pollnlne plaCana « gotovini. V Ljubljani, dne 23. februarja 1933. Štev. 27. ' ' ■ ■: n Letnik LXXIII. (Sol. leto. 1932133.) v + ^^ mm j* *ws • *m • ^ i*«*». « Učiteljski tovariš Stanovsko politiško glasilo J. V. I/. — sekcije s a dravsko banovino v Cfublfani Mesečna priloga »Prosveia« m Ur.dniitvo In a prava i Ljubljana, Frančiškanska ulica 6ll. Rokopisov na vračamo. Nefrankiranih pisem na sprejemamo. Ithaja vsak četrtek. Naročnina letna 60 Din *m Inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglati po cenika In dogovoru, davek pos.be. Poit. ček. rač. 11.197. Tala/on 3112 „Težka zadeva Kal pravi učiteljstvo «i Sekcija Jugoslovenskega učiteljstva udru-ženja za dravsko banovino je v zadevi omo-ženih učiteljic že večkrat poudarila svoje stališče na svojih zborovanjih, kakor tudi v svojem stanovskem glasilu. Članek z uvodnim naslovom, objavljen v zadnjem Učiteljskem tovarišu, je tedaj zasebno mnenje organiziranega člana, kar je bilo tudi v članku samem izrecno in s poudarkom omenjeno. Ker se o zadevi, ki je važna in pereča ne samo za omožene učiteljice, ampak za nas vse, mnogo govori v naših pa tudi izven naših vrst, je potrebno in prav, da se o tej zadevi temeljito razgovorimo in pokažemo vsem, ka-In sedaj naj se zeni skromna obročna dotica odtegne? Še preprosta bajtarjeva hči ne pride praznih rok k možu. ,.,,.1. . ■ Ce hočemo reševati krizo učiteljskih abi-turientov, bi pač v prvi vrsti pričeli pri onih učiteljicah, ki so poročene z neučitelji, ako so zadostno situirani, da jih lahko prežive, v drügi vrsti pa z upokojitvijo dosluženih učnih oseb in končno, če še le ni izhoda, da se preneha z nameščanjem učiteljic. Posegati v učiteljske pare bi bilo krivično ter bi rodilo le zle posledice. Povedal sem misli mnogih, premnogih. Ne sekajmo veje, na kateri sedimo in priznajmo poročenim učiteljicam isto sposobnost kot neporočenim, pa tudi iste pravice. P. O „Težki zadevi" piše tov. Ciril Hočevar Pod tem naslovom je priobčil tov. B v 26 številki »Učiteljskega tovariša« daljši članek, v katerem se zavzema za odpustitev vseh poročenih učiteljic iz državne službe. Ne bom se spuščal v zadevi članka v polemiko ker se z nobenim njegovim predlogom ne strinjam, pač pa se bom dotaknil članka v toliko, v kolikor se v njem zrcali učiteljska mentaliteta, ki jo z vidika stanovske morale moramo zavračati. Opažam, da mi sami večkrat načenjamo svoja interna vprašanja po časopisju, ki niso za javnost, odnosno mi sami opozarjamo javnost na zadeve, ki so v zvezi z našimi stanovskimi težnjami in z njimi dosežemo mnogokrat baš nasprotno, kakor bi sami zeleh. To pa pona j večkrat po lastni krivdi. Vedno se najde med nami kak nezadovoljnez ki predlaga tisto, kar njemu iz kakih osebnih razlogov ni všeč, kar pa je celoti v škodo. Poklicani in tudi nepoklicani faktorji pa pograbijo take izjave češ: »Saj tako zahtevajo učitelji sami!« Posamezni primeri so jako primerni za generaliziranje! Tovariš B. se postavlja na stalisce: ker moja žena ni učiteljica, ne prejema dvojne plače, naj jo tudi drugi ne. Ce se meni slabo godi naj se še drugim. Tako naziranje je s stanovskega stališča nemoralno in nepravilno — Plače Učiteljstva, bodimo odkriti, so tako male, da ne dosegajo eksistenčnega minimuma. S sedanjo plačo lahko izhaja učitelj samec, nikakor pa ne poročen, s tamriljo, recimo tudi samo z enim otrokom. Uverjen sem da ni potreba podajati zato nobenega statističnega materiala, niti naštevati vseh izdatkov, ki jih človek ima. Vsa)k, ki sije hotel ustvariti svoj dorti, da bi skromno živel, je pač poročil tovarišico, da delata dva da lahko preživita sebe in svojo druzino._ prepričan pa sem, da vsak izmed nas, ki ima učiteljico za ženo, dopusti, da se mu zena reducira če se mu da plačo, da bo lahko družino pošteno oblačil in preživljal. Vem, da danes ne more shajati noben učitelj samo s svojo plačo, ako ima družino. Vsak si išče postranskih dohodkov, ali pa je, bodimo odkritosrčni, zadolžen. Kakšno pa je delo vsakega, ne samo učitelja, ki mora vedno premišljevati kje bo še kaj zaslužil, ali na kak način bo ¿milil svoj položaj, pa vemo. Ce bi o tem dolgo premišljevali, morda bi prišli na isto trditev, da je dvema gospodarjema težko služiti. Zato princip: Vsakemu tolikšno plačo da še bo lahko pošteno preživel da ne bo' potrebno riobertemu iskati postranskih zaslužkov in tudi ženam rte bo treba služiti. Svojega slabega položaja pa si he bo nihče zboljšal, če bo samo predlagal, koliko m kako naj se drugemu vzame. Drugo je, da moremo zahtevati enako pravico za vse. Ako sme delavčeva žena služiti ako sme obrtnikova žena še nadalje izvrševati svojo obrt, kd se poroči, je najmanj upravičen učitelj zahtevati, da ne bi smela njegova tovarišica izvrševati svojega poklica! Ali'nimamo dovolj nasprotnikov že drugje.-' Ali morajo biti še v lastnih vrstah! Kadarkoli se sproži, bodisi v javnosti ali skupščini, kako vprašanje, ki se tiče šole in učiteljstva in nas zadene v živo, vedno se najdejo tovariši, ki so s svojimi nasveti krutejši, kakor katerikoli drugi. Ne zdi se mi prav, da ne vidimo nikdar preko lastnega plota. Vsako vprašanje hočemo rešiti v lastnem deldkrogu. Kadar se pojavi vprašanje, ki se tiče učiteljstva, n. pr.: njegove nastavitve ali plače, je prvi predlog, naj se gotovo reducira ali slično. To se pravi, vsako vprašanje naj se reši v prvi yrsti v škodo tovariša. Zavedati se moramo, da naše šolstvo še ni na višku, da nam osnovnih šol še toliko primanjkuje, da bi lahko vsi sedaj brezposelni abiturienti bili nastavljeni in še bi jih ne bilo zadosti. Narodu je potreba izobrazbe, potem bo gledal v boljšo bo- dočnost in bo isto tudi dočakal. Res je kriza, vendar sem mnenja, ako se mora povsod delovanje skrčiti radi financielnih neprilik, se to pri osnovnošolski izobrazbi ne bi smelo poznati. To stališče, ki ga zastopa tudi naša osredrtja organizacija, bi morali mi učitelji vedno in povsod poudarjali, ne pa nasprotno, in iskati žrtev v lastnih vrstah. Poudarjam, ne smemo iskati žrtev, s tem pa ne mislim onih, ki imajo pravico do pokojnine, ki so doslužili in bodo prejemali isto pokojnino, če gredo danes v pokoj ali pa služijo še 10 let. Morda bo kdo mislil, da sem proti namestitvi novincev. Nasprotno dobro vem, kako revno nekateri živijo. Vem tudi, da je potrebno, da pridejo čim prej do kruha. Njih je v dravski banovini ca 500. Vemo pa tudi, da je trenotno do 200 mest nezasedenih, v drugih banovinah pa še več. Ce bi se vsa ta izpraznjena mesta zasedla in upokojili vsi oni, ki so že prosili in že mesece, nekateri že celo leta, čakajo na upokojitev, pa bi bilo dovolj prostora za vse. Nekaj odgovora Gospod urednik, upam, da dovolite tudi meni kot učitelju prosto besedo o brezposelnosti učiteljstva. Ponovno sem prečital v slednji številki »Uč. tovariša« članek »Težka zadeva« in nisem, pa nisem mogel verjeti, da je prišlo vse to izpod tovariškega peresa. Ne morem si drugače tolmačiti tega, kakor da je katera izmed »sedmerih hčerk« tovariša člart-karja tudi brezposelna učiteljica in oče, v mučnih skrbeh, kako jo naj po najbližji poti spravi do kruha. Ne prizanaša tudi tistim izmučenim sirotam, ki so položile na žrtvenik narodne vzgojfe in pouka vse svoje moči svoje zdravje, to ko upokojene poročene učiteljice, matere. Saj malokatera učiteljica doseže polno službeno dobo, izčrpa se in oslabi prej ter omahne v predčasni bolezenski pokoj. In tem naj se po nasvetu omenjenega članka črtajo skromne pokojnine, ako so poročene in bodisi z učiteljem, da se omogoči zaslužek brezposelnim tovarišem(icam)! Pisec članka »Težka zadeva« tudi trdi, da so poročene učiteljice v izvrševanju učiteljskega udejstvovanja manje uspešne nego neporočene. Po svojem dolgoletnem učiteljevanju in šolskem vodstvu sem prišel do jasnega prepričanja, da so posebno z učitelji poročene učiteljice na mestu, posebno v nižjih razredih. Z vso materino ljubeznijo in potrpežljivostjo, ki jo je objela pri vzgoji lastnih otrok v domačem družinskem krogu, vodi in dviga zaupane ji učence, polna sočutja in razumevanja do njih in njih staršev, dobro se zavedajoč prevzvišene važnosti svete materine dolžnosti. To uvidijo tudi roditelji celo na kmetih in temu primerno cenijo poročene učiteljice. Učiteljske zakonske dvojice pa se tudi pedagoško izpopolnjujejo z medsebojnimi nasveti in razgovori o vzgoji in pouku. Nečastne izjeme pa so pri vseh stanovih in se ne smejo na madež vseh poobčevati. Z dobro situiranimi funkcionarji ali celo z bogatini poročene učiteljice, ki služijo morda le zato, da se v družbi pokažejo v čim sl-jajnejši toaleti, pa je itak bolje, da izginejo iz učiteljskih vrst, dasi je tudi tu težko, omejevati poklicno svobodo. O učiteljski brezposelnosti pa še to-le: V zadnjih letih so se otvarjale, posebrio na ženskih učiteljiščih vzporednice, ki so vzgojile prekomerno število gojenk. Poleg teh pa so še privatna učiteljišča. Bodimo enkrat dosledni: Pogoj za sprejem na učiteljišče naj bo nižia matara s prav povoljnim uspehom, in resnična potreba naraščaja, pa bo poma-gano! Obdravski učitelj. Še en odgovor »Sem torej radikalen in zastopam mnenje, da se v bodoče tudi zakonska zveza učitelja z aktivno učiteljico ne tolerira več.« B. Resnemu predlogu g. poslanca Komaria je sledil članek tovariša B. V njem se navdušuje za že mnogokrat pogrevano in zavrača-no tezo, da ne more biti učiteljica obenem dobra mati in dobra učiteljica. Trdim nasprotno, kot so trdili že mnogi. Kjer je obratno, tam bi bila najbrže učiteljica slaba učiteljica tudi, ako bi ne bila žena in mati. Statistika bi mordá pokazala, da je najbrže sorazmerno enak odstotek slabše ocenjenih učiteljic med obloženimi in samskimi. V tem vprašanju je mogoča pravilna sodba le na podlagi dejstev. Nekoliko bi bilo sporno to vprašanje pri učiteljicah, poročenih z neučitelji, kjer nimata oba zakonca istih teženj in ciljev ih kjer soprogu ni morda mn^go na tetn, ali uživa njegova žena sloves boljše ali slabše učiteljice. Ako je poleg tega ženina plača res tudi namenjena samo toaletam, kozmetiki, nakitu in letoviščem in podobno, rti vzrd'ka, da bi se na njeno mesto ne postavila učiteljica, ki je sedaj brezposelna. Tega ni naša organizacija poudarjala samo enkrat. Glavna pogreška tovariševega članka je baš v tem. da nas učiteljskih zakoncev sko-ro nič ne loči od teh. Mi smo gradili svojto bodočnost na pogoj dvojnega zaslužka, prepričani, da je drugače težko živeti stanu primerno, težko stanu primerno izobraziti otroke, kvečjemu ako bi bila dana vsem mdžnošt, da so nameščeni v mestih ali v njihovi neposredni bližini. To je bilo tudi mnenje prosvetne oblasti, ki nam je šla v vsakem oziru na roko. Moj primer: Še samska, sva zaprosila za službeni mesti, oddaljeni vsaksebi dobre pol ure in navedla, da se želiva poročiti. Oblást je šla še dalje. Poiskala je nama skupno mesto, naju namestila tja »po službeni potrebi«, da se vobče ni bilo več možno pomišljati in premisliti. Kako je z dvojno plačo predvsem pri nas mlajših zakoncih. Nekaj nad 2000 Din. Podpiram brezposelnega očeta z dvema otrokoma izpod desetih let. Žena podpira mater- vdovo in brata srednješolca. Ob najini plači živi tudi služkinja, ki tudi podpira siromašne svojce. Brez nje si učiteljski pari z otroki lie morejo urediti družinskega življenja. Brezposelni in drugi reveži si tu podajajo vrata še bolj kot tam, kamor se pride le s pomočjo električnega