KATOLIŠK CERKVEN UST.
Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 4o kr.. začetert leta 1 sid. 'M kr V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld.. začetert leta 1 gl.; ako zadene ua ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXIV,
V Ljubljani, 12. vel. serp, 1881.
List 32.
Sveto leto pa molllev in pogoji za odpustke,
(Dalje.)
K^daj se mora opraviti spoved, sv. Obhajilo, molitev v papežev namen, kakor tudi obiskovanje kake cerkve, ako je včasi tako obiskovanje predpisano?
Spoved se mora opraviti ali na ravno tisti dan, na kterega so odpustki podeljeni, ali pa tudi že prejšni dan, kar veljd tudi zastran sv. Obhajila vsled papeževega določila od 6. oktobra 1870. Tako na primer udje bratovšine Naše ljube Gospe presv. Serca, ki bi se hotli odpustkov vdeležiti kteri koli četertek, nedeljo in v praznik Marijinega vnebovzetja, to je, 15. avgusta, zamorejo spovedati se in obhajati ali v četertek, nedeljo in na omenjeni praznik; zamorejo pa tudi že v sredo, v soboto in prejšni dan pred omenjenim praznikom se spovedati, k sv. Obhajilu pa v četertek, nedeljo in v praznik Marijinega vnebovzetja iti; zamorejo pa tudi obojno skupaj zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa že prejšni dan, namreč v četertek, nedeljo in na omenjeni praznik prejeti. Dan tukaj veljd od polnoči do polnoči, ne pa od Bolnčnega vzhoda do solnčnega zahoda dotičnega dneva, tudi ce veljA od cerkvenega dneva ali pervih večermc prejšnega dneva do solnčnega zahoda naslednjega dneva ali praznika.
Ako je odpustek podeljen na kteri koli dan mesca, kakor na primer v bratovšini sv. Jožefa in presv. Rešnjega Telesa, ta«co, da si udje la c Meri dan koli v mescu za vdeleževanje popolnoma o\*mstka izberejo, je njim na prosto ">no, ako se hočejo, k. itavim, tretji dan kterega si bodi mesca popolnoma odpustka vdeležiti, da gredo drugi ali tretji dan k spovedi in k sv. Obhajilu, ali pa da gredč k spovedi drugi dan, k sv. Obhajilu pa tretji dan dotičnega mesca.
Ti zgledi zastran spovedi in sv. Obhajila veljajo tudi za vse druge primerljeje, naj si že bo odpustek podeljen na kteri koli dan ali praznik in iz kterega koli vzroka, to pa vsled določila 6. oktobra 1870.
Le zastran tistih, ki imajo lepo navado vsak teden, to je, vsakih osem dni vsaj enkrat k spovedi iti, kteri dan koli v tednu, pa tako, da od spovedi do spovedi ne preteče več kakor k večjemu osem dni, !e zastran teh je vsled papeževega dovoljenja 9. grudna 1763 oziroma na odpustke to polajšanje, da smejo med tednom
k sv. Obhajilu iti kolikorkrat jim njih spovednik dovoli in se zadevnih odpustkov vdeležiti, ne da bi jim bilo treba za vsako sv. Obhajilo še posebej k spovedi iti; se vč, da pa le proti temu, da oni med tem časom v kak smertni greh ne padejo; ¿akaj ako bi v smerni greh padli, morali bi se pred sv. Obhajilom spovedati, da ne 6toré božjega ropa, kar že vsak katoličan mora vediti.
Sveto leto pa spoved saj enkrat v tednn.
Ker je zastran pomena besedi „enk rat na teden" po nekterih bukvah od odpustkov pomota in se zavoljo te pomote marsikdo iz nevednosti odpustkov ne vdeleži, treba je to reč nekoliko pojasniti.
Od leta 1763, ko je bilo to polajšanje dano, do P. Maurel a ni nihče besed , saltem semel in hebdo-mada" — saj enkrat v tednu drugač razumel kakor tako, da od spovedi do spovedi ne smé preteči več kakor k večjemu osem dni; P. Maurel (Morčl) v svojih bukvah „Le chretien éclairé sur la nature et l'usage des indulgences", potem njegova nemška prestava P. Schneider-jeva *) in slovenska P. Sajevic-eva prestava in pozneje tudi drugi pisatelji, ki so z Maurel-om potegnili, hočejo pa vediti, da imajo besede „saj enkrat v tednu" ves drugi pomen. Maurel terdi, da imajo be-Bede „saj enkrat v tednu" (kakor je brati v nemški prestavi 4. natis 1. 1870 str. 74, in v slovenski prestavi „Odpustki, spisal P. Sajevic" leta 1875, str. 40) ta le pomen: ,,Vediti je pa treba'-, tako se ondi be.e, da „enkrat
v teùnu" in „vsakih osem
il" ni vse en... „Enkrat v
tednu" hoče reči, da se v«?aK teden enkrat *poveš, kterega dné koli hočeš in zadostiš temu določilu (dekretu 9. grudna 1763), ako se en teden spoveš v ponedeljek in drugi teden v soboto ali pa kakega druzega dné, kar bi ne veljalo, ako bi določilo tirjalo spoved „vsakih osem dni". Ta Maurel-ova razlaga, da bi od spovedi do spovedi znalo celo triuajst dni preteči, da je le vsak teden opravljena, ni prava, kar „Qloquet" v svojih, do zdaj naj boljših bukvah od odpustkov**; obširno dokazuje, od koder je tudi naslednje povzeto.
*) „Maurel's Ablasse" von P. Schneider.
**) Gl. „Vrais principes et conditions authentiques pour gagner les indulgences", par l'abbé Qloquet 1879, str. 68 — 77. — Op. Qloquet se že blizo 30 lét veliko peča z odpustki. Poklican je bil 1. 1859 od sv. Očeta Pija IX v Rim, da bi
Nadduhoven Malinske (de Malines) škofije, profesor kanoničnega prava v Levovu (de Louvaio) je sv. zboru za odpustke tued drugim predložil to-le vprašanje: „Praša se, če besede „infra hebdómada m" v tednu pomenijo tistih osem dni, ki so ravno pred praznikom (dnevom, kterega se kdo želi odpustkov vdeležiti); — ali pa nasprotno pomenijo celi tisti teden, ki
1]e pred praznikom: tako mamreč, da bi spoved, oprav-jena v nedeljo, služila še za vdeleževanje odpustka v soboto naslednjega tedna, za dan, na kterega bi prišel
Írazruk, če bi tudi bilo med spovedjo in med prazni-om (ali kterim koli dnevom, kterega se kdo želi odpustkov vdeležiti) trinajst dni." Sveti zbor za odpustke s poterjenjem papeževim je odgovoril, da besede „infra hebdomadam" v tednu pomenijo „osem dni" ne pa „trinajst dni". (Določilo 15. gr;:dna 1841). *j
Besedni pomen tega določila od 15. grudna 1841 prav očitno kaže, da besede ,,saj enkrat v tednu" pravijo. da od spovedi do spovedi ne smé več preteči, kakor k večjemu osem dni. Tega mnenja so tudi drugi naj boljši pisatelji o odpustkih, kakor Falise, Bouvier, Giraud itd.
V nemški Schncider-jevi prestavi str. 74 je v opombi brati, da Maurel svoje mnenje zagovarja in se sklicuje na poterjenje od strani sv. zbora za odpustke, ki je na njegovo vprašanje, je li njegova terditev prava ali ne, njegovo mnenje poterdilo mesca svečana 1868.
