* TftarfBor, dne 26. februarja 1914

Tečaj XLYIIL
—————■—MI—MJIB <
Hhafa vsak četrtek in velja s poštnino vred is t Mariboru ■ pošiljanjem na dom u leto 4 K, pol leta 2 K in ia (etri leta 1 K. Naročnina m Nemčijo 5 K, za druge itvenavstrijske
*N>Iele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: UpravnUtvo .Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — Litt ae tfopoiilja do odpovedi. — Udje „Katol. Mfcevncga društva" dobivajo list brez posebne naročnine, — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta itev. 5. — Rokopisi te ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema saročel&e, interaie in reklamacije, taserate se plačuje od enostopne petltvnte za enkrat 19 Tla, m dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin Za večkratne «glase primeren popust. Inserati ae sprejemajo do torka opoldne. — Ne
zaprte reklamacije «o poštnine proste.
Današnja številka obsega 10 strani in Gospodarske Novice
Naročnikom Našega Doma.
Naš Dom ne bo več izhajal v posebni izdaji, ampak se zdrnži s Slov. Gospodarjem.
Ker so se delavske moči v tiskarnah izdatno podražile, je treba tiskarnam gledati na vsak vinar, da se ne izvrže po nepotrebnem.
Z»to je Katoliško tiskovno drnštvo sklenilo, Naš Dom opustiti, ker bi prišel predrag. Namesto Našega Doma pa bo imel Slovenski Gospodar oddelek za mladinsko gibanje. V tem oddelku se bo obravnavalo to. kar je dozdaj bilo v Našem Domu.
S to ureditvijo se bomo prikupili mnogim naročnikom Našega Doma, ki so si želeli v Našem Domu tudi novice Kdor je dozdaj bil naročnik Našega Doma, si od zdaj lahko naroči Slovenskega Gospodarja, kjer bo našel vse potrebno o mladinskem g banju in razen tega tudi še novice.
Današnjo številko Slov. Gospodarja smo poslali tudi vsem naročnikom Našega Doma.
Kdor je Naš Dom že plačal za leto 1914, bo dobival Slovenskega Gospodarja do 1. septembra t. 1. Ako pa Slov. Gospodarja že ima aii ga sploh noče sprejemati namesto Našega Doma, pa nam naj takoj piše dopisnico, in mu bomo denar, ki ga je že poslal za Naš Dom, takoj poslali nazaj.
Vabimo pa vse naročnike Našega Doma, da stopijo od zdaj zanaprej med naročnike Slovenskega Gospodarja. Slovenski Gospodar stane celoletno 4 K, polletno 2 K, četrtletno 1 K in prihaja vsak teden na 12 straneh.
Deželni zbor štajeski.
Slovenski kmečki poslanci so se zopet pogodili z Nemci za kratko dežehiozborsko zasedanje. Bilo jim je na tem, da zasigurajo železnicam, ki se namerava-jo v kratkem graditi, tudi deželno podporo. Razven železničnih zadev pride tudi nekaj drugih važnih reči v sklepanje ali vsaj v posvetovanje, n. pr. vodo-pravni zakon, mirovna sodišča, obrtne olajšave, dimnikarski (gasilni) zakon itd. Toda mogoče je, da se vse to ne bo moglo izpeljati, ker socialni demokratje z velikim povdarkom zahtevajo, da se mora na vsak način rešiti predloga zaradi volilne reforme za grafiki občinski svet. Toda niti Nemci nimajo mnogo veselja za to, še manj pa Slovenci, kateri zahtevajo, da se istočasno spremeni tudi volilna pravica za spod-nještajerska mesta Maribor, Ptuj, Celje. V imenu Slovenskega kluba sta stavila tozadevni predlog dr. Benkovič in dr, Verstovšek. To stališče naših poslancev je zelo razburilo socialne demokrate in Nemce. Oboji imajo slabo vest, ker vedo, da se godi Slovencem v označenih mestih krivica, a nimajo poguma, popraviti krivice in dati Slovencem, kar jim gre. — Prva seja deželnega zbora se je vršila dne ¡18. februarja. — V naslednjem podrobno poročilo:
Regulacija Drave.
Regulacija Drave od Maribora do Središča bi stala 11,000.000 K. V postavi, ki so jo sklenili še prejšnji slovenski poslanci, bi morala ves denar, tudi državni prispevek, najprej plačati dežela, kateri bi potem država vračevala. Potom dolgotrajnih pogajanj se je doseglo, da se ta tioločba spremeni, — kajti bila je vedno ovira za Vsa pogajanja, da drža-va vzame regulacijo v roko. V novi predliogi je določeno: 'Izvršitev regulacijskih del prevzame flrža-va na stroške gradbenega zaklada.
Živinsko pasme.
Postava :za povzdigo živinoreje z dne 17. aprila 189G se v toliko spremeni, 'da se sprejme med dosedanje pasme (murodolska, marijadvorska, jnuii-codolska, planinsko lisasta (pinegavska) še tudi šesta: vzhodnoštajerska lisasta pasma.
Jereslavci-Veliki Obriž.
Postava, s katero se dovoljuje podpora za osuševanje vodni zadrugi Jereslavci-Veliki Obriž. Dežela bo donašala 30%, državni melioracijski zaklad 40%, oziroma 30%, ostalo voxlna zadruga.
Železnice.
Proga Polzela — Braslo v Če — Motnik. Zgradba te železnice je proračunjena na 3 milijone G00.000 K, od katerih morajo prizadeti (interes-entje) donašati 280.000 K. Vsled dolgotrajnega pritiskanja se je doseglo, da prevzame dežela pretežno svoto interesentov, v znesku 200.000 K. Glede ostalega zneska 80.000 K se naloži deželnemu odboru, da stopi takoj v pogajanja z deželo Kranjsko in vsemi, ki imajo v dotičnih krajih zanimanje za železnico. V seji dne 19. t. mes. je bilo že prvo čitanje železničnih predlogov. Pri predlogu železnice Polzela —Motnik se je oglasil tudi dr. Korošec in zahteval pojasnila, kaj pomeni odstavek, da se bo deželni donesek djal v proračun v enakih rokih za 5 let, ali je s tem uresničenje načrta tudi za pet let zavlečeno. Deželni odbornik dr. Kaan je odgovoril, da temu ni tako. Gradi se lahko železnica takoj, znesek se le v proračunu razdeli na 5 let.—Vsi železnični predlogi se odkažeijo združenemu finančnemu in želez-ničnemu odseku.
Proga Ljutomer — Ormož. Železnico gradi delniška (akcijska) družba, ki je že zgradila lokalno železnico Radgona—Ljutomer. Dežela bo vzela temeljnih delnic za 250,000 K, ki izplačajo štirinajst dni potem, ko se jo železnica otvorila za promet. V združenem finančnem in železničnem odseku so bili sprejeti vsi železnični predlogi, med njimi tudi Polzela—Motnik in Ljutomer—Ormož. Glede proge Polzela—Motnik so dosegli slovenski poslanci v odseku lep vspeh. Kakor znano, zahteva vlada, da prizadeti prispevajo 280.000 K za to progo. Že pri pogajanjih se je doseglo, da je večina privolila v deželni donesek 200.000 K. V odsekovi seji pa sta dr. Benkovič in dr. Korošec zahtevala še ostalih 80.000 K. Privolilo se je nazadnje po dolgi Razpravi 50.000 K, tako da si je sedaj dobiti sajmo še 30.000 K. Deželni odbor se pooblasti, da tlobi še tudi teb 30.000 K, Poročevalec za progo Polzela—Motnik je posl. dr. Benkovič. Za železnico Feldbach—GleTchen-berg—Radgona naši poslanci niso glasovali, ampak so zagovarjali progo Feldbajch—Gleichenberg—Purkla, ki bi se naj pozneje badaljevaila skozi St, Lenart v Ptuj.
Da naši poslanci niso glasovali za progo Peldbach —Gleiehenberg—Riadgona, je popolnoma upravičeno, kajti če se napravi ta železnična proga namesto nameravane Feldbach—Gleichenberg—Purkla, je črta Purkla—Ptuj onemogočena in bi se s tem dolgoletna želja slovenjgoriškega prebivalstva ne udejstvila, pa tudi važnost nameravane proge Ptuj—Rogatec bi se s tem zmanjšala.
Obrtne olajšave.
Vsako zasedanje deželnega zbora porabijo slovenski poslanci za to, da bi priborili slovenskemu kmečkemu ljudstvu olajšave pri zidarskih in tesarskih mojstrih ter zaradi olajSave pri snaženju dimnikov. Celi okraji nimajo ne enega zidarskega ali tesarskega mojstra, zato so naprave nemogoče ali strašno drage. Z neizprašanimi delavci pa se ne sme nič delati, sicer pridejo občutne kazni. Naši poslanci zahtevajo, da se tam, kjer ni izprašanih mojstrov, dovolijo gotova dela tudi neizprašanlm, a dovolj sposobnim strokovnim delavcem. Vsled tega je liberalno kričanje, da bo obrt trpela, ndumno. Saj sedaj tudi pri vsaki popravi ne stoji zraven mojster, ampak pošlje svojega delavca. Težave z dimnikarji so znane. Kazni zaradi snažen j a dimnikov razburjajo celi Spodnji Stajer, kajti dimnikarji nastopajo brezobzirno.
Poslanec Pišek je stavil predlog radi obrtnih olajšav, dr. Korošec radi dimnikarjev. Dne 19. t. m. sta svoj predlog utemeljevala ter predlagala, da se odkaže obrtnemu odseku. To se je tudi zgodilo, če-nrav z majhno večino. Nihče ni govoril proti, razun slovenski liberalec — dr. Kukovec.
Dr. Kukovec govori.
Ko so naši poslanci, Pišek in dr, Korošec, predlagali, da se naj predlogi zaradi obrtnih olajšav in
dimnikarskega reda odkažejo obrtnemu odseku, vstal je tudi voditelj spodnještajerskih liberalcev, dr. Kukovec, ter med večkratnim krohotom cele zbornice tole govoril:
„Ker ne bom imel priložnosti, v obrtnem odseku zavzeti k predlogu poslanca Pišeka glede olajšav za dosego stavbnih koncesij svoje stališče, zato izjavljam v imenu spodnještajerskih obrtnikov in v imenu spodnještajerskih naprednih kmetov (splošen posmeh v zbornici), da vidimo v sprejetju tega predloga težko oškodovanje ne le obrtnikov sploh, ampak še posebej stavbnih obrtnikov, ravno tako pa tudi oškodovanje kmečkega stanu (Klici: Kaj še? Kaj pa govorite? Smeh.) in cla zato protestujemo zoper ta napad na blagostanje obrtnikov in kmetov. Nikakor namreč ni res, da bo imel kmet od takozvanih olajšav kak dobiček. Te olajšave pomenjajo namreč le kršenje za celo državo veljavnega obrtnega reda in bodo pri-zadjale obrtnikom ogromno škodo,, dočim kmetje ne bodo nič na boljšelm, Neštevilni so slučaji, da so propadli kmetje, ki se niso držali izreka, da naj čevljar ostane pri svojih kopitih, ampak so se vdejstvovali v stavbnih špekulacijah. Tudi v slučaju olajšav za dosego stavbnih koncesij ni nič boljšega pričakovati in zato pričakujem, da bodo pravi prijatelji obrtnikov in kmetov ta predlog zavrgli."
Posebno veselje je vzbudil dr. Kukovec s trditvijo, da govori v imenu liberalnih kmetov. Nihče sicer nima o liberalcih visokega mnenja, a da bi bili liberalni kmetje res proti obrtnim olajšavam, tega mu nihče ni verjel, vsi so se mu smejali. Liberalni kipet-je oa imajo dolžnost, da rešijo pred svetom svojo Čast. in dajo dr, Kukovcu rasluzeno brco.
Prizivna komisija za osebnodohodninski davek.
Dosedaj je volil deželni zbor le dva slovenska člana V to komisijo in dva namestnika, al posrečilo se je slovenskim poslancem, da so dobili letos še tretjega. Izvoljeni so kot člani: Franc Pišek, poslanec v Slivnici, dr. »Josip Barle, notar v Kozjem, dr. Kari Verstovšek, poslanec vi Mariboru; kot namestniki: Florijan Rak, župan v Braslovčah, Iv. Kunce, župnik v St. Juriju ob gčavnici, Ivan Roškar, poslanec v St. Juriju v Slov. goricah. Nemci so volili iz Slovenskega Stajerja: Lenka iz St. Petra v Sav. dolini in barona Knobloha v Braslovčah.
Razni predlogi.
Naši slovenski poslanci so v zadnjih sejah stavili tudi, različne predloge, ki so važni za volilce, — Poslanec O z m e c je stavil predlog, da se naj napravijo generalni načrti za osuševanje' in namakanje ozemlja ob Poljskaivi, Reki in Devini j v ptujskem, v slovenjebistriškem in pa v mariborskem okraju. — Poslanec dr, Ivan Benkovič je stavil predlog, da se da subvencija za vodovod v Trbovljah. Proračun za ta vodovod znaša 100.000 K, jnteresentje so voljni donašati 40.000 K, ostalo bi morala plačati država in dežela, — Poslanec Te r g 1 a v je interpe-hral radi samonemških napisov na deželni, v državnem obratu stoječi železnici Celje—Velenje. — Poslanec Vr e Č k o je vložil peticijo na deželni zbor zaradi vodovoda na Ponikvi ob juž, žel. — D r. Ve r s t o v -šek, Pišek in tovariši so vložili v seji dne 23. t. m. predlog, da deželni odbor takoj prične z regulacijo Mislinje. Načrti od Sp. Dravograda do Slovenje-ga Gradca so popolnoma izgotovljenl, treba je le še končnega pogajanja s poljedelskim ministrstvom in z interesenti, oziroma okrajnim zastopom. Predlagatelji zahtevajo od deželnega odbora, da ta kar najhitreje sklene ta pogajanja in začne s potrebno, za Mislinj-
sko dolino veflevažno regulacijo.
* * *
V seji dne 23. t. m. se je sklenilo, da se dr. Korošcev predlog zaradi zgradbe železnice Ptuj—Rogatec postavi že v prihodnji seji na dnevni red. Poslanec dr. JankoviČ je govoril o vinarskih inštruktorjih ter izrazil željo, da poučujejo ljudstvo tudi o kletarstvu.
Mirovna sodišča.
Državni zbor je 1. 1907 sklenil, da smejo po posebnih določilih deželni zbori skleniti zakon za posredovalne urade ali mirovna sodišča po občinah. Znano je, da se ljudje, posebno po nekaterih krajih, silno radi pravdajo. Tožarijo se dostikrat za prav malenkostne reči in vsled tega, ker lioče vsak imeti „pravico", teko k sodišču in si tamkaj napravljajo
\ \
Stran 2.	SLOVENSKI G O S P O D A R.___26. februarja 1914
stroške, redijo navadno liberalne in nemške advokate, potratijo mnogo časa, si naberejo obilo jezo; tako se goji sovraštvo in strupena jeza med sosedi in znanci. Ko bi o pravem Času pameten Človek, razsoden mož, posredoval pri dotiČnih dveb prepirajočih se strankah in bi jima vedel dati pravi svet, kako se naj ravnata v sporni zadevi, prihranilo se bi jima mnogo jeze, mnogo stroškov in tudi mnogo Časa, in doticiiika bi bila tistemu pametnemu možu gotovo hvaležna.. Naši poslanci so stavili v deželnem zboru predlog, da se naj uvedejo na Štajerskem po občinah mirovna sodišča, ki bi imela nalogo, pomirovalno in posredovalno uplivati na prepirajoče se sosede, posebno če gre za prepire glede mej in drugih gospodarskih zadev ter razžaljenja časti. Ce pomislimo, da ravno dolgoletne pravde radi mej in razžaljenja časti spravijo mnogokrat marsikaterega posestnika na kant, bi bilo iskreno želeti, da se namera naših poslancev u-resniči. Občinska mirovna sodišCa se bodo vpeljala po vzorcu in izkušnjah drugih dežel, kjer so deželni zbori taka sodišča že zakonito omogočili. Upati je, da se bo vsled tega mnogo pravd in ž njimi mnogo denarja prihranilo tudi med slovenskim ljudstvom, ker se bodo malenkostni prepiri lahko in pravoCasno razrešili v občini sami in ne bo treba pred sodišča in k advokatu.
Cestni načrt.
Naša Spodnještajerska je glede cest v primeri z nemškim delom dežele silovito zanemarjena. Vedno prihajajo iz vseh slovenskih okrajev pritožbe o slabih cestah. Okraji sami navadno ne morejo lahko prenesti velikih stroškov za nove ceste, dežela pa se dose-daj za naše zahteve ni hotela zanimati in jih upoštevati. Ona je zidala za netoiški del dežele lepe, široke ceste skoro povsod, kjer se je za to prosilo. Seveda ptujski „Stajerc" to zanemarjenje Slovenskega Stajer-ja po nemški večini deželnega zbora ni grajal, ampak je večkrat trdovratno Iti hudobno lagal, da so slovenski poslanci krivi, da .nimamo boljših cest. Vsled dreganja poslancev Slovenske Kmečke Zveze pa pride v sedanjem zasedanju deželnega zbora na dnevni red tudi cestni načrt za prihodnjih 10 let, vsled ko-jega se bo upostavilo vsako leto okoli 400.000 K v proraCun za zgradbo novih cest. Spodnještajerski o-krajni zastopi morajo paC pazit:1, da denar ne bo šel samo v nemške okraje, in zato se je treba pravoCasno pripraviti na delo.
Politični ogled.
—	Državni zbor se bo skoro gotovo sešel dne 5. marca. Listi pišejo, da če se bo češka obštrukcija nadaljevala, bo državni zbor razpuščen. Prav resno pa na to grožnjo nihče ne verjame. Radi zasedanja državnega zbora bo zborovanje deželnih zborov začetkom marca zaključeno,
—	Deželni zbori. Poleg Štajerskega zborujejo sedaj še sledeči deželni zbori: kranjski, goriški, koroški, nižjeavstrijski in šlezijski, V Kranjskem deželnem zboru je Slovenska Ljudska Stranka predlagala, naj se volilna pravica za deželni zbor razširi, a liberalci in Nemci so izjavili, da ne pripustijo, da bi se volilni red tako preustrojil, da bi kmečko in delavsko ljudstvo prišlo do svojih pravic. - V goriškem deželnem zboru zelo spretno nastopajo poslanci S, L, S, Njihov boj proti nameravanemu davku na vino jim bo gotovo pridobil naklonjenost vsega goriškega ljudstva. Liberalci pa so se zopet izkazali kot nasprotniki kmečkih koristi. — V koroškem deželnem zboru se je vnela živahna razprava o vprašanju, ali se naj učenci in učenke meščanskih šol skupno odgajajo v istih razredih. Krški gospod Škof Kaltner se je odločno izjavil zoper skupno vzgojo. Spnejet pa je bil predlog, naj se napravi poizkus skupne vzgoje. — V nižjeavstrijskem dež, zboru je bila obširna proračunska razprava. Krščanski socialci so izdelali zakonski načrt za preosnovo občinskega reda in za uvedbo razmernostnega (pro-porčnega) volilnega reda za mesta in trge na Nižjem Avstrijskem. Nemški liberalci in nacionalci se ustavljajo, Češ, da bi se lahko dogodila, ta za nemške živce grozovita nesreča, da bi v nekaterih krajih bilo tudi izvoljenih nekaj slovanskih zastopnikov. — Ista kurja polt obhaja tudi naše spodnještajerske Nemce in nemškutarje ob misli, da bi se tudi za spodnještajerska mesta uvedla proporčna volitev. (Po „proporčnem" načinu pridejo do izvolitve tudi kandidati manjšin, in sicer glede na število oddanih glasov.) — Tirolski deželni zbor je zaključen, ker stranke niso prišle med seboj do pravega sporazuma, osobito, ker so se Italijani protivili preosnovi volilnega reda za občine. Govori se, da bo deželni zbor razpuščen. — Med Ru-sini in Poljaki se je glede preosnove gališkega deželnega volilnega reda dosege! sporazum.
