Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman vcljil: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravnistvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljit tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tUna "nitrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednlStvo je v Seineniškili ulicah h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob Vs6. uri popoludne.
Štev. 197.	V Ljubljani, v sredo 31. avgusta 1887.	Letnilt
"Vabilo na naročbo.
»SLOVENEC«,
edini katoliško-konscrvativnl slovenski dnevnik
veljil za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejeman:
Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... 6 „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa veljtl:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 .
Opravništvo „Slo venca".
Hrvatski odnošaji.
Jutri prične hrvatski sabor svoje delovanje. Sešli se bodo očetje domovine, zastopniki trojedine kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, da prihodnjih pet let odločujejo osodo hrvatskemu narodu, kakor žele mogočni gospodje onkraj Drave. Novega sabora vnanja podoba je taka, da človek o nji pred tremi leti niti ni sanjal. Po zadnjih volitvah si je tako-zvana vladna ,,narodna stranka" priborila ogromno večino, opozicija ima med novimi zastopniki le 18 članov.
V živem spominu so čitajočemu občinstvu zadnje volitve; znana so sredstva, s kterimi so ,,narodna stranka" in njeni pokrovitelji narodu kratili pravice v ustavni državi. Uradni in poluradni listi so že očrtali nalogo, ktera čaka novi sabor. Opozicija sicer ne more pričakovati nobenega vspeha svojega delovanja, pač pa bo imela priliko in voljo, da svetu odkrije vladnih pristašev protipostavna dejanja, kterih za časa volilne borbe ni smela opisati v svojih glasilih. Ta prilika se ji ponudi pri verifikaciji volitev. ,,Obzor" piše o tem: V prvi vrsti bo sabor izrekel svoje mnenje o volitvah. Ako bo sedanja večina trdila, da so se volitve vršile postavno,
LISTEK.
Odlični Kranjci.
(Dalje.)
K i 1 a r Mihael, rojen v Krauji 27. sept. 1084, je bil 1723 in 1724 vikarij stolne cerkve Ljubljanske, 1. 1752. pa je postal župnik Nakelski. L. 1750. se je odpovedal župniji iu šel v Kranj v pokoj. Umrl je ondi 87 let star 8. dec. 1771. ')
Kilar Urban, nekaj časa duhovui pomočnik pri sv. Ksaverji na Stražah, potem kapelan pri sv. Pavlu. 1734 in 1735 je kapelanoval v Ljubnem, 1735—1739 v Šoštanji, potem pa do 1742 v Braslovčah.3)
Kos Matija, rojen v Kranji 13. februvarija 1751, umrl kot župnik Nakelski S. februvarija 1826 9)
K ii s s o 1 Anton, nekaj časa dvorni kapelan,
') A. Koblar, II., 78.
3) J. Orožen, II., 106.
3) J. Orožen, II., 18!>, in A. Koblar, II., 82.
in je vsa nasilja in nemire provzročila le opozicija: mora večina zaradi svoje lastne časti opoziciji dati priliko, da ovrže vsa očitanja. Isto tako mora opozicija svojim nasprotnikom dovoliti, da se opere onih objed, s kterimi jih obsipajo naši prijatelji. Razprava o verifikaciji naj ne bode povod medsobojnih rekri-minacij, temveč vsaka stranka naj da priliko drugi, da brani svojo čast in postopanje.
Mi bodemo prvi drage volje preklicali vse, kar smo pisali o volitvah v Djakovaru, Oglji, Novem, Kostajnici itd., kakor hitro dokaže komisija iz obeh strank, ktero odpošlje sabor: ne da se niso dogodile pojedine nerodnosti, nego da večina v istini zastopa pravo voljo onih, ki smejo po ustavi sodelovati pri volitvah. To je tako trezna zahteva od naše strani, da ji ne more ugovarjati najbolj zagrizen pristaš vladne stranke, niti je pobijati najzmernejši opozi-cijonalec. Mi stavimo to zahtevo resno in odločno, akoravno morda žalimo svoje prijatelje, ker ne želimo, da se zamolči, kar se je dogodilo pri volitvah, temveč da resnica pride na dan. S tem se bo vladina stranka tem laglje strinjala, ker uradni listi neprestano pišejo, da ni istina, kar so pisali opozi-cijonalni časniki, marveč je vsa lopovstva storila opozicija, ker je strašila, pretila, kupovala glasove, zažigala itd. Dobro toraj, ako je tako, naj se stvar pojasni. Sabor naj izvoli mešano Komisijo, in ta naj vse to dokaže. Ako dokaže, potem naj nepri-stransk in pravičen sodnik ovrže vse opozicijonalne volitve. Clara pacta, boni amici — to je gotovo boljše, kakor zamolčati vse napake in krivde opozicijskih volilcev.
Druga naloga novega sabora bo adresa na vladarja. Iz merodajnih krogov se sicer čuje, da bo večina opustila staro navado in se izognila adresni debati. To so sploh tajnosti ua Markovem trgu. Ako bo sploh sabor v adresi odgovoril na kraljevo pismo, s kterim se bo sabor otvoril, gotovo bo večina živo naslikala, da Hrvatska nikdar ni bila v lepšem položaji, kakor danes, da narod napreduje v vsakem oziru, duševno in materijalno, in da je Hrvatska obljubljena dežela, po kteri teče med in mleko. Na dnevni red pridejo še sestava sabora, volitev poslancev v Peštanski državni zbor in volitev kraljevinskega odbora.
potem duhovni pomočnik pri sv. Ksaverji na Stražah, kjer je ravnatelja nadomestoval in bogoslovce poučeval. L. 1738. je šel za prvega beneficijata v Slov. Gradec. ')
Kobel Boštjan. Rojen v Kranji, je študiral pri jezuitih v Gradci, kjer je v mašnika po-svečou tudi do 1580 kapelanoval. Takrat jo dobil nadžupuijo Ptujsko in postal komisar za spodnje Štajarsko. Zaradi verskih homatij je 1. 1592. odšel za župuika v Hoče, a čez šest let se jo povrnil uazaj v Ptuj. Toda razmere se med tem niso nič zboljšale, zato se je še istega leta župniji odpovedal in je odšel na Koroško v Doberloves za prošta. Umrl je ondi 1. 1002. V Ptuji si je dal napraviti spominek, ki ima sledeč napis:
„Admodum Reverendus in Christo Domiuus Sebastianus Kobellius Styriao iuferioris commissarius et parochus Pettovieusis sibi et toti suao familiae hoc monumeutum ad perpetuam memoriam erigi curavit. Anno Domini 1590." 2)
') J. Orožen, II., 104.
») Knezoškofijski arhiv v Gradci, in S. Povoden, Pettau.
Glavni posel novemu saboru pa bodo poročila kraljevinskega odbora, osobito o nagodbi z Ogersko, o kteri se govori že od leta 1883. Sploh pa je večina sabora tako sestavljena, da more Hrvatski veliko koristiti, ali mnogo škodovati. Vso odgovornost mora prevzeti večina.
Kla^oslovljenje nove liiše rokodelskih pomočnikov.
(Dalje.)
Ako človek pozabi večne resnice, ako se več ne briga za to, kar uči vera ter se vda le telesnemu poželenju — zaide na grozna pota — postane hujši nego divja zver. Pohlep, vživati, in sicer vživati brez dela in truda, rodil je one grozne družbe, ki prete svet pokončati. Kdo jih ne pozna teh groznih družb, naj se žo zovejo internacijonalci, komunisti, nihilisti, anarhisti — v resnici so vsi isti — koliko smo čuli o njih zadnja leta ue le po tujem, ampak tudi pri nas! Kdo ne misli s strahom na grozne umore na Ruskem, kjer je zlobna roka umorila celo posvečeno vladarjevo glavo? Kdo ne ve, kaj se je godilo v Nemčiji, po Laškem, Španjskem in Irskem? Kdo se ne spominja s studom grozodejstev, ki so se godila leta 1870 v Parizu? — Pa kdo so ti ljudje? Večinoma ljudje — delavci. A tudi nikakor ni čudo. Versko prepričanje je zginilo pri mnogih — visokih in nizkih. Bogatini, zgubivši krščansko zavest, tarejo delavce — in kako ne? Saj jim delavci niso več njim enaka po božji podobi za nebesa vstvarjeua bitja, ki imajo neumrljivo dušo — ampak edino le sredstva, stroji, da jim množe bogastvo, kopičijo denar, s kojiui more preširni bogatin streči svojim strastim. Zato se tak bogatin ne briga več za telesni ali dušni blagor ubogega delavca; edina skrb mu je, da dola! — Nasprotno pa je pri nevernem delavcu. Ta vidi v svojem gospodu le grdo, neusmiljeno pijavko — lenuha brez dela. Zato ima v svojem srcu le gnjev in srd do njega; po vnanje se mu hlini, dokler drugače ni mogoče, a v srcu snuje naklepe, kako bi se maščeval nad dozdevno ali resnično krivico. Vidijo pa delavci, da jih je veliko,
K o b e 1 A., I. 1007. „chorimagister" v Ptuji. ') Kosti Jakob, rojen v Kranji 1. 1755., in 1782 posvečen, je kapelanoval na Rečici 1787 do 1789, v Ljučah 1789 do 1790, na Vranskem 1790 do 1795, pri sv. Vidu pri Planini 1795 in 1796. Potem jo bii nekaj časa provizor v Kozjem iu v Pilštanji, kjer je po nastopu uovega župnika do 1798 kapelanoval. Takrat je odšel za provizorja k sv. Lovrenci v Krajini, 1. 1799. pa v Podsredo, kjer je J802 župnik postal. Dne 19. julija 1806 so ga inštalirali za župnika v Trbovljah, kjer je župni-koval do 28. novembra 1832, ko je stopil v pokoj. Umrl je 20. januarija 1833. 2)
Kranich Lukež , „do Orainburga", posvečen od Lavantinskega škofa Lenarta na veliko soboto 1. 1515. v dijakona, na kvaterno soboto: „Venite" i. 1. pa v mašnika.3)
Križner Jurij, „Craiuburgensis", pod vikarij pri sv. Juriji v Motniku I. 1752. ')
') Knezoškofijski arhiv v Gradci, in S. Povoden, Pettau a) .1. Orožen, IV., 407. °) Zapisnik ordinacij Lavant. školije.
4) J. Orožen, IV., 128.
gospodov malo — iu sklep je storjen: čemu bi imeli in vživali le nekteri ? Zemlja je za vso — vsem bodi tudi njen plod — premoženje mora biti skupno. Bogatinu naj se vzame iu razdeli med vse enako. Taki iu enaki so nazori, ki se dandanes širijo po bliskovo mod tisoči iu tisoči delavcev. Grozni sad, ki začenja iz tega zoreti, pojasnil sem doloma že poprej — ali to jo pač še le pričetek bolečin — strah je človeka, ko pomisli, kaj utegne še priti, ako človeška družba ne najde, ali bolj prav, ne sprejme pravega, in sicor edino pravega zdravila, ki jej res moro pomagati. Tu ue koristijo niti izjemne postave, niti drugi zakoni, ki skušajo delavce varovati pred krivico, skrbeti zanje v starosti ali onemoglosti.
