uniles straža pri novem mestu, 23. november 1984 leto XXII številka ' glasilo delovne organizacije novoles Oilasilo „NOVOLES” ureja uredniški odbor: Alfonz Sterbenc (glavni in odgovorni urednik), Vladimir Bajc, Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Majster, Jadran Žnidaršič, Marko Švent, Igor Vizjak: Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat n. sol. o. Novo mesto — Straža. Naklada 2950 izvodov. Stavek, filmi in montaža: DITC, TOZD Grafika. Tisk: Tiskarna Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421/72 z dne 31. januarja 1978. DOMOVINA Besedo DOMOVINA zgodaj sem spoznala, čeprav še nisem vedela, kaj mi ta razlaga. Ko sem v šoli se učila, kako smo se zanjo borili, takrat sem šele spoznala, kaj bi lahko izgubili. Zato je domovina meni najdražja mati, ki jo moram iz srca ljubiti in spoštovati. Zato pa sem ponosna na vse tiste junake, ki so naši domovini rojstni dan njen priborili. Judita Blatnik OS Vavta vas Čestitamo dnevu republike! 29. november — rojstni dan nove Jugoslavije 29. november... dan, ko so bile pred 41 leti v Jajcu na prvem zasedanju A VNOJ-a na svojstven način začrtane smernice razvoja nove Jugoslavije. Dan, ko je zasedal prvi pravi jugoslovanski ljudski parlament v skoraj popolnoma zasužnjeni Evropi. Zdaj praznujemo ta veliki zgodovinski dogodek. Ne samo, da obudimo spomin nanj, pač pa se moramo zaradi našega danes in zaradi jutri vračati k izvirnim vrednotam in opredelitvam naše revolucije. In največja vrednota, za katero smo pred zgodovino odgovornije neodvisna in avtentična pot do samoupravnega socialističnega razvoja. Varovati in ubraniti smo to pot vselej znali in ni treba dvomiti o tem, da zmoremo to tudi v prihodnje. f V Novolesu smo zaključili letošnjo akcijo NNNP Skozi vse letošnje leto je v naši delovni organizaciji potekala akcija NNNP (nič nas ne sme presenetiti), ki je svoj vrhunec in zaključek dosegla v času od 13. do 17. novembra.. Lahko rečemo, daje namen akcij NNNP mnogoteren v bistvu pa gre za to, da dosežemo: — da samozaščita postane način razmišljanja, ravnanja in delovanja, — da je narodna zaščita nenehno v središču pozornosti, — da dajemo poseben poudarek zaščiti pred jedrskim, kemičnim in biološkim orožjem, — da okrepimo samoupravni in širši družbeni nadzor, — da ustvarimo takšne razmere, ko neodgovornost ne bo več mogoča, — da se še bolj posvetimo nalogam pri varstvu našega okolja in — da vso skrb posvetimo preventivnemu organiziranju in delovanju. Naša minula akcija NNNP je pokazala, da smo v Novolesu pri uresničevanju zastavljenih nalog in doseganju želenih ciljev na pravi poti in da nas torej zares nič ne more presenetili. Akcija je bila dobro načrtovana in skrbno pripravljena, izvajalci — v soboto je bilo udeleženih devet novomeških TOZD in DSSS s prek petstc ljudmi — pa so pokazali dobro mero zavesti, odločnosti, preudarnosti in izvežbanosti. Za razliko od akcij iz prejšnjih let je bil temeljni cilj letošnje ugotoviti pripravljenost vseh sestavin splošnega ljudskega odpora in družbene 2 novoles samozaščite s posebnim poudarkom na organiziranju No-volesove proizvodnje v primeru vojne. Kako bi delovali in ukrepali, če bi sovražnik res napadel Jugoslavijo in če bi bile prizadete tudi naše tovarne? V minulih dneh smo torej doživeli pravo vojno! Res je že nekaj časa nazaj viselo v zraku, da se nekaj pripravlja, saj so zasedali komiteji SLO, sestajala pa so se tudi vodstva družbenopolitičnih organizacij, vendar nihče ni vedel ničesar določnega. Ko smo že mislili, da bo ostalo le pri sestankih in zasedanjih pa so bili nekega dne razposlani pozivi, ki so nas »mobilizirali« in poklicali na naše dolžnosti. V soboto zarana, kot bi se vreme zareklo, da nas bo vsaj ono presenetilo, je lilo kot iz škafa, vendar to ni bila ovira, da vpoklicani ne bi prišli ob določenem času na delo. Pregled navzočnosti je pokazal, da so umanjkali le oni, ki so bili bolni ali odsotni. Lep dokaz rasnosti in zavednosti naših delavcev! Koj na začetku smo