P o Starina plačana. Štev. 23. Upravolitvo »Domovina« vAjubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", «o«fe «6. Vetofo. 72 tzha^ »sate leteli, i-udijb^ uicea Uižnica Ljubija 3Taročni. 15" oeioioum »■« Za izenačenje neposrednih davkov Naša Narodna skupščina dela. V dogled-nem času bomo imeli celo vrsto važnih in koristnih novih zakonov, tako zakon o kmetijskih posojilih, Invalidski zakon, zakon o državni obrtni banki in druge. Tudi izenačenje davkov se pripravlja in se proučujejo sedaj pripombe gospodarskih činiteljev na fcadevni izdelani načrt. Izenačenje neposrednih davkov po vsej državi bo odpravilo davčne krivice, ki so se tako zlorabljale od strank, ki jim je red v državi trn v peti. Vsi vemo, da so danes davki po pokrajinah tako različni zaradi tega, ker se plačujejo v raznih pokrajinah po njihovih predprevratnih starih predpisih. Tako plačujemo Slovenci razmeroma večje davke kakor Hrvati in Srbi, ki imajo milejše predpise. Vendar je seveda laž, da n. pr. Srbi plačujejo prav neznatne davke, kar se čuje pogostokrat na deželi od ljudi, ki so jih iz hudobne demagogije nalagali klerikalci, dasi so baš ti največ krivi, da so se pred leti davki povišali in da še danes nimamo Izenačenih jlavčnih bremen. Izenačenje davkov ne gre sicer tako hitro, ker Je za tak zakon potrebno najtemeljitejše delo, vendar bi že moralo biti danes izvršeno, ko bi baš klerikalci in njihovi zavezniki ne motili dela v Narodni skupščini in ne povzro čili toliko vladnih kriz izza prevrata zaradi praznih avtonomističnih in separatističnih teženj. Klerikalcem je bila vedno brezpomembna avtonomija prvo, a druge ljudstvu koristne in potrebne zadeve so puščali v ozadju. Saj je njihove časopisje skoro vedno pisarilo 'it o avtonomiji, zapostavljanju Slovencev, celo o republiki, o preganjanju vere in podobnem, kar je ali brezpomembno ali pa lažnivo, toda kdaj ste čuli, da bi klerikalci, ki tvorijo ogromno večino zastopstva Slovencev v Narodni skupščini, res z vso odločnostjo pritiskali na to, da se z izenačenjem davkov po vsej državi cnlpravi nepravična večja davčna obremenitev Slovencev? Sele slovenski demokrat dr. Žerjav, ki ne izgubi z vidika koristi Slovencev, je dosegel, da se je začelo z resnostjo oroučavati vprašanje davčnega izenačenja v vsej državi. Vlada Narodnega bloka t" tc delo tudi dovršila, ako ne nastopi kakšna ponovna vladna kriza, ki bi mogla zopet zavleči vso zadevo. Naša zahteva je, da se čimprej izvede davčno izenačenje, ki bo v mnogočem omililo dosedanje težke obremenitve, ki jih naš kmet občuti tem težje, ker l?ni ni bila baš ugodna letina. Zlasti je potrebno temeljite preureditve pobiranje dohodninskega davka. (Tu se dogaja največ krivic, kajti dogode se primeri, da plača včasih revnejši kmet ali obrtnik večjo dohodnino kakor bogatejši. [Temu je kriv samo sistem, kako se ta davek predpisuje. S takimi krivicami se opravičeno poraja nezadovoljnost, ki pa se krivično pbrača proti državi ali mogoče proti stran- kam v vladi. Ako se glavni zastopniki Slovencev v Narodni skupščini klerikalci ne pobrigajo resno za to, da se državne dajatve povsod izenačijo in se zadevni Predpisi zbolj-šajo, ali celo ovirajo tako delo, ne more biti drugače. Večino glasov je Slovenija vedno dala klerikalcem, zato se naj ne pritožuje, da se je za nas tako važna zadeva tako počasi reševala in da je šele sedanja vlada radikalov in samostojnih demokratov vzela to vprašanje resno v roke. Naša želja je, da obdrži sedanja vlada zadostno večino, ki bi ji omogočila, da se končno uredi z zakonom naše najperečejše vprašanje, ki težko zadeva vse slovensko gospodarstvo. Gibanje SDS v mariborski oblasti V četrtek 21. maja se je