Proti Carigradu! Oči celega sveta so obrnjene na velikanskb borbo Bolgarov in Turkov med Drinopoljem iii Carigradom. Bolgari hočejo v Carigrad, da tam narekujejo Tufkom mirovne pogoje, Turki pa jim z naporom vseh sil zastavljajo pot. Verjetno je, da so se Turki obrnili tudi na nekatere velevlasti, naj prepovedo Bolgarom proclirati do Carigrada, kajti za ves mohamedanski svet bi bjlo velikansko ponižanje, ako bi Bolgari s sVojim carjem Ferdinandom na ftelu prijezdili kot ponosni zmagovalci v turško prcstolnico Carigrad in tamkaj z najlepše mošeje (turškia molilnica) Hagije Sofije sneli polumesec in na njegovo mesto postavili znamenje svetega križa. V oeigled neizmerne važnosti, katero ima prodiranje Bolgarov, je stopilo zanimanje za boje Srbov, Črnogorcev in, Grkov trenotno nekoliko v ozadje. Bolgari se krasno vojskujejo. Vse občuduje velikanske vojne talente bolgarskih vojsfkovodij, vse hvali in slavi neprimerno hrabrost in pogum bolgarskega vojaštva. Tii'ii njihbvi nasprotniki, Turki, so drzni in pogumni v vojski, toda turšJci vojskbvodje zaostajajo mnogo za bolgarskimi, In to je, kar posebjio Nemce hudo pefte. Prusaški Nemec general von der Golo je bil namreS z mnogimi nemškirai Sastniki delj casa v Turfiiji, da preosnuje turškjO armado po neraškem vzorcu, Mnogi turški castniki, med njimi vsi sedanji turški vojskovodje, so se izobraževali v nemških vojagkih zavodih, Sedaj pa delajo tako sramoto svojim nemškim uCiteljem! Njih neuspehi so tudi slabo znamenje za nemške vojaške zavode, Bolgari so daja]i svoje najbolj nadarjene ftastnike vzgojevat v Rusijo, Avstrijo, Italijo in Francijo. Dve veliki bitki imajo Bolgari že za seboj, pri Lozengradu (K i r k i 1 i s i) in pri L i le Burgas, pri obeh so bili zmagovialci. Sedaj en del bolgarske armade oblega Drinopelj in upati je, da trdnjava prav kmalu pade v bolgarske roke, večji del bolgarske armade pa po zmagi pri Tjile Burgas prodira proti Cataldči, kjer se zbirajo Turki, da se še eakrat postavijo pred Carigradom Bolgarom v bran. Velevlasti se ponujajo vojskujoŽim se balkaiiiskim diržavam za posredovanje, da bi se sklenil mir. Toda Slovani, ker so zmagovalci, ne čutijo nobene potrebe, da bi velevlasti pri njih posredovale in se jim dosedaj zahvaljujejo za njih prijaznost. Ce kdo, potrebuje samo Tur6ija posredovanja. Res se že čujejo glasovi, 3a je Turčija zaprosila velevlasti za posredovanje. Sicer pa velevlasti niti med sehoj niso edine, v kakem smislu bi posredovale. Francija je predlagala., naj se vse velevlasti izreče]o, da jih nova ureditev razmer med balloanskimi državami nič pe briga. Avstrija je odklonila ta predlog, ker ima tudi sama velike pokrajine na Balkanu, namreS zemlje avstrijskih' .iugoslovanskih narodov, ,in ji zato nove razmere na Balkanu ne morejo biti vseeno. Odločilna bltka pri Lile-Burgas-u, Turki popolnoma poraženi. V zadnji Stevilki srao že sporofiili našim fiitateljem med najnovejgimi vestmi, da se je v torek, dne. 29. oktobra, za&ela pri Lile Burgasu, ki je oddaljen od Carigrada približno 140 km, ali samo okrog 30 ur hoda, velika o d 1 o 6 i 1 n a b i t ki a, Krvavi boj je trajal ves torek 29i., srcdo 30. oktobra in še y 1106 na 31,. oktobra. Naša želja, da Bolgari premagajo Turke v tej bitki, se je uresniftila. Turki so v 70 km dolgi bojni 6rti ofl Lile-Bur. gasa do gorovja Strandža imeli razpostavlienih nad 250.000 rrtož, Bolgari pa 170.000. TurSki armadi je poveljeval Nazim-paSa, ker je prejšnji turfiki vrhovni poveljnik Abdulah-paša radi poraza pri Lozengradu odstavljen ter je postal le polkovni poveljiiik. Bolgarom pa je poveljeval znani zmagovalec pri Lozengradu, general Dimitrijev. Izpočetka so je zdelo, da se Turki pri Lile-Burgasu Še ne bodo postavili zmagovitim Bolgarom v bran in da se bodo tam vršili še-le boji med sprednjimi kolonaini, med tem ko se pripravlja glavna turška armada na boj pri Corlu za tamoSnjim velikim rimskim zidom. (Corlu je turško mesto, ki leži ob cesti, katora vodi iz Lile-Burgasa v Carigrad, in je oddaljeno približno 50 km od Lile Burgasa. V Corlu se je nahajal glavni stan turškega generalnega štaba.) Toda turšfo vodstvo si je premislilo in je razpostavilo svojo arma^ do pri Lile-Burgasu v črti protu Crnemu morju. Lega bojišca je bila za Turke ugodna. Bitlka se je vršila na ozemlju, kjer so tivrški generali poprej že neštetokrat vežbali vojaštvo na manevrih. Vse je bilo ugodlio za. turško armado, samo eno ne, to je strali pred Bolgari, ki je prešinil turško vojaštvo. Štrah se je polaščal 'tudi onih eet, ki so na novo prišle iz Azije, Alalia so klicali vojaki, ko so udeležpnoi bitke pri Lozengrad'u pripovedovali o bolgapskih junakih in zmagoviti bolgarski arraadi. Turki so bili napram Bolgarora v premoSi, a kaj je to pomagalo, Be pa se je polastil vojakov trepet že tedaj, ko so od daleč videli ttolgarske čete. Bolgari so pa vodeli, da se bo pri Lile-Burgasu odločila glavna bitka; njih cete so se podale z zaupanjem na božjo pomo5 in z neprimernim pogumom v ljuti boj na življenje in smrt. Bitko so otvorile že manjše praske v ponedeljek, dne 28. oktobra na desnera krilu bolgarske arma.de pri Lile-Burgasu. V torek zjutraj pa so začeli Bolgari na vsej črti na vso mofi prod(.rati, Posebno silno so se vrgli Bolgari jia turške gete' ^>ri Bunar-Hisarju. Toda Turki so dobili m;.