—	Nemški katoličani vedno lepše napredujejo. V zadnjem Času so dosegli 2 veličastni zmagi nad liberalci in socialnimi demokrati. V nekem bavarskem državnozborskem volilnem okraju so pri ožji volitvi /magaii kljub temu, da so se sociji in liberalci združili; ravno tako so zmagali s 4500 glasovi veČine pri nadomestni državnozborski volitvi v okolici Kolina ob RenI (Kelmorajn). Ce se katoliško ljudstvo tesno združi okrog svojih voditeljev in organizacij, je nepremagljivo,
—	Podajanja med Čehi in Nemci na Češkem se bodo najbrž razbila radi nemške nestrpnosti. Nemške zahteve so: nam Nemcem vse, Cehom pa nič ali pa
prav malo, Nemci so na Češkem v manjšini, a hoCejo imeti vso oblast v deželi, in jih grozno boli, da vlada noče in ne more djati Cehe med staro šaro, ampak vsaj deloma upošteva njih moč in pravice.
—	Nasilni Madžari. Oholi madžarski narod bi si rad podjarmil na Ogrskem vse druge narodnosti; posebno pritiskajo ob steno Slovane. Se zganiti bi se ubogi slovanski narodi na Ogrskem ne smeli, V o-kraju Marmaroš-Sziget so se Rusini zadnji čas malo živahneje gibali: ustanovili so si nekaj izobraževalnih organizacij in posojilnic, priredili več shodov, se začeli zanimati za razne volitve in naročali rusinske Časopise. Vse to so Madžari spoznali za „velelzdajni-ško" gibanje. Madžarski višji državni pravdnik je vložil proti 82 rusinskim kmetom in mladeničem tožbo radi „veleizdaje". Uboge Rusine so vklenili in jih vrgli v ječo, V mestu Marmaroš-Sziget se vrši že nad 3 tedne sodna razprava proti „veleizdajnikom. Na stotine prič je zaslišanih. Iz cele razprave se vidi, da so si Madžari vse rusinsko „veleizdajstvo" krat-komalo izmislili. Dne 18-. t. m. je celo višji državni pravdnik priznal, da je več obtožencev nedolžnih in je dal takoj 32 oseb izpustiti na prosto. Na obtožni klopi sedi sedaj še 50 Rusinov. — Ministrski predsednik Tisa je izprevidel, da se Četa njegovih zvestih vedno bolj manjša; da bi si večino v državnem zboru zopet ojačii,, hotel je pridobiti za-se ogrske Ru-mune. A ti so pravočasno spoznali, da ima Tisa samo namen, jih upreči v vladni jarem, dati pa nič, in so odklonili Tisovo ponudbo. — Grof Tisa je nedavno v ogrskem državnem zboru sam priznal, da se je pod ministrskim predsednikom Lukačem uporabilo 1,400.000 K davčnega denarja za volilne agitacije in da so razni ministri, poslanci ter liberalni listi na Ogrskem in Avstrijskem dobili 545,000 K podkupnine od vlade, Cvet liberalnega dela!
—	Albanski knez princ vidski je odpotoval te dni v Trst, od koder se prepelje na avstrijski ladji „Taurus" v Albanijo. Princa bodo spremljale avstrijske in laške bojne ladje. Listi poročajo, da se bo zval novi vladar pozneje kralj Albanije. Avstrija in Italija se pulita, katera bi imela v novi državi več u-pliva. Gre se tudi za to, kdo bo imel zaščito (protek-torat) albanskih katoličanov na skrbi, Lah ali Avstrijec. Skoro gotovo bodo dobili Lahi to pravico. Avstrija pa vkljub temu, da se upliv Italije v Albaniji dan za dnevom širi, ustanavlja na svoje stroške v Albaniji italijanske šole.
—	Balkan. Rumunija, Srbija, Grčija in Črna gora so se zvezale med seboj proti Avstriji in Bolgariji ter se postavile na stran Rusije, — GrCija inTur-čija se bosta koneCno vendar-le pobotali. Velesile so določile, da dobi Grčija turške otoke ob Egejskem morju, razen otokov Tfenedos, Imbros in Kastelorico, pod pogojem, da jih ne utrdi in da do 31. marca odpokliče iz Južne Albanije svoje vojaštvo. Med Grki in Albanci se vrše dan za dnevom krvavi spopadi.
—	Strah pred Rusom. Na severu Evrope meji Rusija na državico Švedsko. Rusija je zadnja leta pokrajine ob švedski meji pridno utrjevala ter vojaške posadke na meji zelo pomnožila. Vse, kar je germanskega plemena, je vstrepetalo, Češ: Rus se hoče polastiti švedske državice in s tem priti Nemčiji za hrbet. Nemčija je takoj poslala svoje agente na Švedsko in ti so povzročili, da je pred kratkim prišlo nad 30.000 švedskih kmetov v švedsko glavno mesto prosit kralja, naj se vojaška moC pomnoži, naj se postavi na ruski meji več trdnjav ter da sezidati več novih bojnih ladij. Lepa je domovinska ljubezlen švedskih kmetov, a iz vsega tega se vidi, da imajo Germani, med katere se štejejo tudi naši štajerski Nemci in nemškutarji, velik strah pred slovanskimi Rusi,
—	Svobodni zakon bi radi upeljali liberalci na Italijanskem. Na prifisk zagrizenih svobodomiselnih kolovodij je vlada predložila državnemu zboru postavni predlog, da bi se odslej morali zakoni sklepati naj-prvo pred državno oblastjo in še-le potem, če bi zaročenca to želela, tudi v cerkvi. V državnem zboru, kjer imajo veČino zmerni liberalci, izvoljeni s pomočjo katoličanov, pa pri glasovanju vladni predlog ni dobil večine, Katoličani prirejajo sedaj številne shode proti vladni nameri, da bi so dala svobodnemu (civilnemu) zakonu prednost pred cerkvenim zakonom. Tudi pri nas v Avstriji liberalci vedno prihajajo z zahtevo, da se naj vpelje svobodni zakon. KatoliCani na stražo!
—	Volitve v rumimski državni zbor so se vršite dne 17, in 18. februarja. Vladni kandidatje so zmagali skoro v vseh okrajih, — Hčerka rumunskega prestolonaslednik«. Ferdinanda, princezinja Elizabeta, se je zaročila z grškim prestolonaslednikom Jurijem, Poroka bo na god sv. Konštantina v Atenah.
—	Prekucijia v Mehiki Še vedno ni prenehala. Japonci so se postavili na stran vlade, amerikanske Združene države pa z denarjem, orožjem in vojaštvom podpirajo prekucuhe. Poboji in požigi se nadaljujejo.
Pet otrok se zadušilo.
Sv. Jakob v Slov. gor., dne 20. februarja.
Grozovita nesreča se1 je zgodila v tukajšnji župniji na Ploderšnici pri kovaču Belšaku, Dne 17, februarja hodil je oče Belšak, kakor vsak dan, po svojih opravkih, ženo in otroke pa je pustil doma. Mati Belšak gre okrog 3. ure popoldne k sosedi ter pusti svojih petero popolnoma zdravih otrok, 4 bratce in 1 sestrico, brez nadzorstva v sobi pri zaprtih durih. Ob 4. uri se vrne. — Pa grozovit prizor! Sredi sobe leži najstarejši deCek (6 let in 1 mesec star), mrtev, na
postelji troje otrok v bratskem objemu, sicer Še gorki, a mrtvi, pod posteljo pa peti otrok (mlajši) tudi mrtev. — V sobi ni bilo nobenega ognja, paC pa polno smrdljivega dima. Zadušili so se,-
Kako se je moglo kaj takega zgoditi, ne da bi bila opazila kaj količkaj sumljivega 2 delavca, ki sta pri vhodu cepila drva?
Iz okoliščin je posneti sledeče: Pri materini ne-navzočnosti zlezel je najstarejši brateo po otročjem vozičku do omarice v steni, iz katere je vzel nekaj vžigalic ter zanetil «ogenj na s slamo postlanem vozičku. Pol vozička je zgoreio. Pri tem sta se vneli dve suknji, viseči na omarici, od katerih je bila ena znotraj precej kosmata. Ognja se je nesrečnež tako ustrar šil, da je strahu umrl.
Eden je iskal zavetja pod posteljo, dva pa pri najmlajšem bratcu (starem 7 mesecev) na posteljici, a vse je zadušil neznosno smrdljiv dim, ki je prihaja, iz tlečih sukenj. Za to govori dejstvo, ker so bili 4 otroci še topli. — Dim je bil tako gost in smrad ta^-ko neznosen, da se je zadušila celo mačka v sobi, ki ima vendar trdo življenje.
Od blizu in daleč so prihajali ljudje, zlasti žene, gledat angelsko lepih, belo oblečenih, na enem odru, od najstarejšega do najmlajšega, skupaj ležečih, tako nesrečno umrlih otrok. Vik in krik se je razlegal daleč na okoli. „Glas se je slišal v Rami, jok in velik krik; Rahela je jokala za svojimi otroki in se ni dala potolažiti, ker jih ni več,"
Bog nas varuj takih nesreč! Stariši pazite vendar na syoje otroke! Skrivajte vžigalice pred njimi! — Ubogim starišem odkritosrčno sožalje, ker so ob vse svoje otroke!
v
Nesramen napad „Štajerca" na Lurd.
„Stajerc" imenuje Lurd „bab je verstvo".
Bogokletno trditev objavlja „Stajerc" v zadnji številki. Kraj, kjer se je prikazala Mati božja, je zg * °akega vernega kristjana in tudi za vsakega pošta nega človeka spoštovanja vreden in svet kraj, za kršf danskega (?!) „Štajerca" pa je kraj „navadnega smernega babjeverstva". V dokaz navaja, da so „visoki duhovniki" izjavili, da „je to navadno babjeverje", — Tako pa ne boš lagal, ti ptujski grdun!
Imenuj tiste „visoke duhovnike", ki so imenovali Lurd babjeverje! Papež je menda dovolj „visok" duhovnik, ker je najvišji. In kako so sodili rimski papeži v Lurdu? Romanja v Lurd niso samo odobrili, temveč tudi večkrat pohvalili ter so lurško cerkev obdarili z 'raznimi darovi, Pij IX. je dal podobo Marije v Lurdu na najslovesnejši naCin po svojem zastopniku ovenčati z zlatom in biseri, Leon XIII, je ob priliki 251etnice prikazan j a Marijinega v Lurdu dovolil odpustke kakor za jubilejno leto in je dal cerkev sv. Rožnega venca v Lurdu posvetiti v svojem Imenu. — PijX. je že prej ustanovljeni praznik pod imenom: Prikazanje sv. Marije Device Brezmadežne v Lurdur vpeljal za celo cerkev. Tako sodijo ne samo „visoki", ampak najvišji duhovniki o Lurdu. „Stajerc" je ta o-studen in brezverski napad na Lurd izvršil iz sovraštva do krščanstva in do vsega, kar je nam kristjanom ljubo in drago.
In kateremu pravemu katoličanu ne bi bilo milo in ljubo CeŠČenje Marije pod naslovom „lurške" ? Saj je nI nobene cerkvice na Slovenskem, kjer ne bi bilo podobe lurške sv. Device. In kako radi se verniki, o-sobito mladina, zbira pred podobo lurške sv. Device! In vse to po sodbi „Štajerca" izvira Iz „navadnega, smešnega babjeverstva". Slovenski narod po pravici vživa na svetu sloves, da je iz dna svojega srca vdan Mariji ter da jo čisla z najnežnejšim m najprisrčnej-šim ČešCenjem. Med takim narodom ni prostora za o-skrunjevalca Marijine časti. Na smetišče s ptujskim grdunom!
Razne novice.
Godovi priKoanJega tedna,
1.	Nedelja. 1. postna. Albin škof.
Nedeljski evangelij: Hudobni duh skuša Jezusa. Mat.4, 1-11.
2.	Pondeljek. Simplicij, p.
3.	Torek. Kunigunda, ces.
4.	Sreda, f Kvatre. Kazimir, sp.
5.	četrtek. Agapeta.
6.	Petek, f Kvatre. Fridolin, op.
7.	Sobota, f Kvatre. Tomaž Akv.
* Cenjenim naročnikom „Slov. Gospodarja"! V
tiskarni se je z delom zopet začelo. Od zdaj zanaprej bo naš list zopet redno prihajal v navadnem obsegu. Svojim cenj. nardčnikom se zahvaljujemo, da so Imeli za časa stavke v tiskarni z nami potrpljenje. Mnogi naročniki š.e za 1. 1913 niso poravnali naročnine. Te prosimo, da nam naročnino pošljejo najpozneje do 15. marca t. 1. Kdor do tes» časa nebo plačal lista, se mu bo list takoj ustavil. Stroški za list so ogromni, zato pa lista tudi ne moremo pošiljati zastonj. Sicer pa je list tudi silno poceni. Ni ga kmalu lista, ki bi stal 4 K na leto in bi obsegal 12 strani! Kdor si list na novo naroči in ne pošlje obenem naročnine, dobi na ogled samo 2 številki. Potem se. list ne pošlje veC. Svoje prijatelje prosimo, da zdaj začnejo pridno agitirati za „Slovenskega Gospodarja", da naš list pride v vsako slovensko kmečko hišo!
n i lit! :	UpravniŠtvo.
Duhovniške spremembe. O. g. A. Arzenšek, župnik v Vitanji, bo dne 28. februarja v Mariboru inštaliran kot novi nadžupnik in dekan v Vuzenici. Kaplan Josip Potočnik je prestavljen iz Staregatrga pri Slovenjgradcu v Vitanje.
*	Solnograški nadškof, kardinal Kačtaler, je nevarno obolel. Iz Solnograda prihaja vest, da je ta-mošnji nadškof, kardinal Janez B. Kačtaler, opasno obolel in je malo upanja, da ozdravi. Sivolasi starček je rojen dne 29. maja 1832, Naša škofija tudi spa-da v solnograško nadškofijo.
Kitajski misijonar. Pri frančiškanih v Mariboru bival je nekaj dni znani slovenski misijonar na Kitajskem, o. Veseljko Kovač. Zadnjo nedeljo popoldne je imel dve pridigi, v katerih je mnogoštevilnemu poslušalstvu tolmačil misijonske razmere ter ob enem prosil podpore za misijone.
*	Osebna vest. Skušnjo za zidarskega mojstra je napravil z dobrim uspehom v. Ljubljani g. Jurij Fe-renc, pos. in gostilničar pri Sv, Barbari v Slov. gor.
*	Iz šole. Na štirirazredni ljudski šoli pri Sv. Duhu na Stari gori (župnija Sv, Jurij ob Stavnici) je razpisano mesto nadučitelja, — Razpisano je tudi mesto učitelja na ljudski šoli v Št) Juriju ob Ščavnici. Prošnje do 30. marca. Obe šoli sta v II. plačilnem razredu.
*	V spomin vrlemu učitelju. Sv. Duh na Stari gori. Tu je umrl nadučitelj g. Jože Sterniša po kratkem bolelianju v 71, letu svoje starosti. Pokojnik je bil dolgo vrsto let učitelj-trpin v Prlekiji ter vcepljal v dovzetna srca mladine cvetke* ljubezni do cesarja, vere in domovine. Do zadnjega liipa je vestno oprav-jjal svoje težavno delo, dokler ga neizprosna smrt ni odvedla tja, kjer ni težav, kjer ni nadlog. V svojih mladih vojaških letih se je udeležil tudi boja s Prusi 1. 1866. Tu se je neustrašeni Muropoljec izkazal tako korajžnega, da je bil od višje vojaške oblasti odlikovan s srebrno svetinjo hrabrosti. Bil je star, odličen veteran in kot tak je tudi nekaj Časa načeloval jur-jevškemu veteranskemu društvu, katero mu je tudi priredilo časten pogreb. Zadnjo Čast so mu tudi izkazali razun šolske mladine, duhovnikov in jurjev-ške šole z učiteljstvom obeh šol, še društvo gasilcev, kojili prijatelj je vedno bil, stanovski tovariši in to-varišice sosednjih krajev, znanci in prijatelji ter mnogobrojna množica ljudstva, v dokaz spoštovanja in hvaležnosti. Vdovi in sorodnikom naše sožalje. Tebi pa, uragi Jožko, počivaj v miru in — na svidenje nad zvezdami!
*	Star prijatelj. Z današnjo Številko pride „SI. Gospodar" k svojim znancem zopet v svoji dobro znani stari obliki. Tiskarski štrajk je končan in odslej bo „Slovenski Gospodar" zopet redno zahajal v naše poštene slovenske liiše. Naši naročniki so med Časom, ko se je tiskal list v Ljubljani, izražali različne na-svete glede urejevanja lista. Uredništvo 1» skušalo željam svojih naročnikov po možnosti ustreči in bo vedno skrbelo, da bo list pisan poljudno in zanimivo. Dopisnike pa posebno prosimo sledeče: Važne novice poročajte takoj! Ne čakhjte, da preteče več dni ali celo več tednov po kakem važnem dogodku, pred-no poročate. Mnogokrat prinesejo drugi listi dotično vest prej kot mi in list ni več tako zanimiv. Pišite v kratkih stavkih in stvar, o kateri hočete pisati, takoj razložite. Varujte se dolgega pisarjenja. Kratko in jedrnato. Posebno pa naj velja to za poročila o shodih in društvenih prireditvah. Dolga društvena poročila niso zanimiva za širšo javnost in delajo list dolgočasen. Odslej bo „Slovenski Gospodar" redno izhajal na 12 straneh, stal pa bo kakor dosedaj, samo 4 K. Radi tega upamo, da bodo naši prijatelji skrbeli, da se število naših naročnikov še bolj pomnoži. Agitatorji, uporabite vsako priliko za pridobivanje novih naročnikov! Prijateljstvo in zvestoba med „SI. Gospodarjem", dopisniki, agitatorji in naročniki pa naj ostane kakor dosedaj, kakor pravi znana pesem: Mi pa ostanemo kakor smo b'li, enega srca, ene misli!
*	Na delo! Naš somišljenik iz Št. Jurja ob južni železnici nam piše: Vrli pristaši S. K. Z., ali veste, kdo je vaš prijatelj skozi celo leto? Vsak naš pristaš v Št. Jurju mi bo odgovoril: naš prijatelj skozi celo leto je naš list „Slovenski Gospodar" in vsak naj vošči svojemu prijatelju „Slovenskemu Gospodarju" lep napredek s tem, da pošlje naročnino za naš list. Iz prijaznosti tudi naroča ali pa da položnice tukajšnje Katoliško bralno društvo in pa g. Žličar, tajnik posojilnice. Vsak naš pristaš imej našega prijatelja „Slovenskega Gospodarja"!
*	Veselo poročilo. Od Sv. Petra pod Sv. Gorami se nam piše: Pri nas vlada veliko veselje vsled zmage naše krščanske, slovenske, kmečke stranke pri občinskih volitvah. Po hudem boju smo dosegli popolno zmago; priborili smo si 15 odbornikov; nasprotniki pa komaj 3 in tudi izmed teh je liberalni vodja dr. Kunej prišel v odbor samo po žrebu. Izvoljeni so bili: v 3, razredu: Robek Mihael (261 glasov), Kralj Anton, Jazbec Kari, Novak Jožef, Drofenik Janez, Cer-nelč Jožef in kot namestniki Ivramer Franc, Kramer Anton, PostrŽin Janez, V 2. razredu: Kraner Franc, Lesjak Jožef, Avgustinčič Anton ;n kot namestniki Lupšina Franc, Geršak Kari, Kunej Jožef; v tem razredu se je nasprotnikom posrečilo 3 svoje spraviti v odbor. V 1. razredu: Jug Martin, Kunej Janez, Sladler Jožef, Lah Ivan, Mošet Anton, Kunej Janez in kot namestniki Hohnjec Janez, Planine Janez, Av-guštinčič Anton. — Naši se vsled sijajne zmage ra-dujejo, združeni liberalci in nemškutarji pa psujejo. Pustimo jim to tolažbo; saj mora vsak človek nekaj I-meti, kar si položi na boleče srce. Tudi mi bi radi
nekaj položili na srce, in sicer odboru Narodne stranke v Celju, Na Srce in na dušo ji položimo vprašanje: Ali je tista stranka res še „narodna", koje odborniki se pri volitvah bratijo in najtesneje zvežejo s takimi, ki so agitirali in pobirali podpise za nemški učni jezik na šentpeterski ljudski šoli? General dr. Kukovec naj to razisodijo. Pri lias v Št. Petru in Sirom naše slovenske domovine sodi vsak pameten in značajen človek, da je to skrunitev slovenske narodnosti in teptanje njenih pravic. Liberalcem priporočamo, naj se v postu pošteno spokorljo, svojim pristašem in prijateljem pa kličemo: Živela naša krščanska, slovenska, kmečka stranka!