Na to zagovarjanje Qloquet Maurel u to-le odgovarja, da mu sicer verjame, da je on v Rimu pri sv. zboru za odpustke zastran svoje menitve vprašal in tudi taki odgovor dobil; pristavi pa, da on (M.) nikakor ni vprašal celega zbora, ampak da je vprašal le posamezne ude tega zbora in da je le eden ali drugi ud tega zbora njemu ta odgovor dal na svojo lastno odgovornost, ne pa na odgovornost celega zbora. Vediti pa je, da tak odgovor ima le takrat veljavo, ako je dan od celega zbora in ako je ob enem tudi od sv. Očeta poterjen; to dvojno je vselej potrebno za kak dekret za odpustke. Maurel pa tacega vsestransko za-dostivnega dektera ni naznanil; toraj Qloquet pri tem ostane, da „infra hebdomadenr' v tednu pomeni „osem dni" po dekretu od 15. grudna 1841; za Maurel-ovo terditev pa še nimamo nikakoršnega dekreta in dokler ga ni, je Maurel -ovo mnenje ie osebna misel.
(Dalje sledi.)
Tro J ntt Oosja pot
s svetimi stopnjicami na Kranjskem.
IV. Molitve in -premišljevanja pri obiskovanji ss. Stopnjic.
•Dalje.)
XXIV. Stopnjica.
Hvaljen bodi Ji/.us Krlslus, in češena njegova preža losi na Mati Marija!
ondi pregledal vse papeževe pisma od odpustkov, kar do zdaj še nikomur ni bilo dovoljeno. Celili 7 mescev se je v tej zadevi ondi mudil, delal izpiske, ktere je dal potem trem od ■v. Očeta Pija IX v to odločenim kardinalom v pregled in poterjenje, da .so ti izpiski z originali enoglasni. Na podlagi teh izpiskov je po dolgem trudu dal na svitlo zgorej omenjene bukve „Vrais principes . . ki se dobivajo v Parizu pri pisatelju samem, „rue de Vaugirard, 38". kakor tudi v bukvami „Victor Palmé, rue de Grenelle, 25 \ Te bukve je dal v poterjenje 3v. zboru za odpustke, ki so tudi ondi odobrene.
*) „Vrais principes..." str. 71 — 72; potem „Falise" v svojih bukvah „L'ami de la religion", t. CXIV, str. 310, in v „Dictionnaire des indulgences", str. 234, in drugi pisatelji.
Jezusa ženo h Kajfu, velikemu duhonu, kateri ga zaroti, rekoč: Povej nam, ali si Ti Kristus, Sin Božji! — 0 preljubi Jezus! dodeli mí ¿nado, da Te ne le na tej stop-njici, ampak vse svoje življenje kakor svojega Boga spoznavam, pričam in terdim.
Daljno premišljevanje.
Pripeljali so Te, o Jezus! v petek zarano h Kajfu, velikemu duhovnu, Te krivo tožili marsikterih hudodelstev in lažnjivo zoper Tebe pričevali. Lahko bi bil Kajfa spoznal njih zvijače in Tebe nedolžnega spustil; pa sej je ravno on svetoval v zboru, da je boljše, da umerješ, kakor da bi bil ves judovski narod od Rimcev pokončan zavoljo Tebe. — In ker Kajfa vidi, da se pričevanje krivih prič zoper Tebe ne vjema zmisli si drugo zvijačo da Te podere, rekoč: Zarotim Te pri živem Bogu, da nam povej, ali si Ti Kristus, Sin Božji? Kar so Te tožili sovražniki, si terdo molčal, ko Te pa veliki duhoven primora s prisego, da poveš resnico, če si res Sin Božji in obljubljeni Mesija, si spregovoril in sam od Sebe pričal. Ti si rekel, da si Sin Božji in obljubljeni Mesija. Vém, da je Bog le zato pripustil, da Te je prisilil Kajfa po prisegi, da si pokazal celemu svetu očitno vselej pred sodbo, da si res .>in Božji in obljubljeni Odrešenik. Ker Te pa Kajfa ni vprašal tega zato, da bi Te mogel obsoditi v smert, tedaj vstane hinavec, si preterga oblačilo in zavpije: Preklinjal je Boga, kaj potrebujemo še prič? Glejte! zdaj ste sami slišali pre-klinjevanje. Kaj se vam zdi?... Odgovorili so rekoč: Smerti je vreden. O presladki Jezus! kako krivično so Te obsodili, da zato moraš umreti, ker si rekel, da si Sin Božji, ko je vendar sam nebeški Oče na gori pričal od Tebe, da Ti si n;egov ljubi Sin, nad kterim ima vse dopadajenje. Kar je sam Bog poterdil, to Ti odrekajo krivičniki in Ti prištevajo taki greh, da bi Te le mogli umoriti zavolj tega. O preljubi Jezus! obljubim Ti, da Te nočem več z grešnim življenjem zatajevati, ampak Te z lepim keršanskim vedenjem pred vsem svetom očitno spoznavati. Amen.
Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Očetu i. t. d.
Prosite za me vsi svetniki i. t. d.
XXV. Stopujica.
Hvaljen hudi Jezus Kristus, in ccscna njegova pre-žalostna Mati Marija!
Jezusa peljejo k Pilatu in ga tožijo, da se dela kralja. Ti, o Jezus! si res nas kralj, nas Gospod in naš Bog.
Daljno premišljevanje.
Prišel je veliki petek za Te, o Gospod! žalosti poln, za celi svet pa presrečen dan, ko se precej zjutraj snide vsa druhal pri Kajfu. Zvežejo Te in Te med divjim krikom peljajo vsega zdelanega in zapljuvanega k Pilatu, rimskemu oblastniku. Pilat jih vpraša: Kakošno tožbo imate zoper tega človeka? Ali, ker hudobneži niso vedili in Ti niso mogli očitati nobene krivice, reko: Ko bi hudodelnik ne bil, bi ti ga ne izdali. — Tak odgovor Tvojih sovražnikov j; mogel precej prepričati Pilata, da Te judje nimajo za kaj tožiti. Odgovori jim tedaj Pilat: Čemu ste mi vendar pripeljali tega človeka? Nato začeli so sovražniki Tvoji vsipati nabrane laži čez Te, o Jezus! rekoč: Našli smo ga, da zapeljuje naš narod, da brani davke dajati cesarju in pravi, da je on Kristus, kralj, in tako dela začenši od Galileje do sem. — O Je'.us! tožijo Te in hočejo umoriti, ker se delaš kralja. Ali Ti, Gospod! delal se nisi sam kralja, še bežal si in se skril, ko so Te hoteli drugi atoriti za kralja. Kaj ne pričujejo pa vse druge stvari, da Ti, o Jezus! si res vsemogočni Kralj? Le Tebi je pokorno morje, le Tebe se boji smert, pred Teboi beže bolezni, pred Teboj se tresejo še celó hudobni duhovi. Komu
so tedaj pokorne vse stvari? Mar ne svojemu Gospodu, svojemu zapovedovalcu, svojemu kralju? Kakor Te spoznajo vse stvari, ravno tako Te spoznam tudi jaz za svojega Kralja iu Gospoda. Ti me vladaš po svoji večni modrosti, mi pomagaš po svoji neskončni dobroti, me kaznuješ po očetovski ljubezni, vodiš me po svojih svetih zapovedih, plačuješ mi z nezmernimi dobrotami in varuješ me z božjo močjo. Ti, o Jezus! si moj kralj, Ti moj Bog! Bodi, o Jezus vekomaj češen in hvaljen! Amen.
Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Očetu i. t d.
Prosite za-me vsi svetniki i. t. d.
XXVI. Stopnjica.
Hvaljen bodi Jezns Kristus, in češena njegova pre-žalostna Mati Marija!
Jezusa ženo k Herodu, kteri ga sam kakor tudi njegovi častniki zaničujejo in osramote v belo oblečenega. Pomagaj mi. o Jezus! da se ne bojim nobene druge sodbe, kot le Tvoje.
