GORNJI GRAD LETO XXIV ŠTEVILKA 7 25. April 1992 'Cena 60,00 SLT MOZIRJE LJUBNO PLAČILO DOHODNINE ZADRUŽNIŠTVO V BODOČE * \ * SETVENI KOLEDAR ZA MAJ "ČISTA SLOVENIJA - MOJ PONOS" ' ' ČAROVNIŠTVO IN ZDRAVILSTVO TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU . - « Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p.o. v poslovalnici KMETIJSKO PRESKRBOVALNI CENTER v Ljubiji (tel. 831 040): - termo zastekljena okna GLIN Nazarje - žgano apno za beljenje, pakirano po 25 kg • - opeka - modul Ormož - - lamel ni parket - hrast - folija Corvertan za zelenjadarsko (10 m x 1,5 m) - semenski krompir sorte SANTE (kot Igor) (ORIGINALNE kvalitete)' v poslovalnici ELEKTRO Ljubija (tel. 831 047): - pralni aparat Karcher - uvoz - televizor Gorenje - videorekorder - pralni stroj - sušilni stroj • -sesalec - varilni aparat - vrtne kosilnice uvoz - ALKO - telefonski aparati do 25% ceneje kg 22,00 SLT kos 34,70 SLT m2 899,00 SLT kos 490,00 SLT kg 55,00 SLT kos 49.000, kos 39.000, kos 41.0G0, kos 36.000, kos 37.V00, kos 5.800, kos 11.000, kos 31.900, kos 3.200, 00 SLT 00 SLT 00 SLT 00 SLT 00 SLT 00 SLT 00 SLT 00 SLT 00 SLT v poslovalnici GORNJI GRAD (tel. 842 016): - gorska kolesa kos 18.974,00 SLT v poslovalnici SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Ljubija (tel. 831 058): _ - EMO posoda na kg kg 234,00 SLT Priporoča se tudi preostalih 25 zadružnih poslovalnic, ki vam omogočajo nakup na POTROŠNIŠKO POSOJILO -5 obrokov NASLOVNICA . ' «• Solčava KAZALO stran PLAČILO DOHODNIN E 4 OE64VNICE ¡H posebniml : POGOJI: DA ALI NE .. ..... 4 GG NAZARJE: PRILAGAJANJE TRŽNI M POGOJEM GOSPODARJENJA. 4 ZADRUŽNIŠTVO V PRIHODNJE 5 PREDSTAVLJAMO VAM: PRODAJNI CENTER RADUHA,... . 6 PR EKlN J EN/VŠE J A OBČINŠKE -LS SKUPŠČINE 6 PREDSTAVITEV TURISTIČNE PONUDBE ZGORNJESAVINJSKE DOLINE V PARMI V ITALIJI !' 7 POMLADANSKA AKCIJA "ČISTA SLOVENIJA - MOJ PONOS".,. KS SOLČAVA: V UPANJU NA ČIMPREJŠNJE ODPRTJE MEJNEGA PREHODA. 8 TUDI FIZIKA JIH PRIVLAČI.... 8 SLOVENIJA V: PODOBI LJUBENSKIH LIKOVNIKOV, ; ....9 ČAROVNIŠTVO INZDRAVILSTVO ..9 FLUDRSKA MAMA K 98 LETOM..... 1(1 IZ PRETEKLOST! ZA PRIHODNOST:. ..10 NAŠA PESEM NAJ ŽIVI ..11 NA OBISKU PRI VRSTNIKIH IZ GLOBASNICE.............................. ...... 12 KRONIKA 12 SAVINJSKE NOVICE NEKOČ 13 RAFTING POKAL SLOVENIJE .. ... 13 14.MARATON V MALEM NOGOMETU..13 OBČINSKO PRVENSTVO V: KEGLJANJU 13 MODNI NASVETI ! 13 SADJARSKI NASVETI SETVENI KOLEDAR ZA MESEC.: MAJ-VELIKITRAVEN 14 KULINARIČNI KOTIČEK ..15 'PISMA BRALCEV ..15 ir POŽARNOVARSTVENI UKREPI ZA GOZDOVE .16 ANKETA ..d: L.....: ;.d. ..16 HUMORESKA: PREŠMENTANA LJUBEZEN .>18 NAGRADNA KRIŽANKA. .18 Velikonočni prazniki, polni dobrot in veselja so za nami. Upam, da smo, jih vsi lepo preživeli.In že so pred nami ■ prvomajski prazniki, ko bomo spet imeli vzrok za takšno aji drugačno praznovanje ali malo več časa za sebe, družino in znance. Nekateri ste verjetno pri prejštiji številki opazili povečan obseg strani - 4 strani je bilo več od običajnega števila. V uredništvu smo se odločili, da bomo število strani občasno povečevali, glede na morebitne aktualnosti. Seveda je to hkrati odvisno tudi od denarnih možnosti, ki jih ponujata število naročnikov in število oglaševalcev. Krepko smo že zakoračili v 2. tromesečje in s to številko vam pošiljamo tu4i položnice s prošnjo za poravnavo naročnine do 10 maja 1992, tisti pa, ki ste pozabili poravnati naročnino, ste pa vabljeni, da to storite čimpreje. Dogovorjeno je, da cena kljub nenehni rasti stroškov priprave in tiska za naročnike ostane 50 SLT, v prosti prodaji pa bodo Savinjske novice dražje za 17 %- torej 60 SLT. Pripravljamo tudi novo nagradno igro z bogatimi dobitki. Kaj več bomo o njej pisali v prihodnji številki. Tokrat ponovno objavljamo krajšo anketo z namenom, da nas zopet opozorite na pomanjkljivosti in morebiti predlagate določene izboljšave. Lep pozdrav! Marko Lenarčič Ena temeljnih stalnic življenja slovenskega človeka so planinske razsežnosti in gorske privlačnosti, ki s svojim. skrivnostnim šarmom nagonsko privabljajo množice hribolazcev. Nič nenavadnega ob podatku, da je kar tri četrtine slovenskega ozemlja hribovitega. V čem je torej lepota cvetličnih nedotakljivosti sredi skal in kje se kristali neponovljiv razgled z vrhov po dolinah. Mar ni v vse to vpeta kruta bitka za lastni obstoj, ki se manifestira v boju s treskom tam nekje pod skalnim previsom. Ali pa je mogoče zrcalo narodove (torej naše lastne) identitete v plastičnih vrečkah in v pločevinkah ribje embalaže, katere je moč srečati na sleherni od poti, ki se prepletajo med nebom in zemljo, vpete gore. In če je v dolini še možno organizirati ljudi za tovrstne očiščevalne akcije (ob sprenevedanju tistih, ki so za te akcije najbolj zaslužni), katerih rezultat je sila kratkega daha, pa so gore slej ko prej prepuščene same sebi oziroma peščici zanesenjakov, ki vedno znova tovorijo v dolino nesnago drugih. Tega dejstva bi se kazalo zavedati, zakaj gore s svojo floro in favno pač niso naša last. Če pa so,“smo lastnega imetja slab gospodar. Tudi po tej vrlini nas bo Evropa, za katero nebogljeno tavamo in s katero bi se radi primerjali kot civiliziran in kulturen narod, vrednotila in sodila. Na potezi smo vsekakor mi. ' - • Edi Mavrič Savinjske novice so štirinajstdnevnik. Izdajatelj EPSI d.o.o. Nazarje 22, telefon 063 831 957. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Marko Lenarčič, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik; lektorica: Ana Lamut; tisk: Delavska univerza Mozirje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase sprejemamo do •1. in 15. v mesecu za tekočo številko. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot eno tipkano stran A4 formata. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. AKTUALNO PLAČILO DOHODNINE Napoved dohodnine, katero so bili državljani dolžni vložiti do'31/3-1992, je samo ena izmed faz, ki jo je bila dolžna organizirati Republiška uprava za javne prihodke, Izpostava Mozirje. Vsi kasnejši postopki, vključno z odmero dohodnine, morajo biti . izvedeni do 31. oktobra. Glede roka plačila za dohodnino, obveščamo državljane, da bomo torej do najkasneje 31. oktobra izdali odmerne odločbe, katerih rok plačila bo šestnasti dan po izdaji odločbe. Po informaciji Republiške uprave za javne prihodke, naj bi bil ' tudi šestnajsti dan po izdaji odmerne odločbe za dohodnino, tudi rok za pričetek vračil preveč plačanih akontacij oz. dohodnine. . Republiška uprava za javne prihodke BRANE STROJANŠEK DELAVNICE POD POSEBNIMI POGOJI: DA ALI NE V vsaki družbi obstajajo tudi posamezniki, ki se zaradi svoje prizadetosti in drugačnosti ne zmorejo vključevati v življenje tako kot zdravi člani družbe. Še v bližnji preteklosti je bil odnos do teh ljudi mačehovski, prepuščeni so bili svoji družini, v kolikor pa je zanje že poskrbela družba, jih je poskušala odriniti čim dalj od oči ostalih (stari gradovi odmaknjeni od urbanih naselij). Na žalost še danes marsikdo-razmišlja na podoben način. ^Vendarle pa se odnos do teh ljudi počasi tudi spreminja. Cilj stroke pri delu s prizadetimi je razvijanje njihovih. sposobnosti, ter vključevanje teh ljudi v družbo. Odnos humane družbe pa bi vsekakor moral biti, da življenje prizadetega priznava kobeno izmed mnogoterih oblik^ človekovega bivanja, torej, da ga prizna* kot sočloveka, ki sodi v skupnost takšen kakršen je in tako kot se je sposoben vanjo vključiti. Izhajajoč iz teh razmišljanj lahko ugotovimo, da smo v naši občini do izpolnitve teh želja še razmeroma daleč. Trenutno ne obstaja v naši občini institucija, ki bi zagotavljala vzgojo, oz. varstvo in usposabljanje osnovnošolskih otrok, prav tako tudi ne institucija, ki bi pokrivala zaposlovanje in varstvo odraslih prizadetih oseb. V delavnice pod posebnimi pogoji je trenutno vključenih šest (6) naših odraslih občanov, vendar pa se te delavnice nahajajo v Celju, zaradi tega šo ti občani vključeni v celodnevno varstvo. Vsi ostali prizadeti občani so v oskrbi v domačih družinah (starši, sorodniki). Delavnice pod posebnimi pogoji so organizirana oblika skrbi za telesno in duševno prizadete osebe, ki hkrati tem odraslim nudi tudi primemo zaposlitev. Kaj je razlog, da je prizadetih oseb vključenih tako malo? Verjetno je eden od pomembnih razlogov tudi ta, da pomeni vključitev v delavnice tudi obvezno odhod od doma in celodnevna nastanitev v drugem kraju (Celje ali Črna na Koroškem). Za tako obliko varstva se večina staršev teh prizadetih oseb težko ,odloči, saj so marsikdaj .ti starši čustveno bolj vezani na prizadetega odraslega otroka, kot pa na zdravega odraslega otroka. Kaj pomeni za družino, v kateri je odrasli prizadet član, najbrž ni treba posebej poudarjati: od hude celodnevne obemenitve vseh članov družine, do upadanja že pridobljenih veščin in znanj, kj jih je prizadeti pridobil v času osnovnošolskega izobraževanja. Zato bi bilo prav, da pričnemo razmišljati tudi o tem: - da ponudimo našim prizadetim občanom možnost, da ostanejo v svojih družinah, v svojem okolju ter so v dopoldanskem času vključeni v organizirano obliko varstva in zaposlitve; - da ponudimo našim prizadetim občanom, ki sedaj niso nikamor vključeni, da še razvijajo svoje potenciale ter postane njihov dan krajši in bolj poln; - da ponudimo možnosti našim družinam, k) imajo v svoji sredini prizadetega, da se v dopoldanskem - času, ali mogoče samo za dan v tednu razbremenijo s tem, da jim omogočimo varstvo njihovega prizadetega člana. Odločimo se, da bomo poleg tržno usmerjene družbe pričeli graditi tudi humano družbo in recimo: "Delavnice pod posebnimi pogoji DA." Marjana V.Fale GG Nazarje: PRILAGAJANJE •___v TRŽNIM POGOJEM GOSPODARJENJA Temeljite gospodarske in politične spremembe, ki so se z veliko hitrostjo pričele odvijati že leta'1990, so gozdarji v Sloveniji pričakali s popolnoma neustreznim zakonom o gozdovih. Še posebej neugodno je na njihovo dejavnost vplival Zakon o začasni prepovedi sečnje v družbenih gozdovih. O tem in o trenutnem položaju v delovni organizaciji smo se pogovarjali z njenim direktorjem, g. Milanom Cajnerjem. Gozdarji seveda popolnoma razumemo, daje treba povojne krivice popraviti. Prav tako je potrebno v hribovitih predelih začeti delati drugače. To pomeni, da če želimo ohraniti te predele poseljene, moramo preprečiti vdor moderpega kmetijstva z vsemi posledicami vanje. Ljudem, ki tam živijo, je potrebno zagotoviti eksistenco na drugačen način. Idealno bi bilo, da se gozdovi vrnejo prvotnim lastnikom in se na tak način okrepijo hribovske kmetije oziroma se jim po tej poti nudijo normalni pogoji za delo in zaslužek. Povsem druga zgodba pa je moratorij za sečnjo v škofijskih gozdovih, ki je bil sprejet zaradi interesov Cerkve. Nam je bila na tak način onemogočena sleherna dejavnost. Dejansko smo bili bitko za goli obstoj. Kakšna je bila glede na takratne razmere vaša naslednja poteza? Oktobra leta 1990 smo sodišču predlagali' likvidacijo celotnega Gozdnega gospodarstva. Ko pa je novembra prišla znana vodna ujma, smo se zaposleni kljub težki situaciji združili in z vsemi močmi pristopili k sanacijskim delom. Mislim, da smo. takrat ravno gozdarji storili največ, da se je življenje vsaj zasilno vrnilo v ustaljene tokove. Leto 1990 smo zaključili z negativnim poslovnim rezultatom. Kako pa ste gospodarili v preteklem letu? GOSPODARSTVO V leto 1991 smo vstopili trdno odločeni, da preokrenemo tok poslovanja v pozitivno smer. Nadaljevali smo s sanacijo cest in zemljišč po poplavah ih s sanacijo vetroloma v Podvolovljeku. Uspeli smo precej racionalizirati svoje poslovanje. Pristopili smo k sanaciji objekta graščina Vrbovec, ki bo predvidoma končana do 30. 