Edino zdravilo jo — versko prepričanje. Dajte ljudem vero, in gospod bode pravičen delavcu, več ne tiran, ampak dober oče. Dajte ljudem vero — in delavec ne bode več jeze polno orodje, ki hlepi le po maščevanji, ampak vedel bode, da mu jo delo dolžnost, da mu trud prinese večno plačilo, da mu tudi prestane krivico Bog poplača z nevenljivo slavo. Delal bode pridno, živel varčno, trpel vdano — in zginila je vsaka nevarnost anarhizma.
In preljubi, tu je zopet neizmernega pomena katoliška družba rokodelskih pomočnikov: kajti ravno ona pred vsem skrbi za dober pouk v večnih resnicah, ravno ona poučuje svojo ude, da je prava sreča v pridnem delu, v pokorščini, zvestobi itd. Katoliške družbe nekako tesneje vežejo mojstre s pomočniki, te zopet z učenci, saj vedno učo svoje ude dotičue dolžnosti. Katoliške družbe priporočajo varčnost, zabranjujejo po možnosti pohlep po nespametnem razveseljevanji — toraj odstranjujejo nevarnost, da bi se delavci - pomočniki prizadevali krivičnim potoni prisvojiti si premoženja. Katoliško družbe so pač tudi v zvezi med seboj, tvorijo tako rekoč eno samo veliko družbo, so toraj res mednarodna zveza — toda zveza je očitna, poštena, plemenita, ki napoveduje vojsko vsacemu neredu.
Zato smelo trdim, da zoper anarhizem in druge pogubno izrastke današnje družbe mod rokodelci ni boljega pomočka, nego katoliška društva rokodelskih pomočnikov — nemogoče je, da bi bil dober ud kakove katoliške družbe kedaj anarhist.
■lasno je toraj, da imajo katoliško družbo res velik pomen, bodisi glede posameznih udov, bodisi glede človeštva sploh. One vzgojajo dobro mojstre, ki bodo vrli očetjo polni krščanskega prepričanja, toraj vrli državljani, koristni udje družbe človoške. Kako važno je to! Katoliške družbe tla podkopavajo onim groznim družbam, ki glojejo na mozgu današnjega človeštva ter ravno radi toga preto z občnim poginom.
Vsakdo mora pač sprevideli, da imamo vzroka dovolj veseliti se, da ima Ljubljana ravno tako družbo, ki žo toliko let tako plodonosno deluje, tembolj pa, ker je dobila celo lastni dom, da bode toraj svoje delovanje razvila lahko še voliko blagodojneje, nego doslej. Želim le, da bi so to prekoristno družbo oklenili vsi rokodolski pomočniki — saj jim podaja toliko koristi — želim srčno, da bi so priljubila zlasti vsem mojstrom, ki naj prigovarjajo svojim pomočnikom, da postanejo udje našega društva. Želim iz celega srca, da bi jej ostali zvesti njeni podporniki in dobrotniki, da bi dobila vedno več novih.
Ti pa, od kogar prido vsak dober dar, Ti rftsi nad Ljubljansko in vso druge katoliške družbe svoj
obilni blagoslov, da rastejo, se razcvitnjo in delujejo na čast, blagor iu srečo človeško še poznim rodovom!
(Daljo prih.)
Einspiclcrjcva slavnost.
(Daljo)
Kor mi jo znano, da koroški Slovenci ljubijo pesmi, zato naj bo zraven za to priliko prirejeno pesmi: »Prisega Rožanko" ponatisnena tudi Virkova posom: »Slava Slovencem".
Pesem: »Prisega Rožanko" besede pl. Kloin-mayrja, jo doklamovala domača dekle Lenka Pu-kova; pesem slove:
Prisega Rožanke.
V	do/.oli Gorotana,	Saj lo v družbi domačinov Kranjca ino Štajerca,	.lo prijateljstvo doma, Mod Goričani in Primorci,	In v slovonsko srco mojo, Sem Slovenka jaz doma.	Samo glas domači zna.
Tam, kjer točo bistra Drava,	Toraj lo za reč domačo,
Kjer v dolini vije so,	Za slovensko reč živim,
Tam, kjer vlada misel prava,	Tuje robo, tujo šege,
Slavsko deklico žive.	Si nikoli 110 želim.
Zvesto ljubim domovino,	Jaz lo prava sem Slovenka,
V	ktori som rodila so,	Ki mi tujstvo tujo je, Kraja drazoga 110 zabim,	V tugi in vesolji pojem, Kjer mi zibka tekla je.	Krasno pesmi narodno.
Kjer igrala sem so z brati,	Jaz živela bom po šegi,
Po ledini travnika,	Ki Slovencem lastna je,
Kjer v nedolžnem sem vesolji,	Hom prijazna, gostoljubna,
Mlado cvetko trgala.	Zvesto imela bom srce.
Kak prijazno, kak prelepo,	Domovino bom ljubila,
So mi vse domačo zdi,	Drag mi bode Slave dom,
Kak prijetno, kak' veselo,	Pozabiti ga ne morem,
Jo v domači žemljici.	Pozabila ga no bom.
Toraj bratjo, duše mile!
S slovom, djanjem vsi za dom!
Kličejo nas slavno Vilo
V kolo k bratom Slavjanom!
Zdravica slovanski vzajemnosti, ki jo sledila tej pesmi, jo potrdila njeno besede. — Nato naznani gosp. Vokoslav Legat gostom, da je gosp. zlato-mašniku došlo sila veliko častitanj po telegrafu in pošti; telegramov in pisem jo blizo 300 in sicer iz vsoli pokrajin slovenskih, s Hrvatskega, iz Oohov, iz nemške Koroško in Štnjarsko, z Dunaja itd. — Vso to spričuje, da so jo ta dan s zlatomašnikom radoval vos slovenski svet s svojimi brati in tudi pravičnimi Nemci.
Za sklop jo sledila prosta zabava, raznovrstne napitnieo vzbojujoče posebno koroško Slovence na delo. — Proti večeru so se zopet pomikali no številni vozovi iz Sveč na vso strani, posebno mnogo proti Oelovcu, lo zlatomašnik jo ostal s svojimi sorodniki v Svečah ter se ž njimi na tihem radoval svojega zlatega dnč.
Tako so jo prelepa slovesnost vsestransko izvršila v najlepšem redu v veliko radost gospodu zlatomašniku, na čast slavnostnemu odboru in na slavo slovenskemu narodu.
Škofje častitajo pismeno zlatomašniku.
Vosol je bil zlate mašo dan v Svečah za vse pričujočo, a ne samo zanje; kajti ž njimi so se isti dan radovali tudi drugi rojaki; no-lo priprosti kmetje, ki z veseljem in pridom prebirajo njegov »Mir"; tudi gospoda, tudi naj viša gospoda so jo ta dan radovala s zlatomašnikom — tudi škofje so častitali
K r u š i č Urban Avg. 1721—1724 kapelan v Braslovčah, 1724—1728 v Škalah, 1731—1733 pri sv. Pavlu, 1733—1754 pa farni vikarij v Grižah. ')
Mihelič Jauoz, »Orainburgensis" , rojen 16. maja 1741, jo bil dne 21. septombra 1765 v Gradci v mašnika posvečen »ad tit. Oaesarei Fer-dinandei". L. 1773. je bil žo tretjo leto misar na Drvanji — v gradiči v fari sv. Benedikta v Slov. (ioricab. a)
M u s c a t e 11 e r Matija, »do Orainburga", posvečen od Lavantinskega škofa Lenarta na kvaterno soboto: »lntret" 1. 1514. v subdijakona, v soboto: »Sicientos" i. I. v dijakona, na voliko soboto i. I. pa v mašnika. 8)
O t a v a Petor, rojen v Kranji 1. 1582., ju bil v mašnika posvečen 5. aprila 1608. Od I. 1611. do 1622. župnik v Naklom. 4)
') J. Orožen, III., 407.
'') Knezoškofijski arhiv v Mariboru.
") Zapisnik ordinacij Lavant. škofijo.
') A. Koblar, II., 75.
Pove Matevž, I. 1057. v mašnika posvečen, je kapelanoval v Loki sedem let, v Skalah eno leto, 1665—1660 pa pri sv. Ilji, kjer je od 1673—1680 bil tudi farni vikarij.')
Pictor Janez, »do Orainburg", posvečen od Lavantinskega škofa Lenarta na kvaterno soboto: »Reminiscero" 1. 1515. v subdijakona, v soboto: »Sicientos" i. I. pa v dijakona. a)
P orne Fidolis, rojen v Kranji 0. marca 1788, je bil v mašnika posvečen 18. sept. 1813. Umrl ju kot župnik pri sv. Petru v Savinjski dolini
7. marca 1857. »)
Pogačnik Miklavž, po I. 1717. duhovni pomočnik pri sv. Ksaverji na Stražah, potem pod-vikarij v Motniku, slednji čas svojega življenja pa beneficijat v Kranji. Bil jo tudi spreten slikar. ')
') J. Orožon, V., :ir>0. -) Zapisnik ordinacij Lavant. škofije. ") J. Orožon, III., 440. 4) J. Orožon, II., 102.
zlatomašniku pismeno. Da Slovenci vemo, kako tudi škofje časte gosp. M i 11 s p i e 1 e r j a. sledd tukaj tri pisma domačega krškega knezo-škofa, Ljubljanskega in škofa iz Djakova.
1'revzvišeni knozo-škof krški dr. L Kalin piše gospodu zlatomašniku:
M o n s i g nor!
Visokorodni gospod zlatomašnik! Ljubi gospod profesor!
21. avgusta t. I. obhajate, monsignor! petdesetletni jubilej svojega mašništva, to je milost Gospoda, ki no doido veliko duhovnikom. Vi gledate nazaj na 50 let, v kterih sto kot duhovnik delali trudapolno, mnogostransko in z obilnim blagoslovom.
Z Vami pogledujem tudi jaz nazaj in preiskujem minulih 50 let Vašega duhovniškega delovanja. Na vseh mestih, kamor Vasjo poklicala božja previdnost, ali Vaš viši pastir, ali zaupanje ljudstva, povsod sto kot za dušni blagor vnet duhovnik in zvest domoljub čutili, delali iu so obnašali.
Velik del Vašega duhovniškega življenja in delovanja jo pretekel v tem, da ste poučevali in od-gojovali učočo so mladino. Zares! Blagosrčna voščila onih, kterim sto besedo večne resnice ozuanovali, kruh večnega življenja lomili, spremljajo svojega dušnega pastirja, svojega učitelja k sv. daritvi, ktero boste v zahvalo za toliko prejetih dobrot in milosti Bogu Gospodu darovali na dan svojo zlato maše.
Pa vendar Vi sto spoznali potrebe sedanjih časov in ste, kar ni bilo prav za prav Vaša dolžnost, tudi kot nevtrudljiv pisatelj in dolgoleten vrednik mnogovrstno in obširno delali in so pehali.