Daljno premišljevanje.
Berž ko je zvedil Pilat, da si Ti, o Gospod! iz Galileje, toraj pod oblastjo Herodovo, poslal Te je zvezanega in vklenjenega k Herodu, ki je bil tudi prišel tiste dni iz Galileje v Jeruzalem. Herod pa, Tebe ugle-davši, se razveseli, misleč, da ga boš kratkočasil s kakimi čudeži; oprašuje Te z mnogimi besedami tako, da presliši, česar so Te tožili veliki duhovni in pismarji. In ker mu nočeš odgovoriti na nobeno vprašanje, dozdeva se mu, da se Ti ne zmeniš zanj, ker ne gledaš na veljavo ljudi, sosebno tistih, ki ne žele nič druzega, kakor pasti svojo nečimerno radovednost. Zato Te začne s svojimi vojščaki sramotiti in zaničevati ter Te zapove obleči v belo oblačilo, kakor kacega slaboumnega. Pa Ti, o Gospod! poznaš misli modrih tega sveta, da so prazne, in vjameš molče modre v njih zvijači. — O Jezus! na tej stopnjici mi kažeš, kako si se dal sramotiti, obleči v belo oblačilo in zaničevati tako, kakor bi bil neumen, ter me uč;š s tem, da ne smem gledati na nečimernost tega sveta, ne na sleparijo prevzetnjakov in na sladke besede zapeljivcev in goljufov, ampak da moram hoditi za Teboj tako, da zaničujem in zatajujem samega sebe, da se ne bojim druge sodbe, kot le Tvoje, da le Tebe poslušam, za Teboj voljno nosim svoj križ in tako tudi enkrat pridem za Teboj v nebesa. Amen.
Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Očetu i. t. d.
Prosite za me vsi svetniki i. t. d.
(Konec nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Somatologija. Obeta se slovenska somatologija za pripravnike. Dandanes, ko lažnjivi liberalizem po mnozih potih iše nravnost pri mladini zatreti, je treba posebno pri šolskih knjigah posebne paznosti, da se namesto primernega nauka ne trosi seme pohujšanja. Ako se že meni, da naj bi se tudi somatologija učila na preparan-dijah, je vendar resno preudariti da preparandija ni „kirurgija" in ostalo naj bi se terdo pri tem poduku, kar ga je pri učiteljstvu res potreba iz te tvarine. Še posebna pazljivost je potrebna pri slikah in podobeinah, da se vse nespodobno in nevarno opusti. Naj toraj „Matica" in zadevni gg. pisatelji res šolske knjige vravnajo tako, da bodo vsestransko služile ,,in aedificationem", in ne „in destruetionem", ter se nravno čutilo ne mori pri tacih, kt*»ri imajo pervo in naj veči dolžnost vplji-vatl na U, da se naš narod slovenski ne pači in ne mehkuž5, temuč da ostane čverst in nraven.
Dat ¿rme Leben nnd bittre Leiden unseres Hern Jesu Chriati und seiner heiligsten Mutter laria nebst den Geheimnissen des alten Bundes, nach den Gesichten der gottseligen Anna Kathar. Emmerich. To prelepo delo izhaja na novo pri Pustet-u v Regensburgu, v 20 zvezkih po 42 kr. a. v. in dobiva se vx katoliški bukvami. Na svitlem je dozdaj 6 zvezkov. Čez 60 izvirnih leso-reznih podob zaljša to delo; toda še vse drugač velika je notranja cena. V pregnanstvu živeči Limburški škof Peter Jožef o tem delu pravi med drugim, da ga pozdravlja z naj večim veseljem in vsim keršanskim družinam živo priporoča. Ravno o naših časih materijalizma in nejevere, pravi škof, ima täko delo dvojnato moč družine spodbujevati in k naj priserčniši zvezi z Bogom in s Cerkvijo navduševati. To branje vero vterja, ljubezen do Boga in detinsko zaupanje na njegovo vsemogočno varstvo in naj modrejši previdnost mogočno po-vikšuje. Sad za notranje življenje iz tega branja gre na resno prizadevanje po resnični pobožnosti. Yrsako verno serce po branji teh prikazni Jezusa Kristusa kakor prav pred seboj vidi, in žene ga velikrat v duhu s sv. Tomažem klicati: „Moj Gospod in moj Bog!"
Iz Ternovega, 10. vel. serp. (Slovenske cerkvene himne v knjižnici Leona XIII.) Zadnjič sem stavil v „Zg. Danici" predlog, naj bi slovenski romarji sv. Očetu poklonili cerkvene himne po marijivem gosp. Bilcu poslovenjene. Pa častitljivi patri kapucini iz Reke so me prehiteli, kajti predno so č. bralci ta nasvet brali, so bile g. Bilčeve himne že v Rimu. Preskerbel jih je pater Ljudovik, v Rim nesel jih je provincijal pater Avguštin. Tamkaj dal jih je krasno vezati in jih potem izročil dr. Černčič-n, kteri jih je 17. jul. podaril sv. Očetu. Sv. Oče so jih — kakor izvem iz zanesljivega vira, prav radostno sprejeli in se za-nie lepo zahvaliii. Občudovali so sv. Oče prestavljavčevo izurjenost in marljivost, in rekli, da hočejo to knjižicc varno hraniti v svoji bukvami.
Pristave k. Za to veselo sporočilo smo prav serčno hvaležni gosp. J. Sir., in pristavljeno bodi ob enem, da prav v kratkem se bodo omenjene gosp. Bilčeve h mue dobivale v katoliški bukvami, ker poslednji lističi s kazalom itd. so ravno zdaj natisnjeni. (V veliki naglici so bile namreč pole brez kazala poslane preč. P. Avguštinu na Reko.>	Vr.
Na Dobracevi v Žirovski fari je pogorela podružna cerkev sv. Lenarta, vsi trije zvonovi so poškodovani in se morajo preliti; končana ura je bila še le leto» nova in še ni bila plačana; zgorelo je cerkvene obleke za 400 gl.; samo oltarji so ostali. Zavarovani s;> bili vsi razun 4, se ve, da ne za toliko, kolikor je škode.
Naklo, 5. avg. (Iiulgarske zadeve.) O. Konštantiu Chaulande mi je pisal 16. julija z Odrina (Adrianopoia), ter prosil tisočkrat za zamero, da mi tako dolgo ni nič sporočil o poslanih ciborjih in tabernakeljnih. Vzrok molčanja je bil ta, da je naipred imel opravila dosti s kanonikom Hüppergerjem, kteri je kot superior milo-serdnic (usmiljenih Sester) Zagrebških kmalo po veliki noči došel v Odrin, da je tam poiskal pripravnega prostora za stanovanje sestram ter njihovo šoio. Potem je imel dosti misijonskih potov, n. pr. v Hlovdiv (Filipo-polje), kjer stanuje dosti onih zedinjenih Bolgarov, ki so v vstavu pri oo. misijonarjih se šolali, pokatoličili, ter so zdaj v deržavni službi kot spoštovani vradniki; pa ondi katoliškega svečenika bolgarskega obreda nimajo, toraj morajo tje hoditi zarad spovedi in pričesti misijonarji z Odrina. Po starodavni, sploh na izhodu veljavni navadi imajo kristjani po sedemkrat v letu k spovedi iti, kar so katoliški Bolgari v vstavu vestno spolnovali:
toraj opravljajo večkratno spoved tudi v deržavni službi, kar daje razkolnikom gotovo lep izgled in primér. Dalje se ondi končuje šolsko leto s koncem meseca junija, moral je skerbeti za pater za dostojen sklep, toraj je imel vaditi učence raznih govorov vsaj v kakih 6—8 jezikih; pripraviti vse potrebno za gledišče, kjer se navadno kaj igrá ter poje in gode, in imel je druge neogibne opravke se poverh tega. Zato toraj ni mogel popred pisati. Vse poslane reči so dosle srečno in nepoškodovane v Odrin; imenuje jih prelepe, ter so jih veseli očetje in bratje pa vsaka postaja, kamor koli so do zdaj že prišli tabernakeljni in ciborji. Devet krajev ima že v cerkvah poslano orodje, med temi — se vé da — misijonska kapela bolgarskega obreda, in še celó Carigraška srenja ima tabernakelj s ciborjem vred od slovenskih dobrotnikov. Dva sta odločena v Macedonijo, kjer biva zedinjeni škof Nil, ki je vlansko leto okoli 45 tisoč razkolnih ovčic za seboj potegnil v katoliško Cerkev; drugi tabernakeljni čakajo priložnosti, o kteri se bodo mogli odposlati, ker tam doli ni cest, kakor pri nas. Tisočkrat se zahvaluje ter blagoslova Božjega prosi ta misijonar vsim dobrotnikom in obeta, da se bode neprestano za-nje molilo.