*	Poraženi štajerčijanci. Z Vurbergn se nam poroča: 7. avgusta lanskega leta smo imeli občinske volitve. Zmagalo je z veliko večino vseh 18 naših odbornikov in 9 namestnikov. Nasprotniki pa so vložili rekurz zoper volitve. Sedaj je rekurz rešen in nasprotniki so popolnoma propadli. Je pa lahko tudi sram tistih, ki so ta rekurz delali, ker v njem je toliko neresnic, kolikor je stavkov. Nasprotniki pišejo: „Vsled raznih zvijač in ovir so bili volilci razburjeni in zbegani in se jih veliko volitve ni udeležilo". Tega pa ne povedo, kdo je volilce razburil in zbegal. Razburili in zbegali so jih štajerčijanci, ali, kakor se v rekurzu imenujejo, naprednjaki, ki so na dan volitve na vse zgodaj zjutraj hodili okrog in pravili, da ne bo volitev, Vsled tega je še naših volilcev veliko ostalo doma. Dalje pišejo v rekurzu: „Ker se je volitev še-le ob 10. uri pričela, so bili navzoči volilci radi prevelikega In silnega dela primonani volišče prej zapustiti kot so volili". Toda tisti dan ni bilo nobenega silnega dela, ker je tako deževtilo, da sploh na polju ni bilo za nobeno delo. — V ponedeljek, dne 23. februarja, je bila volitev župana. Izvoljen je bil že četrtikrat Ant, Preložnik. Mož je dobil s tem sijajno zadoščenje za silno preganjanje od strani osebnih nasprotnikov v zadnjem času, Vsled tega preganjanja so se naše vrste še bolj utrdile. Zdaj vemo, kdo je naš. Zato bomo šli s podvojeno močjo v boj, kadar bo zopet treba, Čast pa tudi vsem vrlim možem, ki so pri zadnjih v o 1 H v a h delali za dobro stvar, Čast našim mladim agitatorjem, ki so tako imenitno^ izvršili svojo nalogo! Zdaj pa zopet na delo za izobrazbo duha, da bomo pripravljeni za prihodnje boje!
Kje so bili liberalci? Naša stranka se je zanimala in sodelovala zadnji čas pri občinskih volitvah v (sledečih občinah: Šmiklavž pri Hočah, Cirk-nica, Razvanje, Lo^a, Morje, Vurberg, Marjeta na Pesnici, Polička vas, Tragučova, Rotenberg itd. Itd. Nikjer nismo zapazili liberalcev, da bi storili le korak, a širokoustijo se *radi.
*	„Štajerc" in švicanje. Med tiskarskim Štraj-kom je „Štajerc" hudo švical. Na vso moč se je trudil in napenjal in švical, da bi prišel na vrh; pa le dvakrat se mu je posrečilo, pokazati se v prav kla-verni obliki, v obrazu curek Švica, v ustih zmerjanje proti „Slovenskemu Gospodarju", In tudi sedaj, ko se je prvič po štrajku pokazal v svoji navadni obliki, zopet Švica, in sicer kri švicajočo „sveto Johanco", kateri je posvetil skoraj 3 predelke lista z dostavkom: Naprej prihodnjič. „Štajerc" bo torej naprej švical. Vendar pa je razlika m eil vodiško Johanoo In med ..Štajercem": Johanca je namreč švical'a telečjo kri, „Štajerc" pa Švica — oslovsko.
*	„Štajerc" in 15.000. „Štajerc" je sicer vseskozi napreden list in vodja Šnopsarskega naprednja-štva, pa vendar tudi veruje v vraže. Posebno moč pripisuje številu 15.000, zakaj že leta nosi na svojem čelu zapisano: Natisov 15.000. Število njegovih naročnikov torej nikdar ne znaša 14.999, tudi ne 15.001, temveč vedno 15.000. Predsednik Združenih držav, Wilson, veruje v številko 13 kot osrečevalno; „Štajerc" si je izbral veliko višje število, ker. šteje svojo srečo le po tisočakih, in teh ne zadostuje 13, temveč jih je treba 15. Privoščimo mu to namišljeno srečo. Tudi pritrjamo izreku, ki ga nosi napisanega: „Kmečki stan, srečen stan!" Pribijemo pa: tista kmečka rodbina, kjer se prebira, kakor kaže „ŠtajerčeVa" glava, ptujski „Štajerc", ni in tudi nikdar ne bo srečna. To je res, in sicer tisočkrat bolj res, kakor pa da ima „Štajerc" 15.000 natisov.
*	Boj za snaženje dimnikov. V odseku za obrtne zadeve dež. zbora sta se v 3 sejah borila!slov. zastopnika dr. BenkoviČ in RoŠkar za pravice kmetov, da si smejo tudi sami onažiti dimnike. N:emško-na,cional-na večina se je z vso silo ustavljala. Slovenski predlog je bil odklonjen z 1 glasom večine. Slovenska poslanca sta javila za zbornico manjšinske predloge in tako se bo ta boj Še nadaljeval tudi v polni zbornici. Kakor znano, se je liberalni poslanec dr. Kukovec izrekel proti vsem olajšavam, ki bi se dale kmetom.
*	Živahno gibanje. Iz Frama nam piše prijatelj: Kako se kaj gibljemo? Lani smo se gibali tako' le: 10 porok, 43 mrličev, 79 rojencev Tn 12.500 obhaja ncev. Zdravo ljudstvo — skoro Še enkrat toliko rojencev. — Letos smo se začeli slabo gibati. Koj začetkom leta smo doživeli uboj, pa brez krvoprelitja. Kralj alkohol je pobil na tla mlinarskega pomočnika M. Vičarja od Male Nedelje. Strašno ga je zdelal. Fant je sam klical na korajžo šnopsarskega kralja, dajal poguma drugim šnopsarjem, a izzivač je podlegel, bratci so ga takoj zapustili. Vroči alkohol ga je tako ogrel, da je Šnopsar zmrznil. — Strašna smrt šnopsarja je vzdramila marsikoga, še dušnega pastirja, ki je začel nabirati rekrute za vojsko, „sveto vojsko" zoper najhujšega ter najnevarnejšega sovraž nika — kralja domovine in mladine — šnops. Nabral
je, kakor čujemo, okoli 300 krepkih fantov in krepostnih deklet, ki čakajo na svojega generala proi. ur. Kovačiča, da jih uvrsti v redno vojsko, — Gibale so se razven Ješence vse naše občine. Fram ima novega župana, g. Karola Cernej, odločnega, kremenite-ga moža, na katerega je lahko ponosen. Morje je o-stalo čisto.. Po njem varno in zvesto jadra in vesla skoro četrt stoletja zopet izvoljeni naš cerkveni ključar, župan M, Koren, Loka je Dila vedno zvesta. Značilno je, da nikdonoče biti župan, če ni prisiljen.Vsak se brani, ker ni strankarstva. Tudi Loka si je izvolila Korena^ ker hoče biti ali imeti vedno dobro, zdravo korenino. Odličen in odločen naš pristaš Jožef Koren. — Gibali so se živahno naši ženini in neveste. Kar 15 oklicev je bilo. Med drugimi se je poročil naš framski župan, g. K, Cernej, z Mioiko Bezjakovo, ki je mnogokrat sodelovala pri .naših prireditvah. Poro' ka in gostija se je izvršila tako sijajno, da Fram Še take .ni videl. Ob slovesu je nevestin oče izročil na ginljiv način svoji hčerki knjižico, glasečo se na 24 tisoč kron, enkrat toliko pa še sledi. Bezjakovih otrok je 6, vsak dobi enak delež! Oče Bezjak je začel pravzaprav iz nič, a s svojo pridnostjo si je pridobil o-gromrio premoženje. Je izdelovatelj-mlinar bučnega olja. Oženil se je tudi naš zvesti pristaš, veleposestnik v Framu, 'Srečko Kodrič, z Miciko Dobnik iz ve-leugledne hiše iz Zatolič, — Na plesu smo se pa zelo malo gibali, ker Framčani se sramujejo divjega, poganskega plesa. Tako smo se gibali v ¿mesecih. Stoj, še ni vse! Bralno društvo, oziroma naši fantje, so se letos živahno gibali, o tem gibanju prihodnjič.
*	Napad na katoliško škofijo. Dne 23, t. m. je bil izvršen grozen napad na grško katoliško škofijo v Debrecinu na Ogrskem. Že preteklo soboto je prejel škof Mikloši pismo, da mu bo poslala neka oseba za-bojček, v katerem bo kot darilo nekaj denarja In dragocene cerkvene oprave. Zaboj je v istini došel po poŠti in v trenutku, ko so ga odprli v škofovski palači, je eksplodiral (razletel). Grozno razmesarilo in ubilo je 5 oseb, 9 oseb pa je težko ranjenih, Škol Mikloši, ki je ležal v. postelji bolan v bližnji sobi, je kakor na čudovit način ostal popolnoma nepoškodovan-čeprav je bila eksplozija tako silna, da se je udrlo več sten palače in so skoro vsi pisarniški prostori razdjani. Komisija, ki preiskuje nesrečo, je dognala, da je bil v poslanem zabojčku dinamit. Ubilo je škofovega namestnika vikarja Jaskoviča, škofovega tajnika Slepkovskega, odvetnika Catija, nekega slugo in njegovo ženo. Ostale težko ranjene osebe so spravili v bolnišnico, kjer se jih nekaj bori s smrtjo. Oblast je odredila obširne preiskave. Sumi se, da so napad povzročili Rumuni, kateri so se upirali dolgo ustanovitvi grško-katoliške Škofije v Debrecinu, ker so se bali, da se bo skušalo potom madžarizacije Rumune oslabiti. Vsekako nosi ogrska vlada pri tem zločinu veliko odgovornost, ker s svojimi nasilnimi odredbami hoče na vsak način druge narode na Ogrskem u-gonobiti,
*	Slovenec, tvoja zemlja je. zdrava, ali - ne
bežite nesmiselno v tujino. Iz Amerike nam piše prijatelj lista: „Dragi urednik! Ker sva si bila nekdaj v domovini prijatelja, upam, da boš sprejel od mene sledeči dopfs. Dne 28. decembra lanskega leta se je pripeljal v Novi Jork kmečki mladenič, doma iz brežiškega okraja. Doma je od svojega očeta iztirjal ded-ščino po materi v znesku 2300 K. Ko se je vozil iz Hamburga v novi svet, je nekega dne na krovu ladje pregledoval svojo denarnico. Vzel je oba tisočaka \en', kar pa potegne močen veter in po bliskovo je iztrgal iz roke mladeniču oba. Nekaj Časa je še videl, kako se je veter v zraku nad morskimi valovi igral z njegovim premoženjem, potem pa sta tisočaka "padla — v valove. Mladenič je padel v omedlevico. Zbudil se je še-le, ko je ležal v neki njujorški bolnišnici. Od žalosti se mu je zbledlo. Še-le čez nekaj dni je pripovedoval s solzami v očeh svojo nesrečo. Bridko je tožil: „Oh, jaz nesrečnež, zakaj sem zapustil lopo slovensko domovino. Imel bi svojo doto in zdrav bi bil," Fant je od dne do dne bolj bolehal in dne 24. januarja je — umrl. — Prosim te, deni to v „Slov. Gospodarja", da bo ta povestica služila slovenskim mladeničem kot svarilen vzgled, da naj ne ostavijo po ne-potrebi svoje domovine!	B, J."
Ljubo doma. Iz Amerike nam piše naš prijatelj: Kdor srečnih misli umrje, je vedno srečnejši, kakor vojskovodja, ki koraka kot zmagovalec čez bojno polje. Ravno tako ste tudi vi srečnejši doma v svojem rojstnem kraju, srečni ste v sanjah, kadar se vam sanja o amerikanskih dobrotah, svetlih dolarjih in zidanih palačah. Toda dragi rojaki, naše domovanje ni v zidanih palačah, pač pa je v lesenih, zapuščenih kočah, marsikatera še celo strehe nima, V domovini smo si mislili: Gremo v Ameriko, kjer bomo z lahkoto živeli, bomo malo delali in dobro zaslužili. Ali ravno nasprotno se nam je zgodilo. Delamo od zore do mraka, kolikor nam moči dopuščajo, a malo zaslužimo. In zraven imamo še dolgočasno življenje. Delavca zvabiti v Ameriko je lahko. Saj so plače dozdevno višje kakor v stafi domovini. Ali ko stopi delavec na amerikanska tla, hitro spozna,, da so visoke plače le sleparija in laž, Plačati mora vsako stvar dražje kot v svoji domovini. Rad bi se vrnil v domovino nazaj, pa je navadno že prepozno. Šel je kot podgana v past. In v tako past se jih vjame vsaki dan na stotine. Torej, dragi mi rojaki, opozarjam vas vse: Ne verujte tistim, ki vam pišejo v domovino o amerikanskih dobrotah. Hvalijo se, koliko zaslužijo in Bog vedi, kaj še vse drugo. Največkrat pa tako, da tisti, ki o dobrotah piše, se mu tukaj prav slabo godi. Obenem opozarjam rojake, da se sedaj za nobeno peno ne spuščajte v Ameriko. Sedaj je slabo tukaj. Dela ni nikjer
dobiti. Delavcev je tu na tisoče brez zaslužka. Vsako jutro jih hodi po 50—100 v gručah od tovarne do to-vare in iščejo dela. Pa navadno že vselej vrata pred njimi zapirajo.. — Pozdravljam vse rojake, kateri či-tajo „Slovenskega Gospodarja",
J. Pojškruh iz Gornjega Grada.
*	Moč molitve in blagoslova. Voditelj duhovnih vaj, P. K., je omenjal v premišljevanju o duhovnikovi molitvi ta-le zanimivi dogodek iz življenja pokojnega kardinala Missia: Bilo je na večer usodepolne noči, ko je kranjsko deželo in osobito Ljubljano, zadela huda šiba potresa. Takrat je bil rajni kardinal Missia škof v Ljubljani., Okrog 11. ure je cerkveni knez u' prav dokončal svojo večerno molitev. Nato pa se dvigne, da podeli — kakor je imel navado — sveti apostolski blagoslov na vse 4 stkani svoje škofije, Kar se zanaje zemlja, zidovje poka, vrata se odpro, omet se lušči, dimniki z groznim ropotom padajo na strehe in na ulice . . . Groza prevzame vso ljudi, ki plaiio begajo po ulicah ter iščejo varnosti zunaj mest°. Skof Missia sam je zapustil svojo palačo in se umaknil na prosto . . . Koliko mrtvih? — vprašal bi vsakdo. Nič več kot 1 sam človek je umrl, zadet od strešne opeke. Ali nista uprav blagoslov in molitev apostolskega Škofa dosegla, da ni bilo hujših nesreč in da pod razvalinami ni bilo mrličev?!
*	Marsikateri gospodar in mlad mož mora po razmerah prisiljen, iskati teftkega zaslužka v tujini, navadno v Ameriki.. Ni lahko tam izhajati. Treba je precejšnje spretnosti v tem in onem. Kdor je namenjen v Ameriko, naj v svojo korist dobro prebere zanimivo in poučno, zanesljivo in resno knjigo: „A-merika in Amerikanci", posebno nje II. in III. del. Ako je nimate v Bralnem društvu, ali je ne dobite pri dušnem pastirju, pišite po njo vlč. g. Jurju Trunk, župniku v Beljaku na Koroškem. Tistih par kronic se vam bo povrnilo obilno pa bogati izkušnji za življenje, zajeti iz te knjige.
*	Povest ključavničarskega pomočnika. Mestni odbor v Stollbergu na Saksonskem je imenoval za častnega Člana meščana svojega rojaka virtemberške-ga, stavbnega ravnatelja pl. Bacha. Profesor Karol pl. Bach je eden odličnih sotrudnikov grofa Zeppeli-na in biva sedaj v Stuttgartu, je pred 50 leti odšel iz svojega rojstnega mesta Stollberga kot boren ključavničarski pomočnik po svetu. V sled neumorne samo-izobrazbe pa je napravil izpit za inženirja ter je postal končno profesor na tehnični visoki šoli v Štut-->:artu, kjer mu je virtemberški kralj v priznanje njegovih zaslug za povzdigo virtemberške industrije podelil plemstvo,
*	100.000 met. stotov sladkorja zgorelo. V Sed-lecu na Češkem je po noči dne 21, februarja izbruhnil v Tellerjevi sladkorni tovarni požar, ki je uničil del tovarne in vso zalogo sladkorja, katerega je bilo 100.000 met. stotov, ter nekaj bližnjih poslopij. Več kilometrov daleč na okoli je dišalo po praženem sladkorju. Skoda znaša nad 3 milijone kron.
*	Ginljiva zakonska ljubezen. Nedavno je u-mrla v Trstu po dolgi in mučni bolezni gospa Liza Terni in tekom istega popoldneva njen soprog Avgust, ki je bil eden najbogatejših in najuglednejših meščanov. Gospod Terni se je bil pred časom z ženo vred z avtomobilom ponesrečil, vsled česar so morali oba operirati. Umrla sta pa oba isti dan kljub operaciji. Znamenito pri tem je dejstvo, da so morali soprogo operirati na levih prsih in da si je dal mož ureszati s telesa primeren kos kože, da bi rešil ženo. Umrla pa je ona in ž njo tudi požrtvovalni soprog.
' Bogata je bila, pa ni vedela. Nedavno se je pojavila pri italijanski banki za Primorje na "Reki kmetica Deskovič iz Moščenic, da bi dvignila 100 dolarjev, kateri denar ji je poslal njen mož iz Amerike. Spremljala jo je njena ldletna hčerka in ženski sta res dobili denar. Pri tem pa je Deskovičeva še malomarno pokazala staro ogrsko srečko, ki je ležala prej dolgo časa pozabljena v prahu. Rekla je, da so jo sosedje pregovorili, da bi vprašala, kaj je ž njo. Uradnik je začel listati po seznamih in je kmalu povedal, da je že pred petimi leti zadela — 50.000 K. Žena iz-prva ni verjela, nato pa se je lahno nasmehnila in je šla pisat možu o sreči, ki jo je zadela.
*	Sredstvo zoper pravdanje. Poroča se iz Selc nad Škofjo Loko: Kako globoko umeva Slov. Ljudska Stranka potrebe in koristi našega ljudstva, nam priča zakon o občinskih posredovalnih uradih. Na podlagi poldrugofetne izkušnje z veseljem priznamo, da je deželni zakon, po katerem ima vsak občinski odbor pravico ustanoviti občinski posredovalni urad, za ljudsko blagostanje izrednega pomena. Saimo naš občinski posredovalni urad je v poldrugem letu svojega delo-a anja uspešno posredoval v 77 spornili slučajih, kjer se je šlo zr določitev meja pri nepremičnih posestvih. Omenimo le, da se je na dan 24. p. m. s sporazumom vseh strank uredila meja na 14 mejnih parcelah. Se v večjem Številu pa so se pokazali uspehi posredovalnega urada v sporih radi žaljenja časti. Nič manj kot 23 takih tožb je preprečil naš posredovalni urad, — To so suhe številke, ki pa veliko pomenijo. Ce pomislimo, koliko ljudskega premoženja se je že zmetalo za nespametno pravdanje v liberalni advokatski žep, koliko jeze in nespravljivega sovraštva med sosedi se je zanetilo z raznimi tožbami glede mej in zemljiških služnosti, potem moramo poslancem S. L. S. priznati, da so s tem zakonom samo našim občinam prihranili tisočake. Zato pa pozdravljamo znani deželnozborski sklep gleHe obveznosti občinskih posredovalnih uradov. Tem bolj pa obsojamo nastop liberalcev, ki so glasovali proti tozadevnemu sklepu. In to smo dejansko pokazali na dan volitve. V zboru, ki
naj vodi zakonodajo in gospodarstvo naše dežele, moi
liberalnega kopita ne potrebujemo,
*	Posredovalnica za kmečke delavce in posle.