Ta Vaša delavnost jo več ko polstoletja pred vsem stala v službi sv. cerkve in avstrijanskega cesarstva, potem tudi v službi ožje domovine. Čast božja in sv. cerkve, zveličan je neumrljivih duš, sreča Avstrije in našo staroslavne cesarske hiše, blagostanje koroške dežele, razcvctanje slovenskega naroda, ki Vas šteje med svoje najodličnejše in najžlahtnejšc zagovornike in rojake, — to so bili nameni in smotri, za ktero ste Vi delali celili petdeset lot!
Za te zvesto in visoke namene ste Vi, Monsignor! darovali svoje dušno in telesne moči, za njo sto so Vi trudili celo polstoletjo, in marsiktoro sitnobo iu gronkost pretrpeli.
Vi ste apostoljskcmu škofu Martinu Slomšku pomagali ustanoviti družbo sv. Mohorja, ktera 110 samo le v ožjoj domovini Koroškoj, ampak tudi po Stajarskom, Kranjskem in Primorskem tako blago-vitno in krepko dela za sv. cerkev iu avstrijansko cesarstvo.
To vso sem v duhu gledal in preiskal. Zatorej storim le-to, kamor 1110 mojo srco vleče, ako Vam jaz — Vaš sedanji viši pastir, za vse to izrekam svojo najodkritosrčnejšo zahvalo!
Zraven tega 1110 posebno veseli, da Vam, Monsignor! morem izročiti dobrozasluženo pripoznanjo sv. Očeta papeža in pristavljam posebni blagoslov: Bog vsega usmiljenja iu plačevalec vsega dobrega naj Vas obvaruje, blagoslavlja in ohrani v Vašej blagovitej delavnosti!
Oolovec, na dan Gospodove spremembe 1111 gori, 0. avgusta 1887.
,Ioh'f s. r.,
knezo-ikof Krški.
Iz bele Ljubljane, prvostolniee slovenske, piše mil. knozo-škof dr. J. Missia sledečo:
Vel. č. gospod Monsignor!
Dasi nimam srečo in časti Vas, pročastiti gospod, poznati osebno, vendar me žene, da Vam za Vašo zlato mašo izrazim svoja najodkritosrčnejša voščila, da se v duhu pridružim Vaši zahvalni daritvi, ktero bodete ta slovesni dan darovali Bogu, svojemu Gospodu.
Da, Bogu hvala za vso milosti, ki jih jo rosil na Vas, za vso dobroto, ktere jo delil drugim po Vaših rokah, za vse dobro, kar sto Vi storili z njegovo pomočjo v blagor posameznih, v blagor celih društev in, čo so ozrem na Mohorjevo družbo, smem reči, kar sto Vi storili v blagor in srečo celega naroda!
Dodeli Vam milostni Bog, da dolujoto šo mnogo let z nooslabljonimi močmi v čast božjo in si šo novih zaslug pridobivate za večnost.
Želeč Vam blagoslova božjega prav posebno za slavnostno zlato mašo, som z vsom spoštovanjem Vašemu blagorodju vdani
Jnh-ob s. r.
kneio-škof.
V Ljubljani 10. avgusta 1887.
Politični pregled.
V L j u bij u u i, 31. avgusta. iVotriiiiJ« dežele.
V kratkem izšla bo češka brošura „V nasprotno stranko!", ktero je po mnenji listov spisal mladočeški poslanec grof Vencelj Kaunitz. Poroča so o njej sledeče: „Važna politična brošura jo to iz peresa odličnega češkega politika. Spis obsezal bo tudi zanimive nove podatke o onih Cehih, ki so protivijo iz zasobnih nagibov opozicijski misli."
Iz Krakovega poroča se, da se bodo sešli odlični jtolski vodje s češkimi državnimi poslauci, da so sporazumejo iu dosežejo složnost med obema narodoma, ki se jo v zadnjem času rušila po čeških iu polskih listih.
V u anj e «1 rsiave.
Stambulov posvetoval so je dlje časa z bolgarskim knezom o sestavi novoga ministerstva ter mu jo svetoval, naj pokliče v svojo obli ž j o Bolgare namesto tujcev, ktero sovraži narod. Posebno je navajal med temi tajnika in pribočnika. — Francija odpoklicala je svojega zastopnika Flescha iz Solijo, ali kakor poročajo nekteri listi, dovolila mu je odpust za nedoločen čas. Naj si že bo tako ali tako, ta slučaj razjasnuje natanko, kako hoče Francija postopati proti Bolgariji. — Nedavno povrnil so je iz Rusije bolgarsk častnik. Ker ni hotel priseči novemu vladarju zvostobe, izstopiti je moral iz službe. Res je sicer, da je to edini tak slučaj, ravno tf ko gotovo pa je tudi, da ni cela vojna bolgarska :;a vse slučaje popolnoma zanesljiva Koburžanu. — Avstrija jo ueki že odgovorila na zadnjo okrožnico Turčije ter so odločno izjavila proti temu, da bi se ruski goneral Ernroth imenoval za edinega regenta v Bolgariji, ker se to ne zlaga z Berolinskim dogovorom. Italija predlagala jo bajo, naj so Ferdinand potrdi kot knez za toliko časa, da so povoljuo reši bolgarsko vprašanje. Ta predlog podpirali ste Anglija in Avstrija.
Jluski car in nemški vladar sešla se bodeta v jeseni, ko so bo car povrnil iz Danijo. V ta namen določeno je mesto Gdansko, in sicer od dno 10. do 15. novembra. Namen temu shodu jo baje poglavito ta, da bodo ponovili zvezo miru med Rusijo in Nemčijo, ki preneha sredi bodočega meseca.
Iz „K. Z." posnamemo sledečo dogodbico, ki označuje razmerje med Rusijo in Turčijo: V dobro poučenih Petrogradskih krogih jo znano, da je car s Turčijo zelo uezadovtjon in je to povedal tudi turškemu poslaniku Šakiru paši. Zadnjič bila je v taboru pri Krasnem-Selu povodom imeudana najstaršoga ruskega gardnega polka velika slavnost, ki se jo pričela s službo božjo. Vsi navzoči bili so odkriti. Naenkrat zapazil jo car turškega vojaškega pooblaščenca, da ima fez na glavi. Takoj zapovedal jo velikemu knezu Vladimiru, naj opozori vojaka, da jo to nedostojno. Veliki knez odposlal jo takoj generalnega adj itanta k Turku, naj se odkrije ali pa zapusti službo božjo. Vojaški pooblaščenec jo bil zelo iznenadjen ter jo odšel, opravičujoč se, da jo bil sicer pokrit, a roki imol je sklenjeni, kakor mu to zapoveduje njegova vera.
Socijalno - demokratska stranka nemškega državnega zbora izdala jo okrožnico, v kteri se vabijo pristaši, naj se vdeleže shoda, ki so bo vršil tokom jeseni v inozemstvu. Časa in kraja okrožnica no navaja, da bode mogel shod mirno zborovati. — Iz Frankobroda ob Meni se poroča: Socialdemokratskega državnega poslanca prognali so iz Frankobroda in okolice. — „Koln. Ztg." in „N. A. Ztg." objavljate vest, da dohaja vedno več vlog za povišanje žitno carino. Iz vseh dolov monarhije dohajajo take prošnje trgovskega stanu.
Danskemu ministerstvu naznanila je nemška vlada, da ta ni v nikakoršni zvezi z listi in njihovimi članki, ki so napadali Danijo in zoper njo hujskali. Ta izjava pomirila in zadovolila jo danske poluradno liste, ki zatrjujejo, da trdnjavska dela na Danskem nimajo nikacega pomena, ob kterem bi so morda spodtikala Nemčija. Narod danski sam ni sovražen Nemčiji in no bo dal nobenemu sovražniku Nemčijo povoda, da bi mogel računiti v slučajnem boji na podporo Danijo.
Veliko pozornost zbudil jo v Petrogradu članek kneza Meščorskega v njegovem listu „Graždauinu". Ta spis glasi se mej drugim po besedah: „Zveza s Francijo bila bi največja nesreča za Rusijo. Proč z narodom, ki ne pripoznava Boga, z narodom, ki se no zna bojevati in ki so sovražniku vdaja po stotisočih. Narod, ktoremu ju rodoljubjo le puhla Iraza, ne moro biti zaveznik Rusijo".
Francosko ministerstvo naznanilo jo Pariškemu županu, da bodo vsi sklepi nameravanega republikanskega shoda nepostavni iu da jih bi ministerstvo tudi kot tako smatralo. Vzlic temu pa hoče Pariška občina sklicati shod v nadi, da se ga bo vdeležilo nad 30.000 revolucionarnih mož iz vseh francoskih pokrajin. Mnonjo je občo, da bo riapravljal ta „rudeči stranski parlament" mnogo skrbi in sitnosti ministerstvu. — Ministerski predsednik in mnogo drugih političnih osob odpotovalo ie na počitnice v Švico, da so tam posvetujejo s Froycinetom. Radikalni listi razsajajo zoper to »zaroto" oportunistov ter jim obetajo konec, kakoršuu
so doživeli pred sto leti žirondisti. — Poskusno ob-oroženje v Toulouse-u ležečega vojnega oddelka pričelo se bo z dnom 31. t. m. Radikalni listi ime-nujojo jo igračo, ki bo stala mnogo denarja. Najbolj pa sovoda napadajo to oboroženje pristaši Bou-langer-jevi.
V angleški spoduji zbornici naznanil jo Fergusson, da je dobil angleški zastopnik na Kitajskem nalog, naj pozove kitajsko vlado, da olajša promet vsem tujim pamikom na rokah na južnem Kitajskem. Ta korak angleške vlade obrača se proti Tiontsinski trgovinski pogodbi med Francijo iu Kitajem, vsled ktere so imeli francoski parniki po kitajskih vodah toliko prednosti prod drugimi narodi, da ž njimi ni mogel nikdo tekmovati.
Turčija no dil se pregovoriti od Rusijo, da bi odločneje postopala proti Koburžanu. Sultan vsprejel je dno 28. t. m. italijanskega odposlanika barona Blanca ter se ž njim dolgo posvetoval o bolgarskih razmerah.
Iz Afganistana poroča „Times": Nova vstaja se je pričela na severu, ko so jo na jugu komaj deloma zadušili. Mnogo družin beži čez mejo v Indijo. Polki v Kabulu prestopili bodo k Ejubu kauu.
Izvirni dopisi.
S Koroškega, 28. avgusta. (Naš škof in I i b e r a 1 c i.) Silen krik in vik ženejo naši liberalni kričači po svojih listih proti našemu knezoškofu dr. Kalinu. Kaj pač je temu vzrok? Kuezoškof dr. Kalin hoče biti vsem svojim vernim euako pravičen, to pa je nemškim liberalcem neznosno; oni hočejo, da bi vse, tudi cerkev služila njih veliko-nemškim sanjarijam. Dva velika greha očitajo nemški liberalci našemu škofu; prvič, ker je poklical par jezuitov v semenišče, in drugič pravijo, da so je vrgel Eiu-spielerju v naročje. —• Obžalovati moramo Korošci posebno to, da jo celo mostni zbor Celovški šel ua limanieo liberalnim časniškim kričačem, ter izjavil, kakor poročajo „Froie Stimmen", da bi bila za mesto in dožolo nesreča, ako pridejo jezuiti v Celovec, ki bodo kalili dosedanji mir. To izjavo so mestni očotje sprejoli soglasno. Nemški liberalci naj bi bili raje hvaležni knezoškofu, ki jo na lastno stroške oskrbel zem'jišče za razširjeno malo semenišče, ki bo iz svojega mnogim učencem skrbel za živež, obleko in knjigo, kakor beremo v lepom pastirskem listu, kterega jo sedaj tudi v slovenskem jeziku razposlal svojim vernim.