- - krilu močna ojacenja in so skušali iz Saraja fiVv rze Bolgare obiti in jih vrefii nazaj. Prišli so pri tem svojem pročliranjii preoej daleg naprej. Ze se jim je posreSilo, potisniti bolg.arsko prednje krilo čez Karagac in Bunar-Hisar nazaj, k'o je v torek zjntraj napadla Turke nova bolgarska kolona iz Sk.oplja (pri Lozengrad!u) in Hadži Faklija;. OjaSeni Bolgari so izvršili na turSko kDlo»no nepriŠakovan, naravnost strahovit protinapad. S tem presenetljivim protinapadom in brezprimerno ostrim naskokom so vrgli Bolgari Turke, k.ateri so tudi dobili nove rezerve, na kup, in zaSel se je dolg in strahovit boj. V tamošnjih gozdovih so bili tako hudi spopadi, da je zavladala med turškim vojaštvom popolna zmeSnjava. Vojaki so postali pravcata grufia brezvse. ga reda, brez poveljnika; zmegani so bili konjeniki med pešce in artiljerijo, moStvo drug drugega jii razumelo. ln konSno se je ta obupana vojaSka meš.anica pred groznimi bolgarskiini udarci zagela umikati v divjera begu. IstoCasno so začeli prodirati Bolgari iz Baba Eski in Jenikeja proti turškim 6etam pri Lile-Burgasu ter so vrgli Turke iz njihovih utrjenih postojanlc pri Telom dere, Ajvale in Ergepi nazaj ao Lile-Burgasa. Bolgarska pehota je zavzela Lile-Burgas z bajonetiiim naskokom. Celi polki bolgarske armade so prodirali proti turškim postojankam. V najhujšem boju so klicali proti tiirškim fietam: ,,Na nož!" Bolgari so drvili vedno naprej in naprej. Ni bilo sile, ki bi bila zadržala pritisk teh junakov. Z nepremagljivo silo so napadle bolgarske Čete sovražnika in ga vrgle z njegovih močno utrjenih postojank. Castniki Siiso vefi mogli zaSrževati in brzdati vojakov, polki in bataljoni so drvili naprej z bajoneti od ene turške utrdbe do druge. Vkljub veliktemu drvenju je bila disciplina med vojaštvom vzorna. Bolgari so zavzemali turSke ix)sto.ja;nke drugo za drugo z beionetnimi napadi, ne da bi jih podpirala artiljerija. Nastop bolgarskih čet je bil izboren in je brez primere v vojaški zgodovini. Bolgarska pehota je svoj bojni klic: ,,Na nož!" izvojevala dejansko. Kakih 400 korakov od sovražnika oddaljeni so se dVigali celi polki ter so se z bajoneti v rokah, z nevzdržium naskokom vrgli na sovražiiika. Castniki niso mogli zadržali moštva, tako je vlekio domovinsko navdušenje bolgarske feto v l>oj s Turkom iz ofti v ofti. Vsak vojak je tekmoval s tovariSem, da bi poklal gim ve5 sovražnikov. Bojni klic: ,,Na nož!" je donel po bojišfiu. Nek polk, ki je stal v rezervi pripravljon za lxi.i, se je na klie nekega pod^astnika vzdignil in zak:adil kot en mož proti sovražniku. Castniki so klioali: Stoj, na tla, pa ni vise ni6 pomagalo; vojaki so knr hrumeli proti sovražniku. Tzborno so so tndi izkazali bolga,rski fiastniki, kateri tudi v najlmjši bitki in v najbesnejšem bojnem mctežii niso izgubjli glave, niti niso pre\re6 bjrzdali, ali po starem nauku kako voja^kte Šole, zavirali boj- ne navduSenosti, temveč so jo naravnali v pravo smer, to je v po»ubo turških' bojnib vrst. Boji, ki so se vršili v ponedeljepc1 in forek, se niso prinesli odloeitve. V srecto opoldne se je posrecilo Bolgarom, prodreti skozi turiško sredi&Se, na kar se je zaželo turško levo krilo umikati proti Corlu. Bolg^iri so začeli takoj zasledovati Turke ter so jim tud.i ponoci sledili tik za petaiini, Turki so začeli divje bežati; tako se je zgodilo, da je bilo naenkVat tur. ško levio krilo razbito. Obenem so Bolgari od severovzhoda proti Bunar-Hisarju obkolili turšk.o levo krilo. V Setrtek ob jutranjem svitu se je zafiel odlocilen naskok na to krilo, Turške cete, ki jih je še od prej&njiji' bitk navdajal strah pred Bolgari, se niso ronogo zoperstavljale bolgarskemu napadu; zafeele so se umikatk Turki se niso umaknili proti Satraju, kakor so prvotno nameravali, ampak: so bežali v divjem begu preVo Kiongare in Topcikoja proti Corlu. Za njimi pa so drli Bolgari, s tako naglico, da ni mnogo manj. kalo, dai bi bili bežeče 6ete, še predno so dospele za utrjene postojanke pri Cataldči, obkolili in zajeli, B o 1gari so sijajno zm ai g ali na celi črti, izvojevalisoodlofciin,obitko. Turfiija n'i izg, ubila samo b i t ki e , (aimpaik c»el)D vojsko. Turškavojagkasilaje unifien a. Turki so zmetali na begu od sebo orožje, streljivo, živež, pustili topove, živino in vse vojne potreb§6ine, fetere so prišle vse Bolgarom v roke. 'Turki so imeli grozne izgube: Pa.lljlojeokoli40tis o Ł mrtvih in ranjeinih. Kako se je godilo Turkom v odločilni bitki. Poročevalec angleškega; lista ,,Daly Cronicle" se je udeležil odločilne bitke pri Lile-Burgasu, in sicer je bil navzofi pri turgkj arraadi, On piše o poteku te bitke med drugim sledeBe: ,,Noč od torka na sredo )e bila grozno mrzla. Turap<o levo krilo je poleg mraza trpelo v tej noči tudi silni glad, V sredo, dne 30. oktobra, se je osredotičila glavna moB bolgarske armade proti levemu turškemu krilu, posebno proti njegovemu osredju. Turška artiljerija je na ogenj iz bolgarskili topov le slabo odgovarjaJa, ker ]i je manjkalo streljivat Turki so se morali umikati vedno dalje in dalje. V prvih popoldanskih urah se je moral prvi kor, ki je stal sev,ero-vzhodno od Ijile-Burgasa, umakniti proti vzbodu. Drugi polk pri Bunar-Hisarju je prosil ojafieni in streljiva, PolkoVni poveljniH Abdulah-pa&a ni mogel u_ strefii prošnji, Proti večeru je