Huda je dandanes na deželi za delavce. Beg delavskih ljudi iz dežele v mesta je povzročil, da je postalo na kmetih pomanjkanje delavskih moči zelo občutljivo. Se pastirja kmet skoro ne more dobiti. V kranjskem deželnem zboru je poslanec dr. Krek stavil predlog, da osnuje dežela brezplačno posredovalnico za delo. Deželna posredovalnica bi imela nalogo, oskrbovati za kmeta in malega obrtnika delavske moči, Akoravno bi bila taka ustanovitev za kmečko in delavsko ljudstvo velikega pomena, vendar so liberalci s puhlimi govori se zoperstavljali koristnemu predlogu. Ta predlog pride že v prihodnjem zasedanju v razpravo. Gotovo bi bilo tudi za naše štajerske razmere prikladno, če se tudi pri nas ustanovi kaj takega.
*	Gospodarsko-socialni tečaj v Veržeju, ki je
trajal 4 dni, to je od IG. do 19. februarja, se je lepo obnesel. Udeležba je bila splošno izredno velika. Zastopane so bile vse muropoljske župnije. Predavali so: dr, Hohnjec, dr. Kovačič, župnik Rožnik, živinorejski Inštruktor Krištof i.n nadrevizor VI. Pušenjak. Žal, da se radi narasle Mure sosednji ogrski Slovenci niso mogli udeležiti tečaja.
Vinogradniški tečaj na Grmu. Kranjska kmetijska šola na Grmu priredi dne 9. in 10, marca 1.1. vinogradniški tečaj. Spored tečaja bo sledeč/i: V pondeljek, dne 9. marca, popoldne «od 2. do 4. ure: cepljenje trt, siljenje trt v silnicah, gorkih legah in drugih prostorih, ravnanje s cepljenkami v trtnici in saditev novih vinogradov. Od 4. "do 6. ure: razkazovanje silnic© in cepilhih strojev, vaje v cepljenju. V torek, dne 10, marca, dopolidne od 8. do 10. ure: obrezovanje trt, ravnanje z mladimi trtami v vinogradu, pomladanska dela v vinogradu, gnojenje trt, osobito z umetnimi gnojili. Popoldne od 2, do 5. ure: praktične vaje v- obrezovanju trt v šolskem vinogradu v Cerovcih. — Priglasila (po dopisnici) se sprejemajo do dne 28. februarja pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Kandija pri Novem Mestu. Oddaljenim in revnim kranjskim vinogradnikom povrne ravnateljstvo potne sitroške do Novega Mesta in tudi podpore K 1.50 na dan za prehrapo. Za to podporo je treba v priglasilu prositi in se izplača samo tistim, katerim se je izrecno dovolila.
*	Cena sena. Vsled lanskega pomladanskega mraza je bilo malo sena, zato je zelo drago in stane meterski stot 7—8 K in po Pohorju je občutno pomanjkanje krme. Ker so zimske setve ugodno prezimilo, vsled tega cena krmi pada in zato se bo cena za živino izboljšala.
*	Nabornikom. MTnistrstvo za deželno brambo je določilo, da se letošnji vojaški nabori vršijo pozneje. Mladeniči pa, kateri bi radi zavoljo kakega važnega vzroka Šli že poprej k naboru, naj to pismeno, javijo na naborno komisijo svojega dopolnilnega okraja.
*	Koledar Slov, Kmečke Zveze, ki se je našim
naročnikom tako zelo prikupil, se še dobi v t i s k a r-ni sv. C i r i 1 a v Mariboru, in sicer stane komad s poštnino vred 1 K 10 vin. Najboljše je, da se pri naročilu ta svota vnaprej pošlje.
Mariborski okraj.
m Maribor. Prijatelj hašega lista nam poroča: Javno vprašanje na tukajšnje „Dramatično društvo": Koliko je „Dramatičnemu društvu" plačalo založništvo „Narodnega Lista", oziroma Narodna stranka, za vašo skrb, "katero ste imeli, da ste pri pretistavi dne 22,. t. m. na trde sedeže položili blazine — Mariborski Glasnik „Narodnega Lista" ? Kakor je posneti iz tega vašega koraka, ste pokazali, da je vaše društvo res liberalno. Dosedaj je „Dramatično društvo" povdarjalo, da je nad strankami, a odslej bo torej to drugače. Se vzame na znanje.
m Sv. Križ pri Mariboru. V ponedeljek, dne 16. svečana, sta iz vrle Ilgičeve hiše bila oče i.n hči obenem pred poročnim oltarjem. Oče Anton Waldhu-ber izvolil si je za zakonsko tovarišico pridno kmečko hčerko iz znane Dobajeve hiše, Marijo Hauptmun; njegova hčerka Tončka pa pojde za gospodinjo na Spesarjevo, kjer je tukajšnji dolgoletni cerkveni ključar Jakob Sternad svoje gospodarstvo, katero je< nad pol stoletja vzorno oskrboval, odložil na krepkejše mlajše rajne svojega nečaka Jakoba Gradišnik. Obema vrlima paroma kličemo: Na mnoga srečna leta! — Za Slovensko Stražo se je nabralo na gostiji 30 kron. — „Kmečki strah" (volk) nam še vedno ne da miru, ampak neusmiljeno nadaljuje svoje roparsko delovanje. V slast mu gredo zlasti ovce in koze, Ra^-di njega se je morala sedaj tudi šola za nedoločen Čas rapretl.
m Št. Jakob v Slov. gor. V nedeljo, dne 22. t. m., se je vršil tukaj občni zbor Izobraževalnega društva. Govoril je urednik Fr. Žebot. Potem pa je' bilo politično zborovanje, na katerem je poročal poslanec Rtoškar. Volilci so izrekli našim poslancem popolno zaupanje.
m Sv. Benedikt v Slov. gor. Umrla je v Bene-dičkem vrtu dne 6. februarja zvečer, previden a s sv. zakramenti, šivilja Veronika Rajšp, stara 26 let. Naj v miru počiva!
m Sv. Jurij v Slov. gor. Občinski odbor občine Sv. Jurij v Slov. gor. je imenoval dne 8. svečana t. 1. vlč. g. Ivana Bosina, sedaj kaplana na Sladki gori, častnim občanom. Čestitamo!
m Sv. Jurij v Slov. gor. Dne 22. svečana je i-melo društvo „Edinost" svoj l.etni občni zbor. Voljen je bil po večini stari odbor.
m Biš. Tukaj je bil te dni izvoljen za občinskega predstojnika g. Jožef Murko, vrl pristaš naše stranke.
m Sv. Martin pri Vurbergu. Poročil se ie mladenič Štefan Gmeiner z mladenko Alojzijo Fažmon, blagajničarko Dekliške Zveze in članico Marijine družbe; oba Iz ugledne krščanske in narodne hiše v Sp. Dupleku. Na gostiji se je nabralo za Slovensko Stražo 5 K 10 vin, — Novoporočencema naše iskrene Čestitke!
Ptujski okraj.
p Ptuj. Umrl je v Ptuju v soboto, dne 21. t. m,r mestni učitelj v pokoju, g. Boštjan Krajnc, Bil je blag značaj in je več kot 30 let marljivo sodeloval pri cerkvenem pevskem zboru v Ptuju. Njegova hčerka je soproga znanega rodoljuba g. dr. Kotnika, c. dr. profesorja v Celovcu. Blagemu možu svetila večna luč!
p Ptuj. Prireditev Dpkliške Zveze dne 14, februarja je imela zopet vsestranski uspeh. Prostori so bili .nabito polni, vse točke zanimivega vsporeda pa dovršeno uprizorjene. Posebno so ugajali šaljivi kup-letni dvospevi in velika pustna Šala: „Skrateljček in njegova babica ali čarobne orgljice". — Se delujemo,, še se shajamo, če smo tudi takorekoČ izgnani iz dvorane Narodnega Doma. — Ptujska katoliška mladina,
p Vurberg. Pred par leti si je dala naši. občina s prihranjenim občanskim denarjem postaviti občinsko vago, katera gotovo koristi naši občini, pa še tudi drugim, ker .ni v bližini nobene take vage razen' na Ptuju. Lani pred občinskimi volitvami pa so šta-jerčijanski volilci hoteli s tem zbegati naše ljudi, in so pisali v „Štajercu", kako nepotrebna ti vaga, koliko stroškov prizadene občini, da noče nihče na njej vagati, izvzemši .2 osebi, ki vesta potem, koliko priredita pri svoji živini. A čudno! Na Katarin*n sejem smo pa videli ravno generala štajerčijancev, Poldeta, da je tudi gnal svojega bikeda .na občinsko tehtnico, zoper katero je „Štajerrc" zabavljal, da ni nič vredna in da nihče noče na-njo vagati. Zo^et dokaz* da je vaga koristna za nas in za šfajerčijance tudi. — Občan,
p Sv. Marko niže Ptuja. Predstava Bralnega društva se je na pustno nedeljo prav dobro obnesla. Dekleta so dobro pogodile svoje vloge. Gotovo ne bo žal gostom iz ©v, Marjete, ki so se tudi udeležili, pač pa Markovčanom, ki so prišli tako v malem številu.
Velika Nedelja. Tudi v našli župniji se je začelo protialkoholno gibanje. Vodi to družbo treznosti naš orgajnist. Pa kakor je že navada, da ima še vsako dobro delo svoje sovražnike, tako se tudi prijatelji Šnopsa jezno zaganjajo 1 v našo prekoristno družbo, taiisleč jo premagati. Svojo jezo pa si potem hladijo z — žganjem. A ne vdajmo se! Bodimo pogumni in bojujmo se v vrstah Svete vojske zoper tega največjega sovražnika človeštva.
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Poroke. Dne 28. januarja so bili poročeni v Ljutomeru g. Dunaj Alojz iz Cezanjevec, s Terezijo Slavičevo na Kamenščakti, in njeni brat g, Anton Slavič z Uršo Ivanjšičevo izRadomerja. Pri tej veseli dvojnati poroki so gostje nabrali za dijaško kuhinjo v Mariboru 10 K 52 vin. Mladima paroma mnogo sreče! Dne 4. februarja se je na gostiji AL Trstenjaka z Antonijo Brunčič na Krapji nabralo za dijaško kuhinjo v Mariboru 2 K 50 vin. in 11. februarja na gostiji Alojzije Lah iz Branoslavec z A. Ra-kušom iz Grab 6 K. Vsem darovalcem in prijateljem naših revnih dijakov najiskrenejši „Bog plačaj"!
1 Kamenščak. V soboto, dne 21. t. m., smo imeli občinske volitve. Izvoljeni so večinoma sami trezno-misleči krščanski možje, — Slava zavednim volilcem!
1 Mala Nedelja. Zlato poroko sta obhajata dne 15. t. m. Franc in Frančiška Sterniša (roj. Topolnik) v Moravcih, Sv, mašo, namenu primerno pridigo in poroko je vpričo velike družine in mnogobrojnega ljudstva opravil domaČi č. g. župnik Jožef Kolarič.
1 Sv. Jurij ob ŠČavnici. V nedeljo, dne 14. t. m., smo spremili k zadnjemu počitku vdovo Ter. Topolnik iz Slaptinec. Rajna je bila priljubljena vaš-čanka in dobra mati. Bodi ji zelmljica lahka!
Slovenjgraški okraj.
s Šmartno pri Velenju. Dne 16. februarja se je poročila Marija Potočnik iz Cirkovec, zavedna članica Dekliške Zveze, ugledna družbenica Škalske Ma-jijlne družbe, s pridnim mladeničem Janezom Kovač iz škalske župnije. Lepo poročno slovesnost je povzdignila ta okoinost, da je nad 20 družbenic Marijinih jo spremljalo k oltarju ter ž njo vred prejelo med sv. mašo sv. obhajilo. Na veseli svatbi se je nabralo za Slovensko Stražo 11 K 54 vin. — Na mno-* ga leta !
s Zavodnje pri Šoštanju. Naša župnija spada v občino Topolšica pri Šoštanju. Zato nas je jako razveselilo, ko smo izvedeli, da so liberalci pri občinskih volitev, ki so se vršile1 decembra meseca navzlic vsem zvijačam pogoreli. Očitalo se nam je, da hočemo sedež občine potegniti v Zavodnje, četudi so liberalci sami prav dobro vedeli, da to ni res, Nam je bilo le za to, da pridejo enkrat na krmilo možje, ki so
odločno katoliškega prepričanja, ne kakor naši liberalci, ki se sicer kažejo dobre kristjane, v odločilnem trenutku pa potegnejo z brezverskc* gospodo iz Celja in drugod. Čast zavednim volilcem S, K. Z.!
s Marenberg. Dan na dan prihajajo pritožbe od strani staršev glede naše šole. Bodisi temu kakorkoli, nekateri nimajo časa, drugI pa so preleni, da bi se doma vestno brigali za versko vzgojo svojih otrok in tako se cela krivda od ene kakor od druge strani zavrača na šolo.. Šola pa dandanes ne more delati čudežev, najmanj pa marenberška, kjer je strogo prepovedano, poučevati krščanski nauk v slovenskem jeziku že takoj v I. razredu. Zaradi tega je pritožba onih starišev, katerim je na tem ležeče, tla se mladina nekaj nauči za pozne'jše življenje, popolnoma u-pravičena. Ne bomo tukaj reševali tega vprašanja, ker odgovor je jasen kakor beli dan in si ga lahko vsak le nekoliko misleč človek sam naprav!. — Za slovenske otroke — le šola, kjer se poučuje na podlagi maternega jezika.
Vesela vest z meje.' Iz Pernic' se nam piše: Pred dvema letoma so se vršile na Pernicah občinske volitve, pri katerih so Slovenci zmajgali z vsemi svojimi kandidati v I. razredu, v II. razredu pa so vložili priziv. Dne 24. jan. i, 1. pa so se vršile dopolnilne volitve za II. razred. Slovenci so takrat pa zmagali z vsemi svojimi kanciidati, tako da je sedaj ves občinski odbor v njihovih rokah, kar je zlasti na od vseh strani ogroženi jezikovni meji 'velikega pomena. Slava zavednim volilcem!
Konjiški okraj.
k Oplotnica. Igri: „Ne kliči vraga" in „Trije tički", kateri je priredilo br.al.no društvo „Sloga", sta izvrstno izpadli. Tudi petje je bilo izvrstno. Hvala gre v prvi vrsti g. J. VizovlŠeku, kater:, j.e igralce tako dobro izvežbal, v drugi vrsti pa igralcem, ki so vsi svoje vloge prav dobro rešili. Udeležba je bila velika. Oplotničani, naprej!
Celjski okraj.
c Celje. Tukajšnje nemškutarjei in zagrizene Nemce ter tudi one v Ptuju in Mariboru, je zelo neprijetno dirnila vest, da zahtevajo naši poslanci, naj se zastareli volilni red teh mest izpremeni tako, da bodo tudi 'Slovenci prišli do svojih pravic. Slovensko ljudstvo napolnjuje in redi naša mesta, posebno Celje, gospodujejo pa v njem naši najhujši nasprotniki. Skrajni čas je in pravično tudi, da pridejo Slovenci tudi v naših mestih v občinske odbore. Hvala našim poslancem, da so začeli v, tem oziru dregati!
c Celje. Naših Nemcev in nemšHitarjev se je polastil grozen strah. Ali je mogoče prišel „kmečki strah" iz nemškega Stajerja nad nje? Kaj še! Tvrd-ki Goricar in Leskošek se je dovolilo odslej prodajati tudi knjige. Ker odslej Slovencem ne bo treba hoditi drugam kupovat knjige in bo ostalo zopet nekaj denarja v slovenskih rokah, zato to Nemce silno peče,
Celje. Izžrebani porotniki. Glavni poiotniki: Avgusit Plaskan, trgovec,1 Braslovče; Anton Cmak, mizar, Polzela; Vinko Kračun, gostilničar, Loče; Anton Vodenik, trgovec, Žalec; Alojzij Cimperman, gostiBničar, Polzela; Pavel KoŠenina, trgotvec, Go-milsko; Ivan Pi(kl, posesthjk, Griže; 'Jožef Jicha, juvelir, Celje; Janez Berna, čevljarski mojster, Celje; Vinko Jamnik, mlinar, Otiški vrh; Ivan Forte, mesar in gostilničar, Loke; Albin lPečar, trgovec, Imeno; Vinko Kukovec, posestnik, Lavia; Mart. |Sto-jan, mizarski mojster, Ziavpdna; Valentin Samec, posestnik, Runtole; Anton Jj&n, župan, Škale; Fran Oset, trgovec» Vransko; Florijan 'Stojan, orožniški stražmojster v p., Oplotnica; ;Franc TopolSek, klobučar, Konjice; dr. Franc Premschak ml., zdravni,k v Celju; Anton Mahen, posestnik, ITjrnovlje; Josip Prelog, Čevljar, Celje; jRobert Diehl, trgovec, Celje; Friderik Zorzini, mesar, Slovenj gradeč; S. Tribuč, posestnik, Mozirje; Rudolf Stermecki, trgovec, Celje; Friderik Alberti, veleposestnik, Polana; Josip Berlizg, trgovec, Rogatec; Ivan Brežnik, gostilničar, Sv. (Jurij ob juž. žei. ; Vilibajd Swoboda. notar, Konjice; Jožef Lorber, tovarnar, Žalec; Janez Sauperk trgovec, Dobrna; Franc Samec, gostilničar, Ložnica; Jožef Hermann, gosttifničar, Kresni-ke; Rudolf Dergan, trgovec, Laško. Nadomestni porotniki: 'Josip Rate j, posestnik, Hruševec; Jak. Pir-tovšek, pekovski mojster, Sv. Peter v Sav. dol. ; Jos. Vrečer, gostilničar, Vojnik; Ivan PlaninŠek, gostilničar, Medlog ; Ivan Artman, trgovec, Sv. Jurij ob juž. žel.; tfakob Kovač, posestniki, Vojnik; Ernest Pelle, trg. vodja, Celje; Josip Stožir, posestnik, Tr-novlje; Ignacij Grilec, posestnik, Gaberjei.
c Hmelj. Ob koncu leta 1913, ko so 'd o šli podatki od vseh strani, se je izračunilo, da se je pridelalo hmelja po celem svetu 1. 1913 dobrih 1,300.000 stoto/ (po 50 kg). Ker se ga potrebuje 1,650.000—1,700.000 stotov, se bo moral primanjkljaj pokriti iz starih letnikov in bodo torej pri prihodnji bernji zaloge gotovo toliko prazne, da Že zdavnej ne tako. Nikakor torej ni modro, kakor se že natitioma sliši, da se tu m tam hmeli že sedaj naprej prodaja in to po 250 K za 100 kg. Ce bi hmelj tudi dobro obrodil, se bo lahko dobro in hitro prodal. Ako bi pa bila slaba letin«., potem bo pa imel hmelj izredno visoko ceno in bi bili 'isti, ki ga prodajajo naprej, zopet močno oškodova-Naj bi tudi hmeljski predkupci to predkupovanje rnje opustili, ker vendar sami vidijo, koliko sitnosti ,rna.io potem, če je v jeseni limelj dražji, koliko imajo
nepotrebnih potov. Nasprotno pa jim provizija, ki jo zaslužijo pri hmelju, itak ne uide, ker gre skoro ves hmelj skozi njih roke. Potem se mora upoštevati, da v kraj, kjer je veliko hmelja naprej prodanega, soliden kupec niti ne gre kupovat in v kraju, kjer je nekaj hmelja naprej prodanega, ni in ne more biti tako živahna kupčija, kakor pa tam, kjer se ni predprod^a. vgnezdila. Želim vsem našim vrlim hmeljarjem, da bi bilo leto 1914 za nje posebno veselo in dobičkanosno'.