6. 1992. Objekt bo pomenil lep korak naprej na področju podjetništva v naši občini. Poslovno leto 1991 smo uspeli končati pozitivno^ 'v Kakšni so vaši cilji v letošnjem letu? Leto 1992 smo pričeli z nalogo dokončnega preoblikovanja podjetja in prilagoditve tržnim pogojem gospodarjenja. Seveda pa je naš , nadaljnji razvoj vezan neposredno na zakonodajo: Zakon o denacionalizaciji, Zakon o zadrugah in Zakon o gozdovih. Prvi od treh zakonov je že v veljavi. Žal bo povzročil to, da se bodo gozdovi vračali v obliki dedovanja, kar pomeni, da se krog upravičencev širi v neobvladljiv obseg. Gozdovi so že sedaj preveč razparcelirani in vsaka nadaljhja poteza v tej smeri bo stanje samo še poslabšala. Posebno poglavje v sklopu te problematike je vračanje gozdov Cerkvi oziroma vračanje veleposesti ljubljanski nadškofiji. Vračanje 36.000 ha gozdov pomeni snovanje naj večje veleposesti v srednji Evropi in v določenih okoliščinah se lahko zgodi, da bomo najdragocenejši del domovine dali v roke tujcem. Gozdovi, ki bi se na našem območju vrnili nadškofiji, ležijo nad 800 m nadmorske višine in imajo zato še posebno vlogo.-Če se zavedamo nacionalnega pofnena gozdnega bogastva, se s tem dejstvom ne moremo sprijazniti. Zato je upati, da bo pravočasno prišlo do spremembe tega dela zakona. Kako bo na vaše poslovanje vplival novi Zakon o zadrugah? Navedeni zakon naj bi preciziral skupni nastop lastnikov gozdov navzven. Ocenjujem, da je sprejeti zakon .neustrezen, ker določa takšno obliko družbene lastnine, ki bo v novgm sistemu gospodarjenja postala neučinkovita in zato cokla gospodarskega razvoja. Če pri tem omenim še osnutek Zakona o gozdovih, ki je v skupščinski proceduri, lahko rečem, da ga glede na njegovo vsebino čaka usoda obeh zakonov, o katerih sem govoril prej. Kako torej vidite perspektivo Gozdnega gospodarstva? GG se mora čimprej prilagoditi novim razmeram. Imamo dovolj znanja, odločnosti in energije, da uspemo. Naše ambicije še širijo izven gozdarskega področja, zato smo se zaposleni odločili, da ustanovimo novo podjetje, v katerem bomo uveljavili vse tiste poslovne cilje, ki jih v obstoječem okviru ne moremo. Velike interese imamo na področju komercialno -lesnih poslov (tudi s tujino), storitev in trgovskih dejavnosti. Samo Gozdno gospodarstvo bo moralo počakati na Zakon o gozdovih. Takrat se bo razmejilo skupno premoženje med državo, ki bo prevzela gozdarsko strokovno službo in s tem del premoženja vključno z gozdovi, lastniki gozdov (zadružni del) in delavskim delom, ki se bo oblikoval v skladu z zakonom. Vsi očitki, da v podjetju poteka divje lastninjenje, so popolnoma neresnični. Tekst in foto: KF OGLAŠUJTE V SAVINJSKIH NOVICAH ZADRUŽNIŠTVO V PRIHODNJE Težko pričakovani Zakon o zadrugah Je končno sprejet. Z njim je slovensko zadružništvo dobilo novo pravno podlago za prihodnji - želimo in upamo - še uspešnejši razvoj. Novosti, ki jih zakon uveljavlja na področju Zadružništva, so precejšnje. Njihova izvedba Bo zato zelo zahtevna. Zakon Je sicer splošen in velja za vse vrste zadrug, ne le za kmetijske. Ponjem se bodo lahko ustanavljale nove ali pa prilagajale že obstoječe zadruge. Slednje naj bi veljalo tudi v našem primeru - za Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo. Okvirne smernice za organizacijsko in vsebinsko prilagoditev zadružništva zakonskim določbam in željenim ciljem so bile izoblikovane in večinsko podprte že na januarskih zborih zadružnikov. Sadaj pa zadružne člane in delavce čakajo konkretne in odgovorne naloge, da zakonsko predvidene spremembe tudi kar najbolje izpeljemo. Rok za formalno prilagoditev je zelo kratek- 30. junij 1992. V tem 'času bo potrebno najprej izdelati osnutek novih zadružnih PRAVIL, jih obravnavati in dopolniti na zadružnem svetu, do sredine maja pa tudi na zborih dosedanjih članov in delavcev. Dokončni sprejem tega osnovnega akta o bodoči podobi in odnosih v zadrugi bo izveden z REFERENDUMOM, ki ga načrtujemo v nedeljo, 7. junija. Ob tem je treba opozoriti na-zakonsko določbo, ki pravi, da o sprejemu PRAVIL odločajo samo člani, t.j. zadružniki, ki predhodno podpišejo pristopno izjavo. Z njo se zavežejo za (do)plačilo članskega deleža in prevzamejo soodgovornosti za riziko poslovanja - JAMSTVO. * I • \; Ko bodo zgoraj navedene naloge opravljene in vsa - podpisana dokumentacija do 30.6. predložena registrskemu sodišču, bo storjen sicer velik, vendar šefe začetni korak v reformo kmetijskega zadružništva. Njegovo vsebino, zapisano v zakonu in pravilih, bo treba dosledno uresničevati v vsakodnevni praksi. To pa bo dolgoročno zahtevno delo, saj so želje in potr.ebe vedno večje od možnosti, pa tudi interesi se marsikdaj križajo in jih je , treba preudarno usklajevati. Toda s trdno voljo, razumevanjem in znanjem• ne sme biti nič pretežko. Zaželimo si le dobrega zadružnega 'sodelovanja in medsebojnega zaupanja, pa bomo družno kos tudi največjim izzivom krizne sedanjosti in skupne prihodnosti. ZKZ Mozirje Predstavljamo vam: PRODAJNI CENTER RADUHA Veliko ugibanj in tudi neresnic je bilo moč slišati o podjetju RADUHA d.o.o., ki je v začetku letošnjega leta pričelo s svojo dejavnostjo v prostorih GG Transport in gradnje. O tem smo se želeli prepričati sami in odločili smo se za obisk. Direktor podjetja, g. Franc Cerar nam je uvodoma pojasnil, da je bil namen ustanovitve podjetja zapolnitev vrzeli v oskrbovanju Zgornje Savinjske, doline z živili, pijačami in ostalim industrijskim blagom. Oskrbujejo predvsem privatne trgovine in gostince. Poudaril je, da že v osnovi niso in ne bodo konkurenca maloprodaji, saj dajejo prednost grosistični prodaji in vta namen niso iskali lokacije v centru kraja. Vključno z njim je v prodajnem centru zaposlenih 8 ljudi, ki so se (z izjemo dveh) zaposlili kot predhodno brezposelni. V sklopu poslovnih prostorov imajo urejeno tudi maloprodajno trgovino, kjer prodajajo po diskontnih cenah, v njej pa si poslovni partnerji lahko ogledajo izdelke, za' nakup katerih se bodo odločili. Vendarle pa je trgovinska dejavnost samo del poslovnih ambicij podjetja Raduha. Odkup in prodaja lesa ter lesna kooperacija je po mnenju g. Cerarja zelo perspektivna dejavnost, kjer že aktivno sodelujejo. Trenutno odkupujejo morale različnih * dimenzij in določene lesne elemente, ki se plasirajo v izvož. Predvsem izvoz v Hrvaško bo po ureditvi plačilnega prometa intenzivno stekel. Pa tudi za lesno kooperacijo se kažejo lepi obeti, če bodo le obrtniki te stroke pripravljeni na večjo finalizacijo izdelkov, kot je bilo to praksa do sedaj. Tretja veja dejavnosti, ki se je' v podjetju zaradi pomanjkanja ustreznih skladiščnih prostorov še niso operativno lotili, je oskrba podjetij z različnimi repromateriali.’Realizacijo te dejavnosti so začasno odložili do izpolnitve že omenjenega pogoja. Direktor podjetja, g. Cerarje ob koncu razgovora pripomnil, da zaposlene zelo motijo očitki, da gre pri njih za neko vrsto "nečednih" poslov oziroma neke oblike divje privatizacije. Pravi, da so vsakemu zainteresiranemu na voljo dokumenti, iz katerih je razvidno, da gre med Raduho in GG za čisti najemniški odnos. Najete prostore je Raduha adaptirala in opremila s lastnimi sredstvi. Z vsemi poslovnimi partnerji sodelujejo na korekten, profesionalen način. Očitno so neresnice in podtikanja plod škodoželjnosti posameznikov. Pravijo, da'se dobro blago samo hvali. Ali se samo hvali tudi poceni blago? O tem pa se raje prepričajte kar sami. Plačujete itak iz svojega žepd. Tekst in foto: KF PREKINJENA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE 16. 8kupno zasedanje vseh treh zborov SO Mozirje se je pričelo v petek, 10. aprila ob 7. uri v Delavskem domu v NazarjaluDbširen dnevni red petnajstih točk je obetal maraturvsko sejo. Sejo je otvoril predsednik SO Mozirje Andrej Presečnik. Zapletlo pa se je že kar pri 2. točki dnevnega reda, ko je predstavnik ¡poslanskega kluba SDP prebral njihov predlog, da se 12. točka (poročilo' skupščinske komisije, imenovane za pregled dela IS, predsednika SO in predsednika ISpumakne z dnevnega reda, ker daje poročilo pomanjkljivo. Na ta predlog je reagiral predsednik omenjene komisije Rade Rakun, ki je opozoril, da se v poročilu nahajajo zgolj ugotovljena dejstva, če pa to ne zadostuje, se najpozavejo pristojni inšpektorji SDK in UNZ. Po krajši razpravi so poslanci glasovali o predlogu, pri čemer sta bila DPZ in ZKS proti umiku navedene točke z dnevnega redspZZD pa je predlog podprl. SDP je svoj predlog nato umaknila in dnevni red je bil sprejet. Pri pregledu zapisnika prejšnje seje se je oglasil republiški ’ poslanec Ivan Kreß in opozoril, da je bil Odlok o zaključnem računu proračuna občine Mozirje za leto 1991 sprejet U nepravilno, ker so glasovali vsi zbori skupaj. Zapisnik je bil kljub tej pripombi po krajši razpravi potrjen. Uvod v 4. točko dnevnega reda -obravnavo predloga Odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1992 - je podal predsednik IS Alfred Božič. Poudaril je", da IS ni upošteval vseh pripomb, ki so bile podane na-osnutek, za kpr obstajajo argumentirani razlogi. Poslanec Edi Mavrič je nato podal nekaj predlogov za prerazporeditev sredstev med posameznimi koristniki, pri čemer je najbolj izstopal predlog, da se sredstva za ureditev in opremo poročne dvorane v višini 500.000 SLTprepolovijo in se druga polovica nameni za preprečevanje narkomanije. Sledile so še pripombe in predlogi drugih