paSa že z gotovosftjo slulit bližajoei se poraz. Pozno zvefeer je zapoved'al diviziji, ki je tvorila glavno oporo desnega krila, naj se za vsako ceno drži, a dobil je odgovor, da je to nemogoCe. Ob 10. uri zvefier je dobil poročilo, da je turška bojna črta na sk^ajnem levem krilu predrta. Ko je došlo to poročilo, je bil Abdulah-paga v Sakickoju in je grizel kos starega kruha, ki mu je bil šele prva hrana tega dne. Vojaki so se zaCeli saTnovoljno umikati. Vsled gladu se ne moremo veB vojskovati, tako so priSali, AbdulaJi-pa&a je sku&al, jili s konjenico zadrževati, a tudi ta se jim je pridružila. Tedaj je dal AbdulaJi-paSa, ko je spo^nal brezupni položaj levega krila, povelje za umikanje. On sam je jezdil z dvema spremljevalcema brez plašSa in pokrivala, prepustivši svoj štab lastni usodi, v Karisdiran, ki je oddaljen 16 km jugovzhoilno od dosedanjega njegiovega glavnega taborišča. Upal je, da bo zadržal vsaj umikanje turškega sredigda. A takoj se je zaznalo, da se je on od'stranil, in to je vpiivalo na 6ete naravnost usodepolno. V četrtek ob 3. uri zjutraj je zvedelo levo kri- 10, da se je Abdulali-paŠaodstranil, Nekvojak jesprožil svojo puško in je zaklieal: Bolgari pridejo! Tur&kih čet se je polastil strah in vse jo zafielo divje bežati. Dve uri po solnfinem vzhiodu so Bolgari zvede- 11, kaj se je dogodilo v nasprotnem talx»ru in so za6eli bpžeče Turke zasledovalfci, TurŠ,ko umikanje se je spremenilo v divji beg, Sakic-koj so Bolgari zasedli, ne da bi se za obrambo istega oddal le en sam strel. Po bitki prl Lile-Biirjsasu. -- Na potu proti Cari- grada. Bolgarske čete so zasedle mesto D i m o t i ki a , ki leži ob železnici Solim—Carigrad južno oil Drinopolja. Po kratkom bojii dne 31. oktobra so prepustile turške 8ete mesto Bolgarom, Nadaljc so zavzeli Bol- gari tudi mesto Rodosto ob Marmarskem morju. Turki so mesto prostovoljno, brez boja ^apustili. Vzorno sodelovanje bolgarskih voditeljev-Bastnikov z junaštvom moštva prinaSa Bolgarom dan za dnevom nove uspehe. Turki so poizkušali severno od Saraja in pri Corlu se na novo ustaviti sovražniku, da bi tako branili svoje umikanje, pa se jim je ta poizkus popolnoma izjalovil. Itstotako je bil brezuspegen tudi vpad turških Bet vzhodno od Vize; Turki so izkrcali 20.000 vojakov pod poveljstvom Sefket- paSe, ki bi naj prijel Bolgare za Hrbtom. Toda Bolgari so ga prehiteli ter pobili njegovo četo, Z,asledovanje bežeSih Turkiov se vrši z najveftjo odločnostjo; namen Bolgarov je, da bi 6im vefiji del iurške armade odrezali od utrjene črte CataldSa. Pa počitka si Bolgar ne pnvošči. dokler ne pride y Carigrad. Še te doi odrinejo boigarski voji proti Carigr»dn. čeialdža se vkljnb vsem svojim utrbam ne bo mogla dolgo nstavijati bolgarskim topoTooi. OMeganje Drinopolja. Takoj po zmagi pri Lozengradu (Kirkilise) so zaBeli Bolgari oblegati Driiiopolje. Oblegovalni arma. di poveljuje general Ivanov, Turki imajo v Drinopolju baje 50.000 mož broječo posadko, ki skuiša s posameznimi izpadi iz mesta pobiti bolgarske oblegovalnie Bete; pa odbiti se vselej Turki vrnejo, kolikor jih ne obleži mrtvili ali ranjeaili zunaj mesta- Bolgari imajo zasedene vecinoma vse važnejše postoja«nke izven trdnjave, Mesto samo je na severu, zahodu in vzhodu zavaroviapo z močnimi utrdbami, ki so naprav- ljene iz betona. Bolgari so na vigjiti hribih, ki s«o jih zavzeli, razpostavili moBne oblegovalne topove, Po no. či od torka na sredo dne 30, oktobra so zaCeli, kakor smo že poroSali, obstreljevati mesto. To obstreljeva^ jnje je trajalo v sredo do 5410. ure dopoldne. Ob 5411. uri se je obstreljevanje zopet nadaljevalo, Uspeh bolgarskega obstreljevanja je bil zelo velik, odgovor iz tur&kih topov pa slab. Dan za dnevom bruhajo bol-; garski topovi na utrdbe ip mesto usodepolni ogenj. Mesto že na veB krajili gori, Zelo krvav boi za Drinopolje se je vršil dne 30. oktobra pri mostu cez reko Marico, 2e od prejšnjega veBera naprej so pošiljali Turki iz mesta vedno nove čete proti Bolgarom. Turki so se borili z nenavadno trdovratnostjo. Ta boj je bil najbolj fcrvav, kar jili je bilo pred Drinopoljem v tej vojski. Po celodnevriem boju so bili Turki vrženi jmzaj za mestne utrdbe. Vsekako se Drinopolje <ne bo moglo dolgo rtržati, ker je od vseh strani odrezano. Bolgari dobijo, kakor je posneti iz novejSih pproeil, iz zapadnega bojišca poinoč! 40.000 srbskih vojakov je namreB že odšlo na vzliod, da ojačijo bolgarsko oblegpvalno armado pred Drinopoljem. Del pred Drinopoljem stoječe bolgarske armade pa bo odripil proti Carigradu, da ojači armado, ki hoee zavzeti Carigrad, Pomnožena oblegovalna armada, prod Drinopoljem bo pospešila uapad1 na mesto, da se isto Bifii preje uda. Padec Drinopoljai bo največje politicne in vojaške važriosti, ker bo dokazal, da tudi utrdbe CataldČe ne morejo rešiti Garigrada, in ker bo bolgarska armada s pomnoženimi moBmi mogla udariti na Carigrad. Vse za domovlno! O razmerah v vojnem 6asu porocajo iz Solije: Prav mladi dijaki so prevzeli policijsko službo v Soliji, in kako resno in vestno jo opravljajo. Policisti pa se bore za domovino na bojišBih. Gospe, ki razumejo dobro peBi kruh, delajo v vojaških pekarriah in si pri\t)Š5ijo komaj par ur na dan poBitka. V celi državi niB veB ne pečejo belega krnha, belo mok,o mešajo v enajkih delih z rženo. Otroci nosijo peBeni kruh v skladišča. Po 5_00 hlebov nalagajo nato navozove, vprežene z volmi. 