TEDNIK
POLITIČNO
GLASILO
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt P.b.b.
CENA 2.50 ŠILINGA
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt
LETNIK XXVI / ŠTEVILKA 20
CELOVEC, DNE 16. MAJA 1974
Pliberk:
Enotna lista EL prepričala občinski svet
Na občinsko sejo v petek, 10. maja 1974, Se je sedemčlanski team Enotne liste na sv°ji frakcijski seji v torek prej dobro pripravil. Ne zaman. Slovenski občinski odbor-niki so vendar znali prepričati ves občinski svet najmanj v eni važni točki dnevnega re-da> in sicer v zadevi spremembe namembe nad 10 ha velike površine na Bistrici v Pliberku. Odločno so povedali naši zastopniki v občini svoje mnenje tudi glede imenovanja °seb v komisije za nakup in prodajo zemljišč. Da bo občina uresničila lanski predlog Enotne liste o nujno potrebni izgradnji ceste na Šmarjeto, je tudi kar lep uspeh slovenske frakcije.
Vsi odborniki EL — z mestnim svetnikom Stefanom Trampušem na čelu — so bili tudi tokrat na mestu. Njih čut za stvarnost, njihova pripravljenost nositi odgovornost, sta vsem znana, čeprav tega druge stranke pogosto nočejo vzeti na znanje. Ko je zastop-
stvo občine obravnavalo številne točke dnevnega reda, so zastopniki EL spet in spet dokazovali, kako razgledani so v vseh občinskih zadevah.
Občina zdaj proti gradnji počitniškega naselja (Feriendorf) na Bistrici pri Pliberku
Predlog odbora za gradnjo, po katerem naj bi občinski svet spremenil namembo nad 10 ha velike površine (lastnik: Josef Gotthardt Blaschke) na Bistrici pri Pliberku, je padel ob navalu močnih argumentov slovenske opozicije. Omenjeno „zeleno površino" bi morali odborniki spremeniti v „po-vršino za gradnjo". Samo tako bi bilo možno, postaviti na tem kraju počitniške hiše — in to v velikem obsegu. Govornik pristojnega odbora je kazal tudi načrt, ki je napravil vtis, da bo to naselje velika stvar.
H Celotno stvar pa je objektivno osvet-
■ lil šele vodja EL, mestni svetnik Štefan B Trampuš, ki je v svoji načelni izjavi naj-B prej podvomil v pravično ravnanje ob-B čine z domačini, ko vendar le-tem mno-B gokrat ni ugodeno glede spremembe B kakšne parcele — tujcem pa bi izpolnili B vsako željo. Je naš občan slabši od dru-B gih? To je dal Trampuš v pomislek in B nato izrazil svoje začudenje ob zadržali nju zbornice, ki najprej spremembe na-B membe ni odobrila, končno pa le; se-B veda ne v tem obsegu, kot je to pred-B lagal odbor za gradnjo (to informacijo B je bil govornik odbora zamolčal).
Trampuš je še opomnil na drug primer, ko občina tudi ni dovolila graditi počitniško naselje, ki domačinom ne bi služilo in občinski blagajni nič ne prineslo. Za boljšo predstavo je potem kazal karto, na kateri so bile videti vse za gradnjo počitniških hiš namenjene parcele v povečani obliki.
S pomočjo te karte je odbornik EL in domačin iz Bistrice, Jože Partl, vsem navzočim predočil nesmisel spremembe. Parcele namreč ne predstavljajo strnjene površine. Med njimi in okoli njih so zemljišča, ki jih kmetje obdelujejo.
Vrhu tega do nekaterih parcel ni poti.
Skratka: nastala bi situacija, ki bi kmetom zelo otežkočila obdelavo zemlje in tako škodovala celotnemu razvoju. Zastopniki EL so se postavili na stališče, da brez arondacije in gradnje poti o spremembi sploh ni možno govoriti.
Za VVahlgemeinschaft je govoril Pototsch-
Mestni svetnik Štefan Trampuš (Enotna lista)
nig Josef, ki se je pridružil mnenju EL in zahteval odstavitev točke z dnevnega reda. Na isto pot jo je udarila potem tudi SPO (VVinkl in Valentin Vavti). Ljudski stranki zategadelj očividno ni nič preostalo drugega, kot da spremeni svoje prvotno mnenje. Njen govornik (Oschmautz) pa je le obžaloval zavlačevanje zadeve, ker je videl nevar-
(Dalje na 5. strani)
Wagnerjev novi stil
amt der karntner landesregierung
9010 KLAGENFURT
Zahl; Pras-316/3/74
Ni onstanvvei aung fiir da s Biiro f ur Beratung, Information, Irulturelle Betrcuung und Volksbildung der Slovvenischen Volksgruppe in Karnten
t
Grpser Verteiler
Bi e geinaB § 4 Abs. 3 der Geschaftsordnung des Amt c s der karntner Landesregierung, LGB1. Nr. 81/1971» erlassene Bi enstamveisung fiir da s Bure fiir Beratung, Information, kulturelle Bctreuung und Volksbildung der Slovvenischen Volksgruppe in Karnten vodi 25. Manz. 1974, Zl. Pras-^6/2/74, wird mit sofortiger Dirkung bis zu ihrer Neu-fassung siatiert.
Klagenfurt, 1974 05 07 Der Landcsamtsdirektor: Dr. H a u e r eh.
*>d,.R.a.A._A
'c<s/u'<w
Teden dni potem, ko je deželni glavar VVagner sistiral službeni nalog za dr. Apovnika, je Apovnikov biro tudi že zaprt. „Na dopustu je,“ pravijo na deželni vladi, tajnica pa je bolna. Pred Združenimi narodi v New Yorku pa trobljo: vse je v redu v pravni državi Avstriji. Nobene
diskriminacije ni...
V Ponedeljek tega tedna pa je storilo predsedstvo SPO spet nadaljni akt v svoji politiki „So-delovanja z OVP in FPO v manjšinskih vprašanjih". Dosedanjega deželnega poslanca Hanzija Ogrisa ne zasledimo več na strankini listi SPO. Po neobjavljenih virih bi moral biti na 35. mestu, je pa menda sam uvidel položaj in odstopil. Zdaj so se pa res že odprle slehernemu Slovencu oči!
ioeeeeeeeeeoeeeeeooeeeeeoeeooeooooeeeoeeeecaeoeoeiaeeaeeeeeeoeeeeoeee
Na Suhi ni enakopravnosti
V začetku maja je sklepal suški občinski odbor o izrednem proračunu za leto 1974. Tako so soglasno sklenili izgraditi cesto iz Potoč v Libeliče. Stroški bodo znašali približno 860.000 šil. Župan je vedel poročati, da je občini ostalo iz izrednega proračuna 1973 še 380.000 šil., ki jih hoče uporabiti v tem letu. Ker vemo, da je v tej občini na vseh področjih velika stiska z denarjem, nam je vsekakor nerazumljivo, kako se more pozabiti na tako veliko vsoto.
Prav butalsko je bilo tudi zadržanje raznih funkcionarjev OVP, ko je šlo za prošnjo slovenskega zastopnika v občini Janeza Kollerja, naj dovolijo katoliški izobraževalni zvezi v Celovcu (nemški Katholi-sches Bildungsvverk), da prireja v praznem (I), dvorani sličnem prostoru suške požarne brambe izobraževalna predavanja. Treba je še dodati, da se je celotna OVP z županom Sigfriedom S k u b I n o m vred, ki je sicer slovenskega porekla, pač pa se na vse pretege brani, da bi to kdo spoznal (le njegov jezik ga izdaja!) v volilnem boju za občinske volitve zavzemala za popolno izko-
riščanje omenjene dvorane, da je pa prav sedaj, ko je zanjo zaprosil Slovenec, zaprla oči in ušesa po starodavni metodi. Njihovega ljubljenca — SchloBkapelle — pa le niso mogli pustiti zunaj, posluževali so se celo laži, da premoženje te organizacije itak pripade občini v last (to pa ni res! Naj zavijeta Skubl in Kirm, ki imata večkrat skupne o-pravke v Celovcu, enkrat na varnostno direkcijo), SchloBkapelle igra v dvorani naprej, vsi ostali občani pa jo smejo od zunaj poslušati.
Po vrsti drugih točk, o katerih se je sklepalo soglasno, je bilo na sporedu še vprašanje dodatne gostilne na Suhi. Županov brat, Stefan Skubl, hoče poleg Martina še svojo gostilno. Vse občinstvo je pričakovalo, da bo prišlo kot pri vseh drugih točkah do uporabe OVP-jevske absolutne večine. Toda komaj je župan Skubl popustil vajeti (ni se mogel udeležiti glasovanja, ker je šlo za brata), si frakcija OVP ni bila več enotna. Devet odbornikov je glasovalo proti koncesiji, štirje za, eden ni glasoval.


Koroški Heimatdienst ščuva v Salzburgu
•	Dne 3. maja, ob 20. uri, zvečer je
5	„Oberparteiliche Arbeitsgemeinschaft fur
•	das Karntner Volksbegehren" v režiji
6	KHD priredila v hotelu Pitter v Salz-
•	burgu pod naslovom „Was geht in Karn-
•	ten vor“ predavanje o koroški problema-
•	tiki. Predaval oz. hujskal je predsednik e KHD, dr. Josef Feldner.
A še preden je sploh mogel pričeti govoriti, so se združili mladi antifašistični študenti in njihovi koroški slovenski kolegi ter s proslovenskimi parolami začeli motiti potek večera.
A s starimi nacističnimi metodami so naenkrat začeli nemški nacionalisti metati v študentsko skupino glaže, pepelnike in celo polne steklenice piva, tako da je bilo med študenti nekaj težko ranjenih. Neka invalidna eksistenca je kar z železno bergljo mahala in udrihala po študentskih glavah. Nekaj razdrtih stolov, razbite steklenice in razbite šipe so ponovno pričale, da so edini argumenti reakcije pest in kol, ter po možnosti še kaj drugega.
Ko so včerajšniki opazili, da jim prede slaba, študenti so prišli skoraj do odra in veliki junak Feldner se je tresel kot šiba na vodi ter se drl kot čolka, so poklicali na pomoč policijo. Ta je s pendreki napravila „red“. Zaprla je 6 študentov. Posebno pa so se izkazali policijski tepači. Kot mlatiči so mlatili po študentih, ne glede na to kam pada. Ti junaki pendreka bi delali čast vsaki profesionalni kečarski ekipi. Na žalost, moram reči!
Potem ko je policija tako poskrbela za red, je končno smel Feldner začeti svoj posel. Začel je svoje predavanje z „nostalgičnim“ pogledom v preteklost: Ober ein Jahrtausend lebten in Karnten ..Deutsche und Slaven friedlich miteinan-
der..Potem pa se kot divji vrgel nad slovenski nacionalizem, ki menda že od leta 1850 naprej ne da mirno spati domovini zvestim Korošcem. Ker je spoznal ta mož, da je tudi jezik znak druge narodnosti, je nam koroškim Slovencem oporekal kakršenkoli svoj jezik. Edino, kar nam je prisodil, je vindišarščina, ki pa je „siovansko-nemško mešano narečje." Nadaljeval je, da je bil ..slovenski knjižni jezik uvožen na Koroško" — Rad bi samo vedel, odkod so importirali med nemško govoreče Korošce pismeno nemščino! Morda so jo pa kar sami skovali pod veščim in strokovnim vodstvom heimatdinstovskih paradenemcev? Kaj veš??
Ko je tako jasno in lepo opredelil fronte, je začel poveličevati brambov-stvo, ki so ga hrabri in menda Avstriji zvesti Korošci, da nekatere zapušča spomin, mi je znano (beri Steinacherjevo izjavo: „Weil wir...), bili proti jugoslovanskemu agresorju. In glej o čudo! Domovini zvesti Korošci so pregnali jugoslovanske bande.
V tem tonu je šlo naprej. Pridni, angelsko čisti in domovini zvesti Korošci na eni strani, na drugi pa kot pekel umazani in Avstriji nevarni slovenski eksponenti.
Obregnil se je ob vse, kar je količkaj ..smrdelo in smrdi" po Slovencih. Zaletaval se je v slovenske duhovnike (natio-nalslovenische Geistliche), podiral je pravila državne pogodbe in nam ospo-raval pravice, ki so nam v njej zajamčene. Močno je poudarjal, da strnjenega slovenskega življenjskega prostora na Koroškem ni: eine Minderheitenfeststel-lung wurde wegen Slovenenvviderstand noch immer nicht durchgefuhrt..., denn sie vvurde allen Bestrebungen fur ein Siovenisch-Karnten durch ihr ethnisches Bild entgegenvvirken.
Obstoj Slovenske gimnazije je zanj dokaz, da imamo mnogo več pravic, kot so nam zajamčene v državni pogodbi. Zanj je očitno besedica ..sorazmerno" centralna beseda celega člena 7 državne pogodbe. Zaradi te besedice bi namreč morali že pred ustanovitvijo Slovenske gimnazije prešteti Slovence. Posebno pa objokuje ta vzorni demokrat, da maturantom te gimnazije niso zabranje-ne kakšne poklicne in študijske stroke.
Ko je s takimi marnjami razguncal svojo duhovno žlahto, ji je začel docirati zakaj in kako je moralo priti do Šturma na krajevne table. Čeprav je zatrjeval, da se HD poslužuje samo legalnih metod v boju proti predrznim zahtevam slovenskih eksponentov (glavna eksponenta Tischler in Zvvitter sta po njegovem mnenju samo „Bekenntnisslovenen“), se moramo kljub temu vprašati, zakaj je potem zagovarjal protizakoniti napad na dvojezične napise. Ima morda KHD pa res svoje tace vmes? Feldner je rekel: „Der Ausbruch des Ortstafelsturmes war der Ausdruck echter Besorgnis gegen nationalslovenische Absichten. DaB der Sturm nicht gegen die Slovenen gerich-tet war, bezeugt die Tatsache, daB kein Slovene oder slovenisches Privatgut zu Schaden kam!“ ... ??
Zato pa smo zanj še hujši zlikovci kot smo že itak bili. Upamo si namreč, da pojmujemo ta Šturm kot znak novega nemškega šovinizma. Ker imamo koroški Slovenci po njegovem mnenju itak vse: svoje banke in hranilnice ter posojilnice, lastne gospodinjske šole, dve tiskarni in dve založbi, celo vrsto internatov v Celovcu, in ker gradi Avstrija, proti kateri se obnašamo tako nezvesto, nam Slovencem najbolj moderno poslopje, ki bo požrlo 40 milijonov šilingov, slovenske osrednje organizacije pa dobijo letno
okoli milijon šil. podpore, si je on upal trditi: „daB es keine Volksgruppe glei-cher GroBenordnung in Europa gibt, die iiber gieiche Rechte verfiigt, wie die win-zige Minderheit in Karnten!11 Po njegovem ta Miniminderheit šteje samo 3906 odraslih Slovencev, kot so pokazale zadnje občinske volitve — glej 19 slovenskih samostojnih list.