zvonca. Tu je druga plača, ki tako strašno bode v oči. Kako poceni živimo na deželi, priznava člankar sam, da ne ome-rijam riikakih drugih neugodnosti. Da izhaja dobršen del učiteljstva iz socialno šibkejših plasti, ki so posebno v sedanjih časih podpore nujno potrebni, priznamo brez sramu, saj se niso sramovali svojega siromašnega po-kolenja niti največji slovenski možje. Starši, ki so nas izobrazili z najtežjimi žrtvami, upravičeno pričakujejo naše podpore, posebno v starosti, trepetajo ob misli, da se bodo njihovi otroci jedva sami rinili skozi življenje in da podpore skoro ne bodo mogli več pričakovati. Trepetale bi tudi vse one služkinje, ki bi bile ob službo, če bi se uresničil nasvet tov. B., če bi morale iz službe domov, množit pomanjkanje in bedo. Koliko socialno šibkih ljudi bi bilo prizadetih, če bi bile naše žene odpuščene iz službe, ali postavljene na »razpoloženje«. Vsega tega prerekanja bi ne bilo treba, ako bi člankar vsaj omenil, da ni možno tudi o tej zadevi presojati vseh primerov po istem kopitu. Tako pa izgleda, da gleda naše dvojne plače skozi očala, katerim bi jaz dal neko posebno ime. Pravkar či-tam tudi v »Našem glasu«, kakšno je mnenje Amerikancev o vplivu krčenja prejemkov na splošne gospodarske prilike. Redukcije pa tudi ne bodo nič drugega, nego krčenje naših družinskih prejemkov. Tovarišev primer številne nepreskrbljene družine z eno plačo mu ne daje pravice, da kaže na nas kot nekake parazite človeške družbe, ker si je gradil svojo bodočnost popolnoma svobodno po lastnem preudarku in okusu. Prav tako bi si lahko izbiral življenjsko družico med učiteljicami. Mi mlajši nismo krivi, ako je danes taka doba, da vse natančnejše »preračunamo«, preden napravimo tako važen življenjski korak, To gotovo ni v škodo naših družic in družin. Tudi jnismo nameravali nikogar spraviti ob kruh, zato nam vest ničesar ne očita. Naše žene bi zasedale gotovo število mest in »odjedale« kruh sedanjim brezposelnim tovarišicam tudi, če bi si jih mi ne izbrali za svoje boljše polovice. Se bomo torej lepo greli na solncu, zadovoljni, da se nam »dobro« godi ter brez brige in sočuvstvovanja zrli na trpljenje naših tovarišev? Nočem samo rušiti tovariševega načrta. Dobra volja bo že našla sredstva v državni blagajni, da pridejo do kruha. To je bilo menda obljubljeno.-Treba je, da se opusti marsikaj manj nujnega. Za nadalje mora voditi račun o številčni potrebi učiteljskega naraščaja. Letno le toliko naraščaja, kolikor znaša stvarna potreba. Odvišna učiteljišča je treba postopno ukiniti. To so šole, ki jih je rodila potreba po specialni izobrazbi eriega stanu ter je čisto logično, da smejo kriti le stvarno potrebo in nič več. Že stare zahteve. Nadprodukcije niso krivi brezposelni tovariši niti mi. Ker niso usposobljeni absolventi učiteljišč za druge poklice, upravičeno lahko pričakujejo, da bodo zaposleni v tem poklicu. Da ni dovolj mest, menda ne drži popolnoma. Poučujem na triraz-rednici že tri leta dva razreda združeno do 90 učencev od 3. do 8. šol leta. Vsak, ki ima le količkaj pojma o šoli, bo priznal, da je to nevzdržno. Izobrazba je najosnovnejša pravica državljanov, in je treba zanjo dati vsa možna sredstva. Takih vrzeli je pa še mnogo. Tov. B. službuje najbrže v mestu in ne pozna trenotnih prilik na deželi, sicer bi opozoril nanje. Ako ni dovolj mest v'naši banovini, so še v drugih. Prav je, ako si nekaj naših ljudi tamkaj služi kruh, kar bi bilo povsem pravilno in v duhu narodnega edin-stva. Kar se tiče pa patriotskega apela, ki ga je tov. B. naslovil na učiteljstvo in uradni-štvo, ki je bil pa neposredno namenjen nam učiteljskim parom, ker je v članku govor le o nas, bi pripomnil, da so naše žene še do nedavnega odštevale svoj mesečni davek, delale pa tako, kot orii, ki ga niso odštevali ter da so moralno dolžni sedaj predvserh drugi, da žrtvujejo nekaj, ako zadeve brez žrtev ne bo mogoče rešiti. Albert Bregant. Dvojna plača V zadnji številki »Učit. tovariša« ž dne 16. febr. t. 1. še tovariš B. ogreva za to, da bi država stavila na razpoloženje — seveda brezplačno — vse poročene učiteljice. Članek zveni nekako tako, kot bi »dvojnoslužbarji« kot jih on ihieriuje, žiVeli v izobilju in blagostanju. Kdor pozna naše prejemke, ve, da naše življenje ni in ne more biti udobno, pa čeprav služita oba. Le kje in kakšen je tisti luksus, ki si ga lahko privošči učiteljski par! Naša »dvojna« plača ne doseza ene plače privatnega, pa tudi mnogega državnega uradnika. Zakaj smo ravno me, poročene učiteljice tak trn v peti, kakor vidim, celo lastnim tovarišem. Zakaj bi ravno me morale žrtvovati v korist brezposelnim kar celo plačo! Ali smo res me z našo revno plačo tisti črv, ki razjeda naše zdravo socialno življenje? Mislim, da so vzroki drugod. Naše življenje res ni zavidanja vredno, še dosti slabše pa bo, če se bomo pričeli grizti med seboj in si takole predbacivati »udobno življenje«. Seveda, vsak meri po svojem kopitu. Kdor ima otroke brez službe, govori drugače kot oni, ki jih ima še v šolah in mora plačevati šolnine in neštete druge stroške. Takim težavam so tudi dvojnoslužbarji le iztežka kos. No, in če že vzamemo ta primer, da se odpuste vse poročene učiteljice iz službe, ali se bo splošno blagostanje izboljšalo? Če odstavite 100 učiteljic in nastavite 100 abituri-jentov, bo odpuščenih 100 služkinj. Številčno stanje brezposelnih se ne bo izpremenilo, le rubrike se bodo izmenjale. Nikar ne glejmo svet skozi ozko okence naših stanovskih razmer. Krize ne bomo rešili, če bomo trgali že itak majheri košček kruha na dvoje. Tu bo treba veliko potezne j ših akcij. Torej pri nas, v učiteljskih vrstah, naj bi rte smela služiti mož in žena. Pa poglejte v ostale stanove! Privatni uradnik ima lahko ženo uradnico ali obrtnico, poleg tega sme imeti postranski zaslužek, ki ga učitelj ne strte. Koliko pa je obrtnikov, ki imajo samo eno obrt? Zlasti po deželi je navadno v eni hiši združena gostilna, iriesdrija, trgovina, včasih pa še kaj. A teh nihče ne vidi. Nikomur ne pade na um, da bi odstopil eno ali drugo obrt na ljubo brezposelnemu. Le nas vidi vsak. Zlasti pa se mi zdi krivičen predlog, naj bi se tudi upokojenim učiteljskim parom odvzela ena pokojnina. Pustimo vsaj starčke v miru. Žena — mati — učiteljica, ki je preživela 34 let v svojem poklicu v najhujši vojni in povojni dobi, je heroj, je mučenica, ki ji na starost ne smemo odvzemati trdo zasluženega koščka kruha. Naši stari predniki so nam utirali pot, dovolj delali za nas, grda ne-hvaležnost bi bila, če bi jim sedaj v starosti ne privoščili miru in jih obremenjevali z lastnimi težavami. Glede celibata sem zelo v dvomu, če bo v splošno korist in moralno povzdigo naših mladih tovarišev. Da, res je to: če nimaš sredstev, ne ustanavljaj družine. Le žal, da se ljubezen ne ozira .na prazen žep. Brezspolnih bitij pa iz naše mladine ne bomo napravili. Kako zaposliti to armado brezposelnih, o tem mi z našim omejenim obzorjem ne moremo kaj prida sklepati. Dela je pač za vse dovolj. Saj so redke šole, kjer bi ne manjkala ena ali več učnih moči. Da to ni v pro-speh šolstva, je jasno. Nastaviti bi bilo treba toliko učnih moči, kolikor jih je potreba. Ostalo bi dovolj dela še tudi za nas, toliko zavidane poročene učiteljice. Ce bi pri tem trpela državna blagajna, bi bil zato pa naš naraščaj v "dobrih rokah narodnih vzgojiteljev. Da pa ravno me, poročene, nismo zadnje, kadar je treba prijeti za delo, o tem lahko pričajo naši predstojniki. U. Nekaj kritičnih pripomb V zadnji številki »Učiteljskega tovariša« se je tovariš B. zavzel za učiteljski naraščaj, ob enem pa z vso silo udaril po učiteljicah poročenih z učitelji, da bi bilo ustreženo socialni pravičnosti in v veliki meri pomagano državi. »Jaz, ki sem kmet,« je dejal v parlamentu poslanec g. Koman, »bi predlagal, naj se odpuste iz službe v prvi vrsti one učiteljice, ki so poročene z višjimi državnimi uradniki.. .« Dopisnik B. z vso silo mahne po vseh poročenih učiteljicah, ki imajo morda prav tako družino ko on, da naj se jih kratko in malo postavi na razpoloženje. Seveda se pravočasno zavaruje in s tem do temelja podre prhlo stavbo svoje retorike, rekši: »... seveda pod pogojem, da moževa plača ali pokojnina zadošča za današnjim razmeram nujno potrebno prehrano in druge neobhodno potrebne izdatke«. Ob tem vprašanju naj bi se g. B. najprej pomudil in se iskreno vprašal: ali ima smisla nadaljevati članek, h kateremu sem sedel po nepotrebnem? Imam vtis, kakor da ne ve za resnične težave učiteljskih rodbiri, pa makar da imata rednika po dolgih borbah »dvojno plačo«. Nimam nič proti temu, če se morda v bodoče omeji možitev učiteljic z dobro plačanimi drugi, to je celo kategorična zahteva vsega učiteljstva, ki gre še dalje, da se vsi taki upokoje. Ali se je pa vprašal cenjeni člankar, na katero podlago so zidali številni učiteljski pari, ko so si zastavili resno vprašanje, kako bodo preživljali svojo deco, jo študirali ali kakorkoli, da bo prišla k poštenemu kruhu? Če si on ni zastavil tega vprašanja, a se mi močno zdi, da te previdnosti ni opustil, ker kako bi se sedaj tako razvnel, če si osebno ni bil na jasnem. Naj si pod račune potegne črto Šahi in naj se prebija sam. Večina učiteljskih parov si je zgradila svojo bitnost na temelju oboje plače. Na ta račun so prišli otroci, male investicije in kar je treba v takem malem domu, da se človek lahko posveti vzvišenemu svojemu poklicu. Razderite temelje, ki jih je ščitil zakon in jim s tem vtisnil pečat absolutne gotovosti, razdrli boste nebroj zasnutkov, upropastili celb drUžine, ki Se z malimi prejemki že itak kortiaj prebijajo. Tam, kjer ste z ribpreirtiŠlje-no besedo hoteli vzdigniti novo stavbo, boste izpodkopali tla, da se bd zrušilo še to, kat danes stoji. Kaj g. B. res vsega tega ne vidite? Če bi prišle take »reformatorske misli« iz lajiških vrst, potem, Bog jim odpusti. Nekaj takega pa, kar ste iznesli na račun svojega stanu, ki se povsod boii za ono rtiilb, kar ima, to je nam rieumljivo. Poudarjam še enkrat: učiteljski pari obstoje na skupnih prejemkih. Bele vrane so tisti, ki bi se ne zrušili ob eni plači, kajti kalkulacije so bile na skupni podlagi. Odvze-mite otroke in druge obveznosti, ki so nastale iz tega, potem pa svobodno: upokojite, razpolagajte in namestite tiste, ki brez svoje krivde, še manj pa zaradi tega, ker so poročene tovarišice zasedle prosta mesta, čakajo koščka kruha. Kaj imamo pričakovati od redukcije poklicno zaposlenih žen, torej ne samo učiteljic, nam pokaže Nemčija. V letošnji januarski številki »Ženskega sveta« je o tem napisala v temeljitem članku: »Ženske odjedajo moškim kruh«, A. Vodetova med drugim tudi to-le: »Tam so izvedli temeljito redukcijo po privatnih in državnih službah... z nemško natančnostjo. Toda izkazalo se je, da ima večina teh žen tako težke gmotne obveznosti napram svojim najbližjim, da mnoge kljub plači komaj žive... Uspeh je bil ničev: kakor nam je znano iz časopisnih vesti »Brezposelnost v Nemčiji silovito narašča.« Zavzema se, kar je edino socialno pravično, za redukcijo takih, ki imajo dobro si-tuirane može, a pravi na drugem mestu »isto naj velja tudi za učitelje, ki imajo dobro si-tuirane žene. Kajti so tudi taki primeri, ko ima učiteljeva žena obrt, trgovino, gostilno ali posestvo. Zakaj bi se možje-učitelji ne posvetili delokrogu svoje žene?