bili na zborih delavcev seznanjeni z zadnjim položajem: da je Jugoslavija napadena, do kod je že prodrl sovražnik in da odtlej dalje delamo v vojnih razmerah. V roke smo dobili tudi poseben bilten, katerega ena številka je izšla že prejšnjega dne in se tako še podrobneje seznanili z vsemi nevarnostmi in okoliščinami. Potlej pa je stekla proizvodnja, načrtovana in vodena po »vojnih planih«. Proizvodnja je potekala normalno, ko so naenkrat sirene oznanile nevarnost. Brez zmede in izgredov so se delavci umaknili v zaklonišča, Novoles pa je doživel »pravi napad«, tako da je prišlo do požarov, ranjencev in po vrnitvi iz zaklonišč je bilo treba res hitro ukrepati. Tudi pri tem seje pokazala visoka stopnja pripravljenosti in zavesti naših ekip. In kdo je vse sodeloval v zaključni vaji? Mimo »mobiliziranih« delavcev, ki so opravljali svoje delovne dolžnosti, še gasilska enota, enota prve pomoči, izvidniška (RKB) enota, tehnično-reševalne enote, po tozdih pa je bila aktivirana narodna zaščita. Akcijo so us- pešno vodili komiteji v vsakem tozdu, na ravni Novolesa pa koordinacijski komite. Kot rečeno, je vse potekalo po načrtih in predvidevanjih. Vendar pa gre dodati, da so se v nekaterih tozdih še posebej »znašli« in dokazali lastno iznajdljivost, ki je bolj koristila uspešnosti akcije. Tako so na primer v Tovarni drobnega pohištva organizirali svoj otroški vrtec, v katerem so čuvali nekaj malčkov, ki jih matere niso imele kam oddati v varstvo. Nekje so delavci samo pogasili požar. Marsikdo ni imel prevoza (saj ta sobota ni bila delovna) pa je vseeno prišel na delo; kot vzor gre omeniti delavko, ki je pripešačila v tovarno kar deset kilometrov. In še bi lahko naštevali take in podobne drobne, vendar pomembne primere, ki vsi skupaj povedo, da Novolesovcev ne bo nič presenetilo. Zaključna ocena letošnje akcije NNNP in sobotne vaje, ki jo je sprejel koordinacijski komite Novolesa je, da je bila vojna proizvodnja organizirana in izvedena nad pričakovanji, da je bila aktivnost civilne zaščite in narodne zaščite na visoki ravni, da so bile vse akcije usklajene, da je vse potekalo mirno in brez vsakršne panike, skratka — da je bila to ena najbolj uspešnih akcij doslej. Ob tej priliki je treba dati priznanje družbenopolitičnim organizacijam, ki so glavni nosilec akcij SLO in DS. Skupaj s komiteji SLO in koordinacijskim komitejem so dokazale prizadevnost in sposobnost, kar se je pokazalo na izredno uspeli letošnji vaji NNNP. V. B. Predlog prednostne lestvice za pridobitev stanovanj V mesecu oktobru smo v DO Novoles pristopili k izdelavi nove prioritetne lestvice za pridobitev stanovanj. Komisija v sestavi Kastelic Vanja, Majster Mladen in Horvat Darja je obiskala vseh 62 prosilcev, z namenom, da v skladu s kriteriji samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo ugotovi razmere v katerih živijo prosilci in njihovi družinski člani. Po končanih ogledih smo pripravili predlog prioritetne lestvice. Ob izdelavi predloga smo upoštevali kriterije sporazuma Predlog je sledeč: od stanovanjskih razmer, so-cialno-ekonomskih razmer, soudeležbo drugih organizacij, čakalno dobo, delovno dobo, zahtevnost dela in vlogo delokroga v delitvi dela. Predlog je komisija posredovala v obravnavo odboru za stanovanjske zadeve, ki je na svoji seji dne 8. 11. 1984 obravnaval in potrdil predlog prioritetne lestvice. Vse prosilce, ki so uvrščeni na prioriteto hkrati obveščamo, da začne teči 30 dnevni rok za pritožbe od dneva objave v glasilu, torej od 23. 11. 