vršil občni zbor krajevne organizacije SDS. v Cankovi (Prekmurje). Za predsednika je bil izvoljen g. Janez Bagola, za podpredsednika župan g. Matija Kočar iz Skakovec. V nedeljo 24. maja se je vršil v Murski Soboti nad pričakovanje dobro obiskan občni zbor srezke organizacije, na katerem je zastopalo 42 delegatov vseh 10 obstoječih krajevnih organizacij in tudi vse kraje, kjer organizacije trenutno še ne obstojajo. Srezko organizacijo ljutomersko je zastopal njen podpredsednik g. Cmrekar iz Veržeja. Po podanih poročilih je bil izvoljen predsednikom srezke organizacije g. notar Anton Koder. O raznih gospodarskih in drugih vprašanjih sreza se je razvila obširna razprava ter so bile sprejete razne resolucije. Istega dne se je vršil tudi občni zbor srezke organizacije v Konjicah, ki je bil tudi jako dobro obiskan. Tudi tu so bile sklenjene razne resolucije in napravljen je bil tudi načrt za nadaljnjo iepo-polnitev organizacije v srezu. V Sladkem vrhu (srez Maribor levi breg) pa se je vršilo zborovanje tamošnje podružnice Samostojne strokovne delavske Unije, katero je bilo posvečeno izključno delavskim razmeram v tovarni ter so bili storjeni primerni sklepi. V sredo 27. maja se je vršil lepo obiskan občni zbor krajevne organizacije v Ormožu. V nedeljo 7. junija bo občni zbor krajevne organizacije v Ivanjkovcih, občni zbor srezke organizacije v Celju in ustanovitev organizacije v Lajteršpergu pri Mariboru. 20. in 21. junija pa se vrši redna letna skupščina oblastne organizacij« SDS., in sicer r soboto 20. junija ob 20. uri zbor delegatov, v nedeljo 21. junija dopoldne pa oblastni strankin zbor. Vse p. n. krajevne organizacije ter pover-jeništra opozarjamo na to, da dobijo te dni okrožnice t natančnimi navodili. Politični pregled V našem političnem življenju zadnje dni ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Delo se vrši v redu naprej. Skupščinski odbori razpravljajo o raznih zakonskih osnutkih, kakor o osnovnih šolah, o državni obrtni banki, o tisku. V Narodni skupščini pa se zaključuje debata o kmetijskih posojilih in bo ta zakon torej skoro stopil v veljavo. S tem zakonom pokazuje Narodni blok, da ne pozablja na naš najvažnejši in najštevilnejši stan v državi, to je kmetijski. Tako bo našemu kmetu s strani države pomagano v stiski, da bo lahko dobil ceneno posojilo, kadar ga bo potreboval. Radičevci se še vedno ponujajo radikalom, da bi jih vzeli v vlado. Te dni je ponovno sprejel Pašič Pavla Radiča ter se razgovarjal z njim. Kakor se zatrjuje, je Pavle Radič obljubil vse, kar je Pašič zahteval. Pašič je Pavla Radiča poslušal, a mu ni dal nikakega odgovora. Vidi se, da Pašič še ne zaupa radičevski spokoritvi. Hrvatsko časopisje že vedno bolj priznava, da bi bila mogoča koalicija radičevcev ne samo z radikali, temveč obenem s samostojnimi demokrati. Sicer pa je danes v tem pogledu položaj še nerazčiščen in je še vprašanje, kako, kdaj in pod kakšnimi pogoji bi mogli priti radičevci v vlado. Pri naših nemirnih sosedih Bolgarih Šc vedno ni miru. Preiskave hi aretacije v Sofiji se nadaljujejo in je bilo prijetih te dni, kakor se poroča, znova več sto osumljencev, ki da so baje v zvezi z atentatom v cerkvi Sv. Nedelje ter so pripravljali komunistični prevrat. Italijanska lira je zadnje tedne močno padala, kar se je spravljalo v zvezo s špekulacijo, deloma pa s slabim gospodarskim stanjem Italije. Cim pa je italijanski finančni minister De Štefani na seji poslanske zbornice v svojem ekspozeju izjavil med drugim, da dobi italijanska vlada ameriško posojilo v znesku 50 milijonov dolarjev, se je italijanska valuta močno popravila na vseh zunanjih borzah. Posojilo dobe italijanske novčanične