102
Politične stvari.
Hohenwart in Herbst.
V zadnjih „Novicah" smo omenili  na kratko krasnega  govora  našega  poslarca grofa Hohenwartav
državnem zboru o razpravi poprave volilnega reda za državni zbor, in smo obljubili ta govor priobčiti po ste-nografičnem zapisniku, ker je tega vreden. Ali zavoljo obširnosti njegove ga ne moremo natisniti vsega v pre-pičlih prostorih „Novic", ker bi predolgo tekel in bi mu tu in tam zavoljo lajše razumljivosti morali pridati tudi več stavkov iz govorov druzih poslancev, katerim je odgovarjal, posebno iz Herbstovega, katerega je tako premlatil, da ni bila nobena bilka v njem cela več.
Zares se mora konec razprave o volilni prenaredbi imenovati dvoboj med načelnikoma konservativne ali avstrijske in nemško-liberalne stranke, to je desnice in levice, med grofom Hohenwartom in starim pogorelim zagrizencem Herbstom. Tako, kakor je v tem boji namlatil in popolnem ob tla vrgel grof Hohenwart Herbsta, še ni bil ta gotovo nikdar pobit in ž njim tudi njegova straDka ne.
Da bodo pa tudi tisti naši bralci, ki ne tiče vedno v časnikih, vedeli, za kaj je pri ti razpravi šlo, jim podamo tu ob kratkem posnetek premembe volilnega reda za državni zbor, ki zadevajo posebno češke velike posestnike, potlej pa daj6 volilno pravico tudi ljudem, ki plačujejo po 5 gold. davka.
Na Češkem so veliki posestniki po starem redu volili svojih 23 poslancev vsi skup (kakor na pr. na Kranjskem vsi skup volijo); tako so bili nemškutarski poslanci v večini in Je po „kompromisu" (sporazum-ljenji) so dobili tudi Cehi polovico svojih. Odslej pa bo tako, da se bo volilo po okrajih in teh je šest; nem-Čurji bodo imeli le v dveh okrajih večino, drugje pa Cehi, in tako bodo iz velikega posestva dobili ti 16, nemčurji pa le 7 svojih poslancev. Se ve, da je to za Herbsta in njegove pajdaše pelin, katerega ne morejo požreti, ker s tem so propadli nemškutarski veliki posestniki s poslanci za državni zbor na vse večne ča3e. Druga važna reč nove postave je, da voli v državni zbor po mestih in tudi v to vrsto spadajočih trgih vsak, kdor plačuje 5 gold. davka. Za nemškutarje in liberaluhe je to sila hud udarec, ker dozdaj so živeli le ob milosti viših, revni davkoplačevalec jih ni maral, kakor tudi oni njega ne. Da ti „petakarji" ne bodo volili nikjer ljudi tako zvane liberalno-nemške stranke, tega so si Herbstovci sami svesti in zato jim je bila s to postavo štrena popolnem zmedena. Na eni strani so se namreč premembi volilnega reda v velikem posestvu na Ceskem z vso silo upirali, na drugi pa se zopet ne bi bili radi zamerili revnejšim volilcem, katerih po tej postavi veliko dobi volilno pravico, in tako so se v zbornici zvijali in ropotali, da bi ob svoje ime vsaj pri prijateljih ne prišli. Najraje bi bili vso postavo zavrgli, ali ker tega niso mogli, nagajali so na vso moč v zbornici, in tako je grof Hohenwart spravil se na konja, da je vse posekal, posebno pa Herbsta, kovača dosedanje volilne postave.                                           (Konec prih.)
117
Politične  stvari.
Hohenwart in Herbst.
(Konec)
Kako je Hohenwart razmahal Herbsta! Lotil se je najprej njegove stranke, katero je postavil pred svet tako rekoč na sramotui oder. Dokazal je tem ljudem, kako so pač obetali, pa na obljube vedno pozabili, kako so le za-se skrbeli in kako so zdaj, ko so po svoji krivdi ob večino ia veljavo prišli, jeli nagajati in kljubovati brez vsakega pravega načela ter napadati vlado in večino državnega zbora. Povedal jim je, da taka manjšina ni spoštovanja vredna, ker je prestrastoa in le nagajiva, ne dela pa nič.
Rekel je, da bi ustavoverci tudi v manjšini lahko svoji besedi veljavo pridobili, ako bi pametno zagovarjali svoje predloge in jih podpirali z razlogi pravice in državniške modrosti; da pa tako dolgo ni mogoče ž njimi v porazumljenji delovati, dokler ne popuste svojega jalovega programa zanikanja, strasti in sumničenja. Očital je flerbstu, kako on svoje nazore spreminja, kako je pred leti zagovarjal pravice deželnih zborov, kmalu potem pa jih izdal vsemogočni sili državnega zbora. Očital je ustavovercem, kako še zdaj nočejo razumeti §. 19. državnih postav. Odbil je sumničenje levičarjev, da desnica ne misli pošteno za razširjenje volilne pravice in da je volilno pravico petakarjev porabila le kot olepšanje spremembe volilaega reda pri češkem velikem posestvu.
Vtis Hohenwartovega govora je bil velikank, nem-čurji so bili kakor poparjeni. Herbst je postal ve3 bled in naglo korakal po dvorani, klical predsednika na pomoč, hotel je iti iz dvorane, pa ni mogel ter se vrnil, in ko je prišel do besede, ni vedel nič druzega odgovoriti , ko to, da noče nič odvrniti na Hohenwartove napade. Tako opravičevanje je pač lahko in pomeni toliko, ko: zadet sem in ne vem, kaj bi odgovoril.
Razkril je Hohenwart vso zvijačnost levičarjev, kako so hoteli Dunajčane naščuvati zoper desnico državnega zbora, češ, da ima Dunaj premalo poslancev in naj se ta krivica najprej popravi. Rekel je Hohenwart: „Mi vemo, da je Dunaj prikrajšan, in mi smo tudi Dunaju naklonjeni, ker je naše glavno mesto, ter bomo za Dunaj vse storili, ne da bi nas vi morali k temu priganjati; pa za zdaj je nemogoče samo za Dunaj narediti posebno volilno postavo; čakati je treba, da se naredi postava, ki bo odpravila krivice tudi po drugih krajih, ne samo na Dunajj." Rekel jim je tudi, kako hočejo s pretiranimi predlogi vso postavo nemogočo storiti, in razkril njih hinavščino, rekoč: ,,Ko bi poslanca Kronawetter ali Steudel predlagala kaj tacega (namreč večo razširjenje volilne pravice, kakor večina nasvetuje), potem bi jima verjel, ker sta to uže večkrat očitno zagovarjala; vam pa tega ne verjamem, da bi pošteno mislili, ker ste ta krivični volilni red leta 1867. sami naredili in 1. 1873. zopet potrdili brez premembe; imeli ste potem še pet let krmiio v rokah. Zakaj se toliko časa niste potegnili za Dunaj, ali za male patentarje, sploh za ljudstvo?"
Tako je naš Hohenwart bril Herbstovcem pod nos, da je vse strmelo. Takih britkih resnic levičarji še nikdar niso slišali. Nemški listi so pisali, da je bil to boj med Hohen\vartom in Herbstom, ali — kar je vse eno — med konservativnim in liberalnim načelom , in niso mogli tega zatajiti, da je sijajno zmagal Hohen-wart.