1984 dalje. Pripadajoča Priimek in ime TOZD Točke kvadratura ______________________________ stanovanja 1. Dukanovič Matija TDP 594 70 — 85 2. Bubnjič Nikola ŽAGA 522 58 — 70 3. Kostič Sredo ŽAGA 515 58 — 70 4. Taraniš Mehdija TSP 504 70 —100 5. Gojkovič Danica TDP 502 58 — 70 6. Struna Marjan ŽAGA 500 45 — 58 7. Mihič Lidija DSSS 498 45 — 58 8. Grgič Mato TSP 490 58 — 70 9. Adrovič Taip TDP 485 32 — 45 10. Taraniš Muslija TSP 478 45 — 58 11. Vardič Marko TSP 477 58 — 70 12. Zadravec Mojca TDP 476 45 — 58 13. Rajci Mara TES 466 58 — 70 14. Zilinski Kata TDP 466 58 — 70 15. Crnoja Kristina TPP 451 45 — 58 16. Koncilja Mitja TGD 443 45 — 58 17. Milanovič Smilja TDP 434 58 — 70 18. Aleksič Cvijeta TDP 430 45 — 58 19. Berak Miladin TDP 428 15 — 32 20. Vukomanovič Miloš DSSS 398 45 — 58 21. Pribanič Milan TDP 393 32 — 45 22. Tekavec Zvone TDP 381 45 — 58 23. Majerič Marjeta TV P 380 45 — 58 24. Berkopec Slavka TV P 375 58 — 70 25. Hočevar Majda TPP 368 45 — 58 26. Poplašen Peter TSP 368 45 — 58 27. Stojič Danka TDP 366 54 — 70 28. Testen Alojzija TV P 366 54 — 70 29. Trifkovič Simon TV P 363 45 — 58 30. Senica Alojz TVP 352 32 — 45 31. Radujkovič Danka TDP 332 32 — 45 32. Kajtazovič Sakib TSP 327 15 — 32 33. Marinkovič Đuro ŽAGA 325 45 ■ — 58 34. Volt' Zvonka DSSS 315 15 — 32 35. Simončič Martin ŽAGA 314 70 36. Fink Marica TDP 306 45 ■ — 58 37. Rajer Ljubo ŽAGA 304 45 - - 58 38. Pavlov Dunja TDP 303 45 - - 58 39. Vukelič Stoja TDP 299 15 - - 32 40. Dražetič Pile ŽAGA 298 70 41. Čutura Ruža TVP 298 45 - - 58 42. Poplašen Niko TES 288 45 - - 58 43. Tomič Marica TSP 272 58 - - 70 44. Kavšček Rozalija TDP 265 58 - - 70 45. Žitnik Janez DSSS 258 45 - — 58 46. Čingarov Georgij TPP 257 45 - - 58 47. Skedelj Marjeta ŽAGA 257 32 - - 45 48. Nose Tatjana TDP 254 45 — 58 49. Subič Živka TDP 252 45 -58 50. Sturem Brane TDP 246 15 — 32 51. Bojanič Mira TDP 245 15 — 32 52. Rak Alojz DSSS 241 45 — 58 53. Končina Jožica TDP 236 45 — 58 54. Kasunič Verica TSP 221 15 — 32 55. Jereb Marjeta BLP 208 58 — 70 56. Franko Miro TDP 196 45 — 58 57. Vidmar Ilijana DSSS 183 15 — 32 58. Gorše Alenka DSSS 182 15 — 32 59. Zupančič Milan TPP 174 45 — 58 60. Pavlin Jožica TDP 157 45 — 58 61. Mali Peter BLP 139 45 — 58 62. Poglajen Tatjana DSSS 120 15 — 32 Komisija je točkovala tudi samo točke, temveč tudi raz- vse prosilce, ki prosijo za položljiva stanovanja (kvad- zamenjavo stanovanja, vendar ratura). se pri zamenjavi upoštevajo ne L Adrovič Ida TDP 266 58 — 70 2. Ban Anton TDP 290 45 — 58 3. Kragulj Zdenka DSSS 189 58 — 70 4. Košir Marija TSP 239 58 — 70 5. Meleh Ivan DSSS 221 45 — 58 6. Srebrnjak Miha TPP 234 45 — 58 7. Tekavec Brane TDP 286 70 8. Vodišek Anica TVP 132 58 — 70 9. Bogovič Jože TPP 157 58 — 70 10. Milanovič Milan DSSS 341 58 — 70 Ob izdelavi prioritetne lestvice je odbor ugotavljal, da se že nekaj let oglašamo na nekaterih naslovih, ki so za bivanje neprimerni (Soteska, Podgora,...), kljub temu, da smo že predhodno družinam, ki so živeli v teh stanovanjih dodelili stanovanja prav zaradi neprimernosti. Vsled tega se stanovanjska problematika kljub nakupu novih stanovanj ne rešuje ustrezno. Odbor je bil mnenja, da je potrebno pridobiti tudi mnenje zunanjih insti- tucij o neprimernosti nekaterih stanovanj, s tem, da se prepove naselitev novih družin na teh naslovih. . ... V kolikor pa bi se prosilci naselili v tako neprimerne prostore, smatramo, da jih delovna organizacija ne bo dolžna reševati prioritetno. D. H. novoles 3 Poslovno potovanje v ZDA in Kanado Pomemben obseg realizacije od skupne eksterne prodaje, predvsem pa delež izvoza na tržišče ZDA (blizu 90% od celotnega izvoza DO NOVO-LES) zahteva, da imamo s tem tržiščem konstantno dobre kontakte. Te kontakte vzdržujemo, poglabljamo, razširjamo ob prilikah številnih obiskov partnerjev v DO NOVOLES ter skozi obiske naših delavcev pri kupcih v ZDA. Kot je že običaj, smo tak obisk opravili tudi v letošnjem oktobru (ob priliki najpomembnejšega pohištvenega sejma v ZDA v High Pointu). Vsakoletni obisk v tem času je primeren in potreben, kajti zaključuje poslovno leto, katerega značilnosti so tedaj že znane, predvsem pa je potrebno čim trdnejše postaviti okvirje poslovanja za sledeče leto. Ob priliki letošnjega potovanja (opravila sva ga podpisnik članka in tov. Blažon), sva obiskala skorajda vse naše pomembne kupce v ZDA in Kanadi, nekaj pa tudi novih potencialnih kupcev. Iz obširne tematike bom značilnosti sedanjega in predvidenega sodelovanja s kupci v ZDA skušal strniti v nekaj poglavij, tako kot so bile tudi zastavljene naloge ob priliki potovanja. 