Ker se je vedno znova vračal k ugotavljanju manjšine, je zatrdno rekel: „jede Forderung nach Ermittlung vvurde einen fanatischen Widerstand der dunkle Ziele verfolgenden slovenischen Fiihrung her-vorrufen11. Končal je takole: „Wir lehnen jede zvvangsvveise Zuordnung von Karnt-nern zur slovenischen Minderheit ent-schieden ab. Heifen sie uns alle oster-reichfeindliche national-slovenische For-derungen zu unterbinden11!
Pri diskusiji se je še bolj pokazal mračnjaški karakter te organizacije in njenih sobojevnikov. Stvarnim argumentom niso bili nikoli dostopni. Dr. Haasa, ki je posluša! Feldnerja in ki mu je ponovno dokazal, da brambovstvo le ni tista herojska doba koroških Nemcev, so prevpili. Enemu izmed redkih še navzočih Slovencev — druge je pometel policijski furioso iz dvorane — pa so kar prepovedali ziniti še kakšno besedo. Dejal je, da na Koroškem hujska le HD.
Feldnerju, ki je s pravo mojstrsko demagogijo razvnel svoje zveste, so tulili in ploskali v pravi herdefolkovski maniri. Koroške Slovence — 3 po številu — in pa tri druge nemške kolege, ki smo sedeli med to tolpo, je obvarovala samo navzočnost policajev pred fizičnim napadom. Izjava nekega landserja, ko smo vstali in zapuščali dvorano: „Diese Frat-ze konnte ich zerschmettern!!!11
Franc VVakounig
Pred odločitvijo pri predsedniških volitvah v Franciji
PARIZ. — V nedeljo, 19. maja, bodo Francozi ponovno volili, potem ko v prvem krogu noben predsedniški kandidat ni dobil absolutne večine. Politični opazovalci so namreč že pred volitvami napovedovali tak rezultat. Tako se obeta 19. maja najbolj napet volivni dvoboj v zgodovini Francije. V izbiri za predsednika sta ostala le še dva kandidata, in sicer predstavnik združene levice Francois Mitterrand, za katerega se je izreklo v prvem volivnem krogu 43,37 odstotka volivcev ali okrog 11 milijonov Francozov, neodvisni republikanec Giscard d’Estaing je dobil 32,70 odstotka glasov, medtem ko je Chaban Delmas in z njim de-golizem doživel precejšen neuspeh, dobil je le 15,15 odstotka glasov.
Takoj po razglasitvi volilnih izidov je de-golistično gibanje soglasno sklenilo pod-
preti Giscarda d’Estainga v drugem krogu predsedniških volitev. Tako bodo glasovi, ki so v prvem krogu podprli Chabana Del-masa, odločali 19. maja o izvolitvi novega predsednika. Giscard d’Estaing, Chaban Delmas in ves degolizem vodijo najostrejšo protikomunistično gonjo, da bi na ta način odvzeli zmago levičarskemu kandidatu socialistu Mitterrandu, ki se je povezal s komunisti.
Izid tekme je zelo negotov in se bo odločil le v zadnjem trenutku kot kažejo tudi rezultati anket, ki so jih izvedli zavodi za raziskovanje javnega mnenja. Po anketi, ki jo je objavil list „L’Aurore“, naj bi Giscard d’Estaing dobil 50,4 odstotka glasov, za Mit-terranda pa naj bi se izreklo 49,6 odstotka volivcev.
Schmidi načrtuje odločilne spremembe
Poročali smo že na kratko o nenadnem odstopu zahodnonemškega zveznega kanclerja Willyja Brandta. Na njegovo mesto sta socialdemokratska in liberalna stranka imenovali sedanjega finančnega ministra Helmuta Schmidta, ki velja za najbolj desničarskega predstavnika socialdemokratske stranke. Schmidt je bil v notranji politiki zmerom proti reformam in je z izredno ostrino polemiziral s strankino levico, medtem ko je celo Brandtu v preteklosti očital, da preveč popušča skrajni levici (marksistom) znotraj socialdemokratske stranke.
V procesu zbliževanja z Vzhodom ni imel Schmidt kot finančni minister in še prej kot obrambni minister nobene vloge, pač pa je imel važno vlogo v težavah, s katerimi se v zadnjih časih ubada EGS. Evropski partnerji se še spominjajo izjave, ki jo je Schmidt
dal na februarski vvashingtonski konferenci o energetski krizi: „Ko bi bila prisiljena izbirat imed EGS in ZDA" — je takrat dejal Schmidt — „bi Zahodna Nemčija brez pomisleka izbrala VVashington."
Tudi zadnje monetarne ukrepe bonnske vlade, ki jih je pripravil sam Schmidt, so mnogi tolmačili kot odločilno podporo majavim ameriškim financam. Iz krogov socialdemokratske stranke se sliši mnenje, da hoče Schmidt tudi korenite spremembe svoje nove vlade: namesto sedanjih 18 ministrov naj bi jih bilo le 10.
Koroška stvarnost —
v NAŠEM TEDNIKU
iiiiiiiHiiMiiinniiiiiniiiiiiiiHiiiiiimiMiiitiiiiiiiinniiiniiiuiiiiMniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinillllilliilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Kako so fašisti spreminjali slovenska imena
Fašistična nasilja in šikane nad primorskimi Slovenci so znane. Nekatere šikane so zapustile neozdravljive rane. To doživljamo ponekod Slovenci v Italiji še danes, ko gre na primer za poitalijančene slovenske priimke, da ne govorimo o poitalijančenih krajevnih imenih. To početje je šlo v času fašizma do tolikšnih meja, da si je težko zamisliti kaj podobnega. Našega človeka so fašisti nekoč tako poniževali, da huje ni moglo biti. Vzemimo naslednji neznaten, vendar značilen primer:
V tolminski občini so fašistične oblasti uporabile poseben način za poitalijančevanje slovenskih priimkov. Leta 1934 so zemeljski usadi po senožetih in bolj strmih poljih povzročili veliko škodo. Občina je prizadetim kmetom dala manjšo odškodnino. Toda namesto potrdila o sprejemu podpore, oziroma odškodnine, so nekateri, ki italijanščine niso poznali, podpisali odločbo o prostovoljnem poitalijančenju svojega priimka.
Ko sem se aprila 1935 vrnil iz ječe, so s to zadevo nadlegovali tudi mojega že 80 let starega očeta. Ker sem bil pod stalnim policijskim nadzorstvom in ker sem bil izključen iz vsakršne javne službe, je pritisk na mojega očeta služil tudi kot neka trajna grožnja, naperjena proti meni. Moj oče je po dvakrat na mesec dobival po pošti dopisnico s pozivom, naj se zglasi na občini zaradi „d. c.“ Ker je bilo že veliko prevar na račun spremembe imena, ni bilo težko ugotoviti, da gre za zadevo „decreto cognome", torej za odločbo o spremembi priimka. Toda moj oče ni klonil in priimka ni hotel spremeniti. Ves ogorčen je robantil, naj si sami držijo svoje „umazane dekrete".
Med poskusno delno mobilizacijo italijanske vojske spomladi 1939. leta so me kljub policijskemu nadzorstvu vpoklicali za nekaj tednov. In ko sem se vrnil, se je oče pohvalil, da je na občini dobil podporo na račun mojega vpoklica in mi pokazal ,,potrdilo o izročeni podpori". V resni-
ci pa je to bila odločba o spremembi priimka. Priimek Rutar so spreminjali na tri načine: Rota, Ruteni in Rotari. Moj oče je postal — Rotari. Sicer je postal Rotari le on, ker smo bili vsi ostali polnoletni. Kljub temu nas je to razburilo, ker so tako nesramno prevarali starega neukega človeka.
..Poklicali so me, naj pridem po denar," je razočarano dejal. ..Napravil sem običajen križ na pobotnico in dali so mi ta papir. Kako naj bi bil vedel, da mi dajejo nekaj v podpis, o čemer se ni niti govorilo." To svoje razočaranje je hotel potolažiti s prepričanjem, da „v naših krajih tako in tako ne bodo več dolgo."
Ko sem se nekoč odpravil na občino, je pogovor nanesel tudi na zadevo očetovega priimka. Pojasnili so mi, da pri tej zadevi oni nimajo nič, ker da dobijo odločbe s prefekture, naslovljenci pa da teh odločb nočejo sprejeti. Pokazali so mi cel kup odločb o spremenjenih priimkih, ki jih ljudje niso hoteli sprejeti.
Zvedel sem, da je na goriški prefekturi nad levim ozkim stopniščem poseben urad, ki rešuje „prošnje“ za spremembo priimkov. Želel sem
dobiti pojasnilo o očetovi zadevi. Dve mladi na-meščenki sta me sprejeli, vmešal pa se je še mlajši moški. V uradu je bilo več oseb. Povedali so mi, da je očetova prošnja v redu rešena in pokazali so mi tudi odločbo. Pa tudi prošnjo za spremenitev priimka, ki naj bi jo bil oče lastnoročno napisal. Bil je to z otroško pisavo izpolnjen obrazec in z isto lepo pisavo napravljen tudi podpis: Rutar Andrea. Jasno je bilo, da je izpolnjen obrazec prispel iz Tolmina. Začuden sem pojasnjeval, da se oče ne zna niti podpisati in da prošnje ni ne napisal ne podpisal. In da zato bi bilo treba odločbo razveljaviti. Napotili so me k šefu urada, ki me je začel takoj nagovarjati, naj spremenim svoj priimek, ker da so prvotne izvirne priimke pod Avstrijo duhovniki in razni uradniki spremenili. Brž ko bi to storil, bi dobil namestitev, kakršno bi želel. Najbrž v tistem trenutku ni vedel, da sem za stalno izključen iz vseh javnih služb. Dejal sem mu, da imamo Slovenci od naselitve, torej že 14 stoletij, svoje priimke in da smo, podobno kot Italijani, nanje tudi ponosni. S tem se je končalo.
T. R. (Primorski dnevnik)
Ob robu kritičnih opažanj naše kulturne dejavnosti
Kulturno delovanje naših osrednjih kulturnih organizacij je več ali manj jasno usmerjeno in odgovarja tudi trenutnim zahtevam pretežnega dela tistih ljudi, ki se za kulturo res tudi zanimajo. Zato ni
—	in tudi ne sme biti — očitek, če od časa do časa kljub temu skušamo premakniti naše kulturno ustvarjanje in kon-zumiranje v pravo luč — torej v luč, ki seveda tudi pokaže senco. Nasprotno — celo to, da imamo pestro kulturno dejavnost, ki se odigrava pod režijo naših kulturnih organizacij, bi morala nas prisiliti do jasnega pogleda na pomen in namen kulturne aktivnosti in kritične ocene programske vsebine.
Sicer pa s tem ni rečeno, da smo mi
—	koroški Slovenci — nekritični ali pa za kritiko nesposobni. Ker pa pomeni kritika obstoječega političnega in kulturnega sistema dostikrat greh, tudi nasproti nezmotljivih osrednjih organizacij koroških Slovencev, je potrpežljivo prenašanje očividnih nedostatkov na naši mirni koroški zemlji največja dolžnost — tudi Slovencev samih.
Za nas naj sta kultura in kritika nezdružljivi, zato naj bi se kritika tudi ne pojavljala, razen če vsebuje izključno pozitivne ocene. In tega navodila se vsi držimo, od slovenskih radijskih oddaj preko naših listov in občnih zborov naših kulturnih institucij — vse se blešči v „od-ličnih nastopih in izrednih doživetjih". Zato tudi ne sme občni zbor Krščanske kulturne zveze pomeniti črto pod preteklo delovno obdobje, marveč začetek kritičnega presojanja vsega tega, kar je bilo kulturnega storjenega in zamujenega. To bi pa moral storiti šele, tedaj ko bi imel konkreten kulturni koncept, katerega pa boš zamanj iskal, ker ga koroški Slovenci nimajo in ga najbrž tudi nočejo imeti.
Kulturni koncept, kakršnega potrebujemo, bi moral zajeti celo naše območje na južnem Koroškem, zgrajen na partnerskem sodelovanju centralnega kulturnega aparata vseh Slovencev. Torej programsko konceptno vsebino, ki bi v ofenzivni obliki racionalno in emocionalno utrjevala in ojačevala kulturno in narod-no-politično zavest. Samo tako bo mogoče doseči sodelovanje vseh! Dokler pa se bodo naše kulturne predstave uresničevale samo v obliki folklornih nastopov, se sami ne bomo mogli otresti podcenjevanja naših kulturnih vrednot in narodne omike.
Zato se tudi sedaj odloča o „eksisten-ci tako ogrožene narodne skupnosti" —
če hočemo govoriti o zamudah in izgubah —, ker se je v preteklosti igrala „konfuzna kulturna igra", ki niti ni odgovarjala tako pobožno mišljenemu kulturnemu konceptu „lepo in dobro". Taka načelna misel je skoraj privedla do kulturnega bankrota, če bi ne uspelo v zadnjem hipu pogumni slovenski avantgardi odločen korak — v pozitivno smer. Slepo in celo prevzetno zasledovanje nekoncepti-ranega kulturnega ustvarjanja se pač maščuje, in kulturna ponudba pod devizo „lepo in dobro", se je ravno tako izkazala kot enosmernica, kot popolnoma napačno pojmovanje kulturno-politične strategije. S tem, da smo našim narodno o-groženim ljudem zgoraj na Zilji in še drugod pridigali kulturno zavest v najbolj stereotipni in konzervativni obliki, smo jim tudi posredovali našo notranjo na-rodno-politično dilemo, ki je bila dostikrat (in je še) ovira „za svobodni razmah kulture".
In ravno to je, kar nas same tudi danes še ovira! Tisto čudno pojmovanje ali gledanje na kulturo, pod devizo „sodob-nega pluralističnega značaja sodobne družbe". S čim pa se bodo vsi naši „glav-ni kulturniki" zagovarjali, ko jih bo svoje ljudstvo tožilo, češ da niso želeli slovensko pesem iz levega ali desnega kota, temveč čakali na koroško, domačo — slovensko — na svojo pesem in besedo? S čim pa se bodo sploh opravičevali, ko bodo branili grandiozno zamisel dvojne konkurenčnosti, ki pa ni mogla uspeti, ker se je konkurenčnost odigravala samo med društvi na papirju? Razumljivo, da smatraš „dvojno osrednjo kulturno organizacijo za realno in normalno" le tedaj, ko nimaš enotnega koncepta. Skoraj se poraja misel, da edino še (hote ali nehote) pomanjkanje skupnega kulturnega koncepta utemeljuje eksistenco dvojnih kulturnih organizacij. Tako imenovano ..poenotenje navzlic različni sve-tovnonazorni opredeljenosti članov" bo — kakšna nevarnost — privedlo do stagnacije! Od kod pa to spoznanje? Skoraj ni nobenega treznega človeka po naših vaseh, ki ti ne bi v obraz povedal, da je ravno nasprotno privedlo do situacij, ki res niso pospeševale kulturnega razvoja.
To in še marsikaj več moramo upoštevati, ko bomo v bodoče brali in čuli poročila naših osrednjih kulturnih organizacij. Kritika pa ne bi služila samo stvarem, ki so že preteklost, temveč — in to v prvi vrsti — k treznemu presojanju dogodkov na kulturnem polju koroških Slovencev.	s. h.