poslancev. Po končani razpravi se je sestaMzvršni svet, da bi proučil podane predloge, medtem pa so poslanci sprejeli poročilo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in sklep, da je treba nemudoma pristopiti k reševanju problema kolesarske steze Mozirje-Nazarje. Nato so sprejeli še Analizo stanja na področju zagotavljanja socialne varnosti v občini Mozirje, sklep o potrditvi letnega zaključnega računa davkov in prispevkov občine Mozirje za leto 1991, poročilo er uresničevanju plana gospodarske infrastrukture za leto 1991 in predlog plana za leto 1992-JP Komunala Mozirje in poročilo ter plan dela Podjetja za vzdrževanje cest Celje in Cestnega podjetja Celje. IS je v tem času svojo sejo končal in ni sprejel nobene od , predlaganih sprememb. Ker se zbori z glasovanjem niso mogli sporazumno odločiti, je bila seja prekinjena , zaradi medzborovskega usklajevanja. Po dvakratnem usklajevanju je bil proračun za leto 1992 vendarle sprejet v predlagani obliki. Nato je vodenje seje prevzel podpredsednik skupščine Rade Rakun. Zbori so najprej sprejeli sklep o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zeVnljišča v občini Mozirje. Izredno pestro razpravo pa je povzročila 11. točka dnevnega reda. Sloje za sprejem izjave o nepreklicnem jamstvu za hranilne vloge pri hranilnici, ki bo ustanovljena kot delniška družba oziroma se bo preoblikovala v skladu z novo zakonodajo iz hranilno-kreditne službe pri M-ZKZ Mozirje. Po dolgotrajni razpravi je bil sklep o izjavi sprejet; s tem je skupščina prevzela jamstvo za hranilne vloge v omenjeni hranilnici. Po končani točki je bila seja ob 14.50 uri prekinjena in se bo nadaljevala v petek, 24. aprila 1992. PREDSTAVITEV TURISTIČNE PONUDBE ZGORNJESAVINJSKE DOLINE V PARMI V ITALIJI V dneh od 9. do 13. 4.1992 je bil v Parmi v Italiji sejem Quota 92, na katerem so se predstavile predvsem gorske pokrajine Italije s celotno ponudbo: od pridelovanja oz. proizvajanja prehrambenih izdelkov do turistične ponudbe, predvsem zelenega turizma (planinstvo, jahanje, jadranje, jamarstvo...). V okviru pobratenja mest Ljubljana - Parma je agencija Vas iz Ljubljane povabila Zgomjesavinjsko kmetijsko zadrugo in Ejrsi na enodnevno predstavitev ponhdbe Zgomjesavinjske doline. Tako se je dolina predstavila prvi dan sejma s savinjskimi dobrotami in turistično ponudbo, za razpoloženje pa je skrbel Robanov Franci s citrami. Upam, da je predstavnikom kmetijsko pospeševalne službe, občine, Golt, Robana in Epsija uspelo prepričati goste na sejmu, daje destinacija Zgornja Savinjska dolina vredna ogleda. Marko Lenarčič POMLADANSKA AKCIJA "CISTA SLOVENIJA - MOJ PONOS" V 5. številki Savinjskih novic smo uvodoma že pisali o pomladanski akciji čiščenja okolja, .ki je po značaju vseslovenska akcija in ima za cilj urediti in očistiti okolje, angažiran odnos človeka in družbe do okolja, dvig ekološke zavesti, povezovanje turizma in naravne dediščine. Iniciator, nosilec in koordinator akcije je Turistična zveza Slovenije. K sodelovanju so vabljeni vsi Slovenci, da bi sebi in s tem seveda tudi turistom uredili in očistili okolje, v katerem živimo in delamo. Napori za urejanje okolja so le del aktivnosti v pripravah za Leto turizma v Sloveniji 1993. V akciji naj bi torej sodeloval najširši krog ljudi. Javno podjetje Komunala Mozirje bo v skladu s predhodnim dogovorom organiziralo odvoz odpadkov na primeren način. Prostovoljne dejavnosti bodo organizirale krajevne skupnosti, osnovne šole, delovne organizacije, turistična društva, športna društva, pa še kdo. V aktivnosti urejanja okolja so že vključena tudi javna dela. Delo kaže usmeriti (odvisno od razmer in posebnosti kraja) predvsem na naslednja področja: ^ wvja r opLMAUJČt) So V N eviopi TAKŠhJA ASDnosr, DA alh TUHlsrl LA9K.O V Vi Dl0 c1 t-E PIE! s KF - urejanje okolice hiš, stanovanjskih blokov, vasi; - urejanje okolice trgovinpodjetij, bank,avtobusnih postaj, bencinskih črpalk, pošt, zdravstvenih postaj; - urejanje okolice kulturnih objektov, spomenikov, cerkva; - urejanje cest, pločnikov, prometne signalizacije; - urejanje nabrežij rek in potokov; - urejanje športnih objektov in njihove okojice; - urejanje odlagališč za odpadke in odpravljanje črnih odlagališč; - urejanje okolice vseh turistično-gostinskih objektov. Ker so črna odlagališča poseben problem v naši občini, se pozivajo vsi občani, še posebej pa lovci, ribiči in gozdarji, da vse odkrite lokacije teh odlagališč tekoče sporočajo v JP Komunala Mozirje. Pomladansko urejanje okolja tokrat ni le enkratna akcija, temveč je začetek celoletne dejavnosti urejanja in tekmovanja slovenskih krajev. Edinstvena priložnost torej, da sami sebi dokažemo, da s turizmom mislimo resno. Pozanimajte se, kdaj bo akcija potekala v vašem kraju in se tudi sami vključite vanjo. Uspeh je odvisen (tudi) od vas! KF —BMi&IlEVHIH SKUPNOSTI itHH KS SOLČAVA: V UPANJU N ČIMPREJŠNJE ODPRTJE MEJNEGA PREHODA KS Solčava se v preteklem letu za razliko od sosednje KS Luče, ni toliko ukvarjala z odpravljanjem posledic poplav, pač pa so se krajani lotili nekaterih drugih povsem konkretnih projektov. Največja pridobitev, ki jo v zvezi s tem izpostavljajo, je mala pretočna hidro elek(tarna,J gradnjo mrliške vežice, ki je v vasi prepotrebna, za kar bodo sredstva poskušali zbrati s prostovoljnimi prispevki in delno tudi iz sredstev krajevnega samoprispevka. Tekst in foto: KF TUDI FIZIKA JIH PRIVLAČI Pogosto mislimo, da naši osmošolci tekmujejo le na tekmovanjih v različnih športnih zvrsteh. Vendar ni tako. Pridno se udeležujejo ■ tudi tekmovanj iz znanja matematike, slovenskega jezika, tujega jezika, fizike, kemije in še kakšnega drugega predmeta. Pri tem moramo povedati, da učenci iz naše občine pogosto dosegajo prav lepe rezultate na regijskih in republiških prvenstvih. Tako so se pred nekaj dnevi zelo lepo odrezali učenci OS Ljubno, ki so nastopili na regijskem tekmovanju iz fizike, ki je bilo v Celju na Gimnaziji Lava. Tekmovalni sistem iz fizike je nekaj posebnega, saj tekmujejo dvojice in zato morajo učenci pokazati tudi nekaj sposobnosti za teamsko delo. Še prav posebno sta se izkazala ljubenska sedmošolca Romana Železnik in Peter Jurjevec, ki sta dobila priznanje za 6. mesto med 25-imi dvojicami. Nič kaj dosti nista zaostala tudi osmošolca Sabina Žuriter in Luka Pintar, ki sta med 25-timi pari zasedla zelo dobro dvanajsto mesto. Povejmo še to, da sta oba para osvojila 70% možnih točk, kar je za tako visoko stopnjo tekmovanja res lep rezultat. v prihodnji številki NAGRADNA IGRA Rajko Pintar - Xv g SLOVENIJA V PODOBI UUBENSKIH LIKOVNIKOV Pred dnevi je bila na Osnovni šoli Karel Destovnik-Kajuh v Šoštanju otvoritev vseslovenske likovne razstave, na kateri se je predstavilo 74 slovenskih osnovnih šol. Na^ej renomirani razstavi so se zelo uspešno predstavili likovniki OŠ Ljubno ob Savinji pod vodstvom likovne pedagoginje, akademske slikarke Terezije Bastelj, ki je na razstavi dobila posebno priznanje. Luka Grudnik, Valentina Marovt, Monika Nareks, Barbara Rop, Matjaž Robnik in Marko Blekač so razstavljali dela na temo Slovenija živi v meni. Že izbor teme je bil za te mlade ljudi zelo zanimiv. Učenci so se trudili, da bi izrazili misli in občutja novega časa, polnega sprememb in upanja v lastno trdnost. Učenci so imeli veliko možnosti, saj Slovenija nosi v sebi vse elemente za čisto likovno podobo v barvi, liniji, obliki in bogastvu likovnih struktur. Naša domovina je čudovita v soncu in lepa v sencah. Lahko jo je doživeti če se nam. zdi enostavna in logična. Veliko od zgoraj napisanega je mladim ljubenskim likovnikom uspelo upodobiti v svojih delih, zato so bila njihova dela posebej pohvaljena in so našla mesto v ekskluzivnem katalogu, ki je izšel ob razstavi Likovni svet otrok 92. Rajko Pintar V Čarovništvo in zdravilstvo Že v predhodni številki našega glasila smo načeli vprašanje domačega zdravilstva. Povedali smo tudi nekaj o tistih, ki so "zagovarjali", ljudje pa so jim marsikje rekli, da znajo coprati. Ker je šlo za pomoč, so takšnega človeka spoštovali, saj so ga rabili, ko je bilo treba pomagati bolnemu človeku ali živini. Tudi naša dolina pri tem ni bila izjema. Žal je le malo zapisanega o dejavnosti domačih "zdravnikov". Bogastvo tega izročila so odnesli starejši ljudje v grob in le redki so pričevalci, ki se spominjajo tako daleč nazaj. Pa vendar, nekaj smo jih le še našli. Najprej povejmo, da so nekateri zdravili z zelišči in drugimi sredstvi, nekateri pa so zgolj zagovarjali. Pri slednjih je treba spet ločiti tiste, ki so "delovali" po načelih črne magije in tiste, ki so se posluževali običajnega postopka. . V zapisih, o katerih je bilo že napisano v prejšnji številki, najdemo razen enega primera, vse vezane na naravna zelišča in sredstva. Tako so za "kilo" (pruh) svetovali dobesedno: ' "Dobi črnega polža in pa trampoh,to spusti med med in se s tem maži. Če bi nobene druge arcneje ne pomagale, ali to mora pomagati - je že previžano." Za mrzlico so priporočali:"Dobi tistih tajn črnih rakov in jih ne sme na pare biti, more biti jih al 5 al pa 7. Moraš jih žive noter v en pisker djati in trdo dolpokriti. Na to je treba en polč vina gor vliti in pustit en čas stati za ene tri ure, potem pa tisto vino dolodcedi od rokavov in rake pod en grm v zemljo pokaj in tisto vino moraš popred piti pred da mrzlica pride". V tem nasvetu je tudi malo nenavadnega, lahko bi rekli, da je prisoten navdih magije. Ob tem je treba upoštevati, da sta oba nasveta v zapisu iz leta, 1770, ki ga hrani Zvone Čebulj v Šoštanju. Še nekaj o zagovarjanju. Ljudje so dobro poznali tiste, ki so zagovarjali proti opeklinam, tiste, ki so bili vešči zagovoriti zvin kakšnega uda, tiste, ki so pregnali naduho, ali celo ugnati kačji pik! Neka ženska v okolici Rečice je pregnala naduho na ta način, da je bolnega peljala tesno k drevesu hruške, vanj izdolbila luknjico, na košček lesa navila koder las bolnika in to zabila v drevo. Ko je odrezala koder, je povedala, da bo naduha prenehala, ko bo rana v drevesu zaceljena. Seveda je med postopkom nerazumljivo momljala, ljudje so običajno rekli, da*"modli". Znan je primer v okolici Radegunde, kjer je kmet uglednega posestva znal zagovoriti proti kačjemu piku. Ko so ga obvestili, da je, denimo, ovco pičil modras, je hitro odrezal kos kruha, stopil v korito polno vode in z nožičem pikal v kruh. Pri tem je nenehno "modlil". Kaj kmalu je skočil še na bližnjo skalo in tam pihal v kruh in tudi mrmral besede zagovora. Potem je naročil, naj hitro nesejo kruh ovci, saj če ga bo