Toliko v kratkem iz pisma, poslanega mi o naših darovih. Prednik Tomaž Brzeska je nekako sredi junija domú prišel ves utruden in bolan; zdaj je šel v toplice Isara, tje, kjer sva z o. Konštantinom že enkrat skupaj bila, ter je pokazal, da je prav dober kuhar; in tudi o. prednika je ravno on spremil, da bo tudi zanj po-skerbel, kar bo treba. Z Bogom! *)
Y Bohinjski Bistrici se je 6. avg. med 8. in 9. uro dopoldne zgodila prehuda nesreča, ki je dežela ne bo kmali pozabila. Ravno ko je bila namreč cerkev dozidana in se je imelo pričeti tesarsko delo, se je poderl cerkveni stolp, padel na obok, ki se je vderl, in pokopanih je bilo več ljudi, med njimi tudi gosp. kaplan Jan. Jerala, rojen 1836, posvečen 1862. Pokopani so bili 8. avg. 4 moški, 5 je bilo ranjenih živih, kaplan in en zidar še nista bila najdena. Cerkev je neki do srede razdjana; škode 40—50 tisoč. Znano je, s koliko pri-težnostjo je ubogi gosp. župnik denar nabiral, po tej nesreči pa je velik del truda uničen, — toda vse hujši je zguba ljudi pri tem. Dobrotljivi Bog, ki vé nesrečo v srečo oberniti, skaži duhovno in telesno pomoč gosp. župniku in srenji pri toliki nesreči; nagni pa tudi serca premožnih, da bi kteri prav z zdatno veliko pomočjo zmanjšali to silno nesrečo! Kacih 8 so dozdaj pokopali; tudi kaplana so mertvega dobili.
Ix Novomesta, 8. avgusta. Naznanil sem nedavno, da bodo Prečenski g. župnik obhajali svojo zlato mašo. To se je zgodilo 31. jul, na sv. Ignacija dan. Mnogo ljudstva se je napotilo tjekaj, in vozovi so drug za drugim derčali v Prečino. Tukaj je bilo vse praznično. Iz stolpa so vihrale zastave, ravno tako na farovžu in na Šoli. Trije slavoloki so bili postavljeni: farnemu očetu, dušnemu pastirju in prijatelju otrók. O poli desetih se je zlatomašniku poklonil občinski zastop, in šolarji so tudi prišli naznanit svoja nežna čutila. Krog zlatomaš-nika se je zbirala prečastita duhovščina. Ob desetih za-gromi iz možnarjev, zvonovi milo zapojó in nemudoma se dvigne procesija iz farovža v cerkev: deklice v beli obleki z venci na glavi so bile na čelu, potem dolga versta duhovnikov, njih 19, dva pa sta bila na pevskem koru. Krepko so g. zlatomašnik korakali, ni jim bilo treba opirati se na umetno izdelano palico, ki so jim jo bili poklonili njihovi čč. gg. kaplanje. Veršili so se
*) Odg Zbirke zadevne bo treba prej ko prej poslati.
Vred.
navadni obredi. Pridiga je bila med mašo. Preč. gosp. kanonik Frank so v čverstem govoru razložili, kaj je duhovnik za kerščansko ljudstvo. Čestitali so g. zlatomašniku in faranom za njihovo današnjo srečo, ker zlata maša je le posebna milost Božja dotičnemu gospodu in faranom. Vsakdo pričujočih je čudeč poslušal^g. zlato-mašnika tako lepo in mirno pevati sv. mašo. Četert na eno je bilo sv. opravilo končano. Spremili smo zopet g. očeta pred duhovsko hišo, kjer so nam še enkrat podelili zlato-mašniški blagoslov. Potem so zbrali vse svoje svate k skupnemu obedu, pri kterem je vladalo prav serčno in neprisiljeno veselje. Marsiktera ginljiva napitnica se je slišala. Tudi deklice so prišle zapet zlatomašniku slavnostno pesem. Šestletni deček njihove so-rodovine je deklamoval prav ginljivo mali slavospev in tudi njegova štiriletna sestrica je povedala svoje vošilce. Posebno pa so povzdigovali celo slavnost štirje gg. pevci iz Novomesta. Pri sv. maši so peli Wittov „Veni Creator", in Hallerjevo „Missa sexta", Nedvedov „Bone Jesu", Wittov „Perfice" itd. — Pri mizi pa so neutrudljivo prepevali krasne slovenske pesmi. Pozabiti ne smemo lepe slavnostne pesmi Smiheljskega učitelja g. Novaka (prej v Prečini), ktera tukaj nasleduje :
Za zlato mašo g. Bačnika.
Kaj se danes tak raduje Duhovnija Prečniška? Kaki praznik se goduje, Kaj slovesnost znači ta? Glejte, župnik vaš častiti Zlato mašo dan's pojó, Dar skrivnosti, vékoviti,
V	blagor nam obhajajo.
Danes ravno je minilo Leto petdeseto že, Kar se pervič jim zgodilo
V	posvečeni roki je, Da iz kruha ino vina Nam postalo res telo Sam'ga božjega je Sina, Če ga prav ne vid' oko.
Nisi fara doživela Take znamenitosti, Take sreče ne imela, Take ne slovesnosti; Da tvoj župnik bi kateri Zlato sveto mašo pel; To le redko se primeri, To za nas je dan vesél!
O farán, le slavo pevaj Troiedinemu Bogu, Tudi hvalo razodevaj Dan's očetu ljubemu, Ker so toljko let prebili Za tvoj dušni blagor že; Neprenéhoma delili Zakramente ti sveté.
Mi pa tukaj skupaj zbrani Povzdignimo serčni glas: Oče večni naj ohrani, Zlatomašnik, zdravih Vas Mnogo lét še v sreče cveti,
V	vedni zadovoljnosti, In po smerti raj presveti Naj Vam enkrat podeli!
Na Tersatn, Marije Snežnice dan. (Iz oseb. pisma: Porcijunkula. Križevi poti. Škof Posilovič.) Tudi pri nas se je odpuBtkov o Porcijunkuli mnogo naroda vde-ležilo. Pravil mi je župnik iz naše okolice, kteri že 20 lčt hodi nam pomagat spovedovati o tacih priložnostih, da se ne spominja, da bi toliko ljudi bilo o Porcijunkuli. Naša, tudi po Kranjskem, zlasti po Notranjskem znana romarska cerkev Matere Božje se lepo popravlja znotraj in zunaj. Na Svecnico smo slovesno blagoslovili novi lepi iz Beča naročeni križev pot, kterega tudi Her-vatje kaj radi molijo. Na Hervaškem v našem kraju ni povsod križevih potov po župnih cerkvah, kakor — hvala Bogu — po Kranjskem; na Reki je samo pri oo. kapucinih, a v župni cerkvi, kjer je „Capitulum Colle-giatum", ga ni. Upajmo, da bode tudi v tem oziru bolje. Milgsp. škof dr. Juraj Posilovic, ki nam tudi v resnici izverstne „korizmene in druge poslanice" (postne past. liste) pošiljajo, so vneti viši pastir. Bile so lani v našem samostanu in v semenišu v Senju duhovne vaje, tako tudi letos v Gospiču (v Granici) in v Senju. Tudi so bili v nekterih krajih misijoni, kterih se je narod obilno vdeležil; vodili so jih čč. oo. jezuiti iz Dalmacije. — Sv. leto pri nas, hvala Bogu! zares lep sad rodi, Bog daj, da bi tudi stanovitni ostali v dobrem!