Vsak narod ima pravico do svojih arhivov
P>'ed nedavnim je bil v NIN ob P°govor z avstrijskim zunanjim mit .Rudolfom Kirchschlager jem. G P. tudi neizpolnjen arhivski sporazu "goslavijo in Avstrijo iz leta 1923. n]egova stališča glede arhivov enos napačna, menimo, da je potrebni opozoriti.
Nesporno je, da so arhivi dragoce llno bogastvo vsakega naroda, 'uembnejši vir za njegovo kulturni j n°’ s°cialno in ekonomsko zgo uto vsak narod zbira, hrani in s, su°lr arhive. To je njegova pravica gova dolžnost. Zaradi tega so bili at S ° (tja predmet posebnih klavzul uatodnih sporazumih. Pri tem se je °va o tudi načelo, naj se arhivi ,a, ozfmlju, na katerem so nastali a o imenovano načelo teritorialno. 0~a ,to načelo se je po razpadu 4S>?..e. monarhije zavzemala tudi re\ l’S Ula’ ko je po določbah 93. do C„Jni)(>vne pogodbe podpisane i j nunnu leta 1919, morala uredil 7. 's umnimi državami tudi vprašan Čeh kulturnih dobrin. V skladu s t sklJ'7-]^ Z vsern 1 nasledstvenimi di ■ ni a ustrezne mednarodne spo 0byezala, da bo arhivalije, ki i7Jrim "iihovem ozemlju, tem d ~ V j' Ruk sporazum je bil sklenj c,- Jugoslavijo in republiko Avst ■ lunija 1923. Ta sporazum
leg izročitve arhiva urejal še nekatera druga vprašanja, kot so izposoja, pregledovanje, uporaba, škartiranje in podobno za določeno arhivsko gradivo. Avstrija je sporazume z drugimi nasledstvenimi državami izpolnila, tako z Italijo, s Češkoslovaško, Poljsko, z Madžarsko in Romunijo, le sporazuma z Jugoslavijo ni izpolnila.
Po drugi svetovni vojni je bilo na podlagi zavezniškega odloka vrnjeno Jugoslaviji nekaj gradiva, ki ga je nemški okupator naropal v Jugoslaviji in prenesel v Avstrijo. Leta 1958 pa je bilo s protokolom o sporazumno rešenih vprašanjih med delegacijama jugoslovanske in avstrijske vlade določeno tudi, da se dokončno vrnejo arhivalije, odnesene med drugo svetovno vojno, in da se ponovno potrdi arhivski sporazum iz leta 1923, glede na to, da še ni bil izpolnjen. Protokol sta potrdili obe vladi.
Avstrija ni pokazala pripravljenosti, da bi pogodbe izpolnila, doslej ni vrnila niti predmetov, odnešenih med drugo svetovno vojno, čeprav je bil o tem že določen sporazum. Zato so ob 50. obletnici podpisa arhivskega sporazuma in 15. obletnici podpisa protokola svet akademij znanosti in umetnosti Jugoslavije, skupnost jugoslovanskih univerz, Zveza društev arhivskih delavcev Jugoslavije ter vsa republiška in pokrajinska arhivska društva in Zveza društev zgodovinarjev Jugoslavije ter vsa republiška in pokrajinska zgodovinska
Poimenovanje šole po Trubarju
Slovenska bazoviška šolska mladina v Italiji se pripravlja, da bi čimbolj slovesno proslavila poimenovanje šole po velikem Slovencu in začetniku prve slovenske knjige Primožu Trubarju. Skoraj vsi slovenski učni zavodi imajo že imena slovenskih zaslužnih mož in tako bo tudi v Bazovici slatmostno poimenovanje ta mesec.
Na to slovesnost nameravajo povabiti tudi pastorja iz Derendingena v Nemčiji, kjer je Trubar živel in umrl 29. junija 1586 in kjer krasi njegov grob v cerkvi spomenik s sliko Kristusovega vstajenja, z latinskim napisom, ki slavi njegovo življenjsko delo.
Mestna občina je tudi popravila ' pročelje šole, kjer bo stal spomenik na obširnem vrtu med cipresami na kamnitem stebru. Bronast doprsni kip Primožu Trubarja je izdelal ljubljanski kipar Peter Černe in je enak tistemu, ki so ga pred letom Slovenci darovali Derendingenu.
Primož Trubar je Dolenjec, rojen v Ra-ščici pod Turjakom. Njegov oče je bil mlinar v grajski službi in precej veljaven mož. To je bilo tudi odločilno, da je šel Trubar v šole in je postal duhovnik. Trubar je bil tudi v slovenskih krajih, ki so danes pod Italijo. Leta 1524 je prišel v Trst. Vozil se je gotovo skozi te kraje, morda celo skozi Opčine ali Nabrežino. V Trstu je tudi slovensko pridigal in bil je cerkveni pevec in škofov služabnik. V Trstu, kakor sam pravi, mu je bil škof Peter Bonomo pravi učitelj in za mladega duhovnika je bila prava sreča, da je dobil tako odlične-
BURGTHEATER JE GOSTOVAL V CELOVCU
V razprodanem Mestnem gledališču je v nedeljo in ponedeljek z uspehom gostovalo znamenito dunajsko dramsko gledališče „Burgtheater“. Uprizorili so Schnitzlerjeve-ga „Anatola“, igrali pa so umetniki: Aglaja Schmid, Lotte Ledi, Johanna M a t z , Dorothea P a r t o n , Helga P a p o tise h e k , Mihael H e 11 a u in Wolfgang H ti b s c h.
NOVI PROSTORI V „BERGOVI GALERIJI"
»Galerija VVernerja Berga“ v Pliberku bo 19. maja ponovno odprla svoja vrata. V zimskih mesecih so v hiši galerije uredili nekaj novih prostorov, ki bodo služili tudi za izmenjalne razstave.
Razstavo bodo odprli 19. maja brez kakršnekoli slovesnosti, posebnih povabil ne bodo razposlali. Bergova galerija bo odprta vse poletje, in sicer dnevno od 10. do 12. ure dopoldne in popoldne od 16. do 18. ure.
ga vzgojitelja in dobrotnika v mestu. Nadalje beremo v njegovih spisih, da nikoli prej se mu ni tako dobro godilo kakor prav v Trstu.
POČASTITEV 100-LETNICE SMRTI
SKLADATELJA JURIJA FLEIŠMANA
Ob zaključku meseca kulture so v Baričevem pri Ljubljani slovesno počastili stoletnico smrti slovenskega skladatelja Jurija Fleišmana, petdesetletnico Zveze slovenskih fantov in deklet, ter štiridesetletnico kmečkega kulturnega doma.
Skladatelj Jurij Fleišman je bil znani budilec slovenske zavesti, zato so v njegovem rojstnem kraju Beričevem odkrili tudi njegov doprsni kip. Še prav posebno veličastno pa so počastili skladateljev spomin številni pevci, ki so se zbrali v Beričevem.
Na slavnostni zaključni akademiji so sodelovali združeni pevski zbori mestne zveze kulturno prosvetnih organizacij. Soho Jurija Fleišmana je odkril predsednik Društva slovenskih skladateljev Dane Škerl.
10-LETNICA
KOROŠKE UNIVERZITETNE ZVEZE
9. maja 1964 so v dvorani grbov celovškega deželnega dvorca ustanovili Koroško univerzitetno zvezo. Desetletnico je Zveza proslavila v Mestnem domu. Poslevodeči načelnik, podžupan dr. Hans R o m a u c h je ob tej priliki pozdravil številne častne goste.
Kot je dr. Romauch v svojem nagovoru poudaril, je Zveza v preteklih desetih letih dosegla svoj cilj: ustanovitev visoke šole v Celovcu, ki jo tudi danes podpira. V tem času je Zveza narasla na 2000 članov. Podžupan dr. Romauch je nadalje v svojem govoru omenil zasluge nekdanjega prosvetnega ministra dr. Piffl-Perčeviča, hkrati se je spomnil tudi preminulih ustanovnih članov dipl. inž. Pfrimerja, dr. P i c h I e r j a in dr. W i e s n e r j a.
Nato je mestni gradbeni ravnatelj dipl. inž. Hugo N a t m e B n i g predstavil končni vzorec celovške visoke šole. Graditi jo bodo začeli v jeseni 1974, končana pa bo po načrtih leta 1977. Skupni stroški bodo znašali 170 milijonov šilingov. Graditelja sta koroška dežela in mesto Celovec.
Og^Lalu^tz
a fiajem lijta !
društva izdala odprto pismo o neizpolnjenem arhivskem sporazumu med Jugoslavijo in Avstrijo. Pismo, ki je prikazalo problem neizpolnjevanja mednarodnih obveznosti, je bilo poslano na razne naslove doma in v tujini.
Pismo je imelo odmev. Med drugim so 5. decembra 1973 razpravljali o jugoslovanskih zahtevah do Avstrije tudi v dunajskem parlamentu. Tu je zunanji minister dr. Rudolf Kirchschlager, ko je odgovarjal na poslansko vprašanje, dejal, da »še ne bi bilo mogoče obljubiti Jugoslaviji izpolnitve tega sporazuma, ker med avstrijskimi oblastmi doslej še ni prišlo do enotnih stališč«. (Presse, 10. 12. 1973, Dunaj). Torej pogodba ni izpolnjena po krivdi Avstrije, in to zaradi notranjih razmer, ki ne morejo vplivati na izpolnjevanje mednarodnih obveznosti. Zato je toliko manj razumljivo, čemu je avstrijski zunanji minister v pogovoru z urednikom NIN poudaril, da je težko izpolniti sporazum, ker je od podpisa minilo že precej časa, ni pa pojasnil, kako je bilo mogoče v predpisanem roku izpolniti sporazume z Italijo, s Češkoslovaško, Poljsko, z Madžarsko in Romunijo. Govoril pa je le o sporazumu iz leta 1923, medtem ko protokola iz leta 1958 niti ni omenil, čeprav je bil sam član avstrijske delegacije, ki je leta 1958 priznala u-pravičenost jugoslovanskih zahtev!
Neoviran pristop do arhivov, ki ga predlaga avstrijski zunanji minister v svojem pogovoru, ni rešitev, ki bi ustrezala obveznostim, sprejetim z mednarodno pogodbo,
in je zato za nas nesprejemljiva. Poleg tega je v svetu že v veljavi načelo, da so arhivi dostopni tudi tujim strokovnjakom. To je že doslej veljalo tudi za Jugoslavijo in Avstrijo. Nesporno pa je, da bo izpolnitev pogodb osnova za dobro sodelovanje med strokovnjaki obeh držav.
Naposled je minister Kirchschlager menil, da je izročitev arhivov Jugoslaviji prestižno vprašanje. Pri tem je očitno mislil Jugoslavijo. S tem se ni mogoče strinjati. Arhivalije, ki jih zahtevamo, pričajo o preteklosti naših narodov, so del njihove kulturne dediščine, zato je razumljivo, da zahtevamo njihovo izročitev. Sodimo, da je izročitev arhivov prestižnega pomena le za nekatere kroge v Avstriji, ki jih poznamo v osebi znanega dr. Ludviga Bittnerja in drugih, ki poskušajo svoje odklonilno stališče do izpolnitve pogodb »strokovno« utemeljiti tudi z izjavami nekaterih avstrijskih arhivskih delavcev. Avstrijski arhivarji dobro vedo, da so naše zahteve utemeljene. Avstrija je kriva, da pogodbe niso izpolnjene, zato je izročitev arhivov Jugoslaviji vprašanje njenega prestiža in njenega ugleda v mednarodni skupnosti in ne našega, kakor meni avstrijski zunanji minister.
Za arhivsko društvo Slovenije:
Marija Oblak-Čarni, dr. Vasilij Melik,
Janez Kos France Štukl
(Delo)
V domu kulture
Mislim, da se v tem naslovu nisem zmotil, to nam priča obisk na kmetijsko-gospo-dinjski šoli v št. Rupertu pri Velikovcu. O-gled razstave nam pokaže, da se tukaj iz leta v leto dviga kakovost izdelkov, ki bi morali priti na ogled ne samo tam, kjer je izdelek bil napravljen, temveč tudi na razstavo kamorkoli, da si ga ogleda večja množica tudi druge narodnosti. Naj se vidi, kaj premorejo naša dekleta in njih učiteljice.
Tako bi človek rad obstal pri vsaki sliki, ki je tako posrečeno izvedena, da imaš vtis, kot bi gledal naš nekdanji božji kot v kmečki hiši. Res krasne vezenine, ki so lahko v ponos našim mladenkam, v ponos njihovim staršem, bratom in sestram in ne nazadnje tudi tistim fantom, ki bodo nekoč popeljali ta dekleta pred božji oltar. Krasne vezenine: Mati božja z Jezuščkom v naročju, lepo vezeni namizni prti, posteljna pregrinjala, par konjičev — nekdanji ponos našega kmeta, zavese z različnimi ornamenti, ki tako ljubko božajo naše oči. Obstal bi in gledal, toda opominjajo te: Človek božji, stopi vendar naprej, da še mi pridemo na svoj račun.
V prostore, kjer je razstavljeno pecivo, ki kar samo zdrkne po grlu, pa sploh nisem šel, ker je bila prehuda gneča. Znak, da so bile tudi želodčne dobrote na višku.
Sedaj pa urno v dvorano, ki je bila že nabito polna, da sem komaj še ujel sedež. Bilo je že bolje, da sem se pri oddelku dobrot mimogrede samo obliznil, namesto da bi požiral sline ob pogledu na dobrote in slednjič ne prišel pravočasno do meni namenjenega sedeža. Mnogo jih je bilo, ki so morali čakati na ponovitev, ki je sledila ob četrti uri in je bila prav tako dobro obiskana kot prva.
Zaključna prireditev pa ne mine brez igre. Za uvod in za konec so nam zapele gojenke pod spretnim vodstvom šolske sestre par pesmic. Uprizorile so igro „PRISEGAM“ v razvedrilo in pouk nam vsem. Igrale so brezhibno, razločna izgovarjava je dosegla svoj višek pri nori Klari, ki je posekala samo sebe — skratka talent in pol —, ki se ji na odru obeta bodočnost.
Sedaj se vprašamo, odkod jemlje ta dom moč, da se razstave iz leta v leto izboljšujejo s tako pestrimi izdelki, ki se večajo kot kavkaška goba, ki spreminja mleko v „ kefir". Vsekakor plava nad tem domom božji
PROLLEB — MLINČE
V soboto, 4. maja, je umrl v Prollebu pri Leobnu v 70. letu starosti Jakob W a k o u -n i g. Izhajal je iz Kovačeve družine v Mlin-čah. K večnemu počitku so ga položili v sredo navrh. Pokopal ga je njegov nečak Vladimir Wakounig.
Naj počiva v miru!
in gospodinjstva
blagoslov, ki daje sestram moč, da se potrpežljivo ukvarjajo in učijo vse panoge gospodinjstva.