pravočasno pojedla, ne bo poginila. Vedo povedati, da so na ta način rešili marsikatero žival, ki jo je na paši pičila kača. V današnjem času so nam pojave raznih bioenergetikov bolj razumljive, tedaj, pred davnimi leti pa ljudje marsičesa niso dojeli kot naravno danost in>so pač menili, da gre za čarovnije. Vsekakor pa kaže še znane primere zagovarjanja popisati in raziskati. A. Videčnik STARA FURMANSKA GOSTILNA V LJUBIJI. Fotografija posneta leta 1929. Stojijo od leve proti desni: Podovratnik Fanika (Mlačnica), mama Mici, oče Gustl Kranjc, Milka Poženel (sestra od mame Mici), Franc Brbre (tesač, mož od Mlinarjeve Minke). FLUDRSKA MAMA Z LJUBNEGA K 98 LETOM "Arkuš, koliko vsega sem doživela." Bo treba kar vajeti naslovu, čeprav je veliko težje razumeti nekaj drugega. Z veliko možmi in ženicami visoke starosti sem se že imel čast pogovarjati, kaj takega pa še ne. Marija Tesovnik, Fludrska mama z lepo kmetijo nad Ljubnim ob Savinji, se bliža svojemu 98. rojstnemu dnevu, pa ji kaj takega nihče in nikdar ne bi prisodil. Dolgo jo že poznam in ona mene, čeprav me prvi hip ni spoznala? "A ti si? Zakaj pa nisi takoj povedal. Dolgo te že ni bilo, pa bolj slabo vidim in slab spomin imam." In je vse skupaj' bolj malo res. 1 "Pozdravila'' me je z metlo v rokah, čeprav kasneje ni dovolila, da bi jo slikal z njo. Pometala je namreč okrog domače hiše in pospravljala žagovino, ki je ostala pri pripravljanju drv, pri tem pa godrnjala nad ta mladimi, da tako ne ¿e, da je treba žagovino pospraviti in odnesti v hlev za steljo.' Kaj naj ti pa povem?'' Da so spet težki časi, le kako bodo preživele mlade družine z otroki, ubogi ljudje, ki morajo spet trpeti in po nedolžnem umreti, kupili nas pa le niso, da bi bili sami za sebe; pa davki, v hribih smo, davke pa plačujemo kot na ravnem, in tako naprej in bolj malo nazaj mi je pripovedovala o današnjih časih. Marija Tesovnik:''Recept naj ti povem? Ne bom, ker ga ne poznam." Veliko bere, večje črke tudi brez očal, čeprav pravi, dajo pri branju > oči bolijo. Res se je treba pogovarjati malce glasneje, a to še ne pomeni, da nič ne sliši kot pravi, njena izgovorjava je boljša od moje lastne, da se bolj malo spominja, je pa sploh čista laž. Celo domači so bili presenečeni, kako se je razgovorila in mi pri tem ' lepo'' povedala, da,vsega tako ali tako ne bom napisal, ker je vsega preveč in ker bom krajšal. Pa še res je, debele knjige bi bile premalo, "bolj na kratko naredi" je dejala. Še to je rekla, ko je mimogrede pogledala v moje zapiske, da "svoje pisave še sam ne znaš brati, kako bi jo le jaz, četudi bi videla." Se pravi, daje videla. Po receptu za visoko -starost je niti nisem vprašal, ker mi je povedala, da zanj ne ve. Maja 94.1eta v prejšnjem stoletju se je rodila pri Frančišku v Radmirju in tri desetletja pozneje priženila na Fludr. Živo se spominja obnove kmetije, vsega ročnega dela in trpljenja, trdega dela mož pri spravilu lesa, vsega.' Danes je lažje, veliko pomagajo stroji, elektrika in vse drogo" pravi med drugim. Pomanjkanja ni tipela, kruha pri hiši ni manjkalo, pogosto so jedli žgance, želodec je bil le za veliko noč. Ne glede na to so bili navajeni skromnosti v vsemu, bili pa so bolj zadovoljni in zdravi. Pogreša več obrti, ki je je bilo včasih veliko, danes so pa le "štacune in gostilne." Delati je bilo treba, pa se je živelo, kdor ni delal, si je sposojal in grunti so šli na kant in boji se, da bo spet tako.' 'Vsega je bilo, le denarja ne, če si ga le nekaj imel, si bil bogat, danes je denarja veliko, pa je čisto zanič in za vojsko gaje zmeraj dovolj. Eni bodo sedaj spet bogati, za droge bo slabo, kot vedno. Tri vojne je preživela. Začetka prve se spominja bolj kot jaz predvčerajšnjega dnč, v tretji se ji smilijo ljudje, ki trpijo zaradi politike, med drogo je bilo pa sploh "pestro." Na njeni domačiji so se nenehno sukali partizani, Nemci in črnorokci, sleherni dan se je kaj dogajalo in vsega se spominja. Nekoč seje celo zgodilo, da so bili Nemci ob peči v hiši, partizani pa v kuhinji, a se je vse srečno izteklo. Dokaj časa seje na kmetiji mudil tudi glavni štab slovenske partizanske vojske,"pa po vojni še hvala ni rekel nihče. Večkrat nas je obiskal Bebler, tudi Luka, ki je rad spil kaj domačega in tolkanec,bolj ko je bil star, raje ga je imel." Res, knjiga bi bila premalo. Z zdravjem Fludrska mama ni imela težav,' 'le enkrat sem mislila, da bom umrla, ko sem bila ob prvem porodu tri mesece na nitki", pravi in spomin na to je še danes boleč. Danes živi s sinom Tinom, ženo Antonijo in vnukinjama. Mož je umrl že pred 20 leti. Rodila pa je še Jožeta in Marijo, ki jo seveda s svojimi rada obiskujeta. "Devetdeset let sem res želela učakati, zdaj pa res ne vem, kaj si še želim,"pravi. Nad "receptom" sem kot rečeno obupal že na začetku, na koncu pa mi je Fludrska mama dejala: "Jezuš, ko bi le znali pametno živeti, a se bojim, da se ne da kaj dosti spremeniti."Namerno sem .pozabil na oguljene fraze in želje po letih, le eno sem ji zaželel z najlepšimi in iskrenimi nameni - zdravja. ^ ^ IZ PRETEKLOSTI ZA PRIHODNOST Zanimivo in polno blaženih protislovij je naše tavanje skozi čas zemeljskega odrekanja, kjer se prepletata jok in upanje, smeh in skrb, kjer si podajata roki ljubezen in sovraštvo, vse skupaj pa je neizbrisno vpeto v sliko-nekega časa. Živeti za danes je namreč brez razlik biološka nujnost, misliti na sobivanje prihodnjih - medsebojnih odnosov je civilizacijska obveznost, čas posvečen preteklim spominom in razmišljanjem, pa Je interna stvar individualnega koprnenja,v katerega svet se vrata odpirajo spoštljivo in samo z dovoljenjem. Svet spominov in prehojena pot Veršnik Janeza iz Tiroseka pri Gornjem Gradu je pisana paleta dogodkov in človeških nesmislov še iz časov, ko je vladal še sam presvetli cesar Franc Jožef, ko so po zaprašenih cestah namesto avtomobilov srečevali konjske fige, ko sta bila okno v svet flosarija in stara parna lokomotiva, predvsem pa življenje še ni bilo nenehno hitenje in srečevanje samega sebe na poti od sebe nazaj domov. Slonov oče, kot pravijo po domače Veršniku, se je rodil za nas že kar zgodovinskega leta 1896 v družini s sedmimi otroki. Spominja se, kako je m^ti hodila skoraj vsak dan na dnino po raznih kmetijah za borno skorjo kruha. Oče pa je bil zaposlen pri gozdni upravi. Čez teden je bil v planini, le ob sobotah se je vračal domov k družini. Slonov oče z nasmehom na ustih pove, daje oče nekoč na poti s planine zgrešil pot in .je celo noč kolovratil po planini. Dogodek se mu je zapisal v spomin tem bolj, ker se je mnogo let pozneje tudi njemu samemu zgodilo nekaj podobnega. "Leta otroštva so bila trda,a lepa. Večkrat nas je pestila lakota, zato smo otroci v potoku lovili rake. Takrat je bilo teh živali na . pretek. Skuhane živali so pojedli brat in ostali otroci, meni najmlajšemu pa je ostala samo prevreta voda." Prva svetovna vojna je prinesla, čeprav se čudno sliši, med ljudi veliko navdušenje. Splošni mobilizaciji so bili podvrženi možje in fantje od 20. do 45. leta. Teh dogodkov se Slonov oče spominja, kot bi se zgodili včeraj. "Sam sem bil premlad, zato me mobilizacija ni zajela. Neveden kot sem bil sem se čez nekaj dni s kolesom odpeljal v Celje na okrajno glavarstvo, ker sem na vsak način hotel postati vojak. Ker pa nisem imel očetovega dovoljenja, so me po kratkem postopku napotili nazaj domov. Seveda pa se je prvotno navdušenje med ljudmi kaj hitro poleglo, saj ni nič kazalo, da bo Srbija kapitulirala v dveh mesecih, kot se je govorilo." Prva svetovna vojna se je razbesnela v vsej svoji nesmiselnosti. Že leta 1915 pa so se stvari zasukale drugače. Italija, dotedanja zaveznica Avstro Ogrske, ji je obrnila hrbet zato je bila 10. aprila 1915 izvršena dodatna mobilizacija, ki je ' zajela tudi Slonovega očeta. "Po kratkih vojaških pripravah sem se 30. junija,na svoj rojstni dan, znašel na fronti. Dodeljen sem bil 26. regimentu, ki je bil sestavljen iz samih Slovencev. Po dveh mesecih bojev so nas napotili v zaledje. Na poti proti Vipavi smo žejni in telesno izmučeni pili okuženo vodo in seveda dobili tifus in kolero. Zdravili so me v Ljubljani, kjer so bile strežnice sestre usmiljenke iz Bosne. Nekaj časa sem bil na nitki med življenjem in smrtjo, saj sem tehtal vsega 42 kg. Po šestih mesecih zdravljenja so me poslali v Maribor k svojemu regimentu, od koder bi moral zopet na fronto. Ravno tiste dni pa je cesar Franc Jožef ukazal poslati na dopust vse, ki so bili na fronti več kot dve leti in sicer za šest tednov. Ker sem bil določen v marš kompanijo, sem dobil dopust samo 14 dni, potem pa nazaj na fronto." Konec vojne je dočakal na Tirolskem, vendar zanj to ni pomenilo vrnitve domov. Prišel je namreč v italijansko ujetništvo, kjer je ponovno doživel vso kalvarijo in bedo preteklih let. Po letu in pol ujetništva so jih z ladjo prepeljali do Dubrovnika, od tam pa preko Gruža z vlakom do Slavonskega Broda. Domov se je vrnil kot zadnji povratnik iz naših krajev 10. aprila 1920. "Pred vojno sem imel denarja, da bi lahko kupil lično hišo, po njej pa za ta denar nisem dobil niti hlač," pomodruje Slonov oče. Med obema vojnama je delal vse mogoče. Nadaljeval je z izdelovanjem strešne opeke. Tu ne pozabi poudariti, daje bil lastnik opekarne skopuh, ki ljudem ni privoščil poštenega plačila. Pozimi, ko so pretežno spravljali les, so ležali kar na "parni",ne glede na vreme in mraz. Zaradi slabih razmer sta z bratom ustanovila lastno trgovino. Dela je bilo dovolj, stranke so jima zaupale, saj sta sklepala kupčije celo na Hrvaškem. Po poroki je skupaj z ženo odprl še gostilno in tako sta si delo razdelila.Njegova skrb je bila trgovina, ženina pa gostilna. O drugi svetovni vojni pa govori Veršnik s trpkim priokusom krivice, ki se mu je zgodila. Pravi, da toliko nepoštenosfi in to z vseh strani ni doživel v vseh letih dolgega življenja,kot ravno tista leta. Pa še ustrelili bi ga bili kmalu in to po nedolžnem. Sedaj upa, da se bodo stvari uredile in stare krivice popravile. Kljub visoki starosti pa Slonov oče še vedno z zanimanjem spremlja aktualne politične dogodke. Samo imena strank in politikov včasih pomeša, mi prišepne njegov vnuk, ampak to se dogaja tudi neprimerno mlajšim . Sicer pa pravi, da bi brez Srbije stvari že davno uredili in pa enotnost med našimi,slovenskimi politiki pogreša. Zase si želi predvsem zdravja, saj si v teh letih pač ne kaže želeti še kaj več. ""Pa dr. Urlepa ne pozabite omeniti, on je namreč kriv, da sem še na svetu, saj skrbi zame kot za svoje oči." Ob slovesu mu obljubim, da