1000 volov z vozmi so samo iz okolice Solije dali kmetje na razpolago. V dolgih vrstah se pomikajo vozovi z živežem protimeji. Vozniki jih preko gorskih cest spreml.ia.Jo peŠ, ko se pa približa noB, zažge voznik ob cesti ogenj, nakrmi svojo žival in se za par ur vleže, zavit v ovBji kožuh, na zemljo k počitku. Komaj se zdani, Že vozi da.lje, da pride v bližino Bet. Te neprekinjene kolone so dosedaj zadošfiale za preskrbovanje armade z živežem. Po gorskili cestah pa sreBuješ tudi stare žene in može, ki hite dalje in dalje, da dosežejo bojno črto. Za s\*ojci hite, da jim nosijo jedi in denar, S ponosom ti kažejo, kaj imajo v vrečah na svojih starili ramenih: hlel)e kruha, jabolka, cešplje, slanino. Denar imajo skrit v usnjatih torbicali na prsih., Nek vojni poizvedovalec je sreBal na gorski cesti četo 160 starih kmetov, ki so Vsi imeli isti cilj: k sinovotn na bojišču prinesti darove mater. Neki starec je dejal ponosno: ,;Moj sin se bori pri Palanki. V par dneti bom pri njem. Kako se bo veselil sinko, k.o bo dobil kruh, ki ga je pekla njegova mati." Bog usliSi sta.rca, da dobi sina živega, Zlato ljudstvo je to! Zemljevid zaci»lega bolgarsko-turSkega boiiiča. so se Tarki seveia na vse mači tradili, da bl Oataldčo še bolj utrdili. Pa ne bo nič pomagalo. Bolgarskim topovora bodo se te ntrbe ravno bajoDetom tnrški vojaki. V zadnji 8t vilki DaSoga lista bhk) priuesli spJošni zemlje?id vseb štirih balkauskih bojisč. Lined teh b"jiš<5 J3 v ospiedjn vseohčnegii za- nimanja bolgrdko-tuiški bi jišžo, na katjrein so B »Igari izvojesali tako sijajae Zi/age, d* je nad ujimi za- gttmri.o vse, uelo nemški neprijatelji. Ds bodo naši braloi lažje zaskdovali zadnje dogodke na tem hojiftdn, smo jioa 2h dsismSniO števjiko oskrbeli po- sebe.j zemljepid z* pokrajiao med L:KiBufgaH'.!in šn Cirigradoca. Na levi strani zemljevida je zav:namovan L^le Burgas, kjer jo v oni velfki tri- diio ni bitki bilfj postavljeno Hoig»rsko desn) «f.riS',>, žgoraj pa Banar-Hisar, j« 8^alo la o brilo. OiSaraja, ki leži ob cesti, Ratera p8:je iz Rodosta ob Maraura niorja preko mesti Čorlu in Saraj do Midije ob Čcnecf? icorJH, so Tarki preko Vize prodirali proti bol- garskemo lcemi krila, pa 80 bi vrženi naz3j ter so kakor tudi izpred Lil«-Burg4sa na fge feripije hežali prot-S Čata!d<\i Z bežečimi četami je bežal tndi tnrški generalni fštab, ki je »tfoj sedež prenesel i« Čcrln v Chadem Eoi za Čataldčo. čataldča je tor^j zadaje tnrško apanje. Čataldča 88 iaienuje predvsem kraj in potem za tem krajeai cela vrsta ntrdb, ki se- gajo od Marmara morja do Črnega in«,rja. Na nsši karti so te utrbe za- znaniorace s črto, sestavlj^no i_ zrezd. Te atrbe 80 že tadi imelo svojo vlogo v rusko tnrškem bojn leta 1877—78. Ko so Turki z Rusi skleoili mir, eo začelt čataldsko ntrbe poprav!jati, pa jim je, kakor je žev Tarčiji navada, zmanjkalo denarjs. V zadnjth dneh tako malo astavljal^, kakor boigarskim Navdnienje nad zmago pri Lozengr*du. PoroBilo o zavzetju velike trd-njave L o z e n g r a d ''(jKirkilise), je vzbudilo v bolgarski prestoloici Soiiji, kakor tudi po vseh drugih mestih, po trgih in \iaseh Bolgarije ' nepopisno navdušenost. In pred poslopjem vojnega^ ministrstva^ Bulo je mnogobrojno ljaidstvo iz ust samega vojnega ministra NjikVforona besedto, katere je, ganje^n od radosti, z visokim glasom spregovoril: ,,L o z e n g r a d j e p a dn al!" Nato ]e iz tisoB grl zadonelo vojažko in liarodno: ,,Hura!'\ ,,Da živeje!"' Klicanje veB kot deset minut kar ni moglo prenehati, Potem se je podala vsa 'fa množica, z mestnim poveljniko^i na Belu, pred srbsko, grško in rusko poslaništvo, da napravi predstaviteljem združenili držav Srbije in Grške burne oviacije. (Crnagora tu nima poslaništva.) Pred srbskim poslaništvom je bilo vse tako ganjeno, da nVti bolgarski govornik, niti srbski konzuJ ni mogel govoriti v zvezanih stavkih, lamjpak samo v kratkih zdihljajih, kakor na primer otroci izrazujejo svoje najgloblje obfiutke. A stari grSkii poslatiik so je radostne vzburjenosti jokal pred Ifsočero množico, katera ga je vzdignila na roke. Burnih klicev ,,živio!" pred srbskim poslanstvom! in ,,^ito!" pred grSk.im ni hotelo biti ne konca ne kraja. — Pred ruskim poslaništvom je vladala tud'i nnv. dušenost, katerta je pa vskipefa do vrhunca pred oficirskim klubom. 'Ono malo število častnikov, ki jih jo še ostalo v Zofiji, je no^ila mladina na rokah o- koM med zbrano množico. 'Cloveku so stori milo, ako gpeda feake sveča,nostne prizore. I In kldor jih ni videl, ta ne ve, kaj je prava, iskrena in mogoBna ii a r o d n a n a v !d u Š e n o s t! Predstavite si, da se je vse to vršilo v večerni temi, pri krasni etektrični razsVetljavi, )0b zvonenju ubranih zvonov iz vseh cerkva. 