„Freio Stimmen" pišejo dalje: Dr. Kalin, kterega smo pozdravili kot nemškega rojaka, ni izpolnil, kar smo od njega pričakovali Nemci, mar se celo očitno oglasil za slovenskega apostola Eiuspielerja. No rečemo, da bi škof no bil imel dobre volje v začetku, toda prišlo je, česar smo se bali: Dr. Kalin jo bil preslab in se ni mogel izogniti slovenskemu pritisku in se je vdal vplivu sedanji med duhov-stvom vladajoči stranki in jo pozabil, da na tisoče nemških katoličanov hrepeneče pričakuje besede, ki bi jih rešila more slovensko - klerikalnega gospostva (das sio vom Alpdrueko slaviseh - klerikaler llerr-schaft belreien solite). — Ko bi nas Slovence na Koroškem tlačila taka mora kakor Nemce, bi veselja vriskali. — Ti pojavi pojasnujejo drugim Slovencem, kako se nam na Koroškem godi. Pogosto so nas spominjajte in nam pomagajte v borbi za narodni obstanek. — Voselo znamenje pa je, da se vzbujajo verni Korošci nemški iu slovenski, škofu v posebnih zaupnicah izražajo svojo vdanost, tor ga prosijo, naj tudi v prihodnje blagovoljno in stanovitno stopa po dosedanjem potu.
Gradec, 28 avgusta. S strahom in trepetom objavlja tukajšnji nemško-liboralni list „Tagespost", da bo menda tudi na Koroškem dovoljeno pri zem-ljiščuih knjigah na zahtevanje slovenski vknjižovati. „Ta narodba slovanskega pravosodnega ministra", pravi „Tagespost" daljo, „imela bo nepopisljive nasledke šo le v bodočnosti iu bo Nemcem na veliko škodo" (res je, ker so bodo morali slovenščine nezmožni zomljoknjižni uradniki umakniti takim, ki so obeh jozikov zmožni. Vr.) „Glode Koroško moramo pa šo nekaj dostaviti: če bi bil že kdo toliko drzen, da bi glede Štajarsko trdil, da jo Pražak izdal to naredbo na občno narodno zahtevanje, tega z ozirom na Korošco no more reči. Tukaj si prebivalstvo prav nič no želi uradovanja v u o v o s I o v e n š č i n i. Kajti kakor znano, novo-slovenščine skoraj niti no urne no in čo že pri ustnih obravuavah raje nemški odgovarja, je tem mauj misliti, da si bo želelo jezik skoraj popolnoma ne-umljiv zapisan v zemljiških knjigah."
Slovenski Korošci, ako Vara čas dopušča, so-stavi naj eden ali drugi odločen ugovor tem zgoraj navedenim nesramnim lažem in podpišite ga potem tisoč iu tisočkrat ter objavite v kakem slovenskem listu. Prepričan sem, da Vam ne bo noben slovensk list za to prostora odrekel. Svet naj zve, da si Vi tudi želite, da se pri sodniji z Vami po domače govori, v jeziku, ki ste se ga naučili v naročji ljube matere! To seveda, morajo potem tudi uradniki pri Vas službe dobiti, ki so rojeni Slovenci iu slovenščino znajo že iz očetove hiše in ne iz ponemčeno šole, ki ue bodo tatu, ki je zarad ukradenega lubja zatožen, izpraševali, če je res „voIa" ukradel. Ce so laži „Tagespoštine" le količkaj opravičene, bi vteg-nile to podlago imeti, da slovensko priprosto ljudstvo res ne razume uradnika, ki s pomočjo besednjaka tolče slovenščino; in to za to ne, ker uradnik 110 zrn'i slovenski.
Tudi priprost nemški Korošec bi ne razumel slovenskega briča, ki bi prišel k njemu s kakim aktom iu bi ga morebiti tako-le nagovoril: „Tu, Korošer, mus plačateu davk fufcen goldinar, oder krava beknemen". Vidite, v takem smislu občujejo nemški uradniki s slovenskimi Korošci. Ali je čudo potem, čo se tii ali tam morda res kdo oglasi, ki zuii nemški, in kteremu se uradnik smili, češ, uaj le nemški govori, ga bo že razumel. Naj se Vam pa dajo uradniki, sinovi, ki so se med Vami rodili, pa bodete videli, kako lahko da se uraduje v do-raačem jeziku. Sploh pa, če bi Vam tudi čas ali okoliščine ne dopuščale, da zavrnete „Tagespošte" laži, ima jo svet žo leta in leta tiskano v koledarji družbe sv. Mohorja, kjer je podpisana od tri-tisoč udov družbe sv. Mohorja, ki vsi bero slovenske knjige, ki so tiskane prav v tisti uovosloveuščiui, ktera se studi „Tagespoštnim" prijateljem, in o kteri vedno trdi, da je ne razumete. Protidokaz imamo toraj brez ugovora, da jo njena trditev o novoslovenščini bosa. Treba je dokaza le še glede vpeljave slovenščine v urade, da se to zgodi po Vaši vroči želji. Možje slovenskega Korotana, ki sto nedavno tako sijajno pokazali svetu ob Einspie-lerjevi slovesnosti, da ste probujeni, da spoštujete slovenščino, ki Vam je materini jezik, pokažite, da so Vara svete tudi pravice, ktere Vam nevošljivi in sebični sosed odteza. Potegnite se za svoje, pravico imate za to in nihče jo Vam 110 sme kratiti!
Gradec, 25. avgusta. (Ljudje so še vedno grozno n ou 11111 i!) (Konec.) Ko je bila tretjič pri njem, povabila ga je zopet v klet kopat, kjer je izkopal tri srebrne stare dvajsetice. Babnica mu reče, naj jih v žep spravi iu tako dolgo vedno pri sebi nosi, da „prido pravi čas". V postu letos zopet pride, in gresta s kmetom v klet kopat, kjer se kmetu zopet nekaj „cekinov" pod matiko zasveti. Ženska 11111 jih pusti za lastnino proti obljubi, da jih ue bo nikomur kazal in vedno v ruti zavezane saboj nosil. Tolaži ga, naj le bo prepričan, da je zaklad vedno bližej površja. Na cvetno nedeljo je bila poslednjič pri njem; dobila je 150 gld. ter je rekla: „No, sedaj jo pa stvar dognana; duša je rešena, Kogler in njegova žena sta obvarovana velike nesreče, ravno tako tudi njuna domačija. Ob polni luni dvignil se bo zaklad sam tako blizo vrh zemljo, da ga bo Kogler lahko kar z rokama prijel iu ogrenil." „Saj je tudi že skrajni čas", pravi Kogler, „kajti vse sem dal, kar sem imel in že sosedom sem veliko dolžan".
Ženska gre in — ni je bilo več blizo. Mesto nje prido pa sosed, ki mu je bil za malo časa 700 gld. posodil, češ, prijatelj, povrni mi, potrebujem. Kogler denarja nima, ker pa misli, da mora blizo 1000 gld. v skrinji biti, kamor jo „coprnicau v njegovi navzočnosti denar v papir zavit spravljala, di'i si napraviti nov ključ. Ob enem pokliče pa dva moža kot priči. Ko odprti skrinjo, najdejo v njej štiri zavitke praznega papirja, ki jo imel vso drugo podobo, kakor pa oni, v kterega je pred njegovimi očmi ženska denar zavijala. Ob vlaganji v skrinjo jo vselej polni zavitek s praznim papirjem pod belo ruto zameuila in polni zavitek spravila. Koglerju se je v glavi grozno posvetilo. Na to mož seže v žep po „cekine" in po „stare dvajsetice" in tudi tukaj so jo pokazalo sleparstvo. „Cekini" so bilo čisto navadne „uiarko" in »dvajsetice" pa posrobreni stari kupreni krajcarji po „dva stara", tisti, ki so imeli napis „2 KBKUZER".
Kogler je bil berač v pravem pomenu besede. Sosedje upniki so zahtevali svoj denar in „gruntec" je šel ni boben. Gosposka je o tej goljufiji tudi zvedela in žandarji jeli so za ,,coprnicami" stikati.
gospodov malo — in sklep je storjen: čemu bi imeli in vživali le nekteri? Zemlja je za vse — vsem bodi tudi njen plod — premoženje mora biti skupno. Bogatinu uaj se vzame in razdeli med vse euako. Taki in enaki so nazori, ki se dandanes širijo po bliskovo med tisoči in tisoči delavcev. Grozni sad, ki začenja iz tega zoreti, pojasnil sem deloma že poprej — ali to je pač še le pričetek bolečin — strah je človeka, ko pomisli, kaj utegne še priti, ako človeška družba ue najde, ali bolj prav, ne sprejme pravega, in sicer edino pravega zdravila, ki jej res moro pomagati. Tu ne koristijo niti izjemne postave, niti drugi zakoni, ki skušajo delavce varovati pred krivico, skrbeti zanje v starosti ali onemoglosti.
Edino zdravilo jo — versko prepričanje. Dajte ljudem vero, in gospod bode pravičen delavcu, več ne tirau, ampak dober oče. Dajte ljudem vero — iu delavec ne bode več jeze polno orodje, ki hlepi le po maščevanji, ampak vedel bode, da mu je delo dolžnost, da mu trud prinese večuo plačilo, da mu tudi prestano krivico Bog poplača z nevenljivo slavo. Delal bode pridno, živel varčno, trpel vdano — iu zginila je vsaka nevarnost anarhizma.
Iu preljubi, tii je zopet neizmernega pomena katoliška družba rokodelskih pomočnikov: kajti ravno ona pred vsem skrbi za dober puuk v večnih resnicah, ravno ona poučuje svoje ude, da je prava sreča v pridnem delu, v pokorščini, zvestobi itd. Katoliške družbe nekako tesneje vežejo mojstre s pomočuiki, te zopet z učenci, saj vedno uče svoje ude dotične dolžuosti. Katoliške družbo priporočajo varčnost, zabranjujejo po možnosti pohlep po nespametnem razveseljevanji — toraj odstranjujejo nevarnost, da bi se delavci - pomočniki prizadevali krivičnim potom prisvojiti si premoženja. Katoliške družbe so pač tudi v zvezi med seboj, tvorijo tako rekoč eno samo veliko družbo, so toraj res mednarodna zveza — toda zveza je očitna, poštena, plemenita, ki napoveduje vojsko vsacemu neredu.
Zato smelo trdim, da zoper anarhizem in druge pogubne izrastke današnje družbe mod rokodelci ui boljega pomočka, nego katoliška društva rokodelskih pomočnikov — nemogoče je, da bi bil dober ud kakove katoliške družbe kedaj anarhist.