1. Tekoča poslovna problematika Pri tem bi se opredelil do kvalitete naših kupcev. Na trgu skozi ta vidik doživljamo tako pozitivne ocene (za uspešnost vključevanja v naše programe, za izpolnjevanje dobavnih rokov — posameznih, za doseganje dobre kvalitete — v posameznih primerih, za odpravo nekaterih problemov — kvaliteta sedežev itd.) kot žal ugotavljamo negativne (posamezni dobavni roki, slaba kvaliteta — od kritičnih zadev do drobnih površnosti). 2. Ocena tržne situacije Kratka ocena glasi: pri prodaji pohištva ni ne recesije ne konjukture. Prodaja se pri večini giblje v okviru predvidevanj, dosegati pa jo je mogoče z izredno trdim in vztrajnim delom ter prilagajanjem prodajnih pogojev, kar pa 4 novoles je značilno za vse sfere prodaje v ZDA. Ostale značilnosti na tržišču pohištva: — zaradi visoke vrednosti US$ je pritisk ostalih držav in izvoz le-teh v ZDA v velikem porastu (Taiwan, Italija, Danska, Nemčija, Singapur itd.) — zaradi ugodnih inflatornih gibanj v naštetih državah, le-te prilagajajo svoje cene (jih znižujejo) pri prodaji v ZDA — naštete države imajo na našo nesrečo veliko večje možnosti glede prilagajanja pri uporabi vrste lesov (hrast, češnja, teak itd.) kakor tudi pri prilagajanju v izvedbi najzahtevnejših finišev. — tudi naši konkurenti iz Jugoslavije povečujejo prisotnost na trgu ZDA ter jih moramo deliti na tiste, ki stare programe uspešno prodajajo z zniževanjem cen ter nekatere obstoječe in vse več novih proizvajalcev, ki se vključujejo v nove trende. 3. Programska izhodišča za leto 1985 Naša programska usmeritev, ki se je pričela z recesijo v letu 1982 in smo jo delno že uspešno absolvirali, se še naprej potrjuje kot pravilna. Premik od individualnih izdelkov v kolonialni izvedbi v kompleta-cijo garnitur v novih designih in finiših je tisto, da imamo naročil, dela dovolj in da je perspektiva boljša. Situacija z obstoječimi programi in nadaljnje ukrepanje: — gugalniki bodo še nadalje v krizLni pričakovati povečanj glede na dosedanja naročila (vzrok sprememba odnosa do klasičnega gugalnika, pritisk cenenih konkurenčnih ponudb, nadomestilo gugalnika s t.i. reclajnerji itd.) — kolonialni stoli ostajajo v dosedanjem obsegu — Nostalgia program prav tako še ostaja v sedanjem obsegu — Qeen Ann in Windsor stoli se bodo povečali — barski stoli bodo še nadalje v porastu — jedilniška garnitura: 7000, 4000, Cantemporary (program), Country, Qeen Ann v izvedbah kot so ali s popravki bodo vse bolj temelj izvoza — programi regalov bodo ostali na istem nivoju Razvojni napori bodo v smeri: — aktualizirati linije gugalnikov — dopolnjevati in dograjevati garniture kakor regalne programe — slediti aktualnim finišem — slediti trendom in razvijati compjutersko pohištvo — hoteli ali ne, kvalitetnejše vrste lesov bodo morale biti sestavni del naših programov — za program miz moramo nujno organizirati ustrezno proizvodnjo — še nadalje sodelovati in se vključevati direktno v programe ameriških proizvajalcev Težavam v zvezi z navedenimi trendi bomo morali parirati predvsem: — pri oskrbi z ustrezno surovino, predvsem neobhod-nih kvalitetnejših lesov — pri osvajanju neobhod-nih linišev, ki so pogoj za prisotnost na trgu — pri uskladitvi kvalitete, finišev, dobavnih rokov med TOZD-i itd. 4. Naši kupci v letu 1985 Čeravno plan izvoza za leto 1985 še ni definiran, je jasno, da bomo v ZDA morali izvoziti za preko 16 mio. US$ pohištva. Okvir kupcev za tak obseg je dokaj definiran. Po trenutneTn stanju smo obdržali nekdanje standardne kupce, uspešno pa pridobivamo tudi nove. 5. Prodajne — Izvozne cene Prodajne cene z vidika dohodkovnosti so za posamezne TOZD in programe dokaj različne. Izdelki iz masivne bukovine so dohodkovno bolj ugodni, ploskovni izdelki pa praviloma slabše donosni. Temu je vzrok večja domača inflacija na področju materialov za ploskovne izdelke. Izvozna cena je na svetovnem trgu odvisna