'Narod poje navt?ušeno: ' ,,'S umi, Malrica, okrviavena", a si je v svesti, da zdaj ni toliko oki+vavfena s krv jo k r Q č a n a k e r a j fi, koliifeor s krrvjo t r 1 n o g a, Tri je prelival po neflolžnem kri svoiih podTožnikov cela stoletja in gtoletja. Zdaj je nastopil čas mašBevania. Balikanski lev, ki j.e bil dolfeaCefiajv v ( okovih, ie skoSil seda« iz svojega ležiŠBa, stresel je glavo, grive mu stoje po konci, rjnje silno in zahteva ra6un od Turka: ,,Zakaj si klal žene in otrok1«?" mu kliče. ,.Zakaj si srebar kri, kakor pijavka, iz žil krSBanske raje?" A mesto odgovora se je spustil Turok v b e g . . . Ampak tudi to ga ne bo rešilo. Bolgari in ž njimi zjedinjeni Srbi, Crnogorci in Grki ' ga bodo gonili od kraja do kraja, dokler ga ne boffo prijeli ter ž njim, klrvavo obračunali — enkrat za vselej! ZmagujoČe prodiranje Grkov. Protl Solunu in Bitolju. Po zavzetju Verije, o kateri smo že v zad^nji številki poro(Viali, je krenil en del grške arma.de, mocan 4 divizijc, pro!ti Solunn1: drugi del pa se je obrnil proti Bitolju (Monastir). Grkom se je posreBilo, pretrgati železniško zvezo med Solunom in Bitoljem. Glavna grSka armada je Se pred padcem Verije pobila Turke pri Nabalkoju, kjer je padlo 1200 Turkov, Pri J,anici (Jenidže) je glavna armada pod poveljstvom prestolonaslednika Konštan.tina dosegla lepo zmago nail Turki. Po hudi bitki so vzeli Grki Turk.om 14 topov» Turška armaida je štela 25.000 mož ter je bila v utr. jenih postojankah'. Grki so turške 2ete premagali ter jib razkropili. Uplenili so poleg topov tudi mnogo streljiva in so dosti vojakov vjeli. Cela turška kompanija ie kar izroCila orožje. • Predstraže grške armade so dospele tik nred Solun. Drugi del grške armade, ki koraka pro'ti Bitolju, se je na svojem maršu zapletel v krvavi boj s Turki, Turki so nenadoma napadli Grke, Grki pa so vrgli Turke nazai. Turki so imeli baje 1200 mrtvih. Grkom je sedaj pot v Bitolj prosta. Trdnjava Preveza padla. Grgki general Sapunsakiz, ki poveljuje Betam, ki so prodirale proti Prevezi, brzojavlja dne 4. nov.: NaŠe Bete s>o s kopnoga napadle Prevezo. Vnel se je krvav boj, ki je trajal od 7. ure zjutraj do 5. ure popoldne. Ravno smo hoteli nasko<Mti mesto, ko so poslaJi iz mesta tuje konzule kot parlamenterje (posredovalce). Mesto se je predalo pod častnimi pogoji. PoklicaJi smo nato grško voj.no brodovje v pristanišče, ki je vzelo vso turško garnizijo na krov in jo prepeijalo v trdnjavo Santa Tvtnura na otoku Levkasu. Bilo je to nad 500 turških vojakov in Bastnikov. Mesto Preveza se nalmja ,n'a obali Jonskega morja, n,a južnem koncu cpirske TurP.ije, pred mor- skim izlivom Arta. Trdn.ja.va Preveza je fcuvala ozki izliv iz Arte v Jojisko morje. Preveza je glavno mesto turškega vilajeta Janina in šteje nekaj nad' 8000 prebivalcev. Prebivalci so vef-inoma Grki in Albanci. Grki na moriu. Tudi na morju so Grki proti Turkom že dosegli lepe uspelie. GrSkia vojna mornarica ]e zasedla. otoke Taksos, Imbros, Strati in, Samotrake v Egejskem morju. S tem je onemogoSeno vsako turSko pošilja-nje vojaštva iz Male Azije po morju. Meill tem se je tudi proslavila neka grška. torpedovka. 0 njenem cinu se poroča iz Aten slede'0.«: Gr&ka torpedovka, št. ljl je prodrla v pristani&Če pri Soluini ter uspešno napadla s torpedi turSko oklopnico ,.Feth-i-bulent". Torpeflovka je namreč priplula ponoči pod poveljstvom kapitana Votsisa v solunskb pristaoišBe ter se neopaženo približala turški oklopni križarki. Torpedovka je izstrelila proti o"dopnici torpedo, ki je zadel ladjo v dolžini ter napravil strahovito luknjo. Cez. malo 6asa se je ladja pogreznila. Utonil je tudi velik del posadke. Nato se je torpedovka nemoteno vrnila v Kateri- no. Srbskoturško bojišče. Prizren, nekdanja prestolnica srbskih kraljev, v srbskih rokah. Boj za Prizren je trajal 4 dni. Pred mestom Je stalo 8 bataljonov turških vojakov in 5000 Albaneev, ki so se vojskovali z vso srditostjo. Srbom je poveljeval general Jankovič. Ko je srbslia armada po 6urnem vročem boju zavzela vas Dolnjihom pred Prizrenom, se je v Četrtek, dne 31, oktobra, hirSka posadka v Prizrenu udala, Nato je korakala srbska, armada slovesno v Prizren, kjer je bila z naivdušenjem sprejeta. Mesto Prizren leži severo-zajiodno od Skoplja, ima nad 50.000 prebivalcev ter lepo razvito industrijo in je vsled tega bogato. V mestu je ena katoliška in dve praivoslavni cerkvi in 24 moSej; tudi avstrijski konzulat ]e v tem mestu. Srbi marširajo proti iugu. Turška aahodiia larmada, ki ji je poveljeval Ziekki-paša, je takorekoB uničena. V dveh velikjh kolonah se je po hudem porazu pri Kumanovem umikala pred prodiraijoSimi Srbi. Te voje so Srbi deloma razprMi, deloma vjeli. Srbi so zajeli Tetovo, vse kraje na OvBjem poljui, tudi P r i 1 e p (glej zemljevid v prejšnji številki našega lista) jer v srbskiji rokah. Srbska glavna armada je namree clne 2. \. m. prodrla iz Velesa v mesto Prilep, ki ga je brez boja zavzela. Dd toS je do Bitolja, kjer se naliaja baje en del razkropljene Zekka-paševe armade, po popolnoma raivni cesti le še 40 km. Ziekltf-p.aŠia, ako je sploh tukaj, bo pri&el zopet v lepo past, ker se bliža od juga del grgike vzihodne armade, ki je že zavzela Sjatište na potu v Bitolj. Iz Skoplja poročajo, da so srbske čete dne 3. novembra zavzele Hoštivar (Kastovo v Aloaniji). Od 'Turkov delioma razdejano železni&ko progo iz Skoplja v Mitrovico so Srbi že zopet popravili. Po tej progi že vozijo redni vlaki,. Albanske voditelje Šabaji-pašo, Hasan-bega in Ali-drago so prepeljali v Belgrad kot vo}ne vjetnike. Vsega skupaj so vzeli Srbi Turkom 135 topov. Prilep. -- Rraljevlč Marko. Prilep, katerega je zavzela srbska armada, je rojs.tni kraj velikega srbskega junaka, katerega ime slavijo jugoslovanske narodne pesmi skbzi 5 stoletij — lime, ki je tudi nam Slovenoem dobro znano — lčralje- hifi Marko, Se ene sanje se TTrora^^TifeSffi^^iSrbom, rili kaJcor se je izrazil minister Pa.'