Gonilna sila tega podjetja je brez dvoma sestra Gonzaga, ki ima oči povsod, njena beseda pa je kot pribita. Naj ji Vsemogočni odmeri mnogo mnogo let v zdravju in moči, da bodo dekleta še naprej odhajale kremenite s tega zavoda med naše ljudstvo, kjer bodo kmetovale in gospodinjile kot so izpovedale v pesmi simboličnega rajanja: Mami, mami, mamica, oj kmetiča pa ja.
Ugaja nam ta mladina, saj vidimo v njej kmetico, ko gleda sad svoje zemlje in svojega potu. Trgovec, obrtnik in tovarnar zrejo v vsakem blagu najprej denar. Kmetu je pa prvo rast in lepota pridelka. Saj živi s svojo grudo, kakor da je sam del nje in ljubi njene darove zaradi njih samih, ne pa
® Nepričakovano je prišlo vabilo na O ..družabno srečanje", ki je bilo v soboto, 9 dne 11. maja 1974, ob odlični kuhinji, ® izbranih pijačah ter domači pesmi in ® glasbi v hotelu KOROTAN v Sekiri. Se-® veda smo se takoj odločili, da gremo 9 in ni nam bilo žal, ker to, kar nam je v ® vabilu obljubil predsednik Hranilnice v 9 Celovcu, dr. Pavle Apovnik, je bilo tudi ® dano.
Med povabljenci smo opazili jugoslovanskega generalnega konzula Bojana L u b e -j a , dvor. svet. dr. Joška Tischlerja za Narodni svet koroških Slovencev, Karla Prušnika za Zvezo slovenskih organizacij, Lovra Kašlja za Krščansko kulturno zvezo, Hanzija W e i s s a za Slovensko prosvetno zvezo ter Miheja Antoniča za Zvezo slovenskih zadrug.
Dvorana je bila prijetno polna, kuhinja in pijače dobre, postrežba v redu in nad vse prijetni glasovi umetniške skupine, zbrane okrog Hanzeja Kežarja, je ustvarilo predpogoje za uspeli večer. Srečavali smo nasmejane obraze starih znancev in znank. Vsakomur si mogel brati na obrazu skrito misel: „Končno enkrat smo se sestali v hotelu, ki naj bi že od vsega začetka bil shajališče slovenskega koroškega življa.
Ko smo se pred dobrimi dvajsetimi leti prvič zbrali v tej dvorani, smo bili ponosni na to odlično zgradbo, postavljeno na tako lepem kraju naše Koroške zemlje. Prepričani smo bili, da ne bo služila samo tujskemu prometu ampak, da bo tudi naš dom, v katerem se bomo mi koroški Slovenci počutili kot doma. V njem, da se bomo ob danih prilikah srečavali, se našli, se pomenili o težavah vseh treh dolin, vseh stanov in vsake starosti. Žal pa je srečanje leta 1953
zaradi njih denarne vrednosti. Vse to bogastvo neplačanega truda, znoja in skrbi se steka zopet nazaj v zemljo in raste iz roda v rod z žuljavimi obrestmi v tisti čudežni kapital, ki mu kmet pravi „grunt“. Čudovita skrivnost se drži te besede. „Grut“ ni samo 24 oralov na ravnini in 36 na brežinah, grunt je božanstvo, kateremu se darujeta kmet in kmetica vsak dan samega sebe v žrtev, da živi in raste od njega vse človeštvo.
Naj velja tukaj slavospev Milke Hartmanove kmetski grudi:
Deklica dala mi rdeči je cvet...
Polno je klasje, povabim jo žet.
In s plugom bom rezal ožarjeno grud.
Bog dal bo zrnja in — ženko za trud!
Vsem sestram in njih prednici ter gojenkam prisrčen pozdrav!	K. R.
bilo prvo in zadnje za celih dvajset let, dokler letos na pomlad Posojilnica v Celovcu ni dobila novo vodstvo. Tudi uprava hotela Korotana je prešla v roke mladih slovenskih intelektualcev. Čestitamo jim k temu pogumnemu koraku in jim želimo, da bi pri izvedbi prevzetih nalog imeli mnogo uspeha njim samim v čast in zadovoljstvo, nam vsem koroškim Slovencem pa v korist in ponos.
|	Dekanijsko svetoletno {
| romanje na Žihpoljab	i
}	v nedeljo, 19. maja 1974	1
i	Sv. maše ob V28 slovenska	J
}	ob Vz9 nemška;	5
$ nato pranganje in ob 10. uri ro- \ f	marska sv. maša.	f
>	Vabljeni >
Prevode iz slovenščine in srbohrvaščine v nemški jezik in obratno izvršuje in overuje sodno zapriseženi tolmač in prevajalec
Dr. Burghard Ecker
ODVETNIK
Klagenfurt, Chr.-M.-Wieland-StraBe 4/1 telefon (0 42 22) 21 3 08
Družabno srečanje v Sekiri
iMiiiiiiiiiMiii!iiMiiiiiii|i|iiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiimiiwiHimnmmimmmiimiiiiimiiiiiMiiiiiiiiimMiiiiiMiiiiiMmiiiiiiimiimmiiiiiiimimimiiimi
.....im.............Jtistnci fcalcev:
Spoštovani g. urednik!
V NT 17 (25. 4. 74) je poročal neki gospod K. O. o gostovanju „odra 74“ z igro „Sel je popotnik skozi Koroški vek" v Novem mestu. Ker je poročevalec očividno zelo neinformiran, mi dovolite kratko pripombo. K. O. piše, da je „ideja, z znanimi slovenskimi narodnimi melodijami prikazati Ortstafelsturm, bombni napad na partizanski spomenik na Robežu, zares originalna ter efektivna." O efektivnosti te misli ni dvoma, originalna pa v toliko le ni, ko so uprizorili člani Kluba slovenskih študentov na Dunaju preteklo jesen kar sedemkrat na slovenskem Koroškem multimedia-satiro ..ekstremist Matija Gubec" izpod peresa Florijana Lipuša in Janka Messnerja in sicer v Globasnici, v Ločah, v Železni Kapli, v St. Primožu, v Bilčovsu, v Selah in v Pliberku. K. O. ni bil na nobeni teh prireditev. Škoda! Tudi glasili obeh osrednjih organizacij sta zamolčali sedemkrat uprizoritev Matija Gubca. Tudi škoda! Študentje so prikazali s pomočjo poročil slovenskega in nemškega časopisja odstavek o napisnih akcijah slovenskih „ekstremi-stov", ki zahtevajo dvojezične krajevne napise in sploh izvršitev člena 7 avstrijske državne pogodbe na eni, o fašističnih izgredih podivjanih tolp po postavitvi bornih dvojezičnih napisov na drugi strani KOROŠKO STVARNOST! Prikazali so globoko sorodnost demokratičnega boja Matija Gubca iz časa kmečkih puntov in našim bojem za narodne pravice in za enakopravno sožitje obeh narodov na Koroškem.
Prilagam zadnjo številko mladja, v kateri bo našel K. O. natisnjeno „igro“ EKSTREMIST MATIJA GUBEC. Mladje mu podarim, ker je napisal
v omenjenem poročilu zelo dober stavek, in sicer: „Satire pa navadno tistemu, proti kateremu so naperjene, povzročajo marsikatero hudo bolečino."
Je to dejstvo, ki ga je nakazal K. O. vzrok, da Naš tednik in Vestnik nista poročala o ekstremistu Matiju Gubcu?
Upam, da pri ..osrednjih" organizacijah ne vlada več mišljenje leta 1970, ko je pisal po slovenskih napisnih akcijah Naš tednik ..Narodni svet koroških Slovencev ugotavlja, da z dogodki nima nobenega opravka in da tudi ne vidi v takih akcijah ustreznega sredstva za dosego mednarodno zajamčenih pravic" in Vestnik: „Ta-ke akcije ne smatramo za najbolj primerno sredstvo boja za narodnostne pravice, zlasti ker ne koristijo mirnemu sožitju v deželi in ne prispevajo k razstrupitvi ozračja!" (mladje 15, stran 73) Ali?
Lepo Vas pozdravljam
Franc K a 11 n i g , Dunaj.
P. S.: S tem pismom nisem hotel krajšati dela Anite Hudi in odra 74, nasprotno! Hotel sem samo pripomniti nekaj k poročanju v naših časopisih.
Dopis iz Železne Kaple
Ob ponesrečenem poročilu Tednika o Lu-basovem drugem obrazu in o njegovih paradnih Slovencih se je marsikateremu zvestemu bralcu Tednika skremžil obraz, kot ob ugrizu v pusti sadež.
„Lubasovi paradni Slovenci".
Dan za dnem se z njimi srečujemo. Mno-
gokrat na kulturnih prireditvah, ki se tukaj prirejajo. Naše so, cenimo jih. — Hvala Bogu, da so še naše. — Ne merimo jih z milimetri ali so prišle bolj od leve ali od desne. Odvajamo se temu. Kar nas druži je več. Mnogokrat nas to žene na skupne barikade, tam smo si najbližji. Ne moremo razsojati, kdo je več storil za skupno pravico. Kajti vsakdo, ki danes še stoji na lastnih nogah, kogar še ni podrl pritisk iz vseh mogočih strani, je steber, je mož, ki na skupnih barikadah veliko pomeni — in tam vemo, da ni le „parada“.
In Lubasu samemu smo v marsičem že rekli DA, ker ga dobro poznamo kot človeka in župana, ki je gotovo za vsakega na mestu. Spodrsljaj pri občinski seji ne gre le na njegov račun. V ozračju v kakršnem se človek njegovega kova redno suče, se tudi človeku kot je Lubas dogodi, da se ogrne v plašč, ki ni narejen po njegovem kroju.
Iskalci poročil za Tednik bodo morali v bodoče z večjo pozornostjo in z boljšim mikroskopom iskati bacilov, ki so nevarni zdravju naše skupne matere, sicer bi utegnili z napačnimi diagnozami pospeševati njeno hiranje.	Branko K o r o t a j
iiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OPOMBA:
Pisma bralcev predstavljajo izključno mnenje podpisanega in ni nujno, da se uredništvo Našega tednika strinja z vsebino članka.
'iiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiimmiiiiMiiiiiiHimmiiii
eeeeeoooeooeoeoooeeeeoooeeeeoeooc
8
i
Družba sv. Mohorja
išče knjigovodjo ali knjigovodkinjo, oziroma uradnika s primerno izobrazbo in prakso, ki bi bil zmožen prevzeti trgovsko vodstvo podjetja. Plača po dogovoru. Prijave sprejme Mohorjeva pisarna, tel. 04222 — 70 1 35.
seeeeeeeeeeeeeeooceeeoooeeeeeoeee
Slovensko prosvetno društvo „Edinost" v Pliberku vabi na
PEVSKI KONCERT
v nedeljo, 26. maja, ob 20. uri v dvorani gostilne Schvvarzl v Pliberku.
Gostuje: Moški pevski zbor VRES iz Prevalj. Ljubitelji slovenske pesmi prisrčno vabljeni!
Odbor
Vstopnice v predprodaji po šil. 15.—, pri večerni blagajni po šil. 20.—
Slovensko prosvetno društvo „Vinko Poljanec" v Škocijanu vabi na
KONCERT NOVIH PEVSKIH ZBOROV
v četrtek, 23. maja 1974, ob 20. uri v farni dvorani v Škocijanu.
Sodelujejo novoustanovljeni pevski zbori: Radiški fantje — Pevski zbor SPD „Trta“ Žitara vas — Pevski zbor SPD „Vinko Poljanec" Škocijan — Pevski zbor „Podjuna“ Pliberk — Pevski zbor „Mojcej“ Trebinja. Ljubitelje slovenske pesmi prisrčno vabi
društveni odbor.
Slovensko prosvetno društvo „Zarja“ v Železni Kapli vabi na
KULTURNO PRIREDITEV
v soboto, 18. maja 1974, ob 20. uri pri Kovaču na Obirskem. Gostujejo: Ženski komorni pevski zbor DPD in književniki ter recitatorji Kulturno umetniškega kluba „Tone Čufar" z Jesenic. Gostovanje, s katerim bodo jeseniški kulturniki vrnili obisk koroškim pevcem in književnikom, poteka v okviru sodelovanja med jeseniškimi kulturnimi organizacijami in Slovensko prosvetno zvezo.
K številni udeležbi vabi
društveni odbor.
Slovensko kulturno društvo „Jepa-Baško jezero" v Ločah vabi na
PEVSKI KONCERT
v nedeljo, 26. maja, ob 20. uri v občinskem kulturnem domu v Ločah.
Gostuje: Moški pevski zbor Jeklar z Jesenic in operna solista Jaka Jeraša in Andrej Kosem.
K številni udeležbi vabi
društveni odbor.
Za tiskovni sklad
so darovali:
Marija Trampuš, Pliberk šil. 100.— Terezija Eberhart, St. Stefan/Lav. 50.— Ana Jelenik, Št. Jakob	50.—
Andrej Ogris, Galicija	40.—
Friedl Sabotnik, Roda	25.—
Marija Stromayer, Admont	20.—
Ljudmila VVertschnig, Škofiče	20.—
Hanzi Stroj, Loga vas	20.—
Neimenovani, Loga vas	20.—
Heinrich Schuster, Podgorje	20.—
Jožef Perdacher, Holbiče	20.—
VSEM DAROVALCEM ISKRENA HVALA!
NAJSTAREJŠA SLOVENKA
Pri svoji hčerki v Nasipovi ulici v Mariboru je Zofija Muhr praznovala svoj 103. rojstni dan. Najstarejša občanka občine Maribor, Slovenije in vobče vseh Slovencev je po lastnih besedah vse svoje življenje trdo delala. Imela je 12 otrok. Sedaj skrbi zanjo njena hčerka Elza Plahota. Povedala je, da njena mama zelo slabo sliši, tudi vidi bolj slabo, sicer pa ima dober spomin in se spominja svoje mladosti.
Gospodarski polom v Italiji in avstrijsko gospodarstvo
ooeeeeoooooeeoeooeeoooooooeeeoeoeeoooeeooeeooeoeeoeeoeoeeeeeeieeeeee

Avstrijsko gospodarstvo, še posebej pa kmetijstvo sta v teh dneh v velikih skrbeh. Vzrok tem skrbem je zadnji razvoj v italijanskem gospodarstvu. V noči od ponedeljka na torek so začele veljati od italijanske vlade odrejene omejitve v italijanskem uvozu. Te omejitve se nanašajo na okroglo polovico od 460 skupin blaga italijanske uvozne liste. Vlada v Rimu je odcedila, da morajo italijanski uvozniki živine, mesa, masla, sira in drugih živil ter gospodinjskega orodja, tekstilij in luksusnega blaga pri italijanski narodni banki za dobo šestih mesecev deponirati kavcijo v vrednosti polovice uvoza. Iz tega določila je izvzeto žito in krmila, surovine, les, železo in jeklo, stroji in druga oprema za industrijo ter sintetična vlakna in celuloza.