.Jasno je toraj, da imajo katoliško družbe res velik pomen, bodisi glede posameznih udov, bodisi glede človeštva sploh. One vzgojajo dobre mojstre, ki bodo vrli očetje polni krščanskega prepričanja, toraj vrli državljani, koristni udje družbe človeške. Kako važuo je to! Katoliške družbe tla podkopavajo onim groznim družbam, ki glojejo na mozgu današnjega človeštva ter ravno radi tega prete z občnim pogiuom.
Vsakdo mora pač sprevideti, da imamo vzroka dovolj veseliti se, da ima Ljubljana ravno tako družbo, ki že toliko let tako plodonosno deluje, tembolj pa, ker je dobila celo lastni dom, da bode toraj svoje delovanje razvila lahko še veliko blagodejneje, nego doslej. Želim le, da bi se te prekoristne družbe oklenili vsi rokodelski pomočuiki — saj jim podaja toliko koristi — želim srčno, da bi se priljubila zlasti vsem mojstrom, ki naj prigovarjajo svojim pomočnikom, da postanejo udje našega društva. Želim iz celega srca, da bi jej ostali zvesti njeni podporniki in dobrotniki, da bi dobila vodno več novih.
Ti pa, od kogar pride vsak dober dar, Ti rosi nad Ljubljansko in vse druge katoliške družbe svoj
obilni blagoslov, da rastejo, se razcvitajo in delujejo na čast, blagor iu srečo človeško še poznim rodovom !
(Dalje prili.)
Eiiispiflcijeva slavnost.
(Daljo)
Kor mi je znano, da koroški Slovenci ljubijo pesmi, zato naj bo zraven za to priliko prirejene pesmi: „ Prisega Eožanke" ponatisnena tudi Virkova pesem: „Slava Slovencem".
Pesem: „Prisega Rožanko" besede pl. Klcin-mayrja, je deklamovala domača dekle Lenka Pa-kova; pesem slove:
Prisega Rožanke.
V deželi (iorotana,	Saj lo v družbi domačinov
Kranjca ino Štajerca,	Je prijateljstvo doma,
Med Goričani in Primorci,	In v slovensko srce moje.
Som Slovenka jaz doma.	Samo glas domači zna.
Tam, kjer tečo bistra Drava,	Toraj le za reč domačo,
Kjer v dolini vije se,	Za slovensko reč živim,
Tam, kjer vlada misel prava,	Tujo robe, tuje šege,
Slavsko deklico žive.	Si nikoli 110 želim.
Jaz lo prava sem Slovenka, Ki mi tujstvo tuje je, V tugl in vesolji pojem, Krasno pesmi narodne.
Jaz živela bom po šegi, Ki Slovoncem lastna je, Doni prijazna, gostoljubna, Zvesto imela bom srce.
Domovino bom ljubila, Drag mi bode Slavo dom, Pozabiti ga ne morem, Pozabila ga ne bom.
Zvosto ljubim domovino, V kteri sem rodila se, Kraja drazoga no zabim, Kjer mi zibka tekla je.
Kjer igrala sein sc z brati, Po ledini travnika, Kjor v nodolžnom sein vesolji, Mlade cvetko trgala.
Kak prijazno, kak prelepo, Se mi vso domačo zdi, Kak prijetno, kak' veselo, Je v domači žemljici.
Toraj bratje, duše mile!
S slovom, djanjem vsi za dom!
Kličejo nas slavne Vilo
V kolo k bratom Slavjanom!
Zdravica slovanski vzajemnosti, ki je sledila tej pesmi, je potrdila njene besede. — Nato naznani gosp. Vekoslav Legat gostom, da je gosp. zlato-mašniku došlo sila veliko častitanj po telegrafu in pošti; telegramov in pisem je blizo 300 in sicer iz vseli pokrajin slovenskih, s Hrvatskega, iz Čehov, iz nemške Koroške in Štajarske, z Dunaja itd. — Vse to spričuje, da se je ta dan s zlatomašnikom radoval ves slovenski svet s svojimi brati in tudi pravičnimi Nemci.
Za sklop jo sledila prosta zabava, raznovrstne napitnico vzbujujoče posebno koroške Slovence na delo. — Proti večeru so se zopet pomikali ne številni vozovi iz Sveč na vse strani, posebno mnogo proti Celovcu, lo zlatomašnik je ostal s svojimi sorodniki v Svečah ter se ž njimi na tihem radoval svojega zlatega dn<5.
Tako so jo prelepa slovesnost vsestransko izvršila v najlepšem redu v veliko radost gospodu zlatomašniku, na čast slavnostnemu odboru in na slavo slovenskemu narodu.
Škofje častitajo pismeno zlatomašniku.
Vesel je bil zlate maše dan v Svečah za vse pričujoče, a ne samo zanje; kajti ž njimi so se isti dan radovali tudi drugi rojaki; ne-lo priprosti kmetje, ki z veseljem in pridom prebirajo njegov „Mir"; tudi gospoda, tudi najviša gospoda se jo ta dan radovala s zlatomašnikom — tudi škofje so častitali
Krušič Urban Avg. 1721—1724 kapelan v Braslovčah, 1724—1728 v Škalah, 1731—1733 pri sv. Pavlu, 1733—1754 pa farni vikarij v Grižah. ')
M i belič Janez, „Oraiuburgensis" , rojen 16. maja 1741, jo bil dne 21. septembra 1765 v Gradci v mašnika posvečen „ad tit. Oaesarei Fer-dinaudei". L. 1773. je bil že tretje leto misar na Drvanji — v gradiči v fari sv. Benedikta v Slov. Goricah. 2)
Muscateller Matija, „de Crainburga", posvečen od Lavantinskega škofa Lenarta na kvaterno soboto: „Intret" I. 1514. v subdijakona, v soboto: „Sicientos" i. 1. v dijakona, na veliko soboto i. I. pa v mašnika. •'■j
O t a v a Peter, rojen v Kranji 1. 1582., je bil v mašnika posvečen 5. aprila 1608. Od 1. 1611. do 1622. župnik v Naklem. •")
') J. Orožen, III., 4G7.
") Knczoškofijski arhiv v Mariboru.
") Zapisnik ordinacij Lavant. škofijo.
*) A. Koblar, II., 75.
Pevc Matevž, 1. 1657. v mašnika posvečen, je kapelanoval v Loki sedem let, v Škalah eno leto, 1665—1669 pa pri sv. Ilji, kjer je od 1673—1680 bil tudi farni vikarij.*)
Pictor Janez, „de Craiuburg", posvečen od Lavantinskega škofa Lenarta na kvaterno soboto: „Eeminiscere" 1. 1515. v subdijakona, v soboto: „Sicientes" i. I. pa v dijakona. s)
Perne Fidelis, rojen v Kranji S), marca 1788, je bil v mašnika posvečen 18. sept. 1813. Umrl je kot župnik pri sv. Petru v Savinjski dolini 7. marca 1857. »)
Pogačnik Miklavž, po 1. 1717. duhovni pomočnik pri sv. Ksaverji na Stražah, potem pod-vikarij v Motniku, slednji čas svojega življenja pa beneficijat v Kranji. Bil je tudi spreten slikar, 4)
') J. Orožen, V., 350.
,J) Zapisnik ordinacij Lavant. škofijo.
") J. Orožen, III., 440.
4) J. Orožon, II., 1
zlatomašniku pismeno. Da Slovenci vemo, kako tudi škofje často gosp. Binspielorja, slede tukaj tri pisma domačega krškega knezo-škofa. Ljubljanskega in škofa iz Djakova.
Prevzvišoni knezo-škof krški dr. I. Kalin piše gospodu zlatomašniku:
M o n s i g n o r I
Visokorodni gospod zlatomašnik!
Ljubi gospod profesor!
21. avgusta t. I. obhajate, monsignor! petdesetletni jubilej svojega mašništva, to je milost Gospoda, ki ne doide veliko duhovnikom. Vi gledate nazaj na 50 let, v kterih ste kot duhovnik delali trudapolno, mnogostransko in z obilnim blagoslovom.
Z Vami pogledujem tudi jaz nazaj in preiskujem minulih 50 let Vašega duhovniškega delovanja. Na vseh mestih, kamor Vas je poklicala božja previdnost, ali Vaš visi pastir, ali zaupanje ljudstva, povsod ste kot za dušni blagor vnet duhovnik in zvest domoljub čutili, delali in se obnašali.
Velik del Vašega duhovniškega življenja in delovanja je pretekel v tem, da ste poučevali in od-gojovali učečo se mladino. Zares! Blagosrčna voščila onih, kterim sto besedo večne resnice oznanovali, kruh večnega življenja lomili, spremljajo svojega dušnega pastirja, svojega učitelja k sv. daritvi, ktero boste v zahvalo za toliko prejetih dobrot in milosti Bogu Gospodu darovali na dan svoje zlate maše.
Pa vendar Vi ste spoznali potrebe sedanjih časov in ste, kar ni bilo prav za prav Vaša dolžnost, tudi kot nevtrudljiv pisatelj in dolgoleten vrednik mnogovrstno in obširno delali in se pehali.
Ta Vaša delavnost je več ko polstoletja pred vsem stala v službi sv. cerkve in avstrijanskega cesarstva, potem tudi v službi ožje domovine. Čast božja in sv. cerkve, zveličanjc neumrljivih duš, sreča Avstrije in naše staroslavne cesarske hiše, blagostanje koroške dežele, razcvetanje slovenskega naroda, ki Vas šteje med svoje najodličnejše in najžlahtnejše zagovornike in rojake, — to so bili nameni in smotri, za ktere ste Vi delali celih petdeset let!
Za te zveste in visoke namene ste Vi, Monsignor! darovali svoje dušno in telesne moči, za nje sto se Vi trudili celo polstoletje, iu marsiktero sitnobo in grenkost pretrpeli.
Vi ste apostoljskemu škofu Martinu Slomšku pomagali ustanoviti družbo sv. Mohorja, ktera no samo le v ožjej domovini Koroškej, ampak tudi po Štajarskem, Kranjskem in Primorskem tako blago-vitno in krepko dela za sv. cerkev in avstrijansko cesarstvo.
To vse sem v duhu gledal in preiskal. Zatorej storim lo-to, kamor me moje srce vleče, ako Vam jaz — Vaš sedanji viši pastir, za vse to izrekam svojo najodkritosrčnejšo zahvalo!
Zraven tega 1110 posebno veseli, da Vam, Monsignor! morem izročiti dobrozasluženo pripoznanje sv. Očeta papeža in pristavljam posebni blagoslov: Bog vsega usmiljenja in plačevalec vsega dobrega naj Vas obvaruje, blagoslavlja in ohrani v Vašej blagovitej delavnosti!
Celovec, na dan Gospodove spremembe na gori, 6. avgusta 1887.
Jožef s. r.,
knezo-škof Krški.
Iz bele Ljubljane, prvostolnice slovenske, piše mil. knezo-škof dr. J. Missia sledeče:
Vel. č. gospod Monsignor!