ši6: ,,,Priti do mor- la, da bomo mogli dihati!" Slovesni vhod srbskega kralja Petra v Skoplje. V nedeljo, dne 3. novembra popoldne je bil svečani vjiod kralja Petra v Sfcplje, nekldanjo prestolnico srbsbega carja Dušana. Sprejem je bil veličasten. Na postaji sta prifiakovala kralja, prestolonaslednik iri. kraljevi& Jurij, potem general Putnik, vrhovno poveljništvo, zastopniki občine, mestna uprava, vsi inozemski konzuli v svefianost.ni uniformi, po trije najstarejši srbski in bolgarski duhovniki, potem ogromna množica prebivalstva vseh veroizpovedtaiiij in narodnosti. Celo mesto je okrašeno s srbskimi zastavami. Kralj bi bil moral dospeti točno ob 3. uri. Vreme je bilo pred priiiodom deževno, toda ko je ctospel vlak, je posijalo solnce, Ob prihodu vlalka je zasvirala godba kraljevsko himno. Kralj je počasi izstopil iz voza, za njim pa kraljičina Jelena, skromno oblecena kotbolpiškastrežnica, za njo kraljevič Pavel, ministrski predsed'nik PaMč, ministra Andro Nikolič, Ljube JovanoviB in vse dvorno spremstvo. Kralj je poijubil prestolonaslednika in kraljevi&a Gjorgja ter sprejel raport poveljnika in obšel Bastno četo. Mestni upravitelj GavriloviB je predstavil kral.ju predstavitelja srbske cerkvene obfiine,' hadži Ri. stica, ki je v imenu osvobojenega Skoplja vošfiil kralju srečen priliod in mu pon.udil kruha in soli. Kralj je izjavil svoje veselje, da ]e vstopilvstai'O srbsko prestolnico, izrekel je svojo nado, da v mestu zavlada red, in pozival prebivalstvo, da se povrne k rednim opravkorn. V imenu turškega prebivalstva je pozdravil kralja Rešad beg, predsednik občine, ,lči je končal svoj govor z besedami: Turki so s sabljo dobili Skoplje in so ga izgubili tud'i s sabljo. Kralj se je zahvalil in rekel, da bo tur&ko pre- bivalstvo živelo svobodno in se razvijalo pod njegovo upravo kakor srbsko. Ves ta Bas se je pozdravljala kraljičina z na«vzofeimi, ki so bili vsi navdušeni vsled njene skromnosti in požrtvovalnega delova,nja v blagor ranjep.cem. Ob burnih klicih: ,,Živio kValj Peter, živio kralj osvoboditelj", se je odpeljalkralj s kraljevi&iin spremstvom po ulicah, nabito polnih obBinstva, do cerkve sv. Spasa, kjer ga je sprejel srbski metropolit Vincentij, in bolgarski, Neolit, ki je izrekel željo, da bi zavezniške vojske nadaljevale osvobojevanje kristjanov. V stari srbski cerkvi se ie nato vršila zahvalnica, na, kar se je kralj, povsod buriio pozdravljen, odpeljal v svoje stanovanje. Po vsem mestu je prebivalstvo kar najprijaznejše pozdraivljalo srbsko vojaštvo, ki se je nastanilo v vojašnicali, Po sprejemu je valovila po ulicah velikanska množica občinstva, kateregia je bilo gotovo do 100.000. Tako je torej po 500 letih Skoplje zopet srbsko. Srbski uspehi in nadaljnl namenl. Zemlja, severno od Brte Strumica, Demir Kapu, Prilep, Krugevo, HoŠtivar, Prizren, PeB je v srbskih rokah, in sicer, kakor se porofia, v njihovi mirni ppsesti. Tretja srbska armada pod poveljstvom gerierala Jankoviča proffira skozi Albanijo proti DraŽu (Durazzo) ob Jadranskem morju. Ž njim se bo po zavzetju Skadra združil general ŽivkoviČ. Vefiji del druge srbske armade pod generalom Stepanovi&em le odšel pri Drinopolju na pomoč bblgarski oblegovialni armadi. Drugi del te armade prodira proti Bitolju (MOnastir), ki se ne more ustavljati. !Prva. afrmada pod poveljstvom prestolonaslednika se pa nahaja na poti proti Solunu, odnosno deloma proti Bitolju. Od vSoluna je oddaljena srbska pehota kakiji 50 km, srbska konjenica pa le &e kaikih 30 km. Ker prodirajo od zahoda proti Solunu Grki in od severa poleg Srbov tudi Bolgari, ki so z mogočno svojo kolono že tudi blizu, si bodo zavezniki v Solunu podali svoje zmagoslavne roke. Morda se bodo še ostanki nekdanje turške zahodne armade postavili zmagovalcem v bran pred obzidjem Soluna, pa pota jim ne bodo mog. li zastaviti, Solun, glavno mesto zahodne Turfiije, bo kmalu v rokah balkanskih zaveznikov, Črnogorsko-turško bojišče. Bo| za Skader. Na jugu so Crnogorci že v posesti vseh važnih postojank pred Skadrom ter neprestar.o obstreljujeio goro TaraboS in skadrske utrdbe, v katerih se Turici in posebno Albanci, branijo kot besni. Danilova armada je naletela na Ijut otiip^r pred Skadrom. Pri Vraki3 na vzhodno-severni strani mesta, je nastala bitka, v kateri Je bilo mnogo mrtvih, in ranjenih na obeh straneh. Meeto Skader že na veB krajih gori. Prebivalstvo se zatek*a v cerk\e.. 