se, če ne,prej, zopet vidimo na njegovi stoti obletnici. "To že," odgovori, "samo na zdravje glejte! Navsezadnje morate preživeti še štiri leta!" Ni kaj, hudomušen odgbvor klenega možaka, ki ima za sabo že skoraj sto let življenja. Tekst: Edi Mavrič Foto: Marjana Vršnik - Fale NAŠA PESEM NAJ ŽIVI Lepa je, v najžlahtnejšem pomenu besedeZgornja Savinjska dolina. Vsa ožarjena v lesketajočih barvah blagodejnega sonca ujeta med pravljični svet .gamsjega kraljestva, kjer tropi ovac izpričujejo kleno kljubovalnost ljudi in valove bistre Savinje, iz katere duše tukajšnji ljudje črpajo energijo vsakdana. Eden tistih, ki spomine otroške doživelosti porojene ob Savinji uspešno preliva v poskočne polke in zasanjane valčke je Franc Kramer, za prijetelje pa Frenk, širom po domovipi pa tudi preko meja znan kot vodja narodno zabavnega ansambla Fantje z vseh vetrov. Priljubljen ansambel je v dobrih desetih letih delovanja dosegel vse, Kar je v tej zvrsti glasbe sploh mogoče. Številna priznanja in štiri kasete z zlato naklado pa pričajo o nesporni priljubljenosti Fantov z vseh vetrov. Francu Kramerju je uspelo združiti razposajeni znak diatonične harmonike z ubranim fantovskim petjem, skupaj paprispevajo nemali delež pri ohranjanju ljudskega izročila. Fantje z vseh vetrov so v pravempomenu besede Slovenija v malem, saj je harmonikaš Vlado Matkovič doma iz Dragatuša, Jože Dobovšek, bas kitarist, iz Prečne pri Novem SOLJUDJE in DOGODI! MLADI DOPISNIKI Mestu, prvi tenorist Primož Berus iz Borovnice, Franci Pupis iz Logatca poje drugi tenor, drugi basist Iztok Perozzi je iz Ljubljane. Franca Kramerja pa je življenje iz rodnega Ljubnega ob Savinji zaneslo v dolenjsko prestolnico, kjer si je ustvaril dom in družino. Nepredvidljiva usoda je lani iz njihovih vrst nepričakovano iztrgala kitarista Braneta Cekuto. Izguba, ob kateri je ansamblu malodane zastalo srce, pa vendar življenje hoče naprej. Fantje so se odločili nadaljevati z delom, tjidi Branetu v spomin in zahvalo. Namesto njega igra sedaj ritem kitaro Luzar Marjan iz Novega Mesta. Kljub dejstvu, da je ansambel pognal korenine tam na Dolenjskem, kjer ima uradno tudi sedež, pa je vendarle na nek način tudi savinjski, saj se fantje vedno znova radi vračajo v kraje Kramerjevega otroštva, pa tudi njihove pesmi na občuten način izražajo občutke ljudi ob Savinji. Pred skorajšnjim izidom njihove pete kasete, ki nosi naslov Na Tanči gori, se je Franc Kramer s svojimi fanti odločil, dajo bo predstavil skupaj s starimi uspešnicami in sicer 25. aprila ob 20. uri na Rečici ob Savinji, 26. aprila ob 15. uri v Gornjem Gradu in ob 19. uri v Lučah. In če smo si za naslov zapisa o Fantih z vseh vetrov sposodili naslov ene njihovih uspešnic, tudi' zaključimo po njihovo. Na zdravje, tebi muzikant, pa pridi spet med nas. Foto: Marjan Ciglič Tekst:Edi Mavrič SREČANJE DOMAČIH GODCEV Srečanje domačih godcev na Ljubnem ob Savinji bo v nedeljo, dne 26. aprila 1992 ob 15. uri v dvorani Kulturnega doma. Na predvečer, dne 25. aprila 1992 'bo ob 18. uri v Osnovni šoli na Ljubnem razstava starih glasbil in slik ide Voler. IMLADI DOPISNIKI NA OBISKU PRI VRSTNIKIH IZ GLOBASNICE Bližajo se najbolj prijetni prazniki v letu. Jaz pa se spominjam dni, ko nas je v dolini objela groza ujme. Tako sem desetleten spoznal strah in grozo. Spoznal pa sem tudi dobroto, tovarištvo in iskrenost. Verjetno zato, zdaj med temi prazniki, v spominih obujam srečanje z vrstniki zunaj naše države, v Globasnici. Bili so med prvimi, ki so nam pisali, pomagali in nas prisrčno povabili na obisk. Ni nas motil mrzel deževen dan, nič kaj prijazen za izlet. Tja nas je vlekla radovednost, saj je že ime kraja zvenelo tako nenavadno. Zanimalo nas je, kdo so naši sovrstniki, kakšni so njihovidomovi in vse ostalo. Vedeli smo že nekaj c Slovencih zunaj naših meja. Vedelismo tudi, kaj pomeni narodnostna manjšina. Toda prvič stopiti čez mejo skupaj z razredom in tovarišicami in se srečati s sovrstniki, prijaznimi, a za nas nenavadnimi, je pravo presenečenje. Začutili smo, kako iskreno so se nas razveselili. Presenečeni pa smo bili, ko smo ugotovili, kako težak je naš materin jazik. V šoli se učijo slovensko in nemško. Materin jezik jim dela še veliko preglavic. Razlikovali pa smo se tudi po številu. Njih je bilo le nekaj čez deset, nas pa enaintrideset. Pn/o plašnost smo prebredli in kmalu so iz obeh strani začela deževati vprašanja in odgovori. Presenetili smo jih s kratkim programom, oni pa nas z željo, da nam čim več povedo in pokažejo. Vsi skupaj smo obiskali muzej in majhen grad. Marsikaj mi je bilo všeč, od mozaikov do stare posode, a najbolj stari okostnjak. Pred nenavadnim gradom pa za mizo lesen kralj Matjaž. Ves čas smo živahno tkali vezi in postali resnično žalostni, ko smo morali dom o v. Zdaj ko ves naveličan v šoli čakam najbolj prijetnih praznikov v letu, se živo spominjam groze v lanski ujmi, a še bolj živo novih prijateljev sovrstnikov na drugi strani naše meje. Z veseljem čakam, da nas bodo kmalu obiskali, da bomo ponovno skupaj, a tokrat v Lučah. četrtošolci iz Luč KRONIKA 2. 4. 92 je v večernem času Jožef M. iz Spodnje Rečice pod vplivom alkohola v domači hiši kršil javni red in mir. Ker kljub opozorilom policistov ni prenehal s početjem, je bil odpeljan v prostore za pridržanje do iztreznitve. Zoper njega je bil podan predlog sodniku za prekrške. 5. 4. 92# v večernih urah doma v Poljanah vinjeni Jakob K. razbijal po stanovanju, kričal in grozil, zato so zoper njega podali predlog sodniku za prekrške. 6.4. 92 je okrog 16. ure voznik Franc Š. iz Radmirja vozil os. avto po regionalni cesti, v Šentjanžu. Ker hitrosti vožnje ni prilagodil mokremu cestišču, je zapeljal desno s ceste na travnik, kjer se je vozilo večkrat prevrnilo, voznik pa se je pri tem lažje poškodoval. Zoper njega bodo podali predlog sodniku za prekrške. 7.4.92 seje zgodila prometna nezgoda v Florijanu, kjer je voznik os. avtomobila Jure S. iz Florijana med vožnjo skozi ovinek zapeljal na levo stran ceste v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik os. avlomobila Alojz J. iz Savine. Le-ta je, da bi preprečil trčenje, zavil skrajno desno in trčil v robnik, od koder ga je odbilo nazaj na cestišče, kjer je trčil v os. avto Boštjana R., ki je pripeljal za Juretom S. Slednji je kljub nezgodi odpeljal naprej in je bil izsleden kasneje. Zoper njega so podali predlog sodniku za prekrške. 8. 4. 92 je ob 18. uri vinjeni Rudi K. iz Gornjega,Grada na dvorišču stanovanjske hiše v Bočni s sekiro in vilami napadel očeta in starega očeta, pri čemer je oče utrpel lažje telesne poškodbe. Ker je Rudi K. grozil tudi na policijski postaji, kamor je bil priveden, so ga odpeljali v prostore za pridržanje do iztreznitve. Zoper njega bo podana ovadba na temeljno javno tožilstvo in podan predlog sodniku za prekrške. 11. 4. 92 je ob 19. uri Ljudmila H. iz Ljubije doma v garaži pretepla moža Antona H. in mu pri tem prizadejala hude telesne poškodbe: pretres možganov, zlom podlaktnice, zlom rebra in odrgnine po glavi. Zoper njo bo podana ovadba pristojnemu temeljnemu javnemu tožilstvu. % &*:**>: WÊDKl m REKREACIJA SN so pisale pred 20-timi leti POČASNEJŠA RAST SPLOŠNE POTROŠNJE Preglejmo uspehe preteklega leta gospodarstva naše občine, ki so izhodišče za predvidevanje v letošnjem letu. 2680 zaposlenih je ustvarilo za 352.140.000 dinarjev celotnega dohodka, kar je za 23% več kot v letu 1970. Poprečni osebni dohodek zaposlenega je bil \ .410 dinarjev ali za 20% več kot v letu 1970. Predvidevamo, da bo dohodek gospodarstva za četrtino večji; na novo pa bo odprtih 160' delovnih mest. Poprečni mesečni zaslužek se bo povečal na 1630 dinarjev, to je za 15,7%. Prispevki iz osebnega dohodka zaposlenih bodo rastli za 9% počasneje kot družbeni proizvod. Podjetjem mora ostati čim več sredstev za obnovo in razširitev zmogljivosti ter sredstev za osebne dohodke, zaradi tega se stopnje prispevkov ne smejo povečevati. SN so pisale pred 10-timi leti ŠTAFETA MLADOSTI Redko imamo priložnost, da v naši občini spremljamo zvezno štafeto mladosti kot simbol bratstva in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Živeti srečno, svobodno in ustvarjalno v socialistični samoupravni skupnosti pomeni tudi prevzeti odgovornost za nadaljnji razvoj samoupravne demokracije, kar se mora odražati v neposredni aktivnosti za uspešno_ delovanje našega socialističnega samoupravnega sistema. Štafeta mladosti v katero se iztekajo misli mladih, od Devdelije do Triglava, misli prežete z idejami socializma, humanizma in neomajno vero v človeka, bo med nami v nedeljo, dne 25.4.1982. natnoei&'*** if* /'“■SB mmmm SFOKÍ ln Y lEKKEAClJA WMm RAFTING POKAL SLOVENIJE NOVOLES OPEN 92 na reki Krki. URADNI REZULTATI: Uvrstitev: čas: 1. Royal RK 42.24 2. Športni center Prodnik 43.15 3. Novoles 1 43.21 s 14. MARATON V MALEM NOGOMETU Športno društvo Vrhovec Nazarje bo tudi letos organiziralo 24-urni maraton v malem nogometu, tokrat že 14. po vrsti. Tekma, v kateri se pomerita ekipi starih in mladih (letos je meja letnik 1965), se bo pričela v četrtek, 30. aprila ob 19. uri na igrišču v Nazarjah. Ker je trenutni izid neodločen, 6:6 ob enem remiju, bo letošnja tekma še posebej zanimiva. V otvoritvenem delu prireditve bo nastopila plesna skupina "Black Ladies". Za gledalce bo poskrbljeno s hrano in pijačo. KF OBČINSKO PRVENSTVO V KEGLJANJU V soboto in nedeljo (4. in 5. april 92) je Športna zveza občine Mozirje pripravila občinsko prvenstvo v kegljanju. Organizacija in izvedba prvenstva je bila zaupana kegljaškemu klubu LJUBNO OB SAVINJI. Klub je tekmovanje izpeljal na kegljišču TE Šoštanj, saj v občinskem prostoru ne premoremo tovrstnega športnega objekta. Ekipno je največ dosegla četverica iz Gornjega Grada. Anton Kovšak, Peter Kranjc, Viktor Kovač in Stanko Černevšek so skupaj podrli 1570 kegljev. Sledile so vse tri ekipe iz Ljubnega (II,I in III) ter ekipi iz Mozirja in Šmartnega. Tudj med dvojicami so dominirali gornjegrajčani. Med dvojici Kovač - Černevšek in Kovšak- Kranjc, pa seje uspelo uvrstiti dvojici Ermenc Slavke - Kaker Ciril iz Ljubnega. Zlata in srebrna medalja in "odkegljali" na Ljubno. Kramer Marko je k 391 podrtimi keglji dodal še 838 "nedeljskih", Rigelnik Alojz pa k 389 še 826 kegljev doseženih v finalu. Kovač Viktorju (393 + 812) je bron (kakor tudi prvima dvema zlato in srebro ) podelil predsednik Športne zveze Mozirje, g. Aubreht Martin. Organizator tekmovanja se tudi po tej poti prijaznim domačinom zahvaljuje za izkazano gostoljubnost. Pa veliko podrtih