Dasi nimam sreče in časti Vas, prečastiti gospod, poznati osebno, vendar me žene, da Vam za Vašo zlato mašo izrazim svoja najodkritosrčnejša voščila, da so v duhu pridružim Vaši zahvalni daritvi, ktero bodete ta slovesni dan darovali Bogu, svojemu Gospodu.
Da, Bogu hvala za vse milosti, ki jih jo rosil na Vas, za vso dobroto, ktere je delil drugim po Vaših rokah, za vse dobro, kar ste Vi storili z njegovo pomočjo v blagor posameznih, v blagor celih društev in, če so ozrem na Mohorjevo družbo, smem reči, kar sto Vi storili v blagor in srečo celega naroda!
Dodeli Vam milostni Bog, da delujete šo mnogo let z ncoslabljenimi močmi v čast božjo in si še novih zaslug pridobivate za večnost.
Zeleč Vam blagoslova božjega prav posebno za slavnostno zlato mašo, sem z vsom spoštovanjem Vašemu blagorodju vdani
Jakob s. r.
knezo-škof.
V Ljubljani 16. avgusta 1887.
Politični pregled.
V Ljubljani, 81. avgusta. Notranje dežele.
V kratkem izšla bo češka brošura »V ua-sprotno stranko!", ktero je po mnenji listov spisal mladočeški poslanec grof Veucelj Kauuitz. Poroča se o njej sledeče: »Važna politična brošura je to iz peresa odličnega češkega politika. Spis obsezal bo tudi zanimive nove podatke o onih Cehih, ki so protivijo iz zasobnih nagibov opozicijski misli."
Iz Krakovega poroča se, da se bodo sešli odlični jiolski vodje s češkimi državnimi poslanci, da se sporazumejo in dosežejo složnost med obema narodoma, ki se je v zadnjem času rušila po čeških in polskih listih.
Vnanje države.
Starabulov posvetoval se je dlje časa z bolgarskim knezom o sestavi novega ministerstva ter mu je svetoval, naj pokliče v svoje obližje Bolgare namesto tujcev, ktere sovraži narod. Posebno je navajal med temi tajnika in pribočnika. — Francija odpoklicala je svojega zastopnika Flescha iz Sofije, ali kakor poročajo nekteri listi, dovolila mu je odpust za nedoločen čas. Naj si žo bo tako ali tako, ta slučaj razjasnuje natanko, kako hoče Francija postopati proti Bolgariji. — Nedavno povrnil so je iz Busije belgarsk častnik. Ker ni hotel priseči novemu vladarju zvestobe, izstopiti je moral iz službe. Res je sicer, da je to edini tak slučaj, ravno tako gotovo pa je tudi, da ni cela vojna bolgarska za vse slučaje popolnoma zanesljiva Koburžanu. — Avstrija je neki že odgovorila na zadnjo okrožnico Turčije ter se odločno izjavila proti temu, da bi se ruski general Ernroth imenoval za edinega regenta v Bolgariji, ker se to ue zlaga z Berolinskim dogovorom. Italija predlagala je baje, naj se Ferdinand potrdi kot knez za toliko časa, da se povoljno reši bolgarsko vprašanje. Ta predlog podpirali ste Anglija iu Avstrija.
Ruski car in nemški vladar sešla se bodeta v jeseni, ko se bo car povrnil iz Danijo. V ta namen določeno je mesto Gdansko, in sicer od dne 10. do 15. novembra. Namen temu shodu je baje poglavito ta, da bodo ponovili zvezo miru med Rusijo in Nemčijo, ki preneha sredi bodočega meseca.
Iz „K. Z." posnamemo sledečo dogodbico, ki ozuačuje razmerje med Rusijo iu Turčijo: V dobro poučenih Petrogradskih krogih je znano, da je car s Turčijo zelo nezadovljen iu je to povedal tudi turškemu poslaniku Sakiru paši. Zadnjič bila je v taboru pri Ivrasnem-Selu povodom imeudana najstaršega ruskega gardnega polka velika slavuost, ki se je pričela s službo božjo. Vsi navzoči bili so odkriti. Naenkrat zapazil jo car turškega vojaškega pooblaščenca, da ima fez na glavi. Takoj zapovedal je velikemu knezu Vladimiru, naj opozori vojaka, da je to nedostojno. Veliki knez odposlal jo takoj generalnega adjitanta k Turku, naj se odkrije ali pa zapusti službo božjo. Vojaški pooblaščenec je bil zelo izuenadjeu ter je odšel, opravičujoč se, da je bil sicer pokrit, a roki imel je sklenjeni, kakor mu to zapoveduje njegova vera.
Socijaluo - demokratska stranka nemškega državnega zbora izdala je okrožnico, v kteri se vabijo pristaši, naj se vdeleže shoda, ki se bo vršil tekom jeseni v inozemstvu, časa in kraja okrožnica ne navaja, da bode mogel shod mirno zborovati. — Iz Frankobroda ob Meni se poroča: Socialdemokratskega državnega poslanca prognali so iz Frauko-broda in okolice. — „Koln. Ztg." in „N. A. Ztg." objavljate vest, da dohaja vedno več vlog za povišanje žitne carine. Iz vseh delov monarhije dohajajo take prošnje trgovskega stanu.
Danskemu ministerstvu naznanila je nemška vlada, da ta ni v nikakoršni zvezi z listi in njihovimi članki, ki so napadali Danijo in zoper njo hujskali. Ta izjava pomirila in zadovolila jo danske poiuradne liste, ki zatrjujejo, da trdnjavska dela ua Danskem nimajo nikacega pomena, ob kterem bi se morda spodtikala Nemčija. Narod danski sam ni sovražen Nemčiji in ne bo dal nobenemu sovražniku Nemčije povoda, da bi mogel računiti v slučajnem boji na podporo Dauije.
Veliko pozornost zbudil jo v Petrogradu članek kneza Meščerskega v njegovem listu »Graždauinu". Ta spis glasi se mej drugim po besedah: »Zveza s Francijo bila bi največja nesreča za Rusijo. Proč z narodom, ki ne pripoznava Boga, z narodom, ki se ne zna bojevati in ki so sovražniku vdaja po stotisočih. Narod, kteremu je rodoljubje le puhla fraza, ne more biti zaveznik Rusijo".
Francosko miuisterstvo naznanilo je Pariškemu županu, da bodo vsi sklepi nameravanega republikanskega shoda uepostavni in da jih bi ministerstvo tudi kot take smatralo. Vzlic temu pa hoče Pariška občina sklicati shod v uadi, da se ga bo vdeležilo nad 30.000 revolucionarnih mož iz vseh francoskih pokrajin. Mnenje je obče, da bo napravljal ta »rudeči stranski parlament" mnogo skrbi in sitnosti ministerstvu. — Ministerski predsednik in mnogo drugih političnih osob odpotovalo je na počitnice v Švico, da se tam posvetujejo s Freycinetom. Radikalni listi razsajajo zoper to »zaroto" oportunistov ter jim obetajo konec, kakoršeu
so doživeli pred sto leti žirondisti. — Poskusno ob-oroženje v Toulouse-u ležečega vojnega oddelka pričelo se bo z dnem 31. t. m. Radikalni listi imenujejo je igračo, ki bo stala mnogo denarja. Najbolj pa seveda napadajo to oboroženje pristaši Bou-ianger-jevi.
V angleški spodnji zbornici naznanil je Fergusson, da je dobil angleški zastopnik ua Kitajskem nalog, naj pozove kitajsko vlado, da olajša promet vsem tujim parnikom na rekah na južnem Kitajskem. Ta korak angleške vlade obrača se proti Tiontsinski trgovinski pogodbi med Francijo in Kitajem, vsled ktere so imeli francoski parniki po kitajskih vodah toliko prednosti pred drugimi narodi, da ž njimi ni mogel nikdo tekmovati.
Turčija no d d se pregovoriti od Rusije, da bi odločneje postopala proti Koburžanu. Sultan vsprejel je dne 28. t. m. italijanskega odposlanika barona Blanca ter se ž njim dolgo posvetoval o bolgarskih razmerah.
Iz Afganistana poroča »Times": Nova vstaja se je pričela na severu, ko so jo na jugu komaj deloma zadušili. Mnogo družin beži čez mejo v Indijo. Polki v Kabulu prestopili bodo k Ejubu kanu.
Izvirni dopisi.
S Koroškega, 28. avgusta. (Naš škof iu liberalci.) Silen krik iu vik ženejo naši liberalni kričači po svojih listih proti našemu knezoškofu dr. K a h n u. Kaj pač je temu vzrok? Kuezoškof dr. Kahu hoče biti vsem svojim vernim euako pravičen, to pa je nemškim liberalcem neznosno; oni hočejo, da bi vse, tudi cerkev služila njih veliko-nemškim sanjarijam. Dva velika greha očitajo nemški liberalci našemu škofu; prvič, ker je poklical par jezuitov v semenišče, in drugič pravijo, da se je vrgel Eiu-spielerju v naročje. — Obžalovati moramo Korošci posebno to, da je celo mestni zbor Celovški šel na limanice liberalnim časniškim kričačem, ter izjavil, kakor poročajo »Freie Stimmen", da bi bila za mesto in deželo nesreča, ako pridejo jezuiti v Celovec, ki bodo kalili dosedanji mir. To izjavo so mestni očetje sprejeli soglasno. Nemški liberalci naj bi bili raje hvaležni knezoškofu, ki je ua lastne stroške oskrbel zemljišče za razširjeno malo semenišče, ki bo iz svojega mnogim učencem skrbel za živež, obleko in knjigo, kakor beremo v lepem pastirskem listu, kterega je sedaj tudi v slovenskem jeziku razposlal svojim vernim.
»Freie Stimmen" pišejo dalje: Dr. Kahn, kterega smo pozdravili kot nemškega rojaka, ni izpolnil, kar smo od njega pričakovali Nemci, mar se celo očitno oglasil za slovenskega apostola Einspielerja. Ne rečemo, da bi škof ne bil imel dobre volje v začetku, toda prišlo je. česar smo se bali: Dr. Kahn je bil preslab in se ui mogel izogniti slovenskemu pritisku in se je vdal vplivu sedanji med duhov-stvom vladajoči stranki in je pozabil, da na tisoče nemških katoličanov hrepeneče pričakuje besede, ki bi jih rešila more slovensko - klerikalnega gospostva (das sie vom Alpdrucke slavisch - klerikaler Herr-schaft befreien solite). — Ko bi nas Slovence na Koroškem tlačila taka mora kakor Nemce, bi veselja vriskali. — Ti pojavi pojasnujejo drugim Slovencem, kako se nam na Koroškem godi. Pogosto se nas spominjajte in nam pomagajte v borbi za narodni obstanek. — Veselo znamenje pa je, da se vzbujajo verni Korošci nemški in slovenski, škofu v posebnih zaupnicah izražajo svojo vdanost, ter ga prosijo, naj tudi v prihodnje blagovoljno iu stauo-vituo stopa po dosedanjem potu.
