37°                                                    J. Sk.: Moja svetilka.
Jaz sem se vrnil zopet na svoj dom. Kako srečen, kako mladosten po mišljenju in čutenju sem bil odpotoval pred šestimi tedni, obetajoč si od tega prebitka najboljši učinek duhu in telesu; a kakšen sem se povrnil! Bolehen, malodušen, pobit, nezaupen, skoz in skoz neveren, in vse to samo vzpričo prestanih prevar in bridkostij.
Prvi čas sem se kolikor možno izogibal ljudem; delati se mi ni ljubilo, trpeče človeštvo mi ni vzbujalo sočustva, živel sem kot brezdušen in brezčuten. Kar nastane kužna bolezen v okolici. Od oblastva dobim povelje, naj obhodim okraj in obiskujem bolnike. Moral sem se tedaj pridno gibati. In čudo, med delom se mi vzbudi zopet slast do svojega poklica. Delal sem marljivo. Prvikrat v svojem življenju sem popolnoma spoznal moralno vrednost dela, prvikrat se uveril, da srčnim borbam in drugim dušnim bolečinam je delo najgotovejše in najblažje zdravilo.
Vedno bolj sem se utolaževal. Povrnil se mi je v dušo zopet mir in povrnila telesna čilost, toda nekdanja radost in sreča se mi nista nikoli več povrnili. Živel sem samo svojemu poklicu. V izpolnjevanju svojih dolžnostij sem nahajal oni čar, ki ga neogibno potrebuje vsaki človek, da se ne naveliča življenja.
Ljubil nisem nikoli več.
Prešla so leta in leta. Minila mi je mladost, prešla mi moška doba, prikimala starost in našla me še fanta!
»Kako je možno, da si ti, pri tolikih prednostih in vrlinah ostal star fant?« povprašujejo me cesto. Tem in enakim radovednim vprašanjem v odgovor sem napisal te-le vrstice.
Kaj pa se je zgodilo s Hortenzijo ? — Kmalu po onem dogodku na gradu se je omožila z nekim upokojenim dostojanstvenikom. Bila je srečna, kakor so pravili. Toda še leto dnij ni uživala svoje sreče, ko jo smrt pograbi pri prvem porodu. Usoda se ji je osvetila, ker je ušla zemski kazni.
v
$
Moj
a svetilka.
pozno zvečer sem domov ; Naletel na šibko sem dete, Ki stalo je poleg svetilke In zrlo  poglede  v njo  vnete.
Prišla si na misel mi ti Li nisi svetilka  ti jasna, Li nisem jaz dete negodno, Ko gledam ti  v ličeca krasna ? J. Sk.