Za poduk in kratek čas. Iz Gradca do Sarajeva.' (Dogodki iz zivljenja vojaškega duho^nika vjbosenski vojski 1. 1878.) IX. Od turakega Broda do Der7ente je bila cesta še koj lepa, gladka, ra^na ; le pred Detrento pelje dobro uro na7/gor in navzdol, da so se nam Da 7ozo7ib skoro rebra polomila. Vrnčiua je bila sila huda. Solnce je pripekalo, da smo zevali kakor ga^rani, kterih je bilo po^sodi dosta. Po nji7ah, zagrajenih s ploto^i od subega protja, je 7ečjidel le kuruza rasla; drngega žita smo redko kje opazili. Boaansko polje je plodo^ito in rodovito, ali budo zanemarjeno. Da bi bilo razumuo obdel<>7ano, prinašalo bi goto^o 2krat, 3krat toliko, kolikor donaša sedaj. Imeli še menda nijsmo 7ečje polo^ice dneaujega marša za seboj, ko nas uže zasači noč. Bila pa je jasna in prijazna. Smel bi reči 8 bosanskim pesnikom L|ubomirom: Tiba nočca, sjajna rnjesečina; — Mjesec žarkom odgovara 8uncu, — Vedra nočca danu bielomu; Slavulj pjeva, žuberkaae; — S^ak uži7a kraane n«'6i dare . . . Semo tamo je brlela 7 kakej bajtici in se vedno utrinjala alaba lučica. Za cestoj pa ao še kuiili pastirji, ter pekli mlečnato kuruzo. Nočno tihoto so najbolj kvarile žabe: kreketuše in blebetuše. Vbirale so in 8e zbiralc na 7se pretege, pa se njim nij obneslo. Kedar ao nže bile blizu skupaj, 7zela je kje tam za grmom kaka razposajenka edno terzo vise, ali pa je zakvakala 7 generalbaau : rag—reg—reg—rag, da naiu je pogled iu poslub jemalo. — Po prestauih 7elikih teža^ah priaumetali smo 7 Der^ento ob 1. po pol noči. Petelini so uže pope^ali jnternico, sekundirali pa so njim psi, sčnrki in drugi nemirni ponočnjaki. V sredi aiesta smo ostali, ker nij bilo boljega prostoia najti. Od dne^ne 7iočine budo zdelani iu utrujeni, polegli smo tara, kder je kteri raz voza stopil. Jaz sem koj na vozu zadremal s nekterimi to^arai. Ob 4. pa sem se moral iz 7oza skobacati, ker mi je 7sled tesnobe 7es ži^ot 7trnol. Zato se 7zležem za cestni graben, da še poči^am ostali ča?. Tega ne smem zabiti, da je to noč ra^no luna mrknila, ktero lepo prikazen smo dolgo opazo^ali, da si zaspani in gondra^i. 0 tem mrknjenju še bode pozneje pri Saraje^u zaninai^ go7or. Ko zjntra za rano 7starjem, zapazim ae le, kako lepo sosedstvo sem imel to nepozablji^o noč. Kakib 20 korako^ od mene je ležala 7 plitvi jami kra^a, si^ka z junčkom in teličko. V DeiTenti, kakor 7 obče 7 Bosni, prenočuje živina ob toplem 7remenn zunaj na prostem, na ulicab, pred hiaami ali 7 bližnjej šumi. Za kožo, za mleko, za gnoj, splob za 7se, kar gre pri tem 7 zgubo, ne porajta z malim zado^oljeni Bosnijak. Po Derventi se je zjutraj ži^ad po ulicab sprebajala, dokler nij došel razcapani pastir in jo pognal na paanike. Iz globokega sladkega spanja me je prebudilo ob petih ne^brano 7ikanje mohamedanskega dubo^nika — hodže — iz minareta niajhne ždamije, tik ktere so stali naši 7ozo7i. Na to čaduo jutrno vabljenje mobatnedance^ k molit^i podatn se k 7ratam džamijskim. Prišli so 3 može^i, izuh ncipele" ali ,,papuče'' pred pragoru ter resno vstopili 7 uiošejo, ki je bila uže na stežaj odprta. Sedli so na pete in jeli goreče moliti, t. j.: 7si 3 so drug proti drugetnu kimali in nekaj meni uerazumlji^ega brbljali,. Razsodil sem le toliko, da so 7ečkrat isto molite^ ponavljali. Ker nij bilo ne konca ne kraja, napotiai se po mestu, da dobim kak grižljej na prazni želodec. Na 7praaanje po nmehani" ali oštaiiji, pelje uie mlad Turčin skozi pra7 ozke, neprijazne skoro stimlji^e ulice 7 razdrapano, okajeuo, siU borno ,,kučo". Iq znotiaj še le ta pogled! Vse je bilo 7 najgršeiD neredu, kakor 7 kakanej dr^arnici. Posod^a je ležala neomita po kotih, in je kazala, kaj so prebi^alci sinoči 7ečerjali. Trije Bosnijaki so še stničali na golih klopeb, da se je odme7 po 