« Tako piše o tej zadevi pisateljica, ki je vsako besedo dobro pretehtala. Naj bi si vsak prečital omenjeni članek, posebej pa še učitelj, kadar se dotika perečih vprašanj svojega stanu. Ce je g. B. »osebno« takega mnenja, kakor pravi nekje sredi članka, da naj se v bodoče ne tolerira takih zakonov in naj vsaka učiteljica poda ostavko, si v sredi že oporeka: naj se postavijo vse poročene učiteljice na razpoloženje, dokler na koncu ne udari rekši: »da bi ob izvedbi povedanega marsikatera uradniška, oziroma učiteljska družina z dvojno plačo bila prisiljena nekoliko omejiti svojo dosedanjo udobnost, toda stradal — če razmere ostanejo kot so — ne bo nihče. Poglejmo, kaj je g. B. s tem mislil: če ne bo šla draginja kvišku, to menda. Kaj pa potem? Reaktiviranje? Ali ima vsa socialna filozofija g. B. sploh še kaj smisla? Cene gredo kvišku, če bodo pa padle, bo treba par let, da bodo poravnane razne obveznosti iz prejšnjih časov, ki se vlečejo kot rdeča nit skozi življenje slabo plačanega nižjega uradnika. Kadar bo g. B. dokazal, da živi vsaj ena desetina poročenih parov, ki so navezani samo na nizko uradniško plačo, udobno, potem bom smatral, da je čas spustiti se v polemiko, kaj se da morda ukiniti. To pa, kar smatra on 'kot udobnost, danes ni eksistenčni minimum. Ne odrekam mu dobrega namena, ne. Samo nepremišljeno se je lotil svojega posla, ki bo gotovo našel oster odziv, kakor ga zasluži. To ni pozitivno delo: na eni strani rušiti, na drugi problematično zidati. Kako pomagati učiteljskem naraščaju? Tu si bomo vsi zaman ubijali glave, ker je pač tako, da je lažje svetovati kakor izvesti. Predvsem redukcija bolje situiranih žen ali mož, če ima žena svoj donosni delokrog. Upokojitev z doseženimi službenimi leti. Predvsem pa izvedba gospodarskih problemov, nad katerimi si belijo glave vsi državniki. Z nasveti, kakršne je iznesel g. B., pa ne bo pomagano prav nikomur. Če učinke stehtamo, bi izvedba teh prinesla še več gorja, kakor ga obstoji sedaj v vrstah brezposelnih abiturientov, ki se sami, brez sklenjenih obvez še nekako bijejo skozi življenje. Značilno je to, da so bili sami za redukcijo, ampak samo tistih žena-učiteljic, ki imajo dobro situirane druge. Nepoznani tovariš B. naj mi pa oprosti, če sem se zadel ob njegove »osebne« preudarke, a ker jih je iznesel v list, so s tem postali skupna zadeva. In če je rekel »B«, naj rečem jaz ... A. Vsako izjavo poedincev z žaljivo in izzivalno tendenco pa vodstvo sekcije odklanja, ker je treba vsako javno vprašanje obravnavati. Udruženje je resna organizacija in smatra, da je zdrav le tisti patriotizem in nacionalizem, ki bazira na poštenosti. Jugoslovensko učiteljsko udruženje sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, 20. februarja 1933. Ivan Dimnik, s. r., Josip Kobal, s. r., predsednik. tajnik. — Nov pomočnik prosvetnega ministrstva. Za pomočnika prosvetnega ministra je imenovan dr. Vladimir Dvornikovič, inšpektor prosvetnega ministrstva. — Članstvu sreskega društva v Laškem siporočamo, da se zborovanje, sklicano na 4. marca t. 1. ne bo vršilo v Lašikem, temveč v Zidanem mostu. Vzrok preložitve kraja se bo na zborovanju pojasnil. Odbor. — Poročila se je tov. Rela Schillerjeva z g. J. Turnškom iz Črnomlja. Mnogo sreče! — Učiteljski poročeni par, ki ne živi skunno na eni šoli radi tega, ker na obeh šolah, kjer službujeta, ni primernega družinskega stanovanja, želi eden od obeh menjati svoje služb, mesto s samskim upraviteljem, ki ima stanovanje (2 sob in kuh.) v šoli in kjer je na šoli še eno služb, mesto prosto, oziroma če bi bil kdo učiteljstva voljan menjati. Obe šoli gori omenjenega učit. para sta ena ob železnici v Dravski dolini blizu Maribora, druga še bližje Maribora (20 min. avto zveza). Tozadevna obvestila prosim s podrobnim opisom mesta, na naslov: Janko Kikl, učit. Selnica ob Dravi. — JUU — sresko društvo v Kranju poziva vse člane in članice, ki so dolžni na članarini, da jo poravnajo najkasneje do prvega društvenega zborovanja. Oni pa, ki so dolžni še za prejšnja poslovna leta in ki bi članarine do navedenega termina ne poravnali, se bodo brezpogojno črtali iz seznama članstva. Njih imena se bodo obenem sporočila tudi sekciji, da jih črta kot naročnike na naše liste, oz. da jim ne nudi nikake zaščite. Vse terjatve pa se bodo izročile pravnemu zastopniku, da jih izterja. Zato naj vsak dolžnik izpolni svojo moralno in stanovsko dolžnost. Opominov ne bomo več pošiljali, ker je to naš zadnji opomin. — Odbor. — Kupna moč stalnih nameščencev. Indeks hrane in obleke stalno narašča. Junija 1932. je znašal indeks manufakture 150-8, septembra pa že 167'7. Meseca decembra je pa zrasel indeks na 191-2, pri čemur vzamemo 100 (sto) kot osnovo indeksa v letu 1914. Indeks človeške hrane, ki je bil junija na 107 7, je zrasel do decembra 1932. že na 117-5. — Če izračunamo, koliko je potrošila povprečno delavska družina, obstoječa iz moža, žene in dveh otrok pod 10 leti v raznih letih, bomo najlažje videli, kako kupna moč stalnih nameščencev, pa naj so to delavci ali zasebni ozir. javni nameščenci, pada. Če vzamemo kot izhodišče indeks v letu 1914 s 100 (sto), je znašal indeks minimalne potrošnje navedene rodbine v juniju 1932 že 130"8, v decembru 1932 pa celo 145-2. To znači, da so se življenjski pogoji te družine napram letu 1914, če upoštevamo še to, da so se življenjske potrebščine podražile za približno 45%, plače pa padle za 20%, poslabšali za približno 65%. Približno enako razmerje velja tudi za javno uslužbenstvo, morda celo nekoliko v škodo istemu, ker so službeni prejemki napram predvojnim sorazmerno še bolj padli kot pa delavske mezde. To velja zlasti še za pokojnine. Zato vsi, ki žive od ročnega ali umskega dela zvišanje cen poglavitnih življenjskih potrebščin skrajno težko prenašajo. — Ferijalni savez. V Učit. tovarišu je bilo omenjeno, da imamo učitelji pravico do vpisa v dijaški Ferijalni savez. Kdor se želi vpisati, naj pošlje »Dravski oblasti Fer. sav.« v Ljybljani — Trgovska akademija — pismeno izjavo, da pristopa k Fer. sav. kot član in se obvezuje, da bo plačeval vse obveznosti. Izjavi naj priloži svojo sliko. Istočasno naj kupi položnico in jo pošlje na naslov »Ferijalni savez III. oblast v Ljubljani« ček. račun štev. 13.277. Nakazati je treba vsoto 45 Din, s tem je plačana vpisnina in članarina za to ieto. Savez bo poslal čimprej člansko izkaznico, na podlagi katere ima vsak član pravico do vseh ugodnosti društva. Pred počitnicami dobi vsak član naslove prenočišč itd. Za druge tozadevne informacije je pisati na omenjeni naslov. Opozarjam vse, ki se žele vpisati, da to store do 1. marca, ker se kasneje zviša vpisnina za 25 Din. Glede obveznosti do F. S. omenjam, da obstoji ta le v izpolnjevanju vseh pravil društva, katerim pa ni težko ustreči. — Omerza Zdravko, gluhonemnica — Ljubljana 5. Na Aleksandrovo tu pred teboj tujec, v Ljubljano prišedši, obstoj! V »Daj-Damu« daljno olajšaj si cesto, — vrnil boš semkaj se često! — Prijatelj živali je naslov novemu listu, ki ga izdaja »Slovensko društvo za varstvo živali v Ljubljani.« List hoče vzbuditi v današnjem človeku, posebno pa v mladini, čut za lepoto narave in ljubezen do živali. Poučni članki, ki jih krase prikupne ilustracije, bo čitala naša mladina z užitkom. List izhaja četrtletno in stane za nečlane 24 Din. Člani društva ga prejemajo brezplačno. i* lit*. if. v»> u »LJu.« '»TvHfefNt* AA. LJUBLJANA Za gotovino: MARIBOR Gledališka 4 Šelenburgova 4 Slovenska 18 ZANIMIVI PRIREDITVI MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ TRBOVELJ »TRBOVELJSKI SLAVČEK« Ta pevski zbor, ki je po svoji odlični formi in svojih mnogobrojnih nastopih znan že po vseh večjih mestih, priredi v nedeljo dne 5. marca ob 11. uri dopoldne koncert v Ljubljani v veliki dvorani hotela Union. Spored je sestavljen iz kompozicij sledečih skladateljev: Adamiča, Kogoja, Brav-ničarja, Mirka, Žganca, Grgoševiča, Tajčevi-ča, Pozajiča in Mokranjca. Ta dela še niso bila v Ljubljani izvajana, so pa biseri jugo-slovenske mladinske glasbene literature. — Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Sedeži od 15 do 35 Din. Stojišča za odrasle 7 Din; za deco v predprodaji 3 Din. — Opozarjamo na koncert posebno učiteljstvo in šolsko deco. Prosimo, da tova-rišice razredničarke in tovariši razredniki poberejo od učencev, ki nameravajo posetiti koncert, a 3 Din in nabavijo vstopnice že v predprodaji. Pri blagajni, pred koncertom, se ne bodo prodajale vstopnice a 3 Din. V mesecu maju odpotuje pevski zbor na 14 dnevno pevsko turnejo v Češkoslovaško. Turnejo organizira UPZ pod vodstvom tov. Supančiča, ki bo odpotoval dne 5. marca na Češkoslovaško, da osebno uredi vse podrobnosti v mestih, kjer se bodo vršili koncerti. Mladi pevci bodo koncertirali v Češ. Budjejo-vicah, Plznu, Pragi, Hradec Kralovem, Olo-mucu, Mor. Ostravi, Brnu, Bratislavi in na Dunaju. Ker je dohodek koncerta v Ljubljani namenjen za delno kritje turnejskih stroškov, zbor upravičeno pričakuje lepe udeležbe in pomoči od strani učiteljstva radi obiska šolskih otrok. SpIoSne vesti PREDSEDNIKU SRESKE ORGANIZACIJE UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA LJUBLJANO - OKOLICA ZAH. DEL. Brezovica. »Učiteljstvo - sokoli(ce) na Viču (v Zg. Šiški) smatrajo za potrebno, da dvignejo svoj glas v obrambo Sokolstva in narodnega ter državnega edinstva zaradi neopravičenih in neutemeljenih napadov v škofijski poslanici na to vitežko, državno organizacijo. K temu koraku nas sili dejstvo, da so se celo nekateri škofje in višji katoliški duhovniki postavili proti omenjenemu pastirskemu listu. Učiteljstvo, ki je po zakonu dolžno, da širi in podpira sokolsko idejo in gibanje, je v prvi vrsti poklicano, da se javno izjavi proti napadom, s katerimi se hoče onemogočiti sokolski pokret in s tem ogrožati narodno in državno edinstvo. Podpisani prosimo, da se naša izjava predloži sekciji, da tudi ona zavzame enako stališče in isto objavi v obliki protesta v našem stanovskem glasilu. Uverjeni smo, da je istega mnenja vse nacionalno učiteljstvo, saj je ono posebno po deželi nositelj sokolske ideje. V slučaju, da bi se to odklonilo od strani sekcije JUU za dravsko banovino, bomo primorani objaviti naše stališče v dnevnem časopisu. S tovariškimi pozdravi!