Florijan Rak,
Št. Jurij ob južni žel. Občni zbor katoliškega brajlnega društva dne 8. t. m. je pokazal zopet moč, ki biva v dobro organiziranem našem ljudstviu. Priglasilo se je Še isti dan nad 100 članov za 1. 1914. Dvorana Katoliškega doma je bila' natlačeno polna občinstva, ki je sledilo poročilom, poslušalo s pritrjevanjem govor gospoda dr. A. Vebleta. I Sledila je veselica s petjem pod vodstvom gospoda Raztočnika in tamburanjem pod vodstvom gg. bratov Marčič ter igro „Sanje." Vse točke so dobro uspele. Ker je bil ob enem tudi srečolov, zaznamuje blagajničar čistega donosa 160 K, — Komaj se je zbudil „Narodni List" iz zimskega spanja, že napada neutemeljeno našega preč. gospoda župnika. Kar pa je najbolj neokusno, je to, da trdi o eni klerikalni trgovini, da nazaduje. Hoče pač pozornost obrniti proč od mlekarne in od kmečke posojilnice. Imena seveda ne pove. To je pa samo pobožna želja nekaterih.
c Polzela. Poročila se je Vaši Ana, posestni-ca, z vrlim mladeničem iz Mozirja, A'nto.nom Fužir. Na gostiji se je nabralo za stavbo nove župnijske cerkve 848 K; na gostiji Štefana Turnšek in Ivane Reloglavc pa 373 K. Prisrčna hvala vsem darovalcem, posebno pa nabiralcu in velikodušnemu darovalcu g. Juliju Žigami, c. dr. poštarju, trgovcu in u-du okrajnega zastopa vranskega.
Braslovče.. Naša posojilnica! je izstopila iz celjske liberalne zveze, kmalu bodo v isti ostale le posojilnice, ki so prizadete pri Glavni posojilnici, trgovsko-obrtni -zadrugi v Gorici in pri žalski pivo-varni.
c Vransko. Kmetijska podružnica za vranski o-kraj naznanja, da je še Čas naroČiti subvencijske merjasce, ovne in bike. Do sedaj se je naročilo iz cele Štajerske nad 400 merjascev, ki pa pripadajo iz veČine na Zg. in Srednje Štajersko. Med Slovenci je pa sploh premalo zanimajo za te subvencije in se vsi udje kmetijske podružnice še enkrat opozorijo na dotične razglase v „Gospodarskem Glasniku", Svinje-reja je zlasti aa naš okraj velike važnosti, ker se izvaža vsako leto gotovo nad 2—3000 pitanih svinj v druge kronovine, pa tudi po plemenskih prascih se zelo povprašuje, torej bi se naj ta panoga kmetijstva bolj upoštevala kot do seclaj. Ce pa hočemo imeti zdravo pleme, treba je plemenjakov iz drugih krajev, da se kri osveži, Sezite torej po njih!
c St. Jur ob Taboru. Gorelo je v soboto zvečer pri posestniku Francu Culku, p. d. Urhu, v Šmik-lavžu. Ogenj je uničil celi marof z večimi stroji, živino so komaj rešili. Zakurila je, kakor trdijo, hudobna roka. Zavarovalnina je bila mala.
o Tinsko. V sloviti romarski cerkvi Matere božje na Tinskem je bil dne 8. svečana poročen g. Gvi-do Srabotnik, nadučitelj pri Sv, Štefanu, z gdč. Marijo Žolgar, zasebnico v Zibiki, — Pri Sv, Štefanu je umrl dne 20. svečana g, Jožef Podpečan, upokojen u-čitelj in posestnik,
c Sv. Peter na Medvedovem selu. Dež, živinorejski nadzornik JelovŠek je imel pri nas dne 18. februarja poučni govor o živinoreji. Imel je izredno veliko hvaležnih poslušalcev, — V nedeljo, dne 22, februarja, je obhajalo tukajšnje Izobraževalno društvo svoj občni zbor.
c Sv. Ema. Dne 16. svečana se je poročil pridni fant Frančišek Šeligo z vrlo deklico Marijo Zobec, Mlademu paru obilo sreče in blagoslova!
c Št. Lenart nad Laškim, V tukajšnji župnijski cerkvi se je poročil dne 9. februarja vrl mladenič iz Razborja nad Loko, in podpredsednik Mladeniške Zveze v Jurkloštru, Ivan Kozmus, s pošteno deklico Heleno Deželak. Na gostiji se je nabral dar ža Slovensko Stražo. Obilo sreče!
Pri Sv. Juriju nad Hrastnikom (900 m) so nar pravili stolpno uro, katere zvoki donijo daleč v sosednje hribe in doline.
Dol pri Hrastniku. Ker se je trgovec gospod J. Draksler odločno odpovedal vsakemu stiku s tukajšnjimi liberalci, ga zato oni (napadajo ter besedičijo o njem po klepetavem „Slovenskem Narodu", za katero besedičenje pa se vkljub I vsem njihovim „¡bistroumnim" taktičnim potezam pri nas noben razsoden človek «e meni.
c Loka pri Zidanem Mostu. Pred enim letom so bili pri občinskih volitvah izvoljeni v L razredu Nemci iz Zidanega Mosta, v II. razredu pristaši Kmečke Zveze, v III. razredu 2 naša, 2 socialna demokrata in 4 liberalci. Zoper to volitev se je vložila pritožba zaradi nepravilnosti, ki so jo zakrivili liberalci, ker je vsled njihove vsiljivosti imrla volilna komisija več udov, kakor je postavno dovoljeno. Kjer se liberalci zraven vtikajo, gre vse povsod narobe. O. kr, namestništvo je sedaj razveljavilo volitev v ITT. razredu, ker je v ITT. razredu glasovalo preveč udov komisije, glede I. in TT. razreda pa ni bila dokazana udeleži lev pneveč udov komisije pri sklepanju, ampak so bili samo na pomoč komisiji, kar je dovoljeno. C. kr. namestništvo je tedaj odredilo novo volitev za III. razred na podlagi prejšnjega imenika brez ponovitve reklamacijskega postopanja.. Liberalci in
rdečkarji so vsi zbegani, ker imajo preveč generalov m kandidatov, pa premalo volilcev.
Brežiški okraj.
b llretžice. Letošnja zima nam je prinesla enkrat vendar-le zopet obilo snega. Takega snega v Brežicah razun domačinov, ki smo trajno tu, skoro nihče ne pomni, ker še dolgo vrsto let pri nas sanke skoro niti v službo niso prišle, tako hitro je izginil sneg. Letos pa so Imele dovolj dela. — V Narodnem Domu v Brežicah je z novim letom prevzel gostilno g. A. Schweiger; že sedaj se vsestransko sliši polivala o postrežbi in redu, Česar smo dalje časa pogrešali. Domačini in zlasti še tujci se bodo gotovo lega posebno razveselili.
b Kozje. Dne '22. sušca se je zaročil pridni krščanski mladenič, posestnik Franc Virant v Kozjem, s pridno deklico Tereziko Volavšek v Ješovcu pri Kozjem. — Bila srečna!
b Dobje pri Planini. Dne 16. t. m. se je porodil tu Andrej Kladnik iz Slivnice z Marijo Jazbinšek, vrlo Marijino družbenico. Ob tej priliki se je nabralo na gostiji "za Slovensko Stražo 7 K, Ko bi se pač vsi svatie na veselih gostijah spominjali tud: tako svojih obmejnih bratov in povsod prispevali kak dar za Slovensko Stražo,
Društvena naznanila.
*	Sveta vojska, protialkoholno društvo v Mariboru, ima sedaj svojo pisarno v Koroški ulici št. 10, I. nadstropje, levo od stopnic proti dvorišču. Kdor se želi priglasiti kot abstinent ali sicer dobiti kake informacije glede protialkoholnega gibanja, se naj oglasi v pisarni od 11—12 ure. Vsled govorov p. Elpidija je v Mariboru nastalo živahno zanimanje za protialkoholno gibanje, zato se priglašajte k Sveti vojski.
*	Zgodovinsko društvo za Slovenski Stajer prosi svoje ude in naročnike potrpljenja, ker še zaradi izjemnih tiskarskih razmer zadnji zvezek „Časopisa" za leto 1913 ni mogel iziti. Od strani društva se je storilo vse; kakor hitro se v tiskarni odiine najnujnejše delo, izide „Časopis."
*	Za Dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali naslednji p. n. dobrotniki in dobrotnice: Fr. Škof, kaplan, 5 K; dr. Turner 20 K; Menhart, župnik, 2 K; dr. Klasinc 10 K; Weixl, župnik, za kruh sv. Antona, 3 K; neimenovan 5 K; klub naprednih akademikov v Celju 100 K; Holcman Pavel» kaplan, 5 K; dr. Ro-sina 5 K; Marzidovšek, c. kr. vojni kurat v p., 10 K; Prešern Janez, župnik, 10 K; Jurčič, dekan, 10 K; F. S. Segula, župnik v p., 3 K; Zolgar Vincenc, kaplan, 5 K; posojilnica v Ma-kolah 100 K; Zrnko Gašpar, župnik, 10 K; Kovačič Jak., učitelj, 3 K; Lah Martin, župnik, 4 K; Kolar Anton, župnik, 5 K; Segula Fr., kaplan, 5 K; Močnik Fr., kaplan, 5 K; Hauptman Janez, župnik, 5 K; Zemljič Mat., župnik, 5 K; dr. Rosina odpisal stroške za zastopstvo Dijaške kuhinje v zadevi neke ded-ščine pred zapuščinsko oblastjo v znesku 84 K 60 vin.; Zupanič iz Jarenine tri vreče krompirja in 70 glav zelja; Zupane iz Sv. Lovrenca eno vrečo krompirja in eno vrečo fižole; Lenart, nad-župnik, 25 K; Fr. Koser, Juršinci, 2 K; Janžekovič Vida, župnik, 5 K; Holcman Vinko, kaplan, 5 K; dr. Janko Sernec, Celje, 5 K; Franc Lom, župnik, 1 K; H. Schreiner, c. kr. ravnatelj, 5 K;Jakob Zupanič, župnik, 5 K; dr. Urban Lemež 10 K; Anton Sijanec, župnik, 5 K; Franc Zmazek, župnik, 10 K; Mo-horjani v Slivnici 60 K; župnijski urad Sv. Trojica v SI. gor. 5 K; Frid. Repolusk, župnik, 4 K; posojilnica na Črnigori 20 K; Tajek, c. kr. vojni kurat, 20 K; Mikuš Valentin, župnik, 3 K; Vozlič Leopold, kaplan, 20 K; Cižek Jožef, dekan, 10 K; Iv. Kunce, župnik, 10 K; dr. Haas, odvetnik, 30 K; gostje na Iler-cogovi gostiji pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. 6.23 K; dr. Anton Jerovšek 20 K; Martin Osenjak, župnik, 20 K; Zacherl, učite1.], 59.84 K; Franc in Ivana Schneider 10 K; gostje na gostji M. in Marije Rakuša na Grabah 6 K. Vsem dobrotnikom in dobrot-nicam stoteri: Bog plati!
*	Za Slov. Stražo je daroval g. Josip Rakun Savskem mostu 2 K. Zivio!
m Sv. Jurij v Slov. gor. Kmetijska podružnica priredi 1. sušca po večernicah pri Kranjcu javno predavanje o osebnodo-hodninskem davku. Pridite! — V pondeljek, dne 2. sušca, pa se začne tridnevni kmetijski knjigovodski tečaj v prostorih stare šole in sicer ob 8. uri zjutraj. Priglašenci, pridite!
m Maribor. V baziliki Matere Milosti se bodo vršile od 14. marca zvečer in do 18. marca zjutraj duhovne vaje za tretjered-nike.
m Maribor. Skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze za mesto Maribor ima v nedeljo, dne 8. marca, ob 10. uri dopoldne, v Zadružni zvezi svoj redni občni zbor, na katerem bo govoril nadrevizor Pušenjak. — Dne 15. marca, popoldne ob' 543. uri, pa se vrši v Leiteršpergu občni zbor okoliške skupine (Lei-teršperg-Krčovina).
m Makole. (Rožansko svetišče.) Z ozirom na prvi tozadevni razglas (glej prilogo „Slovenskega Gosp." z dne 20. novembra 1913, štev. 47) javljamo danes, da je dotični stavbeni odbor sestavljen tako-le: dr. Anton Korošec, državni in deželni poslanec; dr. Avg. Stegenšek, profesor bogoslovja v Mariboru; Fr. Heber, župnik na Spodnji Polskavi; Jurij Skale, veleposestnik, župan, Makole; Mih. Lendovšek, kn.-šk. konzistorijalni svetovalec, župnik, Makole. Ta prvotni odbor se lahko vsak čas poljubno pomnoži, ako bi razmere to zahtevale. Vsi goreči častilci prevzv. Kraljice rožanske ste zdaj prijazno povabljeni, da se brž ko brž oglasite in naznanite, kolik znesek da bi bili volje prispevati. Začasno zadostuje prijava in obljuba, vendar se že tudi gotovi prispevki hvaležno sprejemajo. Kakor hitro bo 100.000 K zagotovljenih, začnemo s pripravami. Prijave in darove sprejema č. g. župnik, pošta Makole, Štajersko. Dobrotniki se bodo mesečno izkazovali v „Slovenskem Gospodarju." Ponavlja se, da kličemo le radovoljne in vesele darovalce na sveto delo za čast in pove-ličanje Marije device. Ave Maria! Makole, na Svečnico, dne 2. februarja 1914. Mih. Lendošek, župnik.
m Sv. Martin. Za Slovensko Stražo« je gospod Stanko Novak v gostilni „pri lipi" pri šaljivi licitaciji nabral tri krone. Hvala!
m Pesnica. Na gostiji g. Krojs in M. Znurer pri Heriču na Pesnici se je nabralo 4 K za Slovensko Stražo. Živel» gostje!
m Ruše. Opozarjamo opetno, da se vrši občm zbor Podr. podružnice Slovenskega planinskega društva dne 8. marca, ob ,3. uri popoldne, pri g. Jožefu Muleju v Rušah.
p Sv. Križ pri Slatini. Kat. pol. društvo za sodni okraj Rogatec ima svoj- letni občni zbor prihodnjo nedeljo, dne 1. marca, popoldne ob 3. uri, v prostorih Čitalnice. Vsi volilci celega okraja, zlasti udje, povabljeni!
p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo, dne 1. sušca, ima Dekliška zveza poučni shod in občni zbor z deklamaci-jami, poučnimi govori, petjem, poročilom in volitvejo odbora. Vse mladenke se udeležite shoda polnoštevilno!
p Ptuj. Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju ima svoj 4. redni občni zbor v Ptuju v uradnih prostorih (minoritski samostan) dne 5. sušca ob 9. uri dopoldne. Člani in somišljeniki, pridite v obilnem številu in pokažite s tem, da se zanimate za
pročviit svojega stanovskega denarnega zavoda. Govori gospod Pušenjalr.
p Ptuj. Dne 1. marca, ob 9. uri predpoldne, priredita poslanca Ožinec in Brenčič političen shod v gostilni gospe Zupančič v Ptuju. Prvi govori o delovanju v deželnem in slednji o delovanju v državnem zboru. Pristaši S. K. Z., agitirajte za veliko udeležbo!
p Središče. Na veseli ženitnini g. Vinka Lašiča in gdc. Julike Kocjan se je nabralo za Dijaško kuhinjo v Mariboru 15 K. Zivio!
1 Ljutomer. Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru je sklenilo prirediti na velikonočni pondellek pevski večer z zanimivim sporedom. Podrobni program se pravočasno naznani. Domača in sosedna narodna društva se prosijo, da se oziratfo na to-le prireditev.
1 Mala Nedelja. Na gostiji zlatoporočencev Fr. in Frančiške Sterniša v Moravcih je nabral starešina Anton Spindler 9 K za Dij. kuhinjo v Mariboru.
1 Sv. Jurij ob Sčavaici. Bralno društvo in podružnica Slov. Straže imata v nedeljo, dne 1. marca, ob pol štirih popoldne, občni zbor v šoli.
s Razbor pri Slovenjgradcu,. Slov. kat. izobr. društvo ima svoj leteti občni zbor v nedeljo, dne 1. sušca, po sv. maši, po navadnem sporedu. Prijatelji društva se uljudno vabijo.
s Šmiklavž pri Slovenjgradcu. Novoporočenca Fr. Globoč-nik in Ana rojena Cas v Šmiklavžu pri Slovenjgradcu sta darovala za Slov. Stražo 2 K. Zivio!
s Šmartno pri Velenju. G. dr. Korošec, državni in deželni poslanec, je ob priliki poučnega tečaja daroval našemu Društv. domu 10-K. Hvala!
c Celje. Dij. kuhinji v Celju je poslal g. J. Traun na Ptujski gori 6 K. Hvala!
c Dol. Tukajšnji trgovec g. Jakob Draksler je podaril nagemu Kat. izobr. društvu 7 K. Hvala!" Izjavil je tudi, da bo imel v zalogi naše vžigalice, Kolinsko cikorijo in tudi še drugo blago, ki se prodaja v korist Slov. Straže. Vsled tega toplo priporočamo omenjenega trgovca vsem našim somišljenikom.
c M. Nazaret. Pri pogrebu nepozabnega Jakoba Breznika se,je nabralo za Slov. Stražo 11 K.
c Sv. Peter na Medvedovem selu. V nedeljo, dne 1. marca, bo po večernicah priredilo naše protialkoholno društvo Sveta vojska poučno zborovanje, na katerem bo govoril profesor dr. Kovačič iz Maribora, seveda nad vse zanimivo o treznostnem vprašanju. Vabimo vse prijatelje treznosti iz domače in sosednih župnij.
<3;Sv. Rupert nad Laškim. Mohorjani so darovali za Slov. Stražo 6.50 K. Hvala!
c Vransko. Na sedmini Ane Zotler je nabrala vrla gospodinja' Belogradarca za Slov. Stražo 3.20 K. Posnemajte jo: ne pozabiti» obmejnih ubogih otrok, katerim hočejo vzeti njih materiji jezik ter darujte radi za Slov. Stražo!
b Kozje. Dne 1. sušca po večernicah bo v kaplaniji tretji mladeniški sestanek. Z govori bodo nastopili razni domači fantje. Sestanki se bodo redno vršili vsako prvo nedeljo v mesecu. Tudi dekleta bodo imela redno mesečne dekliške sestanke vsako drugo nedeljo v mesecu. Prihodnjo predavanje bo v nedeljo, dne 8. suSca.
Deželni zbor štajerski,
Gradec, dne 24. februarja.
,Seja dne 24. t. m. je bila namenjena železnič-nim vprašanjem. Najprej so bila prva čitanja. Poslanec dr. Korošec je utemeljeval železnično progo Ptuj -Rogatec v daljšem govoru. Isto je storil poslanec 0'rn'ig. Potem so prišle na vrsto železnične proge, ki so že bile na prvein čitanju in so že prišle iz odseka. Pri železnici Feldbah—Radgona je govoril dr. Korošec 111 omenil, da on in tovariš Roškar ne moreta biti za to železnico, ker bi bilo edino naravno, da teče proga čez Gleichenberg na Purklo, kjer bi se potem nadaljevala čez St. Lenart v Ptuj. Pri progi Ljutomer—Ormož je govoril poslanec Meško. Omenil je, da so bili slovenski poslanci vedno zavzeti za to železnico in zato jih je osupnilo, ko so včeraj dobili brzojav, v katerem se jim poroča, da raznašajo liberalci vest, da so proti železnici. Iz tega je razvidno, kakšne kakovosti so naši nasprotniki doma. Predlog, da se da za to železnico 250.000 K podpore, se sprejme. Potem je poslanec dr, Benkovič poročal o železnici Polzela—'Motnik. Predlagal je, da se da tudi za to železnico 250.000 K deželne podpore. Se je soglasno sprejelo. S tem je glavna naloga tega dežel-nozborskega zasedanja dosežena. — Slovenski poslanci so stavili več predlogov v tej seji, in sicer:
Poslanci Ozmec, Meško i.n tovariši so stavili predlog, da se razširi bolnišnica in hiralnica v Ptuju.
Poslanec P i š e k in tovariši so stavili interpelacijo na c. kr. namestnika v zadevi zdravstvenih razmer v Gornji Savinjski dolini.