7sej sobi razlegal. Osupnile so me le mize in stoli, kterib nij bilo kder bodi 7 Bosni najti. Goepodar mi je rekel, da si je to pohišt^o ae le pri dohodn naae 7ojske oskrbel, in da so za temi ^tcrpezami" (mizami) uže sedeli imenitni gospodje kakor: dopisniki angležki, francoski in italijanski. Popil sem ,,findžanu ali šalico bele kave, ktera se je le 7 tej kavarni za došle Avstrijance pripravljala, Bosnijaki pijejo le črno. Ce obiščeš prijatelja, spekel ti bode črne kave in ti poatregel s finimi cigaretami. Povrnivši se iz -kafeožaka" ogledam gredoč še drugo džamijo, okoli ktere je bilo mohamedansko pokopališče, zagrajeno z debelimi plankami. Hodža je ravno kar molil iz majhne knjižice na frišnem grobu. Prav za prav nimajo mobamedanci skupnih grobelj, nego ve6jidel pokoplje vaakdo svoje, kjer mu drago. Na gomile (turbe) postavita se 2 kamena, pri zglavju in pri znožju in sicer za odraščene ve6ja, za otroke manjša. Nagrobnih napisov malo najdeš. Le pri odličnejših osebaii kinčajo spomenik prinierni izreki koranovi. Milič se ne pušča, kakor pri nas, nekaj časa v hiši, nego se takoj zanese na pnkopališče. Možkega spremlja bodža, žensko pa njegova žena. Ko se zakrije grob, vrnejo se spremljevalci ritanski od nja. Ne vem, je li resnica ali laž, pa čul seoi večkrat, da pri pogrebu duhovnik to le molitvo proti izbodi opravi: .Korkma, saštna1, banabakma — Orda balvar, orda jakvar — Orda džaverlarvar — džauer vur šatnar — džib ičeri", t. j. ,,Ne boj se, ne plaši se, ne gledaj v mene, tam (v raju) ima meda, tam ima tudi masla. Tam je tudi džauer (kristijan); pritisni kiistijanu zaušnico, pa skoči v raj". Pod džauroui razumi Turek kristijana, ali v tej kitici miali sv. Petra, ki je čuvar nebeških vrat. To bi svedočilo, da ae po smrti ne bode mohamedanec kristijana pri miiu puščal, se ve po njegovem maenju. Koliko je istine na tej prečudnej molitvi, naj razsodijo bolji prijatelji mobamedanskih ceremouij, jaz le toliko za gotovo vem, da bodža pri pogrebu vedno ponavlja: korkma — korkmago — ue boj se, ne plaši se, (ali pred kom naj ne bodi mrtveca strah, nijseoi uiogel zvedeti). Ogledavši si tempel ia groblje mohamedansko stopim 8 potoma v nizko, leseno kočico, kjer je na sredi sobe ogenj gorel iu se kava pekla. Okoli ognjišča je cepelo 6 mohamedancev ali kakor se radi zovejo ,,turcinov", ki so pušili čibuk in srelali ko oglinje črno kavo. V tej več nego prostej kavarni sredi Dervente popili so tudi drugi naši gonpodje po več šalic Mokkine pijače ali kave. Priznavati se mora, da je turška črua kava močna, dobra pa zdrava. Posrebal sem je na dan po 5, 6 in še više aalic; iu morebiti ravno to je mnogo pripomoglo, da sein na dolgein in težavneni potovanju skozi Bosno obrauil kolikor toliko povoljno zdravje. Derventa je inajhno mesto z revnimi poslopji. Le semtrtje najdeš kako lepao po novem slogu sezidano bišo. Katoličanov bode v Derventskej župniji okoli 1500. Oni imajo prav siromašno majbuo kapelico za cerkvo. Zupuija je še le 1. 1872. samostalna postala; prej je bila samo ,,ekspozitura." Vse hvalevredua je dekliška sola, ktero vodijo usmiljene sestre — 1. 1870 po prizadevauju sedanjega apostolskega vikarija Paškala Vujčica vpeljane — na veliko korist in spod- budo krščanskim Bosnijakom. Fantiče podučuje župnik. Mohamedauov v tem okraju nij poaebno ogromno število, več je neki gi6ko iztocnih kristijanov. Od Dervente smo se poslovili ob 7 uri. (Dalje prihod. Smešničar 6. Pridnej deklici je pri pisanju iz peresa kanilo. Deklica vsa prestrašena zakriči: joj, 8vinja, svinja! Učnik: _Tako ne rečeš prav; reci uiadež sem naredila.u Dva tedna pozneje re6e ucnik: Nežica! kje si pa včeraj bila ? Nežica odgovori: Odpustite gospod! sein bila doma. Oče so madež zaklali. Bl. Tominc.