« Sekcija je prejela gornjo okrožnico s 13 podpisi z Viča in 5 podpisi iz Zg. Šiške. V poslednjem odstavku te okrožnice je insinuacija in grožnja, za katero pošiljatelji niso imeli razloga in povoda, ker sekcija ni odklonila nobene izjave, ki so jo poslala društva v tej zadevi. Predhodno izražanje dvomov s strani članstva, osobito v zvezi z vprašanji, ki so nad poslednjim odstavkom izjave, je, najmileje izraženo, nelojalnost, ki vsebuje s širjenjem te izjave med učitelj-stvom tudi neopravičeno javno sumničenje in vzbujanje nezaupanja do sekcije. Sekcija ima informacije, da so v ozadju gornje zadeve osebe izven podpisnikov. Zaznala pa je tudi, da so udeležene osebe, ki nimajo čistih namenov in ki neprestano pro-vocirajo, sumničijo in obrekujejo svoje kolege, kateri se bore za korektnost, objektivnost, zakonitost in poštenost v stanovskem in službenem oziru, ker smatrajo to za predpogoj konstruktivnemu in zdravemu patriotizmu in nacionalizmu. Zato ne zamerjamo učiteljstvu, ki je podpisalo gornjo izjavo v dobri veri, da gre za čisto stvar in je radi naglice prezrlo žalitve in grožnje v poslednjem odstavku. Osobito ne zamerjamo onemu učiteljstvu, ki je takoj, ko je razvidelo vso namero in žaljivost zadnjega odstavka, svoje podpise preklicalo. Poudarjamo pa, da so oni, ki so dali učiteljstvu okrožnico v podpis, imeli priliko iznesti predlog na svojem društvenem zborovanju, ki se je vršilo tik pred zbiranjem podpisov, a tega niso storili. Poslužili so se poti, ki ni v skladu z organizačnim postopanjem in radi oblike izjave ni lojalna do sekcije in ne do članstva. Do članstva ni lojalna iz razloga, ker so bile osebe iz ozadja takoj informirane o poteku zadeve, ter so na to izzivalno izpraševale poedince, zakaj niso podpisali izjave z dovolj krepkimi atributi, ki bi ustrezali njim. To ustvarja misel, da je bilo podpisovanje potrebno tem osebam — za opravljanje njihovega nečednega posla. Kar tiče izjav, je sekcija še vselej storila svojo dolnžost, kadar je bilo potrebno ter je na dostojen način manifestirala in dokazala svoje čuvstvovanje do kralja in države. Tudi v pogledu SKJ je opozarjala članstvo na zakonite določbe, katerih izpolnjevanje se zahteva od učiteljstva še posebe ter je prepričana, da bo državna uprava sama izvojevala avtoriteto zakonom, ki jih je izdala. Načelne odločbe in izjave, s katerimi naj tudi organizacija osnovnošolskega učiteljstva kot stanovska korporacija prične borbo za očuvanje avtoritete zakona proti jugoslov. katol. episkopatu, pa ni zadeva predsedstva, temveč najmanj upravnega odbora ali predsedniškega zbora organizacije. Ta bo podal odločbo, upoštevaje, kaj so storile druge, enake organizacije v tem pogledu. Pavel Flere v Abrahamovem naročju Ob 50-letnici učiteljskega vzornika Te dni se je srečal naš P. Flere z Abra-mom. Petdesetletnica je sicer čedna številka, zlasti za onega, ki jo ima še — pred seboj. Običaj je, da se polstoletnica posameznika niti ne praznuje preveč javno, vendar v primerih, kakor ga ravno navajamo, pa zahteva dolžnost, da ob zaokroženi življenjski dobi tov. Flereta podčrtamo njegove življenjske uspehe, njegovo žilavo energijo, njegovo odkritosrčno učiteljsko srce — zato »Učiteljski tovariš« ne more mimo dogodka, da ne bi prikazal Pavlove zaslužnosti na številnih popriščih javnega udejstvovanja. Večina naših meni zmotno, da je Flere štajerski rojak, v resnici pa je pristna ljubljanska srajca. Po dovršenih šolah je šel na prvo službeno mesto na Štajersko k Sv. Marku niže Ptuja. Zeleno Štajersko je zapustil šele 1. 1924., ko je odšel kot ptujski okr. šol. nadzornik v Beograd. Postavljen je bil na položaj referenta za osnovno šolstvo v ministrstvu prosvete. Poslopje prosvetnega ministra je zapustil od 1. 1924. le za kratek čas lansko leto. Zdaj pa je načelnik budžetnega oddelka v prosvetnem ministrstvu. To bi bili suhi podatki o Fleretovem uradnem poslovanju. Kdor se pobližje spozna s Fleretovim javnim udejstvovanjem, ga bo takoj presodil, da velja jubilanta uvrstiti med najbolj agilne delavce iz učiteljskih vrst. Ze kot učitelj v vinorodnih krajih je odšel leta 1908. v sadjarsko-vinarski tečaj, da je lahko svojim soobčanom pomagal z nasveti in tudi praktično v gospodarskih vprašanjih. Najbolj zaslužnega pa se je izkazal Flere kot pedagog, zlasti še kot pedagoški pisatelj. Neumorno je polnil stolpce »Popotnika«, nekaj časa je bil celo njegov sourednik, z letom 1919. pa ga je pričel urejati celo sam. ter mu je dajal kot tak devet let vse potrebne smernice. Polagal je temelj delovni šoli, si jo je obravnaval v mnogih člankih. Delovno šolo je prikazoval z najraznovrst-nejših gledišč in dajal navodila tudi za posamezna predmetna obravnavanja. Takoj po ujedinjenju so naši vodilni krogi, večinoma naši stanovski tovariši, načeli vprašanje, kako uvesti v jugoslovensko šoli/ princip enotnosti. Flereta najdemo spet med najbolj vidnimi, ki so stremeli za duhovno unifikacijo mladih državljanov od Triglava do Vardarja. »Učiteljski tovariš« in »Popotnik« hranita mnoge Fleretove takratne članke, v katerih je podajal načela o preustrojitvi našega narodnega šolstva, o naši bodoči vzgoji, o smernicah za pouk zemljepisa in zgodovine. Zato je razumljivo, da je deloval tudi pri sestavi učnih načrtov, bil pa je med najbolj iniciativnimi učitelji, ki so se potegovali za ureditev učiteljske izobrazbe in za ustanovitev višje pedagoške šole. Flere pa ni seznanjal svojih tovarišev le z važnimi načeli in smernicami iz domačega jugoslovanskega šolskega vprašanja, dolgo vrsto let je poročal o stanju in napredku šolstva v raznih evropskih državah. Prelistajte »Popotnike«; koliko klenih zrn najdete v raznih njegovih daljših referatih in kratkih pripombah v končnem delu lista, zaznamovanih z značko — e. Še danes so mnogi prav tako aktualni kakor takrat. Poglavje zase pa je Fleretovo književ-niško delovanje. Največ je nudil kot mladinski pisatelj. Ni šolarske knjižnice, ki bi ne imela v svojem seznamu tudi Fleretovih del. Posrečena je bila misel, ko je pričel Flere z učiteljem tov. Erjavcem izdajati naše slovenske klasike v mični priredbi za naše najmlajše. Prav ko to beležim, sem dobil v roke letošnji Glavni seznam knjig naše Učiteljske knjigarne. Fleretovo ime je zabeleženo med avtorji mladinskih del dvanajstkrat! Je pa tudi sotrudnik »Zvončka« in drugih mladinskih listov. Njegovo ime stoji zabeleženo tudi na čelnih platnicah nekaterih šolskih knjig (»Šolski list« za III. stopnjo), »Čitanka« <5. del). Med poslednjimi, ki jih je namenil najmlajšim, abecedarjem, pa je njegova »Moja prva knjiga«. Flere se je ves čas tudi vneto udej-stvoval kot organizačni delavec. Ob 10-let-nem jubileju naše stanovske organizacije je stopil na čelo prireditvenega odbora, ki je aranžiral ob priliki kongresa I. državno šolsko razstavo. Udeleženci jo imamo vsi v prijetnem spominu in tudi vsa javnost je tedaj naglasila visoko stanje jugoslovenskega šolstva, kar je najlepši dokaz neumornega dela jugoslovenskega učiteljstva, ki je s tem pokazalo, kam je namerjena miselnost mlade generacije državljanov: za praktično delo v življenju. Še bi lahko napolnil stolpec našega strokovnega glasila, naštevajoč jubilantove zasluge, ki si jih je nabral do svojega polsto-letja. Postavljajoč se ves v službo naroda, šole in stanu, nam je pokazal, kako naj vsak učitelj prenese klic: delaj za narod, tudi v resnično življenje. Morda je to le zmotna domneva pisca teh vrst: Flere je prav zadnje čase nekoliko utihnil... Bog ne daj, da ga teže leta! Po vsej verjetnosti bo res, da je Flereta preveč zajelo pisarniško delo. Potisnjen v ozki kabinet v prosvetnem ministrstvu kuje številke in vrta in se trudi, da čim bolj pomore podvigu naše šole in koristim stanu. Prepričani smo, da se zopet kmalu oglasi, saj njegova sila, moč in nezlomljiva njegova delavnost je neodjenljiva. S petdesetimi leti gre on z novimi silami na delo za nas, našo šolo in našo prosveto. - nč. Osebne zadeve —i Prevedeni so učitelji ( ice) v IX. skupino: Ambrožič Ladislav iz Stične; Hvala Anton iz Žusma; Iirovat Emil iz Krke; Du-gar Leopoldina iz Vidoncev. —i Napredovali so učitelji (-ce) v VIII. skupino: Zajec Adolf iz Metlike; Jaut Ra-dovan iz Sv. Ruperta; Beloglavec Matilda iz Zg. Sv. Kungote; Zlatic Leopold iz Sv. Benedikta; Koutny Vilibald iz Kočevja; Koder-man Iva iz Litije; Zidar Ana iz Lemberga; Kravos Berta iz Vinicc; Zinauer Marija iz Sv. Lenarta; Lokaj Elza iz Puconcev. UČITELJSKA TISKARNA Ljubljana — Frančiškanska ulica 6 —i Praktični učiteljski izpiti v Ljubljani so se vršili od 7.—16. februarja t. 1. pod predsedstvom direktorja drž. učiteljske šole gospoda Nandeta Marolta. K izpitu se je priglasilo 30 kandidatov oz. 'kandidatk ter 1 kandidatka za praktični izpit za otroške vrtna-rice. Uspeh izpitov je sledeči: 1. Dolgan-Ko-vač Marija, učiteljica v Sevnici. 2. Dolžan Egidija, učiteljica v Vačah. 3. Kavar Janez, učitelj pri Sv. Antonu. 4. Kralj Vilma, učiteljica za slepo deco v Kočevju. 5. Krč Marija, učiteljica na Planini. 6. Mrše Rozalija, učiteljica v Tržišču. 7. Nerima Marija, učiteljica v Trebnjem. 8. Petrca Aleksander, učitelj v Kranjski gori. 9. Preik Pavla, učiteljica v Do-brepoljah. 10. Prešeren Pavla, učiteljica v Sori. 11. Sicherl Alojzij, učitelj v Vrhpolju. 12. Zidar-Brejc Vera, učiteljica v Št. Vidu. 13. Schweiger Andrejana, zabavilja v Novem mestu je položila izpit za otroško vrtnarico. 14. Brejc Bogomir, učitelj v Stari Oselici. 15. Brejc Marija, učiteljica, dodeljena VII. oddelku banske uprave. 16. Cenčič Jeluška, učiteljica v Radomljah. 17. Finžgar Angela, učiteljica v Poljanah. 18. Jeletič Rudolf, učitelj v Starem trgu. 19. Jesih Danica, učiteljica v Trebelnem. 20. Korče Danilo, učitelj v Zgornji Šiški. 21. Kutin Elizabeta, učiteljica v Boh. Bistrici. 22. Kotnik Konrad, učitelj v Moravčah. 23. Povšnar Angela, učiteljica v Št. Jerneju. 24. Puppis Ana,- učiteljica v Komendi. 25. Traven Lovro, učitelj v Trbovljah. 26. Zabja'k Stanislav, učitelj v Cerkljah. 27. Žnidarčič Anselma, učiteljica v Naklem. Reprobirani pa so bili 1 kandidat in 3 kandidatke. Utlteliski pravnik —§ V zakonu o naknadnih in izrednih kreditih k proračunu drž. razhodkov in dohodkov za 1. 1932./33. z dne 23. dec. 1932. (Služb, list 11.1. 1933., kos 3) določa § 8: Na skupno vsoto odmere neposrednih davkov, razven skupnega davka in davka na poslovni promet, se plača za 1. 1933. in to, da se olajšajo razhodki za javna dela, prehrano siromakov in nezaposlene delavce, v kateri namen so določeni 'krediti s tem zakonom v part. 915 b. — Iz tega sledi, da se bo odtegnil 1% od pripadajočega celoletnega uslužbenskega davka kot prispevek za brezposelne, ki se bo odtegnil od plače. Za osebe, katerih letni prispevek znaša manj kot 12 Din, se odtegne ta znesek v 3 mesečnih ali polletnih obrokih za nazaj; pri onih osebah, pri katerih znaša ta prispevek letno 12 Din ali več, se mora plačati obenem z uslužbenskim davkom. NASTAVITEV ŠOLSKIH SLUG NA NARODNIH ŠOLAH. Po členu 114. točka 15. zakona o naroJ-nih šolah ima šolski upravitelj dolžnost, da sprejema in odpušča šolskega slugo in skrbi za vzdrževanje snage v šoli. Ker vladajo nejasnosti glede tega zakonskega določila, tako s strani šolskih upraviteljev, kakor tudi krajevnih šolskih odborov, navajamo važno načelno odločitev državnega sveta o nastavitvah šolskih slug, kakor sledi: U svom II. odeljenju koje sastavljaju pretsednik Odeljenja Barič dr. Josip, pot-pretsednik Državnog saveta, članovi: Vildo-vič Antonije, Čubrovič dr. Pavle, Pišteljič Luka, Krstič Nikola i sekretar Markovič Lju-bomir uzeo je u rasmatranje tužbu Mestnog načelstva u Mariboru br. 12951 od 20. avgusta 1932 god. podneto protivu rešenja Ministra prosvete od 25. maja 1932 god. On. br. 48251 kojim je raspravljeno pitanje nadlež-nosti upravitelja škole za postavljanje služi-telja osnovnih škola. Pošto je proučio tužbu, osporeno rešenje i ostale akte, koji se na ovaj predmet odnose, kao i odgovor ministrov na tužbu poslat pismom od 15. novembra 1932 god. O. n. br. 85071. Državni savet je našao: U § 23. Zakona o narodnim školama pro-pisano je, da pored ostalih dužnosti pobro-janih u svom § 23. opština ima dužnost i da plača služitelje zbog čega se i sastavlja bud-žet svake godine u smislu § 127. tačka 2. pom. zakona dok je prema § 114. tač. 15. pom. zakona stavljeno u dužnost školskom upravitelju, da prima i otpušta školsku poslugu. Prema tome dužnost je opštine samo da plača služitelje u koju se svrhu ima da unese u budžet odgovarajuča suma a dužnost je upravitelja da služitelje postavlja na teret toga kredita. Ovakvi služitelji niša kako i ostali nameštenici opštinski postavljeni po statuti-ma opštinskim, niti je Zakonom nametnuta dužnost opštini da za ovakve služitelje na sebe primi obaveze, kakve ima za ostale name-štenike po statutima. Pa kako osporenim re- šenjem nije nametnuta ni'kakva dužnost opštini sem one iz § 23. da za služitelje plača odgovarajuču sumu novca, a koja se več mora uneti u budžet za izdržavanje škole, ne ističuči ništa o tome da se ovakvi služitelji izjednačuju sa opštinskim služiteljima, koje opština postavlja po statutima to osporenim rešenjem nije povredeno nikakvo tužiočevo pravo niti neposredni lični interes zasnovan na zakonu, pa se tužba ima odbaciti. S toga. a na osnovu čl. 17. i 34. zakona o Državnom savetu i upravnim sudovima i Tar. br. 52. zakona o taksama Državni savet Presuduje: Da se odbaci tužba mestnog načelstva u X od 20. avgusta 1932 god. br. 12951, o čemu presudom u prepisu izvestiti parnične strane. Državni Savet kraljevine Jugoslavije br. 38411/32 7. dec. 1932 god. Beograd. Iz navedene razsodbe državnega sveta sledi, da ima šolsJki upravitelj nastavljati od-nosno sprejemati in odpuščati šolskega slugo, krajevni šolski odbor pa mu s proračunom določi prejemke. KNJIGARNA UČITELJSKE Ti/KARNE Ljubljana — Frančiškanska ulica 6 '-»■■«i^lllMMMBI^ § Tovariše predsednike sreskih društev, ki mi niso še odgovorili na dopis z dne 13. novembra 1932., prosim, naj ustrežejo moji prošnji. G. § Vprašanje P. G. R. iz P. pri M. Imam 13/1. 