kegljev do naslednjega prvenstva! Morda že na domačem kegljišču!? Izidor Matko NASVETI MODNI NASVETI Danes bom namenila par besed bodočim mamicam. Vsem, ki pričakujete vesel dogodek, čestitam, obenem pa vam namenjam nekaj modnih skic. V tem obdobju naj bo oblačilo kar se da udobno, da omogoča sproščeno gibanje. Najprej nekaj besed o obleki, ki je skoraj nepogrešljiv kos garderobe bodoče mamice. Kot same vidite, je široka, spodaj zaključena z dvojno nabranim volanom. Prav na koncu volana pa lahko prišijemo čipkast trak. Ravno krojeni del obleke se konča sredi bokov, v šiv so všiti tudi žepi. Obleka ima okrogel naplečnik, ki se prav tako zaključuje s čipko. Rokavi so vstavljeni oz. prišiti na opleček, ter močno nabrani. Zaključujejo sezzapestniki, ki so močno stisnjeni. Obleka se zapenja z gumbi. Materiali so različni, vendar priporočam predvsem bombaž. Blago je v bordo rdeči barvi, čipkast trak je lahko za odtenek svetlejši. Tudi bluza je krojena udobno, široko, nosile pa jo boste lahko tudi pozneje. Prav tako ima tudi bluza opleček, ki je tu polkrožen. Rokavi so reglan-ski, ki jih položimo v tri gubice in prišijemo na že prišit opleček, ob zapestniku pa poljubno naberemo. Ovratnik je stoječ,izdelan tako, da se prekriva. Prav tako naj bo bluza iz bombažnih tkanin, saj so tkanine praktične za pranje, pa najbolj udobno se nosijo. Vzorci so poljubni, lahko tudi cvetlični, le droben naj bo in ne kričečih barv. Zadnji model je široka tunika brez rokavov. Tudi ta ima napleček oz. životec. Krojen je tako, da se začenja nekje na sredi rokavnega izreza, na sredini pa je ukrojen v konico. Drugi del je močno nabran, v sredini pa je dvojna guba, ki je všita točno v sredino konice životka. Vratni izrez je nekoliko večji in obšit s svilenim trakom. Tuniko lahko nosimo h krilu in prav tako k hlačam. Tunika je izdelana iz jerseya, da lepo pada, barve naj bodo svetlejše. Predlagam vam svetlo modro barvo, svilen trak, pa je lahko temnomodre barve. Želim vam kar največ vešelja ob pričakovanju dogodka, v eni od naslednjih številk Savinjskih hovic pa vam bom predstavila še krilo in hlače. Anita SADJARSKI NASVETI ČEŠNJE BI MORALE DOBITI VEČJO VELJAVO Mislim, da bomo kot podlago za češnje, zlasti na hribovskih kmetijah, še vedno uporabljali češnjev sejanec (divjak) s svetlim lubjem, ta podlaga bo tudi ostala, še posebej tam, kjer ima pristop divjad in kjer hočemo imeti večja drevesa. Taka drevesa sadimo na . večje razdalje, ki v kasnejših letih dajejo tudi veliko plodov. Za vrtove in nasade, kjer želimo imeti manjša in gosteje posajena drevesa, pa bomo uporabljali dve podlagi F12/1 - selekcija češnje, ki se vegetativno razmnožuje, in Colt - križanec češnje in okrasne češnje. Z večimi sortami pa je sezono obiranja mogoče podaljšati na 4 do v 6 tednov. Tudi zaradi pokanja plodov ob deževnem vremenu je bolje, da imamo več različnih sort. Z dobrim sortnim izborom lahko tudi pridelek močno povečamo. Prav tako s kombinacijo sort vplivamo na medsebojno oploditev, še zlasti, če je v času cvetenja lepo vreme in če so v bližini čebele. ■ Vsak sadjar, vrtnar in umni gospodar mora vsaj delno poznati imena češenj in v katerem ČEŠNJEVEM TEDNU zorijo? NAJSTAREJŠA IZ MARKE Zori v prvem Češnjevem tednu. Plod je droben, okroglo sploščen, živordeče barve, ki na drevesu kasneje, ko povsem dozori, potemni. Meso je mehko, sočno, svetlo, okus plehek, sok svetlo rdeče barve. Koščica je drobna, pecelj srednje dolg. Drevo bujno raste, se dobro obrašča. Cvete zelo zgodaj in je občutljiva za pozebe. PRIMAVERA Je novejša nemška sorta, zelo zgodnja, a kakovostna. Plod je srednje velik in škrlatno rdeč. Meso je na pol čvrsto, sočno,sladko-kiselkastega okusa, vendar plod rad poka. Rašte srednje bujno, zgodaj zarodi, oplojuje jo rana iz Marke, Iionska. RIVERSOVA RANA Zori v drugem češnjevem tednu. Plod je srednje debel, okroglast, nekoliko sploščen. Je svetlejše rdeče barve, kasneje nekoliko potemni, se blešči. Meso je mehko, sočno, prijetnega okusa. Koščica je drobna do srednje debela in rahlo ovalna. Pecelj je precej dolg. Drevo napravi široko odprto krošnjo. Cvete zelo zgodaj. Moj mali svet 6/14, L. Zavolovšek SETVENI KOLEDAR ZA MAJ - VELIKI TRAVEN j PETEK ' - PRAZNIK D. Osujemo zgodnji grah. Škropimo sadno drevje. TOREK ■ 2 PANKRACIJ Sejemo okrasne rastline. Plevemo in zatiramo škodljivce. Škropimo sadno drevje. SOBOTA 23 ŽELJKO _ SOBOTA 2 BORIS Sadimo pozni krompir. SREDA ROBERT Nabiramo zdravilne rastline. Sejemo okrasne rastline. NEDELJA 24 MARJANA Pokosimo vrtno zelenico, če želimo, da trava potem počasi raste. NEDELJA 3 ALEKSANDER Sadimo pozni krompir. . . ČETRTEK 14 matija Nabiramo zdravilne rastline. Sejemo okrasne rastline. PONED. 25 URBAN Geje treba zalivamo. Presajamo trajne rastline. PONEDELJEK 4 FLORIJAN Lahko še sadimo fižol in pozni\ krompir. 15 PETEK lo ZOFIJA Zalivamo. Presajamo. TOREK 26 F|i_|p Ge je treba zalivamo. Presajamo trajne rastline. m TOREK 5 ANGEL . * - , , - v' SOBOTA 16 ANDREJ Zalivamo. SREDA 27 AVGUŠTIN Rahljamo. Plevemo in osipljemo. Škropimo sadno drevje in vrtnine. SREDA . 6 DOMINIK NEDELJA •7 JOŠT ČETRTEK 2° IGNAC Rahljamo. Plevemo in osipljemo. Škropimo sadno drevje in vrtnine. ČETRTEK 7 GIZELA Sejemo dišavnice in listnate vrtnine. Lahko še sadimo fižol. Če je treba, zalivamo. PONED. ‘O ERIK PETEK 29 MAGDALEN, Rahljamo. Plpvemo in osipljemo. Škropimo sadno drevje in vrtnine. \ PETEK 8 ZMAGO Sejemo dišavnice in listnate vrtnine. Lahko še sadimo fižol. Če je treba zalivamo. TOREK ■ 9 PETER \ SOBOTA 30 ivANA SOBOTA' * GREGORIJ Nabiramo zdravilne rastline. Kosimo, če želimo hitro in bujno -rast otave. SREDA 20 MARIJA NEDELJA 31 ANGELA . NEDELJA * 0 IZIDOR Nabiramo zdravilne rastline. Kosimo, če želimo hitro in bujno rast otave. ČETRTEK 21 teobald - Če Zofija zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni. - Če je na Urbana lepo, dobro suši se seno. - Slana v začetku maja zorenju sadja nagaja. Vir: Koledar biološkega vrtnarjenja 1992 PONED. 11 ZDENKO ' Sejemo okrasne rastline. Plevemo in zatiramo škodljivce. Škropimo sadno drevje. PETEK 22 RENATA : NASVETI F1SMA BRALCEV KULINARIČNI KOTIČEK Sejem gastronomije in kulinarike GAST v Celovcu je potekal od 14. do 18. marca. Na njem so se poleg avstrijskih kuharjev najbolj izkazali kuharji iz Češkoslovaške federacije. Manj uspešni so bili slovenski mojstri kulinarike, ki so zamudili lepo priložnost, da se predstavijo zahtevnemu tržišču. Zaželimo jim več sreče na sejmih Alpe Adria in ostalih prireditvah. Tokrat sem vam pripravil recept za izhod v sili, ko so vasprijatelji presenetili z obiskom. V tem primeru svetujem tople kruhke na moj način in rahlo omleto s sadjem. Tople kruhke pripravimo tako, da zmešamo 15-20 dag naribanega sira (ementalec, gauda), 3 jajca, ščepec soli, ščepec popra, ščepec origana in žlico ketcupa. Toaste ali rezine belega kruha namažemo z maslom, na vsakega položimo rezino šunke, namažemo s pripravljeno maso in v ogreti pečici pečemo 10 minut. Rahlo omleto pripravimo tako, da ubijemo dve jajci (njihovo število prilagodimo številu ljudi) tako, da ločimo rumenjake od beljakov. Iz beljakov, ki jih po želji sladkamo, stepemo trd sneg. Rumenjake zmešamo z nekaj kapljicami limone. Vse skupaj previdno premešamo in zlijemo v naoljeno in ogreto teflonsko posodo* Pokrijemo in pečemo 15 minut. Pečeno omleto zvrnemo na krožnik, jo obložimo s sadjem in sladkorno moko, prepognemo ter serviramo! ■ Dober tek! Paul Orešnik PISMA BRALCEV LEPO JE V NASI DOMOVINI BITI MLAD Popolnoma se strinjam. Nora leta, kot pravijo ljudje. Brezskrbno življenje, neomejena svoboda, prosti čas, zabava. Ni nam potrebno misliti na jutrišnji dan, na jutrišnje težave in probleme, ki tarejo naše starše. Le kdo izmed nas se kdaj vpraša kaj bo, če bo mama izgubila službo? Mogoče se, misli pa si vsak svoje: Niproblema, bi rekel Alf, bo kosilo skuhano, bo vse pospravljeno in na svojem mestu. Vprašanje je le, kaj bo na krožniku in s čim bo to plačano. Saj imamo še očeta, ki dela ves dan, pa še popoldne malo - za povrhu. Kaj pa mi, dijaki - srednješolci? Zjutraj v šolo, opoldne domov, zvečer spat... Vmes pa naloge, učenje, delo doma. Zvečer pa šok, ko rabimo denar za malico, za ogled predstave, za... Konec meseca pa... Treba je namreč kupiti novo mesečno vozovnico, košček potiskanega papirja, ki ga bomo skrbno vsak dan nosili s sabo v prazni denarnici, saj je vreden pr^vo malo bogastvo. Ustavila se bom ravno tu. Rada bi napisala nekaj besed, ki verjetno ne bodo nič pomagale, pa vendarle bom poizkusila. Vsak mesec moramo kupiti pri "Izletniku" novo mesečno vozovnico, ki pa je vsak mesec dražja.’ Številke so resnično astronomske. Rada bi vprašala Izletnikove uslužbence, za tekoči mesec april; mesečna vozovnica se je namreč podražila za 1.000 SLT! Na kakšni osnovi in zakaj? Za primerjavo bom navedla smer Radmirje-Celje; september 91 - 2.125,OOdin, december 91 - 2.500,00 SLT, marec 92 - 3750,00 SLT, april 92 - 4.750,00 SLT. Povejte mi, je to še normalno? Pa naj še kdo reče,da je današnje šolstvo brezplačno! Še nekaj besed o štipendijah. Res je, te so mizerne in vsak mesecjih je manj. Kadrovskih ne razpisujejo več, štipendije iz združenih sredstev pa so dodeljene le učencem, ki... ne bom nadaljevala, saj je številka, katere ne smeš niti za par tolarjev presegati, tako smešno majhna, da... Dijaki že vemo, kako hudo je odšteti naše bone, ki so vsak dan manj vredni. Če imaš štipendijo, jo dvigneš, mama pa doda še del svoje "štipendije" in vozovnica je plačana. Toda na hranilni knjižici ne ostane nič. Žal nič. In tako iz meseca v mesec. Ne^vem, mogoče se bo kdo ob vsem tem le malo zamislil, kako majhna vsota je 4.750,00 SLT, pa jo je vendarle tako težko prislužiti in jo dati, .