Poslanec Roškar je vložil predlog z utemeljeno zahtevo, da se regulacija Pesnice v kratkem zopet nadaljuje. Ob enem zahteva, da se za pokritje stroškov te prepotrebne regulacije v prvem bodočem proračunu dovolj poskrbi, in s tem odpade vsak izgovor za nadaljno ustavljenje tega dela.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1*04, K 1'20 teleta la (izjemoma cena od K 1'26 do K V32); mlade svinje od K
I-50	do K 166; nemške pitanske svinje od K 140 do K 160; ogrske pitanske svinje Ia od K 156 do K 160; ogrske pitanske svinje lla od K 1-40 do K 1'46; mesne svinje od K 130 do K 140; bošnjaške pitanske svinje, od K — — do K —■—; ovce od K —'90 do K
II—;	kozliči in jagneta od K —'■— do K —■—. Kupčija živahna. Veliko popraševanje po mladih svinjah.
Vabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice in poscjilniee na Vidmn,
registrov, zadruga z neom. zavezo,
ki se bo vršil dne 15. marca 1914 ob 3 uri popoldne v posojilničnih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo o izvršeni reviiiji.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.	87
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913
5.	Siučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem ča-ra ne bil sklepčen, vrši se pol ure poineje na istem me*tu in po istem dnevnm redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne gleda na število navzočih »adrežnikov.
Načelstvo.
Vabilo
na
redni občni zbor
Okrajne posojilnice v Onnožn,
regstr. zadruga z neom. zavezo.
kateri se bode vršil v petek, dne 27. sve ana 1914 ob lOh dopoldne v posojilniških prostorih.
DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva.
1. Poročilo nadiorstva o letnem računu.	85
3.	Odobrenje letnega računa.
4.	Sklepanje o porabi čistega dobička.
5.	Razni predlogi.
Opomba: Ako bi ob zgoraj določni nri ne prišlo zadostno število ladražnikov, da bi bil občni zbor sklepčen, se vrfii ob 2. uri popoldne v smislu § 32 pravd drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu članov.
Kie?
se špecerijsko in manufakturno blago ter svileni robci nej bolje in najceneje kupijo?
Pri našem
1322
Janko Artmanu
v Št. Jurju ob juž. žel.
Listnica uredništva.
Zagorje pri Pilštanju: Radi sprejemamo dopise, a samo predolgi ne smejo biti. Če pišete, izrazite se v kratkih stavkih. Pozdravljeni! — Raznim dopisnikom: Gradiva se nam je od novega leta sem nabralo toliko, da nam je nemogoče vse dopise prinesti. Kar ni zastarelo, pride vse na vrsto. Prosimo gospode dopisnike potrpljenja. — Konec uredništva sredo dopoldne.
Lističa upravnišfva.
B. F. Mala naznanila sprejemamo le, če se plačajo naprej. tje vpošljete besedilo. Vam uprava takoj naznani, koliko in-serat stane. — G. Fr. Lenart, Ptuj: Stavec, ki je urejeval in-serate, je po pomoti Vaš stalni inserat zamenjal z božičnim. O prostite! Prihodnjič bo zopet v redu.
Ca-rašlco tržno poročilo.
8ejem z rogato živino dne 19. februarja 1914. Cena je bila za 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 86—100 kron (izjemoma 104 kron), poltolsti 70—84 kron; suhi od 64—68 kron; voli za pitanje od — do — K; klavne krave, tohte od 62—80, poltolste od 40—62, suhe od 32—38, biki od 66—80, dojne krave do 4. teleta od — do — K, čez 4. tele od — do — K: breje krave od — do — K; mlada živina od 60 do 80 kron. Kupčija slaba.
Za nakup se išče
gostilna s posestvom
najraje v kakem trgu ali ob drž. cesti. V dopisih se naj navede, koliko oralov njiv, travnikov in gozda obsega posestvo, koliko se na leto stoči pijače, koliko je mrtvega in živega inventarja, koliko je treba naplačati in koliko dolgov je treba prevzeti. Ponudbe pod šifro „Karl S telzer" na upravo „Realitäten-Markt1', Gradec, Hammerlinggasse 6.	36
Kupiti se želi
kmečko posestvo
z dobrimi njivami in travniki, ne daleč od železniške postaje, cerkve in šole. Plačilni pogoji se morajo naznaniti, istotako tudi, koliko dolga se mora prevzeti. Ponudbe je vposlati pod šifro „K. Grimmel" na upravo „Realitäten-Markt", uradno dovoljeni posredovalni urad za prodajo posestev, Gradec, Hammerlinggasse 6. 37
JOŽEF NEKREP
tesarski mojster in stavbeni podjetnik Maribor, Mozaitstr.št.59
se priporoča posestnikom in zavodom za prevzetje vseh popravil in novih stavb v mestu in na deželi po najnižji ceni. Delo izvršim točno in solidno. 83
Za čevljarje. En cilinder ali Hol-masehine se po ceni proda Au-gasse št. 5, I. nadstropje, vrata 7, Maribor.	84
Dva lepa stavbena prostora v
magdalenskem predmestju, se pro-dasta. Vpraša se pri Tomažu Kol-man, Gosposka ulica 38, Maribor.
80
Hiša z večjimi stanovanji, z lepim vrtom in njivo se takoj proda. Več se izve pri lastniku, Maribor, Khislgasse 3, I. nadstropje. 1316
Kuharica vajena vsakega dela, ki je že 15 let služila v župnišču na velikem gospodarstvu, želi si jed-nake službe dobiti v majhnem župnišču.	82
Trafika in trgovina!
Pri farni cerkvi, 2 uri od Maribora, ob okrajni cesti, v obljudenem kraju, se v hiši, kjer je sedaj trgovina z mešanim blagom in dobro idoča trafika, da ta prostor s trafiko in stanovanjem s 1. aprilom t. 1. kakemu trgovcu v najt m. Prostor bi bil pripraven tudi za kakega obrtnika. Natančneje pove upravništvo Slov. Gosp. pod šifro „Trafika št. 79".
Mlin in žaga se proda na močni stalni vodi, tik železniške postaje, z zemljiščem vred pod ugodnimi pogoji. Kupci naj pišejo na upravništvo tega lista pod „brezskrbno življenje št. 81".	81
Drobtinice In domači milni se po
ceni prodajo. Prevzamem popravila vseh strojev in montaže. — Kari Sinkovič, ključavničar, Maribor, BrandiBgasse 2 (grad). 86
Pozor rojaki J
Zaradi odpotovanja prodam svoje lepo, dobičkanosno posestvo v Ojsterski vasi pošta Sv. Jurij ob Taboru. Lepa zidana hiša, hlevi, svinjaki, mlin, žaga, vse novo, zemlje 13 oralov in sicer: 3 orale vrta, žlahtno drevje 2000 sadežev hmelja, drugo travniki, njive in gozdi. Cena 30.000 kron z vsem pohištvom in ferentom, 8000 kron lahko ostane. Cena se obrestuje samo pri mlinu in žagi. Kogar veseli, naj hitro pogleda Franc Ocvirk, Ojsterska vas, Sv. Jurij ob Taboru.	50
Izjava.
Podpisani Marko Macun, posestnik v Stročji vasi obžaljujem vse žalitve, ki sem jih izustil v svoji nepremišljenosti proti Sebast-janu Kikec, posestniku v Stročji vasi, ter se mu zahvaljujem da je odstopil od tožbe. 45	Marko Macun.
Kuharica. Dekle staro 26 let, ki zna šivati in razume vsa gospodarska dela, želi nastopiti službo kot kuharica pri kaki katoliški rodbini ali v kakem malem župnišču. Naslov pove upravništvo. 41
Hlapec,
trezen, zanesljiv in zvest, se sprejme k paru konj. Mesečna plača 70 K in prosta kurjava. Oženjeni imajo prednost. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb, naj se pošljejo na Franca Confidenti, Sa-vodna pri Celju.	42
Ženitna ponudba. Mladenič, čez 30 let star, krščansko-narodnega mišljenja, posestnik in trgovec na deželi, tudi poseetnik nadstropne hiše z večimi stanovanji in dobro idočo gostilno v večjem mestu na Spod. Štajerskem, na sredi mesta na najlepšem prostoru pri cerkvi in glavnem trgu, kjer se ponuja lepa prihodnjost, se želi poročili z dekletom, ki bi imelo veselje do gostilne in bi imelo nekaj gotovine ali posestvo vredno čez 20 tisoč kron. Morebitna ponudba s sliko. Več pove upravništvo tega lista pod šifro „Sreča 52".
Pridno, pošteno dekle želi v službo kot hišina Triletno izpričevalo. Naslov v upravništvu.	51
Krasno Yeleposesl¥o
v Mariborski okolici (voli v skupini veleposestva), zelo pripravno za mlekarstvo, 20 minut od žel. postaje, blizu cerkve in lepe ceste, izvanredno rodovitni travniki in sadonosniki, vinogradi, se radi bolehnosti posestnika takoj proda z vsemi živimi in mrtvimi premičninami pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Cena samo 45.000 K. 9 000 K je hranilnice. Kdor hoče dobiti res lepo in dobičkanosno posestvo, naj se potrudi. Posestnik stanuje v Marihoru.v Naslov pove iz prijaznosti Fr. Žebot, urednik Slov. Gosp., Maribor.	1353
Amerlkan8ke vkoreninjene rozge (bilfe) od Rip. Portalis, Berlandie-ri, Teleki in Rip. Rupestris zelo močne in po ceni pri P. Srebre, Maribor.	67
Učenca sprejme takoj gosp. Jakob Skaza, krojaški mojster v Slov. B strici.	66
Proda se posestvo blizu Maribora žel. postaje in farne cerkve z zidanimi poslopji, čez 30 oralov veliko; travniki in sadonosniki, posebno za mlekarijo in živinorejo ugodno. Proda se z vsem, kar leži in stoji. Več pove upravništvo Slov. Gospodarja pod št. 65.
Viničar In majer vsak s 4 delavci, se sprejme takoj: Iv. Perko, veleposestnik v Kamnici.	64
Nova vila pri Mariboru, enonad-stropna, z velikimi svetlimi sobami in kuhinjami, balkon, veranda, klet, pralnica, gosoodarsko fpo-slopje, 100 m* rodovitnega vrta z zeleno ograjo (primeren za stavb, prostori, v lepem solnčnem, mirnem kraju, blizu gozda, 8 minut od mestnega parka se lastnoročno proda za 13.600 K 6500 K lahko ostane vknjiženo. Več se izve v Krčevini 204 pri treh ribnikih. 63
Dobroidoča gostilna
v Mariboru, velik prostor za prihodnjost, tudi za mesarje zelo pripravno, se za 30.000 K proda. Potrebni kapital 17 000 K. Pisma se naj pošljejo na upravništvo tega lista pod „Gostilna št. 78".
Slov. krščanska obitelj v Mariboru išče služkinjo v starosti nad 20 let, ki je že bila v kaki službi. Nastop službe 15. marca. Ponudbe pod „Služkinja 74" na upravništvo lista.	74
Prodata se dve močni vozni kobili, starosti 5 in 6 let, visokost 15 in pol peščic. Barve temnoru-jave in 1 „Rotschimmel". Cena 1800- 2000 K. Vpraša se naj pri Francu Kacjan, Slovenja vas pri Ptuju.	77
Hiša na prodaj v Prevaljih št. 42. Cena 3000 kron. Naslov v uprav-ništvu.	30
Izjava.
Obžaljujem žalitve g Josipa Topolovšek, šolskega vodje v Tur-ji v pismu, pisanemu zavoljo kaznovanja vsled šolskih zamud moje hčere, prosim za odpuščanje in se zahvalim za odstop od tožbe. 32	Ana Hribšek.
Ce doseči hočeš letino bogato, Spremeniti mor^š seme tretje leto vsako!
Oves
(Willkom).
Ta težka vrBta ovsa stori v vsaki zemlji, pokazala se je kot najzgodnejša, najbolj plodna, daje visoko, dobro krmilno slamo in ne poleže. Ker se mora ta oves redko posejati, zadostuje za en ha 60 kg Bemena Razpošilja se: 25 kg za 9 K, 5 kg za 17 K, 100 kg za 32 K z vrečo vred. Vzorci v vrečicah po 5 kg po pošti franko, če se vpošlje K 3 20. Benedikt Hertl, veleposestnik, grad Golič pri Konjicah, Štaj. 23
Kcvacnica
na dobrem stališču se da v najem pri Ed. Suppanz, Pristova. 18
Učanec za trgovino mešanega blaga, se iz poštene hiše takoj sprejme. Kateri zna tudi že nemški, ima prednost. Franc Korošec, trgovec, Gornja Radgona.	19
Služba organista in cerkovnika je
za oddati takoj ali najpozneje do 1. aprila t. 1. Prednost imajo or-ganisti, ki razumejo godbo na pihala. Oglasiti se je osebno pri župnem uradu Sv. Duh— Loče. 20
Kovaški p >moö iki
(za kovanje orodja) in spretni pred-delavci se iščejo za Gradec. Ponudbe z navedbo dela in zahtev plače se pošljejo pod šitro „Hammerschmied L 2277" na anončno pisarno Kienreich v Gradcu. 46
Drtlavec za vinograd
se sprejme. Gojenci viničarskih šol imajo prednost. Le pold Ja-gerič, gostilničar in posestnik v Gradcu, Triesterstrasse 54. 47
Gostilna
v Mariboru se takoj proda. Potrebni kapital 30.000 K. Vprašanja pod „Gostilna 50" na Rud. Gaisser, anončna ekspedicija, Maribor.	49
Lepa novozidana hiša, 5 sob, kuhinja, vodovod, gospodarsko poslopje, vrt polje, travnik na drž. cesti v Konjicah je na prodaj. Vpraša se pri g. Antonu Selih, mizarju v Konjicah	48
Izvežban, zanesljiv konjski hlapec, ki se razume tudi na poljska dela, se za dobro plačilo sprejme pri Karolu Petriček, veleposestnik, Oelje, Lisce.	71
Krepak pekovski učenec se pri
popolni oskrbi in mesečnemu plačilu takoj sprejme pri g. Janezu Böhm, umetni mlin in pekarija v Framu.	72
Fant, ki ima veselje do trgovine in je iz poštene hiše se sprejme pri F. Puconja v Križevci, okraj Ljutomer, trgovina reznega blaga, špecerije in železa. Istotam se proda nova plinova naprava za luč, (aparat, cevi, 6 svetilk) za nizko ceno 260 K.	76
Dva klavirja»
dobro ohranjena, z lepim glasom, cena 60 K oziroma 240 K, se pro-dasta pri Berti Volkmar, Maribor Gosposka ulica 56.	60
Dobro ohranjen piano,
s 7 oktavi, cena 240 K, se takoj proda pri Beti Volkmar, Maribor, Gosposka ulica 5<-.	61
Togovec dobi takoj celo hišo s trgovskim prostorom, obrtnimi pripravami, 2 sobi itd., v vasi tik železnice in velikega podjetja prav ugodno v najem, ker lastnik ne biva v okraju. Tudi nekaj travnikov in njiv s hlevom se na željo odda v najem. Vpraša in pogleda se pri gosp. Jerneju Žurman, posestniku v Pesji, Velenje. 75
LISTEK.
Povest za mladino, ki beži iz domovine.
Časopis amerikanskih krščanskih Slovencev, „Ave Maria", prinaša v št. 8. 1. 1913 pretresljivo povest slovenskega mladeniča Franca Mali, ki je bil doma dobro vzgojen v katoliški veri, pa se je pozneje dal vjeti v mreže rdeckarjev. (socialnih demokratov), izgubil vero, postal hudodelnik in vzdihuje sedaj v dosmrtni ječi v Ameriki. Naj bo to pismo našim ljubim slovenskim mladeničem v svarilo! Naj ne verujejo lažnjivim obljubam rdečkarjev, naj se ne selijo v Ameriko in naj se trdno in zvesto držijo sv, katoliške vere.
Pismo pomilovanja vrednega mladeniča se glasi tako-le:
Pittsburg v Severni Ameriki, 27, junija 1913.
Častiti gospod urednik!
Bil sem rojen na Dolenjskem v. šentpeterski ia-ri od dobrih in poštenih starišev, Želja po svobodni, zlati Ameriki, je tudi men,e gnala v tujino. Vojaške službe, komisa in ričeta sem se zbal, kakor mnogi drugi slovenski fantje in zato: hajd v Ameriko! Posrečilo se mi je uiti pozornemu očesu avstrijskega policista, in ni mi bilo treba itil v kajho omoke jest. Srečno sem prišel v svobodno Ameriko, Prišel sem k svojemu bratu. Tam sem ostal nekaj Časa. Potem sem pa šel delat v rudnik na Moo.n Run, Pa. V tem mestu je veliko naših ljudi. In res žalostno je življenje naših ljudi po rudokopih, kakor tudi v mestih! Ke sem prišel tja, bil sem kakor vsak drugI, ki pride iz starega kraja, dober katoličan. Kako sem se začudil, ko ljudje niso šli v nedeljo k maši, so v petek jedli meso, pili in nespodobno govorili. Vse, kar nam je bilo svetega v starem kraju, so tu devali v nič. Nekateri tam imajo naročen slab slovenski časopis, ne vem, kako mu ie že ime, tudi jaz sem ga včasih bral. Ta časopis se norčuje iz svete vere, sv. zakramentov. Piše, da ni Boga, da se je človek razvd iz opice, da je treba duhovnike pobiti in cerkve podreti. Človek neumni, kakor sem bil tudi jaz, in je veČina naših ljudi, takemu slovenskemu časopisu vse verjame. Slabi zgledi vlečejo, so nas učili doma. Kakor sem videl druge delati, tako sem delal tudi jaz. Kaj bom hodil v cerkev? Duhovniki tam samo za nos vodijo ljudi, tako sem si mislil. Verjel sem drugim, da ni treba sv, maše, da se ni treba postiti, da je spoved neumnost, da nas bodo samo socialisti iz Cikage rešili, da nas Bog In farji ne požro. Verjel sem v svoji neumnosti, da, ko enkrat podremo cerkve in pobijemo duhovnike, pa tudi Boga ne bo, in potem se bo nam „ta rdečim" cedil med in mleko po grlu. Potem nam bodo brez dela, v senci pod drevesom, pečene piške letele v usta, Kajne, gospod urednik, to bi nam bilo dobro! Meni bi ne bilo treba sedaj sedeti v ječi in jesti kot kamen trde „knedelne".
Tako, dragi bralci, sem se tudi jaz vjel v soci-aldemokraške mreže. Veroval nisem nič, kajti mislil sem, gospodje socialisti v Cikagi so učeni in imajo gotovo 8 šol, in pa še kak lemenat ali kako visoko šolo na Dunaju. Udal sem se nesrečni pijači. Na Boga in na večnost Še mislil nisem. Prišel sem v roke strupeni kači v obliki nesrečne ženske. Nevera, pijača, ženska, pripeljali so me do tega, da sem ustrelil moža te ženske. Od začetka sem ?e skrival sem in tja. Toda ameriška pravica me je imela kmalu v svojih kleščah. Pripeljali so me v jetnišnico polmllijonskega mesta Pittsburga v Penffsylvaniji. Prišel sem pred porotno sodbo. Tukaj sem lagal in se opravičeval,
Iz celega sveta»
Pobrat,imija Hrvatov, Slovencev in Bolgarov.
Sin j, 28. decembra 1913. Zabava v treh jezikih. Kar se na žalost drugod še ni začelo uvajati, namreč, da bi se Slovani bolj spoznali me!d seboj, to se je začelo upeljavatl v trgu Sin ju v Dalmaciji. Mnogim Hrvatom je Slovenec in Bolgar poznan Ie komaj pod imenom, a ne znajo, kako je njihov jezik sličen hrvaškemu. Baš iz tega razloga je upravitelj predstave uvrstil v program eno slovensko („Slovenec sem", Gomil-šak) in eno bolgarsko („Napred", narodna) pesem. Gospoda poslušalci so na ta način slišali iz ust hrvatskih mladeničev pesm: v slovenskem in bolgarskem narečju in več se jih je izrazilo, da niso mogli pojmi-ti, da je bolgarščina tako slična hrvaščini in slovenščini. — Za tem je bila predstava slovenske igre: „V tem znamenju boš zmagal", ki jo je velečasni o. Fran Slavič, gimnazijski profesor v Sinju, prevedel na Hrvatski jezik. Igra se je izvrstno obnesla na splošno odobravanje in priznanje cenjenega občinstva. Cenj. igraJci-mladeniči so svoje vloge izborno rešili. Igro je vodil mnogospoštovani gospod profesor Franjo Slavič, znani hrvatski pisatelj in mimogrede povedano, velik prijatelj Slovencev,, ki dela z vsemi silami na to, da se Slovenci in Hrvatje čim prej zedinijo.