1933 — ^0 let službe, 1. 4. 1927. mi je bila priznana II/2. skupina, dne 14. 1. 1928 — II—6. stopnja in 1. 1. 1931 — II—7. stopnja osnovne plače, 1/4. 1931 — prevedba VII. — s plačo 970 Din. Kdaj smem prositi za period, povišek oziroma višjo skupino. Odgovor. Že večkrat sem obrazložil v tej rubriki, da je merodajen za period, povišek. kakor tudi za višjo skupino, edino le datum odloka — ukaza o priznani poslednji skupini, v tem primeru torej ukaz ON br. 24594 z dne 9. 4. 1927. Ker ste izpolnili dne 8. 4. 1930 pogoj § 49. ur. z., bi lahko prosili za VI. skupino takoj po prevedbi po novem urad. zakonu. Prošnjo vložite takoj, ker je že zamuda. (Roč. Kat. str. 58. — »Pregled dospelosti«. — »Moji prejemki«). — Ker dovršite v VII. skupini dne 8. 4. 1933 6 let, prijavite 8 4. 1933 — 2. period povišek (Roč. Kat. str. 60), če ne boste napredovali pred tem dnem v VI. skupino. § »Moji prejemki« je tablica, ki stane 50 par. a nudi izpolnjena posamezniku točen pregled dospelosti napredovanj in poleg tega točen pregled prejemkov in odtegljajev. Če bi tovariši(ce) posegli po teh tablicah tako, kot bi se pričakovalo, bi gotovo odpadla nešteta vprašanja »kdaj smem prositi za povi ške«. Tudi če bi bil na vsaki šoli »Pregled dospelosti poviškov«, bi marsikdo ne čakal s prošnjo za napredovanje še po določbah prejšnjega urad. zakona in razvrstilni uredbi z dne 31/X. 1923. Posežite po tablicah in jih izpolnite n. pr. tako-le: Napredoval sem po ur. z. iz 1. 1923 v II/4. skupino dne 5. 8. 192_9: Preveden sem bil v IX. skupino s plačo 575 Din. Dne 4. 8. 1932. sem dovršil v tej skupini 3 leta in mi pripada od dne 5. 8. 1932 1. per. povišek. Dne 4. 8. 1933 dovršim 4 leta v tej skupini in dobim pravico za višjo polož. skupino. Naša gospodarska organizacija —g Učiteljski dom v Ljubljani. Tovarišu Jos. Ambrožiču, učitelju na I. deški osnovni šoli v Ljubljani, je umrla mati. Isto je zadelo tudi našo tovarišico Franico Zemljanovo, učiteljico na II. deški osnovni šoli v Ljubljani. Ob tej priliki je učiteljstvo I. mestne darovalo za Učiteljski dom namesto cvetja na grob 80 Din, II. mestne pa 130 Din. Darovalcem iskrena hvala! Ostalim: Spominjajte sc ob vsaki priliki svojih domov! Blagajnik. —g. Učiteljski dom v Mariboru. Iz'kaz za čas od 1. januarja do 15. februarja. Darila: Maribor, krožek upokojenega uči-teljstva je nabral v spomin umrlega tov. Josipa Žemljica 170 Din; Ptuj učit. društvo, namestu venca na grob umrli tovarišici Anici Bezjakovi v Ptuju 200 Din. Najiskrenejša zahvala. Gospodarska podjetja: zemljevidi: 4134 Din, slike 3809 Din. gib 20 Din, Prekmurske pravljice 113 Dip. Mnoge šole nam dosedaj še niso plačale slik. Prosimo, da to čim prej store, ker imamo tudi mi napram tiskarni obveznosti. Mladinska matica Da izpraznimo zalogo, oddajamo posamezne številke nekompletnih letnikov po 20 par. V zalogi so samo še 3., 5., 6. in 8. številka II. letnika in 5. številka III. letnika. Z 18. seje 15. februarja 1933. 1. Banska uprava odkupi nekaj knjig M. M. za obmejne kraje in za otroke naših izseljencev na Francoskem, v Belgiji, v Nemčiji in na Holandskem. 2. Glede nekaterih pritožb, da ima »Naš rod« premalo prispevkov nacionalne vsebine, odgovarja uredništvo: S slabimi stvarmi bi se dosegel baš nasprotni efekt. Dobrih patriotskih pesmi in proze pa ni nikdar zavračalo, nasprotno celo naročevalo jih je. Žal, da ni bilo vselej zaželenega uspeha. Kdor si hote ne zatiska oči, pa bo videl, da odseva vendarle skoro iz vseh stvari ljubezen do naše zemlje, do našega naroda, do naše domovine. — Da priobčuje »Naš rod« tudi pesmi socialne vsebine, je v teh hudih časih več kot razumljivo. Ali je to slabo, če se pri mladini vzbudi sočutje za bedne in trpeče? 3. Glasbeno prilogo je letos »Naš rod« opustil, ker je v načrtu pevskega zbora JUU, da izda obširno pesmarico. Ker pa jo čitatelji želijo, jo bomo prinašali s prihodnjim letom zopet redno. 4. V literarni odsek se kooptira še tov. Anka Levčeva. Še vedno se dobijo lahko s 25% popustom naslednje knjige M. M.: Kresnice I. Kresnice M. Kresnice III. Kresnice IV. Kresnice V. (Samo vez.) Sadjarčki. Rudi. Kako smo delali radio. Začarani krogi. Vijolica Vera. Pod grajskim jarmom. Mizica, pogrni se. Miškolin. Učiteljska knjigarna podružnica Maribor — Tyrseva ulica štev. 44 Vrtnaričice. .Luk.ec in njegov škorec. Življenje hudobne kavke Katke. Lukec išče očeta. (Vez.) Botra z griča. (Vez.) Tiho življenje. Srednje in meščanske šole so dobile te dni od banske uprave okrožnico, kjer se priporoča vsem učiteljem fizike, naj poudarjajo pri elektrotehniki velike zasluge Nikole Tesle. Za razvoj elektrotehnike so jugosloven-ski učenjaki doprinesli največ, v prvi vrsti pa seveda Nikola Tesla. Ta veliki naš učenjak in izumitelj je žal pri nas jako malo znan. Da odpomore temu nedostatku, izda prav te dni Mladinsko knjigo »Tesla in razvoj elektrotehnike«, ki jo je spisal znani strokovnjak na tem polju, dr. Lavo Čermelj. Knjiga izide na šestih tisk. polah velikega formata izrednih publikacij M. M. in bo imela okrog 60 slik. Cena kartonirani knjigi je 26 Din, trdovezani pa 32 Din. Naročila sprejema še vedno Mladinska matica, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6/1. Tudi II. štev. »Našega roda« je pošla. Mnogim, ki to številko še naknadno naročajo, ne moremo žal več ustreči. Ponatis bi se izplačal samo pri večjem številu novih naročnikov. Univerzitetni prof. M. Vidmar piše o Nikoli Tesli: ... Mihajlo Pupin je s svojim izumom sploh omogočil telefoniranje na velike daljave. Mihajlo Pupin je Jugoslovan. Iztrgal se je iz okovov tlačene zemlje, postal je profesor na njujorški univerzi, ostal pa je naš. Prof. Franjo Hanaman je dal elektrotehniki vvolframno nitko za žarnice. Jugoslavija mu je omogočila življenje doma. Ostal je na univerzi v Zagrebu. Kje bi bila tehnika električnih žarnic brez njega? Leta 1856. se je v selu Smiljanu pri Go-spiču rodil Nikola Tesla. Kakor Pupin je tudi on odšel v Ameriko. Posvetil se je elektrotehniki, položil glavne temelje tej novi tehnični stroki, sipal dolgo let kolosalne ideje in postal najmodernejši tehniški pionir kot jih je bilo malo, zelo malo. Po prvem desetletju lahko polagamo račune pred Evropo, ki nas še vedno gleda s kritičnimi očmi. Dolžnost nam je, da ji pokažemo, kaj smo dali, ko so nam bile zvezane roke in s ponosom lahko vprašamo: Kdo je dal več? Tesle ne moremo spraviti v normalen okvir uspešnega velikega elektroinženjerja. Tesla je pesnik elektrotehnike, umetnik, če hočete. Tesla je bil prepoln idej, da bi mogel opravljati normalno delo inženjerja. Njegova intuicija je kolosalna, njegov pogled v naravne skrivnosti strašen. Ta glava — svet ji je bil preozek, ta fantazija — podjetnost Amerikancev ji je bila preslabotna. Tesla je oplodil mlado elektrotehniko tako intenzivno, da šele v tem dejstvu najdemo razumevanje za neverjetni razvoj zadnjih desetletij. O Seliškarjevem »Rudiju« je objavj Vandot pred leti precej neugodno oceno. \ zadnjih »Odmevih« pa piše o »Rudiju« pre cej drugače. Tu pravi, da je Seliškarjevi »avanturistična povest« Rudi najboljša, ka jih imamo te vrste. O Seliškarju piše, da & mnogo bavi s socialnimi krivicami, ki jil brezobzirna človeška družba dela dandane otroku, toda te socialne krivice so mu sami povod in bodrilo, da pokaže, da se zna otrol tudi maščevati zaradi teh krivic, maščevat se nad družbo na ta način, kot se zna in s< more maščevati otrok: s svojo vztrajnostjo fantazijo in s svojimi naravnimi zmožnostm se dvigne visoko nad surovo družbo in plemenitostjo vrača krivice. Seliškar pozna otroško dušo, njene misli in njeno prav< stremljenje, itd. Malokatera knjiga je prinesla otrokon toliko veselja kot Ribičičeva »Miklavževa noč«, ki je izšla s 4 barvnimi ilustracijami M Bambiča. Od velike naklade nam je ostal« le še malo knjig. Kdor še nima tega zanimi vega dela in hoče napraviti otroku veliko ve selje, ta ga naroči pri Mladinski matici, Ljub Ijana, Frančiškanska ulica 6/1. Učiteljski pevski zbor JUU —pev. Pevska tečaja. Kakor je bilo žc javljeno, se bo vršil pevski tečaj za žensk zbor 25. in 26. februarja, za moški zbor ps 4. in 5. marca. Obakrat bo pričetek prvi dar tečaja ob 9. uri dopoldne v Glasbeni Matici Pozivamo vse pevke in pevce, da se gotove in točno udeležijo pevskih vaj. Oddelek za uiiia Ljubljana Maribor Šolski radio i —r. XIX. teden. V torek dne 28. februarja bo povedala Manica Komanova »Kako so žgali pusta«, zastavljala bo tudi uganke in pripovedovala bo pravljico o zlati kraljičini, zlati ptici in zlatem konju I.—II. — V petek dne 3. marca bo predaval g. dr. L. Čermelj: »O Nikolu Teslu« po sledečem sporedu. Našo dobo smatramo za dobo tehnike in elektrotehnike. Povsod vlada vsemogočna sila —-elektrika. S ponosom smemo trditi, da je zmagoviti razvoj elektrike v prvi vrsti delo našega rojaka, velikega izumitelja in učenjaka Nikola Tesle; zakaj, le malo bi ostalo od sodobne elektrotehnike in z njo spojene civilizacije, ako bi odstranili Teslove izume. Radi tega je umestno in potrebno, da prikažemo njegove zasluge in njegovo delo tudi naši šolski mladini. IL—III. To*predavanje je bilo v programu že dne 7. februarja, a je tedaj odpadlo, ker je bilo tega dne predavanje o Prešernu radi obletnice smrti tega našega največjega pesnika. II.—III. Program oddaj za mesec marec in april: Torek: 7. marca: Zlata Praga, gdč. Ivanka Kalin I,—PIL Petek 10. marca: Pouk risanja in narodna umetnost, gdč. Marija Sodnik I.—II. Torek 14. marca: O negi telesa, dr. Slava Kristan Lunaček. I.—II. Petek 17. marca: Davorin Jenko, g. Josip Lapajne. I.—II. Torek 21. marca: Kavčuk, Josip Zabkar. i,—II. Petek 24. marca: Na meji treh držav, g. Viktor Pirnat. I,—III. Torek 28. marca: Od branjevca do borznega špekulanta, gdč. Krista Hafner. I.—II. Petek 31. marca: Otrok iz predpotresne Ljubljane, g. Josip Lapajne. I.