banke ter ga uporabijo baš za zboljšanje valute. Seveda Še to posojilo naj-brže ni tako sigurno, kakor je to povedal finančni minister, in je verjetno, da je ta vest razširjena z namenom, da se za enkrat zaustavi padanje lire, ki je povzročalo že težke skrbi Italiji. Ker Nemčija ne kaže baš najmiroljubnejših namenov, je poslaniška konferenca sestavila razorožitveno noto, ki precej odločno zahteva od Nemčije, da .DOMOVINA« št. 23 t === Stran 2 = opusti oboroževanje. Nota bo nemški vladi dostavljena najbrž danes. Ruski boljševiki tudi ne mirujejo. Te dni je prišlo na Kitajskem do boljše viških izgredov, ki so jih zanetili boljševiški emisarji v Šan-gaju proti tujcem Japoncem in Evropejcem. Prišlo je do krvavih spopadov in do uničenja evropskih trgovin. V pristanišču zasidrane vojne ladje so dobile nalog, da izkrcajo mornarje za varstvo Evropejcev. Boljševiške iz-grednike podpira tudi kitajsko vojaštvo. Nemiri lahko zavzamejo resnejše oblike in dovedejo do odločnega posredovanja s strani evropskih držav. JEZICA PRI LJUBLJANI, V nedeljo 14. t. m. ob 4. uri popoldne ima tukajšnji Sokol veliko javno telovadbo na vrtu pri Jančetu v Stožicah. Sodeluje Sokol iz Št. Vida. Telovadni nastop bo izredno lep in nastopajo na njem vsi telovadni oddelki s popolnoma novimi točkami. Razen vaj članov v skupinah in ženskega naraščaja so vse ostale točke delo šentvidskega načelnika br. Dequala. Prireditev bo pokazala plodove složnega skupnega sokolskega dela v Št. Vidu in na Ježici. Tudi zabave bo dovolj, saj sodelujeta izvrstni salonski orkester in tam-buraški zbor iz Št. Vkla. Torej, prijatelji Sokol siva, 14. junija vsi k Jančetu na Ježico! Zdravo! JEŽICA PRI LJUBLJANI. Nas naprednjake zmerjajo samostojneži prav radi z žerjavovei, kar pa nam glede na zasluge dr. Žerjava za našo stvar ni v sramoto. Klerikalci, med temi tudi častiti g. župnik, pa nas radi počaste s psovko brezverci, liberalci. In vendar nas tudi to ne razburja. Nasprotno, baš zmerjanje z brezverci nas pogosto privede do razgovora o tej stvari, in seveda do zaključka, da je vera ena, zloraba vere, čemur pravimo klerikalizem, pa čisto druga stvar. Naše načelo je, da ostani vera čista iu pristna ter tako sposobna, da se z njo oplemeni življenje vsega naroda, ne pa, da izgleda vera le kot dober Vaški trgov« kodelec in ga je poslal v šolo za vzgajanje duhov-j nikov. Že tukaj se je nadarjeni mladenič naučil poleg evropskih jezikov tudi arabščine, hebrej-ščine, latinščine in grščine. Ko je leta 1849. umrl kot kardinal, so našli v njegovih zapiskih, da je obvladal 73 jezikov. Njegovi sodobniki poročajo, da je kardinal Mezzofhnti vedno na glas mislil} kadar je bil sam, in vedno v jeziku, ki mu je za premišljevanje najbolj ugajal. Kakor pravijo, j« govoril vseh 73 jezikov povsem gladko. Nedvomne se o njegovem znanju jezikov marsikaj pretirava^ starše, ko onemorejo, dočim deklice pri njih ne veljajo ničesar. Med Eskimi je navada zaročiti otroke, preden se rode. Ako se z rojstvom zaročni računi prekrižajo s tem, da se rodita dve deklici, ki nimata obljubljenih mož, bosta najbrž postali družini breme. Zato ju očeta takoj po rojstvu umorita. Povprečno ima vsaka žena 11 otrok, toda med temi je dovoljeno živeti samo petim otrokom. Ako mladenič ni bil rojen z zaročenko, si jo mora priboriti. Poročnih opravil Eskimi ne poznajo. Ako je bila zaroka sklenjena pred rojstvom in sta deček in deklica dosegla starost 12 do 14 let, prime deček zaročenko pod pazduho in jo pelje na svoj dom. To nadomestuje vsako poroko. Prvi dve leti je mož glavar družine, žena pa sužnja. Po dveh letih šele dobi žena svojo pravico in opravlja gospodinjstvo. V posebno rodovitnih letih se dovoli