O ljudeh, starejših nego 100 let. Francoski zdravnik dr. Marcel Labbe je pred kratkim objavil v nekem listu spomine na razne lOOletne ljudi* Tako n. pr. pripoveduje zgodivino nekega 120 let starega moža, ki je imel Še vse zobe in nenavadno goste lase. Neki 1091etni Madžar je šel 48 km daleč peš, da se je
samo, da bi bil rešil ničvredno žensko. Pa vse ni nič pomagalo. 12 porotnikov je izreklo sodbo: „Umor prve vrste" in par dni po tem me je obsodil sodnik na smrt na vešala, Strašna obsodba, dragi čitatelj! Umreti na vislicah kot ubijalec, kot morilec — grozno! Upravnik države Penna je odločil dan moje smrti 9, maj 1912 ob 10, uri dopoldne. Strašen je bil dan, ko sem izvedel to obsodbo! Ko so mi povedali dan moje smrti, šel sem iz sodne dvorane nazaj v ječo; komaj vede, kaj se z menoj godi. Med potjo sem videl vislice, ki stoje pripravljene takoj poleg jetnišnice, Pogled na vešala je bil za-me nekaj groznega, česar ne morem popisati. Peljali so "me nazaj v ječo v vrsto 22., v celico št. B, med nesrečne obsojence na smrt.
Tu sem začel misliti, kakor Še nikdar poprej. .,Na smrt si obsojen, umreti boš moral na vislicah!" — Grozno! Vislice so mi stale pred očmi in na vislicah sem videl samega sebe. Kam sem prišel?! — Kaj bodo moji dragi stariši doma mislili, ko bodo izvedeli, da je njih nekdanji dobri in pošteni c,n tukaj tako d čuteč zašel! Začel sem se tudi izpraševati, kako bo z mojo smrtjo? Kako bom šel na vislice? — Peljali me bodo iz ječe na zadnji poti — v strašno smrt! — Pod vislicami mi bodo dali črno kapo na glavo, dejali vrv na vrat, potegnili me na vešala. Zahrstelo bo v mojem vratu in tilnik bo zlomljen in zlomljen tudi jaz, zlomljen za večno! Streslo me je po celem životu! Zatulil sem na ves glas kakor ranjena žival. Strašno ob-npanje se me je lotilo! Začel sem jokati lin vpiti, da so me morali vzeti v posebno celico in me tam zvseza-ti kakor norega človeka. Cez 2 dni sem se nekoliko pomiril in peljali so me nazaj v prejšnjo celico. Zdrav razum se mi je vrnil nazaj. „Moj Bog, moj Bog, kaj bo z menoj, sem si mislil. In v tem strašnem stanju se mi je vzbudilo v srcu vse, kar sem dobrega čul v svoji mladosti. Streznil sem se! Spomnil sem se na otroška, na deška in fantovska leta doma in na lepe nauke mojih starišev! Kako daleč sem pa zabredel tukaj v Ameriki! Prišel sem v roke nesrečnim našim socialistom, stopil sem v, njih društvo, pozabil na Boga in na vse. In sedaj sem tu! Oh, ko bi imel vsaj dobrega Človeka, da bi mu mogel potožiti svoje gorje! Oh, ko bi imel vsaj eno sočutno srce, ki bi vsaj kapljico olja tolažbe vlilo v tem strašnem stanju v moje obupano sred! Ko bi imel enega, kateremu bi razodel, kako zelo mi je žal, da sem to naredil, kako zelo želim vse popraviti, kako veliko je moje kesanje!
V tem pa pride k meni, kakor angel rešitelj, častiti gospod župnik Josip Vrhunec. Nikdar v svojem življenju nisem s tolikim veseljem pozdravil duhovnika, kakor tedaj. Odkril sem mu svo.se srce iz globoči-ne svoje duše, kakor dragemu očem. Zjokal sem se pred njim, kakor se je zjokal izguoljciu sin in prosil sem ga tolažbe, prosil vsaj kaptjice tolažbe, ker drugače moram obupati. In res, njegove krasne besede o desnem razbojniku na križu, o drugih veliko večjih spokornikih, ki so veliko več grešili, pa so postali še svetniki, so mi dale nove moči, novesa poguma, dali so mi zaupanja do Boga in v njegovo sveto Mater Marijo, Bil sem pokrepčan! Drugi dan je č. g. Vrhunec zopet prišel ob %7. uri zjutraj, me »povedal, obhajal in z menoj molil. Prinesel mi ie tudi molitveno knjižico, sv. rožni venec in par drugih knjig.
Potolažen po sv. spovedi in sv. obhajilu začel sem moliti sv. rožni venec, litanije, križe? pot. Dragi bralci, ako ne poznate moči molitve, v^rje-mite mi, ako bi jaz ne bil molil in zaupal na Boga, bil bi gotovo znorel. V času, ko sem čakal na smrt, pripeljal je blagi gospod Vrhunec k nveni Še več dru.idi gospo-' dov slovenskih duhovnikov, kakor č. g. župnika Mer-telna, župnika Tušeka, župnika Modra i. dr. Vsaki čč. gospcKlov je imel za-me tolažilno besed), za katero sem jim zelo hvaležen. Pa vsaki mi je tudi kaj stisinil pod palec. Toda moji nekdanji prijatelji, socialisti, o ti pa nimajo časa za one nesrečne, katere so njih strašni nauki spravili v ječe. Včasi me je pri-
dal preiskati v harski bolnišnici. Anglež Henry Johnson je še-Ie v starosti 98 let opustil svoje delovanje v cirkusu, Američan Raglon, ki je umrl v starosti 114 let, je bil srečen mož 301etne žene. Francoz Franc Noaille, je dosegel starost 129 let, je dobil sina, ko je slavil stoletnico svoje starosti, LotrinŠki zdravnik Po-litiman se je redno vsak večer napil in je umrl, star. 115 let. Anglež Brown, ki je umrl v starosti 120 let, si je izbral sledeči nagrobni .napis: „Bil je vedno pijan, tako, da se ga je celo smrt bala. Se-le, ko je i-mel nekega dne „mačka", je imela toliko poguma, da je prišla k njemu In ga ni več zapustila".
Razlaganje sanj. Neki družinski oče, delavec v tovarni, je pripovedoval zjutraj svoji ženi, kako smešne sanje je imel zadnjo noč. V sanjah je videl namreč 4 podgane, ki so tekale okrog njega, in sicer eno debelo, dve suhi in eno slepo. Ker je pa mož že večkrat slišal in v „sanjskih bukvah" sam bral, da pomenijo podgane nesrečo pri hiši, se je teli sanj zelo bal in je v trepetu to pripovedoval svoji tudi prestrašeni ženici. Mali sinčekt ki je tudi poslušal očetove sanje, se po kratkem poudarku postavi pred očeta in kakor egiptovski Jožef prične razlagati sanje: „Papa, te sanje so resnične in tudi žalostne za našo družino; debela podgana je oni debeli krčmar, ki ga Vi redite in de-belite s svojim zaslužkom, suhi podgani sva midva z materjo in slepa podgana ste Vi", Ce je bil sinček radi odkritosrčne razlage tepen, ne pove zgodöyinat vsakdanja izkušnja pa uči, da so take sanje le prepogosto tudi resnični pojavi v nesrečnih delavskih družinah. Nauk iz teh sanj lahko marsikoga izpametuje.
Povprečna teža možganov. Slonovi možgani tehtajo 467 gr, kitovi 245 gr, človeški pa 1300-1500
šel obiskat moj brat 'Miha in le tu pa tam kaka poštena duša.
Deveti maj, dan moje smrti, se je približeval. 2. maja so me odstranili od drugih jetnikov m prepeljali v takoimenovano ..smrtno celico", da tam sam, popolnoma sam preživim zadnje dneve svojega nesrečnega življenja. Tu je dan m' noč sedel pri meni jetniški paznik. Bil sem popolnoma pripravljen na smrt. Udan v božjo voljo, čakal sem, kedaj mi bo zlomil krvnik tilnik Vn me preseli smrt v boljše življenjo tam nad zvezde, kjjer ne bo več „ta rdečih", da bi me še enkrat zapeljali. Bil sem popolnoma pripravljen u-mreti.
Dan pred smrtjo, 8. maja, mi pa prineso sporočilo, da je upravnik države preložil dan moje smrti aa 25. marcJa 1913, to je na velikonočni torek na praznik Oznanjenja Marijinega. Kakor Še črvi ček v prahu rad živi, tako sem bil tudi jaz vesel te novice. Pozneje sem izvedel, da so poprej imenovani slovenski gospodje župniki z nekaterimi prijatelji dobili dobrih advokatov (pri sodbi sem imel namreč samo odvetnika, katerega mi je dala sodnija), ¡u so naredili za-me prošnjo, da sem bil največ zapeljan od drugih, da sem ubil tega moža, Na to prošnjo je potem u-pravnik res preložil dan moje smrti, da se moja zadeva bolj natanko preišče.
Približala se je Velika noč 1913. Preložili so zopet mojo smrt na 24. aprila, potom na 27. maja in slednjič na 26. junija. Državna sodnija j« zavrgla mojo prošnjo za novo sodbo. Zato so jo prinesli moji prijatelji pred Pardo.n Board, to je pred pomiloščo-valno komisijo. Ta komisija je priporočila upravniku1 moje pomlloščenje in upravnik je res dne IS. junija t, I. spremenil mojo smrtno kazen v dosmrtno ječo. Ta teden enkrat me bodo prepeljali iz okrajne ječe v državno jetnišnico na severni strani mesta, kjer bom delal celo svoje življenje pokoro za svoje socialistovske neumnosti,"
(Kakor se nam sporoča, je bil poglavitni vzrok, da so tega nesrečnega rojaka pomilostili, to, ker se je ves čas svojega zapora v okrajni kaznilnici tako vzgledno vedel, da so bili vsi pazniki, ki so imeli ž njim opraviti, vtis, d'a to ne more biti ni kak hudodelec, da je to samo pomilovanja vredna, pa nedolžna žrtev prežalostnih stanovanjskih razmer med naseljenci, in žrtev zapeljivcev,, da je to blagi mladenič, ki zasluži pomilovanje In pa tudi življenje. Prikupil se je vsem tako, da je bil ljubljenec vseh jetnikov, kakor paznikov,)
Mogoče, častiti gospod urednik, me boste vprašali, zakaj sem pa vendar vse to pisal in čemu Vas prosim, da to natisnete v časniku? Ne vprašajte tega! — Zato sem to storil, da se naj iz tega uče drugi slovenski fantje in možje, pa tudi ženske, kam pripelje človeka naš neumni socializem, ki uči naše nesrečno rojake, da ni Boga, da ni nebes in ne pekla, da so duhovni le sami „Iumpje", da vodijo ljudi samo za nos s svojimi nauki, da živimo na svetu kakor živi n. pr. osel, pes, da nimamo duše, da ni večnosti. Oh, ko bi bil jaz preje spoznal socialistovske neumnost:, kakor jih spoznam sedaj, ne bilo mi bi treba biti tukaj, kjer sem! Dragi rojaki po širni Ameriki, sv. vera, duhovniki, to so naši edini pravi prijatelji. Vera v Boga, božje zapovedi, to in samo to in nikdar ne naši „ta rdeči", vas bodo naredili v srečne in zadovoljne ljudi. Varujte se vaših zapeljivcev, ki pridejo k vam in vam ponujajo umazano cunjo s Chicage. Oni so lažnjivci, so roparji svete vere va-š:h očetov, roparji vašega poštenega in zadovoljnega življenja. Naj vas uči moje Žalostno življenje, kam pride Človek, ki pozabi na Boga In varuje neumnim socialistom.
Srčni pozdrav Vam in vsem bralcem lista „Ave Maria"	Vaš
Franc Mal i."
gramov. Konj jih ima za 57 gramov, gorila za 42 gramov, orangutan za 39 gramov, ovca pa za 13 gramov težke možgane. Ako primerjamo človeško težo s slo-novo ali kitovo, pa vidimo, koliko razmeroma večje možgane ima človek kakor ti dve največji živali na svetu.
Odrešil jo je. K župniku, ki ravno pridigo piše, pride Sirkova Mina, že postarno dekle. „No, kaj pa bi rada?" vpraša župnik. — „K izpraševanju sem prišla; možim se," — Župnik piše naprej, ko se spomni izpraševanja ter vpraša: „No, Mina, kdo te je pa odrešil?" — Mina: „Drobižev Jozelj!"
Iz šole. Učitelj: Koliko je to 1 petindvajsetina? — Učenec: Ne vem! — Učitelj: Pazi! Ce je zbranih 25 fantov in bi ti imel eno samo jabolko, da bi je razdelil med nje, kaj bi storil? — Učenec: Jaz bi jabolko sam snedel.
Otročja modrost. Učitelj razlaga malčkom pregovore, med temi tudi pregovor: „Boljše je hranjeno jajce, kot sneden vol", — Učitelj: Kaj praviš, Jožek, ali je to res? — Jožek: Ne, gospod učitelj; ako vola snem, mi ostane koža, ta je pa več vredna nego jajce.
Dobra primera. Zemlja je skoro v vseli jezikih ženskega spola, in to je popolnoma prav, ker se nikakor ne da dognati, koliko stara da je.
Upognjen hrbet. A.: „Zakaj hodi gospod svetovalec tako upognjen?" — B.: „Pri avanziranju (na^ predovanju) so ga preskočili."
Pri zobozdravniku. Zdravnik deklici, kateri je ravno zob izdrl: „Le potolažite se, gospodična, časa zob, ki marsikatero solzo posuši, bo že skrbel, da bo čez to rano trava zrasla!"
«
Vec kot 1 milijon kron
c&. je v kratkih mesecih izplačalo zavarovancem društvo 1111
„MSdchenHort".
Prvo splošno dobrodelno drnštfo za preskrbo dote in bale za dekleta, ki imajo namen stopiti y zakon
Vsak čian plača v dveh letih 294 K in dobi čez 2 leti v slučaju poroči t ve 600 K in se torej svota obrestuje z 124% Sprejem ¿lanov: brez določene starosti, brez razlike
glede vere, brez zdravniškega atesta. Noben riziko! Zahtevajte takoj brezplačne prospekte od glavne izplačilnice „Madhenhorta" za Štajersko, Gradec Annenstrasse 9, ali od njenih izplačilnic v mnog h krajih. Voditelji Tplaeilnic se na Štajerskem in Koroškem povsod pod ugodnimi pogoji sprejemaj».
r
Denarja ni
IS1
f
draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom gotovo 10 do 20 kron na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu zuamko za 10 vinarjev in svoj natančen naslov na:
J. Batič, Ilirska Bistrica 26, Kranjsko.
Kdor ve razločiti dober likčr od slabega, se ne da preslepiti s ponaredbami, ampak zahteva pristni
=J
¡1i*9*£re«*x ^MM^mm^t
Serravallovo I
694—3
Po slabem pitju Si bolan, Od tega boš Vesel, močan!
»FLORIAN« ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela.
železnato kina-vino I Ako Se niste, poSljite naročnino!
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni ::
Krepimo sredstvo «a slabotne, malo-krvne in rekcnvalscente. Povsrod» voljo do jedi, utrjnje živce in popravi kri. Ifboren okns. Nad 7000 idrav- \ niških spričeval.
&kr.dY0rsidobaYltslj
Trieste-B&rcttlau
K tipi se v lekarnafe v steklenicah po pol litra i K 2*60 is ! -1446	po 1 liter i K 4-80.
i Samo 5 dni voztjo brzoparniki francoske
prekomorske dražbe
J.FaulandvPtuju
trgovina z manufakturnim blagom se vsem priporoča.
576

Havre v Nevyork
najkraj. in najhit. vožkja.
Veljavne vozne listke (Šifkarte) u potnike Ameriko in vozne listke za potnike i* Amerike nazaj ? domtfvino izdaja edino
Ed.Smarda :: LJubljana
kances. potovalna pisarna Dnnajska cest» 18
v hiši Kmetske posojilnice, nasproti znane go stilne „Figabirt".	375
MA
O
a
m
£t >N
5
M
O
6
Vesele božične praznike in srečno lovci leto
vošči vsem svojim odjemalcem
Franc Lenart v Ptuju.
Ob enem uljudno naznanjam, da sem dobil za postni čaš že veliko izbiro najnovejšega in najmodernejšega blaga za ženine, neveste in svate. Za cenj. obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem
Franc Lenart v Ptuju.
•9
O m
S
sr o»
v o
UM
O
500 kron
Vam plačam, ako moj uničevalec korcnin „Rfa-mazilo" Vašega kurjega očesa, bradavice, trde kože r treh dneh brea bolečine ne odpravi. Cena ene posodic« a garancijskim pismom eno krono. 224
„Kemeny, Kašan
L poštni predal 12/76 (Ogrsko)"
kocke za govejo juho
družbe Liebig so vsled svoje velike vsebine najboljšega mesnega izvlečka pripravne ne samo za takojšnje napravljenje fine goveje juhe, nego tudi za izboljšanje in okrepitev juh in omak, sočivja itd.
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih
stvari po vs»ki ceni. Tudi na obroke I llustrov ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura K 7' Original omega ura K 18 Kuhinjska ura	K 4
Budilka, niklasta K 3 Poročni prstani	K 2
Srebrne verižice K 2 Večletna jamstva,
Nasl. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar Maribor Gospnskr ulica 26
Kupujem zlatnino in srebro. " .. , \ .......•;
Novi bencin-motorji
tudi taki, ki so že bili v rabi, zelo priročni domači mlini se zelo po ceni oddajo. Sprejmem vsa popravila in nova naročila. Karol Sinkovič, ključavničar, Maribor, grad.	1170
Kdor ljubi dobro kavo,
uporablja kot pridatek pravi zagrebški : Franck i z kavinim mlinčkom.
Z njim pridobi kava mnogo na slastnem okusu ter fini vonjavi.
Njegova nadaljna dragocena prednost je velika izdatnost
« «m 45/25.6«
Glas gre kakor blisk od kraja do kraja,
da prva kranjska pošiljateljska trgovina
R. Miklauc:: Ljubljana 205
razpošilja najbolj zanesljivo blago tako na trgovce, krojače, šivilje kakor tudi na druge odjemalce in naročnike. Tvrdka gleda le na velik promet ter ne išče velikega dobička in ima najboljše tvorniške zveze, veliko blaga pa sama izdeluje.
Torej zahtevajte
takoj cenik različnih predmetov iz Prve kranjske razpošiljate!jske trgovine
R. Miklauc:: Ljubljana 205
Prvo naročilo Vas pridobi tvrdki.
Obstoj tvrdke čez 40 let! mm
Važno za vsakega!
Usojam si naznan>ti, da sem v prijetnem položaja, spojim cenj. odjemalcem postreči z zajamčeno pristnim ▼inom po najnižjih cenah:
„Opollo" III. vrste liter K 0*60
„ Clarett „	„ 0*72 Rudeče namizno vino
„Opollo" „	„ 0-80 Dalmatiner Perle „	„ 0'88 Rudeče vino za slabokrvne „	„ 0-80 Posebro dobro belo vino
(staro sladko) „	„ 0-80 Posebno dobro staro
belo vino (Perle) „	„ 096
Vino „Vordernberger" 1911 (iz kleti g. stol. župnika)	liter K
Dalmatinsko „Perle", posebno staro, črno vino za prebolele „ nOpollou-extra	„
„ „ staro (sladko)	„
Prosečan (od rozin-grozdja) za hudoobolele „
V— V—
1-20
3 —
Veleepoštovanjem
Franc Cvifanič-@va vdova
Maribor, Šolska ulica 2.