—II. Torek 4. aprila: Ptice selilke, g. Miroslav Zor. I.—'II. Petek 7. aprila: Ščitimo rastline, gdč. Ana Ojstriž I.—II. Torek 11. aprila: Velikonočna oddaja, licejska osn. šola v Ljubljani. I.—II. Petek 21. aprila: Mesojede rastline, g. Lojze Peterlin. I.—II. Torek 25. aprila: Izleti in Tabori v pri-rodi, g. Miroslav Zor. I.—II. Petek 28. aprila: Riž — kruh vzhodnih narodov, g. Viktor Pirnat. I,—III. Kmetijska radio-predavanja. V nedeljo 26. februarja bo zjutraj ob pol osmih predaval g. inž. Pire o agrarni politiki; "opoldne ob 3. uri bo prenos s kmet. šole Sv. Jurij, inž. Petkovšek in inž. Kropiv-šek »Splošno gospodarstvo«. Naše Šolstvo NJ. VEL. KRALJ NA OTVORITVI NOVE ŠOLE V ORAŠJU. Na izredno svečan način je bila 15. februarja posvečena v Orašju nova šola v spomin na vstajo 1. 1804. pod vodstvom Kara-dorda Petroviča. Svečanosti je prisostvoval tudi Nj. Vel. kralj Aleksander, ministrski predsednik dr. Srškič in več članov vlade, senata in narodne skupščine. Ogromne množice ljudi so se zbrale iz vse okolice. Narod je sprejel kralja z dolgotrajnimi navdušenimi ovacijami. Ko je episkop Tihon opravil cerkveno opravilo, je spregovoril prvi predsednik odbora za zgradbo nove impozantne šole, Lozar Anič, poudarjajoč, in prosveta da je Orašje oni kraj, kjer so se pred 129 leti zbrali naši predniki in pričeli gigantsko borbo za osvobojenje vsega naroda izpod tujega jarma. V imenu učiteljskega zbora je šolski upravitelj Dragoslav Nedič svečano obljubil, da bo učiteljstvo vzgajalo v tej šoli deco v duhu, vrednem prednikov, ki so položili temelje tej državi. Govoril je tudi župan Nedeljko Todorovič. S tem je bila svečana otvoritev končana in Nj. Vel. kralj si je v spremstvu ostalih častnih gostov ogledal šolo in njene naprave. r Šumadinci! Z današnjim dnem stopamo v 130. leto od one znamenite Svečnice, ko so se na tem mestu sestali naši predniki in se zakleli na življenje in smrt, da započno borbo proti vekovnim zatiralcem. Prvaki naroda, ki so se odločili, da prično z ustankom, iz katerega je zaplamenel neugasljiv požar, so v tem kraju kot vaši pradedje izbirali za svojega voditelja mojega pradeda Karador-da Petroviča. S tem se je pričela borba za veliko delo narodnega osvobojenja in uedi-njenja, ki je trajala, deloma plameneč deloma tleč, od tedaj pa vse do najnovejših dni. Ta borba, započeta skromno, toda pod zma-jevsko roko Karadorda, je nosila v sebi že od samega početka osvobodilne težnje za vse neosvobojene brate. Široki in epični zamah te naše borbe ni nikdar omagal, vedno se je težilo naprej kljub nevarnostim, ki so mogle uničiti tudi že ono, kar je bilo do tedaj pridobljeno. Polet je neodoljivo nosil Šumadijo, vedno budno in pripravljeno, kadarkoli jo je pozvala njena nacionalna osvobodilna in uedinjevalna vloga. Ona je vedno gojila nado v veliko nacionalno bodočnost in verovala v ustvaritev širokih nacionalnih idealov. In dočakala je to ustvaritev. Naša borba, sklenjena in pričeta tu na tem mestu na Svečnico leta 1804., ki se je vodila za srbsko osvobojenje in uedinjenje, je bila pretvor-jena leta 1914. iz ožje srbske borbe v širšo jugoslovensko, ki se je s širino svojega zamaha in silo svojega poleta zlila v teku svetovne vojne v skupne napore vseh jugoslo-venskih rodoljubov, kojih napori so bili na kraju kronani z uspehom z ustvarjenjem uedinjene velike in močne nam kraljevine Jugoslavije.' Če je le nekaj resnice na našem pregovoru, da je lažje pridobiti, nego ohraniti, potem boste, o tem sem trdno prepričan, pri čuvanju jugoslovenske pridobitve zopet pred-njačili vi, ki ste vedno prednjačili pri njihovem pridobivanju in boste odbili vse one udarce, ki bi bili zavestno ali nezavestno naperjeni proti njim. (Hočemo! hočemo! je odjeknilo po dvorani kot spontani odgovor Šu-madincev.) Ta skromni vaš spomenik naj bo opozorilo in opomin, skozi koliko krvavih bojev je bilo treba iti od leta 1804. pa do končne ustvaritve jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva. Ta šola pa naj bo tudi stalen in najboljši dokaz za to, s koliko enotnostjo in odločnostjo moramo čuvati naše edinstvo proti vsakomur, pa naj bi bil. to kdorkoli. (Klici: Živel kralj! Živelo edinstvo!) Po tem pomembnem govoru Nj. Vel. kralja sta deklamirala še dva učenca domače šole prigodne pesmi. Nj. Vel. kralj se je z obema delj časa razgovarjal in ju vprašal, kaj želita postati, ko končata šolo. Eden je izjavil, da bi rad prišel na vojno akademijo. Nj. Vel. kralj mu je naročil, naj pove staršem, da se mu bo ta želja izpolnila. Ko bo končal osnovno šolo, naj ga o tem obveste. Vsem dečkom, ki so deklamirali, je Nj. Vel. kralj poklonil zlatnike. Nj. Vel. kralj je pozval med kosilom k sebi celo vrsto sel j ako v in se z njimi razgovarjal o prilikah v njihovem kraju. Popoldne se je Nj. Vel. kralj s svojim spremstvom med burnimi ovacijami množice vrnil v Beograd. OSNOVNE ŠOLE V SKOPLJU V letošnjem šolskem letu dobi Skoplje dve novi šolski poslopji. V mesecu januarju je bila otvorjena osnovna šola »Cara Dušana«, ki je precej obširna. Vsa poslopja, pripadajoča šoli, pokrivajo kompleks od 3.568 m2. Zidava te šole ^je stala 3.641.000 Din. Na Vidovdan bo letos otvorjena osnovna šola »Dure Jakšiča«. Da se je odločila skopska občina zidati kar dve novi osnovni šoli, je vzrok v tem, da več sosednjih šolskih poslopij ni ustrezalo higienskim zahtevam. V Skoplju je vsega 4.909 osnovnošolskih otrok. Na desni obali Var-darja je 2.417 otrok v petih šolah s 23 učilnicami, a na levi obali 2.493 otrok v 11 šolskih poslopjih s 53 učilnicami. Skoraj isto število otrok na desni obali Vardarja ima manj kot polovico učilnic nego isto število otrok na levi obali. Obe novi šoli sta torej namenjeni predvsem v to svrho, da se zviša število učnih sob na desni Vardarjevi obali s številom onih na levi obali. Ti dve novi šoli bosta sprejeli vsega 1.200 otrok. Inozemsko Šolstvo in učiteljstvo UTRAKVISTIČNE ŠOLE NA KOROŠKEM V Avstriji živi še vedno nad 100.000 Slovencev in ta velika narodna manjšina premore na Koroškem vsega komaj 78 tako zvanih utrakvističnih šol, ki se spreminjajo polagoma v popolnoma nemške. Te šole so namenjene slovenski manjšini in je obiskovalo v letu 1931. na slovenskem ozemlju brez Celovca in Beljaka 11.500 slovenskih otrok. Na teh šolah se poučuje v slovenskem jeziku samo v prvih treh do štirih mesecih, toliko, da se učitelj sploh more z otroki sporazumeti. Računanje in petje pa se takoj že prvi dan, ko pride otrok v šolo, poučuje v nemškem jeziku. Na vseh 78 utrakvističnih šolah sta poučevala le dva učitelja slovenske narodnosti. Vsi drugi učitelji in učiteljice so Nemci. Od nemškega učiteljstva je imelo komaj 80 učnih oseb iz slovenščine izpit in še ti so v šolskem letu 1930./31. bili tako razporejeni, da na 30 utrakvističnih šolah z 2228 slovenskimi učenci sploh ni bilo nobene učne osebe, ki bi imela izpit in sposobnost za pouk v slovenščini. Učitelji na utrakvističnih šolah učijo po nekem določenem sistemu slovenske otroke samo gotice, ne pa latinice in jim s tem onemogočajo, da bi mogli brati slovenske knjige. Vsako leto doseže učiteljstvo pretvoritev nekaterih utrakvističnih šol v popolnoma nemške. Tako je bilo na Koroškem 1. marca 1930. še 80 utrakvističnih šol s 189 razredi, leta 1931./32. pa samo 78 s 186 razredi. V slovenskem ozemlju Koroške je Avstrija ustanovila 27 nemških šol z 79 razredi za 1516 nemških otrok. Te šole se nahajajo na slovenskem ozemlju brez Celovca in Beljaka in ti tako zvani nemški otroci so večinoma slovanskega pokolenja in stanujejo po trgih. Te utrakvi-stične šole, ustanovljene zgolj v gerrtianizato-rične svrhe, vršijo to funkcijo že preko 40 let. Slovenski manjšini so te šole v največjo škodo. Najjasnejši dokaz, da so vse utrakvistič-ne šole na Koroškem zgolj instrument germa-nizacije, ne pa kake manjšinske slovenske šole, kaže postopanje nemškega društva »Schul-verein-Siidmark«. Po plebiscitu je to društvo v slovenskem ozemlju na Koroškem sezidalo troje šol in sicer Rosegerjevo šolo v Vodičji vasi, Kernstock šolo v Ljubelju in Siidmark šolo v Podroščici. Vse tri šole so utrakvistič-he in se upravljajo do pičice po šolskem načrtu kakor ostale utrakvistične za Slovence določene šole. V šolskem letu 1928./1929. je obiskovalo šolo v Podroščici 75% slovenskih in 25% nemških otrok, šolo v Vodičji vasi 86% slovenskih in 14% nemških otrok, šolo v Ljubelju pa 100% slovenskih otrok. Podpredsednik društva Schulverein-Siidmarke dr. Barta je v svojem predavanju v dunajskem radiju dne 26. maja 1932. nad vse hvalil utrakvistične šole na Koroškem in se je dne 11. in 12. junija 1932. v Klosterneuburgu na občnem zboru društva izjavil, da se morajo utrakvistične šole na Koroškem t interesu nem-štva ohraniti. Šole pa, ki so V interesu nem-Štva ne morejo biti šole za slovensko majšino na Koroškem. USTANAVLJANJE NOVIH ŠOL V JULIJSKI KRAJINI Poleg prosvetnih oblasti deluje v Julijski Krajini tudi več italijanskih šolskih družb. Društvo »Dante Alighieri« deli šolski mladini podpore v raznih oblikah. Za ustanavljanje novih šol, predvsem v onih krajih, kjer nimajo državnih šol, skrbita družbi »Italia Re-denta« in pa »Umanitaria«. Zadnja se bavi predvsem z ustanavljanjem posebnih tečajev za učenje italijanščine. V manjših krajih, kjer ni državnih šol, ustanavlja »Umanitaria« svoje šole. Šole, ustanovljene po raznih šolskih družbah, imajo še posebno nalogo, vzgajati otroke še bolj v fašističnem duhu nego državne. S tem hočejo pač asimilirati jugoslovenske otroke, kajti le tem so namenjene šole omenjenih šolskih družb. V zadnjem času je ustanovila »Umanitaria« svoje šole v Lazah pri Senožečah, v Sto-mažu. Velikih Žabljah, Škriljah in drugih krajih. Ob otvoritvah takih šol se vršijo navadno velike fašistične slavnosti, ki jim mora prisostvovati tudi naše ljudstvo. Stanovska organizacija JUD Iz cflruStev: VABILA: = JUU SRESKO DRUŠTVO v ŽUŽEMBERKU bo zborovalo v soboto dne 4. marca t. 1. ob 10. dopoldne v Žužemberku. Dnevni red: 1. Tekoče zadeve. 2. Dvor nekdaj in sedaj. Predava tov. Dequal. 3. Vpliv sedanjega časa na mladino in vzgojo. (Tov. Žumer.) 4. O Jadranski straži. (Viktor Pirnat.) — Prinesite s seboj spreminjevalne predloge k učnemu načrtu za higieno! — Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO v LAŠKEM bo zborovalo z običajnim dnevnim redom v soboto 4. marca 1933. ob 9. uri dopoldne v šoli v Zidanem mostu. Na tem zborovanju se bodo obravnavale važne stanovske zadeve, zato se pričakuje polnoštevilna udeležba. Odbor. = JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ DOLNJO LENDAVO bo zborovalo dne 4. marca t. 1. v prostorih osnovne šole v Dol. Lendavi. Začetek ob 9. uri. — Referiral bo tovariš Ciril Drekonja. - SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG zboruje v soboto 4. marca t. 1. ob pol 10. uri predp. v dvorani Nabavljalne zadruge v Mariboru. Razen običajnih točk je na sporedu zgodovinsko predavanje priznanega mariborskega zgodovinarja ter razprava o predlogih glede povzdige sodelovanja in zanimanja vseh članov (-ic) za naša zborovanja, kakor smo to zadnjič sklenili. Predloge pošljite do 28. febr. podpisa-ribhiu predsedniku. Ob 9. uri že naj pridejo k seji člani upravriega in nadzornega odbora. Članarinski dolžniki, hitite poravnati dolgove, postni čas — čas spokorjenja je tu! Tovariši, tovarišice, apeliram na Vašo polnošte-vilno in točno udeležbo, saj je baš v teh — neprijetnih razočaranj polnih dneh —r potrebno, da se iščemo in najdemo tej po iskrenem in preudarnem razpravljanju tolikih neprijetnosti tudi — znajdemo! Tovariške pozdrave! Vauda Mirko, t. č. preds. NA DELO ZA NAŠE DOMOVE! VSA NAROČILA POTOM UGP. 