od razmer na le-tem, ki pa niso identične našim željam za dosego posameznih cen. Skratka, trg je tisti, ki nivelira posamezne cene. NOVOLES jes 1. oktobrom uspel z delnimi korekcijami cen navzgor z veljavnostjo le-teh do 1. aprila 1985. V članku je že omenjeno, kako se do cen pri prodaji v ZDA opredeljujejo konkurentne države. Izhajajoč iz tega dejstva, v tem trenutku definitivno ni možno zahtevati povišanja cen. Odvisno od konjukture v letu 1985 bo, kdaj bomo lahko pristopili k popravkom prodajnih cen. Upam, da je posplošeni članek uspel prikazati situacijo na našem največjem tujem tržišču. Verjetno bi posameznike bolj zanimala konkretna situacija njihovega TOZD-a, kar pa zaradi omejenosti prostora v tem članku ni bilo mogoče prikazati. Zato bo situacija po TOZD-ih z vso operativno problematiko posebej obdelana z vsemi, ki jih tangira tržišče ZDA. Miha Blažič Jedilnica MOD. 4000, noviteta, ki bo v sprejemni izvedbi uspešna na tržišču ZDA Razvoj programov v tozdu TSP Trodelna omara COUNTRI z mizo za ZDA Temeljna organizacija »Tovarna stilnega pohištva« deluje kot taka od I. 1967. Vse do leta 1980 so bili proizvodni programi tega tozda ki zaposluje 365 delavcev, usmerjeni pretežno na domači trg. Po celi Jugoslaviji je bil poznan po ličnih izdelkih stilnega pohištva. Proizvajal je spalnice, dnevne sobe, jedilnice in sedežno garnituro. Do že omenjenega leta 1980 je bil od zunanjih trgov tozd prisoten le na trgu ZSSR in to z majhno udeležbo. Po tem letu pa smelo preusmerja proizvodnjo na tuja tržišča, ki jih s priznano kvaliteto tudi osvaja, najprej je začel proizvajati pohištven program za arabski trg in nato še za ameriški trg. Oba trga sta poznana zaradi zahtevnosti glede kvalitete. Na teh trgih mora biti kvaliteta izdelkov resnično vrhunska, drugače prodaja ne teče. Da tozd TSP osvaja tako zahtevna tržišča, gre zahvala Novolesovim strokovnjakom in prizadevnosti delavcev v TSP. a. Izvozni program za ZSSR Na tržišče Sovjetske Zveze plasira TSP dnevno sobo »MADLEN«, v načrtu je še spremenjena omara iz programa spalnic ter v naslednjem letu proizvodnja vrat za regale, ki jih proizvajajo v Sovjetski zvezi, gre torej za kooperacijo. b. Izvozni program za arabske države Na arabsko tržišče se je TSP začel uveljavljati od 1980. Do letošnjega leta je proizvajal standardni program »MADELAINE«, ki obsega: spalnico, jedilnico in sedežne garniture. V letošnjem letu se je program razširil na dekoriran program MADELAINE, ki obsega jedilnico, samsko sobo in spalnico. c. Izvozni program za trg ZDA Ta program, ki so ga začeli proizvajati I. 83 v TSP, zajema: — program 4000 in 7000 vsebuje kredence in mize — program K K 2, prav tako kredence in mize — program CHERRY (češ-šnjev program): kredence in mize — program COUNTRY: trodelna in dvodelna kredenca z mizami Novejši programi so trdni in lični. Upamo, da bodo na tržišču uspeli in da bo tudi cena ustrezna. Jedilnica, dekoriran program za arabski trg Spremenjena dnevna soba, MLADEN za ZSSR Dvodelna omara COUNTRV z mizo za ZDA Vroča tema ANEKDOTA Žive resnice, ali zakaj se je Janez zamislil nad samim seboj? Oni dan se srečata na »babjem placu« Janez 1. in Janez II. Janez I. sedaj dela v proizvodnji, Janez II pa je napredoval v režijo na dela, kijih je opravljal prej Janez I. Janez II. velja za tihega delavca, sposobnega, vendar pri najožjih sodelavcih za ne preveč popustljivega in prilagodljivega, Janez II pa ima ravno to, kar nima Janez I. in nima tega kar Janez II. ima. Ker Janez 1. ni zamerljiv in ve, da brez podpore pomembnih ljudi še komisija nič ne naredi in da se nima pomena bosti, če lahko dosežejo enak cilj tudi po drugačni poti, ne omenja tistega kar ga žre in prične pogovor o vremenu. In ker je bilo vreme lepo in Janez II. ne preveč brihten pa zato zelo zagnan omeni mimogrede tudi: »Veš, Janez, to kar delam sedaj, je samo odskočna deska. Odpirajo novo delovno mesto na katerega bom šta-rtal. Ali bi ti zopet opravljal moje sedanje delo, lahko to uredim?