'Mesto je od vseh strani obkoljeno, združile so se predstraže Danilove in Martinovičeve armade. Vendar se vkijub temu Turki noBejo udati. TurŠki pioveljnik je na poziv Crnogorcev, naj se uda, odgovoril, da dokler bo §e le en vojak pri topovih, on Skadra ne preda. General Zivkovič, kaleri je s svojo brigado zavzel mesto Pec (Ipek,) v Novem Pazarju, maršira s svojimi Betami Brnogorskim Cetam pred Skadrom na pomoB. Drugotnl Crnogorski uspehi. Crnogorsk,a Vukotičevia armada je zavzela d'ne 4. novembra mesto DjakovV), ki leži vzhodno od Podgorice v severnem delu Albajirije. Od ta,m korakajo Crnogorci v Prizren, kjer se nameravajo združiti s Srbi. Nadalje se tudi poroSa, da desno krilo generala Martinoviga stoji že 10 km pred Lešom (Alesija) ob Jadranskem morju. Kralj Nlkita obišče ranjence. JunaŽke ernogorske maitere. Dne 28. oktobra je Brnogorski kralj Nikita v Rjeki, kjer je napravljena zaBasna bolnišniea, obiskal ranjence (Rjelta je sedaj glavni stan kraljai Niki. te, Mesto se nahaja v Crni gori vzhodno od Cetinja ob cesti, ki vodi v obmejno črnogorsko trdnjavo Podeorica). Kralj je pri vsaki postelji obstal in povpraševal ranjence o njih stanjn. Pred neko bolniško posteljo je stala stara Crnogorka., ki je držala v des-nici voSfeeno sveSo.. Nai paraji je ležalo pred njo mrtvo truplo nekfega. vojaka. Kra-lj je stopil bjižje, se prekrižal, poljubil križ, ki je bil na prsih vojaka, poljubil tudi mrtvega Crnogorca na 6elo ter je vprašal ženo, ali je mrli?; njen sin'. Žena je pritrdila in pripovedovala, kalco je bil njen sin pri nekem noSnem nasknku na Taraboš, težko ranjen. Tudi njen mož in 2 drnga sinova sta tam padla, vsi pod eno zastavo, o?e kot zastavonoša: ko je on pad'el, je vzel starejši sin zas:avo iz rok mrtveniu oBetu, in ko je tudi njega dohitela smrt, nadomestil ga ,je mlajši brat, ki pa se je malo pozneje, zadet od tur§k,e kroglje, zgrudil mrtev na tla, Dva dni pozneje so Še tudi najmlajšega brata pronesli ranjenega v bolniSnico. Stara ženiea se je tola/ila: ..Sedaj nimam raizun Boga, mojega kr,alja in, slave, k'i so mi jo zapustili moj mož in sinovi, nikogar več na svetn!" Na,vzoBi so l)ili globoko ganjeni; tudi v ofieh kralja so se zalosketale sol/e. Ko je starka videla, da je krali ganjen, rekla je: ,,Le nani, tvojim otrokom in podlo/nim ,je rV>\-oljeno, v najveBji nesreci s solzami iskati tolažbe, Ko pa vidimo tebe, ki si na? 'Vželni ofce in jinjviSji ^o'sknvodja, ne izgubimo poguma in upanja." — ,,pray I- maš, moja vrla, atara Crnogorka", je odgovoril kralj, ,,moj sin Danilo bo odsle| do »fcvojega groba, sfcrbel zate, kot bi bil on tvoj edini sin," V istem hipu so prinesli v dvorano novega ranjenca. Na posteljah ležeci vojaki so se s spoštovanjem dvignili ter mu zaklicali:,,Sretna ti rana!" Nihfee ga ni vprašal, kako se poButi iri kaj ga boli, a tudi on ni tožil, dasi so se mu na obrazu poznale najveBje boležine. Kralj je pristopil k njemu ter ga pol]u:bil na čelo. Pred vhodom v bolnišpico je srecal kralj n.eko staro ženico iz črnogorskega plemena Ceče v Katunski nahiji, ki je že "dblgo veljala za zibelko najboljših junakov, Uboga starka je izgubila 4 sinove. Vprašala pa je le, so se li njeni sinovi vedli v vojni kakor junaki, tako, kakbr se to spodobi za junake. Dan slave. Sin pokojnega črnogorsfcega generalaBožovica, poročnik Božovifi, je vodil naskok na jiekp tur&ko postojanko. Zajklical je svojim vojakom: ,,Naprej, to je dan slave za Crnogoro!" v tem liipu je priletela krogla, ki je zadela nesreonega poroBnika v g.lavo, da je ostal na mestu mrtev, Pofcojnik je bil najboljši prijatelj najmlajšega sina kralja Nikole, princa Petra, ki je jjoljubil mrtvega prijatelja iu ostal ihteB dolgo poleg njega. • • Zverinsko početje Turkov. Iz K ii s t e n d i 1 a se poroča, da turški vojaki, ki jih preganja druga armada (srbske in bolgarske divizije), po vseh vaseh, skozi katere beže, koljejo ljudi kakor živino ter pdkoncnjejo cele družine z žei?ami in otroci. V vaseh Tfa^tovište in Vuke so našli 147 mrtvih in Se mnogo ve6 ranjenih. Med begom po bitki pri K i r k i 1 i s i so se hoteli besni Turki maš-čevati nacl kristjani s tem, da so kr&oanske vojake 15 turškega polka zaprli v vasi Ustroj v neko hišo; tam so trpinčdli vojake na neBloveški nacin; iztik,ali so jim ofii, rezali nosove, parali trebuhe, ^,to pa so hišo zažgali. Bolgarskega popa, ki je stanoval v tej vasi, so prijeli, mu z bajoneti iztailffiiili oči, odrezali brad«o in n.os ter so ga ubili. V vasi B i z j i n e pri Bunar Hisarju so zdivjani Turki polovili 24 krščanskili deklet in so jih potem, iko so jih po živinsko onecastili, privezali na meter dolge vrvi h konjem in so jih tako vla,5ili po cesti. Krik, teh nesreenic se je razlegal daleč na okoli. Tirp^nčili so jih1 tako dolgo, dokler niso te mlade mučenice izdahnile. Ko sO bili Turki pri Lile-Burgasu premagani in so morali bežati pred zmagujočimi Bolgari, so požgali na begu mnogo krščanskih vasi, prebivalce pa so, ker jih niso mogli vzeti seboj, pomorili, Ta_ fea usoda je zadela iu-pr. vas Aiv.ali pri Lile-Burgasu. Nad 100 hiš je zgorelo in tur^ki divjaki so pomorili vse prebivalce do zadnjega. 10 kršBanskih mater so obesili na drevesa ob cesti, njih dlojent^kom pa so porezali jezike in jih obesili materam n;a iioge. Ta grozodejstva kličejo do neba za mašBevanje. Tako ravnajo divjaški Turki povsod, Ko so bežali po bitki pri K u m a n o v e m proti jugu, so za_ žgali med potom toliko vasi, da je bilo nebo od ognjene zarje vse krvavo, Ubijali so male otroke, silili matere, da so morale jesti meso ubitih otrok, nato pa tudi ma,tere trpinčili in pobijali. DivjaSki bašibfozuki (neka vrsta tnrške infanterije) so v vasi Vlahija v Maifcedoniji prerezali vrat 14letnemu dečkju, ki so gia od matere iztrgali. V Seriini so gnali 30 mož v oerkev in cerkev zažgali; 26 mož je zgorelo, Grski general Sapunzaki poroBa iz Epira, dia Turki v okolici Jainine more in požigajo sela. V Janini sami so umorili gršikega nadpopa. Turki niti ne prizanašajo veB v svoji slepi mohamedanski strasti voja|kom-kristjanom, ki so uvršBeni v turški armadi. Turška