'i.tMsjl\AAJ ¡^JL V . ' ■ ■» J. X l .'j i POROČILA: + JUU SRESKO DRUŠTVO V KAMNIKU je zborovalo 11. februarja 1933. v Domžalah. Zborovanja se je udeležil tudi predsednik sekcije tov. Dimnik. Prva točka dnevnega reda je bila nadaljevanje predavanja tov. Horna »O volji«. — Že zadnjič smo slišali, da volja obstoji in se pojavlja v odločitvah. Kaj more biti motiv v odločitvah? Vrednota. Tako je pri odraslih in pri otrocih. Vzgoja ne more iti preko motivov. Življenje samo je motiv in vzgoja se mora ozirati na motive. Mnogokrat vzgoja greši. Ni vsak motiv v vsakem trenutku za vsakega. Vsebina motivov je vrednota, ta ie objektivna in subjektivna. Otrokova subjektivna vrednota je v stalnem nasprotju Z objektivno vrednoto. Subjektivna vrednota naj se spoji z objektivno vrednoto, subjektivna volja z objektivno in to je naloga vzgoje. Naša volja se časih odloči za nižjo vrednoto, motiv pa je lahko višje vrednote. Motivi morajo biti pametni in uporabljivi. Tudi osamljeni ne smejo biti, ampak združeni v komplekse. Motive moramo vezati na razum, spomin, čuvstva, zlasti pa na doživetja. Kompleksi nastanejo po razumevanju. Ta namen ima moderna šola, zato ima kompleksni pouk. Mladini je treba vcepiti take motive, ki so ji za življenje potrebni. Smisel moderne šole naj bi razmišljali in razglabljali. Kdor hoče vzgojiti druge, mora spoznavati sam sebe in odstraniti napake, ki izvirajo iz motivov. Za zanimiv referat se je tov. Hornu zahvalil tov. predsednik. Nato so se prebrali došli dopisi. V zaščitni odbor se na predlog tov. Ostanka izvolijo sledeči tovariši: Arri-gler Anton, Hrovat Ivo in Mayer Julij. Tov. predsednik je prosil predsednika sekcije tov. Dimnika, naj sekcija v imenu vseh društev prosi gledališko upravo za polovično vstopnino pri gledaliških predstavah. Odbor je prosil avto-podjetje »Peregrin« in »Bistra«, da bi učiteljstvo plačevalo le polovično vožnjo na avtobusih. Avto-podietje »Peregrin« v Kamniku je tej prošnji ugodilo in ima učiteljstvo na progi, kjer vozi to podjetje, polovično vožnjo. Tov. Tiran v Ljubečni pri Celju je spisal igro za odrasle »Razbojnik Guzaj«, katero tov. predsednik priporoča. Nato je poročal predsednik sekcije tov. Dimnik o Organizačnih Zadevah in o splošnem položaju z ozirom na šostvo, Podal je izčrpno poročilo o mariborski spomenici in o spomenici, ki jo je predložil izvršni odbor ministru prosvete. Svoje izredno zanimivo poročilo je zaključil, da je naš stanovski in šolski interes le v skupnosti in edinstvu! Prihodnje zborovanje bo v mesecu marcu. Kraj in dan bo določil odbor. Arrigler Anton, s. r., Gizela Ušeničnik, s. r., predsednik. tajnica. + JUU SRESKO DRUŠTVO LJUB-ljana okolica — ZAH DEL je zborovalo dne 21. jan. 1933. v Ljubljani. Zborovanja se je udeležilo 97 članov. Sprejeta je bila ta-le resolucija: Odobravamo »Spomenico« predsedniškega zbora JUU za dravsko banovino ter prosimo sekcijb, da tudi v bodoče odločno zastopa koristi učiteljstva, kakor jih je doslej in vztraja pri svojih pravičnih zahtevah. V svojem poročilu je predsednik izrazil željo, da bi Šolski radio menjaval dneve, tako da bi mogle poslušati, program tudi tiste šole, za katere torek in petek nista prikladna dneva. Poudaril je, da je treba z veseljem pozdraviti nove knjige, ki jih je priredil tovariš Polak za zemljepisni in zgodovinski pouk. Stalnega dopisnika za stanovski list zbor ni imenoval, češ da naj vsak sam objavi, kar je objave vredno. Na zborovanju je predaval dr. Stanko Gogala o kultiviranju človeka. Člani so predavanje poslušali z največjim zanimanjem. Po predavanju je porbčal tov. predsednik o učnem načrtu za višjo narodno šolo. Odobraval je smernice, ki jih je predložil prosvetnemu svetu v Beogradu tovariš I. Dimnik. Obžaloval je napade na učiteljstvo, ki * jih je priobčila »Gruda«. Člani so odobrilii odborov predlog, naj se učni načrti uvedejo najptej po šolah za tri leta poskusno, potem pa prilagode ža posamezne tipe šol. Pravnega konzulettta so člani odklonili. Sprejeti so bili tile predlogii: 1. Prosimo sekcijo, da bi učiteljstvu iz-poslovala polovično vstopnino za gledališke predstave. 2. Iznova naj se določijo za pouka prosti tisti dnevi, ki jih je šolska uprava pravkar ukinila, ako so v skladu s šolskim zakonom in odloki prosv. ministrstva. 3. Pri društvu naj se ustahovi vrtnarski odsek. Zdravko Mikuž, s. r. Lenarčič Ana, š. r. predsednik. tajnica. JUU — SRESKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA je zborovalo v Murski Soboti ob 65% udeležbi dne 14. januarja 1933. Tov. podpredsednik je otvoril zborovanje, ugotovil z veseljem, da so se naše stanovske vrste od zadnjega zborovanja pomnožile za 5 članov odnosno članic našega društva. Spomnil se je nato usode našega društvenega predsednika tov. Gabrijelčiča, ki je bil upokojen s 25 službenimi leti, da ,se ne le učiteljstvo, marveč vsakdo, ki tov. Gabrijelčiča pozna, vprašuje po vzrokih. Storjeni so bili vsi koraki in zastavljeni vsi vplivi, da se ta zadeva razčisti in vrne tov. Gabrijelčič v službo. Prečitan in sprejet je bil zapisnik zadnjega zborovan.a Tov. tajnik je nato porb-čal o dopisih in podal kratko situacijsko poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da je stopil tako pri sekciji kot pri našem sreskem društvu v ospredje problem zaščite članstva v zmislu čl. i. pravil Jugoslovenskega učit. udru-ženja. V debato je posegel tov. Štubel. Tov. blagajnik je poročal o nepovoljnem stanju društvene blagajne. Sprejet je soglasen sklej}, da se vse stare dolžnike preda dne 10. februarja sodišču, ako ne začnejo vsaj do 1. februarja odplačevati svoj dolg društvu najmanj v mesečnih obrokih po 100 Din. Tov. Hočevar, ki je bil dolga leta sem eden glavnih stebrov našega sreskega učit. društva, je prišel iz Maribora med nas s prav lepim predavanjem »O moralnih vrednotah naše stanovske organizacije.« Tov. Žejnova je zanimivo referirala o modernih ročnih delih v lesu, usnju, kovini in steklu. Predavanje je podprla z razkazovanjem prav umetniških izdelkov. Sprejet je bil sklep, da sresko učit. društvo v Murski Soboti, izrabljajoč veliko požrtvovalnost tov. Žejnove, priredi spomladi pod njenim vodstvom tečaj za omenjena ročna dela. Priglasilo se je 29 tovarišic in tovarišev, ki bi ga obiskovali. Čas in druge podrobnosti se določijo na prihodnjem zborovanju. Tov. nadzornik je seznanil članstvo s konceptom učnega načrta za osnovno šolo, poročal o predlogih za grupacijo učne snovi z ozirom na posamezne tipe šol od enoraz-rednice do osemrazrednice. Podal je svoje mišljenje o spajanju teh šol. let pri nižje organiziranih šolah. Sledila je prav živahna debata, v katero so posegli še tov. Antauer, Kramberger, Sreš, Deškovič, Štubel, Hočevar, Šavli. Učni načrt za osnovno šolo bo popolnoma sprejemljiv, ako se bo po predlogih sekcije za dravsko banovino diferencirala in grupirala v njem snov z ozirom na različne vrste šol ter ako bo dana možnost učiteljstvu, da pri sestavi podrobnega učnega načrta po principu domorodnosti upošteva krajevne razmere in potrebe ter individualnost učencev. Tov. nadzornik je reasumiral nekatere hibe uradnega poslovanja šol. upraviteljev. Tov. Hočevar je živo naslikal položaj mladih tovarišev, ki zaman čakajo že toliko časa na službo. Sprejete so bile naslednje resolucije: 1. JUU sresko društvo v Murski Soboti, zbran6 dne 14. januarja 1933. na zborovanju v Murski Soboti, najodločneje pbsoja poizkus rušitve državnega edinstva nekaterih bivših politikov. Prav tako energično 2avrdCa gonjo jugoslovenskega episkopata proti SKJ, v katerega duhu deluje že od nekdaj učiteljstvo za državno in narodno edinstvo. Živel kralj! Živela Jugoslavija! 2. JUU sresko društvo Murska Sobota se popolnoma strinja z resolucijo odbora, sestavljeno na seji dne 22. decembra 1932. v zadevi upokojitve tov. Fr. Gabrijelčiča. 3. Učiteljem, ki so bil premeščeni že pred enim letom in več na nekatere šole v tuk. srezu in so se tudi takoj javili na novih službenih mestih, naj se izdajo dekreti o premestitvah. 4. Spričo dejstva, da je danes brez kruha v dravski banovini nad 500 mladih učiteljev in učiteljic, je treba preiti od dobrih sklepov k dejstvom in nujni odpomoči. Naj vsi tovariši s polnimi službenimi leti iz kolegijalnosti zaprosijo za pokoj, ker je to njih moralna in socialna dolžnost. Izgovor, da bi radi še nadalje posvečali svoje moči, podprte z dolgoletnimi izkušnjami, narodu, je prazen, kajti polje narodne prosvete je tudi izven šole talko prostrano, da najdejo na njem dovolj in preveč dela vsi upokojeni tovariši. Na drugi način se plačujejo iz kreditov za osnovnošolsko učiteljstvo osebe, ki so dodeljene različnim korporacijam in katerih delo nima s šolo nikake zveze. JUU naj stori vse korake, da ti uradniki obremenijo kredite odgovarjajočih ministrstev, na njih izpraznjena mesta pa naj se nastavijo učitelji novinci. 5. Pri centralni upravi, sekciji in sreski^ društvih JUU naj se uvede točna in trajna evidenca vseh tovarišev, ki so kdaj izdali ih izdajajo naše stanovske interese. Iz moralnih razlogov smo se dolžni čuvati zlasti madeža denuncianstva. Iz stanovske organizacije na) se izločijo vsi spletkarji in denuncianti, katerim naj JUU za vselej odtegne vsako zaščito. v 6. Sekcija za dravsko banovino naj napravi red pri upravi listov JUU, ker novo; prijavljeni člani vobče ne dobivajo ali pa ž veliko zamudo prejemajo »Učit. tovariša« iri »Popotnika«. 7. »Prosvetni glasnik« naj se redno pošilja šolam tuk. sreza ali pa naj se ukine njega obvezna naročitev. Antauer Evgen, podpredsednik. A. Šavli, tajnik. . + JUU— SRESKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GORICAH je zborovalo 21. jan. t. 1. pri Sv. Lenartu v Slov. goricah: , Včlanjenih 45, navzočih 25 t. j. 54%. Pred zborovanjem je hospitiralo učiteljstvo v 4. razr. osn. šole pri tov. Roglu. Podal nam je dobro posrečeno sliko strnjenega pouka z delovno enoto »Prometna sredstva«. V debato so posegli tov. Štuhec, Golež in Rogl. Pri tej priliki se je izrekla želja, da bi v kratkem hospitirali pri kaki tovarišici. Sklenilo se je meseca maja zborovati pri Sv. Jurju, kjer bo zborovanje združeno s hospitacijo. Po hospitaciji je otvoril predsednik zborovanje z običajnim pozdravom na navzoče. Uvodoma se spominja umrlega tov. in bivšega člana tukajšnjega društva Alojza Kristla, upok. učit. pri Sv. Barbari ter izreka tovarišici Jautovi v imenu društva sožalje povodom izgube očeta. Za tem je predsednik obširnp poročal o preds. zboru v Mariboru dne 6. 11. 1932. ter zlasti pojasnjeval sprejeto »Spomenico«. Navzoči so vzeli poročila odobraje na znanje. Glede »Spomenice« je bila sprejeta sledeča resolucija: »Učiteljstvo okr. Sv. Lenart v SI. g., zbrano na zborovanju dne 21. 1. 1933. pri Sv. Lenartu z največjim zadovoljstvom pozdravlja »Spomenico«, sprejeto na zboru predsednikov v Mariboru dne 6. 11. 