« Doda še, da nima nič opraviti s tem, da so Janeza I. degradirali in da so ga nagovarjali, da poda prijavo drugi. Janez I. se zamisli, ne predolgo, toliko da ga spreleti misel, kako se nekateri, ki sicer niso najbolj sposobni, hitro nauče zvitosti in odgovori, ne direktno, pa dovolj, da bi ga Janez II. lahko razumel. »To bo pa težko, veš, spodobni lahko vedno napredujejo samo do faze svoje nesposobnosti.« Pa ga Janez II. ni razumel in ga vpraša naprej: »Kaj pa nesposobni?« Janez 1. si misli in mu ni težko odgovoriti,' saj je odgovor že tolikokrat premislil. »Nesposobni vedno napredujejo po svojih sposobnostih.« Janez II. sedaj razume in obrne pogovor na življenje in dogodke v TOZD: »Težko je pri nas, sprememba programa je bila potrebna, ljudje pa kot da tega nočejo, kot da štrajkajo. Zadnjič pride nekdo in se spomni, da bi bilo dobro uvesti alkotest. Noven balončen ni bil uporabljen zastonj. In to v torek, kaj bi 6 novoles šele bilo, če bi bil petek! Ali si tudi ti pihal? Janez 1., ki je za akcijo vedel, odgovori vprašujoče: »Jaz ne, so mi oprostili, slišal pa sem da so hoteli dati pihati tebi in da si odklonil?« »Meni? Nisem odklonil, saj sem bil tisti dan na dopustu in čisto slučajno v tovarni.« Janez I. si misli, kako si nekateri lahko vzamejo dopust, drugim pa ga nočejo dati in obrne razgovor drugam: »Janez, kako pa kaj tvoja družina?« „ »Po starem, po starem. Žena je vedno starejša, otroci pa vedno večji in s starostjo problemi rastejo. Z ženo še pridem na kraj, ampak z otroci nič več. Najmlajši hodi v 2. razred, Petrček, saj ga poznaš, je zadnjič prinesel iz družboslovja enico v podpis.« Sledi premor, kot da se Janez 11. ne strinja preveč z odločitvijo učiteljev, pa ga Janez 1. pomiri: »Nič hudega, samega sebe se malo spomni. Pa poglej, vodja si... Janez II. ga prekine in se huduje naprej: »Saj ne gre za slabo oceno. Gre za odgovor. Nekaj so se učili o delavcih, proletarcih, pa je tista trapa vprašala kakšna je razlika med proizvodnimi delavci in režijci. To pa vsek ve. Pa ji je Petrček odgovoril, da je razlika velika in da je zelo pomembno, če si režijaš. Dejal je, da nesposobni režijaši vedno napredujejo horizontalno ali navzgor, nesposobni proizvodni delavci pa navzdol ali na cesto. Kje seje kaj takega naučil? Janez 1. si misli, kolikokrat so jim v mladih letih v šoli rekli, da se je potrebno učiti in sproti preverjati teorijo v praksi in zamomlja, da prekine molk. »Včasih pač ni dobro reči vse kar misliš, sploh pa ne, če se prebijaš v ospredje, reči vse kar je res. Mladi so in še niso obremenjeni,« pri sebi pa si misli, da če je taka praksa in to vedo že »drukarčki« potem mora biti pa z njim res nekaj narobe. Pogovor je postal preveč zategnjen in potrebno gaje bilo končati. Pogovarjala bi se lahko še o cenah, solati in tem, kako slabe plače imata. Če pa bi se začela pogovarjati o tem, razgovora danes ne bi končala, pa še vprašanje je, če bi poenotila stališča. Janez III. Organizacija in program deia Strokovna knjižnica v Novolesu je delovna enota v okviru Razvojnega centra in povezuje vse knjižnice oddelkov oz. TOZD-ov s tem, da skrbi za osrednje poslovanje. Njena naloga in smoter je, da podpira in razvija strokovno delo v Novolesu. s tem da: — nabavlja, strokovno obdeluje, hrani in posreduje knjižnično gradivo z delovnega področja Novolesa — ugotavlja potrebe po knjižnem gradivu — skrbi za dostopnost gradiva, ga izposojuje, svetuje in pomaga pri njegovi izbiri in uporabi — v okviru informacijskega sistema sodeluje s specializiranimi informacijskimi centri pri organiziranju pretoka informacij PROGRAM DELA ZA LETO 19X5 L Pregled obstoječega knjižnega fonda: Centralna knjižnica Novolesa ima trenutno 889 knjig, od tega 592 iz področja družboslovja (ekonomija, pravo, organizacija dela. trgovina) in leposlovja. 297 strokovne literature in 45 naslovov periodike. 