še posebno nam, dijakom , ki nimamo štipendije, katerih starši so brezposelni, ali pa jih bo to doletelo mogoče že jutri. Že res, da še niso nikogar obesili s srebrniki v žepu. (Ruski pregovor), PETRA SLATINŠEK Za poseben način obnovitve dotrajane žične ograje z betonskimi stebri je v Mozirju poskrbel mladi Pleterski iz Šoštanja,- Na severni strani Majerholdovega dvorišča preprečuje vsiljivcem dostop - prihod iz Šmihelske ceste in obratno z naloženim vejevjem v dolžini kakih 10, širini 2 in višini domala 2 metrov. ’Menim, da tak način reševanja problemov ni primeren, |.e zaradi o’dnosa do solastnikov in uporabnikov sosednjih parcel, še manj pa Mozirju v ponos. STEINER FRANJO ST. ULICE, ULICE IN SE ENKRAT ULICE "Dober dan. Ali. veste mogoče, kje je ulica Frana Kocbeka?" "Pojma nimam." "Kako, kaj niste iz Mozirja?" "Sem , vendar je bolje, če mi zaupate, koga iščete in Vam bom mogoče lažje pomagala." Neznanec mi je povedal ime človeka in brez težav sem mu razložila, kje ga najde. Dragi bralec, če živiš v Mozirju, boš verjetno tudi ti kdaj v zadregCker ne boš poznal ulice v svojem kraju. Vendar ne bodi preveč zaskrbljen, kajti res težko je slediti. V "rdečih" časih, ko smo bili še državljani Jugoslavije, smo v Mozirju sklenili svoj kraj opremiti z zvenečimi imeni ulic. V modi je bilo bratenje med mesti Jugoslavije in glede na to, da je bilo Mozirje pobratenj s Čajetino iz Srbije, je temu bratskemu mestu nedvomno v tistih časih veljalo posvetiti vsaj eno ulico. V času realizacije tega predloga je naš "največji" sovražnik nenadoma postala Srbija. Naenkrat v Čajetinski ulici ni hotel nihče več živeti. Tako so se začele prve korekcije ulic. Tudi v ulici, kjer sem živela V tistem času, je prišlo do spremembe. To so porodne težave, sem mislila. Pa na žalost ni bilo tako. • Zdaj živim v ulici Šlandrove brigade in ker tudi brigade niso več v modi, je stopil na sceno Praprotnik. Njemu bo namreč, ne vem kako dolgo, posvečeno ime naše ulice. * , Jaz pa postavljam javno vprašanje tistim, ki se igrajo s temi imeni: "Ali lahko spremenim ime ulice na vseh osebnih in drugih dokumentih, ali raje počakam na novo ime, če bo mogoče tisto dokončno?" LIDIJA ŽAGAR OSNOVNA SOLA LJUBNO OB razpisuje prosto delovno mesto SNAŽILKE s polnim delo vnim časom. Pričetek dela 1. junij 1992. Kandidatke naj vložijo prijavo v tajništvu šole v 15 dneh po objavi razpisa. ILCI ZA m ANKETA POŽARNOVARNOSTNI UKREPI ZA GOZDOVE Za varstvo gozdov pred požari je bil izdan poseben zakon, ki določa zaščitne ukrepe za preprečevanje izbruhov požarov. Med najpomembnejšimi ukrepi so preseke, to so popolnoma očiščeni pasovi v gozdovih, ki onemogočajo prehod ognja. Pomembno je tudi redno čiščenje gozda. Odstraniti moramo suho travo, dračje, suhljad in tudi posušene veje. Kurjenje v gozdu ob suši je z zakonom prepovedano. Sežiganje lubja,listja in traven gozdu in ob njem, kuhanje oglja in kurjenje apnenic lahko dovoli le gozdna uprava. Tudi kajenje zlasti pa odmetavnaje ogorkov je nevarno in zato prpovedano. Občani so dolžni varovati gozdove pred požarom. Če požar opazimo v gozdu, ga moramo takoj pogasiti. Če nam to ne uspe, moramo takoj obvestiti pristojne organe (milico, gasilce ali gozdarja). Občani so dolžni pomagati'pri gašenju večjih gozdnih površin, če jih pokliče oblast. Železnica ima posebne predpise za preprečevanje požarov ob progi. _ Vzdrževati mora na obeh straneh proge varnostni pas, ki mora biti vedno očiščen suhe trave, listja, dračja itd. Omenjeni pas mora biti širok najmanj 5 m od osi tira. Za varovanje gozdov pred uničujočimi požari morajo občinske^skupščine skupaj z gozdarji in gasilci poučevati prebivalstvo o nevarnostih, ki pretijo gozdovom v zvezi s požari in poskrbeti vse potrebno za gašenje gozdnih požarov. Sem spada tudi opazovalna, obveščevalna in alarmna služba, priprava potrebnega orodja za gašenje, določitev zbirališč za gašenje in zagotovitev potrebnih vozil za prevoz na požarišče. Ob poteh, cestah in s turističnih objektih morajo biti na vidnem mestu postavljene opozorilne table, ki opozarjajo na nevarnost požara.. Pozor!!! Ali že imate v stanovanju, strojni lopi in v avtomobilu ustrezen ročni gasilni aparat? Če ne, nikar ne odlagajte na jutri, preskrbite si ga že danes! Naročite ga pri svojem gasilskem društvu ali pri gasilskem društvu Nazarje, kjer opravljajo tudi kvalitetno servisiranje teh aparatov, oz. naprav. OBČINSKA GASILSKA ZVEZA MOZIRJE SPOŠTOVANI BRALEC - BRALKA ! Prosimo Te, da izpolniš to anketo in jo do četrtka, 30. aprila pošlješ na naslov EPSI, 63331 Nazarje 22 s pripisom ANKETA. Med prispelimi anketami bomo izžrebali lepo.knjižno nagrado. < ,1. Katere rubrike v SN so Ti všeč?.............................................. 2. Katere rubrike v SN Ti niso všeč in zakaj?.................................. 3. Česa v SN manjka?.............^......................"...................... 4. Tvoji nasveti za v prihodnje?.......................:.............7......’.. Najlepša hvala za sodelovanje ! - NAROČILNICA IME IN PRIIMEK Savinjske novice • M • ■/ : X . • ; KRAJ POSTNA ŠTEVILKA ULICA TELEFON POKLIC ST. OS. IZKAZNICE ■ DATUM PODPIS . NAROČILNICA Nepreklicno naročam knjigo Aleksandra Videčnika IZ RODA V ROD po ceni 490,00 SLT Znesek bom poravnal v enkratnem znesku v 8 dneh po prejemu položnice. IME IN PRIIMEK NASLOV POSTA DATUM: PODPIS: Naročilnica zavezuje naročnika in izdajatelja. Morebitne spore rešuje pristojno sodišče v Velenju. Naročilnico pošljite na naslov: EPSI d.o.o., Nazarje 22, 63331 Nazarje SAVINJA MOZIRJE IN STANOVANJSKA ZADRUGA MOJ DOM MOZIRJE tel. 831-792, 831-023 obveščata, da ustanavljamo HRANILNICO, ki bo: - samostojna pravna oseba, organizirana kot delniška družba na osnovi združenega zasebnega kapitala, z nalogami odobravanja kreditov, zbiranja hranilnih vlog... Pristopne izjave in dodatna pojasnila dobite v prostorih Stanovanjske zadruge MOJ DOM - Na trgu 14 (Kooperacija) Mozirje. OGLASI INPUT, d.o.o. razpisuje prosto delovno mesto KNJIGOVODJE' v poslovnem prostoru Nazarje. Pogoji: - končana srednja ekonomska šola, - najmanj tri leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu, - znanje za delo na računalniku. Delovno razmerje bo sklenjeno_za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pričetek dela po dogovorni. Prijave pošljite na naslov: INPUT d.o.o. , Volog 17, 63341 Šmartno ob Dreti, najkasneje osem dni po izidu Savinjskih novic. DiuiimiiimimiiiimiimiHiiiiiiiiiiHiiniiia E TRGOVINA BOHAČ Z z vam je v tem tednu pripravila: z - OLJE ZVEZDA 1 I - SLADKOR 1 kg - PIVO zaboj - VINO JERUZALEMČAN 1 I -VINO SMEDEREVKA 1 I - BUTELJKA GRAŠEVINA 1 kos - RIŽ 1 kg - OTROŠKE PLENICE IZ UVOZA 32/1 - RADENSKA 1(1 - TRIMVIT 1 I ZA NAKUP SE PRIPOROČAMO I 101.00 SLT 53.00 SLT 750.00 SLT 145.00 SLT 64.00 SLT 99.00 SLT 85.00 SLT .326,00 SLT 32,60 SLT 36.00 SLT HiiiiiiiiiiiiiiiiimimiHiiHiiiiiiiiiiiiimimu - komercialne storitve, - organiziranje in financiranje proizvodnje, - ekonomsko, tehnično in tehnološko svetovanje, - pravna pomoč in svetovanje, ■ sovlaganje v programe in osnovna sredstva... ...vse to in še več nudi Mercator-Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p.o. DE OBRTNA KOOPERACIJA NOVO INDIVIDUALNO PLINSKO OGREVANJE NUDIMO VAM: • kompletno dobavo opreme • montažo z dokumentacijo • kreditiranje izgradnje in predelave na plinsko ogrevanje t • dobavo plina v cisterno Za podrobne informacije nas pokličite: Telefon: 063 853 312 int. 2104, faks: 063 856 758 MAGISTRAT SVOBODNEGA TRGA MOZIRJE -RAZGLAŠA da bo v SOBOTO, 25. APRILA 1992 TRADICIONALNI JURJEV SEJEM ki so nam ga milostno odobrili nadvojvoda KAREL V v letu 1581. Sejem se bo vršil od 9,00 ure dalje na SEJMIŠČU V MOZIRJU SEJEMSKA PONUDBA: - plemenske in klavne živali vseh vrst (konji, govedo, drobnica, pujski...) - kmetijska mehanizacija in orodje (nova in rabljena) - domača obrt - živila (akcijska prodaja sirov, medu, idr...) - zaščitna sredstva , - semena raznih vrst PRODAJALCI BODO PRED VHODOM NA SEJMIŠČE MORALI PLAČATI SEJMNINO! Vabljeni kupci, gledalci in poslušalci! Pridite tudi mešetarji, ker še bo kupovalo po starem običaju. Slavni MAGISTRAT bo poskrbel za dobro kmečko jedačo in še boljšo pijačo! . Predsednik trške srenje Mozirje ORGANIZATOR: » Mercator - ZKZ MOZIRJE KRAJEVNA SKUPNOST - sekcija "MCAJEVCI" ZAHVALE lil ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta SLAVKA GORENCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo«6e gospodu Florjancu za izrečene besede. Žalujoči žena Anica in hčerka Agica z družino. v prihodnji številki * NAGRADNA IGRA ZA RAZVEDRILO Štefka Petek PREŠMENTAN A LJUBEZEN (humoreska) Pšnakov Janez je bil postaven fant. Rad je pel, plesal, vriskal in ljubil. To pa res zelo zelo rad. Kar tri hkrati je imel na piki: Micko, Ančko, Pepco. Če ne v družbi je pa sam sebi zapel: "Imam tri ljubice...". Katero mlado dekle bi se ne zaljubilo v zalega fanta, pa šp pevca in dobrovoljca povrn; takega, ki ogreje srce, da je mehko ko vosek. "Ja, na Koroškem sem bil," je začel svojo •pripoved. "Tri ljubice sem imel. Imenitna dekleta, ena lepša od druge. Vse na "relaciji" koder sem se vozil z biciklom na šiht. Kje sem stanoval in kam hodil delat nikogar ne briga. Zaman bi me spraševali. Pod noč sem se vračal v svoj "kvartir" in se ustavil v gostišču pri Micki. Nisem mogel mimo, ko pa So daleč na cesto iz njene kuhinje dišali vampi. Tako okusne je znala skuhati samo moja Micka, pa še zastonj sem jih dobil. Neznansko vesela [e bila, ko sem prišel. Greh bi naredil, če bi sel mimo. Zares! Postregla mi je še preden sem zinil. Kar žarela je, ko je videla, da sem krožnik skoraj polizal. Žal se ji ni posvetilo, da bi mi ga napolnila še enkrat. Bolj dovzetna je bila za besede, ki sem jij) ji šepnil na uho. Sicer ni odgovorila, je pazelo vneto prikimala. Jaz sem bil njen zadnji gost. Brz je zaprla in ostala sva sama. Zaradi polne ponve vampov se sploh ni sekirala; če se niso prismodili, jih je lahko prodajala še drugi dan. Bila je žalostna, ko sem odhajal. T olažil sem jo, da tako zgodaj odhajam zavoljo nje, da se bo naspala, si odpočila. Rada ali nerada mi je morala verjeti. Zajahal sem bicikel. Do doma je bilo še daleč in na poti še nekaj ovir. Navzdol po klancu je šlo ko hudir, navkreber pa sem železnega konjiča potiskal. Na srečo je v tej strmini stala hiša, v njej pa živela Ančka. Ančka sveža ko rosa. Bila je svetla mesečna noč. To mi ie dalo misliti, da ne smem mimo Ančkine kamrice. Kaj, če stoji pri oknu in me čaka. Zamera bo, če me bo videla, da grem mimo. Ne, tega' Ančki res ne smem narediti, sem si rekel, sploh pa sem imel občutek, da me kar samo nese proti Ančkinemu oknu. Ja, prav sem imel. Ančka je bila zbujena. Komaj sem potrkal, je že odprla okno. Nisem se še prevesil čez okensko polico, ko me je že objela in dahnila: "Oh, Janez moj dragi, tako sem hrepenela po tebi!" Ančka je bila ognjevita, enkratna ljubica. Petelin je gotovo že drugič zapel, ko sem se otresel Ančkinih rok in skočil skozi okno. Ančka je hlipala, meni pa je godilo kot le kaj. Prej sem zaradi Mickine ustrežljivosti, ki je vila vsestranska, z lahkoto zmogel pol klanca, zdaj pa drugi del zaradi objokane Ančke. Da je Ančka samo ena, sem bil tisti trenutek trdno prepričan. Na srečo je bilo sonce še globoko za gorami, ko sem bicikel postavil ob zid Pepcine hiše/ Če sem vasoval