Gradec, 28 avgusta. S strahom in trepetom objavlja tukajšnji nemško-liberalni list »Tagespost", da bo menda tudi na Koroškem dovoljeno pri zem-ljiščnih knjigah na zahtevanje slovenski vknjiževati. »Ta naredba slovanskega pravosodnega ministra", pravi »Tagespost" daljo, »imela bo nepopisljive nasledke šo le v bodočnosti iu bo Nemcem na veliko škodo" (res je, ker se bodo morali slovenščine nezmožni zemljeknjižni uradniki umakniti takim, ki so obeh jezikov zmožni. Vr.) »Glede Koroške moramo pa še nekaj dostaviti: če bi bil že kdo toliko drzen, da bi glede Štajarsko trdil, da je Pražak izdal to uaredbo na občno narodno zahtevanje, tega z ozirom na Korošce ne more reči. Tukaj si prebivalstvo prav nič ne želi uradovatija v novoslovenščini. Kajti kakor zuauo, novo-slovenšČine skoraj niti ne ume ne in čo že pri ustnih obravnavah raje nemški odgovarja, je tem mauj misliti, da si bo želelo jezik skoraj popolnoma ne-uinljiv zapisan v zemljiških knjigah."
Slovenski Korošci, ako Vara čas dopušča, so-stavi naj eden ali drugi odločen ugovor tem zgoraj navedenim nesramnim lažem in podpišite ga potem tisoč in tisočkrat ter objavite v kakem slovenskem listu. Prepričan sem, da Vam ne bo noben slovensk list za to prostora odrekel. Svet naj zve, da si Vi tudi želite, da se pri sodniji z Vami po domače govori, v jeziku, ki ste se ga naučili v naročji ljube matere! To seveda, morajo potem tudi uradniki pri Vas službe dobiti, ki so rojeni Slovenci in slovenščino znajo že iz očetove hiše in ne iz ponemčeno šole, ki ue bodo tatu, ki je zarad ukradenega lubja zatožen, izpraševali, če je res »vola" ukradel. Če so laži »Tagespoštiue" le količkaj opravičene, bi vteg-nile to podlago imeti, da slovensko priprosto ljudstvo res ne razume uradnika, ki s pomočjo besednjaka tolče slovenščino; in to za to ne, ker uradnik ne zml slovenski.
Tudi priprost nemški Korošec bi ne razumel slovenskega briča, ki bi prišel k njemu s kakim aktom iu bi ga morebiti tako-le nagovoril: »Tu, Korošer, raus plačateu davk fufcen goldinar, oder krava bekneraeu". Vidite, v takem smislu občujejo nemški uradniki s slovenskimi Korošci. Ali je čudo potem, čo se tii ali tam morda res kdo oglasi, ki zml nemški, in kteremu se uradnik smili, češ, naj le nemški govori, ga bo že razumel. Naj se Vam pa dajo uradniki, sinovi, ki so se med Vami rodili, pa bodete videli, kako lahko da se uraduje v domačem jeziku. Sploh pa, če bi Vam tudi čas ali okoliščine ne dopuščale, da zavrnete »Tagespošte" laži, ima jo svet že leta in leta tiskano v koledarji družbe sv. Mohorja, kjer je podpisana od tri-tisoč udov družbe sv. Mohorja, ki vsi bero slovenske knjige, ki so tiskane prav v tisti novoslovenščini, ktera se studi »Tagespoštnim" prijateljem, in o kteri vedno trdi, da je ne razumete. Protidokaz imamo toraj brez ugovora, da je njena trditev o novoslovenščini bosa. Treba je dokaza le še glede vpeljave slovenščine v urade, da se to zgodi po Vaši vroči želji. Možje slovenskega Korotaua, ki ste nedavuo tako sijajno pokazali svetu ob Einspie-lerjevi slovesnosti, da ste probujeni, da spoštujete slovenščino, ki Vam je materini jezik, pokažite, da so Vam svete tudi pravice, ktere Vam nevošljivi in sebični sosed odteza. Poteguite se za svoje, pravico imate za to in nihče je Vam ue sme kratiti!
Gradec, 25. avgusta. (Ljudje so še vedno grozno neumni!) (Konec.) Ku je bila tretjič pri njem, povabila ga je zopet v klet kopat, kjer je izkopal tri srebrne stare dvajsetice. Babuica mu reče, naj jih v žep spravi iu tako dolgo vedno pri sebi nosi, da »prido pravi čas". V postu letos zopet pride, in gresta s kmetom v klet kopat, kjer se kmetu zopet nekaj »cekiuov" pod matiko zasveti. Ženska mu jih pusti za lastnino proti obljubi, da jih ne bo nikomur kazal iu vedno v ruti zavezane saboj nosil. Tolaži ga, naj le bo prepričan, da je zaklad vedno bližej površja. Na cvetno nedeljo je bila posledujič pri njem; dobila je 150 gld. ter je rokla: »No, sedaj je pa stvar dognana; duša je rešena, Kogler in njegova žena sta obvarovana velike nesreče, ravno tako tudi njuna domačija. Ob polni luni dvignil se bo zaklad sam tako blizo vrh zemlje, da ga bo Kogler lahko kar z rokama prijel in ogronil." »Saj je tudi že skrajni čas", pravi Kogler, »kajti vse sem dal, kar sem imel in že sosedom sem veliko dolžan".
Ženska gre iu — ni je bilo več blizo. Mesto nje prido pa sosed, ki mu je bil za malo časa 700 gld. posodil, češ, prijatelj, povrni mi, potrebujem. Kogler denarja nima, ker pa misli, da mora blizo 1600 gld. v skrinji biti, kamor je »coprnica" v njegovi navzočnosti denar v papir zavit spravljala, dtl si napraviti nov ključ. Ob enem pokliče pa dva moža kot priči. Ko odpro skrinjo, najdejo v njej štiri zavitke praznega papirja, ki je imel vso drugo podobo, kakor pa oni, v kterega je pred njegovimi očmi ženska denar zavijala. Ob vlaganji v skrinjo je vselej polni zavitek s praznim papirjem pod belo ruto zainenila in polni zavitek spravila. Koglerju se je v glavi grozno posvetilo. Na to mož seže v žep po »cekine" in po »stare dvajsetice" in tudi tukaj se je pokazalo sleparstvo. »Cekini" so bile čisto navadne »marke" in »dvajsetice" pa posrebreni stari kupreni krajcarji po »dva stara", tisti, ki so imeli napis »2 KREUZER".
Kogler je bil berač v pravem pomenu besede. Sosedje upniki so zahtevali svoj denar in »gruntec" je šel na boben. Gosposka je o tej goljuliji tudi zvedela in žandarji jeli so za „copruicami" stikati.
Eno so zasačili dne 10. maja v Semmeringu pri Dunaji kot 501etno Barbo Trost, drugo pa 14. junija v Admontu kot 301etno M. Steiner. Obe ste ciganki in omoženi ter se poleg coprnije za potranski zaslužek tudi z godbo vkvarjate, in to posebno, kedar ni nikjer prilike za goljufije. No, kaj se če, vse je dobro, kar človek znft, kajti dandanes lahko vse prav pride, če ne prej, pa čez sedem let.
Marija Steiner je tista „coprniea", ki je bila v drugič, in Trost pa ona, ki je bila kot tretja pri Koglerji. Kdo je bila prva, ni znano. Barba Trost mu je vsega skupaj 2250 gld. izrauzala. Steiner je naučila Trostovko, kako naj kmeta skube, za kar ji je morala poslednja 400 gld. dati. Steiner ga sama ni hodila goljufat, ker je imela zdatno važneje opravke. Porotniki so obe „coprnici" spoznali krivima, ter je na to sodnija obsodila Barbo Trost na 8 let, Marijo Steiner pa na 6 let hude ječe in navrgla vsaki na mesec po enkrat trdo ležišče. Trost pride po končani kazni v posilno delavnico, Steiner pa pod policijsko nadzorstvo.
Gradec, 30. avgusta. (Vrl Slovenec.) V soboto zvečer ob 6. uri padla je nad Ferdinandovim mostom sedemletna deklica perice Regar v Muro. Velika voda zanesla je otroka takoj na sredo struge, kjer bi bila deklica izvestno vtonila, ko bi ji ne bil prihitel na pomoč kovaški pomočnik Franc Rebec. Ko vidi otroka sredi velike vode, skoči sam noter, plava na sredo, kjer zgrabi že nezavestnega dekleta, da jo reši. Toda hudo bi se mu bilo godilo, kajti deroča voda ga je vedno le na sredo zanašala. Se le pri Ferdinandovem mostu posrečilo se mu je z veliko težavo h kraji priplavati, kjer so ga pa tudi že moči popolnoma zapustile. Tii bi bil z deklico vred rešitelj sam vtonil, ko bi mu ne bil prišel nek mestni delavec na pomoč, ki je konečno obema iz vode pomagal. ,,Talijo" vtegneta dobiti oba. Rebec morda tudi še kaj več.
Domače novice.
(Mil. gosp. knezoškof) blagoslovili bodo dne 8. septembra temeljni kamen sirotišnici v Kočevji.
(Župnijo v Št. Lampertu) dobil je č. g. Anton B e r c e, doslej kapelan v Sodrašici.
(Kranjska gimnazija.) Kakor znano, sklenil je mestni zastop Kranjski dne 12. t. m. „za šolsko leto 1887/88 prvi gimnazijski razred ustanoviti na lastne stroške". Kakor se nam poroča, odgovoril je na do-tično prošnjo mestnega zastopa naučni minister dr. G a u t s c h hitro in kratko: n e ! Komentar si moramo misliti.
(Imenovanje.) Dosedanja kouservatorja c. kr. osrednje komisije za umetnost in zgodovinske spomenike, gg. Ivan Franke, profesor v Kranji, in Josip L e i n m il 11 e r , nadinženir v Rudolfovem, potrjena sta za daljnih pet let.
(O požarn) na Belskem v Studenski župniji se nam poroča, da je 26. t. m. ogenj uničil deveterim gospodarjem vsa poslopja, seno in druge pridelke. Razun enega so bili vsi zavarovani, pa le za male svote. Škodo cenijo nad 20.000 gld. Vzrok nesreče je neznan. Reveži so vredni usmiljenja in pomoči.
(Umrla) je v Malih Lipljenih pri Turjaku 30. t. m. Marijana Jančar v 74 letu svoje starosti. Pokojna je mati »mojstra" novincev nem. vit. reda na Dunaji. Znanci in prijatelji naj se je spominjajo v molitvi.
(Lovska sreča.) S Ornega vrha se nam poroča 28. t. m., da je nek lovec na lovu začul mahanje iu vršenje s perutima. Nastavi še bolj svoja tauka ušesa in zagleda v zraku velikega jastreba, ki drži v krempljih divjega petelina. Pomeri, sproži — jastreb in petelin padeta na tla. Petelin je tehtal 5 Kgr. in 15 Dgr.
(Okrajni zastop v Ljutomeru) izvolil je dne 15. avgusta v okrajni šolski svot gospode: Ivana K u k o v c a , dež. poslanca, Ivana K r i i j a, učitelja na meščanski šoli, Antona Šlambergerja, c. k. notarja v Ljutomeru, Antona Božiča, posestnika v Radislavcih in Ivana F ar kaša, posestnika v Iljaševcih. — Vsi so vrli narodnjaki.