grozodejstva silno delujejo na srbske in bolgarske 6ete, "da preko straSnih ovir hite kakor na peruiiji, samo, da bi prepreftili Turkom klanje nedolžnih ljudi in se maščevali za njili grozodejstva. Kaj dela Avstrija? Avstro-ogrska vlada je bila doslej med bojem na Balkaniv nepri^transka in se ni vmešavala niti v prid. Slovanom niti v prid Turkom, Ko je Francija te dni predlagala, na,i se vse velike države izreCejo, da ne bodo iskale nobenili svojili koristi na Balk&nu, je Avstrija ta predlog odklonila, ker ima sama velik del svoje zemlje na Balkanu. Obenem je izjavila, d'a ne uvidi, zakaj bi Srbi prodirali ftrez Prizren v Albanijo proti Jadranskenm morju, Tcer v Albaniji ni Srbov in ker Srbi nimajo tam tudi nobenili političnih prijateljev. Kakor se sliši, bi namrefi Srbi radi razven srbskega dela Makedonije in Albanije Se dobili tudi kos nesrbske Albanive 'do Jadranskega morj,a, da bi ta,ko imeli izhod tudi na Jadran&ko morje. Ttocla sumi se, d'a Srbi ne zahtevajo tega tako iz lastnega n"agil:ia, kaikor nahnjskiarii od Italijanov, katerim bi Srbi na ta način naredili prosto pot na Balkan. Ako je ta sumnja opraviBGna, potem imamo svojo l]u1)0 zaveznico Ttalijo za hrbtom kot nasprotnico. Naša vlada se tlrži, k-a,kor re^eno, sedaj med vojsko nepristranska nasproti vojskujočim se narodoni, toda, ne da si vmes govoriti niti od Francije, niti ne bo pripustila, da bi iz sedanje vojskie Italija dobiila kalko k'orist na škodo Avstrije. tPa^ pa je iz raizliPjiih listov, ki imajo precej ozke zveze z našo vlado, spoznati, da ne bo popolnoma nift ugovarjala, ako si vzame Bolgarija one turš-ke pokrajine, v kfiterih prebivifijo Bolgari, Srbija one, v katorih prebivajo Srl>i, Crna gora d'el sandžaka novipazarskega ter celo Skadrsko jezero z okolico vred, in Grška grške pokrajine. Ne bo pa pripustila Avstrija, da si katerakoli tuja država prisvou Albanijo in tako zapre Avstriji pot v Sredozemsko morje, Evropske vellke države. Velike evropske države se natia]a.jo v dveh zvezah, ena je Avstrija-Nemčijarl'ialija, druga pa Anglija-Francija-Rusija. Ni izključeno, da sedanja vojska razruši tudi te velike zveze, Rusija bi rada imela prosto pot za svoje vojrse ladje iz Crnega roorja v Sredozemsko morje, ta pot pelje skozi Dardanele, ob katerih leži Carigrad. Zato je možnost, da Še nazadnje tudi Rusija poseže v vojskb ter si osvoji Dardanele. Že se sliŠi, da se zbirajo ruskje ladje v Crnem morju. Anglija, pa, ki ima ob SredOzemskem morju svoje pokrajine, ne bi rada videla ruskiji ladij v tem morju. Francija ima veliko denarja izposojenega' pri Turkili in balkanskih drža<vali, njej sploh sedanja vojska ni nič kaj dobrodošla. Cim prej se konca, tem boljše zarnjo. Italija škili po Albaniji in vsled tega mora stati AVstrija na straži. Prijateljska gustva med. Avstrijo in Italijo vsled tega tudi niso najbolj vroSa. Nemčija pa si hofie sed'aj kakor Fraincija tudi s celim svetom ostati dobra, zato pa za Avstrijo ni najboljsa zaveznica. Razmere se seveda lahko spremenijo, toda sedaj je st.aliSce tako, d'a ako se zaplete Avstrija v kako vojsko, ]e najverjetnejše, da z Italijo. Velevlasti pošiljajo ladje. Bati se je, da turško prebivalstvo v Carigradu, Soluuu, Smirni in po drugih obmorskih mestili vsled strašnega poraza ifurgkega vojaštva na vseh bojiščih zdivja ter se vrže na ned'olžne kristjane, ki sta.nujejo po ieh krajih. Da bi preprečile klanje kristjanov, so poslale evropske velevlasti v turško vodovje bojne ladje, ki imajo namen, braniti kristjane, posehno Evropejce. Nasa Avstrija je poslala 3 velike btojne ladje, in sicer: ,,Nadvojvoda Fra,nCiFerdinand", ,,Radetzky", ,,.Zrinji", nadalje brzokrižarko ,,Ad/miral Spa.un" in dve torpedovki. To brodovje je ze odpl^fc iz Pulje ter ima povelje, križariti pred Smirno, ki je mesto v Mali Aziji ob obali Egejskegai morja. V obrambo Avstrijcev v Solunu je v ponedeljek priplula v solunskta pristanišce a;vstrijsk:a ladja ..Cesarica in kraljica Marija Terezija". Ker ladja Taurus", ki leži pred Carigradom v obrambo avsir.tskih podanikov, ne zadostuje, ]e odplula v ponedeljek iz Pule križarica ,,Aspern" in imai pov-elje, da se pridruži ,,,Taurusu". Tudi druge velevlasti pošiljajo ladje v obrambo svojih podanikov na turškem ozemlju. Le pri Angležih, kateri so mobilizirali vse svoje brodovje, se sumi, da imajo ne samo obrambne, ampaki tudi Se sebiBne namere. Turcija prosi miru. OSabDa Tarčija, ki je zaničevala krščanske balkavske države ter »i je pred vojsko prepovedla Tsako vme*avanje drogih vlasti, se je spokorila in ponižala. Svoj hrbet, skrivljen pod ndarci kcščanskega orožja, ,je pred velevlastmi še bolj skrivila ter jih po STOJih zastopnikih milo zaprosila, naj izposlojejo pri balkanskih drža» ah za Turčijo mir ali vsaj yeč Časa trajajočepremirje.Francoskaje to tnrško prošnjo kar Daravnost odklonila, drnge vele^lasti bodo isto s.oriie ali pa na prošnjo sploh ne bodo odgovorilr. Mir si tadi želijo baikanske države, pa tak mir, ki se ne bo sklepal ne v Parizn, ne v Londono in Indi oe ? Berolinu ali kakem drngem glavnem mestn, temveč v Carigradn, osvojenem in osvobejenem po jonaškem bolgarskem zmagovalcu in njegovih balkanskih zaveznikih._V.)-i / :: ,"?¦¦¦  m 'Jdjtrnj 2?<ztz<Zr=^-~= O 5 10 15 20 km lEisenbahnen rStraBan u.VVage itBefastigurujsn G.Freyt3g& B8rnc!t,Wi¦:,'-