Vznemirjenje, ki ga je ta ukrep italijanske vlade sprožil v svetu, posebej pa še v deželah Evropske skupnosti, je posebno očitno v Avstriii. In to iz dveh razlogov: prvič zaradi tega, ker stoji Italija na listi de-*el> s katerimi Avstrija trguje, na tretjem mestu za Zvezno republiko Nemčijo in Švico, drugič pa zaradi tega, ker je avstrijski sgrarni izvoz, ki obsega živino, meso, maslo in sir in ki predstavlja letno vrednost okro-9lo 2,5 milijarde šilingov do 90 odstotkov orientiran na Italijo. Z sedanjo restrikcijo, ki jo je odredila italijanska vlada, je avstrijski^ izvoz teh produktov praktično onemogočen. S tem ukrepom avstrijsko kmetijstvo ni le zgubilo najpotentnejšega partnerja, ki j® Pokupil njegove izvozne viške, s tem ukrepom je zgubilo v veliki meri tudi možnost vpliva na vsklajanje cen za te produkte z naraščajočimi proizvodnimi stroški.
Mizerni gospodarski položaj Italije pa poleg tega predstavlja tudi nevarnost, da Avstrija še pri drugih vrstah blaga podleže podobnim restrikcijam oz. konkurenci dežel, ki bodo s njihovo ponudbo cenejši od Avstrije. Ta nevarnost je največja pri lesu, tekstilijah in blagu za opremo industrije. Oboje pa avstrijsko gospodarstvo lahko zadene v živo: prvič zaradi tega, ker je bila doslej avstrijska bilanca v trgovini z Italijo se vedno aktivna, medtem ko je v splošni mednarodni trgovini Avstrija čedalje bolj Pasivna. Drugič pa zaradi tega, ker v sedanjih strukturah mednarodne trgovine ni računati s tem, da bi v kratkem času našla za svoje izvozne viške kupce drugje.
Sedanji ukrepi Italije za omejitev uvoza gotovo niso le prehodnega značaja. Zaradi nerešenih in zaradi tega zaostrujočih se gospodarsko-socialnih konfliktov, ki imajo
|lll'"""""iiiiiiilii,„iMIIIIIIIIIIIIIIII||lllll|l|lllllllllllllll|lllllllllllllln
Cenjene dopisnike obveščamo, da f 1 m°rajo biti zadnji rokopisi v rokah | | urednika Našega tednika v ponede- | | iek, 20. maja, do 10. ure dopoldne. 1 | Zaradi praznika „Vnebohoda“ v če- f = r,ek’ 25- maja, moramo list končati 1 | dan poprej. (Op. ured.)
permanentne stavke delojemalcev za posledico, so dolgovi Italije v inozemstvu narasli na 15 milijard dolarjev. S tem so dosegli svojo skrajno mejo. Navzlic temu pa še naprej naraščajo. Pasiva italijanske trgovinske bilance, ki je marca znašala 600 milijard lir, je aprila narasla na 780 milijard lir. Že iz tega sledi, da se Italija v doglednem času gospodarsko ne bo opomogla. Tukajšnji gospodarski krogi po dosedanjem stalnem upadanju vrednosti lire računajo, da je gospodarski polom v Italiji sedaj perfekten. Italija bo potrebovala leta, preden se bo izkopala iz sedanjega gospodarskega razsula. V danih okolnostih bo to v prvi vrsti odvisno od uspehov na področju socialnopolitičnih problemov znotraj Italije. Na nadaljne injekcije od zunaj zaenkrat Italija ne sme računati, najmanj pa s strani Evropske skupnosti, ker jo je že doslej pre: ko mere razočarala.
Spričo takega gledanja tukajšnjih gospodarskih krogov na nastalo problematiko v Italiji narašča tudi njihova zaskrbljenost glede avstrijske zunanje trgovine na splošno, s tem pa tudi glede razvoja avstrijskega gospodarstva, katerega osnovni gibali sta trgovina in gospodarsko sodelovanje z drugimi deželami. V teh krogih je bilo zadnje dni nekajkrat postavljeno vprašanje, ali ne obstaja nevarnost, da pride do podobnega gospodarskega poloma še v Veliki Britaniji, ki je pri stavkah podobno „pridna“ kot Italija. Drugo vprašanje, ki ga je v Avstriji mogoče slišati, se glasi: kam bo v prihodnje plulo francosko gospodarstvo, ki ima tudi precej labilne temelje?
Avstrijsko gospodarstvo je v pretežni meri orientirano na Evropsko skupnost. V eni njenih dežel je sedaj gospodarski polom 0-čiten. V drugi, to je v Veliki Britaniji, je njegova nevarnost akutna, v tretji, to je v Franciji, je treba z njim računati. To pa niso le dežele, ki predstavljajo polovico gospodarskega potenciala Evropske skupnosti, to so tudi edine dežele v okviru te skupnosti, kjer je Avstrija s svojo trgovino aktivna. Če pri-
(Vabila
8
0
Spored prireditve:
Učenke obeh gospodinjskih šol šolskih sester v št. Jakobu v Rožu
Vas vabijo na razstavo in kulturno prireditev.
Otvoritev razstave je v soboto, dne
25.	maja 1974, ob treh popoldne. Ogledate si jo lahko do nedelje, dne
26.	maja 1974, ob petih popoldne.
Kulturna prireditev bo v soboto, dne 25. maja 1974, ob treh popoldne in v nedeljo ob pol 3. uri popoldne.
1.	Pozdrav
2.	Pesmi o pomladi vsi imamo radi (Dekliški zbor obeh razredov pod vodstvom g. prof. Jožefa Ropitza)
3.	Narodna kola
4.	Govor g. prof. dr. Reginalda Vospernika
5.	Martina pot do sreče (igra)
6.	Bolj so stare, bolj so lepe (pesmi)
7.	Nič nam ne zamerite, če za slovo še enkrat zavrtimo se.
Na veselo svidenje!
ooooeeeeeoooooeeoooooeeeeeoeeeeeeooeeeeeeaooeeeoooeeeeeooeocoseeeeo
de do upada izvoza v Italijo in v Veliko Britanijo, kakor je prišlo v Francijo, potem tudi Avstrija nevarnosti resne gospodarske krize ne bo mogla odbiti oz. je ne bo mogla preprečiti z močnejšo kooperacijo z gospodarstvi dežel COMECONA in dežel v razvoju.
Avstrijska zaskrbljenost glede sedanjih ukrepov vlade v Rimu je torej upravičena. Ti ukrepi lahko bistveno spremenijo položaj Avstrije v evropski trgovini in gospodarskem sodelovanju. To pa nikakor ne bo v prid, marveč v škodo Avstrije. Krivda bo v tem primeru padla tudi na avstrijsko trgovinsko politiko v preteklosti, ko se je vse preveč enostransko orientirala na Zvezno republiko Nemčijo in na Italijo, medtem ko je vse predolgo odlašala z možnostmi plodnejše kooperacije z drugimi deželami.	(bi)
ŠPORTNIKI, POZOR!
TenRk nam®rava ustanoviti odsek za tenis. Knrn( 0 '9r'šče je na razpolago ob hotelu Korotan v Sekiri.
ležiinbiteI*6 tega ®P°rta vabimo, da se ude-snh_, us,anovnega občnega zbora, ki bo to
Korotan ^ 18' maja’ ob 19> uri v hotelu
Pripravljalni odbor <>
ALI VESTE?
iavskom016,1' 9odci na „Arbeiterball-u“ (De-horičn P'?SU)’ dne 30. aprila 1974, pri Mo-pre v Rikarl'i vasi s strani organizatorja
loriiin -G ’ da ne smei° igrati slovenske me-lod'ie m peti slovensko.
Komu to služi?
Zemljiški načrt tistih parcel, ki so jih hoteli SRD in OVP proti volji kmetov narediti za počitniško kolonijo na Bistrici pri Pliberku. Točno je razvidno, da imajo kmetje svoje parcele med parcelami za počitniško kolonijo.
MLADINSKI DAN
Sprava sad ljubezni
pri Sv. Hemi - Globasnica
9. junija 1974	Začetek ob 10. uri

Enotna lista (EL) prepričala občinski svet
(Nadaljevanje s 1. strani)
nost za tujski promet, ki je po njegovem „die angenehmste VVirtschaftssparte, bringt am vvenigsten Dreck und Mist".
Že v odboru za gradnjo je zastopnik EL, Ignac Domej glasoval proti predlogu in zahteval, naj se uredijo razmere okoli Petzen-koniga in s tem nakazal možnosti razvoja za tujski promet v občini.
Koga zastopa občinski odbornik?
To vprašanje v Pliberku ni čisto razjasnjeno. Občina bi morala imenovati zastopnike za dve komisiji, ki imata opravka z nakupom in prodajo zemljišč. Večinski stranki sta predlagali za obe komisiji Miklina (OVP) in VVinkla (SPd). Enotna lista je oddala spreminjevalni predlog, v katerem je opozorila na važnost teh komisij ter na sorazmerno razdelitev odgovornosti na vse občinske frakcije; za prvo komisijo (Grundverkehrs-kommission) je predlagala isti dve osebi kot večinski stranki, za drugo (Kommission nach dem Auslandergrundervverbsgesetz) pa Fri-ca Kumra (EL) in J. Pototschniga (WG).
Četudi je Domej (EL) sicer temeljito razlagal delo v teh komisijah, je mestni svetnik Stanko Vavti (EL) menil, da manjše frakcije upravičeno zahtevajo delež soodgovornosti, je bila ta ideja za OVP in SPd nesprejemljiva.
Izgradnja ceste na Šmarjeto in vodovoda v Šmihelu
je bila predmet daljše razprave v občinski sobi. Mirko Kert je v imenu Enotne liste pozdravil predlog odbora za gradnjo, kajti s tem bo končno le realizirano, kar je EL že pred letom iniciirala. Štefan Trampuš je predlagal, naj občina sestavi poseben odbor za to (zastopnike strank) in naj se potrudi za posojila. V možnost takega kredita so nekateri odborniki nekoliko podvomili (gradnja bo stala okoli 2—3 milijona šilingov) navsezadnje pa je gradnja ceste vendar bila soglasno sklenjena.
Do dolgih debat je prišlo pri točki: izgradnja vodovodne napeljave v območju proti Vidri vasi in Dobu. Omenili so pičlost vode, visoke stroške in pomanjkljivo zanimanje občanov v Dobu. Ob tem je prišlo tudi na dan, da še ni točne kalkulacije glede potrebnih del. Končno so se zedinili na izgradnjo vodovoda do Vidre vasi, v smeri naprej je vse še nejasno.
Števcev za porabo vode za bazene občina za zdaj ne bo predpisovala; to točko so odborniki vzeli spet z dnevnega reda.
Po sklepu občinskega sklepa bo pliberška občina krila polovico nakupne cene za novo športno igrišče v Šmihelu, ako prevzame drugo polovico dežela.
Na koncu so še sklenili povišati vstopnino za galerijo VVernerja Berga v Pliberku, odslej bo plačala mladina do 18., leta starosti 5.— šil., odrasli pa 15.— šilingov.
Maria Saal - SAK 1:2 (0:2)
V	8. kolu nogometnega prvenstva 2. D razreda je igral Slovenski atletski klub izven, proti Gospe Sveti. Domače moštvo velja na svojem igrišču za zelo močnega nasprotnika, saj je premagalo v zadnjem kolu Launsdorf z 2:1. Ekipa SAK se je odpeljala s slabimi občutki, v prvi prsti pa zaradi tega, ker je manjkal razen Pandlna tudi še najboljši strelec Slovenskega atletskega kluba Joži Ferra. Kljub temu pa je moštvo upalo, da bo po hudi borbi odneslo dve točki.
Igra se je začela zelo nervozno. Kmalu je prevzelo domače moštvo režijo na igrišču. V to napadalno fazo Gospe Svete je padel prvi gol SAK. Dolgo podajo Petra VValdhau-serja je prevzel trener Karl Nežmah in s sijajnim strelom 20 metrov od vrat premagal nasprotnega vratarja. Šele po tem golu se je SAK znašel. Slika na igrišču se je spremenila. Sledil je napad za napadom na nasprotna vrata. Ta ofenziva pa je tudi žela uspeh. Mirko Oraže, ki je igral prvič po 6 tednih, je drugič zabil žogo v nasprotnikovo mrežo.
V	drugem polčasu je skušal SAK zavlačevati igro in tako obdržati vodstvo 2:0. Toda tik pred koncem si je zabilo slovensko moštvo avto gol. Tako se je igra končala z 2:1 in SAK je zasluženo odnesel dve točki. Da so dali gole srednji krilci in noben na-
Nekoč smo se učili, da je človek „star“ milijon let, danes pa trdijo, da je človek „star“ najmanj pet milijonov let, konkretno pa so že “dokazali", da je človek živel pred tremi milijoni let. O tem govori tudi odkritje francosko-ameriško-etiopske odprave, ki izpričuje „abso-lutno in konkretno gotovost, da so naši davni predniki hodili vzravnani že pred obilnimi tremi milijoni let", kot je izjavil dr. Carl Johanson, profesor antropologije na univerzi v VVashingtonu.
Francoski geolog in arheolog Maurice Taied je v dolini Afar-Awash v Etiopiji leta 1971 organiziral francosko-ameriško-etiopsko odpravo, ki je pretekle jeseni odkrila ostanke kosti davnega prebivalca te etiopske doline. Dejansko gre za štiri kosti, ki so pripadale nekemu davnemu hominidu torej antropomorfnemu primatu, katerega edini predstavnik je danes — človek. Ameriški znanstvenik dr. Johanson je nadalje rekel, da je to bil ..čudovit primerek antropomorfnega primata". Torej davnega pračloveka izpred treh milijonov in več let.
Ameriški znanstvenik je dodal, da sp doslej odkrili ..človeške" kosti, ki so stare najmanj pet milijonov in pol let. Tudi te so našli v Afriki in sicer v Keniji. Ker pa so tedaj odkrili le košček spodnje čeljusti in en zob, niso mogli iz tega sklepati, ali je tedanji človek že vzravnano hodil. Ameriški znanstvenik pravi, da njihovo od-
padalec, priča, da je napad Slovenskega atletskega kluba v slabi formi.
Igrali so: Stanko Hočevar; Lipusch (Janez Pandel), Hribar, Lampichler, Wošic; VVrolich, Karl Nežmah, Oraže; Singer, Peter VValdhauser, Folti VValdhauser.
® Prihodnjo nedeljo igra SAK na doma-© čem igrišču proti Weitensfeldu. Igra se © bo začela ob 17. uri, torej po akademiji © Slovenske gimnazije, tako da bodo ime-S li tudi tisti priložnost, ki bodo šli na © akademijo, podpreti SAK z močnim na-© vijanjem.
