju ilegal-
cev življenjsko pomembna. Na
dan v povprečju odkrijejo več
kot 100 pribežnikov, od katerih
vsak stane državo vsaj 30.000
tolarjev. Vsak dan prepeljejo v
zbirni center v Ljubljano v pov-
prečju 2 do 3 avtobuse ilegal-
cev in vsak prevoz stane vsaj
160.000 tolarjev. To so nepre-
dvideni stroški, ki se večajo iz
dneva v dan, konca pa kmalu
še ni videti.
Z OSEBNIM
AVTOMOBILOM V
TOVORNJAK
Prvega decembra ob 15.21
uri je J. L., star 62 let, iz Mari-
bora vozil osebni avtomobil po
glavni cesti iz smeri Lenarta pro-
ti Pernici. Izven naselja Ruperče
je v blagem levem ovinku za-
peljal na levo smerno vozišče
v trenutku , ko mu je nasproti
s tovornim vozilom in priklopni-
kom pripeljal A. F. iz Dupleka.
Vozili sta trčili, voznik os. avto-
mobila se je telesno poškodoval
in se zdravi v bolnišnici Maribor.
Na vozilih je po pn/ih ocenah
nastala materialna škoda okrog
1.100.000 SIT
UKRADEL KURILNO
OLJE
Med 25. novembrom in 3.
decembrom je neznani storilec
vlomil v kletne prostore stano-
vanjske hiše v Polencih, občina
Polenšak, in odtujil 500 I kuril-
nega olja; iztočil ga je iz cis-
terne in ga skozi okno znosil
iz kletnih prostorov. Iz peči je
demontiral tudi plinski gorilnik
in odnesel različno orodje. M.R
je oškodovan za okrog 300.000
SIT
-OM, Ur
RODILE SO - ČESTITA-1
MO: Jožica Horvat, Mu- 1
retinci 27, Gonšnita - fl
Domna; Suzana Lisjak,«
I Irrmanci 1, Miklavž - Ale- '''
. .Sonia Kohc, Ciikulane
.t, (lonšiiica - Patncijo;
Marjcika Plošinjak, Sp. Le-
skovec  17, Zg. Leskovec
deklico; .Mihaela Hcbar,
Ptujska C. 78, Kače - Ga-
šperja; Sonja Petek, Sp,
Ključarovci 15, Velika Ne-
delja - Dorotejo; Helena
Kramberger, Ptujska c. 20,
Ormož - Niko; dr. Irena
Puntarec-Djukanovič, Ul.
Jožefe Lackove 20, Ptuj -
Karlo.
URMLI SO: Justina Do-
lenc, rojena Potočnik,
C^ufarjeva ul. 16, Ptuj, roje-
na 1910, umrla 22.11.2000;
IVanc Vauda, Kramberger-
jeva pot 1, Ptuj, rojen 1914,
umrl 23. novembra 2000;
Franc Jus, Lancova vas 61,
rojena 1907, umrl 23. no-
vembra 2000; Ana Murko,
Apače 205, rojena 1913,
umrla 25. novembra 2000;
Vjekoslav Vrabec, Poštna
I ul. 1, Ormož, rojena 1911,
umrl 26. novembra 2000;
Ivana Kolarič, rojena
Kramberger, Grajena 21,
rojena 1932, umrla 27. no-
vembra 2000; Janez Primo-
žič, Bukovci 123/a, rojen
1947, umrl 28. novembra
2000; Vladimir Podobnik,
Frankovci 46, rojena 1930,
umrl 28. novembra 2000.
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
Danes bo v višjih legah in delu za-
hodne Slovenije precej jasno, drugod
se bo zadrževala megla ali nizka ob-
lačnost, iz katere bo občasno rosilo.
Popoldne se bo oblačnost v vzhodnih
krajih razkrojila, zapihal bo jugoza-
hodnik. Najnižje jutranje temperatu-
re bodo od O do 6, najvišje dnevne od
4 do 10, ponekod v severovzhodnih
krajih okoli 13 stopinj C.
Obeti
v petek in soboto bo oblačno. V
zahodnih in ponekod v osrednjih
krajih bo rahlo deževalo. Ob morju
bo pihal zmeren jugo.