Pod Gavnom, 17. mal. serp. (Dalje ) Eden naj ime-nitnejših in naj dragocenejših spominkov naše sv. vere so tedaj v Rimu betlehemske jaslice. One so živa, jasna, neoveržljiva priča resnice, kteri ugovarjati nikdo ne more. Kogar jaslice, v ktere jo nekdaj Devica samega Sinu Božjega položila, ne ganejo, za tega ni več veliko upanja. One morajo ganiti vsako serce, ako ima le količkaj še keršanskega občutka. Ni čuda, da tedaj pred takim sv. spominkom kolena svoje pripogibljejo grofi in knezi, ljudje visocega in nizkega stanu, bogati in ubogi, učeni in priprosti ter enako nekdanjim pastircem in trem kraljem Detetu Božjemu, kakor bi v jaslicah še ležalo, donašajo darove ljubezni, molitve, ponižnosti! Vidijo se pod glavnim altarjem, nekoliko pod zemljo. Pred jaslicami, zunaj stoji klop, na kteri je tablica s prelepo molitvijo Božjemu Detetu na čast, obdarovano
z velikimi odpustki.
Razun sv. jaslic vidi ae v tej baziliki toliko lepega in imenitnega, da ni mogoče dopovedati, skor presega človeško moč. Omenim naj le čudoviti tabernakelj v Btranski kapeli. Podoben je sam na sebi mali lični kapelici, in je ves iz pozlačenega brona. Derže ga štirje prekrasni angeli. Šel sem nekterikrat okoli njega, pa se ga vendar nisem mogel nagledati. Ko klečim pred svetimi jaslicami, vidim, da gre nek duhoven ravno proti tabernakeljnu s štolo. Radoveden se ozrem, kako pojde nek k Najsvetejšemu, in kmalu opazujem, kako stopa po visocih marmornatih stopnjicah naravnost pred vrata tabernakelj nove. Vzame Najsvetejše in nese v sprevodu po cerkvi. Od tam obernem stopnje še nekoliko proti druzemu koncu prostorne bazilike, občudovaje zdaj krasni tlak, zdaj granitne stebre, zdaj velikanske marmornate podobe na desno in levo. Kakor vsak, ločil sem se nezrečeno težko od te bazilike. Marija Devica vlekla me je vedno še nazaj. Pokleknem toraj še enkrat, pozdravim Marijo, ki tu kraljuje in jaslice svojega Sinka varuje, in ves zamišljen in z ginjenim sercem podam se dalje. — Kam bi jo pa zdaj obernili? Se poprašu-jemo eden druzega.
Od Marije Snežnice oberne se romar navadno k bližnjemu sv. Janezu v Lateranu, ako ga poprej ni že obiskal. Že zunanji velikanski spominki in orjaške podobe svetnikov nad fasado, mu povedč da tu mora biti tudi nekaj posebnega. In res — kolosalna fasada, prostorno predcerkvišče, in velikanske vrata osupnejo člo-
veka že na pervi pogled. Ko se pa v cerkev stopi, godi se človeku, kakor v oni sv. Petra, to je, ne vč, kam bi se obernil in kaj bi gledal. Kar se vsega tu vidi in kaže, je nepopisijivo. Omenim naj le, kar je najbolj važnega. Tukaj kaže se miza, na kteri je sv. Peter sv. mašo obhajal, in hranite se v glavnem altarju glavi aposteljnov Petra in Pavla. Ali zraven predrazih teh svetinj kaže in hrani se v tej cerkvi še druga preime-nitna in blaga, in ta je miza zadnje večerje! Miza, na kteri je Kristus postavil sv. R. Telo. Oh, češčena in hvaljena bodi vselej Božja previdnost! Koliko let je že preteklo v večnost, odkar so se na tej mizi godile ne-zrečene skrivnosti; in vendar se ona še hrani v jasen in očiten dokaz za resnico sv. vere, v prepričanje vsem ljudem in v živo, ojstro pridigo terdovratnemu, nespo-kornemu grešniku!
Glas iz raikolinstva. Razkolni gornje-karlovški vla-dika Teofan Živkovič se je silno zjezil nad prizadevanjem zediniti razkolne gerke s katoliško Cerkvijo. Dal je na svitlo nekak pastirski list do svojih ovčic, v kterem zagotavlja, da prej se bo zrušila gora Velebit, reka Lika usahnila, Karlovec prišel na mesto Reke in Reka na mesto Karlovca itd., kakor pa da bi „pravoslavni serbski narod njegovega mesta" (mestica Plaški) spremenil svojo vero. Med drugim se grozi nad tem, da bi razkolniki morali začeti drugač križ delati, drugač otroke kerševati, da bi ne smeli 8 kerševanjem ob enem otrčk birmati, da bi se ne mogli svečeniki več ženiti, da bi morali drugač službo božjo opravljati, v cerkvi namesto narodnega petja orgije imeti; da bi se ne pozdravljali več: „Hristos vaskres", „Hristos se rodi", „pomoz Bog"; ampak drugač: „Hvaljen bodi Jezus in Marija" itd. — Toda vse take reči, ki ne tičejo verskega bistva, imajo tudi z Rimom zedinjeni gerki (unijati) in živa duša jim tega ne kali, kar je pa svitli vladika Živkovič ili zaboravio, ili neče da znade. Leon XIII so poslednji čas zadosti jasno pokazali, da 80 voljni ločencem vse nebistveno pustiti, samo da bistvene resnice verujejo in se s papežem zedinijo. Za resnico razkolništva med vsim zabavljivim pisanjem ne nahajamo ne enega stalnega dokaza, ker tudi nobenega ni. Brezumno pa je oponašanje tole: Kaj tedaj? da naši cerkvi ne bode več poglavar sam Gospod in Zveličar naš Jezus Kristus ...; ampak umerljiv človek, ki je v grehu spočet, in ga je v grehu rodila njegova mati, kakor mene." Tu se zopet vidi, da svitli gospod vladika sv. pisma o postavljanji Jezusove Cerkve ne poznd ali pa velikoveČ poznati neče.
Naj tedaj vladika Teofan Živkovič le večkrat piše enake vertoglave pastirske liste; to ravno utegne mislečim Slovenom pomagati k spreobernjenju več kot mnogi drugi nauki.
Študent na počitnicah.
Neizrečeno dobro dč vsi soseski, ako vidi, da so mladi učenci, ki pridejo iz šol na počitnice, pametni, tihi, modri, spodobni v svojem obnašanji.
L. 1880, 20. sveč., je na Tirolskem umerla č. g. Frančiška Mugg. „St. Francisci Glocklein" št. 9. ima nekaj prav lepih čertic iz njegovega silno spodbudnega življenja. Študiral je tako rad, da se je jokal, ko je izdelal začetne šole, češ, da zanaprej se mu ne bo več učiti, in prosil je mater, naj ga dajejo dalje v šole. Pride tedaj 1. 1821 v gimnazijo v Inomost in tam se je soznanil z Vinkom Gasserjem, ki je nedavno ko bri-ksenški škof umeri. O neki priliki 1. 1825 molita oba dijaka pred podobo žalostne Matere Božje na pokopa-
lišu. Slnčai no pride neka gospd in videč, s koliko gorečnostjo mladenča molita, je navdušena zaklicala Gas-serju: „O gospod, iz Va» bo gotovo kaj velikega."