Trenutna lestvica 2. D razreda je tale:
1.	VVoIfnitz	21	18	3	0	65:13	39
2.	SAK	21	16	5	0	81:20	37
3.	Launsdorf	21	12	5	4	59:27	29
4.	Horzendorf	21	11	2	8	50:45	24
5.	Glanegg	21	10	3	8	54:37	23
6.	Steuerberg	21	10	3	8	45:40	23
7.	Guttaring	21	11	1	9	45:45	23
8.	Maria Saal	21	11	0	10	49:36	22
9.	Zvveikirchen	21	9	2	9	34:37	20
10.	VVeitensfeld	21	8	2	11	38:48	18
11.	Sorg	21	5	3	13	31:64	13
12.	Zvveinitz	21	3	5	13	18:48	11
13.	Kraig	21	1	5	14	16:58	7
14.	HSV	21	1	3	17	9:76	5
kritje priča, da je njihov „Australopithecus ro-bustus, africanus" „najstarejši in najpopolnejši pračlovek, kar so jih kdaj koli odkrili na svetu". Verjetno je bil ta človek star okoli 25 let, visok od 90 do 105 cm in bil torej razmeroma visok. V začetku so menili, da gre za kost opice, toda analiza je dokazala, da ne gre za opičjo pač pa za človekovo kost.
KOLESARJI NA SODIŠČU
Miriam De Kova, subretka, ki je imela precejšen uspeh pred tridesetimi leti, je lani sklenila, da z 200 milijoni podpre kolesarsko ekipo. Edini pogoj: na majicah so morali imeti napisano njeno ime.
Kot se včasih dogaja, pa so kolesarji popolnoma odpovedali in niso zmagali niti ene dirke. Kaj storiti? Miriam De Kova ni našla druge rešitve kot da toži kolesarje. Zahtevala je, naj ji vrnejo denar in dodajo še 70 milijonov kot povračilo za moralno škodo.
Pariški sodnik, na katerega se je subretka obrnila, je kar debelo gledal, ko mu je ženska razlagala svoje zahteve. Ob koncu si je vzel še čas za premislek. Razsodba bo šele čez mesec dni.
^—Zanimivosti—
SLAVJE OB 100-LETNIC1 ROJSTVA DR. V. MURNIKA
Telovadno društvo Partizan in Narodni dom v Ljubljani sta proslavila 100-letnico rojstva svojega velikega člana dr. Viktorja Murnika, pionirja gimnastike na Slovenskem, organizatorja narodne telesne vzgoje, skladatelja telovadnih plesov in telesnovzgojnega pisatelja.
Dr. Murnik se je rodil 25. marca 1874, umrl pa je januarja 1964. Ob obletnici rojstva je bilo predavanje o dr. Murniku, na hiši v Bogišičevi ulici 4, pa so odkrili spominsko ploščo, na njegov grob pa položili venec.
FRANCOSKA MLADINA NASPROTUJE PRIZNANJU VOLILNE PRAVICE 18-LETNIKOM
Presenetljiv rezultat ankete, ki jo je francoski zavod za raziskovanje javnega mnenja pripravil po naročilu vlade: večina mladih med 15. in 34. letom starosti nasprotuje priznanju volilne pravice 18-letnikom. Od intervjuvanih, ki so bili stari od 15 do 19 let, se jih je le 39 odstotkov izreklo za priznanje volilne pravice 18-letnikom, 56 odstotkov je temu nasprotovalo, 5 odstotkov pa je bilo neodločenih. Proti priznanju volilne pravice 18-letnikom se je izreklo tudi 52-odstotkov intervjuvanih starih od 20 do 24 let. 54 odstotkov starih od 25 do
V AFRIKI:
6 milijonov ljudi
Huda suša, ki je že lani terjala milijone človeških žrtev v afriških državah južno od Sahare, tudi letos ni prizanesla temu področju. Vremenske neprilike najhuje pestijo Niger, kjer milijonom ljudi grozi smrt zaradi gladu, če mednarodne organizacije ne bodo priskočile v kratkem na pomoč s pošiljkami živeža. Pomanjkanje dežja pa se širi tudi proti vzhodu in severno od Timbuktuja.
Pred nekaj dnevi so se v prestolnici Gane Accri izvedenci mednarodne organizacije sestali s predstavniki najbolj prizadetih držav Senegala, Mavretanije, Malija, Gornje Volte, Nigra in Čada.
Generalni tajnik FAO dr. Addeke Boerma je ugotovil, da je v tem subtropičnem afriškem pasu že šest let zelo malo padavin.
Funkcionarji OZN, ki so zadolženi za pomoč
29 let in 57 odstotkov starih od 30 do 34 let.
„OSTAL BOM REVEŽ...“
S POLDRUGO MILIJARDO
Francisco Portela, 26-letni delavec iz Salvadorja, ki je zadel trinajst točk na brazilski nogometni stavi, je zmagal in tako dobil okoli 60 milijonov šilingov. Dobitnik največje nagrade pri tovrstnih stavah je takoj odplačal stanarino za svoje borno stanovanje: bil je v zamudi za celo leto. »Ostal bom v tem stanovanju. Kaj malega si bom že privoščil, kupil bom novo kletko za svojo papigo. Veste, vedno sem bil revež in revež bom tudi ostal...«
Kdo ne bi rad bil tak »revež«?
USPEH BELGIJSKIH UROLOGOV
Na neki bruseljski kliniki so prejšnji teden opravili zelo zapleten kirurški poseg urološke narave, o katerem trdijo, da je prvi te vrste na svetu. Sporočili so, da so nekemu pacientu v celoti odstranili obolela kanala, ki povezujeta ledvici in mehur, in namesto njiju ustavili umetna silikonska kanala. To zapleteno operacijo je izvedla skupina v glavnem mlajših kirurgov in je trajala celih 10 ur.
Pacient se za zdaj dobro počuti in po malem že vstaja. Gre za nekega tujca, ki je nastanjen v Bruslju in je menda star 56 let.
___________________________________-j
umira od gladu
prizadetemu prebivalstvu, trdijo, da živil v zbirnih centrih ne manjka, težko pa je razdeliti pšenico in koruzo prebivalstvu, ker so prometne zveze zlasti z oddaljenimi pokrajinami zelo slabe, če že ne neprevozne. Poleg tega pa so tudi zainteresirane vlade doslej prikrivale resnični položaj in niso preveč aktivno sodelovale z mednarodno organizacijo. Kot primer navajajo vlado Nigra in Malija in kjer vladi nista dali tujim časnikarjem dovoljenja za potovanje v najbolj prizadeta področja. Še hujše težave so imeli funkcionarji OZN v Čadu. Vlada in poveljstva francoskih čet, ki imajo svoja oporišča v državi, niso dala na razpolago prevoznih sredstev. Suša je namreč pestila področja, kjer živijo plemena, ki so se dolgo let upirala osrednji vladi in francoskim četam. Mednarodna organizacija je bila zato prisiljena najeti letala in poslati pomoč lačnemu prebivalstvu na lastne stroške.
Pračlovek star tri milijone let
Boaeeeoeeoeeooeooeeecoeeieeeeeeeoeeeoeeoeeaeeeoeeeeeeeeeeeeeeeeoooeeoooeeoeeoeoeoooeeoeeoeeeoeeeeeoeoeeeeeeeeeeeeooeeeeeeeoeeeeoeeeeeoeeee
BORIS PAHOR:	27
„A rešili smo se, Danilo. In to je menda poglavitni smoter vsakega bitja, da v boju za življenje ostane živo.“ „To bi pomenilo, da smoter lahko naredi tudi slabo sredstvo za dobro, kar ni res.“
„Pa če moraš izbirati med biti in ne biti?“
..Predvsem ni res, da bi nas danes za gotovo ne bilo. Lahko samo dopuščamo tudi to možnost, a v tem primeru bi svoj konec sprejeli z bojevito moškostjo. Mogoče pa bi nam samozavest in upor prinesla rešitev in bi zato lahko hodili s ponosnim čelom. Tako pa smo kakor cigani, pred katerimi vsi zapirajo vrata in ki so hkrati povsod doma in povsod tujci."
Čutila je, da se strinja z njim in da je tudi njeno ugovarjanje Prelogu izviralo iz občutka, ki je soroden Danilovemu, samo da ni bilo nikdar tako razločno, kakor je zdaj njegovo. In žal ji je, da mu ugovarja, čeprav se zaveda, da prihaja to samo po sebi, kakor iz samogibne potrebe po nerazumljivi zadostitvi.
„Vsaj toliko smo na boljšem od ciganov, da imamo po ti vojski svojo domovino," je rekla.
..Domovino." In njegov glas je topo miren. ..Predvsem imaš amputacijo Primorske in Koroške. K temu dodaj nemško peto kolono, cerkvene kroge, ki se navdušujejo za korporativizem, in beograjsko ljubimkanje z Rimom. Ti za-
dostuje? No, pa dodaj, če hočeš, še to, da mora človek celo v Ljubljani paziti, kaj govori, če noče imeti opraviti s policijo!"
Molčala je, zato ker je zdaj pogovor prehajal na področje, kamor ni imela vstopa. Že pri Veri je slišala o skritih prehodih čez mejo, a bil je samo namig, zdaj pa je Danilo osvetlil še z drugačne strani ljudi, ki znajo tvegati in snujejo zaroto vsem policijam navkljub.
„Mogoče imajo najbolj prav tisti, ki verujejo, da bo šele socializem prinesel demokratično ureditev sveta. Drugače ne vem, kako naj pridejo majhni narodi do samostojnosti."
Umaknil se je od zida in se sklonil naprej.
„Tako kakor je verjel Srečko Kosovel. Ocean naj zagrne vse krivice, v novo jutro pa naj vstanejo vsi zapostavljeni."
Vzdignil se je in stopil h knjižnici, a že naslednji trenutek je spet sedel k nji ob rob ležišča. Imel je v rokah Kosovelove pesmi, trdo vezano knjigo s pesnikovo podobo na zelenem ozadju. In pomislila je, da ima njen izvod v kovčku v omari staromestne sobe že načet ovitek, in še, da zmeraj znova čuti, kako so ji tuje mastne črne črke, v katerih so natisnjene pesmi. Tako mrke so in tako velike.
„Skoraj da imam občutek bližine nečesa prepovedanega," je rekel in pustil, da so rumene strani zletele mimo njegovih prstov.
Potem je bral, kjer so se strani razdelile.
Strašno je nositi v srcu smrt in vendar, ljubica, tebe ljubiti!
Zaprl je knjigo in se obrnil k nji, kakor da je podvomil, da je še tam.
„Viš, pri njem ni kakor pri drugih pesnikih. Zmeraj se mi zdi, da počenjam bogoskrunsko dejanje, ko ga odprem."
Obrnil se je stran, a ni odprl knjige.
..Človeku se zdi, kakor da se je vrnil v starodavne čase, ko so božanstvu poklanjali človeške žrtve. In zdaj na teh straneh bere izpoved ene teh žrtev, ki jo je že načel nož žrtvovalca."
„Morda je to zato, ker čutimo, da je v njem upodobljena usoda nas vseh."
„Da. A najbolj mučna ugotovitev je vendar zavest o izredni življenjski sili, ki mora kloniti pred močjo niča, tako da se žrtvi rodi blazen nasmeh ob spoznanju svoje nemoči."
Spet je odprl knjigo.
Pianist sem z železnimi rokami.
Kras se lomi, zemlja krvavi, a dan se ne zdrami...
Zazeblo jo je kakor še nikdar, in vendar ni malokrat zlogovala teh besed, posebno ko je Fani hodila okoli v uniformi režimskih deklet; a zdaj je njeno razmerje do pesnikovih besed manj osebno, zato jo njihova vrednost zadeva dosti bolj v živo.
„Kosovel je prav zaradi tega nenavaden, ker se ne vda, ker se do konca bojuje," je rekel. „Je mehek v stvareh srca, a možat, ko gre za pravico in človeško dostojanstvo. Obsojen je, ranjen in krvav, a kljub temu ne odneha s klicanjem k uporu."
Zaprl je knjigo in samogibno trkal s prsti po debeli lepenki; sonce je bilo zdaj v sobi s celim rožnatim kolenom, s katerim je zajahalo vogal ob oknu.
„Občestvo, ki ima takšne sinove, ne more umreti," je naposled rekel, kakor da je končal notranji pogovor.
„A bi bilo manj obupno, če nam ne bi izgorevali tako mladi," je rekla. „Najprej Kette. Potem Kosovel."
Vstal je in položil knjigo na druge, potem pa spet sedel k nji.
Ljubeča materina duša
Praznovali smo materinski dan. Ob tej priliki sem se spomnil čudovitega zgleda, kaj premore ljubeče materinsko srce.
Bara je bila hčerka bogatina, lastnika ribiških bark in čolnov. Zaljubila se je v zastavnega krmilarja na njihovi jadrnici „Vrbniku“. Ko je oče za to zvedel, ji je zagrozil:
..Narazen ali oba od hiše in iz službe
proč!"
Bara je izbrala zadnje in se preselila v borno kočo k materi svojega fanta. Stanovali so na nekem majhnem otoku na Jadranu. Drugi dan so šli vsi trije na božjo pot na Trsat. Po kolenih so drsali po stopnicah na-vzgor, proseč Mater božjo, da bi omehčala Srce dekletovega očeta. Tiho sta se tam poučila v vsej skromnosti, upajoč na srečno bodočnost. A oče se ni dal omehčati.
Vsega dobrega navajeno in lepo vzgojeno mlado ženo je težko zadela usoda perice in hišne pomočnice. S taščo je hodila po Malinski pomivat zamazane kuhinje, posodo 'n perilo. A niste slišali tožbe iz njenih ust! Mnogo je preslišala zbadanja in očitanja °d gospodinj. Mnogo nesramnih ponudb je čula od gospodarjev. Od nje ste slišali sa-mo vzdih:
..Bog, pomagaj mi ostati na dobrem glasu!"
Naša mama jo je včasih spraševala, kaj misli pod tem dobrim glasom.
Odgovorila ji je: „Jezus je dejal, da je treba ljubiti svoje sosede kot samega sebe. Zato moramo ohraniti svojo vero in ostati ljubeznivi in odpuščajoči."
..Preučena si zame!" je zazdihnila mama in se z njo vred zasolzila.
ker je šla rajši za glasom srca, kot da bi poslušala četrto božjo zapoved."
A Bara ni metala krivde na Boga niti ni to jemala nase kot kazen. Vdano je prenašala vse in s podvojeno močjo delala za domačijo in za skromen spomenik svojima ljubečima bitjima na božji njivi...
Mož se ji je javil iz Amerike z denarnim pismom. Dal je naslov iz Sidneya v Avstraliji, kar je pomenilo, da ga še dolgo ne bo nazaj.
Med tem časom se je njen oče drugič poročil z mlado Lahinjo. Ta je začela kmalu veseljačiti, kar je starega razjezilo. Vdal se je pijančevanju in kvartanju. Neke temne noči, ko je šel na ladjo, mu je spodrsnilo in je padel v morje in utonil. Napravili so mu lep pogreb. Prihiteli so upniki in žena iz Opatije. Ti so pobrali vse. Hčeri Bari so ostali pogrebni stroški. S stisnjenimi ustnicami je sprejela še to nesrečo v nadi srečne moževe vrnitve domov.
Uspelo ji je popraviti kočico. Košček vrtička je bil poln cvetic. Kadar je le utegnila, jih je nesla na grob svojima dragima. V tišini polmraka vaške cerkvice je črpala neizmerno moč poguma za borbo skozi težave življenja in blagodejno spokojnost duše ter čakala kot ostale Bodolke na vrnitev dragega iz tujine.