1932., izreka vodstvu sekcije zahvalo in priznanje za njegovo dosedanje delo in ga poziva, da vztraja v težkem boju za pravice našega stanu. Obenem izražamo željo, naj ima spomenica tisti uspeh, katerega od nje pričakuje vse učiteljstvo«. Nato je prečital došle dopise sekcije. Glede dopisa o pravnem konzulentu, ki bi si ga oskrbela sekcija, stoji naše društvo na stališču, da bi bil isti zelo potreben, pač pa naj skuša sekcija dobiti potrebni znesek na drug način in ne s povišanjem članarine ali vsaj naj ne znese povišek več kot 5 Din letno. Brez debate so se na znanje vzeli še ostali dopisi sekcije. Iz blagajnikovega poročila je bilo posneti, da pretežna večina članstva točno izpolnjuje svoje obveznosti napram društvu. Za tem poročilom se je vršil na podlagi referata tov. Rogla razgovor o začasnih učnih načrtih za višjo narodno šolo. Vsi navzoči so bili edini v mnenju, da je načrt, kakršen je bil izdan, za naše razmere nesprejemljiv. Z ožirom na to, da je že učiteljski zbor pri Sv. Trojici po naročilu sres. načel, predloge izdelal in odposlal, društvo ni sprejelo nobenih konkretnih predlogov, ker se strinja z istimi učit. zbora pri Sv. Trojici. Na predlog tov. Rogla pozove društvo pedagoško centralo v Mariboru, da ista pošlje vsem šolam obljubljene sezname knjig. Končno je bilo še sklenjeno, da se vrši prihodnje zborovanje meseca marca pri Sv. Lenartu, nakar je predsednik zaključil zborovanje. Fr. Golež, preds. Josip Golob, tajnik. + JUU — SRESKO DRUŠTVO ZA MARIBOR LEVI BREG je zborovalo 14. januarja 1933. v dvorani »Nabavljalne zadruge« v Mariboru. Od 82 vpisanih članov je bilo navzočih 47, to je 57.18 %. Pred otvoritvijo zbora stavi tov. predsednik predlog uprav, odbora, da li članstvo soglaša s tem, da damo izraza svojemu ogorčenju nad poslanico škofov in ljubljanskih punk-tacij. Članstvo soglasno sklene, odposlati predsedniku vlade in savezu SKJ brzojavko, ki z njo obsoja namen, rušiti državno in narodno edinstvo. Učiteljski zbor izvoli na predlog upravnega odbora za novega tajnika tov. Židanika Janka, ki takoj prevzame tajniške posle. Tov. predsednik poroča o predsedniški seji z dne 6. nov. v Mariboru in pojasni nekatere slučaje premestitev po službeni potrebi Nadalje poziva ves zbor, naj s svojimi informacijami podpira zadnjič izvoljene funkcionarje za Mlad. matico, Učit. dom itd., ker želi, da ti funkcionarji podajo pri vsakem zborovanju kratko poročilo. Nadalje želi oživiti svoječasno ustanovljeno »vprašalno skrinjico«, pri kateri bi si člani razdelili referate, n. pr.: upravne, pedagoško-didaktične, osebne itd. Posebno pa poudarja pravično delitev dela. O njej razmišljajte in realizirajte to na svojih šolah, realizirajmo to i v društvu, da bo več aktivnosti, več demokratičnosti, več soodgovornosti, pa tudi več zaupanja, ki ga ravno v teh časih gladno potrebujemo. Svoj govor zaključi s parolo: Država nad vse! Tov. predsednik objavi nato najvažnejše dopise izza zadnjega zborovanja in daje pojasnila k raznim v tej zvezi stavljenim vprašanjem. Zbor odklanja ustanovo pravnega konzu-lenta pri sekciji. Dalje priporoča pristop k obmorskemu Učit. domu v Omišlju. V društveni zaščitni odbor so izvoljeni tov. Vauda, From in Fiirstova. Spomenica predsedstvenega zbora se soglasno in navdušeno sprejme. V razgovoru o učnih načrtih poročajo tov. Vauda Mirko, Berce Josip, Cvetko Franc, Cvetko Ivan ih nazadnje poda svoje mnenje iz bogatih izkušenj tudi g. šolski nadzornik tov. Tomažič Ivan. Glavne misli: Učni načrt pomeni na vsak način napredek pa načelih novodobne šole. Njegove hibe pa so: neupoštevanje raznih tipov šol, preozka okvirnost, prenatrpanost z učno snovjo, pomanjkanje prožnosti in »srednješolska« razporeditev učne snovi. Splošna želja zbora je, da šolska zakonodaja pripravi najprej osnovnošolske in šele potem učne načrte za višjo narodno šolo. H koncu se sprejmejo različni važni predlogi: 1. glede izposlovanja poštninske prostosti za v s e šolske pošiljke — istotako organizacijske; 2. glede odprave monopola,na zvezke, ali vsaj znižanja cen oziroma zvišanja kvalitete; 3. glede gospodarskega stanja šol. občin; prispevke za šolo naj odtezajo davčne uprave in jih nakazujejo krajevnim šolskim odborom; 4. glede izposlovanja zakonske zaščite javnim in samoupravnim korporacijam; 5. glede rednejšega plačevanja članarine; 6. glede zbiranja prispevkov za naše gospodarske naprave; 7. glede namestitve tovarišev, ki so odslužili vojaški rok — ter pred vsemi drugimi, novince po socialnih razmerah; 8. glede prošnje sekciji, naj gibanju za društvo »Šola in dom« posveča čim večjo pažnjo ter stopi z istimi v tesne stike; 9. glede ravnanja s tovariši, ki se ne udeležujejo zborovanj, niti ne opravičijo odsotnosti; 10. glede predlaganja mnenj in predlogov za kvalitativno izboljšanje naših zborovanj; 11. glede poenostavljenja šol. administracije in oprostitev razrednega pouka šol. upraviteljev od osemrazrednih šol navzgor! Prihodnje zborovanje bo 4. marca 1933. Po zborovanju je šel zbor korporativno k sprejemu koroških pevcev. -f JUU — SRESKO DRUŠTVO SLO-VENJGRADEC je zborovalo 11. februarja 1933. na osnovni šoli v Slovenj gradcu. Navzočih je bilo 38 članov(ic), to je 84%. Po običajnem pozdravu na navzoče otvo-ri predsednik tovariš Kopač Leopold zborovanje ter čestita tovarišu Iglarju k napredovanju v višjo položajno skupino; odišlemu tovarišu Moder Janku in njegovi gospe j soprogi pa želi na njunem novem službenem mestu v Trbonjah vse najboljše. Spomni se tudi 60 letnice bivšega predsednika in častnega člana tovariša Josipa Purkharta, nakar se sklene poslati jubilantu pismene čestitke. Nato poda obsežno situacijsko poročilo zlasti o spomenici izvršnega odbora JUU, izročeni gospodu ministru prosvete v ozirom na predvidene spremembe v finančnem zakonu za leto 1933./34. Podrobno še oriše delo organizacije za zopetno stalnost učiteljstva, glede napredovanja v V. položajno skupino, premeščanja in nastavitve učiteljstva, stanarine poročenih učiteljic, šolskega nadzorstva, pravilnika o tolmačenju zakona .o nar. šolah, poštninske prostosti itd. Končno pojasni postopek glede vlaganja prošenj za napredovanje po položajnih skupinah ter prijav za periodične poviške, nakar prečita izpreminjevalne predloge odbora k začasnemu učnemu načrtu za višje narodne šole. Sledilo je predavanje tovariša Visočnika: »Navajanje k skromnosti v pridobitnostih.« — Zanimivemu referatu iz gospodarstva so sledili navzoči s pozornostjo. Sprejeti so bili sledeči sklepi: 1. Osnovnošolskemu učiteljstvu, dodeljenemu meščanskim šolam, pisarnam sreskih šolskih nadzornikov in kraj. ban. upravi naj se izposluje stanarina, kurjava, kakor jo ima ostalo učiteljstvo. 2^ Pri novih nameščanjih naj se upoštevajo v prvi vrsti oni, ki so morali radi odslužitve kadrovskega roka resignirati na učna mesta. 3. Sekcija naj si oskrbi s prihodnjim letom pravnega konzulenta, ki bi dajal članom in sreskim društvom pravna navodila, sestavljal pritožbe na uprav, sodišče in drž. svet ter iste tudi zastopal. 4. Tudi oni člani, ki iz neopravičenih vzrokov prihajajo prepozno k zborovanjem, se navedejo imenoma v zapisniku ter na prihodnjem zborovanju prečitajo. 5. Prihodnje zborovanje se vrši 8. aprila ob 9. uri v Slovenjgradcu. Kopač Leopold, s. r., predsednik. Iglar Rajko, s. r., tajnik. Mirko Vauda, s. r., predsenik. Janko Žirovnik, s. r., tajnik. Novosti na knjižnem trgu —k Pesmarica za nižje razrede srednjih in njim sorodnih šol. Sestavil Luka Kramolc, prof. glasbe. Cena Din 26'—. Odobrilo min. prosvete Sm. br. 17.164 od 25. avg. 1932. Nova »Pesmarica« je bila že pred letom napovedana ter vsebuje spredaj lepo metodično urejen postopek za pouk glasbene teorije, katere snov se stopnjuje od lažjega do težjega, tako da jo otrok starostne stopnje, kateri je namenjena, prav lahko obvlada. Teoriji sledi zbirka pesemc, 108 po številu,, tako da ima učitelj pri njih bogato izbiro. Izbira se lahko med lažjimi in težjimi, eno- in: večglasnimi, veselimi in drugimi, narodnimi in umetnimi. Odlika Kramolčeve »Pesmarice« so pesmi iz slovenske, hrvatske in srbske glasbene literature, tako da so zastopane v bogati izbiri jugoslovenske pesmi iz vseh delov države ter bo »Pesmarica« lahko služila tudi osnovnim in višjim narodnim šolam, katerim jo toplo priporočamo. —k Zbornik delavskega zavarovanja 1922.—1932.« je izdal Okrožni urad za zavarovanje delavcev ob priliki desetletnice uveljavljanja zakona o zavarovanju delavcev. Zbornik naj bi seznanil širšo javnost z važno socialno-politično nalogo, katero vrši socialno zavarovanje, pokazal pregled in u-spehe dosedanjega dela in potrebo po utrditvi in nadaljnji izpopolnitvi socialnega zavarovanja. Želimo, da dobi socialno zavarovanje novih podpornikov in zagovornikov ob svojem desetletnem obstoju, k čemur naj bi pripomogel tudi priloženi zbornik. —k Josip Korban: Kralj Brkolin ali Marko skače... Veseloigra za mladino v 3 dejanjih. Založilo Sokolsko društvo Gornji grad. To-je naslov lično opremljene knjižice — igrice s sedmimi vlogami za odrasle i«n petimi za otroke. Poleg tega nastopajo še vile, palčki in Sokoliči, torej realen in pravljičen svet v pisanem mozaiku. Telovadba krepi duha in preganja lenobo in nujnost materialnih žrtev za sokolske domove, to je tendenca igrice-Vsekakor pa jo je znal Korban spretno obleči v živahen tempo dejanja in zdrav, neprisiljen humor, ki je lasten samo njemu. Knjižice bodo veseli predvsem sokolski prosvetarji, kadar bodo v zadregi glede programa kake prireditve. Knjižica se naroča pri Sokolskem društvu v Gornjem gradu. —al— —k Boleslav Prus: Faraon prva knjiga, je naslov 48. zvezku Ljudske knjižnice, ki jo je prevel iz poljščine France Koblar, založila pa Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Vezana, 254 strani obsežna knjiga stane 55 Din, broširana pa 45 Din. Boleslav Prus, s pravim imenom Aleksander Glowacki je sodobnik pripovednikov Henryka Sienkiewicza in pesnice Marye Konopnicke. MALI OGLAfl Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*— Ne samo kot darilo, temveč v vsakdanji rabi potrebujete; očala, barometre» toplomere, daljnoglede, mikroskope, foto-aparate itd., katere kupite najugodneje pri strokovnjaku FR. P. ZAJEC, Izprašan optik In urar LJUBLJANA, Stari trg 9 Velika zaloga raznih ur in zlatnine. Ceniki brezplačno lakate vabila, letake za predpustne in druge prireditve, za koncerte, igre, predavanja itd. Vam izdela najhitreje, točno, lepo in poceni UČITELJSKA TISKARNA LJUBLJANA / FRANČIŠKANSKA ULICA6 I r C TEOKAROVld E O K A R O N lobenega zvišanja ceni Krasni novi vzorci za zimo. Specialni loden in kamgarn za smučarje. Sukna za vse uniforme. — Volnene odeje in pletilna volna. Vse to si nabavite po konkurenčnih cenah V macjazinu tovarne, Ljubljana, Gradišče 4 Priporočamo Ivrdke. ki ínserírajo v našem olasila! Oglejte si zbirko učil (aparatov in stenskih slik) katere je prejela podružnica Učiteljske knjigarne v Mariboru TA NAPREDUJE! KDOR OGLAŠUJE G o stilna Ražem Ljubljana nažabjakušt.3 Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe tanKKaKXCKsoHKaG»' TELETBGOVISl F. Kónig H Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofo' nov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov. Proračun - učila Vsaka šola ima v svojem proračunu znesek za učila! Kje imajo posebno pripravna učila? — Kje dobite učila za računstvo, čitanje, nazorni nauk, prirodopis, fiziko, kemijo, zemljepis, zgodovino in še za mnogo drugega? — Kje nudijo preprosta in zato najbolj pripravna učila za šolo? Vse to Vam nudi: UČITELJSKA TISKARNA - Oddelek za učila LJUBLJANA, Frančiškanska ulica št. 6 — MARIBOR, Tyrševa ulica št. 44