2. Oblikovanje osnovnega knjižnega fonda m periodike: Za registracijo knjižnice v republiški in občinski register knjižnic (s tem pa pridobi pravico do medknjižnične izposoje iz knjižnic Slovenije) je potrebno knjižni fond ustrezno dopolniti. .L Izposoja knjig: Knjižnica bo odprta 3x tedensko in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 12. — 14.30. Čitalnica pa je odprta vsak dan. Na ta način se omogoči dostop knjižnega fonda vsem zaposlenim. DOLGOROČNE SMERNICE RAZVOJA KNJIŽNICE Osnovanje knjižnično-informacijs-kega centra: Bistvo tega centra je izobraževanje in znanstveno raziskovalna naloga. Smernice razvoja strokovne kn|i-žniee »Novoles«-a so naslednje: — nabava osnovnega knjižničnega fonda za vzpostavitev sistema delovanja knjižnice (leto 19X5/86) — sprotno dopolnjevanje knjižnega fonda in njegova obdelava — povezovanje strokovne knjižnice »Novoles« v knjižnično-informacij-ski sistem sorodnih ved in v širši družbenoinformacijski sistem (osnovanje INDOK službe) — posodabljanje INDOK službe (vpeljava avtomatizacije) Zasnovani program temelji na dejstvu. da si nadaljnjega razvoja DO Novoles ni moč predstavljati brez dobro zasnovanega knjižničnega sistema. saj so informacije še posebej v današnjem času nepogrešljive. Gorše Alenka INDOK -Informacijsko dokumentacijska služba MOJA DOMOVINA Moja domovina, to je moj svet, v katerem živim. V .lajat ime Jugoslavija so izbrali, v Jajcu njene temelje skovali. Moja domovina. to so travniki, gore. mesta. vasi. To je vse. kar vidijo naše oči in vse. kar se zjutraj zbudi. Moja domovina. to je najlepši cvet na tem planetu. Je mati. ki nima le enega sina, ampak je mati. ki jo ljubi vsa mladina, zato ji kličemo: Hodi srečna, domovina! Tanja Hiatnik, 6.b Praznična nagradna križanka v sz Rešitev križanke pošljite do 5. decembra Komentirane misli • Alkohol je strup, ki ubija počasi... Saj prav v tem je njegova prednost • Govoriti srebro — molčati zlato... Zato je v naših delegatskih skupščinah vse manj razprav,-’ bomo imeli vsaj več zlata • Desnica ne ve, kaj dela levica... Nihče pa ne ve, kaj delajo nekateri predstavniki delovnih ljudi in občanov • V komunizmu bomo vsi enaki... revni ali bogati? • Človek človeku — delegat • Bog vse vidi, bog vse ve — greh se delati ne sme... Zato se tako trudimo, da bi pri nas boga odpravili. • Na radiu venomer slišim, da naša proizvodnja masla, mleka, mesa in jajc stalno narašča. Moj hladilnik je pa vseeno prazen. Mi lahko kaj svetujete? Načelno da. Vtaknite hladilnikov vtikač v vtičnico za radio! • Bo še obstajal denar, ko bo socializem dosegel najvišjo stopnjo razvoja? Da in ne. Po eni teoriji bo denar še obstajal, po drugi pa ne bo. Namreč: nekdo bo imel denar, drugi pa ne... • Ali je možna kontrola rojstev? Načelno da. Vendar njena izvedba naleti na težave, ker so proizvodna sredstva v privatnih rokah! • Se lahko zgodi, da človek, ki razširja šale o politiki, sedi v vladi? Načelno da. Sedi. novoles 7 V soboto, 24. 11. 1984 bo slovesna otvoritev novega obrata »KERAKRIL« v Radatoviču v SR Hrvatski. Otvoritev bo točno eno leto po polaganju temeljnega kamna, kar priča o izredno natančni izpolnitvi terminskega plana izgradnje novega obrata, ki je del TOZD-a TKO v Metliki. O intenzivnih pripravah na otvoritev priča tudi zgornji posnetek. Na vratih prodajalne vidimo napis: »Otišao u Novoles na sastanak«. Brez dvoma je, da predstavlja ta investicija pomembno pridobitev za ta narezviti del Hrvaške, ki meji na SR Slovenijo. November — mesec boja proti alkoholizmu Čeprav je alkoholizem zelo star družbeni in medicinski problem, kije bil prisoten v vseh razvojnih obdobjih človeštva, je bilo vse do novejših časov le malo narejenega za te vrste ljudi, ki so bili podvrženi alkoholu. Šele s sprejemom definicije, da'je alkoholizem bolezen, ki jo je SZO sprejela leta 1971 se začne uspešnejše protialkoholno gibanje tudi v Sloveniji. Po tej opredelitvi velja namreč za alkoholika vsak. kdor trajno in čezmerno uživa alkoholne pijače, zaradi česar nastopi psihofizična odvisnost, težave v odnosih z ljudmi ter končno socialnoekonomski in zdravstveni propad. Alkoholizem postaja