*
Pa je ni dočakala. Usojeno ji je bilo, da
mora kelih grenkobe izpiti do dna. Nekega dneva jo je prebudil strašen jok žen in o-trok na vasi. Vznemirila se je in zvedela grozno novico. Na poti v Avstralijo je neurje zadelo jadrnico, na kateri je bil tudi njen mož. Strašen vihar je polomil jambor in le ogromnemu naporu vseh mornarjev se je posrečilo plavajočo luskino obdržati na površju.
Na jadrnici je zmanjkalo vode in hrane. Drug za drugim so padali, bolni zaradi skorbuta. Vkljub vsem težavam se je kapitanu in krmarju posrečilo pripeljati jadrnico do poti, po kateri so vozile ladje. Ena jih je zagledala in odpeljala v Sidney.
Toda nobeden od posadke ni preživel bolezni. Mladi krmar ni prebral pisma svoje žene in ni zvedel ne za rojstvo in ne za smrt svojega otroka, ne za smrt svoje matere in tasta. Neodprto pismo je s plačo in sožaljem brodarsko društvo vrnilo nazaj njegovi ženi — vdovi.
Mnoge bi takšna nesreča spravila v obup, zagrenjenost in osovraženje vsega sveta ali morda še huje: v izgubo zaupanja v Boga. Toda teto Baro ne. Postala je mati vsem nam otrokom, po katerih hišah je hodila gospodinjit. Mi smo ji seveda nagajali, kjer smo ji le mogli. Jezila se je, jokala in smejala z nami. Včasih je komu dala zaušnico, a večinoma je odpuščala kot vsako resnično dobro srce. Le Bog je vedel za njene tožbe in izlive gorja na pokopališču in v kotu polmračne cerkvice.
Zvezda repatica je prinesla vznemirjenost.
(Dalje na 8. strani)
KRIVICA BOLI
Kmalu je prišlo na svet lepo dekletce, ki se je veselo nasmihalo obema materama, pče je jadral po oceanih za zaslužkom in štel dneve, kdaj se bo vrnil. Mlada mati je morala delati sedaj za tri. Delala je pogumno in veselo.
Pa nesreča pride rada za nesrečo. Neurje je zavihralo čez otok. Strela je udarila v ogromni oreh pri koči, ga razklala na dvoje. En del drevesa je padel na kočo, jo podrl in zažgal. V zadnjem hipu je stara mati z dojenčkom ušla smrti v koči. Ob plohi se je prehladila in ob vsem tem zelo prestrašila.
Ponosna hči ošabnega očeta je v gostilni dobila očeta in ga prosila pomoči. V vilo ni imela dostopa. Oče jo je brez besede z nogo sunil proč. Dobri ljudje so prihiteli na pomoč in popravili kočo. Toda zdravja stari materi in mali Vidi niso mogli vrniti. Vkljub vsej negi sta obe čez par mesecev mirno zaspali v Gospodu.
Vse jo je pomilovalo. Bili so tudi takšni, so govorili: „Kazen božja jo je zadela,
Sedimo v šoli, ko naekrat vstane sošolka in reče:
..Gospodična učiteljica, prosim, meni je nekdo vzel denarnico!"
Vsi so začeli pogledovati proti meni. Začela se je preiskava. Obsodili so mene, čeprav niso imeli nikakih tehtnih razlogov. Kako mi je bilo hudo! Nikoli mi ni niti na misel prišlo, da bi komu kaj vzela ali mu kaj žalega storila. Jokala sem; bilo mi je hudo, pri srcu me je stiskalo. Po glavi so mi vrtala razna vprašanja. Toda glavno moje vprašanje je bilo: zakaj ravno mene? Nisem si znala odgovoriti. Bilo mi je čedalje huje in teže. Tako zelo sem si želela, da bi rekli besede, ki bi zanje ne pomenile nič, toda zame bi bile vse: „Marija, verjamemo ti, da nisi vzela denarnice, morda jo je Irena zgubila." Ne, tega nisem slišala. Gotovo se jim je zdelo preponižno, da bi to rekli, ampak so svoje trdili še naprej.
A jaz se nisem mogla sprijazniti s tem, da sem tatica ...
Med uro, ko nas je poučevala razredničarka, so se odprla vrata in v razred je sto-
pil učenec, ki je na poti v šolo našel Irenino denarnico. Vsi so utihnili, le jaz sem od veselja začela jokati, saj sem jim s tem dokazala, da so me res obsodili po nedolžnem. Nihče pa ni rekel: „Oprosti.“ Tudi učiteljica ne, čeprav je prva rekla, da sem jo vzela jaz.
Tudi to je bilo zame novo vprašanje. Tudi nanj si nisem znala odgovoriti. Vprašala sem se tudi: ali bi mogoče obsodili koga drugega, če ne bi bilo mene? In, če se niso opravičili meni, bi se komu drugemu? Če bi se, zakaj se potem niso meni? Pa še to: zakaj so obsodili ravno mene, ko je v razredu še toliko drugih?
Vse to so bila vprašanja, na katera si nisem znala odgovoriti in ki so vrtala v moji notranjosti.
Sedaj, ko sem nekoliko starejša, si znam odgovoriti. Odgovor je: zato, ker sem bila zanje „pankrt“, kakor sem še tudi sedaj za marsikoga.
Res je, nezakonska hči sem, imam samo mamo, ki pa lepo skrbi zame. Kaj bi mi bil takšen oče, ki se niti ne zanima, kakšen je
■.VV.%V%V.VAV.,.V.V.,.V.V.,.V.V.V.V

K. K.:
Spomin
Res; dolgo je že od takrat, ko srečal sem te prvikrat.
Takrat, vem, bila je pomlad in cvetja polno vsepovsod.
A jaz prišel sem praznih rok...
Na tisto najino se prvo pot zdaj vračam spet od vsepovsod. Zbledelo vse je, le spomin ostal spomin mi drag, spomin svetal.
,.V.W.V.V.VAV.,.V.W.,.V.V.,.V.V.V
dobro voljo
Vojaku so se zelo potile noge. Vojaški zdravnik mu je dal poseben prašek: „Z njim si redno posipavaj noge, pa se bo potenje kmalu ustavilo!"
Vojak: „Kdaj naj jih posipam: pred jedjo ali po jedi?"
*
Ko sta se mož in žena odpeljala od doma na počitnice, je mož zadovoljno ugotovil: ..Ničesar nisva pozabila doma — razen tvoje mame."
#
Precej obilna gospa pride v kavarno.
„Dajte mi, prosim, eno torto!"
„Ali naj jo razrežem na deset kosov?" vpraša natakarica.
„Ne, samo na štiri kose jo razrežite, prosim! Ne smem pojesti več kot štiri koščke na dan, ker moram shujšati."
njegov otrok? Zato se zanj tudi ne zanimam dosti. Rajši imam samo mamo, kot pa, da bi imela še očeta, s katerim se ne bi razumela in bi mi napravil še bolj grenko življenje, kakor ga imam sedaj.
Upam, da bodo nekoč vsi ljudje spoznali, da smo nezakonski otroci popolnoma enaki drugim, da nismo zato nič manj vredni, saj pri tem nismo nič krivi in smo le sad ljubezni, ki se je iz različnih razlogov razdvojila ...	M. O.
■.Glede njihove osebne usode je to res, vendar pa je, mislim, takšno pretrgano življenje za skupnost kakor ra-na. ob kateri ima občutek trajnega raztelešenja, trajne ne-Zad°stitve. In to je kakor počelo nenehnega iskanja, ne-n®hne težnje k potešitvi."
Pogledal jo je.
■■Pa še to. Genija svojega rodu imamo pred očmi zme-rai m|3dega. To se pravi, da imamo sredi navala smrti pred
„ o mladost, ne pa obraz starega modreca, bradatega očaka.-
Gledal je predse, kakor da ni pred njim stena male
lce, ampak mu gre pogled daleč na breg in na kraško
Planoto.
-.Tako smo zmeraj razpeti med mladostjo in smrtjo," |e k° sam sebi rekel. „Ni nam dano, da bi odrasli."
Opazovala je njegovo postavo, in čeprav je vedela, da (jg3 Prav’ l<er govori o celotni skupnosti, je vendar čutila,
Pnčujočnost njegovega klenega telesa zanika njegove Sede. Bilo je, kakor da je bila nekoč vse to mogoče resnica, zdaj pa se je prikazala nepričakovana rešitev;
aJ to sloko porjavelo telo in te ulite mišice so si tako 5 adne prav zato, da se uveljavijo, da vodijo. In so že ° rasJe, že zrele. Kakor Mirove včeraj ob krmilu. Kakor te-esa žen, ki so ubrano pele v viharju.
Tedaj se je obrnil k nji in položil dlani na njen pas.
Ve oba na vogalu je bila zdaj samo še odsev rdečega konja.
"Videti je, kakor da sem te spregledal," je rekel.
asmehnila se je in hotela povedati o soncu na steni, a J° je prehitel.
"Ne, nisem preslišal tvoje bližine. Ravno narobe. Ob -°sti jutrnje pokrajine in ob tvoji pričujočnosti me je
° spoznanje, da nimam nobenih zaslug za sprejem taksnih darov."
Zatem pa so postale njegove oči nenavadno žive.
„Viš, ko človek doživi neizmerno osebno srečo, se mu še bolj razločno razodene, kako nepravilno je zastavljeno vse, kar delamo. Morali bi snovati upor in se pri tem ravnati po starem Sokratovem nauku, da človek, ki zares išče pravico, ne misli na posledice, ki jih bo njegovo dejanje prineslo. Mi pa nismo znali dojeti tega skozi vso svojo zgodovino."
Sklonil je glavo k njenemu telesu, a se spet zravnal.
„Zdaj pa naj človek še zamenja domači kraj za oddaljeno, nesmiselno okolje."
Pogledal jo je, kakor da jo hoče za pričo.
,,Misliš, da bi bil beg čez mejo boljša rešitev? Tam bi imel še bolj zvezane roke, medtem ko tukaj vsaj tvegaš in s tem, da tvegaš, sebe uresničuješ, če že ne dosežeš drugega."
Stisnil je dlani ob njenem pasu.
„A od včeraj vsaj vem, da puščam tebe v zameno," je rekel. „Tebe obvezuje sestrina usoda."
Bilo je, kakor da je to odkritje vrnilo staro odločnost njegovemu pogledu; in ko se je njegov obraz približal njenim prsim, so bile njegove poteze vse zbrane samo ob nji in zanjo.
Potem sta stala ob oknu in zdelo se ji je, da sta kopalca na bregu, ker je bilo morje tako široko pred njo, da je preprosto odmislila stopničasti svet, ki je strmo padal do vode. Vsaj prvi trenutek, ko je z morjem prevladovala tudi mogočna podoba mesta, ki je razpotegnjeno obkrožalo pristanišče kakor slovesna siva plast; a sončna luč, ki se je razlivala do istrskih gričev, je plavala z bisernim trepetom nad vso širino zaliva in vpijala vase oglatost palač in mrčavo gmoto ozkih istrskih rtičev. Zatem pa ji je prav bistrina poletnega jutrnjega hladu priklicala bližino prozorne zelenkaste vode nad prodnimi kamni, in občutku telesa, ki prvo razdeli negibno prosojno tekočino, se je
tedaj pridružila želja, da bi videla ozke terase in vinograde po brežini.
Samogibno se je zganila.
„Da, pojdiva," je rekel Danilo in jo rahlo približal sebi, kakor da hoče, naj jima bo ožarjena pokrajina za pričo.
Tako sta zaklenila vrata. In kakor ji je bilo žal, da zapušča malo domačijo, je čutila, da spremlja z naklonjeno mislijo podobo njegove matere, ker jima je dala možnost, da sta bila sama; in čeprav se zaveda, da se imata zahvaliti naključju, ji je vendar všeč, da jo tudi to tesneje navezuje na njegovo mamo.
In ob prvih ženah, ki jih je srečala, ko so se vzpenjale po rebri, je ugotovila, da je tudi njim na nov način naklonjena. Bilo je, kakor da pod zunanjim videzom in pod skrbjo za vsakdanje opravilo išče v njih resnično žensko bitje. Kakor da jih v mislih slači, da bi prišla do njihovega telesa, in išče v njih zrelost, da bi jo primerjala s svojim začetništvom, njihovo modrost, da bi jo postavila ob svojo neizkušenost; vendar je hkrati vsa prevzeta od spoznanja samostojne veljave ženske usode, ki s srečo telesnega zanosa soustvarja svet, mu daje zavest trajanja. In istočasno misli na Fani, zaradi katere je bilo prekrito s temnim oblakom grobosti in razvrata vse, kar se je nanašalo na razmerje do moškega telesa. In zdi se ji, da je šele zdaj dorasla, ker sestro šele zdaj razume. Da, saj je bila Fani prej samo vneta telovadka, naivno zaverovana v svojo gibčnost in prožnost, zato je tudi nasedla medenim frazam oženjenega učitelja telovadbe fašističnih mladenk, postala pa je prostaška šele potem, ko se ji je razodelo, da se je pri njem in pri drugih uštela in zapravila vse. Njen razvrat je bil pravzaprav upor. In ta trenutek se čuti krivo, bila je prav tako nezrela kot Fani, in kakor je bila Fani ujeta v svoj polom, tako je bila ona zaprta v svoj trmasti odpor do nje.
(Dalje prihodnjič)
Celovec
NEDELJA, 19. 5.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 20. 5.: 13.45 Informacije — Ljudske pesmi — Dr. A. Feinig: Krajevna, hišna in ledinska imena v Rožu (8.). — TOREK, 21. 5.: 9.30 Za vsakega nekaj. — 13.45 Informacije — Šport — Otroci, poslušajte. — SREDA, 22. 5.: 13.45 Informacije — Poper in sol. — ČETRTEK, 23. 5.: 7.05 Marija, majnik gre čez trate... (Marijine pesmi). — PETEK, 24. 5.:
13.45	Informacije — Slovenski solisti. — SOBOTA, 25. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Avstrija
1. PROGRAM
SOBOTA, 18. maja: 16.30 Za otroke od 5. leta dalje: Hišica — 16.55 Poklic — aktualno —
17.00	Za družino: Klub seniorjev — 18.00 Mnenja sem, kritično o televizijskem programu — 18.25 Otroški svet od A—Z, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Dober večer v soboto... reče Heinz Conrads — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Evrovizija z Dunaja: Tip (2) — 21.50 Šport — 22.20 Cas v sliki — nočna izdaja
—	22.25 Maščevalec brez milosti; film iz Divjega zahoda.
NEDELJA, 19. maja: 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Wickie in močni možje — 16.55 Za družino: Jadrati bi moral znati — 17.10 Trailer, tip za filmske prijatelje — 17.55 Otroški svet od A do Z, lahko noč za najmlajše — 18.00 V nedeljo ob šestih; predmestna balada H. C. Artmanna
—	18.30 Alexander von Humbold; iz njegovega življenja — iz njegovega ustvarjanja — 19.30 Cas v sliki — 19.45 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Jezerski medved iz St. Mala — veseli film o mornarju z malo izkustev — 21.35 Chuzpe se imenuje Dri ve. Dolga pot do slave in denarja v ameriški zabavni reviji — 22.20 Cas v sliki — nočna izdaja in šport.
