Ob akciji sprejemanja zaključnih računov v TOZD
Razprava krepi samoupravno zavest
O akciji ob zaključnih računih smo se pogovarjali z Bojanom Simoničem, sekretarjem komisije za druž-benoekonomske odnose pri obČinskl konferencl Zveze komunistov Center, kl je na vprašanje, kaj je pogojevalo tako široko akdjo ob razpravah o zaključ-nih računlh in kako potekajo razprave sedaj v združe-nem delu, Je odgovoril takole:
»V občini Center smo že la-ni začeli s pospešeno in po-globljeno aktivnostjo ob zak-ljučnih računih. To je nareko-valo spoznanje, da so bili ko-munisti v delovnih organiza-cijah premalo angažirani pri reševanju konkretnih proble-mov in tako so se sprejete usmeritve prepočasi uveljav-ljale v praksi. Analize so po-kazale, da komunisti sicer da-jejo verbalno podporo novim usmeritvam kot je na primer svobodna menjava dela, ven-dar pri konkretnem razreše-vanju problemov nekako sto-jijo ob strani. V temeljnih or-ganizacijah združenega dela s področja družbenih dejavno-sti je to še posebno izpostav-ljena tema. V teh organizaci-jah je še vedno veliko ostan-kov starih odnosov, proračun-skega finariciranja in iz tega porajajoče miselnosti . Sedaj so delavci na tem področju za-čeli zelo kritično govoriti o delu teh strokovnih služb in posameznih institucij in to predvsem zato, ker so le-te neustrezno organizirane in prepočasi uveljavljajo nove družbene odnose.
Zaradi vseh teh pomanjklji-vosti smo letos sprejeli sklep,
da mora biti v vsaki delovni organizaciji zadolžen družbe-nopolitičen delavec, ki bo spremljal, svetoval in poma-gal ob razpravi in sprejema-nju zaključnega računa. Na koncu naj bi v vsaki delovni organizaciji sprejeli tudi oce-no celotne akcije.
Ker so ta sklep sprejele tudi ostale družbenopolitične or-ganizacije nam je, kljub temu da je v občini več kot šeststo organizacij združenega dela, uspelo zagotoviti dovolj ka-dra in akcija po dosedanjih podatkih poteka uspešno.
Razprave so usmerjene v ključna in konkretna vpraša-nja predvsem na področju pridobivanja, razporejanja in uporabe dohodka. 2e v prvih razpravah so se začenjali obli-kovati konkretni operativni načrti za odpravo dosedanjih pomankljivosti in uvajanje novih usmeritev.
V večini organizacij so se pravočasno lotili razprav in skoraj povsod so pripravili ra-zmeroma razumljiva in objek-tivna poslovna poročila. Pri pripravi poročil so sodelovali tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij, tako da poročila niso le suhoparno ni-
zanje številk, temveč zajema-jo tudi vsebino dogajanj, živ-ljenja in odnosov v organiza-cijah združenega dela. Le na podlagi takšnih, vsebinskih poročil, se lahko delavci za-vestno odločajo in prevzema-jo nase tudi posledice svojih odločitev.
Obravnava zaključnega ra-čuna ne more biti ločena od ostale vsakodnevne samo-upravne prakse v delovnih or-ganizacijah. Zaključek po-slovnega leta je le trenutek, ki daje možnost, da celotno uve-ljavljanje družbenoekonom-skih odnosov in samouprav-ljanja lahko podkrepimo s konkretnimi številkami. Te številke so le osnova za celo-vito razpravo o tem, kako se v posamezni delovni organiza-ciji uresničujejo dohodkovni odnosi, kako so med seboj po-vezane temeljne organizacije, kako se, na primer povezuje trgovina s proizvodnjo, kakš-ni so odnosi s skupnimi služ-bami, kako se uresničujejo načela svobodne menjave de-la in podobno.
Kljub temu, da akcija v ce-loti dobro poteka, smo nalete-li v nekaterih organizacijah na določeno pasivnost. Razpravo so pričakali nepripravljeni in delavci so bili slabo obvešče-ni. V takih primerih menim, da je nujno potrebno zaostriti osebno odgovornost in to predvsem poslovodnih orga-nov. Le-ti so v veliki meri od-govorni za mrtvilo ob tako po-membnih    razpravah.       m. s.