V	njegovem dnevniku od leta 1832 se bere med drugim to le: „Po milosti Božji je bilo versko čutilo zgodaj v meni zbujeno. Z ginljivostjo se spominjam dni svojega detinstva, ko sem tako rad molil in se skrival, da bi nespazovan molil."
V	njegovem dnevnem redu za počitnice med tistimi leti, ko je bil v bogoslovji, se bere petkrat na dan po pol ure odločene — zdaj za besedno, zdaj za premiš-Ijevavno molitev.
Molil je za vse pomoči potrebne vesoljnega sveta. Ta misel je zares izverstna! Kdo ve, kako neštevilnim je e tem izprosi spoznanje, spreobernjenje, zveličanje.
Križev pot je molil vsak dan in molitev ter premišljevanja v ta namen je sam zložil.
Zdi se, da sploh življenje milosti je bil s stanovitno molitvijo o tistem času v sebi tako vterdil, da ga strasti, ko so se jele buditi, niso mogle premagati, in venetno je, da vse svoje žive dni ni storil nobenega hudega greha.
Razgled po »vetu.
Deželni zbori so sklicani, in sicer: Dalmatinski 22. kim.; isterski in goriški 23.; tirolski 27.; gališki in štiraki 14.; kranjski in drugi 24. kim.
Avstrijansko-Prusko. Časniki poročajo o prijaznem shodu avstrijanskega in pruskega cesarja v Gastein-u. Eni menijo, da ta shod ima polišk pomen, drugi, da ne.
Sandviski kralj Kalaklava (eni pišejo Kalakava) popotva po Evropi in je prišel tudi na Dunaj. Škoda, da so sicer dobrovoljnega moža vjeli framasoni v svoje temne mreže.
Poljski ncitelji in Leon XIII. Pred nekimi tedni je v Krakovera na avstrijan-kem Poljskem imelo shod 15Ó0 učiteljev in učiteljic. Zborovanja so se vselej pričele s sveto mašo in sv. Oče so jim po milgsp. Dunajevskem poslali apostol j ski blagoslov. Za to posebno dobroto in prijaznost sv. Očeta se je shod zahvalil s telegramom, ki gg. učiteljem in učiteljicam dela posebno čast. Glasi se: „Pedagogiška (pripravniška) družba v Galiciji, zbrana v Krakovem, ko je po Krakovskem škofu prejela apo-stoljski blagoslov sv. Očeta, pošilja naj bolj živo zahvalo in na kolenih pred Nj. Svetostjo naznanja občutke naj globokejšega spoštovanja in svoje detinske pokoršine do apostoljskega Sedeža." — To je res prelép izgled naših bratov Poljcev, ki naj ga posnemaju tudi drugi Slovani in posebej Slovenci.
Rimsko. Sv. Oče so v zadnjem konzistoriju med drugimi za dunajskega nadškofa določili benediktinskega opata Celestina Ganglbauer a v Kremsmünstru, in vsta-novili cerkveno vlado v Bosni in Ercegovini. (Za nadškofa v Serajevem je odločen zagrebški vseučilišni profesor preč. g. dr. Stadler.) V nagovoru so sv. Oče po resnici razložili pošastno počenjanje zoper merliča Pija IX v noči 13. jul, in so te skrunjenja britko obžalovali ter slovesno in z vso močjo protestirali zoper tako ža-Ijenje časti rimskega papeža; razkazali so iz teh dogodb, da v Rimu za papeža ni ne svobode in ne varnosti. Pohvalili pa so vdanost in zvestobo Rimljanov do papeža. (Ravno tisto noč se je bilo pokazalo, da Rimljani so tako vdani papežu, kakor so bili poprej; rogovileži so tujci ali pa od tujcev najeti hudobneži brez vere in vesti) O novem dunajskem nadškofu bodi opomnjeno,
da je bil rojen v Tbaustetten-u na gornjem Avstrijan-skem 1. 1817, duhoven posvečen 1843.
Papeževa enciklika in Rusija. Časniki naznanjajo veselo novico, da grof Ignatiev je dovolil, da papeževa enciklika o ss. Cirilu in Metodu se je brala in oklicala po vsih cerkvah na Ruskem v jeziku sleherne okrajine. Od 17 lét je to pervi pot, da se na Ruskem smé okli-cevati papeževa enciklika. — Kaj bode k temu rekel hervaški razkolni vladika Teofan Živkovič v mesticu Plaškem, ki je undan tako hudo pisal zoper zedinovanje razkolni ko v s katoliško Cerkvijo? Naj popravi to krivico s tem, da ukaže čitati Leonovo enciklico o ss. Cirilu in Metodu po vsih cerkvah svoje episkopije. Morebiti se tudi njegove svitlosti potem mili Bog usmili in ga pripelje k edinosti, za ktero je Jezus molil po zadnji večerji gredé čez potok Cedron na vert Getzemani.
Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden:
15. vel. serpana. Veliki Šmaren. — 16. Sv. Rok. - 17. S. Liberat. — 18. S. Helena. — 19. S. Ljudovik šk. — 20. S. Bernard. — 21. Enajsta nedelja po Bink. S. Joahim.
Zahvale:
St. 69. Ker so moja ljuba na smert bolna mati na priprošnjo Naše lj. Gospe presv. Serca popolnoma ozdraveli, se čutim primorano to veliko milost z naj veči hvaležnostjo v „Danici" razglasiti.
V	Novomestu.	R. R.
St. 70. Tako hudo in nevarno sem bil na očeh zbolel, da sem bil ob vse upanje še kterikrat viditi. Obernil sem se v toliki nevarnosti k Naši ljubi Gospej presv. Serca za pomoč, in ko mi poprej zdravila niso pomagale, sem že po pervi 9dnevnici spoznal očitno njeno pomoč, po več 9dnevnicah pa sem že skor popolnoma zdrav. Priporočam se še v nadaljno molitev in rečem: Vsi. ki ste v hudih potrebah, pri Jezusovem in Marij inem Sercu pomoči išite. Bodi večna hvala Bogu in Mariji!
V	Ljubljani, mesca avgusta.	M. V.
St 71. Prosim, po obljubi v „Zg. Dan." naznaniti zahvalo N. lj. G. presv. Serca. Roka me je hudo bolela, ker sena si bila kite in žile nategnila; zdihovala sem k Mariji in v malo dneh je bila roka popolnoma dobra, ter moram spoznati, da le Marija zamore tako hitro po-magati.	p.
V molitev priporočeni:
Oseba za milost v dušni zadevi. — Neka prav važna zadeva, da se izide v blagor človeštva. — Dve deklini, da bi bili obvarovani razuzdanosti. — Keršenica, da bi prišla do svoje pravice. — Za dosego nekega namena. — Duhoven na Primorskem, ud bratovšine N. lj. G. presv. Serca, že mnogo lčt bolehen, za zdravje, ako je B. sv. volja. Usliš. se razgl. — Žena serčno priporoča za spreobernjenje moža, ki je sovražnik cerkve in drugim napakam vdan. — Bogat mož priporočen v Jezusovo in Marijino Serce za usmiljenje do neke posebne potrebe. — Deklico mati prav živo priporoča v gorečo molitev, da bi ji Bog na priprošnje N. lj. G. in sv. Jožefa podelil ljubo zdravje, če je Njegova sv. volja; enako priporoča tudi svojega moža, da bi se spreobernil. Zahvalo, ako bo uslišana, hoče naznaniti. — Že deveti
mesec bolni, posebno hudo na nogi. — Vdova že 14 lčt na nogi bolna. — Pri izvoljenji stanu omahljiva oseba, da bi po Božji voiji si stan izvolila. — Dve družini v prepiru za pomirjenje. — Pravda, da bi pravično iztekla. — Mati priporoča šestero otrčk, da bi v miru in ▼ Božjem strahu živeli in za mater skerbeli.