vedno večji socialno zdravstveni, ekonomsko in splošno družbeni problem. Je eno izmed najobsežnejših socialnih bolezni. ki prizadene tako posameznika, njegovo družino, delovno okolje kot celotno družbo. Alkoholizem je dolgotrajna bolezen, ki se razvija 5—10 let in tudi več. Bistvo alkoholizma je v spremenjenem, asocialnem obnašanju alkoholika, kije zaradi odvisnosti od alkohola zanemaril svoje družinske, delovne in družbene obveznosti in je z njimi v vedno večjih sporih. Dejstvo je, da alkoholik ne pije zato, ker to želi, temveč zato ker seje pri njem razvila odvisnost od alkohola v taki meri, da mora piti. Alkoholik pa si sam — brez zdravljenja ne more pomagati. Alkohol je v minulih stoletjih postal sestavni del naše kulture, našega življenja. Večina odraslih si sploh ne more predstavljati svojega življenja brez občasne sprostitve — omame z alkoholom. Alkoholizem je predvsem družbena bolezen. V socialni psihiatriji ga obravnavamo pogojno kot bolezen, kajti ena plat alkoholizma je res bolezen — to je odvisnost z duševnimi in telesnimi posledicami.Druga plat pa se tiče človeka, njegovega odnosa do sebe in družbe (in obratno) v celoti. Pojav in obseg alkoholizma, ter zdravljenje ne more biti zgolj stvar posameznikov, temveč terjajo boj proti alkoholizmu od vseh, bodisi ustanov ali slehernega posameznika, če imajo v sebi kaj etičnega, tovariškega, da se zamislijo in tudi kaj storijo za soseda ali delovnega tovariša, ki se čez mero vdaja pitju alkoholnih pijač. Boj proti alkoholizmu postaja pomembna in stalna družbena akcija. Preventivno delo naj bi bilo usmerjeno predvsem v KS.SIS in TOZD. Prav tu občani in delavci najbolj konkretno zaznavajo in občutijo posledice alkoholizma in imajo najboljše možnosti za uspešen boj proti alkoholizmu. Mislim, da smo tudi v naši DO za reševanje te problematike odgovorni vsi, kajti vsak posameznik lahko nekaj prispeva k večjemu redu, delovni disciplini in tovariškemu odnosu v svoji delovni sredini in nazadnje tudi k zdravljenju svojega sodelavca —alkoholika. Senica Alenka »NOVOLES« TOZD Tovarna vezanih plošč Straža Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD TVP. z dne 25. 7.1984 razpisujemo javno licitacijo za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev Cena din 1. Compresor CROCI MACCHINA VM 106 T4 C20 z el. m. CGE St. 364966001 4 kw 2830 °/min 5.000,00 2. Kompresor KNORR BREMSE št. 587 z el.m. BAUKNECHT št. 2054581 1,5 kw 1470 °/min 4.000,00 3. El. m. SIMENS št. 485997 10 kw 695 °/min 6.000,00 4. El. m. SIMENS št. 485996 10 kw 695 °/min 6.000,00 5. El. m. SIMENS št.485493 37 kw 950 °/min 15.000,00 6. El. m. HIMMELVVERKE št. D 19295 2,2 kw 2820 °/min 1.300,00 7. El. m. EMB št. 707753 1,0 PS 715 °/min 1.000,00 8. El. m. RADE KONČAR št. 204551 1,2 kw 1390 °/min 1.000,00 9. El. m. MARELLI št. 0365167 3,7 kw 1420 °/min 1.800,00 10. El. m. št. 61770 brez tablice 800,00 11. El. m. NOVOLES inventarna št. 4/305 800,00 12. El. m. MARELLI št. 113643 0,736 kw 940 °/min 800,00 13. El. m. AEG št. 7077731 2,2 kw 1410 °/min 1.300,00 14. El. m. BAUKNECHT št. 2904711 1,5 kw 1410 °/min 1.000,00 15. El. m. BBC št. S 413627 4,4 kv 1440 °/min 2.500,00 16. El. m. ABM št. 1152064 2,2 kw 1380 °/min 1.100,00 17. El. m. RADE KONČAR št. 44991 3 kw 950 °/min 1.500,00 18. El. m. ASEA št. 1401281 1,5 kw 1440 °/min 1.000,00 19. EL m. MARELLI št. 208209 14,7 kw 1440 °/min 5.000,00 20. El. m. EMB št. 707763 7,0 kw 950 °/min 3.500,00 21. El. m. BAUKNECHT št. 904710 1,5 kw brez rotorja 500,00 22. El. m. RADE KONČAR št. 781054 3 kw brez rotorja 500,00 23. El. m. RADE KONČAR št. 877067 5,5 kw 1440 °/min 2.700,00 Licitacija bo dne 5. 12. 1984 ob 8.00 uri v sejni sobi TOZD TVP. Ogled je možen pred licitacijo dne 5. 12. 1984 v TOZD TVP Interesenti morajo pred začetkom licitacije plačati 10% od izklicne cene pri blagajni TOZD TVP. Kupec plača prometni davek. Vse ostale informacije dobite pri tov. Redek Francu v TOZD TVP tel. int. 262. Cene Moznik: V mesecu borbe proti alkoholizmu van Bal