živeti tudi deklicam, ki še nimajo določenih ženinov. Mirno raste takšna deklica v krogu svoje družine; zanjo se zanimajo mladeniči daleč okrog. Kdo jo bo odvedel na svoj dom, mora odločiti borba s pestmi. Rasmussen ima v svoji zbirki fotografijo izredno lepe eskimske deklice, za katero so umrli trije mladeniči v takem boju. Mnogomoštvo, to je, da ima žena več mož, je pri Eskimih v navadi. Tudi mnogo-ženstvo, to je več žen, naletiš pri Eskimih, toda bolj redko, ker pri tem pride v poštev živež. Ko se pri Eskimih rodi dete, ga mati pogleda brez sočutja kakor mladega psa. Ako je novorojenček proti računu deklica, jo mati kratkomalo obsodi na smrt. Ako pa ji je dovoljeno živeti, se je mati oklene z vso ljubeznijo. 2ena severnih dežel je zvesta družica svojega moža. Pozimi potuje družina od kraja v kraj in išče živeža. Ker zaradi pičle hrane ne morejo imeti več kot tri pse, zato žene vlečejo sani na dolgih potovanjih. Proti noči zgradijo možje hišo iz snega, žene pa kuhajo večerjo nad ognjem, ki ga kurijo s kitovo mastjo. Skozi devet mesecev, ko je pokrajina pokrita s snegom in ledom, je življenje zelo težavno. Tri poletne mesece, ko majhna druži-nica potuje v notranjost dežele, kjer je dovolj srn in rib, imajo žene brezskrbno življenje in le malo dela. Eskimi ne žive dolgo. S petdesetimi leti je Eskim že star. Radi dolgoletnega boja s prirodnimi silami se je nagubalo njegovo lice in ostra zima mu je vzela moč. Eskimi imajo tudi slabo navado, da pri vsaki stvari rabijo zobe. Z zobmi trgajo kože za podplate in vrvi za ribe. Pri tridesetih letih imajo zobe do polovice izrabljene, pri petedesetih letih pa še komaj gledajo iz čeljusti. Zato ne morejo prežvečiti meso, ki je njihova edina hrana. Tako nastopi zaprtje, na katerem umrje večina Eskimov. Zelo huda kazen doleti onega, ki je zapeljal ženo drugega, kar se prav redkokdaj zgodi. Ko se prevarani mož vrne z lova, mora zapeljivec mirno stati, da ga prevarani mož pošteno premlati. X Ogromne sleparije židovskega trgovea. Pred berlinskim sodiščem se je vršila minuli teden velika razprava proti trgovcu Goldfadenu, ki je židovskega pokolenja, rodom iz Češkoslovaške. Goldfaden je v Berlinu živel silno razkošno. Imel je lastno konjušnico s sijajnimi dirkalnimi konji, ki so mu zadnja leta pri dirkah vedno dobavljali prve nagrade. Goldfaden je naravno imel v Berlinu pristop med najbogatejše kroge. Ker je imel dober jezik, je znal pregovoriti več bogatašev in plemenitih dam, da so mu poverili v shrambo svoje dragocen nosti, nakite in briljante, ker je namreč obetal stoodstotne obresti pri svojih velikih kupčijah. Toda ko je enkrat imel dragocenosti v skupni vrednosti stotisočev zlatih mark, ni kar več pomislil na kupčije, temveč je začel dragocenosti pod roko prodajati zase. Končno mu je le policija stopila na prste in ga zaprla. Ampak pri glavni razpravi je zdravnik podal svoje mnenje, da so se Goldfadnu začeli motati možgani. Zdaj bodo vseučiliški profesorji podali svoje mnenje o Goldfadnovem duševnem stanju, nakar bo možakar dospel v težko ječo ali pa v norišnico. Z vsemi svojimi sleparijami je Goldfaden oškodoval ljudi za okroglo 1 milijon zlatih mark, ali po naše: za 16 milijonov dinarjev. vendar pa je resnica, da je obvladal toliko jezikov kakor še nihče pred njim in po njem. Toda tudi stari vek je imel nekatere može, ki so govorili mnogo jezikov7. Tako nam priča zgodovina, da je pontski kralj Mitridates obvladal 25 jezikov, ki so se govorili v njegovem kraljestvu. Egiptovska kraljice Kleopatra ni skoro nikdar potrebovala tolmača, kadar ee je razgovarjala z odpo-slanei tujih narodov. Zelo malokdaj se je pripetilo, da s kakim odposlancem ni govorila