Zlate zerna za vsaki dan mesca.
15.	vel. serp. Ogenj, s kterim se um razsvetljuje in volja vžiga, je molitev, zlasti znotranja.
16.	Ko drugim njih voljo spolnimo, moramo imeti namen, spolniti Božjo voljo.
17.	Svet je krivičen sodnik: vedno izgovarja svoje prijatle; s prijatli Božjimi pa dela gerdo, kar le more.
18.	Kadar stan voliš, misli si, kako bi volil, ako bi bilo to za zadnje leta tvojega življenja.
19.	Vsak dan se moramo čisto gotovo premagovati in premagati, ker Čisto gotovo je to potrebno k našemu zveličanju.
20.	Vdajmo se Bogu, blagru bližnjega in delu za svoje zveličanje brez prideržka, drugo bo Bog oskerbel.
Listek m raznoterosti.
Presveto Marijino Ime.
O sladko Ime Marije, Si češeno Večni čas! Vir si moje Poezije, Melodije Sladki glas.
Koljlcorkrat Jaz mislim na-Te, Koljborkrat Zakličem Te; Čut ljubezni, Iskre zlate, Mati, za Te, Vžge serce.
Spevanje Vse moje časno Ti, Marija, Posvetim. Ime Tvoje Milo krasno, V raju glasno Naj slavim!
Radoslav.
Razstava ljubljanske bratovšine sv. Rešnjega Telesa
je imela dokaj prelepe in drage robe ter je prekosila razstave presnjih let. O svojem času pride razkaz.
Poskušnja za Frančiškanski pevski kor bode 12. sept. t. 1. ob 10 zjutraj. Učenci od 10.-14. leta, kteri žele tukaj hrano zastonj imeti, naj se oglase imenovani dan pri podpisanem, da se poskusijo za petje. (Jemali se bodo namreč taki, ki so za petje, v brezplačno hrano, ki jim bo tudi zboljšana.) Gledalo se bo posebno na čisti posluh. Verh tega je tudi želeti, da bi učenci vsaj note vijolinskega ključa poznali, potem polovični iu celi ton navzgori in navzdoli zadeli. Tudi učenci, kteri so letos hrano zastonj imeli pa na koru ie niso peli, morajo se tej preskušnji podvreči.
P. Angelih Hribar.
251etniC0 V Dolu bodo obhajali 25. avg. 1881 naslednji gg. duhovni, sošolci, 1. 1856 posvečeni:
1.	De beljak Janez, župnik v Preddvoru;
2.	Gostiša Janez, kurat na gradu Ljubljanskem;
3.	Jarc Jernej, župnik v Dolu;
4.	Lukanec Jožef, duhovni pastir v Suhorji;
5.	Mali Nace, kurat v Ribnem;
6.	Mežnarec Anton, dekan v Kranji;
7.	Oblak Janez, dekan v Cirknici;
8.	Oblak Janez, župnik pri sv. Heleni;
9.	Pleš k o Fr., beneficijat na Verhpolji;
10.	S a rec Andrej, administrator na Gojzdu;
11.	Zorman Anton, župnik v Nevljab.
V	druzih škofijah posvečeni in sošolci, pa oo. Patri sošolci:
12.	Aleš Anton, dekan v Semiču;
13.	Pri božič Janez, vojaški duhoven v Ljubljani;
14.	Cibašek Janez, župnik pri sv. Vidu pri Cirknici;
15.	P. Gotfrid Hlebec, vikarij v Brežicah;
16.	P. Ciril Simončič, vikarij v Jaški na Hervaškem, in še
17.	P. Štefan Senica, kapucin v Chicagi v Ameriki.
Op. Povabljeni so vsi, razun P. Štefana Senica.
Zbirka slovenskih masnih pesem v čast slovanskima apost. Ciriln in Metodu. V spomin 5. jul. 1881 sostavil in zložil za sopran, alt, tenor in bas P. Angelik Hribar. Tisk Blaznikovih naslednikov. V lepem tisku na 6 polah je 49 raznih napevov veči del za vse dele sv. maše. Cena 1 gl. 50 sld. (po pošti 5 sld. več). Naročuje se v Blaznikovi tiskarni. — Naj bodo prav živo priporočene.
Zamurki Alojzija Fatina in Terezin3, ki ste bile v ljubljanskem uršulinskem samostanu skozi veliko let gojene, nedavno pa ste prestopile v samostan usmiljenih Sester v Zagrebu, bodete z mnogimi drugimi novinkami v praznik Marijinega vnebovzetja preoblečeni in hočete ko usmiljeni Sestri služiti Bogu in terpečemu svojemu bližnjemu. Bog daj svoj sveti blagoslov!
Bohinska Bistrica, 4. vel. serp. Dobro je došlo spet 22 gl., katere ste mi kot Danično zbirko za našo cerkev poslati blagovolili. Prijetna dolžnost mi je, se Vam in dobrotnikom kar naj lepše zahvaliti z resničnim vo-šilom, naj Bog obilno vse poverne.
J. Mesar, župnik.
V	Mariborskem malem semenišu je bilo ob koncu preteklega šolskega leta 41 dijakov. Izmed teh jih je 11 zveršilo izvcrstno, vsi drugi dobro. Dva bivši osmo-šolca gresta v bogoslovje; na novo bodeta v napravo sprejeta samo dva letos. („Si. G.")
Na Goriški gimnaziji je bilo 323 učencev katoličanov, 5 protestantov in 8 judov; po narodu 164 Slovencev, 125 Italijanov, 47 Nemcev. Spis v programu zadeva starodavni Oglej in ima obris nekdanjega in sedanjega mesta. Tedaj vender praktično tvarino; ne kakor je pogosto Šega nove dobe: kaj nekoristnega ali še raji spotikljivega za mladino, če se da sejavcu lju-like kaj enacega iztakniti ali stlačiti!
Napis v dunajski nadstolnici sv. Štefana. P. Fride-ricus Jellensiz Carniolus Labacensis vir ampli pectoris et solidae virtutis, 11 annis in cathedrali d. .M^phani verba fecit*); pestis et obsidionis tempore concionator populum solatus est. Semel iterumque pilam tormenta-riam columnae, cui pulpitum adhaeret, et vicino muro impactum sub ipsa concione, in laetum auditorubus prae-sagium vertit. Statim a morte sua Madriti in Hispania cuidam sacerdoti apparens se coelo jam receptum scripto Lestatus est. Quinquenni puero praedixit, eum fore ali-quando sua in cathedra successorem. Obiit anno 1690 aet. suae 62.
P. Franciscus Faickart, Austr. Vienn.... „Vir hic est, cui etiamnum quinquenni puero P. Jellenschiz d. Stephani exedram praedixit.'- Obiit Vienne 25/5. 1752, aet. suae 69.
*) Docimus post Petrum Canisium.
Poslovenjeno:
P. Miroslav JelenšiČ, Kranjec, mož obširnih pers in stanovitne čednosti, 11 lčt v stolnici sv. Štefana govornik, je bil ob času kuge in obsedanja kakor pridigar tolažnik ljudstva. Enekrati je med samo pridigo topovska krogla udarila v steber, kteremu je prizidana lčca, in obtičala je v bližnjem zidu; on pa je to poslušavcem vedil oberniti v znamnje radosti. Precej po svoji smerti v Msdridu na Spanjskem ee je prikazal in s pismom pričal, da je že v nebesa vzet. Petletnemu dečku je napovedoval, da bo on svoj dan naslednik pridigarski na tej leči. Umeri 1. 1690, svojih dni v 62. letu.