(Štiri vojaške godbe), in sicer od polkov štev. 27, 37, 47 in 87 svirale so v Gradci v ponedeljek zvečer pred stanovanjem kornega zapovednika barona K u h n a osem komadov za godovnico njegovi soprogi. Godbe so se vrstile, »Kron uugsmarsch"
so pa vse skupno svirale. Podoknica trajala je od 8. do 9. ure zvečer. Ljudstva je bilo izvestuo več nego 10.000 skupaj.
(0(1 Fare pri Kostelji.) Kar je narod ob Kolpi prosil, to je izprosil, kajti namočil je blagodejni dež zemljo 21. t. m. Koruza dobro kaže, isto tako fižol. Zgodnji krompir že izkopavajo, žanjejo proso in steljo spravljajo pod streho. Dasiravno je toča učinila mnoge škode, vendar se bo siromašni svet s poljskimi pridelki preživil čez zimo.
(Morske kopeli v Gradeži) na Primorskem so jako dobre za bolnike, ki imajo bramorje (škrofeljne). Sporočili smo, da se je odpeljalo letošnje poletje večje število Dunajskih in Graških bolnih otrok tjekaj zdravit. Dne 25. t. m. zapustili so kopeli skoraj vsi ozdravljeni in so se vrnili v Gradec in ua Dunaj.
(Oven ubil) je v občini Šentjur je pri Šem-pavlu na Koroškem v začetku t. m. štiriletnega dečka, kterega je njegova mati, posestnica Vogt, s tremi druzimi otroci doma pustila, sama pa na vse zgodaj zjutraj odšla na polje, odkoder se je vrnila še le zvečer. Tedaj našla je pa sinu že v nezavednosti s krvavečo glavo na vrtu ležečega. Tudi obraz je imel ves otolčen. Kdo ga je? Preiskava je zasledila na domačega ovna, ki je imel krvave roge in krvavo čelo. Trkal ga je tako dolgo, da ga je pobil. Deček je čez dva dni umrl.
(Velikansk požar) ugonobil je v Vizovicah na Moravskem 300 poslopij, med temi 120 stanovališč. Ljudje so se vsi rešili, a škoda in revščina je grozna.
(Madjarski jezik v hrvatskih šolah.) Oseška „Drau" izražala je v sobotnem članku s podpisom M. (Miškatovič?) željo, da se v hrvatskih šolah uvede madjarščina. Quousque—?
(„Oslovski kašelj") nadleguje prav posebno hudo otroke v Marenberški okolici na Štajarskem. Kakor se nam poroča, razširil se je med ondašnjo šolsko mladino, da so morali zarad tega štirirazredno šolo zapreti. Navzlic temu je že več otrok pomrlo. Sploh se sodi, da je prehitra sprememba vremena prav dostikrat povod hudemu kašlju, kakor tudi davici, ktera se pri nas tudi pogostoma oglaša. Čuda ni. Na eni strani so s snegom pokriti koroški vrhovi, ki nam takoj pošljejo hladilne sape, kakor hitro se ob hudi vročini vreme sprevrže. Da se človek nikjer iaglje ne prehladi, kakor na tak način, je popolnoma umljivo. Poleg tega nam pa še zdravnikov silno, da, občutljivo primanjkuje. V Marenberški okolici sta bila nekdaj dva zdravnika, eden v Ribnici, drugi na Muti, sedaj pa že veliko let ni nobenega. V Marenbergu ga pač imamo, toda gospod je že silno star in ue more biti povsod.
Razne reči.
—	Električne orgije. Največja tovarna v Avstriji za izdelovaujevorgelj bratov Rieger v Kruovu (Jiigerndorf) v Šleziji je te dni skončala električne orgije (prva prikazen v Avstriji). Tvrdka misli to najnovejše delo v kratkem razstaviti v Dunajski dvorani godbinega društva. Imenovana tvrdka je prva začela v Avstriji pečati se s sestavo na stožce (Kegelladen), od iste v našo deželo sta jo pa prva zanesla brata Zupan iz K a m n e g o r i c e. Ali se bode ta nova iznajdba v naši deželi kedaj vdomačila, na to je sedaj še težko misliti, kajti je precej draga in težavna. Poprave so skoraj nemogoče, ko bi tudi s časom baterije ue oslabele. Prospeh te najnovejše komuuikacije med orgijami in igralnikom je, da orgije smejo stati še tako oddaljene od igraluika, a igranje ni težavnejše. Tako n. pr. bodo v kratkem od Merkliua & Comp. v Parizu postavljene orgije v cerkvi sv. Klotilde iu sv. Jakoba. Igralnik bo za glavnim altarjem, velike orgije pa na koru (in cerkev gotovo ni majhna). Električna žica bode vezala in nadomestovala mehaniko med igralnikom in orgijami. Stvar ima pa še jako mnogo veščih nasprotnikov. Znani Walcker do danes še ni nobenih orgelj s to opravo postavil. Ker svet gledo tega s tako silo napreduje, in se sostave menjavajo, dobimo gotovo še kaj boljšega in cenejšega.
—	Velika tatvina. Na belgijskem parniku »Parlamentu" zmanjkalo je mej vožnjo od Dovera v Ostende več zavojev, v kterih jo bilo gotovine za veliko tisočo.v. O tatovih ni niti duha niti sluha.
Tdejrmiiii.
Praga, BO. avgusta. Profesorji na čeških gorenjih realkah, ktere so bodo opustile,
dobili so poziv, naj prosijo za druge izpraznjeno službe.
Sofija, 31. avgusta. „Keuterjovo izvestje": Kor se ni moglo sestaviti radi prevelikih zaprek novo ministerstvo, ostane sedanje ministerstvo do novih volitev v prihodnjem meseci.
Pariz, 31. avgusta. Morilca Pranzinija so danes zjutraj usmrtili.
Umrli so:
29. avgusta. Marija Jevnikar, lončarjeva žena, 24 let, Florijanske ulice št. 44, jetika. — Marija Gaberšek, delavčeva hči, 2 ines., Dunajska cesta št. 7, vsled katara v črevesu. — Jora Kokovšek, zasebnica, 78 let, Francevo nabrežje št. 9, Marasmus.
V boln išnici:
27. avgusta. Matevž Širca, gostač, 66 let, vsled raka. — Jurij Konič, kovač, 55 let, Oedoma pulin.
Tujci.
v	29. avgusta.
fri Mali&a: Westa, trgovec, iz Monaka. — Eichonberg,. trgovoo, iz Norimberka. — Ronzoni, Kas, Dratsch, trgovci, z Dunaja. — A. in F. Buchbergor, tovarnarja, iz Moravskega.
—	L. Rechfeld, računski sovotnik, z družino, iz Gradca — pl. K. Juritsoh, zasebnica, iz Gradca. — Gunkl, posestnik, iz. Trbovelj. — S. Pipp, trgovec, iz Italije. — Mahnič, mehaniker, iz Planine.
Pri Slonu: F. Sehvveiger, stotnik, z Dunaja. — VVirsehtiaha, zasebnik, z Dunaja. — L. in F. Steiner, trgovca, z Dunaja. — 0. Treumann, trgovec, iz Nemčije. — vitez Jabornegg, vodja pisarne, iz Celovca. — J. Gaudia, logar, iz Ponikve. — J. Pietzek, posestnik, z družino, iz Cirknice.
—	H. Bernik, posestnik, s soprogo, iz Cirknice. — T. Pollizzi, zasebnik, iz Kranja. — Bascoi in Schadeloot, zasebnika, iz Trsta. — P. Zambra, profesor, iz Reke. — Torsch in Mo-skovitz, trgovca, iz Pulja. — B. Mirah, posestnik, iz Istre.
Pri Bavarskem, dvoru: Grabner, Vizmar, Kapsch,. zasebniki, z Dunaja. — Alpenreiter, posestnik, iz Kočevja. — Burja, posestnik, iz Pernova.
Pri Južnem kolodtoru: A. Poselil, trgovec, z Dunaja.
—	A. Fischer, trgovec, iz Banjaluke. — A. Ziegler, trgovec, od sv. Križa. — H. Sehopfer, trgovec, iz Istre — pl. Eggen-berg, soproga uradnika, iz Pulja.
Vremensko sporočilo.
O v	>
g Cas	Stanje	g u
Veter Vreme J2-+ § opazovanja *ral[orae™ toplomera	~
r	J t mm po Celziju	^ g
7. u. zjut.l 737-62 +IF8	šITvžIi- jasno |=
30.2. u. pop. 737 12 +20-2	si. vzh. „ ' 0 00
9. u. zve«. 737 50 +19 0	si. vzh.
Lep dan. Srednja temperatura 20 3° C., za 2 4° nad nor-malom.
I>un«Jska borza.
(Telegratično poročilo, i 31. avgusta.
Papirna renta '>"/„ po 100 gl. (s 16% davka)	81	gl. 50 kr
Sreberna „ 5% „ 100 ., (s 16% davka)	82	„ 75 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	112	„80
Pap:rna renta, davka prosta............96	50
Akcije avstr.-ogerske banke ............883 „ _
Kreditne akcijo ....................283	40 l
London.............125	„ 55 „
Srebro .............. .
Francoski napoleond....................9	95 "
Cesarski cekini......................5	» 91
Nemške marke...........61	47'/a,','
Tržne cene
dne 31. avgusta t. 1.
In1.	EII3
Pšenica, liktl.	...	d 17 Špeli povojen, kgr. .	—Ii4
Rež, „	...	4 3» Surovo maslo, „ .	— 00
Ječmen, „	...	3 25 Jajce, jedno „ .	— 2
Oves, „	...	2 92 Mleko, liter....	— 8
Ajda, „	...	3 74 Govejo meso, kgr. .	— 64
Proso, „	...	4 71 Telečjo „ ., .	— 52
Koruza, „	...	4 55 Svinjsko ,, „ .	— 60
Krompir, „	... 2 41 Koštrunovo „ „ .	— 36
Leča, „	... 12 — Pišanee.....— 45
Grah, „	... 13 — Goloh .....— 17
Fižol, „	. . . U — Sono, 100 kgr. . .	2 05
Maslo,	kgr. .	1 — Slama, „ „ . .	1 69
Mfist,	„ . — 66 Drva trda, 4 □ mtr.	6 40
Spoli svež,	„	— 60 „ mehka, „ „	4 10
Malenčev sirup,
koji so z parom zgoščujo in kuha, . _ jo popolnoma čist, ter se izdeluje iz najlepših, duhlcflb kranjski h gdr-sklli mitične. Ta sok se no pokvari veliko let in ohrani vedno svojo krepko vonjavo in naravno barvo, ako so ga hrani v steklenicah, lož oči h na hladnem. Prodaja so v slekl. po 1 lillogr. SO kr. — 10 stekl. 7-50 gl. Manjša steklenica voljit 40 kr. Naročujo so v lekarni Plccoli-jevi na Dunajski cesti v Ljubljani, in so z obratno pošto točno in vostno razpošilja proti povzetji ali predplačilu zneska.	(.8)
^M«MMCNM«H«MNMHHMMM*4