pri Micki in Ančki, zakaj ne bi še pri Pepci, sem se odločil. SE NADALJUJE NAGRADNA KRIŽANKA a a s ki 3 S? 3 a B3 o: m •■T//’ :' OS L4i S 03 Už/ 83 WffiM m m ¡5Ž5j iflll "1 ’ Z ZZ m 20 Sz/ 23 @3 S® ai 88 §3 Sil 80 «e SI3 ližŠliŽŽiS 33 33 - Mm a 4B ■33 as '33 ■ /•TT//// i357 ' ■ ¡¡IB Ime in priimek: Naslov: ;| v j VODORAVNO: 1. kraj v naši občini; 7. gostišče na Ljubnem; 12. začetnici nemškega filozofa Eckharta; 13. vzornik; 15. pečina; 16. vrsta zemeljskega plazu; 18. severni jelen; 20. stara ploskovna mera; 21. meniški red; 24. Lili Novy; 25. sestavina za izdelavo vreč; 26. desni pritok Rena; 28. judovski jezik v Nemčiji; 30. poseben udarec žoge pri nogomatu; 32. mesto v Bački; 33. ime realizatorja TV dnevnika Vodnika; 34. mesto v Španiji; 36. bogastvo gozdov; 37. Zolajev roman; 39. nosilec pravic in dolžnosti; 41. Leskovac; 42. enakopravnost; 44. žlahtni plin; 46. nareki; 47. sanje; NAVPIČNO: « 1. ljubljeno bitje; 2. prebivalci železarskega mesta na Gorenjskem; 3. Uran; 4. banjice za sedeče kopeli; 5. Nedeljski dnevnik; 6. Ikravec; 7. Liberalna stranka; 8. pravoslavna nabožna podoba; 9. latinski pdsnik, avtor epigramov; 10. ime in priimek francoskega filmskega igralca; 11. princ iz Mahabharate; 14. pripadnik lokalnega gibanja; 17. Anton Nanut; 19. Split; 22. človekova notranjost; 23. mesto v Egiptu; 27. norveški slovničar, tvorec norveškega jezika (Ivar); 29. vrsta mineralne vode; 31. bikoborskl vzklik; 35, rožene plošče v kitovih ustih; 38. pristanišče v Izraelu; 40. umetnost (lat.); 43. Osvald Toetsch; 45. Germanij; x OBVESTILO REŠEVALCEM: Rešitev križanke iz 6. številke: Vodoravno: Gobec Radovan, opozorilo, LU, regal, Nelson, nrav, Sutivan, JAT, HT, ata, itinerar, RTL, general, Tori, RR, joni, Ižan, akacija, Nisa, dar, nesreča. Med prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (kolesarska sončna očala in kolesarska kapa): Ernest Špeh, Prešernova 9, Mozirje; 2. nagrada (cilindrična ključavnica za kolo): Fanika Belak, Šlandrova 8, Mozirje; 3. nagrada (kolesarski dres): Atanas Papazov, Šlandrova 7, Mozirje. Nagrade prevzamejo dobitniki osebno v servisu PROFI na Ljubnem ob Savinji. Čestitamo ! Pravilno rečeno križanko iz te številke vložite v kuverto in jo do četrtka, 30. aprila 1992 pošljite na naslov: EFiSI, 63331 Nazarje 22 s pripisom "Nagradna križanka". Med pravilnimi rešitvami bdmo izžrebali 3 nagrade, ki jih je prispeval prodajni center RADUHA iz Prihove: 1. nagrada: zaboj olja SONCE,_ 2. nagrada: zaboj vina BIZELJČAN, 3. nagrada: 50 kg bele moke. NAROČILNICA Brezplačni mali oglas do 20 besed IME IN PRIIMEK NASLOV POŠTA ♦ PODPIS TELEFON SAVINJA NUDI SAMOPOSTREŽBA MOZIRJE Tel. 831-631 rozine 400 g zav. vse vrste moke po starih cenah 152,50 SLT MANUFAKTURA MOZIRJE Tel. 831-309 ženske jakne kos moške jakne kos otroške maje kratek rokav od 5.390.00 SLT 5.775.00 SLT 240,00 SLT dalje TRGOVSKI DOM NAZARJE Tel. 831-914 toaletni papir lističi zav. higienski vložki exkluziv higienski vložki 16.40 SLT 49,90 SLT 39.40 SLT MARKET RECICA OB SAVINJI Tel. 831-005 vino namizno belo 1/1 69,40 SLT toaletni papi 10/1 ■ 262,10 SLT rum 1/1 165,90 SLT Čokolešnik 1/1 336,00 SLT EPSI Podjetje za turizem, propagando in fotografijo d.o.o. NAZARJE 22, 63331 Nazarje tel. &fax.: 063/832 363 V ALPE 4 dni.(odhod 14.5.) 399,00 DEM GENOVA 4 dni (odhod 21.5.) 170,00 DEM Ob 500 letnici odkritja Amerike AIDA V VERONI 2 dni (odhod 23.6.) 150,00 DEM DOLENJSKE TOPLICE ŠMARJEŠKE TOPLICE STRUNJAN ugodni aranžmaji v Krkinih zdraviliščih LETALSKE VOZOVNICE /q ljubljanska banka MORANA I Splošna banka Velenje d.d. Velenje - POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK BLAGAJNIŠKI ZAPIS ZA INVESTITORJA, KI ZNA 1 Opravljamg kompletne storitve s področja pogrebne dejavnosti, če nas potrebujete, nas lahko pokličete ob vsakem* času in uredili vam bomo vse v zvezi s prevozom in pokopom. ŽELITE OHRANITI REALNO VREDNOST SVOJIH SREDSTEV? če rabite samo pogrebno opremo (krsto, prevleko, križ,, sveče), jo lahko dobite na naslednjih mestihr !■; Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. vam ponuja nakup blagajniških zapisov, ki so nominirani v DEM, vplačljivi in izplačljivi pa v tolarski protivrednosti. Rok zapadlosti blagajniškega zapisa je 6 mesecev, obrestna mera je fiksna in znaša 8% letno. Če postanete lastnik blagajniškega zapisa LB Splošne banke Velenje d.d. lahko le-tega: - uporabite za poravnavo obveznosti do upnikov, če se z njimi tako dogovorite; - podarite, prodate ali zastavite;. - hranjte do njegove zapadlosti in ga nato vnovčite v naši banki; - zastavite pri naši banki za pridobitev kratkoročnega kredita; - predčasno, t.j. do 3 mesecev pred zapadlostjo, vnovčite v banki z diskontom; x - predčasno prodate preko borznega posrednika na borzi. - v Mozirju: Florjane Franc, Cesta na Vrhe 28, tel. 831-617 - na Ljubnem: Golob Janez, Ter 7, Ljubno ob Savinji, tel. 840-089, 840- 045 - na Rečici ob Savinji: Pokleka Herman, Rečica ob Savinji 144 - v Šmartnem ob Dreti: Irmančnik Ivan, Šmartno ob Dreti 38 , - v Gornjem Gradu: Podlinšek Alojz, Gornji Grad 107/a Na teh naslovih lahko naročite tudi izkope in zasipe grobnih jam, postavitev mrtvaških odrov, prevoze in vse ostalo. MORANA POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Podjetja in druge pravne osebe lahko kupijo blagajniške zapise v Službi sredstev, likvidnosti in vrednosti papirjev, Rudarska 3, Velenje, občani pa v ekspoziturah RUDARSKA, ŠOŠTANJ in MOZIRJE. • • Telefoni: (063) 721-667 721-043 721-395 lelje - skladišče D-Per 7/1992 ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 1 } ure (ponedeljek) v zdravstveni gpstaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. VETERINARSKO DEŽURSTVO ZA MESEC MAJ 1992 27. 4. do 3. 5. Lešnik Marjan, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-219 4. 5. do 10. 5. Kralj Ciril, dipl. vet. Ljubno, tel. 841-410 11.5. do 17. 5. Zagožen Drago, dipl. vet. Ljubno, tel. 841-769 18. 5. do 24. 5. Lešnik Marjan, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-219 Veterinarska postaja Mozirje, tel. 831-017. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE NADZORNIŠTVO NAZARJE ZA MESEC MAJ 1992 NOVE KNJIGE V I. STROKOVNA L 5000000278 '7 COBI Lepa Slovenija / Joco Zniaarsic vvunam. voima ouia »ununju Galbrath: Vodič za nadarjene * Mulej: Ženske na poti k sebi * Odlike spretnega trgovca * Keane: Mediji in demokracija * Fink: Socialna 'filozofija * Luthan: čas televizije * Rozman: Svetopisemske osnove * Bohinc: Koren lečen, koren strupen * Urbanc: Pospešeno in hitrostno branje * II. LEPOSLOVJE Feinberg: iluzije ljubezni * Flisar: Počivaj v miru lepotička * Kolmanič: Sonce ne išče samotnih poti * Lovšin, P.: V službi rokenrola (pesniška zbirka) * Capote: Zajtrk pri Tiffanyju * III. MLADINSKA LITERATURA Zbirka Moji prvi koraki: Dinozavri, Prijateljice živali * Glatzer: Iskanje zlatih mest (časovni stroj 14. del) MALI OÛLAS1 27. 4. do 3. 5. Lever Peter, Paška vds, tel. 885-150 4.5. do 10. 5. Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877 11.5. do 17. 5. Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910 18. 5. do 24. 5. Tratnik Franc, Pusto Polje, 831-283 25.5. do 31.5. Lever Peter, Paška vas, 885-150 V slučaju kakšnih sprememb ali če se dežurni ne javi doma, pokličite Elektro Celje, tel. 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. MATIČNA KRONIKA ZA MESEC MAREC 1992 ROJSTVA: Rodilo seje 1Qdeklic in 11 dečkov. SMRTI: Cesar Marija, roj. 1900 iz Mozirja; Jakopin Friderika, roj. 1927 iz Brezja; Kovač Marija, roj. 1905 iz Ljubije; Gorenc Ladislav, roj. 1923 iz Mozirja; Lihteneger Janez, roj. 1913 iz Tera; Papež Elizabeta, roj. 1899 iz Ljubnega ob Savinji; Krajnc Jožefa, roj. 1924 iz Luč; Robnik Antonija, roj. 1912 iz Krnice; Krebs Ivan, roj. 1963 iz Florijana pri Gornjem Gradu; Tevž Helena, roj. 1906 iz Otoka; Podkrajnik Anton, roj. 1911 iz Gornjega Grada; Povodnik Albert, roj. 1906 iz Gornjega Grada; Bric Jožef, roj, 1928 iz Šmartnega ob Dreti; 4 SPORED FILMOV ZA MESEC MAJ -KINO "DOM" MOZIRJE 2. in 3. 5. - MILERJEVO RAZPOTJE - ameriški film - komedija 9. in 10.5,- MOJE MODRO NEBO - ameriški film - komedija 16. in 17. 5. - TOTALNI SPOMIN - ameriški film - kriminalka 23. in 24. 5. - TERMINATOR II - ameriški film - znanst.fantastični 30. in 31.5. - MORSKE SIRENE - ameriški film - ljubezenska drama - KINO LJUBNO OB SAVINJI 2. in 3. 5. - LEPO DEKLE - ameriški film - komedija 9. in 10.5,- KO JAGENJČKI UMOLKNEJO - ameriški film - triler 16. in 17. 5. - MOJE MODRO NEBO - ameriški film - komedija 23. in 24. 5. - KINOPREDSTAVA ODPADE ! 30. in 31.5. - NEW JACK CITY - ameriški film- kriminalka Pridržujemo si pravico do spremembe programa. - KINO "JELKA" NAZARJE 2. in 3. 5. - ROBIN HOOD - ameriški film - avanturistični 9. in 10. 5. - ROCKETEER - ameriški film - avanturistični • 16. in 17. 5. - BILLY BATHGATE - ameriški film - kriminalka '23. in 24. 5. - OSKAR - ameriški film - kompdija 30. in 31.5. - WARSHAWSKI - ameriški film - kriminalka Prodam obračalnik "MARATON 140 B" za kosilnico BCS. Cena po dogovoru. » Tel. 831-892. Prodam motor APN-6, letnik 85, metal plave barve, cena 350 DEM. (Andrej Kranjec; Nizka 19, Rečica ob Savinji) Ugodno prodam brejo telico in zastavo 750 letnik 1986, malo karamboliran, cena po dogovoru. Tel. 832-587. LES d.o.o. Mariborska 16 Cenjene stranke obveščamo, da smo pričeli s proizvodnjo in prodajo lamelnega hrastovega parketa. Tel. 845-279 (18h-29h) -411-740. Prodam nov hladilnik Gorenje 15% ceneje. Tel. 844-199. Prodam motorno kolo APN 6, letnik 1990, vožen 2 meseca. Tel. 831-666. V strogem centru Mozirja oddam opremljen lokal 35 m2 v obratovanju za mirno obrt (Boutique, drogerija, čevlji). Z obratovanjem se lahko prične takoj. Pogoj - odkup inventarja. Tel. 061 737-866 (od ’ 20h-22h). Hišo v III. gradbeni fazi v Mozirju prodamo. Tel. 061 572-010 (zvečer). Ugodno prodam rabljen TV sprejemnik, ekran 20 x 30 cm, Cena 20.000 SLT. Plačilo možno na obroke. Tel. 831-068. Prodam mlado brejo kozo. (Zdravko Raztočnik, Nazarje 85). Zaradi bolezni prodam malo rabljen motokultivator IMT 506 LS s prikolico in plugom. Cena po dogovoru. (Alenka Novak, Gornji Grad 69). Kupim ali vzamem v najem za dobo treh mesecev sekolar ali prečno krožno žago (pengl). Tel. 842-079. Upokojenko srednjih let sprejmem v skupno gospodinjstvo. (Cajner Amalija, Nhzarje 192). Društvo upokojencev Šmartno ob Dreti bo v času od 1. do 3. maja ’92 v večnamenskem prostoru OŠ Šmartno ob Dreti priredilo razstavo ročnih del. Ogled možen vsak dan od 8h db 17h. Vabljeni! EPSI