P. Frančišk Peickart, dunajski Avstrijan.... „Ta mož ravno je tisti, kteremu öletnemu dečku jev P. JelenšiČ prerokoval, da bo jpridigar na leči sv. Štefana. Umeri na Dunaju 25/5. 1 <52, v 69. 1. svoje starosti.
Poštne hraniloice se imajo napraviti pri mnozih poštah, kterih središe bo na Dunaju. Za vložbe se bo dajalo po 3 odstotke. To reč razlaga knjižica: „Ein Vorschlag zur praktischen Einrichtung der Postkassen in Oesterreich", spisal Camillo Hell 1881: „Wien, II., Miesbachgasse 9. Selbstverlag."
Pervi pogreb češkega romarja o Ciril Metodovi slovesnosti je bil te dni v Hotčboru, kakor naznanuje „Blahovčst". Umeri je namreč č. g. Jan. Doležal, mnogo-zaslužen mož, za kar je imel naslov „osobni dekan". Zbolel je bil že na potu; vendar mu je bilo toliko odleglo, da je opravil romanje in tudi doma še 17. in 18. jul. svojim ovčicam maševal, že 21. pa je dušo Bogu izročil. Naj se ga spominjajo posebno tudi slovenski soromarji in drugi katoličani. „Blahovčst" pristavlja, da ranjki je bil vedno prav goreč delavec v vinogradu Gospodovem, mož molitve, ktera je bila njegovo edino tolažilo v vsih križih. Vselej ga je bilo viditi s posebno pobožnostjo pri duhovnih vajah, in tudi svojim vernikom je oskerbel sv. misijon. R. I. P.
Romanje dobro porabljeno. V Behini na Češkem je letošnjo Porcijunkulo eden bivših romarjev pridigal to-le tvarino: „Obiskanje Porcijunkule v Assisu o romanji v Rim."
V	Pragi se je do 100 novincev oglasilo za bogoslovje. (Ker je gotovo, da se jih toliko ne bo moglo sprejeti, naj bi nekteri prišli v naše primorske kraje, v Terst, Poreč itd. „Blahovčst" n. pr. bi prav storil, ako bi to češkim prosivcem svetoval. „Slovan povsod brate ima.")
V	Rimu je najeto framasonsko-liberalno razsajanje postalo popolnoma satansko. Na taboru 7. t. m. so kričali zoper zagotovila, ki jih še ima vstava v prid ka-toličanstva in papeža, dasiravno le bolj na papirji. Resolucijo, da naj ie zagotovila odpravijo, je vlada odver-nila, ker je shod razrešila. Obsedeni so nato žugali Vatikan napasti Pravi pa „Osservatore Romano", da sočutje zedinja vlado in skrivne družbe; po tem takem je reč do verhunca prikipela in evropejske vlade imajo dolžnost poskerbeti za varnost papeža in katoličanov; če ne, se utegne kaka strahota zgoditi, kakoršno bi svet prepozno obžaloval.
Duhovske spremembe.
Y Poreško.Poljski škofiji: Č. g. Juri Tomažič, župnik pri sv. Martinu v Vetvi, se podi v pokoj. — C. g. Dominik Pindulič, novomašnik, gre za koop. k sv. Vin-cenciju. — č. g. Mih. Ciceran je imenovan župnik v Pomeru. — Konzistorijalna svetovavca sta postala preč. gg.: Al. Midelin, častni kan , prošt itd. v Rubinu in Jan. Vesnaver, častni kan. itd. v Montani. — Častna konzist. svetovavca pa preč. gg.: Fr. D' Elia in Ant. Vlašic. — Č. g. Janez Rožič, koop. pri sv. Vinc., je postal župnik pri sv. Janezu v Sterni. — Umeri je č. o. Štefan a Vi-cetia, vikar v samostanu sv. Frančiška v Rubinu. R. I. P.
Iz Boh. Bistrice. Kaplana in enega zidarja so našli 9. t. m. ob 4 popoldne in so ju v sredo pokopali. Zdravniki so po preiskovanji previdili, da smert je bila pri gosp. Jeralu nagla, kar v trenutku. Bog mu daj večni
mir.
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: Po č. g. župniku Antonu Potočniku 5 g'. — Č. g. Jernej Jarc 2 gl. — Neimenovan gospod 1 gl.
Za pogorelce v KneŽaku: Pn. gosp. sem. vodja in kan. dr. A. Čebašek JO gl.
Za pogorelce v Zirovski fari: Pn. gosp. sem. vodja dr. A. Čebašek 6 gl.
Za pogorelce v Cerkljah: Pn. gosp. sem. vodja in kan. dr. A. Čebašek 6 gl. — Kat. Humar 2 gl.
Koledniku sv. Miklavža (za novo cerkev v Bohinjski Bistrici): Gosp. Tom. Pirnat 8 gl. — Iz hvaležnosti za doseženo drugo jabelko sv. Miklavža 3 gl. s priporočilom v molitev še za tretje.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Nekdo iz Vipavske Križke fare 10 gl.
Za opravo ubožnili farnih cerkev naše Škofije: Iz Planine pri Rakeku 26 gl. — Po č. g. župniku Fr. Ka-runu 14 gld. 25 sld. — Neimenovana 40 sld. — Po č. g. župniku J. Dolencu 1 gold. 20 sld. — Neimenovana 80 sld. — Gnja. M. Bosizio 1 gl. — Neimenovana 12 sld.
—	Gnja. Marija Elsner 1 gl. — Gnja. Terezina Elsner 1 gl. _ J. Kokalj 40 sld. — Po čč. gospeh Uršulina-ricah 13 gl. 72 sld. ^— Iz Černuč zopet 3 gld. 12 sld.
—	Iz Šenčurja pri Šmariji po preč. g. dekanu A. Drob-niču 21 gl. — Iz Dobrove pri Ljubljani 31 gl. 26 sld.
—	Gospa M. Gre^elj 1 gold. — Gospa Marija Krišper 1 gld. — Gospa Ana Samassa 1 gld. — Neimenovana 10 sld. — Gnja. Nepv Jeraj 1 gl. — Gospa Pole 1 gl.
Za sv. Očeta: Škofja Loka s čč. gg. duhovni po č. g. župniku 56 gl. 80 sld. — Fara Javorje pri Poljanah 14 gl. 64 sld. in dva manjši tol. po č. g. župniku.
—	Neimenovana 50 sld.
Za afrikanski misijon: Po č. g. župniku Fr. Bohincu: L. K., M. M. in P. M. 3 gl. — Nekdo iz Vipavske Kriške fare 10 gl.
Za Šole na Jutrovem: Neimen 50 sld.
Za sv. Detinstvo: Nekdo iz Vipavske Kriške^fare 10 gl. — Iz št. Ožbalda 1 gold. 50 sld. — Ana Smid 1 gl. za sv. leto. — Po č^ g. Fr. Mekincu 4 gl. — C. g. Karol Čigon, kaplan v Černičah, 3 gl. — Cveteroraz-redna šola v Novomestu, proseč v sv. letu za razširjanje Božjega kraljestva, 3 gold. po č. P. Metodiju Poljan-šeku. — Neimen. 70 sld.
Za naj potrebnisi misijone: Neimen. 50 sld.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. Božid. Kelemina v Š.: Oddali odpravništvu in upamo, da je vravnano. — G. KI.: Za pošiljatev iskrena hvala; bode se zredoma nadaljevalo.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.