Zaloga dalmatinskega vina „I. dalmatinske vinarske zadruge v Bohu (Dalmacija).	970
Pozorf Cenj. kupovalci. Pozor! Nova slovenska trgovina
Alojz Brenčič, PM
nudi cenj. občinstvu za
jesen in zimo samo sveže blago
kakor: najnovejše šttfe za moške obleke, ter sukno in volno za ženske obleke in bluze, mnogo trpežne hlačevine, veliko izbiro raznega parhenta stanovitnih barv, najmodernejše svilene, volnene, suknjene in štrikane robce ter vsakovrstnega platna za posteljno in životno perilo in sicer hlače, srajce, nogavice, rokavici", predpasnike, ovratnike, manšete, otročje oblekce, dežnike ter z eno besedo vse, kar spada v manufakturno stroko. Postrežba hitra in fiolidnn! Za mnogoštevilen obisk se priporoča
nsrodni in domači trgovec Alojz Brenčič v Ptuju. 952
Novo blago!	Nizke cene!
Olje za stroje
kakih sto kilogramov, ima zopet na prodaj
tiskarna sv. Cirila, Maribor»
Kilogram stane 32 vinarjev.
-
-
«aw.'iä^^.juUflKWSMiüäffl^
Hranilne HlODI! K spreJemaJ° od takega in se obrestujejo: n&v»<*>« ¿V»*/», p/oti trimesečni odpovedi po 4J/<%- Obresti ¡te "	3 pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 julija vaaov,» Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da
bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganj« po pošti so pošt. hran. poioi. (97.078) na razpolage. Rentni davek plača posojihiioa sama.
Vn™\\\n SR rtgiein 1® fi'snom in «icer: na vknjižbo proti pupiiami varnosti po 5•/„, na vknjižbo Bploh po S1/«*/»» na vknjižbo in *	' ' poroštvo po S3/«*/« in na osebni kredit po 6%. Nadalje iiposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri
drugih denarnih zavodu prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
¡M8SMB8MBBI z« vknjižbo dela posojilnic« breaplacne, stranka plača le koleke. SS^^Eft^S^^^s^^^^^g^s^HbKabBKB^a
UfSdnE ure 80 raa^° *B četrtek od 9. do^ 12. nre dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V
Pojasnilu uTijejo»taS^r"^^
Stolna ulica Stev. 6 Cm©d Ci§aw§ilm trgom in stolno cerkvijo).

Razposiljalnica
ohištva
K. Preis Maribor
stev. 6.
Posebno ugoden nakup pohištva za spalnice iz mehkega lesa, lakirano od 90 K; spalnice, iz trdega lesa, politirano, od 160 K; spalnice v staroneraškem slogu, moderne, od 240 K. Žimnice (vložki) K 9'50, mize K 10'—, stoli K 2'50, močne postelje 14 K, šifonirane 24 K, kuhinjska kredenca 42 K, spalni di-vani (otomani) 31 K. Posebni oddelek za pohištva iz železa in medeni ie: otroške omrežne postelje od 16 K, postelje iz železa 12 K, železne omarnate postelje 24 K, umi-valne mize 5 K, emajlirane postelje 40 K, postelje iz medenine in polmedenine od 60 K,
Cena in izber brez konkurence, prost ogled, ilustrovani ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Zahvala.
Podpisani izreka prav prisrčno zahvalo vsem, ki so v nedeljo 8. svečana v tako obilnem številu spremljali telesne ostanke blage in drage sestre
Marije Postružnik roj. Osenjak
k večnemu počitku na pokopališče v Ljutomeru.
Prav posebno pa te zahvalim veleč. gg. 14 duhovnikom, visokorodnemu g. okrajnemu glavarju pl. Bouvard, blagr. g. županu Thurn, vclecenjenemu učiteljstvu, slav. veteranskemu druitvu, da je neslo telo svoje kume; zahvala naj bo drugim društvom kakor tudi pevskemu zboru pod vodstvom gosp. Zacherl za ganljivi žalostinki. Zahvalo izrekam tudi društvu gospa iz Radgone pred vsem društveni prednici grofici Wurmbrand. — Konečno še iskrena zahvala v»em, ki so mi pismenim potom izrazili sožalje.	38
Sv. Peter pri Radgoni. M. 0S9ljak župnik

Resna ženitna ponudba. Posestnik 32 let star, simpatičen, trezen in miren značaj, doma v lepem kraju pol ure od mesta v dobrih razmerah, želi v zakon čedno kmečko dekle primerne starosti, katera ima veselje do gospodarstva, je razumna, skrbna gospodinja in ima nekaj premoženja. Pisma če mogoče s sliko, katera se vrne, naj se pošljejo pod naslovom J. K. št. 25 poštno ležeče Celje. Na anonimna pisma se ne ozira, ker zadeva je resna in tajnost zagotovljena.	24
Jajca za valenje od zlatorumenih Orpingtonk, najboljših zimskih jajčaric in rudečih staroštajerskih kokoši 15 komadov 5 kron. Od Emdenskih gosi 1 komad l krono prodaja z zavojnino vred Anton Slodnjak, perutninar, pošta Jur-šinci pri Ptnju, Štajersko. 25
Mali umetni mlin išče prvega pomočnika, poštenega, zanesljivega in treznega mlinarja (šnopsar izključen), kateri »na z valeki dobro mleti in popravila razume. Pismene ponudbe sprejme gospod Julij Wagrindl, gostilničar, Ptuj 28
Živirsozdravnik v Ljubnem
med. vet. Franc Baš
ordinira vsak dan. 29
Noben kmetovalec naj ne pozabi pri pomladanskem gnojenju tudi na gnojenje s kalijem, bodisi
z 40 odstotno kaSJevo gnojilno soljo, bodisi s Ecajnitom. 69
kajti le popolno gnojenje s ka) ;em prinese največji dobiček. Na 1 oral (njive in travnika) se naj raztrosi 100 do 130 kg 40% kalijeve gnojilne soli ali 300 do 400 kg kajnita. Slednjega se mora čim le mogoče rano raztrositi. Ako 86 je zamudilo jesensko gnojenje ozimmi, n»i se zamujeno popravi z gnojenjem gor po suhi setvi s 100 kg 40% kalijeve soli. Rastlinam pa se naj da razventega tudi fos-
fjrove kisline in dušika. Ta umetna gnojila se dobijo pri vseh kmetijskih društvih in trgovcih z umet. gnojili pod pogoji kalijevega sindikata. Pojasnila kakor tudi broŠurice o uporabi vseh umetnih gnojil
daje brezplačno
LJUBLJANA, Marmontova ulica štev. 14 (Kranjsko).
Edina, večkrat, odlikovana slovenska tvrdka na Tirolskem, se naj-topleje priporoča za izdelovanje kipov, razpel, oltarjev, križevih potov itd. — Velikanska zaloga sv. razpel brez ali z križem, zaloga vsakovrstnih slik v najfinejšem okiotisku na platno navlečene v vsaki velikosti in ceni. Cenike pošilja zastonj in franko
Konrad Skaza,
umetni atelier za vsa cerkvena dela
St. Uirich Groden :: Tirol.
Prevara
ali
oaegests
«a
19
arujte m Stražo
Ponuja se občimtvu že leta s»m ustne vodo, ki so jako lepo parfumirane.
Občinstvo jih rabi in jih označi kot jako dobre, ker so dobro-okusne, brez da bi o tem premišljevalo, je-li imajo tudi katerokoli medicinsko vrednost. Ako bi o tem premišljevalo, ne polagalo bi glavno vrednost le na okus, marveč bi vprašalo tudi po desinfiskujočih snoveh. — Tudi ni vbb eno, ali ustna voda neprijetni duh zakrije, ali pa ga resnično odpravi: Dobra in vplivajoča ustna voda naj ne parfu-mira samo, temveč naj tudi vse snovi vnetja ter nalezljivosti uniči, neprijetni duh odpravi ter vkljub temu oivežujoče upliva.	gg
Po teh temeljnih stavkih napravljen je Pf ffornilnz-Ly8oform. Pfefferminz Lysoferm presega po znanstvenih preiskavah tudi doslej kot najboljše priznane ustne vode šestkratno na vplivu. Obledi zobe! Ker se rabi za en kozarec ustna vode samo deset kapljic Pfef-ferminz-Lysoforma, izda ena brizgalna steklenica skozi cele tri mesece! Kolosalno ceno in izdatno.	'-^M
Ena originalna steklenica Pfefferminz-Lysoforma stane K l'60*v vseh lekarnah in drožerijah.
Zanimivo knjigo „Kaj je higijena" ? pošljem Vam zastonj in franko. A, C. Hubmann, referent „Lysoform tvornic" Dunaj XX., Petraschgasse 4.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Uradne ure
so: vsako sredo, vsak petek in vsak sejmski dan od 8. do 12. ure in vsako nedeljo od 8. do pol 10. nre dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dop.
Uradni prostori
se nahajajo v minoritskem samostanu v Ptuju.
Hranilne vloge
obrestuje po 5'/« od 1. in 16. v mescu po vložitvi m do 15 in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri
tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago »o strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki.
Posojila
se dajejo na vknjižbo po 51/« do 6*/», na vknjižbo in poroštvo po 6%i 11 a menice po 6V«°/»> na zastavo vrednostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji.
Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris vknjižbe dela posojilnica brezplačno stranka plača samo koleke.
L

oo oooooo ©o
Novo modno, volneno in perilno
blago za ženske, sukno in cajge za moške obleke, platno ter vse manufakturno blago kupite boljše in cenejše kakor povsod le v domači trgovini
M. E. ŠEPEC, Maribor
Burgplatz štev. 2.
68
POZOR
POZOR
Za pomlad priporočam svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke, platno belo kakor pisano, cajge za hlače, srajce, spodnje hlače, predpasnike, robce za na glavo kakor za žepe; posebno veliko izber svilnenih robcev za veliko noč! — Vse po jako nizkih cenah. Pričakujoč obilnega obiska se priporočam
Jožef Ullaga maribok
Te^etthoffova cesta 21.
70
VABILO na

zbor
"9U
posojilnice v Vojnifeu
registr. zadruga z neom. zavezo,
ki se bo vršil v soboto, 7. marca 1914 ob 3. uri popoldne v pisarniških prostorih. DNEVNI RED:
Poročilo načelstva.
Poročilo nadzorstva.
Sklepanje o uporabi čistega dobička.
Volitev odbora.	73
Volitev nadzorstva.
Nasveti.
Ako bi občni zbor ob tej uri ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje drugi občni zbor, ki je brezpogojno sklepčen. K obilni udeležbi vabi vse člane
Vojnik, dne 14. febr. 1914.
ODBOR.
Ali kašljafe?
Tedaj rabite prijetno	59
smrekovo stid (med),
katero je že več let preizkušeno in priporoft'jiro dietetično
sredstvo. — Odpravlja slive in blaži kašelj! 1 stekrniea
90 vinarjev.
Lekarna „h zamorcu" Karola Wolf
1HAKIBOR, Glavni trg, mngproti rnlovžu.
Kaj je to? u A AJ^a •
„Su'tan" je izborno nadomestilo za kavo, najpopolnejša vrsta cikorije, pripravljena iz pravih smirenskih fig z dodatkom najfinejše cikorije.
Ako ravno sem iskal le z neznatno opozoritvijo svojemu novemu produktu odjemalcev, sem bil presenečen od nenavadnih rezultatov in od nevsakdanjega interesa, kar pričajo laskavi dopisi in priznanja, ki sem jih dobil iz vrst svojih odjemalcev, katerim sem ponudil v resnici dobro stvar po nizki ceni. — Kakor navadno je bil „Snltan" takoj ponarejen od domačih in tujih tvrdk in tovaren; da temu zabranim, sem dal zavitek in ime .,Snltan'* zakonito zavarovati. — Prosim toraj, da odvračate dosledno vse, kar se pod podobnim imenom ponuja — 6 kg. težko zavojčke (5 zavojčkov po 1 kg.) pošiljam za 5 K franko na vsako poštno postajo. — Kot premijo, katero prilagam k figovemu dodatku ,,Saltan", se dobi sledeče: 2 veliki ali 3 male žlice iz pravega aluminija, jekleni jedilni nož in vilice, zelo praktično sklopno vešalo in druge koristne predmete. Steklenice, lončki, škatljice in druge podobne stvari, ki se prilagajo k žitni kavi, se radi neprimerne oblike tu ne dajo prilagati. — Figovi dodatek „Snltan" je priporočati toplo vsaki gospodinji, ker daje kavi zelo prijeten okus, posebno dišeč aroma in krasno barvo. — Ker je tudi v malem zavžita zelo izdatna, se da ž njo jako dobro varčevati. — Figovi dodatek zmesi „Snltan" dopolnjuje neoporekljivo okus kave prirejene z mojo znano neprekosljivo žitno kavo in kdor je enkrat s to poskusil, postane moj stalen odjemalec in sploh ne išče boljših izdelkov.
Opozorite prijazno tudi sfoje znance, za kar se Vam v naprej zahvaljujem.
Z odličnim spoštovanjem
27
Jos. Yesely, Praga VII. (Češko),
trgovina z žitno kavo.
Za poljedelstvo, industrijo in obrt
so najboljši naši nedosežni
Originaln „OTTO' motorji
nef)rem'čnt in prevozni
motorji na surovo ol^e — Diesel-motorji
131 OOO mutorjev z miv«(o vfč kot 1-3 iti IJ konjskih sil smo že doiiedaj pr«(lall.
Langen & Wolff, Dunaj X.,
Liixenburjcerstrniiitie 53 €Sb.
14 Lastna inženerska pisarna: Grctd^e, Annenstr. lO
rsi.i.ijV..'.»"^'^.^■-.'■■■.;•■-.v.	.. . . :.»:.•

Kakšna gnojitev — tašršna žetev!
zev
34
EIN3ETRASENE SCHUTZMAR<-
je najboljše in najcenejše fosfornokislo
gnojilo za spontladne setve.
Gotovi učinek!	Visoki dohodki!
Tomaževa žlindra „Zvezdna znamka" se razpošilja kot zajamčeno čisto polnovredno blago v plombiranih vrečah, na katerih je označena količina vsebine in varnostna znamka.
Dobiva se v vseh prodajalnah, ki so z našimi plakati označene ali pa so piše naravnost na Oe. I. 300
Thomasphosphatfa^riken, Berolin W 35
z. z o. j.
6.1.14
Pred manjvrednim blagom se svari!
Kakoršna giojitev — talca žetev!
Tomaževa žlindra
znamka
Ster^^^áriffl
zvezda
Trgovina	Solidaa Trgovina z moko
s speeerijskim blagom postrežba in deželnimi pridelki
Iv. Ravnikar: C
Graiha ulica it. 21.
Po prepričanja mora vsak pripoznati, da imam zanesljiva kaljiva semena n. pr. jamčeno domačo deteljo, nemško deteljo, peso, rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in evetljična semeni cd dobro znane tvrdke M.uthner.	44
Glavna zaloga Vedno sveža Glavna zaloga vrvarskega blaga žgaia kava	ojnatih barv
•9 P<
Al «e H
Najvišja odlikovanja!	D:žavno darilo!
Tisoče priznalnih pisem!
Namažite vso usnjato robo i^Š® ZS
izbornim, cenim, smole- in kisline prostim
cnrnuim vacplinnm konser?ira usnje, je dela nepre-. .	«aOGlliiUlll. močno, mehko, lično in trpežno. Tu-
di izborno pripravno za mazilo podkev, vozov in raznih tehničnih priprav. Cena 1 kg 64 vin. Embalaže se zaračunajo za lastno ceno. Na zahtevo prospekti in of rti o naših prvovrstnih specialitetah: „Pan" mazilo za usnje, „Panol"-krema za podkve, mazilo za vozove, olje za osi, živalska krmilna in redilna sredstva vseh vrst.
izdelovalnica kemičnih predmetov iz specialitet,
Auliofatr. 65 1!
15-1
o p.
„Pan"
Dunaj XIII,
reg. varn. znamka.
TJ B
F


Vi si lahko Vašo kuhinjo in
stanovanje
z koristnim in lepim pohištvom
zastonj
opremite ako kupujete dobro Stumpf-ovo kavo. Paket po 5 ktr dobre žitne kare v lepi vrečici polrp: 2 daril samo 4 krone franltp. Jos. Stumpf, tovarna žitne kave, Slotov na Lahi, Češko. 50.000 zadovoljnih odjemaleev. Prosim, da se naroča naravno«t pri (fornji tvrd-ki, ker je fflasom postave agentom pod kaznijo prepovedano v privatnih his*h žitno kavo prodajati. Vzorci in prospekti zastonj in franko.	7
preizkušeno in po ceni fosforno-kisla umet. gnojilo
za spomladansko setev.
Gotov učinek! Visok donesek!
Tomaževa žlindra zajamčeno čiste in polnoodstotne vrste prodaja v plombiranih, z označbo odstotkov in varstveno znamko opremljenih vrečah
Lekarna
Erosi Scherks: Podčetrtek
priporoča najboljše sredst/o p oti kurjim očem, ki odstrani vsako kurje oko brez bolečin. Ena stekl n.ca 60 vin. Mašilo proti trganju in revmat zrnu. Bolečine ponehajo takoj po uporabi 1 *t. 1 krono Pravi balzam. Ena stekl. 20 vin Želodčne kapljice, najboljše domače sredstvo pri želodčnih slabostih in težko-čah, pri pokvarjenem želodcu itd. Ena steklenica 20 vin. in 40 vin. vse vfste živinskih praškov po receptih priznanih ži?inozdravnikov. Pošilja se s pošto vsak dan. 31
Vsled prevzetja večjega podjetja oddam zelo dobro
vpeljano
trgovbo z mešali i» blagom,
pod zelo ugodnimi pogoji. Trgovina se nahaja na zelo prometni ce -ti tik Ljubljane. Na željo oddam ali tudi celo hišo z gostilno prodam po jako solidnimi pogoji. Cenjene ponudbe naj se pošljejo na upravo »Slov. Gospodarja« pod ugodna prilika 13.
Naznanilo!
Podpisani si usoja naznaniti velecenjenemu občinstvu, da je s 1. januarjem 1914 kupil le-kiirno „H zamorca1, v Mariboru, Glavni trg št. 3., in da jo je moderno, času primerno uredil in je zalogo popolnoma na novo izpolnil.
Podpisani prosi, da mu velecenjeno občinstvo ohrani v novem podjetju isto zaupanje, kot mu ga je izkazovalo v njegovi koncesionirani medi-cialni drožeriji »Pri črnem orlu«.
58	Mag. pharm. Karl Wolf,
lekarnar.
Veletrgovina Merkur R. BreZOVIliBf
P. MajdiČ V Celju trgovina v Vojniku
kjer je prodajališče tvrdke »Thomasphosphalfabri-ken« G. m. b. H Berolin W. 35. 22a
Priporoča se tudi bogata zaloga vsakovrstne že-leznine kakor: palično železo, jeklo, pločevina, žica, bodeča žiea in mreže za vrtne ograje, okovje za stavbe, traverze, cement, trstje, strešna lepenka, vodovodne cevi. vse vrste poljedeljskega orodja, t rane škarje, gumi za cepljenje trte, škropilnice za vinograde itd. vse najboljše kakovosti po najnižjih cenah
na debelo In drobno. 22b
priporoča svojo bogato zalogo manulakturnega špecerijskega in galanterijskega bbiga, želežnine, cementa, barv, firneia, lakov, -usnja, stekla, kislih vod,
najboljših semen itd. Domači pridelki se kupijo vetfno po najvišjih dnevnih cenah.	1420
Dr. A. Kunsf,
distriktni zdravnik y ŽalCU
naznanja, da je otvoril svoj z električnimi stroji na najnovejši nač n urejeni zobozdravniški atelier s stalnim as:sten-tom. V*a zoSotehnična delt v kaučuku ali ziatu zgotovi v najkrajšem času g. Hardes, bivši tehni ni asistent na c. kr.
zobozdravniški kliniki na Dunaju.	26
Izdajatelj in z&k>£nli: KatoUéko tiskovno društvo.
Odgovorni urednik: Franjo Zebot.
¡Tisk tiskarne «v, Ciril» v Maribora.