PONEDELJEK, 20. maja: 18.00 Znanje — aktualno — 18.25 Otroški svet od A do Z, lahko noč za najmlajše — 18.30 Arnie — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — 19.20 ORF danes —
19.30	Cas v sliki in kultura — 20.06 Šport —
20.15	Ljudje na renču Shilu — 21.15 Oddaja ORF — 21.25 Prometni magazin — ORF — 22.25 Čas v sliki — nočna izdaja.
TOREK, 21. maja: 18.00 Walter in Connie: Tečaj angleškega jezika — 18.25 Otroški svet od A do Z, lahko noč za najmlajše — 18.30 Arnie
—	19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — 19.20 ORF danes — 19.30 Cas v sliki in kultura
—	20.06 Šport — 20.15 Vaš nastop, prosim —
21.00	Film Jerzyja Skolinovskega o prvi ljubezni petnajstletnika — 22.30 Čas v sliki — nočna izdaja.
SREDA, 22. maja: 10.00 Televizija v šoli: Barvna televizija; od 10. šolske stopnje — 10.30 Nepoznano sosedstvo — 11.00 Program za delavce: Jezerski medved iz St. Mala — 16.30 Za otro-
Pihalnike (Heugeblase) od S 3.300.—
in druge
poljedelske stroje
vam dostavlja na dom
Jožef Perne
KLANCE 39
9132 Galicija — Gallizien
Naš tednik
_______	izhaja vsak četrtek. Naroča se na
naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100,— šil. Za Italijo 3400,— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25,— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 100.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
ke od 6. leta dalje: Čarovnik Telehokus — 17.15 Poskušajte z nami; za otroke od 11. leta naprej — 17.40 Antena; mednarodni mladinski magazin — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.25 Bobby in Potepušček, lahko noč za najmlajše —
18.30	Kuhinja v televiziji — 18.55 Oddaja OVP
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes —
19.30	Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport —
20.15	Onedinova linija: Utrl si je pot skozi blokado — 21.10 Prerezi — 22.10 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.15 Kriminalni film.
ČETRTEK, 23. maja: 16.20 Za otroke od 7. leta dalje: Dimnikar na mavrici — 17.50 Bobby in Potepušček, lahko noč za najmlajše — 17.55 Usmiljeni bratje — 18.30 Slikarska družina Schvvannthaler — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport
—	20.15 Zajtrk pri Tiffanyju, filmska komedija o očarljivi plesalki bara, po istoimenskem romanu Trumana Capota — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja.
PETEK, 24. maja: 10.00 Televizija v šoli: Deset zapovedi X. Ti ne smeš želeti, od 11. šolske stopnje — 10.30 Friedrich III. in njegov čas, od 7. šolske stopnje — 11.00 Program za delavce: Kriminalni flim — 12.45 Klub seniorjev — 18.00 Zeleni svet: Mednarodni agrarni magazin — 18.25 Bobby in Potepušček, lahko noč za najmlajše
—	18.30 Zaljubljen v čarovnico — 18.55 Oddaja industrijskega združenja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 „Komisar“: Smrt potepuha — 21.20 Odkrito povedano — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.25 Grofica in njen polkovnik; pustolovščina francoskega huzarja za časa zasedbe Španije po Napoleonu.
SOBOTA, 25. maja: 16.40 Za otroke od 5. leta dalje: Pošiljka z mišjo — 17.05 Poklic — aktualno — 17.10 Za družino: Družina Patridge — 17.35 Kuharsko stalno omizje v znani beznici — 18.25 Bobby in Potepušček, lahko noč za najmlajše —
18.30	Kultura — posebno — 18.55 Dober večer v soboto... reče Heinz Conrads — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Sobotni večer v vzhodni Štajerski; prenos iz zdravilišča Gleichenberga — 20.30 Šport — 22.00 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.05 Živiš le še 105 minut, kriminalni film.
2. PROGRAM
NEDELJA, 19. maja: 18.00 Tedenski magazin
—	18.30 Sodeluj! — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Kultura — posebno — 20.10 Okolica — 20.15 Avstrijske ljudske komedije: Pleskar in njegov dvojček; burka s petjem Johanna Nestroja —
22.00	Vprašanja kristjana — 22.15 Čas v sliki.
PONEDELJEK, 20. maja: 18.30 Iz šolske televizije: Vodna rešitev — 19.00 Življenje v nevarnosti — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Če oče s sinom — 21.15 Galerija — 21.45 Avstrija v sliki — 22.05 Orientacija — 22.30 Čas v sliki in kultura.
TOREK, 21. maja: 18.30 Šolski poskusi — šolska reforma — 19.00 H. A. Traberjevi filmi prirode — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Zgodovina svetovnega prvenstva v nogometu — 21.00 Čudne življenjske zgodbe barona Friedricha von Trencka (4. zgodba) — 22.05 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — 22.25 Znanje — aktualno — 22.50 Čas v sliki in kultura.
SREDA, 22. maja: 18.30 Iz šolske televizije: Angleški teater — 19.00 Nova matematika —
19.30	Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes
—	20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica
—	20.15 Svet in znanost — 21.05 Glasba ustvarja dobro razpoloženje — 21.50 Avstrija v sliki — 22.10 Čas v sliki in kultura.
ČETRTEK, 23. maja: 17.55 Dekleta v uniformi
—	19.30 Čas v sliki — 19.45 Priznanje humorista
—	20.11 Okolica — 20.15 Rusalka, opera Anto-nina Dvoržaka v češkem jeziku — 22.00 Čas v sliki.
PETEK, 24. maja: 18.30 Izvor življenja — 19.00 Šolski poskusi — šolske reforme — 19.30 čas v sliki — kultura — 20.00 Spotoma ob konec tedna — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Antonionis China, italijanski dokumentarni film — 21.55 Avstrija v sliki —
22.15	Čas v sliki in kultura.
SOBOTA, 25. maja: 16.00 Onedinova linija — 16.55 „Na svidenje": „Tako sem se na te navadil — 18.30 Mini-Max — 18.55 Glasbena poročila — igraj z nami harmoniko — 19.30 Čas v sliki — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Antonionis China — 22.00 Čas v sliki.
Ljubljana
NEDELJA, 19. 5.: 9.25 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — 10.15 Kmetijska oddaja — 11.00 Mozaik
—	11.05 Otroška matineja — 12.00 Poročila — Nedeljsko popoldne — 18.00 Poročila — 18.05 7 nevest in 7 bratov — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.20 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.25 3-2-1 — 20.35 TV festival 74 — ... Dokumentarna oddaja — ... Propagandna oddaja — ... Športni pregled
—	... TV dnevnik.
PONEDELJEK, 20. 5.: 8.10 in 9.30 TV v šoli — 14.10 in 15.30 TV v šoli — ponovitev — 16.45 Madžarski TV dnevnik — 17.50 Koko, Moko in vrabček Skoko — 18.05 Obzornik — Večer norveške TV — 18.20 Velika pot severnjakov — 18.50 Mozaik — 18.55 Pijte, prijatelji — 19.25 Od stene do stene — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 —
20.30	Sodobna oprema — Nadaljevanje večera norveške TV — 20.40 Pepel — 21.55 Creatura ignis — 22.30 TV dnevnik.
TOREK, 21. 5.: 8.10, 9.35 in 10.05 TV v šoli — 14.10, 15.35 in 16.05 TV v šoli — ponovitev —
17.00	Šolska TV — 17.50 Peli so jih mati moja: Lepa Vida — 18.00 Risanke — 18.10 Obzornik
—	18.25 L. Žerdin: Ostri ritmi — 18.55 Mozaik —
19.00	Marksizem v teoriji in praksi — 19.20 Mozaik kratkega filma — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 — 20.35 Pregovor o ... — 21.25 W. S. Reymont: Kmetje — 22.15 TV dnevnik.
Ljubeča materina duša
(Nadaljevanje s 7. strani)
Ljudje so začeli govoriti o koncu sveta in o vojni. Mi otroci smo se začeli igrati vojsko. Tako smo nekega dne v svojih neumnostih pomendrali vse cvetice na Barinem vrtičku. Zasačila nas je in se bridko zjokala. Pobrala je še preostale cvetice in jih v solzah nesla na grob svojih dragih.
Vse se je razbežalo v strahu, da nas bo šla tožit h gospodu župniku. Jaz sem ji s strahom sledil. A ni šla v župnišče, šla je le na grob in v cerkvico. Potolažen sem prišel domov in doma v kuhinji pripovedoval mami, kaj se je zgodilo.
Naenkrat sem zaslišal Barin pozdrav. V sosednji sobi se je oglasil oče in njegov
SREDA, 22. 5.: 8.10 in 10.50 TV v šoli — 15.30 TV v šoli — ponovitev — 16.45 Madžarski TVD
—	17.45 Beli kamen — 18.10 Obzornik — 18.25 Napadi in obramba — 18.55 Mozaik — 19.00 Glasbena oddaja — 19.20 Stari mojstri: Gregor Maček — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Barvna propagandna oddaja
—	20.30 3-2-1 — 20.40 Pešec — 22.20 TV dnevnik.
ČETRTEK, 23. 5.: 8.10 TV v šoli — 9.35 Francoščina — 14.10 TV v šoli — ponovitev — 15.35 Francoščina — ponovitev — 16.50 Šolska TV — ponovitev — 17.10 Junak mojega otroštva — 17.55 Obzornik — 18.10 Otroci in mi — 19.10 Mozaik — 19.15 Po sledeh napredka — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Kam in kako na oddih — 20.40 Valter brani Sarajevo — 21.25 Četrtkovi razgledi: Čile — 21.55 Glasbeni nokturno — 22.15 TV dnevnik.
PETEK, 24. 5.: 8.10 TV v šoli — 10.50 Angleščina — 14.10 TV v šoli — ponovitev — 16.45 Madžarski TVD — 17.30 Kuhinja pri violinskem ključu — 18.00 Obzornik — 18.15 Mladi za mlade
—	18.45 Mozaik — 18.50 Atletika — 19.15 Pet minut za boljši jezik — 19.25 TV kažipot —
19.45	Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Tedenski gospodarski komentar —
20.30	Propagandna reportaža — 20.35 3-2-1 —
20.45	Lilika — 22.10 TV dnevnik.
SOBOTA, 25. 5.: 9.30, 10.35 in 12.00 TV v šoli
—	16.45 Rokomet Krivaja : Železničar — 18.00 Mozaik — 18.05 Obzornik — 18.15 Kje izvira Nil?
—	19.15 Cikcak — 19.25 TV dnevnik — 19.45 Tedenski zunanjepolitični komentar — 19.50 Prireditev ob dnevu mladosti — 21.30 Barvna propagandna oddaja — 21.35 Cannon — 22.25 TV dnevnik.
odgovor mi je kakor odsekal noge. Menda sem postal podoben mrliču.
„Le čakajte! Božja kazen ga že ima!“ je rekel oče.
A Bara je stopila k meni in me objela in odpeljala na divan.
„Ne govorite otroku tako!“ je dejala. „0-troka je treba naučiti ljubiti Boga, ljubiti svoje starše in svojega bližnjega, ne pa se bati! To je edina moč, ki ga bo obvarovala strahu v težavah življenja. Meni moja mati ni nikdar govorila, da me Bog nima rad, če nisem bila pridna. Temu se moram zahvaliti, da lahko prebolim v zaupanju in molitvi k Bogu vse svoje nesreče. Ne pačite podobe dobrega Boga v otrokovi duši! Učite ga ljubiti kot dobrega Očeta, neskončno vzvišenega in svetega! Nesreče in strah izvirajo iz nas samih, ljudi. Bog jih dopusti, da se v njih pokažemo, kaj smo in kaj hočemo biti.“ #
Zares! Šele ob nesrečah se je pokazala ljubeča materina duša tete Bare. Šele v temi se pokaže lepota luči in pomembnost svetlobe. Hvala Bogu, da še žive na svetu take skromne in v Boga zaupajoče matere, ki neopazno s svojo vero in svojo žrtvijo izlivajo blagoslov na svoj zarod in na človeško družbo!	Ap.
RUTAR-CENTER
$ ugodno dobavi £ in hitro na dom dostavi RUTAR CENTER, A-9141 Dobrla vas — Eberndorf, telefon 04236 - 381
Mednarodno srečanje pisateljev v Brezah (Fresach)
Že tretjič se bodo v lepem in prijetnem kraju Brezah (Fresach), na zgornjem Koroškem srečali pisatelji iz več evropskih dežel: Jugoslavije, Madžarske, Zahodne Nemčije, Švice in seveda tudi iz Avstrije, zlasti jih bo največ iz Koroške.
Srečanje bodo odprli v petek, 24. maja in bo trajalo do nedelje, 26. maja. Kot je povedal predsednik Zveze koroških pisateljev VValther Nowotny v torek na tiskovni konferenci v Celovcu, bo letošnje srečanje pisateljev zadevalo glavno temo: „Pisanje — rokodelstvo ali estetska zabava"? Dalje je predsednik dejal, da so bili s prejšnjimi srečanji zelo zadovoljni, saj so uspela izredno dobro. Ta srečanja so pravzaprav resnična delovna zborovanja in služijo čisto namenu strokovnega združevanja tujih pisateljev z domačimi. Važna naloga teh zborovanj je namreč zgraditi pristne stike in mostove, je nekak literarni trg.
Na lanskem srečanju pisateljev je bilo navzočih okoli 50, letos pa jih pričakujejo okrog 60. Otvorili bodo pisateljsko srečanje v petek, ob 10.30 v gostilni The-messl, v navzočnosti političnih in kulturnih osebnosti dežele. Častno pokroviteljstvo je prevzel sam deželni glavar Leopold W a g n e r. Ob 15. uri popoldne
istega dne pa bo imel glavni referat Heinz Ludvvig Arnold iz Gottingena (Zahodna Nemčija). Poleg njega bosta še dve predavanji.
Pisateljsko srečanje v Fresachu sta javno podprla privatna in javna roka.
0 Naj še omenimo, da pridejo iz Ju-® goslavije tile pisatelji Slovenci: Leo-
•	pold Suhadolčan, Jaro Do-9 I a r, Mira Miheličeva, ki bo 0 gotovo prinesla zanimive vesti iz 0 Ohrida, kajti tam se bo ravno kon-
•	čalo mednarodno zborovanje svetov-
•	nega PEN-kluba. Poleg teh prideta
•	še Jože Šmit in France Filipič, 0 ni pa izključeno, da bo prišel še en 0 pisatelj iz Slovenije, imena še ne ve,
•	je dejal VValther Nowotny.
£ Posebna zanimivost je izredni pe-0 čat poštnega urada v Fresachu, ki 9 ga je izdelal slikar Erich K u c h a r. 0 Lani se je za ta izredni pečat intere-
•	siralo 7200 filatelistov in drugih Iju-
•	biteljev te poštne zvrsti.
•	Od slovenskih koroških pisateljev 0 se bosta srečanja v Fresachu udele-0 žila tudi pesnik Andrej Kokot in 0 pisatelj Valentin P o I a n š e k.
B. L.