v njegovem mate mena jeziku. Pračlovek profesor Dart v Becuanski deželi lobanjo izumrle, doslej neznane vrste človeških opic. Učenjak je to vrsto opic krstil z znanstvenim imenom „australo-pithecus africanus". Nekateri učenjaki menijo, da predstavlja rode-zijska lobanja naslednjo stopinjo človeškega razvoja po neandertalskem človeku. Učenjaki namreč ugotavljajo po raznih najdbah, da se je človek tekom mnogih tisočletij razvil do današnjega človeka iz duševno nižjega bitja. So pa tudi učenjaki, ki zatrjujejo, da je rodezijska lobanja starejša kakor neandertalski človek. Na rodezijski lobanji so namreč znaki, ki govore za eno, a tudi za drugo na- Rekmstrmrani rodezijski človek. (Po sliki A- porcstiera, ki jo jc jšlikjd po podatkih I '£:■ »;<, prof. Smitha.) tako zvanim neandertalskim lobanjam, odkritim v južai Franciji, a v decembru lanskega leta je odkril Lita 1924. v Becuanski deželi (Afrika) najdena lobanja neznane vrste človeških opic. Rekonstruirana bečuanska opica. (Po sliki A. Forestiera, ki jo je slikal po podatkih prof. Smitha.) ziranje. Zlasti francoski raziskovalec človeštva Marcellin Boule naglasa, da ima rodezijska lobanja sirovejšo obliko kakor neandertalska, in po-kazuje na nekatere skladnosti z gorilo. Vendar ima rodezijska lobanja neko posebnost, ki nekoliko zavrača Boulejeve trditve. Na rodezijski lobanji se namreč vidi, da izvira od človeka, ki je nosil pokonci glavo kakor današnji človek, dočim je neandertalski človek imel glavo nekoliko nagnjeno. To bi moglo govoriti za to, da je rodezijski človek časovno mlajši od neandertalskega. Gotovo je danes le, da pripada rodezijska lobanja človeku, a gori omenjena bečuanska lobanja opici. Gre tu za človeško opico, ki je v glavnih potezah slična današnjim vrstam človeških opic, zlasti gorili in šimpanzu. Nemški učenjak dr. Heil-born je mnenja, da je ta lobanja podobna zlasti šimpanzovi, dočim učenjak Dart zatrjuje, da je bečuanska opica bila nekak polopičji polčloveški stvor, ker je imela mnogo razvitejše možgane, kakor jih imajo današnje človeške opice. , ,.s, Težko življenje Eskimov V ledenih severnih deželah bijejo trd boj za svoj obstanek Eskimi, ki pomorijo veliko množino novorojenih deklic, da ostane tem več živeža za ostale. Danski raziskovalec dr. Rasmussen je večino svojega življenja prebil med Eskimi v njihovi ledeni domovini, se naučil njihovega jezika in zadnjih 21 let preiskal notranji del Grenlandije in najsevernejše kraje Kanade in Aljaske. Nedavno se je dr. Rasmussen vrnil s tega potovanja, o katerem pripoveduje med drugim naslednje zanimivosti : Borba za pridobivanje živeža je med Eskimi najvažnejša stvar, ki zahteva največje iznajdljivosti. Dasiravno živi n. pr. v Kanadi komaj 3 do 4 tisoč Eskimov, je vendar komaj dovolj živeža za nje. Deček je pri njih vreden življenja, ker s svojo izurjenostjo kot lovec in ribič more skrbeti za svoje O naših predhodnikih, ki «o živeli pred tisočimi in tisočimi leti, vemo samo toliko, kolikor ee da Leta 1921. v Severni Rodeziji (Afrika) odkrita človeška lobanja, sklepati iz raznih najdb okostnjakov in pa orodja, ki so ga uporabljali v starodavnih časih. V zadnjih letih je zanimala učenjake zlasti najdba dveh starodavnih lobanj v Južni Afriki. Poleti leta 1921. je našel učenjak Barren v Severni Rodeziji staro človeško lobanjo, ki je izredno slična ZA SMEH IN KRATEK ČAS na smrt obsojenega jutri boste večerjali z Večerja v raju. Spovednik je tolažil na smrt hudodelca: cVeselite se, angel j i v raju.* cPa pojdite večerjat Vi namesto mene,* ga je cavrnil obsojenec. Med tatovi. Tat je pokazal prijatelju svojo žepno uro. cKoliko si pa dal zanjo?» ga je povprašal. «Ne vem,* mu je odvrnil,